o delavska enotnost 8. X. 1977 - ST. 40 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN glavni urednik: ODGOVORNI UREDNIK: VOJKO ČERNELČ BOJAN SAMARIN ^ JANEZ BARBORlC: OD SKLEPA DO SKLEPA Inventura sklepov 8. kongresa ZSS naj bi pokazala, kaj smo že naredili, kaj lahko še naredimo v letu, ki je Pred nami, in česa zaradi različnih vzrokov ne bomo hiogli opraviti. ‘ Razumljivo pa je, da sklepi ne zavezujejo samo republiškega sveta in republiških odborov sindikatov, ampak sindikalne organizacije na vseh ravneh. Veliko sklepov smo že uresničili, prav gotovo jih bomo Po kongresa še več. In zato smo se s predsednikom RS Janezom Barboričem pogovarjali predvsem o sklepih, ki še niso uresničeni. Pač zato, da bomo na kongresu ■ahko dejali, da smo naredili več, kot kaže sedanja inventura. Stran 5 Svečar z »Deklice« iii iiiiiiiiiiiiijirTM v- ;. Jože Pečar je Izolan že skoraj dvajset let. Prav toliko časa, razen treh let, ko je »navigal« na neki švicarski ladji, je ribič pri Delamarisu. Govorica ga izdaja, da ni pristni Primorec. »Vrhničan sem«, je povedal in dodal, da ga je morje vedno privlačilo. Ko je Industrija usnja Vrhnika pred dvajsetimi leti v Strunjanu gradila počitniški dom, se je odločil. Zapustil je gradbišče, podjetje in domači kraj. Naselil se je v Izoli, se zaposlil in si čez čas ustvaril družino. Na Delamarisovih ribiških ladjah in na švicarski tovornja- j^OGRAJSKI SESTANEK O EVROPSKI VARNOSTI IN SODELOVANJU_ ZA BOLJŠO prihodnost evrope ge kongresnem centru Sava v Novem $ta se je v torek začel beograjski se- s0(, 0 vprašanjih evropske varnosti in pr ® 0vanja. Na njem bodo pooblaščeni adele-aVr|iki zunanjih ministrov 35 držav f°delov_ vnil Aiu-enk (vseh evropskih držav razen do kaniie’ Poleg njih pa ZDA in Kanade) bru 0.nca leta, morda pa celo do srede fe-kotorla Prihodnje leto, z različnih zornih lej J. obravnavali vsebino sklepne listine, ,1° 1- avgusta 1975, ob koncu helsin-dei0 onference o evropski varnosti in so-f>rer|!?niu> slovesno podpisali vodilni bo ? . Vniki držav udeleženk. Razprava do^jola dosedanje uresničevanje tega Wa brenta in že dosežene rezultate, poleg vali k k- tUck nove ukrepe, ki naj bi prispe-čeVa . rejšemu in bolj celovitemu uresni-Prlporočil iz Helsinkov, terj ana razprava, ki traja te dni in v ka-Pou 0,olajejo vodje vseh delegacij, bo ležen . a> s kakšnimi stališči so prišli ude-delo b' sestanka v Beograd. Nadaljnje lil° t o Poglobljeno in vsestransko osvetli (j0 1 VSe podrobnosti, pripeljalo pa naj 1tiemkl0v*b skupnih stališč, do novega po-djetn ?neSa Prispevka k širšim prizadeva-v$esf a Večjo varnost in bolj vsebinsko in Zač n uC° sodelovanje, Pečat etku beograjskega sestanka je dala Poslanica predsednika Tita, na ve- liko pozornost med udeleženci pa je naletel tudi pozdravni govor podpredsednika ZIS in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča. Predsednik Tito je v poslanici zapisal, da sta helsinška konferenca in na njej sprejeti dokument dolgoročna podlaga in realen program za krepitev varnosti in vsestranskega enakopravnega sodelovanja. V minulih dveh letih so bili doseženi pomembni rezultati pri uresničevanju tistega, kar »smo pred dvema letoma slovesno sprejeli v Helsinkih«, je podčrtal Tito. »To opogumlja, vendar ne moremo biti zadovoljni z dejstvom, da so bila pri uresničevanju sklepnega dokumenta omahovanja, da je bilo premalo celovitosti in doslednosti. Posebno skrb vzbuja to, da se odnosi na nekaterih pomembnih področjih razvijajo v nasprotju s pričakovanji, ki smo jih skupaj gojili in izrazili v Helsinkih. Tu predvsem mislim na vojaške vidike varnosti, na nadaljevanje čedalje večje oboroževalne tekme, ki ne poglablja samo nezaupanja, temveč grozi, da se bo izmaknila sleherni človeški kontroli.« . Po besedah predsednika Tita, zapisanih v poslanici beograjskemu sestanku, so očitno potrebna večja prizadevanja vseh držav za bolj učinkovito izvajanje zgodovinskega programa iz Helsinkov. Prav zato je naloga beograjskega sestanka izredno pomembna. Celovito, odkrito in pravično je treba obravnavati tisto, kar je bilo opravljeno doslej, ter s potrpežljivim delom in potrebnimi ukrepi spodbuditi bolj dinamično in celovitejše uresničevanje sklepnega dokumenta. Predsednik Tito je v poslanici izrekel tudi prepričanje, da bodo na beograjskem sestanku prevladovali politični realizem, državniška odgovornost in medsebojno spoštovanje. Pozdravni govor Miloša Miniča je bil obenem pregled mednarodnega položaja, v katerem poteka beograjski sestanek, in zaokrožen pogled na vprašanja, s katerimi se bo ukvarjalo to zborovanje. Doslej so bili doseženi pomembni uspehi, ki jih ne bi smel podcenjevati nihče, vendar vse to ni izpolnilo vseh pričakovanj evropskega in svetovnega javnega mnenja. »Zato sem prepričan,« je poudaril Minič, »da smo na ta sestanek prišli vsi z dovolj dobre volje in pripravljenosti, da bi čimveč prispevali k zagotovitvi bolj doslednega in intenzivnega izvajanja prevzetih obveznosti.« Naloga udeležencev beograjskega sestanka je zdaj, da bodo potrdili takšna optimistična pričakovanja in da bodo napravili resničen korak naprej, v boljšo in lepšo prihodnost Evrope in vsega sveta. VLADO BARABAŠ Razčlemba Prizadevanj o u'ra^e-so se območni posveti ž6nfSničevaniu zakona o zdru-skio^1 delu, uresničevanju drurVhV 8' kon9resa ZSS in še SDrpiLuSklepov ter usmeritev, tele J-h'h v družbenopolitičnih Pos 'b in organizacijah. Vseh rneiinitov bo trinajst. Njihov te-namen nikakor ni samo arnDaj^6 ° trenutnem stanju, hitev L-9re Predvsem za razčle- Vseh okSkrih prizadevani v ^ ' Več na 2. strani či, na kateri je v treh letih obplul svet, je dodobra spoznal sončne in senčne strani tega poklica. Senčnih je kar veliko, za marsikoga preveč — osip mož z ladi j je precejšen — toda Pečar si je od malega želel biti ob morju in na morju. Tako je od navadnega ribiča po letih izkušenj pririnil do svečarja in strojnika. Na debelem morju pa ni hotel ostati, čeprav bi imel boljši zaslužek. »Predolga je odsotnost od doma,« je pojasnil. »Šel sem »navigat« samo toliko, da spoznam morje in svet, tokrat, ko je bil sin še majhen.« Jože Pečar kot svečar je anahronizem v modernem ribištvu, opravlja delo, ki je drugod že izumrlo, kajti redkokje še lovijo ribe ponoči. Pri nas pa je ulov odvisen v dokajšnji meri tudi od svečarjevega znanja in spretnosti. Svečar je tisti ribič, ki sedi v čolnu z močnimi lučmi (vsaka barka ima dva čolna) ter vso noč v ritmu gibanja ribje jate vesla proti ribiški ladji in vabi za seboj jato rib. Delo je zoprno, natančno, zahteva veliko izkušenj, ki pa pogosto, če se dvigne burja ali pripodi velika riba, ne zaležejo veliko. Kljub temu, da je ponosen na bogate delovne izkušnje. Pečar z veseljem pričakuje, da bo podjetju uspelo kupiti nove, moderne ladje za dnevni lov, da bo lahko delal podnevi, kot delavci v drugih poklicih. »Zaslužek?« — »Navadni ribiči zaslužijo med 3500 do 4000 dinarji, jaz pa sem lani v poprečju zaslužil 5600 dinarjev na mesec. Seveda morate upoštevati, da se v dnevih, ko lovimo — začnemo štiri dni po polni luni in nehamo štiri dni pred polno luno, to je kakih 20, 21 dni v mesecu —delovni dan raztegne včasih tudi na dvajset ur ali na nekaj dni skupaj.Redkokdaj pa je krajši od dvanajstih ur.« Zaslužek ni posebno velik in ker Pečarjeva soproga zavoljo zdravstvenih razlogov ni zaposlena, so tolikšni dohodki za tričlansko družino v resnici premajhni. »Pomagam si tako, da hodim včasih honorarno delat k nekemu tukajšnjemu mizarju. Pomagajo si kajpak tudi drugi ribiči, moji tovariši. Večinoma imajo svoje, male mreže in čolne, pa lovijo ribe ob obali in jih prodajajo.« »Toda delo »danes« je lažje, kot je bilo »včeraj«? — »Prav gotovo ni primerjave. Tistikrat, ko sem prišel k Delamarisu, smo na nekaterih ladjah že montirali motorje za vleko mrež, na nekaterih pa smo jih na krov vlačili že z rokami. To je bilo težaško delo... Sonarjev, ki jih ima danes vsaka barka in še po en čoln, pa še nismo imeli in mreže smo metali na slepo srečo, pogosto za nekaj sardel. Sedaj pa žal spet krepko zaostajamo za drugimi ribiškimi narodi in naš trud še zdaleč ne zaleže toliko kot trud ribičev, ki love z moderno opremo.« »Kdaj boste pri Delamarisu premostili zaostanek?« — »Bomo, v nekaj letih.« B. RUGELJ PRED 10. OKTOBROM; DNEVOM KOVINARJEV JUGOSLAVIJE___________ Delo in ustvarjalnost Pogled v kongresno dvorano med plenarno sejo, na kateri je govoril vodja jugoslovanske delegacije Milorad Pešič — Telefoto: TANJUG Na slavnostni seji zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, ki bo v ponedeljek v Zagrebu, bodo 10. oktober proglasili za dan kovinarjev Jugoslavije. Tega dne leta 1910 se je namreč tovariš Tito včlanil v Zvezo kovinskih delavcev Hrvaške in Slavonije. Željo, da bi 10. oktober proglasili za dan kovinarjev Jugoslavije, so izrazile številne delovne in sindikalne organizacije, ustrezen predlog pa je podprlo 144 osnovnih organizacij sindikata, ki povezujejo več kot 320.000 članov. Pred nedavnim je tovariš Tito v Zagrebu sprejel delegacijo kovinarskih delavcev Hrvaške, ki ga je seznanila s programom manifestacij kovinarskih delavcev iz vse države. Na slavnostni seji bo o Josipu Brozu Titu kot kovinarju in revolucionarju govoril Rade Gfleb, predsednik ZO Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije. Dan kovinarjev pa naj bi v prihodnje slavili kot najširši pregled dela in ustvarjalnosti vseh kovinarskih delavcev pri nas. Na svečano sejo so poleg 1.088 delegatov, ki bodo predstavljali blizu 700.000 kovinarskih delavcev, povabili tudi številne goste, med njimi predvsem najbolj znane in še živeče kovinarske delavce-revolucionaije. V sklopu letošnjega dneva kovinarjev se je že začelo 11. zvezno tekmovanje kovinarskih delavcev Jugoslavije, na katerem v devetih strokovnih veščinah sodeluje 272 delavcev iz vseh republik in pokrajin. Najbolje uvrščeni bodo prejeli ročne ure, osebno darilo predsednika Tita. Vsebinsko obogatitev praznovanja dneva kovinarjev bodo tudi razstava delavske ustvarjalnosti, srečanja delavcev-slikaijev, besednih umetnikov, športnikov in drugih. Na dveh posvetovanjih pa bodo spregovorili o posodabljanju, združevanju in organiziranosti jugoslovanske kovinske industrije oziroma o oblikovanju dohodkovnih odnosov in delitve po delu na podlagi določil zakona o združenem delu. S. J. KAJ SMO STORILI.. Razčlemba prizadevanj V teh dneh potekajo posveti o uresničevanju zakona o združenem delu in uresničevanju sklepov 8. kongresa ZSS, nalog sindikatov po javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, usmeritvi dela RS ZSS v letu 1977, stališč in sklepov 8. seje CK ZKS in 29. seje predsedstva CK ZKS ter poročilu predsedstva Socialistične republike Slovenije o temeljnih vprašanjih družbenega življenja in razvoja Socialistične republike Slovenije in o študiji Edvarda Kardelja »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.« Posveti so organizirani po medobčinskih območjih, spodbudila pa sta jih centralni komite ZKS in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Osnovni namen teh posvetovanj ni samo poročanje o trenutnem stanju pri uresničevanju zakona o združenem delu, ampak predvsem razčlenitev konkretnih prizadevanj na tem področju v vseh okoljih. Zato so posvetovanja predvidena tako, da na njih predsedniki občinskih svetov ZSS —oziroma sekretarji komitejev občinskih konferenc ZKS ocenijo uresničevanje zakona v občinah. Da bi bila posvetovanja čimbolj konkretna, bodo na njih spregovorili tudi predstavniki nekaterih OZD o izkušnjah in problemih pri uresničevanju zakona. Največ pozornosti na teh posvetovanjih posvečajo naslednjim vprašanjem: — nalogam pri uresničevanju zakona o združenem delu, — nalogam pri uresničevanju samoupravnega družbenega planiranja, — nalogam pri uresničevanju politike gospodarske stabiliza- tije, — uresničevanju nalog v kadrovski politiki. Svoj namen bodo posvetovanja dosegla le, če bodo čim manj formalna in statistična in če bodo udeleženci izluščili temeljne probleme delavcev v posameznih okoljih ter opozorili na pozitivne primere, ki naj bodo v pomoč, oporo in izkušnjo drugim, ter realno ocenili objektivne težave, na katere so morebiti naleteli pri uresničevanju sprejete politike in zakona o združenem delu. Na teh posvetovanjih bi bilo potrebno opozoriti na odpore, ki v raznih oblikah ovirajo hitrejšo samoupravno preobrazbo v vseh okoljih, in identificirati nosilce teh odporov. Seveda pa na posvetih ni mogoče razčiščevati posameznih »drobnih« vprašanj, ki se te dni pogosto pojavljajo v razpravah in jih ponekod prikazujejo kot oviro za uresničevanje zakona. Na posvetih je potrebno globalno oceniti tudi sedanje stanje, predvsem s stališča položaja delavcev v združenem delu in njihovega vpliva na odločitve na vseh ravneh. Nazadnje so posvetovanja tudi mesto in priložnost za dogovor o vsebinskih poudarkih prihodnji aktivnosti in usmerjanju akcij Zveze komunistov in sindikatov na tem področju družbenopolitične dejavnosti. IVAN GODEC S SEJE KOMISIJE RS ZSS ZA OBVEŠČANJE IN POLITIČNO PROPAGANDO Območni aktivi organizatorjev obveščanja Za politično in delovno povezavo med organizatorji obveščanja in varniškimi novinarji__________________________________________________ to- Na seji komisije RS ZSS za obveščanje in politično propagando, ki je bila prejšnji petek v Tovarni avtomobilov v Mariboru, so osrednjo pozornost posvetili pripravam v zvezi z ustanavljanjem območnih aktivov organizatorjev obveščanja ter urednikov in novinarjev glasil OZD ter bližnji proslavi 30-letnice tovarniškega tiska pri nas. Te dni so se začeli območni seminarji (vseh bo 12), ki sta jih pripravila komisija RS ZSS za obveščanje in politično propagando ter aktiv novinarjev glasil OZD pri Društvu novinarjev Slovenije. Seminarjev se bo predvidoma udeležilo okrog 500 organizatorjev obveščanja in tovarniških novinarjev. Ti se bodo prvič politično in delovno povezali ter navezali tesnejše stike z ustreznimi komisijami pri občinskih svetih zveze sindikatov in občinskih komitejih ZK. Področni aktivi naj bi v prihodnje postali osrednje mesto in način za družbenopolitično in strokovno izobraževanje organizatorjev obveščanja ter uradnikov in novinarjev glasil OZD. IMAJ OSTANE MED NAMI Sarajevski »Hipnoti-zam« v malih oglasih ponuja svojo najnovejšo knjigo »Učenje u snu«. Mnogi mrzlično pričakujejo, kdaj bo ta ugledna hiša izdala še knjigo »Delo med spanjem«. Na nedavni seji RO sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije so govorili o samoupravnem sporazumevanju o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Po več kot enourni razpravi o tem, ali je Alpe Adria kršitelj samoupravnega sporazuma ali ne, so se na koncu dogovorili, da bodo do prihodnje seje pripravili vse informacije, ki so potrebne za takšno presojo. Velja pa poudariti misel, ki jo je na seji RO izrazila sekretarka RO Nataša Pobega, da v prihodnje ne smemo biti tako strpni do kršiteljev, kot smo bili letos, kajti to je razvrednotenje samoupravnega sporazumevanja. Komisija za pripravo »pripomočkov« pri uveljavljanju delitve sredstev za osebne dohodke je podala delegatom v RO poročilo o dosedanjem delu. Se ta teden bo pripravljen osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke. Osnovne organizacije sindikata se ga bodo lahko poslužile s pridom, je dejal predsednik komisije. Osnutek pa ni nastal v kabinetih, temveč so njegovo učinkovitost in »življenjsko sposobnost« preizkusili v Kompasu — TOZD domači turizem, v mariborskem Certusu, v portoroškem hotelu Palače in v GHP Ljubljana. Se- veda pa so na seji tudi opozorili, da bi bilo zelo napak, če bi določila osnutka v delovnih organizacijah le prepisovali, saj bodo v vseh delovnih okoljih morali glede na lastne razmere in tudi dosedanje izkušnje pri delitvi, sredstev za osebne dohodke uveljavljati delitev po delu, to pa po živem in minulem delu ter glede na obseg in kakovost opravljenih delovnih nalog. Na seji RO so sprejeli tudi informacijo o pripravah na jubilejni zbor gostinskih delavcev. Druga pomembnejša tema je bila razprava o pripravah na proslavo 30-letnice tovarniškega tiska pri nas. Glavni urednik glasila delovne organizacije Borovo Božidar Markotič je komisijo seznanil s pripravami na osrednjo proslavo, ki bo 3. novembra v Borovu, člani komisije pa so goste iz Borova informirali, da nameravamo v Sloveniji to pomembno obletnico prav tako proslaviti delovno, in sicer s. predstavitvijo slovenskega prevoda knjige Toda Kurtoviča o informiranju ter s posvetovanjem o Uresničevanju zakona o zdru-ženem delu in drugih političnih dokumentov v zvezi z obveščanjem. y Petkovo sejo komisije RS ZSS L_za obveščanje in politično propagando je pripravil mariborski aktiv urednikov in novinarjev glasil OZD, izvedli pa delavci, ki se v TAM ukvarjajo z obveščanjem. Ti so člane komisije uvodoma tudi podrobneje seznanili z vsebino in oblikami obveščanja pri njih ter s težavami, s katerimi se ob tem srečujejo. PETER ŠTEFANIČ RO SINDIKATA DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE V VSAKI TOZD DELITI PO DELU O kršiteljih samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke — Ocena javne razprave o »štirih« zakonskih osnutkih — Dogovori o zadnjih pripravah na zbor gostinskih delavcev na Bledu __________ _____ Gostinski in turistični delavci se bodo zbrali na Bledu 13. in 14. oktobra. Spregovorili pa so tudi o pripombah osnovnih organizacij sindikata k osnutku zakona o delovnih razmerjih, o referendumu, o organu samoupravne delavske kontrole ter volitvah in odpoklicu individualnih poslovodnih organov. Razprava v osnovnih organizacijah je bila bogata. Največ pa so imeli pripomb na tista določila, ki urejajo delovni čas, dopuste in druge pravice delavcev iz dela. M. H. 4.10.1977 se je začel vsebinski del sestanka konference za varnost in sodelovanje v Evropi — Beograd II. Ob tem pomembnem dogodku vas opozarjamo, da o vsem — o evropski varnosti in sodelovanju z nadrobnimi opisi dogajanja v Evropi od Društva narodov, konferenc »velikih treh« med II. svetovno vojno oziroma »velike četverice« po njej, razvoju mednarodnih odnosov v Evropi do helsinške konference, poteku in sklepih helsinške konference lahko preberete v knjigi: Radovan Vukadinovič EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE Delavska enotnost Opozarjamo na poseben dodatek na koncu knjige: Objavljeni so podatki o oborožitvi in stroški za oboroževanje vseh evropskih držav ter ZDA. Kljub omejeni nakladi je cena knjige v slovenščini ista kot za izdajo v srbohrvaščini — SAMO 200 dinarjev! Knjigo lahko naročite na naslov: ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4,61000 LJUBLJANA. Odreži in pošlji NAROČILNICA Nepreklicno naročamo pri TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 __________izvodov knjige EVROPSKA VARNOST IN SODELOVANJE Knjige pošljite na naslov:. Poštna številka, kraj:. Datum:__________________ Čitljiv podpis (z žigom za pravne osebe) Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig. S PLENARNE SEJE RO SINDIKATA DELAVCEV V PROMETU IN ZVEZAH SLOVENIJE SPECIFIČNOST ŠE NI PRIVILEGIJ Osnutki štirih republiških zakonov spodbudili živahno razpravo — Bodo roki zanjo podaljšani? Ob koncu tedna je republiški odbor Sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije na plenarnem zasedanju razpravljal o zbranih pripombah iz javne razprave o osnutku štirih republiških zakonov. Uvodno besedo v razpravo je imel Ciril Koprivc. V razpravi je prevladalo prepričanje, da bodo verjetno roki za javno razpravo podaljšani, saj že dosedanje razprave in razmišljanja kažejo, da bodo potrebne nekatere korenite spremembe zakonskih osnutkov. Nekaj je treba poudariti: morda se je težko pogovarjati o posameznem »specifičnem« zakonu, če nimamo pred očmi kompletne zakonodaje, ki jo največkrat navezujemo na zakon o združenem delu. Dobro, gre za oviro, ki jo je možno odpraviti z izmenjavo mnenj. Ta postopek smo opazili tudi na seji, o kateri poročamo, ko so razpravljavci govorili o dokaj perečem problemu odvzema vozniških dovoljenj profesionalnim šoferjem (in obenem prepovedi opravljanja normalnega dela), če so naredili prekršek na privatni vožnji v prostem času. Videti je, da je za delavce v prometu in v zvezah hud problem tudi nadurno delo, saj ga zaradi specifične tehnologije in zamud, za katere lahko »vemo« že vnaprej, ni moč kar po kratkem postopku vkalupiti v razmere, ki morda veljajo v bolj »umirjenih« panogah. V razpravi smo večkrat slišali izraženo željo, da bi zakonodaja, o kateri so razpravljali, bila urejena tako, da bi delavci v prometu in zvezah imeli vsaj v grobem enak položaj z delavci v drugih panogah. To ne pomeni boja za privilegije, ampak upoštevanje in razumevanje specifičnih delovnih razmer. Na seji je bila tudi zelo živahna razprava o uresničevanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju v lanskem in letošnjem letu. Podatke za razpravo je posredoval mgr. Ivo Pavlič. Tig Tečajniki se bodo spet zbrali v Portorožu Zveza sindikatov Slov6' nije in Republiška kom6' renca ZSM Slovenije te^ njun Center za družben^ izobraževanje bodo pttre dili 28. in 29. oktobra v Portorožu redni dvodnevni seminar za tečajnike njih dvomesečnih politicn1 tečajev. Tečaj bo v okvir« rednega delovnega in i20' braževalnega progra® obeh organizacij in je tokr namenjen izredno aktuauj in zahtevni problematik« družbenoekonomskim o« nosom pri pridobivanju i razporejanju dohodka. Delo tečaja bo zasnovan tudi kot iskanje skupnih od govorov na pismena vpra šanja, ki jih bodo zastavi tečajniki. Tako si bodo tečajniki lahko razjasni ^ mnoga vprašanja, s katerih se soočajo v sedanjem °D' dobju konkretizacije vse' bine zakona o združenem delu. Na seminarju bodo tečajniki poslušali tudi P^e-L vanje o potovanju tovariš Tita v Sovjetsko zvezo, LDR Korejo in LR Kitaj' sko. Prav bi bilo, da bi občinski sveti sindikata in občin' ske konference ZSMS žago tovili kar največjo udele2«. tečajnikov na tem sem narju in v delovnih organ' zacijah poskušali zagotovi udeležencem seminar) prosti petek in povraci^ stroškov. Prijave naj orga' nizatorjem pošljejo do D-oktobra 1977. XIV. politični tečaj v Dolenjskih Toplicah Zveza sindikatov in Zver* socialistične mladine Sloveni) ter njun Center za družben izobraževanje prirejajo^ 1 ^ dvomesečni pohtični tečaj Dolenjskih Toplicah. . Tečaj je namenjen usposa Ijanju vodilnih članov sindik« nih, mladinskih in samoupraV^ nih organov organizacij zdm ženega dela in drugih skupno-sti. Začel se bo v ponedeljeK' 12. decembra 1977 ob 8. uri ' bo trajal do 24. februarja 19 Potekal bo v strnjeni ski) obliki od 7.30 (ponedelpj do 14. ure (petek) ter tudi tn štiri sobote dopoldne. , Kandidat za sprejem v tec je lahko tisti, ki aktivn0^ uspešno deluje v sindikatu, ^ in ZSM oziroma v samoup'3^ nem organu ali drugi sam -e pravni organizaciji in ki K sposobnost ter voljo za nejše družbenopolitično d .