j EKO KURILNO OLJE j NAJHITREJE !N ŠE CENEJE | I TEL: 710 0 710 ■«■■»M-«ti l-J izvedba elektroinstalaci] trgovina z elektro materialom - projektiranje, nadzor in meritve izvedba električnih priključkov Ul. II. Bataljona 16a, 3230 Šentjur Tel.: 03 746 !1 00, ssm: 041 611 603 Elektro ©QD0SQ Trgovina z elektro materialom 03 7490950 041 684335 ELEKTROINSTALACIJE IN TRGOVINA Foto: GREGOR KATIČ i EKOLOŠKO KURILNO (CO OIL QLIE 03/49 02 440 NAROČI I LA pg l. ao 10. ure Epe d.o.o, Tržaška 37, Maribor | UVODNIK Nesrečna bela knjiga Bela knjiga, v kateri je začrtana reforma slovenskega zdravstva, dviguje prah tako s tistim, kar je v njej zapisano, kot s tistim, česar v njej ni. O posameznih določilih se lomijo kopja strokovnjakov, o celoti pa so mnenja diametralno nasprotna. Glede na to, da minister Keber praviloma kritikom odgovarja, da niso bele knjige dobro prebrali, ali da je ne razumejo, je pravzaprav škoda besed. Pa so se vseeno oglasile medicinske sestre in opozorile na napačne in zavajajoče podatke, po katerih y Sloveniji primanjkuje bistveno manj medicinskih sester kot v resnici. Med prvimi pa so svoj glas povzdignili ginekologi in pediatři, ki delajo na primarni ravni. Minister jim je že lani jeseni na dnevih osnovnega zdravstva y Celju zagotovil, da ni predvidena ukinitev njihove dejavnosti. Potem je. po množičnem podpisovanju pozivov za ohranitev pravic žensk in otrok, to še nekajkrat ponovil. Pa mu še vedno nihče ne verjame. Hočejo, da bi bila vizija razvoja zdravstvene dejavnosti na teh dveh področjih jasno in nedvoumno zapisana. Tako, da sije ne bi mogel razlagati vsak po svoje. S tem se vsekakor strinjamo. Na nekoliko bolj spolzkem ledu pa se znajdemo ob zavračanju (to pa je zapisano) bodočega »vratarja« ob vstopu v zdravstveni sistem. Gre za specialista družinske medicine, ki bi naj skrbel za celotno populacijo ne glede na starost ali spol. Se pravi tudi za otroke in ženske. Še najmanj bomo zgrešili, če bomo pritegnili prim. Andreju Žmavcu, specialistu splošne medicine, predstojniku urgentne službe in osnovne zdravstvene dejavnosti v Zdravstvenem domu Celje. Njegova ugotovitev, da sedanja usposobljenost specialistov splošne medicine ni zadostna za celovito obravnavo otrok (in žensk) v osnovnem zdravstvu, drži, drži pa tudi, da pediatři niso usposobljeni za pomoč odraslim (ginekologi v osnovnem zdravstvu ne dežurajo). Od specialistov družinske medicine, ki se sedaj usposabljajo na medicinski fakulteti, pa tudi ne bo mogoče pričakovati bistveno več (v programu specializacije imajo na primer samo 3 mesece pediatrije). Toda če bodo družinske zdravnike bolje usposobili, bodo lahko prevzeli tudi nekatere naloge s področja osnovnega zdravstvenega varstva žensk in otrok. Navsezadnje tudi sedaj za otroke v manjših krajih praviloma skrbijo splošni zdravniki. Pričakovanja, da bi to skrb lahko povsod prevzeli pediatři, so utopična. Vsaj brez bistvenih sprememb, ki bi vzpodbujale specializacijo iz pediatrije (vendar morebiti krajšo, drugačno, primerno za osnovni nivo). Če se to ne bo zgodilo, bodo pediatři v osnovni zdravstveni službi - izumrli. Tako kot ginekologi v bolnišnicah. KRATKE-SLADKE Za krajše seje Braslovški svetnik Ivan Fale se je že na eni izmed lanskih sej razburjal zaradi dolžine sej. Na zadnji seji pa mu je prekipelo in po treh urah je dejal, da če bodo v prihodnje seje še vedno tako dolge, bo njegova skupina (SDS) predčasno zapustila sejo. Mimogrede, njegov čas ni bil prav nič ukraden, saj se je vmes kar nekaj časa zabaval s prebiranjem revije. mA Moči ali hoteti Občina Mozirje še vedno nima podžupana. Na zadnji seji so na županov predlog svetniki točko zradirali z dnevnega reda zato, ker naj bi bilo ime podano šele na seji, kar pa menda ni po poslovniku. Glede na torkova (pustna) dogajanja predlagamo, da mesto podžupana v občini Mozirje prevzame pustni župan. Itak bo vse ostalo po starem, saj letos še Pust Mozirski ni mogel (ali hotel) najti kakšne večje pomanjkljivosti aktualne občinske oblasti. Dobrodošla celjska pomoč Za pomoč pri urejanju trškega jedra (beri uvajanju enosmernega prometa) so Mozirjani zaprosili celjsko podjetje. Očitno že v Mozirju vedo, da imajo Celjani največ izkušenj pri zapiranju cest v eno ali drugo smer, odvisno od trenutne muhe. Sprejemamo stave, kolikokrat se bo v Mozirju ponovila Gosposka. Vstop prepovedan Med pustnimi dnevi smo na vratih mnogih celjskih lokalov in trgovin opazili napis »Maskam vstop prepovedan«. Le na vratih ene trgovine pa smo opazili napis »Pozor - spolzka tla«. Pritisk žensk na ministra Za ohranitev pravic žensk in otrok - Odločno in množično proti oviram na poti do izbranega ginekologa in pediatra Ženske in otroci v Sloveniji imamo pravico do izbranega ginekologa in pediatra na primarni ravni zdravstvenega varstva. Brez napotnice jih lahko obiščemo v njihovih zasebnih ambulantah ali zdravstvenih domovih. Bo tako tudi ostalo? Bela knjiga reforme zdravstva ne daje odgovora. Njeni snovalci namreč niso zapisali predvidenega razvoja primarnega zdravstvenega varstva žensk in otrok. Še več. Uvajanje družinskega zdravnika kot »čuvarja« ob vstopu v zdravstveni sistem je mogoče razumeti tudi kot ukinjanje ostalih specialistov na osnovni ravni, torej pred vsem ginekologov in pedia-trov. To pa bi pomenilo, da bi lahko v bodoče obiskova li ginekologe in pediatre le če bi nas k njim napotil iz brani družinski zdravnik z napotnico. Takšen možni scenarij je najprej dvignil na noge ambulantne ginekologe in pediatre. Ženske »Ukinitev osebnega izbranega ginekologa presega strokovne« argumente, saj posega v reproduktivne pravice žensk, za kar morajo v demokratičnih družbah dati soglasje predvsem ženske,« menijo v Združenju za ambulantno ginekologijo Slovenskega zdravniškega društva. Ginekologi, ki jih je s podpisom izbralo za svojega osebnega ginekologa več kot 73 odstotkov slovenskih žensk in jim s tem zaupalo skrb za svoje reproduktivno zdravje, se zanje počutijo odgovorni. Poudarjajo, kako so ves čas skrbeli za lastno braževanje in vzpodbujal ženske, da so jih redno obi skovale. Na tak način učin kovito odkrivajo bolezni ro dil in jih zgodaj zdravijo, pre prečujejo obolevnost v nosečnosti ter širijo metode načrtovanja družine ter preprečevanje neplodnosti. »To je po današnjih merilih cenejša (zdravljenje zunaj bolni-- Št. 8 26. Mag. Jana Javomik: »Minister Keber poudarja, da bo poslušal stroko in državljane. Ko pa ti povedo svoje mnenje, jim očita nerazumevanje. Komu je torej Bela knjiga namenjena, če je po ministrovem mnenju nihče ne razume? Njegov žaljiv nastop si lahko razlagamo le s pomanjkanjem argumentov.« šnic), učinkovitejša (prepre- ventivno zdravstveno varstvo Zaradi kadrovskih težav v bolnišnicah in njihovih specialističnih ambulantah se že dalj časa po tihem govori o ukinitvi primarnega reproduktivnega zdravstvenega varstva ter o _bbracio-nalnejši porazdelitvi specialistov«. Združenje za ambulantno ginekologijo vse tovrstne načrte zavrača, predvsem pa obsoja za-hrbtnost načina uvajanja teh sprememb. čuje prezgodnjo invalidnost in umrljivost žensk), predvsem pa hitrejša pot do prave diagnoze in ukrepanja (brez nepotrebnega naročanja k zdravnikom v bolnišnico),« so zapisali. Hkrati opozarjajo, da bi se z morebitno drugačno organizacijo povečale možnosti spregledanih primerov rakavih bolezni. Ker so se v zadnjem obdobju nekateri kazalci zdravja žensk poslabšali (predvsem maternalna umrljivost, povezana z nosečnostjo in porodom), je po njihovem povsem nedopustno, da snovalci zdravstvene reforme niso pripravili načrta za dejavnost primarnega zdravstvenega varstva žensk. Otroci Slovenski pediatři menijo, da predvidena zdravstvena reforma napoveduje zmanjševanje pravic otrok in mladostnikov in jim. krati dostop do kakovostnega zdravljenja. Tudi pediatři in šolski zdravniki na Celjskem odločno nasprotujejo, da bi v prihodnosti skrb za otroke prešla v domeno družinskih zdravni-kov.»Primarno zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov se je v Sloveniji gradilo 80 let in doseglo raven, kakršno si v nekaterih evropskih državah šele želijo,« meni Lucija Gobov, pediatrinja v Otroškem dispanzerju Celje in koordinatorica za pre-februar 2004 - otrok v celjski regiji. »Če bo predlog zdravstvene reforme uspel, se pediatři bojimo, da bo nekaj več otrok v Sloveniji postalo težkih kroničnih bolnikov zaradi prepozno prepoznanih in zdravljenih bolezni ali da bo po nepotrebnem ugasnilo kakšno otroško življenje, preden bo ponovno možno vzpostaviti otroško zdravstveno varstvo na takšno raven, kot jo imamo zdaj.« Pediatři poudarjajo predvsem svojo nesporno boljšo usposobljenost za zdravljenje otrok in mladostnikov, ki prihaja do izraza tudi pri rednih sistematskih pregledih otrok. Če bi ukinili pediatra in šolskega zdravnika v osnovnem zdravstvu, bi se to po besedah predstojnice šolskega dispanzerja v celjskem zdravstvenem domu Ksenije Goste izrazilo v slabši pre-cepljenosti otrok, povečanju napotitev k specialistom pediatrije v bolnišnico in ukinitvi preventivnih pregledov otrok in mladostnikov. Poziv Ena od pobudnic poziva za ohranitev pravice žensk do izbranega ginekologa na primarni ravni je mag. Jana Ja-vornik. Specialistka za socialno politiko, sicer zaposlena na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, se je za to odločila, ker »je to moja pravica, pravica žen- ske«. Skratka, gre v celoti i civilno iniciativo državljani in državljank. Razlog pa je preprost: smo temeljito proučile knjigo, smo ugotovile, i njej sploh ni predviden voj ginekologije na osn ravni zdravstvenega sistenj| Takrat smo se odločile, da p ziv izvedemo kot širšo kril ko Bele knjige. Z nadaljnji branjem smo ugotovile, ( uvajanje družinskega zdrai nika, ki naj bi se speciálu ral za vso populacijo v sta« sti do 100 let, pravzaprav n meni ukinjanje vrste sped listov na primarni ravni.« V Sloveniji je zdravst» no varstvo otrok in mlados nikov organizirano v S zdravstvenih domovih I postajah (od tega na Cel skem v 11) ter v 47 (3) z! sebnih pediatričnih ordini cijah. Poziv javnosti je bil več h uspešen. Pa je obrodil sad ve? »Da. Prisilili smo mij strstvo za zdravje in minisj Kebra, da so večkrat prej medijev javnosti nedvoui no obljubili, da ne bodo ul nili ne ginekologa in ne [ diatra na primarni ravni.« zbiranjem podpisov pa vs« no nadaljujejo: »Ne minist ne ministrstvu ne verjarc mo. Zelo pozorni bomo i konca, do novega zakona zdravstvenem varstvu. Čel treba, bomo z oblikami ja nega pritiska nadaljevali potem.« Poziva za ohranitev stopa žensk do ginekolt ter otrok in mladostnik do pediatra in specialis šolske medicine brez napi nice (slednjega podpira tudi Zveza prijateljev ml dine in Unicef Slovenija) objavljena na spletni sti ni www.ringaraja.net/p ziv. Prvega je podpisalo več kot 21 tisoč ljudi, dr gega zaenkrat 6 tisoč. Gre preprosto zato, da so zadovoljni le z zanikanji namere o ukinitvi gineko gov in pediatrov na osnov ravni, če hkrati nihče ne ve, kako pa bo urëjej zdravstveno varstvo dveh n bolj občutljivih skupin pi bivalstva, žensk in otrfl Mag. Javornikova: »Sistel kakršnega imamo, je z< učinkovit, vendar nihče ni -gotovil, da bo takšen tudii tal. Zakaj bi morali deli eksperimente? Na javni u ni lahko to preprečimo.« MILENA B. POKIJ Konec tedna so z različ-timi prireditvami počastili 0-letnico prihoda XIV. di-izije na Štajersko in smrt lartizanskega pesnika Kar-jDestovnika Kajuha, ki je 1. februarja 1944 padel pri Jebniku vZavodnjah. Spomin na Kajuha so poča-tili pred njegovim spomeni-om ob celjski I. gimnaziji. Na Dvesnosti se je pomena in de-velikega slovenskega pesni-j, sicer tudi dijaka celjske gim-izije, spomnila ministrica za ulturo Andreja Rihter. Kul-1 irni spored so pripravili učenci »Imeli smo privilegij, da no živeli v ključnem ob-jbju zgodovine našega nada.« To je med drugim v onedeljek pred polno dvorno Narodnega doma v Celi dejal predsednik Slovenke borčevske organizaci-! Janez Stanovnik. V Celje, kjer je govoril redvsem o vrednotah narod- Kajuhu in Štirinajsti v spomin m. Osnovne šole in Pevsko društvo upokojencev, slovesnost pa sta družno pripravili celjska združena lista in območni odbor ZZB NOV Celje. Pesnik Karel Destovnik Ka-juh se je rodil leta 1922 v Belih Vodah nad Šoštanjem. Po končani osnovni šoli je obiskoval celjsko gimnazijo, kjer so ga zaradi naprednih idej izključili, nadaljnje izobraževanje v Mariboru pa je prekinila 2. svetovna vojna. Zaradi protifašistične dejavnosti so ga Nemci zaprli v bližini Slovenj Gradca, od koder je zbežal v Ljubljano, kjer je kot ilegalec napisal večino svojih pesmi. Avgusta 1943 je odšel v partizane in postal vodja kulturniške skupine XIV. divizije. Padel je med pohodom legendarne Štirinajste pri Zlebniku v Zavodnjah. Spomin nanj so člani velenjskega območnega združenja ZZB in udeležencev NOB počastili s sobotno spominsko slovesnostjo pri Žleb-niku, nato pa še z akademijo v šoštanjskem kulturnem domu. V Osreških pečeh v Ravnah nad Šoštanjem, kjer je pad- lo 24 partizanov, so ob 60-letnici zadnjega preboja enot XIV. divizije v soboto pripravili krajšo slovesnost, slavnostni govornik pa je bil poslanec Bojan Kontič. »Brez partizanskega boja Slovenija ne bi bila to, kar je,« je povedal in izpostavil ponos zaradi tedanjih dogodkov. Temne lise, ki jih najdemo v preteklosti, je po njegovem sicer treba popraviti, vendar pa se pri tem ne sme povzročati novih krivic ali popravljati zgodovinskih dejstev. US, BS NOV je nedotakljiva vrednota no osvobodilnega boja pa tudi o vrednotah današnjih dni in časa, ga je povabil območni odbor Zveze združenj borcev NOV. Zbranim je povedal, da se mora borčevska organizacija spremeniti, predvsem pa se odpreti mladim, saj bi bilo narobe, če bi zadeva odšla v pozabo. V nadaljevanju se je dotaknil tu- di drugih aktualnih tem, do katerih mora imeti svoj odnos tudi borčevska organizacija. Tako je govoril zlasti o sprejetem besedilu spominskega napisa na skupnih pomnikih žrtvam druge svetovne vojne in utemeljeval, zakaj se ne strinja z besedilom »Žrtvam vojne in revolucije«. Izognil se ni niti napakam med vojno in po njej in sklenil, da državljanske vojne pač ni bilo in torej kolaboracija ne more biti kontrarevolucija. Zato borčevska organizacija odločno protestira proti poskusom afirmacije domobranstva in proti vse številnejšim napadom na vrednote narodno osvobodilnega boja. BRST Gripa Prvi cerfitikati operaterjem zamira Število primerov gripe in obolenj dihal na Celjskem po podatkih Zavoda za dravstveno varstvo Celje padlo, podobno pa je tu-' drugod v Sloveniji. Zato od prejšnjega četrt-19. februarja, v celj-ú bolnišnici obiski niso ič omejeni. Omejitev obi-'iov so uvedli 20. januar-. Število obolelih z gri-podobno boleznijo upa-I tudi v drugih evropskih žavah. MBP Dražba Bele galerije prestavljena Za v sredo, 25. februarja zpisana druga dražba Bele lerija slikarja Jureta Ceku-ki naj bi upnikom dolgo-okoli 79 tisoč nekdanjih imških mark, je na pred-g enega od največjih upni-med katerimi so SKB inka. Ljubljanska banka, iljski urad Davčne uprave 5 ter Landeshypothekbank Gradca, prestavljena za medni. Kot so povedali na rajnem sodišču v Celju, se lure Cekuta z upniki očit-dogovoril, da bo dolg v n času poravnal. Če bo to pel storiti, dražbe njegove e ne bo; v nasprotnem pri-iru pa bo sodni izvršitelj ločil nov datum dražbe Be-galerije na Prekorju, ki je a za prvo dražbo ocenjena 139 milijonov tolarjev, razpisu druge dražbe pa bila njena tržna cena pre-lovljena. AMS Na Šolskem centru Celje so minuli teden podelili certifikate o nacionalni poklicni kvalifikaciji prvim dvanajstim udeležencem, ki so se usposabljali in uspešno opravili praktično preverjanje znanja za operaterja/ operaterko na računalniško vodenih strojih. Poklic je novost v Sloveniji, hkrati pa primerljiv s poklici v vseh državah Evropske skupnosti. Jože Pušnik, direktor Gospodarske zbornice Slovenije, Območne enote Celje, je pohvalil vključevanje Šolskega centra Celje v prenovo programov in v sodelovanje z gospodarskimi partnerji, kar predstavlja oblike povezovanja gospodarskih in izobraževalnih sistemov. Prav zaradi večje potrebe po specifičnih znanjih in spretnostih za posamezna delovna mesta, ki niso zajeta v formalnih izobraževalnih pro- gramih, bodo na Šolskem centru posebno pozornost v prihodnje namenili pridobivanju nacionalnih poklicnih kvalifikacij preko certifikatov. V program za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije operater/operaterka na CNC-stroju se lahko vključi vsak, ki ima znanje in spretnosti s področja poznavanja tehnologije obdelave materialov na nivoju srednjega poklicnega izobraževanja. SB Lekarna Planet Celje je bogatejše za novo, sodobno lekarno, ki jo je Javni zavod Celjske lekarne odprl v trgovskem centru planet 1\iš, zato tudi nova lekarna nosi ime Planet. Sodobno urejena lekarna je velika 430 kvadratnih metrov, za njeno ureditev in opremo pa so porabili 25 milijonov tolarjev. V njej so štirje zaposleni, odprta pa je od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 19. ure. Kot je povedala direktorica JZ Celjske lekarne Lilijana Grosek, pričakujejo, da se bo lekarna Planet razvila v eno najmočnejših lekarn v Celju. Njena prednost je poleg prostornosti in sodobne urejenosti predvsem dostopnost in urejeno parkirišče. MBP, foto: GREGOR KATIČ KJE SO NASI POSLANCI? Koroška trma za šaleško hitro cesto Odbor za infrastrukturo in okolje je prejšnji teden enega za drugim zavračal večino predlogov, s katerimi so poslanci skušali v avtocestni program uvrstiti različne cestne odseke s svojih volilnih območij. Med drugim je izključil gradnjo odseka hitre ceste od avstrijske meje, prek Dravograda in Velenja do priključka na avtocestni križ v Arji vasi, kar je dvignilo pokrovko koroškim županom. Na izredni seji sveta Koroške regije so ogorčeno trdili, da so jih zanemarili zaradi premalo odločnih stališč koroških poslancev, zato so se zavzeli za bolj ostro nastopanje pri varovanju koroških interesov pri državi. Očitno so bili uspešni, saj je po besedah velenjskega podžupana in poslanca ZLSD Bojana Konti-ča vlada sklenila, da bo predlagala državnemu zboru sprejem zakonskega dopolnila, s katerim naj bi poslanci hitro cesto znova uvrstili v avtocestni program. Bojan Kontič Razburjenja županov ni umirilo pojasnilo koroške poslanke Irme Pavlinič Krebs (LDS), da takšna odločitev parlamentarnega odbora ne pomeni dokončno črtanje koroške hitre ceste iz nacionalnih programov. Parlamentarni odbor je iz predloga nacionalnega programa izgradnje avtocest črtal vse odseke, ki ne spadajo v kategorijo avtocest, v njem sta zaradi posebni razlogov ostali le dve hitri cesti. Razlog za takšno odločitev poslancev je po njenih besedah v tem, da bi vse tiste ceste, ki so jih črtali iz programa izgradnje avtocest (za te je predviden tudi točno določen sistem financiranja), morale biti vključene v nacionalno strategijo razvoja in vzdrževanja državnih cest, ki je predvidena tudi z zakonom. Savinjski poslanec Franc Lenko (DeSUS), ki je tudi član odbora za okolje in infrastrukturo, pravi, da je na seji odbora odpadlo več kot 80 odstotkov predlaganih amandmajev. »Sam sem recimo podpiral prizadevanja poslanskih kolegov iz naše regije Jurija Malovrha (SLS) - ta je tudi član omenjenega odbora, op. p. - in Marka Diacija (SMS), da bi v avtocestni program uvrstili gradnjo dvopasov-nega pododseka od avtocestnega izvoza v Dramljah do Šentjurja, a je tudi ta doživel podobno usodo kot večina drugih. Pri zapletu s koroško hitro cesto nisem bil več na seji, saj sem moral na zasedanje drugega odbora,« pojasnjuje Lenko. »Črtanje hitre ceste iz dodatnega programa je bila po mojem velika napaka, zato je treba pozdraviti odločitev vlade, da predlaga poslancem ponovno uvrstitev vanj. Seveda to še ne pomeni, da bodo poslanci zakonsko dopolnilo podprli, vsaj za poslansko skupino združene liste pa lahko rečem, da se z njim strinja,« pojasnjuje Kontič. Po njegovih besedah bi se tako gradnja hitre ceste lahko začela leta 2010, do leta 2012 bi povezali Arjo vas z Velenjem, Korošci pa bi spodobno cestno povezavo dočakali okoli leta 2014. SEBASTIJAN KOPUŠAR Trditve šaleških poslancev, ki že nekaj časa lobirajo za hitro cesto, potrjujejo meritve, ki so pokazale, da je bila cesta Dravograd-Velenje-Arja vas leta 1999 po obremenitvah blizu avtocesti (debelina ceste ponazarja količino prometa). Promet pa še narašča, saj je samo iz velenjskega Gorenja v Arjo vas leta 1999 vozilo 90 kamionov, letos pa naj bi jih bilo že 200. Pod Tinino taktirko Zaznamovani Na Celjskem v primerjavi s Slovenijo veliko primerov nasilja v družinah -Nove metode dela organov pregona, sodstva in inštitucij civilne družbe V Sloveniji je policija lani obravnavala 15 spolnih napadov na mladoletne osebe, dobili so kar 209 ovadb o različnih oblikah nasilja v družini in 251 ovadb zaradi zanemarjanja ali surovega ravnanja z mladoletnimi osebami. Če imamo pred očmi dejstvo, da je pot do ovadb zelo mučna in da večina primerov ostaja skrita za zidovi stanovanj, v katerih se dogajajo tragedije, ki otroke zaznamujejo za celo življenje, lahko le ugibamo, koliko nasilja nad mladostniki se pravzaprav sploh dogaja. Na celjskem območju je, primerjalno s Slovenijo, teh dejanj zelo veliko. To morda pomeni, da policija svoje delo na tem področju opravlja bolje kot v nekaterih drugih policijskih upravah, da z dobrim sodelovanjem s centri za socialno delo in številnimi institucijami civilne družbe pač več izve. A podatki so grozljivi. Kot je povedal načelnik policijske uprave Celje, Edvard Mlačnik, so samo lani našteli 10 posilstev, 13 primerov spolnega nasilja, 35 spolnih napadov na osebe mlajše od 18 let, 7 je bilo kršitev spolne nedotakljivosti, 12 je bilo odvzemov mladoletne osebe, 21-krat pa je policija posredovala zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Vrh ledene gore Številke, za katere vsi pravijo, da so le vrh ledene gore, pa so vendarle na nek način tudi primerna spodbuda, da se hitreje in učinkoviteje zganejo tako v policiji kot v sodstvu, pa tudi na centrih za socialno delo in v inštitucijah civilne družbe. V njih deluje vse več društev in zavodov, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja v družini. Zadnji se jim je pridružil Beli obroč, društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki se je s svojo dejavnostjo že uveljavilo v Evropi, z jasnim programom dela pa slednjič prihaja tudi v Slovenijo. In če se stvari premikajo pri osvešča-nju, vzgoji, tudi pri ozaveščanju otrok o njihovih pravicah, kjer je svojo vlogo odigral varuh človekovih pravic, je zelo pomembno tudi hitrejše, manj travmatično in učinkovitejše delo organov pregona in kasneje sodišč. Največji problem pri tem so dolgotrajni preiskovalni in kasneje sodni postopki. »Po petih, šestih letih, ko primer pride pred sodišče, je mnogo tega že izgubljenega. Imamo pač opraviti s povsem drugačno družino. Otroci se pogosto že odselijo, sosedje in znanci nočejo govoriti, sorodniki odpovedo, celo starši, ko pride do zlorab, obmolknejo, ali pa si nočejo priznati da se to dogaja,« pravi višja državna tožilka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto in predsednica Društva tožilcev Slovenije Vlasta Nussdorfer. Prav to je tudi razlog, da je na sodiščih tako veliko oprostilnih ali pogojnih obsodb. »Šele takrat se vprašamo, kaj smo zares storili za te uboge otroke,« pove Nussdorferjeva. »Ko pridejo ti primeri do policije, do centrov za socialno delo ali na sodišče, otroci velikokrat ostanejo sami. Še več, največkrat začnejo za storjeno vsi kriviti otroka, ki je le klical na pomoč«. Država se teh problemov vse bolj zaveda. Zato Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prav zdaj pripravlja nov zakon s področja nasilja v družini. Osnovni cilj je izboljšati položaj žrtve v teh postopkih in to tako, da bi dolgoročneje reševali položaj in odnose med žrtvijo in obdolžencem. »Zakon bo jasno opredelil vlogo centrov Robert Mravljak za socialno delo, urejanje stanovanjskega vprašanja v takšnih primerih, pri stojnosti policije, opredelil bo nasilje v družini kot kaznivo dejanje, položaj oškodovancev v kazenskem postopku in podobno,« je povedala Janja Romih, vodja kabineta ministra Vlada Dimov-skega. Delo z žrtvami K hitrejšemu, bolj humanemu in manj travmatičnemu reševanju odkritih primerov zlorab in nasilja nad mladostniki pa lahko veliko prispevajo tako hiter, otroku bolj razumljiv in prijazen predkazenski postopek, kot tudi učinkovitejše delo sodišč, je povedala Vlasta Nussdorfer. »Zato so koristni skupni izobraževalni seminarji, ki jih izvajamo z generalno policijsko upravo in odvetniki, ki jim je država dala vlogo pooblaščencev trpinčenih mladoletnih oseb. Tudi družinska sodišča niso več utopija. V Ljubljani so že specializirani sodniki, ki se ukvarjajo z nasiljem v družini, kar pospeši postopke. To pa je ključno, kajti postopek zaradi družinskega ali spolnega nasilja po petih, šestih letih nima nobenega smisla več, na za žrtev, ki celotno trpinčenje še enkrat po dolgih letih podoživlja, ne za storilce, med katerimi mnogi ne potrebujejo zaporne kazni, ampak le zdravljenje,« je povedala Nussdorferjeva. Pomemben kamenček v mozaik bolj učinkovite in prijaznejše obravnave žrtev v policijskih postopkih so pred dnevi vstavili v Celju, kjer so odprli mladostnikom prijazno sobo, v kateri bodo tako policisti kot socialni delavci lažje vodili postopke pri odkrivanju nasilnih dejanj v družini. »Pomembno je, da imamo nek prostor, kjer bi otroci bolj sproščeno govorili o dejanjih. Okolje, ki bi bilo prijazno kot ono v vrtcu, na igrišču in ob osebi, ki se zna z njim pogovarjati. Pogovor v uradnih sobah policije je dodatno travmatičen. Upam, da bo takih sob, kot je ta prva v Celju, čedalje več in takrat se Tina Kosi je z novo sezono nova umetniška voditeljica celjske gledališke hiše, ki jo je pred tem odkrivala kot asistentka preizkušenim dramaturgom in kasneje redna dra-maturginja. Do novega izziva, v tretje ponovljenega razpisa za umetniškega vodjo gledališča. Nanj se je odzvala na pobudo kolegov igralcev iz gledališča in dobila mesto prve umetniške voditeljice v zgodovini celjskega gledališča. Obraz, diskretno posut s pegicami, ji obkrožajo košati, narahlo skodrani lasje, ki jih, kadar ji preveč nagajivo zlezejo čez obraz, z odločno kretnjo vrže čez ramena. Drobni postavi in mladosti se podajo udobna športna oblačila, okusno izbrana, tudi ko gre za slovesnejše priložnosti, s kakršnimi se po službeni dolžnosti pogosto srečuje. Tina Kosi je doštudirala na AGRFT v Ljubljani, magistrski naslov pa si je pridobila še iz primerjalne književnosti. V Celju in v celjskem gledališču se zelo dobro počuti. To velikokrat poudari. Rada se pogovarja z ljudmi, ne kar tja v en dan. Za svojimi besedami stoji »in za dejanji tudi,« doda. Na Štajersko, v Maribor, je Tina prišla skupaj s sestro še kot deklica s sončne Primorske, da bi, po nasvetu zdravnika, spremenila klimo in ozdravila nadležni bronhitis. Štajerska pa jo j.|nj je ne le pozdravila, kot se danes pošali, ampak ji je postala dom vse do odhoda na akademijo v Ljubljano. V Mariboru se je pred tem marsikaj naučila v gledaliških delavnicah, kjer je kot srednješolka delala z velikimi imeni z odrskih desk in se stopila z gledališčem. »Vendar sem nato vseeno kolebala med študijem medicine in dramaturgije. Ko se je v zadnjem letniku srednje šole izkazalo, da bom postala mamica, sem šla po krajši poti, odločila sem se za dramaturgijo in danes bi se spet,« zadovoljno pripoveduje svojo zgodbo Tina, mamica 10-let-nega sinka. Pri štirih letih je že hodil z njo v gledališče, gledat predstave, ali pa »v službo« v zaodrje. V Ljubljani gresta rada tudi v kino, doma poslušata glasbo: »On rep, jaz pa kaj bolj mirnega, sproš-čujočega, da lahko vmes študiram, berem, prebiram, razmišljam, pišem ...« Kot umetniška voditeljica se Tina Kosi trudi, da bi vsakemu igralcu v domačem ansamblu z izborom del v repertoarju dala priložnost igrati in se potrditi vsaj z eno vlogo v sezoni. »Kar je zelo težko in odgovorno delo in ne vem, če je to komu že uspelo. Mogoče bo prav meni, kdo ve?« se nasmeje izpod pramena zlatih las. Odgovornosti se ne brani. In zaveda se, da ima jabolko, v katerega je ugriznila kot umetniška voditeljica (letos prvič tudi selektorica Dnevov komedije) tudi kislo polovico. Po svoje ji to morda celo godi. Ker ima rada izzive in gledališče, ker je vedno pripravljena na dialog s kolegi, s sodelavci, z igralci, ki jo obkrožajo. Nekatere, mlajše, je imela priložnost postaviti v umetniško vrsto, nekateri so zato morali stran. »To je pač tista kisla stran jabolka ...« bi rekla Tina Kosi. Nekateri igralci so odšli, nekateri se bodo gledališču na novo pridružili. Pripeljala je Tjašo Železnik, Branka Jordana, Aljošo Koltaka... »Septembra pride Lučka Počkaj...« Pri izboru ima proste roke. Zato okrog sebe išče in izbira umetnike, ki jih dobro pozna in za katere ve, dá bodo dali Celju svoj delež in pečat. In ve, da bo spet kdo odšel... prišel. To je pač gledališče. Drugačno, kot se z odra kaže gledalcem v dvorano. Za zaveso ni blišča. Je resnica. Je trg. So spopadi, dileme, argumenti, trdo, krvavo delo, stiske, pritiski, veselje, smeh ... Svet, ki ga noben igralec, ko je enkrat zaslepljen z gledališkimi lučmi, ne želi zamenjati. Mlada, sa-K0Sj mozavestna in odločna Tina Kosi (če naredi radikalen rez tudi kar »kôsa«) si je kot selektorica Dnevov komedijo najbrž nakopala kakšno zamero v gledaliških vrstah. Zlasti tistih komercialnih ansamblov, ki niso prišli v tekmovalni izbor. A se ne pusti. Odločno in argumentirano brani festival, ki mu želi z izborom dvigniti kakovost, in brani celjsko gledališče, ki ji je priraslo k srcu. In ga želi oža-riti z novim bliščem. »Z dobrimi predstavami iz repertoarja, ki gre tudi komu v nos.« A je prepričana, da je na pravi poti, zato bo sledila svoji viziji. Za konec aprila napoveduje gostovanje v Beogradu (nato bodo v Celje povabljeni beograjski gledališčni-ki), zatem na Slovaško na Gavran fest in v Nemčijo, dogovarja pa se še za druge izmenjave in gostovanja po Evropi, s katero se tako ali tako zlivamo v isti prostor z različnimi kulturami. In v Evropi vidi, po uspešno končanem festivalu Dnevov komedije in pred novo premiera Dokaz, za celjsko gledališče številne nove možnosti in priložnosti. Ne nazadnje tudi za svojo umetniško in strokovno rast. MOP bodo uresničile tiste želje, o katerih sel sanjala pred leti,« je ob otvoritvi poved la Nussdorferjeva. Takšne prostore n bi odprli še v 11 mestih, kjer imajo [ Sloveniji sedeže policijske uprave. Pomembna je usposobljenost »Prav tako pomembno pa je, da se . Generalni policijski upravi zavedan pomena dela z žrtvami,« je po veda Tatjana Mušič, vodja oddelka za ml doletno kriminaliteto na Generalni p licijski upravi. »Zato smo pripravili d kument, ki bo pravo napotilo za delo žrtvami. To bo velik prispevek polici iň pridobitev za žrtve. Z uradnim bolj poglobljenim načinom dela bo< lahko žrtve že v začetnem, policijske postopku dobile vse informacije, tu o nadaljevanju postopka in o tem, ki vse jim je dolžan pomagati,« je pov . dala Mušičeva. »Posebej je to pomei bno pri pogovorih z otroki, kjer lahl postopek takšne travme samo še poglol Zato se zavedamo, da smo dolžni I dodatno nemočni skupini ljudi olajš ti postopke. Zaradi njih samih in tu zaradi čim bolj kakovostno izpeljan ga zbiranja pričevanj in dokazov,« povedala Mušičeva. Od policijskega d ' la je namreč v veliki meri odvisen uči : kovit sodni postopek. Vendar pri vsem tem ne bo šlo br ustreznega usposabljanja delavcev, bodo obravnavali primere nasilja ni . mladoletnimi osebami. V policiji se za nji dve leti intenzivno usposabljajo : delo s temi žrtvami, vendar je specia ziranih policistov za preiskovanje ti primerov še razmeroma malo, na o močju celjske policijske uprave le št je. »Ce še imamo pri odraslih žrtvi morda kdaj opravičilo, da nam zat zmanjkuje časa, pri otrocih tega opi ; vičila ni,« meni načelnik celjske k . minalistične policije Robert Mravlja ; BRANKO STAMEIČ Tatjana Mušič em celjskih umetnikov je iz rok župana Bojana Šrota prejelo ključe za sedem ateljejev, ki jim jih je občina oddala v brezplačen najem. (Foto: G. Katic) Prve sape oživljanja mesta ta ustanovitev umetniške četrti in odpiranje novih lokalov v Celju znanilca boljših časov za mestno jedro? Konec minulega tedna je em celjskih umetnikov ejelo ključe za sedem ate jev, ki jim jih je v brez-ačen najem oddala Mest-I občina Celje skupaj s svoji podjetjem Nepremični-I Ateljeji so v Frideri koni atriju in Na okopih, de-nje pa je pomembno tako ridika spodbujanja umet-škega dela v Celju kot tudi ivljanja starega mestne-jedra. Celje je tako z eno potezo jestnih oblasti dobilo pra-umetniško četrt, ki bo za-ísljivo požlahtnila utrip vljenja v najožjem središ-. Vsi umetniki so se na-reč zavezali, da bodo ta-V svojih ateljejih, ki bo-vselej odprti tudi za jav-ist, kot tudi v Frideriko-m atriju poskrbeli za razne prireditve, od razstav ojih del do organizacije li-vnih kolonij oziroma naj-zličnejših likovnih delav-:. V zameno za prostore se še zavezali, da bodo do-i skrbniki ateljejev, vsako o pa bodo Mestni občini lje darovali po eno ustvar-io sliko, dve grafiki ali po o plastiko na vsaki dve leti. 