Leto VI., štev. 218
Ljubljana, nedelja 20. septembra 1025
Poštnina pavS&lirana.	Cena 3 Din
e= Izhaja oh 4. zjutraj. =3
Stane mesečno Din 15'—; za inozemstvo Dm 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
štev. 16/I. — Telefon štev. 71. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knailovi ul, št. 5/L — Telefon št. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon št. 36.
Inseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 492
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica •t. t. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljubljana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.241.

Ljubljana, 19. septembra.
Črna gora odmeva od svečanosti, kakor iih ni videla že desetletja, ali pa morda še nikoli ne. Proslavlja se spomin velikega pesnika, spomin pesnika, ki je hkrati član iz rodu bivše narodne črnogorske dinastije. Na te velike slavnosti, ki so v najboljšem pomenu narodno - črnogorske, prihaja vsa reprezentanca naše ujedinjene kraljevine, prihaja sam najvišji predstavnik države, kralj Aleksander s kraljico. Tako imajo črnogorske svečanosti tudi splošno na-cijonalni značaj, še več, — so nekaka slovesna proslava ujedinjenja Črne gore z ostalimi pokrajinami kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. In lahko se reče. da bi bilo težko najti lepšo priliko za tako proslavo, kakor ie prenos kosti Njegoševih na Lovčen.
Same od sebe se vsiljujejo politične reminiscence ob prilikj črnogorskih svečanosti. Zakaj, da leži težišče slovesnosti teh dni v niih politični strani, to ie gotovo izven dvoma. Triumfalna pot kralja skozi Črno goro je triumf zmage ideje narodnega edinstva nad vsemi nasprotnimi stremljenji, nad partikulariz-niom in separatizmom, ki je v Črni gori pokopan za vedno.
Baš tekom zadnjih dveh let ie popolnoma kapitulirala tudi še ona zadnja skupina črnogorskih separatistov, ki se je še obešala na razne naše vnanie na-iorotnike. v upaniu. da z njih pomočjo doseže odceplienje Črne gore. Vsi ti načrti so propadli v nič in danes ne dvomi niti zunaj niti v Črni gori nihče več. da ie dežela Njegošev za vedno organi-čen del ujedinjenja velike države Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Pod temi perspektivami lahko mirno premotrivamo črnogorsko preteklost ter jo ocer.juiemo po zasluženju. Sai ostane resnica, da ie ipak Črna gora eden glavnih izvorov naše nacijonalne svobode. Tu ie bilo ono ognjišče, s katerega se je razžarcl plamen &rbske borbe zoper Turke, plamen, ki so ga sinovi črnih gora čuval; ;n negovali ves čas. tudi v najtežjih stiskah. In ko so je na severu, v Sumadiji vnel drugi zubeli in šini! visoko. ko se ie tam pričela početkoin prejšnjega stoletja odločilna borba s Turki, je Karag.iorg.ie porabi! prvo priliko. da .ie s svojimi junaškimi sobojev-riki udarii na jug, proti Črni gori. želeč si jo pridružiti ob bok za boj proti Turkom.
In dalie. Črna gora ie bila med prvimi deželami, ki se ie zavedla svojega slovanskega značaja: črnogorski vladi-ke so že zgodaj stopili v stike z velikimi slovanskimi sobrati, bili so vedno zvesti orijatelu Rusije.
V teli značilnostih ie potekala zgodovina Črne gore. Kadarkoli so kjerkoli širom Balkana počile puške krščanskih upornikov zoper Turke, vselei so planili pokonci tudi sinovi svobodnih črnih gora. Zgodovina Črne gore ie kratko-malo zgodovina bojev s Turki.
Leto 1S78. je zapečatilo z diplomatskimi pečati pismo črnogorske svobode, /•nkoj dotiei ie bila ta s\oboda le taktična. ne pravna: garantirati so jo mogle \f puške in iatagnni. Odslej so diplomatski akti evropskih velesil bdeli nad svobodo gorske državice. Sedai je nastopila nova doba za nio. doba. ko bi moralo svobodo obogatiti notranie delo. gospodarsko povzdiga. prosvetna emancipacija. občenaroani nanredek. Toda za vse to ie bila dežela preveč primitivna, ti jena uredba preveč zastarela, n jen vladar naposled preavtokratičen. preveč srednjeveški. In razumljivo ie. da so si večji duhovi v črni gori zaželeli večiih razmer, svobodnejšega razmaha. Nastalo ie gibanie za zedinienie s Srbijo, ki ie bila med tem dosegla že sijaien nanredek v politiki, prosveti. gospodarstvu, ter ie predstavljala že davno vodilno srbsko, še več. jtigoslovensko državo. To g;banie ie nroti splošni narodni želii oviral krali Nikola. ki ie na žalost prišel v konflikt z narodno razvoino črto. z duhom in struio našega časa. In tako se je zgodilo, da ie črnogorska narodna skupščina v Podgorici v novembru 1018. mimo Nikole in proti njegovi vo'ii sklenila, da se Črna gora združi s Srbijo in ostalimi irgoslovenskimi deželami v eno enotno kralievino nod vlado Ka-ragiorgievičev. črnogorska dinastija pa se odstavi.
S tem ie nastopila za Črno goro nova doba. Motili so io prva leta še razni poskusi pristašev starega režima, propa-gatoiii in emisarii kratkovidnega oarti-kularizma in separatizma. Toda ko je Jugoslaviia uredila svoj sror z Italiu so črnogorski emigranti izgubili hrbtenico in so morali hočeš nočeš sklenit? pakt z novim stanjem ter se vdati. Črna gora se ie tekom zadnjih dveh let popolnoma umirila: kar je tamkaj še ne-mirnežev. iih moramo prišteti med obi-čaine razboinike.
Je tedai povsem togično. da slovesni poset našega kralia venča doseženi uspeh, da se s tem tudi na zunai dokumentira na najveličastnejši način popolno iiiedinienie. Sleherni Jugoslovan se mora veseliti tega uspeha. Naša nacijo nalna stvar se razviia ugodneje, kakor
Kralj in kraljica na Cetinju
Veličastni sprejem kraljeve dvojice v Črni gori. — Kralj in kra Ijica dospela na Cetinje danes popoldne.
Beograd, 19. septembra, r. V političnem življenju vlada popolno mrtvilo. S Cetinja prihajajo vesti, da ie tja dospela večina ministrov. Na Cetinju so izvršene velike priprave za sprejem kralja in kraljice, k; dospe tja jutri popadle. Glavne svečanosti se vrše 21., 22. in 23. septembra.
Beograd, 19. septembra r. Včeraj dopoldne se je krali ustavi! na poti iz Kolašina v Poa-gorico v Lij?vi Lesi in Telovem Brijegu. Prebivalci te revne kraške pokrajine, ki si morajo poleti dovažati vodo 6 km daleč, so kralja sprejel; z naslednjimi besedami: »Go-dar! Prosimo, napiši ukaz. da se morao vsi od tu' a j izseliti, kamorkoli si bodi!« V Podgorici je darova! kralj večje zneske raznim kulturnim in dobrodelnim institucijam.
Kot predvčerajšnjim na strmih gričih Ko-rrova, tako so tudi včeraj gcre!i kresovi na gori Ostroga in oznanjevali, da je kralj dospe! v samostan sv. Vasilija.
Danilovgrad, 19. septembra, t V svečani obleki je pričakoval Danilovgrad svoje goste. Vse pleme Bijelopavličev je šlo kralju nasproti. Župan Boško Valjasevič je pozdra vil kralja in kraljico in jima ponudil kruha in soli. Kralj se je razgovarja! s starimi bo-
jevniki in vsakemu dal roko. Stari Toko Saranovič, zastavonoša petrušinskega bataljona, je izročil vladarju srebrn jatagan z napisom: »Svojemu kralju Aleksandru I. — udani Bijelopovliči iz Danlovgrada — 18, septembra 1925.» Na koncu mesta je pozdravilo kralja pevsko društvo »Jedinstvo* s pesmijo: «S Teboj smo, Aleksander Kara-gjorgjevič». Ob ovacijah zbrane množice je kralj zapustil mesto in se peljal v Ostrog preko Bogatiča, kjer je čakalo na kralja pleme Pješivo. Po odhodu iz Bogatiča so zažareli na vrhovih velikanski kresovi.
Pred samostanom Ostrogom se je ponoči zbralo mnogo ljudstva. Škof kotorsk! Kiri-lo je pozdravil kraljevsko dvojico pred cerkvijo in ji izrekel dobrodošlico. Po službi božji je kraljevska dvojica šla v svoje sobe. Še dolgo potem je narod plesal pred samostanom kolo. Bila je pravcata ljudska veselica.
Beograd, 19. septembra, n. Po vesteh s Cetinja je napravila danes kraljevska dvojica izlet v okolico Nikšida in Kolašina. Jutri popoldne dospeta kralj in kraljica na Cetinje, kamor je že prišlo do 15.000 ljudi. Z jutrišnjim dnem se prično slovesnosti v Črni gori.
Važen gospodarski kongres v Beogradu
Zborovanje Zbornic za industrijo, obrt in trgovino. — Kritika bolniškega zavarovanja. — Preteča kriza radi vojnih dolgov.
Beograd, 19. septembra, r. Danes je bil otvorjen v dvorani bcogra;ske borze tretji
redni kongres gospodarskih zbornic in ostalih gospodarskih organizacij iz vseh pokrajin države. Kongresa se udeležuje poleg drugih oficije!nih zastopnikov tudi trgovinski minister dr. Krajač.
Kongres je otvoril predsednik beograjske trgovske zbornice Gjorgje R a d o j I o v ič, k! se je zahvalil za številno udeležbo gospodarskih krogov. Nato je podal podpredsednik zbornice Milutin S t a n o j e v I č pregled jt.goslovenskega narodnega gospodarstva v zadnjih letih. Zatrjeval je, da je naša trgovinska bilanca letno še vedno za 5.5 milijarde dinarjev pasivna in da sc mora povečati naš izvoz, ako hočemo, da dobi dinar zopet svojo prejšnjo vrednost. To je tembolj potrebno, ker stojmo pred plačevanjem državnih dolgov, ki more postati za naše gospodarsko življenje katastrofalnega pomena
Trgovinski minister dr. Krajač je obljubil v svojem govoru gospodarskim krogom v polni meri podporo od strani države. Zahvalil se je za zasebno inicijativo in izjavil, da ne ho vlada rešila nobenega vprašanja, ki se tiče narodnega gospodarstva, dokler re bo vprašala za nmenie gospodarskin krosov. To izjavo so udeleženci kongresa spre-
jeli z odobravanjem.
Zatem je prišla tla dnevni red razprava o davčnem vprašanju, ki nujno zahteva reformo davčnega sistema. Poročal ie o tej stvari dr. G r e g o r 1 č kot zastopnik Centrale industri skih korporacij v Beogradu. O zaščiti delavcev in inšpekciji dela je poročal zastopnik industrijske zbornice. Živahno zanimanje je zbudilo poročilo o zakonu za zavarovanje delavcev, o katerem je poročal g F u r s t v imenu beograjske obrtniške zbornice. Opisa! ie škodo, ki jo trpi naša todj-s:rija zaradi tega zakona, kakršnega v tSj obliki ne uporabljajo niti v industrijsko močnejših državah. Nadalje je omenjal zlorabe ki se baje dogajajo v ndili za zavarovanje delavcev, in je kor.čno zahteval, naj breme delavskega zavarovanja nosijo v prvi vrst! delodajalci, zatem delavci sami in kot trttii činitelj tudi država O reformi tega zakona je govoril tudi Marko Bauer, tajnik pokrajinske industrijske zveze v Zagreb«.
Opoldne se ie seja zaključila, nakar so popoldne zborovale posamezne sekcije, ki ima jo Izdelati razne resolucije. Jutri bo kongres sklepal o teh resolucijah.
Z dopoldanskega zborovanja je bila odposlana r.a Cetinje kralju in kraljici pozdravna brzoiavka.
-135-
Velik shod SDS v Ptuju
Ptuj, 19. septembra. Danes zvečer se je vršil v Ptuju pod predsedstvom dr. Šala« rnuna zelo lepo uspel shod SDS. Dvorana Narodnega doma je bila natlačeno polna pristašev samostojne demokratske stranke ki jim je poročal poslancc dr. Pivko o svo« jem delu ter o sedanjem političnem in par« lamentarnem položaju s posebnim ozirom na preobrat v Radičevi stranki.
Zborovalci so sprejeli govor dr. Pivka z živahnim odobravanjem. Nato se je razvila na poziv posl. dr. I^ivka podrobna gospo« darska debata, ki so jo izzvali posamezni somišljeniki z raznimi vprašanji, na katera je dr. Pivko dajal točna in zadovoljiva po« jasnila. Končno sc je posl. dr. Pivko v pri« srčnih besedah spominja! starega borca, sc» daj umrlega dr. Serneca.
Zborovanje, na katerem jc govoril posl. dr. Pivko skoro dve uri, je izredno lepo i.spelo in jc podalo nov dokaz, da so vrste SDS neomajne in da se vedno bolj krepe. Vsi zborovalci so bili soglasnega mnenja, da tako lepo uspelega shoda že dolgo ni bi= !o v Ptuju.
Kombinacije o fuziji demokratov
Beograd, 19. septembra, r. V političnih krogih je zbudila veliko pozornost vest. katere verodostojnost pa sc radi odsotnosti mnogošteivlnih poslancev nc more kontro« lirati. Po tej kombinaciji so baje samostoj« ni demokrat! predlagali vodstvu Davidovi« čeve stranke fuzijo. Vodstvo nove združc« ne stranke bi bilo poverjeno direktoriju, ki bi ga tvorili Kosta Timotijevič. dr. Voja Marinkovič in dr. Prvislav Grisogono.
Matteotti;'ev proces
Rim 19. septembra. 1. Kako poroča »Tribuna«, se bliža preiskava o umoru poslanca Matteottija koncu. Preiskava se vrši že 16. nesecev. Obtožba bo najbrž proti koncu sep'embra izgotovljena in izročena obtožencem.
bi si zamislil naidobrovoljneiši optimist. Zato ob slavnostnih poročilih s Cetima hitreje tolče srce in z radostjo v duši gleda človek na sedanjost in bodočnost.
Preganjanje slovenskega tiska v Italiji
Gorica, 19. sepiembra. a. Prefekt furlanske pokrajine v Vidmu je po zaslišanju posvetovalne komisije posvaril «Goriško Stražo* radi nezaplenjenega 23 vrstic dolgega članka, v katerem citira izjavo bivšega nemškega državnega kancelarja dr. Marxa, da imaio v prvi vrsti starši pravico določevati, v kakšno šolo naj zahajajo njihovi otroci. Komisija je bila mnenja, da ta vest liuj-ska starše proti državnim zakonom. Dalje je bil list posvarien tudi radi vesti o katekizmu Bulillov. ki vsebuje, kakor pravj svarilo, namigavanja mednarodnega značaja.
Po tiskovnem zakonu, oziroma tozadevnih vladnih odlokih morejo politične oblasti po dveh svarilih odstaviti odgovornega urednika in dosledno ustaviti izha:an!e lista naiman.i za toliko časa. da potrdijo oblasti novega odgovornega urednika. »Goriška Straža* je prvi jugoslovenski list. ki ie bil posvarien. Značilno pa je. da današnia »Goriška Straža® še nič ne vc o tem ukrepu, dočim so italijanski listi iz Vidma, Gorice in Trsta že prinesli to vest.
Sanacijska akcija za hrvatsko zadružništvo
Ztgreb, 19. septembra, n. Tukajšnje Hr« vatsko»Slavonsko gospodarsko društvo jc povodom časopisnih vesti o skorajšnji is» premembi v svojih odnošajih izdalo danes oficijclno izjavo, v kateri pravi:
Ureditev dolgov HrvatskosSlavonskega gospodarskega društva ter centrale Gospo* darske zadružne banke do države bo prišla pred finančni odbor Narodne skupščine, kier se bo na eni prvih sej skupščine raz« pravljalo o njej v obliki zakonskega pred« loga. Sprejetje tega zakonskega predloga bo tudi omogočilo ureditev vseh ostalih od> nošajev omenjenih družb, do svojih dolgov in do obveznosti napram vlagateljem in dr""im upnikom.
Ta objava je izšla v sporazumu s komi« sarji Narodne banke, finančnega in trgo« vinskega ministra, ki so postavljeni kot ko« misarji pri Gospodarskem društvu in pri Gospodarski zadružni banki-
Pred volitvami na Češkoslovaškem
Prihranki v državnem proračunu. — Razpuščen bo tudi senat. Cepljenje čeških strank. — Nov konflikt z Vatikanom. — Odnošaji z Rusijo.
Praga, 19. septembra, d. Vlada je predložila parlamentu proračun za leto 1926., ki je napram lanskemu restringi-ran za skoraj 2 milijardi ter izkazuje 15 in pol milijonov Kč prebitka. Proračunski predlog predvideva (v tisočih) 7.279.6S0 Kč rednih in 2.790.591 Kč izrednih izdatkov, prejemki pa znašajo (v tisočih) 10,085.752 Kč.
Med glavnimi prihranki navaja finančni zakon prihranek na uradniških plačah vsled izvršene redukcije. Ta prihranek znaša absolutno 473 milijonov Kč, z odračunanjem odpravnin in pokojnin, za reducirane nameščence pa 248 milijonov Kč.
Državni proračun bo prihodnje dni po pospešenem postonkn sprejet.
Vlada se je sedaj odločila, da razpusti tudi senat in se bodo torej r.ove volitve vršile za obe zbornici čsl. parlamenta.
Cepljenje čeških strank napreduje. Razkol v Kramarovi stranki «Narodne demokracije* .ie vedno ostrejši. Včeraj je senator in bivši minister te stranke A. Stransky odložil svoj parlamentarni mandat, ker ie izstopil iz stranke. On. njegova dva sinova in bivši minister
dr. Engliš so ustanovili novo stranko «Narodnega dela«. Znova se je tudi organizirala nekdanja realistična stranka ter bo pri volitvah samostojno nastopila.
Med čsl. vlado in papeško stolico je izbruhnil nov konflikt, ki sicer ne pride do formalnega izfaza, a bo vendar znai-no poostril odnošaje med ČSR in Vatikanom. Čsl. vlada je nedavno izgnala bivšega katoliškega škofa v Užhorodu Papa. ki ni dobil čsl. državljanstva, ker je odklonil prisego zvestobe čsl. republiki in je bil središče madžarofilske agitacije v Podkarpatski Rusiji. Pap se je izselil na Madžarsko in sedaj ga ie papež ostentativno imenoval za nadškofa ter mu poveril upravo opatije v To-polci, v neposredni bližini čsl. granice.
Z ozirom na zbližanje med Poljsko in Rusijo se tudi v čeških političnih krogih opaža izvestna preoriientacija. «Ven-kov», giasilo min. predsednika Švehle, smatra, da je tudi z ČSR. prišel trenutek, da obrne svojo pozornost od zana-da na iztok ter piše: Ravnaimo se po vzgledu — Poljske, navežimo stike tam, kier so naši resnični interesi, politični in gospodarski.*
Nemčija sprejela povabilo na varnostno
konferenco
Anglija bo branila v slučaju konflikta tako Francijo kakor Nemčijo. — Italijanska avtopropaganda, — Baltske države za varnostni oakt. -
Berlin. 19. septembra, s. Nemška vlada je sporočila poslanikom zavezniških držav,
ciionalne agenture« zanimive izjave c interesih Italije na varnostni konferen*
Mussolinijeva udeležba na konferenci brezdvomno ugodno vplivala, kar se ne sme pozabiti, da je imel zapad veliko nezaupanje v Mussolinija, ko je pričel s svojim fašistovskim eksperimentom. Bali so se motenja evropskega miru, toda po kriškem incidentu je ta bojazen izginila. Mussolmi je danes v vrstah konservativnih zapadnih držav, t Angleška in francoska vlada spremljata s simpatijo konservativno in proti-boljševiško vlado ob Sredozemskem morju.
Reval, 19. septembra. !. Z ozirom na tendenciiozre vesti nemškega izvora, da se je konferenca baltskih držav v Ženevi razbila, je izdala estonska vlada nastopno uradno poročilo:
»Na predlog litvanskega delegati Schumanna se vrši prihodnja baltska konferenca v Rigi. Termin in dnevni red se določita pozneje. Nadalje je bilo sklenjeno, da se mora najkasneje do 31. oktobra ustanoviti v varnostni pogodbi predvidena primerjevalna komisija.
Zastopniki Estonske, Poljske, Finske in Litvanske ugotavljajo popolno soglasje v vprašanjih varnostnega pakta in razorožitve ter poudarjajo svojo zve stobo ženevskemu protokolu®.
da sprejme povabilo na konferenco o var- ci. Med drugim je izjavil, da bi event. nostnem paktu.	*"-----' —	-- —*------
LonJon, 19. septembra, 'd. Kakor poroča «Dai!y Telegraph» Iz angleških uradnih kro gov, bosta zastopala Nemčijo na varnostni konferenci dr. Luther in dr. Stresemann, ki sta izrazila željo, naj bi se konferenca vršila v Lucernu. Nemčija zahteva še vedno, da JI mora Anglija brezpogojno obljubiti svojo pomoč v slučaju neizzvanega francoskega napada. To zahtevo bosta nemška zastopnika predložila na varnostni konferenci.
•Times* priobčujejo članek, iz katerega Je razvidno, da bo Anglija v slučaju konflikta z vsemi sredstvi branila ne samo Francijo pred morebitnim nemškim napadom, temveč tudi nemško ozemlje pred francosko invazijo.
Berlin, 19. septembra, s. Članek, ki so ga priobčile «Times» o angleški pomoči v slučaju spora s Francijo, je napravil na merodainih mestih velik vtis.
»Vossische Zeitung* piše, da je v Londonu ugotovljena brezpogojna pariteta držav, ki so zainteresirane na varnostnem paktu. Tudi nemški nacijonal-ci se ne bodo mogli odtegniti vtisu, da ie na podlagi poročila ministerijalnega ravnatelia dr. Gaucsa nemogoča odklonitev udeležbe na konferenci.
Rim, 19. septembra, d. Neki italijanski diplomat je podal zastopniku «Na-
Poostritev tnosulskega vprašanja
Turč;;a ne prizna^" odločitve Zveze narodov. — Anglija itna zopet svobodo delovanja. — Sklicanje mednarodnega manjšinj-
skega kongresa.
ravnokar podal turški zunanji minister in se ne obveže, da v naprej prizna odločitev Sveta Zveze narodov. Anglija je dobila vsled izjave turškega zunanjega ministra zopet popolno svobodo delovanja.
Pododbor je predlagal Svetu, naj pred« loži mednarodnemu razsodišču nastopna vprašanja: 1. Ali je turška vlada dolžna sprejeti odločitev Sveta Zveze narodov in 2. ali naj Svet glasuje v mosulikem vpra« šanju soglasno ali z večino.
Nato je bil začasno sprejet predlog, da se kompetenčni vprašanji predložita razso« dišču v Haagu. Predsednik Sveta Zveze na« rodov Loucheur je končno opozoril obe stranki na sprejete obveznosti in je svaril pred vsako vojaško akcijo oziroma upre« menitvijo statusa quo.
Včeraj sc je konstituiral odbor za pri« pravo mednarodnega manjšinskega kon« gresa, ki se bo že 14. oktobra vršil v 2e« nevi. Proglas, ki ga je ob tej priliki izdelal odbor, so podpisali nemški poslancc v lati« ške in parlamentu Schiem&nn, dalje slovcn« ski poslanec italijanske zbornice Wi!fan in madžarski poslanec v praški poslanski zbor niči SziiHo.
*
Ženeva, 19. septembra, s. Svet Zveze na« rodov jc na današnji dopoldanski seji raz« pravljal o vprašanju gradnje poljskih muni» cijskih skladišč na ozemlju prostega mesta Gdanska, kakor tudi o vprašanju glede uvedbe poljske poštne službe v gdanskem pristanišču, španski delegat Quinones de Leon je poročal o prvem vprašanju. Zastop niki Poljske in Gradska so pristali na po« ročilo, nakar ga je Svet soglasno odobril. Nadalje jc Svet sprejel poročilo Quinones de Leona, po katerem sc pritegnejo v polj« sko poštno službo oni okraji prostega me« sta. v katerih so trgovski in industrijski obrati, ki imajo stalen promet s pristani« 5 Tem.
Na popoldanski seji se je Svet ponovno lavni z mosulskim vprašanjem. Turški zu« nanji minister Feti Ruždi beg je omenil, da je pred odborom Sveta Zveze narodov ob« novil prejšnji predlog Turčije, naj se na mosul-kem ozemlju izvede ljudsko glasova« nje. Njegova vlada jc pripravljena priznati odločitev po svobodnem glasovanju, tudi čc bi izpadlo proti turškemu naziranju. Na« sprotno pa turška vlada ne more priznati, da bi si Svet Zveze narodov iz določb lau« sannske pogodbe lastil razsodiščno kompe« tenco glede določitve mej. Svet Zveze na« :odov ima samo pravico posredovati.
Na to izjavo, ki je med zborovalci vzbu« dila splošno presenečenje, jc odgovoril an« gleski kclonijalni minister Amerv, da z ozi« r'»m na to, ker je turški zastopnik iziavil, da turška vlada nc prizna odločitve Sveta Zveze narodov, tudi angleška vlada prekli« cujc izjavo, da bo priznala odločitev Zveze narodov, coklcr avtorizirani turški zastop« nik forinclno ne prekliče izjave, ki jo jc
Nezgoda na solitski železnici
Split, 19. septembra, n. Sinoči se je pri Drnišu zopet pripetila nezgoda brzenu vlaku Sp!i'-Knin na liški železnici. Od Knina do Sp!:ta jc na tej železnici še stara proga, kt je v precej slabem stanju. Sinoči je vozil prot; Splita tovorni vlak čigar stroj >e razširil tračnice. Vsled tega je skočilo šest vozov s tira. Zaradi pokvarjene proge ni moge! večerni brzi vlak dalje in so morali pa triki prestopiti
Ustanovitev podružnice Državne hipotekarne
banke
Upravni svet Državne hipotekarne banke v Beogradu je sklenil ustanoviti svojo podružnico v Zagrebu. V delokrog te podružnice bo spadala Hrvatska in Slavonija ter Slovenija. Da se ustanovi podružnica v Zagrebu, je popolnoma umestno. Sai tudi 7*°reb kakor tudi ostali kraji na Hrvatskem rabijo hipotekami kredit. Hipotekama banka bo imela obilo prilike, da bo en del švicarskega gradbenega kredita, ki ga ie dobila z garancijo naše države po nizki obrestni meri. plcdonosno naložila na Hrvatskem ter s tem v prvi vrsti podprla graditev stanovanjskih hiš. posebno v Zagrebu. Do sedaj se je Državna hipotekama banka omejila skoro izključno na Beograd in priznati se mora. da je tam v izdatni meri pospeševala stavbeno konjunkturo tekom orošbh treh let. Sicer je pri podei.ievanm krednov šla mnogokrat preko meje, ki je običajna pri liipotekaraih zavodih. Dovolila ie včasih previsoke kredite 'n pripovedti-je.se. da .ie za stavbo v Beogradu, ki je vredna komaj 7 do 8 milijonov Din, dovolila kredit od 11 milijonov Din . . .
Glasom sklepa upravnega sveta Državne hipotekarne banke bi spadala torej tudi Slovenija v delokrog zagrebške podružnice. Ako	pri te^ nkrepu, bo prizadian velik udarec hipo-tekarnemu kreditu v Sloveniji ter vsem gospodarskim panogam, ki so z niimi v zvezi. Skušma nas namreč uči. da se Zagreb ni bricri -»a ni'e potrebe in prepričani smo. da bo tudi na tem po! ostal zvest dosedanji tradiciji.
Zakon o Državni hipotekami banki je predvideval, da se bodo ustanovile podružnice v vseh gospodarskih centrih naše države, tako da bodo mogle biti deležne dobrot hipotekarnega kredita vse pokraiine. Gotovo je, da tvorijo slovenske pokrajine gospodarsko eno^o. ki se po svoji tradiciji in eksistenčnih pogojih znatno razlikuje od gospodarskih prilik na Hrvatskem. Nedvomno je torej, da mora Slovenija v smislu Statutov Državne hinotekarne banke dobiti lastno podružnico. Sloveniia ima vzorno urejeno zemljiško knjigo, ima moderno civilno proceduro in dober izvršMni red. Na Hrvatskem je vse to približno v takem stanju, kakor ie bilo pri nas pred 50 leti. Način poslovanja vsake hipotekarne banke je v tesni zvezi s temi sodnimi pripomočki. Poslovanje s hipotekami na Slovenskem ie torei popol-
Pismo iz Zagreba
r. Zagreb, 18. septembra.
Tukajšnji politični krogi se izredno žanimaio za politične razmere med Slovenci. Kakor je poprej vladala v tem pogledu apatiia. tako se sedaj živahno zasleduje razvoj političnih dogodkov v Sloveniji. Tako je, kakor da bi čutili, da bo znaten del politične odločitve, ki se očividno pripravlja, padel tudi v Ljubljani.
Lahkomiselne nade. da bo radičev-stvo v jurišu zasedlo Sloveniio, so se izkazale za prazne. Skraia se ie reklo, da bo Radič podrl in raztrgal z enim samim sunkom slovenske klerikalce. S prav hrvatsko lahkomiselnostjo so vodilni krogi HSS verjeli g. Puclju, da se da boj proti klerikalizmu opraviti s široko besedo. Potem so radičevci pod isto sugestiio se «uverili», da bodo »sigurno« uničili vsaj dr. Žerjava in razbili vrste SDS. V najnovejšem času ie ofenziva radičevskih Tipografičnih listov naperjena bolj proti dr. Žerjavu in demokratom, nego proti klerikalcem . .
V	vodilnih radičevskih krogih pa že prodira hladnejše naziranie. Naskoki »Jutamjega lista« z decimeterskimi naslovi na dr. Žerjava nič kai ne vplivaio. Zagreb je takih reklamnih kalibrov vajen. Grom Tipografiiinih tonov ima namen za nekai časa še uglušiti. kar se v treznih krogih vedno glasne;e poudarja, da z zagrebško ofenzivo v Sloveniji nič ne bo. Vpraševal sem te dni v intimnem razgovoru odličnega predstavnika HSS. ki posebno sedai za časa odsotnosti Stiepana Radiča vrši v stranki važno nalogo, kako je HSS zadovoljna s svojimi uspehi med Slovenci, a dobil sem perpleksen odgovor: Pustite me s kranisko zadevo pri miru! Vse kaže, da smatrajo radičevci svoio slovensko potezo, tako kakor so jo napravili, za oo-grešeno in da se jezijo, ker so nasedli intrigam, ki z željami HSS stvarno ni-maio nikakega posla.
Pri razpravah o vprašanju, zakaj v Sloveniji ne gre naprej, se vedno znova pojavlja argument, da zveza s »kme-tijaci« ni bila pravilna taktika. Neuspeh se v glavnem pripisuje g. Pucliu. o katerem se radičevski voditelji izražajo jako nepovoljno. češ to je »stari libera-!ac«, ki je zajahal radičevskega konjiča. da bi sam prišel naprej, ne pa. da bi podprl «rad;čevsko misel«. G. Pucelj da je nesposoben in da paralizira sposobnost g. Prepeltiha. kateremu poklanjajo voditelji HSS še vedno precej veliko zaupanje. HSS bi danes rada videla. da bi se g. Pucelj umaknil boli v ozadje ter prepustil vodstvo in zlasti organizacijo slovenskega dela HSS gospodu Prepeluhu. Ni izkliučeno. da bo ta želja našla prav kmalu tudi vidnega izraza. Seveda je jasno, da radičevci tudi silo g. Prepeluha znatno precenjujejo.
V	ostalem pa ima izrek «Pustite me s kranjskimi zadevami pri miru« še mno?o globlji pomen. Radičevci imajo na Hrvatskem vedno več posla sami s seboi! Uoor v lastnih vrstah je sicer na videz udtišen, a resnica je, da ie le šiloma potlačen. Naj pride le najmanjši
noma drugačno, kakor na Hrvatskem
Ne glede na take in slične administrativne potežkoče. ki bi znatno ovirale delovanje podružnice v Zagrebu, ako bi raztegnila svoi delokrog po Sloveniji, se moramo odločno izreči oroti temu sklepu tudi iz gospodarskih razlogov. Državna hipotekama banka ima namreč v smislu svoiega š^+uta Izključno pravico za depozite vsega državnega. biv?e<*a dežefnega in občinskega denarja, potorr denaria iav.iih korporacij. kakor cestnih odborov itd. ter kontno p^n-Ve^a denarja. Do sedai je ostal ves ta denar v naših zavodih v hranilnicah. *r ter v drug'h dennrnTi institutih. Z ustanovitvijo pocim?nice Državne hipotekarne banke v Zagrebu z delokrogom za SVivenro oa bo moral r>o!agoma ves ta denar romati v Zagreb, in le neznatni drobci od tega bi se v obliki hipotek vrnili k nam.
Javni denar Pa je z gospodarstvom v Sloveniji tako tesno zvezan, da bi njegova izločitev oovzroč;1a š:roko vrzel na denarnem poliu. Ta denar izvira iz žive-ea gospodarstva in niegova naloga je. da se potom naložb in posojil vrne zopet v gospodarstvo ter ga s svojo pro duktivno silo oolodi. Že itak smo ob vsaki priliki zapostavljeni. Narodna banka noče ničesar slišati o naših de-nanrh težkočah in le tu in tam odrade kakšna drobtinica.
Iz teh in sličnih razlogov se moramo z vso odločnostjo imirati oroti temu. da bi se ustanovila podružnica Državne hipotekarne banke v Zagrebu z delokrogom za Slovenijo. Zahtevati moramo, da se ustanovi v Ljubljani samostojna podružnica za Slovenijo ter da ii od^r"-centrala som"" --**n del švicarskega posojila kot obratni kapital.
Končno na; še pripomnimo, da se moramo gosp. Pucliu in niegovim slovenskim zaveznikom čuditi, da so dovolili ustanovitev podn-mice Državne hipotekarne banke v Zag-ebu z delokrogom za Slovenijo. Samostoina podružnica v Ljubljani bi bila pravi blagor tudi za slovenskega kmeta. V vseh deželah bivše Avstrije, kier so 'Hovali hipotekam" zavodi, so kmeti dobivali kredit po iako ugodni obrestni meri ter n^d jako ugodnimi pogoji glede odplačila. Čas. ko kmet ni rabil kredita, ie že minul. Na? kmet že sega po kred:tu. Tej potrebi bi ustrezala podružnica Hipotekama banke v Liubliani.
neugodni obrat v politiki, pa se bo pokazalo, kaj tli pod pepelom! Danes ie HSS kot režimska stranka takorekoč še v medenih mesecih (čeravno je precej grenkobe v sladkostih) in nezadovoli-neži se ne unaio z besedo na dan. A razpoke so že vidne in vse bo enkrat izbruhnilo na dan.
Val navdušenja za «poradičenje« Slovencev je prilično pri kraiu. Kmalu pride maček, ki bo zlasti nepriieten bivši SKS, ki se je žrtvovala za kratkovidne plezalne poskuse svojih generalov. J.
Mrtva politična sezona
Beograd, 16. septembra.
Časniki pišejo, da je politična sezona mrtva . . . Mrtva je samo v toliko, da ni ministrskih sej m se ne dremajo časnikarski reporterji v veži »rumene hiše®. Mrtva je v toliko, da ni brezpri-merno dolgočasnih skupščinskih sej kjer se neprestano pnoducirajo znani «gnia-vatorii«. Politično življenje je preneše-no iz središča med narod, a središče posluša, kakšni odmevi prihajajo iz naroda.
Sedaj se jasno pokazuje pomanjkljivost beograjskega časopisja, ki je v zelo slabih stikih z narodom in vsled tega tudi ne more biti izraz naše javnosti in narodnega mnenia. Beograjsko časopisje prinaša široko razblinjene različne domače policijske slučaje in rodbinske zadeve, bavi se z zelo oddaljenimi predmet zunanje politike, a o političnem in kulturnem gibanju nanoda ne prinaša skoraj ničesar. Beograd je silno slabo informiran o razmerah med narodom. Razun Beograda obstoji za beograjsko časopisje samo še »komit-ska akcija® v Makedoniji in pa, če se zgodi kakšen poseben kriminalen slučaj v Srbiji. Beograd, široki Beograd, ve o kraljevini v resnici zelo malo. Toda on sluti in njegova slutnja je. da je sedanja politična situacija negotova. Tako ne poide dolgo, nekaj se bo izpremenilo. Neki stari Čuburec. ki je radikalen do mozga, je dokazoval pred nekaj dnevi svoiim tovarišem v kavarni «Srbski voivoda«. da pridejo čez tri leta komunisti. O komunizmu in o komunistih seveda ni imel poima. Hotel ie s tem samo reči. da Pride do velike izpremembe. Ko je prišla vest. da ie Pašič ozdravel, je odleglo pri dušah. Toda tudi ta tolažba ni popolna. Pašič ie visoko v letih.
V še bolj neprijetnem položaju kot radikali, so davidovičevski široki krogi. To sploh ni stranka, to ie skupina ljudi, ki imajo samo eno skupno stvar: jezo na radikale. A za politiko ie to premalo. Stranka, ki predstavlja veliko večino srbske inteligence, nima nobenega časopisja, nobene organizacije, pravzaprav tudi nobenega vodstva in seveda tudi — nobenega programa. Sporazum obeh RR rim ie vze! edino politično koncepcijo, katero so imeli, da s PO-močio prečanov vržejo radikale, vseeno za ceno kakšnih koncesij.
Težišče politične situacije je sedai po prečanskih krajih. Srbija ie mirna in gleda. Vesti o velikih uspehih Pribiče-
vičeve agitacije se niso mogle prikriti ali utajiti. Sedaj je samo vprašanje, če bo mogoče to zibanje lokalizirati. da ne prodre v Bosno iti v Srem? Radikali so poskusili narediti protisunke in prodreti med Hrvate. Spustili so se v Kri-ževce. Radičevci so jim celo kazali pot in delali štafažo. Zato Pa so oni pomagali pri prvem radičevskem ofenzivnem koraku v Krškem. Toda pozitivnega uspeha ni bilo. pač pa je bil narejen neroden precedens Če smeio radikali med Zagorce. zakaj bi ne smeli radičevci med Makedonce? Njim ne bo treba, da kdo kaže pot in dela štafažo! Tudi Pribičevič obeta, da poide v Makedonijo!
Širi se slutnja, da bomo imeli volitve prej. kot bo pretekla lcgislacijska doba Kako bo izgledalo n. pr. v Makedoniji, če bodo poleg sedanjih strank, radika lov in davidovičevcev. ki sta se borili za premoč v državi, nastopil še Radič z geslom: »Seliačka sloga!« in »Sporazum z Bolgari!« in Svetozar Pribičevič z geslom: »Edinstvo naroda in države!® in še kakšni drugi politiki. — je sedat težko predvideti. Južna Srbija ima zelo maihne okraie. večinoma samo po tri mandate, in če se samo za nekai sto glasov preokrene. pa lahko vsi trije mandati padejo v drugo naročje.
Zelo kočljiv je tudi položaj v Vojvodini. zlasti, ker so tukai angažirane zelo velike osebe: dr Ninčič. Stojadinovič Trifkovič. Radikali so tukaj pri zadnjih volitvah dosegli višek uspehov. Če pa pride Radič in potegne za seboj Nemce in Madžare in druge nacijonalno malo čvrste elemente, prideio radikali v nepriieten položaj. Za sedaj grmi Pribičevič po Liki in po Krajini; toda lahko se pojavi tudi v Zemunu in v Pan-čevu.
Med radikalci vladaio v glavnem tri struje. Ena hoče odločno nadaljevati »delo sporazuma« in se popolnoma predati Radiču. »pa naj gre kamor hoče. naj srce se navriska in izjoče«. Druga je skeptična, opazuje vse te pojave, se noče toliko angažirati, da ne bi mogla nazaj, in želi imeti odprt še en izhod za silo. Želelo se je, naj bi Pribičevič bil ta skrita rezerva. Ko pa je začel tako hudo grmeti in je celo slovesno iz-iavil. da noče biti «buldog na verigi«, so vrgli pogled na dobričino Ljubo Da-vidoviča. Ker je pa tudi on odbil, bo treba iskati dalje. Za silo bi bila dobra tudi SLS. V skrajnem slučaju bi prišle volitve, čeprav noben R sedaj ne želi volitev. Tretja struja se boji Radičeve kmečke demagogije, pa se hoče postaviti na čisto kmečko razredno stališče. da tako odvzame Radiču teren za agitacijo.
Vse stranke so v »prebiranju«, piše »Politički Glasnik« v najnovejši številki. Ko se sestane skupščina, se bodo iasneie videli obrisi tega prebiranja.
Ali bo mogoče složno delo obeh R dolgo časa?
Kje vzeti rezervo v slučaju, da se sporazum podere?
Kako pripraviti teren za volitve v slučaju, da ne bo rezerve?
To 93 vprašanja sedanjosti!
__—a—
Manjšinsko vprašanje pred Zvezo narodov
Litva zahteva zaščito manjšin v vseh državah. — Rumunija In Poljska podpirata lit— vinski predlog. — Velesile odbijajo Interven. cijo Lige. — Stališče Klta!ske. — Čuden molk naših delegatov.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Ženeva, 17. septembra.
Tretja seja šeste komisije je bila jako zanimiva hi deloma napeta, ker je pokazala da se članice Zveze narodov delijo na take, ki hnajo vse pravice, in na druge, katerih pravice so omeiene. Slo je za vprašanje narodnih manjšin.
Vodja litvinske delegacije bivši ministrski predsednik Ernest Oalvanauskas je namreč predlagal, naj se izvoli posebna komisija ki bi izdelala splošen statut za pravice in dolžnosti narodnih manjšin v vseh državah brez Izjeme, ki so včlanjene v Zvezi narodov. Poljski delegat Koslcki ie ta predlog podpri. Ravnotako tudi rumunski poslanik v Bernu ePteresen Comnčne z izjavo, da mora v Zvezi narodov vladati enaka pravica za vse države in da ni prav, če mora ena država trpeti kontrolo glede manjšin, druge države pa nočejo tozadevno prevzeti nobene mednarodne obveznosti.
Francoski delegat de Jorvenel je izjavil, d3 Franci'a zato ne podpiše manjšinske pogodbe, ker v Franciji ni nobenih manišin! Ta Izjava je začudila, čeprav je znano, da ie odnošaj Bretoncev, Baskov, Nemcev, Italija nov itd. v Franciji nekoliko drugačen kot n. pr. Nemcev ali Ukrajincev na Polskem.
Angleški delegat Cecil je menil, da bi izvedba litvinskega predloga tako obremenila Zvezo narodov, da bi se njen ustroj zlomil.
Litvinsk! predlog je v Imenu Italije pobijal grof Antonio Cippico. Italija pač ne mara mednarodne kontrole nad usodo jugoslovenske in nemške kompaktne man šine v novi Italiji.
Skrajno pa nas je presenetilo, da se ni oglasil k besedi jugoslovensk' delegat dr. Vasa Jovanovič ah pa vsaj njegov namestnik radičevec dr. Kn:e"ič 2e dolgo ni bilo take priložnosti, da se mednarodni foram opozori na obstoj polmlliionske :ugos!oven-ske manjšine v Italiji. Mi mirno tr^mo da so nas Avstrijci. Madžari in Bolgari raruprli kot neke imperijalfste. ki zatirajo nirodne manjšine, molče prenašamo, da gra tak naš sloves po svetu. Ko pa naj je podana prilika, da pobijemo te trditve in da se zavzamemo za naš svet v velesili TtaPM. ki noče prevzeti obveznosti za zaščito manišin. sede naši de'egati kot prlbhi Kal torei išč.*to v 2e-nt-vl?
Res je sicer, da litvinski predlog ne bi prodrl, tudi če bj ga mi podprli. Venda: je
neodpustno, da nismo razkrinkali velesile, ki pač strogo nadzira postopanje z man'5i-nami v naš! državi, sama pa ne maar ničesar čuti o lastnem tnanjšinjskem vprašanju.
Prepričan pa sem. da cela delegacija ni kriva za nemarnost dveh delegatov. Dr. aza Markovič, ki je res človek na svojem mestu, mi je izjavil, da se tudi on čudi molku dr. Vase Jovanoviča in dr. Krnjeviča...
Politične beležke
-f Občinske volitve v Zg. Šiški. Sobotni »Slovenec« je prinesel kratko notico. v kateri pravi, »da nam ne bodo vladali več proti naši volji ne samostoj-neži ne demokrati« in da mora biti druga skrinjica polna! «Slovenčev» člankar go!ovo ne pozna sedaniih razmer v Zg. Šiški ali pa je komu nasedel, ker ne ve. da sta pri občinskih volitvah samo dve listi: 1. Gospodarska lista gosp. Ivana Zakotnika in 2. Kmetsko - delavsko - obrtna g. Andreja Perka. Iskreno se mu zahvaliujemo, da agitira proti samostojnežem in istočasno tudi proti drugi listi, katere nosilec ie ravno sa-mostoinež g. Andrej Perko. — Veselo znamenje, če se gospod ie. ki skupaj kandidirajo in agitirajo. niti ne poznajo med seboj.
-f Solidarnost radičevcev z zajednl-čf>rji. Srezki odbor radikalne stranke v Virovitici je poslal glavnemu odboru v Heosradu resoluciio. v kateri protestira proti načinu, kakor se izvaja sporazum z radičevci. Resolucija naglaša. da srezki odbor ne more odobravati sporazuma. kakor se izvaja v praksi. Pred vsem graia postopanie radičevcev pri raznih občinskih volitvah, pri katerih se nikjer niso obnašali !oia!no napram radikalni stranki. Očita jim, da svoje miselnosti niso v ničemer spremenili. V Virovitici sami so odklonili vsak stik z radikali ter nastopili pri občinskih volitvah skupno z za.iedničarji. Te volitve zato niso nikakor razjasnile, ali so volilci odobrili novo Radičevo politiko, sai so povsod nastopali skupno z za-iedničarji, tako da se ne ve, ali so bili volilci za Radičevo ali za zajedničar-sko politiko. Nadalje resolucija navaja, da radičevci tudi trdovratno zahteva-io. nai se spreimejo v državno službo vsi zajedničarji, ki so bili iz upravičenih službenih razlogov odpuščeni ter navaja tudi posamezne slučaje. Povsod silijo v ospredje ne le samo svoje ljudi, kar bi bilo še umljivo, ampak tudi zajedničarje, dočim zahtevajo, naj se odstranilo radikalni uradniki. Reso^-cija zahteva od vodstva radikalne stranke, naj prepreči protežiranje za-iedničarjev in preganjan ie radikalnih uradnikov, če pa tega noče, naj to odkrito pove, da radikali ne bodo izgub-liali časa za jalov posel. — Navedena resolucija. ki je bila objavljena tudi v 1'«tih. ie dokument, ki priča, da se miselnost radičevskih voiilcev ni mnogo iznremenila in da rastejo klice nesporazuma med radikali in radičevci zlasti fam. kier se neposredno križajo obojestranski interesi.
-f Radlčeva Izjava o lastni norosti In »Hrvat«? Včerajšnji »Hrvat« se bavi v posebnem članku z Radičevo izjavo novinarjem v Ženevi, da je bil nor, a da ima vsaka norost svoje meje. »Hrvat* pravi, da ima res norost svoje meje. toda o mejah norosti ne morejo govoriti nori, amoak le normalni ljud-ie. Norec ne pozna mej norosti in tudi Radič ni vedel, kake meje je prekoračil z izjavo, da je bil nor. St. Radič se predstavlja kot vodja hrvatskega naroda. ako pa je bil vodja nor. kakšni naj bodo oni. ki so mu sledili? S to iziavo — meni »Hrvat« — je Radič ponižal pred svetom ves hrvatski narod, zlasti seliake, ki so mu sedem let zvesto sledili. St. Radič na je s svojo izjavo tudi samega sebe diskvalificiral kot vodjo. Sedem let je St. Radič govoril, da je pameten in da so dragi nori. sedaj pa nravi, da je bi! sam nor in da so bili drugi pametni. Ako sedaj pravi, da je pameten, s katero pravico zahteva, naj se mu to veruje? — Vsekakor je zelo umevno, da je zajedničarje hudo zadela Radičeva izjava, saj so mu tudi oni sledili v njegovi »nori« dobi in se še sedai boje za ideie, ki jih je tedaj proglašal St. Radič za edino zveličavne.
+ Odnošau med rad'ka!i In radičevci Beograiska »Pravda« Poroča. da povzro ča nezadovoljstvo voivodinskih radikalov nad RR sporazumom mnogo skrbi gotovim krogom, ki so mnenia. da more voivodmski problem izzvati velike težkoče v vladi. Gotovi radikalni krogi ki so proti sporazumu med Paš:čem in Radičem. hočeio vojvodinski slučai izkoristiti za zmšenie sedanie vlade, da bi dobili radikali volilni mandat in si sami pridobil1 večino v parlamentu. Nadalie noroča isti list. da se naiveč sporov razen v voivod;n>;kem vprašanju pojavlja trdi zaradi Dalmaciie in Hercegovine. Rad;čevo"m ni usoe!o. odstraniti dose-dama velika župana v Mostariu in Sili-tu. Za velikega župana Peroviča v Splitu so se namreč zavzele vse dalmatinske radikalne organizacije, ki so sklenile. da nozovpip na odgovor Liubo Jovanoviča. dr. Spbotiča 'n ostale v Dalmaciji izvoPene rad;ka!ne pnslance ako ugode radičev^kim zahtevam Ta neuspeh na jc oovzroč'1 škodo rad;čev-in ie nezadovoljivo vo';'cev občutil že radičevski poslanec Voikovič. ki •e ob!'"b->va!. da bo ve';k; župan Pero-v;č odstranim kar se «»v"da ni zgodi-'n I7 navrd^p^fra vid' da ie v s"ora-ztimp rad:kaH in radičevci precei
^.rKimo za sckolski Tabor!
Iz demokratske stranke
V	Škocjanu pri Mokronogu ob 8. tjutraj občni zbor k. o. SDS. Udeleži se ga g. dr Rape iz Ljubljane.
V	St. Rupertu ob 2. pop. v prostorih g Matije Brezovarja. Udeleži se ga g. Janko Blagajne.
V	Bučki se vrši ob 2. pop. občni zbor k. o. SDS v Dol. Raduljah. Udeleži se ga g. dr. Rape.
V	Krmelju pri št. Janžu ob 3. popoldne. LTdeleži se ga g. Fran Majcen.
Po svetu
—	Obvezno vojaško službovanje v sov-, jetski Rusiji. Svet ljudskih komisarjev v Moskvi je sprejel novi zakonski načrt o ob> veznem vojaškem službovanju. Aktivna vo. 'aška služba se prične z 21 letom. Do se« daj je hiio obvezno službovanje v rdeči voj ski omejeno samo na takozvane proletar. ske ljudske sloje. Po novem zakonu je ob. vezno službovanje razširjeno na vse narod« nosti v sovjetski uniji, dočim so bile pod carističnim režimom narodnosti v osrednji Aziji oproščene vojaške službe Splošna vo. ■aška dolžnost in razširjenje te dolžnosti na prebivalstvo v Turkestanu, Chini in Bu« hari pomeni torej močno ojačenje ruske vojske.
—	Atentat na Irskega poslanca v A meri, ki. Irski republikanci v Hobokenu v drža. vi Newjersev so dejansko napadli irskega poslanca Riharda Mulcahvja, ki je srečno ušel smrti, nakar ga je policija spremila v N7ewvork. Poslanec Mulcahv je bil I. 1922 imenovan za vrhovnega poveljnika irske vojske ter je bil od 1922 do 1924 minister za narodno obrambo.
—	Na kongresu nemških socijalnih de, mokratov v Heidelbergu je bil za stranki, nega načelnika ponovno izvoljen Herman Mtiller, za katerega so glasovali vsi dele* gatL
•
X Spiritistični škandal v Ameriki. V Neve Yorku so aretirali 14 spiritističnih medijev radi sleparije, ki jih je odkrila ameriška žurnalistka Virginija Swain. Ko so člani največjega ameriškega spiritističnega dru« štva v Pampss Chesterfieldu zvedeli za to so hoteli žurnalistko linčati ter ji ukrasti dokazilni materijal, ki pa je bil pravočasno izročen policiji.
X Radikalne kulturne reforme v Turčiji. Mustafa Kemal paša je v javnem govoru napadel razne tradicijonalne običaje v Tur* čiji. Med drugim je kritiziral, da hodijo ženske še vedno z zastrtimi obrazi in da moški še vedno nosijo turban. Kritika Kes mal paše je tembolj zanimiva, ker se pri. pravlja v Turčiji odprava poligamije. To» zadevni zakonski načrt, bo baje že v krat« kem predložen turškemu parlamentu.
X Naselitev inozemcev na Madžarskem. Po najnovejši odredbi madžarske vlade mo. rajo imeti vsi inozemci, ki se hočejo stalno naseliti na Madžarskem, potrebno do volje, nje od pristojne upravne oblasti. Ta od» redba velja tudi za one, ki so rojeni na ozemlju bivše madžarske države. Budimpe« štanslci magistrat je do sedaj od 75.000 to« zadevnih prošenj reSil ugodno samo 10.
X Smrt na planinah. Iz Inomosta na Ti» rolskem poročajo, da sta ponesrečila v ta« mošnjem gorovju dva doktorja medicine, zdravnik von Liebcnstein iz Freiburga i. B. ter dr. von Laubenburg iz Eberfelda v Nem« čiji. Turista sta se podala na Ortler in sta zašla v snežni vrtinec. Laubenburga so re« šili, da je ostal živ, von Liebensteina pa so našli čez dva dni rmrzlcga v ledu.
X Milijardng sleparije. Budimpeštanska policija je izdala tiralico za manufakturnim agentom Štefanom Vajdo, ki je poneveril c-krog šest milijard madžarskih kron, to je okrog pet milijonov dinarjev in pobegnil. Vajda je bil znana oseba v budimpe.štan« skih klubih, kjer je zaigral velikanske vso« te. Budimpeštanska policija sklepa, da je pobegnil na Dunaj.
X Eksplozija letala. V Bremenu se je pri« petila težka nesreča s hidroplanom. Pri spu« ščanju na vodo se je letalo vžgalo, ker se je razletel neki kanal za dovajanje bencina v rezervoarje. Obenem se je potopil zadnji de! hidroplana, v katerem sta sedela dva pa« sažirja. Oba sta utonila, pilot pa je še pra« vočasno rešil svojo kožo.
X Nevihta v Črnem morju. S črnomor« skih pristanišč poročajo, da divja na Črnem morju že več dni strahovit vihar, kakršnega ne pomnijo mornarji že več let. Ladje sploh ne morejo v pristanišča in ves pomorski promet počiva. Pripetile so se številne ne» sreče, ki so tem obupnejše, ker jc vsaka pomoč v takem vremenu izključena.
X Čuden atentat na mehikanskega pred« tednika. Iz Ncwvorka poročajo, da je bi! te dni izvršen atentat na predsednika me« hikanske države, Callesa. Callcs je obiskal neko javno tekmo. Ko je prišel na stadion, je skočil pred njega z galerije gledalcev mož. kateremu je eksplodirala v žepu bom« ba. Atentator je bil raztrgan na drobne kos« ce, Callcs pa je po čudnem naključju ostal nepoškodovan.
X Gimnazijski profesor — pocestni ropar. V nedeljo je stopil v Budimpešti močan, lepo oblečen gospod pri belem dneva h krošnjarju Matčju in ga pozval, naj se legitimira. Matž je imel pri sebi le rojstni list, nakar se je gospod, ki se je izdajal za detektiva, pozval, naj gre ž njim na stražnico. Prestrašeni krošnjar mu je sledil Ko sta šla skozi ozek prehod, |e odvzel tulec Matčju listnico in vse dragocenosti, ga udaril s palico po glavi in mu zabičal, naj ostane mirno na mestu, dokler se ne vrne. Krošnjar, ki se Je bal za svoje življenje. Je res ubogal in ostal dobre pol ure na mestu. Šele potem Je šel na policijo m podal ovadbo. Napadalca so redarji kmalu iztaknill in ga prijeli Je to Edmund Csapp. profesor na gimnaziji v Segedinu. Napadalcc le priznal svoj čin. Rekel Je, da le imel krošnjarja za tatu. Ko je pri njem zapazil veliko množino denarja, mu je zmešalo glavo In Je Matčja oropal pod neodoljivira pritiskom. Csappa so izročili sodišču.
Peter Petrovič Njegoš
Na Lovčenu prične prva scena «Gor-skega venca-*. Lovčen je kraj, kamor se med velikimi in pomembnimi svečanostmi vračajo telesni ostanki velikega vlad'ke in pesnika Petra Petroviča Njegoša.
Lovčen ie velepomembna gora* za Črno goro. Pač ie v deželi obilo večjih in rišiih gora. toda nobena nima onega izrednega značaia za Črno goro kakor Lovčen. Lovčen se dviga tik nad Ceti-i?em in Njeguši. kjer je bilo središče Črne gore tekom stoletii. odkoder pričenja vir novejše črnogorske zgodovine. Ali Lovčen ima tudi povsem izredno lego. Dviga se nad črnc-^rskim Krasom tako. da g?, popolnoma zanira od morja, od sveta in da je ta deželica kakor nekie sred' kontinenta. Toda treba je samo. da se vznneš po pobočjih Lov-čena za nar sto metrov navzgor m od-nre se ti nr>'Siiaire;ši pogled, razgled, kakor i:h nudi zemlia malo enakih. Spo-dai pod lovčenskim vznožjem leži slikovito razprostrta Roka Kotorska. ležijo njeni veličastni zalivi Kotorski, Risan-ski in Tivatski. ježi"- "Tki prelivi, po katerih vodi morska pot tja ven. na široko morje, v širino, v svet. Tam spodaj valovi široko svobodno morie. obli-/ašoče obale stoterih dežel, tu na tej strani mala kamenita deželica črnih gnra s siromašnim, a junaškim, svobodoljubnim prebivalstvom. Lovčen je tedai kakor nalašč za grob-e pesniku Gorskega venca, avtorju pesmi. ki ie epos na roloja osv^boien"" /isoka pesem ljubezni do svobode in do naroda, a hkrati zapiski globokega čuv-stvovania, globokih filozofskih misli o živčen ju. o svetu o vsemu. Peter Petrovič Njegoš ie bil vladika, toda njegov pogled ni bil verski omeien. marveč širok in globok in ni poznal ozkih meja. ki bi iih ne bilo duhu mogoče presto-ri:i. Njegovo počivališče nai bo in nai ostane Lovčen, odkoder ga ie pregnala vihra velike vojne, ki je prinesla narodno osvobojenje rn iredinjenje. Ne samo mala Črna gora. tudi cela velika Jugoslavija mu ne bi p1"-*- dati za verni počitek lepšega in primernejšega mesta. —
Peter Petrovič Njegoš se je rodil dne !. novembra 1S13 v Njeguših v Črni gori. Njegov stric je bil vladika Peter I.. ki je vodil Črno goro: ta ga je vzel že !eta 1825. k sebi ter ga ie šolal, pripravljal za svojega naslednika. Tri leta mu e bil za učitelja tudi srbski pesnik Sima M i! utino vid ki ie zeio vplival nanj. Ko ran ie stric 1. 1831. umrl. so ga napravili 7.n men:ha: sedai je dobil ime Peter, do-im je njegovo prvotno ime Radivoi ali Pnde Postal je vladika in kot tak hkrati tudi vladar v Črni gori.
Peter Petrovič Njegoš se je izkazal kot vladar z mnogimi reformami, ki so globoko dosegale v dotlej primitivrh življenje Črnogorcev ter oostnle temeli mnogostranskemu napredku. Pesnik ie če "to potoval; bil ie večkrat v Rusiii. tudi na Dunaju in v Italiji, kjer pa se je le zdravil Bil ie namreč slabega zdrav-i. bolezen ga ie prijemala vedno huje umrl je že 19. oktobra 1. 1851.. niti let star.
Prve pesmi je pričel zlagati že v letu 1S32. Leta 1834. je izšla na Cetinju prva ■iiegova kniiga pesmi. Odslej je napisal :n izdal mnogo nesmi '-""ovrstne vsebine. na!več iz narodne črnogorske zgodovine. Zb'ra1	io tud' n?;— i nesmi. Med glavnimi nierovimi pesma- : m? na ie nanmenitnejši dramats^i eno« j »Gorski venec->, ki je izšel 1. 1847. Ta opeva del zgodovine črne ""ore, in sice- ;
ie Turkov početkom XVIII. | veka. Toda Peter Petrovič je v «Gor- j s'"em vencu« nootreb:l zgodovinske do- ; godke samo kot okvir: nailenše v njem i p,? so pesnikove misli, zakai v to de'o ; je dal svoie naibollše in naivišie. svoie j na?—očnefše miselne in pesniške spo- | s^bnosf Zato je to delo eno naib^l5?'11 j od I. 1847. do l. 1920.: doživelo ie 22 i Izdai. prevedlo se je v vse slovanske j ■ezike. r>a tudi v nemškega. italijanske- I ga madžarskega in švedskega.
Peter Petrovič Njegoš 'e ime. s katerim se je Črna gorn z na'veči;m uspehom uvedla v jugoslovensko literaturo. Nai nripomore boliša bodočnost, ki je pričela z 1. 1918.. da bodo nesniku rrva-hi sledili še drugi mo/je ter se uveljavljali v skupni nacijonalni kulturi sebi in nam vsem v korist in slavo.
Dom Ljudske imiverze v Beosnradu
V zapadnih, posebno pa v severnih ' skandinavskih državah se nahaiaio Ljudska vseučilišča večinoma v udobnih lastnih poslopjih, ki so opremliena z vsemi potrebščinami za predavatelje.
Tudi v Beogradu se že dalje časa bavijo z vnrašaniem zcradnje modernega Ljudskega vseučilišča po vzoru obstoječe Ljudske univerze na Danskem. Za ideio se zavzemajo posebno člani odbora zapuščine velikega srbskega rodo-liuba Kolarca. ki je. kakor znano, zapustil vse svoie ogromno premoženje večinoma za prosvetne namene. V petek je nodguverner N-irodne bar.ke in predsednik odbora Kolarčeve zapuščine. Dragutin Protič predlagal, nai se v duhu plemenitega Kolarca zgradi na njegovem posestvu za beograisko Ljudsko univerzo poseben dom s štirimi dvoranami. ki bi bil namenjen delavskemu in siromašnemu narodu kot najvišja šola.
V tem domu se ne bi vršila samo improvizirana predavanja, sestavljena čisto slučajno in z dobro voljo posameznih profesorjev, temveč tudi 6 mesečni tečaji o raznih vedah in dnevnih vprašanjih. To bi bila prava šola. Odbor Kolarčeve zapuščine bo z dohodki, ki donašajo samo od najemnine Kolarče-vih hiš okoli 250.000 Din mesečno, mogel zelo uspešno zalagati Ljudsko vseučilišče na korist Beograda in vsega srbskega naroda. Odbor je dalje razpravljal tudi o vprašanju uporabe književnega fonda, ki znaša sedaj že 450 tisoč Din. a ie popolnoma neaktiven. Odbor upa. da bo do 1. novembra popolnoma razčistil materialni položaj fonda, ki znaša sedaj 6.500.000 Din v papirjih in gotovini. Meseca januarja 1926. pa bi se moglo že pričeti z zidaniem Ljudske univerze. Za idejo se je z vso vnemo zavzemal tudi znani srbski učenjak. kapaciteta na pravnem polju, univerzitetni profesor Slobodan Jovanovič.
Dragi dar* pravniškega
Uspehi slovenskih delegatov. — Sestanek ravnateljev kaznilnic.
A. R. Beograd, 19. septembra. Današnji drugi dan pravniškega kongresa se ie pričel pod vtisom sinočnje-ga. res svečanega banketa, ki se ga je udeležilo v obeh velikih dvoranah hotelov »Kazino« in «Pariz» ob sviranju vojaških godb nad tisoč oseb.
Pozdravne govore ie otvoril predsednik kongresa Nestorovič. Nato so govorili minister Uzunovič in minister'dr. Krajač ter dr. Maiaron iz Ljubljane in dr. Polič iz Zagreba. Slovencu dr. Ma-jaronu in ministru Uzunoviču, ki ie zlasti poudarjal, da mora odshi parlament v interesu edinstva države ekspeditiv-neje vršiti zakonodaino delo. so zboro-valci priredili živahne ovacije. Vsi govorniki so naglašali pomen 5n potrebo izenačenia zakonov v svrho ropolnega ujedinienja. ki bo prineslo nam vsem bol'šo in leošo bodočnost.
Zborovanje se ie danes pričelo z debato o včerajšnjih referatih, in sicer v štirih sekcijah. V skupščinski dvorani ie razpravljala sekciia o vprašanju udeležbe lajikov pri kazenskopravnem sodstvu. ki je vzbudila veliko pozornost in je bila tudi najbolje ^biskara. Predsedoval je referent dr. Boža Markovič. K besedi so se oglasili najrazličnejši teoretiki in praktiki iz vseučiliških, sodnih in odvetniških krogov, ki so bili skoraj vsi pnoti poroti in tudi proti delni udeležbi lajtkov pri poroti. Največjo nozomost in živahno odobravanje udeležencev so vzbujala temeljita izvaiania Slovenca, državnega pravdnika iz Maribora dr. Ivana Jančiča. ki je govoril v slovenskem jeziku. Na podlagi mnogoštevilnih drastičnih slučaiev svoje večletne prakse je izrekel dr. Jančič uničujočo obsodbo instituta ponote, ki se je že po svoji sestavi, postopku, pravni ne-orijentiranosti in absolutno nezadostni izobrazbi za današnie komplicirano socijalno in gospodarsko življenje v vseh mogočih zadevah izkazala za nezmožno. izrekati objektivne sodbe. Navzoči pravniki so strokovniaška, z dokazi podprta izvajanja ponovno prekinil' z glasnim pritrjevanjem. Sploh so se Slovenci na tam kongresu no svojih referatih častno renreze.itirali.
Ob veliki večini se je ugotovilo, da je zbor proti udejstvovaniu lajikov v kazenskem sodstvu. Končno resolucijo pa bodo izdelali referent dr. Markovič m koreferenta dr. Dolenc in dr. Frank.
V drugi sekciji se je izrekla večina za neomejene dokaze s pričami v civilnih pravdah. Liublianski pravniki so se številno udeležili glasovanja in sicer v prilog neomejenih dokazov po pričah.
Tretja in četrta sekciin sta brez večje debate osvojili mnenie referentov o rodbinskih zadrugah in izenačenju dednega prava moških in ženskih potomcev. Debata ie trajala preko 13. ure.
Popoldne so sr udeleženci pravniškega kongresa naiorej ogledali mesto, ki iim je nudMo med drugim tudi ugodnost brezplačne vožnie s tramvajem. Oh 16. ie krenil iz savskega pristanišča najlepši parnik * Aleksander I.» s 1200 udeleženci kongresa na razgledno vožnio ob Savi in Donavi. V- '-'- ie bMa prekrasna ob polnem solnčnem sijaju in sviranju vojaške godbe na krovu in ie tra'a1a do soinčnega zotonn. ki je nudil izreden užitek. Pogled na obrežje in zlasti na našo prest^co je bil voli^e^n Na krovu ie tudi Prepeval Slovmski pevski kvartet nod vodstvom Oskarja Deva. Mestna občina ?e udeležence kon gresa na pa-niku izvrstno pogostila.
Posebna delegaciia šestih članov je odšla <ia grob Neznanega vdlaka in položila nani krasen venec s trakovi v državnih barvah.
Zvečer je bila v Narodnem gledališču slavnostna predstava. Igrali so odlomek iz veseloigre «Dik!o» in \z Nušiče-ve tragediie «Nahod«. Končno ie podil balet šoanske plese iz onere sCarmen« Jutri, v nedelo se zak'hič? strokovn5 del kongresa z	^
iah i.1 z volitvami novega odbora Pc-noldne orlrcc' na čnct go* cm Duna -ski jahalni klub komVre dirke, v porde-liek pa bodo pravniki gostie naroda v
jaseniškem srezu v Arangjetovctt. •
Istočasno so se prvič sešli v Beogradu tudi vsi naši ravnatelji - juristi naših kaznilnic, k! so se pod vodstvom
načelnika ministrstva pravde dr. Milana Kostiča posvetovali o aktualnih zadevah kaznilnic in moderniziranju rzvr? kazni. Po kongresu si nameravajo Sedati skupno organizacijo kaznilnic v Mitrovici. Nišu in Skoplju.
Žarko Arnšek mrtev
Meni so vrata vsepovsod odprta nastežaj.
in kjer še niso, mi jih odpirajo,
zakaj
moj dom je velik, in moje nedo-
sežno hrepenenje, in moji oddaljeni cilji — vse to je samo v
njem gospodar... Jesen gre v deželo in trosi vsakomur, kar je njegovega. Kmetiču plod in sad, gospodu fantazije — a kod, mladenič, kod gre tvoja pot?...
Iz Celja so nam sporočili, da je umrl v petek v zgodnjih jutranjih urah Žarko Arnšek, 22-Ietni mladenič, ki je stopil pred celjsko občinstvo z recitacijo svojih literarnih del. v pondeljek dne 7. t. m. Približno tako, kakor je umrla pred meseci mlada literatinja Asta Fe-renčakova. je umrl tudi Arnšek — segel je po čaši strupa in umrl.
Ko beremo to novico, se nehote spominjamo zmedenega povojnega stanja nri vseh evropskih narodih. Kulturno udejstvovanje je bilo do renesance in reformacije usmerjeno zgolj v notranjost, zunanje življenje, kakor pogledi na svet okoli sebe, pa so se omalovaževali. Z nastopom nrirodmh ved se je svetovno naziranje temeljito spremenilo, ekstrem notranjega življenja je nadomestil ekstrem zunanjega življenja.
Ta ekstrem traja še sedaj in dovolj značilno je, da so se našli ljudje, ki so to tudi povedali v obširnih razpravah. Izmed teh je posebno znan javnosti Spengler s svojo razpravo «Untergang des Abendlandes«. Kot protest proti izključnemu gledanju sveta okoli sebe. se je kaj kmalu pojavilo gibanje, posebno v umetnosti, ki ie videlo rešitev iz pojavljajoče se duševne krize edinole v skrivnostnem jazu vsakega poedinca.
Toda tudi tako svetovno naziranje je preveč ekstremno in silno nezdravo kakor nam kažejo razni praktični zgledi. Le v soglasju našega notranjega življenja z življenjem okolice nas samih gledamo lahko trezno in zdravo na reko življenja, ki se vali mimo nas. Kjer ni tega ravnotežja, mora priti neizogibno do konflikta, ki se konča tako, kakor je to v skladu s človeško naturo, ki ga doživlja.
Približno tak konflikt je doživel tudi pokojni Arnšek. Če gledamo svet v niegovih najtemnejših barvah, se nam ?di ena sama velikanska mrtvašnica. Če ga na vzamemo takšnega, kakršen ie v celoti, se mora naše mnenje temeljito izpremeniti. Arnšek ni gleda! sebe v celoti, zato je segal po strunu.
»Meni so vrata vsepovsod odorfa nastežaj!«... O varliiva mladost! Čnkaš ored vrati potrpežljivo in sanjaš o razkošnih dvoranah! A vrata se ne odpro nikjer...
Iz vsega je razvidno, da je mora! biti mehke nravi. Potrjujejo to mnenje njegova literarna dela. skozi katera ve-ie bolehnost. Tako je Arnšek s svojim življenjem znova potrdil prastaro resnico, dp je življenje vsake količkaj velike individualnosti gosto prepleteno s trngičriimi spoznanii.
Znrko Arnšek. mladi neizkušeni Ham let, je segel sam po čaši večnega opo-ia. Nasujte mu cvetja na grob, nasip-1 iite rož spomladanskih v jeseni. Le rože so kakor mladost, ker docvetejo in se ospejo, kakor jih ie volja. Rože zatorej naj se razbohotijo zdaj. na grobu Žarka Aniška, na grebu njegovih lepih 22 let.	__
Pocenitev kruha v Ljubljani
Mestno tržno nadzorstvo jc vnovič po« zvalo ljubljanske peke, da znižajo cene kruhu. Ker jc tržno nadzorstvo postavilo ceno, kakršne peki niso mo^li sprejeti, so 5- ti obrnili na Trgovsko in obrtniško zboi nico ter ji predložili kalkulacijskl načrt, po katerem naj bi se napravil nov ključ za nrod?io kruha. Dne IS. t. m. so se zglasili ljubljanski peki s tajnikom Trgovske zbor« niče dr Prctna-jem v svrho nadaljnih po» gajanj pri tr/nem nadzorstvu. Na tem sc» stanku je prišlo po dolgi stvarni razpravi do medse' o'ne-;<i sporazuma ter do sklepa, da se do drrge regulacije ccn izpremeni izjemoma težo kruhu, ker za ceno pol in četrt kg kruha ni drobiža. Črna kruhu bo počenši z 21. *<?p/cr:' rom fedeča: 1. kg belega kniha 5.75 Din, 4S dkg (namesto pot k«) 2.75 Din, 22 dki (namesto četrt kg) 125 Din.
1 kg črnegki in ršeneea kruha 4.75 Din, ■'S dkg (nemesto pel) 2.25 Din, 21 dkg (na-mesto če!rt kg) 1 Din. Cena žrmljam ostane kos po 50 nara. Vri peki nc smejo do nadaljn?ga peči kruh: v drugi. 'ca':or zgoraj označeni teži t -r mora vsakdo imeti na vidnem kraja ce« n!V s težo in cer.r kruha.
Z ozirom na novi kalkulacijski načrt in določitev novega ključa se je sklenilo, da s^ t: načrt predloži posebnemu odboru, ki ..•j prouči po strokovnjakih ter potem na anketi, zastopani po tem odboru in pc« kih. določi nov ključ za prodajo kruha v Ljubljani.
Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
Separee št. 6 ali Čista Suzana
Pride jutri v Elitni...
Odgoditev dvojne usmrtitve v Varaždinu
Nenadna obolelost rablja.
Včeraj bi se m^rito -t,—v Varaždinu usmrtitev kmeta Aleksandra Se-
verja in Iva^a Žnidariča :z Med.iimurja. ki je za 3500 D:" AleV-""--^ Se-verja. da je na Novega leta dan zvabil niegovo ženo v zasedo in jo potem na zverinski način unn-':' konica ^ta b:,° od varaždinskega sod:šx* dne 22. maia 1925 obsojena v smrt na vešalih. Stol sedmorice v Zagrebu : obsodbo potrdil in nrošnia zo pomilostitev je bila od-kWena.
Včeraj je blo ž i vse pripravljeno za justifikaciio. V zadnje trenutku ra ie prispela brzojavki rabha Mauseria, da radi nenadnega prehlajenja ne more priti, vsled česar so morali usmrtitev zločincev odgoditi. Kakor poročajo zagrebški listi, se bo justifikacija izvršila v sredo, dne 23. t. m. zjutraj na dvorišču sodišča v Varaždinu.
Neutemeljene^ cbtožhe
cOnečaščenjen vojaškega pokopališča v Vrtojbi.
Gorica, 18. septembra.
Niso še pozabljeni krnski dogodki, radi katerih so morali pretrpeti goriški Slovenci toliko ponižujočega gorja, že so hoteli fašisti naprtiti našemu ljudstvu nove izmišljene pregrehe, da bi mogli znova uničevati slovenske domove in zapirati v ječe nedolžne ljudi.
Te dni so namreč priobčili fašistovski listi grozne vesti o onečaščenju nekega vojaškega pokopališča v Vrtojbi. Vesti so sumničile brez vsakega dokaza mirno slovensko ljudstvo in mu grozile s kazenskimi ekspedicijami.
Poročila o onečaščenju pokopališča so po pravic? vznemirila vse noštene ljudi, ki jim barbarstvo ni prirojeno zlo. Vsi so že vedeli, kaj se je zgodilo, le v Vrtojbi, kjer se je zgodilo, ni vedel nihče. K sreči je hitra preiskava dognala resnico in rešila tainošnje prebivalstvo pred fašistovskim preganjanjem in opustošenjem.
Takoj drugi dan. ko so prinesli listi te strašne vesti, je prišla v Vrtojbo cela množica orožnikov, detektivov in fašistov, ki so iskali krivce. Vrto.ibčani so se silno čudili temu obisku in niso mogli razumeti, kaj nai pomeni toliko število vojaštva, orožnikov in fašistov v njihovi mirni vasi. Prišel je celo goriški podprefekt Scotti s policijskim nadkomisarjem in poveljnikom orožnikov. Poizvedovali so po vasi. povpraševali povsod od župnika do zadnjega reveža in vsi so jim odgovarjali, da ne vedo ničesar.
Vsa ta pisana množica se je končno nanotila na dotično pokopališče. k;er je našla v resnici največji nered. Pokopališče se je zdelo barbarsko oskrunjeno. Grobovi so bili odkopani. spominski kamni prevrženi. videli so se kosi ra-kev in raznih mrliških ostankov. Visoka gospoda je že škodoželjno gledala na prisotne domačine, ko je vendar enemu padlo v glavo, da je treba vprašati in zaslišati varuha pokopališča. In ta ubogi revež je s svojimi izpovedbami pregnal strašne oblake z obzorja mirne Vrtojbe! Povedal ie. da so vojaki «oskruniii» grobove, ker so na višje povelje v prisotnosti vojaškega duhovnika izkopali ostanke in jih odpeliali drugam.
Gospodje so nato sestavili zapisnik o preiskavi in so soglasno ugotovili, da pokopališče ni bilo onečaščeno in da ga zato tudi Slovenci niso mogli oskruniti.
Tako se je zadeva, ki bi mogla imeti zelo slabe posledice, pravočasno poias-nila. naše ljudstvo pa. ki ni nikdar varno pred podobnim obrekovaniem. se ie oddahnilo in una, da ga ho državna oblast ščitila tudi v bodoče pred neodgovornimi elementi.
Julijski Benečan sinu srednješolcu
Sin. ko zn-pei zapuščaš rodno vas "n odhajaš v mesto, da se posvetiš učenju, bi ti rad povedal rar očetovskih besed Ker jo Italija zatrla vse naše šole, pojdi v italijansko višjo "'množijo. V njej te morda zadene včasih psovka *ščavo*. kakor te je lani. Ne bodi užaljen. Resnica nas ne sme žaliti. Tisia psovka izraža kruto resnico: Slova.ii v Italiji smo -•ščavi«, sužnji. Ko se je Italija otresla
.'strijskega sužen"
je Hotela iu-
di sama privoščiti slast zatiranja in nas je po! milijona zasužnjila.
V laški šoli ti bodo zelo natanko razlagali lta'iiansko zgodovino, zlasti dobe narodnega zedrnienja. Poslušaj zelo pazljivo in poleg šolske k.:i'gc bnri še kakšno obširnejše de1-- o italijanskem osvo-bojen.iu. Videl boš. kako Ita'iiani pp->-slavljaio svoje iredentiste. ki so snoval: zarrrto. upore in bombne atent-proti Avstriji. I oda glede bomb, pož,-gov umorov in drcg;b zločinskih sredstev Italijanov ne sinemo posnemati Vse to prepustimo njim. Mi si dobro oglejmo njih zgodovino samo zato. da l-.hko tem Jasneje pokažemo svetu, kako barbarsko sebičen je ta rod. ki priznava svobodo samo sebi. nam nc.
Če srednio šolo dobro do\T?'š. ti za nagrado pokažem tiskan razglas, ki aa hranim med svojimi npidragocencišiir 1'stinami in ga neštetokrat nreblra-i. ta ko da ga znam že na pamet. Natisnili s( •ra I(a'!iani v r-*—- 'v-'ku. ko s-> koncem leta 1918. zasedli naše kraje. lepili so ga na vseh zidovih in ga m':-' v stotisoč izvodih. Nekaj sem jih spravil tndi jaz. V razglasu oznanja Italija.
Lepi Vladimir Gejdarov
je v Ljubljani
in igra od danes dalje
„Hohštapler ja'
po S^iullcr*jevem romanu z znano in tudi lepo E!!en Kiirti v
Kino «LJUBLJANSKI DVOR*.
Predstave: ob delavnikih ob 4., K- 6., % 8. in 9. — Ob praznikih ob V< 11, 3 , H 5., 6.,
«8 in 9 uri.
da .ie Avstri.ie konec in so tudi Slovencem napočiii lepSi časi. kajti Italija jim dd mnogo več slovenskih šol. nego so iih imeli v Avstriji, in vse druge jezikovne pravice, za katere so se poprej zaman borili. Slovanu, ki prebere ta razglas in ga primeria z nečloveško resničnostio. ki so jo Lahi v sedmih letih ustvarili pri nas. ni treba nobenega pouka več. on spozna na mah vse laške državniške zmožnosti in umetnosti in ve hipoma, kako mu je živeti pod laškim trinoštvom.
Sin. poleg italiianskih knjig beri s še večjo vnemo tudi naše. Ne pozabi, da se vzhodno od nas raztezajo nreko Evrope in Azije prav do Kamčatke neizmerne pokraiine z nebrojnimi miiiioni tvojih bratov. Tvoj rod je sil.iejši in števil-neiši nego rod tvojih tlačiteljev. Ta zavest ti pomaga dostojno prenašati bolest da se na svoji zemlii ne smeš izobraževati v slovenskih šolah. Ta zavest nai tudi v tebi utrdi ono vero. ki ie v meni vstala neomajna v dneh. ko so laški junaki v črnih srajcah z ognjem in mečem divjali po naši deželi, nam nalili krove nad glavo, pretepali in streljali naše ljudi, — vero. da mora priti odrešenje tudi nam. Morda je usoda poslala baš nam primorskim Slovanom tako hudo šibo samo zato. da se naša slovanska zavest še bolj razčisti, d? v tej nečloveški borbi s potomci rimske vol» kulje šele dodobra spoz.ianto svoje pravo bitje, jedro svoje duSevnosti.
Iz tega j^dra naj vzklije sprava med plemeni, ljubezen med narodi, slovanska kultura človečanstva in r-avičnosti. borec laškega malikovanja samo svoje narodnosti in samogoltnega, slepega zatiranja drugih.
Zavarovalnice in požigi
Letošnje leto je nenavadno leto tudi g,!ede velike množine požarov. Vzrok so prav pogoste nevihte, strela udar;a in zažiga. To pa ni edini vzrok. Izkustvo kaže, da so pri mnogih slučajih dani vsi znaki, da je 'astnik zavarovane predmete, sam za-žgal Žalostno dejstvo, da se v največ takih slučajih vsled prema ihne odločnosti poklicanih oblasti in vsled premalega sodelovanja prebivalstva samega storilcu kazensko ne more priti blizu, vendaj ustvarjajo vse okoliščine največjo sntnnjo, da je bil požar po lastniku samem ali v dogovoru ž njim po kaki trerii osebi zaneten. Pri pregledovanju takih sumljivih požarov se da z vso zanesljivostjo ugotoviti, da je bil zavarovanec lastnik večjega aH manjšega podjetja, ki vsled splošne gospodarske krize nI bilo veE v obratu aii vsled pomanjkanja obratnega kapitala sploh v obrat ni moglo priri, da je bil zavarovanec preza-dolžen. da svojih zavarovanih predmetov sploh ni mogel prodati, tem mani za tako keptrino, ki bi biia vsaj približna zavarovani svoti. Nagib požiga pri teh nepoštenih ljudeh je dobičkaželjnost. V trdnem prepričanju, da se bode s požigom naenkrat znebil neljubi! predmetov, zavarovalnica pa bo plačala zavarovalnino s polno vsoto, za. katero so bili gornji predmeti seveda dale-ko pretirano zavarovani, s čimer bo napravi! bleščečo kupčijo, tak poštenjakovič zažge. Toda temeljito sc je zmotil vsled nepoznanja določb zavarovalnega zakona. Ob likvidaciji po požaru nastale Škode je tak zlobnež ves iz sebe, vi-če. plaka, stoka in toži, ker se mu proti pričakovanju ni priznala kot odškodnina zavarovana vsota, temveč le resnična vrednost zavarovanega predmeta.
Naravno je, da morajo zavarovalnica vsled tnnožečega se števila požigov ter vsled velike množine požarov sploh postopati z največjo rigoroznostjo. strogo se držeč pri likvidaciji škode določb zavarovalnega zakona.
Pri sklepaniu zavarovalne pogodbe njm vede zavarovanec glede zavarovanih pr^ rretov vsoto, za katero jih hoče zavarovat;« Ta svota se imenuje zavarovana vsota, in tver: podlago za odmero premije. S tem pa šc ni rečeno, da zavarovanec v slučaju popolne škode mora dobiti kot odškodnino polno zavarovano vsoto. Podlago za določitev odškodninskega zneska tvor: namreS vrednost zavarovanih predmetov ob času požara, kot zavarovana vrednost zavarovanih predmetov ob času požara. Kot zavarovana vrednost velja pr! stavbah znesek po običajnih cenah v kraitt ob času požara za novo stavbo po odbitka starosti, obrabe in drugih vzrokov, kr povzročrn manjšo vrednost. Ako pa se stavba sploh ne zgrad; na novo. k večjemu prometna
MB»<MP »■■aMMKSB« SSKSE83«
~~ y,KIN0 IDEAL"
nedelja 20,, ponedeljek torek
9f
22. sentembra
Parlianha
6*
Zivljenska zgodbi rlade deklice v 7 velik.h dejanjih. V jrltvni vlogi ljubka Mar,- Philbin znana iz f laia ,P:ater*.
Predstave od nedeljah ob 'A 11. dop. in ob 3, 'A 5., 6, H 8. in 9. uri zvečer, ob de» !avnlk;h ob 3., pol 5., po! 8. in 9. uri.
vrednost. Zavarovalni zakon je namreč zgrajen na načelu, da zavarovanje ne sme
privesti do obogatitve. Če tudi presega zavarovana vsota vrednost zavarovanih stvari. ne poravna zavarovalnica več kakor do-gnano dejansko škodo, če bi požigalec to določbo zavarovalnega zakona poznal, nebi nikdar podnetil ognja. O izkušnjah v preteklih letih so zavarovalnice svojedobno z hvalevrednim zanimanjem začele obravnavati vprašanje glede znižanja premij. Obilica požarov, zlasti pa rastoče število požigov je zavarovalnicam zniža-ije ne samo onemogoči, temveč jih bo celo prisililo i zvišanju premij. Potem takem bo vsled požigalcev trpela tudi ogromna večina poštenih zavarovancev, ki bodo morali plačevati višio premijo. Vrhutega požigalec s svojim požigom mnogokrat povzroči, da tudi njegovi pošteni sosedje pogore in tako pridejo ob svoje imetje ter so pahnjeni v pogostih slučajih v bedo ln pomanjkanje. Istotako utrpi narodno premoženje vsled požigov ogromne svote, kajti vse kar se po požaru spremeni v pepel, je za narodno premoženje izgubljeno.
Nastaja torej nujna potreba, da se v svrho preprečenja požigov zastavijo vse sile, ker na tem niso interesirane samo zavarovalnice, temveč splošna javnost. Javne oblasti morajo z največjo rigoroznostjo postopati v vsakem slučaju, ki je količkaj sumljiv, prebivalstvo samo, ki je vsled požigov občutno prizadeto, mora pa sodelovati in javnim oblastim pri izsleditvi požigalcev iti vsestransko na roko. Požigalci, škodljivci svojega bližnjega in splošne javnosti moraio priti pravici v roke, potem bodo požigi ponehali.	1661-°
RAKEK. Sokolsko društvo Unec - Rakek }e zadel hud udarec: Izgubilo je najagilnej-šega člana, starosto Brajnika. Službeno je moral zapustiti Rakek v času največje društvene delavnosti. Njega, ki ima največ zaslug, da se je Sokolski dom že letos začel zidati in ki je povzdignil društvo do največjega ugleda, bo Unec - Rakek težko pogrešal in mu še težje našel enakovrednega naslednika. Poslovilni večer in slovo na kolodvoru sta pričala, da se ne le društvenl-ki, ampak ves napredka željni Rakek zaveda, kaj je z Brajnikom izgubil: neumornega kulturnega delavca, prisrčnega družabnika in prijatelja ter priljubljenega tovariša v službi. Eno samo je, ki omiljuje udarec: da bo tudi v Rogatcu, na svojem novem službenem mestu, zoral ledino ter se nato povrnil med Rakovce, ki ga bodo vedno smatrali za svojega.
BOH. BISTRICA. Nenadoma je umrl pretečem teden trgovec Ludvik Miani. Kljub nasvetu zdravnikov, da mora radi svoje srčne napake ostati v postelji, je bil pridno na delu od zore do mraka. To ga je tudi spravilo v grob. Umrl je v najlepši moški <iobi, star komaj 41 let. V petek smo ga pokopali. Njegov pogreb priča o njegovi vsestranski priljubljenosti Na njegovi zadnji poti so ga spremili številni znanci iz cele Slovenije in tudi iz Julijske Krajine. Bi-stričani pa so prišli tako rekoč vsi. Požarna bramba ga ie spremila v krojih k poslednjemu počitku, pevci pa so mu zapeli tri žalostinke. Pokojnik je bil v našem kotu izredno priljubljen. Bil je nad vse ljubezniv družabnik, vesele narave in jako dobrega srca. Kot lesni trgovec pa je užival radi svoje solidnosti najboljši sloves. Marljiv kot čebela je bil neprestano po svojih poslih. Bil pa je tudi vseskozi pošten in vesten človek. Blag mu spomin!
PODZEMELJ. Na tukajšnjem novo zgrajenem, popolnoma v narodnemu slogu izdelanem šolskem odru se je pričelo prav živahno delovanje. Kot ob domačem ognjišču se zbirajo fantje in dekleta tukajšnje fare k vajam. Kljub temu, da prej še nikdar niso bili na odru, nekateri ga niti videli niso, pa so se vendar že prav dobro izkazali. Občudovali smo jih, ko so prvič nastopili z »Divjim lovcem», ki so ga morali ponoviti. V nedeljo nastopijo z igro <*Tri sestre®. Obenem se pa že pripravljajo z narodno igro « Tihotapec*, ki so jo pa igrali dosedaj vedno v gorenjskih narodnih nošah. Sedaj se uprizori v belokranjskih nošah, na kar že sedaj opozarjamo. Poleg odraslih ne zaostajajo naši malčki — naša šolska mladina, kar so pokazali z igro «V kraljestvu palčkov«. V kratkem zopet nastopijo v igri »Palček potep->. Prve ovire so premagane in z njimi tudi vsi predsodki.
