Illlllll
Veličastna Noe ob jezeru
Napovedovali so, da bo naimenitnejša in res je bila. Noč ob jezeru. Gost Velenje je poskrbel Tja dober program, številni obiskovalci pa Tja tapravo razpoloženje. Postreglo je celo vreme, ki letos organizatorjem prireditev ni naklonjeno. Bil je res nepozaben večer, kronan z ognjemetom, ki ga vsaj v Sloveniji zagotovo še ni bilo.
Javna prodaja navadnih imenskih delnic Gorenja, d.o.o., bo trajala do 25. avgusta. Nominalna vrednost delnice znaša 1.000 tolarjev, v javni prodaji pa je za
1.830.000.000 tolarjev delnic.
Posamezna fizična ali pravna oseba lahko kupi za največ 50 milijonov tolarjev navadnih imenskih delnic Gorenja z oznako G.
Z lastniškimi certifikati je mogoče kupiti delnice
Gorenja v poslovni stavbi Gorenje Servis v Velenju, z lastniškimi certifikati in gotovino pa v poslovalnici Nove Ljubljanske banke v Celju, na Mariborski 1.
(ek)
Velenjčanom enajst medalj
Med najboljšimi domačimi predstavniki na petkovem in sobotnem državnem prvenstvu v atletiki na mestnem stadionu sta bila Jolanda Steblovnik in Janko Podgoršek. Pritekla sta si vsak po dve zlati medalji. Stran 11.
(foto: vos)
Otvoritev ceste na Graško goro 25. avgusta
Dolgoletna želja krajanov Graške gore se bo v prihodnjih dneh v celoti uresničila. Asfaltno prevleko bo dobil tudi preostali odsek ceste med Plešivcem in Graško goro. Cesta je že utrjena in pripravljena za asfaltiranje.
Svečana otvoritev bo prihodnjo nedeljo, 25. avgusta ob 14. uri na Graški gori. Popestrili jo bodo z revijo ansamblov.
Nastopili bodo Rosa, Vokalni kvartet Svit, Dan in noč, Pastirček, Duo Corona, Šaleški fantje, Podkrajski fantje, Brane Klavžar, Ansambel Simona Plazla ter Igor in zlati zvoki.
(mz)
		
	ML ijj	i. f f ' * J
■F „■ IZ*"* WF m 0/ f f rftf* / A-' f g ;'	# m	
[i	jFjf Wt V j s j	
S^^HHHRii		
Ze 10. mednarodna poletna violinska šola prof. Igorja Ozima (13. - 27. avgusta 1996) v Glasbeni šoli Velenje
Odkar je v Velenju zgrajena stavba glasbene šole, v njenih prostorih najde svoje prebivališče ena najzahtevnejših poletnih violinskih šol v Evropi - Mednarodna poletna violinska šola, ki jo ves čas vodi prof. Igor Ozim, naš rojak, eden najbolj iskanih violinskih pedagogov na svetu, ki redno poučuje na visokih glasbenih šolah v Bernu, Koelnu (do letos) in na Dunaju (od letos dalje), obenem pa vodi več mojstrskih kurzov po svetu. Takšen je tudi ta v Velenju, kjer mu je že vsa leta v pomoč asistentka prof. Christiane Hutcap (profesorica na visoki šoli v Rostocku). Stran 7.
Gornji Grad
Zaradi dobičkarstva brez mosta!
Odveč je komurkoli razlagati kako trnova je pot do denarja iz mačehovske	državne
proračunske vreče. Koliko pogovor in dogovorov, obiskov, potovanj, trme, potrpežljivosti, volje in vsega kar zraven sodi je potrebnega, da zlasti male
Večinoma sončno in razmeroma toplo.
SebA
SEBA d.o.o.
Gotovl|e7E, 63310 Žalec telelon 063/715-090 lat: 063/715-750
ISSN 0350-5561
9
(f\ m '
UGODNO:
GIPS PLOŠČE
Rigips
-	adaptacija podstrešij
-	pregradne stene
-	spuščeni stropi
®rmstrong
- stropni sistemi
občine pridobijo kakšen mili-jonček za najnujnejše infra-strukturne in ostale nujne potrebe! In ko jih izderejo iz te vreče je zadovoljstvo toliko večje. Dokler je, če sploh je, če niso vmes sebični dobičkarski interesi, ki brezobzirno izsiljujejo občino in sokrajane!
