dne 5. januvarja 1904. L
r- ■
Leto XIV.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer trankirano. — Rokopisi se ne vračajo — Za inserate se plačuje f krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserte in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron,
i pol ieta 4 krone, za četrt leta 2.kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu .Domovine" v Celju.
Celjski mestni proračun za leto 1904.
Celjski občinski svet je t svoji zadnji seji imel na dnevnem reda mestni proračun za leto 1904. Z grozo in strahom so morali mestni očetje poslušati vznemirljivo vest, da so se potrebščine znatno povišale, za celih 25.000 kron, kar ni nobena dala. Seveda če se izmeče denar za vse mogoče neumnosti ä-la „šulferajn", ,,süd-marka* in ne vemo koga vraga Se vse, seveda potem so vsi dr. Negrijevi „Vorschlagi" za varčevanje zastonj in davkoplačevalci morajo zopet in zopet vedno globlje poseči v svoj žep, da reSijo zavoženo mestno gospodarstvo.
Res značilne so besede, s katerimi je utemeljeval dr. Negri praznoto mestne blagajne: „Med letom je toliko „izvenrednih"< potrebščin, katerim se mora kaka redna, v proračunu dovoljena postavka žrtvovati, če je Se bolj potrebna, iz popolnoma enostavnega vzroka — ker manjka potrebni denar." To se pravi pametno gospodariti ? denarjem mestnih da^koplačava! cev, pa naj bodo nemški ali slovenski!
Skupne potrebščine za leto 1904 so preračunane na 301.702 K, a odgovarja jim pokritek v znesku po 200.841 K, torej primankljaja 100.861 K, 24.906 K več kakor lani, kar se bo moralo pokriti s povišanimi dokladami. Ako se pomisli, da imajo naSi mestni očetje v nemSki hranilnioi svojo molzno kravo, katera jim bo za leto 1904 poklonila svotico 22.000 K, je pač malo čudno, da jim računi izkazujejo vedno večji primankljaj.
In zakaj je treba toliko več denarja? Za mestno uprav« so zvišali potrebščine za celih 4000 K, da ae bo mogel namestiti še kak pri vandranec na gorko mestece; potem za dekliško šolo in napravo novega mosta čez Savinjo in novega nabrežja, katero bo baje za mesto „neka prav posebna olepšava".
Župan Rakuž je porabil priliko, da je nekoliko udaril po celjski slovenski hranilnici, češ da se je nemška hranilnica pred ustanovitvijo slovenskega zavoda dala mnogo izdatnejše molzti, ker je imela več denarjev. Ti brezobzirni Slovenci pa so neglede na večno sušo s svojo posojilnico hudo oškodovali celjsko mestno blagajno. — Bravo, Julče, tako se govori ! Kdo drug je kriv, da se boji dr. Negri takega bankerota v Celju, kakor ga imajo sedaj v Gradcu, kakor edino le ti vražji Slovenci, ki nalagajo svoj denar v slovenskih hranilnicah.
Ker pa slovenska hranilnica ni toliko neumna, da bi metala svoj denar v nenasitno mestno blagajno, se bo pač primankljaj moral pokriti z dokladami in sicer: 1. s pobiranjem 45 odstotnih doklad na zemljiščni in hišnona-jemninski davek; 2. 50 odstotnih doklad na splošni dohodninski davek; 3. 60 odstotnih doklad na dohodninski davek davkoplačevalcev, ki morajo polagati javne račune, na rentni in plačni davek ; 4.5 odstotne naklade na hišnonajemninski novčič; 5. z doklado na užitnino v znesku 3600 K ; 6. z naklado na pivo po 1 K 50 v na hektoliter. Na ta način bi se dobila s vota 100889 K, kar pomeni a conto občutno prizadetih davkoplačevalcev koncem konca vendarle preostanka celih 19 kron.	I
Proračun se je v celoti in v posameznih točkah sprejel enoglasno. V dokaz, kako trdni so mestni očetje v svojem sklepu glede varč nosti, naj navedemo še nujni predlog dr. Ne-grijev, da naj mesto garantira „mestnemu olepševalnemu društvu" za obresti svote 17.000 K, s katero misli omenjeno društvo nakupiti Haus-baumove toplice ob Savinji. Na predlog Frica Rascha se je na to sklenilo, garantirati za obresti do največ 20.000 K glavnice, na kar se je župan zahvalil za „dobro delo", katero so mestni očetje storili mestu s svojimi sklepi. Glasi se sicer to kakor bridka ironija, toda prepričani smo, da je župan mislil popolnoma resno svojo zahvalo.
Kakor je videti, so finance celjskega mesta v zelo kritičnem stanu, toda gospodujoča go spoda se zato jako malo zmenijo. Na eni strani sioer kvasijo o neki varčnosti, na drugi strani pa razsipajo težko plačane novce mestnih dav koplačevalcev.
Kakor amo že rekli, je najbolj značilen za celo stvar izrek dr. Negrnpv, s katerim je izrazil opravičeno bojazen, da bi se Celje moglo povesti za Gradcem. Pa naj si bo že, kakor hoče, Slovenci imamo vendar zavest, da ne bomo krivi, če končno zadene polom tudi Celje, do česar bo moralo priti prej ali slej, ako ne bo mestnega sveta srečala pamet. Vedno večje doklade, a blagajne vedno prazne za redne potrebščine, da se le pokrijejo izvenredne. katerih nikdar in nikoli ne bi bilo treba!
Naj le pride do poloma, dobiček bo ostal nam!
Našim sadjerejcem.