GROSUPLJE. Ker so društva grosupeljske gasilske župe preveč oddaljena eno od drugega, se je sklenilo na župni odborovi seji, da se vrše gasilske župne vaje v treh oddelkih in sicer: I. skupina: Grosuplje, Mlačevo, Račna, Št. Jurij, Škocjan, Žalna in Slivnica. II. skupina: Krka, Muljava, Višnja gora in Hočevje. III. skupina: Škofljica, Šmarje in Lipoglav. Skupina Krka je imela vaio dne 20. junija na Muljavi. Udeležena društva so bila: Krka 28 članov z 1 brizgalno. Višnja gora 37 članov z motorko, Muljava 14 članov in Hočevje 12 članov ter iz novomeške župe Ambrus 14 članov in Ztfgrac 14 članov. Zažgali so že pripravljeno grmado, zapela je tromba ter slišalo se je tudi plat zvona. Višnjegorsko društvo je rabilo do požarišča 3 minute in krško 6 minut. Druga društva so sodelovala brez orodja. Ogenj je bil pegašen v nekaj minutah. Vajo je vodil župni podnačelnik tovariš Jaka Štrubelj. Skupina Grosuplje je ime la vajo dne 5. julija na Mlačnem. Udeležena društva so bila: Grosuplje 35 članov z 2 brizgalnama, Mlačevo 24 članov z 1 briz-galno, Račna 16 članov z 1 brizgalno, Št. Jurij 24 članov, z 1 brizgalno ter Škocjan 2 člana in Spodnja Slivnica 12 članov brez orodja. Tudi pri tej vaji se je zažgala grmada približno 1 km oddaljena od prostora, kjer se je istočasno vršila redovna vaja. Naenkrat se vzdigne proti nebu gost dim: trobente tamošnjih trobentačev so za-svirale znamenje: «Na pomoč!« Videti je že bilo v diru 6 brizgalnic s 127 člani sa-motež proti požarišču. Poža* Je nastal ob
OIOlOlOlOiOlOlOBOlOlOlOlOlOBOlOlOlOlOOlOlOiOlOlOlOlOlOlOlOlOiOlOlOlOlOlCIOlOIC
2 Vrnivša se iz Pariza objavljam, da je Modni atelfje M, Sare zopet ©tvOFjsn
IlOlOlOlOlOlOlOlOlOlCtOIOlOlOilOlOlOBO 3JOIO'
Ljuiiijana, Kongresni trg 4.\S.
B
0
loeoioic
Če oče s svojim sinom krokat gre... Pride jutri v Elitni...
pol 3. uri, rabili do tam 5 minut, ogenj je bil pogašen v 10 minutah. Vajo Je vodil župni načelnik tovariš Leopold Hude. Skupina Škofljica je imela svojo župno vajo z orodjem in redovnimi vajami dne 30. avgusta na Škofljici. Med redovnimi vajami ob 3.45 mi je zatrobil rog (tromba): »Na pomoč!« Takoj so bile 3 brizgalne na deiu. Požar je bil ugašen ob 4.5 uri. Udeležba je bila: Šmarje 22 članov z ročno brizgalno, Škofljica 29 članov z ročno in motorno briz galno in Lipoglav 19 članov brez oTodja. Po vajah se je zahvalil načelnik Ogorelec za udeležbo ter spodbujal člane, naj bodo zvest! svojim dolžnostim. Kdor noče vršiti svojih društvenih dolžnosti, je bolje, da odstopi. Boljše ie malo delavnih članov, kakor mnogo malAnarnih. Voditelj vaj. žup ni načelnik Hude je pozdravil vse navzoče ter se jim zahvalil za udeležbo in dobro uspele vaje. Grajal pa je, da imajo nekateri še vedno nepravilen kroi. Pričakuje, da se to v najkrajšem času odpravi. Tudi koračnica bivše Avstrije naj se ne rabi več, ker je prepovedana. Vzpodbuja! je vse k intenzivnemu delu v blagor gasilstva ter zaklical vsem krepki: «Na pomoč!«
SLOVENSKA BISTRICA. Hišo čevljarja Korošca je kupil tovarnar Albert Stiger ml., ki jo bo podrl in na njenem mestu razširil svojo tovarno bučnega olja. — V četrtek zvečer so v Gornjem Prebukovju pogorela gospodarska poslopja posestnika Leopolda Ačka. Ačko je bil proti požaru zavarovan. — Gledališki odsek Narodne čitalnice se je že začel pripravljati za zimsko sezono. Kot prva igra pride na oder «Avtomobilist».
ŠT. VID PRI PTUJU. Pri nas se je zaročil g. Dominik Živec z gdč. Elo Hauptman-liovo, hčerko pokojnega nadučitelja Haupt-manna.
SV. TROJICA V SLOV. GOR. Veliki župan Pirkmaier je naklonil Gasilnemu društvu pr! Sv. Trojici znesek po 1000 Din, za kar se mu društvo prisrčno zahvaljuje. Proslava 50-letnice gasilnega društva je uspela v moralnem in gmotnem oziru jako dobro. V večjem številu so se odzvali gasilci od Sv. Jurija ob Ščavnlci in drugih sosednih gasilnih društev. Odbor se zahvaljuje posebno gospem, gospodičnam ter gospodom, ki so bodisi gmotno, bodisi z požrtvovalnim delom pripomogli k lepemu uspehu.
Porote
Ljubljana, 19. septembra.
Raje baraba, kakor na delo
Miha Jevšjak, 231etni fant iz Orel, je znan kot delomržnež in nevaren tujemu imetju. Tudi, ko sc jc početkom letošnjega leta povrnil od vojakov, se ni kaj rad lotil poštenega dela. Zaposlen je bil nekaj časa pri tvrdki Medic in Zanki v Ljubljani, me« seca maja pa je izstopil ter pričel v vasi pripovedovati vsakomur, da bo raje igral barabo, kakor da bi delal. Fant je svojo besedo res držal. Že v noči na 19. maj se je splazil skozi podstrešje v kaščo Marije Rem čeve in odnesel velike množine jestvin, bla ga za obleke, nekaj gotovine in več drago« cenosti. Remčeva ga je sicer pri tatvini opa žila, vendar je lopov s plenom pobegnil v noč. Zadovoljil se pa ni samo s tem ple* nom. Že 25. maja se je odločil, da poskusi svojo srečo še pri Vrečarjevih. Ker so mu bile razmere Vrečarjevih dobro znane, se je splazil skozi malo okence v klet, od tu v vežo in odtod v spalno sobo do postelje obeh zakoncev. Da si osigura v hiši čim več jo varnost je udaril najprej s starim ba« jonetom po glavi gospodarja, da se jc taj koj onesvestil, potem pa pričel udrihati z istim orodjem še po njegovi ženi Ani, ki ji je prizadjal več poškodb. Ana Vrečarjev« ie pričela vpiti na pomoč, nakar je nap&= daleč pobegnil skozi vežo v kuhinjo, od« pahnil glavna hišna vrata in smuknil na prosto, ne da bi kaj odnesel. Odhitel je v gozd, žc čez nekaj dni pa se je javil na ljubljanskem policijskem ravnateljstvu. Pri hišni preiskavi so našli orožniki, vse Rem« čevi ukradene predmete, vojaško puško, tri bajonete, nekaj municije ter večjo množi« no laka, oljnatih barv, kleja in drugih stva« ri, ki jih je ukradel takrat, ko je bil zapo« slcn pri tvrdki Medic«Zankl.
Vsa ta dejanja so postavila Jevšjaka da« nes pred porotnike. Obtoženec vse svoie grehe mirno priznava in se zagovarja le, da ni imel namena obeh Vrečarjevih telesno poškodovati. Porotniki so odgovorili na vsa glavna vprašanja soglasno z «Da», nakar je senat obsodil Jevšjaka na 10 let težke ječe.
Vaška tragedija na Fužm-h
Drugi slučaj je bil še bolj krvav, žalost« na plat podeželskega življenja fantov in de« klet. Dogodek se je odigral v neposredni okolici Ljubljane na Fužinah.
Leopold Skubic, ki je služil pri vojni mornarici v Boki Kotorski, je prišel 1. 1°24 za božične praznike v Sp. Hrušico na do« pust. Dne 28. decembra je bil s svojimi so strami in svojo 241etno ljubico, šiviljo Ma« rijo Vonta v gostilni «Pri Štajercu® na Fu« žinah kjer so se zabavali s petjem in ple« som. Seveda se je ob tej priliki tudi precej pilo. V gostilni se je nahajala takrat tudi fantovska družba, sedeča pri drugi mizi in sicer: Alojz Bricelj. Jakob Hlcbš, s katerim ie živel Skubic že tri leta v sovraštvu, ker ga je Hlebš ob neki prih'ki v gostilni <".'.!o« futal ter 26 letni posestnikov sin Jakob Po« gačar, vsi iz Sp. Hrušice. Okrog 11. ure po« noči je Skubic s svojo druščino in ljubico zapustil gostilno. Hotel je domov po dežnik
in spremiti dekleta na Sclo. Ker pa je med« tem nehalo deževati, sta se oba vrnila na Fužine. Kratko po odhodu Skubica in nje« govih ljudi so odšli iz omenjene gostilne tudi Bricelj, Hlebš in Pogačar. Pri Babni« kovem kozolcu na Fužinah, kakih 300 kora« kov od gostilne »Pri Štajercu® so nato vsi trije naleteli na Skubica in Vontovo. Pred« no so se srečali, jc Skubic nabasal svoj rc« volver in kakor pravi obtožnica, takrat ta« ko neprevidno ravnal, da se je orožje spro« žilo in je krogla udarila dekletu v trebuh. Dekle se je takrat takoj zgrudilo in zavpi« lo: «Po!de, Polde, kaj si naredil, ustrelil si me!® Skubic je prestrašeno vzkliknil: »Kaj Mici, ustrelil sem tc? Kam pa ali hudo?!* Takoj nato pa jc oddal Skubic na pred njim se nahajajoče fante še cn strel, ki je vrgel na tla Pogačaria, ki mu je obtičala krogla v hrbtenico in jc umrl. Bricelj in Hlebš sta zbežala. Ranjeno Vontovo so od« nesli Skubičevi sorodniki na svoj dom. Br?« celj in Hlebš pa sta tekla k orožnikom in k Pogačarjevim, kjer sta povedala, kaj se je zgodilo.
Tako slikata dogoJ k Hlebš in Bricclj, dočim trdi obtožencc, da se jc vršila stvar drugače. Vsi trije fantje so po njegovi iz« rovedi pritekli takrat deset korakov pred njega in dekleta in vpili: «Auf biks!». Ne« nadoma so se pa ustavili in eden izmed njih najbrže Hlcbš, je odd-il na Skubica strel, ki pa je k nesreči zadel Vontovo. Takrat šele je on potegnil svojo pištolo ter stre« Ijal na fante, hoteč jih samo oplašiti. Za« govor obtoženca je potrdila pred svojo smrtjo v bolnici, 2\ d?cembra tudi Von« tova. Skubic ':rivdo r.a smrti Pogačarja pri« znava, akoravno trdi, da ni imel namena nikogar usmrtiti, dočim očitek, da je ustre« lil tudi dekleta, odločno zanika. Priče so izpovedale za obtoženca deloma razbreme« nilno, deloma pa so ga skušale opisati kot povzročitelja smrti Pogačaria in Vontove.
Porotniki so vprašanje gledfc uboja zani« kali z devetimi, vprašanje glede neprevid« nega ravnanja z orožjem pa soglasno notr« dili, nakar je senat obtoženca obsodil na
osem meseccv strogeca zapora.
•
Maribor, 19. septembra.
Požig iz maščevanja
571etni tesar in mlinarski pomočnik Jurij Polancc iz Sp. Gorč je bil dve leti uslužben pri posestniku Valentinu Smrcčniku kot mlinarski pomočnik. Opravljal jc sveje de« lo spočetka v popolno zadovoljstvo gospo* darja. v zadnjem času pa so se ljudje za« čeli pritoževati, da so dobili premalo moke in preveč otrobov nazaj. Radi tega je go« spodar poklica! Polanca na odgovor ter ga cpozoril, naj dela pošteno. Ta pa mu je v odgovor odpovedat Do Polančevega neza« dovoljstva je prišlo predvsem radi tega, ker je posodil svojemu gospodarju Smreč« niku skupno 3350 Din, za katere mu je po« tem gospodar dal kravo. Ker pa jc cena ži« vini kmalu močno padla in Smrečnik ni ho« tel več krave nazaj, jo jc obdolženec pro« dal z veliko izgubo za 2175 Din. Izg::ba je Polanca silno grizla in k temu je prišel še spor radi mlenja in odpoved službe. V jezi je zato sklenil, da podtakne v Smrečnikov Skedenj ogenj. Dne 4. avgusta je vzel ne« koliko vate, jo polil s petrolejem, položil vse v Frankovo škatljo, šel v skedenj, po« ložil škatljo v steljo in prižgal z vžigalico. Videl je še, da se je užgalo, nakar je šel naglo v mlin mlet v prepričanju, da bo na« stal požar, ki bo uničil skedenj. Ogenj pa se jo k sreči sam od sebe ugasnil. Nasled« njega dne zjutraj so našli v skednju Fran« kovo škatljo z vato in nekoliko pepela. Bi« lo je takoj jasno, da je hotel nekdo za« žgati. Iz previdnosti so pus^h škatljo tam, kjer je ležala, v trdnem prepričanju, da pri« de požigalcc šc pogledat v skedenj, kaj jc vzrok, da je ogenj ugasnil. Smrečnikov so« sed Kropačnik se je skril v skedenj in tam« kaj čakal. Opoldne je v resnici prišel Po« lanec gledat v skedenj, nakar je bil takoj aretiran in izročen sodišču.
Obdolžcnec je popolnoma priznal svoje dejanje v skladu s podatki preiskave. Ob« sojen je bil radi požiga na 1 leto ječe.
Mori lica svojega moža
France in Elizabeta Ribič iz Zg. Voličine nista bila srečen zakonski par. Mož je bil pijancc, ki je sproti zapil svoj zaslužek ter v pijanosti razbijal in zmerjal svojo ženo, ta pa je rajše videla Janeza Lešnika, kakor svojega moža. Mnogo jc zagrenila Francc« tu Ribiču življenje tudi njegova tašča, ki ni znala držati jezika, ga tožila za prevžitek in ovadila za vsako malenkost.
Dne 23. julija sta sc zakonca Ribič v nira ku vračala z dela v vinogradu domov. Mož ie nesel triletno hčerko, žena pa obe moti« ki. Na potu sa jc Ribič ustavi! pri Stipcrje« vih in izročil tudi otroka ženi, ki ja odšla pot^m sama na svoj dom. Bodisi radi utrj« jenosti, bodici radi pijanosti, je Ribič po« noči 90 korakov od svoje hiše padci in za« spal. Med tem je prošiniia njegovo ženo grozna misel, da usmrti svojega moža. V -esnici jc vzela motiko in šla iskat moža. Našla ga jc spečega ped neko hruško, ga udarila z motiko večkrat po glavi, da mu ie prebila desno senčnico, lobanjo in spod« njo čeljust. Ribič je vsled težkih poškodb seveda kmnlu izdihnil, žena pa je šla po strašnem dejanj i mirno spat. Orožniki so naslednji dan izvršili pri Ribičevi hišno pre iskavo in našli na motiki znake krvi, nakar so Ribičevo aretirali. Obdolžcnka se izgovarjala, da je udarila na spečega moža radi tega, ker se je bala, da bi prišel pijan d^mov in jo ubil.
Porotniki so jo snoznali za krivo in je bila obsojena na 6 let težke ječe.
Čista Suzina ali separee st, 6 Pride jutri v Elitni...
Sokol
Sokolstvo ob petletnici
koroškega plebiscita
Dne 10. oktobra t. L poteče pet let, odkar se je izvršila na Koroškem naša narodna tragedija, da smo potom plebiscita izgubili zibelj našega narodnega pokreta in da ie del Koroške, ki ima popolnoma slovenski značaj, pripadel Avstriji. Avstrijski, zlasti pa koroški Nemci praznujejo ta dan s posebnimi proslavami in manifestacijami, zlasti pa se pripravljajo letos ob petletnici, da z velikimi prireditvami pokažejo, da je Koroška vsa v nemškem taboru in da po vsej Avstriji, pa tudi v inozemstvu vzbudijo zanimanje za Koroško. Ker se vedno pojavljajo glasovi o združitvi Avstrije z Nemčijo, jim baš petletnica plebiscita nudi ugodno priliko, da pokažejo Koroško kot povsem nemško naselbino, zlasti še zato, ker se poudarja, da bi pri združitvi Avstriie z Nemčiio pripadla Koroška deloma k Jugoslaviji.
Da vzbudimo zanimanje za naše brate onkraj Karavank med jugosloven-skim narodom in zlasti še med našim Sokolstvom po celi Jugoslaviji, je prosvetni odbor JSS na poziv Jugosloven-ske Matice izdal sledeči proglas, ki poživlja sokolsko članstvo, da manifestira za Koroško:
V Avstriji pripravljajo letos za 10. oktober velike manifestacije. Vse dosedanje manifestacije pa niso imele v jugoslovenski javnosti žal nobenega odmeva. kar je Nemcem izdatno olajšalo vse priključitveno delo. ki se zato vrši sistematično in nemoteno brez nas, preko nas. zato tudi proti nam.
Zaradi tega mora biti letošnji 10. oktober v vsej Jugoslaviji pravi cKoroškl dan®, impozantna protimanifestacija vsega jugoslovenskega naroda, enodu-šen izraz narodove volje, ki hoče združiti svoie rojake v narodni državi kraljevine SHS.
Priključitev Avstriie k Nemčiji pomeni po vsem prirodnem in zgodovinskem pravcu torej priključitev Korotana k Jugoslaviji.
Poživljamo bratske župne prosvetne odbore, da takoi izdajo navodila na svoia društva, da prirede ob petletnici plebiscita, to je dne 10. oktobra mani-festacijske shode za Koroško in predavanja o Koroški. Pokažimo svetu, da ne odnehamo od zahteve po jugosloven-skem Korotanu.
Vsa sokolska društva so obvezna, da na dan 10. oktobra priredijo sama ali v zvezi z drugimi kulturnimi ali obrambnimi društvi primerne manifestacije za Koroško, ki bodo vzbudile med članstvom in med narodom sploh zanimanie za ta del odtrgane naše zemlje. Gradivo za predavanja bo raznoslala Jugoslovenska Matica vsem sokolskim društvom direktno. Naj ne bo torej sokolskega društva — posebno v Sloveniji — ki ne bi izpolnilo dne 10. oktobra svoje narodne do'žnosti.
Ob te; priliki naj se opozarja občinstvo na list »Koroški Slovenec«, ki iz-ha'a na Dunaju za Slovence na Ko-roškem.To je edini list. ki je našim bratom na Koroškem na razpolago in ki se poteguie za njihove pravice. Da se izdajanje lista podpre, naj se tudi v Jugoslaviji razširi. Naroča se v Celovcu in stane četrtletno 25 Din.
Proglas predsedstva ČOS pred volitvami
Kakor znano se vršijo v češkoslovaški republik: letošnie leto volitve v Narodno skupščino. Ker bo boj pri Hi volitvah hud in bodo politične stranke skušale pridobiti čim \eč glasov, zato je predsedstvo COS. vnaprej izdalo oklic na vse sokolsko članstvo, ki ga je v češkoslovaški republiki lepo število, v katerem dnie članstvu navodila, kako naj se ravna v političnem boju in kakšne dolžnosti ima.	x
Proglas se glasi: Predsedstvo Češkoslovaške Obce Sokolske razdaša z ozirom na različne časnikarske vesti o udeležbi Sokolstva pri bodočih volitvah v Narodno skupščino:
1.)	Verno svojim nalogam jasno izraženim na VII. glavni skupščini vnovič poudarjamo, da politično cerkveno na-ziranie ne sme biti vneseno v sokolsko organizacijo. Sokolstvo kot celota ne sme iti z nobeno obstoječo politično stranko niti s katero, ki se bo ustanovila ali se že ustanavlia.
Sokolstvo ni vstopilo in ne bo vstopilo v nobeno poetično stranko, z nobeno se ni združilo in se ne strinia v volilnem delovaniu.
2.)	Od članstva pričakujemo, da bo pri volitvah oddalo svoie glasovnice samo za one politične stranke in osebe, v katere ima zaupanje, da bodo pri svojem političnem delovanju odgovaria'e sklepom elavne skupščine, da bodo delovali pri zakonodaji češkoslovaške republike v duhu narodneea in sokolskega programa na temeliu naprednosti. 'Jemokratizma in sociiabe pravičnosti.
3.)	Svojemu članstvu kliče v spomin, da greši vsak proti narodni stvari, kdor odda prazno glasovnico ali se popolnoma volitve vzdrži.
Iz razglasa jc točno razvidno, da se Sokolstvo kot celota ne bo vtikalo v politične boje. da je ra dolžnost vsake-I ga Sokola udeležiti se volitev in voliti j take poslance, ki jamčiio po svojem na-1 ziranju in delovanju, da bodo delovali
Trgovec i deklet;
pride iz St. Silosa v Ljubljano! Dekleta pazite!
po sokolskih načelih tudi na političnem polju. Stališče je enako, kakor ga je zavzemalo tudi jugoslovensko Sokolstvo doslej pri volitvah.
Iz seje predniaškega zbora ČOS. Na seji predn.iaškega zbora članov COS — po naše zbor župnih načelnikov —. ki se je vršila dne 6. septembra v Pragi, so bile predelane in razložene proste vaje za člane za VIII. vsesokolski zlet. Pred tem je izvajalo sedem petoric te proste vaje. da so si župni načelniki ogledali kako vaje izgledajo in kako naJ se izvajajo. — Sklenjeno je bilo. da bodo starejši člani, ki nastopijo na zletu z vajami s palicami, imeli bele košulje in črne hlače (civilne), ne pa v slavnostnem kroju brez surk. kakor je bilo predlagano. — Ker so se pojavili razni pomisleki, da bi se glavni zletni dnevi vršili v dneh od 27. do 29. junija, je bilo načelništvo poverjeno, da sme po potrebi nastopiti zato. da se za glavne zletne dneve določijo 4.. 5. in 6. julij in da vzpored v tem smislu spremeni. — Končna odločitev o tem še ni padla, vendar je pa pričakovati, da se zlet preloži na julij, ker se je večina žup Izreklo za preložitev, to pa zato, ker pridobi članstvo s tem en delovni dan. 5. in f>. julija sta namreč dva praznika. 4. julii pa ie nedelja, tako se porabijo sami prazniki za zletne dni, kar mnogo pomeni za udeležnike zleta.
Sokolski vestnik župe Zagreb
V	začetku septembra je izšla dvojna (8. in 9.) številka te izborno urejevane sokolske revije z bogato vsebino in več lepimi ilu« stracijami medzletnih tekem v Beogradu in zleta banatske sokolske župe.
Na prvi strani Vestnika se nahaja mani« fest celokupnemu Slovanskemu Sokolstvu, ki so ga prinesli že vsi jugoslovenskemu Sokolstvu naklonjeni dnevniki širom dotno« vine. Starešinstvo sokolske župe kralja Pe« tra Svačiča v Zagrebu objavlja navodila, kako naj se ponaša jugoslovensko Sokolstvo ob priliki zleta hrvatskih »Sokolov » Brat Alfred R. Pichler razpravlja v daljšem članku o organizaciji naraščaja, ki je zelo važen za naše prednjaštvo ter ga naj vadi« telji pazljivo prečitajo.
V	članku »Vježbač i športaš* piše brat dr. Pivko o razliki med telovadcem in šport« nikom. Pisec nam podaja nalogo športa in telovadbe ter poziva, naj telovadci in šport« niki teže k edinstvenem cilju, gojitvi svo* jega telesa. Brat Sava Manojlovič ima kra« sen članek »Sokolska ideja u sadašnjosti«, v katerem opisuje naloge Sokolstva za člo« veštvo in zlasti jugoslovenski narod. V članku »Vježbač bez šarže®, daje neki so« kolski brat lepa navodila onemu članstvu, ki nima pri društvu nobene cdborniške aH druge funkcije. Neimenovani pisec poziva vse članstvo, da sodeluje pri društvenem delovanju ravnotako, kakor bratje odbor; niki m drugi društveni funkcijonarji. Ta članek naj bi vse članstvo pazljivo preči< talo in si ga vtisnilo v srce.
Župni starosta br. Ante Brozovič obširno opisuie medzletne tekme in vidovdanske svečanosti v Beogradu. Zanimiv je članek »Sokolski sporazum®, v katerem so zbrani razni članki iz dnevnega časopisja, ki se je v zadnjem času toliko zanimalo za sokolski sporazum med jugoslovenskim in hrvatskim Sokolstvom. Podrobno o tem poročati bi bilo odveč, ker je bilo o tem že objavljenih več člankov tudi v ljubljanskih dnevnikih Dalje daje članek »Sokolska akademija® le« pa navodila, kako naj se prirejajo telovadne akademije in kaj naj obsega spored aka« demij.
V	župnem glasniku se nahajajo poročila iz župnih društev in iz sej župnega stare« šinstva. V rubriki »Jugoslovensko Sokol« stvo® so poročila žup in društev iz celc države, v Slavenskem Sokolstvu pa kratke in zanimive vesti iz slovanskih sokolskih organizacij. Pod rubriko «Rizno» priobčuje vcsfnik roroeila o napadih naših nasprotni« kov na jugoslovensko So' olstvo.
Vestnik, ki ie c na naših prvih sokolskih revij, prav toplo priporočamo vsemu naše« mu članstvu. Stare letio 48.— D:n ter se naroča pri rtarešin«tvu sokolske župe Za« greb ali pa pri uredniku brat" Ante Brozo« viču. Zagrc' , Nova ves h-. 23. 1. H.
Priprave za VIII. vsesokolski zlet ▼ Pragi. Prinrave za VITI. vsesokolski ztet rastejo od dne do dne. Pridno se prireja zle-tišče, ki bo na Strahovskem stadionu ter bo zavzemalo trikrat večji prostor kot zletišče poslednjega sokolskega zleta na Letni ter .'e določeno za več kot 15.000 telovadcev in telovadk. Zlet bo trajal od maia do konca itiija z bogatim vzporedom v*ako nede,lo. Glavni zletni dnevi bodo 3.. 6., in 7. ju'i:a. Obisk 8. 7.'eta bo veči kot vseh dosedanjih: S?mo Iz Amerike bo prišlo v Prago na zletne dni okrog 20.000 Cehoslovakov.
Novi sokolski prapori. V nedeljo 27. t. m. razvije sokolsko društvo v Srem. Mitrovici svoi novi prapor. Prapor je izdelan po načrtu lanskega zletnega lepaka za zagrebški zlet. Isti dan razvije svoj društveni prapor tudi sokolsko društvo v Kutini, ki je izdelan po načrtih JSS. V obeh krajih se vršijo obsežne priprave za te sokolske slavnosti
Sokolska župa v Celju vabi sosed ia društva, da se udeleže pogreba velikega narodnega borca in staroste g. dr. Josipa Ser-neca v kroju rn s prapori. Zbor je v telovadnici celjskega Sokola ob treh popoldne, a pogreb bo ob štirih.
omace
10. oktober — «Ko roški dan»
Ko smo po nesrečnem plebiscitu zapustili Koroško, smo sveto oblitibili svojim bratom onstran Karavank, da ne smatramo koroško vprašanje končnove-ljavno rešeno, ampak da hočemo z vsemi silami delovati za edino naravno rešitev. ki ie končna združitev vseh Slovencev z Jugoslaviio. Ob petletnici plebiscita kliče Jugoslovenska Matica vsem Slovencem to obljubo v spomin in jih poz-viia. da pokažeio dejanski koroškim bratom, da niso pozabili nanje in z dostojnimi prireditvami manifestirajo za
osvoboditev slovenske Konoške. •
*	Veliki župan dr. Vilko Baltlč nastopi s prihodnjim tednom daljši dopust in odpadejo radi tega do nadaljnega sprelerr.i. Za časa njegove odsotnosti ga zastopa g. načelnik Janko Kremenšek.
*	Njegoševa proslava v Ameriki. Naši ameriški rojaki prirede povodom svečanosti na Lovčenu svoio proslavo v spomin velikega črnogorskega pesnika. V Ne\vyorku bo predaval univ. proi. Pupin o Njegošu ia njegovih dciih.
*	Inozemski slikarji v JugosIavi'i: V Sarajevo sta prispela danski slikar g. Deels in francoski slikar g. .lour, ki bosta prepotovala Bosno in Hercegovino in napravila več lepih prirodnih posnetkov.
*	Osebna vest. Oblastni referent za osrednje in strokovne šole prof. Franc Mravliak v Mariboru je bi! razrešen dolžnosti. Na njegov mesto je imenovan g. prof. dr. Pečovr.ik v Mariboru.
+ Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast št. 88. prinaša sledeče: Instrukcijo za agrarno tehnična cela ob izvajatru naredbe ministra za agrarno reformo o defiriitivnem določanju objektov in subjektov agrarne reforme z dne 2. marca 1925. štev. 8160—25 dalje navodila za izvrševanje predpisov o izvozu alkoho',3 v inozemstvo, cenovnik za prodajanje smodnika, komniktita in strelnih vrvic.
*	Nove poštno-telogralske šole. Ministrstvo za pošto in telegraf je sklenilo osnovati več novih šol pri vseh direkcijah pošte in telegrafa. Šole se otvorijo še letos in sicer v Splitu.
*	Srebrna poroka. V Sv. Florijanu pri Rogatcu je proslavil v četrtek v ožjem krogu šoh'.i upravitelj g. Karel \Vretzl srebno poroko. Jubilanta sta zdrava in čila. Želimo jima, da bi dočakala tudi zlato poroko.
*	Smrtna kosa. Na Vranskem je umrl včerai zvečer v starosti 6-1 let tamošnji trgovec in posestnik g. Kare! Schventner, brat ljubbanskega knjigarnarja g. L. Schvventner-ja in tast g. dr. Julija Fellaherja. sodnika v Ljubljani. Trg Vransko je izgubil ž njim erega svojih najodličncjšil) občanov, ki se je živahno udejstvova! na narodnem, gospodarskem in humanitarnem polju. Okoli 15 let .ie bil župan n:; Vranskem in ga je občina v priznanje njegovih zaslug izvolila za častnega tržana. PokoT.ik je bil dalje načelnik Posojilnice na Vranskem od njene ustanovitve, dolgoletni načelnik in častni član Prost, gasilnega društva, častni član pevskega društva »Vranska Vila« odbornik Na-redne čitalnice in sploh član vseh tamošnjrh narodnih društev. Bil je kremenjt značaj ia odločen narodn:ak. Svojega jugoslovenskega prepričanja ni skrival niti v časih najtežjega preganjanja in je vzgoji! svojo družino v strogo narodnem duhu. Posebno ljubezniv fr. blag človek, je bil s svojimi bogatimi izkušnjami in nasveti, vsakomur drage volje na razpolago. Pogreb bo v torek, ob 10. dop na župno pokopališče. Nai bo vrlemu možu po uspešnem življenju lahka domača žemljica, kate.-o je tako ljubil, žalujočim pa fiaše iskreno sožaijc!
*	Srbskohrvatski tečaji za madžarske novinarje. Zveza madžarskih novinarjev v Budimpešti priredi tekom letošnje zime za svo'e člane srbskohrvatske, češke, slovaške in rumunske tečaje, da se morejo madžarski novinarji priučiti jezikom nasledstvenih držav. Po dovršenih tečajih dobi šest novinarjev državno pedporo za potovanje v one države, katerih jezikov so se priučili.
*	Razpis dijaških štipendij za inozemstvo. Ministrstvo prosvete ie razpisalo konkurz za štipendije 50 dijakov za študij v inozemstvu. Pravico do štipendij imajo študenti, ki so diplomirali na kaki fakulteti v naši državi in plačajo njihovi stariši manj kot 15 Din davka na leto.
*	Kongres nemških eermatologov v Dres-denu. Od 14. do 16. t. m. se je vršil v Dres-denu na Saškem 14. kongres nemških dermatologov, katerega se je udeiežiio mnogo zdravnikov iz vseh evropskih držav. Tudi Japonci, redni gostie vseh znanstvenih prireditev so bili zastopani na kongresu v večjem številu. Mesto Dresden je sprejelo goste z največjo gostoljubnostjo. V veliki dvorani »Društvenega doma«, ki je bila popolnoma zasedena, so se pričele po oficijeinem pozdravu pod predsedstvom prof Richla z Dunaja znanstvene razprave, ki so pričale o stalnem napredku v spoznavanju in zdravljenju kožnih 'tn spolnih bolezni. Povdar.ia!o se je med drugim posebno uspešno zdravljenje siiilide z različnimi novimi, posebno tismutovimi preparati in dosedaj nepoznane uspehe zdravljenja sifilitičnih obolenj živčevja (tabes in progresivne paralize), z malarijo.
*	Za tujskopremetno propagando potom
nsšlh železniških vozov. Zveza za tujski promet nam sporoča: Železniška uprava namera v/ potom Novinarske agenci;e v Beogradu razobesiti po naših železniških vozovih I. in II. razreda, ki drkulirajo po mednarodnih progah, reprezentančne slike naših letovišč, kopališč, zdravilišč, večjih hotelskih podjetij itd. Slike, ki predstavljajo naše kra e in naravne krasote v splošnem, bo podjetje afiširalo brezplačno, za razobeše-nje drugih slik bo pa treba prispevati majhno odškodnino. Zveza za tujski promet namerava v ta namen zbrati primeren materi-
jal ter se obrača na vse tujskoprometne interesente, prometna ia olepševalna društva, lastnike hotelov in kopališč ter zdravilišč ter na vse javne in privatne faktorje, ki jim ie razvoj našega tujskega prometa pri srcu, s prošnjo, da ji blagovolijo poslati fotografije. ki bodo služile v to svrho. Posebno so naprošenj vsi oni, ki so že poslali Zvezi lepe slike, ki so se deloma uporabile pri razstavi na veleseimu, da od vsake teh fotografij pošljejo čim preje mogoče še po en izvod na naslov Zveze za tujski promet v Ljubljani, Dunajska cesta št. 1. (Ljubljanska kreditna banka.)
*	Absolvente in absolventinje drž. dvo-razredne trgovske šole v Liubljani letnika 1923-24 vabimo na sestanek, ki se vrši v soboto dne 3. oktobra v gostilni pri Mraku na Rimski cesti Zadeva je važna, udeležite se sigurno! — Sklicatelji.
*	Srednja tehmčna šola se je ustanovila na prošnjo trgovske in obrtniške zbornice v Novem Sadu. Šola se otvori še tekom tega leta.
*	Našj v Ameriki. V Cleveiandu je umrl naš rojak Frank Strniša, doma iz Gorenjega Vrha prj Doboniču. Star je bil 67 let. V stari domovini zapušča ženo. sina ter brate. — V E 961, 237 th St. je umrl Janez Budan, ki je bolehal dalj časa za rakom. Doma je bil iz Žužemberka in je bival nad 20 let v Ameriki. Zapušča ženo, otroke in več sorodni-nikov. — Blag jim spomini
*	Abiturrentski tečaj na drž. trgov, akademiji v Ljubljani se otvori dne 3. oktobra Ustmeui in pismeni priglasi se sprejemajo dnevno v pisarni trg. akademije, Aškerčeva ulica 9/II. — Ravnateljstvo.
*	Učni tečaj za babice. Na državni babi-šk! šoli v Ljubljani se prične dne 4. novembra učni tečaj za babice, ki bo trajal 10 mesecev. V tečai se spre.itneo ženske, ki še niso prekoračile 40 leta in ki so, ako so neomožene, prekoračile 24 leto ter so pismene. Natančnejši podatki so razvidni v Uradnem listu št. SS, nakar opozarjamo re-flektantinje.
*	Hercegovina v filmu. V Mostar je dospela te dni filmska družba, ki bo napravila več filmskih posnetkov na;znamenitejših delov v Mostarju. med drugim tudi grob velikega našega pesnika Alekse Šantiča.
'•' Vojaški ttiasnik. Izšla je 14. številka tega vojaškega lista s sledečo vsebino: Ne-znanom junaku (pesem). Naša lepa domovina, (Baranja, Bačka, Banat), Ne dajte zemlju (pesem). Podoficir u trupi. Duh srbske vojske in razni drugi zanimivi članki ter beležke.
*	Lov občine Homec sc bo oddal na dražbi pri srezketn poglavarstvu v Kamniku v petek, dne 25. septembra ob 10. dopoldne. Lovišče je ob kamniški progi in je bogato zlasti na zajcih. Vsi prijatelji lova so vabre-ni, da se udeleže dražbe.	1S52
*	Slovenski biografski leksikon izide v 6. zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali 90 Din za posamezni zvezek. Naročila sprejema in oddaja že prvi zvezek založnica Za-du-žna gospodarska banka v Ljubljani in njene podružnice.
*	S'/icci, najboljše sredstvo proti stenicam Glavna zaloga drogerija Anton Kane sinova, Ljjhljana, Židovska ulica 1.
+ Najboljša kava ie »Malčkova kava in kaven«. Dobiva se povsod.
*	Prj slabi prebavi, želodčnem in črevesnem katarju, dispoziciji za vnetje slepiča, odstranjuje naravna Franz-Jožefova gren-čica zaostanke v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dcigoletna izkušnja v bolnicah je dokazala, da uporaba Franc Jožefove grenčice izborno urc.iu'e delovanje črev. Dobi se v vseli lekarnah, drogerijah in trgovinah z rudninsko vodo.
*	Reunia, giht, išijas, esudati (ženske bolesti) Piščanske biatnekure u kuči. Najmo-dernij; način Iiiečenja piščanskim originalnim blatom i blatnim kompresama. Dcbtje se u svim Ijekarnama i kot Glavnog skladi-šta »Salus« d. d. Ljubljana, Aleksandrova cesta 10.	1823
*	Predavnje o gobah priredi danes v šoli j na Viču ob 10. dop. g. Ante Beg. Prihodnjo i nedeljo 27. t. ni. pa v Selcih nad Škof jo Lo- i ko ob 15. popoldne v šolskem poslopju.
*	Lovci pozor! Vse lovcc opozarjamo na 1 hiserat o zavarovanju lovcev v zadnii in ; predzadiri številk! »Lovca«. Oni lovci, ki se hočejo zavarovati, naj se priiavijo. Zadnji čas do 1. decembra 1925.
*	Pozor potnik) v Dalmacijo. Uradno se razglr / : Državno redarstvo v Splitu ie odredilo, da mora imeti vsakdo, ki potuje v času od 20. septembra do 5. oktobra 1925.
v Split, objavo (potno izkaznico) a!i pa ve- I 1 javnj potni list. ker b| se v nasprotnem slu- j čaju najstrožje postopalo Objave izdaia v Ljubljani policijska direkcija, na deželi pa srezki poglavar.
Najcenejši,
na;pri'ežnejši, nsimo-derre ši in "a t-než-rejši so le
čevlji in no-avice. Iz. deluic po meri. snrpiema pooraviN, pošilja na povzete: „Voik="; Ljubljana, Krekov tr« 10.
5397— a
za prvenstvo Slovenije
v ctaefc! IS., in 20. septembra t. i.
na tennis-prostorth S.Oirile
*	Zavarujte se proti nezgodam pri vožnji na železnicah. Opozarjtmo potujoče občin-svo, da si lahko nabavi pri »Putniku« in v vseh knjigarnah na kolodvorih zavarovalne police zavarovalnice Rosija-Fonsir pod zelo ugodnimi pogoji ia po nizkih cenah. Vsled številnih nezgod na železnicah priporočamo vsakemu potniku to zavarovanje.
*	Cvetje v jeseni. Iz Vrčic pri Semiču nam je poslala gdč. Mara Judničeva, učitelj;ca, lep razcveten cvet jablane, ki cvete na šolskem vrtu. Zopet nov dokaz neverjetne igre narave v tem času.
+ Požari v Vršcu. V zadnjem času se pojavljajo vedno bolj pogosto različai požari Sumj se, da mnogj posestniki sami zažigajo svoje hiše, da na ta način pridejo do denarja potom zavarovalnine. Najbolj č-idno pa je to, da zavarovalnice takoj po požaru izplačajo zavarovalnino.
*	Zopet neurje v Sarajevu. V petek popoldne je divjala nad Sarajevom zopet huda nevihta. Padala ie toča in lilo je kakor iz škafa. Temperatura je znatno padla in v višjih legah nad Sarajevom je celo močno snežilo.
v\JClF£j?«
*	Samomor zapeFane deklice. V Dcbrem selu pri Mostarju se je pred kratkim obesila lepa in mlada deklica Marica Tripkovič, hčerka ze'o imovrtih starišev. Deklica se je zaljubila v nekega mladeniča, ki ji je obl!ub-Ija! zakon, toda samo toliko časa, dokler je ni onečasti!. Po sramotnem dejanju jo ie zapustil in ji rekel, naj si izbere drugega. To je tako učinkovale na mlado nesrečno deklico, da se je obesila na vrtu poleg rodne hiše. Ko ie mati zagledala nesrečno hčerko je omedlela ter so jo le z največjo težavo zopet spravili k zavesti. Proti nesramnemu ljubimcu ie uvedla policija preiskavo.
♦V trgovini R. StermeckI v Ccllu. se je našel zlat poročni prstan. Kdor ga je izgubil naj se oglasj pri blagajni omenjene veletrgovine. kjer ga dobi nazaj.
*	Beg !z kaznilnice. Iz ženske kaznilnice v Begutrah je pred nekaj dnevi pobegnila 29 letna Frančiška Mraz. ki pa ie sicer baje boli gorka, a tudi nevarna tatica. Doma ie iz Virač pri Šmarju.
Če oče s svo;?ra sinom krokat t?re... Pride jutri v Elitni...
Iz Ljubljane
dežne plašče
fer vsa druga oblačila za gospode, dečke in otroke kupite gotovo na,ceneje in najbolje v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti šiev. 2 (nasproti , ' dramskega gledališčalj
Konfekcijska tovarna FRAN CE8ERDA & C!e.
LJUBLJANA.
u— Na naslov cestnega odbora v Ljubljani. Pišejo nam: Stanovalci Žitnikove ulice in sosednih hiš na periferiji mesta pred Rožno dolino, ki pa spadajo še pod mesto, uljudno prosijo člane cestnega odbora, naj si pridejo ogledat, koliko škode in skrbi nam delajo neizpolnjene obljube, ki smo jih dobili poleti. Zima se b!:ža, a jarki so še vedno taki kot so b'li. Zlasti jarek med gozdnim vrtom in tobačno tovarno je nujno potreben čiščenja, ker voda tamkaj najbolj zastaja in povzroča, da majhni novi kanali nimajo zadosti hitrega odtoka. Posledica je, da pri vsakem nalivu plavamo. Prepričani smo, da bodo merodajni činite-!ji upoštevali naše upravičene prošnje in ukrenili vse potrebno, še predno zapade sneg.
u— Zaplankana Dolenjska cesta. Prejeli
smo: Dolenjska cesta je zbog svoie prisojne lege zlasti spomladi in jeseni eno na.ipri-ljubljenejših ljubljanskih šetališč. Posebno ob nedeljah in praznikih romajo tod cele procesije proti Rudniku In Laverci. Nedavno je podaljšal mestni magistrat električno razsvetljavo in skrbi tudi za rednejše škrop ljenje, s čemer je dobila ta cesta še večjo privlačnost. Na žalost pa so se pojavile te dni pod Rakovnikom tik ob cesti dolge in visoke planke, ki ne zakrivajo samo prijaznega razgleda po zelenem Barju in Dolenjskem gričevju, marveč bodo tudi povzročale večno blato na hodniku. Vrhutega pa so te planke še neokusne in žalijo tudi estetič-ni čut. Značilno je, da si je privoščil to ne-okusnost neki bivši občinski svetnik, eden onih, ki so toliko grmeli proti »zaplankanju« Tabora. Zdaj pa primerjajte Tabor in te planke, pa boste videli, koliko smisla imajo ti ljudje za estetiko.
u— Nadomestek .za tob-<k. Naročnik z Gorenjskega nam je posla! cigareto v kateri se nahaja prav debela vrvica iz prediva. Prav nič zažel:eno nadomestilo za že itak ne prvovrsten tobak Kogar zanima ta spe-cijaliteta naše monopolske uprave, si io lahko ogleda v izložbi našega inseratnega oddelka, Prešernova ulica 4.
u_ pri .Tičku na gričku«. Danes ob 3. popoldne zadnjič v tej sezoni na ražnju pečeni prešički.	1561 u— V prvi higiienskl brezalkoholni točilnici in okrepčevalnici zraven higijenične razstave na velesejmu, sprejema člane in članice za gojitev treznosti vsak dan. — Mirko Zargaj. 1S40 u— Preložitev žrebanja loterija. Društvo za zgradbo sokolskega doma v Šiški pri Liubljani naznanja, da se ie žrebanje od njega uvedene loterije vsled tehničnih tež-koč preložilo. Žrebanje se vrši nepreklicno dne 31. marca 1926. Obračamo se do sokolsko čutečih src, nai z razprodajo srečk po-morejo postaviti velikemu delavskemu pred mestju Ljubljane lasten društven dom, ki naj bo trdnjava državne jugoslovenske misli. Srečke je naročiti na naslov gornjega
Nakupovat gremo zimsko blago v
Šentpetrski bazar
T Ljubljani, Martinova cesta 8,
kjer je velika izbera manufaktumega blaga. — Ugodne cene.
u— VSAKODNEVNI KONCERTI SE VRŠE V KAVARNI, RESTAVRACIJI IN V KLETI «ZVEZDA«. V RESTAVRACIJI IGRA VSAK VEČER OD 7. NAPREJ PRVOVRSTNA DAMSKA KAPELA.	2402r
Prva slovenska nčna knjiga
„Xako se naučim fotografirati/
je pravkar iz£la!
Dobi se v vsaki knjigarni. Cena Din 9-—.
društva. Vsi, ki so od društva prejeli srečke v razprodajo, pa jih še niso plačali, se uljudno naprošajo, da izkupiček takoj nakažejo.
u— Kolesarsko in motcciklistično društvo »Sava« v Ljubljani vabi vse člane iu članice ter prijatelje kolesarskega športa, da se udeleže danes popoldne srečkanja in dirke v Šiški. Zbirališče točno ob 1. uri na Sv. Jakoba trgu ter pohod z godbo v Šiško k startu. Vrši se ob vsakem vremenu. Odbor.
1S55
u— Plesne vaie bo prirejalo trg. društvo • Merkur« v Ljubljani vsako soboto v areni Narodnega doma počenši s 3. oktobrom. Prijave sprejema društvena pisarna Gradišče 17, I. vsak dan od 6. do 7. ure zvečer. Odbor.	1S56
u— V hotelu Miklič se toči bizeljski mošt po 12 Din za liter.	1859
u— Prva hijdienična brezalkoholna točil' niča in okrepčevalnica ZTaven higijenične razstave na velesejmu toči vsak dan pristne gorke in mrzle brezalkoholne pijače. Šoke vseh vrst sladkane in nesladkane na drobno in debelo vedno v zalogi. Naslov: Brezalkoholna Ljubljana, Velesejem. 1840 u— Kavarna »Leon«. Vsak dan prvovrstni salonski orkester. Začetek ob 8. 1837 u— Nesreča vsled neprevidnosti. Ljudje se včasih gibljejo po ulicah, tudi najpromet-nejših, tako neprevidno, da ie naravnost čudno, da se ne pripeti več nesreč. Posebno pred električnim vozom imajo pasanti kaj malo respekta, čeprav zna biti ta prav nevaren. V petek, okrog 14. ure, ]e šla po Prešernovi ulici posestnica Marija Hriber-nik iz Virmaš in prekoračila ulico ravno pred iz Marijinega trga prihajajočim tramvajem, ki jo je zajel in Jo podrl na tla. K sreči je Hriberuikova padla v stran in se le lahko poškodovala po desnem stegnu.
u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 nezgodi, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek trpinčenja živali, 1 prestopek obrtnega reda
I	izsleditev potom policijskega dnevnika in
II	prestopkov cestnega policijskega reda. Arctaciji sta bili izvršeni 2 in sicer: 1 radi tatvine in 1 radi beračenja.
u— Okraden v vlaku. Delavec Matevž Kalan, uslužben pri tvrdki »Balkan«, stanujoč v Zbiljah, se je vozil v petek popoldne v vlaku iz Zidanega mosta v Ljubljano. Na ljubljanskem kolodvoru pa je Kalan nenadoma zapazil, da mu manjka črna usnjata listnica, v kateri je imel okrog 800 Din gotovine lil železniško legitimacijo. Izpeljal mu jo je iz žepa neznan žepar. Splošno se opaža, da je pričela ta nadloga zopet huje strašiti po naši železnici.
u— Napad v Tivoliju. V bližini hotela •Tivoli« so včeraj na večer napadli trije neznani moški zdravnika dr. Viktorja Cva-ra, stanujočega v Celju. Eden napadalcev mu je iztrgal palico in ga začel tepsti po glavi, nakar so ga vsi trije obdelali še s pestmi, tako da je obležal nezavesten, dokler ma niso nudili pomoč mimo prišli pasanti.
Iz Maribora
a— Osebna vest. Poapreglednik finančne kontrole v Mariboru Davorin Lovšin je premeščen v Domajnšovce. podpreglednik Ju-lijan '-15 pa v Ljubljano 1.
a— No i tečaji za strojepisje, slovensko in nsmško stenografijo ter knjigovodstvo se začnejo na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Vpisovanje in prospsk-ti v trgovini s pisarniškimi stroji Ant Rud. Legat <5c Co„ Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice! 1796 a— Znižanje šolnine! Zasebni učni zavod Ant. Rud. Legat v Mariboru naznanja, da je za nove tečaje, ki se začno dne i. oktobra šolnina za vse predmete (strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo) znatno znižana, tako da bo tudi revnejšim slojem mogoča udeležba. Natančneje v prodajalni tvrdke Ant Rud. Legat & Co., Maribor, samo Slovenska ulica št. 7, telefon 100. Nobene po'' ižnice! 1850 a— Tihotapci zopet na delu. Pri svojih temnih poslih se razni tihotapci, post>" oni boljše vrste, zelo rad' poslužujejo mednarodnih brzovlakov, v katerih zlorabljajo skrite kotičke za skrivanje svojega blaga. . četrtek je imela mariborska carinarnica pri poooldanikem brzovlaku Dunaj - Zagreb zopet drber plen. Tudi tokrat so se poslu-žili tihotapci iste metode kakor oni s saharinom. o katerih smo že poročali Skrili so namreč svoje blago V oddelku 2. razreda in sicer v odnrtino za spuščanje okna. Vešče oko carinika je pri pregledovanju voza opazilo tudi, da je voščeno platno, s katerim je voz tapeciran, prerezano na strešnem
Separee št. 6 ali Čista Suzana
Pride jutri v Elitni..,
oboju. Tukaj so našli v neizrabljenem votlem prostoru med streho Ln tapeciranim obojem ter v odprtini za spjščanje okna 4 kE cigaretnega papirja in 4 kg smodnika. Lastnika tokrat niso dobiii. Tihotapsko blago so zasledili v kurznem vozu Praga-Beo-grad, ki so ga vsled dolgotrajne in natančne preiskave v Mariboru odklopili od vlaka.
a— Meso po nizki ceni. V pondeljek od 8. ure naprei se bo na prosti stojnici v uti pri mestni klavnici prodalo 120 kg govejega mesa po 7 Din kg in približno 70 kg svežega svinjskega mesa po 14 Din kg. Prodaja samo na konsumente po 1 do 2 kg.
a— Parkkoncert v Mariboru. Spored današnjega koncerta mariborske vojne muzike je sledeči: 1.) Pokorni, Vseslovenski marš. 2.) Auber, uvertura Iz Fra Diavolo. 3.) Nedbal, Hvacinte, vaiček. 4.) Puccini, fantazija iz Madame Butterfly. 5.) Vilhar, Hrvatski ples. 6.) Brodil, Tugovanka, pot-puri. 7.) Vinš, Konjičke divizije, koračnica.
Iz Cdja
e— Fllaielistlčno drušivo »Oriant« hna zopet svoje redne sestanke ob čeirtkih ob osmih zvečer v društveni sobi.
e— Ljudsko vseočilišče bo imelo v pondeljek ob osmih zvečer v rlsalnict deške meščanske šole občni zbor z običajnim dnev nim redom. Da bi se ga naše občinstvo v velikem številu udeležilo!
e— Proslava 35-lstnlce Sokola v Celju je radi smrti g. dr. Josipa Serneca preložena.
e— K pogrebu dr. J. Serneca vabijo svoie člane sokolsko društvo v Ceijr, celjska Orjuna in podružnica Siov. lovskega društva. Sokoli in Orjunaši se udeleže v kroju in s prapori.
c— Celjski maturanti iz leta 1910 imajo sestanek dne 21. t. m. ob 7. zvečer v celjsk! kavarni Evropa. Udeležba obvezna.
Dvonadatporna
Trgovska HU
na Marijinem trgu 2 se ugodno ppoda«
Izgotovijene obleke
Iz Trbovelj
t— Trboveijčsnka umrla v Ameriki. Te dni je došlo iz Amerike obvestilo, da jc umrla v Tavlorvillu 111. Trbovcljčanka Fran čiška Tomažič, ki zapušča v domačem kra« ju dve sestri, v Ameriki pa moža, dva sina in brata.
t— K noticam o nedeljskem počitku. Do« datno k pojasnilu, ki ga je že prineslo «Ju« tro» kot odgovor ua «Slovenčcve» napade, nam poročajo, da so na Marijin praznil: 8. t. m. ves ilan razbijali v novem poslopju klerikalnega Društvenega doma. Če že dru* gi navadni ljudje ne spoštujejo praznikov in delajo, bi pričakovali vsaj od ljudi, ki imajo patent na vero, da jim bo praznik zares svet dun, fer imajo vedno cerkvene zapovedi na jeziku. Toda je že tako, da je teorija nekaj drugega kakor praksa.
t— Vinska trgatev Sokolskegj društvo. Trboveljski Sokol jc sklenil prirediti v so* boto 3. oktobra vinsko trgatev v prostorih Sokolskega doma. Kakor jc znano, priredi naslednjega dne vinsko trgatev tudi aObrt* no druitvo Hrastnik.-Dol v Trbovljah«.
Iz»
rrimorja
*	Okraden vikar. Vrtojbenski vikar je posebno priijubljen pri tatovih, ki so ga že večkrat obiskali. Zadnjič so prišli k nje« mu v torek, pa so odšli praznih rok, ker jih jc prepodil s streli. Pred tem pa so mu odnesli klobase, obleko in čevlje.
*	Padvnje cen. Kadi izboljšanja tečaja li« re na mednarodnem denarnem trgu so se cene nekoliko skrčile. To znižanje na upo« števajo le veletrgovine, dočim je ostalo pri prodaji na drobno vse pri starem.
*	Medved na lovski razstavi v Gorici V Gorici imajo sedaj lovsko razstavo, prvo pri reditcv te vrste v Italiji, ki je, kakor zna« no, na gozdovih siromašna dežela. Na tej razstavi vzbuja posebno poecrnost medved, ki ga je svojčas ustrelil v Trnovskem goz« du stražmojster Podmenik. Zadnji lov na medvede na Goriškem se je vršil 1. 1893.
*	Prezgodnja trgatev. Rndi slabega vre« mena poročajo s Krasa, da se utegne pri« četi letošnja trgatev prej kakor običajno. Cene teranu so zadnje čase močno posko« čile.
*	Tatvine v velikodolskem župnišču. Da« nes teden, v nedeljo dne 16. septe nbra so neznani tatovi okradli vika-ja v Velikem dolu na Krasu. Z želeaniki dregi so izrvvfli železne križe na oknih, zlezli v liiJo ia odnesli pol gnjati in nekaj sla.jiii. Da ne pojdejo lačni domov, so sc r.ap^ tadi rplc« ka ter so ukradli 15 lir cerkve!.*-* denarja, srebrn kelih in srebrn krožil n Loti jo. Tudi par steklenic vina, katere so na£i v kleti, je tatovom dobro tekn.lo.
Darujmn za sskoisk? Tabor!
BUTNI KINO Matica
Telefon 124.
[Predstave ob nedeljah:
a, '/25., 6., '/28. 9. | Predstave ob delavnikih 4., V26., '/28. in 9. uri Prvovrstni umetniški | orkester svira pri vseh predstavah.
Samo ie danes se predvaja krasna salonska družabna
igra v 7 dejanjih
ŽENA, KI JE 6REŠ3LA ...
Velik! obisk pri tem filmu je najboljše priporočilo in najboljši dokaz, da je Isti prvovrsten. — Krasna vsebina, polna ljubezni, peha ta maščevanja. — Osobito lepi ta efektni konec. — Izvrstna igra — Novi najmodernejši način režije in osvetljenja posameznih slik. — Vsebino Vam pove naslov filma.....
Kulturni pregled
Občni zbor Orkestralnega društva
V torek, 15. i. oi. ob 8. uri zvečer se je vršil redni občni zbor Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani ob obilni udeležbi članstva. Načelnik društ. srz. pogl. dr. Ivan Karlin, je pozdravil navzoče ter v svojem nagovoru zlasti povdarjal, da je orkester pridobil v svojem vodji prof. L. M. Škerjancu dirigenta, ki ima ne le visoko glasbeno naobrazbo ampak je tudi eminen-ten organizatom talent; nato je dal besedo tajniku ing. Planinšku. Iz njegovega poročila je bilo posneti, da je Orkestralno društvo v pretekli seziji štelo 54 izvajajočih članov, in sicer 39 članov godalnega orkestra (od teh tri konservatoriste) in 15 članov ostalega orkestra (večinoma gojence kon-servatorija Glasbene Matice), kar znači proti preteklim letom znaten prirastek. Na tajnikov predlog je občni zbor soglasno odobril številčno ojačenje odbora, ki je dobil poleg dosedanjih funkcijonarjev še gospodarja ter tri nove odbornike. Blagajnik g. Avgust Pertot je podal blagajniško poročilo ter kot vršilec poslov gospodarja tudi Inventar instrumentov, ki si jih je Orkestralno društvo tekom svojega šestletnega obstoja nabavilo, oz. ki sta mu jih dali v uporabo Glasbena Matica in Filharmonična družba. Slednia je votirala na svojem zadnjem občnem zboru tudi znaten znesek Orkestralnemu društvu v svrho nabave novih muzikalij. Poročila odbornikov so bila z odobravanjem sprejeta na znanje. Pri novih volitvah je bil z vzklikom izvoljen na predlog dr. Neubergerja sledeči odbor: predsednik dr. Ivan Karlin, podpredsednik Saša Šantel, odborniki gg. Karlo Planinšek, dr. Erik Miihleisen, Avgust Pertot, Emil Hoff-mann. Zoran Hribar, Slavko Koželj, Anton Lajovic, Rajko Stoječ in Aleksander Dev. Po slučajnostih so prišli do obravnave nekateri predlogi glede gojitve komorne glasbe v članstvu Orkestralnega društva ln glede popravila nekaterih instrumentov. Ob 10. uri zvečer le načelnik s pozivom na nadalj-no požrtvovalnost članstva zaključil lepo uspeli občni zbor.
Občni zbor Glasbene Matice
V ponedeljek, 14. t. m. ob 8. url zvečer se je vršfl v dvoran! Glasbene Matice v LJubljani redni občn! zbor Glasbene Čitalnice. Predsednik dT. Ivan Karlin, ki je vsled odhoda dosedanjega blagajnika tekom leta vodi! tudi njegove posle, je podal izčrpno poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. Društvo, ki ima svoje prostore v poslopju Glasbene Matice, je dajalo svojim članom na razpolago v Čitalnici 6 jugo-slovenskih, 6 čeških, 4 nemške, 4 francoske, po en italijanski, angleški in ruski glasbeni list. Poleg omenjenih listov se nahajajo v Čitalnici tudi starejši letniki mnogih glasbenih revij, ki so članstvu na razpolago za izposojevanie ter umetnostne revtie stro-kcvr.ega udruženja oblikujočih umetnikov. Čitalnico obiskuje lepo število članov, posebno pa konservatoristi. ki dobijo na ta način priliko, seznaniti se izčrpno z dogodki v glasbenem svetu, kakor se sicer vsak posameznik že iz gmotnih ozirov ne bi mogel Pokrajinska narava je z denarno podporo omogočila Čitalnic! njeno delovanje, ker b| sicer na podlagi članarine ne bilo mogoče naročevati toliko revij. Tudi češki konzulat in tukajšnji francoski institut sta mnogo pripomogla k razvoju čitalnice s tem, da sta ii dala na razpolago večie število listov, za kar se jima občni zbor posebno zahvaljuje. V tekočem poslovnem letu se določi več;e število stare'ših letnikov revij za vezavo ter se s tem izpopolni arhiv G! Č.. ki obstoji iz — večinoma kompletnih — letnikov glasbenih listov bivše filharmonične družbe. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik dr. Ivan Karlin. podpredsednik L. M. škerjanc, tainik Slavko Kože!), blagajnik Franjo Sič. knjižničar Karlo Planmšek, gospodar dr. Mirko Seneko-vič in odborniki gdč. Marija Švajgerjeva ter gg. August Bertot. Anton Neffat, Saša šantel in Matija Bravničar.
Repertoar milanske 94Sca!e" za sezono 1925-26
Milan, sredi septembra.
Priprave prvega italijanskega opernega Hledišča. milanske »Scale«. za bodočo sezono so v polnem teku in je repertoar že takorekoč v celoti sestavljen.
Kar se tiče novosti, stoii na prvem mestr Puccini:eva nedovršena »T ur and o t«. Kakor znano je Puccinija med komponira-n.iem te opere prehitela smrt in je prevzel nalogo, da dovrši delo po Puccinijevi zasnovi njegov najboljši poznavalec in prijatelj maestro Alfani. »Turandot« je bila že lan! na repertoarju »Scale«. pa se zaradi Pucciniieve smrti ni mog a uprizoriti. Letos se uprizori prvič tako, kakor jo je kompo-niral Puccini. potem pa se bo dajala v Al-famov; izpopolnitvi.
Nadalrne novosti so: Debussyjeva »r martirio di S. Sebastiano« (»Muka sv. Se-bastrana«), komprmirana na D' Annunzrevo besedilo, potem Musorgskega »Kovančina«, Stravinskega »Slavec« in Ravelova »Enfant et les Sortfleges«. Poleg teh pa pride še delo nekega italijanskega skladatelja, za katero se še vrše pogajanja.
Lanski uprizoritvi Wagnerjeve«a »Rhedn-
golda« in Walkire« bo sledila letos uprizoritev »Siegfrieda« in »Somraka bogov« Uprizori se tudi Gounodov »Faust«, Verdijev «Ples v maskah«, Montemezzijeva »Ljubezen treh kraljev« in \Veberiev »Čarostre-lec«. V novi opremi pride na oder najbrž Puccinijeva »Butterfly« in Catalanijeva »Lo-reley« ter dva baleta, med njimi Stravinskega »Petruška«.
Iz prejšnjih sezon se ponove: Verdijev »Trovatore«, »Aida«, »Traviata« in »Fal-staff«; Boitov »Neron«; Wagnerjev »Rensko zlato«, »Wa!kira«, »Tristan in Izolda« ter »Mojsterski pevci«; Puccini-ev/a »Bohčme« in »Gianni Schichi«; Giordanov »Andrea Ch6nier« in »Cena delle beffe« (»Okrutna šala«); Zadonajeva »Cavaleri di Ekebur«, Pizzettijeva »Debora e Jaele«, VVolff-Per-rarijeva »Ouatro Rusteghi«. Bizetova »Car-men«, Humpcrdinkov »Janko in Metka« Gluckov »Orfej« in Debussyjev »Pelldas in Melissanda.«
Glavno artistično vodstvo ostane v rokah mojstra Toscanhiija. ki bo imel za prvega pomočnika dirigenta Panizzo. Zborno inscenacijo in strojni oddelek vodijo Vene-ziani, Forzano, Caramba in Ansaldo. Učiteljica prvih dveh razredov baletne šole je Angelina Gini, za ostale razrede pa Enrico Cecchetti, bivši profesor baleta na carskem odru v Petrogradu..
Gledišče se otvor! 14. novembra in se prične sezona najbrž s »Trubadurjem« (»Trovatore«), Pred začetkom sezone priredi društvo za simfonične koncerte nekoliko koncertov pod Toscaninijevim vodstvom.
Rijavec v beograjskem »Rigolettu«. Poročali smo že o sedanjem gostovanju tenorista Rijavca v beograjski operi.. Uspeh umetnika v Verdijevem »Rigolettu« ie bi! prošli teden naravnost sijajen. Gledališče je bilo razprodano. Ko se je pevec pojavil na odru, se je vzdignilo tako navdušenje, da ie dirigent moral prekiniti izvajanje opere. Kritika beograjskih listov ne najde dovolj pohvalnih besed za Rijavčev glas, o katerem pravi, da presega po svoji lirični kakovosti romantičen značaj Verdi:evega dela.
Odlikovano cerkveno pevsko društvo. Z redom sv. Save tretjega razreda je odlikovano Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu, ki si je steklo velike zasluge za razvoj pevske umetnosti med pančevskim prebivalstvom.
Spominska svečanost na čast pijonlrjean srbske drame v Novem Sadu. Te dni se je vršila v Novem Sadu spominska svečanost na čast novosadskim gledališkim igralcem: Jovanu Gjorsjeviču, Tonru fladžiču, Dimitriju Ružiču, Aleksandru Bačvanskemu ter pisatelju Stevanu Stevanoviču, avtorju drame »Uroš V.« Po službi božji so igralci n zastopniki Narodnega gledališča odšli na pokopališče, k er so položili venec na gomilo dramatika Stevanoviča, katerega stoletnica se bo obhajala v kratkem.
Nov gledališki Ust V Bratislavi začne v kratkem izhajati gledališki list, ki bo nosil ime »Za kulisami«. Urejeval ga bo prof. dr. Mužik.
Vladimir Sokolov v Berlinu. Igralec Vladimir Sokolov, prvi režiser moskovskega Komornega gledališča se je sporazumel z ravnatelem Hellmerjem, da bo hisceniral uprizoritev »Nastanje« v berlinskem Malem gledališču.
Pavel Wegener je igral dne 11. t. m. v berlinskem Lessingovem gledališčn naslovno vlogo v drami »Gotz von Berlichin-gen«. Režijo je vodil Rikard Rosenheim.
Iz londonskega koncertnega življenja. Letošnja koncertna sezona v Londonu bo zelo živahna in obeta niz pestrih zanimivosti. V Londonu nastopi cela vrsta svetovnih pevskih umetnikov. Jesenski koncerti se otvoriio dne 4. oktobra v Albert-Hailu, kjer bo pela Frieda Hempel.
Italijanski dramatik Borghese, ki je prišel na glas z dramo »Nadvojvoda«, pripravlja nove komade: Mirella. Raj na zemlji in Lasalle.
Iz dunajskega gledališkega živlienja.
Državna opera ima na sporedu: baleta »Kar neval« in »Cvetje male Ide«, opere: Cava-IleriJa rusticana, Baiazzo, Jožefova legenda, Tristan in Izolda, Tosca. Palestrina, Faust. Ples v maskah. Fidelio. Rensko zlato. \\'al-kiira; Voiksopera izvaja: Margareto. Bohč-mo, Evangelinika. Tosco in Afričanko; v Burgtheatru izrsio »Sodnika Zalamejskega«.
Nova sezona moskovskih Hudožestve-nikov. DrugI hudožcstveni Studio v Moskvi je otvoril svojo letošnjo gledališko sezono dne 5. septembra s »Hamletom«, v knterem ie Igra! naslovno vlogo igralec M. Čehov. V naslednjem času pridejo na vrsto drame: Andreja Bjelega »Petersburg«, Ajsbilova »Orestlja« ter Aleksandra Tolstega »Smrt Ivana Groznega«. Pisatelje Romašov in Erd-man sta dobila naročilo napisati eno novo delo za tekočo sezono. Poleg tega je vodstvo gledališča naročilo v spomin stoletnice dekabristovske vstaje dramo z naslovom »1835«.
Čista Suzana ali separee št. 6
PnVe jutri v Elitni...
sr OBLEKE
kupite na>ceneje pri hh
Josip Rojina* Ljubljana
Šport
Tekme za olimpijski fond
Ilirija : Hermes ob 14.45, ASK. Primorje : S. K. Jadran ob 16.45. — Igrišče SK. in rije.
Današnje tekme za olimpijski fond vzbu« Jajo med domačo publiko precejšnje zani« manje. To je tudi razumljivo, če pomisli« mo, da nastopijo najboljši domači klubi, med katerimi vlada precej ambicije in vo. Ije do zmage. Vzrok zanimanju je brez dvoma tudi ta, da so naša moštva pokazala v zadnjih tekmah nekak napredek in upa« mo, da ni bilo to samo slučaj.
Ilirija : Hermes. Tekma med tema klu« boma donaša vedno živahno igro z ozirom na voljo šiškarjev do zmage napram prva« ku. Res je, da Hermes v marsičem zaosta« ia za Iliriio. vendar ne klone nikdar s stra« hom pred nio, tako da mora Ilirija vedno uporabiti vse svoje znanje, da si zaricura zmago. Nekoliko bolj interesantna bo tek« ma med
ASK. Primorje : SK. Jrdran. Tu si sto« jita nasproti skoro poTK>lnoma enakovred« na nasprotnika, ki bosta skušala na vse mo goče načine, da rzvojujeta zmaco. Oba klu« ba se nahajata trenotno v dobri formi, kar sta dokazala v zadniih tekmah. Seveda bo šl<^ Jadranu v tei tekmi za to, da se revan« žira za svoj zadnji poraz
Tekmi se vrš'ta ob vsakem vremenu. — Vstopnina za obe tekmi skupna.
SoHotne norfot^etne tekme
LJUBLJANA: Rez. Ilirije : rez. Primon ja 7 : 1 (4 : 1). Včeraj se je vršila na igri« šču Ilirije v prid olimpijskega fonda tekma med rezervami Ilirije in Primorja Tekma je bila zamišljena kot olimpijska tekma, to se pravi, da bi njeni dohodki šli v korist olimpijskega fonda. Včeraj ni bilo nikakih dohodkov, udeležba slaba. Tekma je z obeh strani nudila še precej lepo igro. Po« ra-? Primorja je zakrivila predvsem slaba obramba, ki se ni znala prilagoditi novim pravilom glede off side. Napad Primorja Je preveč kombiniral. Pri Iliriji je bila do« bra napadalna vrsta. Hrils^a vrsta je lepo podpirala napad ter je tudi dobro pomaga« la obrambi. Vratar jc bi! nesiguren. Primor« jaši so zastreljali dve enajstmetrovki. En gol Ilirije je padel iz enajstmetrovke.
PRAGA: Viktoria Žižkov : NVacker (Du. naj) 4 : 1 (2 : 1). Cricketer (Dunaj) : DFC 3 : 2 (2 : 1).
DUNAJ: F A C. : Vienna 2 : 0 (1 : 0). In« temational : Neubau 3 : 3 (1 : 1).
BUDIMPEŠTA: Repr. Budimpešte : re« prezentanca Štajerske 0 : 0.
Opozarjamo športno občinstvo na da« našnji lahkoatletski miting za srednješolsko prvenstvo Slovenije. Miting se vrši na igri« šču Primorja (Dunajska cesta) in se začne dopoldne ob 10. ter nadaljuje popoldne ob 2. Vstopnina je z ozirom na propagandni značaj mitinga zelo nizka.
Kolesarski podsavc- Slovenije. Dirka za državno gorsko prvenstvo se vrši da« nes na Vrhniki. Start ob 3. pop. pri km 20.107, cilj pri km 26.107 državna cesta pro« ti Logatcu. Prijavljenih je 24 najboljših dir kačev Saveza. Občinstvu je obisk omogo« čen s popoldanskim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.25 min. Zmagovalec prej« me od vrhniških športnih dam in gospodov venec in častno darilo. Razglasitev rezul« tatov ob 4. uri v restavraciji Mantua. — Upravni odbor.
Športna razstava. Vsi kolesarji, udelež« niki dirke za gorsko prvenstvo se pozivajo, da pridejo ob 10. dop. v klubov lokal kole« sarske Ilirije na vrtu restavracije Novi svet, nato skupni odhod na Športno raz« stavo.
Ilirija jun. : Svoboda. Prijateljska tek« ma med juniorji Ilirije in Svobodo sc vrši ob povoljnem vremenu danes ob 10. dop. na igrišču Ilirije.
5. K. Ilirije nogometna sekcija. Danes ob 9.30 se poziva v garderobo sledeče mo« štvo: Ambrož, Glohokar, Strehovec, Galič, Kušar, Černač. Zupančič Iv., Šiška, Privšek, Jereb, Brglez, Neli, Presinger, Rihar, Mihelj — Trening juniorske skupine v torek in če« trtek ob 16., I. moštva in rezerve v sredo in petek ob 17. — Načelnik.
Avstrija : M-džarska. 56. tekma med reprezentancama Avstrije in Madžarske se vrši, kakor smo že poročali, danes, in sicer v nekoliko neregularnih razmerah Name« sto obolelega Aignerja. ki je bil prvotno določen, bo branil svetišče avstrijske re« prezentanca Edi Kanhauser (Sportklub).
Slavija prvak Češkoslo\-oške. Vpraša« nje, kdo bo prvak Češkoslovaške, je sedaj rešeno. Pri prvenstvenih tekmovanjih je Sparta dosegla največ točk. Prvenstveno tekmo Sparte proti Vršovicam pa so na« knadno proglasili za prijateljsko. K ponov« no določeni prvenstveni tekmi Sparta ni nastopila, izgubila je vsled tega dve točki ter padla na drugo mesto. Sparta je proti temu protestirala Tako"zvana paritetna ko= misija pa je odločila, da so odločitve prvih instanc pravilne. Zato izgubi Sparta dve točki in Slavija je prvak za to leto.
Teniški furnir za sivtomo prvenstvo v singlu. Prošli pondeljek, takoj po zaključ. ku finalnih iger Davis«cupa. se jc v Forest« Hillu začel velik turnir za prvenstvo v singlu. za katerega se je prijavi'o 64 naj« boljših igralcev sveta V prvi rundi so zrna« gali vsi favoriti. Tudi druga jim je bila na« klonjena. V tretji sta izpadla Francoz Bo. rotra (ki je izgubil proti NVilliamsu 6 : 2, 6 : 2, 6 : 2) in Avstralec Anderson v boju z Johnstonom (6 : 1, 1 : 6, 8 : 6. 6 : 4) Zanimivo je, da so stave na Tildena padle tekom poslednjih štirinajst dni od 4 na 2. Ameriški tisk daje največ šans Tildenu, Johrstonu, Richardsu in Lacostu. — O končnem rezultatu bomo še poročali.
Miss Edcrle. ki je že trikrat po«kusila preplavati Ganiti La Manche. je prošlo so« boto odpotovala v Ameriko. Pred svoiim odhodom je Izjavila, da se bo prihodnje leto zopet vrivla. da ponovi svoj poizkus. Anketo proti surovi Igri pri nogomet«
nih tekmah nameravata sklicati praški po« licijski predsednik in praški župan. Za to anketo so »Narodni Listv* dali nastopna navodila za končne sklepe: 1. Brezobzirna kazen za vse krivce, ki jo naj izreče šport, na oblast. 2. Zmanjšanje števila tekem, ker trpijo vsled preobilice tekem živci gledal« cev in igračev. 3. Športna morala sc mora spraviti na višjo stopnjo.
Lzboren domski lahkoatletski rekord. V NViesbadnu je nemška lahkoatletinja Leni Junkers tekla na 100 m v času 12.2. Svetov, ni rekord znaša 12.8. Leni Junkers je še nedavno na tej progi dosegla čas 12.4, ki se pa radi močnega vetra ni priznal.
Na Solovjeških otokih in »Sclovješki monastir".
»Jutro* je nedavno na podlagi angleškega lista «Temps» poročalo, da so ruski boijševiki napravili iz so!ovješkega samostana ječo za buržuje in protlboliševiške elemente ter da Imajo sedaj tam zaprtih okoli 5000 ljudi različnega spola Iz vseh slojev slovanske Rusije Da seznanimo cenjene čitatelje z vso veličino tega samostana, prinašamo njega opis, kakot nam ga je poslal slovenski dobrovol!ec. ki je leta 1918. samostan sam videl in si ga natančneje ogledal. Na daljnem severu v znatiii razdalji od naseljene morske obali, kamor je zanesla svetovna vo->a v borbi za narodno osvoboienie in ujedinie.iie tudi naše jugoslovenske dobrovoljce. se nahaia na Solovjeških otok>b takoimenovam »Soloviecki monastir.« Ze od daleč ga zagledaš. če potuješ po Belem morju od Arhangel.iska od Kemi. Cim bolj se mu približuješ, tem bolj se vzdigajo iz enolične površine morja ogromne stavbe raznih cerkev in okroglih stolpov. Človeku. ki se je privadil surovi i.i neplodni naravi severa, se nudi veličastna slika človeškega življenja na pustih otokih sredi burnih valov Belega morja. Duša se ti divi pri pogledu na večno svetinjo pravoslavne Rusije in ti gledaš s čudom in zna-tiželjno na pestro sliko samostanskih zgradb sredi moria Bilo je pnz.io v jeseni leta 1918.. ko ie bilo nekai čfet Dopunskega bataliona dobrovoliačkog korpusa Srba. Hrvata i Slovenaca na oddihu na takozvanem Popovem ostrovu. ne daleč od Kemi majhnega prijaznega mesteca z raznimi državnimi uradi prve stopnje v ar-hangeljski guberniji. na obali Belega morja. Od solovjeekega monastira smo bili oddaljeni samo 64 km morske poti. Domačini so splošno pripovedovali našim dobrovolicem. da boijševiki niso upali, vsaj do takrat ne, približati se tej vseruski verski svetinji, kljub temu. da so drugod brez vsakih pomislekov ropali in plenili tudi cerkve in samostane. Bilo je dne 8. novembra 1918.. ko nas ie nekaj častnikov-dobrovoljcev iz dopunskega bataljona odplulo s solovje-škim parnikom v Belo morje, proti So-lovješkim otokom. Na morju nas je zalotila megla in mi smo se morali voziti počasi ne toliko radi megle, kakor radi skal. ki štrlijo iz vijde. Po večurni nemirni vožnji so se paiavlle pred nami v megli m mraku veličastne stene samostanskih cerkev in zgradb ter pristan. Izstopili smo. V dvonadstropni «gostinici» blizu pristana, ki spravi do 1000 in še več ljudi udobno pod streho. smo si zasigurali sobo in prenočišče. Patem smo se predstavili samostanskemu predstojniku — arhimandri-tu. ki nas je povabil k večerni službi božii in k skupni bratski mizi samostanskih menihov.
Prihodnjega dne smo si ogledali v spremstvu nekega meniha najznamenitejše posebnosti »solovjeekega monastira«. Mirno rečeno, mi smo strmeli nad veličino zgradb, krasno notraniostjo i i razkošno opremo cerkev, katerih je nn vseh solovjeških otokih nad 70. ter nad vzornim in vsestranskim gospodarstvom samostana. Pred vojno ie živelo v njem okoli 3000 menihov; ko smo mi prišli t!a. i'h ie bilo še kakih *00. druge je razpršila svetovna vojna. Menihi so po svojih osebnih zmožnostih :zvrš"vo''
razne duhovne poklice in opravljali nai-raznovrstnejša gospodarska dela v samostanu. Omenjam le. da ima solovjec-ki monastir svojo lastno ladjedelnico iu lastne morske panike, s katerimi vzdr-žule promet med otoki in arhangeliskim pobrežjem. Za 6 mesečno prezimovanje svojih parnikov ima poseben «dok». v katerem jih vzdime iz vode. da v morju ne zamrznejo. Kapitani in vse parni-ško osobje na teh pamikih so men hi. Nadalje ima samostan Iast.io elektrarno. kjer proizvaia električno energiio za razsvetljavo in nairaznovrstnejšo uporabo v obsežnem samostanskem gospodarstvu. parno žago in umetni mlin. živinski dvor. v katerem goii več tisoč glav goveje živine in mnogo konjev. Tu smo našli tudi biologično m meteorološko stanico za raziskovanje belomor-skega živalstva in zračnih sprememb. Ogledali smo si tudi slikarsko šolo. kier so podučevali menihi takrat nad 100 učencev v slikarstvu, samostansko zakladnico z raznimi dragocenostmi, zlatimi križi in cerkveno posodo ter z zbirko starih rokopisov, listin in kniig. Nadalje Po več metrov široke samostanske utrdbe in trdnjavske stolne, ki so za časa krimske vojne leta 1854. z uspe hom kljubovali angleškim naradom in njihovemu bombardiranju ter končno veliko zbirko starinskega orožja, maih-nih štirikolesnih možnarjev. najrazličnejših pušk in sulic. Tukaj imajo menihi shranien tudi nad 2 m visok kup kro-geli nairazličneiše velikosti, s katerim! so Angleži leta 1S54. skozi tri dni obsipavali samostan. Angležem so odgovar iali — menihi, katerim sta poveljevala dva oficirja ruske carske vojske, z dvajsetimi samostanskimi topovi. Streliva so tudi imeli dovolj, saj so si ga pripravljali in izdelovali v lastni kovač-nici.
Ako še omenjam, da izdelujejo menihi tudi porcelanasto posodo in da lovijo na veliko morske ribe in pridobivajo morsko sol. potem bi bilo to približno vse. kar smo si zamogii tekom enega dneva površno pregledati. Za eno ali drugo panogo gospodarstva ie bil samostan tudi večkrat odlikovan Vse gospodarstvo solovjeekega monastira se razprostira r.a šest precej velikih otokov s skupno površi.iD okoli 280 kma Obrat je torej velikanski in ni čudež, če se je končno tudi boliševikom zahotelo po neizmernem bogastvu in zakladih tega samostana. V samostanu so jih pričakovali že leta 1918„ ko so pred niimi poskrili najdragocenejše stvari iz svoje zakladnice ter jih zakopali po gozdih. Začetkom vojne je samostan baje daroval .iad 100 pudov (1 pud --16.41 kg) zlata in srebra za vojne potrebe ruskemu državnemu erarju.
Solovjeckj monastir. ki ima značaj večjega mesteca, je ostal vsem. ki so ga enkrat videli, v trajnem spominu in neizmerna škoda bi bila. ako so boliše-viki uničili to. kar so pridne roke menihov ustvarile v teku stoletij za rusko pravoslavie. gospodarsko blagosta.iie in prosveto v tei neprijazni in ledeni severni pikraiini. Toda, kakor je »Jutro« po nekem angleškem izvirniku poročalo. se boijševiki v svojem razdira-iočem delu niso vstrašili razdeiati tudi tega. na kar je bila skozi stoletja ponosna vsa slovanska Rusija. —e-
Proti odebetosti
deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov čei'. Dobiva se v vseh lekarnah In drožeriiah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vi'ian, /agreb, IHca 204.
X Uspeh časopisne reklame. Ameriški milijonar Hearst je kupil grad Sankt Donat v Normandiji zgolj na podlagi časopisnih ilustracij. Grad je še vedno v takem stanju, kakor je bil pred 700 leti in je bil do sedaj last vedno ene in iste rodbine.
X Vojaško vežbanje šolske mladine na Poljslcem. Poljsko nančno ministrstvo je sporazumno z vojnim ministrstvom izde!«!o zakonski načrt o splošni dolžnosti fizične vzgoje in vojaškega vežbanja šolske mladi, ne. Na podlagi, te odredbe bodo odslej na vseh srednjih šolah poleg športa in telovadbe obvezne tudi vojaške vežbe.
Vremensko poročilo
Liubliana, 19 senfembra 1925.
DubHana. 30fi m nad morl^m
Krai oo*zovan!a
ob
Uubfana LiuHjana Ljubljana Z»gteb . Beograd Dunaj . Praga , Inomost
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
Zračna temperatura
Veter
7652 766-0 7(62 7644 765-2
762 2
12-4 16 6
13	0 140
14	0
120
sever
sev. vzh. jug. vzh. brezv.
jug. zap.
Ohla.'no 0—10
megla več. obl.
obL ■
jas. obl.
Padav ne mm
0-1
Solnce vzhaja ob 5 43 zahaja ob 18'4, Barometer vSjl,
Pričetkom tedna je udri preko Rusije v širokem pasu mrzel zrak s Severnega Ledenega morja proti jugu. Dasi so se zračne plasti na svojem potu z daljnega severa precej segrele, vendar so bile. ko se dospele do srednje Evrope, še vedno zelo hladne. Ozračje se ie tako ohladilo, da je v planinah padal sneg 1200 do 1300 m nizko navzdol in da se je obdržal že malo nad to višino. Po višjih gorah je zavladal izredno hud mraz. Mrzli val pa se to pot ni ustavil nad srednjo Evropo in '	avju.
marveč je udaril še da1:	preko
Balkanskega polotoka-	Sredo-
zemsko morje: ko je zadeval na toplejše zračne plasti, ie povzročal povsod padavine, po znatnejših višinah sneg. celo v Italiji.
V zvezi s tem se je poiavila buria. ki ie na naši jadranski obali prav močno divjala.
luna vzhaja ob 642, zahaja ob 19-3. temperatura višja
Ko pa se je nad vso srednjo Evropo razvil visok zračni tlak ter se razširil tudi nad sosedne predele, se je ozračje umirilo; zračni tok je ponehal in s tem tudi dotok hladu od severa in severovzhoda. Ali toplega mirnega vremena, ki je nastopilo sredi tedna, nismo bili deležni dolgo. Na zapadu je zračni tlak pričel hitro padati: razvila se je tamkaj velika depresija in pričela, naglo širiti svoje območje proti nam. ze v četrtek popoldne je prevladal v ozračju jugo-zapad; postalo je precej topleiše. ali hkrati tudi vlažnejše in padati je priče! znova dež. Enako se je vreme poslabšalo tudi v večini ostale Evrope, razen na jugu, kjer so zopet na boljšem, nego mi.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Spremenljivo. Precej oblačno, brez bistvenih padavin.
Pariško pismo
(Latinščina kot velika moda. — Čudna reklama. — Pritožbe kuharjev. — Leopard in slon,)
Pariz, sredi septembra.
Madridski dnevnik A. B. C. poroča, da prihaja v Parizu v gotovih elegantnih krogih neka čisto posebna moda v navado, namreč raba latinskega jezika. Kot se ie starim Rimljanom zdelo elegantno, govoriti grško, in kot se v boljših krogih po vsem svetu danes smatra francoščina kot neobhodno potrebni ob-čevalni jezik, tako je kaprica mode letos uvedla v elegantne francoske kroge latinščino.
Zanimivo je, da je prišla v Španiji in Italiji reakcija, ki zahteva gojitev latinščine. starega maternega jezika vseh Romanov.
cMedicamentum nostris paratum offi-cinis. Longa scientiae pervestigat;one acquisitum. Certa suavioue sua effica-cia contra acutas longa; 3 intestina-!es obstructiones potissimum, etc.» Tako se glasijo prve besede reklame, ki ie izšla v nekem rimskem dnevniku, ki izgleda seveda boli. da je vzeta iz Molič-reovega »Namišljenega bolnika*, kot iz Cicerona, in poveličuie odvajalno sredstvo, o katerem pravi, da je zelo uspešno in okusno.
Ta reklama ima svoj pomen. Že nekaj časa vodilo laški listi boj za restavracijo latinščine. Občinstvo se menda precej zanima za propagando. Nekateri trgovci, med katerimi se nahaiaio naravno tudi lekarnarii. so začeli z inici-iativo in dali dober zgled. Ali se bo oglašanje v latinskem jeziku splošno razvilo po laškem tisku? Ali bo preko meja Italije prodrlo v druge romanske dežele? Ali bodo tudi v Parizu hvalili v doglednem času farmacevtske izdelke v Virgilovem jeziku po časopisih? Na to je danes še nemogoče odgovoriti.
Španci se pa že sprašujejo, ali neke-dne ne bo treba znati dobro Govoriti latinsko v elegantni družbi. Vest, da se v Parizu to že vrši, je zbudila onkraj Pireneiev pravo senzacijo in izzvala živahne komentarje. Moda vedno sasužnji človeštvo in ni dvoma, da bo ta nova pariška moda imela isti uspeh.
Španski latinisti si že manejo roke in zahtevajo, da se reformira v Španiji v šolah pouk latinščine, ki se jim zdi nepopoln. Razburjeni so namreč vsled tega! ker je neki časnikar zahteval, da se uči latinščina po Berlitzovi metodi in se na ta način prilagodi modernim jezikom.
Ko Vam pišem te vrstice, kar virKm, s kakim zadovoljstvom jih požirajo slovenski klerikalci. Latinščina je moda! to ie voda na njih mlin! Da. toda latinščina je moda v romanskih deželah, ker so se iz latinščine razvili romanski jeziki, in če bi hoteli mi to modo posnemati, bi morali začeti govoriti sta-roslovensko in predvsem zahtevati, da se uvede stara slovenščina v cerkev. Pred tem je pa naše klerikalce, ki so boli rimski kot papež sam. kar groza..
Če sem žc omenil latinske oglase v časopisu, zabeležim še drug oglas, ki mu ne manjka originalnosti.
Neki gostilničar v okolici Pariza si je dal tiskati karte s sledečim reklamnim napisom:
»Autel — resroran — cafet — buie
frois.»
»Oh! Borre de la Marne. — On den-ce. — On riz.»
«Ca me dit. dix manches et faites: orchaistre avec jase. Sales po>ir naus-ses et banquettes de 10 ž 350 cou-verc!es.»
Duhovit tak pravopis ravno ni. priznati pa moramo dotičnemu gostilničarju, da je našel nov način privabljati
goste.
In ker smo že pri oglasih in reklamah, omenim, da je zadnje čase po francoskem časopisiu mnogo oglasov kuharjev. Kot znano, so francoski kuharji prvi svoje stroke na vsem svetu in posebno priljubljeni v Angliji. Odkar pa vlada v Angliji brezposelnost, tuji delavci ne smeio več v deželo in tako je mnogo francoskih kuharjev brez mesta in se bridko pritožujejo, da iim ie dohod v Anglijo zabranien. medtem ko dobivalo aneteški delavci neovirano dela v Franciji.
Zadnjič sem Vam poročal o leopardu, ki je ušel v Buloniski gozd. Ni se dolgo veselil svoje svobode — čez tri dni so ga ustrelili. Pravkar pa prihaja novica iz Amerike, iz Arkansasa. da iim ie tudi tam ušla zver. a ker mora biti v Ameriki vse večje kot v starem svetu, ie bil to slon. Američani pa so boli praktični kot Parižani: podali so se na lov na debelokožca v tovornih avtomobilih in ga z njimi obkrožili. Toda slon je enega prevrni! in ušel ... in še beži. če ga med tem niso še ujeli. —B.
Spomini kuharice
V Londonu živi v lastni palači že pre-cei priletna gospa Rosa Lewis, ki ie imela v dobi svoiih lepših let srečo, da ie smela kuhati kronanim glavam, na katere ni vplivala samo s svoio kuhinjsko umetnostjo, temveč tudi s svojo ženskostjo.
O tej meni izredni sreči je zvedel tudi neki ameriški novinar, ki je potoval naravnost v London, da dobi od slavne kuharice avtentične podatke o nienem življenju in delovanju. Gospa Lewis ga ie prijazno soreiela in mu pripovedovala svoie spomine, ki jih je vestni novinar marliivo beležil.
Po svo;em povratku v Ameriko, je zbral novinar zabeležene podatke in iih izda! v knjigi z naslovom ©Kraljica ku-
haric in kralji*. Knjiga pripoveduje o življenju gospe Lewis. imenitne kuharice in prijateljice kraljevskih hiš in številnih evropskih aristokratov.
Gospa Levvis je pričela svojo karije-ro z dvanajstimi leti kot pomivalka v neki gostilni. Marsikaj je morala prestati. predno se ii .ie odprla Dot do njene gastronomske slave. Postala je imenitna kuharica, za katero so se potegovali še boli imenitni aristokrati. Pripravljala je bankete celo v angleških kralievskih kuhinjah.
Knjiga spominov vsebuje mnogo do-godbic na račun raznih državnih poglavarjev in številnih angleških aristokratov. V angleškem časopisju je pričelo deževati najrazličnejših demantijev od prizadetih, ki trdovratno taiiio svoje stike s slavno kuharico. Med drugimi pripoveduje knjiga pikantne dogodbice s kraliem Edvardom, ki ie imel zelo rad kompot in še rajši kuharico, ki ga ie pripravljala. Tudi Viljemu II. ie bila všeč. ki se ie boli zanimal zanjo nego za njeno kuharsko umetnost. Mladi Winston Churchill je moral slišati kopo neprijaznih opazk od svoie matere, ker se ie vedno sukal v kuhinji med lonci in skledami.
Ko je zvedela gospa Lewis o tej knii-gi. io je nemudoma kupila in jo brala z velikim užitkom. Ker Pa ie že v dobi. ko navaden človek razmišlja le še o mi-
Prnfi'? X7