-j Praviloma naj ne bi bil star,6t. ne mlajši od 2l ^ Primemo je, da ima izobr poklicne šole ali kvalifikaCl ^ sicer pa stopnja izobrazb6^ nobena ovira. Po svojem ^ lovnem mestu naj izhaja iz od 35 in lovnem mesiu naj . posredne proizvodnje (de* g ki dela pri stroju ali nepost6^ vodi delo v proizvodnji) jj roma iz neposredne dejaV 1 a, družbene službe. Med ka ^ dati naj bodo enakopravn0 stopane ženske in mladin®' Prijave za tečaj je tteba ■ slati do 31. oktobra 197'-reditelji pričakujejo, ^aoSjale osnovne organizacije P tudi tokrat čimveč prijaV' ,ce činski sveti in konfef 6 ZSMS, ki sami prireiai0i!egJ oblike družbenopold' jo Izobraževanja, naj upo5 .. ^ dogovor, da jih to prav n'^, razvezuje obveznosti do a 6 vanja v dvomesečne p°' tečaje. . tridnevnem seminarskem delavniku pod okriljem SZDL in sindika-tQv so bili za govorniškim odrom tudi Sergej Kraigher, Mitja Ribičič, Janez Barborič, Franc Šetinc, Janez Vipotnik in Milan Kučan Konec preteklega tedna je bil na Bledu tridnevni seminar, ki ga skupaj pripravila RK izC>L in RS ZSS. Potekal je v kamenju ocene političnega sta-iav in načrtovanja aktualnih ružbenopolitičnih nalog v pri-°unjem obdobju. Seminarja se R udeležilo nad 300 najodgo-urnejših družbenopolitičnih dedcev iz SZDL in sindikatov iz ,Seh slovenskih občin, v ospre-iu pozornosti pa so bile pri-Prave na bližnje volitve in obe-uui tudi na kongrese posamez-ain organizacij, ki bodo. pri-h°dnje leto. ^ Uvod v delo seminarja je imel uetrtek dopoldne predsednik Predsedstva SRS Sergej Krai-°uur, ki je govoril o perspektivah , ualjnjega razvoja našega j^benopolitičnega sistema. )egovo izvajanje je bilo tesno Rezano s pravkar izdano knji-r Edvarda Kardelja »Smeri .Voia političnega sistema so-paustičnega samoupravljanja«. k0.. Kraigherjevih besedah je Pga edinstvena sinteza tride-•etnih izkušenj samouprav-drik*? življenja v Jugoslaviji in po^Va dolgoročni programski sp ^?P°ldne sta udeležencem uunarja govorila šesekretarlK* P.redscdstva CKZKS Franc Še-v.Pu (o idejnopolitičnih izhodiš-sk'h'n akciiski usmeritvi sloven-jh komunistov v pripravah na ^ungres ZKS in 11. kongres in Janez Vipotnik (o var- l^Uopolitičnih razmerah in na-n(sah SZDL ter drugih družbe-SnjP0litičnih organizacij pri ure-te)Cevanju družbene samozašči- $2,YPetek jeseminaristom iz vrst 7 sindikatov, ZSMS in Vq , občinskih in regijskih nik najPrei govoril predsed-akti> i • ^ŽDL Mitja Ribičič o rod a*nih vprašanjih v medna-Uied ocinosih >n razmerjih v n in narocinem delavskem giba- A O nilČlV« Z -\ /"i n C- i -r še n ri^0 ln Madžarsko. Ribičič je sla^uhej poudard, da je Jugo-tain;Lf na^e*no Pro^ nekakšni do ‘ diplomaciji, se pravi proti stil !0r°m v°dstev brez vedno-skiaj51*1 kro8°v- To ne bi bilo v detn n Z našim pojmovanjem nega° .atskega in samouprav-lOn Slstema- Zatem je sekretar Kuča dsedstva RK SZDL Milan n orisal najbolj aktualne naloge socialistične zveze pred bližnjimi volitvami. V nadaljevanju seminarja so se »socialisti« in »sindikalci« razdelili v ločeni skupini. V sindikalnem delu seminarja je bila v središču pozornosti sobotna analiza predsednika RS ZSS Janeza Barboriča o tem, kako so sindikati uresničili ali še uresničujejo sklepe 8. kongresa ZSS iz 1974. leta. Ker o omenjeni temi podrobneje poročamo v intervjuju našega glavnega urednika Vojka Černelča s predsednikom Barboričem, naj tokrat poudarimo le misel, da so bili nekateri sklepi uresničeni v celoti, drugi pa le delno ali sploh ne, pač v skladu z življenjem, ki se morda uravnava drugače, kakor smo si sprva zamislili. Za sindikat pa je vsekakor izrednega pomena, da natančno ugotovi, kaj se je dogajalo z izvrševanjem tega ali onega sklepa, zakaj je bil uresničen ali ne in kaj moramo napraviti v prihodnje. Na seminarju je prišla do precejšnjega poudarka tudi izmenjava mnenj o uresničevanju zakona o združenem delu. Naj tokrat omenimo, da ni ostalo samo pri besedičenju, saj se že ta teden začenjajo regijski posveti na isto temo. Kakor je bilo slišati, naj bi na teh posvetih prišle do izraza konkretne pozitivne izkušnje iz tistih delovnih organizacij, ki so pri uresničevanju zakona prišle najdlje in ki jim je tudi uspelo, da so oblikovale originalne zamisli. Kot smo že omenili, je posebna pozornost veljala izčrpnemu referatu Sergeja Kraigherja o Kardeljevi knjigi »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«. Po Kraigherjevih besedah sodi knjiga med tista temeljna dela tovariša Kardelja, ki pomenijo bistven prispevek k zakladnici marksizma-Ieninizma. Gre za trajen dokument, saj daje avtentično analizo narave socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji kot rezultata naše revolucije in njenega neprekinjenega toka. Delo obravnava glavne probleme, protislovja ter glavne smeri, naloge in odgovorne družbene in politične nosilce razvoja socialističnega samoupravljanja kot tudi opredelitev nalog subjektivnih sil v celoti, torej kdo te sile sestavlja, njihovo vlogo in odgovornost v skupnem delovanju, kakor tudi naloge vsakega dejavnika subjektivnih sil posebej. Na teh osnovah odpira knjiga široke in daljnosežne perspektive nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja. Sergej Kraigher je zatem še naglasil, da lahko Kardeljevo knjigo uvrstimo med klasična dela marksistične literature o teoriji države in teoriji partije. Tako sta Marx in Engels napisala osnovna dela iz tega področja v obravnavanju in kritični analizi razrednih bojev v Franciji in Nemčiji v letih 1849 — 1851 ter v analizi Pariške komune 1871. Lenin je svoje delo »Država in revolucija« zgradil na izkušnjah Pariške komune ter revolucijah iz let 1905 in 1917. Rezultati naše revolucije in njen razvoj ter perspektive so dobili svojo znanstveno obdelavo v tej Kardeljevi knjigi. V nadaljevanju je Sergej Kraigher podrobneje govoril o delegatskem sistemu: »Delegatski sistem je v Svojem bistvu pluralizem konkretnih družbenih interesov, oblika in sredstvo njihovega izražanja, usklajevanja in uveljavljanja. To pa pomeni, da bodo prednosti delegatskega sistema pred predstavniškim sistemom klasičnega parlamentarizma prišle do veljave toliko bolj, čim bolj neposredno in avtentično bo izražal in uveljavljal konkretne družbene interese delovnih ljudi in delavcev v samoupravnih organizacijah in skupnostih, če bo tako organiziran, da bodo konkretni interesi, v vseh njihovih specifičnostih glede njihove družbene funkcije kot glede interesov in položaja delavcev, ki so nosilci te dejavnosti, prišli čim bolj neposredno in neizkrivljeno do izraza. Zato moramo odpraviti slabosti, ki jih glede na razvito in razčlenjeno strukturo našega življenja in družbenega dela povzročajo splošne delegacije za vse samoupravne interesne skupnosti vseh družbenih dejavnosti in preiti na večje število delegacij, tako da bo njihov sestav ustrezal strukturi združenega dela in razvitosti posameznih družbenih dejavnosti in njihovemu pomenu. To možnost dopuščajo že sedaj veljavni predpisi, vendar jih je izkoristila le malokatera TOZD in krajevna skupnost oziroma občina. Znani so problemi pri poglabljanju samoupravnih odnosov z ustreznim ustanavljanjem in delovanjem TOZD, kakor tudi potrebe po nadaljnjih spremembah v obsegu in delovanju krajevnih skupnosti ter v njihovem medsebojnem povezovanju. Znani so tudi problemi pri odpiranju delavcev TOZD v vso problematiko ustvarjanja vrednosti in delitve dohodka in demokratične koncentracije sredstev za razširjeno reprodukcijo, potrebne za uresničevanje družbenih planov. Brez dvoma prihajajo te slabosti do izraza tudi v delu delegacij in delegatov v delegatskih skupščinah. Toda te slabosti so predvsem slabosti forumskega dela ZK, SZDL, Zveze sindikatov in Zveze socialistične mladine. Vendar je res, da bi morali biti delegati in delegacije kot institucije področje dela občinskih or- Med pogoje za uspešnejše delo delegacij sodi gotovo tudi naloga, da se republiška in občinske skupščine osvobodijo nalog in odgovornosti, ki sodijo po črki in duhu ustav in samem pomenu konkretnih interesov v odgovornost in področje dela krajevnih skupnosti oziroma občin, samoupravnih interesnih skupnosti in samoupravnih organizacij. Za nekatere med njimi pa lahko dejansko- odgovornost nosi samo ustrezni strokovni upravni organ ali izvršni svet. Vedno znova se poudarja naloga, da je delegacijam za to delo potrebno posebej pripraviti ustrezno gradivo in informacije in to praviloma v več inačicah z vsemi družbenimi in materialnimi posledicami. To bo zmanjšalo stroške, ker bodo odpadle gore gradiva, ki sedaj obremenjujejo delegate in delegacije.« stih zunaj materialne proizvodnje itd. Pri tem se posebej kaže pomen in vloga strokovnih sindikatov in medstrokovnih organizacij sindikatov z ozirom na delovanje in organiziranje reprodukcijskih celot ali vsaj njihovih strokovnih sindikatov in medstrokovnih organizacij sindikatov z ozirom na delovanje in organiziranje reprodukcijskih celot ali vsaj njihovih strokovnih služb ter razmejitev njihove vloge z vlogo organov Zveze sindikatov. Pomembna je tudi zahteva, da bi povečali in okrepili vlogo občinskih svetov sindikatov. Z delovanjem v tej smeri moramo tudi v Sloveniji zagotoviti, da bodo sindikati v našem sistemu prisotni s svojimi stališči in alternativami vedno, ko gre za interese delovnih ljudi, saj imajo sindikati svoj del odgovornosti pri uresničevanju teh interesov.« Živahno je bilo tudi med odmori ganov ZK, sindikatov, SZDL in ZSMS. Delegati bi skupaj z aktivisti teh organizacij lahko pomagali pri izboljšanju dela in pri večjem angažiranju delavcev in njihovem vplivu na delo delavskih svetov in drugih organov v TOZD, delovni organizaciji, krajevni skupnosti in občim. Brez dvoma so naloge, ki jih tovariš Kardelj v zvezi s tem še posebej razčlenjuje in utemeljuje, v sedanjem času najpomembnejše, posebno za ZK, SZDL, sindikate in ZSMS tako zaradi ^reševanja naših tekočih nalog kot tudi zaradi priprav na oba kongresa ZK in priprav na volitve. To velja prav tako tudi za konference delegacij. Sergej Kraigher je v nadaljevanju govoril tudj o vlogi ZK in njenega članstva ter o socialistični zvezi, zatem pa je prešel k sindikatom: »Prav tako je v Kardeljevem delu podrobneje opredeljena ustavna vloga sindikatov. Ob oceni njihovega dela so opredeljene tudi tiste sindikalne naldge, ki so obenem naloge ZK, SZDL in vseh subjektivnih socialističnih sil. Tudi sindikati morajo biti samostojni in svobodni pri svoji akciji in morajo biti pri naš v večji meri kot doslej aktivni tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih, občini, delegacijah in delegatskih telesih, družbenih dejavno- Na koncu je Sergej Kraigher dejal: »Nakazal sem samo nekatere misli, ocene in usmeritve iz knjige tovariša Kardelja, ki se postavljajo kot osnovne naloge v naši družbeni praksi. Kaj več mi tudi ni bilo mogoče, saj je Kardeljeva knjiga znanstveni prikaz bogastva našega socialističnega samoupravnega razvoja, izkušenj, dilem in uspehov in revolucionarnih sprememb v našem družbenem življenju in razvoju. Kot odgovorni nosilci tega razvoja boste lahko v svojih okoljih to bogastvo še ustvarjalno obogatili z izkušnjami vašega dela oziroma dela in prizadevanj vaših organizacij.« L T. NIHČE NIMA FEVDA Pubii-?6 je prišel za sekretarja re-lesne .8a odbora sindikata delavcev k cerln^Slr‘ie !n gozdarstva Slovenije lej tovn13^0 Bresta- Nazadnje je bil v fae, Ve 'V1 v°dja planskoanalitske služ-sinH^r ^ Že več kot deset let dejaven V/7/ sketti si <]r8an‘zac‘j‘ sindikata, v občin-v reD,jk?d‘!calneni svetu Cerknica in tudi Tojl fkem odboru. r*oč t° Pre(žstaviti Braneta Mišiča {e skriVn ° SOsuhoparni stavki. Za njimi c«.va tra mois°govornik, ki mi po dalj nekc>j stla]OCem razgovoru ^ odgrne l stikass> Pomembno, da ne izgubi f. da bi hT-delovnim okoljem. Trudim avci inClrnveč v tovarnah, med de-St° Pravin? ^ mesta<<> kot temu pogo-^el°val Dr°’ sPoznaval probleme in so- SeVeda ni Li!r°Vem razreševanju. To o, vendar pa vsaj našemu sdj° seje v °rU Pr‘tem mnogo kori-‘kata. xn fsnovnih organizacijah sin-8°Vati.« ^ Ze tradicija, ki jo kaže ne- java se o metodah dela »nje- najprej v »domači« govega« odbora sindikata. Kar takoj Brane Mišič pravi, »da šele v zadnjih nekaj letih dobiva sindikat pravo veljavo. Pred leti se je zdelo čudno, če so se sindikalni delavci v tovarnah začeli zanimati za povezovanje, za gospodarske rezultate in kadrovsko politiko. O tem naj bi odločali le samoupravni organi, zveza komunistov in morda še kdo na občini.« Korak naprej je storjen. Vse to sodi med osnovne naloge osnovnih organizacij sindikata. »Toda,« pravi Brane Mišič, »še vedno najdemo ljudi, ki sicer želijo seznaniti delavce z vsem, često pa tega ne znajo. Govorijo v številkah. Pozabljajo pa, da so za številkami delavčevi žulji, naprezanje in skrb za gospodarjenje. Jezi me, če nekdo ne zna preprosto povedati na sestanku, kaj je produktivnost, ekonomičnost, organizacija dela... So pa tudi taki, ki nalašč uporabljajo takšno izrazoslovje. Da jih ja ne bi kdo razumel!« Moj sogovornik je kot odprta knjiga. Vse pove v obraz, kar je že sicer značilnost ljudi z Bloške planote. Nekolikanj se mu pozna, da je sin častnika. Morda zato včasih »pade« tudi kakšna srbska beseda. In spet se povrneva k sindikalnemu delu: »Ekonomist sem. Kako močno je to povezano z življenjem in gospodarjenjem v delovnih kolektivih. Ne razumem pa tistih, ki ne vidijo prihodnosti v povezovanju delovnih organizacij. Bojijo se verjetno za stolčke in morda tudi za »veljavo«, ki jo imajo v delovnih organizacijah kot direktorji in zastopniki lokalnih interesov. Zakaj gradimo v Sloveniji toliko žag? Skorajda vsaka TOZD želi imeti svojo žago.Zakaj se ne poslužujemo skupnega planiranja in združevanja sredstev? To je interes združenega dela, vsakega kolektiva in celotne družbe. Zapiranje za lastni plot, zaradi trenutnih interesov, pa v škodo vsem.« Brane Mišič še posebej poudarja, da v praksi pozabljamo na tiste elemente v razpravah o gospodarjenju, o združevanju dela in sredstev in o skupnih nastopih na tujih trgih, ki pričajo o tem, da smo sprejeli zakon o družbenem planiranju. Ta je sestavni del sedanje družbene preobrazbe. Govorila sva o dohodkovnih odnosih v lesno-predelovalni industriji in v gozdarstvu. O povezovanju in še posebej o sestavljenih organizacijah združenega dela. S temi Brane Mišič ni zadovoljen, saj še preveč prevladujejo podjetniški interesi. »Morali bomo narediti carski rez,« pravi moj sogovornik, »in končno dopovedati vsem, da vodilna mesta v TOZD niso noben fevd.« Brane Mišič se vsak dan vozi iz Cerknice v Ljubljano. Ostal bo Cerkničan. Sicer pa tudi žena in obe hčerki raje živijo v sorazmerno mirnem okolju. Cerknica pa to gotovo je. »Ne morem si predstavljati,« pravi sogovornik, »da bi zapustil Notranjsko. Sicer pa sem že skoraj pravi lesar, četudi nisem študiral za lesarja. Človeku pride v kri, če vzljubi neko dejavnost. In moram priznati, da sem lesarstvo vzljubil. Tudi zato sem sprejel delovno mesto sekretarja republiškega odbora sindikata, saj menim, da bomo lahko — i skupno in organizirano akcijo sindikata — kljub posamičnim odporom v resnici kaj kmalu uresničili hotenja zakona o združenem delu in ustave.