Malokje je zemlja in podnebje za sadjesejo tako pripravna kakor pri nas, in vendar je še ta na jako nizki stopinji. Mi imamo v obče premalo nasajenega, in še kar je, so večinoma malo-vredne vrste. Vsak vir za nove dohodke je treba odpreti in zato mora dandanes pravi kmet biti tudi sadjerejec. Koliko posestnikov je, kateri si Se potrebne pijače za domače rabo ne pridelajo, o prodaji sadja Se za govoriti ni. Čeravno je jabolčnica ena najbolj zdravih pijač, se vendar Se ne zmenijo za to, da bi začeli sadno drevje saditi in tako vsaj za prihodnjost skrbeti. Kmet ska hiša bi morala vsaj skozi šest mesecev v letu svežega sadja za domačo rabo imeti, brez suhih hrušk, režljev in češpelj bi pa sploh nikdar biti ne smela. Za otroke ni boljSe in bolj zdrave hrane kak>r sadje in tudi odrastli ima včasih malo spremembo rad
Na Virtemberškem, kjer se, kakor znano, največ jabolčnice popije, ima vsak delavec sod jabolčnice doma, katere si privošči, namesto da bi se po krčmah in žganjarijah klatil, denar in zdravje zapravljal sebi in svoji družini v nesrečo. Mar to pri nas ni mogoče? Je mogoče in še prav lahko. Treba je samo trdne volje in pa nekaj znanja, in pridelalo se bode jabolčnice boljše kakor dosihmal in v toliki množini, da si jo bode vsakdo lahko oskrbel po nizki ceni.
Vse gole stene naših hiš, hlevov in drugih poslopij naj bi se izkoriščale in bi se lahko tam j najfinejše namizno sadje, jabolke, hruške, ma I rolice, grozdje pridelalo.
Za vzgojo se priporoča navpični kordon, ker se najložje ž njim ravna. Hruške, katere j» sploh najboljše ob stene saditi, morajo biti cepljene na kutino, ker drugače cepljene na divjaka bi dale mnogo lesa pa nič sadia. V tem oziru bi nam posebno šole, župnijska in županska uradna poslopja morala služiti v zgled.
Kadar bi kmet videl, koliko takšno drevje ob steni lepega sadja da, koliko to dobička do-nese, bode vzgled posnemal in v nekaj desetletjih bi se kmetje tega vira novih dohodkov popri jeli.
Kadar bomo boljše sadne vrste sadili, kadar bodo vse te boljše za sadno drevje najpriprav-nejSe lege zasajene, tedaj bomo videli, kakšne zaklade ima sadjereja v sebi, katere nam rada odda, če se le potrudimo jih vzdigniti. Slabe navadne vrste naj se samo tam sadijo, kjer boljše ne uspevajo. Na hribu, v lepi solnčni, proti vetru zavarovani legi lesnike in druge malo-vredne vrste imeti, kar se pri nas žalibog le prepogosto najde, to se pravi od narave podarjeno prednost po svoji nevednosti ali zanikrnosti ne izkoriščati.
Take posebno dobre lege naj se z najboljšimi, pozno zorečimi, namiznimi vrstami zasadijo. Nekaj dreves naj se vzame tudi od takih vrst, katere so najbolj začasne. V lepi solnčni legi zori začasno drevje še nekaj dni poprej kakor v dolini, in kakor je vsakomur znano, se tisto sadje, katero najpoprej in katero najzadnje na trg na prodaj pride, vselej najdražje proda.
Divjake v hosti nakopati in tiste saditi je slaba navada.
Večinoma so prestari in preslabo vkoreni-njeni. Nekaj let ae obira in obira, nazadnje pa usahne. Tisti pa, ki obstane, ali že nima nobene prave oblike, in če je vse po sreči, pa vendar jako dolgo trpi, pred ko začne roditi.
Mlajše ko drevo na stalno mesto pride, boljše je.
Tudi od tistih, kateri drevesa po svetu okolu na prodaj vozijo, naj se nikdar ne kupi, to je sama slaba roba.
Preveč vrst saditi in imeti tudi ni dobro, ker kupci imajo radi enakomerno blago.
Za Spodnještajarsko se priporočajo sledeče vrste:
a)	jabolka : Astrakan beli (je zrelo že konec julija), Kardinal, Mašancka, Kanada, Bau-mano va rajneta, Ribston, Peping, Ananas, Belle-fleur, London Peping. Hubertov» moštnica.
b)	hruške: Salcburgerca, Dobra Lujza, Die-lovka, Harderspot, Oliviersde Serres (se najdalj drži, do mesca sušca), Tepka.
Umna sadjereja in razumno kmetovanje ae ne da naučiti kar iz knjig in časopisov in tudi ne ravno naenkrat čez noč. Treba je porabiti in izkoriščati vsako priložnost, kjer bi se dalo kaj koristnega slišati in videti.
Visoki deželni odbor je nastavil podpisanega za kmetijskega potovalnega učitelja za okraje : Maribor desni breg, Marenberg, Slov. Gradec, Šoštanj, Vransko, Gornjigrad, Celje, Laško, Konjice in Slov. Bistrico.
Vsakovrstna društva, občine, tudi posamezniki, če jih je več skupaj, ga lahko pokličejo da jim predava in da se z njim lahko pogovorijo o eni ali drugi gospodarski zadevi. Čeravno kmet že nima bogzna kakšnega haska od takih
predavanj, pa škode tudi ne. Če pride in ae zanima za taka predavanja, s tem pokaže, da je že prišel do prepričanja, da bi se znabiti ie kaj naučil, kaj slišal, kar bi mogel uporabiti. S tem pa pokaže, da je izprevidel. da še ne zna vsega, da še ni najbolj premeten človek na svetu. Ravno to, da naši kmetje mislijo, da vedo vse, kar jim je treba, da jih sploh nihče ne more poučiti, ker oni sami vse boljše znajo, je krivo, da gre kmetskemu stanu tako trda in slaba.
Kdor ima sam sebe za najbolj prebrisanega — tega se najlažje goljufa.
Če bi vse znali, kar stan od njih zahteva, bi morali biti vsi srečni in premožni, toda toliko sreče je na svetu, pa tako malo srečnih. Pa saj veste, kako je na svetu: Ako si bogat, tedaj si tudi prebrisan in povsod imaš prav, ako si revež, si bedak, in ko bi bil drugače najbolj bistroumna glavica.
Kmetje, prvi cilj vašega delovanja naj bo, . priti ob svoji moči s poštenim delom do blagostanja. Da, boste rekli, to bi že hoteli, pa kje je ! pot, katera nas dovede do blagostanja? Nato j vam samo odgovorim : Kjer je trdna, železna j volja, tam se najde tudi pot, katera vodi do i zaželjenega cilja, — ako že ni prepozno.