To se je zgodilo občini Gornji Grad, ki je za gradnjo pre-potrebnega mosta preko Drete
uspela na natečaju s 70 milijoni tolarjev. Most je nevaren, nesreče s smrtnim izidom niso posebnost, je velik prometni zamašek. Pa novega morda sploh ne bo, saj lastnika nočeta prodati borih 57 kvadratnih metrov nekoristnega zemljišča ob reki in nerazumljivo in nesprejemljivo izsiljujeta. Rok je že zamujen in kaj sedaj!? (stran 2)
JP
Pridni malčki, lepa razstava
Ob "lučkem dnevu", že 27. po vrsti turistični in narodopisni prireditvi v Lučah ob Savinji, so v osnovni šoli odprli tudi razstavo s pomenljivim naslovom "Ne umiraj gozd zeleni," še bolj pomenljivo pa je, da so jo pripravili malčki iz zgornjesavinjskih vrtcev. Domiselno postavljeno razstavo so si najmlajši tudi z veseljem in zanimanjem ogledali.
(foto: jp)
9770350556014
2 MS VAS
DOGODKI
14. avgusta 1996
Zgornja Savinjska dolina
Podolševa •••••••••
Macesnikov plaz vse bolj grozi
Že dalj časa največji zemeljski plaz v Sloveniji, to je Macesnikov v Podolševi, se širi in vedno bolj grozi. Kljub obsežnim sanacijskim delom v minulem poldrugem letu se je v svojem spodnjem delu razširil do kmetije pod njim, kije na srečo trenutno še ne ogroža neposredno, na novih dveh mestih pa že ogroža cesto. Navzlic temu država letos za njegovo sanacijo neposredno ni namenila dodatnih sredstev, Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane pa bo ne glede na pomanjkanje sredstev sondiralo spodnji del plazišča in prestavilo cesto na najbolj ogroženem mestu.
Demografsko ogrožena področja
(Ne)pričakovano malo sredstev
Na natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih področij v Sloveniji je pet zgornje-savinjskih občin skupno prijavilo 14 projektov. NMa gostem situ v Ljubljani so "preživeli" le štirje projekti, pa še pri njih je razmerje med pričakovanimi in dodeljenimi sredstvi izrazito neugodno. Skupna predračunska vrednost teh štirih projektov je 200 milijonov tolarjev, v Zgornji Savinjski dolini so glede na razpis zanje pričakovali 79 milijonov, odobrenih je bilo 40, pa še od teh jih lahko letos koristijo 32, dodatnih 8 milijonov tolarjev pa šele v začetku prihodnjega leta.
Čistilna naprava ^v Logarski dolini
Odprl jo bo minister Pavle Gantar
Varovanje okolja je stalnica vseh razvojnih naporov v Logarski dolini, sema pa seveda sodi zlasti čistilna naprava. V samem osrčju doline so jo z enoletnim zamikom zgradili letos, po tehničnem prevzemu v naslednjih dneh pa naj bi delo pričela 30. avgusta. Na priložnostni slovesnosti naj bi jo odprl minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar.
Dobri avtomobili
Kaže, da občani Zgornje Savinjske doline precej denarja namenjajo novim in rabljenim jeklenim konjičkom. Na oddelku za promet mozirske upravne enote so v letošnjem prvem polletju namreča na novo registrirali 1.091 vozil, 200 občanov in občank pa je v tem obdobju opravilo vozniški izpit.
Šmihel nad Mozirjem
20. ovčarski praznik
Društvo podeželske mladine Zgornje Savinjske doline in domačini v Smihelu nad Mozirjem bodo v soboto in nedeljo izvedli 20. ovčarski praznik. Nevsiljivost in sproščenost njihove prireditve je vedno očarala in ni razloga, da ne bi bilo tako tudi ob častitljivem jubileju. V soboto in nedeljo, obakrat s pričetkom ob 16. uri, bodo poskrbeli za prikaz nekdanjega dela in življenja ljudi pod Mozirskimi planinami, nedeljsko popoldne pa bodo dopolnili s šaljivimi igrami med ekipami društva podeželske mladine iz vse Zgornje Savinjske doline.
