TRGOVSKI LIST
Časopis sa trgovino« Industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za K leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Pla£a in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregor«Cevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani #t 11.053. — Telefon flt. 25-52.
Leto XVIII.
V Ljubljani, v četrtek, dne 14. novembra 1935.
štev. 117.
Bco$cad it% veUsiian
Po ejtoem Hasku, ki ga je doživel leto« beograjski gospodarski teden, da so morale vse beograjske uglednejše gospodarsko ustanove javno proglasiti, da niso imele e tem tednom nobenega posla, je sedaj »Politika« prva objavila članek, v katerem se zahteva u&tanovdtev velesejma v Beogradu. Ker se takšne in podobne zahtev© dostikrat ponavljajo in ker 60 navadno vsaj Indirektno zvezane z ostjo proti ljubljanskemu velesejmu, je treba, da se tudi v naši javnosti izreče o tej zahtevi odločna in odkrita beseda.
Takoj uvodoma moramo poudariti, da seveda nima nihče v Sloveniji prav ničesar proti temu, če si BeograJdj z lastnimi sredstvi ustanovi velesejem. Toda stvar je v tem, da je zahteva po ustanovitvi beograjskega velesejma vedno vezana tudi a zahtevo, da se izvode ta ustanovitev na račun države. Vsa država bii morala po tej zahtevi prispevati, da bi Beograd dobil svoj Velesejem. Proti tej zahtevi pa moramo nastopiti z vso odločnostjo, ker je Beograd od države dobil že toliko podpor in toliko pomoči, da bi si pač sam mogel ograditi svoj velesejem, če bi obstajale v Beogradu stvarne in dejanske potrebe po velesejmu. Ker teh potreb ni, zato so tudi dosedaj prepadli vsi poskusi za ustanovitev velesejma v Beogradu in zato so bili vsi veliki zneski, ki jih je v ta namen država že dala, nič drugega ko stran vržen denar.
Kadar se iz Beograda utemeljuje potreba velesejma v Beogradu, se vedno poudarja znamenita zemljepisna lega Beograda, ki leži ob diveh glavnih rekah in ki je veliko križišče železnic. Clankar v »Politiki« pravi oelo, da mora biti ustanovljen velesejem v Beogradu, ker leži Beograd na veliki mednarodni poti London—Pariz —Carigrad. Kakor ee ta argument navidezno imenitno sliši, pa je v resnici silno neresen in prazen. Kajti velika mednarodna pot London — Pariz — Carigrad ni v resnici nič drugega ko par potnikov, ki se vozijo e orient-ekspresom in ki imajo le izjemoma opravka z gospodarskimi posli. Več ko drzna je misel, da bi se zaradi velesejma v Beogradu promet na lej železniški zveai povečal tudi le v najmanjši meni.
A tudi zaradi lege ob plovnih rekah še ni nastal noben velesejem, kajti 6e ni ob teh rekah tudi velike industrije ali če ni tu velikih trgovskih središč, potem tudi za velesejem ni nobenih pravih razlogov. Clankar v »Politiki« pa celo sam pravi, da je Beograd danes brez industrije in brez trgovine in da je le še navadno uradniško mesto. Ce pa ni industrije in trgovine, pa tudi ne more biti velesejma, ker — kaj pa naj bi razstavljali na tem velesejmu? Ali samo tuje blago? V tem primeru pa ne bi bil beograjski velesejem nič drugega ko velika propagandna prireditev za tuje industrialce. To propagando pa naj plačuje naša država? Mislimo, da nam mora pritrditi vsak, če pravimo, da si naj tako propagando le plačujejo tujci sami.
Poleg industrije in trgovine, ki je v kraju z velesejmom, pa je važna tudi zemljepisna lega kraja, a iz čisto drugih vidikov, kakor pa 8j jih predstavlja člankar v »Poetiki*. Kako je kakšen kraj dostopen tujcu, to je odločilnega pomena za pomen in važnost velesejma in v tem pogledu je lega Ljubljane neprimerno boljša od one Beograda. Ljubljanski vejevjem more obiskati tujee kar mimogrede, če pa gre v BeogTad, pa izgubi najmanj poldrug dan. V tem fcpu pa more obiskati neprimerno važnejše velesejme, katerih pomena beograjski pač nikdar ne bo dosegel. Lega na meji čina namreč tudi svoje prednosti.
Pa Be nekaj je treba za ustanovitev velesejma in mislimo, da seiemo s tem v jedro vsega vprašanja. Za ustanovitev velesejma je treba požrtvovalnosti, strokovne sposobnosti in veselja kk> ustvarjajočega
dela. Te lepe lastnosti so imeli ustanovitelji ljubljanskega velesejma, zato je bil ljubljanski velesejem ustanovljen in zato se je vzdržal tudi v časih najtežje krize. Te požrtvovalnosti pa nima oni Beograd, ki se zanaša le na državno pomoč in v katerega spada očividno tudi člankar »Politike«, ko piše, da ima Beograd vse pogoje za velesejem že »ato, ker ima primeren prostor za velesejem.
Čeprav je naravnost neverjetno, kako more biti objavljen v največjem dnevniku Jugoslavnje tako vzorno otroški razlag, je vendar treba ustaviti se pri tem razlogu, ker kaže, da bi hotel del Beograda živeti le na račun države. Kakor pa smo vai za to, da je naša prestolnica lepa in mo-idiema in kakor se za to tudi ne upiramo, Če dobi Beograd več ko druga mesta, pa moramo enako odločno reči, da je dobil Beograd doslej od države že toliko, da mu
j<e tako dostikrat segla pod pazduho, da bi se že enkrat mogel navaditi hoditi sam po svojih nogah. Ne bomo omenjali vse ono, kar je storila država v prejšnjih letih, itemveč omenimo naj samo tri stvari iz letošnjega leta, pa bo dovolj podprta naša trditev. Pred nekaj dnevi je bil otvorjen tramvajski promet na novem Zemunskem mostu, v nedeljo je bil otvorjen Pančevski most, ki je veljal več ko 470 milijonov in v letošnjem! proračunu je za beograjsko pristanišče znatno več ko za vsa naša obmorska pristanišča.
'Ho je pač zadosten dokaz, da je dobil Beograd od države že toliko, da bi si mogel tudi sam pomagati naprej. Zato pa, če hoče Beograd svoj velesejem, naj si ga tudi postavi z lastnimi sredstvi. Nobene državne subvencije pa več za beograjski velesejem, ker je bilo v ta namen zapravljenega že dovolj denarja.
Uwz a&clhišiaU izdelkov
Zanimiva anketa med mariborskimi trgovci
Zbornica za TOI v Ljubljani je zbrala za konferenco zbornic v Osijeku med drugim tudi podatke o uvozu takih izdelkov, ki se izdelujejo v naši državi v zadostni količini ali pa bi se lahko izdelovali. Pri tem je mislila Zbornica predvsem na našo malo in srednjo produkcijo, ki danes jako trpi zaradi pomanjkanja dela in naročil. Na ta način bi se ustvarile tudi nove možnosti za zaposlitev domačega obrtnika. Na zbornični poziv Je sedaj izvedlo Združenje trgovcev za mesto Maribor med svojim članstvom nekako anketo, ki je dala prav zanimive rezultate. 0 naši domači produkciji so izrekli mariborski gospodarski krogi naslednjo sodbo:
Hodno blago; Večina tega blaga se izdeluje v tuzemstvu, v kolikor pa se kljub domačim zalogam še uvaža, je pa vzrok ta, ker je okusnejše in lepše izdelano ter tudi s carino ni nič ali pa komaj nekoliko dražje, kakor domače blago. Uvaža pa se v večji meri samo industrijsko blago.
Manufaktura: Tudi za to stroko velja isto, kar je bilo povedano za modno blago: uporabljajo se po večini domača blaga, uvažajo pa samo finejše vrste zaradi lepše izdelave. Preprostejša roba (tkanine, pletenine iz obrtnih poslovalnic) se kupujejo v tuzemstvu. Rokodelski obrt s pleteninami je v naši banovini že zelo razvit, vendar pa iz trgovskega vidika ne bi kazalo favorizirati ustanavljanje novih taklšnih obrtov, ker bi se potem samo še povečalo krošnjarstvo, ki že itak prinaša naši trgovini silno Škodo.