Na svidenje torej pri predavanjih Franc Goričan, kmetijski potovalni učitelj v Poličanah. j
Celjske in štajarske novice.
„Silvestrov večer" se je obnesel res tako, kakor smo pričakovali, nad vse imenitno, no, ! pa saj moramo reči, da so sodelovala vsa celjska narodna društva v dosego skupnega, lepega uspeha Spored je bil obširen. skoraj bi rekli j preobširen. Narodna godba je otvorila zabavo, i in potem je nastopil mešani zbor „Celjskega pev skega društva" pod vodstvom dr. Schwaba ter zapel Ipavčevo „Kukovco" in Vilharjeve . Pro-Ijetne zvuke" z znano in priznano točnostjo m , fineso. Veliko pohvale je žela gca Minka Moosova, ki je pela s spremljevanjem gosli (g. Vrečer) in glasovirja (gca Mila Sernečeva) eno pesem in pozneje v ljubkem dvospevu z geo Anko Vrečer jevo še eno, za kar jima je občinstvo izkazalo vse priznanje. Moški zbor, nekaj nenavadnega v Celju, ako izvzamemo ,,Slov. del. podp. društvo", je pod istim vodstvom zapel dve pesmi, , Nočno roso" in ..Planinsko rožo", katerih zadnja se je morala ponavljati, Bariton-solo je pel najizbor-nejše naš znani solist gosp. dr. Gvidon Sernec. Igra „Dva gospoda in en sluga" je uspela tako dobro, da so se čuli vseobči glasovi priznanja. Ženski ulogi ste bili v rokah gospic Mile Serne čeve in Kokolove. Gca Sernečeva .še ni bila do stikrat na našem odru, a videli smo sedaj, da smo dobili ž njo najboljšo moč. Igra premišljena, kretnje proste, neprisiljene, vživeti se mora igralec v svojo ulogo, to je prava igra in tako se je tudi igralo. Upamo, da bo gca Sernečeva še nadalje ostala zvesta našemu odru. Gca Ko-kolova je ulogo hišine pogodila prav dobro, in kar smo rekli o skupni igri, velja tudi zanjo. Sluga „dveh gospodov" je bil g. Saimič, ki je, kakor vedno svojo nalogo rešil najizbornejše, slikar Prostin (dr. Štiker) je bil prav dober in tudi Grdin je obče ugajal. Da še enkrat ponovimo občo sodbo: igra je uspela, da boljše ni mogla. Po kratkem nagovoru čitalniškega predsednika gosp. dr. Serneca, se je zastor zopet vzdignil, in > reči moramo, da je bilo občinstvo naravnost i očarano po velekrasni alegoriji: Novo leto (sinček gosp. BenČana) prihaja k nam, ne, nosi nam ga krasen angel (gospa Benčanova) v košarici med bujnimi cvetlicami v blestečem bengaličnem svitu. Častitati moramo najodkritosrčnejše vrli rodbini Benčanovi na tej čarobni prireditvi, kajti izraz občega mnenja je pač, ako rečemo, da kaj tako lepega še ni videlo občinstvo v celjskem Narodnem domu. V g. Benčanu imamo pač aran žerja, za katerega nas lahko zavidajo vsi naši bližnji in daljni sosedi. Po alegoriji je bilo žre banje dobitkov srečolova. Dobitkov je bilo veliko in nekaj prav lepih. S plesom, ki je potrajal do zgodnje ure, se je nato praznoval vstop v novo leto.
Sokolski knjižnioi je daroval go0p. Anton Godec, učitelj v Lembahu pri Mariboru 17 lepih knjig. Srčna hvala!
Ples slovenskih trgovskih uslužbencev v Celja. Vabila so se razposlala. Kdor bi ga pomotoma ne bil dobil, naj se blagovoli obrniti na plesni odbor ali pa na uredništvo našega lista. Natančnejše o plesu prihodnjič.
Avsknltantom je imenovan dosedanji pravni praktikant pri celjskem okrožnem sodišču gosp. Anton Zdolšek.
Slavnemu odboru „Slov. del podpornega društva v Celju. Meseca novembra ali še malo prej se je baje sklenilo v povzdigo družabnega življenja ustanoviti v ,Slovenskem delavskem podpornem društvu" mešan zbor. Stvar je po-budila v naših krogih obče zanimanje in težko smo pričakovali, da se uresniči, toda čakali smo — zastonj. Ali je stvar popolnoma zaspala? Prosimo, da nam odgovori kdo, kdor je kompetenten v tej zadevi, kako in kaj je s celo stvarjo. Več članov „Slovenskega delavskega podpornega društva".
Zadnja sodna imenovanja. „Vahtarca" je v svoji predzadnji številki posvetila novoimeno-vanemu sodnemu tajniku za Celje, g dr. Kotniku nekoliko besedi in v svoji zadnji številki je zopet razglasila g. dr. Kotnika za slovensko-nacijonalnega vročekrvneža, kateri naj bi bil le s pomočjo zahrbtnega delovanja naših poslancev dospel do sedanjega svojega mesta. Radovedni smo, kak je oni okrajni sodnik, katerega je g dr. Kotnik baje preskočil, eksistira namreč le v „vahtarčni" domišljiji, kajti ako ki bilo kaj resnice na tem, bi „vahtarca" vae drugače brusila svoj dolgi jezik. Verjamemo, da so imeli Nemci piipravljenih dovolj kandidatov za to mesto, ali kaj se hoče, g. dr Kotnik je bil prvi na vrsti in se ga ni moglo preskočiti, da ne bi se naravnost zopet pokazala stara praksa pre | ziranja slovenskih uradnikov, in tako je pač prišel , slovenski kričač ' na tajniško mesto v Cilje, „vahtarci ' in njenim kandidatom pa je ostal — dolg nos. Ako se upošteva, da razun g. dr. Kotnika in g. Antona Zdolšeka, ki je bil imenovan avskultantom pri celjskem okrožnem sodišču, ni nikake j$premembe v sodni službi na Šuajarskem se nahajajočih Slovencev, moramo reči, da je novoletno imenovanje izpalo res zelo piškavo. Morda je tudi to pomirljivo delovalo na „vahtarčne" živce, ^a ni bolj zakričala. Zdi se nam pa tudi, da v zadnjem času občutno boluje na tuberkulozi.