« MARJAN HORVAT iz albuma sindikalnih delavcev Z OKROGLE MIZE V CAVTATU SOCIALIZEM V SODOBNEM SVETU Cavtatska srečanja so se že uveljavila kot zelo pomembna tribuna za enakopravno, odkrito vsebinsko razpravo in izmenjavo mnenj med socialističnimi teoretiki različnih usmeritev in opredelitev V Cavtatu je bila od 26. do 30. septembra okrogla miza »Socializem in politični sistemi«, ki jo je letos že drugič pripravila mednarodna tribuna »Socializem v sodobnem svetu«, ustanovljena leta 1975 na pobudo treh jugoslovanskih teoretičnih časnikov »Socializem«, »Aktualna vprašanja socializma« ter »Marksizem v svetu«. Tako so se letos že drugič srečali marksisti in drugi socialistični teoretiki ter borci za socializem različnih opredelitev in usmeritev iz 30 držav z vseh celin. Cavtatska srečanja so pomembna mednarodna srečanja; saj se le redko najdejo za isto mizo borci za socializem iz vsega sveta, da bi se v enakopravnem, zanimivem in seveda tudi polemičnem boju mnenj pogovorili o aktualnih vprašanjih, dilemah in protislovjih socializma v sodobnem svetu. Namen in pomen cav-tatskih srečanj sta v obdobju, ko se socializem na zgodovinskem prizorišču uveljavlja kot svetovni proces, prav v spodbujanju in uveljavljanju takšne izmenjave mnenj — enakopravne, odkrite, polemične, korektne. V luči te ugotovitve — in to so poudarili domala vsi udeleženci letošnje okrogle mize — je nujna kontinuirana izmenjava mnenj, sleherno zapiranje v lastne okvire, da sploh ne govorimo o vsiljevanju teh okvirov drugim, pa povsem nesprejemljivo. Zato je srečanje v Cavtatu, takih srečanj tako rekoč ni, podobnih pa zelo malo — odgovor na žgočo potrebo časa, za katerega je značilno uveljavljanje socializma v svetovnem obsegu. SKRB ZA OBLIKOVANJE POLITIČNIH USTANOV Letošnja okrogla miza je bila še posebej aktualna. Kot druga po vrsti je že obravnavala konkretnejše teme, ki so se povezovale z delovnim naslovom »Socializem in politični sistemi«, torej teme, ki so posegle v samo bistvo politične prakse tako socialističnih držav kot tistih partij, strank in gibanj, ki se na takšen ali drugačen način bojujejo za socializem. Aktualna je bila tudi zato, ker je socializem danes svetovni proces in, ker je vse bolj očitno, da je odnos med politiko in ekonomijo, med državo in družbo v socializmu dialektičen. To narekuje veliko večjo skrb pri oblikovanju političnih ustanov oziroma celotnega političnega sistema, kajti le prek ustreznih ustanov se lahko resnično uresničuje vodilna vloga delavskega razreda. Za Jugoslavijo je ta tema posebej aktualna zato, ker smo sredi razprav o prihodnjem razvoju in dograjevanju našega političnega sistema. Zato je bila pri okrogli mizi v Cavtatu naša praksa, praksa samoupravljanja, praksa samoupravnega pluralizma interesov, deležna velikega zanimanja in pozornosti udeležencev. K temu je bistveno prispeval referat tovariša Edvarda Kardelja »Teoretični temelji političnega sistema socialističnega samoupravljanja«. Okrogla miza je bila tematsko razdeljena na štiri teme: »Vloga in funkcije političnega sistema v socialistični preobrazbi«, »Kapitalistična država, država v prehodnem obdobju, diktatura proletariata«, »Partija in politične zveze« ter »Socializem, demokracija, samoupravljanje«. Zadnja tema je v bistvu povzemala vse druge in je bila zato tudi najbolj zanimiva. DEMOKRACIJA — RDEČA NIT RAZPRAV Rdeča nit, ki je povezovala razprave in tudi referate, ki so jih pred prihodom v Cavtat pripravili udeleženci, je bilo vprašanje demokracije. Razprave so se sukale okrog vprašanj, kakšni so odnosi med družbo in političnim sistemom, med državo in družbo v socializmu oziroma v kakšnih smereh si morajo prizadevati delavski razred in njegove organizirane sile, da bi dosegli preobrazbo političnega sistema v sodobnih razmerah. Čeprav so bila mnenja o demokraciji različna, je bila največkrat poudarjena nujnost neposredne udeležbe pri odločanju v družbenem in političnem sistemu — torej neposredna demokracija — pri čemer so udeleženci iz zahodne Evrope poudarjali nujnost prepletanja parlamentarne in neposredne demokracije. Ves čas srečanja je bilo govora tudi o diktaturi proletariata ter pluralizmu. Oboje je večina udeležencev obravnavala s stališča njihovega pomena v marksistični teoriji in praksi, s stališča vsebine teh pojmov. Predstavniki zahodnih komunističnih partij, predvsem tistih, ki jih imenujejo evrokomunistične, so se zavzemali za to, da bi zavrnili sam pojem diktature proletariata, predstavniki vzhodnoevropskih držav pa so zatrjevali, da je ta pojem v njihovem socialističnem razvoju že presežen ter da so v obdobju splošnoljudske države. Jugoslovanski udeleženci in ne samo oni, pa so si prizadevali razložiti njegovo pravo vsebino, ne da bi zanikali upravičenost, da se v posameznih zgodovinskih razmerah odpovedo temu pojmu: »Problem diktature je v bistvu samo drugi izraz za demokracijo v prehodnem obdobju. Skozi diktaturo proletariata se, če jo jemljemo v njenem pravem pomenu, izraža vsebina družbenopolitičnega sistema in politične oblasti v državi prehodnega obdobja. Njena bistvena lastnost ni v nasilju, temveč v tem, da delavski razred skupaj z drugimi delovnimi ljudmi zares postane vodilna družbena sila v vsem družbenem in seveda tudi političnem življenju.« TAKO IN DRUGAČE O PLURALIZMU, LASTNINI IN SAMOUPRAVLJANJU S svojim živim zanimanjem za pluralizem so razpravljale! pokazali, da je to vprašanje zelcT aktualno tako v visoko razvitih kapitalističnih državah, kot v deželah v razvoju in socialističnih državah. Slišati je bilo mogoče zelo različne razlage, vendar je prevladalo prepričanje, da pluralizem ni isto kot večstrankarski sistem. Zlasti jugoslovanski udele^ ženci so poudarjali, da je pluralizem bil, je in tudi bo omejenfvse dokler bodo v družbi vladale bistvene neenakosti glede lastnine, dokler bo v družbi vladala katerakoli oblika lastniškega monopola. »Kaj je pluralizem v jugoslovanski teoriji in praksi?« O tem je govorila vrsta udeležencev iz Jugoslavije in pri tem izhajala iz celovitega odgovora, ki ga je dal na to vprašanje tovariš Edvard Kardelj v svoji najnovejši knjigi »Smeri razvoja političnega sistema socialistične samoupravne demokracije«. Tovariš Kardelj je udeležencem okrogle mize poslal tudi referat, v katerem je orisal teoretične temelje našega političnega sistema. Pluralizem je za nas pluralizem samoupravnih interesov, ki zagotavlja, da se posamezni in skupni samoupravni interesi prek delegatskega sistema soočajo in združujejo na najbolj neposreden način. To je posebna oblika pluralizma, v katerem se veliko bolj kot v večstrankarskem ali enopartijskem sistemu izražajo predvsem neposredni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in sicer na neposreden način. Vrsta referatov je vsebovala tudi razlage odnosa med državno in družbeno lastnino. Medtem ko so udeleženci iz vzhodne Evrope poudarjali, da je državna lastnina najvišja oblika družbene lastnine, je večina drugih udeležencev, zlasti jugoslovanskih menila, da je družbena lastnina tista, ki je edina lastna socialističnemu razvoju.• Vsekakor bi veljalo posebej podčrtati, da so se na okrogli mizi v Cavtatu pokazala kot najbolj aktualna vprašanja teorije in prakse prihodnjega razvoja socializma vsa tista vprašanja, ki smo si jih v Jugoslaviji zastavljali in reševali v dosedanji graditvi socialistične družbe. Potrjeno je bilo splošno sprejeto načelo zakonitosti različnih poti v socializem in dragocenosti izkušenj sleherne partije in gibanja, ki teži k socializmu, torej načelo, za katero se jugoslovanski komunisti zavzemajo že desetletja. Veliko referatov je govorilo o samoupravljanju in čeprav so bila pojmovanja različna,- je bilo očitno, da je samoupravljanje danes ena najpomembnejših prvin prihodnjega razvoja socializma in ena najpomembnejših vsebin neposredne demokracije. V Cavtatu smo bili priče tudi zelo pomembnemu dogodku za kontinuiteto cavtatskih srečanj oziroma izmenjave mnenj o aktualnih vprašanjih socializma kot svetovnega procesa. V Beogradu je namreč izšla prva številka revije »Socializem v sodobnem svetu«, ki so jo razdelili vsem udeležencem in v kateri so bili objavljeni referati in razprave z lanske okrogle mize. Revija bo izhajala enkrat na dva meseca in bo vsebovala ne le referate s srečanj v Cavtati^temveč tudi avtorske članke marksistov in drugih socialističnih teoretikov z vsega sveta ter recenzije del o socializmu. Vsekakor je to pomemben dogodek, ki bo zapolnil vrzel med dvema sestankoma in bistveno prispeval k teoretičnemu osvetljevanju aktualnih vprašanj socializma v sodobnem svetu. BRANKO KASTELIC Dvojni salto resnice »Še zmeraj na mnogih srečanjih poudarjajo samo pozitivno stran rasti industrijske proizvodnje in dohodka kot najvažnejše značilnosti polletnega gospodarjenja, čeprav ima ta uspeh tudi drugo plat. Rast dohodka v višini 60 odstotkov, ki jo običajno poudarjajo kot rezultat velikih družbenih naporov, da bi povečali proizvodnjo in storilnost, je svojstven paradoks. (Ali je sploh mogoče napraviti tolikšen skok pri razmeroma stabilnih pogojih proizvodnje in tržišča?). Uspehe imamo, pa tudi računarske konstrukcije. Le-teh ne izpodbija niti Služba družbenega knjigovodstva, nastale pa so kot posledica »dvojnega salta« pri izvajanju predpisov o dohodku in plačilu. S tem je pravzaprav najlažje pojasniti astronomske vsote, ki so se zgrnile na tekoče račune interesnih in družbenopolitičnih skupnosti. Koliko je ostalo gospodarstvu? Premalo! Glede na to, da se osebni dohodki zvišujejo bolj zaradi reševanja življenjskega standarda, je prispevek skladom (oft koder se financirajo nove investicije) omejen na tisto, »kar ostane«. Posojila z visokimi obrestmi pa neizogibno povzročajo še eno škodo: samoupravljavci imajo zvezane roke pri celovitem odločanju, ker so vsi pogoji in vse variante vsebovani v pra- vilnikih o pogojih kreditiranja, le-ti pa seveda usklajeni v bančnih kabinetih. Kljub temu je investicijska poraba znatna. Poleg tistih 27 % rasti (podatke je objavila SDK) priča o njej tudi rastoča inflacija, pomanjkanje gradbenega materiala, veliko prekoračenje cen in rokov... Ža uresničitev za letos predvidenih investicij na približno 23.000 objektih bo potrebno 471 milijard dinarjev. Od tega bo vsak dinar porabljen za pokritje prekoračitev iz prejšnjih let! Večina predračunov predvideva enakopravno naložbo lastnih in tujih sredstev. Zdaj ko se približuje konec leta, je vse teže vzpostavljati to ravno- težje: toda gospodarstvo ne more dobiti v sklade toliko sredstev, kolikor je načrtovanih. In cene naraščajo! Investicije so vredne večje družbene pozornosti tudi zato, ker so letos v industrijski proizvodnji zatajili prav novi obrati, čeprav je rok za njihovo vključitev v obratovanje potekel lani. Vloženi denar so torej vrača preveč počasi, kar je nedavno ugotovila tudi komisija predsedstva sveta ZSJ za gospodarski sistem in razvojno politiko. Tu se vsiljuje vprašanje organizacije dela. Za izboljšanje pa niso potrebna nikakšna posojila, marveč samo odgovornost vodilnega osebja. S. BOŽANIČ Organiziranje temeljne organizacije zdravstvene dejavnosti Skupina delavcev temeljne organizacije zdravstvene dejavnosti se je na zboru odločila, da se organizira kot samostojna temeljna organizacija. Izveden je bil referendum, na katerem se je večina delavcev odločila, da se organizirajo v samostojno temeljno organizacijo. Realizirali so sklep zbora delavcev m predlagali zaznambo registracije pri pristojnem okrožnem g°' spodarskem sodišču. Obstoječa temeljna organizacija pa se s takim stališčem in sklepom skupine delavcev ni strinjala. V smislu čl. 330-2 zakona o združenem delu je sprožila spor pred sodiščem združenega dela in predlagala, naj sodišče odloči, da ne obstojijo p°' goji, ki so predvideni za organiziranje temeljne organizacije- Sodišče združenega dela je o zadevi odločilo tako, naj velja sklep zbora delavcev in referendum, ki je bil izveden, le kot p°' buda za organiziranje temeljne organizacije v smislu 329. c • zakona o združenem delu. Ob reševanju pritožbe je sodišče združenega dela SR Slovenije odločilo, da ne obstoja pogoj, ki je prvenstveno zahtevan ža organiziranje take temeljne organizacije, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena. V smislu člena 324 zakona o združenem delu je namreč predvideno, da lahko poseben zakon natančneje določi pogoje, ki so sicer predvideni v čl. 32u navedenega zakona in ki veljajo kot splošni pogoji, pod katerimi imajo delavci pravico in dolžnost organizirati del delovne organizacije kot temeljno organizacijo. Poudariti je potrebno, da zakon o zdravstvenem varstvu iz leta 1974 določa, da mora dati v primeru statusnih sprememb v zdravstveni delovni organizaciji pristanek ustanovitelj take delovne organizacije. P0 statutu udeležene temeljne organizacije pa sta ustanovitelja skupščina občine in samoupravna interesna skupnost za zdravstvo. Skupina delavcev bi torej imela pravice in dolžnost, da se organizira kot temeljna organizacija, če bi bil izpolnjen navedeni pogoj, če bi bilo torej dano soglasje ustanoviteljev in če bi biH izpolnjeni tudi pogoji, ki so določeni v členu 320 zakona 0 združenem delu, ki določa, da mora biti tak del delovne organizacije delovna celota, razen tega pa se mora rezultat skupneg3 dela delavcev samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu ter da delavci lahko uresničujejo kot temeljna samoupravna skupnost svoje družbeno-ekonomske m druge samoupravne pravice. IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Odpoved delovnega razmerja, ki jo poda delavec, ni vselej razlog za vrnitev stanovanjskega posojila koraj v vseh pogodbah o dodelitvi stanovanjskega posojila je najt' DČilo, da mora delavec takoj vrniti še neodplačani del tega posojil^ am odpove delovno razmerje. Poleg tega razloga se ponavadi prl' /Ija tudi razlog, da velja enaka obveznost za tistega delavca, ki se pi' mo sporazume, da mu delovno razmerje preneha, ali pa če delavc neha delovno razmerje s sklepom disciplinskega organa, koraj slepi telefonist nekega transportnega podjetja je pred dese-i leti sklenil tako pogodbo in dobil posojilo za nakup trisobnega sta' anja. V zadnjih l^tih se mu je vid nekoliko popravil, vendar je obo-na sluhu, zato mu je zdravnik priporočil, da mora delo opravlja* nernih prostorih. Prostor, kjer je bila telefonska centrala, pa ni^ ^ rezen, ker je bil prehodni prostor, zato je bil delavec skoraj ves^at prepihu. Razen tega pa je moral delati tudi ob močnem ropotu. prost delavec je pač ustno zahteval, da se mu uredi delovni prost0 J idar delovna organizacija na njegove prošnje ni storila ničesar. Pr adi tega je odpovedal delovno razmerje in odšel delat drugan1-Jelovna organizacija je zahtevala, da vrne neodplačani del staf0^ ijskega posojila, saj mu je delovno razmerje prenehalo zato, ker J meno izjavil, da ne želi več delati in da prekinja delovno razntefJ, r delavec ni hotel poravnati zahtevanega zneska, je delovna or8an , ija predlagala sodišču združenega dela, da delavcu naloži dolžn0 litve neodplačanega posojila. - iodišče združenega dela prve stopnje je ugodilo zahtevku del°v' ;anizacije, ker je pač ugotovilo, da se je delavec zavezal vrniti poS i takoj, ne pa v obročnem odplačevanju, če mu bo delovno razm® mehalo na njegovo željo. s6 Pritožbeno sodišče — sodišče združenega dela SR Slovenije Pa ikim stališčem ni moglo strinjati. Če je delavec odpovedal zato- ^ o bili urejeni delovni prostori, zaradi česar bi se mu lahko z eno stanje poslabšalo, potenj pač ni možno govoriti, da mu j6 ^ mo razmerje prenehalo po njegovi želji. Opozoriti je namreč na,^g :ilo .3. odstavka 190. člena zakona o združenem delu, po katerem1 ^ lavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarn°Svaf-Ijenje ali zdravje zato, ker niso bili storjeni predpisani ukrepi za , o pri delu. Izvedenec (zdravnik) bo moral povedati, ali so h'' |0 mi pogoji delavca taki, da bi se mu lahko zaradi tega posla ravstveno stanje, zlasti še, ker gre za bolnika, ki je prizadet na ^ iroma sluhu. Ni dvoma, da se je delavec upravičeno bal, da se m« ^ :en ne bi poslabšala tako zaradi prepiha, kakor tudi zaradi pr trnega ropota. fi- Če je torej delavec v skrbi za lastno zdravje odpovedal delov ^ lerje zgolj zato, ker delovna organizacija ni imela posluha za re ^ ;govih prošenj, ker ni poskrbela za primeren delovni Prost°f’e£jit, mu ne bo potrebno vrniti takoj neodplačani stanovanjski ipak ga bo vračal po obrokih v skladu s stanovanjsko pogodbo. ilišče ima brez dvoma oporo tudi v pravilih morale socialisticn vupravne družbe. [VAN delitev po delu je ali pa je ni Delavci niso za modele ^ihče se več ne sprašuje(ali je mo-6°ce najti merila za nagrajevanje po elu in rezultatih dela. Celo tistim, 1 so ob splošno sprejetih opredeli-.Vah, da je vsako delo mogoče meriti ,n da delitev mora temeljiti na delu n delovnih rezultatih, dvomljivo bračali glav(\ je jasno, da morajo r^dla izoblikovati do 31. decembra, s , naprej pa je živo vprašanje: dako priti do meril? Če pa se že naj-“e]0, se spet zastavlja vprašanje, ali 0 dobra. Tam, kjer jih ni, ali pa so “ksna, da jih ni mogoče imenovati č merila, je slišati vzdihovanje in .e,J0 po nekakšnih receptih, vzeto v °gu: »Povejte nam, kako naj me-'bo delo — in merili ga bomo!« ,. Ker ni univerzalnega recepta, ne 1 bilo dobro, če bi ga tudi imeli, or-°anizacijam združenega dela ne eostane nič drugega, kot da same , aJdejo pot do delitve v skladu z za-otiom o združenem delu. To delo ^ 111 lahko niti enostavno. Ker je do •j *eka roka ostalo malo časa, so se ganizacije te naloge lotile inten-. n° in odgovorno. Nekatere to ,0 samo nadaljujejo, so pa tudi ganizacije, ki so šele na začetku. int -iČnost Pa se ne ka^e samo v »i fnz'Vn°sti, marveč tudi v načinu biK?n^a<< mer'k To samo po sebi ne .j np slabo, če bi peljalo k čim bolj-'n in specifičnim rešitvam v te-d i organizacijah združenega v je različnost pogosta samo v U’ ?.e P3 v vsebini. v večini organizacij združenega dela v vseh dejavnostih se z izdelavo pravilnikov za delitev sredstev za osebne dohodke ukvarjajo izbrane skupine ali komisije, sestavljene iz pravnikov in ekonomistov. Nekatere organizacije menijo, da so sedanja merila dobra in jih potemtakem ni treba spreminjati, ali pa da bodo lahko uporabili rešitve, določene na ravni delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela. Najmanj pa je takšnih temeljnih organizacij združenega dela, kjer merila obravnavajo skupaj z delavci in šele nato sprejmejo pravilnike za delitev sredstev za osebne dohodke. Očitno je, da skušajo delavcem ponuditi gotove rešitve ali enotne modele pravilnikov za vse temeljne organizacije združenega dela. Ponekod to počenjajo zaradi »učinkovitosti«, ponekod »strokovnosti« ali kakšnih drugih razlogov, ki so v vsakem primeru v nasprotju z doslednim uresničevanjem zakona o združenem delu. Časa za določitev meril za delitev sredstev za osebne dohodke je vse manj in ni treba gojiti iluzij, da bo rok podaljšan. Prav tako ni treba imeti iluzij, da so lahko prava merila tista, pri katerih oblikovanju ne sodelujejo delavci. Na staro vprašanje: kako priti do meril, to vprašanje tudi povzroča zamudo pri izdelavi pravilnikov za delitev sredstev za osebne dohodke, je odgovor mogoče dobiti samo med delavci, nikakor pa ne z univerzalnimi recepti. M. NIKOLIČ sindikati v bih razpravljajo o političnem profesionalizmu Plačani funkcionar še ni sindikat Izkušnje kažejo, da bo treba de-profesionalizacijo najprej izvesti v osnovnih organizacijah in konferencah sindikatov. Tu je namreč tudi največ pomanjkljivosti. Tako npr. glavna aktivnost poteka prek enega človeka _ predsednika profesionalca, ki ga člani istovetijo s sindikatom in se zato pasivizirajo. Taki predsedniki se pogosto ozko povezujejo s poslovodnimi organi _ bolj kot s članstvom, kar je razumljivo, ker so v glavnem na plačilni listi delovne skupnosti. Zato tudi občinska vodstva ne vedo točno, kje delajo, ker so formalno razporejeni na delovna mesta v delovni organizaciji, delajo pa za sindikat. Značilno je, da za omenjene profesionalce izvolijo v glavnem starejše ljudi, ki so prej veliko delovali v družbeno-političnih in samoupravnih organih in so na ta mesta prišli v glavnem na pobudo poslovodnih organov. Na takem mestu ni nobenega mladega človeka z visoko strokovno izobrazbo. Izhod vidijo v sindikatih BiH v povečani dejavnosti strokovnopoli-tičnih in administrativno-tehničnih delavcev, ker prav delo na tem področju jemlje predsednikom organizacij sindikatov največ časa. V.O. j. . vseh organih sindikatov BiH, ki okrog 700.000 članov ali nih ^ vsekl zaposlenih, je vključe-0, 87.000 vodilnih delavcev ali stvrog 12 % vsega sindikalnega član-0na; plasti po volitvah leta 1970 raPa?ai° v BiH težnjo po ponovni Voh' Pr°les>onalcev v sindikalnih po Slv'h- To število se je po vojni atiiTi10 sPrem‘njalo, kot se je spre-naJa'° tudi pojmovanje profesio- “»znia nasploh. s° poudarili pred nedavnim, štev i”' vzroki za ta pojav večje ben* ° ^anstva, spremenjena druž-obsa- V'°Sa sindikatov ter njihova no^n^a in bolj konkretna dejav-sov V razv°ju samoupravnih odno-va’• 'atenziviranje procesa združe-ve]j|a deH in sredstev in oblikovanje ipno 'a OZD, v katerih je zaposleno sin delavcev oziroma članov cijp atov Pr> procesu decentraliza-jeD Y rielu sindikatov teh OZD, kar fesjo1Vedl° do povečanja števila pro-jah r a'cev v osnovnih organizaci-s'ndikat^erenCa^ 'n ok,a'nskih svetih bottevil0 Profesionalcev se je naj-Večin>0Ve^a*° v občinskih svetih. V Pred« ieh .svetov so profesionalci tu^j ®riniki, v manjšem številu pa ^ *birki DRAMSKA KNJIŽNICA sta izšli: T 16 James Saunders: Mihael kohlhaas 'p ra Po ooveli Heinricha von Kleista prevod: Dušan Tomše Cena: 22,50 din skih podjetij, ki jih je razvrstila po ^javnosti v tri skupine (130 proi-*y°dnih, 20 prometnih in 50 iz trgo-V'ne> gostinstva in turizma ter še po-Se**ej banke in zavarovalnice, skupaj torei 200) in znotraj teh skupin po VeUkosti celotnega prihodka ter po-s®kej še dohodka (povečanega za a,nortizacijo). Ta podatek seveda Jhnogo bolj zgovorno kot tisti o ce-0*nem prihodku kaže na poslovno UsPešnost posameznih delovnih or-^"haeij, pa ga bomo zavoljo tega 0|,lenjali posebej. V uvodu bi omenili Samo še to, da je na seznamu v pri-^ijavi z lanskim letom prišlo do ne-erih sprememb: pojavile so se ne-ere nove organizacije združenega zlasti SOZD, ki jih lani v tej *'ki še ni bilo moč upoštevati pri ^•avljanj,, razpredelnnic. ^ Sicer pa se pred leti začeto gibanje °dnos v ustvarjenem celotnem ^'hodijjj ter (j0[10(j]cu največjih de-Vn'h organizacij v primerjavi z anmi« organizacijami iz posa-1 dejavnosti nadaljuje tudi de|0S- so postali še večji, njihov je ezv celotnem dohodku dejavnosti la 2rase' za nekaj indeksnih točk: jj0' -*e 200 največjih ustvarilo 53 od-ov celotnega prihodka vsega go-lCo°^arstva (leto poprej 51 odstot-’ Pr* ustvarjenem dohodku znaša "Jihov delež 46 odstotkov, zaposle- go ^ V 'car odstotkov vseh v pJ'^°Ciarstvu zaposlenih delavcev, a da pa so 54 odstotkov vseh v °T)odarstvu koriščenih sredstev. 