Galanterija in kratka roba: V tej stroki se je še do nedavna silno mnogo uvažalo,
danes pa se je uvoz že zelo skrčil, deloma zaradi deviznih težkoč, deloma pa, ker sta se naša industrija, pa tudi obrt prilagodila zahtevam našega trga ter začela s fa-brikacijo blaga in jo tudi vedno bolj izpopolnjujeta. Del galanterijske in kratke robe pa se mora ge danes uvažati, vendar je to samo industrijsko blago, ki nažemn obrtu ne škoduje.
Železnina; Skoro 90% tega blaga se izdeluje v naši državi; iz inozemstva uvažamo samb še industrijsko blago in niso domači obrtniki s tem uvozom nič prizadeti.
Trgovina s čevlji in usnjem: Čevlje uvaža danes še edino Bata. Pač pa se uvaža usnje v industrijske in prodajne svrhe, ker je cena kljub carini nižja, kakor domačemu blagu, izdelava pa čistejša in lepša.
Trgovina s steklom in porcelanom: Blago se uvaža »ključno iz inozemstva. Je to zgolj industrijsko blago, ki za naš obrt zaenkrat ne prihaja v poštev.
Mimetno in stavbno mizarstvo: Ta stroka uporablja relativno v največji izmeri izdelke domačega obrtništva, kar pa uvaža, je tudj samo industrijsko blago, ki se pri nas ne more izdelovati (fino ali patentno okovje, specialno orodje, stroji, strojni deli, furnirji itd.).
Kakor je i? navedenih isjav mariborskih trgovcev razvidno, se je uvoz trgovskega blaga omejil že na najnujnejše ter se uvaža po večini samo industrijsko blago, ki je boljše kvalitete in kljub carini nič dražje, kakor domače. Pri blagu, ki ga izdelujejo našj obrtniki, je uvoz tako minimalen, da skoro ne pride v poštev.
Tvornica aluminija d. d. v Beogradu dobila monopol na proizvodnjo aluminija
Jugoslavija je bogata dežela na boksitu, iz katerega se proizvaja aluminnj, nima pa Jugoslavija tvornice, ki bi izdelovala aluminij. Posledica tega je biila, da smo iz-važali ogromne količine boksita, uvaž&M pa aluminij in dobili za skoraj 92.000 ton boksita 10,1 milijona Din, d oči m smo pla: žali za 139 ton aluminija 8,1 milijona Din. V teh številkah je jasno povedano, da smo nujno potrebovali lastno tvomico aluminija.
Izkušnje pa, ki smo jih doživeli pri premogu, bakru, »latu, cinku, svincu in cementu pa so nas nad vse 'močno opozarjale, da bomo imeli resnični dobiček od nove tvornice aluminija le, če bo ta v domačih rokah. Kajti od tujih tvomio smo imeli dejansko več škode ko koristi. Naše delavce eo plačevale in plačujejo is tuje tvornice slabo in dobro plačo so prejemali le nadzorniki, ravnatelja, inženjerji irj višji uradniki, ki pa so bili kljub vsem pravilnikom o zaposlitvi tujcev večinoma tujci.
Država pa j® zaradi teh tvomic izgubila dohodke od carin, davkov in taks, ker ao ta tuja podjetja večinoma tudi privilegirana. Vrhu vsega pa gre čisti dobiček teh Podjetij v tujino, da se zaradi teh tujih tvornic tudi ne poveča naše narodno premoženje. NI pa treba posebej naglašatl, da fe ta dobiček zelo velik.
Iz vseh teh razlogov in na podlagi vseh izkušenj bi bila zato umestna ustanovitev Dvorake aluminija samo tedaj, če bi bilo zajamčeno, da bo v domačih rokah. Zato pa bi moralo biti to tudi v uredhi o ugod-nostnh tvornice aluminija d. d. v Beogradu izrečno navedeno kot pogoj za dosego v uredbi navedenih ugodnosti. V § 4., kjer se govori, da H»ra znašati kapital dru*be najmanj JO milijonov Mn, bi moralo biti dostavljeno, da mora biti od tega kapitala vedno najmanj &19J v domačih jugoslovan' ekrlh rokah. Da bi se pri silnih ugodnostih, ki jih je nova tvornica dobila, tudi dobi! ta kapital, Je ve« kot gotove, ker pač tudi
naši domači kapitalisti radi zaslužijo in ne samo tuji. Je pa tudii nepojmljivo, zakaj nekateri mislijo, da smojo imeti 04 izkoriščanja naših zemeljskih zakladov bo* gate dobičke le tujci.
Druga napaka nove uredbe pa je v tem, da dovoljuje novi tvorijlci prevelike dobitke. MisiMmo, da dajo že § 10. uredbe novi tvornici dovolj velike prednosti, ki ji jamčijo, da ne more z njo nihče uspešne konkurirati. — Po tem paragrafu morajo namreč država in samoupravna telesa nabavljati aluminij le pri novi tvornici v Beograd«, če ni oana tvornice za več ko 15% višja od cene drugih ponudnikov. Za Vq9/o morejo torej biti cene nove tvornice višje in je ta še konkurenčna. Mislimo, da je to že čisto zadostno darilo države katerikoli zasebni delniški družbi!
Kljub temu pa se dovoljuje novi tvornici vrhu tega skoraj popolna davčna prostost. Ni ji treba plačevati ne zgradarine, ne zem-liariuat oproščena je vseh taks, državnih in samoupravnih, nadalje vseh samoupravnih dokdad, v prvih šestih letih ni treba nadalje plačevati novi djelmišfci družbi ne družbenega davka, ne dopolnilnega davka, ne minimalnega in posebnega davčnega dodatka, tvornici ni treba plačevati ne trošarine, ne carine in tudi trošarine na električni tok je tvornica oproščena. Samo ta zadnja oprostitev pa že daje tvornici tako ugodnostno stališče, da je njen monopolni položaj zagotovljen. Edino od dividende bi plačevala tvornica davek. Samo čuditi se je treba, kje je bil tisti veliki vzrok, da so se tako darežljivo poklonili novi tvorniicl tako izredni privilegiji,
Končno še nekaj načelnih besed o davčnih privilegijih. Plačevanje davkov spada med temeljne in občne državljanske dolžnosti. Zato mora biti načeloma davčna dolžnost ja vse držayljane enaka. Prav go-tovo pa enaka za vsa pridobitna podjetja. V državah, v katerih je davčna siužba pra>-vilno organizirana, plačujejo zato tudi državna pnidobitna podjetja iste davke ko »aBobna. To jo tudi edino pravilno, Jter samo v tem primeru ne občuti davkoplačevalec davka kot osebne krivice. Če pa vidi davkoplačevalec, da postaja nekonkurenčen zaradi davčnih ugodnosti, ki jih uživa njegov konkurent, pa bo pač skušal čim bolj znižati svoje davčne obveznosti!. Privilegiji vedno in povsod! odpirajo davčni nemorali na široko vrata. To naj bi že enkrat odločujoči gospodje premislili.
In na vse zadnjo tudi to; Kaj naj rečeta mali in srednji davkoplačevalec, če vidita, da največja in najbolj dobičkanosna podjetja skoraj ne plačujejo davkov, ker uživajo vse mogoče davčne privilegije?
Mnenja smo, da je odgovor na to vprašanje tako jasen in tako močan, da pač nihče davčnih privilegijev pridobitnim podjetjem ne more zagovarjati!
Nepotrebna stavka
Konec stavko v tovarni klobukov »Segir« d. d. v Škofji Loki
Stavka, ki se je začela 11. oktobra, je zaključena in se je delavstvo vrnilo 11. novembra na delo, ko je uvidelo, da zaželje-nega zvišanja mead ne bo moglo doseči. Obrnem je delavstvo sprejelo kot bazo za kategorizacijo osnutek, ki ga je uprava podjetja le pred stavko predlagala. Brez ozira na splošno gospodarsko škodo, ki je nastala ubog enomesečnega počivanja obrata, in izgubo, ki jo zbog tega utrpi podjetje, so vsega obžalovanja vredni mirni delavci In njihove družine, ki so morale Hreti ves m©sec brer vsakega fashižka. 2e Z ozirom na te nedolžne žrtve bi bllp priporočljivo, da bi »e delavski vaditelji m »aapniki aavedali svaje osebne •dgevorno-sti v časih mesdnega gibanja In nagnjenosti k stavki. Več razsodnosti in ra*ume-vanja bi navadno moglo preprečiti stavke i in s tem obvarovati podjetja tn delavstvo popolnoma napotrebnik »gub.