Cesta ^ubno-Luče
Je res vse zakleto?
Vseh razumljivih in predvsem nerazumljivih zapletov z gradnjo ceste med Ljubnim in Lučami je vse več in zlasti preveč. Prvi del izvajalci sicer pridno gradijo in bodo letošnjo nalogo zelo verjetno uspešno opravili, za drugi del do Luč pa se vsem nejasnostim pridružujejo nove. Brez vednosti občin Ljubno in Luče in kogarkoli drugega so prejšnjo sredo na Direkciji za ceste Republike Slovence v Ljubljani odprli ponudbe in izbrali izvajalca za "spremembo projekta na normalno širino," kot med drugim piše v Uradnem listu.
V Zgornji Savinjski dolini,a zlasti seveda v Lučah in višje njih, so ogorčeni, še najbolj pa jih moti "normalna širina." Po ustreznem pravilniku o varnosti cestnega prometa, ki še velja, bi namreč morala biti cesta široka 6 metrov, pa sojo ob načrtovanju zožili na 5 metrov in pol. To je bila kompromisna rešitev, ki naj bie veljala za gradnjo drugega dela, pa očitno ne bo tako. V uradnem listu namreč piše, da mora izbrani izvajalec spremeniti projekt na 5 metrov. Ljudje so ogorčeni, nihče pa ne ve, kaj bo o tem menila republiška prometna inšpekcija.
■ JP
Mosta v Gornjem Gradu nje bodo ^radili!?
izsiljevanje za košček neko ristnega zemljišča!
V petek so v Ljubljani izbrali najboljše ponudnike za izvajanje številnih projektov, ki so uspeli na natečaju za pridobitev sredstev za hitrejši razvoj demografsko ogroženih področij. Od 14 projektov, kijih je pripravilo pet zgorn-jesavinjskih občin, so na na natečaju uspeli samo štirje, med njimi je tudi most preko Drete v Gornjem Gradu. Naložba je vredna 70 milijonov tolarjev, izvajalca so v Ljubljani izbrali, na vso nesrečo pa obstaja velika verjetnost, da most s temi sredstvi ne bo nikoli zgrajen, država pa bo denar z veseljem porabila kje drugje.
Krivca za to sta lastnika zemljišča, sicer domačina Marija Erjavec in Franc Mermal, ki živita v Ljubljani oziroma v Domžalah, saj po začetni pripravljenosti sedaj nesramno in nerazumljivo izsiljujeta. V nobenem primeru namreč ne pristajata na odkup borih 57 kvadratnih metrov nekoristnega zemljišča ob Dreti. Zahtevata namreč, da občina odkupi celotno kmetijsko zemljišče velikosti 7.000 kvdratnih metrov, pa še tu s ceno več kot pretiravata. Zahtevata namreč 9 milijonov in 500.000 tolarjev ali 105.000 nemških mark, torej spremembo kmetijskega v stavbno zemljišče, ob tem pa postavljata še dodatne pogoje. Nenehni pogovori z njima niso rodili nobenih sadov, ne popuščata pod nobenim pogojem in se posmehujeta, češ - če boste jezni na naju, pač ne prideva več
v Gornji Grad. Popuščanje takšnemu nesprejemljivemu izsiljevanju seveda ne pride v poštev. Občina najprej nima kje vzeti toliko denarja, drugič pa bodo v Gornjem Gradu še veliko gradili in si takšnega "vzorca" seveda ne morejo privoščiti.
Vseeno je občina ponudila lastnikoma odkup po ceni 5 nemških mark za kvadratni meter, kar je skoraj trikrat več od uradno določene cene, plačala pa bi v treh obrokih, vendar lastnika ne pristajata niti na to. Problem je seveda v tem, da bi morala občina soglasje v Ljubljano poslati do 10. avgusta, pa ga razumljivo ne more. O tem so v četrtek na izredni seji razpravljali gorn-jegrajski občinski svetniki. Sprejeli so tri sklepe. Prvič v nobenem primeru ne pristajajo na takšno izsiljevanje; drugič prosijo Direkcijo za ceste Republike Slovenije, kije seveda investitor, da bi s skupnimi močmi vendarle še skušali najti ustrezno rešitev, da bi gradnjo pričeli še letos; tretjič pa so sklenili, da bo občina takoj pričela s postopkom dopolnitve prostorskega plana, če pa dogovora z lastnikoma kljub vsemu ne bo, bodo pričeli tudi postopek razlastitve za gradnjo potrebnega zemljišča. Vendar ti postopki dolgo trajajo in zna se zgoditi, da novega in prepotrebnega mosta še nekaj let ne bo. Krajani so seveda žalostni in besni, pomagati si ne morejo, država pa seveda ne bo nikogar prosila, če mu sme prispevati sredstva.