0vezovanje ima pri naraščanju pomena velikih delovnih organizacij odločilno vlogo, ne le zavoljo »seštevanja rezultatov v preteklosti samostojnih, zdaj pa združenih delovnih organizacij, pač pa tudi (ali pa predvsem) zavoljo racionalnejšega koriščenja tako delovnih, kot finančnih sredstev v velikih gospodarskih povezavah. Iz Slovenije je na seznamih skupno 43 delovnih organizacij (največ na seznamu 130 največjih proizvodnih podjetij); 25 proizvodnih slovenskih podjetij je razvrščenih od osmega mesta (TAM) do 129.mesta (TGA Kidričevo) po doseženem celotnem prihodku. Prva je po tej razporeditvi slej ko prej INA, ki je prva tudi po prigospodarjenem dohodku in amortizaciji. Tu pa so se največje slovenske proizvodne organizacije odrezale mnogo slabše. Resda je Iskra deveta (po celotnem prihodku 12.) in ZP Elektrogospodarstvo Slovenije deseto ( sicer na 18. mestu), toda TAM je po dohodku šele na 27. mestu (čeprav je boljši, kot leto poprej, za sedem mest), ZP Slovenske železarne, ki so po celotnem prihodku na devetem mestu v Jugoslaviji, pa so po dohodku na 13. mestu. In tako dalje, do IMV, ki je po celotnem prihodku na 64. mestu, po dohodku pa šele na 99. med 130 proizvodnimi organizacijami. Med drugimi slovenskimi podjetji velja omeniti kot najuspešnejše Slovenijales, ki se je z lanskega četrtega mesta (po celotnem prihodku) na seznamu 50 podjetij trgovine, gostinstva in turizma prebilo na drugo, po ustvarjenem dohodku pa je celo najuspešnejše tovrstno jugoslovansko podjetje. Po svoje zani- miva je tudi razvrstitev podjetij na skupnem seznamu, ne glede na dejavnost: INA je še vedno brez konkurence največje naše podjetje, največje trgovsko podjetje Centroprom iz Beograda je na takšnem seznamu na šestem mestu, največje prometno podjetje, ŽTP Zagreb pa na 24. mestu. Zanimivo pa je, da je od 19 jugoslovanskih poslovnih bank kar 11 bank »obrnilo« manj denarja, kot je INA dosegla celotnega prihodka, kar osem bank pa je na seznamu dvestotih krepko od dvajsetega mesta navzdol. B. RUGEU ŠE VELIKO NESPREJEMLJIVIH TEŽENJ Tudi nekatere proizvodne organizacije iz Slovenije in iz drugih republik pripravljajo podobne sporazume. Vendar pa so delegati izvršnega odbora Poslovnega združenja za trgovino na nedavni seji opozorili, da > predloženi sporazumi (vsaj večina med njimi) vsebujejo vrsto nesprejemljivih določil. Pri tem se v nekaterih.sporazumih —zlasti večjih proizvodnih organizacij — pojavljajo določbe, ki jih lahko označimo kot monopolne,, saj skušajo podpisnike prisiliti, da ne nabavljajo blaga od drugod, če njihova proizvodnja ni prodana. Čeprav gre pri tem verjetno le za nepravilno opredelitev obveznosti ene in druge strani pri prevzemu dogovorjenih količin od proizvodnih organizacij, bodo morale biti organizacije, ki obravnavajo take spo-razume,pozorne na to, predvsem pa bodo morale s konkretnimi predlogi za spremembo sporazumov preprečiti morebitni monopolni položaj proizvodnih organizacij. Nesprejemljive so tudi težnje nekaterih proizvajalcev vozil, ki skušajo v sporazumih uveljaviti določila, po katerih naj bi ves promet s sestavnimi in nadomestnimi deli potekal prek njihovih temeljnih organizacij združenega dela in ne neposredno s kooperanti, proizvajalci teh delov. Takšna in podobna določila skušajo z grožnjami o preusmeritvi prodaje prek lastne prodajne mreže uveljaviti predvsem tisti proizvajalci, ki že imajo ali pa ustanavljajo lastno maloprodajno mrežo. I. V. Najuspešnejše jugoslovansko trgovsko podjetje je lani bila SOZD Slovenija les. Sestavljena organizacija sicer ni »čista«, saj ima veliko proizvodnih TOZD, ki so, kot Platana iz Murske Sobote (na sliki) veliko prispevale k uspešnosti SOZD Slovenija les, toda na seznam trgovskih podjetij je pač uvrščeno po pretežni dejavnosti. Komentatorjev stolpec Premočno zdravilo? Potrošniški krediti so gotovo pomemben »regulator« povpraševanja na trgu, s tem pa seveda tudi dejavnik, ki odločilno vpliva na gibanje proizvodnje posameznih vrst izdelkov. Zavoljo tega se pogoji, pod katerimi lahko občani najemajo potrošniška posojila za nakup raznih vrst izdelkov, sorazmerno zelo pogosto spreminjajo. Zdaj so blažji, da pospešijo omrtvičeno proizvodnjo, denimo, pohištva, kasneje pa spet ostrejši, da preprečijo pretirano nakupovalno mrzlico, ki prej ali slej poveča apetite proizvajalcev po večjem dohodku. Le-ti potem pritisnejo z zahtevki za zvišanje cen in injlacijski krog se znova začenja. Kajpak dogajanje samo ne teče tako preprosto in s tako enostranskimi učinki, kot smo zapisali v uvodu; vendar jelo za razvoj naslednje misli kar dovolj. Vse kaže namreč, da postajajo—od prvega julija letos utesnjeni — potrošniški krediti spet cokla v proizvodnji izdelkov za široko porabo, ne vseh, temveč le nekaterih, ki jih ni moč kupiti za majhne vsote. Statistični podatki kažejo, da se že od konca letošnje spomladi kopičijo zaloge nekaterih izdelkov v> tovarniških skladiščih, avgusta pa je tok naročil za izdelke tako imenovane široke porabe začel še bolj presihati. Kakega bistvenega izboljšanja kljub običajni nakupovalni mrzlici proti koncu leta ni moč pričakovati, saj je kupna moč prebivalstva zaradi podražitev prehrambenih izdelkov nekoliko popustila. Še bolj pa so na nazadovanje povpraševanja vplivali sredi letošnjega leta poostreni pogoji za pridobitev potrošniškega posojila: v bankah ponovno dajejo prednost občanom, ki so poslovni partnerji banke, poleg tega pa je treba ob najetju posojila položiti večje pologe kot doslej (razen za tekstil). Pri tem je treba prav za izdelke široke porabe, ki so najdražji, kot na primer pohištvo ali avtomobili, odšteti najvišje pologe. Razumljivo je, da takšna sprememba v pogojih za nakup proizvajalce pritisne ob tla (tovarne avtomobilov so pri tem seveda izjema, saj tolišnega povpraševanja, kot po avtomobilih pri nas ni po nobenem izdelku in zavoljo tega kreditni pogoji ne vplivajo tako zelo kot na prodajo, denimo, pohištva). To se je v preteklosti dogajalo že nekajkrat: blažji kredit ni pogoji so odločilno pomagali, da so se izpraznila prenapolnjena skladišča. Tokrat pa so, kot vse kaže, v kreditni politiki pogrešili. Najprej zavoljo tega, ker so nove ostrejše kreditne pogoje uveljavili prepozno —razmere na trgu so se medtem že same toliko umirile, da je pretirano povpraševanje po izdelkih upadlo. Zaradi tega so novi pogoji za pridobitev potrošniškega posojila delovali kot premočna doza sicer koristnega zdravila. Kajpak je ta trenutek še težko napovedovati, kako se bosta uravnovešala povpraševanje in ponudba v na-sledn jih mesecih in v začetku prihodnjega leta in če bo treba pogoje za pridobitev potrošniških posojil v kratkem menjati ali ne. Lahko rečemo le, da bi bilo treba »najti« bolj natančne in hitrejše metode za postavljanje »diagnoze« stanja na trgu. B. RUGELJ LJUBLJANA Posojilo za ceste Vpis posojila za gradnjo cest v Sloveniji je zagotovil 450 milijonov dinarjev več, kot je bilo planirano (900 milijonov dinarjev). Zdaj pa se je izkazalo, da bi bilo za uresničitev celotnega programa vzdrževanja in gradnje cest v Sloveniji potrebno zagotoviti nad 50 % več denarja, kot je bilo planirano. Zato iščemo nove vire, zlasti ker ni upanja, da bi del sredstev zagotovili s povišanjem cen nekaterih vrst goriva. Čeprav položaj ni rožnat, pa te finančne težave ne bodo povzročile sprememb pri sedanji opredelitvi prednostnih cest, pač pa se bo verjetno podaljšala gradnja cest v čas po letu 1980. Povsod, kjer sredstva pritekajo normalno, imajo težave z zbiranjem do- kumentacije in z lokacijami, posledice tega pa so nepotrebna dražitev in težnja, da bi s temi sredstvi gradili nekatere druge objekte. Gradnja magistralne ceste Slovenije, ki so jo lani zgradili od Maribora do Celja in jo sedaj podaljšali že mimo Celja, se je na primer zapletla zaradi gradnje priključkov na cesto prvega reda, ki pelje proti Ljubljani. In ne nazadnje: javnost bi morala biti sproti obveščena o poteku del na slovenskih cestah, zlasti pa o tem, kako se ta denar porablja. Ne gre za majhna sredstva, saj bomo letos predvidoma vplačali okrog 700 milijonov dinarjev posojila za ceste. LDRUA: »Konfekcije« N) VEČ Idriji so — v skladu z razvojno politiko občine O^ili proizvodnjo v delovni organizaciji dei0 e .c*ia, vseh 56 delavcev pa že dela v drugih čir,j Vrilh organizacijah na območju občine. V ob-*e'taT SC Za taEšen ukrep odločili potem, ko je čine ^Padla« med tako imenovane nerazvite ob-bra). po Prenehanju dela v Rudniku živega sre-ekonnSre^stva> kolikor jih je poslej na voljo za bajati'^k' razv°j občine, naj bi porabili za spod-dočno^t krepitev tistih proizvodenj, ki imajo bo-ciainoS ’ k' torej lahko zagotove zaposlenim so-thužb Varnost, družbeni skupnosti pa ustrezen tivni ^Ht^konomski razvoj. Med temi, perspek-sevejjg .al?vnimi organizacijami, pa Konfekcija Že dolem • a' Poslovni uspeh tega kolektiva se je Ker je j? ¥^,a!na meji med rentabilnim in izgubo, rih,((jl.?.ektiv tudi gostoval v sposojenih prosto-Pa n; k-! itlt moral kmalu izprazniti, za nove, lastne stalo dr° m°č zagotoviti dovolj sredstev, ni preo-u8ega, kot da prenehajo z delom I. S. KOPER: »Domače« motorne žage Pred kratkim so predstavniki Tomosa in Švedske firme Husqvarna podpisali pogodbo o mednarodni kooperaciji. Podpis te pogodbe je eden izmed številnih napovedanih korakov kolektiva Tomosa k stabilizaciji gospodarjenja, ki je, kot vemo, že vrsto let zavoljo raznih vzrokov bolj malo uspešno. Pogodba je pomembna tudi zaradi tega, ker bo kolektivu zagotovila precej dela v tako imenovanih nesezonskih mesecih, ko sedanji izdelki,motorna kolesa, vodne črpalke in krmni motorji pač ne gredo v prodajo. Tomos naj bi izdelal vsaj 15000 motornih žag, na podlagi kooperacijske pogodbe pa naj bi jih uvozili za potrebe domačega trga še okoli 7000, s čimer bi se vrednost tega posla (proizvodnja in uvoz) skupaj s proizvodnjo rezervnih delov povzpela na 143 milijonov din. Omenjena proizvodnja bo kajpak krepko podprla varčevanje z devizami, saj doslej tovrstne proizvodnje v Jugoslaviji še ni, uvažamo pa vsako leto že zdaj okoli 35000 motornih žag. R. B. NOVI SAD: Novi tovarni hrane V Vojvodini krepko podpirajo industrializacijo kmetijske proizvodnje, kamor kajpak sodijo tudi predelovalne zmogljivosti. Tovrstni načrti so precej ambiciozni, uresničujejo pa jih v pospešenem tempu. Pred kratkim so odprli dve novi tovarni prehrambenih izdelkov — v Titelu in Rumi, ki bosta skupno izdelali vsako leto okoli 50 tisoč ton gotovih jedil na podlagi zelenjave in sadja ter zmrznjene zelenjave in sadja. Tehnologijo so načrtovali domači strokovnjaki, zanimiv pa je način, kako sta oba kolektiva začela iskati svoj prostor na trgu. Obe tovarni so namreč slovesno odprli v času novosadskega jesenskega mednarodnega sejma, tako da sta lahko povabili na pokušnjo izdelkov in ogled tovarn izjemno veliko število domačih in tujih trgovcev, kmetijcev in tudi drugih proizvajalcev hrane. Verjetno je takšen način predstavljanja izdelkov dovolj uspešen, da bi ga kazalo ponoviti tudi kakemu drugemu kolektivu, prilagojenega kajpak njegovim možnostim in razmeram. I. S. LJUBLJANA: 20 let sodelovanja Predstavniki Iskre in vzhodnonemškega podjetja VVB Automatisierunsgerate iz Berlina so pred nekaj dnevi dvignili čaše in nazdravili dosedanjemu dvajsetletnemu zglednemu poslovnemu sodelovanju ter prihodnjim, še tesnejšim poslovnim stikom. Obe podjetji sta začeli poslovno sodelovati 1957. leta, ko sta izmenjali za okoli 100 tisoč dolarjev izdelkov. Letos bo ta izmenjava dosegla vrednost 6 milijonov dolarjev, že v prihodnjem letu pa bo precej večja. Sicer pa bo Iskra izvozila v nemško demokratično republiko izdelke stikalne tehnike in releje, leče in objektive, avtomobilske žarnice, potenciometre, kondenzatorje in orodja. Kajpak vsa ta menjava ne bo tekla preko omenjenega podjetja, saj Iskra poslovno sodeluje še z drugimi vzhodnonemškimi podjetji, kot sta VVB BuV in Carl Zeiss, pri katerih je Iskra razširila poslovno sodelovanje na kooperacijske pogodbe v proizvodnji avtomobilskih žarnic (z VVB AG ima takšno pogodbo na področju stikalne tehnike) ter na znanstveno tehnično sodelovanje. I. S. DE ljudje med ljudmi 8. oktobra 1977 stran 8 DH ljudje med ljudmi 8. oktobra 1977 stran N emalokrat slišimo, da stopnjo prodornosti družbe in moč njenih življenjskih sokov lahko merimo tudi po tem, koliko inovatorjev premore. Če se že sprijaznimo s tako trditvijo — prenekate-remu se bo zdela pretirana, vendar to še ne pomeni kompletne devalvacije — potem si moramo tudi priznati, da inovatorji nikjer ne rastejo kot gobe po dežju. (In še gobe sp poleg dežja odvisne tudi od temperature!). Kakšna je naša družbena klima, da bi inovatorji »rastli«? Žal, vse preveč je glasov, da te in take klime sploh ni'— ali pa je zelo mačehovska — čeprav sem in tja slišimo ognjevite referate najvišjih državnih in političnih delavcev v njen prid. Inovacij pa ni in ni... In če so? Kaj se potem z njimi dogaja? Prosim, častne izjeme samo potrjujejo pravilo. Res pa je tudi, da bi primer, o katerem bomo zdaj spregovorili, lahko uvrstili med izrazito negativne izjeme. Če sploh gre za izjemo, kajti veliko komentarjev smo že slišali, da je »naš primer« bližji pravilu kot izjemi... Saj veste, je že tako, da čustveno prizadeti reagirajo bolj na glas, kot bi se morda spodobilo, vendar je pretirana resnica še vedno resnica (in ne morda laž). Naj pripoveduje kar sam. Franc Jakelj s Celovške ceste v Ljubljani: »Že 30 let se ukvarjam z elektromotorji in imam pet prijavljenih patentov. Rad se spominjam, ko so mi pred leti nesebično in dobronamerno pomagali — zdaj, žal, že umrli — profesorji z elektro fakultete dr. Poniž, dr. Bedjanič in dr. Koželj. Dr. Bedjanič me je celo obiskal v Kranjski gori, kjer sem takrat živel. Pokazal sem mu prvi prototip, nakar sva razpravljala vse popoldne in še vso noč do kateri se je novinar Terček pogovarjal z mano. Ugotovili so, da niti jaz niti novinar elektrofakultete niti omenila nisva...« Če smo že omenili televizijo, naj kot zanimivost povemo, da se je motor Franca Jaklja že večkrat pojavil — tako ali drugače — v sredstvih množičnega obveščanja. Motor je celo že deloval pred televizijskimi kamerami, tako da so si ga lahko ogledali deset-tisoči v TV dnevniku, o njem je tekla beseda tudi v oddaji »V živo«, ki jo je vodil novinar Likar in je bila namenjena inovacijam; o njem so pisali V časopisih... Če se je Franc Jakelj doslej že večkrat — torej ne zaradi sebe, ampak zaradi svojega elektromotorja — pojavil v središču pozornosti javnosti, to vsekakor ni bila njegova osebna zasluga, ampak gre za v družbi naraščajoče zanimanje za probleme inventivne dejavnosti in vse zadrege, ki to dejavnost pri nas spremljajo. Čeprav publicitete ni manjkalo, pa Francu Jak-Iju vse to niti približno ni pomagalo do tega, da bi njegov izum strokovno ocenili, ga preizkusili in potem — sprejeli ali zavrgli. Namesto tega smo lahko poslušali, da je »motor utopija in zanič«, Jakelj duševni bolnik, na področju elektromotorjev ni mogoče ničesar več izboljšati, ker je razvoj zaključen in popoln (kaj pa podatek, da imamo ta čas na svetu več različnih sistemov za elektrovleko in samo v Jugoslaviji tri?)...« Ne bi kazalo več naštevati najrazličnejših reakcij, ki bi jih težko spravili v sklad z normalnim vedenjem med ljudmi, četudi je eden »samo« mojster, drugi pa so doktorji in profesorji. Na osnovno vprašanje, tisto, ki v znanosti in tehniki lahko edino kaj velja, odgovora izumitelj doslej še ni uspel dobiti. Namreč, ali izum velja ali ne. Vendar je docela na dlani, da je do takega odgovora moč priti samo s preskusom in ne z TRNOVA POT IZUMITELJA FRANCA JAKLJA . V G'. ranega jutra. Dr. Koželj me je povabil na razgovor na fakulteto, kjer sva se pogovarjala več kot 10 ur. Malo pred smrtjo me je spet povabil na razgovor in mi dejal, da me spoštuje zato, ker sem si upal podvomiti v stvari, ki so za ostale nedotakljive resnice. Prepričan sem, da bi strokovnjaki z doktorskimi naslovi ne imeli ne časa ne volje za pogovore z mano, če bi mislili, da sem popoln laik, šarlatan ali celo patološki bolnik, kot me danes nekateri označujejo. Nasprotno! Dali so mi vsa priznanja za moja prizadevanja, čeprav se njihovi osebni nazori in pogledi niso ujemali z mojimi. Bodrili so me, naj vztrajam in naj se ne pustim zlomiti, čeprav bom naletel na silovite odpore.« Vse pa kaže, da si je Franc Jakelj nekaj let kasneje nakopal na glavo množično zamero, ki bi si jo lahko pojasnili s človeško sicer razumljivim(vendar ne tudi sprejemljivim stališčem, češ, kaj se človek, ki je komaj elektromojster, meša med visoke strokovnjake. Franc Jakelj: »Ko sem v samozaložbi izdal »Proti-teorijo o osnovnih principih delovanja električnih strojev«, je naklada okoli 8000 izvodov kaj kmalu pošla. Večinoma so jo pokupili študentje elektrotehnike, ker je bila cena le simbolična. Več izvodov sem poslal v ZDA in od tam dobil pozitivne komentarje. Tudi nekateri domači strokovnjaki niso bili »v principu proti«, le elektrofakulteta se je vedla, kakor da ji vse skupaj ni prav nič mar. Ko bi napisali vsaj negativno oceno... Niso je, vendar so kasneje naredili to za moj motor, ki ga sploh videli niso in niso poznali osnovnih principov njegovega delovanja. V tovarni Sever v Subotici smo namreč izdelali prototip mojega novega motorja, nakar sem pismeno zaprosil elektrofakulte-to, da bi opravila preizkus prototipa in izdala uraden atest.« V pismu, ki so ga s fakultete (oddelek za elektroenergetiko) poslali v Gorenje (subotiški Sever je namreč že bil v sestavi Gorenja), smo med drugim lahko tudi prebrali: »Povedali bi vam radi, da imamo s tovarišem Jak-Ijem zelo slabe izkušnje pri sodelovanju in je nekatere člane našega profesorskega zbora celo klevetal po televiziji. Zato morate razumeti, da smo vedno in pri vseh problemih pripravljeni sodelovati z vašo tovarno, vendar direktno in ne s posredovanjem tovariša Jaklja. Kar zadeva problem, ki ga v svojem pismu omenja tovariš Jakelj, bi vam radi sporočili, da pri regulaciji hitrosti vrtenja asinhronskega motorja že po principu njegovega delovanja vedno nastaja v rotorskem tokokrogu slipna moč. Ta slipna moč se manifestira običajno kot toplotne izgube v uporih. S posebnimi dodatnimi napravami, ki so lahko elektronske ali elektrostojne, se da ta slipna moč včasih vračati nazaj v omrežje. Tako nam ni jasno, kako bi se samo s primerno izbiro statorskega navitja dalo tu kakorkoli te izgube odstraniti...« Po domače: stvar je nemogoča, ne da bi jo kdorkoli preskusil in si jo ogledal! O »klevetanju po televiziji« nam je Franc Jakelj povedal: »Na RTV so prekontrolirali ves posnetek oddaje, v Franc Jakelj: »Zakaj razvrednotenje na pamet«? govorjenjem na pamet, kjer ima poleg vsega še veliko vlogo užaljenost. Saj zgodba se še ni končala s tem, da so se v Gorenju zaradi »priporočila« Elektro fakultete nehali ukvarjati z Jakljevim motorjem. Franc Jakelj pravi: »Po propadu sodelovanja z Gorenjem in brezuspešnimi pogovori z Iskro in še nekaterimi sem se pred letom dni dogovoril z mariborsko strojno tovarno. Osnovni pogoj pri izdelavi je bila di^ namo pločevina, ki jo je bilo moč dobiti samo v zagrebškem Rade Končarju. »Za ta motor ne bo pločevine!