m ©
j Zaseda,,j.: svetovnega paiu... :c ! zbralo v ljubko Ženevo množico ljudi iz vseh delov sveta. Mnogi med njimi so povprečni zeml.iani, ki izginejo med množico in za katere se nihče ne zanima. Mnogo jih je takih, ki so danes še tudi neopaženi. ki pa morda postanejo nekdaj širom sveta znane komete. Lepo število naposled jih je, ki so že danes znani ne le vsakemu inteligentu, amoak tudi najširšim slojem, ako se le malo zanimajo za to. kaj se godi no sve tu. Kdo ne pozna slovitega raziskoval-š ca in soci.ialnega delavca Nansena, ki zastopa v Ženevi svojo domovino. Norveško? Kateremu delavcu je neznano ime Thomasa, ki načeluie v Zvezi narodov uradu dela, ali ime slovitega voditelja belgijskih socijalistov Vander-veldea, ki nastopa v Ženevi kot zunanji minister svoje države? Tudi Aristide Briand. francoski zunanji minister, njegov angleški kolega Au.sten Chamberlain. češkoslovaški Beneš itd., so znani daleč izven krogov, ki se podrobneje bavijo z evropsko politiko.
..... <ca mo/, ki jih vsakuo srečuje in opazuje z respektom. pa je še mnogo drugih, ki vzbujajo splošno zanimanje. Nai omenimo samo našega Radiča. ki ie svojčas kot zakrknjeni Savel znal zbuditi po evropskem časopisju toliko interesa in polemike. Umevno je, da za nimanje danes za spreobrnienega Pavla ni manjše. Na drug način vzbuja vsesplošno pažnjo zastopnik Indije, maha-radža Patialski. ki nastopa v popularnem. nam običajnim Zemljanom le iz kina, operet in z maškerad znanem indijskem turbanu in o čegar bogastvu krožijo cele bajke. Za opazovalca, fotografa. karikaturista in esejista torej hvaležnih predmetov dovolj.
Evo vam na naši sliki predstavnike iz ženevskega parlamenta. Zgoraj so od leve na desno Patialski maharadža. francoski ministrski predsednik Paul Painleve in norveški delegat Fritjof Nansen, spodaj v ovalu pa predsednik letošnjega zborovanja Zveze narodov, kanadski senator Dandurand.
milosti vsega posvetnega, so dementiji prizadetih tako vplivali nanjo, da ie vložila zoper ameriškega novinarja tožbo z izjavo, da ga sploh ni nikoli videla in da ni nikogar pooblastila za objavo njenih spominov. Ameriška javnost je sedaj zelo radovedna, kakšna bo razsodba v tem procesu.
Najnovejši akvaplan
Plavanje v morju je res prijetno in zabavno, včasih pa utegne postati tudi opasno. Jadranje in veslanie in vožnia po morju je prijetna, ima pa to hibo. da je enostranska. Na ladji uživaš morski zrak. morsko vodo pa občutiš in okusiš le do nesreči ... Pa tudi drugo slabo pritiklino ima vožnja po nr>riu. a ta je želodčne narave . . . Redki so, ki se jih ne prime ka bolezen.
ženska še v srednjih letih svoio mla* dostno privlačnost, ki jo povečuje zrelost.
Naiveč odgovorov je vsebovalo izia-vo. da ie najlepša starost ženske okoli njenega štiridesetega leta, V tej dobi izginejo vse nepopolnosti mladih ler. sledovi starosti se pa tudi še ne poznajo. Zrela ženska seveda ne sme skrivati svojih let in se ne sme kazati mlajše, kakor je v resnici. Toaleta štiridesetletne ženske mora biti v popolnem skladu z njeno starostjo in njeno postavo. Ženska v teh letih ima izkustvo, ki ga potrebuje kot idealna družica svo;ega moža. Napovedanih in dogovorjenih sestankov se udeležuje točno, ne govori nepremišljeno ter ima pravo mero elastičnosti in živahnosti, ki preganjata dolgočasje.
Tako in podobno so se glasili odgovori. ki seveda niso merodajni. Saj ie vendar Ninon de PEnclos še s 70 leti očarala može! Najlepša leta ženske so pač ona. v katerih čuti ženska največjo življenjsko silo. in ta leta doživi in preživi. žal, vsaka!
Da vsem tem nedostatkom odpomo-re, je izumil Francoz Villepion duhovito napravo, koje največje prednosti so udobnost, enostavnost in cenenost. Ta naprava — imenovali jo bomo na kratko akvaplan — obstoji iz dveh elementov: I.) iz treh kavčukastih z zrakom napolnjenih kroge!. 2.) iz treh bambusovih prečk, ki spajajo fe tri krogle med seboj. Dve vzporedni prečki sta zvezani z ? širokima platnenima frakoma, na katera lahko ležeš ali sedeš. Akvaplan ie čudovito stabilen in tisti, ki so ga že preiskusili. pravijo, da si ne morejo predstavljati večjega užitka na moriu, kakor sesti ali leči nanj in se prepustiti valovom. Kdor hoče. si lahko nabavi Še par vesel ali pa kos jadra — kakor pač komu prija. Poleg športnega užitka nudi tak-le akvaplan, kar je skoraj odveč poudarjati, velike higije-nične prednosti.
Akvaplan je iznajdba letošnjega poletja. Upamo, da ga bomo naslednje počitnice videli tudi na našem Jadranu.
Statistika nesreč v Berlinu
Nemci so marljivi opazovalci življenja. ki se odigrava v njihovi neposredni bližini. O vsaki stvari napravijo na koncu bilanco. Statistike so pri njih vsakdanja stvar, pečajo Da se z vsemi mogočimi zadevami
Berlinska poHcija je sedaj izdala statistiko prometnih nesreč v prestolici. V zadnjih treh mcsecih našteva statistiKa 2816 karambolov in 43 smrtnih žrtev na mestu nesreče. Med temi žrtvami je bila ena četrtina otrok pod 14 letom. 1501 oseba na je bila raniena. Naivečkrat so trči!', med sabo ali pa z drugimi vozili avtomobili, potem pridejo na vrsto kočije in tovorni avti, motocikli in navadna kolesa. Primeroma majhen je odstotek tovornih voz in električnih tram-vaiev. Po kategorijah so bili povzročitelji nesreč naslednji vznoki: v 422 slučajih hitra vožnja, v 236 slučajih neizpolnjevanje cestnih predpisov glede vožnje ter v 71 slučajih pijanost. Ta statistika je prav poučna in nam kaže, kakšna ovira ie mtrkan človek na cesti v metežn živahnega prometa.
Najlepša ženska leta
Neki londonski list je razoisa! anketo o nailepših ženskih letih. Rezultati ankete so bili presenetliivi in so pokazali, da široki krogi ne častijo več mladih žensk.
Kakor nekdaj Balzac, kj je odkril očarljivost tridesetletne ženske, tako so londonski udeleženci ankete odkrili lepoto štiridesetletne ženske.
Sodelovanje ženskega spola v javnem in zasebnem živlienju. šport, telovadba in moda. ki je zabrisala nekdaj tako strogo ločene starostne razlike, vse to ie pripomoglo, da ie ohranila moderna
m'" "
fM-
Dnevi splošnega zadovslistva
od 2./10. - 10./10. Drago Scbwab, Ljubimca
Iz pravljičnega sveta neciviliziranih narodov
Nasilno prodiranie evropske civilizacije v necivilizirane pokrajine sveta je prineslo neizogibno iztimrtie številnih pranarodov v daljnih deželah. Civilizacija ie uničila naiprei posebnosti bistva »manjvrednih narodov«, ki so pod vplivom in nasiljem civiliziranih belokož-cev pozabili na svojo prakulturo. ali pa so io nezaupno skrivali pred Evropejci. Izumrli »primitivni* narodi, ki iih je pred stiki z beiokožci čuvala priroda v nepristopnih pokrajinah so odnesii s seboj v nepovratno preteklost vse skrivnosti svoje priročne kulture, ki jc bila bogata na zdravi življenjski modrosti, iz katere izhaja nova civilizacija.
Ta zdrava prirodna kutrura ni izginila <amo z uničenjem Indijancev v Sev erni Ameriki, temveč tudi z izumrtjem Tas-manov in v veliki meri tudi s Širjenjem krščanstva med raznimi pranarodi. Ko je v devetnajstem stoletju Evropa spoznala. da je velika razlika med kulturo in civilizacijo, je b'b že prepozno. Izginili so za vedno bogati zakladi duševnega življenja »primitivnih narodov-.
Kakšni so bi!! ti zakladi, dokazujejo več manj pravljice in pripovedke raznih plemen, ki so se deloma Še ohranili na številnih otokih med vzhodno Avstralijo. južnovzhodno Azijo skoraj do oba-Je Južne Amerike. Ta plemena ne no~-znajo v sedanjih časih tehnične višino: nobenega r.apoi modernega orodja ter,i izdelujejo vse svoje potrebščiie in okra-v ske iz kamna, lesa in školjk. Njihov«] zunanje življenje ie torei po evropskih; poimih zelo primitivno. Drugače pa .'e z njihovo duševno kulturo. Skoraj vsak* domačin je umetnik v rezbarsrvu injj omamentalnem slikarstvu. V njihovenj spominu so bogati literarni zakladi, ki prehajajo iz generacije v generacijo. Iz: virov te tradicije se more sklepali -pj prazgodovini človeštva.
Pleme na otoku Alu ie ohranilo čudo-* vito lepo pripovedko, ki ie sumljivo poJ dobna Gerhart Hauptmannovemu romaJ nu »Otok velike matere.« Ako bi znali domačini pisat!, bi dali tej pripovedki naslov «Otok malega očeta.^ Pripovedka se glasi:
V	starih fesih, ko so bili ljudje na Alu še brez ladij in mrež, je rekel nekega dne poglavar svojim ljudem: Zgradimo si nekai, da bomo mogli čez vodo, in še nekai drugega, da bomo mogli loviti ribe. In možje so šli na delo, da naredijo mrežo. Toda vzeli so trstje mesto ličja in so prinesli gnil les za gradbo ladje, zamazali so razpoke z ilovico mesto s smolo orehovega drevesa. Ko so se odpeljali ljudje na lov. ie ilovica v vodi odnehala, ladje so se potopile. in tudi mreže niso bile dobre, kajti ribe so pre!om;1e trstje in so ušle.
V	vasi pa je živela si!no stara žena. ki ie imela za vnuka malega dečka. Ta žena ie vedela, kako ie treba graditi ladjo in kako se splete mreža._ Ni pa povedala tega nikomur v vasi. Šele na prošnjo malega vnuka, mu je zgradila* pravi čoln in mu spletla močno veliko mrežo. Ko ie vide! poglavar dečka v posesti dragocenega orodja, se ga je polastil, dečku pa je naroči!, da mora paziti na čoln in na mrežo. Stari ženi.
Miran Jarc:
Groza
Kakor valovi levje grive se opletaio grebeni sunkovito butajoče reke ob lesene stebre starega mostu... Travnik s tiho stezico, po katerih so v lepih večerih hr>d;li samotni ljudje, je utonil pod rjavo dlako ogromne zveri, ki jo je tridnevno deževje prebudilo iz otopelosti... Od vseh vasi krožijo žalostna poročila: v selih je povodenj razrušila naibogateiše kmetije... Kot v porog je odplavila žuoana. ki je mora! nekaj ur doživljati robinzonado na okornem de-Hu izpod svoje žoge. Sestro je zabeležilo v svoio kroniko tri smrti... v Za-lesiu je poplava sredi moči nenadoma presenetiia na skednju fanta in dekleta...
Smrtni stra'1 se je večal in veča!. Po cestah so se zbirali bežeči kmetie. Na vozovih so reševali stare skrinje in omare, ki so se pod spomeniki prejšmih stoletji čudaško okorno prerivali v sedanjost... PO križpotih so se Pojavljali zgrblieni starci, vraževerne ženice in mladi berači, pretkani klateži in proro-ški cigani, ki so iz rok, iz čela in kart oznanjali da so napočili dnevi bližajočega se sodnega dne. Orožništ^o in vojaštvo, ki se je razpostavilo križem de-
| žele, je zaman zasledovalo črne tujce. ; kj so se sumliivo gosto čredili, kot da jih je iz dna pljusknilo kalno vaiovie na površje.
Na obrazih vseh j? mrzličro tavala negotovost. Nebo ie bilo kovinsko težko in ploskovito. da ie vsaka jasna misel omahnila in ugasnila kot kresnica v močvirju. Živalski strah je privzemal vse grozotneiše oblike: govorili so o vlomih, o požarih. Pretkanci so si izmišljali pretečo novo vojno, in trosi'! j govorico o kugi. ki ie prestopila iz Azije i v Evropo. Sama po sebi so se otvori'3 taka proizva:a!išča vesti na važnejših mestih. Kakega prodaialca tobaka zunai vasi je obkrožala gosta čreda radovednežev, ki so z naslado tipali za pomirjevalnimi. uradnimi poročili še boli porazna deistva. Neki odonščen delavec je začel gromovito obdolževati tehniko.. Vodili so ga iz gostilne v gosti'no in ga napajali. On jim je govoril. Vzneseno, plameneče. O rudnikih, o Orienekspresu o radiu, o telefonih. Svojo razlago je stalno okraševal s krivicami, ki iih povzročajo te peklenske iznajdbe. Govoril rim ie o velikih stavkah in uporih in o borbah med bogatini iti zastonikarii. In ko so ga posluša!! j;m ie pred duhovnimi očmi rastla strahotna apokaliptična zver Tehnika: ogromen paik aeropla-
pov. avtov in naigroznejših strojev, ki je omrežil že vso zemljo. In zemlja — kot da so jo užalili: začela jih je opozarjati.
Že par ,ioči ;e zganilo h!še zateglo zamolklo bobnenje, ki ie utihnilo v plu-skoto dežja in v grmenju in križanju bliskov ...
Stara ženica, ki jo je brezsrčni gospodar pognal kot užitkarico iz bajte je našla zatočišče pri zapitem krojaču, ki mu ie donašala celo dobiček. Prerokovala je trumam, ki so jo prosile pomoči in odsvetovala zakonske zveze, čemu bi rodili zarod črni dobi v žrelo. Nekemu mesečnemu pastiriu ie natve-zila baiko o vojni med človekom in zemljo, kar era ie na vso moč prevzelo, da so ga našli vaščani vsega jokajočega ua cerkvenem pragu.
Voma med človekom iu zemljo... Mislil bi. da se bodo ljudje začeli družiti kot bratje in sestre, pa ie bilo narobe. Iz oči iim je začela sijati lokavost in nezaupljivost. Roka se ie poki odmi-kala. Besede so bile odsekane in jedrnate kot telegrafska znamenja. Že otroci so se osvoboiali staršev in se tihotapil! med brezdomce. Brezdomstvo je začelo mikati. Nomadski duh. ki so ga stoletia vzgoje in reda uspavala, se je pobunie-val in trkal kot odgnani tujec na vrata.
Brezdomstvo je bilo edina gotovost... Požarni signali so se vse bolj oosfili. Zvon jim ni več oznanjal božjega kraljestva. temveč bi! jim je klicar nenadnih. zagonetnih razodetij: razodetje požara. kot ie tulež trobila razodetje avta in strel iz topa prebujenje v razbijanje in rušenje...
Vodovje ie še vedno naraščalo. Zdramljeni levi. ki so h'h v nočeh bičale viiolične nebeške sti!ice. so zateglo hno-peli in se igrali s travniki, polii in cestami. Trgali so mostove, kot da so jih zgradili otroci ne pa delavne roke veščih stavbireliev. ki so nekoč kot za večnost postavljali spomenike svoje zmagovalnosti.
Toda ogromni železinški viadukt, ki se je hoč'1 kot slavolok nad pobesnelo reko, ie bil videti nepomr"" Visoko nad pop!av!ieno dolino so drveli brzi vlaki, so drdrale tovorne kače. . tujina jih je oprostila, tujina fih pogoltne, komaj z;i par sekund so se brezbrižno ozirali nad besnečim pustošeniem spodaj. Uporni Andreic ie razumel. Kot iz sanj jim je tolmačil in kazal z roko drveče vlaVo-ve: « Ali čuiete niih rezki porog? ... Tega voda ne premore... Vaš; dedie. Vaši očetje in vi sp neli in sanjali, so trpeli rn se veselili in jokali... Kakor je zemiia veleia... kakor se ie zljubik)
nebu . . . uboga deca solnca in zemlje, vode in zraka . . . *Tam.» in pokazal je v dalje šumečih velemest, kamor so br-zele grmeče kače. »tam jim ni mar ne solnca. ne zemlje, vode. ne zraka . . . Umetna solnca jim pretvarjajo noč v dan. v zavšitih ceveh :n steklenicah pretakajo tekočine, ki bodo kedaj nadome-stovalc vsakdanji kruh ...»
Kljubovala mu je stoletna starka, ki ji ie trpljenje že čisro zoralo obraz v gr-často kepo. iz katere je neizprosno strmelo dvoje sivih oči: »Preklinjaš, fant! To so božia znamenja. Ali nisi bral, kakor je pisano, zgodbo o babilonskem stolpu? Morda si bral. pa si videl le črke. Pod oblake že letajo na jeklenih rtičih, donebesne hiše postavljajo, ali molitev so pozabili . . . Vidiš, zato, zato se odpirajo skale, da vro še speči potoki. zatr» se trgaio nebesa, da se vsi-pajo brezkončni slapovi, in se udira zemiia in golta vase svoje darove . . . ker smo se vsi zapustili, ker smo obupali nad molitvijo* . . .
Ker je bila gneča preceisna in prepir glasen, sta stopila med nje dva gospoda v sivi obleki hi orožnik. Eden od niih ie bi! časnikarski poročevalec. Ko
je razgovarjal s svoiim tovarišem, je bil čudno vznemirjen in utrujen. Njegov zapisnik je bil časnikarski poročevalec.
katere velika modrost se ie razkrila, je
poglavar zapovedal, da mora plesti mreže za vse može. Ko jih ie izgotovi-la, so šli možje zopet na lov. Deček je ostal v čolnu, da prevzame ujete ribe. Ko ife tako sedel v čolnu in je iz dolgočasja gledal čez rob čolna v iasno morsko globino, ie opazil med pisanim koralnim kamenjem nekaj zelo svetlega, ki je bilo podobno ribjemu repu. Deček ni mislil več na svoj čoln. temveč le skočil v vodo. se potopil do dozdevnega ribiega repa, ki je pa bil v resnici velik kamen, ter ga je skuša! dvigniti iz globine. Popolnoma ie pozabil na svoj čoln.
Tudi možje so pri marljivem ribolovu pozabili na dečka in na njegov čoln ter so se z bogatim lovom vrnili na kopno. Šeie med čiščenjem rib je poglavar pogreši! dečka. Pogledal ie na odprto morie in ie videl daleč zunai. kako se oddaljuje čoln. Takoj ie zapovedal^ bližnjemu možu, naj plava do čolna in ga privede k obrežju. Toda mož ni priplaval daleč. Popadel ga kit in ga požrl. Nato je poslal poglavar dva moža, toda tudi ta dva je požrl kit. Plavalo ie še pet mož, toda njim se je zgodilo enako. Tudi deset mož ni doseglo čolna. In ko je nazadnje plaval sam poglavar z vsemi možmi proti čolnu, je vse skupaj požrl kit.
Samo deček, ki je imel posla z ribjfm repom, ie ostal pri življenju. Ko je opazi!, da .ie morie vsenaokoli rdeče od krvi in ko ie videl okoli sebe strašne kite, se je pričel bati. Kiti pa so priplavali k njemu in so mu rekli, da se mu ni treba bati. Zvrstili so se tesno eden poleg drugega, tako da so niihovi hrbti tvorili splav, in so posadili nanj dečka. Nato so plavali ž njim proti otoku. Ko je bil deček na suhem, so klicali kiti za niir;i* Ti si sedaj edini mož v vasi in se ti ni treba bati nobene kazni. Deček ie ubogal in šel v vas. Prišel je k ženskam, ki so bile ravno pri delu. Stopil je mednje in jim rekel: Ve vse ste sedai moje podložnice. kajti kiti so požrli poglavarja in vse može.
Ko so slišale ženske dečkovo izjavo, so :-ia spočetka zasmehovale, potem pa so ga nagnale s palicami v goščavo in mu grozile, da bodo vse povedale možem. ko se vrnejo z ribolova. Deček je teke! v pragozd, ženske pa so čakale na povratek svojih mož. Toda minil je dan, minula sta dva dneva, mož pa ni bilo od nikoder. In ženske so spoznale, da je deček govoril resnico, in so se pričele kesati. Tretji dan so šle vse v goščavo, da poiščejo dečka. Ko so ga našle, so ga prosile odpuščanja in ga vabile nazaj v vas. Toda deček ni hotel. Šele ko so prišle v tretjič, je po dolgem obotavljanju privolil. Ženske so ga nesle zmagoslavno v vas, pripravile so veliko pojedino in sa proglasile za svojega poglavarja in — moža. Tako je postal mali deček praded vseh ljudi na !Alu. Kamenito ribo, ki jo je potegnil iz morja. Da more vsak še dandanes videti.	__
Diamantna polja v Vzhodni Afriki
Beda Iskalcev sreče.
Na ozemlju prejšnje nemške Afrike, ki leži južno od jezera Viktorija, so prišli na sled novemu diamantnemu polju. Polje .ie kupila družba Tanganlka Dia-mand Lmtd. v Johanisburgu. Doslej so našli v tem kraju žc 150 karatov dobrih diamantov. Največji diamant tehta 7 karatov. Seveda vlada za novo najdišče diamantov velikansko zanimanje. Družba, ki je začela eksploatirati to diamantno polje, se ie šele pred kratkim ustanovila s pomočjo angleškega kapitala.
Iz Londona poročajo, da ie izdala briianska vlada oklic na prebivalstvo, naj se nikar nc vdaja prevelikim iluzijam glede diamantnih polj, katere so odkrili v zadnjem času. Radi vesti, ki 5id se raznesle o novih najdiščih, se je ljudstvo trunioma izseljevalo v kraje, kier si je obetalo sreče in bogastva. Večina teh izseljence" je doživelo samo bridko razočaranje. Glasom statistike britanske vlada obogatita kvečjemu dva odstotka iskalcev diamantov, dočim se 25 do 35°?? iskalcev za silo preživi, ostalih 65% pa je izpostavljenih največjemu pomanjkanju in bedi. Mnogo takih, ki so šli iskat sreče ter so
imeli nekaj premoženja, je popolnoma obubožalo. Diamantni iskalci se noleg tega vdajajo hazardni igri in pijančevanju, kar jih strahovito uničuje. •
Kakor brzojavliajo iz Anglije, je odkril sir Thomas Cullenan, solastnik bogatega rudokopa Premier Diamand Mineš na Rodeziji platinova polja. Doslej so našli to dragoceno kovino na več ko štiridesetih mestih.
Načrt nove Amundsencve
e
ije
Iz Osla poročajo, da je predaval na občnem zboru »Luftse.iladsforeninga« poročnik Riiser Larsen o načrtu nove Amundsenove ekspedicije na severni tečaj. Predavati bi moral sam Amundsen, pa je nepričakovano zbolel. Predavatelj je omenil, da je bila sklenjena te dni z Italijo pogodba o nakupu velike zračne ladje. Ta zrakoplov bo obsegal 18.500 kubičnih metrov, imel bo tri motorje po 250 HP in doseže hitrost 115 km na uro. Ekspedicija na severni tečaj se udeleži 16 oseb. Roald Amundsen bo zopet poveljnik, njegov namestnik pa E!lsworth, ki je zbral v Ameriki polovico potrebnega kapitala, in Riiser Larsen. Od udeležencev letošnje ekspedicije bosta spremljala Amundsena poročnika Ditrichson in Omdal, morda pa tudi nemški mehanik Feucht. Feucht se vabilu še ni odzval, vendar pa je njegovo mesto rezervirano. Nova spremljevalca bosta poročnika Horgen. ki je vodil letos pomožno akcijo na Svalbar-du, ko so Amundsena pogrešali, in Gustav Amundsen. Poleg teh se udeleži ekspedicije na severni tečaj norveški meteorolog, telegrafist in novinar. Zrakoplov bo. vodil najbrže njegov kon-strukter Nobile. Nobile se peča že 15 let z zrakoplovstvom. Za začetek sprejme Amundsen v svojo službo dva ali tri italijanske mehanike, da nauče svoje norveške naslednike, kako se upravlja zrakoplov.
Pri novi ekspediciji pride zopet do veljave solnčni kompas, ki se je letos sijajno obnese! in je pri poletu v času neskončnega polarnega dneva nenadomestljiv. Ves dosedanji ustroj zrakoplova, zlasti razdelitev kabin, bo odstranjen in tako se zviša nosilnost zrakoplova za 9400 kg. Ekspedicija namerava vzeti s seboi 6100 kg bencina in olja. Teža posadke je izračunana na 1600 kg. Poleg 900 kg redne teže bo natovorjeno še 500 kg raznih rezervnih potrebščin. Znanstveni aparati, obleka in hrana bo tehtala 1200 kg. Akcijski radii zrakoplova znaša 6000 km, dočim je od Kingsbaya do Point Barroe na Aljaski komaj 3-100 km. To je namreč razdalja, ki jo bo treba preleteti. Da se polet olajša, bo zgrajeno več morskih svetilnikov. Prvi bo v Varnaesu blizu Trondhjema, drugi blizu Kingsba-ya na Svalbardu. Prvi svetilnik je poverjen inž. Alf Brymi. drugi pa poroč-
niku Hoeverju. Oba obpotujeta z moštvom na svoja mesta še to zimo, da bi mogla pravočasno dovršiti vse priprave. Po zimi bodo preiskušali rudi zrakoplov in sicer v okolici Rima. Če bi rezultat preiskušnje ne bil zadovoljiv, bo kup:ia pogodba razveljavljena, ne da bi Amundsen plačal kako odškodnino. Če pa pojde vse po sreči, odpluje zrakoplov iz Rima začetkom marca. Iz Rima se napoti ekspedicija naravnost proti Pulhamu na Angleškem. Tam naloži še ostale potrebščine in odpluje v Kingsbay. Začetkom pomladi se napoti ekspedicija iz Kingsbaya naravnost proti severnemu tečaju. Spočetka se bo držal zrakoplov precej nizko, da bi mogla ekspedicija ponovno preiskati teren. nad katerim je letela letošnja ekspedicija. Nad tečajem se dvigne višje, prouči severni tečaj po potrebi samo iz višine in odpluje na zapad nad neznano ozemlje med tečajem in severo-ameriškim arhipelom. V teh krajih je namreč točka, ki jo označuje zemliepis kot sekundarni severni tečaj. Amundsen smatra, da tega neznanega ozemija ne pokriva morie. marveč da je tu suha zemlja. Cilj ekspediciie je pristanišče Notne na obali Aljaske. Če bi bilo neugodno vreme ali če bi se pripetila kaka nesreča, se spusti zrakoplov pred omenjenim pristaniščem. Tu bi ga demontirali in prepeljali do najbližjega pristanišča^ Zadnji del poti bi napravili udeleženci ekspedicije v tem slučaju peš.
Občni zbor je odobril ta načrt in dovoli! Amundsenu polovico kredita za nakup zrakoplova. Zrakoplov je bil naročen zelo noceni. Veljal bo okrog 20 tisoč angleških funtov. Nazival se bo »Norge af Oslo« in izobesi norveško zastavo takoj, čim zapusti Rim. Drugo polovico stroškov za novo polarno eks-pedicijo prevzame neka ameriška delniška družba, ki se je ustanovila na F!!s\vorthovo iniciiativo. Letalo M. 25, na katerem je poletel Amundsen letos, bo prodano avstralskemu kapitanu Wil-kinsu, ki namerava poleteti na južni tečaj ter spotoma preiskati Grahamovo in zemljo kralja Edvarda VII.
Dopisnica ki je potovala 16 let
Pred dobrim mesecem je prinesel poštar Američanki gospe V. Ncrvsenovi v Bronksu donisnico ter je zahteval od nie eno stotir.ko kot globo za premalo frankirano donisnico, ki ie bila naslov-liena na damo. Gospa Nervsenova je pogledala dopisnico in se ni boš malo začudita, ko ie videla, da je karta res premalo frankirana, ampak da je tudi po svojem datumu že precej stara.
Prečitala je besedilo v navzočnosti pismonoše in se ie prijela za glavo: Dopisnica je vabila na krst njene nečakinje Iznbele Karoline. ki je priš'a na svet pred I6im' leti. Izabela Karolina ie sedaj nad 16 let stara in bo kmalu zrela za možitev. Dopisnica je bila poslana
takoj po njenem rojstvu, ko so otroka stehtali. Nepojasnjeno je. kako je mogla tako dolgo potovati. To je tem manj razumljivo. ker je Bronks oddaljen samo par milj od Broockiyna. kjer je prišla na svet devojka. Ko sta naslovljenka in pismonoša pretresla vse te reči in ugotovila. da ie bila dopisnica odposlana pred 3. oktobrom 190S. ko so veljali za poštne pošilike še stari predpisi, je pošta preklicala svo.io terjatev in izročila dopisnico brez vsake odškodnine. Tudi v Ameriki je torej včasih pošta zelo počasna.	_
Radio m lovci kitov
Nedavno je odnlul iz newyorškega pristanišča neki norveški narnik. ki ie ime! na svoiem krovu 120 lovcev na kite. To moštvo je namenjeno na Šet-landske otoke, kjer bo izvrševalo svojo težko službo. Kapitan ladje je pripovedoval ameriškim novinarjem svoje doživljaje ter je pripomnil, da je dandanes lov na kite daleko zanimivejši, kakor ie bil v prejšniih časih. Dandanes se ne čuti lovec na kite več osamljenega in zapuščenega. Dolgočasne ure mu pote-kaio hitreje. Kraiša mu iih brezžična br-zoiav. ki mu prinaša na uho vsak dan najnovejša poročila.
Njegova ladia je bila na zadniem potovanju nepretrgoma v zvezi z brezžično postaio v Nauenu, in moštvo je bilo hrezžičnih brzojavov neizmerno veselo. Počutilo se je tako. kakor bi čitalo časopise. Radioanarat ie sprejema! tudi poročila iz Ne\v Yorka in San Frančiška, vendar pa so bila nauenska poročila najzanimivejša, ker so bila najmočnejša in najjasnejša. Lovci kitov na južnem tečaju so bili na ta način neprestano v zvezi z dnevnimi dogodki ter s> vedno vedeli, kaj je novega v Evropi.
Mojzes, WHson in njune zapovedi
Šaljivi Američani imajo vedno dovolj časa za zbijanie šal iz ljudi na tem in onem svetu. Tako na primer objavlja sedai neki ameriški list satirično črtico, ki popisuje Wi'sonov prihod v nebesa.
VVilson je potrka! na nebeška vrata. Prida Moizes in mu odpre in med obema državnikoma se razvije naslednji razgovor:
»Mojzes.« reče nebeščan.
»\Viison«. odgovori oni z zemlje.
»ZeJo vas pomilujem,« nadaljuje Moj-zes.
»Res. pomilujete? Čemu pa?« vpraša
Wflson dalje.
sKer ste Woodro\v Wilson. bivši predsednik ameriških Zedinienih držav.«
»In potem?«
»Ker ste tudi avtor štirinajstih točk, ■d so pomagale končati nesrečno svetovno vojno.«
j-Vi to obžalujete? Jaz pa si nasprotno štejem v čast. da sem kaj takega storil.«
Aviisevme zicnes'.eceue^a c eriškega zrakopiova iiienandoah
Ko se je razgovarja! s svojim tovarišem, je bi! čudno vznemirjen in utrujen. Niegov zapisnik jc bil črn temnih dogodkov. Na po.t ki jo ie preletel v avtu, ie časnikar grmadil žalostno kroniko. ki je še vedno naraščala: eno pa je bilo gotovo, da ie bilo 60 odstotkov žitnih polj uničenih . . . Ljudje so sivega moža jeli obkrožavati, toda ni jim ušel njegov breznade.ini izraz, -"'egov brezbrižni pogled, ki je ime! priliko tipati že za vsemi črnimi pojavi človeškega dejanja in nehania. ter je izraža! trpko zavest. «Kdor vse premeri, ne zameri.® dasi v tej odpustljivosti ni bilo trohice sočutja, ampak samo ledeno mirno ugotavljanje in znoisavanie. In ko so tako stali v sklenjeni gruči, so bili vendar vsak zase. skrajno samotni in odločeni drug od drugega. Potem so šli oni trije poizvedovalci naprej, kot da so šc žejni in lačni novih vznemirljivosti in gnozot.
K županu je prilezel sel z novico, da se je vlada namenila nakloniti večjo podporo ponesrečencem Zupan se ni razveselil. Mrk kot je bil, je puhnil iz pipe in nio!ča!.
Deževalo ie že šesti dan. Kamorkoli je sege! pogled. — vse do gora se je pozibavalo kalno valovje. izmed katero so segali otočki a bornimi, izpraznjeni-
mi kočami, ki so se po niih že začele iztegovati grivaste šape oreške zveri.
L.iudie so kamencli. Polaščal se jih je strah popolne negotovosti . . . kakor da se ie premaknila zemeljska os . . . kakor da je prenehala težnost . . .
In kakor morda v dobi trogloditov. so zadobivali plašen pogled bežeče zveri, beseda ie onemela, poka se Je povesila in vse je strnilo, prihuljilo in priždelo v brezmejno pričakovanje ... v kovanje, ki je groznejše kot predsmrtni strah . . .
Tudi molitev ie ugasnila .. .
In voda narašča, narašča . ..
Rudjard Kip,:ng:
Protistrup
V	zakonu često nastane reakcija, zdaj močneje, zdaj bolj plaho, toda prej ali slej se pojavi in njeno valovanje morata obe polovici krepko prestati, če hočeta ostanek življenja preživeti v zadovoljstvu in spokojnosti.
V	našem primeru se .ie ta reakciia pojavila pri Bremilovih šele v tretjem letu njunega sožitja. Bremi! je kaipak med tem že večkrat pogleda! malo na stran, toda vzlic temu je bil izvrsten zakonski mož do tedai. ko mu je umrlo dete in se je gospa Bremilova ogrnila v težko
črno obleko, shujšala in žalovala, kot da se je vdrla zemlja. Morda bi bila niegova dolžnost, da ženo potolaži. Zdi se mi celo, da ie to poizkušal, toda čim boli io ie tolaži!, tem otožnejša je po-staiala gospa Bremilova in tem neznos-neiše ie bilo gospodu Bremilovu zakonsko življenje.
Bistvo vsega pa ie bila zavest, da sta obadva potrebna razvedrila, ki sta ga tudi našla. Na obzoriu se r namreč pojavila gospa Hanksbce. kjerkoli pa se ie prikazala ona. ie zrastla tudi kaka nesreča za njenim hrbtom. V S:m!i so ii vde!i priimek »hudournik«, ki ga je končno tudi zaslužila. Bila je nizke postave. brunetka in vitke, skorai suhe rasti, dočim so nieie velike, živahne, vijolično modre oči izraževale največjo ljubkost.
Bila je duhovita, šaljiva, blesteča in bolj iskreča kot večina nienih tnvarišic. Pa tudi pravi hudiček, poln zlobe in škodoželjnosti.
Po smrti svojega otroka in po nastali žalosti je bi! Bremi! vedno boli z doma in ni čudno, da ga je gospa Hanksbee zlahka osvojila. Ni ii b:!o do tega. da bi svoje ujetnike prikrivala. Gsvojila ga je vpričo občinstva in se tega celo veselila. Skupaj sta jezdarila. skupaj se sprehajala in sestajala na piknikih, do-
kler niso začeli li"die zmajevati glave in šepetati: »Škandal!«
Gospa Bremilova pa ic sedela doma in strmela v oblekco umrlega fantka in plakala nad prazno zibelko. Nikjer ni več našla utehe. Obiskovale so jo pri-iateljice in ii nekoč tudi —""dale podrobno in skrbno, kak ie položaj: gocn-> Bremilova ie pazno in mirno poslušala in se Prav tako mimo zahvalila za prijateljsko »opozorilo. O tem pa seveda ni nikomur zinila besedice, tudi svojemu možu ne. Kadar se je gospod Bremil mudil doma — sicer boli redko — je bil Ijubezniveiši kot sicer, to ga Pa ie baš ;zdalo. K tei ljubeznivosti se je silil, deloma. da bi potolažil svojo vest. delom« da bi pomiril svojo soprogo. Toda oboje mu je korenito spodletelo.
Zgodilo se ie namreč, da ie imel »gospod adMutant« čast, da je na povelje Njegove Ekscelence lorda Lvttmia povabil gospoda in gospo Bremil na Petrov dvor 26. julija ob 21. uri. Na spodnjem levem oglu posetnice jc stala beseda »ples«.
»Ne grem. t je izjavila gospa Bremilova. »prezg-dai je po smrti ubogega Toma.... toda naj tebe ne moti, dragi, kar pojdi!«
Bremil jc seveda prikimal in se plesa iz ivliudnostic udeležil. Ni pa povedal
»OI<
»Res. o! In jaz pomilujem Vas. kei ste Mojzes!«
»Ampak črmu?«
»Čemu? Ker ste tudi vi napravili ne-kaj shčnega na zemlji. Prosim as! ^a-mo stopite doli na svet, pa poglejte med ljudi, kaj so storili z vašimi desetimi zapovedmi!«
Tukaj se ie razgovor med obema državnikoma menda pretrgal. Vsaj ameriški listi ne poročajo o njem nič več.
X Velika povoden! na Kitajskim. Kitaj-ska je postala žrtev strašne povodnji. Reka Hoangho je v šantunski provinci prestopila bregove in se razlila čez razsežno ozemlje. Voda ie razrušila in pokvarila nad tisoč vasi in naselbin, ter je oropala na tisoče prebivalcev potrebne strehe. Nad 3 tisoč ljudi je utonilo v valov h Kakšen obseg je za\zela katastrofa, si lahko predstavimo, če pomislimo, da )e segala voda 15 angleških milj čez svoje bregove. Mestoma stoji še sedaj do 30 čevljev visoko. Povodnji je sltdilo strašno neurje, ki ie povzročilo, da se je pričela voda razlivati tudi preko številnih jezer. Prebivalstvo se je moralo reševati z naglim begom. Letošnja žetev je popolnoma uničena in ljudstvu preti lakota . Med prebivalstvom se zategadelj pojavljajo nemiri in vlada je morala odposlati na več strani vojaške posadke, da bodo krotile upornike. Glasom poročil iz Japonske, zaostaja lanska slična nesreča, ki je zahtevala nad 50 tisoč človeških žrtev, za to grozno katastrofo. Provinca Šantung ne pomni tolike škode in takšnega razdejanja kakor ga je morala doživeti sedai.
X Strašna smrt v stolpu. Strašen konec sta storila oče in sin v Caprianu pri Bre-sciji v Italiji. Po poklicu urar.ia sta dobila naročilo, naj popravita uro v zvoniku. Vzela sta s seboj potrebno orodje in splezala po lestvah visoko v stoip pod zvonove. Tja gori sta tudi spravila večjo posodo bencina, s katerim sta hotela očistiti kolesje. Pri delu sta si svetila s svečo. Naenkrat se Je sveča zvrnila in padla na vrč z bencinom. Ta se je vnel ln predno sta se urar-Ja utegnila rešiti, so Ju objeli plameni Ker se Je ogenj z veliko naglico prijel njune obleke, nista mogla oče In sin nikamor :n sta zgorela v stolpu, kjer so ju kmalu po nesreči našli ljudje na spodnjih kamenitih stopnicah pod lestvami.
X Prstcm ministrove hčerke. Zadnjič je prešel v Lyonu hčerki egipčanskega nrni-stra dragocen prstan s krasnim briljantorn. Gospodična je razpisala 10.000 frankov nagrade onemu, ki ji vrne dragoceni nakit. O izgubi prstana, o katerem so takoj sumili, da jo moral biti ukraden, je obvestita Iyonska policija v*a večja varstvena obln-stva v Evropi. Pred par dnevi je prišel na dunajsko policijo draguljar Hiibner. ko ie zaznal za stvar, in povedal, da je bil pred par dnevi pri njem kakih 40 let star mož in m-u ponudil v nakup dragocen prstan. Draguljar takrat še ni vedel za tatvino. Ker trenotno ni Imel pri sebi dovolj gotovine, Je rekel možu, naj se vrne drugi dan, da izroči prstan in dobi kupnino Doslej pa se ta mož ni vei prikazal. Hiibner je po op'-st> Izgubljenega prstana uverjen, da le imel v rokah ukradeni nakit ministrove hčerke. Dunajska policija išče tatu, vendar doslej brez uspeha.
X Osveta zaročenca. V bližini Palerma na Siciliji Je vdrlo v hišo bogatega kmeta TH Lorenza deset, s puškami oboroženih mož. Napadalci so prijeli 16-!etno hčerko posestnika in Jo odvedli. V hiši je bil le dekletov brat, ki se Je upiral napadalcem. Roparji so pa napravili kratek proces in mu s puškami razbili glavo. Lejx> dekle so spravili roparji v Palermo in jo oddali v Javno hišo. Dekle se je kmalu zavedlo, kje se nahaja, in Je klicalo na pomoč. Prišla je policija, ki jo je osvobodila. Policija je uvedla preiskavo in dognala, da so bili roparji najeti in da Jih je podkupil bivši zaročenec dekletov, ki pa je dobil košaro. Policija Je nekaj napadalcev že prijela, ostale p?, zasleduje.
X Bivši saški prestolonaslednik — jezuit. Iz Berlina poročajo, da je bivši saški presto« lonaslednik vstopil v jezuitski red. kjer bo nadaljeval svoje študije.
X Velika stavka v Indiji. V torek je za» čelo stavkati v indijskih predilnicah 30 t i* soč delavcev, ker jim hočejo dtiodaialci /nižati mezde.
»Čudeži morja4*
Največje čudo kinematografije
pride v kino <-Dvor»
resnice, ki jo ie soproga do n:č;ce uganila. In kar ugane ženska, drži mnogo bolj kot kar spozna mož — namreč da je bi! Bremil že s početka odločen iri na ples. seveda z gospo Hauksbee;evo.
Njegova žena Pa ie natančno sestavila premeten načrt, ki ga je hotela za vsako ceno uresničiti. »Tom«. je povzela besedo. »26. tega bom na večerji pri Long-morsovih. Prav bo. da greš večeriat v klub.«
S tem je prihranila gospodu Bremilu sitnost, da si izmisli kak izgovor, ki bi mu dal možnost sniti se z " ->o Hanks-beejevo.
Zato ii ie bil zelo hvaležen in se ie obenem čutil tudi potrtega in krivega — kar ie bilo v redu. Ob peti uri je Bremil odiezdil.
Nekako pol ure pozneje je poslala tvrdka Phelpis z usnjem prevlečen kov-čeg za — gospo Bremilovo. Umela se je oblačiti kot malokatera.
Gospa se ie sicer težko odločila, ven dar, ko se je ogledala v zrcalu, si ie sa ma sebi tolikanj ugajala, da se 'e kar zavzela. Bila ie visoka. plavolasa in odličnega stasa.
Po večerji pri Longmoresovih se je odpeljala v podkral:evo palačo in je — precej pozno vstopila v plesno dvorano, kjer ie kmalu opazila svojega soproga