■ JP
Luče, Solčava ••••••••••••
Hudourniki spet podvijali
Zgornjo Savinjsko dolino, posebej njen gornji del okrog Solčave in zlasti Luč, je v sredo ponoči zajelo obilno deževje. Savinja s pritoki, najbolj pa hudourniki, so spet naredili veliko škode. Med drugim je podivjana voda odnesla začasni obvoz preko Savinje, ki je bil nujen zaradi temeljite obnove mosta ob vstopu v Luče. Čeprav z veliko zamudo, v tem primeru pa na srečo, je bil most že toliko obnovljen, da so promet usmerili preko njega in večjih zastojev ni bilo.
Hudourne vode so zamašile propuste od Luč do Logarske doline in na drugi strani do Podvolovljeka, preplavile in zasule ceste ter onemogočile prevoz. Povsod so že v četrtek odstranili ovire in zagotovili prevoznost. Zelo velika bo škoda na gozdnih cestah, tudi večji zemeljski plaz seje sprožil v Podvolovljeku.
Najhuje je bilo (spet) v zaselku Krnica, saj je potok Rogačnik, v katerem je običajno vode le za vzorec, okrog polnoči s srede na četrtek podivjal in v poldrugi urizalil spodnje prostore stanovanjskih in drugih poslopijter žalil in poškodoval cesto. Pa ni bil "kriv" le potok, saj je voda dobesedno bruhala
iz pobočij in povzročala dodatno škodo. Za pomoč so na vse možne načine poskrbeli takoj, posledice in škodo pa naj bi vsaj na grobo ocenili v minulih dneh.
■ JP
Na vso srečo je bil most v glavnem obnovljen in zastojev zaradi "obvoza" ni bilo
Ustanovili klub
anonimnih
alkoholikov
;
■ ?b
leni. alkohol Ko opaziš, da i
. ■ ■ ni
pa si ne moreš pomagati, se obrni n.i nas Ker smo-1
1 .■■'..' k;
. . - :
in
izkušnjami skušali porna gati. " Tako pravijo člani
kluba anonimnih alkoholikov (AA ), ki se v Velenju ■ : - : ■ V jij ; . . h Donici upokojencev Valerij« - na tržnici. Za vse informacije lahko pokličete ■ : - .

Kdo bo koga

Včasih so nekateri v poletnem času opozarjali na vroče jeseni, zdaj ni več treba. Zdaj imamo tudi vroča poletja. Vendar ne po vremenu, ampak po najrazličnejšemu dogajanju, ki mu kar noče pasti temperatura. Celo državni poslanci niso mogli uživati (ne)zasluženega odmora, ampak so jih na hitro sneli s čolnov in ladij, iz hotelov ali počitniških hišic, potegnili iz morja ali bazenov in jih posadili v poslanske klopi, da so (ne)dvignili roke za odločanje o tem, kakšne bodo naše naslednje volitve. Seveda so vsi ti, ki si prizadevajo za spremembo volitev, na veliko poudarjali, da gre za dobro ljudstva in demokracije, drugi pa tudi javno priznavali, da gre v bistvu le za merjenje politične moči, za to, kdo bo koga. In za prefinjeno obliko predvolilne kampanje.