Iz obrtniških krogov nam pišejo: Gotovo ni veselejšega časa za obrtnike, kakor je mesec december z „Miklavževim večerom', božičnico, in sledečim novim letom, kajti v tem času ko je malokdo med nami, da ne bi imel koga, kateremu bi poklonil kak dar, upa obrtnik, da bo spravil v denar svojo zalogo. Posebno pri nas, ko smo v političnem oziru tako izpostavljeni, ko naši narodni nasprotniki store vse, da bi se le kak njihov vinar ne izgubil v slovenski žep, je slovanski obrtnik skoraj izključno navezan na božična in novoletna darila, za katera upa, da jih bodo njegovi rojaki, v svesti si svoje narodne dolžnosti, nabavili pri svojih rojakih obrtnikih. Toda kdor tako računa, se navadno vračuna, kajti le vprašajte se, slavna gospoda, kje ste si naročili in nakupili večino božičnih in novoletnih darov, in priznati morate, ako ste toliko odkrito srčni, da ste slovenskim obrtnikom dali borno malo zaslužka. Malenkosti, da, te greste kupit k Slovencu, ako je pa kaj boljšega, nesete svoj denar Nemcu v žep, ali celjskemu, ali graškemu, ali pa dunajskemu, samo ne svojim ljudem. To je ona tako hvaljena narodna zavest, s katero se tako radi pobahamo, to so posledice onih ljubeznivih vabil, s katerimi se hoče privezati slovensko obrtništvo na wočih celjskih tleh. Ne vemo, kako naj bi imenovali tako postopanje — slovensko, narodno pač ni.
Iz občinstva se nam piše : Mnogo in mnogokrat je imela „Domovina" že priliko grajati nemškutarjenje v prvi vrsti naših p. n. dam, v drugi vrsti pa tudi p. n. gospodov. Mnogo se je že pisalo o tej zadevi, toda ali mislite, da se je kaj obrnilo na boljše? Nič, čisto nič. Na Silvestrov večer n. pr. ae je mogel vsakdo prepričati, da naše dame, z nekaterimi častnimi izjemami, med seboj in z gospodi govore skoraj izključno le nemški. Nekdo je celo opazoval, da nekateri celo, opozorjeni na to, nalašč ostenta-
tivi to store. Ne vemo sicer, kolika noblesa ali bogve kaj drugega tiči v tem, da se žlobudra mesto milo doneče slovenščine apakedrana nemška žlobudra, vemo pa, da je škandal za vsakega, kdor v „Narodnem domu* govori nemščino mesto svojega alo venskega materinega jezika. Za danes toliko, pa ne bo dolgo, da 8e zopet oglasimo, Kajti za tako hudo bolezen je treba res radikalnega zdravila, in naše p. n. dame so ga zelo po trebne. Kedar bodo nemške dame govorile v kazini slovenski, potem ne bomo grajali nemščine slovenskih dam v „Narodnem domu".
Jetzt hobens die Bindisohen kriegt in's Gnaok — huduje se narednik Žolger po celjskih gostilnah. Vprašamo c. in kr. višjo vojaško oblast, je-li dovoljeno c. in kr. vojaku se na tak način obnašati v javnih lokalih in s takim govoričenjem žaliti slovensko ljudstvo? Vam pa g na redni k Žolger, ki ste kmetske krvi, sin slovenskih staršev, čeravno sedaj vnet pristaš znanega celjskega Oechsa, svetujemo, da se v bodoče dru' gače obnašate, ker s takim postopanjem pljuvate le v lastno skledo.
Saj vemo, čegavo maslo je to, ako beremo tupatam v ..vahtarci1, kako zabavljico na to ali ono slovensko napravo, kakor recimo cesto, ki veže žalsko cesto z gabrško Radi verjamenio. da leži celjskim Nemcem ta cesta težko v želodcu, tišči jih, da se kar zvijajo, kajti odnesla jim je dokaj mitnine, katero so svoj čas morali vozniki plačevati na celjskih mitnicah, katera jim pa aedaj ostane v žepu, ko se lahko izognejo Celja in njegovih nemških mitnic in mitničarjev. Ker si dotični revež, ki hodi za ostale celjske Nemce po kostanj v ogenj, ne ve drugače pomagati, izmislil si je v svojem neskončnem sovraštvu do vaega, kar je slovenskega, veliko neumnost, da je nova cesta kriva škode, ki jo dela povodenj na Lavi. Pametni ljudje se temu revežu, saj ga poznamo, kdo je, pač ne bodo niti smejali, ker je vendar preneumno, da bi bila cesta zato kriva vseh nesreč, ker se je zgradila na predlog Slovenca dr. Dečkota Posestniki na Lavi vedo dobro, da je kriv povodnjim samo preozki predor skozi železniški nasip, ravno ono, za odpravo česar se je ravno dr. Dečko z drugimi slovenskimi poslanci najbolj potegoval in tudi dosegel dobre uspehe. Tako je ta stvar. Oni gospodič pa, ki v zadnjem času dela na vse kriplje, da bi oškodoval to ali ono slovensko napravo, tega ali onega Slovenca, naj si zapomni, da Bog že poskrbi, da drevesa ne zrastejo v nebesa, ali z drugimi besedami: tudi tebi se bodo sčasoma pobili rožički !
V Novi Štifti pri Gornjemgradu se je asta novila šolska kuhinja, da bodo dobivali oddaljeni šolski otroci opoldne toplo kosilo in zato je že daroval „nekdo" 48 K, gg. Franc Kolenc iz Ljub-nega in Rajmund Bratanič iz Luč pa radi pre daje šolske stavbe v Lučah V8ak po 5 K Hvala prisrčna ! Bog daj mnogo naslednikov !
Zahvala. Vsem blagim darovalcem, ki so količkaj pripomogli, da se je božičnica na tukajšnji šoli dne 20. decembra tako izbomo obnesla, izreka podpisano šolsko vodstvo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Obdarjenih je bilo okrog 100 otrok z obleko, vsi drugi s šolskimi in drugimi potrebščinami.