Meda na pariški razstavi
Dva poifig kožuha.
Pariz, v septembru.
Opisovati grandiioznost pariške razstave, .ie odveč, ker ie umevna po sebi. Aranžirana je v nailepšem okviru, raz-teguie se ob obeh bregovih Seine. Med drugimi dvo.ie častnih vhodov: «Porte Concorde* in «Porte d' honneur*. Zadnja vrata dosežeš iz »Carnpo Elysees» po široki «Avei"e Aiexandre» med «Petit»- in «Grand - Palais»-jem. Lega in monumentalnost teh dveh stavb —
'instvena!
Iz «Porte d'honneuria» dospeš koncem avenije na najlepši pariški most. ki je baš nekako v sredini razstave: cPo.ite Alexandre*. Ob obeh njegovih straneh se nepretrgoma vrstijo modni paviljoni, ki nudijo na ogled bogastvo izdelkov iz kožuhovine. Presega vsako pričakovanje, kar so modi1' čimtelji tod pripravili za razstavo lledaš, strmiš in občuduješ! Da mim^rede omenim le kožuhovinaste preproge. pregrinjala in blazine, izumetničene tnko. da ne moreš odolieti močnemu vtisu, da gledaš najfinejše nainovejše vezenine, odnosno najdragocenejše preproge iz Smime. Kožuhovina! Damski dnevni in večerni kožuhi — razkošno čudotvorje! Dragocenost vseh teh kožrhovin le še pove-čuie njih svileno baržunasta mehkoba, ki se preliva v vseh teh prebegih zvončastih oblikah. Raffinement in eleganca tega sestavljanja in krojenja kljubuje vsaki domišljiji. Kombiniranje in dobesedno desiniranje kožuhovine druge v drugo,in tako v najnovejše geometrične črte se izliva v najbolj harmonično in naiprivlačnejšo tozadevnega modnega ustvarjanja.
Hermelin ima kolosalno ulogo. Njegova prelestna krasota na večernih plaščih je — banalno povedano — naravnost anetitna. Kombinacija hermeli-na v blond-no barvni kožuhovini je tako čudovito efektna, da je ne skušam opisovati s superlativi . . .
Da ustvana Pari?-1" - ■lotvorja tudi !z tistih kožuhovin, ki iih modni svet sicer ne prišteva plemenitim, naj v dokaz omenim, da sem v svoje močno veselic in zadoščenje videla med vsem drughn tudi dva prekrasna bogata zvon-časta plašča iz — polšjih kožuščkov. Da iz polhovine, naše skromne narodne kožuhovine. so Parižani ustvarili dva umerjeno elegantna t^eurska modela. Komai se načudiš finoči, kakršno so sestavljeni m obdelani ti številni drobni polšji kožuščki. Jaz vsaj sem bila nad tema dvema plaščema navdušena do ušes. a ne dvomim, da ne bi enako bila vsaka slovenska d:m?.. Ogledala sem si ju parkrat, morda desetkrat Končni efekt ogledovanja ie bil. da me rado-
Veče*rJ r>!ašč
mode
vedna žilica ni pustila v miru, da ju ne bi sama pretehtala z rokami in premerila z očmi. Tako sem se torei temeljita prepričala, da .ie polhovi,ia resnično pristna. Edino oba ovratnika in zapestnice so bile krojene iz malce temnejše, zato pa višje dolgodlake kožuhovine.
Francozi sto vobče uslužni ljudje in so mi oba plašča dobrovolino razkazali do poslednje drobnarije. Nič me ni motilo, da so me smatrali za Američanko ali vsaj za Angležinjo. Bože. kaj moremo za to. da ravno ameriške in angleške dame kažejo najočitne.iši interes za nailepše in naidražie izdelke. Oni si z dolarji in funti lahko privoščijo marsikaj — končno tudi francosko prepariranega polha iz ribniških gozdov. A nam — nam ie vsaj občudovanje in navdušenje svobodno . . .
_M. Šarčeva.
Sveater iz fine	volne
iz srebrnega pančela, obrobljen z dolgo- ) dlako kožuhovino. Kreacija pariške ■ modne h'5e Rodler.
roko v roki z gosro Hanksbeejevo. Kri ji je Sinila v lice. da je bila še boli oča-rujoča. Takoj jo je obstopilo nekaj gospodov, ki so io naprosili za ples. Oddala je vse plese razen treh. ki iih je prihranila zase.
Njene in ge. Hanksbee.ieve oči so se prekrižale in slednja je takoj uvidela, da je med niima pravo voino stanje.
Gospa Hanksbeeveva je vstopila v boj
v ne-oravern trenorku. kaiti baš ie gospoda Bremila nekaj orehudo strahovala. kar ie povzročilo, da ji ie zočel častilec kljubovati Razen tega pa ie imela njegova žena tako globoko zunanjost, ko še nikoli doslei. Stal ie pri vratih in jo poželjivo opazoval, ko je valovala s plesalcem po blesteči dvorani. In čimbolj jo je opazoval, bolj ie koprnel po njej.
Gospa Hanksbee se je zaman trudila, da bi ga obdržala v svoji mreži. Že po dveh plesih je pristonil k svoij ženi in jo naprosil za ples. »Žal mi je. toda prepozni ste gospod Bremil!* mu je odvrnila nagajivo.
Toda on io je prosil na vse kriplje in gospa se ga je končno vendarle usmilila in mu ponosno dovolila peti valček. --
Gospa Hanksbee je uvidela, da Je isro izgubila. Brerail je ves čas plesal
čigar eiekt je vrlo originalen. K svitru pripada krilo iste kvalitete, seveda pa tanišega izdelka.
0 spodnji obleki in perilu
Kako ponosne so bile naše babice, če so povabile svoje žensko in moško potomstvo k proslavi srebrne poroke in so pokazale svojo balo. ki je bila še po petindvajsetih letih kakor nova. Tega ponosa današnje ženske ne poznaio več. Nevestina oprema se ne dela več za vse življenje, pa tudi bogata nevesta ima te ropotije dandanašnji v primeri s svojo prababico presneto malo. Življenje napreduje, razmere se spreminjajo, najbolj se Pa spreminja moda, ki ima stroge predpise ne le za zgornjo, nego tndi za spodnjo obleko. Zato tudi bogata nevesta ne dobi več polne skrinje perila, spodnjih kril. nogavic itd., ker bi se ii utegnilo pripetiti, da pride vsa ta roba iz mode in bi bil torej denar proč vržen. Celo premožne dame imajo navadno samo dve opremi in sicer letno in zimsko. Tako si vsaj prihranijo svoj svileni dessous. ki je rezerviran za zimo. ker nosiio Doleti platneno Perilo. Govoriti o letnem perilu je sicer že nekoliko pozno, vendar pa lahko omenimo. da je bilo večinoma iz batista in bele barve kot najmodernejše. Za jesensko sezono ie najbolj priljubljeno fino plisirano perilo, dočim so različni trakovi in čipke izgubili svojo vrednost. Tudi hlače in srajce se plisirajo. Zelo moderne so letos kombinacije. Velike čipkarske tvrdke imajo zdaj navadno tudi oddelke za spodnje perilo, ki je združeno s postel.inim perilom. Rjuhe, prevleke za blazine itd. so večinoma iz satena ali preštepanega tafta. Tudi nočne srajce morajo biti čim finejše. V velikih modnih salonih in trgovinah naleti-mo pogosto na kombinirane nočne sraj-
Če oče s svoiim sinom krobat gre... Pride jutri v Elitni,..
s svojo ženo. s katero se je v odmoru oddihal v točilnici. A^nogo sta se tedaj pogovorila — kaj komu mar!
Ko je začel orkester svirati «The Ro-ast Bees 01 Old England* sta zakonca odšla na verando in Bremil se je ozrl po vozu svoje sonroge. dočim se ;e ona odpravila v garderobo. Gospa Hanksbee je šinila mimo in šepnila: »Gospod Bremil. sai me poneliete na vpotio. ne?* Bremil je zardel in se v zad-egi opravičeval: «He... he... soprogo moram s^T-erniti domov. Zdi se mi, da je pomota!«
Gospa B^emilova je prišla iz garderobe v plašču iz labudovine. okrog glave ji je blestel «obIak». Bila je sijajna in tudi po pravici ponosna na svoj blesk.
Par je izginil v temi.---
Gospa Hanksbeejeva pa se .ie nato okrenila k meni — bila ie videti utrujen? in skoro uvela — in mi dejala:
»Zapomnite si. nameumneiša ženska zmore pametnega moža! Toda neumnega moža more obvladati le najrazum-ne'?a ženska...»
Nato sva se odnravila k mizi
Če oče s svo?im sinom krokat gre... Pride jutri v Elitni
»Čudeži morja"
Največje čudo kinematografije
pride v kino «Dvor»
ce, ki lahko služijo po potrebi tudi za domačo jutranjo obleko. Tako vidimo na pr. nočno srajco iz modrega krepde-šina, okrašeno z roza — ali modrimi umetnimi cvetlicami, ki so razvrščene tako, da ostanejo večje proge krepa gladke. Omeniti je treba tu poizkuse nainovejše mode. da se perilo poenostavi. Sem upada.io na pr. takozvane »Chemise-pantalon« ali celo »Chemise-pantalon combinaison*. Srajca tako kombinacije je daljša kot navadna, ob straneh cd pasu navzdol prerezana, pod njo so pa zelo kratke hlače.
Pred leti so naše dame mislile, da je polna skrinja perila največja sreča. In res so bile omare nabito polne. Vsaka količkaj premožna nevesta je dobila več tucatov sra.'C, hlač. spalnih plaščev. nogavic, robcev itd. Perilo je bilo v starih časih narejeno tako. da se ie zapenjalo tik pod vratom tako da zrak sploh ni mogel do telesa. Vse drugače je v naši moderni dobi. Omare so se izpraznile, kroj perila se je temeljito
spremenil. Srajce so se zgoraj in spodai skrčile, hlače zožile in skrajšale, ali pa so sploh izginile in se umaknile kombinaciji iz raznih tančic, iz krepdešiia. etamina, opala ali batista. Glede barve prevladuje zdaj roza. modro ali rumeno perilo. Najmanj je videti bele barve. Najbolj so se spremenile nočne srajce, ki so jih nosile naše prababice kar čez dnevne. Večinoma so te srajce sploh izginile. Nadomestile so jih dolge ohlapne srajce brez rokavov ali pa s kratkimi rokavi i i pižamo. Te srajce so podvržene modi prav tako. kakor obleke in kroi. Barva in okraski se ineniajo še preveč. Zato bi se vsaka praktična nevesta zahvalila za polno omaro perila. ki bi ga čez eno leto ne mogla več nositi, če noče veljati za neelegantno. Vsako perilo, pa naj bo še tako fino i i elegantno, si naredi spretna dama doma. Razlika med ceno kupljenega ali doma narejenega perila jc ptav občutna.
Trgovec z dekleti
pride iz St. Silosa v Ljubljano! Dekleta gazite!
Dame na lovu
Jesen... Pri nas na Slovenskem, kjer premoremo to'iko lepih lovskih revirjev. ima sveti Hubertns še vedno le majhen krog vnetih častilk. Menimo pa. da se bo ob splošno naraščajočem interesu slovenskega damskega sveta za vse panoge športa začelo kmalu dra-miti temperamentno zanimanje za prelepi lovski šport, ki začne gospodariti zdaj v jeseni. Da podvizamo naše pri-rodo ljubeče dame k pohitevanju na lov, priobčujemo serijo modnih novosti lovskega športnega kostuma, s kakršnimi letos elegantne pariške lovke pa-radirajo po polju in goščavi.
Evo. prvi zgornji kostum je krojen iz angleškega sukna: krilo drobno plisirano. jopica dvetretjinske dolžine. Klobuček iz istega blaga kakor kostum, čevlji zapeti z visokim prepletom.
Drugi kostum: kratka jopica iz sivega diftina, obšita s sivo kožuhovino
in na bokih primemo razširjena. Hlače (briches) drobno karirane v enakem tonu, ovojnice in klobuček iz istesa sivega diftina.
Tretji (levo spodaj): kostum iz zelenega lodna, jopica v fazoni s\veatra, krilo širše plisirano, majhen klobuček iz rjave klobučevine, prikladne gamaše iz rjavega usnja.	,
Četrti kostum (desno v sredi) pa je iz debelega kariranega kashe, krilo z vstavljenimi plisse-partiiami, drobnej-še karirana apaška ovratnica, jockejski klobuček, golcnice turistovske po najnovejši izbiri.
Tako. cenjene dame, v katerih je kaj lovske krvi: izberite kroj, nabašite lan-kasterko in se požurite za zajčki. V loviščih okrog Pariza že pridno pokajo bridke puške. Ce kaj zadenejo, nam pa žal ni sporočeno.