Se ena bitka v stilu "kdo bo koga " se je ravzila zadnje dni. Pred časom so se ponekod prepirale občine in državne upravne enote o tem, od koga so kateri prostori, ponekod je bilo tudi zelo vroče, zdaj se za prostore prepirajo na najvišji ravni. Katere pisarne bo uporabljala Agencija za plačilni promet, katere Agencija za revidiranje? Vse skupaj se navadnim ljudem zdi že prav otročje, da mora v takih vladnih zadevah posredovati celo policija. Tudi pri še vedno nerazčiščenih zadevah o orožju naj ne bi šlo le za denar, tudi za to, kdo bo koga. In nekaj podobnega naj bi veljalo marsikje tudi pri naših privatizacijskih zadevah, ali pa pri dena-
cionalizacijah. Prav zaradi takih medsebojnih merjenj moči nekatere akcije, sicer dobro zastavljene, ne uspevajo tako, kot smo želeli. In zaradi tega se nekateri že tudi sprašujejo, če bo naša zgodba o uspehu res imela happy end, ko se za zgodbe in pravljice spodobi.
Pred časom so nekateri tudi opozarajali, da gre za medsebojna rivalstva tudi pri prevzemu gradbenih del naših avtocest. Pa ne le med domačimi podjetji, ampak tudi tedaj, ko so v to delitev gradbenega (in denarnega) kolača posegli tujci. Zdaj naj bi se vnel boj za postajališča in počivališča z ustreznimi objekti ob naših novih prometnih žilah. Tudi ti zelo zanimajo tujce in že vihajo nosove, ko so zvedeli za omejitvene predpise, ki smo jih mi sprejeli. No, vsaj enkrat smo bili dovolj hitri. Je pa res, da tudi nekateri pri nas že vihajo nosove, ko so zvedeli, kateri gostinci naj bi dobili mesta na postajališčih v nam bližnji Lopati pri Celju, pa tudi v Blagovici. Zavist je pač še vedno znana lastnost Slovencev, pa čeprav zdaj uveljavljeni podjetniki niso več taka redkost, kot so bili pred časom.
Če držijo govorice, potem se vsaj na Ljubnem ob zadnjem flosarskem balu niso obnašali po kdobokogavsko, ampak so strnili sile in pripravili kakovostno prireditev. Gotovo je to recept, ki bi ga bilo treba posnemati tudi drugod. Od metanja polen pod noge ima lahko korist le tisti, ki še kuri na drva. Pa nihče drug!
■ (k)
AKTUALNO
NAŠ ČAS 3
Klepet z^direktorjem Name^Velenje Nikolo Šmajgertom
Konkurence ne bodo čakali nepripravljeni
i
| Veleblagovnica Nama d.o.o. j Velenje sodi med večja trgovin-| ska podjetja v Šaleški dolini. | ljudem je dobro znana pred-| vsem po tistem, kar je vidno I na pogled, to pa je ponudba in I aktivnosti, ki jih vodijo, da I pritegnejo kupce. Saj zato I pravzaprav gre, mar ne? I Najbrž pa je nekoliko manj I vidno, kako ta okoli 100 član-| ski kolektiv sicer diha, kako se pripravlja na lastninjenje, na spopad s konkurenco, na jubilej ■ 21. decembra bo I namreč minilo že četrt stolet-. ja, kar "stojuo" v Velenju.
I	O vsem tem je tekla beseda
II	direktorjem Name Velenje i Nikolo Šmajgertom.
i * Kako ste zadovoljni s poslovanjem v letošnjem | letu?
j Nikola Šmajgert: "Kar zado-| voljni smo, čeprav smo na | nekaterih področjih pričakovali | več. Predvsem imam v mislih I poletne programe. Poletje, I takšno kot je letos, je krivo, I da tukaj nismo dosegli vsega, I kar smo načrtovali."
* Ste tudi zato v Nami za nekaj časa v poletju uvedli deljen delovni čas - veleblagovnico ste zapirali ob 12. uri in ponovno odpirali ob 14. uri?
Nikola Šmajgert: "V Namo sem prišel v maju, deljan , delovni čas pa je bil za letos že I načrtovan. Uvedli smo ga kot I neke vrste eksperiment, da ugo-| tovimo, kako se bo to odrazlo i na poslovanju. Po analizah
Nikola Šmajgert: "Pri lastninjenju smo tik pred zaključkom. Čakamo samo še registracijo." (foto: M.Z.)
namreč ugotavljamo, da je daleč najmanj obiskovalcev med 12. in 14. uro. Ljudje v tem času, če je poletje pravo, raje ostanejo doma ali odidejo na kopanje, nakupovanje pa začno šele po 17. uri, ko se shla-di. Ker pa letos julij ni bil vroč, smo opazili, da kupcem deljen delovni čas ni všeč, zato smo ga tudi takoj ukinili."