« je — kratko rečeno — dejal direktor obrata elektromotorjev. Potem smo jo s pomočjo dveh delavcev le dobili za borih 10.000 starih dinarjev. Zaradi napačnega vlivanja v Mariboru smo potem še enkrat potrebovali isto količino dinamo pločevine, vendar so se vrata v Rade Končarju dokončno zaprla, ker sta tudi prej omenjena delavca povedala, da sta jih temeljito »slišala« in si ne upata več prodati pločevine, čeprav je ne manjka.« Omenili smo le nekaj zanimivih drobcev iz pogovora z izumiteljem Francem Jakljem, ki — kakor je dejal direktor Novuma Jože Jan — prestaja svojo kalvarijo kot vsak izumitelj, vendar te kalvari je še ni konec. Za širšo družbo pa je prav gotovo zanimivo vprašanje, komu in zakaj so take človeške stiske in težave sploh potrebne!? IGO TRATNIK Izvršni odbor sindikata v ljubljanskem trgovskem podjetju Steklo je predlagal centralnemu delavskemu svetu, da predčasno razreši glavnega direktorja Ili jo Gustinčiča. Ta, v naši samoupravni praksi zelo redek primer, je vreden naše osvetlitve med drugim tudi zato, ker gre za delovno organizacijo, kjer dosegajo sorazmerno ugodne poslovne rezultate že nekaj let nazaj, vendar pa samoupravljanje ni zaživelo^kot bi moralo. Se več. Delavci, ki so zadolženi za uresničevanje sklepov samoupravnih organov, tega niso delali, s svojim ravnanjem pa so celo prispevali k razrahljanju odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela. Tako so menili tudi delegati na nedavni seji centralnega delavskega sveta, še prej pa so se tako opredelili tudi komunisti in vodstvo sindikata. A preden bi poskusili lepo po vrsti opozoriti na vse vzroke za takšno odločitev družbenopolitičnih organizacij in centralnega delavskega sveta, kaže še posebej opo-zoTiti na misel Aleksandre Gorupove, namestnice pristojnega občinskega družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki je delegatom dejala: »Naša praksa zelo dobro kaže, da razmeroma dobri rezultati gospodarjenja še ne zagotavljajo dolgoročne stabilnosti. Slej ko prej mora »počiti«, kot ponavadi pravimo, če niso urejeni samoupravni odnosi ali pa če nekdo odloča namesto delavcev. Delavci morajo biti tisti, ki odločajo, ki gospodarijo s svojim živim in minulim delom ter z družbenimi sredstvi, vendar ne z okopov podjetniške logike in skupinsko-lastniške miselnosti, kajti združeno delo se ne začne in ne konča za vrati temeljne ali druge organizacije združenega dela. Takšne pojave pa smo srečevali v Steklu.« CE NI SAMOUPRAVNIH AKTOV IN ČE VODILNI NISO ODGOVORNI... Čeprav smo lani zelo veliko govorili o osnutku zakona o združenem delu, vse kaže, da o njem v Steklu niso mnogo razmišljali. Vsiljuje se misel, da niti vsi vodilni niso temeljito prebrali zakona, kajti če bi ga, ne bi ravnali tako, kot so. Pa si oglejmo nekaj primerov nesamoupravnega obnašanja v Steklu. Nanje so opozorili odbor samoupravne delavske kontrole v Steklu, komisija za družbeno nadzorstvo SO Ljubljana-Center, družbenopolitične organizacije in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Na zadnji seji pa so vse te ocene sprejeli tudi delegati v centralnem delavskem svetu in k njim tudi marsikaj dodali. Dejstvo je, da vodilni v Steklu več kot 20 sklepov samoupravnih organov v zadnjem letu niso izvršili. Steklo je praktično brez samoupravnih aktov, saj se lahko »pohvalijo« le s samoupravnim sporazumom o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo. Ta čas, ko zaključujemo redakcijo, je še vedno tako, čeprav je tudi res, da so nekateri samoupravni splošni akti že dobre tri mesece v javni razpravi. V poročilu strokovne komisije za družbeno nadzorstvo je tudi jasno zapisano — s konkretnimi primeri pa so to potrdili tudi nekateri razpravljale! na nedavni seji centralnega delavskega sveta — kako so poldrugo leto na zasedanjih poslušali le prepire med direktorji in modrovanja, kdo ima prav in kdo ne. S strokovno pripravljenim in enotnim predlogom pred delegate sploh niso prišli. »Člani komisije za družbeno nadzorstvo in družbeni pravobranilec samoupravljanja so med drugim tudi dejali, da je v precejšnji meri temu botrovala tudi samoupravna (ne)organiziranost: čeprav je Steklo formalnopravno razdeljeno na štiri temeljne organizacije združenega dela in delovno skupnost skupnih služb, poslovanje teče po starih poteh, kot da bi bili enovita organizacija. Vse štiri temeljne organizacije se delno ukvarjajo z zunanjo trgovino, tudi nekatera druga poslovna opravila so podvojena, kar kaže na to, da se v Steklu vsi ukvarjajo z vsem, čeprav zakon o združenem delu zelo jasno pravi, da lahko le ena TOZD v delovni organizaciji opravlja tisti predmet poslovanja, ki je njena glavna dejavnost. Tudi to je vplivalo na razr-vane odnose med direktorji TOZD in verjetno tudi med delavci, kar nenazadnje dokazuje tudi primer, ki mu verjetno ni para v naši samoupravni praksi. Ko je glavni direktor očital direktorju Veleprodaj6 SV P 'no, je ta še isti dan sklical sejo »svojega« . joZasro ?.Yeta 'n takoj za tem tudi zbora delavcev, kjeUp 5 ^ da se bodo odcepili od Stekla. Ali pa: v Ujjre]Tektrum so imeli dve leti istega vršilca dolžnosllsta|p0 Pla' sedaj imajo sicer novega, vendar je bivši PU^., °čnik direktorja TOZD. Prav ta pa sodi med l;1(jZOrs^)t Je zapisano v poročilu komisi je za družbeno ^ y ° ki so največ prispevali k nezdravim odn0!’u central U' Delegati so na nedavnem zased^Lok ne^e8a delavskega sveta še posebej poudarili- n vodiln'11?®0^'111 razmeram v Steklu največ prispeva, * delavci. t *.,/« v. tem..dJ° samnn- Njihova odgovornost je tudi v tem-samoupravnih splošnih aktov. »Če pa jih nl’vj|igre j 3 /SdeU Sandra Gorup, »ali če hočete, če ni PlUi nj ^ nja v neki delovni organizaciji, tedaj vSteki,CUGno’ da prihaja do takih pojavov, kot jih im^Lje voH i •°ra^‘ Ijanje pooblastil, neodgovorno obnas ^ . ''mh de- lavcev — vsaj večine — do delavcev "b|£ Znav samou-pravnih organov ter nesposobnost so ' nosti za vaše vodstvo.« .Javne Do sedaj je bilo tako. DosedanjeSaJ) veT=a direktorja ni več, ni več tudi direktorja i^ltudi J^daja, TOZD Maloprodaja in spremembe 'OZD Spektrum. NEKATERl^iL^AK izgovor 2*Er--- Toda, rekli smo do sedaj zato, ker 'f 0 na^ delavski svet sprejel poročilo komisije za ^gflioepravijg^0 'n ocene družbenega pravobranilca Lupili tUcj: .i3 n3 svoii zadnji seii. S ooročilom so se sČiene»a H„i_e .3VC' smancarPobuda fe temeljila na Ji ^rif0^^1 med drugim omogoča razrešitev jt- blGGuPano, lavski svet ugotovi, da delo, ki ^ jj ve 'rat • Ir sega njegove sposobnosti, če huj delovne or' piše, ki se nanašajo na dejavno akte j vtline organiza. ganizacije, ce krši samoupravn de rgani . njem onemogočal uresničevanj jepf' o don)0 ,c delavcev ali pripomogel k ,err!u’s ^0)^ tlanjem ško-samoupravnih odnosih ali da je -doval družbenim koristim. za^Gnt0 ?druženpm Opozorimo naj še na 619. člen ^ ^ y ^enem delu, kjer je rečeno, da se a!ej.^senellian nGujejoDra-pravnih odnosih tudi primeri, zpO(e>J" čistega^’ vice delavcev o ugotavljanju .n^ >- ne bj s«-nizacije v Steklu ter reči bobu bo Lfalf^a dejay ?dl °' kot se je pred kratkim, da na seji ce .ejje PredčfA e§a sveta niti komunisti niso bili enotkia. 6 ra' zrešnice glavnemu direktorju Ste EPILOG, LiGArGvU NAPREDE^ JEKLU Po obširni razpravi so delegat' ^Ulu0 pr^A^683 sveta sprejeli predlog sindikata v piP^gočji 1 'v[a' zrušitvi glavnega direktorja Jo J' . d >ud ^en HUMORESKA Razporeditev odstotkov Predsednik Sindik je že lep čas opažal, da se pripravlja nekaj večjega. Prebudili so se vsi občinski, medobčinski in regijski dejavniki in še oni od zgoraj. Poštar je komaj zmogel sproti prinašati vso goro kuvert in papirjev. Saj je bila vsebina dokaj enolična: vprašanja, ankete, spet vprašanja in spet ankete— Kaj dela sindikat? Kaj bi sindikat moral na-praviti,pa ni napravil, kakšna je bila udeležba sindikalnega članstva na razpravah o zakonu o združenem delu—? Koliko odstotkov sindikalnega članstva—? Sindiku se je že od vseh vprašanj, anket in odstotkov začelo mešati. Potem ga je pičila še nekakšna neprijetna muha, da njegovih odgovorov na anketna vprašanja tako ali tako nihče ne bo prebral. Rezultat takega nihilističnega odnosa je bil več ali manj pričakovan: Sindik je začel izpolnjevati anketne pole, kakor ga je pač zgrabilo. In zraven je še tajnici prav posebej naročil, da se v odgovorih nikakor ne smejo pojavljati »sumljivi« odstotki, kakor na primer 25 %, 80 % ali »nekaj nad polovico«, temveč mora ona odtipkati svoje vse zelo studiozno in prepričljivo. Potem ga je iznenada nasadil predsed- nik občinskih sindikatov: »Slišiš,Sindik, zdaj imam pa že dovolj tvojih statističnih podatkov, saj se mi že v glavi vrti o nekakšni 7,35-odstotni udeležbi v razpravi in 83,213-odstotnem pozitivnem odmevu na razpis krajevnega referenduma. Nazadnje bo še kdo pomislil, da meriš dolžino jezika vsakega diskutanta posebej. ..« »No, in kaj pravzaprav hočeš?« je Sindik takoj zaslutil past, čeprav ni mogel ugotoviti, ali ga bo zgrabila za nogo ali za vrat. »Poglej, vsa sindikalna organizacija je zdaj, torej na jesen, začela delovati s polno paro, ti si pa skrenil v nekakšne idiotske odstotke. Nazadnje bo še kdo pomislil, da se norčuješ iz osnovnih akcijskih usmeritev sindikata.« »Daj, no, če bi hotel kaj takega, hi menda že znal drugače povedati. Sicer pa, če nimaš nič drugega...« »In še kako imam! Na komite partije si sporočil, da so tvoji delavci Za prispevek za železnico 92,528 odstotni, občini si razložil, da je ta odstotek 53,774, nam, sindikatu, si pa podstavil trditev, da se delavci nad prispevkom močno penijo, in jih je komaj 13,269 »za«.« »Oprosti,« je zahlipal Sindik, »menda je res prišlo do nekakšne pomote. Saj veš, pretipkavanje in tako dalje__Bom že povedal tajnici, naj drugič malo bolj pazi pri računih in — posebej bom poudaril'— naj pe meša odstotkov.« »Zaradi mene napravi, kar hočeš,« ga je ustavil predsednik občinskih sindikatov. »Nekaj si pa zapomni! Do svojih odstotkov pridi, kakor hočeš, vendar boš od zdaj naprej nam sporočal hajvišjega, med komitejem in občino se pa odloč( kot veš in znaš. Saj nam povzročaš kompleten polom v podatkih, ki jih moramo mi pošiljati naprej. Potem se naj pa jaz na vseh koncih in krajih zagovarjam, zakaj po sindikalni liniji stvari nikamor ne gredo, ko je pa vendar v upravnem smislu še vse kolikor toliko v redu, da o drugem sploh ne govorim.« »Bodi brez skrbi,« je rekel Sindik. »Odslej boš od mene vedno dobil najvišji odstotek.« »V redu, samo — pazi malo tudi na vprašanja, ker je sem in tja morda zaže-Ijen tudi najnižji odstotek__« Pogosto vprašanje je, kako izboljšati osebno učinkovitost ljudi pri delu. Pri tem gre za več vrst izhodišč. Eno izmed njih so dejavniki, ki naj bodo merila za ugotavljanje stopenj osebne učinkovitosti delavca pri delu. Če to izhodišče vzamemo kot takšno, tedaj se opiramo na teorijo učinka in prej ali kasneje zaidemo v težko rešljive odnose in vprašanja, ki se zelo oddaljujejo od stvarnega stanja. Na žalost je precej dobro mislečih strokovnjakov, ki mislijo, da je z merili po nekem pravilniku lahko vplivati na izboljšanje osebne učinkovitosti človeka pri delu. Drugo izhodišče pa je: stvarna osebna učinkovitost človeka pri delu je odvisna od faktorjev delovnega okolja, delovnega mesta v ožjem in širšem pomenu besede, od faktorjev — konstrukcije delovne priprave, s katero delavec dela, toda tudi od številnih dejavnikov fizičnega in psihičnega okolja.« Šele če vse te dejavnike analiziramo, jim lahko prilagodimo človeku. Na drugi strani pa s tem in ob tem prilagodimo telesne in psihične delovne sposobnosti za spremenjeno in izboljšano okolje. S tem ustvarjamo popolnoma nova razmerja dejavnikov v mik-roorganizaciji delovnega procesa. Le-ti v največji meri vplivajo na sproščanje sil in sposobnosti, katerih rezultat je osebna učinkovitost ljudi pri delu. Če pa hočemo imeti merila za osebno učinkovitost delavca v delovnih procesih ob določenih sredstvih za delo, tedaj moramo doseči predvsem standardizacijo mikrofaktorjev tako v tehničnem, fizičnem in psihičnem okolju. Ali z drugimi besedami povedano: delovna mesta morajo imeti nekje svoje materialne vzorce in vzornike najugodneje urejenih dejavnikov. Takšna vzorčna in vzorna delovna mesta morajo biti uporabna za: oglede, vaje, ugotavljanje odstopanj, za merila ter za vse funkcije pomožnih služb: varstva, vzdrževanja, rekonstrukcij in podobno. Šele če imamo delovno mesto do kraja standardizirano in racionalizirano, dobimo tudi zanesljivo ločnico, da lahko ugotavljamo in proučujemo: kako dejavniki izven delovnega procesa pogojujejo ali ne pogojujejo osebno učinkovitost delavca pri delu. Temeljno pri vsem tem pa je naslednje: če raziskave in analize opravljajo strokovnjaki tako, da je polno soudeležen tudi neposredni proizvajalec, tedaj le-ta spoznava tudi mikrofaktorje delovnega mesta in delovnega okolja ter odvisnosti osebnih delovnih sil ter svojih sposobnosti. Takrat je tudi njegov ožji proces izbora, samoodločanja in oblikovanja osebne učinkovitosti pod lastnim nadzorom in usmerjanjem. Le tako se razvija delovna osebnost in le-ta je temelj za napredek osebne učinkovitosti dela. Osnovnim organizacijam sindikata! Pravkar je izšla v zbirki knjižnica SINDIKATI nova brošura št. 11 mgr. dipl. oec. Gabrijel Sfiligoj: Gospodarje . v združene ■ ■ Knjiga je razdeljena na devet poglavij, v katerih avtor obravnava: , — izhodišča o socialističnem samoupravno združenem delu in gospodarjenju v samoupravno združenem delu; — samoupravna organizacija ekonomskga subjekta; — smotri in cilji TOZD kot ekonomskega subjekta; — najvažnejše naloge in aktivnosti samoupravnega gospodarjenja; — temeljni pojmi o samoupravni poslovni politiki; — pojem in smisel tržne usmerjenosti TOZD; — ekonomski uspehi poslovanja in stroški; — temeljni pojmi o poslovnem procesu ter — organizacijsko urejanje poslovanja v združenem delu; Kot temeljna podlaga so avtorju služili: ustava SFRJ in SRS, zakon o združenem delu ter njegova dela »Komercialno poslovanje« (iz leta 1973), »Gospodarjenje v organizacijah združenega dela« (iz leta 1975), »Osnovne značilnosti zakona o združenem delu« (iz leta 1977) in »Tržna politika z nabavnim in prodajnim poslovanjem« (iz leta 1977). Knjižica je namenjena vsem OOS, konferencam sindikata, delegatom, tečajem in seminarjem za vse vrste družbenopolitičnega usposabljanja, ker predstavlja PRIROČNIK ZA KONKRETNO ORGANIZACIJO IN PREOBRAZBO V RAZLIČNIH OBLIKAH ZDRUŽENEGA DELA. Naročila sprejema TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4. Cena 30 din za izvod. ............................................>Š NAROČILNICA Nepreklicno naročamo pri TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4..izvodov brošure G. Sfi- ligoja: GOSPODARJENJE V ZDRUŽENEM DELU. Brošuro pošljite na naslov:.................. Poštna številka, kraj:....................... Datum:....................................... Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga. Čitljiv podpis naročnika: (z žigom) L CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDON NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI Sindikalna organizacija delavcev Kovinoplastike v Ložu je v minulih letih kar precej storila, da bi sleherni delavec lahko uveljavil svoj samoupravni prav. Pa vendar sindikalni aktivisti še niso zadovoljni z rezultati svojega dela Pripovedovali so mi: Franc Urbas, predsednik konference osnovnih sindikalnih organizacij: »Organizirani smo tako, kot je od nas zahteval zadnji kongres slovenskih sindikatov. V petih temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti skupnih služb delujejo osnovne organizacije sindikata in sindikalne skupine.« V Ložu imajo tri temeljne organizacije združenega dela (Okovje, Imox in Plastiko), v Plešicah na Flrvaškem je Metal-pres, Roto-Lož pa je na Blokah. »Glede organizacijske strukture smo torej storili vse tisto, kar je od nas pričakovalo občinsko in republiško vodstvo sindikata, res pa je tudi, da je v tem času postala naša organizacija pobudnik za številne dobre samoupravne rešitve. Toda v vsej tej dejavnosti sodelujejo zgolj izvršni odbori osnovnih organizacij in delegati v konferenci, med članstvom pa je še vedno precej tistega starega prepričanja, da je sindikat predvsem vodstvo, nekakšna institucija, ki naj skrbi za delavce, ne pa organizacija delavcev.« Vladimir Mulec, predsednik osnovne organizacije sindikata v TOZD Plastika: »Veliko smo govorili o tem, zlasti ob sprejemanju in uveljavljanju zakona o združenem delu. Zelo dobro vemo, v čem so slabosti naše organizacije, manj pa o tem, kaj storiti, da bi jih odpravili. Denimo, dokaj nezadovoljni smo z delom sindikalnih skupin, ki se dostikrat sestajajo le po naročilu izvršnega odbora ali konference in še takrat so sestanki namenjeni predvsem informiranju, pojasnjevanju in pridobivanju ljudi za neki ukrep, statut, pravilnik ali samoupravni dogovor. Prave samoupravne pobude delavcev pa ni veliko. Ko smo ustanavljali te skupine in volili njih poverjenike, smo bili prepričani, da smo s tem našli najboljšo rešitev, ki bo našemu sindikatu dala tisto družbeno veljavo, kakršno mora imeti. Toda sindikat smo ljudje in če med delavci ni dovolj zanimanja za delo naših organizacij, ga je pač treba ustvariti. To pa sindikalnim kadrom ni uspelo. Tu je po mojem mnenju začetek naših slabosti. Članov zveze komunistov je namreč le kakih šest odstotkov vseh zaposlenih in nekateri so člani zgolj na papirju.« Franc Bavec, tajnik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije v TOZD Okovje: »Že med razpravo o novi ustavi, še zlasti pa potem, ko smo začeli uveljavljati zakon o združenem delu, se je izkazalo, da brez dobre dejavnosti sindikata ni moč uveljaviti dobre samouprave. Nekdo namreč mora oblikovati stališča, s katerimi hodijo čen v vsa družbena dogajanja, saj s tem pridobiva kot dejavnik v samoupravnih odnosih in tudi pri znanju. Politična in samoupravna dogajanja pa zdaj potekajo preveč pri vrhu. Delavci so premalo seznanjeni s to dejavnostjo in na sestankih ne razpravljajo. Zakona o združenem delu pa ni moč uresničiti, če nismo zagotovili enotnih pogle- Franc Urbas Vladimir Mulec Franc Bavec delegati na seje samoupravnih vodstev, ali pa pojasniti stališča do problemov, o katerih govorimo na zborih delavcev. Če tega ni, potlej hodimo na sestanke tako, kot smo hodili nekoč: kot člani forumov, v katerih moramo kdaj pa kdaj razpravljati in tako postoriti vse, kar je potrebno, da si funkcionar. Sindikalni delavci pa bi morali biti predvsem aktivisti v najboljšem pomenu.« ZAKAJ DELAVCI PREMALO SODELUJEJO V BOJU ZA DELAVSKO OBLAST? Letošnje poletje je obiskal loško Kovinoplastiko Janez Bar-borič, predsednik slovenskih sindikatov. Po njihovem obisku so v svojem »Glasilu« zapisali: »Tovariš Barborič se je vključil v naš razgovor z mislijo, da mora biti delavec tvorno vklju- dov na samoupravno dogajanje v kolektivu.