St{a tcywsUeqa acLszka ib&cnice. <za ZCJ
Štev. 117.
V sredo, dne 6. t. m. je bila seja trgovskega odseka Zbornice za TOI. Vodil jo je zbornični podpredsednik in predsednik odseka Konrad Elsbacher iz Laškega. Po njegovih uvodnih naznanilih o poteku seje odseka in finančnega odbora, o predlogih za razna imenovanja, kakor v samoupravne Organe delavskega zavarovanja, v častna sodišča pri okrožnih sodiščih, v davčne reklamacijske odbore in dr. je poročal tajnik dr. Pless o važnejših akcijah, ki jih je izvršila zbornica v trgovskih zadevah po zadnji odsekovi seji, ki je bila 6. septembra. Uvodoma je poročal o položaju trgovstva, ki ga zlasti ilustrirajo številke o prijavah in odjavah trgovskih obratov, nato o predlogih, ki jih je napravila Zbornica za ureditev učne in pomočniške dobe v trgovinah, glede uredbe o krošnj&rjenju in iskanju naročil pri zasebnih strankah, o akcijah za ureditev razmer v sadni in hmeljski trgovini, glede pravilnika o poslovanju strokovnih odsekov pri združenjih, pravilnika o opravljanju pomočniških izpitov pri združenjih trgovcev, glede izpopolnitve stalnega strokovnega sveta za pregled zdravil in o predlogih za zaščito drogerijskih obratov, glede revizije sejm-skih pravic, glede no ve uredbe o odpiranju in zapiranju, uporabe avtomatov v trgovinah iin javnih lokalih, glede dovolitve olajšav na železnicah za trgovske potnike, kakor tudi za prevoz kovčegov trgovskih
potnikov, glede prodajainic industrijskih podjetij, glede izvoza orehovine, prepovedi izvoza sena in drugih živilskih krmil, glede nakladalnih in razkladalnih rokov, klirinškega prometa, glede cenovnika za zavarovanje valute, glede železniških tarif, voznega reida in dr.
Po poročilu zborničnega predsednika g. Jelačina o proračunu Zbornice za 1. 1986. je sledila razprava o položaju trgovskih nadaljevalnih šol in strokovnega nadaljevalnega pouka trgovskih vajencev v splošnem. Glavne misli iz lizčrpnega poročila tajnika dr. Plessa objavljamo na drugem mestu.
Obširna je tudi bila razprava, katere so se udeležili vsi zbornični člani glede načrta zakona o gospodarskih zadrugah in o novem trgovinskem zakonu. Oba načrta bosta predmet razprav posebne konference vseh zbornic v državi. Razpravljalo se je o podrobnostih in odobril pravilnik o opravljanju pomočniških izpitov, ki bo poslan ivsem združenjem. Tulda to poročilo, ki ga je podal tajnik dr. Pless, objavljamo na drugem mestu.
H koncu se je razpravljalo in sklepalo j še o nekaterih obrtnopravnih vprašanjih, t o vlogah za pripustitev linozemcev k izvrševanju trgovine v naši državi, za podelitev državljanstva in dr. Nato je zaključil predsednik Elsbacher sejo.
Stcokovtto- HadalitvahU pouk tcgavtUtfra ttacaščaia
Iz referata dr. Plessa na seji trgovskega odseka
Trgovski vajenci prejemajo pouk v tr-govsko-nadaljevalnih, v trgovsko in obrt-no-nadaljevalnih ter v obrtnih nadaljevalnih šolah. Posebnih trgovskih nadaljevalnih šol imamo 17. Od teh je 5 trirazrednih, iin sicer v Ljubljani, katero obiskuje 213 vajtancev in vajenk, v Mariboru (134), v Celju (88), v Ptuju (41) in v Kranju (54). Teh pet trirazrednih trgovskih šol obiskuje torej skupno 530 vajencev in vajenk .
Poleg tega imamo še 12 manjših trgov-sko-nadaljevalnih šol, in sicer: V Brežicah, Šoštanju, Trbovljah, Slovenski Bistrici (se nii letos otvorila), Tržiču, Škofji Loki, Murski Soboti, Kamniku, Sevnici, Mariboru okolica (Krčevina), Slovenjgradcu im Novem mestu (se ni letos otvorila). V vseh teh 12 šolah je vpisanih 172 vajencev. Vsi drugi vajenci pohajajo v skupne trgovske in obrtne nadaljevalne šole in splošne obrtne nadaljevalne šole, od katerih imajo (nekatere za trgovske vajence posebne oddelke s posebnim učnim programom. Skupno obiskuje te šole 180 vajencev in vajenk.
Al«) rekapituliramo ravnokar navedene podatke, vidimo, da je v 5 trirazrednih trgovskih šolah vpisano 530 vajencev, v ostalih 12 trgovsko-nadaljevalnih šolah 172 in v vseh drugih 28 obrtnih nadaljevalnih šolah pa skupno 180, torej: obiskuje v celoti nadaljevalni pouk v Dravski banovini 882 trgovskih vajencev in vajenk. Ako upoštevamo, da znaša število vseh vajencev in vajenk trgovske stroke v Dravski banovini 1.501, o»tane torej še vedno 619 naraščajnikov, ki ne uživajo nobenega strokovnega nadaljevalnega pouka. Ni dvoma, da se s strani nekaterih združenj ne posveča nadaljevalnemu pouku vajencev in vajenk potrebna pažnja iin da bo treba naročiti združenjem, kJia tej1 dolžnosti v interesu našega naraščaja in bodočnosti slovenske trgovine v polni meri zadostijo. Vso grajo zaslužijo uprave združenj, ki nadaljevalnemu pouku vajencev ne posvečajo nobene brige, kakor n. pr. uprava Združenja trgovcev na Ptujski gori, ki je na tozadevno vprašanje Zbornice odgovorila, da trgovski vajenci na okolišu združenja ne posečajo nobenih nadaljevalnih šol. Skrb za vzgojo vajencev spada med prvenstvene dolžnosti, ki jih nalaga zakon o ob rt ih združenjem, pa bi morale uprave združenj posvetiti izpolnjevanju teh dolžnosti največjo pažnjo.
Nekatere splošne obrtne nadaljevalne šole imajo za trgovinske vajence svoje posebne oddelke, v katerih poučujejo za trgovske vajence specialne predmete, kakor kalkulacijo, knjigovodstvo, korespon- , denco, trgovsko in menično znanstvo ter dr. V obrtno-nadal j ovalnih šolah, v katerih je le malo trgovskih vajencev, se naravno takih izjem ne more delati. V vseh obrtno-nadaljevalnih šolah, katere obiskujejo trgovski vajenci, bii se moral uvesti poseben razred za trgovske vajence. Izdelati bi bilo za te razrede podroben učni načrt, izdati novo trgovsko računi co in prirediti novo sodobno trgovsko čitanko s poudarkom trgovske geografije in korespondence. Ako ni mogoče ustanoviti posebnega rezreda, naj bi imeli trgovski vajenci po možnosti vsaj svoj oiddelek. Najtežji je pa naravno položaj onih vajencev, ki zbog oddaljenosti od šole sploh ne morejo obiskovati strokovno-nadaljevalne šole. Za take ivajence (bi bito potrebno ,prirediti posebne tečaje.
Vprašanje uvedbe pomočniških izpitov za trgovinske stroke
Iz omenjenega referata posnemamo naslednje:
Glede pomočniških izpitov za trgovske pomočnike je ministrstvo za trgoviino in industrijo z razpisom z dne 25. aprila 1.1. II. št. 38.343/u pojasnilo, da se smejo tudi za pomočnike po trgovinah uvesti v posameznih združenjih pomočniški izpiti, toda samo fakultativno. Obligatornih izpitov zakon ne predvideva in zato se jih tudi ne more uvesti.