'rva lastovka Ateljeje so dobili obliko-lka Andreja Džakušič íagistrirala je iz unikatne-oblikovanja), Tomaž Mili (diplomiral je na zaseb-visoki šoli za slikanje in anje v Ljubljani), Željko lačak (diplomiral je na ograjski likovni akademi-, Maša Gros (mlada ustvar-ka, vključena v fundacijo žeta Ciuhe), Ivana Todič-tdrič (končala je akademi-za likovno umetnost v Za-?bu), Narcis Kantardžič kovno akademijo je kon- čal v Sarajevu), Jure Cvitan (študent slikarstva in etnologije) in Mark Požlep (študent ljubljanske likovne akademije), ki bosta i mete skupen atelje. Za kako pomembno potezo gre tokrat, kaže podatek, da je občina v vseh letih po drugi svetovni vojni sodelovala le pri ureditvi dveh umetniških ateljejev. Umetniki so zdaj dobili sijajne pogoje za svoje delo, pa tudi možnost, da bodo delali praktično pred očmi javnosti. Občina pa se je s to potezo »znebila« lokalov, ki jih več let niso uspeli oddati v najem. Napolnili so prostore, ki so bili več let prazni, v mesto pa prinesli nov utrip, ki je prvi bolj otipljivi dokaz prizadevanj, da lahko tudi mestna oblast s svojimi dejanji spodbudi oživljanje mestnega jedra. Druge lastovke A ni zgolj ta dogodek tisti, ki kaže na prve znake oživljanja mestnega jedra. Tudi podjetniki se vse bolj zavedajo, da je treba v zaspano samozadostnost ponudbe vnesti nove prijeme, združiti moči pri organizaciji najrazličnejših prireditev, predvsem pa ponuditi tisto, česar trgovci v velikih nakupovalnih središčih ne morejo na dovolj privlačen način. Med tistimi, ki neomajno verjamejo, da se bodo (tako kot v svetu) nakupovalni tokovi vnovič vrnili v mestno jedro, sta na prvem mestu zakonca Borštner s svojo blagovnico in novo kavarno Leonardo. Prepričana sta, da ima mesto svojo dušo, ki je ne more nadomestiti nikakršna praktičnost brezosebnih mega marketov. Trdno verja meta, da bo prenovljen Knežji dvorec prinesel živahnejši utrip, da se bodo v mestu vrstile prireditve, ki bodo privabljale ljudi. Seveda pa je osnova uspeha privlačna ponudba. Sama sta uspela privabiti dovolj kupcev, poskrbela pa sta tudi za prijetnost njihovega druženja, kar je še en dokaz, da ljudje pridejo, če je le ponudba dobra. Podobno verjame tudi Alenka Pinter, ki je pred kratkim v Stanetovi ulici odprla prodajalno s spodnjim perilom, na Glavnem trgu pa ima prodajalno torbic in usnjene galanterije. Na Gosposki je dobro obiskana šele kratek čas odprta trgovinica s specializirano ponudbo »utrgane« mode za mlade. V boljše čase mestnega jedra je prepričan Roman Gracer, ki je (po Mercatorju) vzel v najem nekoč silno priljubljeni kavarni Fontana in Espresso na Stanetovi. Ob slednji ureja prodajalno okvirjev za umetniške slike Emil Jančar, na Gosposki ulici pa Gojmir Klinar napoveduje selitev svoje galerije Mozaik v pritličje, ob ulici, v davno zapuščene prostore nekdanjega Utoka. Ko bodo mestne oblasti našle še pravo namembnost Celjskega doma in razvozlale gordijski vozel Art kina Metropol, bo tudi kulturna ponudba lahko še bolj pestra. Črne vrane Če so našteti podjetniki in še nekateri drugi s svojo ponudbo in optimizmom res lastovke, pa je v mestnem središču še vedno tudi veliko črnih vran. Slednji se z ničimer ne zganejo od večnega tarnanja, da sta jim kupce pobrali konkurenca na obrobju in modra cona. Še huje je z gostinci, ki v mestu živijo bolj od »špricerjev« kot od izvirne, kulinarično privlačne ponudbe. Bojan Vivod s svojim Tartinijem in z italijansko kuhinjo ter Andreja Gole s svojo mehiško restavracijo sicer poskušata, a ponudbi še marsikaj manjka. Vsi drugi capljajo na mestu in tako je za lačne še najprivlač-nejša ponudba hitre hrane. A vendar se tudi tu premika. Rafael Geršak je pred kratkim odprl prodajalno kruha in zajtrkovalnico, novo napoveduje Mohorjeva družba v stavbi, ki jo pravkar gradi v Prešernovi ulici. Zoran Gole s partnerji kar nekam na skrivaj pripravlja presenečenje v kletnih prostorih Prothasijevega dvorca. Tudi v gostiščih in zabaviščih, kjer ne ponujajo hrane, se nekaj dogaja. Smash pub je v prostorih in na vrtu gostilne Koper s privlačno ponudbo, ki spodbuja druženje mladih, več kot le uspel; mizo tam je težko najti. Poletni vrt Siesta na Glavnem trgu je lani ponudil vrsto prireditev in nanje privabil množice. Svoje dodata tudi kluba Evergreen in Underground. Konec meseca bo vrata s koncertom Zorana Predina odprl -tudi novi klub Central v prostorih nekdanje Madrugade pod Železni narjem ... Križ s cono Potem ko sta Era in Mer-cator zaprla kar nekaj samo-postrežnic in drugih trgovin za osnovno preskrbo prebivalstva, je v mestnem jedru ta ponudba več kot skromna, že kar žaltava. Vse tudi kaže, da bo tako vsaj še nekaj časa. Mercator se še ni odločil, ali bo zaprl tudi Sočo, Era je zaprla Savico in v jedru ohranila le še Rio. Prav ravnanje Ere je v tem primeru še najbolj vprašljivo, saj v Celju večjega nakupovalnega centra nima in bržkone bi bilo mogoče prav pri osnovni oskrbi z inovativnostjo najti tudi poslovno priložnost. To dokazuje Spar s svojo ponudbo pri obeh celjskih garažnih hišah. A vendarle se svet vrti predvsem po kolesih naših avtomobilov in večni problem mestnega jedra ostaja modra cona, ki je po prepričanju lastnikov in najemnikov lokalov na tem območju glavna rakava rana in največji spodbujevalnik mrtvila v mestu. Pa je to res? Ob tem, da imamo v dosegu petih minut peš hoje dve garažni hiši, za Knežjim dvorcem pa še zelo veliko parkirišče in ob dejstvu, da modra cona ni zasedena več kot 60-od-stotno, gre prej za famo, da v mestu pač ni mogoče parkirati. Glavni magnet mesta je druženje in srečevanje, je pokazala tudi lani opravljena raziskava. Je zato res treba parkirati v samem srcu mestnega jedra? Mesto jutri V Mestni občini Celje se zavedajo pomena oživljanja mestnega jedra, vendar so akcije na kratek rok le blažev žegen. Zato pripravljajo strategijo razvoja mesta do leta 2020. Razdeljena je na tri dele, in sicer na industrijske cone, v katerih bo zajet gospodarski razvoj mesta, na izven-mestni prostor, ki bo obravnaval razvoj okolice mesta ter na staro mestno jedro, v katerem je zajeta njegova reur-banizacija. Prvi korak pri reurbaniza-ciji je sprememba urbanistične zasnove. »Letos naj bi bil narejen osnutek, naslednje leto predlog, konec leta 2005 ali v začetku leta 2006 pa naj bi bila nova urbanistična zasnova sprejeta,« je povedal koordinator za odnose z mediji pri mestni občini Roman Repnik. Urbanistična zasnova predvideva, da naj bi se jedro mesta razširilo na Breg, ki bo z mestnim središčem povezano z novim mostom čez Savinjo. Na stiku med Knežjim dvorcem in Otokom načrtujejo pokrito parkirišče z zelenico oziroma parkovnim delom, kjer so zdaj občinske garaže, pa bi lahko zrasel nekakšen vila blok. V procesu reurbanizacije razmišljajo tudi o boljšem izkoriščanju pasaž in preboju med njimi, še vedno pa je živa ideja o pokritju strogega centra mesta. Po mnenju urbanistov je v prihodnosti nujno zagotoviti parkirišča za stanovalce v jedru, v mestu pa naj prevladujeta peš in kolesarski promet. V mestu je treba zagotoviti stanovanja za mlade družine, med meščani pa spodbuditi željo, da je živeti v mestnem jedru »in«. V mestni občini se bodo za razvoj mestnega jedra prijavljali na razpise strukturnih skladov, saj so znani primeri iz Evrope, ko so nekatera mesta svoja središča obnovila prav s pomočjo teh skladov. Seveda so to dolgoročni načrti, ukrepati pa je treba takoj. Zato že pripravljajo nekoliko drugačno zasnovo poletnega dogajanja v Celju, spodbujajo različne prireditve, pripravljajo pa tudi akcijo, ki naj bi po eni strani spodbujala kupovanje v mestnem jedru, po drugi plati pa ljudi izobraževala o Čelju in njegovi zgodovini. Jedru mesta Celje se pišejo lepši časi. Prvi znanilci so tu, vse ostalo je v rokah meščanov. Tistih pravih, ki imajo svoje mesto radi. BRANKO STAMEJČIČ Obnova Knežjega dvorca, ki že dobiva novo podobo in novo streho, naj bi se nadaljevala tudi letos, saj je za 345 milijonov tolarjev vredna dela na zahodnem traktu vloga za polovično sofinanciranje iz kulturnega tolarja že na ministrstvu za kulturo. Obnovljeni del poslopja naj bi namenili zbirkam Pokrajinskega muzeja, razstavi o Celjskih knezih in stalni arheološki zbirki. GOSPODARSTVO Tuš razkril skrivnost uspeha Celjski trgovec lani povečal promet še za 15 milijard tolarjev - Letos najmanj deset novih objektov Celjski Engrotuš, ki zaposluje že skoraj 1.900 ljudi, je lani imel 65 milijard tolarjev prometa, kar je za 15 milijard oziroma za 30 odstotkov več kot leta 2002. Glede na pretekla leta je to sicer nekaj skromnejša rast, vendar je nominalno največja doslej. Direktor Aleksander Svetelšek poudarja, da so v prvi polovici leta povečali promet izključno na račun dobrega poslovanja v obstoječih trgovinah, saj v tem času niso odprli novega objekta. Bolj aktivni so bili v drugem polletju, saj so v različnih krajih Slovenije odprli več novih trgovin in centrov, kot prvi med slovenskimi trgovskimi družbami pa so začeli tudi s postavljanjem bencinskih servisov. Doslej so jih odprli že v Mariboru, Celju in Murski Soboti. Sicer pa so bile lanske večje poslovne poteze celjskega trgovca otvoritev Planeta Tuš v Novem mestu ter nakup in prenova štirih Naminih trgovin, Emo-ninega diskonta v Ljubljani in Murkine trgovine v Lescah. Razširili so se tudi v Logatec in Mursko Soboto, kjer so konec leta odprli supermarket. Aleksander Svetelšek je povedal, da jih zanima tudi odpiranje trgovin na ozemlju bivše Jugoslavije, tudi analize nekaterih trgov so že opravili pred časom, vendar za sedaj ne nameravajo narediti še ničesar. Prepričani so namreč, da ne bodo prav Umik Aktivinih nadzornikov Po nedavnih spremembah lastništva so se, kot je bilo pričakovati, v Cometu zgodile tudi zamenjave v nadzornem svetu. Na torkovi seji sta odstopila predsednik in član nadzornega sveta Aleš Okorn in Samo Stonič, oba iz Aktive Invest. Okorn in Stonič bosta funkcijo nadzornikov opravljala še do prve redne seje skupščine. Nadzorni svet je za novo predsednico imenoval Matejo Režun iz kapitalske družbe, ki je svoj delež v Cometu povečala na dobrih 20 odstotkov. Kot je znano, se je Aktiva Invest popolnoma umaknila iz Cometa, njen 39,5-od-stotni delež pa so kupili mariborska tovarna brusov Swaty, holding Infond in Zlata moneta 2. JI Direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek za letos napoveduje 24-odstotno rast prodaje. nič zamudili, če bodo s pro- »Širitev načrtujemo po vsej dorom na jug, kjer jih zanima predvsem srbski trg, počakali vsaj še dve leti. Do takrat bodo raje še naprej osvajali slovenska mesta. Tržni delež, ki trenutno znaša okrog 14 do 15 odstotkov, bi radi povečali na 23 do 25 odstotkov. Rast naj bi bila še naprej organska, s širitvijo lastne prodajne mreže in ne s prevzemi. Letos bodo za naložbe namenili 11 milijard tolarjev, prav toliko kot lani. Odpreti nameravajo 10 do 14 novih objektov, usmerili pa se bodo predvsem v gradnjo centrov cash&carry, ki so jih v zadnjem letu nekoliko »zanemarili«, seveda pa bodo odprli še nekaj novih drogerij, trgovin s čevlji, supermarke-tov in bencinskih servisov. Sloveniji, še zlasti na območjih, kjer imamo še nekaj belih lis,« pravi Svetelšek. Predvidoma še letos se bo Engrotuš tudi uradno preimenoval v Tkiš. V javnosti se namreč uporabljata obe imeni, kar povzroča kar nekaj zmede, saj je 1\iš le oznaka za blagovno znamko. Še več prometa in dobička Zaradi novih naložb in tudi mnogih že uveljavljenih, pa tudi novih marketinških akcij naj bi letos v Engrotušu ustvarili 81 milijard tolarjev prometa. Dobiček, ki je lani znašal 2,2 milijardi tolarjev, naj Na Celjskem stavkala večina podjetij Včerajšnje enourne opozorilne stavke sedmih industrijskih sindikatov se je udeležilo tudi okoli 7.000 delavcev na Celjskem. Stavkali so v večini podjetij, tudi tistih, kjer imajo plače boljše kot znaša povprečje v branži oziroma kot določa kolektivna vičnejšem plačnem sistemu. Sedanje izhodiščne plače namreč mnoge delavce, ki sodijo v nižje tarifne razrede, vse bolj spravljajo na rob revščine. V sindikatih so svoje zahteve odločeni izbojevati s stop- Stavka, ki je bila med 11. in 12. uro, je po podjetjih potekala na različne načine, tam, kjer mora proizvodnja teči nemoteno, pa so poskrbeli, da do zastojev ni prišlo. V Steklarni Rogaška, na primer, so se zato stavke udeležili le delavci iz popoldanske in nočne izmene, marsikje so pripravili zbore delavcev, na katerih je vodstvo delavcem predstavilo trenutne poslovne rezultate v podjetju. Industrijski sindikati so z včerajšnjo stavko skušali delodajalce prisiliti k takojšnjim pogajanjem o panožnih kolektivnih pogodbah oziroma o pra- bi povečali za 23 odstotkov. In v čem je skrivnost nenehne rasti tretjega največjega trgovca v Sloveniji? »Recept za uspeh je preprost,« razkriva Svetelšek. »Imamo zelo pogumno naložbeno strategijo, ne presegamo zgornjega praga predvidene zadolženosti, dobre tuje izkušnje prenašamo na domači trg, upoštevamo regijske posebnosti, v podjetju pa smo odprti za vse nove ideje.« Engrotuš ima trenutno že 550 izdelkov z lastno blagovno znamko. Cilj podjetja je 700 takšnih izdelkov, s katerimi bi ustvarili 25 do 30 odstotkov celotne prodaje. O prihodu Mercatorja v Celje Svetelšek pravi, da ne gre za prav nič drugačno konkurenco, kot jo imajo že v drugih slovenskih mestih. »Razlika je samo v tem, da nekdo pride prej, drugi kasneje. S tem, kje je že kdo, se ne ubadamo. Razmišljamo predvsem o tem, kako podjetje narediti čim bolj konkurenčno.« V Engrotušu se tudi ne bojijo, kaj bo trgovini prinesel vstop Slovenije v Evropsko unijo, saj pričakujejo predvsem odpiranje tako imenovanih hard diskontov. Bolj kot doma jih skrbi konkurenca čez mejo, saj sta tam gradnja in tudi vzdrževanje novih objektov kar za četrtino cenejša kot v Sloveniji. JANJA INTIHAR Foto: GREGOR KATIČ cetý Pavčiča nadzirajo ženske V celjskem Klasju so se spet zamenjali nadzornil nova predsednica je Irena Stanka Čurin iz Probank njena namestnica je Nevena Tea Gorjup, predstavnic delavcev pa je Silva Trstenjak. Klasje je doslej imelo 6-članski nadzorni svet, na lans seji skupščine pa so se lastniki odločili, da bodi števi nadzornikov prepolovili. Spremembe statuta so bile v sodn register vpisane konec decembra, nov nadzorni svet pa je prvič sestal šele v začetku tega tedna. Poleg imenovan nove predsednice in njene namestnice je na seji razpra ljal tudi o lanskih poslovnih rezultatih in o gospodarske načrtu za leto 2004. Kako so lani poslovali v Klasju, ' javnosti znano šele v prihodnjih dneh. Predsednik upra Matjaž Pavčič je januarja napovedal, da bodo zopet imi li izgubo, ki naj bi znašala okrog 40 milijonov tolarje kar je najmanj v zadnjih nekaj letih. Razveseljivo je, da lani tekoče poslovali pozitivno in v 11 mesecih iz tekoč ga poslovanja imeli celo 32 milijonov tolarjev dobička Za letos v Klasju načrtujejo, da bodo imeli dobiček celotnega in ne le iz tekočega poslovanja, prihodki iz pn daje pa naj bi realno ostali na lanski ravni. SVET ZAVODA OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO Trubarjeva ulica 20, 3270 LAŠKO Razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 53. ali 145. člena Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l. RS, â 12/96, 23/96, 22/2000, 64/2001, 108/2002, 34/200< 79/2003) ali iz 43. člena Zakona o spremembah in dopolnitval Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (U I. RS, št. 64/2001 ). Imeti morajo pedagoške, vodstvene, orga nizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za 5 let. Predvideni začetek dela je 16. 5. 2004 oziroma skladno s skle pom o imenovanju in s soglasjem ministra. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, o do sedanjem delu in s kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh ru| naslov Svet zavoda Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, Tru barjeva ulica 20,3270 Laško, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA Kandidati bodo obveščeni o izboru v zakonitem roku. I njevanjem pritiskov, vendar pa so prav tako neomajni tudi delodajalci. Po njihovem namreč trenutne razmere v slovenskem gospodarstvu ne dopuščajo zvišanja plač. Zato sindikalne zahteve (vsaj za zdaj) zavračajo. JI Vroče v Cometu Dan pred opozorilno stavko je bilo nekoliko »vroče« v zreškem Cometu, kjer je po besedah uprave mariborski sindikat KNSS-Neodvisnost samovoljno pripravil zborovanje, na katerem naj bi bilo izrečeno nekaj neresničnih obtožb. Kot je dejal predsednik uprave Marjan Lorger, tako ne drži, da je v podjetju sindikalno delo nezaželeno, neresnične so tudi trditve, da nekateri zaposleni dobijo na mesec komaj 78.000 tolarjev bruto plače. »Že po zakonu je določena višja minimalna plača, plače v Cometu pa so v vseh plačilnih razredih višje, kot določa kolektivna pogodba,« je poudaril Lorger. Povedal je še, da imajo delavci v proizvodnji odprt način stimulacije na osnovi doseganja individualnih in skupnih rezultatov, vodstvo pa pripravlja tudi prenovo motivacijskega sistema, ki bo odpravila nekatera nesorazmerja in vsem zaposlenim prinesla vsaj minimalno nadaljnje povečanje plač. JI OSNOVNE SOLE STORE Ul. Cvetke Jerin 5, 3220 Štore razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnje\ splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. i( 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje braževanja - ZOFVI (Ur.l. RS, št. 12/96, 23/96 in 22/00) 43. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona fl organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI-/) (Ur.l. RS, št. 64/01). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 1. 6. 2004 oziroma skladno s skle pom o imenovanju oziroma skladno s soglasjem ministra k imena vanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODÍ OŠ ŠTORE, Ul. Cvetke Jerin 5,3220 Štore, z oznako »PRIJAV/ ZA RAZPIS ZA RAVNATELJA«. K dokazilom o izpolnjevanju zahtevanih pogojev priložite največ na 2 tipkanih straneh kratek življenjepis, dosedanje delovne iř kušnje ter vizijo razvoja ter dela šole za mandatno obdobje. Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku. S gotl partner i najbiiljmn okusom GOSPODARSTVO S strahom v Evropo y o 1. maju se bodo mlekarji soočili s številnimi težavami -Za Mlekarno Celeia se zanima francoski Danone Mlekarna Celeia je lani kupila in predelala 79,4 lijona litrov mleka, kar 4 odstotke več kot predli. S prodajo mlečnih iz- IV je ustvarila 11,5 mi-irde tolarjev prihodka in 5 odstotkov presegla edlanske rezultate. Okrog dno prihodkov je zaslu- na tujih trgih, največ območju bivše Jugosla-Mlekarna je imela la-tudi dobiček, ki po prvih enah znaša okrog 100 mi-jnov tolarjev. To je za graj polovico manj kot le-2002 in tudi manj, kot pričakovali. Direktor rjan Jakob pojasnjuje. da so dobiček okrnile za 4 do 8 odstotkov nižje cene izdelkov. Marjan Jakob napoveduje, da se bo po 1. maju položaj mlekarne bistveno poslabšal. Doma se bodo soočili s hudo konkurenco tujih multinacionalk, na zunanjih trgih pa se kljub dejstvu, da imajo status izvoznika in izpolnjujejo vse evropske stan darde, njihovi izdelki pa no sijo žig najvišje stopnje var nosti, ne nadejajo kakšnih po sebnih uspehov. »Napovedi da nas v Evropski uniji čakajo nove priložnosti, ne držijo povsem. Slovenske blagovne znamke so namreč na teh VILEKARNA CELEIA 10.3 2001 2002 2003 2004 tnapoved) NMsm ČISTI DOBIČEK Vin (mloSIT) Fipo, Mlekarna Celeia ni Celeia letos ne pričakujejo povečanja prihodkov. Pravijo, da ; do zadovoljni, če bodo poslovno leto zaključili vsaj s pozitivno ničlo. 11,5 trgih še vedno premalo prepoznavne,« pravi Jakob in opozarja na avstrijske izkušnje. Od 93 obratov za predelavo mleka jih imajo v sosednji državi danes le še 33, z vstopom v unijo pa so cene mleka padle kar za 17 odstotkov. Mlekarna Celeia je lani največ, 22,2 milijona litrov mleka, odkupila od Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge. Med posameznimi proizvajalci je prvo mesto, na katerem je zamenjal dolgoletnega rekorderja Francija Rotnika, zasedel Jože Cetina iz Spodnjih Grušo-velj. Mlekarni je oddal kar 541.771 litrov mleka. Jakoba tudi skrbi, ker se bodo zaradi uvedbe carin in kvot poslabšali pogoji poslovanja tudi v državah bivše Jugoslavije, kjer so doslej veliko prodajali zlasti v Bosni in Hercegovini. Težko je namreč verjeti, da bi breme višjih dajatev prevzeli nase trgovci, zato s svojimi cenami ne bodo mogli biti konkurenčni. Rešitev bi bila odpiranje proizvodnih obratov, s čimer bi pridobili status lokalnega proizvajalca. Poleg Bosne in Hercegovine jih zanimajo tudi Hrvaška ter Srbija in Makedonija. Direktor Marjan Jakob napoveduje, da se bo po 1. maju položaj Mlekarne Celeia poslabšal. Zaradi vseh težav, ki jih čakajo, Marjan Jakob letos ne pričakuje kakšnega bistvenega povečanja prihodkov. Ostali naj bi na lanski ravni, dobička pa naj ne bi imeli. Glede na izkušnje avstrijskih mlekarn, ki so vstop v Evropsko unijo »plačale« z izgubo, bodo v mlekarni zadovoljni, pravi Jakob, če bodo leto 2004 zaključili vsaj s pozitivno ničlo. Mlekarno opazujejo Francozi Za Mlekarno Celeia se že nekaj časa zanima francoski prehrambeni koncem Danone, s katerim so se, priznava Marjan Jakob, že nekajkrat sestali, vendar se doslej niso dogovorili še nič konkretnega. V Arji vasi bi bili sodelovanja s Francozi veseli, vendar kaže, da se Danone zanima predvsem za nakup mlekarne, saj bi s tem pridobil tudi pomemben tržni delež. Morebitno kapitalsko povezovanje pa je v rokah večinskih lastnikov, to je kmetijskih zadrug, ki pa o prodaji mlekarne ne razmišljajo, še pravi Jakob. JANJA INTIHAR V Montu pakirajo kovčke Konfekcijsko podjetje iz Kozjega resno razmišlja o selitvi proizvodnje na območje bivše Jugoslavije Zaradi pomoči države, ki je konec minulega leta »brila jamstvo za 104 milne tolarjev posojila, v infekciji Mont iz Kozje-niso prav nič lažje zadi-ili. Denar so v glavnem porabili, problemi, zaradi iterih so že nekaj let v iz-ibi, pa so ostali. V podjet-zato resno razmišljajo o litvi proizvodnje na ob-®čje nekdanje Jugoslavi- »ečji del posojila so polili za odpravnine in reis petdesetim delavcem, ki jih odpustili po prisilili tavnavi, ter za izdelavo "e kolekcije oblačil. Za sodobitev proizvodnje ali kšen nov razvojni projekt. ki so ga načrtovali v programu prestrukturiranja, jim ni ostalo skoraj nič. »Državna pomoč je bila bolj gašenje požara kot kaj drugega. Hudo finančno stisko nam je olajšala le za kratek čas, saj bo treba ves denar vrniti in to z obrestmi vred,« pravi direktorica Dušanka Pavč-nik. Finančno stanje Monta, ki sicer v zadnjih dveh letih nima tako visokih izgub, kot jih je imel v letih 2000 in 2001, se torej ni prav nič izboljšalo. Prav nasprotno. Pavčnikova opozarja, da je v tekstilni branži iz dneva v dan huje, zato jo čudijo izjave nekaterih predstavnikov vlade, ki ugotavljajo, da slovenskim HITRI KABELSKI INTERNET j (samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o., tel. (03)42 88 119 tekstilcem sploh ne gre slabo. »Tujci so iz Slovenije umaknili že skoraj vse dode-lavne posle in jih preselili v države s cenejšo delovno silo, tako da večino športne konfekcije izdelujejo zdaj na Daljnem vzhodu. Po vstopu v Evropsko unijo bo še slabše in tisti, ki govorijo drugače, se motijo,« je prepričana Pavčnikova. V Montu zato edini izhod iz težav vidijo v selitvi proizvodnje na jug, kjer bi jih delavci stali tudi do trikrat manj kot v Sloveniji. Kam natančno nameravajo iti, Pavčnikova še ne želi razkriti, pravi pa, da so del letošnje kolekcije že naredili s kooperanti v eni od držav na območju SUKOPIESKAISTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA Da bi še bolj znižali stroške poslovanja, se bodo v Montu iz delniške družbe preoblikovali v družbo z omejeno odgovornostjo. Sklep o tem naj bi sprejeli na skupščini delničarjev 9. marca, ko bodo odločali tudi o pokrivanju 59 milijonov tolarjev izgube iz leta 2002. bivše Jugoslavije. In kaj bodo naredili z osemdesetimi ljudmi, ki trenutno še delajo v podjetju? »Poiskati jim bo treba kakšno drugo zaposlitev, vendar zagotovo ne več v tekstilni branži,« pravi Pavčnikova. JANJA INTIHAR Nihanj ni konec V preteklem tednu so slovenske delnice izgubljale svojo vrednost. Od ponedeljka do petka je indeks SBI20 padel za več kot 50 točk, kar predstavlja dober odstotek njegove vrednosti, pri čemer se ta teden v ponedeljek njegova vrednost ni bistveno spremenila. Ob precejšnjem trgovanju z obveznicami (z najprometnejšimi, RS54 in RS53, se je skupaj trgovalo v višini skoraj milijarde tolarjev) je bila najprometnejša delnica Krke (KRKG), ki je ob precejšnjem nihanju ostala na približno enaki ravni. Poleg Krke so bile prometne tudi ostale pomembnejše delnice, med njimi je bila največja sprememba pri Luki Koper (LKPG), ki je padla za dobre 3 odstotke, vendar je v ponedeljek zopet nekoliko narasla. Delnice Petrola (PETG), Gorenja (GRVG) in Mercatorja (MELR) so ob precejšnji prometnosti malenkostno, za manj kot odstotek padle. Pregled leča ev med 17. In 23. februarjem 2004 Enotni tećai Promet v SIT 5.846,55 160,287,992 5,021,010 Presenetljiv je predvsem padec koprskega Istrabenza (1TBG), njegove delnice so samo v četrtek ob prometu približno 19 milijonov padle kar za 5,5 odstotka. Padec je posledica objave nerevidiranih in nekonsolidiranih izkazov, v katerih je vrednost čistega dobička lani dosegla 2,4 milijarde tolarjev, medtem ko letošnja napoved predvideva le 852 milijonov dobička. Donosnost kapitala se bo tako z lanskih osem znižala na skromna 2,7 odstotka. Največje odvisno podjetje v skupini OMV Istrabenz naj bi tudi lani poslovalo z izgubo. Po padanju v začetku tedna se je negativni trend preusmeril, saj se je v petek in ponedeljek tečaj zvišal za 3 odstotke. Indeksi med 17. in 23. lebruarjem 2004 Razpleta se tudi zgodba o povezovanju slovenskih živilskih podjetij. Kolínska (KOLR) naj bi namreč od britanske družbe E.D.&F. Man Coffee kupila 19,67-odstotni delež Droge (DRPG) za 5,5 milijarde tolarjev, torej bi za delnico odštela dobrih 100.000 SIT. Uprava Droge je tak nakup pričakovala in ga nima za sovražnega. Sicer sta delnici obeh podjetij ob sicer nizkem prometu zabeležili podoben trend: na začetku porast tečaja, uroti koncu tedna pa nekolikšen padec. Delnica Droge je tako skupaj zabeležila rast za slabe 3 odstotke, medtem ko je delnica Kolinske padla za dober odstotek. Slovenski proizvajalec bele tehnike. Gorenje, je odprl nov trgovsko-distribucijski center. V objektu s površino 11.000 kvadratnih metrov v Ljubljani bodo: razstavno-pro-dajni salon s celotno paleto Gorenjevih izdelkov, skladišče za 15.000 do 20.000 izdelkov, ki bo služilo distribuciji za celo Slovenijo, servisna enota za ljubljansko kotlino ter poslovni prostori, kamor se bodo iz Velenja in Celja preselile tudi vse prodajne in logistične funkcije za slovensko tržišče. Okvirna skupna vrednost naložbe znaša 2 milijardi tolarjev. Tudi sicer je bilo podjetje v zadnji polovici leta zelo uspešno. Od 1. julija delnica neprestano raste in je lastnikom prinesla donos v višini več kot 50 odstotkov. mag. ROMAN JERAS ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. roman. jeras@ilirika.si 90,6 95,1 ill 95,9 100,3 NENAVADNI ZBIRATELJI V kraljestvu kaktej Na tisoče kaktusov Zvonka Čoha, ki so se znašli v občinski lasti V mestu ob Sotli, kjer bi pričakovali vrbe ter druge značilne predalpske rastline, smo se znašli med tisoči kaktej. Pa ne kakršnih koli! V zbirki, ki jo je ustvarjal dolga desetletja Zvonko Čoh iz Rogaške Slatine, je veliko izjemnih rastlin. Med njimi kaktusi s približno pol metra premera ter tri metre višine. V rastlinjakih upokojenega učitelja slatinske glasbene šole se naenkrat počutiš, kot da bi se znašel v Mehiki, Peruju, Čilu, Argentini, na Kubi ali v Afriki. To so dežele, od koder je največ kaktej njegove zbirke, v kateri so najstarejši primerki stari več kot pol stoletja. Ima jih še iz študentskih let, ko si je občasno namesto kosila privoščil kaktus. V začetku petdesetih let se je vrnil v Rogaško Slatino ter začel delati kot učitelj glasbe. Ob domači hiši je kmalu postavil prvi rastlinjak, ki so ga sčasoma povsem zasedle vse mogoče kakteje. Danes je v zbirki približno 1.400 različnih vrst, ki so plod njegove polstoletne zbirateljske vneme. Največji so že tako visoki, da jih mora pri treh metrih višine žagati. V nasprotnem primeru bi stekleni strop rastlinjaka preprosto predrli. Najstarejši ter najlepši kaktus, z imenom echino gruso-ni, ki zraste v Mehiki do meter in pol visoko, je v pokrajini ob Sotli dosegel pol metra višine. Nemci mu pravijo taščin stol in ko ga vidiš, hitro verjameš, da bi kakšen jezni zet tašči zares privoščil takšen sedež. S toliko kaktusi ni malo dela. Na dan, ko smo obiskali Zvonka Čoha, je grozil sneg, zato je strehi rastlinjakov dodatno zaščitil s pokrivali iz blaga. Pozimi rastlinjaka, prepolna kaktej, sicer pretežno mirujeta. S pomočjo posebnega dimnika, zgrajenega po dolgem in počez rastlinjaka, ju je treba ogreti na 8 do 10 stopinj Celzija. Spomladi je na vrsti presajanje, od aprila jih je treba previdno rositi ali zalivati, odvisno od vremena. Med vročimi poletji je zalivanje nujno vsak teden. Potrebnega je precej znanja, izkušenj. Zvonko Čoh se je izobraževal s pomočjo knjig, prav tako vsak mesec skrbno prebira nemško strokovno revijo o kaktejah. Vključen je v slovensko društvo prijateljev kaktej, pred dvema letoma pa je prejel srebrno priznanje za 25-letno sodelovanje v več kot sto let starem nemškem združenju za kakteje DKG. Oče kaktuse, sin nagrade V Sloveniji je težko najti takšno zbirko, kot je v Rogaški Slatini. Mnogi so si jo želeli, predvsem različni kraji doma in na tujem. Zvonko Čoh jo je pred petimi leti po ugodni ceni prodal Občini Rogaška Slatina, zato da bi ostala v njegovem kraju. Od zadnje jeseni imata ostarela Zvonko in soproga Marija od občine prvo delovno pomoč, mlado vrtnar-ko. Zakonca, ki jo uvajata, pravita, da sta z njenim sodelovanjem zelo zadovoljna. uspešno narejen tečaj za gasilskega častnika, ki ga ravnokar opravlja Srečko; dobro izpeljano sedmo nočno tekmovanje, obogateno z gasilsko veselico; in seveda čim več dobrih rezultatov na tekmovanjih. Ali življenje brez gasilstva za brata Očko sploh obstaja? Odgovor je sprva sicer pritrdilen, kasnejša analiza pa pokaže, da je vse skorajda povezano z gasilstvom. Roman je včasih veliko ribaril - rde- ča nit je voda. Rad hodi v hi be (letos se je na Govško B do povzpel že 66-krat) - JX vezava je nabiranje kondii je. Srečko je veliko trenili nogomet, kar gre zopet z ru ko v roki z gasilstvom. Pole tega v službi opravlja delan višini, torej je usposobljen» višinska reševanja, kot so na primer pobegle mačke na dro govih. Gasilstva v Rečici bit! | dveh bratov enostavno sploh ni, velja pa tudi obratno. ROZMARI PET0 Za »naj« desetino Prvi predlogi za »naj« gasilsko desetino že prihajajo D naš naslov in lestvica že nastaja. Največ glasov (13) sta do torka dobila Olga in Mirko Lešar, PGD Lopata, sledi Martin Cmok (4) in Martin Cmok st. (2), oba PGD Gorica pri Slivnici, po dva glasova imajo še Roman Očko, PGD Reči ca pri Laškem, David Krk, PGD Andraž, Jože Korun, PGD Mestinje in Vinko Jug, PGD Žalec. Kupone pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in med pošiljatelji bomo vsak teden izžrebali dobitnika hišne nagrade NT&RC. Nagrajenka je tokrat Lea Bri-novšek, Andraž 70, Polzela. Nagrado dobi na oglasneitf oddelku naše hiše. NASI GASILCI Glasujem za:...................... Stanuje: ............................ Aktiven v gasilskem društvu:. Velika Čohova zbirka kaktej je primer, kako lahko postane neka zasebna zbirka zanimiva za stalno predstavitev najširši javnosti. Slatinčan Zvonko Čoh med kaktejami, ki danes niso več v njegovi lasti Ko te mokrota zasvoji Gasilstvo kot družinska tradicija - Specializirani tudi za reševanje mačk Zbirka ni več tako sijajna, kot je bila pred petimi leti, nekaj kaktej je že propadlo, omenjata Čohova. Rastlinjaka sta stara približno pol stoletja, iz takratnega skromnega materiala ter sta rezultat dela Čohove družine. Brez izolacije, s prenizkim stropom, dotrajana. Kakteje so potrebne presaditve. V občinski stavbi so nam povedali, da želijo Čohovo (oziroma občinsko zbirko) čimprej predstaviti najširši javnosti, tako številnim turistom v Rogaški Slatini kot drugim obiskovalcem. Zbirka v bodoče seveda ne bo več na Čohovi zemlji, sodobni kaktejnik bo treba postaviti ter vzdrževati nekje drugje. Z iskanjem lokacije občina doslej menda ni imela sreče. V prvi polovici letošnjega leta bo problem Če vam kdo omeni Prostovoljno gasilsko društvo Rečica pri Laškem, vam bo gotovo omenil tudi dva brata, Srečka in Romana Očko, ki sta z gasilstvom povezana že od malih nog. Od »mokrih« začetkov sta prišla do zavidljivih nazivov podpoveljnik in poveljnik. Okužba, ki jo opredeljujejo simptomi kot je nenehna želja po »špricanju«, mokroti, nevarnosti, ki prinaša zadovoljstvo in tekmovanju, je zajela dobro polovico Rečice. Kronično, neozdravljivo obliko virusa sta dobila Srečko in Roman Očko, ki sta del »bolezni« najbrž podedovala. »Že oče je bil gasilec,« pripovedujeta brata, »in midva sva komaj čakala, da bova s sedmimi leti tudi uradno postala člana našega gasilskega društva.« V akcijo tudi brez hlač »Najprej te zasvoji »špri-canje« in mokrota, potem tekmovanja,« pravita Srečko in Roman, »največje zadovoljstvo gasilstva pa je, ko se spomniš, kaj vse si že rešil, čeprav je bilo na trenutke zelo nevarno.« V svoji več kot 30- letni gasilski karieri sta bila dvakrat v veliki nevarnosti. Leta 1998 v poplavah v Laškem, ko so gasilci čez noč ostali zaprti v kletnih prostorih, dvanajst let prej pa v gozdnem požaru v Zidanem Mostu. »Ta požar smo gasili teden dni, veter namreč ni deloval v naš prid,« se spominja Roman, »štirje gasilci smo se takrat komaj rešili.« Kljub vsem nevarnostim še nobeden gasilec ni izstopil iz požrtvovalnih vrst. Bolj nasprotno. Občutek, da so naredili nekaj dobrega, jih spravi v pogon vsakokrat, ko slišijo sireno. »Zgodilo se je že, da je naš vaščan na klic sirene pritekel tako hitro, da se ni imel časa obleči. Na motorju je pridirjal le v škornjih in spodnjih hlačah,« pravi Roman. Cilj - cisterna v garaži Bratoma Romanu in Sreč-ku se kaj takega še ni zgodilo, saj stanujeta le streljaj od gasilskega doma. Tudi zato zanj skrbita kot za pravi dom (lani je dom v ocenjevanju kraja dobil drugo nagrado v kategoriji najlepše urejenih objektov). »V njem so včasih treba rešiti, so nam povedali v občinski stavbi. Čohova odgovarjata, da sta to od tam že večkrat slišala. Ostarela zakonca živita sama, njuni trije otroci so v okolici Ljubljane. V najširši javnosti je najbolj znan Zvonko Čoh mlajši, ki je slikar, ilustrator ter avtor animiranih filmov s precejšnjo »zbirko« priznanj. Tako na tujem kot doma, kjer je nagrajenec Prešernovega sklada, dvakratni Levstikov nagrajenec in predlanski nagrajenec Hinka Smrekarja (za serijo knjig o Kekcu). Na zadnjem knjižnem sejmu je njegov Obuti maček prejel nagrado za najlepšo otroško knjigo. Tudi on je ljubitelj kaktej ter ima v Ljubljani celo po dva metra visoke primerke. BRANE JERANKO NAŠI GASILCI V tejle rubriki predstavljali ljudi, ki v svq jem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih la je našli, se na vas, brald obračamo z vabilom i sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate ko ga, ki se s tem ukvarja nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z ve seljem bomo prišli pogledat nenavadno zbirko ter jo predstavili še druginL Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med vašo pošto bom vsak teden izžrebali tiste ga, ki bo nagrajen s hišnii darilom NT&RC. ponosno pove TUdi Srečkova želja je bilo državno prvenstvo, a mu pred leti, ko je bil mentor kar šestim ekipam, hkrati pa je tekmoval še sam, to ni uspelo. »Verjetno je bil razlog ravno v tem, da sem imel preveč ekip in na tekmovanjih nisem mogel bodriti vseh tekmovalcev istočasno,« meni Srečko. Neizpolnjena želja obeh je trenutno cisterna v garaži. Bolj kratkoročni cilji pa so: tudi zabave, kleta si kakšno vendar naslednje jutro mora biti vse pospravljeno,« poudarja j____i. r.„.