* Mimo lastinjenja ne moremo. Kako to poteka pri vas in kako daleč ste že? Nikola Šmajgert: "Lastnjenje je tik pred zaključkom, čakamo samo še registracijo. Nama je organizirana kot holding z osmimi odvisnimi družbami, samostojni d.o.o.-ji so to, trije v Ljubljani, po eden pa v Velenju, Slovenj Gradcu, Ravnah, Škofji Loki in Kočevju. V programu lastninjenja je
predvideno, da bo to enovita družba s posameznimi družbami kot profitnimi centri in določenimi funkcijami, ki bodo združene. Pri tem bi želel poudariti, da je namen izkoristi sistem, ki ga predstavlja Nama. Vsaka veleblagovnica v svojem kraju nekaj pomeni, vendar če se kot samostojni subjekti pojavljamo na nabavnem tržišču, je čisto nekaj drugega kot en velik skupni subjekt. Tako dosegamo boljše pogoje in smo močnejši. To pretakamo potem na naše kupce. Če mi dobimo zadeve ceneje, jih bodo dobili tudi naši kupci, kar se že pozna pri živilih. Mislim, da smo na zelenjavi in sadju zelo konkurenčni in tudi izbira se je bistveno popravila odkar delamo na tak način."
* V trgovini je pač prisoten neprestan boj za kupce. Velenje dobiva Eurospar in to v vaši neposredni bližini. Se že pripravljate na ta spopad s konkurenco?
Nikola Šmajgert: "V verigi smo trije, ki delamo drug za drugega: dobavitelji, trgovina in kupci. Trudimo se, da bi dobi-vatelj in trgovec zadovoljila potrebe in želje kupca. Konkurenca v Velenju že obstoja. Nama ni edina trgovina, prihajajoči Spar v naši soseščini bo samo dodatana konkurenca na katero se pa že pripravljamo. Prav gotvo je ne bomo pričakali nepripravljeni. Podrobnosti ne morem izdati,
ker so še poslovna skrivnost, lahko pa rečem, da bodo kupci izredno prijetno presenečeni."
*	Letos, 21. decembra bo minilo 25 let, odkar je v Velenju odprla vrata Nama. Tak dogodek boste najbrž primerno proslavili. Se na to že pripravljate?
Nikola Šmajgert : "Ob tej priložnosti pripravljamo prenovitev trgovine, prenovitev pro-dajnjega programa. Trudimo se, da bi trgovino naredili bolj prijazno kupcem, da bi ti k nam prihajali še z večim veseljem. Že za jesen pripravljamo cel ciklus aktivnosti, ki se bodo seveda zaključile 21. decembra, na soboto, z velikim slavjem za vse Velenjčane."
*	Trgovina pa ni samo notranjost, trgovina je tudi zunanjost. Veste na kaj merimo?
Nikola Šmajgert: "Problem s parkirnimi prostori je prisoten že vrsto let, rešuje se zelo počasi, pravzaprav ni nobenega vidnega napredka. Res je, da se čez cesto gradi nova garažna hiša, mislim pa, da bo ta služila predvsem novemu trgovsko poslovnemu kompleksu. Kompleks trgovin ob celi Šaleški cesti, tukaj ni le Nama, so tudi druge, je na ta način izpuščen. Mislim, da bomo moral skupaj pokazati veliko dobre volje - mi trgovci, pa tudi občinske službe - da najdemo rešitev za ta del Velenja." ■ Milena Krstič - Planine
Turistični delavci v Braslovčah so že 34. zapovrstjo pripravili dan slovenskih hmeljarjev. Osrednja slovesnost se je pričela v nedeljo popoldne s pisano povorko skozi Braslovče na prireditveni prostor.
Tam so se zbrali vsi dosedanji še živeči starešine. Navzoče je pozdravil predsednik TD
Braslovče Tone Ramšak, slavnostni govornik pa je bil Ivan Obal, sekretar ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo.