Kr. bifnska uprava je k temu pojasnilu mimistrstva pripomnila, da načelno ne bo dovoljevala, da &e v drugih strokah, za katere ne veljajo obvezni izpiti, vrše ocenjevanja strokovnega znanja. Zato je odredila, da se morajo v primerih, ko bi se izpiti vendar nameravali za takšne stroke uvesti, javiti banski upravi radi končne odločitve. Na to pripombo banske uprave je zbornica naslovila na kr. bansko upravo predstavko s prošnjo, da bi izdala vsaj načelno izjavo, da uvedbi teh izpitov za vajence, ki so sprejeti v uk v trgovinske obrate na podlagi pravilno sklenjene učne pogodbe, načelno ne bo nasprotovala. Zbornica je v tej spomenici podčrtala, da ao bili do uveljavljenja novega zakona o
Najnovejši
Telefonski imenik
za območje Dravske direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja po znižani ceni Din 12*— za komad
tiskarna Merkur v Liubliani. Gregorčičeva ul 23
obrtiih uvedeni skoraj pri vseh združenjih trgovcev obvezni pomočniški izpiti, ki so v odlični meri vplivali na teoretično in strokovno izobrazbo vajencev, ker so se
le-ti iz bojazni, Ida izpita ne bi prestali, intenzivneje in z večjo vnemo posvetili učenju in praksi v trgovini. Pomočniški izpiti so pa nudili združenju tudi kontrolo glede sposobnosti učnih gospodarjev, katerim je bila poverjena vzgoja vajencev in prav iz rezultatov pomočniških izpitov je izšla marsikatera koristna vzpodbuda in iniciativa za poglobitev strokovnega pouka in izobrazbe trgovskega naraščaja.
Na gornjo predstavko jte kr. banska uprava z aktom VIII. No. 1216/2 z dne 24. maja 1935 sporočila zbornici, da nima pomisleka zoper uvedbo fakultativnih pomočniških izpitov pri trgovskih združenjih, vendar s pristavkom, da se združenja izrečno opozore, da opravljeni ali neopravljeni izpit ne more biti zadržek, da vajenec postane pomočnik in da pomanjkanje takšnega izpričevala ni zadržek pri nastopu obrta.
Zbornica je nato predložila kr. banski upravi načrt pravil o opravljanju pomočniških izpitov v predhodno odobritev, ter je nato prejela od banske uprave pod VIII. No. 1216/3 z dne 23. oktobra 1935 razpis, ki se glasi: »Z dopisom zbornice z dne 27. septembra t. 1., št. 13.712 predloženi načrt pravil o opravljanju pomočniških izpitov pri združenjih trgovcev se vrača s pojasnilom, da kraljevska banska uprava nima pomisleka proti njegovim določbam. Če takšna pravila združenja trgovcev sklenejo, jih bo kr. banska uprava odobrila.«
Načrt je nato tudi trgovski odsek v podrobnosti proučil in odobril. Poslan bo vsem združenjem s pripombo, da se izpiti uvedejo pri vseh združenjih.
Državni dohodki in izdatki v septembru
Vsi izdatki drž. uprave so znašali v septembru 613,7, za 4'z9% več, kalkor so bili predvideni po proračunu. Zato je tudi ostalo za 34,6 milijona Din drz. obveznosti neplačanih. Najbolj so prekoračili proračun izdatki vrhovne državne uprave, in sicer kar za 43-99%. Tudi izdatki za pokojnine so za 11-56% višji, .kakor pa bi smeli biti po proračunu.
Dohodki pa iso znašali le 574,3 milijona ali za	manj,	kakor	določa proračun.
Splošni neposredni davki so dali 111,3 milijona (82-63% proračuna), posebni davki 48,9 milijona (118-02%) in izredni 11,4 milijona ali 83-2itt% proračuna.
Od posrednih davkov so dale (v milijonih Din, v oklepajih odstotkov proračuna): ■trošarine 78,9 (111841%), takse89,6 (97-41), carine 61,2 (113-01%), monopoli 139,0 (107-68%) in razni manjši dohodki 10,6 (88-96%).
izdatki državnih podjetij so znašali 275,9 milijona ali 102-39% proračuna, njih dohodki pa 287,1 milijona ali 94-59% proračuna.
Milarna in svečarna d. d. v Ljubljani se preseli v Osijek
Milarna in svečarna, d. d. v Ljubljani, ima dne 28. novembra ob 11. v prostorih tvrdke Javna Skladišča v Ljubljani izredni občni zbor, na katerem se bo razpravljalo o izpremembi pravil ter s tem v zvezi o izpremembi naslova tvrdke, njenega prenosa iz Ljubljane v Osijek in izpremembi delokroga družbe. Družba naj bi se po novem imenovala »S&poniac, d. d. v Osijeku. Osnovna glavnica družbe bi se mogla na predlog upravnega sveta povišati od pol na en milijon Din. — Delnice je treba položiti najkesneje 8 dni pred občnim .zborom pri Jugoslavenskem d. d. Schicht-Lever v Osijeku ali pri društveni blagajni v Ljubljani, Tyrševa c. la/III. Vsakih 25 delnic daje pravico na en glas. 0 izpremembi pravil se sklepa le s tričetrtinsko večino.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 9. novembra objavlja: Pravila o opravljanju tečaja za dečje negovalke »Doma matorinskog udruženja« v Beogradu — Odločbo glede proizvodov zavoda »Obilii-stavo oddelkov državnega sveta — Razne mednarodne konvencije, med njimi seznam držav podpisnic 'mednarodne konvenciji o ureditvi zrakoplovstva — Sestavo oddelkov državnega sveta — Razne razglase sodišč (med njimi 25 dražbenih oklicev) ter drugih uradov in ustanov (med njimi razpis Narodne banke o sprejemu 10 pripravnikov ter bilanco in zaključne račune Ljubljanske kreditne 'banice za leto 1933. in 1934.).
^olitičncvesti
Ob silnem zanimanju vse javnosti se je
začela v sredo seja skupščine, na kateri so se izvolili skupščinski odbori. Predsednik skupščine se je najprej spominjal pokojnega predsednika čsl. parlamenta Bradača, nato pa sporočil, da je vlada predložila celo vrsto mednarodnih konvencij ter zakone o prestopkih, o gospodarskih zadrugah in trgovinski zakon. Nato je 'bila pre-čitana dolga vrsta interpelacij. Ob pol enajstih so se začele volitve skupščinskih odborov.
Glasovanje je dalo ta rezultat. Skupno je bilo oddanih 309 glasov in so ee udeležili razen poslancev izvenparlamentame opozicije volitev vsi poslanci. Za vlado je glasovalo 164 poslancev, za opozicijo pa 144. Vlada si je priborila s tem večino v vseh odborih.
Za predsednika finančnega odbora je bil
izvoljen bivši minister dr. Kožulj, od Slovencev pa so v finančnem odboru: od vladne liste dr. Koce kot član in dr. Veble kot namestnik, od opozicije pa Ivan Mohorič in dr. Lovrenčič.
Jugoslovanska vlada je kot prva priznala in najprisrčneje pozdravila obnovo monarhije na Grškem, kakor poročajo grški listi.
Etiopci poročajo o dveh zmagah, ki so jih dosegli njih dobroveljski odredi proti dvema močnejšima italijanskima skupinama na severni in na južni fronti. Kljub slabi oborožitvi so zaplenili na južni fronti Italijanom štiri tanke in tri oklopne avtomobile. Seveda pa so bile izgube slabo oboroženih Etiopcev v začetku velike.
Abesinci privravljajo ofenzivo, kakor soglasno poročajo vsi evropski poročevalci. Obe zmagi, ki so jih izvojevali Abesinci v zadnjih dneh, so že prvi začetek ofenzive. Tudi 'italijansko poročilo priznava, da so naletele italijanske čete na močan odpor.
Italijanski vojaški krogi so mnenja, da se more položaj na severnem bojišču na kratko označiti kot mir pred viharjem. Abesinci skušajo izvabiti italijansko vojsko čim bolj med gorovje, kjer imajo že pripravljene svoje postojanke. Tu bi napadli italijansko vojsko od vseh strani. Zato italijanska vojska ne bo prodirala naprej, dokler nima popolnoma vpostavljenih vseh zvez z zaledjem.
V Etiopijo so začele prihajati v zadnjem času tudi velike množine strupenih plinov.