___... »Mlajši brat Roman je pravzaprav pri vseh stvareh strog, »vendar jaz ga ubogam le toliko, kolikor sam vem, da je treba,« v šali doda Srečko. Kot mentorja različnim starostnim skupinam sta oba zelo dosledna, saj brez reda ni rezultatov. »Letos bomo s članicami prvič šli na državno »Na tem mestu bom še dolgo« vko A. Sotlar o poslovanju celjskih Nepremičnin, o spletkah, o domnevnem šikaniranju sodelavcev in o tem, zakaj ne loči med eno in desetimi tonami cementa Kriminalistična preiskava v jezi s poslovanjem podjetja Ne-mičnine, ki se je pričela no-ibra lani, še ni zaključena. Ijetje, ki je v 100-odstotni la-celjske občine, je zadnje čase er izginilo s prvih strani ča-(pisov. Zapleti pa se nadaljuje-i,saj naj bi direktor družbe (in den od osumljenih zlorabe pogaja in pravic) Slavko A. Sot-r, ki se je po mesecu dni bol-Skega staleža ob začetku prei-ave vrnil na isto delovno me-I, šikaniral nekatere delavce redvsem tiste štiri, ki ne sodi-v »njegov« krog) ter poskušal Ipustiti enega od zaposlenih, mitrija Conradija, ki je na do-pjanje v Nepremičninah večkrat ozoril že pred začetkom kri-nalistične preiskave. ;iavni očitek Dimitriju Conra-u je, da naj ne bi po nekaj dni oh ne prišel na delo ter da ne rjuje dovolilnic za izhode med lovnim časom (česar Conradi ne íne že več kot leto dni). Nepo-»vanje dovolilnic, ki je postalo orno šele ob Sotlarjevi vrnitvi z Iniškega staleža po začetku po-jske preiskave, je privedlo do ciplinskega postopka in Conradi dobil prvi opomin. Ko je izve-I, da ga namerava Sotlar odpu-li, pa je predlagal uvedbo disci-nskega postopka proti Janku Ar-šu (pomočniku direktorja in ene-l od osumljenih) zaradi »potr-'anja fiktivnih računov v znesku kaj 10 milijonov tolarjev«. Si-r pa naj bi Arnuš po Conradije-t trditvah pred nekaj tedni po-ivno podpisal domnevno sporen iun za prenovo vrat v delu ob-;ta, ki sploh ni v lasti Nepremič-I - v njem pa naj bi stanovala a od delavk iz vodstva celjske Cine. Dimitrij Conradi na svoj Sdlog ni dobil nobenega odgo- Conradi pravi, da mu vse od no-mbra niso popravili službene-računalnika in svojega dela ni igel opravljati, nekajkrat pa je odsoten zaradi bolezni otrok ilniške liste je nosil v tajništvo užbe, potrdil o tem pa nima). Slavko Sotlar, ki se je odločil, da logajanju končno spregovori, pa avi, da je v Nepremičninah prohra le za delavce, ki se držijo re-lin discipline. Želite Dimitrija Conradija od-stiti zato, ker ni podpisoval dolinic za izhode, ali ker naj bi , kot ste izjavili, »vohun«? V zvezi z Dimitrijem Conradi-ii potekajo disciplinski postopki jih vodi naš odvetnik. Labs'bi hodil vsaj v službo, v službi P je potrebno delati. V zadnjem |su je imel nekaj delovnih nalog, f jih ni izpolnil. Nepremičnine Puspešna gospodarska družba, in F je mislil, da v birokraciji niko-F ne odpustijo, se je zmotil. V Pem podjetju namreč zahteva-fcred in disciplino, Conradi pa f Podpisoval niti dovolilnic za iz- Dovolilnic naj ne bi podpisovala vsaj še ena od zaposlenih, kar pa se je po pogovoru z vami spremenilo ... Mislila je, da ji dovolilnic za izhode ni potrebno podpisovati, ker je »šefica«, vendar sva se pogovorila, opomnil sem jo in začela jih je podpisovati. Ste se o podpisovanju dovolilnic pogovarjali tudi z Dimitrijem Conradijem? Da, o tem sva se večkrat pogovarjala. Vendar se ni nič spremenilo. Mi je pa Dimitrij Conradi prejšnji teden poslal dva faksa z zahtevo, da ovadimo sodelavca Janka Arnuša do določenega datuma - prejšnjega petka ob deseti uri. Ovadbo je predlagal tudi zato, ker naj bi bil pred dvema tednoma spet podpisan sporen račun. Ste predlogu ugodili? Ne, zakaj bi? Podpisovanje računov ne sodi v domeno mojega dela in ne vem, kakšne račune podpisujejo sodelavci. Šlo naj bi za račun za obnovljena vrata na Prešernovi ulici v objektu, ki sploh ni v lasti Nepremičnin ... Kot sem povedal, o tem ne vem nič, saj nisem gradbenik. Sumi o tem, kakšni računi so bili podpisani in kdo jih je podpisoval, pa so stvar policijske preiskave. Zato se s tem ne nameravam ukvarjati. Torej niste vedeli, da v družbi, katere direktor ste, zaposleni podpisujejo dvojne račune za enkrat ali celo nikoli opravljena dela? Na to se ne spoznam, računov ne vidim in jih ne podpisujem. Lahko da je z njimi kaj narobe, vendar ne vem, ali je Janko Arnuš kriv ali ne. O tem bo razsojalo sodišče, jaz pa nisem policaj. Zdi se, da imate občutek, da gre pri vseh očitkih in sumih za organizirano gonjo proti vam - vi pa ste nedolžni? V vsem tem času poslujemo dobro in nihče nam ne more ničesar očitati. Tisto, kar je predmet preiskave, so zaenkrat le sumi, ki jih bo potrebno dokazati. Kaj pa ljudje, ki so s svojimi stiskami prihajali na Nepremičnine in bili pogosto grdo odpravljeni? Vsi, ki so imeli kdaj slabe izkušnje z uslužbenci, imajo odpr- ta vrata in lahko pridejo k meni. Vedno pa sem poslušal obe plati zvona. Znani smo po tem, da smo vedno pomagali ljudem - čeprav skušajo tisti, ki so v stanovanjski stiski, na vsak način izkoristiti vse možnosti. Kako odgovarjate na očitke o šikaniranjih nekaterih zaposlenih? Hočem, da delavci delajo. Ne želim, da hodijo v službo le po denar, da vsake toliko časa pijejo kavico in čvekajo ... Je povsem vseeno, na kakšen način dosežete ta cilj? Ni pomembno, kako. Pomembna sta red in disciplina. Kako imate lahko nadzor nad redom in disciplino v podjetju, če ne veste niti, kateri računi so bili podpisani in kdo jih je podpisoval? Kaj kdo od zaposlenih dela in koliko preverjamo z načrtom, ki ga sprejmemo v začetku vsakega leta. Če so načrti izpolnjeni, to pomeni, da zaposleni svoje delo opravijo, sicer pa ne. Glede računov - za vse pa res ne morem vedeti, saj res nisem gradbenik in ne ločim, ali je bila za delo porabljena ena tona ali pa 10 ton cementa ... Kaj menite o ideji župana Šro-ta, da bi Nepremičnine znova prešle pod okrilje občine? Ta ideja bo težko izvedljiva. Smo uspešno podjetje, ki je zgradilo največ stanovanj v Sloveniji in zaradi dolgoročnih kreditov na 25 let, ki smo jih najemali, preveč zadolženi. Če bi občina hotela vzeti to družbo pod svoje okrilje, to pomeni, da bi močno obremenili tudi občinski proračun. Mislim, da tudi župan Šrot ve, da tega ni mogoče napraviti. O policijski preiskavi v Nepremičninah ne želite govoriti v javnosti; novinarjem o tem ne dajete nobenih izjav. Tudi županu Šrotu sem večkrat svetoval, naj z novinarji ne dela na »grdo«, naj jim ne odpisuje. Jasno je namreč, da bodo vedno imeli zadnjo besedo novinarji. Znani ste po tem, da v trenutkih, ko se počutite ogroženega, poveste tisto, kar veste o »napakah« določenih ljudi - in ti vas potem raje pustijo pri miru. Sem politolog in znam vleči niti skupaj. Vem, za kaj gre. Torej veste še veliko več, kot ste povedali članom nadzornega sveta ob začetku preiskave? Zaenkrat bom molčal, ko bo preiskava končana, pa bom povedal vse o spletkah in drugih dogodkih. Povedal bom, kdo vse je vanje vpleten ter zakaj in kako je do tega prišlo. Je to grožnja tistim, ki bi vam lahko škodovali? Zakaj neki? Sem politolog in jasne so mi povezave, ki so se zgodile. Vendar zaenkrat čakam. Preiskava še poteka, da nekoga obsodiš na sodišču, pa moraš imeti dokaze. Ob vas sta bila osumljena še dva sodelavca. Ali imata zdaj vašo podporo? Da sta osumljena, še nič ne pomeni. Tudi jaz lahko zdajle osumim vas, da sle mi nekaj ukradli iz žepa. Imata sodelavca vašo podporo? Dokler Janko Arnuš ni dokazano kriv, ima mojo podporo. Razen tega sedaj dela na dveh projektih, ki sta pomembna za Celje. Se Nepremičninam kaj pozna, da poteka preiskava o poslovanju že štiri mesece? Delo poteka normalno naprej. Najbolj pomembna je disciplina. Tisti mesec, ko me ni bilo, je v družbi vladala anarhija. Ko sem se vrnil, smo se dogovorili, da bomo delali in zdaj že lahko pokažem rezultate. Vas je strah, da bi potem, ko bo preiskava zaključena, izgubili podporo tistih, o katerih nameravate spregovoriti, kot pravite? Ne. Ni me strah. Spregovoril bom šele, ko bo preiskava končana. Vendar ste lahko prepričani, da bom na tem mestu ostal še zelo dolgo... ALMA M. SEDLAR Foto: GK Varovanje narave Slovenija mora pred prvomajskim vstopom v Evropsko unijo pripraviti seznam območij, ki bodo vključena v bruseljsko mrežo posebej varovanih območij Natura 2000. Na področju celjske enote Zavoda RS za varstvo narave je že predlaganih nekaj posebne pozornosti vrednih območij. Velika meddržavna povezava želi z Naturo 2000 ohraniti naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, zato predstavljajo takšna območja že do eno četrtino ozemlja posameznih držav članic. Rastlinstvo in živalstvo v Sloveniji je zaenkrat k sreči še vedno pestrejše ter bolj ohranjeno kot v marsikateri drugi evropski državi, vendar to ne more biti razlog za zadovoljstvo. Po podatkih iz ministrstva za okolje, prostor in energijo je v Sloveniji ogroženih nič manj kot 36 odstotkov vseh sesalcev, približno polovica ptic in rib, petina dvoživk ter desetina višjih rastlin. Na področju celjske enote Zavoda RS za varstvo narave je po evropski habitatni direktivi zaenkrat predlaganih osem »posebnih ohranitvenih območij« (SAC). Med njimi so rastišči velikonočnice na Boču ter v Boletini pri Ponikvi ter Huda Luknja pri Velenju, kjer se zadržujejo predvsem različni netopirji. Med predlaganimi območji so prav tako ribniki v Petelinjeku pri Ločah (s kačjim pastirjem dri-stavičnim spreletavcem) ter mokrotno območje Volčeke pri Proseniškem (predvsem zaradi različnih metuljev mo-drinov), pa tudi tri območja v občini Sevnica (zaradi rumenega sleča in največje porodniške kolonije netopirjev južnih podkovnjakov v Sloveniji). V celjski enoti so povedali, da bo seznam še dopolnjen, pri čemer različne ustanove v Ljubljani svojih študij še niso zaključile. I I LJUDSKA Cankarjeva ul. 1 E-mail: infp@lu-telje.si CEUE SPREJEMAMO PRIJAVE V PROGRAME: PREDŠOLSKA VZGOJA ADMINISTRATOR TRGOVEC TRGOVEC-PREKVALIFIKACIJA fti PEK SLAŠČIČAR - KONOITOB KUHAR NATAKAR EKONOMSKI TEHNIK GOSTINSKI TEHNIK TURISTIČNI TEHNIK GOSTINSKO-TURISTIČNI TEHNIK ELEKTROTEHNIK RAČUNALNIŠTVA : Informacije in vpisi: vsak dan med 8.00 in 12.00 ter 14.30 in 16.30 v sredo do 18.30. Telefon 03 428 67 50 In kako bo vplivala na ptice na Slovenskem evropska ptičja direktiva, o ohranjanju prostoživečih vrst ptic? Med že izoblikovanim predlogom petih »posebnih območij varstva« (SAC) so po tej direktivi s Celjskega na seznamu območja vzhodnih Savinjskih Alp in Pohorja, kjer se nahajajo mali skovik, divji petelin, ruševec in koconogi čuk. Na seznamu so prav tako ostenja Posavskega hribovja, med občinami Tabor in Prebold ter Radečami. Tam namreč prebiva sokol selec, gre pa za njegovo najpomembnejše območje v Sloveniji. Dravinjska dolina je uvrščena na seznam »posebnih območij varstva« zaradi be- le štorklje (njeno drugo najpomembnejše območje v državi, za vodomca pa tretje najpomembnejše). Vključeno je prav tako Kozjansko, z najpomembnejšim območjem za vijeglavko, tretjim območjem za srednjega detla ter pomembnim za kosca. Mrežo posebej varovanih območij EU Natura 2000 bodo morali skupaj s stroko in državnimi organi varovati seveda tudi prebivalci takšnih območij. Pri tem bodo lahko kmetovalci zaradi naravi prijaznejšega kmetovanja deležni evropskih in domačih nadomestil za izgubo prihodka. Za Naturo 2000 so v Bruslju že na voljo različni evropski finančni programi. BRANE JERANKO Gradnje In ekologija, d.d., C«lj« CMCelje mmm mmm mam mmm CtSfl MOStOVI GllJt ďd Bnilhe la mm m mitu (jiuiIh/p G r ti ti i m o za v a s Internorm Okno - svetlobe in življenja Točke vzajemnih skladov , < i Pu V Banki Celje smo se odločili, da ponudimo novo storitev. Tako boste odslej v naših poslovalnicah lahko varčevali v obliki finančnih naložb v vzajemne sklade investicijskih družb Perspektiva d.o.o. ter KBM infond d.o.o.. Za informacije in pristop se obrnite na vodjo poslovne enote oziroma poslovalnice ali na referenta za osebno obravnavo. 1 M../WĚ WMĚ So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. 1 banka cel je 140 let j Banka Celje d.d.. Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00 Marjeta Šeruga ob izvezenem prtu, ki je prava paša za oči. Z iglo do pravih umetnin Ustvarjala bom, dokler mi bodo služile oči in roke,« zagotavlja Marjeta Šeruga iz Celja Marjeto Šeruga smo ob bisku zmotili sredi naj-ibšega opravila, pri veze-U. Brez slednjega in ple-nja si preprosto ne zna več edstavljati svojega življe-Neskončno uživa, ko navaden kos blaga spre-ja v čudovit cvetlični prt, i takrat, ko ustvarja pisane Ičke, rože in angelčke, ki potem uokviri in podari i, ki znajo ceniti nje-izdelke. larjeta oziroma Metka, jo kličejo prijatelji, se je :enja naučila že kot majh-ba deklica od svoje mame, lar pa ne hodi več v služ-se je konjičku predala z dušo. »Na dan pletem in :em tudi po 12 ur. Včasih mi kar sredi noči porodi ;ja in potem komaj čakam , da lahko začnem dela-vsa navdušena pripove-ije Marjeta, ki se ustvarja-ju z iglo predaja že več kot ' let. Ko prime v roke iglo prejo, pozabi na vse skrbi N težave. Tako si krajša dolge dneve in nabira pozitivno piergijo, ki jo zaradi svoje p moževe bolezni še kako »trebuje. Ves čas opazuje, katere podobe iz okolice bi lahko prešla na blago. Velikokrat so pri vezenju v pomoč slike, jih preriše na blago, nato iz skice ustvari pravo moj-ivino. Najbolj pa je nav-išena nad rožami, ki so tu-flprevladujoči motiv na nje-fii prtih. Večino svojih izdelkov po-«ri, nekaj pa jih tudi pro- da in si tako vsaj deloma povrne stroške za material, pripoveduje in hiti kazati, kaj vse je že ustvarila. Nad njenimi umetninami sta najbolj navdušena vnuka, še posebej nad ptički, ki so videti kot pravi. »Seveda moram za oba vnuka narediti popolnoma enake stvari, sicer je takoj ogenj v strehi,« se nasmehne. Poleg vezenja odlično obvlada tudi pletenje, saj ni vzorca, ki ga ne bi znala narediti. »Če je treba, študiram nek vzorec tudi štiri ure, dokler ga ne osvojim,« poudari in kar malce sramežljivo doda, da »samo nogavic in rokavic pa nc znam narediti.« Vsak pač ni za vse ... Glede na to, da je nedavno tega »na veliko« pletla celo kostime in večerne obleke, pa zagotovo velja, da je mojstrica brez primere. Zato ni čudno, da je bila med nagrajenci naše akcije izdelovanja voščilnic. Superbabica Čeprav sta vezenje in pletenje Marjetino največje veselje, ima v življenju še veliko stvari, ki jih rada počne in brez katerih bi bili dnevi pusti. Velikokrat, na primer, prime svinčnik v roke in napiše verz, pesem ali lepo misel. Včasih, ko ji je še dopuščalo zdravje, je veliko kolesarila in hodila v hribe, danes pa izjemno uživa, ko se pelje z vlakom ali avtobusom in opazuje pokrajino, ki drsi mimo. »Včasih sem bila glavna pri vsaki oslariji,« navihano pripomni, »in še danes rada kakšno ušpičim.« Smisla za humor ji res ne manjka, pa tudi volje do dela ne. Loti se vsega, še tako nehvaležnih opravil. »Tudi pipo popravim, pa Kotliček v stranišču. Celo tapete sem že položila v stanovanju, da o pleskanju sploh ne govorim,« našteva. Po kratkem premisleku z bolj resnim obrazom nadaljuje: »O, še kako rada bi delala vse po vrsti, samo če bi lahko. Pa me moja hrbtenica pri marsičem ovira.« Temne misli ji prežene spomin na otroška leta, ko je z »nogami na o« brezskrbno tekala po jutranji rosi in s »škilastimi očmi« radovedno zrla v svet. Čeprav se z zdravstvenimi težavami spopada že od ranega otroštva, se jim ne da. Kljub vsemu se vedno rada pošali na svoj račun in tako prenaša dobro voljo na ljudi, ki so v bližini. BOJANA AVGUŠT1NČIČ RADIO CELJE PICO PRIPELJE Ekipa Radia Celje bo od 1. marca pripravljala novo nagradno igro, v kateri boste lahko sodelovali tisti, ki poslušate našo radijsko postajo na svojem delovnem mestu. Celjski radijci namreč dobro poznamo vsakodnevno izčrpanost in vemo, kaj se takrat najbolj prileže. Pica! Dvakrat tedensko boste v dopoldanskem programu slišali »RADIO CELJE PICO PRIPELJE«, kar bo označevalo začetek igre. Imeli boste petnajst minut časa, da nas pokličete na telefonski številki 49-00-880 in 49-00-881 ali nam pošljete e-mail sporočilo na naslov info@radioceIje.com oziroma fax na številko 54-41-032. Geslo, ki ga boste morali povedati v eter ali napisati na fax ali e-mail, je Kdor prej pride, prej melje. Zraven boste dodali še svoj naslov ali naslov službe, kamor vam bo radijska ekipa v roku ene ure dostavila nagrado: pico za vas in vaše sodelavce. Pozorno poslušajte. Čas je torej za pico, ki vam jo pripelje Radio Celje. OPTIKA _____)£j.Ioblr PE CEUE. Stonetovû ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI Podjetje zo proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVCE, Leveč 38 Teleton: 03/428 55 80, tax: 03/428 55 83 GAL ERI JCTl OKVIR IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZASUKE Sîanetovo 18a, Celje Telefon: 03/5 485 028 INFO FON Banke Celje 080 21 40 je brezplačna telefonska številka Banke Celje, kjer so vam na avtomatskem odzivniku 24 ur na dan na voljo informacije. Pokličite ter nato pritisnite izbrano številko: 1 - osnovne informacije 3 - plačilne kartice (izguba, kraja, zadržanje) 4 - krediti 5 - klik in halo banka 6 - varčevanje 7 - delovni čas 8 - aktualne novice 9 - informator Za vsa dodatna vprašanja, vam je vsak delovni dan od 8. do 16. ure na voljo informator. i, ki jih lahko ponudi le dobra banka. <1 banka celje Zdrahe se nadaljujejo Anonimni študentski pisci obrekujejo - KŠCR pred izrednim občnim zborom Trenutno tako imenovano vodstvo Kluba študentov celjske regije (KŠCR) se je odločilo, da ne bo čakalo na odločitev Upravne enote (UE) Celje, ali bo ta vpisala Danijela Kocipra kot zakonitega zastopnika kluba v register društev. Nameravajo izvesti izredni občni zbor, z delom UE pa niso zadovoljni in so načelnika Damijana Vrečka in Natašo Rečnik, ki vodi postopek na UE, naznanili Uradu za preprečevanje korupcije. Vse namere KŠCR-ja in špekulacije, kaj naj bi se po njihovem mnenju dogajalo, so opisali v novi številki Mezinč-nika, ki je izšla minuli teden. Zapisali so, da uslužbenci UE Celje »že dlje časa kršijo procesne pravice KŠCR-ja in njegovih članov, s tem pa podpirajo nezakonite interese Stojanoviča (denarna nagrada) in ŠOS-a (umik tožbe zoper njih).« Bojan Stojanovič naj bi po njihovem mnenju (ob tem je treba pripomniti, da niti en članek v Mezinč-niku ni podpisan) prejel s strani Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) več milijonov, če bi prevzel KŠCR. Stojanovič pa naj bi del tega plačila razdelil med svoje najožje privržence, ki so člani iniciativne skupine. Maščevanje? Vse to seveda ni naključje. Kot smo v Novem tedniku že poročali, je iniciativna skupina zahtevala z zbranimi 312 podpisi sklic izrednega občnega zbora, še pred tem pa so v prostorih KŠCR-ja zahtevali tudi bazo podatkov in takrat je nekdo, ki ni bil član kluba in še manj ini- KOMENTIRAMO Študentski smrad Kar je preveč, je pa preveč, boste rekli. In potem boste dodali, nemogoče je mogoče. Ampak res je! Študenti iz Kluba študentov celjske regije (KŠCR) so šli celo tako daleč, da so načelnika Upravne enote (UE) Celje Damijana Vrečka in Natašo Rečnik, ki vodi postopek glede KŠCR-ja, naznanili Uradu za preprečevanje korupcije. Ker naj bi sodelovala z njihovim nasprotnikom Bojanom Stojanovičem. KŠCR deluje po sistemu: kdor ni za nas, je proti nam. Treba pa se je vprašati, če tudi v samooklicanem vodstvu in na sploh u KŠCR-ju ne smrdi po nečem čudnem. Danijel Kociper trdi, da je bil izvoljen povsem legalno in da je on predsednik kluba. Ampak ali bi celjski študenti resnično volili nekoga, ki nikoli ni živel v Celju, ki ga sploh nihče (razen bivšega vodstva KŠCR-ja) ne pozna, ki ima sumljivo zgodovino še iz predsedovanja Klubu študentov Slovenska Bistrica in še bi lahko naštevali? Že tu nekaj smrdi. Na obravnave na UE prihajajo »predstavniki« KŠCR- ja z najboljšimi odvetniki. Od kod KŠCR-ju toliko denarja za drage odvetnike, ki najverjetneje ne delajo zastonj? Že spet smrdi. Sedaj so si v KŠCR-ju omislili še izredni občni zbor, za njegov sklic pa nimajo nikakršnih osnov. Pa pustimo to. Že spet so ga sklicali sredi tedna navsezgodaj zjutraj, ko študentski živelj še podkožno razmišlja ali pa guli klopi na fakultetah, ki seveda niso v Celju. Poleg tega so volitve v prostorih nedelujočega Art kina Metropol. Ker je Planet Tuš najboljši sponzor KŠCR-ja. A vam še vedno nič ne smrdi? In sedaj, ko so se tudi oni zavedli, da bodo za ta smrad težko našli dovolj dober os-veževalec zraka, so tistim, ki bi jim morda končno lahko zaprli finančno pipico, na vrat spravili korupcijski urad. Ob tem vsi vemo (tudi KŠCR-jevci), da je vse skupaj le zavlačevanje. Ampak kdor se prej spomni, ima več časa za prikrivanje smradu. Študenti pa čakajo. ŠPELA OSET ciativne skupine, ukraden računalnik z bazo podatkov. Vodja iniciativne skupine je prav Bojan Stojanovič, ki mu KŠCR po vseh teh pripetljajih očita prejemanje podkupnine. Stojanovič pravi, da napisanega sploh ne more komentirati, ker so to največje bedarije, kar jih je kdaj slišal: »Gre za podtikanja in laži. Proti njim bomo sprožili civilne tožbe.« Prav tako ogorčeni so na UE Celje. V Mezinčniku namreč piše tudi, da sicer povezava med Stojanovičem in UE ni jasna, vendar obstaja. Prav zato so načelnika in Natašo Rečnik naznanili Uradu za preprečevanje korupcije. Rečnikova komentarjev ne more dajati, Zdenka Dobrajc, pooblaščena s strani načelnika Damijana Vrečka, pa pravi, da se še niso odločili, kako se bodo na to odzvali: »Z gotovostjo pa lahko zatrdim, da gre za neresnične in žaljive izjave.« S tem pa se zgodba še ne konča. 3. marca namreč upravni odbor KŠCR-ja sklicuje izredni občni zbor, na katerem bi volili tudi v organe kluba. Ob tem je treba poudariti, da upravnega odbora KŠCR sploh nima, saj je predsednik upravnega odbora po temeljnem aktu KŠCR-ja tudi predsednik kluba. KŠCR pa trenutno nima zakonitega zastopnika, ker vpis v register na UE še ni bil izveden. Kljub temu je zanimivo, da so izredni občni zbor sklicali spet (spomnimo se spornih volitev marca 2002) sredi tedna, na sredo, ob 8. uri. Dan, ko je večina študentov na fakultetah. Zanimiv pa je tudi kraj zbora, ki ne bo v prostorih kluba, ampak v prostorih trenutno nedelujočega Art kina Metropol. Planet Tuš je namreč njihov, kot navajajo v Mezinčniku, najboljši sponzor. Bojan Stojanovič glede prej omenjenega izrednega obč-' nega zbora pravi le, da poziva študente, da se ga ne udeležijo, saj ni pravilno sklican in tako sploh nima teže. UE pa se še vedno odloča. Zgodba torej še niti slučajno ni pri koncu. ŠPELA OSET Prifarski muzikanti na Ljubezni Na prireditvi Ljubezen je ena sama pesem, ki jo v četrtek, 18. marca 2004, ob 19. uri v Modri dvorani Celjskega sejma organizira Fit media, bo poleg osrednjega glasbenega gosta Vlada Kreslina in Beltinške bande nastopila tudi tamburaška skupina iz Kostela, Prifarski muzikanti. Prifarski muzikanti so skupina, ki s pesmijo in vi-žami ohranja bogato in raznoliko slovensko ljudsko izročilo. Poseben zvok daje- jo skupini večglasno petje, tamburaški instrumentali, violina, harmonika in še nekateri tradicionalni instrumenti. Sredi leta 2003 so izdali peto ploščo, na kateri so svetovne uspešnice domačih in tujih avtorjev. Plošča Ujeti v sanje predstavlja različne zvrsti glasbenega izražanja, kot so zimzelene melodije, sta-rogradske, dalmatinske, ruske in irske pesmi. Te in mnoge druge bodo zaigrali in zapeli na prireditvi. Domoljubni večeri V Domu sv. Jožefa v Celju pripravljajo jutri (petek) ob 19. uri prvi domoljubni večer. Gost večera bo poslanec v državnem zboru in prvak Nove Slovenije, dr. Andrej Bajuk. Večer bo le prvi v nizu devetih, ki jih z znanimi slovenskimi politiki in kulturniki do. konca leta pripravljajo v tem duhovno prosvetnem centru. Osnovna zamisel večerov z uglednimi gosti je dvigniti slovensko nacionalno in kulturno zavest med udeleženci in populacijo na Celjskem. Prav to pa je ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo še posebej pomembno. K sodelovanju na naslednjih domoljubnih večerih so povabili tudi ostale slovenske politike iz drugih političnih opcij ter kulturnike, tako da domoljubni večeri nimajo nikakršnega političnega ozadja ali namena. Marca Za srečo je treba skrbeti EKOS DRAMLJE d.o.o. Laze 17, 3222 Dramlje VAŠ NOVI KONCESIONAR ZA OPRAVLJENJE DIMNIKARSKIH _STORITEV_ ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ ■LOČENO ZBIRANJE KORISTNIH ODPADKOV JAVNE NAPRAVE, d o.o. Teharska 49,3000 Celje Telefon: 03/425 6400 intervencijska naročila izven rednega delovnega časa na tel. št: 031394 091 bo tako gost domoljubnega večera dr. Janko Kos, aprila Borut Pahor, maja dr. Kajetan Gantar, junija dr. Dimitrij Rupel, septembra Janez Janša, oktobra Tone Kuntner, novembra pa dr. Alojz Rebula. Vmes bo še večer z Lojzetom Peterletom, ki pa termina še ni uradno potrdil. Gostje bodo na večerih predstavljali svoje videnje domovine, kulture in politike v kontekstu članstva v evropski uniji. BS NA KRATKO V spomin Kajuhu CEUE - V Dijaškem domu v Celju so svoj krajevni praznik proslavili krajani mestne četrti Kajuh. Uvodnemu pozdravu predsednika sveta mestne četrti Franca Vrbnjaka je sledil kulturni program, ki so ga krajanom pripravili dijaki I. gimnazije Čelje. Po prireditvi so podelili priznanja mestne četrti, zatem pa so se skupaj, na družabnem srečanju, še poveselili. BS Na prireditvi Ljubezen! ena sama pesem bo nastop la etno skupina Vrajeva pt iz Socke. Za hudomušnosti nasmeh bodo organizato( poskrbeli s posebnim prest nečenjem. Povezovalec h Andrej Hofer. Predprodaja vstopni! KOMPAS Celje, pisarna TW a in Fit media, Bežigrajsk) 9. Na dan prireditve bo vstoi nice mogoče kupiti tudi v n cepciji Celjanke. Cena vstoJ nice: 2.500 SIT. Medijski pj krovitelj: NT&RC. Vloga nevladnih organizaci Vloga nevladnih orgi nizacij pri oblikovanju d( mokratične družbe se imi nuje okrogla miza, ki ji danes ob 19. uri pripran Ijajo v Domu sv. Jožefa Celju. Gosta okrogle miza b( sta dr. Fedor Černe, nacic nalni koordinator za ne vladne organizacije, in di Ivan Štuhec, direktor šol skega zavoda Antona Mai tina Slomška iz Maribor. Predstavila bosta svoje pi glede na vlogo nevladni organizacij, sledila pa h razprava. K sodelovanju i okrogli mizi so organize torji iz duhovno prosve nega centra povabili prêt stavnike nevladnih organ zacij in mestnih oblast Glavni namen okrogle a ze je ovrednotiti in o kri piti vlogo nevladnih org nizacij v odnosu do lokžj ne in državne oblasti. Pri velika moč države in osti lih oblik oblasti lahko nj mreč ogroža demokraci in samoiniciativnost razli nih družbenih skupin, k svojim delom oblikuje življenje v okolju, v katí rem živijo. fg NOVI TEDNIK ŽALEC_I BRASLOVČE 13 Nemoč pravnih »oslov« Marjan Jelen iz Kal je za prepis parcele, vredne slabih 20 tisočakov, plačal skoraj štirikrat več - Sprenevedanje, ki se (s) plača Zgodba o prepisu štirih larcel, ki jo pripoveduje Jarjan Jelen iz Kal, je ne-oliko starejšega datuma, endar še vedno ni konča-I. Predlani se je s sosedi ogovoril, da bo tudi prav-uredil nekaj popravkov parcelah ob meji. Ven-r ogorčen ugotavlja, da » bilo bolje, ko bi pustil itvari pri miru. Pri Jelenovih v Kalah ima-kar nekaj mejašev, pa so ieleli meje urediti v »pake-u«. Prvi šok je bil račun od jeometrov, ki so za postavi-ev po dveh mejnikov na šti-ih parcelah, za kar so pora-" približno 4 ure dela, za-Bčunali 120 tisoč tolarjev. Nato je prišla risbica, ki bi izdelal vsak tehniški risar [eni uri. Vendar smo preži-leli in po letu dni z nekaj prianjanja dočakali nove zem-jiško knjižne izpise,« je pri-)val Jelen. Nato se je akompliciralo v UE Žalec, ?r je bilo treba dokumen-obesiti na oglasni deski. iNa eni parceli sva po zemljiško knjižnem izpisu delo-solastnika z ženo, delo-pa z mamo. Zato prodani šla na eno kupoprodaj-10 pogodbo, postopek je bi-treba ponoviti in seveda a obe parceli plačati tudi ko- leke. Še danes sem prepričan, da bi zadostovala ena pogodba.« Na vrsti je bila overovitev pri notarju, kjer je bil račun 8 tisoč tolarjev za 4 pogodbe, delo pa opravljeno v 15 minutah. Nato je sledil precejšen šok: »Pri oddaji pogodb v vložišče v Žalcu mi gospa malo pred upokojitvijo ni znala (ali hotela) povedati vrednosti ko-lekov, ki jih potrebujem za vse 4 pogodbe. Dodala je, da je tako vseeno, kdaj jih plačam, bodo pa točno izračunani v fazi izdaje sklepov. Za to informacijo ji bom večno hvaležen, saj je državi prinesla šestkrat več denarja, kot če bi plačal takoj,« je pripovedoval Jelen. »Vmes se je namreč spremenila cena: po Zakonu o upravnih taksah bi moral prilepiti za 1.700 tolarjev kolekov plus za 0,5 odstotka od vrednosti pogodbe. Tako bi tudi za koleke za največjo parcelo plačali nekaj čez 3.400 tolarjev. Zaradi spremembe cen v Uradnem listu je cena poskočila na 20.900 tolarjev ne glede na velikost parcele, kar je več kot 600-odstotna podražitev. Seveda obstaja možnost, da sem uradnico slabo vprašal, vendar sem prepričan, da ima dnevno opravka s strankami, ki ji naj- Ključi za sanje V Velenju so minuli četr-ek osrečili 11 družin, ki so ïjele ključe novih nepro-lih stanovanj v bloku na Gorici, tri stanovanja pa so stanovalcem poiskali na drugih lokacijah. MO Velenje je na Gorici kulila sedem stanovanj, od tela je enega namenila za služ-bene potrebe, preostala štiri lanovanja pa je za potrebe stanovalcev odkupil repub-stanovanjski sklad. Na-Mnnina se bo v trisobnih stanovanjih vrtela okrog 50 ti-oč tolarjev. Sicer so razpis dodelitev neprofitnih sta- novanj v MO Velenje objavili predlani, ko je za stanovanja zaprosilo 91 prosilcev. Od tega so 12 dodelili stanovanja, sedem prosilcev pa je stanovanjski problem uredilo z menjavo. Prav tako predlani so objavili tudi razpis za dodelitev socialnih stanovanj, na katerega se je javilo 165 prosilcev. Lani razpisa ni bilo, letos pa ga bodo objavili predvidoma marca. Sicer v Velenju že gradijo nov blok na Selah, kjer bo med 73 stanovanji MO kupila 40 enot, na Vojkovi pa bodo pridobili še 27 stanovanj. US ^lenjski župan Srečko Meh je med delitvijo ključev prejemnikom zabi-"•l, naj si zapomnijo, kaj se jim bo prvo noč sanjalo pod novo streho -menda se te sanje uresničijo. Marjar brž zastavljajo podobna vprašanja. Prepričan sem, da bi mi lahko povedala ceno za koleke ter tudi dejstvo, da bom plačal več, če bom plačal kasneje. Ne morem se znebiti občutka, da se jim to sprenevedanje izplača. Da o spremenjeni ceni, ki je po moje kot uravnilovka blažilo za »stisko« denacionalizacijskih upravičencev, ki tako ne bodo prehudo plačali vrnitve svojega nikoli zasluženega premoženja, ne razglabljam.« Jelen Zgodbe še ni konec, čeprav Jelen »priznava«, da je sedaj napaka na njegovi strani: »Imel sem denar za dva sklepa in stokrat mi je žal, da nisem izkoristil limita še za plačilo ostalih dveh. Kajti poseben primer je kazenska taksa, ki jo plačaš za zamudo, če kolekov ne nalepiš ob vložitvi pogodbe. Nihče me ni opozoril, da znaša dodatnih 50 odstotkov. V sodstvu so pač zviti in ti nastavijo polno pasti, ki jih drago plačuješ, če si pravni osel.« Meje Marije Terezije »Tega, da za koleke nisem nikjer dobil potrdil o vplačilu, država pa po drugi strani zahteva potrdilo od vsake branjevke, je poseben primer pravne države. Vendar me je še bolj motilo, ker so me uradniki čudno gledali in skušali prepričati, da je to delo za odvetnika. So mi s skopimi ali celo napačnimi informacijami želeli to tudi dokazati? Papirjev se je res nabralo za celo aktovko, vendar bi moral podatke tudi odvetniku sam preskrbeti, pa Še privoščiti si ga ne morem. Po moje bi za prepis tako majhnih parcel morali obstajati obrazci, kot na primer za avto, saj v celoti stvar ni bistveno zahtevnejša. Poleg tega sem bil, sedaj je malce drugače, prepričan, da bi ob pomoči uradnikov znal vsak izpeljati prepis male parcele za vikend,« je razmišljal Jelen. »Ko sem prejel prvi sklep in me je ob računu skoraj kap, sem se šel pritožit na zemljiško knjigo v Žalec. Po nekaj mesecih sem za eno pogodbo, zaenkrat edino rešeno, prejel ponoven opomin pred rubežem z dodatnimi 50 odstotki zamudne takse ter obrazložitvi- jo, da pritožba ne zadrži izvršbe. Naknadno sem še izvedel, da je pač takšen postopek, da imam s pritožbo nične možnosti, zato sem raje plačal. Tako je bilo za prepis 47 kvadratnih metrov zemlje, vredne 18.800 tolarjev, za skoraj 80 tisoč tolarjev stroškov,« je ogorčen izračunal Jelen in povedal, da tri pogodbe sedaj čakajo. »Mene je želja po ureditvi parcel minila. Naj ostanejo meje, kot jih je zastavila Marija Terezija - sam si tega ob takšnih cenah ne morem privoščiti.« Še enkrat opozarjamo, da je opisano urejanje meja nekoliko starejšega datuma. Izkušnje se verjetno razlikujejo od primera do primera, čeprav se strinjamo z Marjanom Jelenom, ki se sprašuje, zakaj ljudje večkrat niso skočili pokonci. Mogoče pa so čakali na »državljanom prijazno državo« oziroma e-upravo, saj je sedaj mnogo podatkov o potrebnih dokumentih moč najtf na internetu. Na spletni strani UE Žalec so z državnega portala že obesili »življenjske situacije«, kjer najdemo mnoge koristne napotke in informacije. Med drugim tudi to, da mora kar nekaj zgoraj navedenih »papirjev« pridobiti organ po uradni dolžnosti. URŠKA SELIŠNIK IZ OBČINSKIH SVETOV: Večina čistilnih v Braslovčah BRASLOVČE - Svetniki so na seji prejšnji teden potrdili idejno zasnovo Zaščite kakovosti srednjega toka Savinje pred onesnaženjem s komunalnimi odpadnimi vodami. Sprejeli so možnost, po kateri se bo gradila čistilna naprava na Vranskem, 12 manjših čistilnih naprav in centralna čistilna naprava v Kasazah. Od 12 manjših čistilnih naprav jih bo kar 9 v občini Braslovče. Svetniki pa so na seji sprejeli tudi sklep o enomesečni javni razgrnitvi lokacijskega načrta in izvedbi javne obravnave glede čistilne naprave Braslovče - Ra-kovlje. Gre za dodatno čistilno napravo, ki ne sodi v sklop prej omenjenih 9 čistilnih naprav, o njeni izgradnji pa je bila javna razprava že v prejšnjem mandatu in sklep je bil, da se naprava zgradi. Dražji priključki BRASLOVČE - Občinski svet je minuli teden sprejel povišanje obveznih prispevkov za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Po predlogu žalskega komunalnega podjetja naj bi oba prispevka podražili na 290 tisoč tolarjev. Za vodovodni priključek je ta cena obveljala, za kanalizacijski priključek pa so ceno dvignili na 390 tisoč tolarjev, zato da bo izgradnja kanalizacije lahko potekala hitreje, saj bo s tako visokim prispevkom občina dobila več denarja. Prispevka je treba plačati ne glede na to, ali bo oseba živela v središču Braslovč, kjer je omrežje že zgrajeno, ali nekje, kjer omrežja še ni. Končno bližje proračunu BRASLOVČE - Svetniki so na seji drugič dobili predlog proračuna za letošnje leto. Prvega predloga namreč niso potrdili, tako da je moral župan Marko Balant pripraviti novega. Čeprav župan pravi, da bistvenih sprememb v predlogu proračuna ni: »V času priprave novega predloga smo opravili določene obravnave s svetniškimi skupinami in tudi posameznimi strankami, da smo se uskladili v teh osnovnih potrebah, zagotovo pa potrebe presegajo možnost tega proračuna.