Sledila je predaja starešinstva; novi starešina je postal Peter Serdoner, njegova spremljevalka pa bo Urška Marovt - oba sta domačina iz Pariželj. Dosedanji starešina Vlado Marovt je pred predajo hmeljarskega mačka, simbola
starešinstva, poudaril, da je v hmeljarstvu med hmeljarji in odkupovalci potrebna enotnost. Novi starešina pa je opozoril predvsem na mačehovski odnos države do hmeljarstva, ki bi bilo še kako potrebno državne podpore. Uradnemu delu je sledil še zabavni, ki se je zavlekel v pozne večerne ure, čeprav je vreme kar nekajkrat žugalo, da bo zabavo prekinilo.
■ -er
Novosti na
področju
štipendiranja
Dopolnitve pravilnika o štipendiranju prinašajo za Zoisove štipendiste in štipendiste republiškega sklada mnoge novosti. Razpis za dodelitev teh štipendij je letos prav zaradi teh sprememb izšel kasneje in se je nanj mogoče prijaviti do 5. septembra (srednješolci ) oziroma do 30. septembra (študentje).
Zoisovim štipendistom je s temi spremembami sicer ukinjen gmotni cenzus, zato pa so se močno zaostrili kriteriji za izpolnjevanje pogojev za to štipendijo. Dijak bo moral pri predmetih , ki jih je mogoče vzeti za maturo, dosegati najmanj povprečne ocene (torej tri), študent pa vsaj sedem. Poleg tega pa bo moral doseči vsaj prav dober splošni učni uspeh (osem za študente) oziroma se bo moral izkazati z javno priznanim izjemnim rezultatom.
Cenzus za pridobitev štipendije iz Republiškega sklada znaša v tem letu 33.140 bruto na družinskega člana, za tiste, ki se šolajo v kraju bivanja in 43.083, če se šolajo izven kraja bivanja.
■ (mz)
JO	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
STUDENTSKI TEKOČI RAČUN ???
Študentski čas, najlepši čas - zakaj bi ga "zapravljali" pred bančnim okencem?
Prejemale štipendijo, pokojnino, vam pomagajo starši, opravljate priložnostna dela? Denarja je seveda vedno premalo in prav zato ga je potrebno "obrniti" tako, da ga ne zmanjka tik pred koncem meseca, pa tudi dosegljiv naj bi bil ob vsakem času.
VLB SB Velenje d.d. vam ponujamo možnost otvoritve Študentskega tekočega računa, ki vam bo omogočil sodobnejši način gotovinskega in brezgotovinskega poslovanja.
To pomeni, da boste ob prvem prilivu na Študentski tekoči račun prejeli čekovne blankete in bančno kartico s tajno osebno številko, s katero dvigate gotovino na bančnih avtomatih po vsej Sloveniji, 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Ob korektnem poslovanju, vam po določenem času tudi na tem računu odobrimo prekoračitev dobroimetja in ne nazadnje:
vodenje Študentskega tekočega računa je brezplačno.
Vas zanimajo še podrobnosti? 1 veseljem vam jih bomo razložili ob vašem obisku v katerikoli enoti naše banke!
I®
Delnice naprodaj do 25. avgusta
Javna prodaja navadnih imenskih delnic Gorenja, d.o.o., bo trajala do 25. avgusta. Nominalna vrednost delnice znaša 1.000 tolarjev, v javni prodaji pa je za 1.830.000.000 tolarjev delnic.
Posamezna fizična ali pravna oseba lahko kupi za največ 50 milijonov tolarjev navadnih imenskih delnic Gorenja z oznako G.
Z lastniškimi certifikati je mogoče kupiti delnice Gorenja v poslovni stavbi Gorenje Servis v Velenju, z lastniškimi certifikati in gotovino pa v poslovalnici Nove Ljubljanske banke v Celju, na Mariborski 1.	■ (ek)

novice
Obveščamo vas, da jc v hrvaškem uradnem listu Narodne ~
stopnje za uvoz opreme, naprav, aparatov in vozil ter njihovih
delov, v katere so vgrajeni deli. proizvedeni v R Hrvaški.
Obveščamo vas, da bo v času od 16. do 18. septembra Slovenijo obiskala ŠVICARSKA VLADNO-GOSPODARSKA DELEGACIJA.
Na območni zbornici Velenje imamo na razpolago prevod Protokola med Evropsko skupnostjo in R Slovenijo o trgovini s tekstilnimi proizvodi.