V italijanskem uradnem listu je bil objavljen zakon, s katerim se prepovedujejo trgovinski stiki z vsemi državami, ki bi izvajale proti Italiji gospodarske sankcije. Obenem objavlja uradni list dolg seznam blaga, čegar uvoz je prepovedan.
Predsednik italijanske vlade je odslej pooblaščen, da preneha z objavo aktov in dokumentov o stanju ital. gospodarstva in ital. drž. financ tudi v primerih, ko je njih objava predpisana po zakonu.
Italijanska vlada je prepovedala uvoznikom sprejem blaga iz tujine, če se mora plačati zanj povzetje nad 50 lir. Ta prepoved pa ne velja za blago, ki je bilo odposlano pred 12. novembrom.
Italijanski olimpijski odbor je sklenil, da bo pretrgal vse stike z državami, ki bi izvajale gospodarske sankcije proti Italiji.
Nemški finančni minister Schwerin Kros-sigh je v svojem zadnjem govoru zahteval, da se morajo Nemčiji vrniti njene kolonije v Afriki.
V London je prišel osebni tajnik kneza Starhemberga, ki skuša doseči finančno pomoč za Avstrijo. Neki angleški listi pišejo, da je takšna prošnja naravnost nesramnost v času, ko Avstrija odklanja vsako izvajanje sankcij proti Italiji. Zato je tudi čisto izključeno, da bi Avstrija dobila kakršnokoli finančno pomoč.
Angleški upniki so definitivno odbili predlog avstrijske vlade o odgoditvi za leto dni plačila zaostalega dolga »Creditanstalt« v višini 10 milijonov funtov. Anglija je torej začela izvajati nad Avstrijo svoj finančni pritisk zaradi njene italoftlske politike.
Japonska vojska namerava izkoristiti šangajski incident, ko je bil umorjen neki japonski mornar, v nove ukrepe proti Kitajski. Iz štirih provinc na jugu mandžur-ske države namerava ustanoviti novo »neodvisno« kitajsko državo.
Napetost med Japonsko in Rusijo v zadnjem času močno narašča. Na meji je prišlo že ponovno do bojev med obmejnimi četami. Japonci prevažajo veliko število čet v kraje zapadno od Pekinga. Sovjeti napovedujejo, da bodo Japonci v kratkem proglasili novo cesarstvo na zapadu Mandžurije.
Nemške ladjedelnice so silno zaposlene. Za vlado izdelujejo sedaj ladjedelnice 27 podmornic.
Razpisane so volitve v skopljan-sko zbornico
Trgovinski minister idir. Vrbanič je razpisal volitve v skopljansko trgovinsko-in-dustrijsko zbornico, Gkri bodo dne 23. februarja.
Volilno telo trgovinskega odseka ima
13 volilnih okrožij. Prvo okrožje, v katerem sta mesti Skoplje in Veles, voli 8 svetnikov in 8 namestnikov, od kojih morajo pripadati kolonialno-špecenijski stroki 2 svetnika, po en svetnik pa žitni trgovini, trgovini z živino, manufaMurai, želez-ninarsko-gradbeni, denarnišhi in prometni carinsko posredniški stroki. Vsi drugi okraji volijo po enega svetnika brez ozira na stroko, da ima trgovinski odsek skupno 20 svetnikov.
Voliilno telo industrijskega telesa je razdeljeno na 6 volilnih okrožij, >d katerih voli prvo okrožje (mesti Skoplje in Veles) 7 svetnikov iin 7 namestnikov. Od teh morajo pripadati po dv.i svetnika industriji življenjskih potrebščin, po en svetnik pa lesni, kemični, rudarski, tekstilni in električni industriji. Volilna okrožja 2 d* 6 volijo po 1, volilno okrožje 7 pa dva svetnika brez ozira na stroko. Vseh svetnikov te^a odseka bo torej 14.
Volilno telo g »insk« a;a od«eka iir.a 7 V', i. lnih okro/. j, od katerih v >li prvo 5 sve tnikov io 5 namesiniko • Od toh -norajo pripadati po en sv.>t-i:k hotelirski, resto-r&ntski in kavarniški stroki, dva pa drugim strokam. Druga volilna okrožja volijo p<> enega svetnika.
Nova zbornica bo torej Stela 45 svetnikov. dočim jih io bil * doslej samo 27 Trgovinski odsek bo imel 2f. članov, industrijski 14 in gostinski 11 članov. Od vseh svetnikov izvolita Skoplje in Veles 20 zborničnih svetnikov. ,i
I OcnflFsfvc
Stanje Narodne banke
Izkaz Narodne banke z dne 8. novembra navaja to izpremembe (vse številke v milijonih Din);
Skupna zlata	in	devizna podloga	se	je
povečala za 5*1	na	1.436-8, in sicer	se	je
povečalo zlato v blagajnah za 3-8 na 1.294-1, zlato v tujini pa za 8-7 na 97-5, dočim se je devizna podloga zmanjšala za 7-4 na 45-05.
Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se
povečale za 10-4 na 272-9, vsota kovanega denarja pa za 11-9 na 259-0.
Posojila so padla za 9-9 na 1.812-4, in sicer so padla menična posojila za 7-8 na 1.546-6, lombardna pa za 2-07 na 265-7.
Obtok bankovcev se je znižal za 39-1 na 4.877-2, povečale pa so se obveznosti na pokaz, in sicer za 69-2 na 1.329. Obveze z rokom so padle	za	1-05 na 178-8.
Skupno zlato	in	devizno kritje	znaša
29-74°/c, 9amo zlato pa 26-79%.
Odlog plačil je dovoljen
Hranilnici in posojilnici v Preserju na
3 leta od 18. oktobra dalje. Za stare vloge plačuj© hranilnica 2°/o obresti.
Hranilnici in posojilnici v Št. Janžu za šest let od 16. oktobra dalje. Za stare vloge plačuje hranilnica 2°/o obresti.
Posojilnici v Vojniku za 6 let, začenši s 16. oktobrom. Za stare vloge plačuje posojilnica 2-5 % obresti.
*
Hranilne vloge v dveh največjih avstrijskih bankah so v preteklem mesecu nazadovale za 2‘5 milijona šilingov.
Novi belgijski proračun predvideva 10 tisoč. 422 milijonov frankov dohodkov in 10 tisoč 402 milijona izAtkov.
Zlati zaklad Poljske banke se je v oktobru znižal od 466,5 na 453,7, devizni pa od 27,1 na 17,3 milijonov zlotov. Kritje se je zato znižalo od 44-91% na 42-04°/o.
Konkurzi in prisilne poravnave
Potrjena je poravnava mesarice ‘Marije >Scver v Ljubljani.
; Potrjeni sta poravnavi, ki sta jih sklenila ■s svojimi upniki inštalater Edvard Dltrich v Murski Soboti if* trgovec Joško Lov rok v Gotovljah pri Žalcu. Slednji plača 50% kvoto v 16 mesečnih obrokih.
»Službeni list«
4	*»-,#	■*•»-	CK....
kr. banske uprave Dravske banovine z “dne 13. novembra objavlja: Ukaza o sklicanju senata in narodne skupščine, razglas o ra*pisu obč. volitev v občini Ježica Odločbo o sejmskih in tržnih pravicah v brežiškem okraju — "Rasne razglase sodišč ln uradov ter razne druge objave.
Sankcije Ut izv&z
I talibanski poslanik na našem dvoru je dal dopisiku agencije Avala izjavo o ita-lijansko-etiopskem konfliktu. Posebno važen je ioni del njegove izjave, ko govori o italijansko-jugoslovanskih odnošajih. Dajal je, da Italija dobro ve, da se Jugoslavija ni mogla upreti izvajanju sankcij, do katerih je zavezana po paktu o Zvezi narodov. Italijanska vlada to resno upošteva. Sicer pa se odnošajl med Italijo in Jugoslavijo, ki se gospodarsko dobro dopolnjujeta, vsak dan zboljšujejo. Naš skupni interes zato zahteva, da živimo kot dobri sosedi.
»Politika« pa pravi o ev. posledicah izvajanja sankcij naslednje.