Kongres radioamaterjev v Zagrebu
Včeraj zjutraj je bil v prostorih indu« strijske zsrfldbe na zagrebškem velesejmu otvorjen kongres radioamaterjev iz naša države, kateremu so prisostvovali delegati vseh klubov v državi. Kongres je otvoril pror. dr. Oton Kučera, ki je pozdravil dc* legate in izrazil željo, da rodi zborovanja čim lepše uspehe.
Glavna točka dnevnega reda je bila usta* novitev Saveza društev radioamaterjev v naši kraljevini. Govorili so: inž. Senado* vič iz Novega Sada. inž. Osans iz Ljubija« ne, inž. S!\asny in dr. Štern, naglašujoč vpliv radija v kulturnem delu ter razvoj radio»telcfona in radiografije. Sledila jo razprava o pravilih Saveza in je bila usta« novitev Saveza v principu sprejeta.
Za predsednika Saveza je bil izvoljen ic« ženjer Stizsny, za tajnika dr. Ivan štern, za častnega predsednika prof. Oton K uče t ra in načelnik v postnem ministrstvu Gjor, gjevič. Kongres je brzojavno pozdravil kr i ija, kraljico in prestolonaslednika ter pošt« nega ministra.
Kongres je sprejel resolucijo, v kateri sj zahteva, naj se ukine odredba o respektni liniji 20 km od meje ter obstoječi broa ! castlingi tako urede, da se omogoči nor« tnalno delo in da se dvignejo do one vi« šine, kakor v dvigih naprednih državah. Tujcem naj se dovoli pravica montiranji radioaparatov. S tem je bil kongres za« ključen in so delegati popoldne posetili ras diotclcfonske postaje m velesrimu.
Delovanje radiokluba v Ljubljani
Pod spretnim vodstvom priznanih strokovnjakov se ljubljanski radioklub zelo lepo razvija. Klub, ki ie bil ustanovljen 22. junija t. 1., šteje že 22f članov.
Radio khib prične aktivno delovati po 1. oktobru. Da se doklej njegovo udejstvovanio n; tako opazilo, so bile krive razne težave, ki jih ima pač vsak nov klub. Gre predvsem za denarna sredstva, brez katerih radioklub kot klub tehniškega značaja, ki bazira na potrebnih dragih aparatih, ne more izhajati. Težko pa e bilo tudi dobili primerne lokale, kjer bi imel klub svoi sedež in s vrle prireditve. Te in še razne druge ovire so sedaj večinoma premagane, in klub bo pričel z aktivnim delom — s proučevanjem in propagando radiotehnike v splošnem, posebno Pa še s širjenjem radiofonire, ki je v vseh državah radi svojih izrednih kvaliteti prodrla v najširše ljudske plasti.
Pogoj za razvoj radioamaterstva je po-z.nan.ie osnovnih pojmov radiotehnike. Rec je, da lahko kupite za drag denar sprejemni aparat, s katerim boste zadovoljni, toda sredstev za nabavo takega aparata nima vsak. Pol ceneje pridete do sprejemnega aparata, ako si ga napravite sami. Treba je le, da poznate delovanie aparata in lahko s; ga sestavite brez posebne ročr.e spretnosti, deloma iz kupljenih, deloma iz doma izdelanih delov. Da si bo mogel vsak sam sestaviti svoj sprejemni aparat, zato bo začel radioklub po prvem oktobru prirejati za svoje člane predavana o radiotehniki. Predavanja se bodo vrš:ia v oos!o:\iu ljubljanske tehniške fakultete r.r .Mirju in jih bodo vodHj prof. Andre, in/, čopič, prof. Nardiu in drugi. Radioklub ho prirejal predavanja tud; za amaterje. kJ so sc z radiotebniko že baviH in Imajo že gotovo znanje in prakso. Ta predavanja se bodo vršila na strogo znanstveni pod'ag!. Amaterji bodo imeli priliko seznaniti se z novimi idejami v radio-tehrpKi in z njih praktično izvedljivostjo.
Vsa predavan ia se bodo vršila spočetka le za klubcrve člane vendar pa namerava klub pozneje prirejat; taka predavanj;: tucii za širše občinstvo. Radioklub je začel tudi zbirati svojo strokovno knjižnico. Kniige in rcviie se članom že izposojujejo. Knjižnica ima angleške posebno pa nem>ke razore vije n. pr. »Radlokosmos*. ki so v Ncmč v nabolj cenjena in priljubljena revija.
Ena največjih težav, ki j-h ic moral klub Premagati je biia pridobitev primernih lokalov za klubove prireditve. Kot strogi, nepolitičen klub se je skrupulozno ogibal lokalov. ki bi mogli dati povod neutemeljenim kombinacijam. Posrečilo se je pricobi'; vco za prireditve prlr ernili Jr ki,lov v m.iii: delih mesta. Klub jih namerava sčasoma pridobiti do 12. V vsakem lokalu bo postavil klub sprejemne aparate, ki bodo zabavali občinstvo z r'diokonceni. Vse 'duhove zabavne priredb ve se bodo vršile ob radio godbi in tudi navadnega orkestra ne bo manjkalo. Sprejemne aparate za v»c te lokale bodo rzdelak kktbovi člani in so deloma že v delu. Kdor ie imel pri poskušanju priliko poslušati čiste in zvočne reproc k:i-.i? potom teh sprejemnih aparatov se je gotovo čudi! ve'Ikemti napredku, ki smo ga dosegli v kratkem času.
Upliv radiokluba se je pokazal že tudi na deželi kjer število klubovih članov neprestano raste. V vsakem kraju, kjer bodo doseg'; člani zadostno število, bo ustanovil klub svoje sekcije, kot jo že ima na Goluiku pri Tržiču. Upamo da bodo tej sekcui kmaii' sledile sekci;e v Kraniu, Krškem i*d.
Tudj državne oblasti z veliko uvidevnostjo vpoštevajo radioklub. Državno zdravilišče na Golniku pri Tržiču si ie omislilo za svoj zavod sprejemne aparate. Veliki župan je odločil, da s;re vse polrebne instalacije izvršiti le ljubljanski radioklub, kar jc zelo
pametno, ker je s tem zajamčena strokovnjaka fn cena izvedba instalacij. Poleg tega pa pridobi klub, kaT je za khib in za vsakega r2diointeresenta na;večjega pom-ena. Kajti le močan klub z velikim številom članov bo lahko dosegel, kar so dosegli njegovi sovrstniki v drugih državah, to je mnogo cenega razvedrila, zabave in pouka svojim članom.
Ljubljanski radiokiab je v stiku tudi z ostalimi rsdioklubi v naši državi in so se njegovi delegati rudi udeležili prvega kongresa jugoslovenskih radioamterjev, ki se ie vrši! v soboto 19. t. m. v Zagrebu o priliki prve naše mednarodne radiorazstave. Vsi radioklubi v naši državi se bodo na tem kongresu udruž!!! v radiosavez, ki bo kot mcčan blok lahko mnogo uspešneje zastopal interese naših radioamaterev, kot bi bilo to
mogoče posameznim klubom. Na kongresu bodo nastopili združeni klubi predvsem za lastne radiofonske oddajne postaje, katerih doslej naša dTŽava ni dovolila, ker je že izdala koncesijo za postavljanje istih neki angleško-francoski družbi, kj sicer res obratuje z radlofonsko oddajno postajo v Ra-kovici pri Beogradu, .a Je ta oddajna postaja za večino države brez pomeša.
V Liubljni ie ni mogoče sprejeti z najboljšimi sprejemnimi aparati v rokah najboljših strokovnjakov. Klubi bodo skušali doseči, da se jim dovoli postaviti radiofonske oddajne postaje, ki bi jih upravljali v lastni režiji. Upamo, ca se združenim klubom to kmalu posreči. S temi oddajnim! postajami bi dosegli najvažnejše, t. j. bazo domače radio-fonije.
svetu
Zveza slovanskih planinskih društev
V dneh od 12. do 14. t. m. so v Zako-paneh v Tatrah zborovali delegati najpomembnejših slovanskih planinskih društev. Uspeh zborovanj ie ustanovitev Zveze slovanskih planinskih društev. Zborovanja so se udeležili jugoslovenski delegati (Makso Hrovatin SPD), bolgarski delegati (dr. Pejo Pe-jev), poljski in češki. Navzoči so bili tudi zastopniki čeških turistov z Dunaja. Posvetovanja so se najprej vršila na tleh ČSR. v hotelu «Hamzik». nato oa so se udeleženci odpeljali preko meje na tla poljske republike v kraljestvo (švnokrasnih Tater, mimo čudežnih ie-zer. «morskih očes* v Zakopane, kjer so bili gostje poljskega Towarysztva tatranskieho. Prijateljstvo je bilo iskreno. gostoljubnost neome.iw.i3, čisto slovanska. Zveza ie bila do podrobnosti dokončana zopet na čeških tleh v hotelu «Kamzik». S tem dejstvom je bil storjen važen korak h kulturni poglobitvi in zbližanju Slovanstva. Planinci imajo čiste duše in čiste misli, zato mora njih delo roditi velike in koristne uspehe.
Podrobna pripravljalna dela so poverjena Klubu čeških turistov v Pragi, kjer se najbrže spomladi J. 1926. vrši tudi prvi sestanek Zvezinega sveta, se-stoieč iz jugoslovenskih, čeških, bolgarskih in poljskih delegatov. Vsak član Zveze pošlje tri delegate. Delegati ima- • jo biti voljeni na 4 leta. Sestanki se vrše izmenoma na Češkem, v Jugoslaviji, na Poljskem in v Bolgariji, v vseh teh državah bo Zveza tudi izmenoma imela svoj sedež.
Tako je misel asocijacije slovanskih turistov do 17 letih postala živo dejstvo. V čistih višavah bo to dejstvo od so!n-ca ožarjano. da bo rastlo v močno silo kulturne enote Slovanstva.
Češkoslovaškemu uradni-itvu se obeta nova pragma-tika
Vse koalicijske stranke v čsl. vladi so uvidele, da je treba urediti vprašanje uradniških plač. V ta namen ie izdelan osnutek uradniške pragmatike, ki pride po možnosti pred parlament že v pred-stoječem zasedanju. Prsgmatška bi obsegala vse državne uradnike, sodnike, učitelje, častnike in orožnike. Zakon o uradniški pragmatiki bi stopil v veljavo 1. januarja 1926.
Bo novi službeni pragmatiki so razdeljeni državni uradniki v štiri službene odnosno plačilne razrede in sicer: I. razred so uradniki s fakultetno izobrazbo (sedanja statuta A :n B); II. razred so uradniki s srednješolsko izobrazbo (sedanji statut C); lil. razred so uradniki s štirimi razredi srednje šole ali z enoletnim učnim tečajem, združenim z meščansko šolo (sedanji statut D); IV. razred si? vsi ostali uradniki z nižio izobrazbo (sedanji statut E). Uradniki teh štirih službenih razredov se dele na sedem plačilnih stopeni. Službena mesta so sistematizirana tako-!e: Za I. službeni razred v plačilni stopnji 1—6. za drugi v plačilni stopnji 3—7. za tretji in četrti v plačilni stopnji 4—7. Definitiven postane uradnik po pripravljalni dobi. ki znaša v I. in II. službenem razredu 3 leta. v III. razredu 4 leta in v IV. razredu 6 let. Po pripravljalni dobi dobi uradnik adiutum. ki odgovaria približno začetni plači uradnika dotičnega razreda. Adjutum znaša v IV. službenem razredu v prvi polovici službene dobe 10.200 Kč. v drugi polovici 11.400. v 111. službenem razr. 10.500 odnosno 11.700. v II. službenem razredu 11.000 in 12 000 Kč. v I. pa za uradnike s polno fakultetno izobrazbo 15.600 in 17.400; za vse druge 17.400 in 18.400 Kč. Plača se deli na osnovno in na rodbinske doklade.
Začetn? plača znaša v 7. plačilni stopnji 9000 Kč; za to stopnjo ie določeno 6 triletnih napredovanj po 1800 Kč. Ko doseže uradnik 18.000 Kč (po 18 službenih letih) mu pripadato 4 službene do klade (vsaka po 3 letni službeni dobi), ki znašaio za IV. službeni razred 900. za III. 1200. za II. 1500 Kč. V šestem plačilnem razredu znaša osnovna plača 14.000 Kč in 6 triletnih napredovanj po 1800 Kč. Ko doseže uradnik 23.400 Kč plače, mu gredo 3 službene doklade (triletnine) in sicer za III. razred 1500. za I!. 2100. za I. pa 24C0 Kč. V petem plačilnem razredu znaša temeljna plača 19.000 Kč in pet triletnih napredovanj po 2700 Kč. Za I. službeni razred sta določeni v tej stopnii dve dokladi po 3000 Kč. V 4. plačilnem razredu zna5a osnovna plača 30.600 Kč. končna plačilna stopnja ie 39.000 Kč. V 3. plačilnem razr. znaša osnovna plača 39.000
Kč, končna pa 49.800. V 2. plačilnem razredu je osnovna plača 54.000 Kč. končna pa 66.000. V 1. plačilnem razredu znaša osnovna plača 72.000 Kč. končna pa 78.000.
Rodbinske doklade so odmerjene ta-ko-le: za eno dete letno 1800 Kč. za dva otroka 3000 Kč. Za prehodno dobo dobe tisti uradniki, k! prejemajo zdaj dra-ginjske doklade za več otrok, za tretjega četrtega, petega in šestega otroka po 900 Kč. toda to velja samo za uradnike 7„ 6. in 5. plačilnega razreda.
Finančni problemi zakonov * v ČSR •
Finančna plat zakonskega življenja je pogosto glavni motiv domačih prepirov in razporok. Tako je po vsem svetu, in tudi v CSR zakonci niso preveč idealni. Pri drugih narodih, na pr. pri Francozih, je navada, da se sklene pred vsako poroko ženitbena pogodba, iz katere je razvidno, kai in koliko ima vsak zakonec in kako bo v zakonskem življenju urejeno finančno razmerje. Taka pogodba se navadno dobro obnese, zakaj splošne zakonite odredbe v mnogih slučajih ne zadostujejo. Življenje je tako komplicirano, da se tudi v zakonu finančni problemi ne dajo rešiti vedno po istem kopitu. Zato ie treba napraviti pismeno pogodbo, da ne pride pozneie do nepotrebnih prepirov ali celo do raz-poroke. Ce pogodba ni pismena, naj bo vsaj ustmena, ki med poštenimi ljudmi še vedno nekaj zaleže. To ie potrebuj v slučajih, če oba zakonca služita, kakor tudi v slučaju, če služi samo mož. Kjer služita oba zakonca, bi se morala pred ooroko pogoditi, koliko bo vsak prispeva! k izdatkom za gospodinjstvo, kdo bo plačeval najemnino za stanovanje. kako si bosta razdelila izdatke za obleko, za vzgojo dece itd. Vse to so sicer malenkosti, toda če si zakonca pred poroko nista na jasnem o teh malenkostih. nastanejo pozneje prepiri in zakonsko življenie se spremeni v peke!. Ce pa služi samo mož. bi moral nevesti pred poroko iasno povedati, koliko ii namerava dajati za gospodinjstvo, da se izogne morebitnih očitkov, da ji daie premalo.
Na Češkoslovaškem je mož po zakonu dolžan skrbeti za svojo ženo in jo tudi finančno vzdrževati. Toda življenje ie v praksi že davno v protislovju z zatonom. Tudi v CSR je mnogo mož. ki svojih žen ne vzdržujejo. Njihove žene se vzdržujejo same. Ce sta se zakonca Pred poroko tako pogodba. ie to njuna privatna zadeva, ki ie državljanski zakon ne more spremeniti Drugače pa je v onih slučaiih. če je žena finančno od moža povsem odvisna in če ii mož ne daje za gospodinjstvo toliko, kolikot bi moral dajati ali pa celo tako malo. da ne more živeti. In takih slučajev ie tudi v CSR zelo mnogo. Od vseh moževih napak je ženi nafboli neprijetna skonost. Žalostna je nsoda žene. ki hna za moža piianca. zaoravliivca ali razuz-danca. toda vse (e slabe lastnosti niso nič v primeri s skopostjo. Mož je lahko gentleman navzlic temu. da ie zaprav-ljivec, pijanec a'i razuzdanec. Skopuh na ne more biti gentleman. Skopuha žena ne more dolgo spoštovati Kier pa ni spoštovan ia. je kmalu tudi ljubezni konec.
Treba pa ie ločiti varčnost od skooo-sti. Varčnost ie sreča za vsako rodbino. skopost Pa Drokletstvo. T*žko v* ie določiti meio med skonostio in vnr? nostjo. O tem so naziran:a različna 7a to se toliko zakoncev s tem ne strinja Lahkomiselna in zanrn,r1iiva žpna možu skopost. če ii noče kupiti dragega prstana, ali če noče hoditi z njo na vs** prireditve, kier ie treba do.spči globoko v žep. To seveda ni skopost. Mož. ki nr zasluži toliko, da bi mogel izpolniti vsa ko ženino žeiio. ni skopuh in ima čisto, prav, če take pretirane zahteve kratko malo odkloni. Saj bi moral v nasprotnem slučaiu 1-rasti ali pa sam delati denar. So oa slučaji, ko mož s svojo skopostjo res muči ženo in rodbino. So zelo bogati možie ki da.ieio svojim ženam za gospodinjstvo manj kot kak ubog; uradnik. Mnogi možie odmerijo doma vsako zrno. vsak košček kruha ali slad kor.ia in zahtevah, da orosi žena za vsako kronco pocebei So milijonarji, k' puste hoditi svoio ženo ali hčerko v najslabši obleki, ker se iim zdi škoda vsakega vinarja za obleke. V takih sluča iih je zakon>~vo življenje za ženo prav' pekel. Ni čuda. da si skušaV) mnoge žene ustvariti svojo eksistenco. Take žene rajši soloh ne prosi;o denaria. ker se nočejo v moževih očeh poniževati Slabo se godi onim ženam tak;h sko puhov. ki si svoje eksistence ne morei i ali oa celo ne smeio ustvariti. Take žene se odločiio večinoma za razporoko, ker drugače ne morejo prisiliti mo-
ža. da jim omogoči življenje. V praksi se še ni pripetilo, da bi neločena sko-puhova že.ia prisilila moža dajati ji dovoli sredstev za gospodinjstvo.
Tak slučaj je bil te dni pred sodiščem v CSR. Zena nekega železniškega uradnika si ie skušala izposiovati od svojega moža a!imentaci.iske prispevke, ne da bi vložila tožbo za razporoko. Deželno sodišče je njeno zahtevo odklonilo. toda žena je rekurirala pri višjem sodišču, ki ji je alimente prisodilo s pripombo. da ie mož po § 19. državljanskega zakonika vedno dolžan skrbeti za svojo ženo. Ta razsodba je zelo značilna. Sodišče ie izreklo s tem nazira-nje. da mož nima pravice odrekati ženi tega. kar ji v skladu s svojimi dohodki lahko da. Ce noče skrbeti zanio sorazmerno s svojimi dohodki, ga lahko žena k temu prisili sodnim potom, nc da bi vložila to*bo za razporoko. Za skopuhe ie ta razporoka resen opomin, naj ravnaio z ženami tako. kakor zahtevajo elementarni pojmi o dostojnosti in korektnosti.
Kongres češkoslovaških legijonsrjev. V Brnu se je vršil te dni kongres češkoslovaških legijonarjev v prisotnosti 700 delegatov in 800 gostov. Organizacija šteje 51 tisoč članov. Na kongresu je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se priporoča sodelovanje z naprednimi strankami ter se zahteva enakopravnost vseh konfesij, ločitev cerkve od države in odprava knnfesi-jonalnih šol. Agrarna reforma naj se izvede z uvaževanjem slabih. Za cerkveno lastnino ne sme biti nobene izjeme. Rcsolucija poudarja tudi potrebo podržavljenja velikega dela gozdov in nacijonalizacije rudnikov.
»Čudeži morja"
Največje čudo kinematografije
pride v kino «Dvor»
Kaj igrajo drugod?
V	ZAGREBU:
Pariške noči ( v gl. vlog! Leon Tellegan).
—	Flandriisk'' otrok (v glavni vlogi Jackie Coogan). — Klinika ljubezni (6-aktovka z Iv Možuhlnoai, Natalijo Lisenko in Nik. Kolino m).
V BEOGRADU:
Otok ljubezni (Gunnar Tolnaco in Karina Bell). — Komedija življenja (v glavni vlogi Lia de PuttO. — Nibelungi. — Kdor se po-s'ednji smeje (šaloigra). — Kadar napoči pomlad.
V	GRADCU:
Miss Barbe-Bieu (ameriška komedija v 7 dejanjih. V glavnih vlogah Beb<š Daniels in I\aymond Griffith). — Dick Turpin, galantni bandlt (v 8 dejanih: v naslovni vlogi Tom Mix) — Ekspedicija na Mount Everest leta 1924. — Kapetan Blood, rdeči brigand (ameriška pnsto-lovna drama v 7 dejanjih). — Liudje. ki se proda.ia:o... .nravstvena drama v 6 aktih: v gl. vlogah Hmna Lierke. Lia Eibenschutz, Carl de Vogt.) — Inge Kraft trnjeva pot (5 dejanka; Mia May, Margareta Schon. Conrad Veidt. — Vohun Redi. — Sirota s Caprija (Lva Mara. Rober® Scho'tz, Ernst Demburg). — Ciganska ljubav (nravstvena dTama.v 4 dejanjih; v glavnih vlogah Harry Schurrmann, Paul Bara-toff. Anny Ardrakovva). — Žena iz oblakov (Smrtna vožnja D-vlaka štev. 197; v glavni vlogi Elalne Hammerstein).
NA DUNAJU:
V močvirju našega stoletja (American-film; v gl. vlogi C|. Bow). Nlniche (Pikantna sobarica: veseloigra v 7 aktih. V glavnih vlogah Ossj Oswalda. Vivian Gibson, Viktor Janson). — Edina žena (drama v 6 deiamlh z Normo Talmadge v naslovni vlogi. First National Pictures). — Zakon stepe (Fox-film; v gl. vlogi Alma Rubens). — KorzaT Pietro (Paul Richter, And Egede Nissen, Rudolf Klein-Roggel. — Poročna noč neporočenih (komedija s Konradom Nagelom). — Komedijanti (Lia de Putti in Eugen Klopfer).
—	Besneča devojka (drama v 6 aktih; Hoot Gibbson). Deset bnžFh zapovedi.
V	PARIZU.
Navigator (Metro-OoUhvvn-frlm; v glavni vlogj Buster Keaton) — Mala Annie (Mary Piekford). — The Ciold Rush (Boi za zlato; Charlie Chaplin). — The Kid (Koštninček; Jtckie Coogan in Charlie Chaplin). Nieno delo (Norma Talmadge). — Nibelungi (Sieg-fiic-dova smrt). — Sen (po romanu Emila Zole). — Zabranjeni paradiž.
Rudolf Scb;l<%raut kot filmski bralec.
V Nemčiji in Avstriji, pa tudi v Ameriki dobro poznani gledalki igralec Rudolf Schiidkraut je odšel v Kalifomiio. k'er namerava prevzeti v Universalfilaio »His People« glavno vlogo. Kreiral bo patriarhalnega Žida, ki se bori s svojo rodbino za tradicije, v katerih ie vzrasel. — Schild-kraut se je kot filmski igralec udejstvoval že v Berlinu, največ v filmih Fe!ixa Salten3.
Lubltsch pri »Unlvcrsalu«. ~ ->nega nemškega filmskega režiserja Ern Lubi-tseha, ki že dolgo uspešno sodeluje pri -Paramountu«, je angažira! Laemmle za tri filme pri svoji družb' Universal-Pictures-Film-Corporation.
Ufa ln ameriški filmski trg. Untversal-Film A. S. (Ufa). največe nemško filmsko podjetje, je sklenila s štirimi največjimi ameriškimi filmskimi tvrdkami (Famous P!ayers Lasky Corporation [P^ramo-ont], Metro - Go!dwyn, Warner Brothers in First National) dogovor, k; omogoča zopetni eks-port nemškega ftlma v Zedinjene države. I Uta se ie zavezala, da dovoli import 120 ameriSkih filmov v Nemčijo, nasprotno pa bo ona oddala Ameriki to leto 60 svo ih filmov, ki iih namerava izvršiti še letos. Med le-temi omenjamo največje: Faust, Tartufie, Maaon Lescaut. Metrooolis, Svc- i
ta gora, Varižtč, Valčkov sen. Nemški listi, iz katerih posnemamo to vest, poročajo obenem da si je Ufa zagotovila naaalj-nih 30 kinogledališč, v katerih bodo uživali njeni filmi monopol, tako da iih ie zdaj v njeni posesti okrog 300.
I'
III. HMelistični d?.n v ZagrC' vi
priredj Hrvatsko fil. društvo dne 4. oktobra t. 1. v proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva na natisijajne'ši način. Svečanost se vrši v društvenem loka'u v hotelu Rova! (flica 44) s sledečim sporedom: Dopoldne ob 9. uri otvoritev razstave znamk z govorom predsednika. Od 10. do 12. ure razprodaja znamk. Popoldne od 3. do 5. ure nadaljevanje razprodaje. Ob 6. zvečer zakl;u-čitev razstave in ob J--9. zvečer razdelitev nagrad, nato fiiatelistično predavanje, tombola in zabava.
Hrvatsko fil društvo ie zaprosilo poštno ministrstvo za izdajo posebne jubilejne serije znamk in pri novem ministru dr. Šuperi-tii urgiralo rešitev svoiega predloga, ker se nam ne zdi dosledno, ker se vse filatelistič-ne organizacije bore proti raznim jubilejnim hi prigodnim znamkam, s katerimi poštne uprave skoro vseh držav izrabljajo žepe zbiralcev, a tiscčletnico naj bi pros'avi!a država z novo, regularno emisijo, ktero nam obeta.
Ob filatelis-timem dnevu izide tudi slavnostna številka -Filateliste« z zgodovino društva in hrvatske pošte od na!starejših časov do današnjega dneva. Uerdništvo prosi za sotrudr.išrvo rn prepustitev zanimivih hrvatskih poštnih žigov i. dr. Razstave se lahko udeleži vsak zbiralec (tudi nečlani) s prijavo do 20. t. m., razstavne predmete pa lahko še osebno izroči odboru do 8. ure zju-trai na dan razstave. Tudi k razprodaj! so vabljenj vsi domač! in tuji zbiralci in trgovci, katerim pošlje odbor društva na. zahtevo načrt razprodaje.
Filatelistlčni klub na Jcsenicah na Gor.
so ustanovili zbiralci v nedeljo 13. t. m. in izbrali g. industrijalca Nar:de:a Ferjana za predsednika in gg Kriniga :n Breltha za odbornika. Članarina pet dinarjev mesečno. Novi člani se spreiemajo le na priporočilo dveh članov z večino glasov vseh članov, kar posebno priporočamo tudi drugim organizacijam da se v nje ne vtihotapijo nepošteni e'Tr>enti. Ker ie klub snrejel to točko, mu je bilo lahko ii brez rizika spreleti tudi obvezo, da vsi člani jamčijo za vsakega posameznika rn vsak posameznik garantira za vse ostale člane kluba Č'?n lahko postane vsak zbira'ec oztroma zbiralka z dovršenim 17. letom, ki poda garanciisko Izjavo, mlajši člani so pa v klnb pripuščeni le kot naraščal. Redni sestanki se vrše v Mesarjevi restavracij; na Jesenicah v«ako nedeljo dopoldne Kl'ib vabi tudi zbiralce v okolici k pristopu in nna, da v kratkem združi vse f!late'iste nad Kranjem v močno organizacijo. Mnn<ro uspeha!
O slovenski fil. razstavi na velesejmu nrav laskavo poroča »ZagTeber Tagblatt« v nadi. da se kmalu združim vse iugosloven-ske fil. organizacije v močno zvezo, katera nai bi vsako leto prirejala razstave in fila-telistične dneve. Poročevalec poziva Hrv. fil. društvo, nai prenese ljubljansko razstavo v Zagreb, kar naj b! slovensko fil. društvo tudi dovolilo.
O. Arnošt Onimi ln kritina. Poieg g. majorja Gregorčiča najboljši in na;7«l:<ž-neiši poznavalec slovenskih znamk na Hrvatskem. naš slavni kotnik, g. Arnošt Cirund. je začel priobčevalj v »Novostih« proti moji kritiki svoiega kataloga naših znamk mnogo dal'šo repliko kot je kri'ika sama. Ker >e nisem čltal celega njegovega dela, danes ne moretn odgovarjati, a veseli me vendar, da tudi njemu ni prav. ker je hrvatski list n:egovo leno študiio priobčil samo v nemškem jeziku — še bolj me pa veseli, da uredništvo to svoio pogreško v kratkem popravi in s tem napravi delo dostopno tndi filatelistom, ki ne znajo nemški, kar je bii tudi namen moje opazke. Že ko čislani g. kolega in r>fcilatbei;cis napovedu e ponrivek ene pogreCte, hudo greš! vnovč, ko pravi, da sem »»a vrijeme opticaja slovenskih ma-raka prvoga izdaitja sjedio na vrelu a eko-nomntu«, ker sem tokrat lovi! naše znamke po $ko?ii Loki. Bledu in nrav redko v Liub-l;ani. nikdsr oa ne v ekonomatu, katerega molčeč? prostore sem spoznal še> takrat, ko v njih ni bilo več omenjeni znamk, tako da *pm moral zbirko za poštn' arhiv sr staviti po ogromni večini Ir svoiih dubler Res j* da s"m delal po Nemčiji. Av-striii, Čehoslovaški in drurod oropas-ando za naše rnsmke v ner-^k^h listfh in miis.il katalog za Michela in mamiskript za Z-im-steina. da pa n^kda- nisem pri tem delu ►me! tako krepkih pomočn:knv kot sia ravno ta dva moia kataloga bila eosr>odu Grundu	A. G.
Amerika k-jpaje ruske »-namke. V Odeso je prisn*1' zastopnik ameriške tvrdke. ki prodaja v Zed:!" ^nih državah in Kanadi <vojetske znamke !n novčanice. Zanimanje za ruske, zlasti sovjetske znamke je v Ameriki zelo veliko. V treh letih namerava ameriški zastopn;'-- kuniti v Rj~iji za 5r.1.000 dolariev znamk !n nnvčanic. V Ukra'in; in na DaTnem vzhodu jih je že kupi! z-> 100 tisoč dolariev. S sovjetsko v'ado je sklenil posebno pogodbo.
VelTci razprodajo znamk priredi firma Ernst Stock v Berlinu \V 8 Fredrichstr. 79a, fi„ 7., 8. in 9. oktobra t I. Na razpro-daii sicer ni naših znamk, pač p.i velika množina največjih redkost' nemških in italijanskih državic ter nemških in ang!ešk:h koloni!. Bogato ilustrirani katalog s 110 stranmi in ?2 tabelami izvrstno reproduci-ranih znamk razpotja imenovana tvrdka. Ker je naša valuta visoka in v Nemčiji malo kupcev, si naši zbirslci lahko po prav uzod-ih cenah nabavijo najlepših stvari.
Popravek. Ker tiskarski škrat ne zbira znamk, naeria. kolikor ie more. Predzad-njič je iz «šestle;i:ice prekmurskih znamk« napravil kar «šestdeset!euiico» in polno od- ■
Kro|ašk> aielje
H. Pučnik
Tavčarjeva ufics štev. 3
najboljše angleško snkno
pj-vovrsino delo.
pustljivih napak, katere si pa lahko vsak sam popravi. Zadnjič je pa na koncu poročila o fil. razstavi porabil visoki stolp iz makaron, mesto da bi bil na njega in dclgi nos pozabil. Dobei tek!
Septembrova številka ča?opisa <-Phi!. Mitteilungen«, kaierega izdaja trgovina Kar! Hennig v Weimaru, ima reprodukcije v naravnih barvah modenskih, romanjskih. curiških kantonalnih in trioglatih znamk Rta dobre nade ter sledečo vsebino: Bavarske portovne znamke krajcarske veljave. Bavarska 1850 i kr. črna, dvotisk, Bungere: Bavarska razpolovljena. Nemške koloni.ialne in inozemske pošle. Preizku-ševaiišča — preizkuševalci — ponarejene znamke. Kantonalne znamke Curiha. Romanja. Triquerova znamka Nove Kaledo-nt'e Žigi he!goland-;kih pesmih vrednofnjc. Deutsch-Neuguinea New Britain. Redka in doslej še neznana pisma vojne pošte (4) ustaji Hererov 1904/1906. Znamke dežele Suaheli in mnogo aktualnih notic, seveda vse prav bogato ilustrirano. Gotovo najlepši, najboljši in najcenejši fil. list, ker vseh dvanajst luksuzno opremljenih številk na leto stane le 10 zlatih mark.
Esneranto
Veiiki iisti uporabljajo tudi esperanto. Naj navedemo samo šest listov: Veliki japonski dnevnik »Šin-AIČ!« prinaša vedno esperantsko kroniko, ki izgleda zelo evropsko med kitajsko-laponskimi hieroglifi. Lepo Ilustrirana finska revija tOtavainen* v Helsinki ima stalen esperantsk! kotiček in objavlja esperantski tečaj. Revija iIHu-strierte Rundschav,« na Dunaju je izdala posebno številko, posvečeno samo esperanta. Zelo naklonjena sta esperantskemu pokre-tti velika revija »E! Hernido Naturista« v Mehiki In strokovni časopis »Expe:imental VVireles« v Londonu. Važni Industrijski časopis »L' Inde* des Industries du CuiT« prinaša zaključke in vsebino v treh jezikih francoskem, angleškem ln esperantskem.
Esperantsko gibanje na Ruskem, V več ko 150 ruskih mest'h in mnogih vaseh obstoje esperantska društva in se vrše tečaji Moskva prireia brezžični esperantski tečaj in pripravlja temelj za esperantski tehnični Institut, oficijelno dovoljen od državnega prosvetnega oddelka. Začetkom avgusta se je vršil 5. ruski esp. kongres. Osrednja kontrola !e dovolila esperanto za inozemsko korespondenco in honorira pisateljem dela in informacije, primerne za sistematičen študij organizatoričnih in ekonomskih vprašanj. Živahno se esperanto razvija v Kavkazu, Krimu, Sibiriji, Tatarski, Turkestanu, Armeniji itd. Prepovedano pa je pristopanje k UEA (Universala Espe-ranto-Asocio) Monopol obstoja ima samo Sov. Esp. Servo s svojimi podružnicami.
Esperantski Institut za Nemčijo vodi natančno statistiko o esperantskem gibanju in o številu esperantistov v Nemčiji. Iz rigo-rozno sestavljenih podatkov je razvidno, da je v Nemčiji 2!) do 25.000 ljudi, ki obvladajo pismeno in ustmeno esperanto. V zadnjih treh letih je obiskovalo 1663 kur«v 30.952 ljudi. V tem številu seveda niso všteti oni, ki se uče esperanta potom radija, ker je tukaj vsaka statistika nemogoča, in pa mnogobrojni šolski kurzi Samo na Saškem se poučuje esperanto v 57 krajih na 136 šolah.
Železničarji in esperanto. V št. 7—9 lista •Die Eisenbahnfachschule« omenja Georg Habellok v razpravi »Železničarji in esperanto« tri točke, ki jih je treba podčrtati. Svetovni pomožni jezik je za železničarje edino praktično sredstvo pri službenem občevanju prometnega uradnika z Inozemskimi potniki, je važen faktor za ekspedicijske uradnike v mednarodnem prometu trgovskih pošiljk in uspešno sredstvo za admi-nlstracijske uradnike pri inozemski korespondenc! in na mednarodnih konferencah.
Turisfka. Delavsko turistovsko udruženje na Češkoslovaškem je soglasno sprejelo naslednje resolucije: 1. Udruženje sprejme esperanto kot oficiielni pomožni jezik in ga priporoča vsem sekcijam, da se ga pr> uče. 2. V dopisovanju z inozemskimi turisti, stezosledci, športniki, prijatelji narave itd. se naj uporablja esperanto. 3. Mednarodna korespondenca se naj vrši razen v češčini tudi v esperantskem jeziku.
Nekaj za trgovce. V Franciji in Nemčiji so se ustanovi; odbori za razširjanje *r-govine v inozemstvu potom esperanta. Celotna propaganda ima praktičen značaj. Od-bnri raznih držav bodo ustanovili internacij nalno ligo trgovcev esperantistov.
V Kini so glavni propagatorji esperamiz-ma Rusi. n. pr. Serišev, Erošenko, Sofo-klev in Tululejev v Pekingu in Stopani v Sangaju. Da se razširja med Kitajci esperanto razmeroma hitro, je vzrok dejstvo, da služi esperanto Kitajcem samim za sporazumevanje. Upoštevati je namreč treba, da govore Kitajci 50 zelo različnih narečij in se med seboj ne morejo drugače sporazumeti kot s pomočjo svoje pisave. Pričakovati je, da bo esperanto ravno v ori-jentu, r,a Japonskem in Kitajskem, najprej d bil svoj pra- i pomen.
le naibotišl in vendai nsjcenejil »troj ia rodbino In obil — Nadomestni deli r.» vse stroje.
J. GOREČ, LJUBLJANA
palača Ljubljanske kreditne banke*
ort pri nas in drugod
Mesto uvoda
Šport zavzema v Sloveniji vedno i-ečji razmah, prodira iz mest že tudi v večje kraie na deželi. Kliub temu pa je še preslab, da bi si lahko vzdrževal svoje lastno glasilo, kakor bi mu tudi bilo potrebno in koristno. Od vseh strani pritiskajo športniki zato na nas. naj prinašamo več športnega gradiva, naj zlasti razpravljamo o raznih perečih športnih zadevah. Zal nam prostor ne dopušča, da bi razširili «Jutrovo» športno rubriko, v današnjem obsegu pa zadošča komaj za tekoče dnevne stvari.
Da pa pokažemo svojo dobro volio in vsaj deloma ustrežemo splošni želji naših športnikov, bomo po možnosti od časa do časa posvetili pod naslovom «Sport pri nas in drugod« nekai več prostora za športne sestavke, ki iih ne moremo uvrstiti v dnevno športno rubriko.
Danes se zopet otvori preurejena in izpopolnjena športna in skavtslca razstava v prostorih ljubljanskega velesejma. Porabljamo to priliko, da prvič objavljamo našo novo rubriko, na katero opozarjamo vso javnost, ki se zanima za šport.
Kolesarski prvak Jugoslavije Šolar
Športna razstava
Naši agilni športniki izroče danes svojo razstavo ponovno javnemu ngrje-du. Pridružili so se iima še skavti, kojih Dokret zavzema v Sloveniji vedno več-li obseg, vendar pa je javnost še malo poučena o nalogah njihove organizacije.
Prireditev Športne razstave za časa velesejma je bila brez ^-oma posrečena misel ter je doživela razstava zato tudi popoln uspeh. Saj je športno gibanje pri nas še tako mlado, da ie bilo potrebno zbrati skupai gradivo in pokazati. kako daleč so razvili športniki svoie organizaciie in posamezne panoge snorta pri nas. Bilo jih ie mno"-o. k' to se bali. da se razvoj športa ne bo ilal pokazati, češ da ie nv^ nrekrat-ko športno gibanje pri nas ter da se v (ei dobi ni dalo toliko doseči, da bi se -noglo to pregledno predočiti. Razstava Da ie pokazala, da je šport pri nas hi-tre'A napredoval kakor si ie marsikdo mislil, in da ie danes Sloveniia v mno-jih snortnih panogah kljub slabim mate-fijelnim razmeram in kljub kratkemu inortnemu ud^istvovanhi vendar vodi1 ta v državi Razstava jasno in pregled-io kaže. v kr+er:h snortnih tvmogah sp nladina naiveč udejstvnie ter koi'k raz-<*o.i so posamezne spor*ie oa.mge že losegle. Pri tem oa je "ooš^evati. da e. tudi mnogo panog, ki imaio morda nani pokazati, ki pa so mogle razviti ;voie delo le pod naitežjimi pogoji ter ' naivečiimi težkočami.
Obisk razstave tekom velesejmskih frii ie nričnl o izrednem zan!manju inv-/osti za naše športnike. Soglasna je b!-a nohvala razstave, splošno pa se ie ud' izražala želia. da se razstava po-lališa ter omogoči tako obisk z nizko ,-stonnino po veleseimu. Pohvalno se p ;zrnz'1 o rpzstavi tudi naš kral' o nri
liki svojega obiska; zanimal se je osobito za smučarstvo in alpinistiko, za bi-ciklistiko in veslanje.
Sedaj se je razstava pregrupirala. Tvrdke 33 svoje blago pospravile ter bodo v razstavi izkliučno le srortne organizacije. Novost bo razstava skavtov, ki so razstavili vzorno skavtsko taborišče, slike iz dosedanjih taborišč ter izdelke skavtov. Vsekakor bo nudila razstava izredne zanimivosti.
Vstopnina je določena na 3 Din _za osebo, za najavljene skupne obiske šol in zavodov Pa 2 Din za osebo. Razstava bo odprta vsak dan od 1. do 6. popoldne. ob nedeljah pa ves dan od ziutrai do 6. zvečer. Ves čisti dohodek razstave gre v korist športnim organizacijam in organizaciji skavtov, radi česar priporočamo našemu občinstvu, da poseti razstavo v čim večjem številu ter podpre s tem tudi gmotno športne organizacije. Pri blagajni se bo prodajal tudi katalog razstave, ki je zelo zanimiv ter vsebuie v kratkem ves pregled športnega gibanja med Slovenci. Cena je istotako znižana na 3 Din, skupno z vstopnico na le 2 Din za izvod, tako da si za 5 Din lahko ogledate razstavo in dobite še katalog.
Nekaj staiistike o športu v Sloveniji
V	Sloveniji imajo svoj sedež: 2 državna športna saveza, 5 podsavezov za Slovenijo, 2 sekciji enotnih klubov za vso državo, 1 pododboT Jugoslovenskega olimpijskega odbora 50 športnih klubov.
*
V	Sloveniji goji šport organizirano: v Ljubljani 16 klubov, v Mariboru 8, v Celju 6, v Ptuju 4. v Novem mestu 1, v Kranju 1, v Trbovljah 1, v Domžalah 1, v Poljča-nah 1, v Šoštanju 2, v Murski Soboti 1. v Novi vasi na Blokah 1, na Jesenicah 1, na Ježici 1, v Gornji Radgoni 1, v Krškem 1, v Tržiču 1, v Sevnici 1, v Radečah 1 in v Radovljici 1 klub.
*
V	Sloveniji goji nogomet 19 klubov, kolesarstvo 16, zimske športe 12, lahko atletiko 9, hazeno 8, tennis 6, plavanje 3, alpinistiko 3, motociklizem 4, avtomobilizem 2,
težko atletiko 2 in veslanje 1 klub.
*
Vsi športni klubi v Sloveniji imajo približno 6.500 članov.
Slovenija ima prvenstvo države odnosno jugoslovenske rekorde v naslednjih športnih disciplinah: v smuških tekih v letih 1921, 1022, 1924; v smuških skokih v letih 1921, 1922. 1924; v damskem smučanju v letih 1922, 1923, 19?4: v sankanju v letih
1921, 1922; v skokih v vodo v letih 1920, 1921, 1923, 1924, 1925, v kolesarskih gorskih dirkah v letu 1921; v kolesarskih cestnih dirkah v letu 1925; v težki atletiki v disciplini srednje teže v letu 1925: v ženski lahki atletiki v letih 1923, 1924, 1925; v moški lahki atletiki: tek na 100 m v letih 1922, 1923, 1924; tek na 200 m v letih 1922, 1923, 1924; tek na 400 m v letu 1924; tek na 3000 m v letu 1923; tek na 10.000 m v letu 1923; olimpijska štafeta v letu 1923; skok v višino brez zaleta v letu 1923, tek na 5000 m v letu 1925.
Prve početke raznih slediti v Sloveniji:
smučarstvo okrog	1.
kolesarstvo »	»
drsanje	»	»
veslanje	»	»
motociklizem »	»
avtomobilizem »	*
nogomet »	»
plavanje	»	»
lahka atletika »	»
težka atletika »	»
hazena	»	»
tennis	»	»
športnih panog je iz-
1500	1920	1921
1880	1883	1887
1885	1903	1910
1907	1907	1913
1903	1920	1920
1903	1908	192«
1905	1910	1911
1905	1907	1920
1920	1920	1920
1920	1922	1923
1920	1920	1920
1905	1920	1920
Dr. Albin Kundrre, preds. Moto«saveza SHS:
Motosport
Motociklistika je mlad šport, ki je šele tekom zadnjih dveh desetletij prišel v pravi razmah, a ima brezdvomno lepo bodočnost. Motorno kolo zavzema v spertu vedno bolj pozicije, ki jih je imelo nekdaj običajno dvokolo, ki je postalo danes že bolj prak« tično prometno, kakor športno orodje.
Motorno kolo pa ima za enkrat še predi vsem športni pomen in tega bo vsekakor ohranilo, kajti praktičnim potrebam odgo« varja mnogo bolj avtomobil, ali vsaj mo« torno kolo s priklopnim vozom. Zato se bo ohranila motociklistika kot šport bržčas tu« di v slučaju, da bo množinska produkcija ta vozila zelo pocenila in omogočila nabavo tudi manj premožnim slojem. Take popu» larizacije, kakor kolo, pa motorno kolo že radi tega nikdar ne bo doživelo, ker po« vzroča vzdrževanje motornega kolesa in pa> raba kuriva (bencin, olje) dokaj znatne stro« ške. Vsako praktično prometno sredstvo mora imeti gotovo stabilnost v vsakem vre« menu in tudi pri neugodnih okoliščinah. Od motociklista pa zahteva razmočena, razvo« žena, zasnežena ali celo zamrznjena cesta tolike opreznosti, gibčnosti m prisotnosti duha. da postane celo športni užitek pri teh okolnostih dvomljiv, ker je labilnost vozila tako velika, da nobena spretnost in gibčnost ne obvaruje pred padcem. Izbirati si pri« kladno vreme more pa le športnik, ne pa človek, katerega sili poklic v vsakem vre« menu porabi i ati svoje vozilo.
Vzlic temu nedostatku motornih koles ie motociklistika šport, ki nudi mnogo razve«
»A
- -M
.. rtA /V- -V • ■
11 m<i—i mii iiikii
tmm; -jnr*faSMr**
• • <■.' ■ ■*• t "
rV.-jStf. "rv?.^.'..:
Damska lahkoatletska skupina S. K. Ilirije v Ljubljani, ki si je priborila v Vel. Bečkereku državno prvenstvo.
Skavtizem v Angliji
Športni razstavi, ki se danes vnovič otvori, bo sedaj priklju« čen tudi poseben skavtski od* delek. Zato objavljamo tudi nas slednji članek, čeprav skavtizem sicer re štejejo med šport.
K.er se je v zadnjem času tudi v Sloveniji pričel razvijati skavtizem, hočem na tem hestu v kratkem poročati o tem lepem po» tretu, kakor se razvija v svoji domovini \ngliji, kjer je postal velevažen vzgojni :3ktor. Sledeče vrstice sem posnel deloma n dobesedno prevel iz «Jugcnd in Eng« 8rd».
Angleška organizacija Boy*Scouts vzgaja elo in dušo za skupen smoter: za službo v »ocijalnem družabnem življenju, ki je ime* lujemo «držav2». Kakor sta Debating So« :iety in parlament visoki šoli politikov, brez caterih si bistva angleške države in angle« •ke politične metode misliti ne moremo, ta« co je organizacija skavtov (Bov«Scouts in jirbScouts) socijaina predšola mladega \ngleža, ki ga naj usposobi svoj prostor v Hvljenju razumeti, izpolniti in ljubiti.
Država je za Angleža oblika občevanja z judmi, regulator njihovega sožitja. Kjerkoli •pazujemo angleško vzgojo, išče vedno za» •eatno, ali ie prirojenemu instinktu sledeč
sredstva, kako bi brez energičnejših odredb od zgodaj n le potom pridobitve in vzgojit* ■e posameznikov olajšala trpljenje življenja. Ta vzgoja želi vzbuditi v ljudeh zavest, da je sodelovanje koristno in potrebno. Vodil« na misel najpopularnejše angleške igre jc team work, v kateri je uspeh odvisen od vzajemne pomoči igralcev. Nič ni tako važ« no kakor gojitev individualnosti, toda vedno z ozirom na skupnost. To je vodilna misel in glavna smernica vse angleške demokrat cije.
Scouting je team \vork. Tretja izmed de« setih skavtskih zapovedi je: »Skavt je dol. žan biti koristen in mora drugim pomagati.« fetrta se glasi: «Vsak skavt je prijatelj vseh ljudi in je brat vsakega skavta, brez ozira na njegov socijalni položaj.« Petič: «Skavt je uljuden® Motto vseh skavtov je: »Bodi pripravljen® Sir Rober' Baden«Powel razla= ga to tako: «Skavt mora biti vedno in ob vsaki uri pripravljen napraviti svojo dolžnost ter ne straseč se nobene nevarnosti po magati svojemu bližnjemu. Vozel na nje govi ruti naj skavta spominja, da mora vsaV dan napraviti komurkoli kako dobro delo Pomen tega pozdrava je v tem. da se skavt že vnaprej vadi in pripravlja, kako bi v slu. čaju nesreče ali sile ravnal, tako da ne bi bil nikdar presenečen: on ve natančno, kako in kaj bi storil, če bi se kaj pripetilo.®
Tako se pravi skavt pripravlja telesno in
značajno na vse še Mko majhne slučaje v življenju, pa tudi za največje in najvažnejše trenotke državljanskega bitja. Na tla padla materina taška, ali vpad v Belgijo — oboje je enako važno v tej vzgoji. Skavtovo do« bro delo se lahko omejuje na obskurne ma« lenkosti in. kakor se zdi. je gojitev najmanj« ših malenkosti psihološko najvažnejša, tako n. pr. obzir makari na mačko ali kakega pti« ča. Dolžnost koristnosti pa vodi skavta tudi v »East End» in čete pomagajo v gospodinj« stvu, pri kupčiji ter vozijo potrebnim pre« mog na dom, jih oskrbujejo in vrše še druge malenkostne reči v socijalncm življenju — kajti v vojni so se tega naučili. Skavtova udanost naj ne najde meje niti napram kra« lju, staršem in vzgojiteljem, kakor tudi na« pram podrejenim ne, posebe pa ne napram delodajalcu. Tako čutimo v tej organizaciji državotvorno silo!
Da bi mladega duha in uporno telo ob« držali v tei smeri, se je bilo treba zamisliti v dno mlade duše. Manj kakor druga pri« rodna bitja hrepeni mladi Anglež po strogi disciplini. Njegova duša pa je polna silne fantazije in eksotične romantike. Z redkimi izjemami se nahaja v mladem angleškem te« lesu mal vulkan energije in prikrite strast« nosti. Treba je nenavadnega napora, da se te duševne sile spelicjo na druga pota Trlo hrepeni po čim večji zaposlenosti. Poleg te« ga je antfleški deček rojen naravoslovec in
Valtrič in dr. Perpar (A. S. K, Primorje), naša najboljša tekača
drila, krasno zabavo in najlepši užitek. Po« sebno za daljše izlete ali potovanja je mo« torno kolo pri ugodnem vremenu idealno vozilo. Sicer mora motociklist bolj paziti na cesto in njene zapreke ter nevarnosti, kot avtomobilist, in ga vožnja bolj utrudi, ven« dar mu nudi vitki motor možnost, dn vozi tudi po ozkih potih, da se lahko izogiba drugim vozilom in zaprekam in da se ustavi, kjer mu je po godu, prednost, katero deli z avtomebilistom, katere pa pogrešamo pri vožnji po železnici. Pri večdnevnem poto« vanju z motorjem po še neznanih cestah celo vožnja 200—300 km dnevno ni preveč utrudljiva. Modernim motorjem s tremi pre« stavami ni kmalu pot pretesna in lahko pre« magajo strmine do 30°, kakor jo nudi Lju« beljaki prelaz. Prednost motorja pred dru« gimi vozili sc ravno pokaže na vzpetih ce« stah, katere motor lažje premaguje in z večjo brzino kot avto.
Mnogi, posebno pa športniki drugih šport« nih panog, ki se čutijo poklicane, soditi o motornem športu, ne da bi kdaj sedeli na motorju trdijo, da je motosport škodljiv zdravju ali pa vsaj silno opasen. Nobena trdi« tev ne drži. Pri zmerni vožnji do ca. 70 km na uro nastaja tresenje samo vsled slabe ceste. Na taki cesti pa trese vsako vozilo, tudi avtomobili, zlasti pa avtobusi in konj« ski vozovi. Pisec teh vrstic je izpreobrnil že mnogo takih kritikov s tem, da jih je naložil na socius«sedež in potegnil par kilo« metrov daleč. Moderna motorna kolesa ima« jo namreč ne samo odbijače udarcev, ampak tudi rafinirano elastične sedeže. Pri brzinah nad 70 km se pač pojavlja lahko in kratko tresenje radi delovanja motorja, ako ima isti, kakor običajno, samo 1 cilindcr. To tre« senje pač malo krati užitek, vendar pa ne pride dosti v poštev, ker izhaja na naših cestah vsakdo z brzino do 70 km. Lažji mo« torji take brzine niti doseči ne morejo. Ne« varnost pa obstoja — kakor v vsakem spor« tu — radi pretiravanja, radi forsiranja ovin. kov, posebno v nepreglednem terenu, zlasti pa radi neprevidnosti in malomarnosti dru« gih vozil in pasantov.
V naši državi je motorni šport brezdvom« no v lepem napredovanju. V vseh večjih mestih so motociklisti organizirani v šport« ne klube. Sicer ima Slovenija radi relativno najlepših cest naše kraljevine najboljše na« ravne pogoje za razvoj rnotociklistike, ven« dar je Ljubljana žal še premalo prežeta športnega duha in jc našel motorni šport še vse premalo umevanja in upoštevanja. V tem pogledu so vsega zavidanja vredni naši zagrebški športni kolegi, katerim daje šport« no navdušenje Zagrebčanov vse nade na najlepši razvoj te športne panoge. Vse pri« reditve zagrebških motoklubov so sijajno obiskane in med zagrebškimi trgovci in in« dustrijalci je več požrtvovalnih mecenov motociklizma. Na Čemomercu pri Zagrebu stoji dosti primerno motorno dirkališče, a vendar so zagrebški klubi ravnokar začeli akcijo za zgradbo novega modernega dirka« lišča z dvignjenimi ovinki, da omogočijo dosego boljših časov pri dirkah. Savez moto« klubov kraljevine SHS (z začasnim sedežem v Ljubljani), v katerem so organizirani mo« toklubi Jugoslavije kot v svojem internaci« jonalno priznanem organu, je radi teh raz« mer prisiljen, vprizoriti prvo tekmo za pr* venstvo Jugoslavije v Zagrebu. Na šport« nem polju je želeti naši Ljubljani več lokalnega patrijotizma! Ako zmore celo mnogo manjši Maribor za motorne tekme primerno dirkališče, bi morala biti tudi Ljubljana kot metropola Slovenije pri dobri volji in primernem smislu za športni raz« voj v stanu, omogočiti no članstvu močne« mu ljubljanskemu moto1-!- bu zgraditev dir« kališča, ki bi rnogl^ rhrn^m s! "iti tudi dru« gim športnim psno«am kot športni prostor.
V inozemstvu, zlasti pa v severni in
zapadnj Evropi, je motociklizem seveda že neprimerno bolj razvit, kakor pri nas Na prvem mestu stoje Nemčija, Francija in Italija. Seveda pa so v teh državah tudi pogoji za njegov razvoj mnogo boljši, v prvi vrsti ceste, k! so ponekod za naše pojme naravnost idealne za promet avtomobilov in motornih koles. Tudi cestno-policijski red ie bolj smiseln in za motocikliste ugodnejši, kakor pri nas. Naše razmere tvorijo v tem oziru posebno poglavje, o katerem spregovorim morda o priliki še obširnejše.
Fr. Gombač:
Predvojno in povojno kolesarstvo
Letošnja športna razstava na Ljubljanskem velesejmu je med drugimi zanimivostmi razkazovala tudi razvoj enega najprak-tičnejših in najmodernejših prometnih sredstev, namreč koles ali bicikbv od svojega početka pa do sedanje dobe.
Ta prvotno popolnoma lesena in skrajno neokretna eno- in dvokolesna priprava, s katero se je človek s pomočjo drsanja nog po tleh pomikal naprei, se je razvila najprej v visoki, popolnoma železni, potem pa vedno nižji deloma železni, deloma gumijevi stroj z dvema enakomernima kolesoma in prostim tekom, tako da lahko trdimo, da ie isto sedaj že vsestransko spopolnje-no.
V istem žanru kot kolo samo, se je tudi potencirano razvijal kolesarski šport In kolesarsko življenje, osobito od leta 1890 naprej in sicer do pred vojne na eden, po vojni pa na drug način. Zato se predvojno kolesarstvo in kolesarsko življenje kar se tiče vztrajnosti in živahnosti precej razlikuje od povojnega.
Kolesari se pač dandanes več kot poprej, že ker je kolo postalo neobhodno in važno ceneno prometno sredstvo ter se ne smatra več kot luksus. Toda ono skupno življenje in skupno delovanje, ki nas je svoj čas povsod tako tesno med seboj vezalo in nas z veseljem gnalo od mesta do mesta, od dežele do dežele v lastni državi pa tudi v tuje se dandanes precej pogreša.
Člani bivšega kluba »Slovenskih biciklU stov Ljubliana« in najstarejšega društva »Dvanajstorice« so napravljali skoro vsakodnevne manjše popoldanske ali večerne izlete v bližnje kraje, vsakonedeljske pa v oddaljene kraje. Udeleževali so se vsakovrstnih dirk, kamor so se podali skupno vedno le s kolesi, a z vlakom le v sili in po potrebi. Podajali so se pogosto na prav dolge ture, ki so trajale po več dni in tudi po več tednov.
Dolge kolesarske ture posameznih društ-venikov v najoddaljeneiše kraje bivše Av-stro-Ogrske ,v Italijo, Nemčijo ter celo v Francijo in Rusijo niso tvorile nikake redkosti več. To se je pri posameznikih tako vživelo, da smo se leto za letom podali na take več tednov trajajoče ture brez posebnih priprav in ceremonij.
Seveda so bile ta čas t. J. pred vojno tudi prehodne ali potne razmere drugačne, da smo namreč tuje inozemske meje prekoračili s kolesi brez vsakršnih težav in stroškov, dočim je to po vojni združeno z
S? 3
le
najboljša
Es-ka Jogo
Toroedo^ B^anchi BJ najceneje pri
__	Palača Ljubljanske
Up r kreditne banke in T.5 3	Gosposvetska c. 14
7si na deraestn? deli fn oprema.
tehnik. Ima tudi mnogo dobre volje in se zna presenetljivo mnogokrat žrtvovati za druge.
V te duševne pojave angleške mladine so ?e Baden«Powel in njegovi prijatelji čudo« vito poglobili. Ustvarili so sistem, ki je v svojih temeljih ravno tako enostaven kakor ie sicer mnogovrsten in ga je mogoče soci« ialno poglobiti. Zbrali so dečke v skupine, ki imajo dalekosežno samoupravo, ter se razvijajo v dveh glavnih smereh, kakor jim ie ljubo: v <rscoutcraft» in «woodcraft». Prvo pomeni v glavnem igre, potovanja, taborenje v prirodi in vse tisočere priprave, ki so za take prijetnosti potrebne. Drugo je neke vrste prirodoznanstvo v malem, študij ali igra z živalmi in rastlinami.
Skupina, ki se nagiba bolj k scoutcraft, (joji bolj praktične igre. Dečki skušajo pri« dobiti eno ali več izmed mnogoštevilnih znakov, ki se jih podeljuje za specijalne znanosti, kakor za tesarstvo, kuhanje, elek. trotehniko, vrtnarstvo, pionirstvo id. Teh znakov je zelo mnogo. Seveda gre pri tem le za osnovne pojme znanosti ali pa za vzbu« ditev zanimanja.
Skav pa. ki se zanima bolj za vvoodcraft, nima namena prirodo le študirati, ampak se hoče v prvi vrsti igrati »Indijance«. Sledove čitati in slično se uči vsak skavt, toda igra« nje Indijanccv je pri drugi smeri posebne važnosti
Jasno pa jc. da goje skavti velemest bolj prvo smer, oni na deželi in v provincijalnih mestih, ker pridejo lahko v prirodo, pa dru« go. Brez tabornega ognja in indijanske ro« mantike si skavtizma sploh ne moremo več misliti. Skavti imajo indijanska imena in tajnostna, skrivnostna znanja ter običaje. Vsak skavt zna svoj bojni ples — na Škot« skem goje tudi stare narodne plese — svoj bojni krik ter ono, kar imenujejo «muziko». Koliko prekipevajočih moči in otročje fan« tazije morajo vodniki skavtov krotiti, je razvidno posebno iz te smeri. Mera otroško« sti je izredno velika.
Tukaj pa sc prične najtežji problem skav. tizma: vodniki. Anglež ostane do pozne sta« rosti zelo otroški in sc vedno rad igra, toda treba je biti izredno elastičen in iznajdljiv, da se zna take dečje možgane in njihovo romantično domišljijo zadostno zaposliti in vezati. Ljudi, ki znajo dečke v tehničnih stvareh poučiti in jih pri pravih skavtskih igrah voditi, je primeroma lahko najti, toda silno težko je biti kos njihovi indijanski domišljiji.
Uspeh organizacije sc kaže v tem, da ima. jo danes po komaj dvajsetletnem trudu okoli 300.000 skavtov. To število pa še vedno ra. ste. Ker je v Angliji danes približno tri do štiri milijone dečkov v skavtski starosti, t. j. od dvanajst do osemnajst let, je to raz« meroma precei velik odstotek.. Polea tega
raznimi sitnostmi in z velikimi stroški. Vendar se lahko pripomni, da so današnji kole-sarji za dolge ture nedovzetni in premalo vztrajni.
Tudi so v novejšem času izpodrinili ko-lesarje-turiste razni avti Ln zboljšani moto-cikli, s katerimi seveda fiovek hitreje in bolj komodao doseže gotovo daljavo, toda onega pravega užitka ne more imeti moto-
ciklist, kot ga ima z zanimanjem normalno vozeči kolesar.
Mala potna družbica dveh', treh kolesarjev, ki se med seboj v vsem zlagajo, more napraviti pri normalni, četudi počasni vožnji, recimo 100 km dnevno (3 ure dopoldne in 3 ure popoldne), v kratki dobi I meseca krasno turo do 300 km, ns da bi se telesno preveč izmučila. Uživa pa pri tem le-
pote m ^asote, kakršnih" si z vožnjo z vlakom nit! predstavljati ne more.
Kot starejši turlst-kolesar svetujem vsem mlajšim kolesarskim športnikom, naj posvetijo svoj dopustni ali počitniški čas, kolikor jim dopuščajo razmere, za dolge kolesarske ture v še neznane Jim kraje. Kdor pametno vozi, mu tudi še tako naporne ture nič ne škodujejo.
Tedenski borzni pregled
tiausse bančnih in državnih vrednot. — Lahna oslabitev dinarja.
Zagreb, 19. septembra.
Ta teden se je začel z nadaljevanjem Čvrstoče bančnih vrednot, od katerih so zlasti vodilni dnevno poskočili za več točk. Do močneišega skoka je prišlo v četrtek; na ta dan so posamezne bančne vrednote pridobile 10 do 15 odst. Tudi včeraj, na zadnji borzni dan v tednu, je bila spočetka na tržišču bančnih papirjev zelo čvrsta tendenca. Tako se je Eskomptna dvignila celo r.a 150, Hipo na 76.5, Jugo na 125. Proti koncu sestanka se je zaradi povoljnega momenta za realizacije pojavilo na tržišču dovolj blaga ter so se omenjene vrednote zopet spustile na višino tečajev prejšnjega dne. Povpraševanje po njih pa je ostalo kljub temu živahno. Včeraj je zabeležila zlasti velik porast Praštediona, ki se je dvignila na 1060 napram 980 prejšnjega dne. Srpska se je zaključila po 144 napram 141. Obrtna je zaključila svojo rehabilitacijsko pot, dosegla je nominalo in se dviga dalje. Teden ie končal s tečajem 10S.
Ilausse bančnih vrednot je bila .izzvana, kakor zatrjujejo v borznih krogih, edinole zaradi mnogo povoljneišega obrestovanja, ki ga nudijo ti papirji danes, ko je vložna obrestna mera pri denarnih zavodih zelo znižana. Isto velja tudi za državne papirje, za katere vrhu tega prihajajo obilni kupni nalogi iz inozemstva. Pa tudi po naših privatnih bančnih papirjih se mnogo poprašuje iz inozemstva. Med inozemskimi kupci naših papirjev ie na prvem mestu Italija.
Največje zanimanje je bilo ta teden za Vojno škodo, ki je zlasti v četrtek močno poskočila zaradi vesti, da Narodna banka kupuje večje količine za svoj račun. Včeraj se je dvignila Vojna škoda na 34S napram 315.5 v petek prejšnjega tedna. Investicijsko posojilo je po prehodu na trgovanje brez kupona poskočilo na 82. Enako so porasle agrarne na 54. Zanimanje inozemstva za državne papirje je stalno in je zato verjetno, da bodo ti papirji še poskočili.
Za industrijske papirje pa je bilo ves teden zanimanje neznatno, zlasti za iz-venkulisne. Tu in tam so dosegli po kakšen zaključek Eksploatacija, Šeče-rana, Gutmann in Trbovlje.
Na deviznem tržišču ta teden ni bilo znatnejših sprememb. Le zadnja dva dneva se ie tendenca v devizah neznatno okrepila zaradi lahne oslabitve dinarja na curiški in newyorški borzi. Vzrok tej oslabitvi je neznan. Včeraj so zaradi te oslabitve dinarja, pa tudi zaradi večjega povpraševanja vse devize poskočile za nekaj točk. Narodna banka, ki ie že dalje časa nastopala kot glavni kupec, ie začela včeraj nonuiati blago skoro v vseh devizah. Promet ?c ves teden razen v pondeljek. ko je dosegel 22.5 milijona dinarjev, zelo zmeren in se ie pibal dnevno med 7 do 9 milijoni
V današnjem svobodnem prometu ie bila kupčija v bančnih in državnih papirjih zelo živahna. Tendenca se je po včerajšnjem popoldanskem neznatnem oslablien.iu ponovno okrepila zaradi večjega povpraševanja. Eskomptna se ie trgovala po 145. za Jugo se ie čul denar po 118. Hipo 74.5 in za Praštedi-ono po 1055. Voina škoda, promptna. se je trgovala v večjih količinah po 349 do 351. za december po 365 do 366 in za november po 360. Investicijsko posoiilo je poraslo r.a 84.5, dočim so se agrarne iskale celo po 57. — V devizah ie bila tendenca nespremenjena. Promet je bil zaradi židovskga praznika prav mai-hen. Taksaciie za posamezne devize so bile okrog poldneva: Dunaj 793 do 793.5. Italija 231 do 232. London 272 in sedem osmink — 273.25. Newyork 56.22 in pol — 57, Praga 166 in sedem osmink — 167 in Švica 0 do 10S7.
je šc okoli 330.000 skavtk«Girl Guides. ki so namenoma popolnoma ločeno organizirane. Posebno to dokazuje, da ima Scouting glo« bokejši pomen kakor ekserciranje. Za igra« nje «vojakov» bi se angleške deklice težko udružile. Seveda angleške deklice niso sa« r.jave. Mnogokrat so čudovito Ijubeznjive, tod? so obenem pogumne in krepke mladen« ke. Kič kai preveč rade ne pletejo in vezejo, gospodinjstvo vodijo kar tako poleg druge« ga, toda zelo spretno. Gotova čilost, pri« pravljencst za življenje in srčnost — vse to je tudi del idealne ženske vzgoje in to vodi presenetljivo mnogo deklic k skavtizmu.
Tako na Angleškem. Pri nas pa je težje. Krivda leži na onih, ki bi se za mladino morali več zanimati, pa raje posedajo po gostilnah in kavarnah. Kljub malenkostne« mu zanimanju in podporam so slovenski skavti dosegli že"Iepe uspehe. Vendar je vse to le kaplja v slovenskem pijanskem morju. Zato več zanimanja in ljubezni našim skav« tom! Skavtska ideja to zasluži, ker bi bila tudi pri nas lahko najvažnejši in najučin« kovitejši vzgojni faktor za pridobivanje do« brih ljudi in izvrstnih državljanov!
Sili volk.
Če oče s svojim sinom krokat gre t g 0
Pride jutri v Elitni..,
V
Kako naj se zboljša kakovost mgoslovenskega hmelja
Na III. gospodarskem kongresu v Beogradu, ki se vrši včeraj in danes, ie na programu tudi vprašanje zboljšanja kakovosti hmelja. Vse hvale vredno ie. da so naši gospodarski činitelji posvetili pozornost tudi tej kmetijski produkciji, ki zavzema v naši državi sicer majhno površino, toda se na tej majhni površini pridela produkt velikanske vrednosti, ki tvori v naši trgovinski bilanci precejšnjo postavko.
Kakor je razvidno iz programa gospodarskega kongresa, referirata o tem vprašanja zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ter v Novem Sadu. Zadevni referat novosadske zbornice je bil te dni objavljen v časopisju. Iz njega povzemamo:
«Kultura hmelja je omejena na dve okrožji na severu naše države, na Slovenijo in Vojvodino, odnosno Bačko. V Vojvodini se sadi hmelj na večji površini kakor v Sloveniji. V številkah izraženo je razmerje 3:1. Kultura hme':a v Bački se je pričela šele v zadnjih 50 letih močneje razvijati.
Kakovost jugoslovenskega hmelja je povprečno dobra; ravna se po vremenskih prilikah in načinu pridelovanja. Zaradi tega morejo tako v kakovosti kakor tudi v cenah nastati v enem in istem letu velike razlike. Povprečno dobe naši producenti za svoj hmelj 20 do 25 odst. manj, kakor znaša cena najboljšega hmelja na svetovnem trgu. Ta razlika pa ni nastala samo zaradi slabše kakovosti domačega hmelja, temveč ima svoj vzrok tudi v pomanjkanju trgovinske organizacije prodaje. Po tem se morajo tudi mere v svrho dvignienia vrednosti našega hmelja gibati v dveh smernicah, in sicer: a) tehnična izpopolnitev produkcije in b) organizirano zboljšanje valorizacije pridelka.
Ker gre za blago, ki še danes predstavlja vsoto 100 milijonov dinarjev v naši izvozni trgovini, zahteva ureditev tega vprašanja živahnejšo pozornost s strani poklicanih činiteliev.
Predvsem se mora pri hmeljarstvu posvečati posebna pozornost sortiranju in plemenitemu sadežev, kar .ie pri nas v Vojvodini še komaj znano. Razen tega zahteva hmel.iska rastlina posebno obdelovanje zemlje. V to svrho bi bila zelo potrebna vzorna hmeljišča, ki bi se mogla organizirati z državno pomočjo s strani kmetijskih zadrug ali posebnih hmeljarskih zadrud, ki bi se morale v to svrho ustanoviti. Zelo koristni bi bili tudi dobro izšolani potovalni učitelji, ki bi pojasnjevali producentom obdelovanje zemlje ali ravnanje s pridelkom, na primer pri obiranju, sušeniu in basanju.
Dočim se obdelovanje hmeljišč in ob-rezavanje rastlin precej pazljivo izvršuje. je postopanie pri obiranju, sušenju, stiskanju in basanju zelo pomanjkljivo, tako da Iimeli zaradi slabega ravnanja izgubi velik del svoie vrednosti. Obiralci so nepoučeni in ne znajo pravilno trgati kobul. Zato bi bilo neobhodno potrebno, da se hmeljarji povsod organizirajo in da ne sprejemajo delavcev, ld niso pri obiranin skrajno pazljivi.
Prodajo hmelia, katerega kakovost je tako zelo različna, je zelo težko organizirati, zlasti ako je mnogo majhnih pro-ducentov. Predvsem bi bilo potrebno, da se doseže enakomerna kakovost hmelja, vsaj za eno in isto leto, in da se ustanovi Osrednii zadružni urad za prodajo hmelia. Na ta način bi si mogli tuji kupo! nabaviti večje količine blaga na enem in istem mestu brez velike izgube časa in brez velikih izdatkov. Razen tega bi morala za jugoslovenski hmelj delati večia propaganda, da bi ga na zunanjem trgu bolje poznali. Mogoče bi se moglo to naibolje doseči, če bi se eden mednarodnih hmeliarskih kongresov vršil v Bački. Potom stikov naših producentov s trgovci in hmeljarji za-pada bi se mogli mi oprostiti dra^eea in nepotrebnega posredovanja Češkoslovaške. Nemčije in Avstrije. To bi bilo tem bolj potrebno, ker ti posredovalci izdajajo često tendencijozna poročila o staniu hmeljskih nasadov, o cenah in drugem ter tako skušajo umetno znižati ceno našega hmelja.
Za ureditev prodajnih prilik našega hmelia bi vrhu tega bilo potrebno, da pokažejo tudi državna oblastva večje zanimanje za to važno gospodarsko panogo. Vagoni za transportiranie hmelja bi se morali vedno hitro dobiti. Končno naj bi tudi davčna oblastva uvidela, da se kultura hmelja ne izplača vsako leto in da niso samo dohodki veliki. temveč da so tudi izdatki ogromni.*
V tem referatu, ki smo ga podali v glavnih obrisih, so nedvomno nekatere misli dobre. Glede prodajne organizacijo dvomimo, da bi se dala izvesti na gornji način, skupno za celo državo pa prav gotovo ne. ker se prideluje v obeh hmeliskih okrožjih različno blago, ki se bo zaradi različne zemlje in različnih klimatičnih razmer vedno razlikovalo, čeprav se začne gojiti v obeh ookraii-nah ena in ista vrsta hmelja. Dalje jc
znano, da je kakovost slovenskega hmelja boljša kakor baškega in da mnogi inozemski kupci, ki pridejo v Slovenijo, izrecno zahtevajo, da se v slovenski hmelj ne meša baški. Tudi ima slovenski. odnosno savinjski hmelj zbog svoje boljše kakovosti običajno višje cene kakor baški. Mnogo interesov pa imajo hmeljarji obeh okrožij skupnih in zato bi bila potrebna v tem pogledu poglobitev skupnega postopanja.
Ljubljanski trg
Novega ta teden ni bilo nič. Podražila so sc jajca, solata in paradižniki. Cena jaj« cem sc je določila za par na 3 Din, vendar so jih nekatere gospodinje glede na po« manjkanje plačevale tudi dražje, kar jc v vsakem oziru obsojanja vredno. Če občin« stvo samo ne bo pomagalo oblastvom, po« tem bodo postale cenc za nižje sloje nc« vzdržne. Sadja vsakovrstnega jc bilo do« volj, a zahtevajo kmetje zanj precej viso« ke cenc. Gob letos, kakor kaže, ne bo mno go; na trg jih prinašajo le malo. Tudi cena krompirju je precej visoka, ker letos meč« no gnije.
Cene so naslednje: meso: goveje v mes« nicah 16 do 19, na trgu I. IS. II. 15, III. 9, jezik 18 — 19, vampi 9 — 10, pljuča 6 — 8, jetra, ledvice, možgani 18 — 19, teletina 17 do 20, telečja jetra 25 — 30, pljuča 20, svinjsko meso 20 — 27.50, pljuča 10, jetra 15 — 20, ledvice 27.50, glava 7.50, parklji 5, trebušna slanina 25 — 26, riba in salo 29
—	30, mešana slanina 28, slanina kranjskih prašičev 22.50 — 25. slanina na debelo 29, mast 30 — 31, šunka 35 — 37, prekajeno meso 30 — 35, prekajeni parklji 12, prekaje na glava 15, jezik 35, koštrunje meso 15, kozličje 20, konjsko 9 — 12, krakovske in debrecinsko klobase 44, hrenovke, safala« de, posebne 35, tlačenke 20, polprckajenc kranjske 32 — 40, suhe kranjske 67, preka« jena slanina 3C — 35 Din za kg. Perutnina: piščanec 15 — 25, kokoš 25 — 35, petelin 25 — 40, raca 25 — 30 Din komad. Zajec: domači 8 — 18, divji 35 — 55 Din za ko« mad. Ribe: krapi 26 — 32.50, ščuke, šlajni 25 — 30. postrvi 55 — 60, klini 13.50 — 15, mrene 17.50 — 20, pečenke 8 — 12.50, som 40 Din za kg. Mlečni izdelki: mleko 2.50 — 3 Din za liter, sirovo maslo 45, čajno 60. kuhano 45, bohinjski sir 38, 6irček 9 — 10 Din kg. Jajca: 3 — 3.25 Din par. Kruh: beli 6, črni in rženi 5 Din kg. Sadje: luksuzna jabolka 7, jabolka I. 6. II. 5, III. 2.50 do 4, luksuzne hruške 12, hruške I. 8, II. 6, III. 2.50 do 4 Din kg, ena limona 0.75 — 1 Din, sveže fige 10, orehi 10, luščeni orehi 35, češplje 3 — 5, grozdje 8 — 12, breskve 7
—	12, suhe hruške 9, suhe češplje 18 Din kg. Špecerijsko blago: kava Portoriko 68 — "2, Santos 52 — 56, Rio 44 — 52, pražena kava I. 84 — 100, II. 72 — 76. III. 56 — 60, kri« stalni sladkor 14, v kockah 16, riž 8 — 12 Din kg, namizno olje 22, jedilno 19, vinski kis 4.50, navadni kis 2.50 Din liter, so! 4.50, celi poper 34, mleti poper 36, paprika III. 20. sladka paprika 52 Din za kg, petrolej 7 Din liter, testenine 10.50 — 14, pralni lug 3.75, čaj 72 — 120 Din za kg. Mlevski iz« d siki: moka «0» 5.25 — 5i0, «1» 5, «2» 4.50
—	4.75, «3» 4 — 4.25, «5» 4, «6» 3 — 3.50, kaša 6, ješprenj 6 — 7, ješprenček 10 — 14, otrobi 2.50, turščična moka 3.50, turščični zdrob 4.50, pšenični zdrob 650, ajdova mo« ka 7 — 9, ržena moka 4 — 4.50 Din za kg. Žilo: pšenica 300 do 310, rž 275 — 300, ječ« men 220 — 230, oves 220 — 270, proso 330, turščica 245, ajda 325 — 335, fižol, ribničan 400, prepeličar 350, grah 400, leča 600 Din za 100 kg. Kurivo: premog 270 — 460 Din za 100 kg, trda drva 140 — 180. mehka 100 Din za kubični meter. Krma: sladko seno 75, polsladko 50, kislo 40, slama 50 Din za 100 kg. Zclenjai-a in sočivje: solata 5 — 7, radič 6, pozno zelje 0.75 — 1. rdeče zelje 2 — 3. kislo zelje 3.50, ohrovt 2 — 3, karfi« jola 10 — 20, koleraba 4 — 5, kolerabe pod žemljice 0.75 — I, špinača 7 — 8, paradiž« niki 4 — 5, kumare 0.75 — 1, buče 0.75 — 1, fižol v stročju 5 — 7, lužčcri fižol 2.50 — 3, čebula 2 — 2.50. česen 15, krompir 1.50, repa 0.75 — 1, kisla repa 3 Din za kg, jur« čki 5 — 6 Din merica, korenje 1 — 4, peter šilj in zalenjava za juho 7 — 8, pesa 3, redkve 3 — 4 Din kg, makincana 2 Din komad.
Mariborski trg
Včeraj so pripeljali slar.inarji na trg 34 vozov mesa in slanine, ki sta sc trgovala r J 12.50 — 25 Din za kg po kakovosti in vrsti. Krompirja jc bilo 46 vozov po ccni 0.50 — 1 Din za kg, čebule 14 vozov po ce« ni 1.75 — 4 Din kg in zelja 22 vozov po 0.75 — 1 Din glava. Ostale ccne so bile: Pcrotnina: kokoš 30
—	40, piščanec 40 — 50, gos 45 — 55. raca 30 — 40, puran 40 — 100 Din za komad. Domači zajet: 11 — 45 Din komad. Ze/c.-njava in soSvje: karfijola 1 — 5, čtsen 15
—	20. čebula 130 — 3, ohrovt 0. 25 — 2, kislo zelje 4, HcN repa 2, buče 1 — 3.75. paradižniki ljo — 2 Din kg, šopek peter« šilja 0.25 Din, solata endivija 0.25 — 1.25. glavnata 0.50 — 0.75 Din komad, špinača
1	Din kupček, gobe 1 — 2.50 Din kupček. Mlečni izdelki: mleko 2.50 — 3, smetana 12 — 14 Din liter, sirovo maslo 40 — 44, kuhano 60, čajno 65 — 67 Din kg. sir 4 — 7.50 Din komad. Jajca: 1.50 — 1.75 Din ko« mad. Žito: pšenica 2 50 — 3. rž 2.25. ječmen
2	— 2.25. turščica 2.50 — 2.75. oves 1 50 — 1.75, proso 3.50 Din kg Sadje: jabolka 3 — 5, hruške 5 — 8, češplje 3 — 6. breskve
8 — 10, grozdje 8 — 10 Din kg, brusnice 10, maline 5 Din liter.
Nadalje so pripeljali kmetje včeraj na trg 10 vozov sena, 6 vozov otave in 3 voze slame. Cene: seno 50 — 60, otava 67.50 — 72.50, slama 35 — 37.50 Din za 100 kg.
Tržna poročila
Dunajska borza za kmetijske produkte
(18. septembra.) Razpoloženje se more označiti kot prijazno ob majhni kupčiji. Ponudba v rži in pšenici je slaba, toda tudi povpraševanje ni posebno živahno. Promptna turščica je popolnoma manjkala. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovno-prometni davek uradno na debelo: pšenica: domača 37.50 — 39, madžarska potiska 43 — 44.50, nova 39 — 41.50; rž: domača 29 — 31; j e č m c u • domači 35 — 43, slovaški 42 — 45; turščica: 31.50 — 32.50; oves; domači 25 — 30.50.
Hmelj
Žatec (ČSR.), 18. septembra. Zelo čvrsta tendenca. Cene 4300 do 4650 Kč za 50 kg.
Žalec v Sav. dol., 19. septembra. Večina hmelja v Savinjski dolini je že prodana. le Zalčani ga še drže. Kupčija skoraj stoji. Posamezne partije so bile prodane po 125 Din za 1 kg.
—	Porast cen na žitnem tržišču. Na našem žitnem tržišču se zadnje dni pokazu:e večje naraščanje cen. Vzrok je v zmanjšanih dovozih spričo deževnega vremena in v povečanem povpraševanju s strani domačega konzuma kakor inozemstva. Povpraševalo se ie predvsem po pšenici, ki notira v Sremu okrog 260 in v Vojvodini 270. Enako je promet v beli moki dosti živahen, dočim za črne moke ni povpraševanja Moka »0« notira 450—460 Din franko nakladalna postaja.
= O novem državnem posojilu so začeli pisati razni listi. Novo posojilo naj bi dala Amerika v znesku od 50 do 100 milijonov dolarjev. Po naših Jniormacijah so vse te vesti izmišljene. Ne samo da sedaj ni ugoden trenutek za najetje posoula, nego je še druga okolnost, ki nam tudi v pravnem oziru onemogoča novo posojilo. Kakor znano smo leta 1922. sklenfli z Blairovo skupino pogodbo za 100 milijonov dolarjev. V tej pogodbi smo se napram Blairovi skupini, obvezali, da ne bomo najeli nobenega drugega inozemskega posojila brez dovoljenja te skupine, dokler ne vrnemo tega dolga. Dosedaj smo dobili od Blairove skupine vsega skupaj šele 25 milijonov dolarjev. Ostali znesek nam je šc na razpolago, moramo pa ga vporabijati izključno v investicijske svrhe. V finančnih krogih vedo. kako težko je plačevati obresti in amortizacijo, zato se branijo novih posojil.
= Položaj na tržišču Jajc. Cene v naši državi v splošnem čvrste zaradi običajno manjše produkcije v tem času. V Sloveniji se povprečno prodaja na drobno komad po 1.75 Din. Le drobnejše blago se dobi tudi po 1.50 Din komad. Izvoz jajc !e običajen. S Švico in Nemčijo se vrši trgovanje na bazi 210—212 švicarskih frankov za zaboj. Na Dunaju notira prvovrstno jugoslovensko blago 20—21 grošev komad, dočim so jajca drugega izvora cenejša. V Londonu stane jugoslovensko blago 16 šilingov ra 120 komadov. Nakupne cene v naši državi se gibljejo med 1—1.25 Din komad.
= Cenovnih za prodaja smodnika kainni-ktita in strelnih vrvic, vebaven od 1. avgusta t. !. do nadaljne naredbe, ie objavljen v zadnjem cUradnem listu* št. 88.
= V trgovinski register so se v Sloveniji vpisale naslednje tvrdke: Ivan Budkovič, trgovina z mešanim blagom v Cerknici; L. Ornik, specijalna trgovina z gumenimi dežnimi plašči, podveznicami, naramnicami, pasovi, žepnimi robci lil impregniranim blagom v Mariboru; Josip Ka:fež trgovina z vinom v Novih celili pri Kočevju; Cvetličarna Palma Fran StTes v Podčetrtku; Karel Ba-stiančič, trgovina z mešanim blagom v Slo-venjgradcu: Jakob Klemenčič, trgovec z usnjem v Šoštanju. Izbrisala se je tvrdka:
1.	Modic v Novi vasi pri Rakeku (ker Je obratovanje prenehalo).
= Redni občni zbor imajo Termotehnični zavodi, d. d. v Račjem pri Mariboru, dne 29. t. m. ob 11.'v prostorih Zadružne gospodarske banke v Mariboru.
== Konkurzl ln poravnave. Konkurz Je razglašen o imovin: Antona Splihala, trgovca v Št. Iliu nad Turjakom. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju je 8. oktobra ob 10. uri. — Konkurz razglašen o imovini Aloiziia Slanca. trgovca v Selah pri Ptuju, je odpravljen, ker je bila vsa masa razdcVena. — Poravnalno postopanje Mateja Zorka, trgovca v Št. Juriju ob južni železnici, je pravomočno ustavljeno, ker upniki niso pristali na dolžnikovo ponudbo.
= Somborska blagovna borza je imela te dni izredno glavno skupščino pod predsedovanjem predsednika ar. Fmila Paliča. Izvoljeni so bili rova uprava, razsodišče in finančni odbor. Borzna uprava je soglasno Izvolila za svojega predsednika dr. Ernlia Paliča. Borza se bo svečano otvorila dne 4. oktobra t. 1. dopoldne, a prvi delovni da:i bo dne 5 oktobra t. 1.
—	Oddaja trt iz državnih trtnic. Veliko županstvo ljubljanske oblasti nam Je poslalo naslednji razglas: Po odloku ministra za kmetijstvo in vode z dne 17. avgusta t. L se glede oddaje trt za prihodnjo saditev iz vseh državnih trtnic razglaša to-le: 1.) V letošnji jeseni in pr hodni! pomladi bo prodajna cena v vseh državnih trtnicah za 1000 trt naslednja: a) za kijuče ameriških trt (podlog), dolgih 35 — 40 cm: I. vrste po 100 dinarjev, II. vrste po 35 dinarjev; b) za sajenke (korenjake) ameriških trt: I. vrste po 250 dinarjev, II vrste po 75 dinarjev; c) za cepljenke (cepljene sajenke): I. vrste po 1500 Din, 11. vrste se ne prodajajo, temveč se zopet vlože v trtnice; d) za ključe (cepiče) domače trte. 80 cm dolge, 80 D:n.
2.)	Gornje cene se, kolikor se nanašajo na ključe ameriške trte, zvišajo za 100 odst., to je za: ključe I. vrste od 100 Din na 200 j Din, ključe II. vrste cd 35 Din na 70 Din i in sicer za oue naročnike, ki lih viamejo I
več kakor 5000 za vlaganje v trtnice, da st dobavijo sajenke, oziroma cepl.icnke za prodajo. 3.) Srezke in okrožne trtnice, ki nimajo dovolj proračunskih sredstev, d.ibe lahko ključe in sajenke iz državnih trtn:; brezplačno in to po odredbi oddelka za vi-nogradništvo in sadjarstvo. 4.) V trtnicah, kjer Je povpraševanje po trtah večje, kakor sc iih je pridelalo, se vpišejo poeai.; privatni naročniki kvečjemu za 1000 cep. ijenk ali 2000 sajenk, oziroma 5000 ključev, 5.) Osebam, ki potrebujejo naročene trte za razširjenje ali izpopolnitev že obstoječih vinogradov, ni potreba predlagati ob nsr--čilu trt potrdil srezkega ekonoma o koliii-ni apna v dotičnern zemljišču, dovoli je, če navedejo v prošnji, katero podlogo so r bili doslej na dotičnern zemljišču in ali se nahaja že prej nasajeni vinograd v dobrem stanju. 6.) Gfrde čl. 15., točke 1 pravilnika za izvršenje zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, velja za letos i jema, da naročniki ključev in sajenk niso dolžni predložiti predpisanega potrdiia pristojnih občinskih županstev, da potreb'.'/. trte za izključno saditev na lastnih ze:r....-ščih.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v LJubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe za dobavo 3780 ovoiev žičnikov; do 2. oktofcr-ponudbe za dobavo prepojenih brzojavnih drogov ter za dobavo zveznih vijačnh spon. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju te direkcije. — T rckcija državnega rudnika v Brezi sprej:-ma do 24. t. m. ponudbe za dobavo 1000 kg riža, do 10. oktobra pa ponudbe za čoba\ jamskega kabla iu spojnih obojk. — Dne 6. oktobra se vrši pri direkciji državnih žeici-nic v Subotici ofertalna licitacija glede d -bave 2000 kub. metrov Iomljenega kamna. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trg • vino obrt i* industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Kartelirauje poljske, češkoslovaške in jugoslovenske Industrije pohištva. Kak :
poroča časopisje, je Zveza poljskih tvori -čarjev pohištva prejcia poziv češkoslovaških in jugoslovenskih podjetij upognjenega pohištva, naj bi se ustanovil skupni kai:.'. v svrho, da se dosežejo čim povoijnejši p • goji za izvoz. Tekom zadnjega zborovanji Zveze poljskih tvorr.ičarjev pohištva se je ta poziv vzel v pretres, vendar do končnega zaključka v tej zadevi ni prišlo.
—	Trgovinska pcga'ar.,;a med Avstrijo Nemčijo. Z Dunaja poročajo, da bo odpo: -val te dni sekcijski šei dr. Schfiller v Berlin, kjer se bo pogaja! glede dodatne pogodbe k tariinemu dogovoru med Avstrijo in Nemčijo. Avstrija ima sedaj tarifne d -gevore s 5 državami: z Italijo, Francijo, Nemčijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. V vseh teh pogodbah pa ie predvideno, naj sa izvrši razširitev dogovorov, čim se pokaže:?, potreba in možnost. S Češkoslovaško so : : ponovno dogovorile dodatne tariie h trgov;:, ski pogodbi, ki je stopila v veljavo 1. januarja t. 1.
;= Izdaja drobiža po pol šilinga v Avstriji se Je začela z včerajšnjim dnem. Novci so !z srebra.
—	Vest o uvedbi nove valute v Italiji.. «Newyork Herald* prinaša iz Rima vest, da namerava italijanska vlada stabilizirati liro na bazi 100 lir za 1 funt šterling. Čim bo stabilizacija dosežena, se bo uvedia nova valutna cdinica, ki bo približno štirikrat toliko vredna kakor sedanja lira. Ta operacija bo po ist! vesti izvršena s pomoč ameriškega posojila v znesku 50 milijonov dolarjev, ki ga obeta skupina ameriški?' bank.
= Položaj na madžarskem lesnem trž'čču Po budirrpeštanskih vesteh se položaj r.a madžarskem lesnem tržišču postopno boljšal vendar sedanji promet daleko zaostaja za predvojnim prometom. V zadnjem času je beležiti nekaj večjih zakkučkov. Razvoj večje kupčije ovira veliko pomanjkanje kapitala. Uvaža se največ rumunski les. Cene slovaškega lesa ne konvenirajo. Jugoslov. les se uvaža v manjših količinah. Povpraševanje pa je večje po drvih za kurjavo, kakor po gradbenem lesu. ker je gradbena delovnost majhna. Zaloge lesa v Madžarski so seda' ma hne.
= Položaj na tržišču kave. Po daljši suši ie v Braziliji zopet deževalo, kar je izoclj-šalo stanje kavnih nasadov. Zato peka zaje jc tudi cene tendenco lahnega nazadovan;a kar je nekoliko oživiio kupčijo na tržiščih kave.
Bor^e
19. septembra:
CURIH. Beograd 9.20, Berlin 1.2330. Nctv york 518.10, London 25.115. Pariz 24.55, Milan 21.30, Praga 15.35. Budimpešta 0.0l)72o0, Bukarešta 2.50, Sofija 3.75, Varšava 86, Dunaj 73.
TRST. Radi židovskega novega leta in praznika sv. Gennara danes ni bilo oiicijcl-ne borze. V prostem prometu so notiral! papirji: AssicursTione Generali 6450, Riu-nione Adriatica 3200. Dolarji so bili po 24.30 do 24.40, angleški funti po 117.75 — 118. dinarji pa po 43 — 43.30.
BERLIN. Beograd 7.46, London 20.335, Newyork 4.195, Milan 17.27, Pariz 19.90, Praga 12 43, Curih 80.96. Dunaj 59.07.
LONDON (opoldne.) Beograd 272, Italija 118, Švica 25.11, Dunaj 34.43.
NE\VYORK (zaključno po borzi 18. t. m.) Beograd 1.78, London kabel 484.68, Švica 19.31, Italija 4.11 in pol, Dunaj 14.25.
Onotarjate se. da eden pa( nogavic z žigom In znamka (rdečo, modro ali zlato)
„klju£«
traja kakor štirje pari drugih Kupite eden par in prepričajte SC. — N gavlcc brez žig3 .ključ" 50 ponarejene.
93-» P
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialn« namene občinstva, vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Ženitve, dopisovanje ter ogla«) strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 •—. Najmanj«! istitk Din !<>•-%
Poslovni prostori
se začasno nahajajo v -iVolfovi nlicl 1 n — Se priporočam P. Capuder, krojaštvo in trgovec tejo-vadnih potrebščin. 23542
Kuhanja za
žganjekuho
e vso pripravo in posofif ter žganjem ali brez litega. se odda. Ponudne pod »Bodočnost« na npravo — »Jutra«.	23580
Vulkanlzira
rse VTSte gumija parna vulkanizucija P Škafar v Ljubljani. Rimska cesta 1!
270
Sode
ia vino. žganje olje. met. mast in petrolej, kakor tudi
tra i::-po rt in hrambo ima vedno v zalogi vsako množino
Fran Repič
sodarsko podjetje v Ljubljani. — Istotam se sprejemajo vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Solidno delo, točna postrežba.	£84
Kovačija
na vodni obrat, v prometnem kraju, v bližini me=ta ali trga, se vzame v na-iem. Naslov pove upea\» »Jntra«.	23819
Boljša šivilja
b! hodila na dom šivat in se cenj. damam najtopleje priporoča. Naslov v upravi »Jutra«.	23651
Pekarna
na zelo prometnem kraju v Mariboru se odda v najem. Naslov v upravi »Ju-ira«.	23578 |
Gospodična
za Niš k štirim otrokom v starosti 14. '2. 10 in 4 let, «e išče Mornla bi jih poučevati klavir, francoščino in nemščino. Hrana te oskrba dobra, plača po dogovoru. Ponudbi priložit-' fotografijo. Naslov v up--Jutra«.	23591
Samostojni krojači
dobri, za dansko konfekcijo, se iščejo za stalno delo Zgljsiti se je v trgovini »Elite«, Prešernova ulica 7 .	28670
Prodajalka
poštena, zanesljiva in pridna. se takoj sprejme. Ponudbe pod »Poštena 11627« na upravo »Jutra«. 23757
Krajevne
zastopnike
proti visoki proviziji išče tvornica ra slamnike. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »13«.	23755
Žasrovodia
popolnoma vešč izdelave hrastovega in bukovega lesa, kakor vseh manipulacij na skladišču, trezen, zanesljiv. se išče. Ponudbe pod »Zagovodja M.« na upravo »Jutra«. 2S236
Gospodična
ali dekle, čedne zunanjosti, zanesljiva in varčna, zmožna nemščine v pisavi in debrejrs kuhanja, se sprejme. Ponudbe pod »Gospodinja« na unravo »Jutra«.
23341
Čevljarska
pomočnika
dobro izvežbanega, za zbi-to in šivano delo, sprejme Ivan Hafner, Škofja Loka.	23831
Pekovski mojster
mlad. samski, išče pekarijo v mestu v najem. Plača 7.u eno I«to naprej. Ponudbe pod »Takoj ali pozneje« na upravo »Jutra«.	23837
<do&e>
Več čevljarskih
pomočnikov
dobro izurjenih, sprejme v trajno delo Jože Močnik, Tršifc 194 Plača po doeo-voru.	23323
Akviziter
fnteligenten. agilen in po-Sten, fe takej sprejme. V slučaju uporabljivosti stalno nameččenje. Ponudbe i-od »Agilen« na Aloma — Company, Ljubljana. 23S1S
Vajenca
r trgovino z mešanim bla-com in delikatesami sprev roc Ivan Rus, Bled. Nastop takoj.	f23518
Korespci: *ent?njo
popolnoma samostojno v
slovenščini. srbohrvaščini in nemščini, sprejme večje podjetje v Ljubljani — Ponudbe pod .»Korespon-d^ntinja 501« na upTa%«» »Jutra«.	23497
! Dva čevljarska
pomočnika
se sprejmeta takoj Hrana iu stanovanje v hiši. Plača po doeovoru. T. Flaoh, Bevfiko. Trbovlje. 23312
2 so!idna potnika
za takoj se iščeta za potovanje po Kranjskem, in si-| cer 1 po možnosti s sedežem na Gorenjskem, a drugi na Dolenjskem ali Notranjskem, ra prodajo šivalnih strojev. Potniki, ki zastopajo že enak predmet ali so v enaki stroki že z uspehom delovali ter eo pri privatnikih dobro vpeljani, naj stavijo svoje pcudbe z navedbo referenc na upravo »Jutra« pod »Agilni potnik«. 23615
Kuharica za vse
so sprejme k majhni družini na deželi. Z a težja dfla je pomočnica Naslov, kje se predstaviti, pove uprava »Jutra«.	23561
Potnik
ti potuje stalno po Sloveniji in je pri špeceristih dobro vpeljan, dobi tovarniško znstopstvo proti proviziji. Ponudbe z referencami na poštni predal 152 Ljubljana.	23539
KontoristfnSa
f znanjem nemškeei, po možnosti tudi laSkega in hrvat?k"£ra i.-zika,	—
sprejme v tovarno na deželi. Ponudbe s sliko ^ in zahtevki plače na poštni preda 152 Ljubljana. 2355S
Učenka
pridna, poštena, prednost ima sirota brez stariSev, dobi takoj mesto v trgovini z mešanim blagom. — Anton Kravanja, Beirunje pri Cerknici.	23856
Sprejme se takoj
več čevljarjev za teksana in zbita dela. P. Gregorc, Maribor, Pod mostom 22 23709
Kuharica
pridna In zvesta, katera dela tudi hišna dela ter ima veselje do vrta, se sprejme na deželo 1. oktobra. Ponudbo pod >29« na upravo »Jutra«. 23727
Postrežnica
mlada, se sprejme. Naslov v upravi »Jutra«. 23780
Pek arl.ia
sprejme poslovodjo ev. re mn io odda v najem ali na račun. Ivan Mikolič.
trgovec in srostilničar v Šmartnem pri Slovenv gradeu	23583
Geometer
I*če samostojna mlajša moč. vešča v kata-tru. za sta'r.o. po motnosti takojšnji nastop. Ponndbe r navedbo plače na: Incr. T.eo Stra??, civ. inž, pisarna Snbotica, ATI Pašičevn 2.
2:1234
Klobučarskesa
pomočnika
sprejmem Delo stalno — Vešč moia biti popravil ln izdelovanja copat Naslov rove uprava »Jutru*
23233
Krasno bodočnost
si lahko ustvari učener v starosti od 15 do 18 leta. ako vstopi v na? fotoke-mični atelje. Prednost ima jo učenei. ki ima'o veselje za ri«nn;e. Ponndbe naj <e vpošl;ejo na upravo »Jutra« pod »Ri*ar«. 23667
Volonterka
za pisarniška dela. absolv trz šele. ki bi imela ev. veselje do trgovine. — sprejmo. Naslov v upravi »Jutra«.	23677
Ža^ar
zmožen popravil in ve?C v svoji stroki za vodno Žasro s tremi do Štirimi listi, se spreime za takojšen nastop. Več se izve pri Antonu Milivec. Dolenja vas, pošta Cerknica. 23742
Agilnega solidnega rastonnika
proti visoki proviziji išče tvomiea za štampiljke. — Ponudbe na upravo »Jntra« pod »13«.	23754
Pleten
izurjena v vseh delih, se sprejme. Naslov v upravi »Jutra«.	23791
M istini*a
išče ^elavko. prvovrstno
moč. Naslov v upravi »Jutra«.	23787
Š?vflja
dobra prirezovalka, se — sprejme. Prednost imajo one. ki «o že nad eno I*to za tovarne šivale. Naslov pove uprava »Jutra«. 23769
Dekle
polteno ir pridno, ki bi šlo k mali družini v Pra-ro. kjer najde drusri dom. iščem. Cenj. ponudbe pod »7.'ata Praga« na upravo »Jutra«.	2379G
Sprejme se
boljša cospodična k otrokoma sedmih mesecev in 5 let. obenem kot nomoc v cospodlnjstvu. Ponudbe pod značko »Zanesljiva 4n« na unravo »Jutra«. 23800
Čevltersk? monter
za vodjo večjr> dplavnic* se spreime. Reflektira ne =:imn na prvovrstno moč Prednost imaio oni. ki so tako podjetje že vodili In ki lahko polože kavciio. — Nastop takoj. Ponudbe z ravedbo do«<*da»!j«ga službovanja poslati do 24. t. m. pod »Vodja čevljarne« ca upravo »Jntsa«. 23740
Ježice
več vagonov, se kupijo proti takojšnji dobavi Ponudbe s ceno na upravo »Jutra« pod »Jezice«. 23799
Medičarski
pomočnik
izurjen, so sprejme poa pogojem, da je popolnoma samostojen v »beajzanju« Naslov se poizve pri »Oblastni zadrugi slaščičarjev, medičarjev itd. v Ljubljani«, Opekarska cesta štev. 26.	23G33
tiššeio)
Trgovski pomočnik
27 let star, išče službo v manufakturni ali špecerijski trgovini gre tudi za skladiščnike; nastop lahko takoj. Ponudbe pod »Zanesljiv« na podružnico — »Jutra*. Celje.	23322
Trgovski pomočnik
mlad, Izučen v mešani stroki in železnini, zanesljiv in pošten, išče 6lužbo na deželi ali v mestu. — Nastop s 1 novembrom ali 1. januarjem. Ponudbe pod značko »ll G.« na podružnico »Jutra« v Celju.
23321
Fotografski
pomočnik
Želi vstopiti v Ljubljani ali v drugem mostu v službo. Ponudbe na naslov V Kovica, Col, Vipava, Friuli.	23457
Zastopstvo
kakršnokoli za velik industrijski kraj sprejmem. Ponudbe pod »Zastopstvo* na upravo »Jutra«. 23489
Čevljarski
pomočnik
išfie stalno službo v mesiu ali na deželi, z lOletno prakso. Nastop lahko takoj. Ponudbe pod »Priden 11454« na upravo »jutra«.	23490
Strojnik
vegč vseh popravil, išče — službe. Naslov v upravi — »Jutra«.	£3551
Plačilna natakarica
z večletno prakso, želi mesta, najraje v prometnem krajn na deželi ev. tudi v mestu Ponudbe na upravo «Jutra* pod «Vestna*. — 23547
Trgovska moč
v Jelezninski stroki, vsestransko iivežbana, želi — službe v boljšem podjetju, tudi kot vodja podružnice proti kavciji. Ponudbe pon »Merkur« na upravo »Jntra«.	23557
Izprašan sfrojn'-
kurjač in ključavničar, trezen in zanesljiv. Išče službe. Naslov v upravi »Jutra«.	23622
Prodajalka
začetnica, išče namesče-nja v Ljubljani v trgovini z mešanim blagom prot! hrani in stanovanju ter malenkostni plači Din 100 mesečno. Ponudbe na upr. »Jutra« pod »Marljiva m poštena«	23803
M rfo frš"?ce
išče mirna stranka (hči z materjo"), brez otTok. za 1. november. Naslov pove uprava »Jutra«. 23514
Potnik
v Sloveniji in Prekmurju dobro vpeljan, sprejme zastopstvo v manufakturni in galanterijski stroki. Cenj. ponudbe pod značko »Vesten 188« na unravo »Jutra«.	2346D
Šivilje
spretne in izurjene za izdelovanje slamnikov, iščejo dela. Gredo tudi v inozemstvo. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Jutrac pod »Šivilje 76«.	236S6
Kot začetnica
(praktikantinja) žoli vstopiti v podietje oziroma trgovsko pi.-arno v Ljubljani gospodična s 4 glmn. razredi, treovskim tečaiein. ima lepo pisavo. — Dobra slov. stenoarafinja, izurjena na pisalnem stroju itd. — Grem 3—6 mesecev brezplačno. Oenj. ponudbe pod »Začetnica A-a« na upravo »Jutra«.	23255
Strojni klinčavmcar
dobra moč, kakor tudi iz urien v raznih montažnih delih, parnih napeljavah išče službo. — Ponudbe na npravo »Jutra« pod značko »Vesten 11564«. 23G65
Činovnik
trgovački naobraien, ozbl-Ijan odsrovarajučim nalo-cam. perfektan u »rpsko hrvat.-ikom 1 njemačkom jeziku. etrojeplsac. trati prim>erno kaneelarijsko ili putničko namjefctenje. Ide u provlnriiu. Ponnde molim na upravu »Jutra« pod »H — 11565«.	23664
Trgovskf potnik
kl potuje po celi Sloveniji, želi p-evzeti zastopstva alkoholnih proizvodov. Kravat. ma^ufaktnre, penia. nogavic in siično. Cenjene ponndbe se prosi poa »r. I. B. 8« ca opravo »jutra«.	23657
Kuhati
bi se rado Ho učit dekle iz dobre kmetske družine. Ponudbe pod »Čvrst« tn pridna« na npravo »Jntra«.	s 23802
Pametna
gospodična
iSče pri boljSi rodbini s otroki primernega mesta. Ponndbe pod »Izobražena« na upravo »Jntra«. 23766
Gospodična
zmožna pisarniških del. — strojepisja in blagajniška manipulacij«, išče mesu, kjerkoli. Ponndbe pod — »Vestna 11606« na upravo »Jutra«.	23764
Uradnica
isie službe. Gre tndi kot blagajničarka. Ponudbe — pod »Uradnica« na npravo »Jutra«.	23753
Absolventinja
trgovskega tečaja, vešča slovenskega, nemškega in srbohrvaškega jezika. — knjigovodstva ter strojepisja, ieli mesto kontori-stinje. Dopisi pod »Zanesljiva 11615« na upravo — »Jntra«.	23751
Polir
za visoko talne in železo, betonske zgradbe, išče primerne službe. Naslov v upravi »Jutra«.	£3792
B!aara'n'čarka
vešča tndi drugih pisarniških del, išče službe. Ponudbe na npravo »Jutra« pod »Natančna«. 28791
Obratovodia
ža?mvoflja
samostojna, starejša moč, z večletno vsestransko prakso in izobrazbo — uslnžben pri lesno industrijskem velepodjetju — mesta upravitelja, obrato-vodje, žagovodje. Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Obra-tovodja«.	23784
Ključavničarski
pomočn'k
izurjen v tej stroki, i¥?e mesta. Ponudbe r.a upravo pod »Ključavničarski pomočnik«. '	33718
Lekarniška
z dobrimi spričevali, išče mesta v droreriji, lekarni ali laboratoriiu. PonudDe ua upravo »Jutra« pod — »Praksa 11606«. 23763
Opekar
za vlaganje in odkurjavo vsakovrstne zemeljske opeke na staro peč ali brez peči. nastopi takoj ev. prihodnjo pomlad za izdelavo opeke. Verbič, opekar na Vrhniki.	23513
Kniigovodkinia
starejša moč. z večletno prakso, išče »talnega nameščanja v Ljubljani. — Ponudbe je poslati pod: »Vestna 11597« na npravo »Jutra..	23734
Ekonom
absolvent maribor>ke san-jarske in vinorejske šole. 33 let star, t večletno — prakso, verziran tudi v pisarniških poslih, išče pri-roerLo službo. Dopise poi! »P-anovec« na upravo »Jn-tra«.	S3722
Strojnik
strojni ključavničar, zmožen vseh popravil, želi premeniti mesto takoj ali pozneje. Cenjene ponu-lbe pod »Strojnik« na upravo »Jutra«.	23739
Pekovski podočnik
izvrsten delavec, išče slnl-be kot poslovodja, pred-pečnik ali siično. Nastop takej ali pozneie. Ponu-lbe na npravo »Jutra« po(l — »Prvovrstna moč«. 23759
Gospodična
kl zna dobro krpati in Šivati, iSče mesto v modnem salonu. Obvlada popolnoma nemški in deloma tudi slovenski jezik. Ponndbe pod »Izvrstna šivilja« na oclasni zavod H. San, Maribor.	23658
Vaienec
pošten. 22 let star. vojaščine prost, sin trgovca, ki ima veselje izučiti se tTc.v vine radi spričevala, išče mesta. Veš" tudi strojepisja. Cenlene ponudbe na iioravo »Jutra« pod »Dobrega obnašanja«. S354S
Vdova
z večletnimi dobriisi spričevali, išč" primemp službe kot hišnica ali gospodinja k vdovcu: vaiena je vseh navadnih de!, knhinje. rre tndi kot pomoč gospodinji. Nastop 1. oktobra. Ponudbe pod »Vestna — 11671« na upravo »Jntra«.
23823
Prodaiolka
z večletno prakso, želi mesto premeniti takoi, — r.tnožr.a zastopati tudi šefa. Ponudbe pod »Dobra moč 11574« na un-svo »Jntra«.	23672
Kliiičavn'č?»rskl po"iočn?k
dobro irve-bnn. želi spremeniti silijo in krni. nal-raje v stalni obrat. Ponndbe ns noravo »Jutra, pod »Tzvetban«.	236«)
Pevlrnl srozrtar
z gozdarsko Šolo. državnim Mtotn. ve*!etno. vsestransko prakse, vešč go--<!ne manirulacile. išč« -!u*.-ho. Ponudbe pod »TsVot« na upravo »Jutra« 23758
Pisarniška moč
dobra, zanesljiva, išče u popoldauke ara u*lužek. Naslov v spravi »Jutra«.
s3738
Krojaški pomočnik
vojaičine prost, iiče stalnega del«. Naslov pri upr. »Jntra,.	23690
Mlajše dekle
vajeno dela. išče službe pri boljii družini, najraje k otrokom. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Poštena 18«.	23806
BlagajnlčarVa
il£e mesto z večletno praat-so in dobrimi spričevali v kaki boljii restavraciji ali kavarni. Dopise pod »Zanesljiva 11601« na upravo »Jutrac.	23817
Mizarski pomočnik
vojaščine prost, želi mesta pri mizarskem mojstru na Gorenjskem. Naelov pove uprav.i »Jntra«. 23820
Absolv"-*
dvorazredne trgovske Bole z nekaj prakse, išče mesta. Ponudbe na npravo »Jutra« pod »Ž. — 11672«. 23821
Sobarica
izučena šivilja. 21 let stara. išče službe s 1. oktobrom event. za vse. Dopise pod »Sobarica« na upr. »Jutra«.	23822
Dve lončeni peči
mali. skoro novi. naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra«.	2S325
Terpentinovo olje
1200 kg v železnih sodih po ca. 260 kg se proda po nizki ceni. Vprašati v prostorih bivšega »Balkana«, I. nadstr. na Dunajski cesti.	£3801
Pohištvo
Razno boljše pohištvo, v dobrem stanju, se po — ugodni ccni razprodaja na Bregu 18, n. dopol-lne ou 10—12, popoldne od 2—5. Istotam se odda lepo opremi iena separirans mesečna "soba.	23495
Auto - TVatto
20 A . 6koro nov, reneK-ten in eleganten, luksus-ni torpedo, motur »Stoss-tvps«, s sprednjimi zavorami, Borch-r.apravo, »> rezervnimi kol'« »Rudjre«. kompletnimi potrebščinami. «e proda za Lit. 46.000. Cenjene ponudne na Auto-carage Rearina, Via coro-neo, Trieste, Italia. 23635
Stroj
za izdelavo cementne ra-rezne op"ke. sistem Ambl, ir. 625 pripadajočih pločevinastih modelov, vse v dobrem stanju, prodam. — Plačilni poboji zel® ugodni. Naslov pove nprjva — •Jutra« Maribor. 23842
Drva in žaganje
bukove in hrastove odpadke od parketov in žage dostavlja na dom po zn. tno znižanih cenah parna ža^a V Scagnetti. ta gorenjskim kolodvorom
Krasna preproga
se proda. — Naalov pove sprava »Jutra«.	£3647
Slaščičarji,
medičarji!
Poceni s« proda dobra oprema sa delavneo in trgovl-
UJ»»Vi
»Jutra«« pod »Priložnost«.
23710
Foto potrebščine
najboljše, nriporoča D
Rovšok. Kolodvorska sliea it. 34 — Istotam se pre-vwir.ajo tudi vsakovrstna amaterska dola.	366
Vrhniško opeko
premog in drva dobite najceneje pri Vinko Krietu Trnovski pristan Stev. 22
850
Zapravljivček
malo rabljen, se ceno proda. Naslov v upravi »Jutra«.	232S6
Drva
za kurjavo (o.lrezki od žage in pa^ketov1* dostavlja na dom po znatno znižani ceni parna žara v Jerano-vi ulici (Trnovo). 23223
Ceno prodam
bosansko garnituro, ročno delo. mizo,, 4 stolčke za črno kavo. Naslov pove nprava »Jutrac.	22510
Zrcalno ploščo
veliko, brušeno, primerno za izložbena okna. prodam NatWneje Gosposka ulica št. 1»	23666
Jedilnica
In spalnica se po nizki ceni prodasta. — Poizve se v Skofji ulici št. 13, dvori-15«.	23655
Ceno nrodntn
bosansko garnituro, rntno delo, mizo. 4 stolčke za črno kavo. — Naslov povi uprava »Jutra«	22510
Landaver
skoro nov. se proda ali za menja za landaver ali za dni~ stari voz. Bruno Balantič. sedlar. Spodnja Šiška, Jerr.ejeva cesta 4t — 23840
Hiikov^h drv
r.a oglje, okoli 200 m. imam za posekat. Cena lirodna. Mihael Cestnik. Loke 844. Trbovlje. 23157
Lestenec
za električno luč. bronasto oreple-kan, poceni naprošal. Vere. Kongresni trg. 9.	23854
PI'nova peč
in železna peč se po nizki ceni proda Naslov nove nprava »Jutrac.	23341
2 bepc?n-T?to*or?a
so prodm-ta. 1 je IS HP ležeči: drugi pa 0 TIP. na kolesih: zraven je še mla-tilnica. ki se proda posebej ali skupno z motor-jema ali «e na zamenja s mmim strojem a 3 HP. — Nizke cena. Več se powve nri Zriniski Aleksandru v Moščancih, Prckmurje. — 23460
Pisalni stroj
»Ideale, ta cirilico, se poceni proda. Naslov: Veri, Kongresni trg, 9. 23655
Proda se
nov. črn svilan pDialt —
plašč. Sp. fiška. Franko-panska ul. 29. I. 23563
Pisalna miza
is hrastovine, črno lužena, angleški predali, preoblečena z zelenim siucnom, poceni naprodaj. Na ogled: Yerc, Kongresni trg, 9. — 23857
Namizne električne svetilke
se ugodno proda, Vere, — Kongresni trg, 9. 23856
Predtiaznanilo.
21. decembra t. 1. se vrši žrebanje III. serije «Jti'crcvi;-» jubilejnih nagrad, ki je rezervirano predvsem
za nove naročnike r,Jutra"
vendar pa imajo pravico do soudeležbe tudi vsi stan naročniki, ako ustrezajo posebnim pogojem, določenim za to žrebanje. Ta III. serija šteje
1600 nagrad, v skupni vrednosti nad 80.000 Din
1600 nagrad, v skupni vrednosti nad 60.000 Din. Prva nagrada 10.000 Din v denarfu, druga nagrada 2.500 Din
v denariu.
Kdor še ni naročnik «Jutra», naj se nožur«, da to čim preje postane- da se bo mogel udeležiti vsaj III. serije «Jutrovih» nagrad.
V kratkem začne i.thaiati tudi :naš novi velezanimivi roman
»
J S
ki je v Franciji dosegel več milijonov bralcev in ki po načinu svojega pripovedovanja soeminja na sloviti roman «Lucifer».
Nove naročnike srsrejetsa: Ur-rava «Jntra» v Ljubljani, Prešernova ulica 54. — Za Maribor: Podružnica uprave (Barvarska ulica št. 1.) — Za Celje: Podružnica uprave f Aleksandrova cesta) Novim naročnikom priporočamo, da izpolnijo spodnji od-rezek ter ga nalepljenega na poštni dopisnici pošljejo na naslov uprave «Jutra» v Liubliani.
Pisalni sfroj »Ideal«
z mizico, poceni naproaaj. Naslov: Vere, Kongresni trg, i).	' 23858
Pisalnik stoječ
hrastov, se ugodno proda. Naslov: Vere, Kongresni trg, D.	23859
Klub-mizica
okrogla, črno lužena. hrastova. in 5 naslonjačev, hrastovih, črno luženih. s preobleko iz usnja, se — ugodno proda. Informacije: Vere, Kongresni trg, 5. — 23860
Dolga klop
hrastova, preoblečena z ns-njem, se poceni proda. — Poizve se pri Vere, Kongresni trg, 9.	23861
Pisalni stroj
s cirilico in latinio ali samo z latinico, se takoj proda. Cenjene ponudbe pod »Nov« na upravo »Jutra«.
Kompletna oprema
za enega konja, v dobrem stanju (anKfe&i komat), se po nizki ceni proda. Spae.-v.pan, Bleiweisova cesta 8.	23758
430 srebrnih kron
se proda. Ponndbe pod — »Cenac na upravo »Jutrac.
Šivalni stroj
in pliša«t plašč se prodasta. Naslov v upravi »Jutra«.	23770
Ceno prodam
bosansko darnituro. ročno delo, mizo, 4 stolčki za orno kavo. — Naslov pove uprava »Jutra«.	22510
Otroška postelja
železna, dobro ohranjena, se proda. Kje, pove nprava »Jutra«.	23901
Upravi „Ji!tra"
v LjuVjrni.
Podpisani
(Ime in priimek)--------------
(poklic) ______________________
(kraj in pošta) _ se s tem priglašam za novega naročnika «Jutra».
Prosim, da mi takoj pošljete list, ki stane na mesec 25 Din, trikrat na ogled ter priložite položnico, da Vam nakažem naročnino.
Prodam
zapestnico z nro. 14karatr(o zlato, damsko, za Din 800, in kukalo iz bisernice za Din 200. Naslov pove upr. »Jutra«.	23818
Nova spalna soba
(kompletna se po zelo nizki ceni proda vsled odpo-tovanja. Pni,ve se na Tržaški te li 3, Maribor. — 23706
Avto-plašči
novi, z zračnicami, se prodajo po ugodni reni: 4 avio.plašči :if>xs, 4 arto-i-lašči 30x3'j. Poizve se: Yerc, Liubliana. Kongresni trg 9.	23716
Turisti, skavti!
Prodam iotor za 4 osebe, popolnoma nov. češko blago. Vprašati pri hišnici — Gradišče 7.	2S683
Transportne sode
jamčeno priraa nove. od 300 do 1 «10 litrov, proda po najnižjih cenah Franc Rudolf. Slov. Konjico. — 2869?
PletHne stroje
10-24, 9'27. 8-36. še zelo malo rabljene. «elo ceno prodam. Stroie tudi zamenjam z večjimi. Naslov v upravi »Jutra«.	23728
§?va'n< stroj
rrcalo za šivilje, sklopna k»«e>a (Wi»se) in drugo pohištvo se proda Sv. Petra cesta 53.	23731
Štedilnik
n*m*Vera riftem*. na dve luknji, emajliran. zelo lep, se e*no proda ali ramen ja za krompir, fižol itd. — Tctotam 4e zamenja mandolina za kitaro. Ponudbe na unravo »Jutra« pod — »Štedilnik«.	23720
Otroški voziček
dobro obranih. počen! prodam. PMrve se pri tr. »Ageko«, Sv. Petra c*»«ti 27.	2T661
Motorno kolo
s priklopnim vozom 15. S. A. ali Indian 3Vi — 6 Hi', fic kupi. Ponudbe na P. K., Ljubljana. Tržaška c. 45.
23401
Steklenice
prazne, od »Juhana'. vseh velikosti, kupuje ».Tuhan«, Ljubljana, Gradišče St. 13.	£3458
Les
jesenov, brezov, okrogt I les. brzojavne drog- in bukova <lrv:i vsako količino proti akreditivu kupi Vinko Krstan. Maribor, Majstrova ul. 13. 1-to'am se stalno kupuje tudi hrastov, javorov, gabrov, bukov les ter les za papir.
23476
Sodi od vina
tr.-nsportni in hramss!. z dobrim okusom in ir. zdravega lesa ter železr.a cisterna od 150 do 500 hI, se po nizki ceni kup?. — Ponudbe pod »Natančni podatki« ca upravo ».»u-tra«.	23579
Fotografičn!
aparat
dvojni anastigmat, 10X15 F 4.5. kupim. Poudbo ca upravo »Jutra«, Maribor. — 23699
Polhove kože
in dniire kupuj« celo !(to D. Zdravič, Ljubljana, Flo-rijanska ulica 9.	377
Suhe gobe
lečo in kumno kupuje vedno in vsako množino ter plačuje po najvidji dnevni eoni trg. tvrdka: J. Ku-slan, Kranj (Slovenija), — 23109
Pisalna miza
amerikanska. In reg>g»er omara, te kupita. Naslov pove uprava »Jntra«. 23054
Čebulo In krompit
na drob:»o In debelo nudi iiajcent-ie Joi. Lah, V,lika Nedeija.	23000
Jabolka
namizna, obrana, zimska in letna, od 50 kg naprej, prodaja po ugodni ceni Iti-l\r.r Y: : . • Novi Primat S.	2.3779
Jabolka
namizna. \\->h vrst, razpošilja na \M^one in manjše množin«? Pet«r fceiina. Kadeče pri Zidanem mostu.
23719
HA&b
Posestvo
v bližini Litije, s prometno gostilno iu vsem kmet-6kim inventarjem, zelo ceno prodam. Poslopje v dobrem stanju, krito z opeko, 9cralov g.>zla. 11 oralov njiv in travnikov, v ravnini, 3 sadonosniki, 10 minut od postaje Sava, poŠte in cerkve. Cena 2115 tisoč Din. Smuk Franc, Polnii Log, pošta Sava pri Litiii.	2"33G
Zlata ruda!
V trgu Sv. Lenart v Slov. goric.'h. kjer se nahaja sodnija in davkarija. se odda takoj vsled družinskih razni-r, 1.) Enonad-stropna hi>a £tev. 2 s hlevom. lopo, lepim vrtom in dobro usnevajočo trgovino z inventarjem vred — nr» eni in drugi etrani peka rija — *a c»>no 250.000 Din; 2/> 2 hiši 51 in r>2, obstoječi iz 6 sob, 2 ku-hihnj. £ vodnjakov, širokega vrta sredi trga. prikladni tr vsako obrt. /a ceno 50.20«"» Din. Polnila daje lastnik v Sv. L«*nnr-tu S t. 57.	23324
Hiša
z velikim vrtom, sadoosn!-kom in S orale cozda. se takoj proda za 45.000 Din. Hiša je posebno pripravra za upokojence. Stanovanje takoj prosto. Pojasnila dtije čemiavič. St. P i v Slov. Goricah.	23475
2 peči
za žatrovino, že rabljeni, toda dobro ohranjeni, in 3 železni modeli za cementne cevi 10. 20, 40 cm. novejšega tipa. ae kupijo. Ponudbe pod »Hiter naku^« na unravo »Jutra«. 2SGS5
Tratne
500 m*. 414 do 6f8, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe pod »Postojna« na upravo »Jutr?« -23756
Avto kupim
Sestsedežen. z elektroraz-svetljavo, dobro ohranjen, v brezhibnem st3nju. Ponudbe z navedbo znamke in jakosti na upravo »Jutra« pod »Avtotaksac. 23797
Dinamo
in celo napravo ta avto-razsvetljavo kupim, v dobrem stanju. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra« pod »Dinamo«. 23798
Bukova drva
ve<5 vagonov, kupim. Ponudb" pod »Plačilo takoj« na upravo »Jutra«. 28804
Tovorni avto
na bencin ali oglje, takoj vporaben, se kupi. Ponudbe z navedbo znamke, ka-paeitote in cene pod «To-vomi avto« na npravo -»Jutra«.	23807
Destffnciiski aoarat
fza destiliran je vod*>, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Destilacija, Celje« na upravo »Jutra«.
23814
Hišo al? vilo
v Ljubljani, s takoj ali pozne j* prostim stanova-njem, kupim. Ponudbe z uavedbo zadnje cene pol »Selitev« ca upravo »Jntra«.
Prodam
radi selitve lepo, vili slišno hiSo z vrtom, krasnim, udobnim, takoj pr*«tim stanovanjem 4 ve&jih ra 2 manjših sob z vsemi pri-tiklinami. Hisa ima še — dvoje manjSib stanovanj, ki sta pa popolnoma se-parirani od gospodarjevega. Cena in pogoji Izvan-redno n godni. Interesu! i naj javijo svoj naslov n:t PoStni predal 89 L]u*m:?-na.	'23626
Naju^odneie
kupuje In prodaja gražčine, veleposestva. km. posestva, vile, gostilniške, trgovske in stanovanjske h i 5 e. vodne moPi ter preskrbuje posojila »Agrarni biro* — dipl. ser. J a m n i k, Ljubljana, Selenburgova 7/1, nasproti glavne pe?te.	253
Prodaja hiše.
Proda se nova enona<V stropna hiSa v Skof^ljcl, ležeča ob cesti, oddaljena od kolodvora komaj per. minut. V faiSi sta <vrp stanovanji o 4 sobami in pritiklirami. Eno stanovanje takoj na razpolago. — HiSa je prlprr.vna r.a Viko obrt in treovinc, ter spada k hiSi 1500 m8 sveta Natan5ne?e p ♦ izve v pisarni dr. M. Pirca, odvetnika v Ljubljani. Ci-galetova ulica št. 1. 23144
Papir
Skart in časopisni, kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Jutrac pod značko jEt-pree«.	23815
Opalo^raf
se kupi. Ponudbe z navedbo cene in velikosti po<i »Opalograf« na upravo »Jutra«.	23S16
Avto
2—2U» tone. tr.koj za voziti. ge kupi. Pismen« ponudba s ceno in plačilnimi pogoii ca upravo »Jutra« Maribor pod »Avto«. 23702
Brezov in lipov les
se kur»l v vsaki mnonni. Ponndbe s ceno lese. postavljenega v vacron nakladalna postaje, na tovarno Voha, Logatec
D*m?ki klobuki
»e dnhivsro naieenoje ▼ lopi ?t. 10 na Vodnikovo^ trgu.	23019
Motorno kolo
v najbol;^m »tanju a motrrno obleko, se po z<do r.izki ceni proda. PlarHni pogoji zelo nerodni. Ponudbe pod »Motrrno kolo 171« r.a unravo »JutrsS. 28952
Radi pomanjkanja stanovania
in odpotovanja se proda taknj razna oprava, stroj, pohiftvo in po«oda. Kaslov pove uprava »Jutra«. J8781
¥roy6$ iznala'
9ro7kv»rieTiis blagake-t?Ično snnienl* in vsakovrstno tiffrvanft
ANTON B O C
Ljoblim Selenburgova ol. 6 I.Kfctf. Glince-Vit 46.
wmvm
Krompir, zelje
Več vagonov soropoli.sl:e-ca lepega krompirja, fižo. la. trdoHavnatega zelja proda Anto: Kri2nar. trgovec v RtrafiSču pri Kranju. Brzoiavi: Križnar. Kranj.	23311
Onresijski krompir
odbrano, prvovrstno bla-o. oddaja po Din 1 »a kilogram veletrgovin, po1;-'h pridelkov A. Volk. LjuV-Ijana, RcJjeva cesta 24.
23808
Par vagonov
krompirja
kepi Babavljalna radmga uslužbence* državnih ž-*-leznie V Ljubljani VTI — Plačilo pri prevzemu. Ponudbe naj se pošlje na gorenji naslov	23C90
Kupci!
Preskrbi se več vagonov otreSenih jabolk za mošt, zdravo čebulo, orehe z mohko lupino in vsakovrstni fižol. Zanesljivi re-flehtanti. ti ee! vagon, se prosijo, da takoj naznanijo plačilo navedenega blaga. Naslov v upravi »Jtitrs« 23748
H??!co
fvflo), novozi lano. z vrtom. kupim v Ljubljani proti cMovini. Ponudbo pod »Hišica« na upravo »Jutra« do 20. septembra.
23131
Gostilna
z crospodarskim pos!opi'-m. lepim vrtom. v vrčj^m kraju Slovenije, napronaj po nirki ceni. Informacije v Linhartovi ulici 28. — 23780
Eronadcfroona vila
ozirnrn.a hfS.i. sr.lnčna l"ga, z večjim takoj prostim stanovanjem. se proda. NV V v v upravi »Jutra«. 23309
Hiša
enonrdstrnpns. • v Ljubljani. 15 min. o-l gTavn'- po-gte. f-e pod ugodnimi po-po?? proda. Ponudbe pod ,f>7nn_4500'- na upravo — »Jutra«.	237:16
Hišico
zidano, s »adnim vrtom ^ bOS okr.li^i, prodam ra 15 ono Din — Ponudbe r% npravo »Jutra« pod »Krško«.	28653
His*
t vrtom ob državni ^est!, 5 minut od vrr> mo. sta. ce proda ca 83.000 T>. V hi^i ]o vinotoč. knper takoj lahko vseli in r^-rramf' vinotok. Pojasnila daje Kocjan, 2abja vas — Novo mesto	23650
Hišo
enodružinsko, z vrtom I?!
niivo. ©b cesti, prodam za 27.000 Din. Marija Vi-lr-trar. L^ze p. Dol pri T.inli-Ijani.	2^J003
Re^rtetna risarna
An^nšek in Oomr . Kralia P< tra c. 2?. lm:«' v prn^aii v-Iiko izbiro rstlirnej^ih f r.oflmžinskn«, ♦rrovakih. £rn:»ti!n;-kih 'n večjih stanovanjskih bi 5. vil. pospo«ka. gozdna in kmeTka »icf-tva v raz'v-nih v^likoetih, v. akovr ra indnstriiska in obrtrr-fcka po ljetj: , «tav* pan ele itd., oo zrlo znižanih cenah in pod itroo-nimi co*o&
Enonadstropna hiša
dvodružin=ka. nova. šesto-ječa iz 3 sob. 2 kuhinj, 2 predsob, pralniee, 6č po nelo ugodni ceni proda v hiši je električna luč, vodovod in veiik vrt (1UU0 m2). Hi5a je oddaljena 15 minut od glavne pošte — Stanovanje takoj na raz-nclrso. Naslov pove upi. ijutra«	23793
Stavbe« 2 parcela
približno 400 km5, s ekb-diščen: v Linhartovi ulici, ee prorta. Ponudbe na npr »Juira« pod »Ugodno«. — 23588
Kupim posestvo
( stanovanjskim in gospodarskim poslopjem v Sloveniji. Ponudbe na Delta-ZarrTfh. Eiea. 2S. —
Lcbal
s skladiščem ca najbolj prometnem trem v Ljcblja-ni (center), se odrta proti odškodnini ali pa so proda niša z razpoložljivim sta covanjem. — Naslov pove uprava »Jntra«. 28485
Poslovni prostori
večje število, v sredini Ljubljane ieSečih poslovnih prostorov, primernih ra pisarne, prodajalne, skladišča, se odda od 15. decembra t 1. naprej. — Nac-lov v nprsvi »Jutra« 23597
Za pisarno
tli slično se odda svetla goba s popolnoma separira-nim vhodom v Beethovnovi nlici 9. n.	28604
Pisarniško sobo
v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v L^nbHani. Gledališka ul S.
18000
Pisarniški prostori
se Učeiol Najmanj 2 soM v pritličju C*nj. ponwlbt> na Ver;-, Ljubljana. Kongresni trg 9.	23717
Dobro'doča
gcstifrra
v okraju .Brežice, se odda v najem. Vprašanja pcrr »Bizeljčan« na upravo — »Jutra«.	23721
Delavnica
e krasnimi prostori, se odda v naiem. Naslov p*>ve oprava »Jutra«.	2328S
Nadseirsska klet
z 2 prostoroma, v izmr-n 25 m* in IS m5, s stekio-betonstimi sodi za 8S9 hL se odda v najem. Naslov pove uprava »Jutra«. 23S33
Stanovanje
1_2 sob. s kuhinjo in
-prUiklinasni. iščem s 1. oktobrom. Plačam do 1000 Hin. Ponudbe pod »Točno plačilo« na upravo »Jutra«.	23K!S
Stanovanje
»e takoj odda v novi vili. f? sobi. 2 kabineta kopalnica in pritikiine. Ponudbe pod »Kravo in lepo« na npravo »Jutra«. 23156
Stanovanje
S .sob s pritiklinami v rovi' hiši, tndi r.a periferiji' mes^a i 3 5 e zakonski par brez otrok. Plača se tndi 2a drtj časa naprej ali do odškodnina. Ponudbe pod Si?ro «Veletržee» na upravo «Jotra»	21778
Sobo
išče tehnik proti inšžruk-ciji, poučuje tudi francosko ia angleško. Ponudbe na npravo »Jutra« pod »1. oktober«.	28684
I do 2 sobi
opremljeni, s souporabo kuhinje, se oddasta. Na^ov v upravi »Jetra«. 23768
Stanovanje
2 sob s pritiklinami oddam onemu, ki plača eno leto
naprei. Naslov pove uprava" »Jutra«.	£3871'
Dijakinja
išče stanovanje z vso — oskrbo. Ponud pod značko »Klavir na ra-pcia^o« na upravo »Jutra«.	23612
Soba
-:olnžna in zračna, ee oa-da, najraje mirni gospodični. Prisojna ulica 3. I., levo.	23818
Soba
se odda enemu ali dvema gospodoma. Naslov pove uprava »Jutra«.	23697
OpremHena soba
< souporabo kuhinje se odda zakon-k emu paru brei otrok. — Naslov v upravi »Jutra«.	23715
Soba
se odda dvema gospodoma sa i. oktober. Naslov pove uprava »Jutra«.	23724
Gospod
Išče sobo v bližini pivovarne Union. — Električna razsvetljava, pO možnosti vbod iz stopnjišca. Ponudbe a navedbo cene pod — »W« na upravo »Jutra«.
2374;2
Oddasta se
2 lepi. opremljeni pobi, tudi za pisano* »Posredovalec« Sv. Petra c. 23, I. -23725
Sobo
3 hrano išče mlad gospod v brzini Martinove ceste. Nastopi dobro mesto in prosi, da plača za nazaj, ker je bfl okraden Ponudbe pod »Nujno 11513« na upravo »Jutra«. 23612
Pra^ro sc^o
preprosto, — išče mirna •stranka (2 osebi, hči z materjo^ za november. — Naslov pove nprava »jutra«.	23515
Soba
s posebnim vhodom, se takoj odda. Naslov pove — uprava »Jutra«. 23841
Kdo odstopi
flli preskrbi sobo in ku-Linjo zakonskemu paru — brez otrok, proti paffradi. ■v sredini tnesta aii bližini. Naslov v epravi »Jutra«.	23763
Separirana soba
K dvema posteljama, s vhodom iz veže, event. tudi s hrano ce odda irospo dom ali zakoncem Na=lov pove uprava »Jutra«. — 23676
Stanovanje
t sob. kuhinje in pritiMin išče mirna stranka brez otrok Plača v naprej »li da najrrada Ponudbe ca npravo lista pod »7.dra-to stanovanje«.	236SS
1 do 2 soh?
pnremljeni ali prazni, se oddasta. Naslov v upravi »Jutra«.	25752
Gospodična
sprejme kot sostanovalka h gospe. Naslov v upr. »Jutra«.	23746
pp7'šar
Karodneea gledališča, išče primemo stanovanje. Ponudbe pod »Nujno 11K44*« na npravo »Jutra«. 23790
Opremljena soba
se odda na Frankopanski cesti 12. Sp. Ši?ka 23747
Prazna soba
reparir?na. se takoj odda v "Rožni dolini. Naslov pore nprava »Jutra«. 23788
Sostanovalka
S" sprejme z vso oskrbo Kje. pove nprava »Jntra«.
23780
Opremliena soba
s« odda dvema ffospodlč-nnma. Oglede se od pon-deljka naprej. Purhler. B!ei*'eisova cesta 15, ni.
Sostanovalec
■e sprejme n» stanovanje in zajtrk. Poliva se v upr. »Jutra«.	SSttt
Dva dijaka
starejša, teh. sred šole. iščeta cenejše stanovanje. Dopise n3 uoravo »Jutra«.
23853
Kot sostanovalec
se sprejme soliden gosjrad Naslov pove uprava »Jutra«	23850
Na stanovanje
in hrano se sprejme boljši gospod. Naslov: Sv. Petro nasip 17, I. nad. 23851
Ooretnliena sob?
lepa. z balkonom in elektriko, se t;:koj odda 2 solidnima finima gospodoma ali finemu zakonskemu paru. event. s sonporabo ku-knhinje in kopalnice. Po-izve ee med 11. i 13. nro na Poljanski cest: 13. 11, levo.	23290
Na stnovanje
in hrano, v sredini mesta, se sprejmeta takoj dva gospoda ali dijaka Naslov pove uprava »Jutra«. 23S30
Sobo
čedno, v sredini mesta, pri ugledni družini, išče boljša gospodična. Poundbe s polnim naslovom na upravo »Jntra« pod »Takoj 11032«.
23839
Družabnika
c 40.000 do 30.000 Din za staro, dobro idočo trgovino. iščem. Pojasnila pod »Eksistenca« na upravo — »Jutra« Maribor. 23701
20.000 Din posojila
iščem ca posestvo proti vknilSbi na pr^o me?to oz prodam posestvo ua elavni cesti proti Celjn—Mariboru na prometnem kraju, kjer je bila še pred per leti dobro vpeljana trgovina Pripravno za trgovca Prodam vse. k?kor stoji in leži, za zelo nizko ceno — 23248
50.000 Din
posodim hičnemu lastniku pod ugodnimi po troj i, ako mi odda stanovr.nj? 4 »cb in pritiklin v Ljubljani ali predmestju v najem. — Naslov pove uprava »Jn-t*a.	23592
Baroa
ki bi po«odi.a mlademu Heriiomf-mu j-ara«kemn jro spodn 25 000 Din za 6 mp-«r-rpv proti visokim obre-stim in popolni varnosti, naj pi£f» nod »Br«»? rizik p« na unravo »Jutra« 2S762
kar>;fal
ismo proH pnnilprn^mn varstva ter sodelovanju Podružnic »Jutrs« Maribor pod »Razpoložljivo« ---23703
Bmčab^a
ali sodMovalra z vlogo ca 50.000 Din. spreime dobro vpeljana tr-rovina na dphp-!o. Ponudbo pod »Dobra eksistenca 50.000« na npravo »Jutra«.	23S28
Dar^a ali gospod
ki bi poučeval francoščino, se išče. Ponudbe z zanio-vo honorarja poslati na upravo »Jutra« pod »Francoščina«.	237S5
Sredn?ešo!ec
dobi prosto posteljo za In-strukcije Naslov pove upr. »Jutra«.	23S24
Pouk
v francoščini (konverzar.l-ja, slovnica in literatura) pri g Berthe Dclorae, — Celje.	23726
Klavir
se temeljito poucujp, natančno po uspeSor metodi. Naslov povs uprava »Ju tra«.	2S729
Instmktor
perrektcn v francoščini in matematiki, se išče. Prednost ima resen in revnih starcev. KrcSelj, Sodna ri. Št. 5.	23737
Angleščina
in nemščina se poučuje., za začetnike po najlažjem sistemu Možnoft konverza-cije po 8 mesecih pridnega študiracja. —• Poučuje se posamezno ali v skupinah. Naslov cove uprava »Jutra«	23641
V klavirju
se poučuj" začetnike za nizko ceno po čeSki metodi. ki je dosedaj najboljša. Za uspeh se jamči. Naslov pove uprava »Jutra«.
23612
Trgovec
na deželi, v bližini mesta, isCe za takoj vsled skupnt-ga delovanja: zdravo. pridno, dobro gospodično aii vdovo brez — otrok, ce mogoče trgovsko naobražero, znrčajno, prijazno, lere zunanjosti in neomadežf vane preteklosti. okoli 30 let staro, s srednjo vsoto denarja.
Pogoj! 2uan
gospo din j-
2 mladeniča
akademično caobražena, ki žfrvita pri morju, želita do-
Sisovati z mladima gospo-iinaoa. Dopise na upravo »Jutra« pod »V. in A«. — 2S845
V upravi »Jutra«
naj se dvignejo pisma po^ naslednjimi značkami:
Akademik 11398, Biondin-ka. Bančni lokal. Dobro *rce 2215, Dan 1001. Eksistenca 1000, Hvaležnost, — fzredua prilika. Idealni sporazum, Izurjena 11220, Mir 22450. Mimo življenje, — Marko. Možitev, Mlada sreča. Manu faktura 100, Napredni, Nujno 1, Nctzjio-vorjena misel OpaU Oglje 10. Prvi ali drugi. Poštena 11419, Prijateljstvo, — Perfektna 21905, Prodajalka 11277, Pričakujem, Pti-čar. Prarktfkar.tir^- Resnost 42, Risar, bimpatija, Skromen diskreten t.ileut. Sijajen dohodek. September 49, Srsča 1935, Cha-nersks roža. Škrat š — tOHbl, Takoj S92. Vestna 5, V V 25, Vpeljan K, Z.-.nesljiva 5. Zanesljiva moč 11142
Žen?tr.a ponudba
Radi pomanjkanja znanja išče dobro situiran gospod, 34 let star. mlado vdovo ali gospodično od 20 do 30 let dobro ciiuirano. simpatično, dohrn-^a srca, v svrho ženitve. Slika naj se pošlje ta upravo »Jutra« pod značko »Srrčna bodočnost«.	23464
Vdovec
želi poročiti z gospodično ali vdovo, srednjih let, katera bi potrebovala pridnega in pošt^nesra eo-Rpodarja na posestvo ali 'rucro obrt Tzvežban v vinogradih. Plsmt^re ponu*-b<» na upravo »Jutra« Maribor pod »Priden vdovec«.
Pesen fn^H^ent
v??oko naobra^en,	let
stnr,	istotsko kospo-
•'"o^o n^oma^e7cvane preteklosti in premožno, z rer-no voTjo ustanoviti si Taktni Tdpnlni	Po-
niidb»» z f.rlcina^no uliko in polnim naslovom pod rmačko »Absolutna di^-krooija« ca ujiravo »Jutra«	23342
trgovec, obrtnik v LjuK liani, »odnilsko brez last-np krivde ločen, bi pp po-rf;gi1 « čpdno. do"nro, polteno žpnjko ki zna dobro knhati m jo ve7čn n>'m5r?rp \ pisavi Ponurt. Hp pod »7>meraj« na nn-n vo »Jutra«.	2384R
Gosnofiičia
stara 25 Tc*. lepp postave, ■'nbrprra f^roa. dobr,-- obitn-lii. 8 popo'no hišno opremo. se žfli poročiti z dobro ^itniraniTn jro^podom Ponudbe s fliko naj sp poči jejo na npravo -»Jutra« pod značko »25
20692
po;te ine mre-zeleztie nosteVe fzln-j ve> otornane, divnre 'p. trr^n^ke izdelke • nucSi 5i®^cer»e;e
Rudo?! R?dovan,
Kfeko* žteir- 7
'polef* Me^tn«-j0ra
?	:"a w n«? ct m i
Znanja
želim » Srvfljo, ki zna dobro broiiti. Sprejme ee takoj v dobro elužbo. 2oni-tev ni izkliucena. Mlaj?e moči naj pošljejo ponudbe pod »Bosna« na upravo — »Jutra«.	23886
Vdovica
stara '25 let, lepe po«tave, dobrega značaja, 6 popolnim stanovanjem, se želi poročiti z dobro situiran i m gospodom, najraje lesnim trgovcem, ker je dobro uvedena v !e«no stroko — Vdovci niso izključeni. — Kdor želi pridno in marljivo ženko. naj se javi na upravo »Jutra« pod značko »Vdovica«. 2JG91
Resna zenitev
Posestnikov sin, z nekaj premoženja, srednje starosti prijetn«* zunanjosti, žo. li znania r svrho žPhitve z mladenko ali vdovo 20 do 30 let. z nekaj tisoč Din Prednost imajo pocestnice ali obrtricp Dopise pod »Sreča 11622« ra upravo »Jutra*	2"743
Gramofon
s 3 ploščami se cer.o pro da (2W Din). Krakovska ulica 20.	23607
Klavir
se ceno proda (2000 D). Ogleda sc Poljanska rp«ta it. 15.	23600
Čelo in 4!4 v?o1ina
dobro ohranjeno, se poceni proda Maribor, Majska c. 30, pritlič. 1. vrata. 23705
Klavirske noto
e-e kupijo. Ponudjbe na — upravo »Jutra« pod »Pang und Klang«.	23760
Kompletno šolo
za citre kupim. Naslov v upravi »Jutra«.	23757
Dr^abn-ki
se iščejo. Ponudbe z navedbo kapitala sprejema uprava »Jutra« pod »Broz-konkurenčno podjetje^. — 23795
oddam ev s eoudelpžho Por.ndbp u;iravi »Jutra« — pod »Jamstvo«. 28733
P*nn?no
dobro ohranjen, sp kup} Ponudbe na npravo »Jntra« pod »Avstrija«. 23625
Klavir
dober, glasen, ee zelo poceni proda. Naslov pove — nprava »Jntra«.	2S832
8 tednov atari, se proda-io v Kopališki ulici Stev L	23750
Mladi psički
od doge. se prodajo po
nizki ceni. — Naslov prj upravi »Jutra«.	23723
Čebele
17 panjev, dunajskih, lomečih. proda po znvrni oeni Franjo Omalina. Ljubljana. Mestni trg 10 2J7S6
z opremo in vozičkom kupi Hribar. Ljubljana, »'tira na grad 5, I. 23747
Pian'no
krasno vložen z medenino se proda za 14.000 Din -Naslov v upravi »Jntra.
23?-10
Črn klavir
dobro ohranjen, se poceni proda. Karlovska c. 2C. —
23829
J.	n
Sisak