« Proračun je težek 565 milijonov tolarjev, v pred-- Št. 8 - 26. februar 2004 - logu so povečali sredstva za šport in kulturo, del denarja pa so namenili tudi za odkup zemljišča za mrliško vežo v Trna-vi. Predlog proračuna je v javni obravnavi do 5. marca, sprejeli pa naj bi ga 18. marca. ŠO Manj za pomoč, več za novorojence MOZIRJE - Po sklepu svetnikov bodo od začetka februarja pomoč na domu zaračunavali po 2.470 tolarjev na uro, to obliko pomoči pa bo občina polovično sofinancirala. Torej bo cena ure pomoči za uporabnike 1.237 tolarjev. Svetniki so se tudi strinjali, da prispevek ob rojstvu otroka v letošnjem letu s 15 povišajo na 25 tisoč tolarjev. Prestavljeni odklopi MOZIRJE - Celjsko podjetje Elektro Turnšek naj bi že minuli teden pričelo z odklapljanjem naročnikov kabelsko razdelilnega sistema v Mozirju, ki nočejo podpisati pogodbe in s tem tudi ne plačujejo naročnine. V Mozirju je preko 500 naročnikov, po podatkih Elektra Turnšek pa jih polovica še ni podpisala pogodb. Vendar se je na seji občinskega sveta izkazalo, da tudi v podjetju Turnšek naročnikom niso vrnili že lani podpisanih pogodb. Zato so mozirski svetniki pozvali celjsko podjetje, naj najprej vrne podpisane pogodbe ter šele nato prične z odklopi naročnikov. Vmes bodo tudi ob pomoči predstavnikov KS skušali pregovoriti vse naročnike, naj podpišejo pogodbe, saj s tem dejanjem pristajajo tudi na obnovo KRS, ki je v nekaterih delih Mozirja že precej dotrajan. Preklicana izredna seja VELENJE - Poročali smo že, da so se v Mestni občini odločili, da bodo od zasebnika odkupili etažo v nekdanji velenjski Nami, kjer bi za potrebe občanov uredili knjižnico. Vendar pa je odločitev v javnosti dvignila precej prahu, zato so za ponedeljek sklicali izredno sejo mestnega sveta, ki pa so jo nato odpovedali. Svetniki bodo o nakupu prostorov za knjižnico Velenje v objektu nekdanje Name razpravljali na redni marčevski seji. US 14 ŽALEC___I MOZIRJE NOVI TEDNU Prostori za preseganje nasprotij Minuli teden so na množično obiskani slovesnosti odprli prenovljene prostore stare šole na Rečici, kjer so našli mesto krajevni urad, krajevna skupnost, trije oddelki vrtca, knjižnica ter tri društva. Na Rečici so sicer razmišljali, da bi objekt, v katerem sta po dograditvi nove šole ostala samo vrtčevska oddelka, prodali, vendar javna dražba ni uspela. Zato so se odločili za obnovo 30 let stare zgradbe, ki je stala dobrih 8 milijonov tolarjev. Obnovitvena dela sta predstavila Vinko Jeraj in predsednik sveta KS Rečica Peter Kolene. V prenošene prostore sta se iz kaplanije preselila krajevna skupnost in krajevni urad, eden izmed šestih na območju UE Mozirje, za katerega so že večkrat naglas razmišljali o zaprtju. KU je poslej odprt ob ponedeljkih popoldne in ob četrtkih dopoldne, po besedah načelnika mozir-ske UE Vinka Poličnika pa bodo krajani sami dokazali smiselnost in opravičenost nadaljnjega obstoja urada. Predstavniki UE so obiskovalcem razdelili zloženke, v katerih je podrobno predstavljeno delo in pristojnosti re-čiškega KU. V knjižnici, ki je odprta ob sredah od 15. do 18. ure, je 4 tisoč enot knjižnega gradiva ter preko računalnika omogočen dostop do svetovnega spleta, vodili pa jo bodo strokovni delavci mozir-ske knjižnice. V stari šoli bodo od 1. marca delovali trije oddelki vrtca, saj so mozirski svetniki tik pred zdajci (na seji v sredo) odobrili ustanovitev dodatnega oddelka, kar bo občinski proračun olajšalo za 9 milijonov tolarjev. V vrtcu na Rečici bo odslej 47 otrok, tretji oddelek pa ima zaenkrat soglasje za delo do septembra. Kulturno društvo Gal, ki združuje ljubiteljske slikarje iz cele Zgornje Savinjske doline in šteje 79 članov, se je v svojem prostoru številnim obiskovalcem predstavilo z razstavo del. V obnovljenem objektu sta našla prostor še turistično društvo in Kud Utrip. Obnovljene prostore je odprl mozirski župan Ivan Suhoveršnik, minister za promet Jakob Presečnik pa je izrazil upanje, da bodo v teh prostorih Rečičani presegli vsa nasprotja. US Obiskovalce so v prenovljenih prostorih prisrčno pozdravili gostitelji, najmlajši iz vrtca. V ospredju zdravje čebel 1\idi čebelarji se srečujejo s posledicami intenzivnega kmetovanja in gojenja monokultur na velikih kompleksih ter z uporabo kemičnih zaščitnih sredstev. Posledica so manjši donosi medu in pogosto odmiranje čebeljih družin, vzrok pa čebelarji pripisujejo tudi različnim boleznim, so ugotavljali spodnjesavinjski čebelarji na občnem zboru, ki so ga pripravili minuli teden v žalski sejni dvorani. Zveza čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline združuje 9 društev, vanjo pa je včlanjenih 130 čebelarjev, ki imajo več kot 1.300 čebeljih družin. Po štev Spodnje Savinjske doline Stanko Rizmal besedah predsednika zveze Stanka Rizmala so sanirali žarišča hude gnilobe čebelje zalege, pri tem pa je pomagala Veterinarka Alenka Ju-rič. Sicer so v zvezi lani pripravili več strokovnih srečanj, pomagali čebelarjem pri registraciji in uveljavljanju subvencij, v sodelovanju z drugimi partnerji pa izvedli tečaj za pridobivanje znanj za poklicno kvalifikacijo čebelar oziroma čebelarka. Tudi z letošnjim programom so si zadali več aktivnosti, predvsem pa bodo skrbeli za zdravje čebel, nabavo zdravil in sladkorja za dohranje-vanje, pripravili več srečanj in sodelovali na prireditvah drugih organizatorjev. NAKRATKO Vse večja stiska je ljudi v župnijah Žalec, Griže, Galicija, Prebold in Petrovče prisilila, da so mesečno prihajali po pomoč na dekanijski karitas v Petrovčah, ki ga je lani obiskalo 118 družin. Karitas v Petrovčah vodi župnik, pater Ivan Arzen-šek, pri delu pa pomagajo Ivanka Cede, Pavla Jager, Vida Zupane, Zdenka Polajžer, Zofka Stajner in Slavica Re-beršak. Lani so razdelili več kot tisoč paketov z več kot 11 tisoč kilogrami osnovnih prehrambenih artiklov. Ljudem so razdelili tudi več kot 2 tisoč kosov oblačil. Večino denarja, ki ga potrebujejo za karitativno delo, so pridobili iz žalskega in preboldskega proračuna ter dobrodelnega koncerta Z roko v roki, pomagajo pa si tudi z na-birkami v petrovški, žalski in šempetrski župniji ter s prostovoljnimi darovi posameznikov. V petrovškem ka- ritas so lani ustanovili tak imenovano karitativno mn žo, s pomočjo katere se v zb ranje sredstev vključujejo vsi župnije žalske dekanije, če prav imajo na Polzeli in v Gq tovljah organiziran svoj župj nijski karitas. Karitativno de lo vsebuje tudi organizacij tradicionalnega dobrodelna ga koncerta Z roko v roki, l| bo letos v ponedeljek, I. mar ca, ob 19. uri v dvorani Dt^ ma II. slovenskega taboraJ V žalski zvezi zaključili zborovanja ŽALEC - V soboto so se na občnih zborih sestali člani PGD Drešinja vas, ki je lani praznovalo 90 let dela, Vrbje in Grajska vas. Na zborih so pregledali delo v minulem letu in si začrtali letošnje aktivnosti, zaslužnim članom pa so podelili priznanja za dolgoletno delo. Vsa društva so vključena v GZ Žalec, s sobotnimi zbori pa so tudi končana letošnja zborovanja v žalski gasilski zvezi, ki združuje 35 društev. TT Največ vzdrževalnih del ŠEMPETER - Na zboru turističnega društva se je izkazalo, da so šempetrski turisti lani opravili veliko dela, največ delovnih ur pa so namenili vzdrževalnim opravilom v jami Pekel in Rimski nekropoli. Veliko pozornosti sta po besedah predsednice TD Šempeter Metke Vočko zahtevala oglaševanje in priprava prireditev, poleg tega pa so ocenili najlepše urejene objekte. Priznanja za najlepšo urejeno hišo so prejeli Jožica in Ivan Kopušar, Renata in Viktor Lešnik ter Martin Štorman, priznanje za najlepšo urejeno kmetijo so podelili Marti in Ivanu Lužarju, za najlepše urejen objekt pa podjetju Dolin-šek-S. DN Zbor pred volitvami GALICIJA - Minuli četrtek je občnem zboru LDS OO Žalec predsednik Vasja Knapič spregovoril o lanskem delu ter načrtih za letošnje leto. Na zboru se je predstavil kandidat LDS za volitve v državni zbor Lojze Pose-del, generalni sekretar stranke Peter Jamni-kar pa je podrobneje spregovoril o volitvah v evropski parlament in državni zbor. Spomin na Meto Rainer ŽALEC - V medobčinski matični knjižnici so v ponedeljek z razstavo ilustracij mla- Pod vodstvom župnika patra Arzenška sodelavke karitasa hrano in oblačila delijo vsak četrtek od 9. do 1| Pomoč je še kako potrebna dinske poezije počastili 100-letnico rojstvu pesnice Mete Rainer. Ob tej priložnosti j žalsko filatelistično društvo izdalo prilož nostno spominsko kuverto in žig, ki so ji dopoldne predstavili v prostorih pošte, zve čer pa še na prireditvi v knjižnici, kjer se ji s pesmimi Mete Rainer predstavil tudi Alek sander Jež. Kultura kot pralni stroj REČICA OB SAVINJI - Na petkovi o kro gli mizi o ljubiteljski kulturi med tradici» nalizmom in popkulturo, ki jo je pripravil Kud Utrip, so predstavniki različnih društev ter mozirske občine in izpostave j a v nega sklada za ljubiteljske kulturne dejav nosti razmišljali o vlogi in mestu ter pog» jih, v katerih deluje ljubiteljska kultura hkrati pa tudi o koristnosti kulture nasploh Pri tem je prof. dr. Jožef Muhovič ponovil, da se kultura v občinskih proračunOl navadno znajde med zadnjimi postavkami da bi bilo treba tudi pri ljubiteljski kulturi] vzpostaviti razliko med pristno ljudskim in ponarejenim ter da umetnost in kulturi ostajata neke vrste pralni stroj za kaos it nered današnje družbe. US Kulturniška mavrica BOČNA - V okviru kulturnih priredite« v Zgornji Savinjski dolini bodo v soboto ob 18. uri v bočkem kulturnem domu pri pravili Kulturniško mavrico, prvo tovrsl no predstavitev domačih umetnikov in kul^ turnih ustvarjalcev. Organizator, Kulturno društvo Bočna, in izvajalci, člani kultur nih društev Gal in Slap ter učenci Glasb« ne šole Nazarje, Fantje treh vasi, ženski i" moški pevski zbor Bočna, violinist MirW Kosi, Marija Ročnik in drugi bodo poskr beli za kulturniško druženje z dobro ntf ro etnografskega izročila, izvirno literaP no predstavitev in prijeten glasbeni večer- ŠENTJUR J LAŠKO Z OBČINSKIH SVETOV Do vode in pločnikov lepo po vrsti LAŠKO - Svetniki so se seznanili z okvirnim programom zadev, ki jih bodo letos obravnavali. Predvidenih je 40 točk, med njimi je župan Jože Rajh izpostavil zlasti strategijo razvoja turizma in kmetijstva, katere priprava se že nekaj časa pomika iz leta v leto. Prednost daje tudi nadaljnjemu razvoju vodovodnega omrežja, »vendar bomo potrebe morali nekako uskladiti,« pravi župan Rajh, »saj je denar vedno omejitev.« Ker je tudi pobud za gradnjo pločnikov vedno več, bodo določili normative in kriterije, kje so ti najbolj potrebni. Razbremenili proračun LAŠKO - Opremo za OŠ Debro v višini dobrih 113 milijonov tolarjev bo občina Laško namesto dve po novem plačevala pet let. Za takšen način odplačevanja so se odločili, ker ni bistveno dražji od prejšnjega, s tem pa so tudi občutno razbremenili letošnji proračun. Z rebalansom, ki ga bodo svetniki obravnavali naslednjič, se bodo odločili, kam bodo letos vložili sproščen proračunski denar. Taksa za sortirnico IRAŠKO - Kot je bilo odločeno že lani, bo deponija Strensko delovala še do leta 2008. Do njenega zaprtja in vključitve v regijski koncept gospodarjenja z odpadki pa bo treba storiti še kar nekaj korakov, ki jih zahteva zakonodaja. Predvidena je izgradnja sortirnice komunalnih odpadkov, kompostarne in zbirnega centra. Komunala Laško je nekaj aktivnosti izpeljala že predlani, ko je zgradila 300 kvadratnih metrov veliko halo, lani pa je 30,5 milijona tolarjev vložila v izgradnjo prve faze sortirnice. Letos nameravajo skoraj enak znesek, zbran s takso za obremenjevanje okolja, naložiti v dokončanje sortirnice. S sejanjem komunalnih odpadkov pa bo treba urediti tudi kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, zato bodo del zbranega denarja namenili tudi za nakup ustrezne tehnologije za kompostiranje. RP NAKRATKO Devet krvodajalskih akcij ŠENTJUR - V območnem združenju Rdečega križa so sprejeli letni program krvodajalskih akcij. Prvo iz niza devetih so v začetku februarja pripravili v Gorici pri Slivnici, kjer je kri darovalo kar 131 ljudi. Krvodajalce so danes gostili v prostorih OŠ Franja Malgaja v Šentjurju, do poletja pa bodo krvodajalske akcije pripravili še na Planini pri Sevnici, Ka-lobju, v Dramljah in še enkrat v Gorici pri Slivnici, v sodelovanju s šentjurskim šolskim centom pa aprila tudi v prostorih transfuzijskega oddelka SB Celje. Letni program krvodajalskih akcij bodo zaključili oktobra, ko bodo krvodajalce skupaj s šolskim centrom znova povabili na transfuzijski oddelek celjske bolnišnice, še enkrat pa bodo krvodajalsko akcijo pripravili tudi na Planini pri Sevnici. Znanje za življenje ŠENTJUR - Ljudska univerza vpisuje v kar nekaj splošnih in specializiranih izobraževalnih programov. Šentjurčanom ponujajo začetne in nadaljevalne tečaje angleškega in nemškega jezika, tečaje poslovne korespondence, mladim pa priprave na poklicno maturo iz angleščine in nemščine ter pomoč pri učenju tujega jezika za osnovno- in srednješolce. Ob specializiranih programih za brezposelne, ki jih pripravljajo skupaj z zavodom za zaposlovanje, vpisujejo tudi v programe podjetniškega izobraževanja in izpopolnjevanja, različna usposabljanja in izobraževanja ter tečaje računalništva. Šentjurčane pa vabijo tudi k vpisu v Univerzo za tretje življenjsko obdobje ter študijski krožek Beremo z Manco Košir. Pred brucovanjem ŠENTJUR - V Študentskem klubu mladih bo dijaška sekcija v petek ob 20. uri v P2 pripravila break dance in hip hop večer. Predstavili se bosta domača skupina 8team, ki jo sestavljajo Jasmina Kandorfer (predsednica dijaške sekcije, ki pripravlja večer), Urška Beršnjak ter Vanja Klančnik, ter break dance skupina Energy Break Team. V soboto ob 21. uri bo v Kulturnem domu Šentjur brucovanje. Ob tradicionalnem spek-takularnem krstu novopečenih brucov in bruck bosta za zabavo poskrbeli glasbeni skupini Barni band in Šank rock.IS Voda na Kobivjek in Trobni Dol LAŠKO - Na Kobivjeku je 15 hiš brez primerne vodooskr-be, v Šentrupertu pa vsako leto v sušnih mesecih ostanejo povsem brez vode. Vodovod na Kobivjek ter na Log-Trobni Dol, ki ga bodo začeli graditi poleti, bo te težave končno rešil. Občina Laško je namreč uspela na razpisu kmetijskega ministrstva in pridobila dobrih 37 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev iz programa Sapard, ostalih 15 odstotkov potrebnega denarja pa mora zagotovili še občina. RP Težka mehanizacija v Debro? Uspešen podjetnik Primož Nemec, |ii trenutno deluje v Sedražu, želi svojo dejavnost preseliti bližje mestu. Primeren prostor je našel v Debru pri Laškem, okoličani pa se bojijo, da bo njegova dejavnost preveč hrupna. , Skrb je po besedah investitorja Primoža Nemca in odgovornih v občinski upravi povsem odveč. Pristojne [rokovne inštitucije prav zdaj izdelujejo presojo vplivov na okolje, »in če bo trušč presegel normative, tako ali tako ne bom dobil gradbenega dovoljenja,« pravi Primož Nemec. »Z glavo skozi zid zagotovo ne bom šel, pač pa bom skušal ustreči vsem zahtevam.« Lokacija v Debru, kamor naj bi podjetnik Nemec preselil svojo dejavnost, leži tik ob železnici, ki je pravzaprav velik povzročitelj hrupa. Pred časom je bila tudi cesta, ob kateri leži zemljišče, ki ga je kupil Nemec, zelo obremenjena, so povedali v občinski upravi. Ker takrat še ni bilo novega podvoza, so težki tovornjaki iz kamnoloma vozili skozi Debro. Zato predvidevajo, da bo nova dejavnost (v kolikor bo izdano gradbeno dovoljenje) v primerjavi s prejšnjim stanjem cesto precej manj obremenjevala. ROZMARI PETEK MODRI (TELEFON Vodovod v Košnici Bralec ima vikend v Košnici v celjski občini (v smeri proti Libojam), kjer javnega vodovoda še ni. Obljubljen je bil za preteklo jesen, vendar se to ni zgodilo. Zanima ga, kdaj ga bo zgradili. Tajnica celjske KS Pod gra dom Marjeta Pfeifer odgovarja: »Projekti za vodovod Košnica-Bobnič so bili pripravljeni v lanskem letu, po našem letošnjem poizvedovanju pa nam je direktor VO-KA Marko Cvikl odgovoril, da bo priš|o do začetka gradnje najpozneje v roku treh mesecev.« Podjetje brez posluha Bralka, ki ima težave z očmi ter dela v tekstilni industriji, je prejela potrdilo okulista, da ne sme delati v prahu ter v nočni izmeni. V službi pravijo, da potrdilo, ki ga je predložila, ne zadostuje. Zanima jo, kaj naj stori. Forto Turk, sekretar za področje tekstilne industrije, kmetijstva in obrti v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, območni sindikati v Celju, odgovarja: »Delodajalec ni dolžan upoštevati mnenje lečečega zdravnika. Bralkin zdravnik mora sprožiti postopek pred invalidsko komisijo, podjetje pa je nato mnenje invalidske komisije dolžno upoštevati. Čudi me pa, da kadrovska služba ter neposredni vodja bralke ni posvetil njenim težavam več pozornosti ter se z njo dogovoril za ustrezno delovno mesto.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko Pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavile tudi po telefonu 42-25-190. Oporni zid se je zrušil zaradi neustreznega temeljenja, ob tem pa uničil dva spomenika. Obnova pokopališkega obzidja Del obzidja na pokopališču v Jurkloštru, ki se je porušil lani novembra, bo občina Laško v prihodnjih mesecih obnovila. Pripravljena je že vsa potrebna dokumentacija, med drugim tudi soglasje zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, saj bodo morali preostanek starega zidu porušiti. Ocenjena vrednost sanacije znaša 4,5 milijona tolarjev, kar je občutno več, kot se letno zbere z najemninami grobov. Denar bodo zato odšteli iz stalne proračunske rezerve za leto 2004. _ Boštjan Šmerc (LD Rečica pri Laškem), Ivan Lešek (LD Laško) in Anton Dolenc (LD Rečica pri Laškem) s petimi prašiči, ki so jih odstrelili med zadnjim lovom. Da bo manj škode V Lovski družini Rečica pri Laškem že 58 let upravljajo z loviščem na desnem bregu Savinje, ki se je s prvotnih 4.300 hektarjev zaradi pozidave ter ograjevanja zemljišč skrčilo na slabih 3.000 hektarjev. Kot ugotavljajo rečiški lovci, se je v lovišču, kjer prevladujejo zlasti srnjad, mufloni in mala divjad, v zadnjih letih povečalo število divjih prašičev. Vzrok so bile mile zime brez oziroma z zelo malo snega in istočasno bogatejšim obrodom gozdnih sadežev. Za preprečevanje škode, ki jo divji prašiči povzročajo na poljščinah, lovci skrbijo tudi z odlovom. Lani so tako odstrelili 12 prašičev, letošnja sezona pa je uspešnejša, saj so jih v tem letu »položili na ščetine« že 14. IS, foto: FN ŠMARJE P. J. Milijoni razdvajajo Smarčane Koliko denarja za šport? - Občina opozarja na zakonodajo Ko se v Šmarju pri Jelšah pogovarjajo o lokalnem športu, so ljudje takoj različnih mnenj. Eni menijo, da namenja občina zanj preveč denarja, drugi da bistveno premalo. Različnih mnenj so zlasti v zadnjem času, ko se občina resno pripravlja na velike investicije v Športni park, gradnjo atletske steze ter celo novega letnega kopališča. Kljub temu, da Občina Šmarje pri Jelšah z denarjem za šport ne skopari, jo čas prehiteva. V sosednjih Šentjurju ter Rogaški Slatini imajo športne površine bistveno bolj urejene, Šmarčane prehitevajo celo manjši kraji. Boljši športni park je celo v malem Kozjem, kjer je tako kot v Bistrici ob Sotli tudi atletska steza. V Šmarju pri Jelšah, kjer je ena največjih osnovnih šol v Sloveniji, atletske steze namreč sploh nimajo. Steze, ki so jo že imeli, vendar so jo pred šestimi leti žrtvovali širitvi nogometnega igrišča. V občinski stavbi odgovarjajo na kritike nasprotnikov vlaganj v športne objekte z dejstvom, da mora občina zagotoviti po zakonu o športu za to dejavnost ustrezne pogoje. Ti so v Šmarju pri Jelšah žal pod minimalnimi standardi, ki jih določa država. Kljub temu, da so zgradili za šmarsko osnovno šolo ter druge potrebe pred šestimi leti športno dvorano, manjka v tej občini še vedno 1.400 kvadratnih metrov pokritih površin. Najslabše je z nepokritimi športnimi površinami, ki bi jih prav tako morala zagotoviti občina. Slednjih manjka kar blizu deset tisoč kvadratnih metrov. Sicer pa imajo v Športnem parku Šmarje pri Jelšah trenutno na voljo nogometno igrišče ter kombinirano igrišče za mali nogomet, rokomet in košarko, ki je delno osvetljeno. Ob igriščih so zasilna tribuna, objekt za garderobe ter letno kopališče. Pri vsem tem so v športnih krogih zelo nezadovoljni. Na področju tekmovalnega športa namreč delujeta Nogometni klub Šmarje pri Jelšah ter Košarkarski klub Šmarje-Pivovarna Lipnik. Neprimerne garderobe onemogočajo nogome- Športni park pod sv. Rokom je v znamenju nogometašev. Šmarčani so na račun širitve nogometnega igrišča izgubili atletsko stezo, z gradnjo nove pa se zapleta. tašem zaradi strogih meril med drugim napredovanje v višjo ligo, zato potrebujejo primernejše. Bazen: da ali ne? Problem nogometašev z garderobami naj bi rešili še v tem letu s prizidkom obstoječega objekta, vse skupaj pa do konca leta 2007. Sicer pa občina že razpolaga z idejnima zasnovama bodoče podobe Športnega parka in atletske steze, prav tako sta izdelana dokumenta, ki omogočata prijavo za pridobitev denarja na državnih razpisih. Zaradi možnosti sofinanciranja se je Občina Šmarje pri Jelšah že prijavila na razpisa fundacije za šport ter ministrstva za šolstvo, znanost in šport, od koder pričakuje delež iz državnega proračuna. Občina namerava letos ter prihodnje leto prednostno izboljšati še nogometno igrišče (z ureditvijo odvodnjavanja, namakalnim sistemom ter osvetlitvijo). V parku nameravajo prav tako zgraditi prvo igrišče za odbojko na mivki ter balinišče za starejše občane, igrišče, ki služi za mali nogomet, rokomet in košarko pa osvetliti. Z gradnjo atletske steze, ki je najbolj nujna, bo težje. Občina jo namerava zgraditi pri osnovni šoli, kjer je zemlja v lasti sklada kmetijskih zemljišč, zanjo pa še poteka de-nacionalizacijski postopek. Graditi nameravajo 400-metrsko stezo, s šestimi tekalnimi pasovi, ki bi v celoti obsegala blizu hektar in pol površin. Največji optimisti računajo, da bi atletsko stezo lahko začeli graditi že prihodnje leto. Atletska steza bi stala 128 milijonov tolarjev, naložbe v Športni park nad dvesto milijonov tolarjev, pri čemer pričakujejo od države 55 milijonov tolarjev. Od dvesto m lijonov tolarjev za Športni park bi poloviq odšteli za rušitev obstoječega letnega kopi lišča ter izgradnjo novega, v bližini obstoji čega. Za nov bazen ima občina že priprai ljeno zemljišče, ki je v njeni lasti. Na marčevski seji občinskega sveta, ki |j imel na dnevnem redu sprejetje sklepa o om[ njenih naložbah, je mogoče pri vsem skují pričakovati živahno razpravo. Po mnenju pdfl navalcev bo za naložbe v Športni park naj manj pripomb, več jih bo za gradnjo atlets^ steze, vročo razpravo pa je mogoče pričata vati o gradnji novega letnega kopališča. I V občini Šmarje pri Jelšah deluje kar 1| različnih klubov in društev, v športne di! javnosti so prav tako vključeni v šoli ii vrtcu. V društvih je vključenih približn 1.200 članov. S tekmovalnim športom rekreacijo se ukvarja dva tisoč občanoi torej vsak peti občan. Gradnji novega kopališča niso najbolj ni klonjeni tudi športni funkcionarji, čeprav' obstoječe dotrajano ter lahko deluje le še ni kaj let. Njegov upravljavec je Krajevna sku| nost Šmarje pri Jelšah, občina pa vloži za redn ter investicijsko vzdrževanje vsako leto po milijone tolarjev. V bazenu plavajo predvsei otroci iz najbližje okolice, pri vsem skupi pa si za gradnjo novega najbolj prizadeva prav v KS. Novo letno kopališče bi v najboll šem primeru gradili šele v letih 2006 ter 200) BRANE JERANKI Pred vreliščem Vsa dovoljenja za most v Sodni vasi Nekajtedenska akcija Krajevnih skupnosti Pristava pri Mestinju in Podčetrtek za začetek ponovne gradnje novega mostu čez Mestinjščico v Sodni vasi na regionalni cesti Mestinje-Podčetrtek, se je vsaj glede ureditve papirne dokumentacije uspešno končala v sredo dopoldne. Upravna enota Šmarje pri Jelšah je tako lahko izdala vso dokumentacijo, ki jo investitor Direkcija RS za ceste in izvajalec potrebujeta za ponovni začetek lani ustavljene gradnje. Most so v tem času nadomestili s pontonskim mostom in semaforji, kar pa je občasno povzročalo precejšnje težave in slabo voljo. Predsednik KS Podčetrtek Peter Mišja meni. da lahko, če bo vreme ugodno, izvajalec nadaljuje s prekinjenimi deli že v začetku prihodnjega tedna. »Malo nam je žal, da ob gradnji mostu ne bodo izboljšali trase ceste, vendar tudi tako, kot je in bo, je dobro za normalen promet, zlasti v času turistične sezone.« Vrednost mostu je okoli 120 milijonov tolarjev, ki jih bo v celoti zagotovila Direkcija RS za ceste. Tako se je brez poseb- nih težav in napovedanih groženj problem z mostom sorazmerno hitro rešil, do njega pa sploh ne bi prišlo, če bi potrebno dokumentacijo zagotovili že lani, ko so se lotili obnove spornega in dotrajanega mostu. TONE VRABL Bolj ko se bliža dan odhoda na enodnevni 32. izlet 100 kmečkih žensk na morje, bolj se stopnjuje temperatura med tistimi, ki želijo potovati z nami na slovensko obalo. Za 4. kupon v kvizu smo tako do ponedeljka dopoldne dobili kar 133 odgovorov, med katerimi sta bila samo dva nepravilna, ostali pa pravilni, saj je bila pobudnica naše najodmevnejše akcije kmečka žena Anica Pevec s Slatine pri Ponikvi. Tokrat smo kot četrto potnico izžrebali Cirilo Laubič iz Lutarij, 3232 Ponikva. Danes objavljamo peto in zadnje vprašanje iz kviza, ki spremlja naše napovedovanje največje akcije. Tudi tokrat bomo pripravili javno žrebanje, ki bo po letu dni premora ponovno na kmetiji odprtih vrat pri Faturje-vih v Slatini pri Ponikvi, na območju občine Šentjur, od koder vsako leto dobimo največ prijav. Kupone s številkami in rezervnim joli-jem, s katerim lahko nadomestite eno izmed morda manjkajočih številk, bomo sprejemali do srede, 3. marca, javno žrebanje pa bo v soboto, 6. marca ob 1&. uri. Tisti, ki so imeli vse številke od 1 do 4, so pohiteli in nam kupone, ki so jih ustrezno izpolnili s potrebnimi podatki, že poslali. Do Promocija turizma Občina Šmarje pri Jelšah, ki se želi še bolj uveljaviti na področju izletniškega turizma, bo letos za turistični razvoj namenila blizu pet milijonov tolarjev. Tako bodo pred občinsko turistično pisarno TINA letos postavili infomat, kjer bodo turistom neprekinjeno na voljo različne informacije. Na treh mestih, na občinskih mejah s Šentjurjem, Rogaško Slatino in Podčetrtkom, bodo postavili vhodne promocijske table, ki bodo opozarjale na znamenitosti kot so kalvarija s svetim Rokom, Sladka Gora, Lemberg in vinska cesta. BJ PRIJAVNICA 32. Izlet 10O kmečkih žensk na morje v organizaciji NT&RC Ime in : priimek: i jej i tiis Naslov: Občino: Telefon: | (obkroži) MM g g Velikost I j Število ! kmetije: j I otrok: j naša bi iipij srn ponedeljka dopoldne smo jí: dobili 77! Na izletu bo ob bogateli in pestrem enodnevnei programu zanimivo tudi v< černo srečanje v hotelu Štoi man v Celju, kjer se bodj vse potnice po vrnitvi z moj: ja tudi poslovile. Prisotn bodo tudi predstavniki oi čin, ki sodelujejo pri pri pravi izleta, sponzorji in no vinarji ter nenazadnje bel do povabljeni tudi tisti, tj bodo prišli v Celje na avta. busno postajo iskati na9 udeleženke, da jih bodo od peljali domov. Več o zanj mivi akciji z nekaterimi nd vostmi pa v prihodnji Srç vilki Novega tednika. TONE VRABf ( Kviz št. 5 i V katerem kraj u na slo-. venski obali je ženska ' kmečka stotnija v času I dvodnevnih izletov naj-I večkrat prenočila? I a) Belvedere nad Izolo i b) Lucija pri Portoroži j c) Piran ■ Obkrožite pravilni od-' govor in nam ga pošljite I na dopisnici s točnim naj I slovom v uredništvo Not i vega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom »100 kmečkih žensk«, naj; I kasneje do ponedeljka, I marca 2004. \ _ Ji DOBRNA î SL. KONJICE i ZREČE | Kaj storiti z leseno domačijo? O ljudeh, ki iščejo prave odgovore - Bo dom na Klancu preživel? Na Dobrni imajo lastni-do etnoloških kulturnih omenikov zelo različen nos. Eni se bojijo, da bi bova nepremičnina pola zaščiteni kulturni spo-enik, drugi so jih iz bo-oii pred tem celo podrli, etji nestrpno čakajo, da bi mprej dosegli takšen štafl. Med slednjimi je lastnica irinske lesene kmečke hi-tia Klancu, ki je bila ta me-c, tudi po njenih dodatnih izadevanjih, razglašena za murni spomenik. Alenki ebičnik-Sešel je žal za vsa-izgubljeno starino, priče-ko nekdanjega kmečkega (ljenja. Seveda ji še veliko (pomeni domačija na Klan-, kjer je pri sorodnikih pre-rela veliko lepih dni otroš-a. Njena lesena hiša je zna-en primer skromne kmeč-domačije 19. stoletja, iz kršnih izhaja večina pre-iřalcev današnjih sloven-ih mest. Hiša je tako do-RJohranjena, da je v njej še iflgoče prebivati. V njej je rvotna notranja ureditev z opo«, »kuhno«, »hišo«, tiblcem« in »dilami«. S po-Očjo soproga mag. Boja-Sešla želi stavbi čimprej »vrniti prvotno podobo, ikdanji sijaj, pri čemer prikuje pomoč strokovnjakov, obnovo strehe ter vsega druga bo treba vložiti precej stnega dela, računata pa tuna možnosti sofinancira-a, ki jih nudijo državni in ropski razpisi. K načrtom za obnovo so vzpodbudili svetli primeri različnih koncev Sloveni-I Ogledala sta si lepo obeljene podobne lesene Bečke domačije v Rogaš-Slatini (Juneževa doma-a, kjer so različne prire-Ive), še pred tem v Pomurju jer je podobna hiša že na-enjena turizmu), prav ta-zanimiva je tudi Borko-V bližnjih Polžah pri No- f NAKRATKO Vesele počitnice SLOVENSKE KONJICE - Po dveh pustno obarvanih dne- 1 in včerajšnjem pravljično-športnem danes ponujajo ko-Skim otrokom v Štorkljini hiši ples (od 10. do 12. ure), v plni knjižnici pa obisk slikarja in predstavitev raznih barskih tehnik (9.30 do 11.30 ure). Za zadnji počitniški to je Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice pri-tovilo izlet na Roglo, v knjižnici pa bodo otroci lahko ob tovljici zgodbe tudi ilustrirali. Dobrote za 400 tisočakov ZREČE - 10-letnico delovanja so v Karitasu obeležili s racionalnim dobrodelnim koncertom Dobrota opogum-a- Z njim so zbrali več kot 440 tisoč tolarjev, kar je dvakrat "liko kot lani. Denar bodo porabili za pomoč ostarelim, Bhim ter socialno šibkejšim dnižinam. MBP Nekaterim so stare slovenske lesene domačije v napoto ter se bojijo razglasitve za kulturni spomenik, drugi se jih trudijo na vsak način ohraniti. Alenka Prebičnik-Sešel ima s svojo hiško nad Dobrno vzpodbudne načrte. pred nekaj tedni snemali novi spot dobrnske skupine Modrijani. Domačija Na Ga-lovini je nasploh polna življenja, tam sta bili že dve likovni prijateljevanji, s slikarji iz različnih krajev Slovenije ter druga zanimiva srečanja. Na domačijo Na Ga-lovini že od daleč opozarjajo turistični kažipoti z napisom »Sešlova lipa«. Drevo je staro od 150 do 200 let ter ima več kot tri metre obsega. »Pod lipo so se nekoč ob polni luni sestajali grajski gospodje in sprejemali načrte za naslednji me- vi Cerkvi. Tudi hiša na Klancu, nad turistično Dobrno, zagotovo ne bo samevala. »Kaj natančno bo v njej, se še nisva odločila, lahko pa bi služila kot prireditveni prostor ter za turizem nasploh,« razmišljata uspešna zakonca. Med najlepšimi Da kaže na Sešlova resno računati, dokazuje njuna domačija Na Galovini, imenovana po tamkajšnjem hribu. Gre za obnovljeno (delno tri stoletja staro) mogočno zidano hišo nad Lembergom pri Novi Cerkvi, ki je služila za vinogradniške potrebe gospode z bližnjega lemberške-ga gradu. Profesorica slovenščine v celjski I. gimnaziji ter ravnatelj višje strokovne šole sta jo obnavljala skoraj desetletje ter jo delno dozidala. Njuno domovanje nad Lembergom je v izrazitem etno slogu ter danes med najlepšimi na Štajerskem. Tako zanimivo, da so tam sec. V primeru dežja pa so se ob soju sveč dobili v kleti viničarije,« je zapisano na približno 30 metrov visokem drevesu. Ustvarjalnost Sešlovih je nasploh vredna posebne pozornosti. Zakonca sta že prejela nagrado za turistični spominek občine Vojnik, za glinasti Galovski župjek, v katerem so nekoč nosile gospodinje v vinograd »južino«. Na republiškem tekmovanju so jima podelili priznanje celo za njun domači jabolčni kis. BRANE JERANKO Šport predvsem za mlade V Konjicah nadaljujejo z obnovo nogometnega štadiona - Nova športna igrišča »V ospredju našega dela ■ je športna aktivnost mladih I , ^ "" v občini Slovenske Konji- Bďír:^/ ce. Zavod za šport je odgo- H . voren tudi za redno vzdr- : ževanje športnih objektov in letos bomo največ denar- \IBM ja namenili nadaljnjemu posodabljanju nogometne- I ga štadiona v športnem cen- J' } . tru na Dobravi,« je povzel I ."'^J bistvo dejavnosti konjiške- ^^SMI^T^M | ga Zavoda za šport direk- I j tor Darko Rataje. H_____ Na razpis za sofinancira- Darko Ratajc nje športnih programov se je „ , , letos prijavilo 20 športnih Dob"va- k>er »e nogometno klubov in društev, mednje pa bod° s denarjem so razdelili 16 milijonov to- ureddi garderobe, streho m larjev. Zavod zagotavlja tudi steze do končne podobe pa prostorske pogoje za njiho- )e še dolSa Pot-Tu Ie namreč vo vadbo, dodatno pa 1,5 mi- tudl kopalni bazen, ki bi ga lijona tolarjev namenja za bll° s pokritjem mogoče bo- športne programe, namenje- U* izkoristiti, urediti bi bilo ne šolskim in predšolskim t^ba parkirišče in še marsi- otrokom. Športno dejavnost kaj- A to je že stvar prihod- skušajo v občini čimbolj prib- nosti, tako kot tudi načrto- ližati ljudem tudi s skrbjo za vana gradnja prizidka k številna krajevna športna Športni dvorani v letih 2005 igrišča. Letos se bodo obsto- do 2007. Z njim bodo zago- ječim pridružila še tri nova: tovili večje površine, ki jih v Bezini, Žečah in Konjiški potrebujejo tudi zaradi no- vasi. ve gimnazije. Ob skrbi za številne manj- Med letošnjimi naložbami še objekte je letos pred obči- velja omeniti še približno 2 no predvsem nadaljevanje milijona vredne posodobitve urejanja nogometnega igriš- v ŠRC Park. Glavni strošek ča v Slovenskih Konjicah. Iz bo ureditev odvodnjavanja na občinskega proračuna bo šlo tenis igriščih, obnove pa so za obnovo 9 milijonov tolar- potrebne tudi tribune in tla- jev, razliko do predračunske kovane poti. Poleg zavoda za vrednosti več kot 22 milijo- šport bo v urejanje parka vla- nov tolarjev pa naj bi prispe- gala tudi krajevna skupnost, vala šolsko ministrstvo ter ki se je odločila za obnovo fundacija za financiranje otroških igral, športnih organizacij. V ŠRC MILENA B. POKLIC Prenovljen Vinotoč Zlati grič Konec tedna je konjiško' podjetje Zlati grič odprlo preurejen vinotoč v Škal-cah. Za obnovo spomeniško zaščitene stavbe so namenili nekaj milijonov tolarjev. Posodobili so veliko panoramsko sobo, iz katere se odpira razgled na vinograde. Povsem na novo so uredili Martinovo sobo, ki je namenjena manjšim zaključenim družbam, največ denarja pa so vložili v prenovo kuhinje. V njej bodo odslej kuhali le omejeno število izbranih jedi, značilnih za Dravinjsko dolino in Pohorje. Da se jih gostjè ne bi prehitro naveličali, bodo jedilni list prilagajali letnim časom, obljublja vodja Vi-notoča Zlati grič Borut Furman. V kletnih prostorih je zdaj mogoče pokušati ter kupiti vina in druge pijače Zlatega griča po dostopnejših cenah, takšnih, kot jih imajo sicer v vinski kleti. Številni izletniki, ki vsako leto obiščejo privlačno turistično točko sredi vinogradnih Škalc, v neposredni bližini golf igrišča, bodo tega gotovo veseli. MBP RM0,„CELJE Zaposleni v Vinotoču Zlati grič v na novo urejeni Martinovi sobi 7 x pip, 05:05., 12.05jn 19.05., 187.000 sit rti-». 7 x AU, 06.05., 182.200 sit jr^v 1 L poglej in odpotuj! ŽUSTERNA, Sončkov klub 3* Žusterna/Koper, kopanje v Aquaparku. izleti: Piran, Izola. Trsi 27.2. S.3./2D/P0Lod 13.990 ROGAŠKA SUTINA Son? kov klub, 4» Sava/Zagreb, bogata vsebina z izleti 27.2, 5.372D/POLôd13.990 BOHINJ 2* hotel pod Voglom. 2-dnevna smuč. karta in prevoz do smučišč 29.2V2D/P0L 19.360 RAFTING PO TARI Budva, Sarajevo. Cetirçe, pršut v Njeguših, rafting z vodnikom 1.4/4D/BUS 39.990 Radoživa TURŠKA RIVIERA potovanje z odličnim slovenskim vodenjem, polet iz Gradca 59.990 EGIPT, Hurgada 4* Flamenco Beach Resort polet iz Gradca 6., 13. 20.3-/7D/POC 99.900 TUNIZIJA Monastir AU INCLUSIVE v Magic Life dub-u 2-dnevni safari, polet iz Gradca do 27.3770«! 139.900 KRIŽARJENJE PO NILU 5* hotel in S* ladja, občudovali boste Kairo, Hurgado, Assuan_ 19.378D/POL+P 149.900 SONČEK V TU I potovalni center Inform, in rezervacije: 03 7345 166, www.zdravilisce-lasko.si Stari grad, značilna utrdba s tremi stolpi, stoji na sotočju Save in Kolpe na polju, kjer so bili potolčeni Turki. CENTER ZDRAVJA IN LEPOTE vabi v masažni salon (ayurveda, shiatsu. masaža z vročimi kamni... * kozmetični salon (nege z dodatkom kisika, nega telesa.. romantične kopeli (Dianina ali Apolonova kope!' zoBAvaiščE M'on 2,1 P6"®"'0 'kraljevska pedikúra1 lažko atraktivna ponudba različnih savn na več kot 500 m Ob sotočju Save in Kolpe Sisak na Hrvaškem je bil pred leti tesneje povezan s Celjem - Mesto ponuja marsikaj zanimivega Nekaj več kot 150 kilometrov loči Celje od Siska, ki je bil že v rimskih časih povezan s Celjem. Takrat po cesti in vodi, zdaj pa áe z železnico. Veliko podobnosti je bilo in je še med obema mestoma in občinama. Obe sta središči večje regije. 