« Pripovedovali so mi, kako so dokaj nekritično sprejeli in v svojem kolektivu uveljavili tako imenovani Work Factor pri delitvi osebnih dohodkov in niso dovolj premislili, da je ta sistem zrasel v mezdnih odnosih, ki temeljijo na izkoriščanju delavcev. Naš način delitve pa namreč ne stimulira delavca samo za delo na njegovem delovnem mestu, pač pa tudi za celotno njegovo samoupravno dejavnost v podjetju in v družbi. Skušali so ta svoj Work Factor nekoliko približati samoupravljanju in so vsak mesec objavljali na oglasni deski deset najnižjih in deset najvišjih osebnih dohodkov. Ker pa o delitvi teh dohodkov niso odločali vsi delavci, so se znašli v težavah. Delavci, ki niso vedeli, zakaj je nekdo dobil tudi štirikrat več kot kvalificirani garač v proizvodnji samo zato, ker dela v skupnih službah, so svoje ogorčenje izpovedali celo s prekinitvijo dela, kot se je zgodilo v nekem njihovem obratu v letošnjem maju. GLOBOKE SO KORENINE Kovinoplastika v Ložu nima starih razrednih izkušenj. Nastala je kot rezultat prizadevanja ! partizanov in aktivistov, ki so j svoje želje po lastni tovarni uresničili kmalu po osvoboditvi j J tako, da so od drugih tovarn ku- | pili že odpisane in dotrajane \ stroje in na njih začeli ustvarjati lastno fabriko. Nihče jim ni ničesar podaril, in vse, kar danes imajo, so si ustvarili s svojim delom. Pa dokaj dobro gospodarijo, čeprav je bilo v Loški dolini moč najti zelo malo sposobnih kadrov in jih primanjkuje še danes, kljub temu, da dajejo veliko sredstev za štipendiranje in za izobraževanje ob delu. V minulih dobrih dveh desetletjih so revni notranjski kmetje postali delavci Kovinoplastike- V tovarno so skoraj vsi prišli le po denar, ki si ga doslej še niso znali deliti najbolj pošteno in I pravilno, in po vse tisto, kar de- | lavcu zagotavlja združeno delo- j Razredno zavest pridobivajo šele zdaj, v vsakdanjih prizade- | vanjih za dobro gospodar j en je in ; za delavsko veljavo pri ustvarja- j nju in delitvi svojega proizvoda. f> Te njihove razredne veljave pa : je samo toliko, kolikor so je ustvarile razredne socialistične sile, zlasti partija in sindikat. Franc Urbas mi je dejal: »Vemo, da bomo našo bitko > izbojevali šele takrat, ko bodo ji dobro zaživele tudi sindikalne in jil samoupravne skupine in ko bo jr vse naše delo rezultat njihovih p odločitev. Zato se tolikanj trn- 2 dimo, da bi okrepili zvezo komu- 't nistov in da bi partijci ter sindi' kalni delavci delali med ljudmi , kot samoupravni aktivisti. 1° _ zato smo tudi v minulih nekaj ‘j mesecih poskrbeli, da bi uredili a naše dohodkovne odnose, v začetku prihodnjega leta bomo v*1 plačani po delu.« O tej njihovi delitvi po delu pa J bomo v našem listu še spregovo- 0 rih. P JANEZ VOLJČ 1c Tokrat bomo v tej rubriki spregovorili o dejavnosti občinskih odborov sindikata v ljubljanski občini Center. Seveda ne gre za popolno oceno prizadevanj v posameznih odborih, saj je prezahtevna in tudi glede na prostor bi bila preobširna. V razgovorih, ko sem se srečeval z nekaterimi sekretarji in predsedniki občinskih odborov in vodstvom občinskega sindikalnega sveta, pa je bila po svoje značilna misel, da je lanska javna razprava o osnutku zakona o združenem delu, prizadevanja za uresničevanje zakona v praksi, kakor tudi sedanja javna razprava o štirih novih zakonih, bila bogata šola za vse sindikalne delavce v tej občini. Nabrali so si mnogo izkušenj, se obogatili z novimi spoznanji in kar je najbolj pomembno: sindikalni delavci so se na mestu samem, torej v temeljnih organizacijah združenega dela in v osnovnih organizacijah sindikata, soočali s konkretnimi težavami, s katerimi se ukvarjajo sindikati v delovnih organizacijah. Le nekaj sorazmerno dobro urejenih vprašanj v ljubljanski Modni konfekciji Krim, v Kompasu, v Steklu, v Alpe-Adri i in drugod nazorno kaže, da se takrat, ko so sindikat resno zavzame za odpravljanje težav in njihovih vzrokov, stvari premaknejo in uberejo tisto pot, ki smo jo določili v ustavi in v zakonu o združenem delu. Ko so pred kratkim na seji občinskega sveta ZS Ljubljana-Cen-ter spregovorili o dejavnosti občinskih odborov sindikata in osnovnih organizacij pri uresničevanju zakona o združenem delu, so med drugim tudi dejali, da bi bilo vsako samozadovoljstvo z doseženimi vsebinskimi in organizacijskimi uspehi v dobrem poldrugem letu napačno in tudi zelo kratkovidno. V sindikatu družbenih dejavnosti bodo morali hkrati ob vprašanjih samoupravne in politične organiziranosti delavcev še posebej spregovoriti o uresničevanju načel svobodne menjave dela ter samoupravnega povezovanja delovnih organizacij in zavodov v višje oblike organiziranosti. Gre predvsem za ustanovitev skupnosti osnovnih šol v občini, združevanje dijaških domov in še zlasti za tiste naloge, ki jih po zakonu moramo uresničiti še letos. Pri tem ima seveda prednost delitev osebnih dohodkov po načelu vloženega živega in minulega dela. In prav zato, ker smo se v naši družbi dokopali do spoznanj, kako uveljavljati delavčevo pravico in dolžnost v združenem delu, bodo občinski odbor in osnovne organizacije sindikata ter komunisti v njem morali čim prej najti najbolj ustrezne rešitve za samoupravno organiziranost v SNG, v Operi in še kje. Predvsem osnovnim organizacijam sindikata v upravnih službah bo treba še posvetiti mnogo skrbi, kajti dejavnost izvršnih odborov je zelo različna. Še vedno se preveč »iščejo«, čeprav imajo praktično na pladnju vse probleme iz dela in v organiziranosti. Le lotiti se jih je treba. Pokazalo se je, da so pri uresničevanju zakona o združenem delu najdlje prišli v tistih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kjer so se hkrati tudi združevali. Najboljše rezultate imajo v Emoni, v Mercatorju, v Slovenijalesu, v ABC Pomurka, v Komunalnem podjetju, v GHP in drugod. Vendar pa lahko tu in tam še opazimo, da prepočasi oblikujejo nove odnose v sestavljenih organizacijah združenega dela. Ne bo odveč, če še povemo, da botrujejo sedanjim uspehom pri uveljavljanju sindikata kot organizacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela poleg zavzetega »spopadanja« z resničnimi problemi delovnih organizacij tudi sodobne oblike stalnega družbenopolitičnega usposabljanja sindikalnih delavcev. Številni seminarji, ki jih prirejajo za sindikalne delavce v občini Center, so se pokazali kot zelo dobra oblika usposabljanja, ki jo uporabijo ob vsaki pomembnejši akciji, ki se je lotevajo v sindikatih. Tako razvejan sistem družbenopolitičnega izpopolnjevanja sindikalnih aktivistov pa v občini Center ni bilo enostavno »zgraditi«. Vedeti je treba, da je v tej občini več kot 550 osnovnih organizacij sindikata. Zato si sledijo seminarji drug za drugim in po skupinah se sindikalni aktivisti spoznavajo s tematiko, ki je na dnevnem redu. Skupinsko obravnavanje pa koristi tudi temu, da lahko udeleženci seminarja dokaj konkretno, glede na specifičnosti v posameznih panogah, »obdelajo« posamezna vprašanja in se dogovorijo za skupno akcijo. Ob koncu še povejmo, da težišče dela pri delu občinskih odborov ne sloni na profesionalcih v občinskem svetu ZS, kajti le trije politični delavci so stalno zaposleni. V primerjavi z nekaterimi drugimi občinami je to kaj skromno število, vendar pa ob dobri organiziranosti in prizadevanjih članov izvršnih odborov občinskih sindikalnih organizacij ne gre nobeno pomembno vprašanje v občini mimo sveta in občinskih odborov. _ m.horvat 'e s n M g aj h itd ar ri 01 \ D n Ji .'ai i s g u T }, A DE po sledi uresničevanja sklepov celjskega kongresa Na nedavnem blejskem posvetu je predsednik Janez Barborič opo-*°ril na neuresničen sklep celjskega kongresa o brezplačnih učbenikih. ^ ponekod so vendarle nekaj sto-t'li* Tudi mi smo v DE pisali o sPodbudnih primerih v škofjeloški °bčini, o nekajletnih izkušnjah v občinah Trebnje in Lendava, na osnovnih šolah Maksa Pečarja v Črnučah in Valentina Vodnika v občini Ljubljana-Šiška, na mariborski šoli bratov Polančič, ljubljanski osnovni šoli Trnovo in še o kakšnem primeru, kjer učenci že dobivajo učbenike zastonj oziroma proti majhni izposojevalnini, Ceprav povečini že rabljene učbenike. Zakaj ni akcija stekla bolj fron-•alno, zakaj ugotavljamo, da v njej 0' prizadevanja občinskih sindikalnih svetov, občinskih izobraževalnih skupnosti, pač pa le spodbuda in akcijska volja posameznih Ravnateljev, šolskih kolektivov, i sindikata na osnovnih šolah, Posameznih šolskih svetov? Kot Venio, bo o tem v kratkem potekal Pogovor na posvetu republiškega SVeta z občinskimi sveti ZSS, pa fudi na prvi seji republiškega od-pofa Sindikata delavcev vzgoje in '*obraževanja. I NA TAPETI UČBENIKI TAKO IN DRUGAČE z vsako jesenjo so se tudi letos |]av'H v sredstvih javnega obveš-nia številni prispevki, ki naj bi osvet-' Pr°blem šolske knjige (predvsem ^nošolske) z vseh plati: cena učbe- marveč so vse rešitve le pol vične, ker temeljijo le na nek liko predelanih merilih. Prav zaradi takšnega stanja*3 se člani Zveznega odbora sth njali s sklepom, da je treba z cijo pohiteti, posebno v tisti TOZD, ki so se je komaj lotm; Strokovne službe je treba opoZ riti, da je to najnujnejše ’ ki ga morajo opraviti ob zaVj tem sodelovanju vseh zapos nih. Osnovne sindikalne °rSa^j zacije pa se morajo ob porrl . občinskih odborov usposobiti ^ strokovno ocenjevanje ustrez sti novih sporazumov in PraV1:.fi-kov, da ne bi potrjevali s^a^° ,ei) pravljenih dokumentov. V * dneh bi morali izvesti tudi tr krog panožnih sestankov m , boljše rešitve predložiti vzorčne predloge. ^tta ZORICA BOSN1 VUJADINOVI Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja JANEZKI Z BRKI V skupnih službah neke delovne organizacije dela tovarišica, o kateri vsi pravijo, da je zelo prizadevna, pridna in da resnično živi za delo. Na vseh sestankih je zraven, povsod pove svoje mnenje, vse ve, kaj bi kazalo narediti itd. Besed ne izbira, kar ima na srcu, to zdrkne z jezika. Ne skopari s pohvalami tistim, ki jo (po njenem mnenju) zaslužijo in odkrito kritizira tiste, ki (tudi po njenem mnenju) zaslužijo kritiko. Šefi se z leti menjujejo, ona pa ostane — včasih na bolj vplivnem delu, včasih na bolj obrobnem. Ostane in — vedno in povsod pove svoje mnenje. 'Če bi vprašali njene sodelavcč, naj povedo, kaj menijo o tovarišici, bodo sicer dejali, da jo spoštujejo, nikakor pa ne bodo povedali, da je priljubljena. Vsem gre na živce in vsi je imajo dovolj, povedo nekateri z lepšimi bese- dami, drugi pa z zelo grobimi izrazi. In ko jih še vprašaš, ali tej tovarišici povedo to v obraz, bodo nekaj časa molčali, potem pa v večini primerov rekli, da ne. Zakaj ne? Odgovori so različni, njih skupni imenovalec pa je: strah pred zamero in morebitnimi posledicami. Eden izmed dokazov za osebno zrelost je, da zna človek prenesti kritiko kot pohvalo. (Ali ima omenjena tovarišica pravico hvaliti ali grajati, čeprav le v svojem imenu, to je seveda drugo vprašanje!) Vsekakor pa smo vedno pripravljeni povedati, da mnogo bolj spoštujemo tiste, ki nam povedo v obraz, kar mislijo, kot pa tiste, ki se pred nami slinijo, za hrbtom pa govore, kar jim pade na misel. No, v tem kolektivu to ne bo držalo. Kaj lahko očitamo tovarišici, o kateri govorimo? Njeno delav- nost in prizadevanje? Zato prej zasluži pohvalo kot grajo. Dokler ji nekdo ne bo v obraz odkrito povedal, kakšne so njene napake, bi ji lahko svetovali le v eč taktičnosti. Ali morda v svoji delovni vnemi ni preveč vsiljiva? Ali zna povedati svoje misli tako, da jih večina ne bo odklanjala zaradi vsebine, temveč zaradi oblike? Itd. Odrasli ljudje so večkrat občutljivi. Bolj kot otroci. Tisti, ki z ljudmi delajo, se morajo tega zavedati. Mali Janezek bo doma vse na-redft, če ga bomo pohvalili in če mu z izbranimi besedami naložimo drug(*4eJo. Trmasto pa se bo potuhnil in dobesedno otrpnil, če bomo nanj kričali in ga grajali. Naj se komu zdi še tako smešno, mnogo takšnih Janezkov, ki pa so že Janezi z brki in brado, je med nami. Ljudje pač nismo vsi enaki. Pravica do odločbe o osebnem dohodku VPRAŠANJE: Dne 21. marca letos je bil na zboru delavcev naše organizacije sprejet samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter samoupravni sporazum o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. V času razprave o obeh aktih sem dal pismeno pritožbo na odbor za delitev osebnih dohodkov, vendar do danes nisem prejel odgovora. Oba sporazuma veljata, delavci pa nismo prejeli niti odgovorov na pritožbe niti ne odločb, čeprav čl. 43 sporazuma predvideva, da morajo delavci prejeti odločbe o razporeditvi na delovno mesto in osebnem dohodku oziroma osnovah za obračun osebnega dohodka. Kam naj se pritožim, ker se nisem strinjal z osebnim dohodkom za moje delovno mesto in za to, da bi prejel odločbo? DELAVEC IZ GROSUPLJEGA uspeli s svojim predlogom, P samoupravni sporazum velJ ’ se tudi že uporablja in biseV p0 morali prejeti tudi odločbo. nje imate pravico tako p° za konskih določilih kot tudi vašem samoupravnem sP°r|.j zumu. Člen 43. sporazuma« ste ga priložili vprašanju, J jasen. -Odločbo zahtevajte ODGOVOR: Glede osebnega dohodka kaže, da ste dali na osnutek samoupravnega sporazuma o njegovi delitvi pripombo (ne pritožbo), ki pa je morda pristojni ofgan ni-obravnaval ali pa le niste prejeli odgovora nanjo. Pripombe, ki jih delavci v času javne razprave o osnutku •samoupravnega akta posredu- jejo, morajo biti na pristojnem organu obravnave, saj je v tem tudi namen javne,razprave, do njih pa mora biti tudi zavzeto stališče. Če je stališče do pripombe odklonilno, mora biti pojasnjeno, zakaj oziroma tudi zakaj je rešitev v osnutku boljša ali pravilnejša od predlagane. Ne glede na to, da niste °d odgovorne osebe, če pa sP*oflje, niso bile izdane nobenemu ^ lavcu, se najprej obrnite izvršilni odbor sindikalne org nizacije. V kupon PRAVNIK SVETUJ^ življenje med poldnevniki 8. oktobra 1977 stran družbena nasprotja v qabonu Krpanje namesto zdravljenja Rrez globljih posegov v družbeno lri ekonomsko tkivo ne bo prišlo c*° zmanjšanja socialnih razlik in Poprave še drugih negativnih pojavov Nedavna odločitev gabonske vlade, da v tem in ^'hodnjem letu odpravi strahotne socialne razlike. Potrdila tisto, kar že dolgo vemo. S 1960 dolarji J narodnega dohodka se uvršča Gabon med najbolj ' bogate afriške države (takoj za Libijo), vendar je to ^ gastvo porazdeljeno zelo neenakomerno. Res je, , d gabonski delavec živi bolje kot delavec v marsi-teri državi črne celine, ki nima takšnega bogastva Mangan, nafta, železo, uran, dragocene vrste lesa ■)• še pred desetimi leti, ko je bil narodni doho-hek desetkrat manjši, ga je 40 odstotkov šlo v žep j davnih uslužbencev. Poslanci takratnega parla-rrier|ta so imeli celo stokrat večje plače, kot je bil P°Prečni narodni dohodek na prebivalca. ^°čan prodor tujega kapitala je prinesel nagel S°spodarski vzpon, hkrati pa tudi vrsto škodljivih Pojavov. Državni aparat nima samo velikih pre-mkov, marveč je tudi hudo kompromitiran. To pa M v aPital spretno izrablja v svojo korist. Osnovne e visokih funkcionarjev so desetkrat ali celo Plači I vajsetkrat večje od najnižjih zajamčenih plač de-Cev.Ljudi iz te, dobro stoječe plasti, seveda ne Prizadene inflacija, ki dosega 20 odstotkov, naraš-nje cen pa ogroža predvsem delavce. Zato je gla 4 s^en'*a zamrzniti cene nekaterih artiklov, v , nern živil, in odpreti široko mrežo prodajaln z t0Pnimi cenami. Obenem so zvišali najnižje ko^6 oc* 17.000 na 34.000 prekomorskih fran-V‘ Ti zneski niso obdavčeni. . ^ °strejšim obdavčevanjem bodo zajeti pre-^■hki visokih funkcionarjev nad 400.000 frankov. k0 zbran denar bodo porabili za socialne dejav-k°Sti’ hi jih bodo razširili. Že doslej je večina dija-y v skednjih šol in študentov prejemala štipendije. večini mest so začeli graditi cenejša stanovanja. ^ ačunajo, da bo večje nadzorstvo finančne službe, Zm ^ k* preprečevala zlorabe, pripomoglo k tivnanjŠanju socialn'h razlik in odpravljanju nega-Ve|n'h Pojavov. Ta pričakovanja pa so seveda pre-lka, saj so protislovja tako močna, da jih ni k°goče odpraviti brez globljih posegov v druž-en° in ekonomsko tkivo. kdo je kdo OMAR TORRIJOS vodja panamske revolucije »Tuja zastava je zabodena v srce mojega naroda.« To je ob neki priložnosti ogorčeno dejal predsednik panamske vlade Omar Tor-rijos, ki mu najpogosteje rečejo vodja panamske revolucije. V mislih je imel ameriško kolonialno navzočnost na panamskih tleh oziroma panamski prekop, ki so ga Združene države Amerike leta 1903 na temelju sporazuma — bolje rečeno nepravične pogodbe — s Panamo kupile za 380 miljonov dolarjev. Dne 7. septembra 1977 pa je Torrijos skupaj z ameriškim predsednikom Carterjem v Washingtonu podpisal novi sporazum o panamskem prekopu, ki Panami zagotavlja postopno vrnitev suverenosti nad prekopom. Celih 74 let je torej minilo, da so se ZDA odpovedale prekopu, še 23 pa jih bo moralo miniti, da bo prekop zares postal panamski. Podpis novega sporazuma je tudi sad odločnih zahtev Omarja Torrijosa, ki je tudi sicer pri vodenju države zelo odločen. To odločnost je pokazal že v vojaški akademiji, spremljale pa so jo izredne sposobnosti in velike ambicije. Zato je Torrijos zelo hitro napredoval v vojaški hierarhiji in je leta 1968, čeprav ni neposredno vodil vojaškega udara levo usmerjenih častnikov, stopil na sam vrh vojaške vlade. Že naslednje leto je odločno obračunal s konzervativnimi oficirji, ki so hoteli s silo preprečiti napredne družbene spremembe, ki jih je Panama pod njegovim vodstvom že dosegla, in tiste, ki jih je takrat še zelo mlad brigadni general, 39-letni Torrijos, napovedal. Zanj so največji problemi notranjega razvoja, ki jih je treba premagati, velike razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi Panamci, nepismenost, korupcija. Panama je trdno in neomajno neuvrščena, Torrijos pa članstvo v gibanju neuvrščenih razume kot udeležbo v vseh njenih akcijah. BRANKO KASTELIC Švedski sindikati in gospodarsketežave v deželi Kdo bo plačal račun? Izhodišče na pogajanjih za sklenitev kolektivnih pogodb: sindikat ne bo pristal, da bi samo nižji sloji zategovali pasove Odločitev švedske vlade v mesecu avgustu, da tretjič od oktobra lani razvrednoti svojo valuto (to pot celo za 10 %, medtem ko prejšnji dve devalvaciji skupaj nista presegli 9 %) in izstopi iz »monetarne kače«, dogovora o usklajevanju tečajev valut ZR Nemčije, Nizozemske, Belgije, Danske in Norveške, je bila sprejeta v času nakopičenih gospodarskih težav. Hkrati je vlada objavila stabilizacijski načrt, ki predvideva vrsto ukrepov za izboljšanje gospodarskega stanja. Med te ukrepe sodi zmanjšanje davka, ki ga plačujejo delodajalci na mezde s 4 na 2 odstotka, zamrznitev cen do konca oktobra, od novembra naprej pa strogo nadzorovanje cen in začetek razprave z delodajalci in sindikati o naslednjih temah: boj proti inflaciji, ohranitev zaposlenosti in zmanjšanje davka na. dohodek v prihodnjem letu. Vlada bo spodbujala investicije in bo skušala pomagati panogam, ki so zašle v težave (ladjedelništvo, tekstilna industrija, metalurgija). S temi in drugimi potezami bo, vlada skušala povečati konkurenčno sposobnost švedske industrije na svetovnem tržišču in tako zagotoviti zaposlenost v.državi, zožiti »začarani krog inflacije«, obrzdati domačo porabo in zmanjšati plačilni primanjkljaj v prihodnjih dveh letih. Socialni demokrati in sindikati, ki so v opoziciji do koalicijske vlade treh meščanskih strank, vidijo izhod iz težav drugje, vendar se strinjajo z diagnozo gospodarskega stanja. Inflacija bo letos presegla 13 odstotkov (lani 10 odstotkov). Trgovinski primanjkljaj je dosegel skoraj 4 milijarde kron, tekoči plačilni primanjkljaj pa dosega 12,5 milijarde oziroma 4 odstotke narodnega proizvoda. Poraba se je v prvih sedmih mesecih zmanjšala — po podatkih sindikatov za 2 odstotka. Tudi investicije upadajo. Število nezaposlenih ocenjujejo na 90.000 ali 2,1 odstotka aktivnega prebivalstva. Menijo pa, da je dejansko nezaposlenih več ljudi. Pravijo celo, da gre za približno 400.000 ljudi, ki so popolnoma ali delno nezaposleni. Počasnejše"na-raščanje mezd je povzročilo stagnacijo kupne moči delavskih družin. Zdaj se bojijo, da bo po devalvaciji krone kupna moč manjša. Na to opozarjajo tudi kritične stre-lice socialnodemokratskega voditelja in nekdanjega premiera Palmeja, ki meni, da bo devalvacija neizogibno povzročila nove podražitve in upadanje življenjske ravni, predvsem najbolj siromašnih slojev prebivalstva. Nekdanji trgovinski minister v Palmejevi vladi Fedit prav tako meni, da težav ni mogoče odpraviti z Zaporednimi devalvacijami, marveč s selektivnimi investicijami in strukturnimi reformami, izvoznim panogam industrije pa bi morali omogočiti večji izvoz na tuja tržišča, s čimer bi postopno izboljšali trgovinsko bilanco in dolgoročno zagotovili zaposlenost.'Pri tem opozarjajo, da so sindikati dovolj močni, da dosežejo povečanje mezd v skladu s podražit-žitvijo. Mnogi pa sicer upravičeno