Sankcije št. 1 (finančne) ter št. 2. (izvoz orožja) Jugoslavije sploh ne zaJdievajo. Kar se tiče prepovedi uvoza dz Italije, tudi ne bi bila Jugoslavija dostii prizadeta. Na listi predmetov, katerih izvoz je v Italijo prepovedan (sankcije št. 4), pa ni lesa, živil in mnogih drugih predmetov, ki Jih izvažamo v Italijo. Tudi Italija ne bo prepovedala uvoz teh naših predmetov. Ko-nje, govejo živino, rude in druge naše glavne izvozne predmete pa bomo mogli še naprej izvažati v druge države. Po >Po-litiki« torej zaradi sankcij ne bi naš izvoz idosti trpel.
Kliring z Italijo odpovedan?
Temu malo preveč optimističnemu nazi-ranju pa dostavlja »Politika« še naslednje važno obvestilo:
»Ker se pretrga kliring z Italijo v zvezi z izvajanjem sankcij, bo Italija uvažala les mesito iz Jugoslavije i* Avstrije, kateri bo
še naprej plačevala po kliringu ...« Optimistično mnenje »Plotike«, da Italija ne bo prepovedala našega lesnega uvoza, nima zato nobene cene, ker pač Italija po odpovedi kliringa z našo državo sploh ne bo mogla pri nas kupovati. Z italijanskim lesnim trgom zato ne smemo več računati!
Treba bo napeti vse sile, da si priborimo nadomestne trge, a v ta namen mora vlada vse drugače podpirati naše lesne izvoznike ko doslej. Tudi iivozine premije postajajo sedaj nujnost.
Kako mobilizirati naš saldo v italijanskem kliringu
»Drvotržec« pripominja, da bi se mogle jugoslovanske terjatve proti Italiji v znatni meri kompenzirati s terjatvami, ki jih ima Italija v Jugoslaviji v zvezi s poslovanjem dveh velikih italijanskih zavarovalnic v Jugoslaviji. Na ta način bi se mogel v znatni meri znižati italijanski deficit.
Na vsak način pa je postalo vprašanje odpovedi kliringa z Italijo sedaj nad vse aktualno in tudi komplicirano in bi bilo zato nujno želeti, da se temu vprašanju posveti čim večja pažnja.
sedaj Češkoslovaška mobilizirati znatne vsote svojih v Romuniji zamrzlih terjatev.
Turška vlada je odredila, da preide uprava premogovnikov v Zondulaku v državno upravo. Iz tega sklepajo, da namerava turška vlada uvesti državni monopol na premog.
Cena petroleja se je dvignila v New Yorku za četrtino centa, ker je potrošnja petroleja narasla letos v primeri z lani za 10 odstotkov. Dvignila pa se bo tudi cena za pogonska ladijska olja.
Palestina potrebuje za izvoz pomaranč nad 8 milijonov zabojev.
Že v 24 urah
barva, pleslra Ib kemično mali oblek«, klobuke Itd. SkroM In fvetlollka irajee, ovratnike In maniete. Pere. Mii. monga In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanikl nasip 4—8.	Selenbmrgova il.L
Telefon it 22-72.
()&UHsUe davščine, v }u$aslcu/iii
so v Ljubljani relativno naj višje
V »Beograjskih Obč. Novinah« je objavil dr. Aranitovič obširno razpravo o proračunih mestnih občin. Posebno zanimiv je pregled občinskih davščin, ki ga podaja avtor. Iz tega pregleda je razvidno, da je Ljubljana med vsemi jugoslovanskimi mesti obdarjena relativno z najvišjimi občinskimi dajaitvami. To jasno dokazujejo naslednje številke, sestavljene po proračunih
mestnih občin za 1.	1935./36.	
	davčno	povprečno
	breme	na glavo
	v milijonih	prebivalca
	Din	dinarjev
Ljubljana	34,5	577,60
Beograd	118,1	494,50
Zagreb	88,1	474,50
Osijek	18,4	456,00
Maribor	14,3	431,90
Dubrovnik	7,4	395,10
Split	15,9	363,10
Sarajevo	22,8	291,90
Banja Luka	5,3	237,50
Subotica	23,8	237,40
Skoplje	15,6	227,67
Niš	5,5	155,50
Bitolj	4,6	137,80
Iz te tabele se jasno vidi, da je ljubljansko prebivalstvo najbolj' obremenjeno z občinskimi davščinami v vsej državi. Če se upošteva, da Beograd ne plačuje nika-kih banovinskih doklad in da opravlja mnoge posle za Beograd država, dočim jih morajo drugod opravljati banovine, potom postaja razmerje med samoupravnimi davščinami v Beogradu in Ljubljani še bolj kričeče. Pri tem pa niti posebej ne po-uldiarjamo velikanskih investicij, ki jih je država napravila v Beogradu in ki so dale vsemu prebivalstvu prav znaten zaslužek. Le mimogrede bodi tu opozorjeno na most čez Savo v Zemun, na most čez Donavo v Pančevo in na velikanska dela v beograjskem pristanišču. Če bi pa vse to še upoštevali, potem bi bila slika davčne obremenitve Ljubljane še težja.
Zanimivi so tudi podatki o dohodkih mestnih podjetij v posameznih mestih. Primeroma ima največ dohodkov od mestnih podjetij Maribor, na drugem mestu je Beograd, na tretjem Ljubljana in na četrtem Zagreb. Od vseh mestnih dohodkov,odpade v Mariboru na fiskalna bremena samo 90,8%, dočim se ta odstotek ©piša v Beogradu na 38%, v Zagrebu na 42,5%, v Ljubljani na 47%, v Osjeku na 56,9% id v Subotici na 71,1%.
Absolutno ima največji čisti ddhbdeifc od mestnih podjetij Zagreb, ki dobi po proračunu od svojih podjetij 17,4 milijona, dočim dobi Maribor 7,2, Ljubljana 6,1, Beograd pa 5,8 milijona Din. Od vodovo-
da ima Ljubljana 3,2 milijona čistega dobička, dočim pa se ponaša Beogratdi pri vodovodu s 5,8 milijona Din izgube.
Dr. Aranitovič navaja nadalje, da je občinska obremenitev v nekaterih mestih večja (ko državna, ki znaša povprečno na glavo prebivalca samo 357 Din. Ta konstatacija je sicer točna, vendar pa bi postala šele povsem utemeljena, če bi statistika tudi navedla, koliko morajo posamezne mestne občine izdajfati za šolstvo, za policijo in za posle prenešenega delokroga in koliko plačuje za te izdatke dTžava.. Bojimo se, da bi morali zopet pokazati, kako je Beograd favoriziran.
Končno navaja dir. Aranitovič še pregled izdatkov mestnih občin za osebne izdatke. Tudi v tem pogledu je Ljubljana na prvem mostu. Tako odpade od osebnih izdatkov v Ljubljani na glavo prebivalca 286 Din, v Osjeku 247, v Beogradu 179, v Zagrebu 168, v Splitu 129 Din, v Sarajevu 122 Din in v Skoplju 77 Din. Osebni izdatki v Ljubljani so torej na vsak način previsoki.
Vprašanje ljubljanskega tramvaja
Na današnji seji ljubljanskega občinskega sveta se bo obravnavalo tudi nerazveseljivo vprašanje sanacije Maloželezniške družbe. Kakor so poročali ljubljanski listi, se misli izvesti rešitev tega vprašanja na način, ki prav gotovo javnosti tie bo zadovoljil. Nekateri bi pač hoteli to poglavje olepšati, a je njih prizadevanje čisto zaman. Zato je treba napraviti čist račun in odpisati, kar je izgubljeno. To pa je tudi edino pravilno, kajti če mora Ljubljana kot večinski dielničar in upnik nositi največje breme izgube, ni pojmljivo, zakaj bi se morala pardonirati tuja družba, ki itak ni prišla pri ljubljanskem tramvaju prekratko.
Zato čisto mizo in odpisati tudi V90 glavnico, če je izguba tako velikaI
2ixnan/a
fggevino
Promet v splitski luki je v zadnjem času začel padati, ker je izvoz zbog skorajšnjega izvajanja-gospodarskih sankcij popustil. Na Pomolu majorja Stojana leže že dalj časa velike količine pšenice in fižola, ki bi se morale izvoziti v Italijo, a so sedaj v Splitu obležale.
Avstrija je znižala železniško prevoznino za prevoz premoga v Italijo za 40%>.