1\idi po številu prebivalstva sta si podobni. Sisak je po številu prebivalstva večji, saj premore kar 53.000 prebivalcev. Je mesto, ki je tudi med zadnjo vojno doživljalo težke čase. Posledice in rane si mesto počasi zalizuje. Vedno bolj postaja mesto, ki ga vse pogosteje obiskujejo tudi turisti, ki se v njem zadržijo po dan ali več dni. Mesto na sotočju Kolpe in Save je prvič omenjeno že v 4. stoletju pred našim štetjem kot utrjeno keltsko mesto Segestica. To mesto pa je po vsej verjetnosti nastalo na temeljih naše starejše naselbine. Pomembnost mesta kaže tudi podatek, da ga je po tridesetdnevnem obleganju z 12 tisoč vojaki osvojil rimski vojskovodja Oktavijan leta 35 pred našim štetjem. To je bil Oktavijan, ki je pozneje postal prvi rimski cesar in si nadel ime August. Tako je keltsko mesto Segestica postalo rimsko Siscia, to pa v tesnejši trgovski navezi tudi z rimsko Celeio. Mesto je v rimskih časih postalo tudi »glavno« mesto province Panonije Savije, ki je štela okrog 40.000 prebivalcev. To je bilo mesto, ki je imelo forum, bazilike, skladišča, cesarsko kovnico denarja, gledališče in dve pristanišči. Sissek kot so imenovali mesto po prihodu Hrvatov v 7. stoletju je raslo in se razvijalo še naprej. Prelomnica za mesto je bilo leto 1593, ko je ob Starem gradu (utrdbi ob sotočju obeh rek) hrvaški ban Toma Bakač Erdody s pomočjo slovenske vojske (Turjačanov) premagal Turke. Ban je postal slaven v Evropi in prejel odličja evropskih vladarjev in papeža Klimenta VIII. Takrat je bil tudi izrečen stavek, da je Hrvaška branik krščanstva. Med cvetje in viteze Po drugi vojni, v času, ko je bilo moderno bratstvo, se je Sisak pobratil s Celjem. V času razpada Jugoslavije pa je razpadlo tudi to pobratenje. Je bilo le na papirju.? Nekateri še vzdržujejo prijateljske zveze. Siščani spoštljivo govorijo o Celju. A se pri nas še kdo spomni na pobratena mesta iz bivše države? Ko sem pred časom obiskal Sisak, me je marsikaj prese- Kolpa in Sava netilo. Že srečanje z Vlasto Kolar, delavko v turistični pisarni. V razgovoru je povedala, da ima slovenske korenine. Njeni izhajajo iz Savinjske doline. Oče je okrog Bra-slovč med obema vojnama kopal vodnjake. Gospa Vlasta me je opozorila na številne prireditve v Sisku. Vsako leto pripravljajo veliko razstavo cvetja. Razstavo si pridejo s posebnim vlakom ogledati tudi Zagrebčani. Junija imajo velik viteški turnir. Zanimivosti, ki bi bile zanimive tudi za Slovence. Za turiste je veliko zanimivosti, ki so vredne ogleda. Dvigalo na parni pogon, postavljeno 1903. leta za pre-tovor z ladij, še stoji ob Kolpi. Vidni so deli antičnega pristanišča, ostanki mestnega obzidja, cerkev sv. Križa kot najstarejša župna cerkev v mestu, ostanki kapele sv. Kviri- samevata. Zaradi neplovnosti sta izgubili velik del svoje večtisočletne pomembnosti. večje področje, kjer mrestijo timo po stari cesti v Sisa ribe. Vas Čigoč pa je progla- nato pa nadaljujemo prej šena za evropsko vas štor- Lonjskega polja do Jesenqi kel j. ca in se preko Novske po a Te kraje lahko obiščemo tocesti vrnemo preko Žagi na enodnevnih izletih. Pre- ba domov, ko Zagreba se najprej napo- MILAN BREC na, stari grad, žitno skladišče, stari most zidan iz opeke in kamna, železniški most iz leta 1882 za progo proti Slavonskemu Brodu in še mnoge druge zanimivosti. Žal je muzej na prostem ob Starem gradu med zadnjo domovinsko vojno popolnoma propadel. Stari grad pa v zadnjih letih počasi a vztrajno obnavljajo. V mestu je nekaj dobrih gostiln v katere se splača stopiti. Velja pa obiskati tudi naravni rezervat Lonsko polje, Petrinjo, Sunjo, Jeseno-vac, Novsko ali Kutino. Zlasti Lonsko polje je zanimivo zaradi različnih vrst živali in rastlin, ki rastejo na tem področju ob reki Savi in njenih rokavih. Tu je značilna vaška arhitektura zgradb, grajenih iz hrastovega lesa. To področje je poznano po avtohtoni vrsti konj in prašičev. Je pa tudi naj- Srebrnina, rosa trave ... modni nakit ADAM AS i za vsa srca. §?AMA m* matMKcmfommi S iftr v t PP 47,3000 Ccfe Stoverap . ^""SSÏÏÏ T.! 0342M300. Far Q342M32? ; (m«33 POTOVANJA 2004: AVSTRIUA, MADŽARSKA BEIGUA, BOSNA In HERCEGOVI*». ČEŠKA. EGIPT, FRANCIJA. GRÙJA, HRVAÎKA, ITALIJA. IATVUA. ESTONUA, MAI NIZOZEMSKA, POLJSKA, PORTUGAIS KA, RUSUA, SKANDINAVIJA. SLOVENIJA, Srbija in Crna gora, Skotska m irska, španua, Jvica, turùja, veuka britanua m INDIVIDUALNA POTOVANJA S PALMO PO SVETU 2004: SINGAPUR, DUBAI In ZDRUŽENI ARABS! SRI IAN KA. TAJSKA. MAlEZtJA, JAPONSKA, KITAJSKA. ZDA, KANADA, KUBA PABH.0 OB 15. LETHICI flGEHCIJE VIKEND OB DNE10I ZENA V BUDIMPEŠTI plača 1, potujeta 2 (6.-7. marec) sa 2 osebi samo , , .. 23.900 MEĐUGORJE-KORČULA 3 dni (24,/25.-27. april) 39.900 AKCIJA« prija« <01.3.15.000 --POPUSTA! Ibas-avio, 2 polp., ogledi, aainacija) MLJET - ZELENA PRVOMAJSKA OAZA SREDI JADRANA 21.900 |JM"7SJ CENA ZA 2 OSEBI 59.990 IM.-J.5.I lavio-bus, 5 polp., animacija) SUPER ŽUR ZA 1. MAJ KORČULA 5 dni že a 22.500 0REBIČ5dniieia 19.900 DUBROVNIK 5 dni že »a 24.000 N. VINOOLSKI3 dni že za 13.900 Itglrii, pihiki, labm, îpwt, tgnboti, kncitij DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CEUE, tel.: 42 60 100 J odprto 9.00-19.00 j ŠEMPETER 03 TO 31 960 | VRHNIKA 01 T5 06 170 1 Hec in špas za konec Glumači tekli zadnji krog - Celjani osvojili ljudska srca Minuli konec tedna je bil celjskem gledališču ko-jedijsko, pustno in žlaht-o obarvan. Vsakič pred lino dvorano, opremljeno z dodatnimi sedeži, so v nedeljo zvečer s pode ^rijo žlahtnih nagrad ečno končali 13. Dnevi »medije. Minuli petek in (»to pa sta bili na spore-še dve tekmovalni pred-ivi. iluga dveh gospodarjev iz [G Drama Maribor je pri-kel večerni naslov kome-anta Petru Ternovšku za jlovno vlogo in skupno sno predstave 4,4. Mari-fčani so v režiji prekaljena komediografa in reži-jja, Celjana Vinka Môdern-fferja, zaigrali Goldonije-komedijo, ki so jo pred esetimi leti z velikim uspe-jm igrali tudi Celjani. Ta-iso gledalci, ki so se spom-li celjske postavitve, lah-primerjali obe predstavi, a pogovoru z nekaterimi se njihova ocena nagnila na tran Celjanov. Sicer pa so ledalci uživali zlasti ob igri vahnega in poskočnega Pe-3 Ternovška (kot gost bo petek, nastopil v no-celjski premieri Dokaz). Kot smo izvedeli, je bila itošnja nagrajena komedi-žlahtno komedijsko peti komedija Roka Vilčnika naslovom Pavlek, napisa-prav za Petra Ternovška. [rali pa je ne bodo v Celju, M je bilo to v navadi z do- Izbor komedij je »zakrivila« Tina Kosi. Sledijo žlahtni: režiser Vito Taufer, celjska igralka Manca Ogorevc, žlahtno pero Rok Vilčnik, srečna direktorica Urška Alič in uniformirani Ivan Godnič v imenu ekipe iz Špas teatra. slej z nagrajenimi teksti, ampak je pravice za krstno uprizoritev celjsko gledališče odstopilo Mestnemu gledališču Ptuj. Pustna sobota je znova do zadnjega kotička napolnila dvorano. Na sporedu je bila zadnja tekmovalna, petsto let stara komedija neznanega avtorja, Burka o jezičnem doh-tarju, ki je prišla, od kod drugod kot iz Špas teatra Mengeš, in s smehom, krohotom in številnimi aplavzi po posameznih prizorih razburkala občinstvo in kot se je izkazalo večer za tem tudi žirijo. Tudi to komedijo, v kateri so nastopili neuničljivo smešni in dobri glumači: je- zikavi dohtar, prvovrstni goljuf Matjaž Javšnik, Ivan Godnič v dvojni vlogi (žene in sodnika), perfektni Uroš Smolej in v vlogi ovčarja me-ketajoči Robert Prebil, je celjsko občinstvo v eni pred-premiernih predstav na celjskem odru že videlo, kar je smeh in zabavo le še spodbudilo. Ocena občinstva: 4,3, četrto mesto in večerni komedijant - jezični dohtar Matjaž Javšnik. Nagrajenci Žirija si je skrbno in pozorno ogledala in pretehtala vseh osem tekmovalnih predstav (Janez Bermež, igralec, prof. Slavko Deržek in kri- tik Tomaž Simon). V soboto zvečer je dolgo ni bilo z zasedanja ... Kocka je padla! Rezultate je bilo slišati na slovesni razglasitvi v nedeljo zvečer, s katero so se eni strinjali, drugi so jo krcali, eni so bili presenečeni, drugim se pričakovanja niso izpolnila. Žlahtna komedijantka Dnevov komedije 2004 je postala Manca Ogorevc za vlo- go podjetne hčere Maričke v celjski predstavi Na kmetih, (z najvišjo oceno 4,7 je to zmagovalna komedija po volji ljudstva). Žlahtni komedijanti so (sa-lomonska odločitev žirije, so komentirali nekateri) postali vsi štirje igralci iz komedije Burka o jezičnem dohtarju iz Špas teatra. Žlahtni režiser je postal Vito Taufer (to je njegov četrti naslov na Dnevih komedije) za režiji Ivona - princesa Bur-gundije iz Prešernovega gledališča Kranj in Burka o jezičnem dohtarju ... Prav burka iz Mengša je v nedeljo zvečer po mnenju žirije (zato je tako dolgo mlela in najbrž prevagala Art) postala tudi žlahtna komedija Dnevov komedije 2004! Veselje v igralskem taboru Špas teatra z direktorico Urško Alič se je nadaljevalo dolgo v večer, potem ko je padel zastor še za komedijo iz Mojega teatra Pižama za šest, ki je pospremila festivalsko dogajanje. Ljudstvo si je za komedijantko večera izbralo igralko Nino Ivanič. Mlini in jeziki bodo 13. Dneve komedije nekaj časa Jurij Vodovnik - pesmi za branje in petje Nedavno je izšla nova knjiga publicista Antona Grič-lika o pesmih pohorskega ljudskega pesnika, leta 1791 njenega Skomarjana Jurija Vodovnika. O njih je izšlo oslej že več del (najbolj znano je mag. Igorja Cvetka est sem Vodovnik Juri), a kot je na predstavitvi v Zre-ah dejal njen avtor: _bbKdor ima to knjigo, ima vse, ki doslej izšle.« V knjigi je avtor zbral vse mu jih še pripisujejo. Vo-dkrite pesmi Jurija Vodov- dovnik se namreč tako moč-ika, in pesmi, ki so jih ali no povezuje z ljudsko poe- Z Dokazom naprej! Komaj dobro so v Slovenskem ljudskem gledališču Celje zagrnili zastor za Dnevi komedije, že je tu Do-ttaz; predstava sodobnega ameriškega avtorja Davila Auburna, ki jo bodo kot prvo slovensko uprizoritev premierno zaigrali jutri (petek) ob 19.30 uri. ! Po napovedi ustvarjalcev bo to ganljiva in gledljiva fera, ki bo, upajo, postala še ena uspešnica sezone. Drapa govori o odnosih med ljudmi in o povezavi med genialnostjo in mentalno nestabilnostjo. Priložnost da-è štirim igralcem: mladi Tjaši Železník, gostu Petru ternovšku, Rastku Krošlu in Barbari Medvešek. K režiji ;je bil tokrat prvič povabljen Janez Lapajne, bolj znan kot filmski režiser, ki mu je bilo delo s celjsko ekipo, kot je povedal, »v velik užitek, še posebno zaradi ustvarjalnega nemira ekipe in vzdušja v katerem je drama nastajala.« I Z režiserjem in ekipo je uspešno sodelovala še dramaturginja Tatjana Doma, scenografinja Martina L. Kikelj, kostumografinja Ivona Stanič, skladatelj Uroš Rakovec, {Čelistka Petra Gačnik in lektorica Metka Damjan. MP zijo, da verjetno nikoli ne bo mogoče v celoti ugotoviti, katere pesmi so in katere niso njegove. Izjema so seveda podpisane pesmi. V obsežni knjigi so zbrane tudi vse znane različice istih pesmi, ki so nastale razpršeno po večjem delu slovenskega ozemlja. Priloženo jim je 66 notogramov, notni, zapisi melodij pa so takšni, kot jih poznajo na južnem Pohorju. Tako opremljena knjiga je primerna za branje in za petje. Knjiga Jurij Vodovnik je izšla v nakladi 1000 izvodov, njen založnik pa je Družina. Izid je finančno podprla občina Zreče. MILENA B. POKLIČ Listanje po imaginarni galeriji V Galeriji sodobne umetnosti Celje pripravljajo danes, v četrtek, predstavitev likovnih zvezkov Galerie Imaginarie. Gre za serije umetniških izdaj, ki poleg teoretičnih in zgodovinskih tekstov o umetnosti vsebujejo tudi unikatna umetniška dela in multiple. Med avtorji zapisov so umetniki, umetnostni zgodovinarji, pa tudi teoretiki, ki delujejo na omenjenih področjih med umetnostjo, teorijo in lingvistiko. Snopiče izdaja Združenje za sodobno likovno umetnost iz Trsta. Predstavitev likovnih zvezkov bo vodila dr. Irena Mislej, med udeleženci pa naj bi bil tudi Franko Vecchiet, čigar dela so v Galeriji sodobne umetnosti na ogled še do sobote, 6. marca. BA še mleli in vrteli. »Dejstvo pa je, da je festival uspel,« je bil ob slovesu vesel upravnik SLG Celje Borut Aluje-vič »in da ima po vseh teh letih vendar neko težo in veljavo v širšem slovenskem, mednarodnem in prihodnje leto v evropskem prostoru«. Kar konec koncev dokazuje velik obisk vseh, tudi spremljevalnih predstav in visokih gostov z vlade: po dvakrat sta prišla na predstave ministrica za kulturo Andreja Rihter in minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. »In kar nas še posebej veseli, je naklonjenost sponzorjev, med njimi sta bila prvič tudi Gorenje in Mestna občina Celje z županom na čelu.« Dokaz pa jutri zvečer z novo premiero. POM Foto: SHERPA Pustna šema 2004 Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je tudi ob letošnjem pustu pripravila za celjske osnovne in srednje šole to pot že peti nagradni pustni natečaj Pustna šema 2004. Skupno 22 večjih in manjših mask ter 6 pustnih risb so ustvarili na štirih celjskih osnovnih in srednjih šolah. Komisija Javnega sklada je s pomočjo mag. Ivanke Zajc-Cizelj izbrala pet najboljših mask za enakovredne praktične nagrade. To so izdelki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, pod mentorskim vodstvom Ingrid Slapnik; Srednje strokovne in poklicne šole Celje (Nina Po-lajžer); Poslovno komercialne šole Celje (Aleš Hofman); Osnovne šole Ljubečna (Sonja Feldin) terl. osnovne šole Celje (Breda Špendl). Nagrade so podelili ob podpori Aera Celje na torkovem karnevalu. Brezova metla Letošnja plesna prireditev Brezova metla je na pustno soboto v dvorano I. osnovne šole Celje kljub počitniškemu času privabila 60 nastopajočih, ki so predstavili kar 25 kreacij sodobnega plesa na temo pusta. Že enajsto leto zapored jo pripravljata Šola za plesno vzgojo, klasični balet in sodobni ples Harlekin Celje in njena pedagoginja Ana Vovk Pezdir. Nastopajoči od 4. do 13. leta starosti so se v 25 plesnih točkah, plesnih miniaturah, lastnih kreacijah ali kreacijah s pomočjo svojih mentorjev, potegovali za več diplom. Največ udeležencev je bilo prav članov Hralekina ter Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Na letošnji prireditvi smo tudi to pot pogrešali udeležbo obeh ostalih dveh uveljavljenih celjskih plesnih skupin: Studia za ples in Plesnega foruma. ŽIVKO BEŠKOVNIK Od 26. februarja! HLADNI VRH 152 min.. (Cold Mountain), romantična vojna drama Režija: Anthony Minghella Igrajo: Jude Law. Nicole Kidman. Renée 2eHweger, Donald Sutheriand. Philip Seymour Hoffman Od 26. februarja! WELCOME tPSf Sil DOBRODOŠLI V DŽUNGLI 104 min., (The Rundown / Welcome to the Jungle), akcijska komedija Režija: Peter Berg Igrajo: The Rock, Seann William Scott, Rosario Dawson, Christopher Walken Mavrico v Novi Cerkvi so kljub slabemu vremenu pričarali otroci. Ko bi jim pod isto »plahto« uspelo povezati tudi krajane sevemeje... V Žalcu so se podobni prizori, s katerimi so posamezni kraji po pustno tolmačili aktualna dogajanja. Frankolovčani so končno dobili težko pričakovano avtobusno postajališče. Pa ne samo enega - ker je premično, ga bodo lahko uporabljali na različnih lokacijah. Iznajdljivo, ni kaj. Mozirski pustnaki so očitno letos prevzeli tako posvetno, torej občinsko, kot državno Na karneval v | oblast, saj sta jih pred občinsko stavbo pričakala načelnik UE Vinko Poličnik in župan prišle številne j Ivan Suhoveršnik. Kremenčkovega Fredi ja z družino smo našli v Šoštanju. Baje so mu filmarji prekinili pogodbo. Nov lik, ki bo postal prava uspešnica, so namreč našli v Bushu. Dijakinje Srednje poklicne in strokovne šole so na Trgu celjskih knezov ves dan skrbele za pustne poslikave obrazov in v sicer sneženo in pusto Celje vnesle vsaj malo živahnega pustnega utripa. Smarjeta nima denarja za pločnik, ima pa ga za izbrisa- Ogromno vloženega dela v izdelavo pustne-nega Perica, so sporočali z voza, na katerem je pustni ga kostima se je izplačalo. Morska deklica Perič v svojem slogu branil vse. je na Celjskem pustu dobila pivo nagrado. Množica na povorki v Žalcu je pozdravila mestno »gospodo«. V Žalcu je na pustni dan zavladala cerkvena oblast, ki si je priborila tudi ključ občinske blagajne. Kako si je z njim pomagala, ne vemo, saj je že župan Lojze Posed el opozoril, da je blagajna prazna, sodobnih čudežev pa tudi ni pričakovati. ti na Celjski pust - in si prislužila «o. Z Evropo prihajajo tudi tujci, ki bodo vse pokupili, potem pa prodali, kot Tobačno tovarno, ki je na Celjskem pustu žalostno puhala zadnje oblačke dima. ljubitelji zdravih, dobro rejenih ljudi iz Mesarstva Jurmes na Prešernovi ulici so v smeh spravljali kupce in naključne mimoidoče. Ko je v kotlu zmanjkalo obare, naenkrat niso bili več tako prijazni.... Komisija jih je uvrstila na drugo mesto. V pustnem tekmovanju celjskih trgovin in gostinskih lokalov, ki ga organizira Zavod za turizem Celeia Celje, sta letos zmagala samopostrežna trgovina Era v Trubarjevi ulici (na sliki), kjer so se vsi zaposleni našemili v kmetice, in gostilna Jež, ki je naredila največji vtis s pustno ponudbo jedi oziroma njihovo poimenovanje. Pasulj Rompompom je bila že ena izmed njih... Čeravno se sedaj vse zdi tako preprosto, so celjski ro-kometaši zagotovo prikazali prav vse, kar znajo. In kaj je odločilo? Enostavno niso imeli šibkega člena. Kaj pa najmočnejši člen? Herman Wirth, trener klubskih in tudi reprezentančnih vratarjev, je trdil pred garderobo: »Vsa čast ostalim, vendar s Perketom ali brez njega, to je velika razlika!« Ko so prihajali usodni trenutki, je spet in spet zaustavljal nemške želje po preobratu. V osmem poskusu za preboj v polfinale je Celjanom uspelo sedmič. Usoden uvod Iz ozvočenja se je tik pred tekmo slišalo v ne preveč polomljeni slovenščini: »Dobrodošli, dragi gostje iz Celja. Mi vam želimo prijetno bivanje pri nas...« Tega še nismo doživeli. Zaradi dolge predstavitve se je povratni obračun začel z desetminut-no zamudo. V celjskem ta- boru so vedeli - že uvod bo lahko odločilen. In res so pi-vovarji takoj zaustavili nemški nalet in dejansko v prvih 15 minutah pokazali zobe. 3:0, 5:2 in 6:3 so bila vodstva gostov, nakar je Florian Kehrmann poskrbel za izenačenje, Marc Baumgartner pa za prvo prednost domačih z 8:7. V 19. minuti je vstopil Markus Baur, snovalec igre Lemga in Nemčije, in po golih Volkerja Zerbeja in Daniela Stephana je nemški prvak povedel s 13:11. Alarm? Nemudoma je reagiral trener Miro Požun in zahteval minuto odmora. Od 24. do 33. minute je potekalo obdobje, v katerem so si celjski roko-metaši pravzaprav že zagotovili šesti nastop v polfina-lu lige prvakov. Eduard Kokšarov je tedaj zadel trikrat. Renato Vugrinec dvakrat. Dejan Perič je obranil se-demmetrovko Bauru in Lemgo je bil razorožen. V skupnem seštevku je imel 13 golov zaostanka, saj je semafor kazal 13:19. Dvorana je obnemela, 50 Florijanov je prišlo do zvočne veljave. Zgolj formalnost Začel se je le še prestižni boj za zmago v Lemgu. Celjani so si je močno želeli, obenem pa so bili že sproščeni. Uroš Zorman se je popolnoma razigral. V 43. minuti je za hrbtom podal Sergejů Rutenki na črto, sedem-metrovko pa je izkoristil Ži-kica Milosavljevič za 22:18. Še v 48. minuti so rumeno-zeleni vodili za štiri gole Izidi povratnih tekem četrtfinala LP: Fotex - Ciudad Real 25:28, Magdeburg - Szeged 28:24, Zagreb - Flens-burg 26:28. Polfinalna para sta Ciudad Real - Celje in Flensburg - Magdeburg. Tekme bodo predvidoma 13. in 20. marca. (25:21). Bojazen glede španskih sodnikov Breta in Hue-lina je bila resnično odveč. Miro Požun je imel prav, ko je predvideval njuno naklonjenost, pravzaprav poštenost do gostov. Bila sta odlična, sodila sta tisto, kar sta videla, njun cilj, da bi postala naslednika Gallega in Lamasa, se bo morda uresničil. A v končnici nista zdržala, ali pa sta v slogu svojih največjih predhodnikov na svetovni sceni rutinsko dopustila gostiteljem, da se vsaj izognejo porazu in se častno poslovijo od »Evrope«. Potem ko sta zaradi rdečih kartonov morala z igrišča Miladin Kozli-na (neposredno - zbil je Limo v protinapadu) in Kokšarov (tretja izključitev), je Zorman v zadnji minuti z igralcem manj še zadnjič povedel svoje moštvo v vodstvo. Ob izenačenju na 28 se nihče ni živciral, čeprav - roko na srce - bi morebitna zmaga Celjanom še utrdila veljavo. Tokratni polfinale je največji uspeh, kajti liga prvakov zaradi Povratna tekma četrtfinala lige prvakov Lemgo - Celje Pivovarna Laško 28:28 (13:17) LEMGO - Dvorana Lipperland, gledalcev 3.725, sodnika Leon Breto in Trillo Huelin (Španija), delegat Bjôrn Ericsson (Švedska). LEMGO: C. Ramota 9 obramb, Zereike 3; Chri-stophersen 1, Stephan 8 (2), Tempelmeier 5, Schwar-zer, M. Ramota 1, Zerbe 2, Baumgartner 7, Kehrmann 4, Binder, Lima, Baur. Trener Volker Mudrow. CPL: Perič 16 obramb, Lorger; Rutenka 7, Vugrinec 7, Oštir, Bilbija, Bajram, Kozlina 1, Milosavljevič 4 (3), Gorenšek, Natek, Brumen, Kokšarov 3, Zorman 6. Trener Miro Požun. Sedemmetrovke: Lemgo 3 (2), CPL 4 (3). Izključitve: Lemgo 6, CPL 14 minut. Rdeča kartona: Kozlina (50), Kokšarov (60). Bistveni potek rezultata: 0:3, 2:3, 2:5, 3:6, 8:7, 11:11, 13:11, 13:19, 15:19, 18:20, 18:22, 21:25, 23:25, 25:25, 25:26, 27:26, 27:28, 28:28. Največji uspeh celjskega kluba! Bravo Perke, Vugi, Sergej, Edi, Uroš ... - Iz Lemga neporaženi - Za finale proti Alešu Pa j o viču razširitve še nikoli ni bila tako kakovostna. Veselje je trajalo pravzaprav do torka, ko ga je prekinil spet nesrečni, zdaj že »preklet« žreb pol finala LP na Dunaju. A bali smo se Flensburga, Ademarja, Lemga, sedaj trepetamo pred Realom (ki ima Aleša Pajovi-ča). Pa vendar, odkar je trener Požun in kapetan Perič, imamo v Celju eno moštvo, en »klan«, brez razdorov, z eno samo željo ... DEAN ŠUSTER Tudi Gorenje ponovilo svoj vrh Najboljši strelec infarktne tekme Vid Kavtičnik z 9 goli Velenjčanom je z zmago z 32:26 proti Sportingu iz Lizbone uspel zgodovinski dosežek - uvrstitev v polfinale pokala pokalnih zmagovalcev. To je po polfinalu pokala EHF leta 1995, največji uspeh kluba. Pred nabito polno Rdečo dvorano igralci Gorenja enostavno niso mogli odigrati slabo. Obetaven začetek tekme je ponesel mlado velenjsko moštvo, v katerem ni bilo slabega posameznika. Odličen začetek Že v 24. minuti so si gostitelji priigrali vodstvo s 15:8 in potrebno razliko za polfinale. Toda Portugalci, čeprav nekoliko presenečeni nad izjemnim vzdušjem, se niso predali. Do polčasa so zmanjšali na 16:11, v nadaljevanju pa znižali celo na 3 gole. Domači se nikakor niso mogli oddaljiti na več kot 5 golov, predvsem zaradi nekoliko slabše obrambe in napak v napadu. V 53. minuti je bil izid 27:24 in Sporting je bil zanesljivi potnik v polfinale. Toda takrat so gledalci (vsi so konec tekme pričakali na nogah) vlili še zadnje atome igralcem Gorenja, ki so v dramatični končnici poskrbeli za velik uspeh. Minuto pred koncem so vodili z 32:25, toda gostje so znižali zaostanek, Gorenju pa je ostal zadnji napad. Nekaj sekund pred koncem sta, sicer precej izgubljena sodnika brata Ko-valčuk iz Moldavije, pustila prednost po prekršku nad Tamšetom, toda gostom je zmanjkalo časa, za nameček pa je izvrstni vratar Gorazd Škof obranil njihov protinapad. Tribune so eksplodirale, začelo se je nepopisno veselje. Najboljši strelec tekme Vid Kavtičnik je z nasmehom razlagal: »Odigrali smo na zelo visoki ravni. Kljub velikemu pritisku nismo popustili in na koncu uresničili, kar smo pred povratnim dvobojem obljubili. Sporting je odlična ekipa. Igra zelo ostro v obrambi in zanesljivo v napadu. Vendar mi smo imeli svoj dan. Obramba 5-1 na čelu s spet odličnim Škofom je bila vrhunska, protinapad pa naše glavno orožje. Upam, da bomo še naprej živeli v tej zelo lepi rokometni pravljici. Vsaj do finala. Hvala prekrasnemu občinstvu. Želim si, da bi bilo tako na vseh pomembnih srečanjih do konca sezone.« Vroče na parketu Sredi 2. polčasa je prišlo tudi do prerivanja. Potem ko je Luka Dobelšek ob prodoru Gomesa dobil močan udarec v trebuh, je pristopil Branko Bedekovič: »Mislil sem, da želi še verbalno ali kako drugače obračunati z Luko, zato sem mu rekel, naj se umakne. Zatem se je začelo prerivanje, v katerem pa ni Odločni Branko Bedekovič je trikrat zatresel mrežo gostov. bilo nobenih udarcev ali česa podobnega. Lahko bi dobil tudi rdeči karton, na srečo pa se je vse skupaj izteklo po naših željah,« je razlagal velenjski obrambni steber. Vsi akterji pa so jo verjetno odnesli brez kazni zaradi slabe vesti sodnikov, ki sta katastrofalno opravila delo. Spregovoril je tudi tvorec velenjske zgodbe o uspehu, trener Ivan Vajdi: »Tole resnično ni bilo za ljudi s slabim srcem. Še meni se utrip ni povsem umiril. Dokazujemo in potrjujemo naš velik potencial. Moštvo krasi velika NA PIKI homogenost. Mislim, da imamo v napadu še kar nekaj rezerv. Ne vem, mogoče jih igralci podzavestno hranijo za polfinale. Še enkrat bi jim čestital, tudi svoji strokovni ekipi, hkrati pa tudi vsem, ki so nam pripravili fantastično vzdušje, v katerem enostavno nismo mogli izgubiti. Gremo naprej!« Polfinal-ni dvoboji bodo na sporedu 13. in 20. marca (Gorenje s španskim Valladolidom), do takrat pa imajo Velenjčani ugoden razpored v DP. MITJA GAVRILOSKI Foto: GREGOR KATIČ »Zelo smo razočarani!« Trener Lemga Volker | Mudrow ni bil videti ža-( losten na skupni večerji, • z zeljem in prekajenim mesom. Videz vara? »Zagotovo. Upali smo na, i preobrat. Ni nam uspelo ini naše razpoloženje je klavr-; I no. Tega ne znamo poka-' zati tako, kot vi. Ne igralci, ne navijači.« Kje sta bila Schwarzer in Zerbe? So tudi ostali utrujeni po EP? Če bi iskal izgovor v utrujenosti in izpraznje-nosti naših asov po prvenstvu v Sloveniji, bi bil to zame odličen alibi. Ne, to ni razlog! Vzporednice med Nemčijo in Slovenijo, Lemgom in Celjem? Težko je to na hitro primerjati ... Pa dobro, je razlika v vratarjih? Nemčija ima Henninga Fritza, Celje pa Dejana Periča. Najbrž. Joj, a tega ne pišite. Saj veste, Ramota je sicer odličen. Mi sploh nismo odigrali tako grozno. Poglejte, namesto da bi začeli z 2:0, je bilo prav obratno. Naš izkoristek metov je bil spet slab. Kdo pa je kriv za to, pa veste tudi sami. Celjani so zelo dobri, morda celo najboljši. DEAN ŠUSTER IMAMO $E FAJN! SMO NAJVEČJA DRUŽINA NA CELJSKEM IN NAM NIKOLI NI DOLGČAS. NESTRPNO PRIČAKUJEMO Na dolgi poti po Nemčiji so si celjski navijači pogreli bograč. DRAGOCENE NAGRADE SO PRIPRAVLJENE! Pralni stroj, barvni TV-sprejemnik in potovanje v Dubrovnik čakajo morda prav vas! ---------—r-, -... r-,---a—-------- Celje bo spet obiskal za nas nesrečni Talant Dušebajev. m. Tudi v Lemgu smo bili odlični vsi!« so bile besede našega junaka Dejana Perica. Foto: GREGOR KATIČ, SLAVKO KOLAR Dobitnike bomo izžrebali med vsemi, ki se bodo na časopis naročili do 8. aprila! Pri tem nismo pozabili dosedanjih zvestih naročnikov, saj bomo marca z žrebom izbrali enega od njih in ga nagradili z gospodinjskim aparatom. Nato pa vsak mesec še enega! Eden od Florijanov se je v Lemgu z biciklom zapeljal v pivnico ob začudeni natakarici. Florijani so nasitili Lemgove navijače, ki so se v 2. polčasu preselili k njim s tremi bobni: »Če dobite Magdeburg, pridemo na >tisti vzhodi s polnim avtobusom, navijati za vas!« _NOVI TIPNU PANORAMA Nogometni ples preprečilo vreme Start prvoligašev prestavljen - Čadikovski pri mladincih Državno nogometno prvenstvo se bo nadaljevalo šele v soboto, 6. marca s tekmo med Mariborom Pivovarno Laško in Gorico. Prvotno bi se moral spomladanski del začeti že to soboto in nedeljo, a je Združenje 1. SNL odločilo, da se glede na trenutno vremensko stanje in dolgoročno napoved vremena za Slovenijo (nizke temperature, sneg), začetek spomladanskega dela preloži za teden dni. Tako CMC Publikum kot Šmartno si po štirih krogih želita uvrstitve med šest najboljših klubov in obenem boj za prvaka. Celjane v prvem krogu čaka gostovanje pri Ljubljani, Šmarčani pa bodo na domačem igrišču pričakali Muro. Varovanci Marijana Pušnika bodo brez Roberta Korena, ki je odšel v Lillestroem, Darka Maletiča, ki je še vedno brez kluba (iskal naj bi ga v Rusiji) ter Denisa Srše in Roka Petriča, ki sta posojena Dravogradu. Edina okrepitev je Zoran Baldo-valiev, ki je v Celje prišel iz Belasice. Državni pod-pravki so v pripravljalnem obdobju odigrali sedem prijateljskih tekem, dve so dobili, dve igrali neodločeno, tri pa izgubili (Slaven Be-lupo 1:1, Dinamo 0:1, Vojvodina 0:3, Olimpija 1:2, Karpati 0:0, Aluminij 7:2, Drava 3:2). Izkupiček ni ravno najbolj rožnat, vendar so v klubu prepričani, da bodo po prvih štirih tekmah posegli po mestu med prvimi šestimi. »Mislim, da smo že v pravi formi. To bomo morali pokazati na igrišču že v prvem krogu proti Ljubljani. Pripravljeni smo dobro. Imeli smo odlične pogoje, še posebej v Turčiji, tako da lahko optimistično zremo naprej. Igralci že komaj čakamo, da se začne prvenstvo,« je optimističen celjski vratar Aleksander Šeliga. Moštvu naj bi se kmalu pridružil tudi Dragan Čadikovski, ki zaradi disciplinskega postopka te dni trenira z mladinsko ekipo. Tudi cilji Šmarčanov so povezani z mestom med prvimi šestimi moštvi, vendar se zavedajo, da jih čaka zelo težko delo. V zimskem premoru so dobro delali, predvsem pa so zadovoljni z mladimi igralci, ki so jih preskusili na pripravljalnih tekmah. »Nadaljevanje prvenstva pričakujemo z optimizmom, po drugi strani pa z védenjem, da nas čakajo v prvih tekmah zelo težki nasprotniki. Storili bomo vse, da dobro delo v zimskem delu kronamo z dobrimi rezultati. Upam, da bomo uspeli izboljšati uvrstitev, na kateri smo prezimili,« je povedal predsednik Šmartnega Jože Krajne. Klub je v prestopnem roku zapustilo šest igralcev: Alen Mujanovič je okrepil Maribor, Danijel Re-povž in Edi Borštnar sta odšla v Zagorje, Mladen Kovačič v Izrael (Maccabi Netanya), Ismet Munishi neznano kam, v klubu pa zaenkrat tudi ni Matjaža Štancarja, ki še vedno okreva po operaciji kolena. Nove pogodbe pa so sklenili Špetim Babaj (Kosovo), Tomislav Hrovatek (Našice), Miljan Radovič (Vojvodina), Bojan Milič (Koper), Marko Gašparič (Zreče), Boštjan Hodžar (Dravinja) in Ranko Nišandžič (Rudar Velenje). V devetih prijateljskih tekmah so Šmarčani sedemkrat zmagali ter po enkrat re-mizirali in izgubili (Rijeka 1:1, Orient 2:0, Lošinj 6:0, Pomorac 0:1, Dravinja 1:1, Piran 5:1, Jadran 6:1, Kovinar 6:0, Litija 11:2). »Smo sredi gradnje prostorov, ki sodijo k štadionu, garderob, dela nove tribune za posebne goste... Zelo smo čuvali igralno površino, tako da bomo spomladanski del pričakali v najboljših možnih pogojih. Seveda se bo na štadionu poznalo, da je blizu njega gradbišče, toda storili bomo vse, da se bo opazilo čimmanj. Naša želja je, da bi štadion dobil dokončno obliko v naslednji prvoligaški sezoni,« je zaključil Krajne. MALI NOGOMET 1. SL, 14. krog: Nazarje -Vitomarci 2:3 (1:1); Adamič (11), Vreš (32). Dobovec-Ajdovščina 4:4. Vrstni red: Litija 39, Puntar 34, Nazarje 23, Vitomarci 20, Ajdovščina, Dobovec 16, Metropol, Beton 15, Napoli 11, Brežice 9. KOŠARKA GOODYEAR LIGA 22. krog: Lovčen - Pivovarna Laško 79:83 (49:62, 37:39, 22:12); Ivanovič, Ra-kočevič 15; Miškovič 23, Jo-kič 19, Dojčin 11, Joksimo-vič 10, Miletič 4, Rizvič 3. Vrstni red: Reflex 40, Cibo-na 39, Crvena zvezda 37, Zadar, Pivovarna Laško 35, Union Olimpija, Budućnost 34, Krka 32, Split 31, Široki, Geoplin Slovan 29, Zagreb, Banjalučka pivara 28, Lovčen 27. 1. SL 21. krog: Elektra - Alpos Kemoplast 84:73 (61:55, 37:44, 19:25); Krejič 24, Čmer 19, Ručigaj 17, Nuha-novič 16, Nedeljkovič 6, Vi-dovič 2; Petrovič 22, Trifu-novič 16, Livajič 13, Sebič 9, Hajrič 8, Kočar 3, Ribežl 2. Rogla - Pivka 78:97 (59:72, 30:48, 12:25); Jurič 18, Sivka 15, Grum, Hohler 14, Ži-vanovič 12, Strnad, Žnidarič 2, Brolih 1; Šuštaršič 32, Jo-vanovič 19. Hopsi - Diglav 85:80 (72:72, 57:56, 36:39, 15:23); Josipovič 17, Finž-gar 16, Skok 14, Bjegovič 10, Gržina, Božič, Debevc 7, Ar-čan 3, Vaši, Steffel 2; Eržen 28, Lorbek 22. Vrstni red: Helios, Pivka 37, Zagorje,| Elektra 34, Triglav 31, Koper 30, Hopsi, Alpos Kemoplast, Rogla, Kraški zidar 28. TROCAL LIGA 21. krog: Merkur - Univerziteti 75:79 (60:59, 41:39,| 21:20); Ramšak 18, Temnik 16, Jocič, Čonkova 10, Jereb, Jurše 8, Markovič 5; Puzar, Magajnič 21. Vrstni red: Gospić 37, Šibenik 35, Univer-i ziteti 33, Croatia 32, Merkur' 31, Željezničar 27, Maribor' 25, Jedinstvo 23, Wels 22, Je-i žica 21. ROKOMET POKAL POKALNIH 1 ZMAGOVALCEV Četrtina finala, druga tek-! ma: Gorenje - Sporting 32:26| (16:11); Kavtičnik 9, L. Do-1 belšek 7, Sovič, Sirk 4, Be-dekovič 3, Mlakar 2, Tamše, Kovič, J. Dobelšek 1; Kraljić 6, Andorinho 5. SIOL LIGA Zaostala tekma 13. kroga: Ormož - Celje Pivovarna Laš-i ko 32:38 (20:19); Lollo 7, Bez-1 jak 6; Kokšarov 7, Milosavlje-1 vić, Brumen 6, Rutenka 5, Vu-grinec, Gorenšek 4, Zorman, Bilbija 2, Oštir, Natek 1. ODBOJKA 1. SL 18. krog: Šoštanj Topolši-{ ca - Maribor 3:2 (21,-22,21,' -18, 9). Vrstni red po rednem delu: Svit, Salonit 40, Šoštanj Topolšica, Kamnik 39, Bled 29, Krka 26, Maribor 23, Olimpija 19, Fužinar 9, Pomurje 6. ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 27. 2. MALI NOGOMET 1. SL, 15. krog, Tolmin: Puntar - Nazarje SOBOTA, 28. 2. MALI NOGOMET 1. SL, 15. krog, Dobova: Brežice - Dobovec. KOŠARKA Goodyear liga, 23. krog: Pivovarna Laško - Široki bri- ' jeg (19.30). 1. SL, 22. krog, Šentjur: Al- i pos Kemoplast - Triglav (19), )| Šoštanj: Elektra - Koper (19), Zagorje - Hopsi, Domžale: Helios - Rogla. ROKOMET Siol liga, 14. krog: Celje Pivovarna Laško - Prule 67 (18.30), Velenje: Gorenje -Inles Riko (19). 1. SL - ženske, 15. krog, Ljubljana: Krim - Celeia, Olimpija - Žalec. NEDELJA, 29. 