opozarjajo na to, da bo uresničitev stabilizacijskega načrta močno odvisna od stališča sindikatov. Sindikalni voditelji so nedvoumno zavrnili predlog o »družbenem dogovoru« ki ga je že spomladi objavil gospodarski minister Boman. Čeprav ne sprejemajo večjih obveznosti, pa predstavniki sindikatov ne zapirajo vrat pred pogajanji. Pripravljeni so na primer razpravljati o reviziji obdavčevanja dohodka v prihodnjem letu, kar bi, kot poudarjajo — olajšalo pogajanja z delodajalci. Za zdaj pa pravijo, da se ne strinjajo z davčnimi stopnjami, ki bi dajale prednost visokim zaslužkom. V vsakem primeru pa bodo švedski sindikati objavili svoja stališča, ko se bodo začela pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb z delodajalci. BOŠKO RAKIDŽ1Č BEOGRAD — Predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz Tito se je v Karadjordjevu pogovarjal z generalnim sekretarjem KPI Enricom Berlinguerjem. V daljšem pogovoru sta izmenjala mnenja o vrsti vprašanj iz mednarodnih odnosov, odnosih v mednarodnem komunističnem delavskem gibanju ter v zvezi s sodelovanjem med ZKJ in KPI ter med Jugoslavijo in Italijo. Tito in Berlinguer sta med drugim podčrtala pomen načel, sprejetih na berlinski konferenci evropskih komunističnih in delavskih partij. Poudarila sta, da so potrebna nova prizadevanja za uresničitev in popolno spoštovanje teh načel v odnosih med komunističnimi in delavskimi partijami. Načela, sprejeta v Berlinu, sta ocenila kot nenadomestljivo osnovo za nadaljnji dialog, poglabljanje zaupanja in odpravljanje nekaterih še vedno prisotnih negativnih teženj v mednarodnem komunističnem gibanju, ki niso v skladu s sklepi berlinske konference. Tito in Berlinguer sta v pogovorih izrekla tudi vso solidarnost in podporo vsem silam, ki se zavzemajo za naravno in neodtujljivo pravico sleherne partije in gibanja za svobodno in neodvisno izbiro poti in metod boja za socializem in graditev socializma. VVASHINGTON — Član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj je končal uradni obisk v ZDA. Obe strani sta obisk ocenili kot pomemben dogodek v odnosih med državama. Kardeljevi pogovori s predsednikom Carterjem, podpredsednikom Monda-leom in drugimi ameriškimi predstavniki so bili odkriti, iskreni in zelo vsebinski. Pokazali so, kje so stične točke v stališčih in kje razlike, kar je zelo pomembno za razvoj še bolj intenzivnega enakopravnega, demokratičnega in vsestranskega sodelovanja. Razlike, ki se pojavljajo pri obravnavi posameznih mednarodnih vprašanj, namreč ne morejo biti ovira za takšno sodelovanje. Carter je v pogovorih s Kardeljem izrazil zadovoljstvo, da se bo srečal s predsednikom Titom, ki bo verjetno prihodnjo pomlad obiskal ZDA. BLIŽNJI VZHOD — Združene države Amerike in Sovjetska zveza so objavile skupno izjavo o Bližnjem vzhodu. Dokument je vzbudil veliko pozornost, saj se obe strani v njem zavzemata za čimprejšnjo pravično in trajno rešitev arabsko-izraelskega spora ter za obnovitev ženevske konference pred. koncem tega leta. Na pogovorih v Ženevi naj bi sodelovali tudi »predstavniki palestinskega ljudstva«, Izrael pa naj bi se umaknil z arabskih ozemelj, zasedenih leta 1967. V arabskih krogih so sovjetsko-ameriško sporočilo sprejeli z zadržanim optimizmom in v posvetovanjih ob tem namenili veliko pozornosti predvsem palestinskemu vprašanju. Na drugi strani je Izrael dal zelo odločno vedeti, da nasprotuje sporočilu. Beginova vlada napada ameriško administracijo in zatrjuje, da je resno zaskrbljena nad ameriško-izraelskimi odnosi. y g S^kalno gibanje neuvrščenih in dežel v razvoju (ii.) AZIJA - OD RAZDROBLJENOSTI K ENOTNOSTI 80 aziistih s* vedn '«dust2L0lestegai »Uh : Pr> K, st«biln azihkih w 5 . drzav, kot kulturne r ZaČeloP°dars^a ras Prlt/T V Sede brutt0 etna stol CLTiZVodaje *ei97?fai0d6’80/° Tudi v „ , zausta ',ečinl končno otresla uvoza hrane, ki je zelo močno bremenil državne blagajne. Poseben problem azijskih dežel v razvoju je hitro naraščanje prebivalstva. Stopnja rasti prebivalstva je bila v štiridesetih letih 0,8%, v petdesetih 1,9% v šestdesetih 2,2%, leta 1975 pa je dosegla 2,4%. . POLOŽAJ DELAVSKEGA RAZREDA Po podatkih ZN je bilo 1975. leta v Aziji zaposleno kar 69 % aktivnega prebivalstva v kmetijstvu, 15% v trgovini in samo 16% v industriji. V velikih industrijskih podjetjih, na plantažah in v sodobnih kmetijskih organizacijah, v gradbeništvu in transportu je bilo zaposlenih okoli 25 % vseh delavcev, ki so predstavljali 6 do 8% aktivnega prebivalstva. Razlike po posameznih državah so velike: najvišji je odstotek v Maleziji, Indoneziji in Sri Lanki (zaradi plantaž). sledi Indija, najnižji pa je ta odstotek v Pakistanu, Bangladešu, Burmi in na Tajskem. Azijske države v razvoju močno bremeni brezposelnost. 1976. leta je bilo v različnih azijskih deželah od 15 do 30 % aktivnega prebivalstva brez. dela. Ker uradna statistike upoštevajo samo tiste, ki so ostali brez. dela v podjetjih in tiste, ki prvič iščejo zaposlitev, je odstotek brezposelnih znatno višji. V zadnjih letih je zaradi brezposelnosti še posebej močno prizadeta mladina med 15. in 24. letom, kar povzroča dodatne socialne probleme pa tudi nemire. Zaradi stalnega padanja realnih plač (kotposledice visokih stopenj inflacije) večine zaposlenih se slabša ekonomski položaj delavskega razreda. ZNAČILNOSTI t SINDIKALNEGA GIBANJA Položaj in vlogo azijskih sindikatov opredeljuje dejstvo, da predstavlja ogromno večino aktivnega prebivalstva tisti del, ki je odvisen od kmetijstva. V Indiji, Južni Koreji, Singapuru in Maleziji so naredili prve korake v industrializaciji in modernizaciji kmetijstva. Toda sindikatom še ni uspelo trdneje organizirati celotnega delavstva. Šele v novejšem času so sindikati začeli širiti svojo dejavnost na vasi in med delavci v trgovini. Na azijski celini je v sindikalnih gibanjih organizirano okoli 16 milijonov delavcev. Veliko azijskih sindikatov se zavzema za družbene spremembe, kot je na primer — nacionalizacija zasebnih podjetij. Borijo se tudi proti imperialistični nadvladi, v preteklosti pa so obsojali ameriško agresijo v Indokini. Vse politične sile so si od nekdaj prizadevale, da bi si podredile sindikate, vplivale na njihovo politično usmeritev in akcije ter preprečevale ali vzpodbujale politični boj delavcev. Temu so se pridružila še prizadevanja mednarodnih sindikalnih central, da bi si zagotovile svoj vpliv v azijskih sindikalnih gibanjih. Tako si poskuša vsaka politična stranka zagotoviti nacionalno sindikalno organizacijo, ki bo pod njenim neposrednim vplivom. Sindikalna organizacija Indijski nacionalni kongres je na primer vezana na kongresno stranko, Zveza indijskih delavcev pa na socialistično stranko (ta je od letošnjih volitev del vladajoče ljudske stranke). V Sri Lanki je CeyIonska federacija dela povezana s socialistično stranko, medtem ko je Ceylonska neodvisna sindikalna federacija pod vplivom do še pred kratkim vladajoče stranke svobode. Težnje in vplivi domačih političnih strank in mednarodnih sindikalnih central so glavni vzrok, da je sindikalno gibanje v Aziji še vedno močno razdeljeno in nesamostojno. Sindikati so doslej le malo naredili, da bi se zbližal^pa naj gre za nacionalno, mednarodno dvostransko, ali regionalno sodelovanje. Nekatere nacionalne centrale se ogrevajo za zamisel o konferenci azijskih sindikatov. Kljub vsem problemom, ki težijo azijske sindikate, je mogoče pričakovati, da bo, čeprav počasi, prevladala zamisel o aktivni samostojni vlogi ter o širši sindikalni enotnosti. Pozitiven razvoj je odvisen predvsem od hitrosti notranjega utrjevanja sindikalnih organizacij in od gospodarskega ter političnega razvoja azijskih držav. M/KLA VŽ LIŠKA (SE NADALJUJE) DEVETO SREČANJE GRADBENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Predvsem delovni sestanek Jubilejno deseto srečanje bo prihodnje leto konec septembra v Ohridu V organizaciji GIK Banat iz Zrenjanina je bilo letos že deveto srečanje gradbenih delavcev Jugoslavije. To pot ni šlo več le za tradicionalno tekmovanje najboljših športnikov — gradbincev, temveč za širši delovni sestanek. Poleg športnega dela je bil namreč na dnevnem redu tudi seminar na temo splošni ljudski odpor in gradbeni delavci, nadalje so ob tej priložnosti tekmovali gradbinci v raznih veščinah, ki so najtesneje povezane z elementi splošnega ljudskega odpora, poleg tega pa so se udeleženci srečanja pomerili še na tradicionalnem proizvodnem tekmovanju. V dneh, ki so jih gradbinci prebili v Zrenjaninu, so se domenili, da bodo v prihodnje storili še več, da bi postalo njihovo vsakoletno srečanje vsestransko koristno in da ne bi imelo, kot doslej, v glavnem le športnega značaja. Redko priložnost želijo namreč temeljito izkoristiti za najrazličnejše delovne dogovore, za izmenjavo mnenj in izkušenj, za medsebojno spoznavanje in pogovore o uspehih in težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu. Kot že povedano, bodo prihodnje , to je jubilejno deseto srečanje gradbenih delavcev Jugoslavije organizirali predstavniki Makedonije, bo pa v Ohridu. Zdaj pa še rezultati iz Zrenjanina: V športnem delu srečanja je zmagala Srbija z 49 točkami pred Slovenijo (47), BiH (43), Hrvatska (41), Makedonija (19) ter Črna gora, ki je osvojila 12 točk. V proizvodnem tekmovanju je bila najboljša BiH (28 točk), druga je bila Srbija (19) in tretja Slovenija (16). Slede: Hrvatska (14), Makedonija (1), in Črna gora 6 točk. V tekmovanju splošnega ljudskega odpora so se predstavniki republik pomerili v teku na 150 metrov, streljanju z zračno puško, skoku z mesta in metanju bombe; zmagala je’ Hrvaška s 1270 točkami. Slede: Makedonija 1130, Slovenija 1058, Črna gora 866, Srbija 813 ter BiH 691 točk. Predstavniki Slovenije pa so se v posameznih športnih panogah uvrstili takole: Odbojka: Salonit (moški) in Ingrad (ženske), 2. mesto; mali nogomet: Konstruktor 6. nesto;kegljanje: Gradis (Lj) 3. mesto; namizni tenis: Gradis (Lj — moški) 2. mesto, Ingrad (ženske) 2. mesto; streljanje: Konstruktor (moški) 2. mesto, Pionir (ženske) 2. mesto; šah: Ingrad 1. mesto. a Loka) 2. mesto, tesarji — Gradbinec (Kranj) 3. mesto, železokrivci — Grosuplje 5, mesto, postavljavci opažev — Primorje (Ajdovščina ) 3. mesto. —a In se proizvodno tekmova nje: zidarji —Tehnik (Škofj Na slovenski obali predstavlja nogomet eno izmed najbolj priljubljenih športnih panog med našimi delavci. Na letošnjih delavskih športnih igrah pa so v tej disciplini pokazali med 64 ekipami največ znanja poštarji oziroma predstavniki PTT. Zmagali so tudi na nedavnem nogometnem turnirju, ki so se ga udeležile najmočnejše nogometne ekipe slovenske obale. Tekst in foto: Z. Vlajič. \_____________________________________________________________ zadnjem obdobju smo zasledili nekaj primerov, da so komisije za oddih in rekreacijo pri občinskih svetih zveze sindikatov prešle k občinskim zvezam telesnokulturnih organizacij in delujejo kot organ teh zvez ali kot skupni organ sindikatov in zvez telesnokulturnih organizacij. Motivi za to so: združevanje sil in kadrov, tesnejše sodelovanje ter poenotenje akcij, še sistematičnejše razvijanje množičnega športa med delavci in občani, bolj strokovno delo in podobno. Zanimalo nas je, kako v republiškem svetu ZSS ocenjujejo ta proces. Eda Gasparija, člana sekretariata predsedstva RS ZSS smo zaprosili za nekaj misli. Zapisal je: Že nekaj časa je očitno, da v nekaterih naših občinskih svetih komisije za oddih in rekreacijo niso našle svojega pravega mesta oziroma prave družbenopolitične usmeritve aktivnosti. Pogosto se je namreč ohranjala prejšnja praksa, da komisije pretežni del svojih prizadevanj še vedno usmerjajo v organiziranje raznih športnih in rekreacijskih akcij ter dejavnosti in da zaradi tega nimajo niti časa niti moči, da bi resnično delovale kot delovni organ družbenopolitične organizacije delavcev. Seveda moramo vedeti, da ja ponekod taka dejavnost komisij še vedno objektivno pogojena, ker telesnokul-turne organizacije in njihove zveze v občinah ne prevzemajo, ne negujejo in ne razvijajo oblik in programov telesnokulturnih dejavnosti delavcev, ki pa smo jih močno razvil' prav v sindika- tih. Sindikati imajo tako kakor na vseh drugih področjih tudi na področju telesnokulturne dejavnosti izredno številne družbenopolitične naloge: osveščanje delavcev, da se zavedo svojih telesnokulturnih potreb, razvijanje kulturnega odnosa do aktivne in družbeno koristne izrabe prostega časa, usmerjanje in vključevanje v posamezne oblike in programe rekreacije in športa. Telesnokulturne potrebe delavcev morajo dobiti ustrezno mesto v razvojnih načrtih vseh delovnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti. Sindikati morajo s svojim družbenopolitičnim delovanjem in izoblikovanjem političnih stališč prispe- vati, da bodo delavci lahko sprejemali samoupravne odločitve o razvoju in dejavnosti telesne kulture in da bodo delegati delavcev v organih telesnokulturnih skupnosti uveljavljali resnično živ- ' Ijenjske potrebe delavcev. Delavci morajo odločati o celotni politiki izgradnje in koriščenja športnih objektov, izbiri programov in oblik športno rekreacijske in sploh telesnokulturne dejavnosti, sistemu izobraževanja in usposabljanja telesnokulturnih strokovnjakov, financiranja telesne kulture itd. Ker gre za določeno specifično pa tudi zaokroženo dejavnost, smo v sindikatih vedno zagovarjali stališča, da morajo imeti osnovne organizacije sindikata in vsi organi sindikatov ter zveze sindikatov svoja delovna telesa — komisije, ki bodo spremljala dejavnost na področju telesne kulture in v največji možni meri prispevala, da se to področje . čimbolj podružblja, da se bodo delavci sistematično osveščali svojih potreb, da bi dosegli re- . snične delegatske odnose in da bo v odločanju v telesni kulturni prevladoval interes delavcev. Vprašanje, ali sindikati še potrebujejo take organe ali ne, je še posebej zanimivo v sedanjem času, ko zelo poglobljeno razpravljamo o.vlogi sindikatov tudi na področju samoupravnih interesnih skupnosti in 'iščemo vsebinske in organizacijske poti za obvladovanje tega razmerja. Pravimo, da mora biti sindikat prisoten na vseh področjih družbenega dogajanja in povsod tam, kjer se sprejemajo delegatske odločitve, ne le kot dejavnik, ki od zunaj spremlja in komentira družbena dogajanja, marveč kot aktivni družbenopolitični organizem delavcev, ki oblikuje stališča, usklajuje posamične interese delavcev in njihove samoupravne pravice in dolžnosti z dolgoročnimi interesi delavskega razreda kot celote ter je s svojimi stališči in predlogi prisoten pri sprejemanju samoupravnih odločitev. EDO GASPARI: »Menim, da se občinska organizacija sindikata ne more s tem, ko je odpravila svojo komisijo, »znebiti« svojih družbenopolitičnih nalog na področju oddiha in rekreacije delavcev...« Na področju telesne kulture imamo mnogo več izkušenj o sodelovanju sindikatov s samoupravno interesno skupnostjo, kakor na področjih nekaterih drugih družbenih dejavnosti. Imamo zelo veliko dobrih izkušenj. V vrsti občin smo prav z organiziranim in ustrezno usmerjenim delovanjem komisij za oddih in rekreacijo veliko prispevali k razvoju množične telesne kulture, h kvaliteti samoupravnega odločanja delavcev, k doslednejši svobodni menjavi dela in podobno. Vsa naša dosedanja razmišl] nja o vlogi in organiziranostis' dikatos nas vodijo k zakljuC^' da bomo morali okrepiti mesto sindikata v občini. drugim to razumemo lahko tako, da bomo morali, biti tavni občine sposobni ustvav. jalno sodelovati s samoupr“. nimi interesnimi skupnost Poiskati bomo morali metode oblike družbenopolitičnega d®^ za obvladovanje tega sarn, i.0 , pravnega dogajanja. Prav la*1 bomo, na primerih uSPe*1jih dela občinskih komisij za od ^ in rekreacijo, preverjali, al1 j komisije občinskega sveta ^ poti za vključevanje sindikata samoupravno interesno podr J o • -g. Na koncu naj povem se * slednje: nikakor se mi ne j primerno, da občinski sveti d njajo svoje komisije. Družben političnih nalog je na P0^0^ 1 oddiha in rekreacije zelo vehK. prav sedaj pa tucji preverjata, organiziranost sindikatov in Pj, pravljamo stališča za širo predkongresne razprave. NekaL krat v letu naloge usklajujemo- : se dogovarjamo o skupnem pr gramu dela. Seveda pa ni nič n robe, če občinski svet tako kon sijo, ki je po svojem kadrov sket” sestavu in akcijski usmer jenos*' izit3; zagnana predvsem v organi. nje raznih telesnokulturnih a in manifestacij, »odstopi« tis občinskim organizmom, ki V rajo biti resnični organizator.)1^, lesnokulturne dejavnosti v čini — dejavnosti tudi za delaV Menim pa, da se občinska o nizacija sindikata in zveze si G katov ne more s tem, ko je j(i .-pravila svojo komisijo, »zne ^ svojih družbenopolitičnih najjf na področju oddiha in rekrea p delavcev. Ko bi le P0^ o sklepe Vlil. kongresa ^ e, oddihu in rekreaciji — kot usa ^ ritve za uresničevanje spreJ ^ družbenopolitičnih nalog ''Tg. bi v marsikateri občini p°tr vali še celo več komisij. RAVNE NA KOROŠKEM Odlični vozniki Tudi letos je bilo AMD Ravne na Koroškem ob sodelovanju društev iz Radelj ob Dravi, Dravograda in Slovenj Gradca organizator turističnega avto rallyja za prvenstvo Štajerske 77. Udeležba ni bila najboljša, saj je prišlo na start le 25 voznikov, ki so po koroških cestah prevozili blizu 145 kilometrov, in sicer iz Raven do Mute ter prek Podvelke in Ribnice na Pohorju do Slovenj Gradca ter od tu prek Sel in Kotelj zopet do Raven na Koroškem, kjer je bil prvi del spretnostne vožnje. Potem so opravili vozniki še zadnjo vožnjo do Mežice ter se po vrnitvi iz Mežiške doline lotili še drugega dela spretnostne vožnje. Tokrat so najbolje sukali krmila domači vozniki in si tako priborili prvo mesto. Tako je postalo ekipni zmagovalec AMD Ravne pred vozniki iz Litije in Slovenske Bistrice. V posameznih razredih pa so bili najboljši: do 785 ccm — Ivan Svetič, Litija, do 905 — Janko Kurnik, Ravne, do 1150 — Niko Kralj, Ravne, nad 1150 pa Drago Rek, Ravne. Najboljša voznica je bila Danica Razgoršek iz AMD Dravograd. kw KRŠKO_____________ Jesenski del DSl Pričel se je jesenski del 16. delavskih športnih iger občine Krško, ki bo trajal predvidoma do konca oktobra. Tekmovalci se bodo pomerili v petih športnih panogah. V moški konkurenci se je prijavilo 9 ekip v balinanju, 12 v odbojki, 18 v namiznem tenisu, 21 v malem nogometu in kar 24 v kegljanju. V ženski konkurenci pa bodo nastopile 4 ekipe v odbojki, 5 v namiznem tenisu in 7 v kegljanju. Tekmovanja v plavanju zaradi objektivnih težav ne bo. Po prijavah sodeč bo jesenski del DSI popeljal na športna igrišča množico delavk in delavcev. G. R. KOPER________________ Končno športni park? Po dolgih letih dogovarjanja se Kopru in bližnjim naseljem končno obeta izgradnja že dolgo obljubljenega in prepotrebnega športnega središča. V Kopru računajo, da bodo na pomoč priskočili tudi vojaki in da bo veliko opravljenega s pomočjo prostovoljnega dela. Z urejanjem in nasipavanjem zemljišča — tako vsaj upajo — naj bi končali še letos, prihodnje leto pa naj bi igrišča za tenis, nogomet, rokomet, košarko in balinanje še opremili in nekatera tudi asfaltirali. Razveseljivo je torej, da bo Koper z okolico končno le dobil svoje prepotrebne športne objekte, ki bodo na voljo prav vsem občanom. Prebivalcem slovenske obale se torej obetajo novi časi, saj vse do danes niso imeli kdove koliko možnosti za aktivno razvedrilo in zdravo športno rekreacijo. ILIRSKA BISTRICA Vsi šolarji športniki Šolsko športno društvo na osnovni šoli Dragotin Kette vse bolj pridobiva na svoji veljavi. Prav vsi učenci in učenke te šole sodelujejo v najmanj eni športni sekciji društva. Dimitrij Grlj, namestnik direktorja osnovne šole, je s tem v zvezi povedal: »Res je, da na naši šoli spodbujamo športno dejavnost učencev in učenk. Radi bi jim privzgojili ljubezen do športa in zdravega načina življenja. Mislim, da ni pomembno, s katero panogo se kdo ukvarja, temveč da je aktiven, da zna sebi in družbi v prid izkoristiti svoj prosti čas...