Nemčija izvaža v Italijo vedno več blaga. Presežek nemškega izvoza nad njenim uvozom iz Italije, ki je znašal 18. oktobra še 18 milijonov, ser je 24. oktobra povečal že na 30,3 milijona mark. Dočim je 3. oktobra znašal 4,6 milijona mar terjatve na 76,3 mi silno obraslega iti krediti Nelnčije I Nemdko-poljska bila podpisana. Š' med Poljslto in N Po novi pogodbi v Nipmfijo znatn dellqsjy fc^irovin jo novo pogodbo, v Nemčiji fiehalo ČeSfto»16vaška tieoč železniških
lešnf producenti proti fefmi tra#frpn protestirali. Rumunski pragi pa so bili za 10 odstotkov cenejši, poleg tega pa bo mogla
je v kliringu
narasle iijene
so novi
očenL
•vladala
<a vojna
Uctdba a izcecht&n odpisu davčnih zaostankov
Na podlagi § 63. finančnegn zakona za leto 1934./35. je ministrski svet izdal na predlog finančnega ministra naslednjo uredbo o izrednem odpisu davčnih zaostankov.
Čl. 1. — Davčnim zavezancem, ki od dneva objave te uredbe pa do konca februarja 1936 prostovoljno plačajo ves ali del do konca 1. 1932. nastalega dolga svojega starega davčnega dolga, za katerega odplačilo jim je bilo dovoljeno odplačevanje v obrokih v smislu § 28. zakona o iz-pramembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 18. februarja 1934 in v smislu § 49. zakona o proračunskih dvanajstinah za čas od avgusta 1935 do 'marca 1936, se odipiše deil davčnega dolga po tej lestvici:
Letni obrok dolžnega ee more plačati do davka do konca 1.1932., konca februarja
ki zapade v letih	1936	s
1936	89%
1937	80%
1938	71%
1939	63%
1940	56°/o
1941	50%
1942	45%
1943	40%
1944	36%
1945	32%
1946 -	28%
1947	25%
1948	23%
O znesku odpisanega zaostanka davka obvesti davčna oblast prve stopnje davčnega zavezanca s pripombo, da se more od dneva sprejema obvestila v roku 14 dni pritožiti pristojni finančni direkciji.
Čl. 2. — Izjemoma določilu zakona o neposrednih davkih se morejo vplačila davčnega zavezanca do konca februarja na njegovo izrečno zahtevo v prvi vrsti za-računiti po določilu prejšnjega člena za neplačan dolg do konca leta 1932.
Čl. 8. — Podrobnejša določila'in navodila za to uredbo bo predpisal finančni minister.
Čl. 4. — Ta uredba stopi v veljavo z
n^no objavo v >Slu8benih l|fvinah<T
K tej uredbi je bil obj&vfjen tu<i ben komentar, iz katerega posnen
Iz 'lestvice se tasžvisli,. da se manj za dol*, <3»n lc*|beje bi n i ob rol
mo 88DUL O* je i#! kc polete more 8 takoj^ dolg s 638 Din, lin davka, pe I februa nekaj
domači oblasti nrn bodo izbrisale do
po gornji lestvici.
Dvomimo pa, da bo imela nova uredba oni finančni efekt, bi se pričakuje.
-vjJ./ r v Rumunijt 100| I
iieoievni potoni peomei v povečani
LiuU{ctni
S priključitvijo okoliških občin k Ljubljani so postali prebivalci n$ priključenem ozemlju tudi deležni vseh dobrot in vseh dolžnosti, ki jiih imajo prebivalci Ljubljane. Ker se plačuje v krajevnem poštnem prometu za pisma, priporočnino in vrednostna pisma nižja pristojbina, je jasno, da velja ta znižana pristojbina tudi za vse prebivalce na novo priključenem! ozemlju v prometu z Ljubljano. Ker pa se je dogajalo, da se pošta nj po tem ravnala, je Zbornica za TOI opozorila na to poštno direkcijo, nakar je direkcija izdala vsem poštam na ozemljil Ljubljane nalog, da morajo smatrali pisma v prometu s kraji na ozemlju razširjene Ljubljane ko* pi®ma Y krajevnem) prometu, za katera znaš* za navadna pisma pristojbina 1 Din- Obenem jp poslala poštna direkcija vsem ljubljanskim dnevnikom, »Trg. Nato« ip Zbornici še naslednjo obvestilo:
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razglaša:
»S priključitvijo celih ali delnih okoliških občin k mestni občini ljubljanski spadajo sedaj vse pošte na področju kraja Ljubljane v krajevni okoliš, ne glede na ito, kako se ena ali druga pošta imenuje-Zato velja za pisma, ki so predana pri kaki pošti na ozemlju mestne občine ljubljanske in so naslovljena v katerikoli kraj na ozemlju te občine, kateri kraj spada (istočasno pod okoliš pošte, ki ima svoj sedež na ozemlju mestne občine ljubljanske, krajevna poštna pristojbina, to je 1 dinar za pisma do 20 gramov teže. Na ozemlju mestne občine ljubljanske je to-časno JO pošt, in sicer 8 ljubljanskih (Ljubljana 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8) ter por šti Moste in Vič. Do končne ureditve po-
dročnega in dostavnega okoliša teh pošt znaša torej pristojbina za pisma do 20 gr. teže v krajevnem in medsebojnem' prometu g strankami v področju teh 1Q pošt 1 dinar, če stanuje tudi naslovnik istočasno na ozemlju občine Ljubljana. Za kraje, ki spadajo pod pošto Dolenja Hrušica ali Ježica, a so na ozemlju ljubljanske občine, ne velja krajevna tarifa, ker sta imenovani pošti izven Ljubljane.
S tem pojasnilom se ne moremo zadovoljiti, ker nikakor na gre, da bi bili nekateri prebivalci na novo priključenem ozemlju Ljubljbne prikrajšani ugodnosti, ki velja za krajevni promet. Naloga poštne uprave je, da tudi ona prilagodi razdelitev poštnega področja novemu stanju, ki je ng-stalo s priključitvijo novega ozemlja Ljubljani, Ta priključitev in njene posledice so za vse obvezpe in seveda tudi za vse državne urade ter zato tudi za pošto, poleg (ega pa je tudi preveč zahtevano, ida bi moral vsak prebivalec Ljubljane vedeti, če je ta ali ona hiiša na ozemlju Ljubljane priključena k mestu ali ne. To pa bi moral vedeti, če noče izstaviti naslovnika svojega pisma nevarnosti, da plača dvojno manjkajočo pristojbino. Dolžnost poštne uprave je zato, da ona poskrbi, da velja za vse prebivalce na ozemlju Ljubljane poštna pristojbina, ki je določena za krajevni promet. Upamo zato tudii, da bo poštna direkcija to tudi storila.
Obenem po pozivamo roe®tno poglavarstvo v Ljubljani, da se tudi ono zavzame za pravice prebivalcev na novo priključenem ozemlju in da stori primera© korake, idia bo bre? vsakč utesnitve veljala na vsem ozemlju Ljubljane znižana pristojbina krajevnega prometa.
obave^Iidfad/c
J5a gradnjo sodobnega kolovoza na državni cesti pranj—Ljubljana Od km 617‘470 do km f>i^*3Q4 se razpisuje II. javna pismena ponudbena licitacija na dan 7. decembra V prostorih gtadbene sekcije za
tradnjo državne ceste Kranj—Ljubljana v jubljani, Kongresni trg. Uradno je od-m>ifjen proračunski znesek 607.865 Din. Podroben razpis je objavljen v *Slpžbenem listu« z dne 13. novembra.
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 15. novembra ponudbe o dobavi kotnega železa, Močnih verig in žičnih podvlačilnikov.
Stpojnj oddelek Direkcije drl. železnic v Ljubljani sprejema do 23. novembra ponudbe o dobavi Samotnega malterja in Samotne opeke.
(Pogoji SO pa vpogled pri navedenih oddelkih.)
Dne 22. novembra bo pri štabu 2. bataljona 2. pontonirskegft polka v Ptuju ustna licitacija za dobavo 3000 kg fižola, 600 kg ješprenjčka, 1200 kg testenin, 2000 kg riža in 850 kg zdroba- (Pogoji so pa vpogled pri
istem polku.) Direkcija
spreje-
dobavi
dri, rudnika Vetepje
ma do 20. novembra ponudbe o 10 tisoč kilogramov ovsa.