2 kon?a
:'r>a. zdrava. 5 let .stara r.a vožnjo in jo?o ali Vf-a-ko drugo uporabo ?e progasta Naslov se poizva v kov.tčnici na Poljansk' cp-sti 59.	23745
Krasna nemška do ^a
nanec, se proda. Poiz\*e sh v upravi »Jutra« 23S26
i 000 Dm narrade
onemu, kilor vrne zlati
obesek (medaljon z napisom »mama«), izgubljen v Ljubljani ali Mariboru oziroma med vožnjo. Odda naj s-r v upravi »Jutra«.	23782
Cepim <*rva
Strankam cepim drva v vsaki množini po na.irižji rani. 7adostuje dopisnica na na-lrv Franc pri g. RoW. Rimska c. št. pritličje	23741
UČ^^liska kolonija
Kreditna stavbna zadruga »Mojtnir« Maribor pripravlja z* upokojerce In aktivne učitelje idealno uci-tP»j?ko kolonijo Vprašanjem priložiti znamko. — 23848
Družabnik
za dva sedeža v središnji loži l. nadstropja se iš^e Pismene ponndbe pod »St. 11412« na upravo »Jutra«.
23340
Industrijsko
podjetje
ieli zastopati dobro tvrdko na potovanju. Ponudbe pod »Takoj« na upravo — »Jutra«.	23556
se
polovica loS I. reda abo-nement E. Ponn-lbc do 21. septembra 1925 opoldne ra upravo »Jutra« pel da lt«če«.	23? 35