2. KOŠARKA Savinjska liga, končnica, 1. krog: Pivovarna Laško -Tweed, Polzela - Ločica, Velenje - ŠK Žalec, Gomilsko -St. Paul. Smučarsko društvo UNIOR Celje ODPRTO PRVENSTVO CELJA za veteranke in veterane v veleslalomu na Celjski koči v petek, 5. marca. Start ob 14,00 Prijavnina: 1000 SIT Prijave po telefonu: 491-84-20, 548-20-80, 544-29-87 ■1 NAKRATKO Aktivni celjski smučarji Celje: Mlajši člani smučarskega društva Unior so kljub slabemu vremenu že vso sezono zelo aktivni. V kategoriji mlajših dečkov blesti Tim Mastnak, ki je zmagal na Soriški planini v slalomu za pokal Get power. V dveh veleslalomskih tekmah pa je dosegel drugi mesti. Med starejšimi dečki uspešno nastopa Anže Seničar, ki se je na slalomskih tekmah dvakrat uvrstil med najboljših pet tekmovalcev. Denis Sre-bot je na državnem prvenstvu v Črni na Koroškem osvojil tretje mesto med mlajšimi mladinci. Uspešno pa nastopajo tudi ostali celjski mladinci Simon Jecl, Filip Mlinšek, Matic Gobec in Tomaž Valenčič, ki na FIS-tekmah doma in v tujini pridno nabirajo točke. (PŠ) Uspel evropski pokal na Rogli Rogla: Zmagovalka prvega slaloma za evropski pokal in dobitnica briljantnega prstana Celjskih grofov Hrvatica Nika Fleiss (v sredini), desno Avstrijka Kathrin Zettel (zmagovalka drugega slaloma za Zeleno srce zreškega Pohorja) in levo tretjeuvrščena Finka Hanna Raita. Smučarsko društvo Unior Celje je vzorno pripravilo progi n> za nove zvezdnice svetovnega smučanja. Zupan sprejel prvake Žalec: Župan Lojze Posedel in zavod za kulturo, šport in turizem sta pripravila sprejem za mladinsko odbojkarsko ekipo SIP Šempeter, ki je osvojila naslov državnega prvaka. Udeležili so se ga Klemen Hrastovec, Žiga in Rudi Zupane, Marko Bojinovič, Zlatko Pulko, Goran Orsovič, Jure Vrenko, Dejan Teržan, Sergej Kupec, Rok Račnik, Aleksander Vrenko in Vlado Krk, predsednik kluba Marjan Volpe, trener Peter Možic, njegov pomočnik Tadej Ferme in tehnični vodja Milan Pulko. (TT) mM Poljakinja boljša Hamburg: Urška Žolnir, ena najboljših celjskih judoistk, je na tekmi svetovnega pokala po porazu v drugi tekmi ostala brez uvrstitve. Med 40 tekmovalkami je morala v drugem krogu premoč priznati poljski ju-doistki Weroniki Rainczuk. (JŽ) Nova državna prvaka Jesenice: Na državnem prvenstvu v umetnostnem drsanju sta mlada Celjana Daša Grm in Matic Hrovat osvojila naslova državnih - Št. 8 - 26. februar 2004 prvakov. Matic Gabriel je bil drugi, Anji Bratec pa je med članicami pripadlo tretje mesto. (JŽ) Znova nepremagljive Celje: Kegljavke celjskega Miroteksa so v 15. krogu l.A-lige na domačem kegljišču Golovca s 7:1 ugnale ekipo Gradnje Igem iz Slovenj Gradca. Najuspešnejša je bila Barbara Fidel (541 podrtih kegljev). Celjanke še naprej vodijo na lestvici pred Brestom in Adrio. (JŽ) Laščani slavili na Cetinju Brolihovo odsotnost zaradi poškodbe odlično izkoristil Vladimir Miškovič Zmage Laščanov, Šoštanj-(anov in Polzelanov, to je povzetek uspešnega konca tedna košarkarskih moštev Celjskega, ki igrajo v najmočnejših dveh ligah. S tem ostajajo Laščani še naprej v boju za zaključni turnir četverice in uvrstitev v pokal Uleb, Šoštanjčani so z eno nogo že v končnici osmeri-ce, ki se bo borila za naslov prvaka Slovenije, Polzelani la so ujeli priključek v boju za obstanek v ligi. Tudi oslabljeni do zmage Ekipa Pivovarne Laško je ponovno pokazala veliki ka-jakter in zanesljivost, ki jo rasi v tem letu. Čeprav so na vroče Cetinje odpotovali brez Primoža Broliha, za katerega je sezona končana, so z zanesljivo igro prišli do 13. zmage v sezoni in odprtega boja za četrto mesto ter ja finalni turnir. Po slabšem začetku so si igralci Aleša Pipana na Cetinju ključno prednost priigrali v drugi in tretji četrtini, ko so že imeli \3 točk naskoka. Čeprav so domačini v finišu še izenačili na 74, pa je bil zaključek dovolj miren za novo zma-Vladimir Miškovič je ob odsotnosti Broliha povsem izkoristil priložnost, saj je bil prvi igralec tekme (23 točk, 75-odstotni met, 4 asistence). Tudi ostali so prispevali svoje, še posebej Igor Jokič (19) s petimi trojkami iz sedmih poskusov in Saša Don-ćič (13) z desetimi skoki. Čeprav v zadnjih štirih krogih Laščani nimajo najboljšega razporeda (doma igrajo proti Širokemu in Krki, gostujejo pa pri Ciboni in Crveni zvezdi), pa niso ostali brez možnosti za zaključni turnir, kar bi bil sijajen uspeh te povsem nove ekipe, ki je v Tri lilije na celotno celjsko območje vrnila tisto pravo košarko. Se- Med tednom še finalni turnir pokala Štirje slovenski klubi so med tednom odigrali še finalni turnir pokala Spar v Mariboru. V torek sta se v prvem srečanju pomerila Pivovarna Laško in Koper, v drugem pa oba ljubljanska člana Jadranske lige Union Olimpija in Geoplin Slovan. Pričakovani veliki finale med Laščani in Olimpijo, Ponovitev prvenstvenega dvoboja izpred dobrega tedna dni, je bil na sporedu v sredo zvečer, ko so se Laščani potegovali za svojo prvo lovoriko. veda pa je pogoj za boj do zadnjega kroga sobotna zmaga, ko v Laško prihaja nepredvidljiva ekipa Širokega iz Hercegovine. Polzelani prekinili niz porazov Od ekip z dna lestvice je zmago dosegla le ekipa Hop-sov, ki je tako prekinila serijo sedmih zaporednih porazov in ujela priključek z ekipami, ki se otepajo izpada iz 1. A-lige. Na Polzeli je odločal podaljšek, v katerem pa je zmaga le ostala ekipi Vojka Herksla. Ta je predvsem vztrajal na odločni obrambi, ki je tudi prinesla zmago, medtem ko je bilo v napadu vse preveč napak, ki pa niso bile kaznovane s strani Kranjčanov. Branislav Josipovič (17) in Simon Finžgar (16) sta vodila moštvo Hopsov, pri katerem je na parket stopilo kar 11 igralcev. Zrečani so se doma pošteno opekli z odlično ekipo iz Postojne. Že ob polčasu so zaostajali za 18 točk, ob slabšem metu pa so imeli kar 19 skokov manj od homogene ekipe »perutninarjev«. Trojke je moštvo Matjaža Čuje-ša metalo slabih 8:31, s takšno igro pa je težko premagati tudi slabša moštva od letošnjega presenečenja lige iz Postojne. Obramba Elektre odločila regijski derbi V lokalnem dvoboju v Šoštanju so gledalci videli dva povsem različna polčasa. V prvem so Šentjurčani ob odličnem metanju trojk (7:13) na čelu z razpoloženim Ilijo Petrovičem (22,62%, 4 trojke) trdno držali igro v svojih rokah. Imeli so že 11 točk na- Igor Jokič, ki je že v svoji prvi sezoni eden vodilnih košarkarjev Pivovarne Laško, naj bi se poročil z najboljšo igralko Merkurja Daliborko Jocič. skoka in če ne bi bilo izgubljenih žog, bi lahko bila prednost ob odmoru precej višja od sedmih točk. V nadaljevanju pa so domači zaigrali bistveno drugače, predvsem v obrambi. S svojo agresivnostjo in menjavanjem igre v obrambi, so goste povsem zmedli, jih prisilili na kar 22 izgubljenih žog, ko pa je v napadu steklo še prvemu igralcu srečanja Dariu Krejiču (24, 80%) je bilo odpora gostov konec. Met za tri točke je odpovedal, tokrat nerazpolože-ni Seid Hajrič pa ni naredil v skoku tistega, kar se od njega pričakuje in sanj o zmagi v Šoštanju je bilo konec. Krejiču sta odlično asistirala Blaž Ručigaj (17,9 skokov) in Miha Čmer (19,7 asistenc), med- Igralec kroga: Dario Kre-jič (Elektra). Trener kroga: Vojko Herksel (Hopsi). Peterka kroga: Miškovič, Jokič (Pivovarna Laško), Krejič, Čmer (Elektra), Finžgar (Hopsi). tem ko je bil na šentjurski strani le še Rado Trifunovič (16) približno na nivoju, kakršnega si želi trener Kemoplasta Matjaž Tovornik. V 22. krogu bo od vseh moštev z dna lestvice le Kemoplast igral doma, proti Triglavu. Rogla bo odpotovala v Domžale, Hopsi v Zagorje, Elektra pa bo domačin Kopru. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN POZOR, HUD PES Ureditev skozi pse Verjetno ni dneva, da na svojo elektronsko pošto ne bi dobili kakšnega izmed vi-cev, ki krožijo po računalniškem omrežju. Eden izmed njih, ki sem ga dobil pred časom, je bil še posebej posrečen. Govoril je o političnih sistemih skozi kravo. Npr. v nacizmu imaš dve kravi, država ti jih vzame in te ustreli; v francoski demokraciji imaš dve kravi, greš stavkat na cesto, ker želiš, da ti da država še tretjo in tako naprej. Meni se je svet zdel bolj urejen skozi človekov odnos do psov. Kjerkoli sem namreč potoval, sem zmeraj naletel na pse, njihove lastnike, na zapuščene mešančke, celo čistokrvne, pasemsko plemenite pse, ki so živeli svoje nikomur znano življenje. Nekaj dni nazaj sem bil priča dogodku, ki me je dodobra nasmejal, neko simpatično dekle je imelo nemalo težav s svojo zlato prinašalko, saj se je vanjo zaljubil krasen la-bradorec in tudi njej je bil pjeb zelo všeč. Le-ta se je skušal, ves omotičen od hipne zaljubljenosti, ki seveda ni lastna le psom, čimbolj približati vrelcu življenja, kar je bilo prinašalki sicer strašno pogodu, čeprav je tu in tam pokazala zobe, a tako, da se nikakor ni dalo povsem ugotoviti, če misli resno ali ji gre bolj na smeh, še posebej zato, ker se je občasno nespretno prekopicnila na hrbet, kjer jo je klecavi labradorček še dodatno povaljal. Zadeva je trajala in trajala in oči mladega dekleta, ki je skušalo preprečiti ta nori, omotični ples, so postajale zmeraj bolj žalostne, meječe že na obup brez primere. Sicer v takšnih trenutkih ni pametno dajati nasvetov, pa sem ji ga vseeno dal, češ naj jih pusti, pa bo. Dekle je še komaj zmoglo odgovoriti, da ne, pa še sterilizirana je, da ji ni jasno, kako je vse skupaj mogoče. No, potem je pa še manj razlogov, da je ne izpustiš, sem jo še pobaral. Ne, to pa ne in še enkrat ne. Dobro, sem pomislil pri sebi, potem pa ne. Tovrstnim scenam sem bil se- MOHOR HUDEJ veda pogostokrat priča, celo našo boksarko je enkrat povaljal nek labradorec (izgleda, da so od hudiča tile la-bradorci), pa se nismo ne vem kako sekirali. Tako pač je in to povsod po svetu. Pred meseci sem bil priča nekemu drugemu prizoru. V Nam Toku, to je na Tajskem, zadnja postaja »Železnice smrti«, ob reki Kwai, je ogromno turističnih stojnic, in kjer so stojnice, tam je ogromno pasjih potepuhov, ki živijo svoje hipijevsko življenje, delijo si hrano, senco in svobodno seksajo, ne glede na rasno, pasemsko ali pa anatomsko razlikovanje. No, tam je nek krasen mešanec, velikosti nemškega ovčarja, po videzu pa bolj podoben kakšnemu izstradanemu hrtu, našpičil neko manjšo za-devico, podobno v prahu povaljani »sivi jazbečarki«. Seveda sta se sprijela vsem na očeh, turistom in domačinom ter v ekstazi stoka in spolne omame skrbela za šou. Občasno se jima je skušal pridružiti še nek oskubljenec. amoralnež par excellance, ki je skušal pristaviti še svoj lonček, čemur pa se je odločno zoperstavila visoko moralna »siva jazbečarka«. Ljudje, ki so prizor opazovali, so zgodba zase. Američani so se na široko hehetali, eni so celo posneli prizor (verjetno ga lahko najdete na kakšni bizarni internetni strani), Angleži so šli svečano mimo, Nizozemci pa so nekaj komentirali, v stilu »ti Tajci«, kot da imajo oni kaj pri tej pasji strasti. .Moj lokalni vodnik pa je dejal: »Dogs, we set them free...« Rekel sem, mhm. In kako je pri nas? Mi jih kastriramo, pa še jebo jim pre-povemo; očitno smo vsi brezmadežno spočeti. Celjanke so najboljše Mladinke celjskega košarkarskega kluba Merkur so v Ljubljani postale državne prvakinje: Nastja Geltar, Lucija Divjak, Živa Cesar, kapetanka Maja Erkič, Urša Šoster, Staša Žvižaj, Špela Lesjak, Katarina Turk, Nadja Podmenik, Petra Kru-šič, Eva Komplet in Živa Zdolšek. Vodil jih je trener Bojan Sušin. Najprej so premagale Slovenske Konjice s 70:60, nato Ježico z 72:58 (zaostajale so že za 14 točk, nato pa zadnjo četrtino dobile s 25:6), zadnji dan pa še Maribor z 68:66. Konjičanke so si delile tretje mesto (z Ježico), kajti zadnje tekme niso odigrale zaradi prometne nesreče. Na Trojanah je v njihov kombi zapeljalo vozilo neprevidnega voznika. Nesrečne Konjičanke so stale za kombijem, ki se je premaknil, jih podrl in poškodoval, zato je večina morala iskati pomoč v bolnišnici. Deveto mesto je zasedla ekipa Šentjur - Šmarje- DEAN ŠUSTER - Št. 8 - 26. februar 2004 Mladinke KK Merkur Celje Razneslo mu Je prste Nesreča bi se lahko končala še bolj tragično - Petardo naredil doma po navodilih z interneta! V sredo okrog 13. ure je učence in delavce Osnovne šole Gustava Šiliha v Velenju presenetil silovit pok. Čez nekaj trenutkov so ugotovili, da je do močne eksplozije prišlo v garderobnih prostorih, in s strahom posumili na najhuje. V garderobi je bilo v tistem času osem fantov, ki so se zbrali po končanem pouku. Med pogovorom naj bi eden izmed njih kolegom pokazal petardo, ki jo je naredil sam doma, jo poskušal aktivirati in vrgel skozi okno. Fantje so čakali, da bo počilo, toda nič. Po petardo naj bi odšel drug fant, jo znova skušal aktivirati, toda tudi njemu ni uspelo. Takrat naj bi petardo vzel v roke še en 14-letnik in jo z vžigalnikom, ki ga je držal v levi roki, prižgal. Še preden jo je poskušal odvreči skozi okno, je petarda počila. Fant je dobil izjemno hude poškodbe na levi roki, na desni mu je petarda delno uničila palec in tri prste. Drobci eksplozivnega telesa so mu poškodovali uho, obraz in oči. Lažje naj bi bil zaradi drobcev petarde poškodovan še en fant iz skupine, ostali so jo odnesli brez poškodb, le s šokom. Najhuje ranjeni 14-letnik še vedno leži v celjski bolnišnici in okreva, počuti se nekoliko bolje, čeprav bodo posledice poškodbe ostale za vse življenje. V osnovni šoli ne morejo verjeti, da se je zgodilo kaj takega, saj do zdaj ne pomnijo podobnega primera. »Vsi smo pretreseni in naredili bomo vse, da bomo pomagali družinam vpletenih. S starši smo se v teh dneh že nekajkrat sestali in se pogovarjali,« pravi ravnatelj osnovne šole Gustava Šiliha Alojz Toplak. Dodaja, da so starši V osnovni šoli Gustava Šiliha v Velenju sredina eksplozija še vedno odmeva. sami zaprosili za pomoč ter da jim je šolska svetovalna služba zagotovila in uredila tudi zunanjo strokovno pomoč. Na vprašanje, ali je kdo v šoli vedel, da je 14-letnikov prijatelj doma izdeloval takšna eksplozivna telesa in ali so vedeli za to, da naj bi takšna ne- Po zakonu o eksplozivih je dovoljena proizvodnja eksploziva zgolj pravnim osebam, ki za to pridobijo ustrezna dovoljenja. Za prekršek pa je odgovoren tisti, ki proizvede, uporablja ali poseduje eksploziv v nasprotju z določili. Vendar pa posedovanje »recepta« ni prekršek. Snovi za posamezne eksplozive je mogoče kupiti v prosti prodaji, sa> se te snovi uporabljajo v različnih poklicih in tudi v gospodinjstvu. varna sredstva že kdaj prinesel v šolo, Toplak odgovarja, da ne. Fant, ki je petardo izdelal doma, naj bi izhajal iz zelo urejene družine, zato kaj takega od njega niso pričakovali. »Je dober učenec, vzgojno neupadljiv in nikoli ni izstopal. Saj vsi vemo, da so fantje včasih razposajeni, vendar se nikoli ni zgodilo kaj podobnega,« pravi Toplak. »Dogodek izjemno obžalujemo, vsi sošolci bodo poškodovanemu učencu priskočili na pomoč.« Neuradno smo še izvedeli, da je bil zdaj poškodovani 14-letnik izjemno priljubljen in da je imel rad košarko. Žal, se bo moral zdaj nekaterim stvarem odpovedati. Z Internetom do eksploziva Osnovnošolec, ki je petardo izdelal in v eksploziji ni bil poškodovan, naj bi eksploziv- na telesa izdeloval oziroma nakupoval potrebna sredstva za izdelavo še z enim osnovno šolcem iz druge velenjske osnovne šole. Tudi to je neuraden podatek, ki nam ga na celjski policiji niso potrdili. Pra vijo, da dogodek še preiskujejo in da bodo po vsej verjetnosti na okrožno državno tožilstvo poslali le poročilo o dogodku. Pred dnevi naj bi se fant doma pri izdelavi sam poškodoval, starši naj bi šele takrat ugotovili, s čim se sin ukvarja. Kriminalisti so v sredo še izvedeli, da je imel fant še nekaj eksplozivne sestavine doma, ki so jo iz stanovanja odstranili pirotehniki in jo v kamnolomu pri Velenju tudi uničili. Najbolj zaskrbljujoče je to, da se je fant do »receptov«, kako pripraviti tako nevarne stvari, dokopal na internetu, kjer do potankosti opisujejo Umrl na Rogli 45-letnik iz Trebnjega odsmučal v smrt Rogla je bila v ponedeljek poleg veselja mladih smučarjev zaradi šolskih počitnic za nekaj ur zavita v črno. Na smučišču je namreč umrl 45-letni smučar iz Trebnjega. »Slednji je smučal iz smeri Mašinžage proti Os-truščici, ko pa je prečkal smučišče Planja, je zapeljal izven urejenega smučišča. Tam je padel in se pri tem tako hudo poškodoval, da je umrl na kraju nesreče,« pravijo na celjski policijski upravi. Neuradno se govori, da naj bi smučar padel v strugo potoka pod šti-risedežnico, pri padcu pa je najverjetneje udaril z glavo v večji kamen. Kaj se je pravzaprav dogajalo in kaj je smučarja dvajset minut čez petnajsto uro pahnilo v smrt, smo poskušali izvedeli od vodje RTC Rogla, Srečka Retuznika. »Na de- lu, kjer je moški smučal, je majhna strmina. Tam je zapeljal izven urejenega smučišča na prelomnico. Včeraj smo pregledali kraj nesreče in domnevali, da je po vsej verjetnosti, glede na sledi smučk, moral nekaj metrov leteti po zraku in nato pasti. Mislili smo, da je udaril z glavo ob kamen ali kakšno skalo, vendar nismo našli ničesar.« Pri padcu naj bi se mu odpele smuči, nakar naj bi padel še čez jarek na glavo. Kljub temu, da je k ponesrečencu takoj prispel reševalec, ki je vseskozi prisoten na smučišču, in le nekaj minut kasneje še zdravnik, je bilo zanj prepozno. Obdukcija do zaključka naše redakcije še ni bila končana, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi bil 45-letnik tudi srčni bolnik. V času nesreče je na Rogli smu- čal s svojo družino, ženo in sinom, ki nesreče menda nista videla, vendar sta prispela do kraja le nekaj trenutkov kasneje. Retuznik pravi, da je na Rogli za varnost dobro poskrbljeno, v času nesreče je bilo na smučiščih pet oseb, ki delajo kot nadzorniki, redarji in reševalci. Zadnja smrtna nesreča pri smučanju se je na Rogli zgodila pred štirimi leti, ko se je na Jurgovem smučar zaradi prevelike hitrosti zaletel v drevo in umrl.V letošnji smučarski sezoni je bilo na smučiščih na Celjskem že več nesreč. Dve nesreči s hudimi telesnimi poškodbami sta se zgodili na Celjski koči, ena pa na Golteh. V lanski smučarski sezoni se je največ - več kot dvesto nesreč zgodilo na Rogli, nekaj na smučišču v Logarski dolini, ena pa pri 90,6 95,1 lili! í 1 i 95,9 100,3 način priprave in količine potrebnih sestavin. Tudi sami smo pobrskali po internetu in našli kar nekaj takšnih spletnih strani, tudi v slovenskem jeziku. Ustvarjalci teh strani se očitno zavedajo, kako nevarne zadeve ponujajo vsakemu, že na prvi pa strani opozarjajo: »Na stran vstopate na lastno odgovornost! Avtor ne prevzema nikakršne odgovornosti za vaša dejanja!« ter nadaljujejo: »Na tej strani je opisanih veliko eksplozivov, raket ter drugih zanimivih stvari. V nasprotju z nekaterimi drugimi stranmi, predvsem angleškimi, podaja izključno recepte, ki so izvedljivi doma. Navedene so tudi trgovine. v katerih lahko kupite sestavine, ali pa je napisan postopek njihove izdelave iz preprostejših snovi, ki so dosegljive vsakomur. Najbolj važno pa je pravilo: nikoli ne delajte velikih količin eksplozivov! Če boste npr. naredili 10 g aceton peroksida, obstaja verjetnost, da se bo ta eksploziv sam sprožil in vam odnesel kakšen prst! Če pa ga boste imeli manj kot 1 g, tudi »K preprečevanju tovrstnih dogodkov lahko prispevajo vsi, ki so v stiku z otroki: starši, šole in tudi vrstniki. Z njimi naj opravijo pogovor o posledicah, ki lahko nastanejo z uporabo eksplozivov (tudi tistih, ki jih je mogoče izdelati doma). Starši morajo biti pozorni na to, ali otroci posedujejo pirotehnične izdelke oziroma snovi, iz katerih je mogoče izdelovati eksplozivno snov,« pravijo na policiji. če se vžge, ne bo z vami ni hujšega...« Lani na Celjskem ni bi| poškodb zaradi eksplozivi ki je bil narejen doma. 1 velja tudi za čas, ko se p! rotehnični izdelki pogoste) uporabljajo, torej ob prai nikih. V nadaljevanju vam p nujajo recepte za eksploj ve, dimne bombe, zažiga ne bombe, rakete, vžigala naprave, kemikalije... In di vsega tega lahko pride tul (vaš) osnovnošolec iz svil je dnevne sobe! Na polici pa kot piko na i dodajaj da proti takšnim ustvarji cem spletnih strani žal nI obstaja noben ukrep, ki || jim ponujanje recepture a lotni javnosti lahko preprj čil. SIMONA ŠOLI NÉ El MINERVA ŽALEC, i d ZAPOSUMO VARILCE PLASTIKE Zahtevana izobrazba: j poklicna šola KOVINARSKE SMER|! Pisne prijave z opisom do-l sedanjih delovnih izkušenj sprejemamo do 4.3.2004 MINERVA ŽALEC d.d., Kadrovska služba, Ložnica pri Žalcu, 3310 ŽALEC uporabi smučarske vlečnice na smučišču v Matkah, ki so si ga za svojo uporabo uredili krajani sami. Še vedno se največ nesreč na snegu zgodi zaradi smučarjev, ki precenjujejo svoje smučarsko znanje in ki ne prilagodijo smučanja razmeram na smučiščih. Naj pogosteje pa so v nesrečah udeleženi mlajši smučarji, otroci in mladoletniki. SIMONA ŠOLINIČ yoitimho in trnizem d.d HOTEL ASTOR*", Ljubljanska 39, Celje Če si želite novih delovnih izzivov in možnost kreativnega dela v urejenem delovnem kolektivu, vam v prenovljenem hotelu nudimo zaposlitev: NATAKAR/ICA Za strežbo hrane in pijače v hotelski restavraciji. Od kandidatov pričakujemo: - končano šolo ustrezne smeri - znanje enega tujega jezika (angleščina ali nemščina) - komunikativnost, prijaznost, samostojnost, timsko delo Nudimo: - stimulativno nagrajevanje - prijetno delovno okolje Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Svojo | pisno vlogo s kratkim življenjepisom in telefonsko številko pošljite v osmih dneh od objave oglasa na naslov: Merx gostinstvo in turizem d.d., »Za razpis«, Ljubljanska 39, 3000 Celje Informacije na tel.: 03/545-28-26 Mojster okraševanja Vsi, ki vsaj malo spremljajo rokomet, ne morejo verjeti, čemu takšna odločitev. Čemu odpustiti Dejana, ki je suveren tako na igrišču kot zunaj njega. Ko vidimo, kako se bori, kako bodri soigralce, bi bili lahko hvaležni, da ga ne premamijo ponudbe iz tujine, da želi ostati v Celju do konca svoje kariere. In, konec koncev, bo tudi po zaključku kariere verjetno vzgajal mlade Celjane v tako vrhunske rokometa-še, kot je on sam. Navijači, zdaj smo na vrsti mi. Pokažimo, kako močno si želimo, da Dejan ostane, združimo glasove in bodrimo Celje ter zahtevajmo, da Dejan ostane v Celju. To si zaslužimo, to si zasluži tudi Dejan Perič. Verjamem, da je tudi med Florjani mnogo dobrih in res zvestih, pravih navijačev, zato upam, da bomo skupaj z njimi protestirali zoper odločitev vodstva kluba Čelje Pivovarna Laško. D.M., Šentjur (naslov je v uredništvu) ZAHVALE -POHVALE Dom upokojencev Celje je kot hotel V domu upokojencev v Celju je zadnja štiri leta preživel moj bratranec Vanč, kot smo ga klicali. Prve tri mesece mu v domu ni preveč ugajalo, ker je imel v sobi sostanovalca, ko pa je dobil svojo sobo, mi je po telefonu sporočil, da je končno srečen. Bil je vajen samote, saj je štirideset let preživel sam v vasi Glinsko pri Žepini. Umrl je januarja letos, star natanko petinsedemdeset let in pol. Osebje doma je zelo prijazno, od receptorke do direktorice. Pokojni Vanč, ki sem ga obiskal vsak teden, ni nikoli ničesar kritiziral, vedno je hvalil osebje, posebej pa bi se rad zahvalil glavni medicinski sestri ge. Karmen, pa gospem Katji in Darinki iz blagajne, vsem recep-torkam, socialni delavki Franji ter direktorici Bojani. Zahvaljujem se tudi ostalim uslužbencem doma, katerih imen niti ne vem. Hvala tudi oskrbovancem, ki so se na dan pogreba poslovili od njega. Vanč se je, ko sem ga obiskal, večkrat pošalil, da v domu živi tako, kot da bi bil v hotelu. Če so vsi slovenski domovi za upokojence na takšni ravni kot je celjski dom, potem se nam vsem na stara leta lepo piše. JOŽE JURC, Škofja vas naj bi Ivo Kisovec gradil piramide, te dni pa umetnik ustvarja v celjskem Faraonu »V prostoru mora vladati ravnotežje, da se ljudje dobro počutijo. Soba mora delovati kot celota, pri čemer so pomembne tudi barve. Paziti moraš, da se ne ponavljaš, saj je sicer prostor videti preveč kičast,« je zahteven Kisovec, ki čopiča ne izpusti iz rok, dokler ni z ustvarjenim popolnoma zadovoljen. »Če sem zadovoljen sam, bodo tudi ljudje, ki bodo prišli sem noter.« Umetnino ustvari iz nič Kisovec se s slikanjem ljubiteljsko ukvarja že od malih nog, profesionalno pa zadnjih 30 let. Trenutno je najbolj zaposlen z opremljanjem oziroma poslikavo lokalov, pri čemer uporablja naravne materiale; od keramike, porcelana, lesa do tkanin. Zelo rad ima tudi marmorin; posebno maso, ki jo je razvil s pomočjo Jubovih tehnologov in s katero lahko ustvari popolne imitacije marmorja in okrasnih kamnov. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nespora-biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO Diploma za »fair play« navijanje Na evropskem prvenstvu v rokometu smo se na pobudo Florjanov prvič združile vse slovenske rokometne navijaške skupine in kot združeni navijači Slovenije na vseh tekmah spodbujali naše ro-kometaše. Po kohcu prvenstva se lahko pohvalimo, da naše navijanje ni bilo le glasno, pač pa tudi strpno in korektno, zato nam je Rokometna zveza Slovenije podelila diplomo za »fair play« navijanje. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili organizacijskemu odboru Florjanov (predsednik Igor Šolman, Jani Lupše, Mateja Inkret) za vloženi trud pri organizaciji in koordinaciji vseh združenih navijaških skupin. FLORJANI Bomo res izpustili Perica? Verjetno je bila novica o odhodu Periča še najbolj podobna prvoaprilski šali, dan kasneje smo se navijači tolažili, da gre za laž spretnih novinarjev, ko smo potrditev slišali iz ust igralca samega, smo šele dojeli, da ne gre za šalo ali laž, ampak za žalostno dejstvo. Še kot deček sem hodil na tekme, takrat sem bil še tako majhen, da mi niso pustili na »ta hujše« tekme, saj bi me navijači pomendrali. Pa sem potem vsak prenos tekme spremljal doma po televiziji, hišo sem oblepil s panoji in se drl: »Cele, Čele, Perič, Perič!« Da, Dejan je postal moj idol, kot desetletnik sem mu pisal pismo in prejel njegovo originalno majico, ki mi je bila takrat velika kot spalna srajca. Kmalu pa sem toliko zrasel, da sem lahko pričel obiskovati vse tekme, majica mi je danes ravno prav, že osem let jo nosim na vsako tekmo. Pred 5.000 leti Ivo Kisovec je ustanovil lastno šolo, ki jo je poimenoval po Dekanih, primorskem kraju, kjer živi. V Dekanski šoli ustvarjajo mladi, ki jih zanima dekorativna umetnost. Čeprav se njegovo ime v slovenskem prostoru ne omenja pogosto, pa ima za seboj kar nekaj velikih podvigov; v Galeriji Oskarja Kogoja v Mirni, v Galeriji Zebra v Ljubljani, Svetniško sobo v Slomškovi rojstni hiši na Ponikvi, Magelanovo sobo in center Wai Thai v Portorožu ... Ustvarjalna pot pa ga je vodila tudi v tujino; obnavljal je poslopja na Poljskem, v Rusiji, Italiji ... »Zahtevnejši kot je projekt, večji izziv mi predstavlja,« pravi. Iluzija Magelanove sobe Eden odmevnejših Kisov-čevih projektov je zagotovo Magelanova soba v portoroš- Vas je že kdaj zamikalo, a bi se vrnili nekaj tisoč ft v preteklost, vstopili v lOgočno piramido in si og-dali skrivnostni svet fa-jonove grobnice? Se vam ii to nemogoče? Verjetno eres, toda če boste obiska-igralnico Faraon v Celju, o to povsem enostavno, im namreč že več kot dva íeseca ustvarja umetnik ifo Kisovec, ki temačne letne prostore spreminja v očivališče egipčanskih lada r jev. Ivo Kisovec je predstavnik ekorativne umetnosti, ki je Sloveniji šele pred kratkim ubila na pomenu. Zase pravi, a je inovator po naravi. De-et desetin vsega se je naučil im, iz literature in na raz-ih tečajih. Veliko navdiha a ustvarjanje dobi na svojih otovanjih, še posebej v In-iji, kjer vsako leto preživi ik mesec. Tudi Egipt mu je san na kožo, saj naj bi v rejšnjem življenju pomagal raditi piramide, se nasmeh-e. Nekaj že mora biti na tem, icer njegove stvaritve v celj-kem Faraonu ne bi bile vi-eti tako prepričljive, kot so. V »grobnico« nas vodi še le dokončano stopnišče. Ko topimo skozi zasteklena vra-i, se pogled najprej ustavi ia točilnem pultu, od koder nas pozdravljajo pozlačeni Jpci egipčanskih vladarjev, pfedi sobe se razprostira ser-rima miza, odeta v hierogli-î. Stene igralnice je umet-ik okrasil z egipčanskimi zorci, obnje pa je postavil graine avtomate. »Bolj ko se iližamo zadnji steni, lepše o umetnine. Obiskovalca noraš voditi skozi prostor,« iravi Kisovec, ki nenehno po-ffavlja in izpopolnjuje svo-s stvaritve. Najbolj je pono-en na poslikan strop v zadnjem delu igralnice, kjer pridejo podobe in barve še posebej do izraza ob skrbno iz-irani osvetlitvi. Na nekoli-o dvignjenem delu tal stoji araonov prestol. Vse je na-rejeno tako popolno, da kar ležko verjameš, da gre za imitacijo staroegipčanske umetnosti. V Magelanovi sobi je vse, razen velike modre mize in stolov, naslikano. Kaj je Ivo Kisovec pomedel pod preprogo v Magelanovi sobi, ne bomo nikoli izvedeli. Vse je namreč le slikarska iluzija. kih hotelih Morje, ki je svoje ime dobila po slavnem pomorščaku in je tudi »opremljena« v njegovem stilu. Kisovec je najprej temeljito preštudiral literaturo, ki govori o obdobju, v katerem je živel Magelan, šele nato se je lotil dela s čopičem. Ker je soba majhna (meri okoli 50 kvadratnih metrov), se je umetnik odločil, da bodo v njej edino pravo oprijemljivo pohištvo miza in stoli. Vse ostalo je naslikano: omare, portreti pomorščakov, vrata, police, knjige, zavesa, parketna tla in celo preproga. Kisovec je vse stvari tako živo naslikal, da kar težko verjameš, da jih v resnici ni in so stene in tla popolnoma gladke. »Vse je iluzija,« poudari avtor mojstrovine, vedoč, da je vsakdo, ki vidi izdelek, presenečen nad njegovimi sposobnostmi. Prava zakladnica dekorativne umetnosti je danes v igralnicah v Las Vegasu, v Evropi pa je zelo razširjena v Franciji in Italiji. V poseben projekt Magelanove sobe sodi tudi 5-me-trska miza. »V bistvu je to čisto navadna lesena deska, na katero sem nanesel okoli 50 plasti marmorina, ki daje videz kamna,« rad zaupa skrivnosti svojega ustvarjanja. Slednje še posebej rad razkriva svojim učencem v Dekanski šoli, ki jo je ustanovil zato, da bi se v njej srečevali in ustvarjali tisti, ki jih zanima dekorativna umetnost; od kiparjev, slikarjev do mizarjev... Nekaj svojih privržencev je pripeljal tudi v Celje, kjer mu pomagajo pri opremljanju igralnice Faraon v hotelu Astor. In kako se mojster okraševanja spopade z golimi zidovi, ki nemo strmijo vanj? Pravi, da pri svojem delu nima posebne formule. Dela se vedno loti po občutku. Pri tem, seveda, upošteva želje naročnika in namembnost prostora, v katerem ustvarja. Nikoli pa se ne obremenjuje s tem, kaj o njegovem delu mislijo likovni strokovnjaki. BOJANA AVGUŠTINČIČ Dobrodošli v Ve,ika riba kinodžungli Boj za filme - Cene vstopnic izenačene, posebne ugodnosti Za obiskovalce Kinoprikazovđlsko di-stributerska »vojna« je dosegla tisto stopnjo, ko so oškodovani tudi gledalci. Kdor je prejšnji teden v petek ali soboto odšel v Planet 1\iš gledat napovedani film Pravzaprav ljubezen, je ostal praznih rok. Film so vrteli le v četrtek, potem pa so ga umaknili iz sporeda. Napovedan je bil tudi film 21 gramov, ki nazadnje sploh ni prišel na spored. Zakaj? Distributer obeh filmov, Creativa, ne daje nobenih izjav, ker je njihov direktor Sreten Živojinovič trenutno na službeni poti. V Planetu Tuš so v dopisu sporočili, da so »bili primorani umakniti filma s sporeda po navodilih distributerja, da pa se trudijo, da bi pravico do predvajanja čimprej znova pridobili«. Očitno so torej film zavrteli brez dovoljenja, ozadje zgodbe pa naj bi še razložili. Poklicali smo tudi Kolo-sej in jih vprašali, kako oni komentirajo dogajanje s filmoma. »Z distributerjem filma 21 gramov, podjetjem Creativo, je bil že pred ča- KOMENTIRAMO Pravzaprav vojna Celje je najpomembnejše slovensko filmsko mesto. S filmi ali brez njih. Zakaj? Ce ste si prejšnji konec teden y Planetu Tuš hoteli ogledati film Pravzaprav ljubezen, ste naredili napako. Kljub napovedim se film ni vrtel. Naključje? Pravzaprav ne. A zgodba, ki je po skrajnostih povsem filmska, se ni začela tedaj. Pravzaprav ljubezen je »le« tisti film, zaradi katerega so skrhane slovenske kinoprikazovalsko distribu-terske razmere začutili tudi oškodovani gledalci. Vrh ledene gore. Lahko rečemo, da se gre za Ljubljano proti Celju. Ali pa Kolosej proti Planetu. Igri, ki jo igrata Kolosej in Planet Tuš, je naslov: kdo si drzne več. Pravi anarhični Klub golih pesti. Kolosej, ki je hčerinska firma distributerja Ljubljanski kinematografi - kar mu olajša pridobivanje filmov - zavrti film Dergi in Roza v kraljestvu svizca le v celjskem Kolose-ju. Planet ga dobi 14 dni kasneje. Planet Tuš brez dovoljenja distributerja zavrti Pravzaprav ljubezen v Celju ... in ga mora naslednji dan umakniti s sporeda. Kakšne bodo posledice dogajanja? Sklepamo lahko, da se filmi trenutno ne vrtijo tako, kol bi se najbolj izplačalo. To je težava za distributerje. Če Kolosej Celje ne vrti filmov pred Planetom, bo imel velike težave z gledanostjo. Kako filme dobi, je drugo vprašanje. In če Planet Hiš dolgoročno ne bo Film Pravzaprav ljubezen si gledalci kljub napovedi niso mogli ogledati v Planetu Tuš. dobival majhnih filmov, bo začel izgubljati gledalce. Oba kinocentra sta zares na varnem le pod pogojem, da drugi vrata zapre. Ali pa da se kinocentri obeh gigantov odprejo še povsod, kjer je to vsaj približno možno. Tako teče zgodba pri komercialnih filmih. Posledic ne more predvideti nihče. Nekomercialni pa... Engrotuš zagotavlja, da je zaprl Art kino Metropol zaradi izgube. Jasno, da vrtenje filmov ni prinašab dobička - nekomercialni filmi imajo izgubo že v nazivu. Je pravi razlog za zaprtje prihod Koloseja oziroma »maščevanje« Engrotu-ša MO Celje, ker je »dovolila« Koloscju/Mercatorju, da odpre vrata v Celju? Kaj bo s 24-mesečnim odpovednim rokom, ki se ga Engrotuš ni držal? Kaj bo z aparaturami, ki so še v Metropolu in pripadajo Engrotušu? Tudi ta zgodba ima makroskopske posledice. Zatresla se je vseslovenska ari mreža, pa sto-venska filmska kulturna povezava z Evropo. Ali lahko film pri nas obstaja kot kultura? Ari kino je (še vedno) zaprt, čeprav se zdi, da se stvari premikajo v pravo smer. Vsaj do naslednjega festivala slovenskega filma, ki bi se le stežka v celoti odvijal med trgovinami, pa naj bodo Tuševe ali Mercatorjeve. Celje je najpomembnejše slovensko filmsko mesto. S filmi ali brez njih. Filmi se dogajajo sproti, v resničnosti, zakaj bi jih še vrteli ... PETER ZUPANC som sklenjen dogovor v zvezi s predvajanjem filma v naših dvoranah. V skladu s tem dogovorom je film v Ljubljani prišel na redni program kinocentra Kolosej in kina Vič v četrtek, 12. februarja, V Kolosej u v Celju pa bo prišel na spored 26. februarja. Na vprašanje, ki se nanaša na program Planeta Tuš, pa vam mi seveda ne moremo odgovoriti.« Pozoren opazovalec lahko ugotovi, da majhne filme odvrtijo prej v Koloseju Celje kot v Planetu Tliš, medtem ko se »veliki filmi«, filmi majorjev, ki so ponavadi tudi bolj gledani, zavrtijo v obeh kinocen-trih naenkrat. Kako to? V Koloseju pravijo, da bi na to vprašanje lažje odgovarjali distributerji, ki se od- Načeloma skušajo obiskovalce v obeh kinocen-trih čim bolj razvajati. Vstopnice v Koloseju in Planetu Tuš so trenutno po 900 tolarjev, obiskovalci pa ob nakupu prejmemo tudi bon za sred-njeveliko pokovko. V Planetu 1\iš so že utečene ponedeljkove ugodne cene vstopnic po 800 tolarjev ter matinejske predstave do 14. ure po 700 tolarjev. V Koloseju pa so konec tedna začeli z veliko nagradno igro. V kratkem bodo znova začeli s prodajo vstopnic preko interneta ter prodajo kartice kino Joker. ločajo, kakšno število kopij bo imel film in kako bodo nato te kopije razporedili po kinodvoranah. »Pri t.i. manjših filmih, kjer je kopij navadno manj, se mora distributer odločiti, v katerem kinu bodo kopijo premierno zavrteli in v katerem ne. Pri večjih filmih, kjer je kopij več, je ta problem manjši, saj se lahko film premierno začne predvajati v vseh večjih krajih po Sloveniji.« Če bodo razočarani gledalci odhajali iz enega kino centra v drugega, se bo to na obisku zagotovo poznalo. Zgodba o konkurenci pa s tem zagotovo še ni končana... SB, PZ Počitnice tudi za Art kino Zgodba Art kina Metropol je trenutno na počitnicah. V Mestni občine Celje so, kot zagotavljajo, minuli petek podjetju Engrotuš v dopisu predlagali sporazumno razrešitev najemniške pogodbe ter konkretne pogovore, podobno kot je bilo pri predaji kina Union. V mestni občini se bodo po počitnicah sestali tudi s predstavniki slovenske Kinoteke in kina Dvor, da se pogovorijo o nadaljnjih korakih art kina v Celju, ki bo vsekakor spet odprl vrata. Neuradno smo izvedeli, da razmišljajo tudi o možnosti, da bi bil art kino po novem v mali dvorani Uniona, za kino Metropol pa- bi z javnim razpisom iskali zanimive ideje, kako bi ta dvorana lahko zaživela v prihodnje. V kinu Union naj bi zravnali tla in dvorano uporabljali za plese, še naprej pa jo nameravajo uporabljati tudi za določene kino predstave, še posebej v času Festivala slovenskega filma, ki bo letos znova v najbolj filmskem mestu Slovenije, v Celju. SB Ko veliki pripovedovalec zgodbic, Edward Bloom, odide iz rodnega mesta, v kinu vrtijo Od tu do večnosti. Pomemben je naslov filma, ki sovpada s koncem Velike ribe: »Ko pripoveduješ zgodbe, živiš večno. « Edward takoj po odhodu od doma pride v mestece Specter, kjer mu zaigrajo frazo iz Odrešitve, kjer lahko odložiš čevlje - se ustališ - vendar, po drugi strani, kakor ugotovi najprej pesnik, potem pa lopov in delničar Winslow, nimaš o čem pisati. Ime Specter se lahko nanaša na »spec- ta(to)r«, gledalec. _ opazovalec, čas pa teče mimo mesteca. Edward prvič pride tja prekmalu, drugič pa prepozno. Eh, ja. Pač ni rojen za opazovalca. Je pač človek, kimu lastna domišljija ne da miru, ki iz velikih ljudi naredi velikane, iz dvojčic zraš-čeni dvojčici, iz sebe pa mit. Bolj kot vse ostalo je Velika riba film o naravi pripovedovanja. O načinih pripovedovanja, o vzrokih in posledicah pripovedovanja, o osmišljanju življenja skozi pripoved, o življenju zaradi pripovedi, o življenju kot pripovedi, metafori. O tem, da življenje ni sestavljeno le iz dejstev, temveč predvsem iz interpretacije dejstev. Velika riba se zaveda, da vsakdo živi svoj svet in da domišljija ni pobeg iz »krute realnosti«, že zato, ker se vsaka kruta realnost začne kot nekogaršnja domišljija... nekogaršnja fik- Piše: PETER ZUPANC; cija ... vizija. Zgodbice Ve likega fišaka Edward Blooma so včasih nesmisel ne in včasih nepovezane» kakršne tudi morajo biti, saj Edward ne pripoveduje zaJI to, da razloži,i gf, S temveč zato, ker g/1? ne zna stvari - se- " be - povedati dru- gače. Največja t brilijanca filma pa je prava mera poudarka na »realno zgodbo« sina, ki je prisiljen živeti pod očetovim egom in nastopaštvom. Velika riba se ne izogiba temu delu resnice ... zmore prikazati junaka, ki sta obenem poosebljenji - sin razuma, oče domišljije - in obenem povsem človeška, tragična karakterja ... nt da bi o podrobnostih vpil na ves glas. Režiser Tim Burton je naredil svoj najbolj ljubeči film, šele sedaj sposoben s poigravanjem in poznavanjem (priznavanjem, prepoznavanjem) preskočiti tiste meje žanra, ki si jih je sam postavljal. (Oziroma je moral dovoliti, da mu jih postavijo producenti.) Velika riba je Ed Wood, ki zna živeti svoj film, Predbožična nočna mora, ki se prelevi v sanje, Edward Škarjerokec, ki je[ našel svoje mesto na Iji. Med najboljšimi. * CELJSKIH Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (16. 