Šolsko vodstvo na Ptujski gori.
Narodna zavednost v kozjanskem okraju. Vse občine kozjanskega okraja so storile sklep, da bodo odslej naprej z vsemi javnimi uradi dopisovale samo v slovenskem jeziku in da bodo zavrnile vsak dopis, ki bi ne bil slovenski pisan, kot nerazumljiv. Čast zavednosti prebivalcev tega okraja! Upajmo, da stvar ne ostane samo pri sklepu, in da bodo temu vzgledu sledili tudi Slovenci drugih krajev.
Sedemdesetletnico je praznoval včeraj gospod dr. Josip Vošnjak v Visolah pri Slovenski Bistrici. Vrlemu narodnjaku častitamo najprisrč nejše in mu želimo še mnogo, mnogo let!
Postna vest. Poštar 2. razreda prve stopnje g. Franc Bakšič v Šmarju pri Jelšah, je postal poštar 1. razreda četrte stopnje. Ravno tako avanziral je tudi poštar na Pragarakem, našim bralcem dobro znani Karol Jakobi. Pane samo to, premaknili so ga tam gori, kamor ga je vleklo njegovo velikonemško arce, premeščen je na Gornje Štajarako v Eiaenerz. Tu bo zopet
sahko na stroške drugih delal nove poti za svoje kolesarjenje ako mu bodo tudi tamkaj tako hoteli iti na limanice, kakor so mu äli Pragerčanje in Polskavci. ki mu prav od srca žele: srečno pot „signor" Jakobi in ne vračajte se več! Dolž-Bost prizadetih činiteljev je pač, da poskrbe, da pride na Jakobijevo mesto poStar, ki bo znal slovenski.
Zahvala Podpisani krajni Šolski svet izpolnjuje prijetno dolžnost, da izreče svojo naj srčnejšo zahvalo presvetli gospej kneginji Kristini Windischgratzovi, katera je pri svoji božičnici 25 otrok obdarovala z obleko in obutvijo; nadalje izreka svojo srčno zahvalo posojilnici v Konjicah in vsem drugim dobitnicam ter dobrotnikom, posebno pa tudi gospem odbora, ki so vsi pripomogli, d» je dobilo pri zadnji božičnici v čitalnici 100 ubogih otrok obleko in obutev. Bog vam vsem plati vašo požrtvovalnost
>n vaš trud!
Krajni šolski svet slov. šole v Konjicah.
„Kmetijsko društvo za ormoški okraj" s sedežem v Ormožu je osnovalo društveno knjiž nico. V to svrho prosi načelništvo rodoljube, prijatelje in gojitelje gospodarstvene vede, naj bla-govole podeliti društvu to ali ono knjigo vse eno )t-li ona gospodarska, beletnatična ali znanstvena. Mnogokrat se najde da leže stare knjige po prašnatih omarah pri kmetu kakor nekmetu, za nje se nihče ne zmeni, one torej nikomur ne koristijo, a podarjene naši biblioteki, služile bi ljudstvu v pouk, zabavo in kratek čas. Imena darovalcev se bodo o pravem času objavila. Knjige naj se blagovolijo poslati načelniku „kmetijskega društva za ormoški okrni" inženirju FerdoLupši v Ormožu. — Ob tej priliki pa se tudi naznanja, da bode od 10 januvarja naprej knjižnica odprta vsako nedeljo od 9.—12. ur« dopoldne. Društvena-soba se nahaj* v prvem nadstropju ormoške ,ice.
Novi mariborski notar dr Haas razpošilja župnim uradom po mariborskem okraju okrož niče. seveda dvojezične, v katerih prosi, da bi
objavila otvoritev njegove pisarne, in obeta, da bo svoje klijente postregel tudi v slovenskem jeziku. To je res čudno, kajti dr. H*as, hud Nemec, ki je prišel iz Koroškega, kjer so v zadnjem času slovenski popolnoma pozab'li, hoče slovenski aradovati s strankami Menda se je po poti iz Koroškega na Štajarsko naučil. Še bolj čudno pa je. da se upa nemškonacijonalni notar nad legovati slovenske župne urade s takimi stvarmi. Radovedni smo, koliko župmh uradov bo šlo na Haasove limanice; upamo, da nobeden!
Usode polni strel. Ko je 27. grudna okolu ene ure popoldne šel desetletni deček Anton Ktebs po neki ulici po Maribora, počil je strel in zadel dečka v levo oko. ki se je takoj razlilo. Tudi na roki je deček nevarno ranjen. Deček pravi, da je streljal neki dragonec dragonskega polka št 4
Grozen slučaj V bližini Št. Gallna na Gor. Štajarskem je sedel v nedeljo zvečer v domači sobi drvar Ignacij Funkl s svojo soprogo. Govorila sta o ulomih in Funkl jo je vprašal, kaj bi storila, ako bi došli roparji. Da bi pokazala, da zna ravnati s puško, pomerila je žena s puško, toda puška se je sprožila. Ko sta se prestrašena zakonska zavedela, videla sta, da je nesreč-nica slučajno ustrelila svojega pri mizi sede čega otroka.
poldne v konjiški okoliški šoli po običajnem sporedu. Predavanje gosp. tovariša J. Gosaka o biologični metodi. Pevci in pevke se prosijo, da pridejo poprej v čitalnico k vaji.	Odbor
Čitalnica v Konjicah priredi dne 23. prosinca t. 1. veliko plesno veselico v konjiškem Narodnem domu. Začetek ob 8. uri zvečer. Na tančneji spored se objavi prihodnjič. Ker se že sedaj velike priprave za to veselico vrše, obeta biti ta veselica res nekaj izvenrednega. Nade jamo se, da se bode vsak rodoljub iste z veseljem vdeležil ter se tam izborno zabaval. Torej na svidenje!
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 6. prosinca ob 1 uri popoldne v Šmarju. Ker bo to najvažnejše zborovanje celega leta, naj pridejo vsi udje.