HsznsnPo
preselitve.
Uljudno naznanjam, da sem svojo v Zgornji Šiški se nabaiajočo
mm 31
v Liublano, Kon-jresni trg št. 3 fbiša Kirbisch, poleg Kino Matice). TRGOVINA s ščetar. 5386 2	izdelki na Tržssk- css*t 5 ostane še n3dal;e.
»a N»?ož«ta se sp^elema o rs c&eh tnestsh.sM
v
^ahvflliiijem se na dosedanjem zaupanju ter se J^jnlrn ^"'rjonf* nrporočam tudi v bodoče. Z odi spoštovanjem	J l,,u,v'
družba ilURU Velika zaloga ir» raz-1 ' pečava vsth iztSetJio«
Reven di:ak
MdmoSolec prosi v"''«"	IIŽJI?! I 5 Ju očefeke tvornice ikaoin, kot raini
u^li. morf Stu^e^opn'	«■«««• k3mb,W, dvoinotisk. -odri mol nos in gnil.
s«iti. Na*iov pove up v,-,	n et', skaotfianeia-mo! nos, modri norhat kepcr-lnitlporhat, flanela.frenče itd
»Jutra« Maribor. _c^i	Kvalitete In c«r*e bre* konkcrence naprsm uvoznim vrstam.
Prvo?frs4ne zvcie, uqodne cene za modno blago, cvi ha, klota, Sprejme sc la.<oj rujavo belo kontenmj, porhata trikotaže, krasne flane'asie rjuhe in V	_	motire odeje iid
([ Ji ^ ^ 'Za blohočari©, !zde!owateije dsmačih čewijev itd. astrahan-U te SS W	p [is irali, iiice, podiogc, štramin, s.'l> 'fl, trake itd. — .Prip ročamo se
j iz pcStene rodbine pri | 11 rd k > ivan Fci-ian -;asS. trgovina s spe-cetijs'' m blagom v Ljub! ani. 5iS7-a
j LfiEOiiiui
j H'CIF LAKZ iiu C5P H? !
1 tvorn »ki novi 111 ger.et 9 rap" renl sa ivorničkim 1 | jsrasivom '.skoojer u i
uaj3rn.
i cn<»u ftti Hib t J a f
j m-lrni. i m rasna
PTii.vnT^r
7S-1 UJaUL iiwiwiu
Oenr:s'nD zčstusstva ; Ratarentabrlk Ocfn-^tadl
mi rur;
F mi Cpsbotli i i o. i Kroni.
Ust nevijena leia !3S5,
R.?icfealo !r drobno«
l
P"
U i.
L
Zdravnica
Eisoncr?. Jenke-Orover
ne ordtaira da
23. oktobra t. I.
o i u-snr9r»s«»»«jm!BaaKS5i«««esaBPBsii
'i1 iriwfBnii^i"i»j imrr iirw'jjwiiVMiiii«rgigiii°w
' I SS	R
jI	Roman
IH l i I