2. do 22. 2.04) FILM število predstav obiskovalci ta teden skupaj "1 1.Poslednji samuraj 23 2.287 9.024 6/1Í 2.Palača strahov 18 1.054 3/lŒ 3.Dergi in Roza 14 758 2/10 4.Kajmak in marmelada 12 625 15.632 4/lfl 5.Teksaški pokol z motorko 12 549 2.304 ■s/ » Pregled je narejen iz podatkov Planeta Tuš Vpis v sredo, 3.marca, od 17.do 19. Ure NA DRUŠTVENEM VADBIŠČU V LOKROVCU Informacije vsako sredo, od 17. do 19. ure. Tel.: 03 492 75 73 ga mora biti dihanje prirejeno ritmu vaje, pri čemer ne smemo zadrževati sape. Osredotočiti se moramo na mišico ali mišično skupino, ki jo raztegujemo, gremo le do meje bolečine in zadržimo v tem položaju 30 do 60 sekund. Z raztezanjem zmanjšamo možnost poškodb, povečamo gibljivost, po vadbi zmanjšamo mišični tonus in dosežemo sproščenost, pripravimo telo na večji telesni napor in s tem izboljšamo trening. NM VAS VABI NA TEČAJE ŠOLANJA PSOV VSEH PASEM POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO! Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Cene posameznih tečajev za člane so: Mala šola 15.000,-SIT Začetni tečaj 25.000.-SIT Nadaljevalni tečaj 20.000.-SIT Ime in priimek: Kraj: . , , .. /'- Ulica: _ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: KINOLOŠKO DRUŠTVO CELJE "50 LET" Četrtek, 26. februar: marsikoga med nami bo to noč mučila nespečnost ali pa nemirne sanje. Sicer bo pa četrtek obdan z ustvarjalno energijo, ki jo bomo skušali na vsak način tudi uresničiti. Dan je primeren za skrbno načrtovanje prihodnosti, kajti intuitivna zaznava in optimizem bosta zelo dobrodošla pri sprejemanju odločitev. Petek, 27. februar: napet in stresen konec tedna se nam obeta. Razpoloženje bo spremenljivo, ravno tako se bodo dogajali nenavadni zapleti. Svetujemo vam pazljivost pri odločitvah in izjavah. Luna v znamenju dvojčka bo sicer pridala dnevu kanček razigranosti in tudi vihravosti, vendar bomo psihično zaradi njenega vpliva obremenjeni. Sobota, 28. februar: sobotni dan bo obarvan z ustvarjalno energijo in željo po urejanju vsega nakopičenega dela iz preteklih dni. Ta dan bo domišljija igrala še posebno veliko vlogo, sanje in ljubezen si bosta podajali roke, vendar nam ostali tranziti ne bodo dovoljevali sanjati z odprtimi očmi. Nedelja, 29. februar: zadnji dan v tednu bo pod vplivom blagih planetarnih energij. Venera, planet ljubezni, bo povzročala pozitivne razplete na ljubezenskem področju. Počutje bo nihajoče, zato ni priporočljivo sprejemati odgovornejših pogovorov, kajti lahko so odraz trenutnega čustvenega stanja. Ponedeljek, 1. marec: pozitivno je sprejemati odločitve, ki so povezane s financami in načrtovanjem prihodnosti v poslovnem smislu. Zapleti in težave sicer ne bodo manjši, kot so bili včeraj, vendar bosta naša volja in odločnost tisti, ki se bosta postavili po robu še tako nemogočim situacijam. Večerne ure so lahko zelo romantično obarvane. Torek, 2. marec: Luna bo tvorila kar nekaj pozitivnih aspek-tov, zato bomo ta dan veseli, razigrani in optimistični. Pozitivno in uspešno se bomo lotili opravil, ki smo jih v preteklih dneh zanemarjali. V zgodnjih popoldanskih urah velja sicer opozorilo za previdnost, še posebno v prometu, vendar se bo energija v večernih urah sprostila. Sreda, 3. marec: v dopoldanskem času bomo sicer nekoliko občutljivejši kot sicer, vendar se bo v popoldanskih urah izrazila ognjena energija. Svoja čustva bomo izrazili spontano, imeli bomo željo razrešiti vse nejasnosti in brez kompromisov sprejeti tudi resnico, ne glede na to, da včasih ne bo najlažja. Astrologinja GORDANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 KUPON TOP FIT REŠITEV: t Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika kupona za tedensko Brezplačno vadbo aerobike v Top-Fitu, centru za zdravje in Jtekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju. bodite še posebej pazljivi. Med raztezanjem moramo čutiti le razteg in rahlo bolečino, gibi naj bodo kontrolirani in ne sunkoviti. Med izvajanjem stretchin- Poraba kalorij je večja pri aerobni vadbi kot pri dvigovanju uteži, je pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna. Tanja Kočevar iz Ajdovščine bo po pošti prejel kupon za tedensko brezplačno vadbo aerobike. Stretching NESTRPNO PRIČAKUJEM010.000. NAROČNIKA! DRAGOCENE NAGRADE VAS ŽE ČAKAJO! Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. s tem pa se tudi zmanjša gibljivost. Ker mišice in vezi zelo hitro izgubijo prožnost, je pomembno, da jih raztezamo v vseh življenjskih obdobjih, saj je to eden redkih načinov ohranjanja splošne gibljivosti. Raztezanja nikoli ne izva-jajmo, kadar nismo ogreti. S tem bomo naredili mišicam veliko več škode kakor koristi. Zato uporabljamo vaje raztezanja samo med vadbo in po njej kot sredstvo sproščanja mišic, da čim hitreje obnovimo organizem. Pomemben je pravilen začetni položaj, če imate težave s hrbtenico. Nagradno vprašanje Ali lahko z električnimi stimulatorji zmanjšamo prekomerno težo? Velikokrat opazim, da delajo stretching začnejo z aerob-ogrevanjem, kar je vetem nare-več škode koristi, zaželene pri-na tre-la s tem vsekakor ne Obstaja rek bo-brez treninga, trening Zato vedno najprej delamo lahko aerobno ogrevanje in šele nato stretching, ki ga uporabljamo tudi med vadbo in po njej. Stretching je raztezanje in pomeni postopek, s katerim želimo povečati ali ohraniti gibljivost struktur, kot so mišice, kite, mišične ovojnice, vezi in koža. Raztezanje je rešitev za ohranjanje gibljivosti v sklepih. Z leti postanejo tetive krajše in manj prožne. Pustno t^vesrflje! Pisani pustni čas na Planetu Tuš Celje Od 15.2. do 15.3.2004 Za vas smo na Planetu Tuš Celje pripravili pisani ustvarjalni program. j ^ V starši pripeljite svoje otroke v varstvo v igralnico Oslarija, kjer se lahko vsak dan v tednu brezskrbno igrajo s svojimi vrstniki. Varstvo poteka: vsak dan od ponedeljka do petka med 15. in 20. uro, vsako soboto med 9. in 20. uro in vsako nedeljo med 9. in 13. uro. Otroci lahko ustvarjate tudi v otroških ustvarjalnih delavnicah Oslarija in sicer: vsak petek med 16. in 19. uro in vsako soboto med 9. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. V četrtek, 11.3. vas vabimo na SPREHOD PO EGIPTU s turistično agencijo AB. Srečni obiskovalec bo prejel potovanje v Egipt. Vabljeni na vesele in ustvarjalne dni v Planet Tuš Celje! Več informacij: ga. Jelka Žafran, tel.: 03/42 41011 www.planet-tus.com od 13. 2. do 7. 3. 2004 "Mi&f 4vet je rtuý COMC Sušilnik perila Gorenje, WT 781 odzraievalni, zmogljivost 5 kg, elektronsko krmiljenje, boben iz nerjaveče kovine, 9 programov sušenja, izbira stopnje vlage v perilu, antiscreast sistem, nastavljiva ohlajevalna faza, dve leti garancije. Olajšava pri dohodnini. Ob doplačilu 8.400 SIT 3 leta dodatnega vzdrževanja Obročno odplačevanje: polog: 10.398,-+ 6 obrokov: 7.070,- Gospodinjskl aparat MUM 4600 nazivna moč 550W,- večnamenska ročica s posebnim gnetilom in tremi pogonskimi mesti za optimizacijo moči, 4 stopnje vklopa, kapaciteta obdelave 1 kg moke ERA Ji Srebrnim, rosa trave.,, modni nakit ADAM AS za vsa srca... ADAMAS Celje, Ljubljanska 10 Možje in fantje so običajno v zadregi, kaj podariti svojim dragim za 8. marec (če seveda v celoti ne pozabijo na ta praznik). Letos jim lahko v redakciji Novega tednika nekoliko olajšamo te težave. Nanje čaka 25 kosov srebrnega nakita, ki ga bodo z nekoliko sreče lahko podarili svojim dekletom in ženam (akcija je torej namenjena le bralcem). Le priloženi kupon je treba izpolniti in počakati na srečo pri žrebu. Rezultate bomo objavili 4. marca. Modno začrtani Na letošnji ženski mod-i veji vzorcev se bohotijo pžice, op-art motivi in sta-a, dobra »polka-dots« ozi-onia poplesavanje pik in ikic, moški pa se bodo za-rtali! Dobesedno, suvere-o in v izdatnih količinah, irte so namreč hit motiv oško-modnih spomlad,ín-kih in poletnih mesecev. Trendi seveda nimajo v mislih agresivno-množičnih pohodov, ko bi črte prevladovale vse od suknjiča, preko srajce, hlač, žepnega robca do nogavic in spodnjic. No, vsaj v isti sapi ne ... Kakšne črte, kdaj, kako in s čim jih torej kombinirati? S krili zaenkrat ne bo nič Letos se vrača poudarjen moški seksapil brez izrazitih androgenih prebliskov, ki so nas v preteklih sezonah čudili, nas jezili ali pa smo se jim smejali. Pa čeprav je pred kratkim skupina moških me-troseksualcev protestirala, ker kreatorji bolj odločno ne lansirajo moškega krila. Da ne bo nesporazuma; metro-seksulaci nimajo s travestiti in homoseksualci nič skupnega, razen seveda želje po negovanem videzu in sodobni, neklasični, trendovski podobi. A kreatorji ostajajo, razen posameznih ekstremnih izjem, gluhi za želje po lansiranju moških kril in ostalih iz ženske garderobe izposojenih pritiklin. Hlače v družbi z robčkom Moški bodo vsekakor tudi letos še vedno nosili hlače! Kakšne? Malce ožje in krajše, kar pomeni, da hlačnice ne »sedijo« oziroma se ne gubajo na čevlju. Po nekaj dolgih sezonah zatišja tudi iz francoskih in italijanskih modnih prestol- nic prihajajo suknjiči, ki so v kontrastni barvi s hlačami. Celo zelo svetle pastele lahko opazimo med njimi. Sicer se suknjiči enovrstno zapenjajo, imajo klasično, znova malce nižjo fazono in za nianso bolj oprijeto linijo kot lani. Kroji pravzaprav simpatično spominjajo na krojaško perfekcijo petdesetih let, ko je bil obvezen del elegantne moške podobe tudi žepni robec. Nekoč zgolj bel, danes tudi črtast. Ni pa nujno, da je v skladu s kravato, ki je pogosto sploh ni ... Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK A pazite, ko se boste »začrtali«, ne pretiravajte. Povsem dovolj bosta en ali dva oblačilna kosa, ki se v črta-sto-barvni sporočilnosti tudi stilno nadgrajujeta. KAJ BI DANES KUHALI Majhni prigrizki Ruska Jajca v paradižnikovem vencu Za dve osebi potrebujemo: 150 g zamrznjene zelenjave - graha in korenja, 200 g pariške salame, 2 žlici majoneze, po ščepec soli, pol žličke sojine omake, 50 g vložene zelene, 4 paradižnike, žličko debelo zmletega črnega po- pra, 3 trdo kuhana jajca, 2 žlici goste kisle smetane, 3 žličke kaviarja. Zamrznjeno zelenjavo kuhamo v malo osoljeni vode in pokriti kozici 8 minut, nato jo preplaknemo z mrzlo vodo in odcedimo. Salamo zre-žemo na rezance. Zelenjavo in salamo zmešamo. Majonezo zmešamo s soljo, poprom in sojino omako. Zeleno zrežemo na rezance in Moj zdravnik 2004 sodelovanju z revijo Viva tudi letos objavljamo kupon, lahko glasujete za svojega družinskega zdravnika ginekologa (-injo) ter pediatra (-rinjo). Glasovanje rajalo do 15. marca, slovesna razglasitev rezultatov in elitev priznanj pa bo tudi letos na predvečer svetovnega zdravja, 4. aprila. teden akcije bomo izžrebali enega glasovalca, ki bo polletno naročnino na revijo Viva, vsi glasovalci pa ob konci* sodelovali v velikem žrebanju za nagrade: 3 Ab Swing; 20 blazin TXirbo maximus in nagrad. pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Ce-vsak bralec pa lahko glasuje samo enkrat! leta bo revijo Viva prejemala Danica Padežnik, Strmca Laško. KUPON €1 LAŠKO #1825! Pivovarna Laško, d.d.; Trubarjeva ulica 28, Laško jo z majonezo primešamo zmesi zelenjave in salame. Paradižnike razrežemo na tanke rezine, jih razvrstimo ob robu krožnika, solato pa naložimo na sredino. Paradižnike potresemo z grobo mletim črnim poprom. Jajca olupimo, razpolovimo in damo na vsak krožnik po 3 polovice. Solato okrasimo z žličko kisle smetane in vsako jajčno polovico s pol žličke kaviarja. Prekajen jezik z zelenjavo Za 2 osebi potrebujemo: 200g prekajenega jezika, narezanega na rezine, paradižnik, 2 žlici koruznih zrn iz konzervekošček rdeče paprike, kislo kumarico, po ščepec soli in popra, žlico jabolčnega soka, korenček, pol kumare, pol kolerabice, pol šopka peteršilja, žlico vinskega kisa, 2 žlici olja, po ščepec soli, belega popra in posušenega origana. Rezine jezika prepognemo in pahaljačasto razvrstimo na krožnika. Paradižnik izdol-bemo, seme odstranimo. Koruzno zrnje odcedimo. Rdečo papriko in kumarico sesekljamo. Meso paradižnika, koruzno zrnje, papriko in kumarico zmešamo s soljo, poprom in jabolčnim sokom. Z zmesjo nadevamo izdolbeni polovici paradižnika. Korenček, kumaro in oluplje-no kolerabico operemo in zrežemo na paličice. Peter- Piše: MAJDA KLANŠEK šilj operemo, odcedimo in drobno zrežemo. Paličice zelenjave zmešamo s kisom, oljem, soljo, poprom, peterši-Ijem in origanom. Zelenjavo zložimo na krožnike poleg paradižnikovih polovic. Srebro za vašo izbranko KUPON Cn^si I Ime in priimek: ................................................. | J Naslov: -............................................................ j I Davčna številka: ................................................ I ^_______________y TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 26. februarja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija ledna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novicep).30 Dopoldanski přepili, 11.00 Podobá dnev$| 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijskepovice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, lófp Ne preslišite v Kronjki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - serviranog« JO Na kubik, 19.00, Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 Na krilih ljubezni (love songs), 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK. 27. februarja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna. 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne presliSite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice. 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat. 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC. 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA. 28. februarja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaŠln, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45TV'čajnica, 8.00Poročila, 8.45 Jack pot, 9pCisti ritmi 70 lih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čistiritmi 90 tih, 12.00 Noviqg, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00Ponovitev oddaje Odmev, 14.00Regijske novice. 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje. 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije Sanje so nekje tam v Italiji NEDELJA, 29. februarja 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS. 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.06 Domače 4. 12.00 Novice. 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije ■ii'H'HïHimm 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSkV, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC. 7.45 Tečajnica. 8.00'Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo Športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva. 12.00 Novice^ 12,1.5sBingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14-00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC. J6.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP- skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica; 8.00 Poročila; 8.25 Poročilo PUCelje. 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črnapika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes® .30 Dogodki in odmevi Ra| Slo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC," 16.20j?ilmsko plaflíb, 17.0® Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek (.vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih indijskih postaj Slovenije Ime radijskega tehnika je v radijskem programu manj izpostavljeno, a ni zato nič manj pomembno. Brez tehnike in tehnika pač ne gre. Eno takšnih imen je tudi Tomaž Mirnik, ki na stolu za mešalno mizo praviloma sedi ob ponedeljkih zvečer oziroma ponoči, ob sredah in petkih popoldne ter ob nedeljah zjutraj in vse do poldneva, ko ga zamenja popoldanski kolega. Kateri dan mu je najljubši? »Najraje delam ob sredah, srede se mi zdijo najbolj pestre,« odgovori po daljšem premisleku. Sodelavec na Radiu Celje je postal konec leta 2002. Naključje je hotelo, da je takrat srečal kolegico in novinarko Simono Šoli-nič, ki mu je v pogovoru povedala, da na radiu potrebujejo tehnike ter mu svetovala, naj se prijavi. Tomaž, po poklicu elektrotehnik, se je nekega dne res oglasil v radijskem uredništvu, opravil razgovor in se decembra že začel učiti. »Pred tem z radijsko tehniko nisem imel nobenih izkušenj. Do marca sem se že toliko usposobil, da sem lahko začel samostojno delati in spominjam se, da so mi najprej zaupali nedeljski programski del čestitk in pozdravov tako kol verjetno vsem začetnikom. Okrog prvega maja lani sem že lahko delal na celotnem turnusu. Delam samo na programu, izjemoma na montažah,« rad pove o svojih začetkih. Danes, ko je že izkušen radijski tehnik in ko je zlahka kos vsaki nalogi, ki jo žahteva radijski program, mu je vendarle nekaj oddaj najljubših. Mednje sodita dve sredini oddaji na Radiu Celje, Filmsko platno in Pop čvek, v kateri gostimo znane glasbenike in skupine. »Pravzaprav so mi zanimive vse tiste oddaje, v katere se neposredno vključujejo poslušalci,« doda. Tomaž Mirnik je doma s Proseniškega. Kljub temu, da ima poklic in delo na Radiu Celje, seje odločil za nadaljnje izobraževanje, vendar ne v tehniški smeri. Je izredni študent ekonomije na fakulteti v Mariboru. »Ekonomija me bolj zanima kol elektrotehnika. Ko bom nekega dne ta študij končal, bom delal nekaj, kar bo povezano s tem področjem, nikakor pa se ne mislim odpovedati delu ra- ils 1 / Q3etmS- NE PRESLISITE NA RADIU CELJE NEDELJA, 29. FEBRUARJA, OB 10.10 URI: ZNANCI PRED MIKROFONOM Z JOLI BOLJ PODROBNO V tokratni oddaji se bo z Jolando Čeplak, najboljšo športnico v celjski regiji v lanskem letu po izboru poslušalcev Radia Celje in bralcev Novega tednika, pogovarjal Dean Šuster. Govorila bosta o olimpijski sezoni, o pripravah pred dvoranskim svetovnim prvenstvom v Budimpešti, o njenih dosedanjih uspehih in o njenem zasebnem življenju. 20 VROČIH RADIA CELJE dijskega tehnika, to mi bo še naprej v veselje,« nam je zaupal na videz umirjeni mladenič, devica po horoskopu, ki ga navdušuje in zanima še marsikaj drugega. Na prvem mestu je glasba, najbolj elektronska, veliko prostega časa pa posveča tudi delu z računalnikom. »Pa hi-fi tehnika me tudi zanima, doma na Proseniškem imam dobro mašinerijo - to bi vam lahko potrdili tudi vsi moji sosedje,« pove in začini s šalo. Tomaž ima še eno ljubezen, Italijo. »Nad to deželo se od nekdaj navdušujem, zanima me vse, kar je z njo povezano: nogomet, hrana, jezik, moda, ženske ... in želim si celo, da bi nekoč živel v Italiji,« nam je še zaupal. In še to, da se, kot vsi mladi ljudje, rad zabava in druži z vrstniki. Rekreativno se ukvarja tudi s športom: pozimi s plavanjem, poleti pa z odbojko na mivki in tenisom. Tomaž še ni oddan, deklica njegovih sanj se še ni pokazala na obzorju. MARJELA AGREŽ Folo: GREGOR KATIC YOURS- BLUE &STEVIE WONDER &ANGIE STONE 2. TAKEMETOTHECLOUDSABI LMCVS.U2 3. AMAZING- GEORGE MICHAEL 4. DONT LEAVE HOME-DIDO. 5. WAL0U - 0UTLANDISCH 6. LOVE PROFUSION-MAD0NN, 7. CATCH ME WHILE I'M SLEEPIf DOMAČA LESTVICA L LUNA NAD OBALO-KINGSTON 2. FLUID-ALYA 3. ZAČARANA -NINA KLUN 4. NEMOGOČE JE- DOMEN KUMER |8 5. YIN-YANG-POLONA 6. 00 TEBE BOLAN-JAN PLESTENJAK 7. KRALJICA SANJ -BOHEM & URABARUCA 8. ZAUPANJE IZGINILO JE -GAME OVER 9. TVOJ SVET - PANDA & TRIOV) 10. VANIUJA-L0SVENTIL0S PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: HOT FUDGE - ROBBIE WILLIAMS SUNRISE-NORAH JONES PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO ČAS ROJEN ZA DVA - VIADO KRESU & KLEMEN KlEMEN CRY ON MY SHOULDER - NATALIJA VERB0TEN Ije Bojan Šrot. Vaša vprašanja bomo med oddajo sprejemali na telefonskih številkah 49-00-880 in 49-00-881. Vprašanja za župana pa sprejemamo tudi na elektronskem naslovu radio@nt-rc.si. •SÎECT MARCA, OB 18.00: POP _ČVEK_ ZMAGOVALCA EME: PLATIN V studiu Radia Celje bomo v oddaji Pop čvek gostili zmagovalca letošnje Eme duo Platin. Diana in Simon bosta predvsem odgovarjala na vaša vprašanja in razkrila več o tem, kako je izgledala njuna zaročna noč. Jima bo na poroki pela Nuša Derenda, ki je pravzaprav kriva za to, da sta se spoznala? Kakšen je njun komentar na negodovanje v dvorani ob zmagi? Vse to boste izvedeli v oddaji Pop čvek. Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. VRTILJAK POLK IN VALČKOV IANCŽERD0NER ( IE-J0ŽEGAL1Č& ssr 1 IH 5 plus 1. NAJ HARMONIKA NOCOJ NAM SPET I ZAPOJE-IGOR IN ZLATI ZVOKI (6| 2. TEŠKICAJTI ŠIB0VNIK1 (2) 3. ŠOPEK ZA E120-EKART ponedeljek! Slovenskih 5 lahko poslušatevsak ob 22.15 uri, lestvico >| 5 pa ob 23.15 uri. Novi tednik, Prešernova 19,3000Celjt' 90,6 95,1 TOREK, 2. MARCA, OB 9.15: IZ ŽUPANOVE PISARNE GOST ŽUPAN MESTNE OBČINE CELJE BOJAN ŠROT V tokratni oddaji bo na vprašanja poslušalcev odgovarjal župan Mestne občine Ce-- Št. 8 - 26. februar 2004 JI nov; tednik Ford ranger prihaja na pomlad ZA AUTOMOBILISTE 33 Na stari celini se tovrstni gvtomobili ne morejo prijeti, ,a drugi strani oceana, gedvsem v Severni Ameri-pa so poltovornjaki, pick >i ali trucki, kot jim pra-jo, izjemno popularni. Pri Fordu tudi sicer pravi-j, da je njihov F truck naj-olje prodajano vozilo vseh asov. Zdaj se Fordov F truck imenom ranger vozi tudi a evropske in slovenske čete. Na evropskih trgih bo mel ranger kar močno kon-irenco, saj se v tem razre-j vozijo tudi mitsubishi L 10, toyota hilux in mazda 2500. Kot kaže, se zanje ijpogosteje odločajo ljud-!, ki vozila sicer uporablja-za posel, konec tedna pa lidi za vse druge stvari. Ranger bo na voljo bodisi pogonom samo na dva ali a vsa štiri kolesa. Kot kaže daj, bodo pri nas ponujali različico s 4-kolesnim po-onom, ki bo, seveda, imela idi reduktor pogonske mo-Za pogon rangerja po vropskih in slovenskih ce- ford ranger obnesel na slovenskih cestah? stah bo skrbel 2,5-litrski tur-bodizelski motor; to je4-valj-nik s po tremi ventili na valj in 80 kW. Po tovarniških podatkih ranger s tem agregatom zmore največ 147 km/ h, medtem ko naj bi bila povprečna poraba 11,3 litra goriva. Ker ima ranger zadaj togo premo, je mogoče na ke- son naložiti približno tisoč kilogramov tovora, poleg tega pa lahko vleče tudi dovolj veliko prikolico z razmeroma veliko nosilnostjo. Ranger je naprodaj v več različicah glede na izvedbo karoserije. Tako ponujajo i sedeži in dvojimi vrati; na voljo pa bo tudi različica s štirimi sedeži in štirimi vrati, pri čemer se zadnja vrata odpirajo naprej. Slovenskim kupcem bodo namenili le različico z dvojno kabino in s 4-koiesnim pogonom. Kot na- Saab uspešen Švedski Saab je že nekaj časa v naročju General Mo-torsa in velja za majhno tovarno. Kljub temu so lani dosegli proizvodni rekord, saj so naredili 114 tisoč vozil, od tega je bilo nekaj več kot polovico modela 9-3 limuzina (na sliki), medtem ko so naredili dobrih 43 tisoč modelov 9-5. Saabi pa poslej ne bodo nastajali le na Švedskem, pač pa tudi v Avstriji, saj bodo v Gradcu kmalu začeli sestavljati kabrioletsko varianto modela 9-3. denko le z dvema sedežema povedujejo, pa se bo ranger in dvojimi vrati, pa s štirimi pri nas pojavil na pomlad. mottu i/íiííhi'■>■>■ V I, Celje .............61-70 SREDSTVO ZAČIŠČENJE VETB. STEKLA -KONCENTRAT II SAMO 380 SIT KATALIZATOR UHVERZAIM ŽE OO 26.009 ST LAMBOA SONDE_ GRELEC GOLF. AUDI 5.70B SIT! Nikoli ne veste, kako dolga bo zima. Zato že danes naročite vso toploto, ki jo potrebujete za dom - na dom. KURILNO OUE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 AVTOMOBILSKA ZNAMKA ŠKODA V SLOVENIJI S1 januarjem 2004 je podjetje Porsche Slovenija d. o o. postalo ekskluzivni uvodnik vo/ii znamke Skoda v Sloveniji in hkrati tudi edini zastopnik, ki v na5i državi prevzema vse obveznosti do lastnikov vozil Skoda. Pri podjetju Porsche Slovenija smo skladno z visokimi standardi znamke Skoda izbrali partnerje, ki v Sloveniji izpolnjujejo kvalitativne kriterije, predpisane u pooblaiiene trgovce m serviserje vozil Skoda Samo izbrani poottóťeni trgovci in serviserji lahko kupcem vozil Skoda zagotavljajo zahtevano kakovost in raven storitev, uradno Skodino garancijo ter pooblatten servis. Skladno z Zakonom o varstvu potroinikov v Celju in okolici knterije za uveljavljanje garancijskih zahtevkov izpolnjuje samo poobbVeni prodajalec in serviser RO+SO, Skaletova 13, Hudinja, Celje, tel.: 03 425 40 80. im fímvcť uřitkov v vožnji z \ izili Skoda in se vam zahvaljujemo za Porsche Slovenija d. o. o. PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM Hyundaiju je šlo dobro Južnokorejski Hyudai dobro posluje tako v ZDA kot tudi v Evropi >n na domačem trgu. V zadnjem lanskem četrtletju je tovarna ustvarila 397 milijonov evrov fistega dobička, kar je bilo za 80 odstotkov bolje kot v primerljivem obdobju leto prej. Kot pravijo, je to predvsem posledica dobre prodaje terenca santa fe (na sliki) in limuzinske sonate. RS CAMPUS 1 1 1993 220 000 KIA CLARUS 1 8 SLX 1997/99 790 000 CAX l.ticabon R 191.4 Adagio Jîîi. 1995 350.000 590.000 1988 95.000 TOYOTA starlet 1 3 i 1990 225 000 650.000 1997 990.000 HYUNDAI ACCENT 1.3 bi 2000 1999 JJSMM 2.650.000 KIA PRIDE 1999 450.000 FIATTIPO 1.6 sx 1994/95 490.000 RCUO 1.2 RN 1996 690.000 FORD ESCORT 1.4 1999 1.150.000 VW POLO 1.4 i 1997 920.000 MMLLANTRA 1.8_1997/98 1.090.000 CITROEN JUMPER 2,5TDI 1999 1.800.000 1.9 DCI2003 5.200.000 Možen kredit, leasing - minimalni polog 1997_790,000 SCENIC EXPC0N 1.9 0(1 RO+SO 0 f AVTOTEHNIKA M Bežigrajska t. 13,3000 Celje, Telefon: 03 42 63 300 TIP VOZILA LETNIK CEHA V SIT 1993 300.000 CLIP DYH 1.6 ij 1.2 2001 1.570.000 CUO 1.2 tidji_1998 950.000 CL10JJ__1994_4èO,M0 VW PASSAT 1,8 karavan_1512_390.000 SCENIC 1.6 — Št. 8 - 26. februar 2004 m H rr C »«Pil [ y i' |l L V I i I ■ s ^ ^ 1_l_Is PREGLEDI V ŽALCU 1 DEl ČAS M*"« IN: (03) 713-17-77 S 7.00-20.00, SOBOTA: 8.00 13.00 S MOTORNA VOZILA GOLF diesel, 5 vrat, bel, ugodno prodam. Telefon 041 763-171, kliňte po 15. uri. ŠKODO pick up LX, letnik 1995, bele barve, prevoženih 68.000 km, reg. do 20.3. 2004, prvi lastnik, prodam za 100.000 SIT. Telefon (03) 5472-362ali 031 583-257. 903 OPEL astra 1.6 i GLS, letnik 1/1995, metal sive barve, lepo ohranjen, prevoženih 118.000 km, reg. do septembra 2004, prvi lastnik, prodam zo 620.000 SIT. Telefon (03) 5472-362 ali 031 583-257. 903 R 5 bye-bye 1,4, letnik 1996, kovinske barve, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 521-843. 925 OPEL ostra 1,4 i, letnik 93, reg., lepo ohranjen, radio, nove gume, daljinsko centralno zaklepanje, prodam. Telefon 041 367-529,070 811-813. 943 BMW 316 i, letnik 1992, prvi lostnik, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 377-650. 946 MERCEDES benz A160 elegance, 69.000 km, letnik 1999, usnje, lamelna streha, metalna barva', prodam za 2.600.000 SIT. Telefon 031 678-095. 953 SUZUKI maruti, letnik 1996, reg. 28.6.2004, prodam. Telefon 040 613-398. 951 (LI01,5 dci dynamique, letnik 02,38000 km, prvi lastnik, klima, obs, 4 airbag, potovalni računalnik, meglenke, el. paket, športni sedeži, srebrne barve, prodam. Telefon 041 763-194. 956 ŠKODO favorit, letnik 1991, rdeče barve, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 202-740,041 510400. Sne ŠKODO felicia, letnik 1995, prodom. Telefon 5798-229. Sns R191,4, letnik 91, kovinske barve, veliko dodatne opreme, odlično ohranjen, reg. do 3/04, prodom za 220.000 SIT. Telefon 031490-794. L175 FIAT panda, letnik 93, reg 4/4, ohranjen, drugi lastnik, prodam za 190.000 SIT. Telefon (03) 5730471,051 235-747. L176 NISSAN sunny 1.6 SIX, letnik 1990, srebrn, ohranjen, prodam. Telefon (03) 5794-376,041 506-145. Š120 RENAULT R 5 five 1.4, letnik 1994/95, reg. do 16. 2. 2005, prodamo za 290.000 SIT. Telefon 041 547-769. S122 JUGO 45, letnik 1991, rdeče barve, reg. do marca 04, nekaramboliran, brezhiben, druga lastnica, prodam. Telefon 041 238-746, popoldon. 995 POLO servo 75 l,6,letnik95,115.000 km, el. paket, lita platišča, prodamo za 800.000 SIT. Telefon 031 374-474. 1002 RENAULT laguna break 1,8, letnik 96, metalno srebrn, z vso opremo, klimo, odlično ohranjen, redno vzdrževan, prodam, cena po dogovoru. Telefon 041 431-326. 977 XSARA 1,6 sx 16 v, letnik 98/03,54.000 km, kovinsko temno rdeč, prvi lastnik, garo-žiran, zelo ohranjen, s spojlerjem, prodam za 1.330.000 SIT. Telefon (03) 5738-208. 973 kupim OSEBNO vozilo, znamke Renault, Citroen, VW Golf, Honda, Opel, Toyota. BMW, Fiat, Audi, Škoda, Peugeot, lahko slabše ohranjeno oli poškodovano, staro do 10 let starosti, kupim. Gotovinski odkup. Telefon 031616-719. 459 STROJI """"prodam TRAKTOR TV 523, malo rabljen, z originalno prikolico, kiper, hidr. zav., prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5683-698. 892 TRAKTOR Štore 404, solidno ohranjen, prodam. Telefon 041 529-437. 901 EN0BRAZDNI plug, 10,12,14 col, prodom ali menjam za drva. Telefon 5743-055. 917 MOTORNO žago Stihi 50 prodam. Telefon 041 598-999. 91a MIZARSKI stroj prodam. Kličite od 12. do 13. in od 19. do 20. ure, telefon 5720-108. 918 TROSILECTehnostroj, dva pokončna valja, dobro ohranjen, prodom. Telefon 031 629-158. S115 »ŽAIMER« za les prodom. Telefon 031 646-377. 941 STAYER 18, letnik 68, s koso in plugom, prodam. Telefon (03) 5728-180.2104 SKOBELJNI kombiniran stroj s priključki Mio standard prodam za 100.000 SIT. Tel* fon (03) 5794-376,041 506-145. Š120 NOV motor diesel, 7,5 Kw, prodam. Telefon 041 634-018. L183 NOV čelni nakladalec za TV 418-423 prodam. Telefon 041 634-018. L183 AGREGAT, 1,5 Kw, prodam. Telefon 041 634-018. L183 MOTORNO žago znamke Husquarna, tip MŽ 61, lepo ohranjena, ugodno prodam. Telefon (03) 5794-316. 990 SAMONAKLADALKO Sip 17 Šempeter, silazno, devet nožev, prodamo. Telefon 5778-747, pokličite zvečer. 1000 DV0BRAZDNI plug Imt 755 in krožno brano, malo rabljeno, prodam. Telefon 031 693-004. ž 116 kupim prodam CEUE-Šmorjeta. Prodam hišo na zelo atraktivni legi, primerno za poslovno-stano-vanjski objekt. Hiša je velika 230 m1 (3 etaže), stoji no parceli 1200 m!, z vsemi priključki, vseljiva takoj. Telefon 041 734-454 ali 051 310-339. 621 ZAZIDALNE parcele, na zelo lepi legi, prodam v okolici Dramelj. Telefon 051 321-925 ali (03) 5798-316. 615 CELJE Ostrožno. Stanovanjska hiša v mirnem in idiličnem okolju, površina 392,00 m', etažnost p+l+m, naprodaj za 166.398 EUR. Eurocomp d. 0. 0., Mariborska 91, Celje, telefon 041 644-709. n BI0 kmetijo, približno 5 ha, opuščeno gorco za vikend, na Kozjanskem in zazidljiva parcelo, 7 arov, nad Celjem, prodam. Telefon 4922-530 ali 070 811-805. CENTER Celja. Prodam 1. nadstropje hiše, mansarda z vrtom, garažo (180 m1), lepa lokacija. Telefon 040 336-136. 948 POSLOVNI prostor, trgovina, 100 m', lastno parkirišče, sanitarije ogrevane, prodam. Telefon 491-6050,031 608-489. I'd* NEPREMIČNINE TEL 03 5451-006 041 368-625 NAKUP, PRODAJA, NAJEM AtOJZ Ki NOA ».p., Pobio»» 23/> 3000 CflJE PARCELO v Košnici prodom. Telefon 041 785-827. 958 TERME Čatež. Prodam opremljen aportmo-hišico. Cena 1.700.000 SIT. Telefon 041 631-198. 969 V RIMSKIH Toplicah prodamo 1,6 ha kmetijskega zemljišča z gradbenimi parcelami. Informacije po telefonu 031 800- ZIDANIC0, na parceli približno 1600 m2, v Šmaitnem v Rožni dolini, prodamo za 6,5 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727302,5482-002.1004 35 let staro dvostanovanjsko hišo v Kidričevi ulici, Laško, prodamo za 22 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727302,5482-002. ioo4 12 let staro hišo, na parceli približno 450 m', na Ostrožném, prodamo za 39 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727302,5482-002. ioo4 Poslovni prostor na Glavnem trgu, v strogem centru Celja, velikost približno 171 m' (iretja podaljšana laza), prodamo za 550 EUR/m'. Telefon 041 644-709, Eurocomp d. o. o., Maribor-ska 91, Celje._n TRAKTOR in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 327 KMETIJSKI stroj, lahko v okvari, kupim. Telefon 041 656-078. 930 TRAKTOR, nad 35 Km, kupim od lastnika, lahko je na en pogon. Telefon 041 588-205. Š126 ■ POSEST POSLOVNI objekt, 400 m!, v dveh etažah, neposredna bližina Interspara, prodam ali oddam v najem. Telefon 04I 983-114. 837 ZAZIDUIV0 parcelo, 2736 m', v Gotovljah, prodamo v celoti ali delno. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, 041 727 1004 no 90 m! stanovanjske :eli približno 400 m', ik 1950, v Kovi vasi, prodamo za 15 Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727 302,5482-002. ioo4 CEUE, Na otoku prodam novejšo hišo za 125.000 EUR v SIT. Telefon 041 445-350. 1005 CEUE - Lopoto, stanovanjsko hišo z manjšo delavnico za mirno obrt, cca 300 m2 stanovanjske površine, leto izgradnje 1980, adaptirano leta 1990, prodamo za 32.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac, s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 1007 ŽALEC, stanovanjsko hišo, okoli 2 km izven mesta, na mirnem kra ju, v skupni izmeri 210 m2, leto izgradnje 1982, s cca 450 m1 funkcionalnega zemljišča, prodamo za 20.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbovac, s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 1AŠK0, starejšo hišo v skupni izmeri cca 100 m', z manjšim gospodarskim poslopjem, leto izgradnje 1935 in cca 2000 m' zemljišča, prodamo za 5.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac, s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. 1007 POLZELA, zazidljivo parcelo v izmeri 912 m2, v bližini železniške postaje, prodamo za 6.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac, s.p., Gorico pri Šmartnem 5řc, Celje. ioo7 ŠENTJUR, v bližini Slivniškega jezera prodam hišo z garažo in manjšim poslopjem na lepi legi. Telefon 041 649-549. 2ii7 DVOSTANOVANJSKO hišo v Šentjurju, velikosti 200 m2, leto gradnje 1973, K*P*M, vsi priključki, cena 23,5 mio SIT, prodamo. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje, telefon 4900-090, ali 031 541-592. rais STANOVANJSKO hišo v Laškem - Spodnja Rečica, površine 200 m2, parcela 1650 m2, vsi priključki- razen plina, takoj vseljiva, prodamo. Cena 40 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje, telefon 490(1090, ali 031 541-592. 1013 NOVO hišo v Šmarjeti, atraktivnega videza, bivalne površine 180 m7, parcela 650 m', vsi priključki, ceno 52 mio SIT, prodamo. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, 3000 Celje, telefon 4900-090, ali 031 541-592. 1013 MEDETAŽN0 stanovanjsko hišovVojniku, na mirni lokaciji, K+P+l+2, parcela 600 m2, velikost 200 m', vsi priključki, cena 29 mio SIT, prodamo. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon 49M0-90, ali 031 541-592. 1013 kupim V CEUU ali okolici kupim hišo v 3. ali 4. gradbeni fazi, z nekaj zemlje. Možna menjava zo dvosobno stanovanje no Otoku z našim doplačilom. Telefon 031 801-169. 991 CELJE-okolica. Hišo, urejeno ali gradbeno porcelo, kupim. Telefon 041 315-072. 891 BIVALNI vikend v mirnem okolju, zaželeno proti Savinjski dolini, kupim. Telefon 031 788-396. ZAZIDLJIVO parcelo, na sončni legi, minimalno 1200 m2, v okolici Celja, po možnosti Lopata, Gorica pri Šmaitnem, Lokrovec, Šmartno, Dobrova, Galicija, kupim, takojšnje gotovinsko plačilo. Telefon popoldan in zvečer, 041 518-255. 