Kmet bralno društvo v Gornji Radgoni priredi dne 10. januvarja 1904 pri g. Osojniku letni občni zbor s petjem, tamburanjem, dekla macijami in šaljivo pošto. K obilni udeležbi in pristopu v društvo vabi	odbor.
Društveno gibanje.
Slovensko delavsko podporno društvo v "v Celju priredi plesni venček v soboto dne 9. prosinca 1904 v prostorih restavracije „Skalna klet" pri Celju. K plesu svira oddelek narodne godbe. Vstopnina za ude 60 vin., za neude 1 K za osebo. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ker je čstii dohodek namenjen „Delavskemu domu", se preplačila hvaležno sprejmejo. K cbilni udeležbi vljudno vabi	odbor.
Kmet slov. izobraževalno društvo na Vranskem ima svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 10. januvarja 1904 po večernicah v stari šoli. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Konjiško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 7. januvarja 1904 ob pol 11. uri do-
Druge slovenske novice.
Deželna vlada kranjska. Uradni list z dne 31. decembra 1904 prinaša na zadnji strani lista osebe, kt se v prid nemškemu äulferajnu odkupujejo od novoletnih voščil, med mnogim, drugimi državni uradniki posebno ime grcfa Schaff-gotscha c. kr. dvor. svetnika pri ljubljanski vladi. Nam je naravnost nerazumljivo, da uradnik, čigar glavna naloga je, in ko je v to plačan, da dela v zmislu socijalnega sporazumljenja in so cijainega napredka, javno z denarjem podpira društvo, kojega tendenca je sovražna domalega vsemu kranjskemu prebivalstvu. Ali ni imel go spod svetnik na razpolago drugih društev in korporacij, pri katerih podpiranju bi bil pokazal svoje, eminentno patriotično mišljenje?
Prešernov spomenik v Ljubljani. Posebna komisija je pregledovala različne prostore, da si ustvari sodbo, kateri bi bil najpripravnejši za Prešernov spomenik. „Slovenski Narod" pripominja sicer, da sklep komisije še ni znan, vendar pa je Čul, da spomenik skoro gotovo ne pride v „Zvezdo". Podoba pesnika je že vlita. Spomenik bo 9 m visok in istotoliko širok. Genij ki bo plaval nad podobo, bo vlit kmalu tako da se bo mogel spomenik postaviti v prihodnjem poletju.
Koncertni mojster g Hubad je iz Cirk venice pisal svojim prijateljom, da mu je že bolje in da bo že prihodnji teden morda lahko pričel z delom. Od srca želimo odličnemu rojaku skorajšnjega popolnega zdravja na korist slovenske umetnosti.
V Postojni se bo o B nkoštih vršila glavna skupščina „Zaveze avstrijskih jugoslov. učiteljskih društev.
Nemški šovinizem na Kranjskem. V Jese nicah na Gorenjskem imajo železniško postajo, a tej postaji načelu je neki Wiesner. Da-li je mož poseben železniški strokovnjak, ni znano ; znano pa je, da se odlikuje z nemško strastjo. Kaj druzega nego grda strast je, ako ta mož na slovenski zemlji prepoveduje železniškim usluž bencem slovenski govoriti in jim grozi s kaznimi, ako se ne bi pokorili tej njegovi — da govorimo naravnost — impertinentni prepovedi? Tudi ulogo agenta igra za nemškutarske trgovine v Ljub ljani in naroča za svoje uradnike Siidmarkine koledarje A Jesenice leže menda ob Rudolfovi železnici, ki je v državni upravi ; g. Wiesner je torej državni uradnik. Odkar nas oblagodarja Koerberjev zistem, so menda ravno državni uradniki prevzeli nalogo prvačenju v nemškem šovinizmu. Izlasti vidimo to pri nas na Štajar skem in Koroškem, sploh povsod na Slovenskem.
Notar g. dr, I Winkler v Tržiču, je prestav ljen v Rožek.
Slava dr. Körberju Gosp. J. Knez in F. Zupančič imata v Ljubljani opekarno. V njuni stvari je došla na sodišče v Rožeku na Koroškem slovenska tožba, katero je — to se umeje — sodišče nemški rešilo. A imenitno je. .kar je sodišče napravilo iz imena tvrdke. Ker slovenski knez pomenja po nemški „fürst", je rečeno sodišče ime gospoda Kneza v Ljubljani pretvorilo v Für8ta in je tako gosp. Zupanč ča povišalo v
knežji stan ter je avoj dotični sklep doposlalo tvrdki pod sledečim naslovom: „An die Fürstlich Suppantschitsche Ziegelfabrik Laibach". (Na knežjo Zupančičevo tovarno opeke v Ljubljani ) Ali naj se jezimo, ali naj se smejemo? Saj bi se najraje smejali! Ali smeh nam zastaja v grlu, ka|ti bedastoče, ki jih uganjajo sodniki na Ko roškem v jezikovnem pogledu, so rezane iz kože slovenske pravice na Koroškem!
Novi osrednji kolodvor v Celovca. Pred kratkim je predložila generalna direkcija južne železnice železniškemu stavbnemu ravnateljstvu načrt osrednjega kolodvora v Celovcu. Vprašanje je le v kakem obsegu se sezida ta kolodvor. Ko bo to vpraSanje rešeno, prično se pogajanja radi razdelitev stroškov za zidavo kolodvora med državno železniško upravo in južno železnico, oziroma o tem, ga li sezida železniško stavbno ravnateljstvo ali južna železnica. Stavba se odda v začetku pomladi.
Predrzni tatovi so udrli 30. decembra po noči v poštni urad v Barkovljah. Odnesli so 2000 K in mnogo vrednostnih papirjev.
Ravnateljem glavnega poštnega in brzojavnega urada v Trstu imenovan je dosedanji višji oskrbnik Mayer. Za to mesto so se potegovali tudi starejši uradniki, ki so zmožni deželnih jezikov, a imenovan je Nemec, ki ne zna slo^ venski. Sedanji ravnatelj Mayer je služboval prej v Lincu kot višji poštni oskrbnik, a bil je menda kazenskim potom premeščen v Trst. Zopet je prišel Nemec na važno mesto v državni službi na Primorskem Tako je postavlien nov kamen ob zgradbi nemškega mosta do Adrije!