Les se bo prodal z ofertno licitacijo dne 22, novembra pri Direkciji šum v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri direkp'ji.)
Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 28. novembra ponudbe o dobavi 250 m balabjermen, 160 slamaric, 40 odej, 100 m amerikanskega platna ter svinčenih cevi,
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki '90 v pisarni Zbornice za TOI v Ljub-| ljani interesentom na vpogled.)
[
Doma in po svetu
Na kongresu naših izseljeniških organizacij iz Belgije, Holandsko, Nemčije, Francije in Luksemburga je bila sprejeta resolucija, v kateri te z največjo odločnostjo zavrača laž, kakor da bi bili naši izseljenci kakorkoli zapleteni v marsejsko zaroto.
Zveza trgovskih združenj Vrbaskc banovine s sedežem v Banji Luki je bila usta-novljena.
Upravni odbor Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu ima svojo sejo 15, novembra v Parizu. Seje se bodo udeležili delegati iz 30 držav.
Novi motorni vagoni so postavljeni v promet n« progi Beograd—Ruma. Ti vagoni dosežejo hitrost 96 km in veljajo po 1 mi-lijOH 600.000 Din, Motorni vagoni pridejo V promet tudi na progah Beograd—Kralje-vp in Beograd—Novi Sad. Zakaj ne tudi v Sloveniji?
V 0krožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu je bil aretiran inkasant, ker je poneveril večjo vsoto.
prvo dunajske konzumno društvo, ki je
bilo ustanovljeno pred 73 leti in ki ima še danes 28,000 članov, je zašlo v plačilne težkoče ter je moralo zaprositi za prisilno poravnavo. Društvo ponuja 50odstotno kvoto, Vsa aktivp društva znašajo Iti milijona šilingov.
Cehoslovaki postavijo v Zenici velike plavže ter so bila v ta namen vodena pogajanja te dni ugodno zaključena.
Deficit madjarskih železnic je dosegel v prvih devetih mesecih t. 1, že znesek 400 milijonov Din.
 T’	 ”....
Klirinški promet med Švico in Jugoslavijo
Pri jugoslovanski Narodni banki so bili v korist švicarskih upnikov vplačani naslednji zneski, ki pa zbog pomanjkanja predplačil še niso mogli biti nakazani: dne 30.	septembra	sfr.	768.628-—
dne 7.	oktobra	sfr.	723,516-—
dne 15.	oktobra	sfr.	667.161—
dne 23.	oktobra	»fr.	695.448-—
Zadnje izplačano nakazilo nosi številko 91.091 z dne U. septembra 1035.
Ugodnosti zn potovanja v Švico
Švicarska centrala Z# promat tujcev or-
ganizira v prihodnji aimi ©kupno * najvažnejšimi potniškimi uradi inozemstva cenena pavšalna potovanja. Cene, računjene na bazi novo znižanih minimalnih hotelskih pristojbin in ravno tako novo znižanih, izredno ugodnih železniških tarif za izletniške družbe, bodo tako nizke, da bo vsakdo mogel svoje počitnice preživeti v Švici, najlepšejn zimsko - športnem raju sveta,
Posebne ceno za bencin za inozemske avtpturiste v Švici. V smislu zaključka Švicarskega zveznega sveta se je prodajal inozemskim avtoturistom, ki so se zadrževali v Švici najmanj tri dni, v letošnjem poletju bencin po znižani ceni, in sicer za 006 sfr. po litru ceneje, Ta uredba je veljala do 31. oktobra 1935 ter ni veljala na promet z družabnimi avtomobili. Rok je sedaj podaljšan do 29. februarja 1936,
( |g|pg pcyeč»q
um
Vinski trg
Zelo se občuti na trgu pomanjkanje de-. .
navadno le za tekoče
....
na rja. Tako nakupujejo gostilničarji vino
potrebe. Tudi povprašujejo predvsem po cenenih vinih,
Kupčija je bila doslej še slaba in ker vinogradniki nujno potrebujejo denar, morajo prodajati vino tudi po nizkih cenah. Povprečno se plačujejo v Halozah navadna namizna vina po 2-50—3 Din, srednja po
3—3-50 jn sortirana po 4-50—5 Din liter. Bizeljska rdeča in bela vina so povprečno po pol dinarja dražja. Dolenjski cviček in zlasti belokranjska črnina, ki sta boljša ko lani, se povprečno prodajata po 3-75 do
5 Din. V Ptuju so cene precej iste ko v Halozah. Kvalitetna vina se plačujejo po
4—5 Din za liter. Povpraševanje po vinu ni veliko in prodane so bile primeroma zelo majhne količine.
Okoli Ormoža, kjer je vino prav dobre kvalitete, se je plačeval mpžt do največ
6 Din za liter in je pričakovati, da bodo dosegla vina za pol dinarja višjo ceno,
Mariborski svinjski sejem
Na svinjaki sejem dne 8, novembra 1985 je bilo pripeljanih 338 svinj; cen© so bile te; mladi prašiči 5 do 6 tednov stari po 40 do 50 Din, 7 do 9 tednov po 60 do 80, 3 do 4 mesece po 120 do 160, 5 do 7 mesecev po 200 do 260, 8 do 10 mesecew po 300 do 360, 1 leto stari po 480 do 600 Din; 1 kg žive teže 4-50 do 5-50, mrtve teže 7-50 do 10 Din. — Prodanih je bilo 128 evinj.
nb ijjana "
Petek, dne 15. nov. 11.00 Šolska ura — 12.00 Revija glasbil (plošče) — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13 00 Napoved časa, objava sporeda — 13.15 Radijski orkester — 14.00 Vrem. poročilo, borzni tečaji — 18.00 0 zakoniti odpravi plodu (ga. prof. Dora Vodnikova) — 18.20 Slovito pevke (plošče) — 18.40 Delavsko predavanje: Med rudarji (g. Smersu Rudolf)
— 19.00 Cas, vremenska napoved, poročila
— i9.3Q Nacionalna ur® — 20,oo Večer hrvaške glasbe, sodelujejo Jean Franzi, op. tenor, radijski orkester in mandolinistični s ek s tet — 20.00 Cas, vremenska napoved, poročila — 22.15 Odmevi iz raznih oper (radijski orkester).
Sobota, dne 16. nov. 12.00 Plošče — 12.45 Vremenska napoved, poročila — 13.00 Cas, obvestila — 13.15 Okrogle in poskočne (plošče) — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00 Radijski orkester —
18.49 Zunanje-pflliUčna vprašanj« (dr. Al.
Kuhar) — 19.00 Cas, vremenska napoved, poročila — 19.30 Nacionalna ura — 2Q.0O Od Kamnika do Kranja (sodelujejo; Vodnik, člani rad. dram. študija, fantovski kvartet, Šramel in plošče) — 22.00 Cas, vremenska napoved, poročila — 22,15 Pojoča žaga (izvaja g. Pino Muser) s sprem-ljevanjepi radijskega orkestra,
' i	;. . j,	..	-..
Štev. 1L463/II.
Nabava.
Direkcija državnega rudnika Velenje
razpisuje na dan 27. novembra 1935 nabavo 300 m gumijastega kabla izvedbe N. S. H. 4X6m/ms. Natančnejši dobavni pogoji pri podpisani Direkcija državnega rudnika Velenje, dpe 9. novembra 1935.
Štev. 11.392/1L
Nabava.
Direkcija državnega rudnika Velenje
razpisuje na dan 27. novembra 1985 nabavo 380 m kabla 3 X 50 m/m3 do 1000 V. Natančnejši pogoji se dobijo pri podpisani. Direkcija državnega rudinika Velenje,
dne 9. novembra 1935.
KLI*E|E
Vfieh yrsl por foiografijah^ ali ri$boh, tuvni-fm najao/idnejfe ki ii a rna
ST*DIU
lili Bil ANA
IIAl MATI NOVAH
JUGOSLOVANSKE
Nudi po izredno nizkih cenah:
6
-konte, fttrače,
III(I|'X||I' iu "UT I.HHU in"ni.iiif tihi i 'Iifuon	,.w	-hm	;———...	i i, - i .... .	.	i	n	«T-	~
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.