« Do nedavnega je bilo na tej šoli kar 70 odstotkov neplavalcev, v zadnjem času pa so naučili plavanja več kot 200 otrok, s čimer so zmanjšali število neplavalcev na 15 odstotkov. Pri uresničitvi zahtevnih nalog so šoli s pridom pomagali predstavniki TKS in delovni kolektiv Lesoni- MIREN PRI GORICI^ Praznjj nogometaš« Te dni so praznovali v 55-letnico nogometa v * vV kraju. Prireditve v počasti e ^ sokega jubileja je orga" |(i domači nogometni klub A t tiF je ob te j priložnosti P9sKr7jal pLr za spominsko značko in rS0v sebno brošuro. Napredvec izložbah samopostrežne ds vfl’ v Mirnu odprli klubsko raZ^ ^1' v soboto zvečer pa je bila turnem domu proslava * nostnim govorom Pre(\ ^s1*' Adrie Iva Vuka. Klubu s tala in izročila priznanji Y ^ sednik TNZ Goriške J°z® fjc*1 in predsednik TKS N°va ^tr Vladimir Krpan, Pose jejj ska priznanja pa so P(®' t?' služni igralci in odborni zmagovalec jubilejnega ^ je postala ekipa d0TaCtmar ko je v finalni tekmi pr ^ Sovodnje z rezultatom Piš, e: Armando Černjul NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Marija, hvala za hruške in 23 novico. Pozdravi domače in se Varuj teh lopovov. Ko se je vrnil v celico, je Fra-iiovič tovarišem povedal novico °'zdaji. Toda tudi to so bila samo Suniničenja. ZGODA O ŠESTIH HRUŠKAH IN ENEM KROMPIRJU , ^našli so se pred vprašanjem, ako razdeliti šest hrušk med edem zapornikov. ~~ Hrušk je šest, nas je pa ^nni. . . Kako naj jih razdeli-vpraša Franovič svoje tova- ^losip Broz nasvetuje Dujmi- . Vzemi krompir, ki je po-°nen hruški, nato pa vsako po-e“®i zavij v papir. Hujmič je poslušal Broza in P ložil na tla sedem zavitkov, j ~~~ Daj, Celer, izbiraj prvi, ti si Valiči. . ..Toda zavitka ne smeš jegVlli’ ^°Icer ne I20 v53^ vze*svo' j 77 Želim si, da bi ti, Celer, ,0nil krompir, saj vidim, da °neš imeti največji zavitek, se p0?ali Dujmič. DotSap je vzel svoj zavitek, ; ,ettl pa so jih odvili. Krompir i: Celer. Vsi so se nasmeja- li kade pa je v jezi zajokal, n .° to opazi Broz, reče Arniču: so prišli komunisti. Med- b Ivo, daj mi nož, Celeru 1110 dali vsak po četrtino. tg.Tr Vidiš, mi smo pravi prija-reče Dujmič. pri asneje so še dolgo govorili o kro*161? »šestih hrušk in enem 2vP?P’rju«, ki je vsaj malo ra-ydr'> zapornike, turi- L^arske zapore tep,' /1reljinski komuni Žanri*0-0 tovariši razpravljali, sc s0 , ari' privedli še tri delavce, k so š ' ■ .aret'rani pod obtožbo, da do 'i1’’ komunistično propagan-Vjj./0 so bili Andjelo Blažina, Šjo 0r Paškvan in Franjo Grubi-TU(|Z Hreljina blizu Kraljeviče. član' ”1*^ je nekdo izdal, da so sljv*. .munističnepartijeJugo-staJ6 ln so žandarji pri preiskavi )>p0?Vanja Paškvana našli knjigo gdj detn>ca komunizma«. Dru-rani /'PS niso našli, saj so areti-deia °munisti knjige že razdelili Tr C odkar so bili v TeEa ri Zaporih- ^Voje roune pa ie zadevo vzel v PranovipKr PFemeteni Vjekoslav da Je nip Lojzo- Spomnil se je, ?ekle mat' Pavla še kot Vladisi0v ?' a Pri veletrgovcu Vedal Du W V Bakru- To je po-PH v jezj. lcu> ki je skoraj vzki- ZavPiieen'U- n.is' takoj povedal, p'rja in oaUimi°’ vzame list pa^ ga da Lojzu: — Glej, da takoj napišeš pismo njegovi ženi, naj nam pošlje nekaj hrane. Franovič je res napisal pismo in ga poslal gospe Vladislovič. Vsebina pisma je naslednja: »Draga gospa, vi me ne poznate, toda moja mati Pavla »Ba-karka« je pri vas dvanajst let služila kot kuharica. Sem njen sin, zato vas v imenu moje matere prosim, da meni in mojim tovarišem pošljete nekaj hrane. Smo v bakarskem zaporu, ne vemo pa, zakaj. Smo bolj lačni kot siti. S spoštovanjem se Vam vnaprej zahvaljuje sin Pavle »Bakarke« Alojz Franovič NAMESTO GLADOVNE STAVKE — SKLEDA MAKARONOV Zvečer, ko se pogovarjajo, Broz predlaga tovarišem, naj začno z gladovno stavko. Toda prav tega večera je Dujmič pričakoval novice od Katiča. In v resnici je Katič prispel kasno v noč. Jutri vas odpeljejo v Ogulin, je sporočil Berto. Takoj ko je Dujmič izvedel za novico, jo je sporočil Brozu in tovarišem. Naslednjega dne, ko so delavci nestrpno čakali na odhod v Ogulin, jih je v zaporu obiskala služkinja veletrgovca Vladisloviča in jim prinesla polno skledo »pašta-šute«. — To bo gladovna stavka, je veselo vzkliknil Dujmič. Spet so se nasmejali. Služkinja je prinesla ene same vilice! Tovariši so soglasno sklenili, naj z vilicami je Josip Broz, ker je najstarejši. Preostali so jedli z rokami. To je bilo smeha zavoljo makaronov! V OGULINSKE ZAPORE Ob štirih popoldne so jih žandarji odvlekli iz zaporov ter po dva in dva uklenili v lisice. Prebivalci Bakra so spremljali mučni prizor, ko so žandarji odpeljali delavce. Vzklikali so različne parole in zasmehovali žandarje. Za to so imeli dovolj razlogov: njihove simpatije so bile na strani uklenjenih zapornikov, pred seboj so gledali Josipa Broza in njihovega rojaka Ivana Dujmiča, ki sta se že 1925. in 1926. leta skupaj zavzemala za krepitev delavskega gibanja v tem kraju. Pa tudi drugi tovariši, zlasti Rade Celer, ki je bil že od rojstva invalid — bil je hrom na eno nogo — so med prebivalci Bakra dramili sočutje in obžalovanje. Spomin na ta dogodek se je globoko zarezal v zavest ene od mater. To je bila Katica Dujmič, mati Ivana Dujmiča, ki je bil zaprt skupaj z Josipom Brozom in tovariši. Katico Dujmič so žandarji zasliševali, kje se skriva njen sin, ko pa jim ni hotela povedati resnice, so jo odvlekli na žandarmerijsko postajo in jo tam polivali z vodo tako dolgo, dokler se ni onesvestila. To so bili junaki! Staro ženico so mučili samo zato, ker je bil njen sin komunist. ZAPORNIKI V FRANKOPANOVI TRDNJAVI V Oguli nu so delavce takoj zaprli v preiskovalne zapore okrožnega sodišča, ki so bili v Frankopanovi trdnjavi. Delavce — komuniste so zaprli ločeno, v glavnem s kriminalci. V Ogulinu Brozu in njegovim tovarišem ni bilo lahko. Presedalo jim je čakanje,kaj bo z njimi, hrana pa je bila še slabša kot v Bakru. Josip Broz je takoj navezal stike s kriminalci in jim pojasnil, zavoljo česa se borijo delavci in komunisti. »Delavski razred mora nekega dne zmagati,« jim je govoril Broz. V času, ko so bili zaprti v Frankopanovi trdnjavi, se je marsikaj zgodilo tako v zaporih kot v samem Ogulinu. Nekega dne, bila je nedelja, je bil na trgu pred zaporom sokolski zlet, na katerem se je zbralo veliko ljudi, prisostovalo pa je tudi starešinstvo okrožnega sodišča v Ogulinu. Okrožni glavar je sklenil svoj pozdravni nagovor z vzklikom: »Živelo njegovo veličanstvo kralj Aleksander.« Ko to sliši eden mladih Ličanov, ki je bil v celici skupaj z Josipom Brozom, zakriči skozi okno: »K vragu z njim!« To je zmedlo zapornike same, še bolj pa okrožnega glavarja in vse prisotne. — Kdo je to zavpil, se razleže med številnimi žandarji in sodniki? — Nekdo iz trdnjave, se sliši iz množice. Okrožni glavar in žandarji odhite v trdnjavo, da bi našli tistega, ki je zavpil. Toda njihova prizadevanja so bila zaman, saj je Josip Broz prepričal delavce, naj ne povedo imena mladega Ličana. Preiskava se je razvlekla, toda brez uspeha. JOSIP BROZ V GLADOVNI STAVKI Josip Broz je protestiral proti režimu, ki je vladal v zaporih, vendar pazniki niso hoteli obvestiti vodstva o Brozovih protestih. Delavci so kar naprej čakali, sodnikom v okrožnem sodišču pa se ni mudilo. Zato se Broz odloči za gladovno stavko. Njegovi tovariši o tem niso bili obveščeni, saj so bili ločeni drug o drugega. Tako je Josip Broz stavkal polnih pet dni. Zelo je shujšal, vendar je našel dovolj moči, da je pojasnil kriminalcem, zakaj vse to počenja. Ža ta primer zve Stjepan Ba-karič (oče Vladimira Bakariča, op. A. C.), predsednik okrožnega sodišča v Ogulinu in obišče Josipa Broza v zaporih. Povedal mu je, da bo preiskava zaključena in naj preneha z gladovno stavko. Toda Broz zahteva, da njega in tovariše postavijo pred sodišče ali pa jih spustijo na svobodo. Ob koncu obiska je predsednik Bakarič obljubil Brozu, da bo preiskava v kratkem končana.. . DELAVCI IZPUŠČENI NA SVOBODO Josipa Broza in njegove tovariše je zaslišal preiskovalni sodnik Ivačič, ob koncu zaslišanja pa so podpisali svoje izjave. Po končani preiskavi so izpustili na svobodo Filipa Pavešiča, Vjekoslava Franoviča, Ivana Pravdico in Lovra Juretiča, medtem ko so Josipa Broza, Ivana Dujmiča in Rada Celera pridržali v zaporu. NADALJEVANJE PRIHODNJIČ — In zakaj ste skušali oropati banko?! — Tovariš sodnik, poglejte... letos sem bil z vso družino na morju, pa še oba otroka sta pričela hoditi v brezplačno šolo! - Grrr! Zdaj pa mi je že dovolj tega dežja! Zaradi njega bo spet primanjkovalo električne energije! Karikaturi: I. Antič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 12. oktobra 1977 na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 40. Nagrade so: 200, 150 in 100 din. SMRTRI icn, umiranje MSOSLOV-IZUMITEl?, KUJEteAL V ZLA VEJA 0 26RAt£>l ŽMUbl- i ur) R&ana KAVKAZU OKSlb ! KAMfSOsia' JeUERAt, ... (VOL tcunoaM, TPavMAA stepa C02E < OfclAK ' NAM K. 0 JNIKOVAffO. [EM PA V . emssi RANC.AlO IN Pl- i JATElo fteNist ML JPPON&A VOZA ZVARIJO mesto R.us,W siafltffra.? VK>A o žaisiuo BOLUMIH etAsbiio. PISKAL &Vi6NMte! SLEMLIsČA ose&ui AAlMfek ItULl' Mitu SPobjlJE OKONCJWE. TURŠILO MESTO 0& IZLIVU MARICE. NA)IECj| LfVI PRITOk V0L66 UPOR, HESTEce Pot) Teuš-ICOGOkO OM/tjbKl Prus ADEčAibD. oieiCA VRSTA (0RI6.IME) Krav;I 6LAS mvosi. W.?MbR ČKUASTeSKA ffisrLMJ NAEtHOR. JfiEBIVAt C| ftoL5n Aritče Kw-HAUJ|I< SESIAVIU N.ft. IZMETA& NA&OJtV ' -V ■ MESTo NA ROJMUM- SRRfiJEVO SREtoTOO kOJiN KONICA vrstjv HSULTSt, SRšaiAft iODMEk K Po&ol*i MESTNA TRJNjAVA GZUtrmA ArsJM JUIVALČ mmc -HlNkDv SEATtlZ. STANILO lORSER BIRIATR. BOLNICA (MASSIMOI VRSTA KAčmi TABomi BOLEZEN »insKfVrg KARZNlNA VERSKA iCČINA NATK&JA CELIMA DIPLCKATšKI SPIS BKTbktOltA- »EfRlUIMU NASILNIK, TPIN06 VUMTilJ Mesto (ALKA) STAR SLOV AN TEKSTILNA SUROVIMA lAKKoAU. bi SCI PLIVE JUŽNOMffit DOMZUrtU AuslesIl* PEsmK. Cthomas, sre/KitNS orokVftH? JEZERU meo TRŠAR Pt, ISKALKA Imam m: ŽUPAN bO fSSNCClZf STAROSL MOŠ. IME. STIK ME STRUPOM AL&itJ ■RULANl RIOEKA KATRAM VRSTA £CN50WA bufcriV. IME. omsisR PoIoVALNI iTAŽ-RT - REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 38 Rado Simoniti, amerikanizem, mokar, kor, DP, oranica, VP, NT, jeklarna, nitrat, Onega, Ozej, invar, vata, nor, ime, Ac, kare, JAT, Ribar, Ankara, Rjazan, Ca, op, oaza, oo, vaga, ilo, brana, Kaleb, Rab, VO, arija, Ikaros, kokalj, etos, INA, AS, Kant ---------------------------------------\ IZŽREBANI REŠEVALCI KRIŽANKE ŠT. 38: 1. nagrada, 200 din: Genovefa Hiršman, Jezdarska 8, 62000 Maribor 2. nagrada, 150 din: Mara Šegula, 61251 Moravče 3. nagrada, 100 din: Aljoša Bončina, Prekomorske brigade 18, 63000 Celje Nagrade bomo poslali po pošti. Tisti dan, ko je bila v 8. b razredu mentor pri urah samostojnega učenja Nada Mer-tina, učiteljica zemljepisa in zgodovine, so se seveda učili največ teh dveh predmetov. Zato je verjetno ostalo za druge predmete manj časa in šolske knjige je bilo treba odnesti domov. Ni pa ta ura bila izjema, saj v večini primerov mentorji opravljajo delo za svoje predmete. čeprav v celodnevni šoli učenci prebijejo kar 8 ur, niso učne ure nič drugačne kot na drugih šolah. ---- ---------------------- CELODNEVNA ŠOLA V STAREM TRGU PRI LOŽU: BO ŽE ŠLO... O celodnevni šoli smo že mnogo govorili in pisali. Pa bomo še! Saj povsod ne gre tako, kot smo si zamišljali in načrtovali. Pomanjkanje denarja, kadrov, prostorov pa tudi odpor nekaterih staršev in ne nazadnje, premajhna aktivnost družbenopolitičnih organizacij od krajevne skupnosti navzgor, so vzrok za težave pri ustanavljanju in uveljavljanju celodnevnega šolstva pri nas. Po srednjeročnem načrtu do leta 1980 naj bi vključili v celodnevno šolo in podaljšano bivanje 25 % vseh učencev v Sloveniji. Ob koncu prejšnjega šolskega leta je bilo v celodnevno šolo in podaljšano bivanje v šoli vključenih že 14,5 odstotka vseh slovenskih učencev osnovnih šol, toda od tega v celodnevni šoli le 3 odstotke. Z letošnjim šolskim letom se je razmerje nekoliko izboljšalo in imajo trenutno celodnevni pouk za vse učence na 15 šolah, 18 šol pa v ta način dela vključuje le nekaj razredov, kar velja tudi za 19 podružničnih šol. Ena takih šol, ki so vključile v celodnevno šolo le nekaj oddelkov, je tudi šola v Starem trgu pri Ložu. Že tretje leto imajo celodnevno šolo za dva razreda oziroma pet oddelkov ali 130 učencev. »Po srednjeročnem načrtu do leta 1980 naj bi celodnevno šolo uvedli za vse razrede,« je povedal ravnatelj šole Janez Štritof. »Že letos smo nameravali vključiti še peti in šesti razred, pa ni šlo. Premalo je učilnic, premajhni sta kuhinja in jedilnica. V celoti nam manjka vsaj 600 dodatnih kvadratnih metrov. Denar, 5 milijonov dinarjev po predračunu, je tudi že nekako zagotovljen. Vsaj po *’ -ST' mm M. . »Hrana je zelo dobra, največkrat pa je je tudi preveč,« je s polnimi usti povedal Jože Mlakar iz Babnega polja. »Lansko leto smo kuhali po normativih, ki smo jih dobili iz Ljubljane, pa so se nekateri pritoževali, da so porcije premajhne,« so za-trdili v kuhinji. »Letos smo obroke povečali, pa so posode za ostanke vedno polne.« cenah iz začetka tega leta naj bi to zadostovalo. Tudi na kader že mislimo.« In vendar... Vse je nekako zagotovljeno in z malo večjo zagnanostjo vseh bi šlo lahko tudi hitreje in morda tu in tam bolje, kljub razumljivim začetnim težavam. »Več smo obljubljali, ko smo pravzaprav slabo pripravljeni začeli s celodnevno šolo,« je nadaljeval tovariš Štritof. »Učenci se morajo še vedno učiti doma, čeprav naj bi to delali v šoli. Pri večini opažamo tudi utrujenost, čeprav imajo od pol osmih zjutraj pa do pol štirih popoldne dovolj tudi prostega časa in rekreacije.« V Starem trgu so se edini v Sloveniji odločili, da bodo najprej uvedli celod-\ nevno šolo za sedmi in osmi razred (mimo drugega) zato, da bi večino učencev, ki gredo v šole v druge kraje in s tem razumljivo v internate, privadili na kolektivno življenje. Rezultati take odločitve se bodo seveda še pokazali. Res pa je. da je zelo težko privaditi učenca na kolektivno učenje, posebno take, ki so se bili vajeni učiti sami. Prav zato tistih 90 minut, kolikor jih namenjajo »samostojnemu učenju«, ne daje načrtovanih uspehov. Tako šolske knjige ne ostajajo v šoli, ampak kot prej romajo domov. Kljub temu pa pravijo v šoli, da je učni uspeh teh dveh razredov boljši kot tisti pred leti v istih razredih. »Težave imamo tudi z interesnimi dejavnostmi,« je še poudaril ravnatelj. »Težko dobimo ljudi, prostore in pripomočke za razne krožke. Še od tistih, ki smo jih prvo leto imeli, so zaradi začetnih težav nekateri odpadli.« Kaj pa učenci? »Včasih je dan zelo dolg, včasih pa mine kar hitro,« se je glasil odgovor. Morda pa je najbolje povedal Boris Kočevar iz sedmega razreda, ko je dejal: »Bo že šlo!« Tekst in foto: ANDREJ AGN1Č Rekreacije imajo na šoli v* Starem trgu dovolj. Tako v odmoru po enajsti uri, pa takrat, ko čakajo na kosilo, in še popoldne trikrat na teden. Sprehodi, ritmične vaje, košarka, rokomet, nogomet in .odbojka dopolnjujeta te ure. Med odbojkaricami je za trim najbolj navdušena Jožica Kraševec, saj si je celo sama spletla pulover z velikim napisom »trim« Na sestanku političnega aktiva v delovni organizaciji RIG so med razpravo o novih'dohodkovnih odnosih govorili predvsem o delitvi osebnih dohodkov. »Do konca leta moramo zagotoviti,« je dejal v svoji 'uvodni razpravi Vili Palivec, glavni direktor, »da bomo še bolj kot doslej uveljavili plačevanje po delovnem uspehu posameznika in temeljne organizacije, v kateri delavec dela in se uveljavlja kot družbeno samoupravna pravna oseba, kajti že dosedanje izkušnje, ki smo jih pridobili na tem področju, zgovorno pričajo, da je delitev po delu ena od temeljnih pravic in dolžnosti slehernega proizvajalca.« Potlej so o delitvi osebnih dohodkov govorili še sekretar zveze komunistov v podjetju, predsednik konference osnovnih sindikalnih organizacij in sekretar konference zveze socialistične mladine in vsi so »podprli mnenje predgovornika«, zlasti tisti del njegove razprave, ki zadeva dograjevanje sistema delitve po delovnih uspehih. Veliko lepih besed so povedali o tedanjem načinu nagrajevanja, ki je bil in je še, kot so rekli, spodbuda in dobra podlaga za bodoče nove izboljšave sistema delitve. »Gre samo za nekatere podrobnosti, ki bi jih morali... ,« je pripovedoval predsednik sindikata, pa je sredi te misli nenadoma obstal in dejal: » Vse skupaj, kar smo doslej govorili, ni bilo vredno piškavega oreha. Povejmo po resnici. Ves naš dosedanji način nagrajevanja je temeljil na lepih očeh in dobrih poznanstvih. Veliko čudovitega znamo povedati o naši delitvi, v resnici pa je vsaj kolikor toliko po delu plačan samo delavec, ki dela po normi, vsi drugi pa smo si zgradili svoje plače na tarifnih postavkah, ki jih danes imenujemo tako, jutri pa drugače in ki omogočajo, da slab delavec v upravi in strokovnih službah dobi enako plačo, kot dober delavec v proi- zvodnji. Naj bom konkreten. Vili Palivec, glavni direktor ima...« V tistem hipu so spregovorili vsi navzoči. Tako hitro so govorili, da sem kot novinar Delavske enotnosti komaj zapisal vse njihove pripombe na račun dotedanje delitve: »Glej, direktor, poldrag milijon imaš. Pa si nam res naredil dobrega za toliko dinarjev? Nisi! Jaz imam kot mojster in delovodja enote, ki je komaj dosegla plan, prav toliko kot Janez Hribar, mojster v enoti, ki je plan presegla za 23 odstotkov. In ko delimo tako imenovani višek, je pri tej delitvi navzoč vsak med nami, dober delavec in slab, tisti, ki v skupno blagajno nekaj da, ali pa tisti, ki iz nje samo jemlje.« In so govorili po resnici. Direktor računovodstva je rekel glavnemu direktorju, da se »podela« na njegovo plačo, ker ni v vseh šestnajstih letih, kar je zaposlen v podjetju, prav nič storil za uveljavitev RIG na tujih tržiščih. Glavni direktor pa je rekel direktorju računovodstva, da vsi vodilni ljudje in tudi direktor računovodstva, ki ima največja usta, kar zadeva njegovo plačo, ne prejemajo svojega mesečnega denarja po opravljenem delu. »Nihče od vas,« je dejal, »ne zasluži te plače, ki jo ima.« Govoril je še Jože Kovač, star kovinar in komunist. »Roko na srce, tovariši, in priznajmo drug drugemu, da tudi delavci... In je sredi stavka obstal, malo pomislil, in nadaljeval: »...se strinjamo z mnenjem tovariša predgovornika, ki je dejal, da pri nas ni kakšnih posebnih težav glede delitve prihodkov in osebnih dohodkov.« Potem so spet govorili o tem, kako veliko so že naredili za delitev po delu. Nihče med nami pa ni vedel, kaj smo v tistih petih trenutkih resnice povedali drug drugemu. Ostal je le ta moj zapis. Ko ga prebiram, razmišljam, kaj Za vraga se je zgodilo v tistih nekaj mirtu-tah, ko so prvič odkrito govorili o osebnih dohodkih. Postaja milice v Starem grabnu, v katerem dela podjetje RIG, je dan kasneje sporočila javnosti, da so čez t0 našo samoupravno vas leteli tistega dne, in prav takrat, ko so na političnettt aktivu razpravljali o plačah, neznani leteči predmeti. V tem sporočilu je med drugim rečeno: » Vpliv teh NLP na naše življenje in nehanje še ni jasen. Vemo te to, da so a neznani leteči predmeti zdaj prišli nad Gorenjsko in Štajersko.« Torej, predlagam gorenjskim in štajerskim delavcem, da se čim hitreje in po samoupravni poti pogovore o vse] resnici na področju delitve osebnin dohodkov, kajti lahko se zgodi, da bodo o tej zadevi morali spregovoril1 pod vplivom kdo ve kakšnih naprav v NLP, brez ovinkov in olepšav. JANEZ VOLJČ ■■■■■■■■II Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja CGP ■- _ _ !■ Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra I 1942. leta. Ust urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni I urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, ■■iiaiiHH MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVŠEK (redaktor in lektor), IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninški oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezn vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopise^ čarno. Poštnina olačana v ootovini. Tisk »Liudska oravica«, Uu