Utonil Janez Žmitek, krojač v Srednji vasi v Bohinju je grede 29 dee. pozno po noči iz krčme pai v strugo, po kateri je napeljana iz Ribnice voda na Žmitkov mlin in utonil. Baje so ga še slišali na pomoč klicati, pa so mislili, da je navadno ponočno vpitje Vidi se, da si je sam še pomagal na pot splezati, ker ga |e pa imel prejkone malo preveč v glavi, je onemogel in v ozki strugi našel smrt,
Hrvatje v Banovini za družbo sv. Cirila in Metoda za Istro. Tolažljivo je, da se je na Hrvatskem tako lepo razširilo zanimanje za nesrečne brate v Istri, ki se kaže osobito v pri-nosih za družbo sv, Cirila in Metoda. Sijajna uspeha velikega plesa mladine na Reki in velikega koncerta v Zagrebu sta znana. Sedaj se pripravljajo v Zagrebu zopet na takov koncert, naši družbi na korist. Prirejevalni vdbor razrija največje delovanje in hoče da bo koncert sijajen, ena točka lepša od druge, da bo moralni uspeh popolen. Do materijalnega uspeha pa mora pripomoči seveda — občinstvo. Tudi hrvatske no-vine nabirajo pridno prispevke in jih objavljajo cd številke do številke. Med njimi se posebno odlikuje „Obzor", ki je v teku 6 let (od 1. 1898) nabral nič manje nego 31 556 K 86 v. Tudi sedaj — ob priliki novega leta — poživlja rojake, naj ne pozabijo na brate v Istri in naj jim pomorejo v težki in obupni borbi.
V Parizu so ga aretirali. Dne 30. oktobra 1. 1. izvabil je bivši tajnik „Hranilnice in posojilnice" v Kopru neki Franc Pečnik, s po narejenim nakazilom od „Ljubljanske kreditne banke" 1500 kron in je s to svoto, popihal Mislilo se je, da je odpotoval v Ameriko. Tega pa ni storil, marveč je šel v Pariz, kjer je zapravljal denar. Mestna policija je izvedela, da stanuje Pečnik v nekem pariškem hotelu pod imenom R hard Müller in ga je dala aretirati. Sedaj se vrše pogajanja zaradi izročitve Pečnika deželnemu sodišču v Ljubljani. Pečnik je nameraval „Ljubljansko kreditno banko" ogoljufati še za 10000 kron, pa dot čno nakazilo ni prišlo na kreditno banko do dne 30, oktobra popoldne ko je bil že vzdignil zgorej omenjeno svoto in je moral pobegniti, da bi ga ne prijeli.
Politični pregled.
Državni položaj. Kdaj se bo zopet sešel državni zbor? Morda meseca februvarja, morda pa tudi ne. Zdaj bosta zborovali delegaciji, kar bo trpelo gotovo do srede fébruvarja Pri tem nastane vprašanje: Zikaj ne zboruje parlament zajedno z delegacijama, ki sta vendar zdaj zbrani na Danaju, a ogrski parlament zboruje vkljub
tema, da de delegacijako zasedanje vrài na Dunaja. To bo gotovo povzročilo precej nejevolje, da mora avstrijski državni zbor praznovati, a medtem na Ogrskem zborujejo. Na to vprašanje pa se lahko odgovori z drugim vpraSanjem: Čemu naj zboruje avstrijski parlament, saj itak nič ne dela! Res je, ali če ima dnevne seje, a vkljub temu nič ne dela, je on kriv; če ga pa država ne skliče k sejam, je kriva ona, ker se ne more vedeti, če bi ne delal v resnici. Vladi se očita, da je ona kriva parlamentarni nedelavnosti. Dejstvo je, da vlada zadnji čas ni pod- j pirala dela v parlamentu, bodisi slučajno, bodisi iz metode, kdo ve? Govori se, da vlada hoče vladati le s § 14, in da ostane na krmilu, to je ves njen namen.
Delegacije. Budgetni odsek avstrijske delegacije začne zopet s svojim delom 11. t. m, Naj-prvo bo razpravljal o proračunu ministrstva zu nanjih zadev. Avstrijska delegacija završi svoje delo Se preden pridejo ogrski delegatje na Dunaj nadaljevat odsekove razprave.
Novi nnncij na Dunaju. Dosedanji papežev nuncij v Bruslju, monsignor Granita Pignatelli di Belmonte, je v soglasju z avstro-ogrsko vlado imenovan za nuncija na Dunaju.
Ogrsko. Grof Tisza namerava sklicati k posvetovanju vse načelnike parlamentarnih strank. Nasvetovati meni, da se v prihodnje vräe seje le v torek, sredo in četrtek. — „Mag. Orszag" napoveduje nadaljevanje obstrukcije za prihodnje seje drž. zbornice.
Hrvatska. „Novi list" je dobil iz zanesljivega vira poročilo, je zavladala velika hladnost v razmerah med banom Pejačevičem in grofom Khuenom ter raznimi prvaki narodne stranke. Grof Pejačevid pa je malo jezen na te poslednje radi banketa, ki so ga bili priredili v BudimpeSti Khuenu na čast in radi demonstra tivnega značaja, ki so ga bili dali temu banketu. Zato da je tudi grof Khuen odstopil od svojega sklepa da pride v Zagreb, kakor je bil obljubil svojim pristaSem.
Trgovska pogodba z Italijo. Provizorična trgovska pogodba med Italijo in Avstro - Ogrsko je sicer sklenjena, a ne zadovoljuje nikogar. Nima druzega namena, kakor da hoče za nekaj časa zaeprečiti carinsko vojno. Pokazalo je dejstvo, ko se tekom enega meseca trajajočih pogajanj ni moglo ničesar drugega doseči, da je vladama nemogoče obstoječo trgovinsko pogodbo zboljSati. Pogajanja se začno vnovič Se ta mesec, a je sedaj 2e gotovo, da bodo brezuspeSna, ako avstrijski poslaniki ne dobe drugačnih navodil.