935 CEUE, bližnja okolica. Hišo na mirni lokaciji, cena od 20 do 30 mio, kupim. Telefon 031 650-355. 974 PARCELO, komunalno urejeno, do 1500 m2, v Celju oli okolici, kupim. Telefon 031 801-169. 991 POSLOVNI prostor v Celju, kupim. Telefon 041 644-600. 1013 ZAZIĐUEV0 parcelo v Celju oziroma okolici, kupim. Telefon 041 644-600. 1013 oddam STANOVANJSKO hišo z vrtom, v Šentjurju, oddam v najem. Telefon 041 611-603. VEČ poslovnih prostorov, različnih velikosti, v centru Celja, Kersnikova ulica, oddam. Telefon 041 611-603. n Poslovni prostor - trgovino, v pritličju, v Stanetovi 19, velikost 90 m2, oddamo v najem. Informacije po telefonu 493-0453 in 041 577-749. i-mna ZAVRTI 03/492-29-63 IN PLAČAJ EN OBROK MANJ CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 |>°..°im <.nt«| TEL.: 03/ 42 74 378 NOVO: I LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA PREGLED VIDA ZDRAVNIK - OKULIST TEL.: 492-34-10 GOSTINSKI lokal v spodnji Savinjski dolini oddam v najem. Telefon 041 909-438. 611 LOKAL, 25 m2, v centru Celja, lilekova ulko, oddom v najem. Telefon 5484-225,041 405-969. 934 P0S10VNI prostor (skladišče), 900 m!, v Celju, oddam v najem. Telefon 041 676-809. 968 , aider s CELJE i Gosposka ulica 7 1 3000CEUE 11 »/..0j/«0(W j« iff ifïïtl Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop HIŠO, lahko starejšo, vzamem v najem. Možnost kasnejšega odkupa. Telefon 031 596-870. 1009 STANOVANJE prodam TRIINP0LS0BN0 meščansko stanovanje v središču Celja prodamo. Telefon (03) 5481-415, po 19. uri. tc TRISOBNO stanovanje v Novi vasi, 84 m2, renovirano, prodamo. Telefon (03) 5415-199 ali 041 797-218. 607 CEUE, Nova vas. Dvoinpolsobno stanovanje z balkonom, 1. nadstropje, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 230-093,041 745-653, (03) 5443-392. PONIKVA pri Šentjurju. Prodam stanovanje, 85 m2, z lastno centralno. Telefon 031 833-712. 782 CEUE, Veselova.Enoinpolsobno stanovanje, 3. nadstropje, vsi priključki, leto 1989, prodam. Telefon 041 675-601. soi V CENTRU Celja prodamo popolnoma prenovljeno in opremljeno trisobno stano- vanje, 112 m2, dva balkona, velika klet, etažno plinska CK, vseljivo takoj. Telefon 041 793-222. 861 DVOSOBNO stanovanje in garažo na Bregu v Celju prodam. Telefon 041 831-633. CEUE, Nova vas. Dv 72 m2, staro 24 let, 7. nadstropje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, prodamo za 12.900.000 SIT. Telefon 041 835-712,041 539-387. 965966 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 45 m2, 3. nadstropje, Dolgo polje, plin do vrat, prodamo za 8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727302,5482- 002. , 1004 NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 03 492 59 56, 0318621401 ui.Tj » TVi I » I »i i NOVA vas. 74 m2 veliko stanovanje ♦ garaža, klimatizirano, popolnoma urejeno, i prodam. Telefon 041 662-194, 491-1 9161. 989 KOZJE, štirisobno stanovanje v skupni izim ri cca 110 m2, v I. nadstropju večstam vanjske hiše, leto odaptacije 1999, lastnim plinskim ogrevanjem, uporab no tudi za poslovne prostore, prodamo za 11.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovonje Ivon Andrej Krbovac, s.p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje 1 POLZELA, dvosobno stanovanje, preurejeno v dvoinpolsobno stanovanje, ck, nova okno, zastekljen balkon, ugodno dom. Telefon 041 649-549. ž STANOVANJE, 75 m2 ali več kupim v okoKd Celja. Telefon (03) 5471-625,041 676-820, zvečer. 1011 DVOSOBNO stanovanje v Celju na Otoku-Trubarjeva, I. nadstropje, 53 m2, cena 10,9 mio SIT, prodomo.Nepremičnine Oziris, Cankarjevo 8,3000 Celje, telefon 490-00-90, ali 031 541-592. 1013 "lATSU SZ, I.O.O.; lova 7, CE sJT«l.: 03 42 63 122,42 63 120 ~i| Gsm: 031 342 118.031 211 074 MM MALI OGLASI - INFORMACIJE OSOBNO stanovanje na Škopinovi ulici 70 m!, visoko pritličje, balkon, prodam. Cena 12,4 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon 490-00-90, ali 031 541-592. 1013 kupim OSOBNO ali enoinpolsobno stanovanje kupim v Celju ali Žalcu. Telefon 041 601 -436. tc KOVANJE v Celju kupim z gotovino, brez posrednikov. Telefon 041 710-477. 979 SOBNO oziroma dvosobno stanovanje v Celju, kupim. Telefon 041 644-600. oddam PJAKOV. Oddajam apartmaje ali celotno hišo. Telefon 041 282-281. p 10 oddam dekletu ali fantu. Telefon 031 245-957. 960 IPREMUENO etažo, približno 70 m1, v dvostanovanjski hiši v Šempetru, oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com, telefon 041 727 302,5482-002. KEMUEN0 garsonjero v Malgajevi ulici oddamo eni osebi. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com, telefon 041 727302,5482-'002. 1004 najamem INOVANJE ali stanovanjsko hišo, v Celju ali okolici, najamem. Telefon 041 727-301. 1004 UJAMEMO enosobno oziroma dvosobno stanovanje v Celju. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon 490-00-90, ali 031 541-592. 1013 I OPREMA prodam EDILNIK na drva, za centralno, malo rabljen, prodam. Telefon 051 205-518, popoldan. 762 IBUENO peč Ferrotherm, 32 Kw (kombinirana), z ali brez gorilnika Libela, ugodno prodam. Telefon (03) 781-4030, 031 798-380. 926 DMPLET kopalnico, rabljeno (tuš kabina, WC, umivalnik s pipo), rjava barva, prodam za 15.000 SIT. Telefon 031 747-879. 940 UHINJO s pomivalnim koritom, štedilnik 2 ♦ 2, ugodno prodam. Telefon 041 862-300. ž 103 BI kuhinjskih stolov zelo ugodno prodam. Telefon 041 6854155. 933 STARINSKO pohištvo prodam. Telefon 031 450-172. ž 110 WONSKO posteljo, leseno, z vzmetnko ali brez, hladilnik, sedežno garnituro, masivno kuhinjsko omaro, kavč in trosed s fotelji prodam. Telefon 041 490-189. 995 ÏOËNO garnituro, kotno, zelo dobro ohranjeno, 200» 150 tm, z ležištem, prodam. Telefon 041 914-701. 1010 HATE težave z odvečnim rabljenim pohištvom, belo tehniko? Telefon 041 415-412. 995 ÍAR0 pohištvo oddam, lasten prevoz. Telefon 040 781-894. 889 ttVO peč zo centralno kurjavo no drva ali olje, menjam za deske ali les za ostrešje. Vse informacije 031 330-477. nož mMM GRADBENI MATERIAL BUKOVA ali hrastova drvo, z dostovo, prodam. Telefon 5461-039,031 776-591. 856 ŽLEBOVE, 32 m, z vsemi dodatki, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5799-075. š 114 HRASTOV suh rezan les, debelina 50 in 30 mm, približno 2 m3 ter suhe smrekove deske, debelino 35 mm, približno 2 m1 in javorove plohe, debelino 80 in 100 mm, približno 1 m3, prodam. Telefon 041 959-108. 914 OPAŽ, ladijski pod, bruno, deske, kamen škrilj, prodam. Telefon 041 637-202. 923 SMREKOVE plohe, deske in jelševe plohe prodam. Telefon (03) 5726-229.2106 DESKE, hrast, brest, bukev in smreka, prodam. Telefon 0317344)17. l185 AKUSTIKA prodam »GRAMATIČNO« harmoniko prodam. Telefon 041271-378. 910 CITRE Fromus, šolske, dunajska uglasitev, prodam za 100.000 SIT. Telefon (03) 5777-371. 915 ŽIVALI prodam S 1.3. pričnem razprodajo enoletnih kokoši nesnic, primernih za zakol ali nadaljnjo rejo. Informacije po telefonu 041 448-292 ali (03) 5472-368. Davorin Deželak, Lopata 41, Celje. n PRAŠIČE, od 30 do 130 kg, mesnate pasme, prodam. Telefon (03) 810-3076, zvečer. JARKICE v začetku nesnosti in peteline za zakol prodajamo. Kmetija Winter, Lopato 55, telefon 031 461-798. 260 KMETUSKA zadruga Laško vam nudi rjave jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677. L127 MLADE psičke, majhne pasme, kodrave, prodam. Telefon (03) 5760-598. 882 MLADE ovčke - jagnjeta, zo pleme ali zakol in 5 brejih ovc, prodam. Telefon (03) 5824-435 ali 031 216-482. asi PLEMENSKEGA ovna z licenco in jagenjčke za pleme ali zakol prodam. Telefon (03) 5484-085,041 944-367. 894 NEMŠKO ovčorko, staro 5 mesecev, prodam ljudem z ograjenim vrtom. Cena 5.000 SIT. Informacije po telefonu (03) 5792-077. 895 ŠTIRI krave, dve telički in tri bikce, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon (03) 5799-195,031 559-983. 899 KRAVO za zakol prodam. Telefon 031 501-430. 924 TEUC0 simentalko, pošno, težko 600 kg, od dobre molznice, brejo, prodam. Telefon 041 833-366. 927 PRAŠIČE, težke od 25 do 140 kg, prodam, možen prevoz. Telefon (03) 5823-229, 041 656-078. 945 BIKCA sivca, frizijka, staro 8 tednov, prodam ali menjam za krmo, les ipd. Telefon 0418154)81. nes ENOLETNO žrebico prodam. Telefon (03) 5731-085. L174 BIKCA in teličko, staro 7 dni, A kontrola, ugodno prodam. Telefon 5794-235. š JAGNJETA, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041759-681. §82 PRAŠIČE, 115 kg, cena 270 SITAg, prodam. Telefon (03) 5726-229. Ž106 ŽREBICO, staro 18 mesecev, hladnokrvno, svinjo, težko 220 kg, prodam. Telefon (03)5453-133. 980 <>>> N.OV.O fb-Gfc V CELJU 5 so nebo. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi stri-ček in brat MILAN GROHAR zOstrožnega (24.5.1912-10.2.2004) Ob tej boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. prijateljem in znancem, ki sle ga v lako velikem številu [»spremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvelje in sveče. Posebej se zaîivaljujemo Domu upokojencev Celje, gospodu župniku, pevcem. Društvu upokojencev Ostrožno in podjetju Veking d. o. o. t Lepo nam je bilo, ko smo te imeli. Zelo hudo nam je, ker smo te izgubili. ZAHVALA Veliko prezgodaj nas je zapustil naš ljubljeni sin, brat in stric MIRKO ŠANTEJ (1967-2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in Mirkovim sošolcem, ki ste ga skupaj z nami pospremili k zadnjemu počitku. Hvala tudi vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej topla zahvala patru Karliju za sveto mašo, obred in občuten govor, teti Mimici za poslovilne besede ter moškemu pevskemu zboru Razbor za lepo odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste delili te boleče trenutke z nami. Žalujoči vsi njegovi. Pomladno sonce greje naše griče, a tebe, mama, več med nami ni. Zaman te čakamo -naš up in naša sreča, s teboj najlepši so spomini ŠIL (K. P.) ZAHVALA Ob bridki, neizmerni bolečini, ko se je od doma za vedno poslovila naša nadvse draga, ljubljena mamica, stara mama, babica in prababica FRANČIŠKA KRIVEC st. z Velike Ravni 5 pri Novi Cerkvi (1914-2004) se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam priskočili na pomoč, nam izrekli sožalje, mami v slovo poklonili prelepo cvetje, sveče in darovali za svete maše, se pridružili molitvi in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu dekanu Alojzu Vicmanu za ganljivo pogrebno slovesnost s sveto mašo, za molitev in besede tolažbe, cerkvenemu mešanemu zboru za prelepo petje med mašo, organistki Jani in za slovo ob maminem grobu. Iskrena hvala g. dr. Dordeviču in gospe dr. Govčevi iz ZD Vojnik in Društvu upokojencev Vojnik. Hvala tudi Katici Pešak za besede slovesa. Hvala prav vsem, ki ste imeli našo mamo radi, počastili njen spomin in delili z nami tiho bolečino. V globoki žalosti: hčerka Fančika in sin Stanko z družinama, sin Lojze, ostali sorodniki, vnukinja Minka in mala Adrijana ter vnuk Drago. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate, dragi ate, bo vedno ostal. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata, strica in prijatelja JOŽETA FRECETA iz Krajnčice 1 a v Šentjurju • (7.3.1927-18.2.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo LD Šentjur, kolektivu Brglez Vransko, trgovini Jeršič, g. Tovorniku, policiji Celje in dr. Iliču. Iskrena hvala g. duhovniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za odpete žalostinke, govor pri odprtem grobu ter pogrebni službi Zagajšek. Hvala v n za darovano cvetje, sveče ir Žalujoči: žena Angela, hčerke Jerica, Marija ii Juljana ter sin Viktor z družinami. Pošteno in delovno si živel, pomagal vsem in dobro jim želel... Zdaj lahko boš mirno spal in v naših srcih vedno ljubljen boš ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega in skrbnega ata. dedka in pradedka KAZIMIR JAVIRANTA F se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in nekdanjim sodelavcem Elektra Celje, ki ste se poslovili od njega na pokopališču v Celju, mu poklonili cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se kolektivu Doma starejših Šentjur za nego in skrb. kjer je preživel zadnja štiri leta svojega življenja. Hvala govorniku in prijatelju g. Petni Ojsteršku za ganljive besede, g. kaplanu za opravljen obred, podjetju Cekott iz Šmarja za organizacijo pogreba, pevcem in trobentaču za odigrano žalostinko. Društvu upokojencev Laško, Planinskemu društvu Laško in Območnemu združenju Zveze borcev Laško za zadnji pozdrav s prapori ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Vlado z ženo Nežiko, sin Milan z ženo Brigito, vnukinja Alenka z možem Zvonimirjem, vnuki Dejan z Jerico, Rok z ženo Mojco in Iztok z ženo Milanko ter pravnuki Vito, Žan, Luka, Jan, Maj, Jaša in Nick. Ljubezen, delo, skrbi in trpljenje tvoje je bilo življenje. S svojo toplino si nas osrečiti znal, z delom pridnih rok si nam srečo tkal. Le srce in duša vesta, kako boli, ko več te ni. Za vso dobroto in ljubezen, ati, hvala ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta ter brata JOŽETA TERGLAVA iz Pongraca 62 v Grižah (7.2.1935-17.2.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki boste v svojih srcih ohranili lep spomin nanj. Hvala družini Britovšek, gospe Danici in gospodu Miru Galeši, gospe Mikuljan, gospe Terezi-ki in gospe Anki. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, pevcem, govorniku, trobentaču in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi osebju Splošne bolnišnice Celje in patronažnim sestram ZD Žalec za lajšanje bolečin. Vsem ome njenim in tudi neomenjenim še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Zofka, hčerke Gabrijela, Jožica in Marjeta z družinami, sin Edi ter brat in sestre z družinami. Ž108 Bolečino da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki je ostala, ne da se zapolniti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete ŠTEFKE REČNIK iz. Celovške 1 v Celju (12.12.1930-6.2.2004) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, hkrati pa se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebno se zahvaljujemo dr. Šegoti iz Splošne bolnišnice Celje ter Jožici Kugler za pomoč ob njenih zadnjih dnevih. Hvala tudi govorniku g. Cajšku. župniku g. Čonču za opravljen obred ter g. Planinšku za sveto mašo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni. Ljubezen, delo, skrbi in trpljenje tvoje je bilo življenje, s svojo toplino si nas osrečiti znala, z delom ridnih rok si nam srečo tkala. 1 srce in duša vesta, kako boli, ko te več ni. Za vso dobroto 'n ljubezen, mama. hvala ti. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma z pustila ljuba žena, mama, babica in tašča ALOJZIJA STURBEJ iz Dobovca 13 pri Ponikvi (13.6.1946-9.2.2004) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom i darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lep obred, gospe Hermini Sovič za poslovilne besede, pevcem Rogla, pogrebni službi Gekott ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni. Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi se ne da verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži. več čas jo zanikaš, ker bridko boli. Spomin na vaju ostaja vse dni. V SPOMIN V zgodnji mladosti sta sc od nas poslovila draga brata FRIDERIK FRICI OJSTERŠEK (6.3.1944-24.2.2002) ANTON HORVAT (31.12.1940-16.2.1997) Lepa hvala vsem, ki postojite z lepo mislijo ob grobu in jima prižigate svečke. Vsi, ki smo vaju spoštovali. Bodi naša zvezdica na nebu in pazi na nas. OSMRTNICA Utrujena od bolezni je za vedno zaspala naša ljuba hčerka, sestra, žena in mama DAMJANA KRAJNC rojena Petelinšek Na zadnjo pot jo bomo pospremili danes, 26. februarja 2004, ob 14.30 uri, na celjskem mestnem pokopališču. Žara bo od 11.30 ure naprej v tamkajšnji mrliški vežici. Vedno bo v naših srcih. Vsi njeni. Prižiga se luč spomina v srcu ostaja tiha, skrita bolečina. V SPOMIN 29. februarja 2004 bo minilo 8 let, kar ni več med nami drage žene in mamice ROMANE KOZAR Vsem, ki se je spominjate, iskrena hvala. Za vedno ostajaš v naših srcih. ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 13.2: Jolanda HR1BERNIK iz Vojnika - dečka. 14. 2.: Saša RADIČ iz Sevnice - dečka, Irena REMŠAK iz Gornjega Grada - deklico, Sadije ZUKA iz Celja - deklico. 15. 2.: Alenka SITAR iz Frankolovega - deklico, Sonja BUKOVŠEK iz Laškega -dečka, Renata GRUDNIK iz Velenja - deklico. 16. 2.: Jana HLEB iz Šempetra - deklico, Simona SA-LAMON iz Prevorja - dečka. 17. 2.: Manja ŠKOFLEK iz Stranic - deklico, Mojca ŠVI-GELJ iz Sevnice - dečka, Jožica LEBAN iz Vojnika - dečka, Natalija ŠKRÁBL iz Rogaške Slatine - dečka, Janja CAJNER iz Boštanja - dečka, Mojca RANČIGAJ iz Pe-trovč - dečka, Mojca PUSOV-NIK iz Velenja - dečka. Ružica STOJAKOVIČ iz Petrovč - dečka, Irena GORENŠEK iz Frankolovega - deklico. 18. 2.: Marija UKMAR iz Tabora - deklico. Ina TREBI-ČNIK KNEZ iz Celja - deklico, Nataša PRISLAN z Ljub-nega - dečka. Barbara PAVLIN iz Mozirja - dečka, Ana MATJAŽ iz Šmartnega ob Pa-ki - dečka, Karmen ŠUNTA iz Rateč - deklico, Martina TEPEŽ iz Škofje vasi - dečka, Terezija DUŠIČ iz Polzele - dečka. 19. 2.: Darja OTOREPEC iz Škofje vasi - deklico, Ma- teja MARČIČ ŠKORJANC iz Podčetrtka - dečka, Tanja PUŠNIK iz Vojnika - dečka, Jožica GERŠAK s Teharja -dečka, Nataša KOPRIVC iz Celja - deklico. POROKE Šentjur pri Celju Poročili so se: Janez LAKNER in Marta KOŽEU, oba iz Šentjurja, Boštjan JEGRIŠ-NIK in Tjaša SITER, oba iz Šentjurja, Janko ZALOKAR iz Podpeča nad Ma-rofom in Barbara REPAS iz Celja._ ■ SMRTI Celje Umrli so: Drago FIDLER iz Zadobrove, 42 let, Alojzij KRAMPERŠEK iz Rakovelj, 71 let, Jožef MALGAJ iz Lo-krovca, 69 let, Kazimir VIRANT iz Laškega, Leopol-dina KUNSTIČ iz Podčetrtka, 54 let, Leopold PLEVNIK iz Verač, 77 let, Ana DRAŽNIK iz Zavrha nad Dobrno, 98 let, Branko SAJOVIC iz Slane, 45 let, Genovefa ŽABERL iz Celja, 72 let, Ivan M1KEK iz Vrb-ja, 79 let, Frančiška PRAZNIK iz Konjskega vrha, 81 let. Karolina ZIMŠEK iz Celja, 70 let, Anton PREVOL-ŠEK iz Celja, 40 let, Bogomir DROZG iz Žalca, 44 let, Judita FEKETIJA iz Celja, 54 let, Peter ŠPILJAK iz Celja, 76 let, Martina KOROŠEC iz Ljubečne, 78 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Anton ZUPANČIČ iz Razborja, 66 let, Alojzija ŠTURBEJ iz Dobovca pri Ponikvi, 57 let, Ivan PELKO iz Vrb-nega, 67 let. L ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka HOROSKOP Ona: 1Mi vi boste spustili pomlad v svoje srce in se posvetili partnerju, ki vas zadnje Čase že kar nekako jxigreša. Zdaj bo prišel pm-vi čas, da ponovno obudita nekdanja vroča čustva. On: Pohvalili boste nekoga, ki si tega ne zasluži, in vam bo, na vaše začudenje, to tudi jasno povedal. Tako boste vsaj vedeli pri čem ste, in si ne boste ustvarjali praznih upov. Priložnosti bo še več kot preveč... Ona: Ni se vam treba bati posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. Vseeno se še ne boste odrekli statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot ste vi. On: Želje bodo precej presegale trenutne možnosti, vendar boste ravno zaradi svoje ambicioznosti tudi tokrat dosegli precej več, kot bodo drugi pričakovali. Na~kon-cu boste spoznali, da se je bib vredno potruditi. Ona: Dobro bi bib, če bi vč ustregli tudi kakšni od part ne vih muh. Vsekakor bi bila to cejšnja osvežitev v odnosu, kil nutno prihaja v še er rtih kriz, kipa lahko kaj hitwzn v probleme. On: Na posbvnem področju I ste naredili odločilno potezol vam bo zagotovila kar precejši prednost pred konkurenti, k se vam zadnje čase kar w preveč približali. Ne dajte se hiteti! Ona: Mogoče je prav premi naobveščenost tisto, kar vam vz no kvari odnose s partnerjem. j| glejte mab okoli sebe in kaj hi vam bo vse popolnoma jasno, li redite tisto pravo potezo! On: Vaše razmerje se bo nevl no zamajalo. Če vam je še kajl njega, bo treba napeti vse sile, | cer vam bo trda predla. Dejsi je, da vam jeza in ljubosumje lam le škodita, popravnega izpital DVOJČEK M M STRELEC Ona: Nekdo vam pripravlja presenečenje, v bistvu pa bo presenečen sam. saj ne ve za vse podrobnosti Na koncu se bo vse skupaj obrnilo t/ obojestransko korist, kar je u celotni zadevi še najbolje. Orv Zapletli se boste v prijetno ljubezensko avanturo, pri tem pa nekoliko zanemarili svoje posbv-ne ambicije. Toda nikar se ne obremenjujte, ampak uživajte v trenutku, ki se vam ponuja. Ona: Bodite mab bolj pozoi dopartnerja. ki se zadnje čase p čuti nekoliko zapostavljenega, je zlasti posledica vaše pretirat posbvne ambicioznosti, ki vam cer prinaša obib denarja, izgu Ijatepa drugje... On: Še vedno vam ne bo šel spomina nekdo, ki stega pred kn kim grobo zavrnili Pokličite ga zgladite storjeno napako. Kdo i mogoče pa iz tega nekoč še nek bo... Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi 3. nagrada: tri knjižne nagrade: knjiga Toneta Vrabla Mož treh stoletij Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 4. marca 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 12. februarja. Prispelo je 1236 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 6 Vodoravno: BORIS PAHOR, ARESTANTKA, JAM, ONI, LN, ELISTA, KAČ, CO, TIMUR, MONA LIZA, OMARA, AVAL, BANI, ZNAKI, JL, ERTL, DEPO, ATAIR, STIKS. COLERIDGE, EISAKU, TELEGRAM, KNA, AMI, BASRA, LIGA, INJE, PRVAKOV, SES, JAROST, KRT, ENOST, GAME, NONO, CA, ET, OD, VIHRANI, SOBESEDNIK, TNALA, ATKA. Geslo: Vsakdo se moti, le da se vsak na svoj način. Izid žrebanja: 1. nagrado - knjigo Draga Hribarja Ubežnice iz novinarske beležnice in majico NT&RC, prejme: Jožica Kotar, Pro-seniško 52, 3230 Šentjur 2. nagrado - knjigo Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejme: Marija Štamol, Rimska c. 85, 3311 Šempeter 3. nagrado - knjigo Toneta Vrabla Mož treh stoletij, prejmejo: Berta Jakelj, Trubarjevo naselje 16, 3272 Rimske Toplice, Jure Pešak, Kersnikova 29, 3320 Velenje in Marjeta Jurko, Klane 74 a, 3204 Dobrna. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti. 23 24 25 KUPON Ime in priimek: Naslov: _ Davčna številka: Ona: Vse prehitro boste pozabili na svoje obveznosti in se prepustili lahkotnemu življenju. Res je, da v tem načinu ne boste našli nikakršne sigurnosti, vendar se boste zabavali kot še nikoli doslej. On: Ponovno se boste pošteno izkazali na posbvnem področju, kjer ste zadnje čase brez kakšne prave konkurence. Pri svojem uspehu pa nikakor ne boste pozabi- te, kise magali. mpnte %po- Ona: Prihaja ugodno obdol da se poskusite na področju, vas že dolgo mika. Zajela va prava delovna mrzlica. A n ne pozabite na prijatelje, saj i lahko dober nasvet, šeboljpa moč. izdatno pomaga pri čevanju načrtov. On: Le stežka se boste izti iz objema nove partnerke, vet je zdaj odličen čas za posbvne i črte, ki bi jih bib škoda prepi drugim Pokličite prijatelja, ki je obljubil pomoč. LEV I VODNAR Ona: Prijatelji se bodo pošalili na vaš račun, vendar jim tega ne boste zamerili, saj boste tudi sami kaj hitro postali presneto dobre volje. Pozabite na pretekle spodrsljaje in se podajte i> lepšo prihodnost. On: Kriza na ljubezenskem področju bo počasi minila, saj boste srečali neznanko, ki vam bo med kramljanjem v dvoje postajala vse bolj všeč. Na težave boste pozabili in si i/ mislih že gradili gradove i> oblakih. Ona: Presenetili boste svojega partnerja in to na način, ki ga bo spravil v izredno dobro voljo. Konec tedna bosta preživela skupaj, kar bo vsekakor še dodatno pozitivno vplivalo na vajino razmer- Orv Postajate vse bolj i in naveličani utečenega življenja, zato je skrajni čas, da storite kaj za svojo prihodnost. V življenjskem ritmu si privoščite malo spremembe in videli boste, da bo takoj veliko bolje. Ona: Naleteli boste na neprii kovane ovire, kar pa vam bodi le še več energije in vztrajnosti. Ti nutno ste pač v obdobju, ko eni I stavno nepoznate poraza in w| še tako težke naloge ne morejo vi Orv Po glavi se vam motajo prn presenetljive misli. Pa se vam n zdi, da ste kljub vsemu le mem preveč optimistični? Sestopite z M šokih oblakov na trdna tla, dri gače se vam bo to v prihodnje 1 maščevalo. Ona: Čim prej naredite koni, tej smešni zvezi, saj vam prinesla nič drugega kot razočS ranje. Le kdaj se boste končno & vedali, da je čas denar? In niki se ne pritožujte, saj je krivda zlt> On: Kmalu bostepostavljenipr» veliko in zahtevno nabgo, od W tere bo y veliki meri odvisen nt daljnji razvoj situacije. Za potna boste prosili nekoga, ki stega & pred kratkim precej zanemarjali Težko bo... POMOČ: TEKTIT-obsidianu podobna kamnina, TRAMPER-ladja brez voznega reda, OLAF-norveški kralj, RABARBARA-azijska rastlina, KNAP-rudar PMMMMN 11.00.13.20.15.40.18.00,20.30.22.50 Hladni vrti JiSfi. 17.00, im.23.20 Palača strahov 1120 13.30 16.00.18.30.2040.23.00 HM 1710.20.20,23.30 Udana doba 10.20.14.40 14.50 19.10 16.50,21.10,27.50 Škrat 12.00 1420 1640,1850 Velika riba 21.00,23.40 Reševanje malega Nema 10.30. 12.40. 15.30 i KOLOSEJ 12.30.15.20.18.10.21.00.27.i0 Hladni viti J4JC.17.20,20.30,23.40 12.40.14.50 17.00.19.10,21.20.23 20 J1M, 16.10.18.40,21.10,00.00 počitniški program: četrtek četrtek Medvedek Pu nedelja Pod njenim oknom Bilo je nekoč v Mehiki RTC UNIOR ZREČE Modeli stare Sole SOBOTA Modeli stare iole 20.00 Poslednji samuraj VELENJE Četrtek Očkov »rtec 18.00 Teksaški pokol z motorko 20.00 Dergi in Roza v kraljestvu svi Poslednji samuraj Dergi in Roza v kraljestvu svizca 20.30 Teksaški pokol i motorko 22.30 Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev mala dvorana: 1630 Očkov vrtec «30 Teksaški pokol z motorko 20.30 Poslednji samuraj 23.30 Dergi in Roza v kraljestvu svizca SOBOTA Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev Teksaški pokol z motorko Poslednji samuraj 16.00 Očkov vrtec 18.00 in 23.30 Dergi in Roza v kraljestvu svizca 20.00 Art kino: DogvWe NEDELJA Dergi in Roza v kraljestvu svizca Teksaški pokol z motorko Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev Poslednji samuraj 21.00 Art kino: Dogvite PONEDELJEK 2030 Teksaškipokol zn Dergi in Roza v kraljestvu svizca pred slovenskim startom Kot rit in sraji mala dvorana: Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev 10.00 Knjižnica Laško___ Igroteka brskamo po zanimivih CD-jih, izbiramo naj knjigo 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje_ Predstavitev likovnih zvezkov »Galerija Imaginaire« zvezke bo predstavila dr. Irene Razstava društva Šaleških likovnikov odprtje razstave 19.30 SLC Celje ___________ D. Auburn: Dokaz predpremiera za oboama četrtek 19.00 Knjižnica Šoštanj Recitatorska delavnica pod vodstvom Kajetana Čopa 10.00 Kulturni dom Slovenske __ Konjice _ LG Jure Pengov Ljubljana: Obljuba strahov otroški lutkovni abonma 10.00 Večnamenska dvorana Kulturnega doma Zreče Letni občni zbor DU Zreče 18.00 Knjižnica Laško_ Pogovor o knjižnih novostih 18.00 Skomarska hiša Slovenski citrarski kvartet, gostje kvintet Dori koncert 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki MPZ Svoboda iz Šoštanja 19.30 SLG Celje_ D. Auburn: Dokaz abonma sobota večerni in izven 20.00 KLjUB Celje____ Hladno pivo koncert legendarnih pankerjev s Hrvaške 20.00 Dom kulture Velenje_ 22.00 Klub Central (bivša Madrugada) Zoran Predin i koncert 9.00 Knjižnica za mladino Velenje Otroški živžav dve uri pravljic, ustvarjanja in zabave za najmlajše Razstave Galerija Mik: razstava likovnih del, slike akademskega slikarja Milana Ri-javca iz Ljubljane, do 24.3. Knjižnica Gimnazije CeljeCenter fotografska razstava Vodnjaki Slovenije, avtorja Francija Horvata, do 16.4. Špesov dom starejših občanov Vojnik: razstava slik na steklo Vesne Krav-car iz Ljubljane, do 8.3. Pokrajinski muzej Celje razstava Ku-harca - kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja avtorja mag. Vladi-mirja Šlibarja, do 31.10. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del, akvareli in pasteli Sava Kureta iz Celja, do 31.3. Etol Škofja vas: razstava slik, olja na platno Aide Posavec iz Ljubljane, do 31. 3. Galerija likovnih del mladih. Stari grad Celje: razstava likovnih del učencev OŠ Livada Velenje, do 6.3. Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna razstava del Franka Vecchiete, do 6.3. Galerija KC Ivan Napotnik Velenje, razstavišče Barbara: razstava Infinitum Darka Slavca, do 10.3. Osrednja Knjižnica Celje: razstava Od pšenice do kruha, avtorice Tatjane Kač, do 26.3. Avla SB Celje: razstava Svptnvni dan bolnikov, do 29.2., razstava Biološko in kemijsko eksperimentiranje gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole od 1. do 15. 3. Zgodovinski arhiv Celje: razstava V hiši mojega očeta je mnogo bivališč... O porušenih celjskih cerkvah, do 30.4. Kulturni klub Ivan Cankar Celje: razstava likovnih del (reliefne slike na kovini) Draga Bukviča iz Hrastnika, do 31.3. Razstavni prostor Cinkarne Celje: razstava Vodnjaki, umetniške fotografije Francija Horvata iz Celja, do 29.2. Galerija Otto Škofja vas: prodaj na razstava likovnih del, slike Vesne Filipič, do 29.4. Galerija Borovo: razstava skulptur Branka Rojca, do 30.3. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine. Vinoteka Slovenske Konjice: slikarska razstava članov društva konjiških likovnikov. Salon pohištva Tripex Celje: stalna razstava likovnih del Vlada Geršaka. Galerija Vlada Geršaka Celje: stalna razstava likovnih del Vlada Geršaka. mmmmmsmm. iiMigwwiiiira Kulturni^ Vglenje Pravljične ure v Kulturnici - v- ko soboto od 10.30 do 11.15 Gledališka skupina Fedra: Naše življenje, gledališka igra, četrtek ob 18.00 Šport med počitnicami: namizni tenis, do sobote (brezplačno) Prijave za jezikovne tečaje: nemščine, angleščine, španščine, francoščine, italijanščine, portugalščine Informativni pogovor in vpis novih članov v gledališče SLA Stalnice Vadba: taedo, ponedeljek in sreda od 19.00 do 22.00 Slikarska delavnice Mravljica, vodi slikar Stane Petrovič, četrtek od 16.00 do 19.00 Dvorana, gledališki atelje, četrtek ob 14.00 Kreativne delavnice, vodi Barbara Zupane (brezplačno), petek od 16.00 do 18.00 Brucovanje Igrajo-Barni band in Šank rock sobota ob 21.00, Kulturni dom Šentjur Stalnice ŠKMŠ: - četrtek ob 19.00 v P2: vadba ten-zegritete - sobota ob 14.30 v OŠ Franja Mal-gaja Šentjur: rekreacija rSJ-nioa Jezikovni tečaii: Španščina: četrtek ob 16.30 Italijanščina: sreda ob 17.00 Stalnice: Meditacija: ponedeljek ob 19.30 pevske vaje: sobota ob 15.00 namizni tenis, šah, tarok: nedelja ob 16.00 Otrokovo okolje, vrtec Tončke Cečeve iz Celja odprtje razstave 19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje Dr. Božo Repe: Rdeča Slovenija predstavitev knjige in pogovor z avtorjem, ki ga vodi Ljerka Bizil 19.30 Narodni dom Celje__ 9. Avsenikov abonma polk in valčkov koncert 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku B. Š. Žmavc: Kdo bo mami povedal pravljico? pravljična ura 18.00 Dvorana zveze kulturnih društev Celje_ Občni zbor Celjskega literarnega društva 19.00 Dom Sv. Jožef___________ Nikodémovi večeri predavanje mag. Vide Toma-žič: Ljubezen je povzročila bolečino in bolečina je povzročila ljubezen 20.00 Galerija sodobne Celje_ Demonstracija obrtnika: frizer 20.30 Borza cafe Ustvaijalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica Predšolski in mlajši šolski otroci: ponedeljek od 17.00 do 18.00 Predšolski otroci: torek od 16.30 do 17.30 Starejši šolski otroci: torek od 18.00 do 19.30 Mlajši šolski otroci: sreda od 16.30 do 17.30 Oblikovanje gline Šolski otroci: ponedeljek od 18.00 do 19.30 k MTERI1ET KRVRRIIfl STR11E * STRÍ1ET0UR UR. CELJE Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Galerija Stane: Razstava »Brazilija«: avtor Andrej Kramer Internet Stane: odprto tudi ob nedeljah od 16.00 do 22.00 Napovedujemo otvoritev Cyber fight room Stane i.filter-slovenia.org Klub gj Smeh ^ Stalnice: delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita ponedeljek ob 13.00 gledališke delavnice sreda ob 13.45 pomoč pri učenju četrtek od 11.30 do 15.30 Dance flor študentski žur z... petek ob 21.00 Heavy metali night: sobota ob 21.30 Rekreacija: petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji badminton od 18.00 do 19.00 odbojka od 19.00 do 20.00 košarka od 20.00 do 21.00 petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom kegljanje od 19.30 do 21.00 BBSS Xodo baino koncert mešane brazilsko- slovenske zasedbe ■MMMMMMMMMHMB» Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 15.556 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si JEMM Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Žlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 toc (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 SD. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 548-49-74 JXJ± nZLEZE Preklop na zabavo Gaudeamus igitur Borut Alujevič soprogi Miki: »Hvala, ker si zdržala z mano tudi 13. Dneve komedije!« Celjski igralec Damjan Trbovc (v ozadju izvoljenka njegovega srcá Tina Gorenjak) z režiserjem Janezom Lapajnetom (desno): »Danes pa ni tukaj ministrice Rihterjeve, da bi jo vprašal, če še hrani tisti kamen, ki si ga ji podelil na filmskem festivalu v Celju.« Žirija: Tomaž Simon. Janez Ber-mež, Slavko Der-žek:«Tudi božji mlini meljejo počasi.« ste bili POŠKODOVANI PORAJAVA VNEZG0D|? Ko igralci umolknejo, je to znak, da jih je dobro za nekaj časa pustiti pri miru, da zlezejo iz namišljenih likov z odra v svojo kožo in šele potem pokažejo pravo barvo. Zgodilo se je na Dnevih komedije 2004 med gostoljubnimi organizatorji, v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, na pustno nedeljo, ko je bila prohibicija ukinjena. Vse dogajanje je vse dni »v živo« beležil jubilant, 50 let star Radio Celje in dva fo-toreporterja, Edo in Aleks. Da 13. Dnevi komedije ne bi šli v pozabo, smo preklopili glavo na zabavo. Igralec, žlahtni komedijant in žirant Janez Bermež Ivu Godniču:»A dej, no, ti boš pa raje šampanjček?Te ne kuha več? Jaz bom pa pivce za živce. Ne veš, kako naporno je biti v žiriji!« Vplivni Dušan Drofenik je bil izredno ponosen na svojo hčer, ki ga je elegantno odpeljala na plesišče in zavrtela v ritmu dunajskega valčka. Tako je vsaj za trenutek pozabil na svoje naporne službene obveznosti. ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? pb celje, Ljubljanska cesta 20 BREZPLAČNA Q8Q 1314 Pa je še enkrat minil težko pričakovani maturantski ples I. gimnazije Celje, na katerem je brez dvoma plesalo največ otrok znanih ter vplivnih Celjanov. Zato verjamemo, da nam bo šola dala lepo število zdravnikov, bančnikov, odvetnikov, podjetnikov in morda celo županov. Večer je seveda minil brez škandalov, pretirane pijanosti in prevelike treme, dijaki so ponosno razkazovali svoje drage obleke, lepotička Iva Štefanič je zbujala zavist pri svojih prijateljicah, starši pa so ponosno spremljali pester program in se spominjali svoje mladosti. IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ Mišo Toplak, lastnik Top Fita, je imel na plesišču odlično inštrukt Svojo hčer Kajo, članico plesne skupine Topfit Divas. Na koncu je Kaja tako zelo zadovoljna, da ga je že povabila v svoje vrste, kjer že vsega začetka manjka postaven mladenič. Bivše dekle Primoža Pogelška, nekdanjega basista skupine Nude. Bivša ljubezen Dejana Pušnika, druge violine ZPO in sedanjega fanta televizijke Tine Huremo-vič. Nečakinja Iva Umeka, direktorja Založbe kaset in plošč Slovenija. Sestrična Luke Umeka, kitarista skupine Nude. Nečakinja Ivana Pfeiferja, direktorja ZPO. Pa naj še kdo reče, da mladenka Nina Umek, ki je na maturantskem plesu spremljala svojega mlajšega bratca, ni ženska vseh žensk. njo, smo se sprva prestrašili. Ko smo med obiskovalci zagledali znamenitega primarija Vladimirja Webra, ki je na svet spravil na tisoče drobnih Celjanov in Celjank, pa nam je bilo takoj lažje pri srcu. Hvala bogu, da je otroček v trebuščku ostal do konca, saj je imel Weber s seboj le fotoaparat. ■•M»