«Jutrovj> roman
II
MM umi .
EMSIE;
Psrt»jta na!« skisdiJte ' Fiaie'jne pols:<šica [ Kompleta* incntiie J
Bitsmui
ZaGR^ PsniovSsk I 3. ;

(Zvestoba do groba)
ki so gs .Jutrovi" čitstcijl čitail z Izredno napetim zanimanjem
Je I s- š e S
Naroča s« ga » upravi ..Jutra" v Ljnbl ani, Prešemots ul. 4

katerega skozinskot napeta ! vseliinn f-repler.en* . faL j tastičeimi zapleti iaji od za | četica d. kcn.-e ki nrln» j Sajo rav.luseoemu čitateijn 1 inter-eantnini razmotri van jem vsak hi{ presene čenja. k. 'J £e sledi raz ! očaranje tn kon.ternaeija in i /.opet presenečenje tako. da J so KUMdjl nestrpno pru-«-bovali vsako nadaljevanje romana, je izSel in se do tiva pri opravi «Jutra» v Ljubljan*
Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli j te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice iolj zabavati Vas ne nore nobena
Broširan stane Vezan v polplatno Vezan v platno ..
Din 45,— Din 55-— Din 65 —
Kaj piše kritik o knjigi:
Roman Je poln dlvne stare romantike, ki ■e ni več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri tzk«"-em čtivu orose ne?ne oči, in tudi debcloko?ne;ši bralec ne more kniige odložiti neprebrane. Slovenski prevod bo v današnji dobi, ko ie tako malo zares dobrega čtiva. trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno Izdelano in bogato ilustrirano knjigo cena prav nizka.
Prijatelji dohre knjige, naro. čite El jo in isponoinite svoje
domače knjižnice i
Vezana -tane Rro£irnna pa
ODOCOCOOOOOOOnOOOOOD TOOOCOOt
Lahko umliivo, nazorno knjigo: dr. inr. & dr. phil. & rer. politlc. Grpn:r^stadten — d<pl. agr. Jamnik, pod naslovom:	5413-a
jnioHi m MM h iiiif
r>r!;X)ročimo v n^Vun ri jakom trrjovskiJ*, rfospodnrslcih, stro-ovnih gol, tudi trgovcem obrtnikom »n manjšim ka-nitalistoni. Cen^ Din 20*—. Po pošli ravno toliko Dena- vnapiej! Dobiva se pri: dipl- agr, Jamnik-u, Ljubljana, Selenburgova 711.
Naznanjam 0. t. občinstvu, da sem otvori'
Opren!?ena ?oba
lepa. ^e takoj odda. I*a-hlov V »nravi Jutra 2S827
Lepo stanovanje
soba in kuhinja, ee zamenja z enakim event večjim. Naslovi na upravo »Jutra« pod Solnčno 11580.
23334
Stanovanje v
Mariboru
V zadevah stanovanj, lokalov. posesten posreduje — »Marstan, Maribor, Rotov-žki trg	2S841
Posojilo
od 25.000 do 50.000 Din i^Če pošton trzovec. v svt-ho »eeje.ff« obrata. Obresti po dogovoru Pismene ponudbe pod »Pcštenoft 11431« na upravo »Jutra«.
2?501
Kapitalisti!
I.^cem 150.000 Din posojila za dobroidočo trgovino. Eventualno tibi družabnik. Jamstvo in obresti po dogovoru. Ponudbe na npravo »Jutra« pod »ro-?ojilo 150«.	2S491
Katera dama
bi posodila mlademu samskemu gospodu 40.000 do 50.000 Din za ustanovitev dobičkonosnega podjetja. Ponudbe pod značko »Pomoč« na upravo »Jutra«.
23549
.va sploh. Oziralo se bo le na resna ponudbe f priloženo sliko pod »Ideal« na upravo »Jutra«. 23634
Akademik
Želi manja ?■ inteligentno Gr0sp0'7ič*:0. Resne dopise pod »Gaudesmus« na upr« vo »Jutra«.	23652
Denar naložen
najbolje, ako pristopite kot družabnik k brezkonku-renčr.emu podjetju Ponudbe na upravo »Jutra« pod »100.000 Speeiai«. 2S54S
Gospod
srednjih let, z lastno hišo in obriom v Ljubljani. 3el; resnega '/nanja z bolj*o premožno, od 22. do 35 let staro trospodično ali vdovo Samo resne ponudbe na opravo »Jutra« pod — značko »Samec«. 23805
Vdovec
431eten. višji državni uradnik, s 3 odraslimi sinovi •^rednjpšolci, dobro situiran. želi znanja z dobrosrčno, inteligentno, narodno za vod no damo. lep« zunanjosti, katera ima lastno stanova njp in nekaj premoženja Se! bi tudi na deželo. — Re*ne ponudbe na npravo »Jutra« nod »Duševna harmonija 11667«.	23S11
Dve mladi
temperamentni go^podiCni Selita resnpga znanja z dvema inteligentnima go-snodoma. Cenj. dopise s sliko poslati pod »Soča in Sava* na upravo »Jutra« v Mariboru. 23708
Mlada sreča!
Dvicrnite pismo »Jutra«!
upravi
23695
Ziato nioie 1826!
V mislih vedno pri Tebi! Tisočere poljube! 23649
Mm vimk
mi mm psiiarilc
'er bom imel vedno v zalogi sveže navadno In fino pecivo. Za obilen obisk se cenjenemu občinstvu priporoča
Vi'kc Všdmsp, Zelrnaiama 1«7.

fC.feiiak, Maribor
ilsksandrova	15.
Onevne r?f»5tn<» in ^etszn. r<cšii5alv3.
Samostojnega in pri raznih stiskalnicah (Ex^nterpres;;en) !xirušsnsga
išče tevsrna .TITAN'd. d.
v Kamniku za izdelavo ključavničarskih zdelkov. Samo prvovrstni delovodje z večletno prakso naj pošiiejo ponudbe na gornji naslov. 5362-a
jnsssgs^gg^sgggBsaasgssass
a

Denarni zavod sprejme USej
ii?ffl?sp3 iriiiizatirla
83 53
* .......
i

Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš preljubljeni soprog, oče, brat in tast; gospod
f
^ T j /i «. •> v*
pa
Si
ki se more izkazati z referencami, da pozna denarne in soloh gospodarske prilike v Liubiiani in v Sloveniji. Prednost imaio oni, ki laliko polože kavcijo. Cenj ponndbe z navedbo dosedanje prakse in referenc prosimo pod „$6£»rai zaucsl" na upravo nJatra".
r*
HJ
sa
S rsi
sbbssee
6 fantičev mladih
prav biftre elave, radi hi zvedeli, kje dekliee ti^.e. Katera se dolpoPasi, naj liitro se offlasi pod »Dušan«, »Svetozar«, »Izidor,, »ivo«, »DTa(ro«. »ilebmed« na upravo »Jutra«. 2S8J6
trgovec in posestnik
danes, dne 19. t. m. ob pol 7. zvečer za vedno zatisnil svoje oči.
Zemske ostanke predragega pokojnika položimo v torek, dne 22. t. m. ob 10 dopoldne na župnem pokopališču k večnemu počitku.
Vransko, 19. septembra 1925.
Zia&a Sciwen«ner, soproga Z:nka Fellaher. Mira, Stavba in Frsac!, otroci Leopold Sc!iweiitner, trgovec v Ljubljani, brat Dr. Julij Fellaher, sodnik v Ljubljani, zet.
rl ]{-. ■ i
H^i!
Odbor za stavbo »Narodni dom" v Starem trgu pri Rakeku naznanja, da l»o fine 27.!. ra, ob !3. RrJ w Stsp^m trgU; za prevsetje tS<i! crori fsueaotraao stsv^s, ki se imajo že letos izvršiti. Radi tega se vabijo gospodje podjetniki, kakor: zidarski, tesarski, mizarski in kleparski mojstri, da se imenovanega dne dražbe udeleže.
Vse natančne informacije kakor tudi načrti glede stavbe in dražbeni pogoji so vsak dan na vpogled cd 8. do 12. ure pri gg. Kovaču ali Iv. Bencinu v Starem trgu.
Stari Irfj, dne 15. septembra 1925. 5367a	ODBOIL
OogoIJ:
Sorocinski sejem
-Kai či;r<> kum! Izgnali so ga. oa ie ;ot nožene kmet psa iz koče. Morebiti nu ie prišla v glavo neumna misel, da rnrravii kako dobro delo. pa so mu jokazali vrata. In ubogemu hudiču je iostaln tako dolgčas, tako dolgčas po ieklu. da bi se kar obesil. Kaj nai nabavi? In udal se ie iz žalosti piiači gnezdil se ie prav v onem skedniu. i stoii. kot si videl, podrt pod goro in nimo katerega sedai ne gre niti eden Kasten človek, ne da bi se prei zaznano »-a! v svetim križem. In postal (:d;č tak pijanec, kakršnega ne naideš ied fanti: od jutra do večera ti je šele! v krčmi!...»
Tu ie zopet stnogi Cerevik prekinil nagega pripovedovalca: flr>e ve kai govoriš, kum! Kako mogoče, da bi kdo pustil hudiča v rčmo? Sai ima vendar, hvala Bogu. kremplje na tacah in rožičke na gla-1»
•Vidiš, stvar pa ie tako. da je imel na ehi šaoko in rokavice. Kdo nai ga spozna? Popival vam ie in popival, in prišlo ie do tega. da ie zapil vse, kar je imel s seboi. Krčmar mu .ie dolgo časa jaial na vero. nazadnje na prenehal. In moral ie hudič zastaviti svoio rdečo ■itko da za tretiino vrednosti Židu. ie tedaj krčmaril na Soročinskem seimu. Zastavil je in mu rekel: »Veš. fd. pridem k tebi po svitko ravno čez eto dni. hrani io'» in ie izginil, kot da skoči! v vodo. Zid ie dobro pregledal .itko: sukno tako. kakoršnega dobiš iti v Mirgorodu. rdeča barva oa gori. ja bi se ne nagledal! Zidu pa se ni ljubilo počakati, da poteče rok. Popraska! se ie za ušesi in jo obesil nekemu mimo potujočemu panu skoraj da za oet cekinov. Na rok pa ie Zid popolnoma pozabil. Naenkrat pa pride tako-le ood večer k njemu človek: «No, žid. rni mi moio svitko!* Zid ga spočetka .i spoznal, pozneje pa, ko si ga je boli leledal, pa se ie potuhnil, kot da ga ni ie nikoli videl: «Kakšno svitko? Nimam nobene svitke! Kaj mi ie mar tvoja svit-!» In lej. oni je odšel: zvečer pa. ko , ie žid. zaklenivši svojo luknjo in pre-Jtevši v kovčkih denar, nataknil rjuho in začel po židovsko moliti, je zaslišal
nekako šumenje... In glej, skozi vsa okna so zijali svinjski rilci...»
Tedaj se je v resnici začul nekak nejasen glas. zelo podoben svinjskemu kruljeniu. Vsi so pobledeli... Pot se je pokazal na obrazu prioovedovalčevem.
Kaj?* je izpregovoril v strahu Cerevik.
«Nič!...» je odvrnil kum in se tresel po vsem telesu.
«A!» se ie oglasil eden od gostov.
«Si ti rekel? ..»
«Ne!»
«Kdo je to zakrulil?*
«Bog ve. česa smo se prestrašili! Sai ni nič!*
Vsi so se bojazljivo začeli ozirati naokrog in šariti po kotih. Hivria ni biln ne živa ne mrtva »Eh. vi. babe! babe!* ie deial glasno, »in vi nai boste koznki in mož*e? Preslico bi vam dal v roke in posadil za mikalnik! Morda se ie kdo onrostite. spozabil: pod kom ie zaškri-Dala klop. pa vam ie vsem srce skočilo v hlače!*
To je osramotilo naše junake in jih ohrabrilo. Kum ie srknil iz vrčka in nadaljeval. »Zid je kar odrevenel. toda svinie na nogah, dolgih kot hodulje. so zlezle skozi okna in naenkrat oživile Žida ter ga prisilile, da je plesal više teh-le prečnic. Vrgel se iim je pod noge in priznal vse... Vendar svitke ni bilo mogoče tako kmalu dobiti. Med potom ie pana okradel nekak cigan in prodal svitko seimarici: ta jo je pripeljala znova na Soročinski sejem, toda odsihmal že ni nihče več kupoval pri nji. Sejmarica se ie čudila in čudila, toda nazadnje le uganila: gotovo je kriva tega rdeča svitka: sai jo ie vedno nekai davilo, kadar io je oblekla. Ni dolgo premišljevala, pa io ie vrgla v ogeni — ne gori hudičeva obleka!...* «E. to pa je hudičevo darilo!* Sejmarica. zvita glava, io ie vrgla v voz kmetu, ki je pripeljal na prodai maslo Tepec se je razveselil, toda masla ne mara kupiti nihče. «Eh, hudobne roke so mi podvrgle svitko!* Pograbil ie sekiro in svitko razsekal na kosce, pa glei. kos leze h kosu in zopet je svitka cela! Prekrižal se je in poprijel za sekiro drugič, kosce pa razmetal po vsem pnostoru in se odpeljal. Toda odsihdob hodi hudič vsako leto in baš ob seimu v svinjski podobi po vsem trgu. kruli in zbira koščke svo ie svitke. Pravijo, da mu manika sedai
samo še levi rokav. Ljudje se odtlej iz-ogibljejo tistega mesta in tega je že kakih deset let. da ni bilo na njem sejma. Toda vrag je sedai zmotil asesoria, da je od...»
Druga polovica besede je zamrla v
ustih pripovedovalčevih: okno je silno zazvenelo. šipe so žvenketaje zletele ven. in strašna svinjska glava se je pomolila noter ter vrtela oči. kot da sprašuje: »Kaj pa vi tu delate, ljudje božji?*
VIII.
Groza je prevzela vse v koči navzoče. Kum. s široko odprtimi usti. se ie izpremenil v kamen: oči so se mu izbu-lile kot da bi hotele ustreliti; razprostrti prsti so ostali nepremični v zraku. Visoki iunak ie v nepremagliivem strahu skočil do stropa in zadel z glavo ob prečnico: deske so se zazibale in popovič ie z ropotom in krohotom zletel na tla.
«Aj! aj! aj!» ie obupno zakričal nekdo. ki se te zvalil v grozi po klopi in motovilil na nij z rokami in nogami.
«Na pomoč!* se ie drl drugi ter se zakril s kožuhom.
Kum. ki ga ie zdramil iz okamenelosti ponovni strah, ie trepetaje in drgetaj zlezel svoii soprogi Pod krilo. Visoki iunak je zlezel brez ozira na ozko odprtino v peč in si sam zaprl z zaslo-nilom. Cerevik pa. kot da ga je kdo oblil z vrelim kropom, je zagrabi! za lonec namesto šapke. ga poveznil na glavo, planil skozi vrata in kot blazen bežal po ulicah, ne da bi čutil tal pod seboj. Samo utrujenost ga je prisilila da je zmanjšal hitrost bega. Srce mu ie tolklo kot mlinska stopa, pot je lil curkoma z niega. Ves onemogel je bil žc na tem. da pade po tleh. kar se mu je hipoma zazdelo, da teče nekdo za njim... Kar sapo mu je vzelo...
»Hudič! hudič!* je kričal brez zavesti. potroiil svoje sile in čez minuto v nezavesti telebnil na tla.
»Hudič! hudič!* je kričalo za njim in čutil je samo še. kako ie nekaj s hrupom drlo nani. Tedai ga je zavest zapustila in kot strašen prebivalec tesnega groba ie ostal nem in nepremičen sredi ceste.
IX.
»Cuj, v'las!» je rekel nekdo, ki se je dvigni! ponoči izmed množice ljudi, ki so spali po ulicah, »poleg nas je nekdo klical hudiča!«
»Kaj mi to mar!« je zagodrnjal pre-tezaje se poleg njega ležeči cigan, »lahko bi bil klical vse svoje sorodnike!«
»Toda zakričal je tako. kakor da ga kdo^davi!«
»Cesa človek ne blebeče v spanju!«
»Bodisi, toda pogledati je treba. Ukre-ši ogenj!«
Drugi cigan se je godrnjaje spravil na noge, se obsul dvakrat z iskrami kot z bliski, razpihal z ustnicami gobo in se s kagancem — navadno maloru-sko svetilko, obstoječo iz razbite čre-pinje, nalite z ovčjo mastjo — odpravil po cesti.
»Stoj! Tu nekaj leži. Posvetite sem!«
Tu se jima je pridružilo še nekaj ljudi.
»Kaj leži, Vlas?«
»Izgleda, da dva človeka: eden na vrhu, drugi spodaj: kateri od njih je hudič, pa ne morem spoznati!«
»Kdo je na vrhu?«
»Baba!«
»No. lej. potem pa je to hudič!«
Splošni krohot je zbudil skoraj vso ulico.
»Baba je zlezla na človeka. No, ta pa gotovo zna. kako je treba jezditi!« je rekel nekdo iz množice.
»Poglejte, bratci!« je dejal drugi ter pobral črepinjo od lonca, ki se ga je samo še ena polovica, ki je ostala cela, držala na glavi Cerevikovi, »kakšno šapko si je posadil na glavo ta-le možakar!«
Narastli hrup in krohot je spravil k zavesti tudi naša dva mrtveca, Solopija in njegovo ženo. ki sta polna prestane-ga strahu dolgo gledala v grozi z nepremičnimi očmi na rjave obraze ciganov: razsvetljevani od negotove in trepetajoče luči. so se jima zdeli kot divji zbor gnomov, obdanih od težke podzemeljske sopare v mraku neprebudne noči.
X.
Sveže jutro je zavelo nad prebujenimi Soročinci. Stolpi dima iz vseh dimnikov so se ponesli naproti vzhajajočemu solncu. Sejem je oživel. Ovce so zablejale, konji zahrzali; krik gosi in trgovk se je razlegal znova Po celem sejmišču — in strašna govorica o rdeči svitkl, ki je privedla v tak preplah ljudi v tajinstvenih urah somraka, je izginila s pojavom jutra.
Zeha je in pretegovaje se je dremal Cerevik pri kumu pod s slamo kritim
podom med voli vrečami moke in pšenice in očividno se mu sploh ni ljubilo, da se razstane s svojimi sanjami, ko je naenkrat zaslišal glas tako znan kot pribežališče lenobe - blagoslovljena peč njegove koče ali krčma daljne sorodni-ce. ki se ie nahajala ne več kot deset korakov od njegovega praga.
»Vstani, vstani!« mu je gostolela na uho nežna soproga ter ga na vso moč cukala za roko.
Namesto odgovora je Cerevik napihnil lica in začel mahati z rokami, po-snemaje bobnanje.
»Norec!« je zakričala in se umaknila zamahu njegove roke. s katero bi jo bil kmalu zadel po obrazu.
Cerevik se je dvignil, si pomel nekoliko oči in pogledal naokrog.
»Vrag me vzemi, dragica, ako nisem smatral tvojega obraza za boben, na katerem so me prisilili bobnati budnico kot moskala ravno tisti svinjski rilci, od katerih, kakor pravi kum . . .»
»Kaj gobezdaš neumnosti! Hajdi, pe-lii hitro kobilo na prodaj. Res se nam bodo ljudje smejali. Prišli smo na sejem. pa da bi vsai pest lanu prodali.*
»I. seveda, ženka!« je povzel Solo-pij, »da se nam bodo sedaj smejali.«
»No, pojdi, pojdi vendar! Tebi se že itak smejejo!«
»Saj vidiš, da se nisem še umil,» je nadaljeval Cerevik, zeval in si čehljal hrbet, prizadevaje si pridobiti časa za svojo lenobo.
»Prav o nepravem času te je obsedla ta snažnost! Prej tega ni bilo! Na brisačo, obriši svojo masko.«
»Hajdi na svoj posel,« je ponovila svojemu soprogu, ko se je zopet osvestila in zapazila, da mu je strah odvzel noge in da mu zobje šklepetajo.
»Sedaj pa bo prodaja.« je brundal Cerevik sam zase. ko je odvezal kobilo in jo peljal na trg. »Ni mi bilo zastonj tako težko, kot da bi kdo zavalil name poginulo kravo, ko sem se odpravljal na ta prokleti sejem, in so voli dvakrat sami obrnili domov. In še poleg tega. kot se zdaj spomnim, smo odšli na pot v ponedeljek! Odtod vse to zlo! ... Pa tudi hudič prokleti je neugnana pa naj bi nosil svitko brez enega rokava: ampak ne, samo da poštenim ljudem ne da miru. Ce bi bil, vzemimo, jaz hudič — česar me Bog varuj —, to bi se mi ljubilo goniti se ponoči za prekletimi capami!«
-T.-
Skrben soprog:
.Nikar se ne muči s pranjem, draga .... Soproga:
.Brez skrbi, ljubi Andrej! Za namakanje perila uporabljam TRI ■ sodo, in za izpiranje ZlafOFOfg-terpentino-vo milo. Na ta način se pranje mnogo, olajša in perilo varuje, ker odpade težko men-canje, katero pokvari perilo."

r •

p f
w I
F |
TR8*SC ^A za namakanje perila, odstranjuje umazanijo, s ne razjeda-Stane rralo-nudi mnogo!
r %
—Novo došlo!—
Češko in angleško prvovrstno blago za jesensko sezono. — Obleke po meri in najnovejšem kroju izdeluje najsolidneje in najceneje ^ ,
M GomUot. Ma« mm piana,
Aleksandrova cesta 9 II.
F PREOBUKOVALN1CA	^
BARBORIČ & ZAVRŠAN
LJUBLJANA. Mestni trg 7.	414 ,
predeljuje damske filce, velarje itd. po najmodernejših oblikah. Velika izbira damskih , klobukov in nakita po zelo nizkih cenah.
L	_J
Krompir
semenski in jedilni dobavlja najceneje ter samo v vagonskih množinah tvrdka
L LOVRENčIč 1 drog,
Križevci pri Ljutomeru.
ta DALMATINSKI PORTLCNO
CEMENT
GENERALNO ZASTOPSTVO
M. GREGOVIC & CO.,
i.......m nam ——-1---
LJUBLJANA. ŠELENBURGOVA 7. TELEF. 956. POŠTNI PREDAL 167
-v ii ii h h-mn ii ii 11 ii »tfttri iiimiiiiii^ rrnnr-r
Uvozniki!
Izvozniki!
Ravnokar je izšel v italijanskem in srbohrvatskem jeziku trgovski časopis

ki bo izhajal od sedaj naprej redno vsakega 1. v mesecu in ki bo obravnaval vsa vprašanja tičtča se itaiijansko-jugoslovan-skega importa in eksporta. Ta časopis bo razširjen sako v Italiji kakor tud: v Jugoslaviji. Imeniten list za oglašanje in propagando. Naročnina četrtletno Din 12—.	Ins-iati po tarifu.
Mali oglasi: Za ponudbe blaga in povpraševanje: vrsta Lir —"50, minimum 10 vrst. Številke za vzorec so interesentom brezplačno na razpolago. Cen ene dopise ie nasloviti ni
Upravo PnbbiUlta G GSS9VIS T35ESTB
Via le XX Settcmbrc 65 I.
3nxxinxnmnmxnimxixnpgmxaL
- —>aO<i. . 'JJQil030IOlO!0JOI!QlOIO
Kdor fotografira mora imeti
naše 3 novosti:
nai iimiii cenik
.Moderna fotografija*
Brezplačno
M) ilaMvano oh inijigo
.Kako te naučim fotografirati*
Samo Dtn 9'—
lan neprenosljivo raz.idnico
Pravosvet*
Samo Din 4 —
Dropja Jalto"
Celje.
OIOBOIOIOIOIOBC3IOIOIOIOIOIOIO
Jedno od najvafnijih otkrlča je liječenje guše I nadutog vrata pomoču Ijekovite soli ta sadriinom joda Znami-nitl bečki učenjak universitetski profesor Dr. Ritter W*gner v. Jauregg i mnogi dnjgi liečnici pozivaju ae na odnosna iskustva, to ob-avljuju nehrojene slučajeve ozdravljenja, tako su na primjer u Svicarskoj N lesnicf od gu$e u ci-jelim pokrajinama oslobodjeni od ovog zla. Radi se o jednom poU.uno neškodljlvom d elotvornom napitku, koji sto i na opče stanje izvršno djeluje Vaše !jekov:te soli oslob d ie su več hiljadc ! udi guSe i natečenog vrata. Zahtevajte nase vi jesti o nzdravl enjima i naputak, koii če svaki liječn-k vrlo rado primjenlti. Mi smo u svim državama uredili stanice za razaiilia" - no i Vam poslati
rotpuno n? ' naš opis, koji če Vis vrl" n iati. Jedri« karta
doataie. da odmeh dobi;ete spomenuti r.r»is. Aug. MSrzka, Berlin - Wi!-ner»d-rt, Bruchsalerstr. S. AbU 926. 5?63 a
Priznano solidne cene!	rj A K \ T TNTI/^ prvrjT \ r f>	v zalogi vse potrebščine za modistinje ln
Vedno najnovejše oblike damskih	iVlAHiNlL^ - vjUK lAiNU	spaterie obIike-
i--------#	. v	Žalni klobuki.
LJUBLJANA, Kopitarjeva ulica Štev. 1.	Popravila in preoblikovanje točno in solidno.
klobukov priporoča modni salon
5	Priznam iolife tene! Vedno zadnie novosti Primarni »lidne cent!
■	—————
j	damskih klobukov ■
g	priporoča modni salon
I	IDA SKO F - WA NEK nasled"ici
i	LJUBLJANA, Pod Irančo štev. 2.
m
S	Žalni klobuki vedno v zalogi — Preoblikovanje in popravila
1	se točno in ceno izvršujejo, ■
EEEEEEEEEEmEJEEa
□
EJ	- i.
g] na večjo električno žago, zmozen vseh polti pravii polnojarmenikov z večletno prakso □
E3 E3
IT!
se sprejme.
Ponudbe na	5323a
Franc Bolest, lesna Industrija. Mja Loka.
B
E
D
a
B

f

i --Ji ■ . i, ... j
.........i j-«. -
L '
1
i_______^—
M, Mm Kil 30
priporoča Bogato ssšogo sagro»Qih gpomen&o? od marmofia ln granita pSsičs za gre&sSce, mar-sKorcEfs plošče za moM-llfa po najnižjih cssalt.
ixn:
jGDt
Ugodna m\M flota
V Ptujll |3rOClO
po zelo nizki ceni za Din 350,000-— velika moderna g
trlnadstropna hišaS
g na najprometneiši cesti, blizu kolodvora, pripravna za hotel ali kako drugo večje podjetje. Ima 2000 m2 vrta.
Hiša nese čistih 10% obresti. 5365-a g
Za naslov se je obrniti na upravo BJutratf. □□□nnnnr □□□□□□□nnGunor^nn[XioonaonDixiDnntx]n

danes neprekosljivi
za 8do>takse, potnike isi zdravnike in kot osebni, tovorni in avtohus-vozovi kes1 so najscSidnejši, najir psSnejži in najcenejši pri uporabi.
Zastopstvo za Slovenijo i A. Lampfet, LJubljana,
4872-a	Krehfi* trg št tO.
f3 8CDa050BC3SCDBCDDCDBCr>SICDIIC3BCDaC3BC31Cr>
2 v Kf-ino^ saloa* M, SSDE1-STRNAD -
0 __ t JUHUftnlA. l>v(!i(imowA ulica 3 ——- 0
0
UUSUANA, Prešernova ulica 3
so došle
q zadnje novosti v klobučevinastih uuumuu	q
5 m nraodarnejššh klobukih	jj
■ Žalni klobuki vedno v zalegi — Postrežba točna —	5
H Cene zmerne 3450	U
d	s
oioioiofloioactoioioioioeoioio
©
0
prvovrstni, v vseh velikosti dobavlja taboj in po ceni mehanična sedarna
R, Piehfer Ur sin, Maribor,
Frančiškanska ulica 11.
C<y noococoooooooooo —igooooooooooooooooooooooooooooocc
BKMOOOOOOCJ
preprose
od na<nrep?3stejše do najfinelie izdelave se djbe najboljše in najcenejše pri tvrdki
Earel FrelSp Maribor,
Na veiiko. 055nos'."3 ulica 26. Ka malo. Cesfei brezplačno. 4564-a Podeželski ptemet.
Zaloga moderne
L* HO T,
Cene
brezkenkurenene flišše šfeir. 7.
Zahtevajte povsod ie
„HnbertiM!Io" CellsKe mitorne i i s. z. u Celja,
pod znamkoi
Je najboljše in najcenejše.
-MB¥0
a steklenice za vkuliavanje sadja in povrt- S j3 nine so najbolfše in najcenejše. f h Glavna zalaga za vso državo i b g Lovro Petovar, Ivan kove? N
- Istotam se dobe Zup3nčeve knjisre ,,1'ea- a-g zerviranje sadia io povrtn!™. zs © so domača uporabo" v slovenski in g 59	hrvatski izdaji. 175« —
Gospodinje, naročite

II
II
m lili
l otrokom. išče za takoj sobo z vso prehrano in postrežbo ?a dobo 3 mesecev pri boljši družim, s katero bi tudi lahko d.užabnno občevala. — Cfnjene ponudbe pod .Snaga in intelgenca" na upravo Jutra.
nnra
ovratniki (boe) od 263 Din
dalje za obleke, na metre v vseh modnih barv?!'. sta'no v zalogi
H.
Ljubljana, ftlestni trg 17
■•■aaMa»B5MC3a«u«33CKnBaMi
oilinle i Eittiin
se Je obneslo izborno pri propadanju telesnih močit, seksualni nevrastenijl, otročki na^njcr.osti, izlivom, onanlii, nezmnžnosU kakor tudi pri belem teku. nena^nen|3. neveselju In čustveni hlacinoti p. i ženskah, ofevflna priznanja. Prijeten ir. zanesljiv učinek. Nakloni ropot ves?1je ilo življenja in rgubljeno mladostno svežosL Cen3 zavoju Din St)'-. Dobi se v lekarnah, ako ne,
se obrnite na samoizdelovalko CasePschstt fOr chemische unt rrctallorjlsrhe 536» Mustrlen, Wlen 83 s, Hflsurllljisse 5 J.
Sistematični teaafi za začetnike in
upopolni;no nadaljevan e po novejši metodi
^ . • _ i 0
llsls - French
Slovnica in dikta*. Literatura in kompozicija. Govorilne vaje. Družabno in trgovsko dopisovanje — Naslov v upravi .Jutra".
Proda se krasna aa rosna

5-328a f
gotovo ena na lepših v Sloveniji. izvira;oča iz Benetk dalje m sa } z 12 Btoli, ogledalom in več stenskimi dekoiativnimi i krožniki. Istotam je r.a rodaj leoa salonska oprema, ohra- «
n ena kot no\a Kie pove Li. LsnSč. H-enova ulica fi.
_y

pr\7ovrstna moč z 10 etno prakso, z znanjem slovenskega, »rbohrvaškcca In nemškega jezika, izutjena v vseh komerdjelnih podlih bodisi dopisovanja, blagajne, kalkulacije itd., želi namestitve pri večjem tovarniškem podjetju ali veletrgovini. Cenj. dopisi na uivavn .Jutra* nod 5345-a	,,Konierci!eJna moč".
vse interesente, da je pri pismenih vpra-šanjih, ki naj jih unravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2"—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
poš'je naslove cd malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede našlo vov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Bin 2--
Ob prebridki izgubi našega srčno ljubljenega, nepozabnega sina, brata, svaka in strica, gospoda
«
Luni

nam je došlo od vseh strani toliko odkritih i?razov sočutja in tolažbe, da nam je nemogoče vsakemu zahvaliti se posebej.
Zato si dovoljujemo tem potom izreči najtoplejšo zahvalo vsem, ki so blagega pokojnika tolažili v njegovi bolezni, vsem. ki so ga tako častno in v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku ter vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sočutje in sožalje, kar nam je bilo v veliko uteho.
Posebno zahvalo izrekamo velečastiti duhovščini, pevskemu društvu BSloga" za ganljive žalostinke ter g. Muršiču za njegov lep nagrobni govor. Nadalje se tudi prav srčno zahvaljujemo zastopstvu državnega zdravilišča in gasilnemu društvu za korporativno udeležbo, deputa-cijam okraj, sodišča in davkarije, učiteljstvu ter vsem drugim obilnim udeležencem iz Rogatca.
Najlepšo zahvalo izrekamo tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. Vsem, vsem tisočera hvala!
V srcih vseh bodi nanj ohranjen blag spomin.
Bogaifea Slatina, dne 17. septembra 1925.
Žalnfoči ostali.

Hssatiri©	cens 1
zaradi upeijave nove znamke v trgovini čevljev tg
Franc Szantner, U?»bl'ana, y
Šeenburgoia ul. 1 415—1 S

| kfcMPm—11 iiMiiiian,
Radi preselitve odprodaiamo vso zalogo rnanufckiss;«« nega blaga, fialanterife in usnia po globoko znižanih cenah. Ne zamudite ugodne prilike!
„DANIC&" MAJZEU & i?AJ5ELJ, LJUBLJANA
Turjaški trg štev 1	4i81 a	Tnrifški Jrjj š;ev. t
aiaEiEiBca^
L!i Q
, iS! mm nrnFfiBfiffa i
a
H □
a
a
i
E3
Ravnokar izšla:
(primeri, pravila,, vaja)
za nižje razrede srednjih šol priredil
prof. fsššian Savic.
Od glavnega prosvetnega sveta priporočena In od g. ministra prosvete 30./VIII. br. S. N. 18177 odobrena učn* ■ knjiga za nižje razrede srednjih šol. - Cena Din 3*"— -
Tisk In zaloga■ Knjigarna St. Kugli, Zagreb, lllca 50,
^rTrmn^r^r-ir-ir-i-
M
rg i—i
B.
ta
B 0J B E E B B 01
■r^nr^rnr-ir-.n:;.
RScsSni salon
STESII^R
Ljubljana, Rimske cesta štev. 10
je prejel najnovejše modele
damskih kSobukov. =
Vsa popravila, nakitenja in preoblikovanja točno
oo najnižjih cenah. Žalni klobuki vedno v zalogi,
S40S-a
Mož:
je neizogibna, ako dobim v jedi še enkrat ščurka! Zena: Bog! Saj mi pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, čc p"
ni sredstva zoper nje! Rloži Prei ga res nI bilo. Todi konccsionirani zavod t!Psna" v Ljubljani na Poljanski o. 12 je izna5el sreds'vo, ki pomori brtz vsake radi ZnosU in brez vseh posledic vse ščurke miši In podgane. Poidi ali pa piši takoj tja!
nrv v	*hfrmiri;
Svetovna sm&^i
lo
zmr. --ed vojno na svetovnem trgu pod imenom ,,Lengenfelder ce-nent"
3
E
ANALIZA
tu- in in inozemskih uradnih preiskuševališč je ugotovilo, da spada med najboljše vrste cementa v državi. Kockapenčno ccne.
———ia——■M I I !■■ I I	u llfcl -———at—I	^■■■a——
Naročila sprejema in daje informacije:
Prodajsif urad
»Portland cementa Mojstrana* LJUBLJANA, Jadranska Podunavska banka.
yijržnnrz
R
m
P
M
M
R «
w H
M
Zahvala.
Za vse blazodejno sočutje, ljudi izkazalo naši ljubi sestri
ki ga je toliko dobrih
F s* a raj
v njeni težki boiezni, nam pa ob smrti in na zadnji poti blage rajnice, se najto-leje zahvalju emo Iskrena zahvala posebe gospe tir. Lamutovi, ki se je v ganljivi pesniški spomenici poslovila od svoie prijateljice, in tvrdk Fel. Urbane, ki je v pomenljivi posmrtnici svoji zvesti so-trudnid izkazala zasluženo priznanje in zadnjo čast 5407-«
Inšpektor ios.Wester in sestri.

Urejuje Stanko Virant Izdaja za Konzorcij »Jutra® Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Frar. Jczcršek. Zs inScratci del jc od^voren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.