Macedonija. Sarafov je izjavil, da se ma-cedonski vstanek spomladi zopet prične, istočasno pa se bo zopet pričel armenski vstanek. Tako bo turSka vojska morala biti razdeljena. Poleg tega bodeta skoro gotovo stopili na bojno polje tudi Srbija in Bolgarija, avstrijske čete pa že čakajo v Novem Bazarju, da prikorakajo v Staro Srbijo.
Odhod turškega poslanika iz Belega-grada. TurSki poslanik na srbskem kraljevem dvoru je dobil od svoje vlade poziv, da zapusti Beligrad
Položaj v . vzhodni Aziji. Nem Ski cesar se je izrazil nasproti generalu Hollmannu, da upa, da se ne bo ruSil mir v vzhodni Aziji. Oboroževanje Rusije in Japana da so samo mere oprez nosti, ki pa ne smerajo na vojsko. — Brzojavka iz Tokija poroča, da se Sirijo vesti, da je namen pričakovanega odhoda japonske ekskadre pod poveljstvom admirala Raminura-Leheha ta, da zasede Masam pho. Poučeni krcgi dvomijo, da se bo storil tak korak. -— Tajnik severoamerikan-skega državnega departementa je dobil od de vetorice zastopnikov združenih držav v i nožem stvu, med njimi tudi od onega na Japonskem, neslužbeno poročilo, po katerem vlada v služ benib krogih miSljenje, da se lahko izbegne ru-sko-japonski vojni.
Književnost in umetnost
„Slovan", mesečnik za književnost, umetnost in prosveto. Letnik II, zvezek 2, 1904 — Vsebina: B. VoSnjak: Brez tradicij. Ivan Cankar: Novela doktorja Grudna. Dr. VoSnjak : Moj rojstni kraj. Marica II : Bogatin. Eagelb. Gangi: Sonata
o logu in vrtu, Olčev Igo: Roman umetniškega samouka VoSnjaka. Utva: O kresu. Dr. Josip TominSek: Smeri naSega pravopisja in pravo rečja. Zotka Jelovškova : Nada (drugi del). Listek. Književnost: A. ASkerc: Zlttorog. Inžener Ferdo LupSa: „Die Nordpolsphinx oder Frage der modernen Nordpolarforschung''. Oton Zupančič: Čez plan. Ksaver MeSko : Ob tihib večerih. A. Aškerc : Dva izleta na Rusko. Dragotin Hribar: Ilustro-vani narodni koledar 1004. F. S. Šušteršič : Poduk rojakom Slovencem. Mommsen Th. Jonas Lie. — Gledališče in glasba. Umetnost. Tehnika. Razno ternosti. Naše slike.
„Dom in svet". 1 številka tekočega let nika ima sledečo vsebino: Bogdan Vened: V smrtni senci, baltiška povest. Anton Medved: Job. Finžgar: Iz modernega sveta; roman. Ro manov : Rojenice so pele. Dr. E. Lampe : V majhni koči velikega carja. Silvin Sardenko: Vsak praznuje Božič svoj. Romanov: Moč, novela. Anton Medved: Sveta noč. Zvonimir: Koncem sela. Bihajlovič: Iz novejše ruske lirike. Književnost. To in ono. A.Breznik: Slovarski navržki. Šah. Slike: barvana priloga, Žmitkova „Prošnja cerkvica" ter trinajst drugih večjih ali manjših slik.
Loterijske številke.
Gradec, 2 januarja 1904: 89, 63, 31, 74, 69. Dunaj, „	79 21, 1. 84, 58.
C/ffitf CX2)0 C/CIX2) CXZX9 C/IX9 tV®vO pjčfoss
poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme se takoj v trgovini D. Hribarja v Celju.
Premog
se
sledeči ceni : . . K 150 . . . 125
dobiva za gotov denar po 100 kg- najboljSe vrste (v kosih) 100 kg srednje vrste ....
v rudokopu
L. viteza Mašeka Bosnodolskega
(5) S—1	v Zabukovou.
twmmmmmwmfmm
; Važno za trgovce z lesom! z
Nova kubična knjiga ali hitri računar za trgovce z lesom, na novo metersko ali decimalno mero, je ravno kar izšla. 200 strani. Vel. 8°. Cena 5 kron, po poŠti 5 kron 20 vin.
PoSilja se le proti naprej plaßi ali na povzetje! Dobiva se pri Antonu Turku -v I^ubljani Dunajska cesta.	(1) 7


Naznanilo.
Ravnateljstvo registrovane zadruge „Hranilno in posojilno društvo v Ptuji"
naznanja stem, da velja od 1 januarja 1904 naprej:
1., pri hranilnih vlogah 4V4% obrestna mera,
2., pri posojilih (novih in tistih, pri katerih obresti zapadejo še-le v letu 1904) na menice s poroki ali dolžna pisma s poroki (brez vknjižbe) 5ya% obrestna mera. oboje pa do preklica.
Na Ptuju dne 2. januarja 1904. (6) 4—1	Ravnateljstvo,
spi

J	(y<$yj C\jyj cyjyj cyjyv Cxjyv cyp^
(9) 2-1
Učenec
poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejeme pri
Rafaelu Salmiču
trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti v Celju, Narodni dom.
(3) 2-1
Mesnica
z najboljšim obrtom v večjem industrijskem kraju na Spod. Štajarskem, se da v najem z ledenico vred. Za dobivanje ledu potrebni ribnik je v neposredni bližini ledenice. Oziralo se bo samo na ponudnike, ki morejo vzdržati obrt v dobrem stanu. — Vpraša naj se pri upravništvu „Domovine".
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj tiskarna D. Hribarja v Celju.
(4) 4-1
Več tisoč lepih
hmeljevih drogov
smrekovih ali hojevih, kupi Fran Roblek, posestnik v Zateu.
Kdor drsat se hoče naj pride na led
poprej pa
vsak mora imet in take po ceni najnižji
prodaja
Tomaževo žlindro
najboljše gnojilo za travnike in vinograde
bogato zalogo
slamoreznic
in drugih
poljedelskih* strojev priporoča
Trgovina z železnino JVIerkur'
ZEPeter ZDs/Cajtdiö, Gel je.
UM i|||HI
li||
jjfg
mi
iü