Prejeli smo pregled investicijskih programov podjetij s področja kantona Sarajevo. V pregleduje podrobno opisano, kaj vključuje posamezni investicijski projekt kot tudi v kakšnem obsegu so predvidena investicijska vlaganja v osno\na in olu.itna sredstva ter infrastrukturo.
Prejeli smo naslednje ponudbe in povpraševanja:
-	italijansko podjetje išče distributerje za nakit
nemško gradbeno podjetje t. izkušnjami na področju obnove betona, toplotne izolacije, plastičnih prevlek išče partnerja za dolgoročno sodelovanje (izmenjava izkušenj in skupne raziskave),
■ nemško podjetje išče partnerja za skupno proizvodnjo in prodajo pohištva.
-	nemško podjetje išče dobavitelje stavbnega lesa in desk,
neželeznih kovinah.
Gospodarska zbornica Slovenije - Služba SKEP nam je posredovala FINANČNE KAZALNIKE za družbe, ki so oddale zaključni račun za leto 1996. Kazalnike lahko naročile za svoje podjetje in za posamezno branžo.
Do 30. septembra lahko prijavite svojo udeležbo na sejmu v Hannovru za leto 1997. V kolikor imate interes za udeležbo kot razstavljalec, se lahko prijavite tudi s posredovanjem Predstavništva nemškega gospodarstva v Ljubljani, tel.: 061/126 25 67, fux: 061/ 126 47 8o\udi Še po tem roku.
Podrobnejše informacije lahko dobite na Savinjsko-,šaleški območni zbornici Velenje, telefon 063/856-920. jI)

■
4 m ČAS	REPORTAŽA	14. avgusta 1996
Veličasten ognjemet in Roberto Blanko
Prireditev je povezoval Vinko ŠImek, ki je vodil tudi predtekmovanje za Miss Slovei 97. Najlepša je bila Velenjčanka Urška Kariž, dijakinja Gimnazije Velenje, za njeno prvo spremljevalko je komisija, v kateri so bili i tisti, ki imajo izkušnje z žensko lepoto,^ izbrala prodajalko Julijo Smakaj, dru- MB kga spremljevalka pa je spet Jp||| M domačinka in prav tako proda- JBmm nkialka Aida Crljenkovič. Aj^fi
°"a/c/ s Viko,
taVvsoa-
l?titevt* Z tako bog
raov S(
lySloyet
božiči pr°gra
S m —^v i n k om
^^^pnek, je poskrbel zaM primemo začinjenost programa, 1 ko pa je imel pred sabo cvet lep•] ote, so mu šle besede težko z jezika.
Nad ognjemetom so bili obiskovalci, ki so^ prišli od blizu in od daleč (to so dokazovale registrske tablice na avtomobilih), še posebej navdušeni.Ob jezeru pa se je dogajalo še marsikaj. Tisti, ki so prišli prej so si lahko ogledali Svetovno prvenstvo radijsko vodenih modelov, Naviga 96, ali pa se popeljali na panoramsko vožnjo s helikopterjem in ^■^^kočijami.
Med tistimi, ki so najbolj navdušili, so bile lepotice. Najlepše tri soju žarometov.
Ohh, kolik®; balonov.
Preko deset tisoč obiskoval cev je uživalo dolgo v noč
avgusta 1996
MNENJA IN ODMEVI
£
Kdo je res "pretkan"?
Pismo gospe Kovačeve seveda zahteva predvsem uradniški odgovor.
Najprej kot predsednik Sveta Mestne občine Velenje. Gospe Milici Kovačevi je potrebno (do)povedati, da mi kot predsedniku Sveta Mestne občine Velenje ni vseeno, kako ona kot opazovalka (poslušalka, "od drugega" nekaj izvedela, slišala, prebrala...) razume odločanja in odločitve Sveta kot najvišjega organa v občini, v tem primeru glede predloga Slovenskih krščanskih demokratov za spremembe in dopolnitve srednjeročnega načrta občine Velenje za področje R 4/8 (po domače povedano, da bi se omogočila pravna osnova za gradnjo cerkve na lokaciji na področju med (pod) Vilo Herberstein in Petrolovo bencinsko črpalko). Ponovno in še enkrat naj povem gospe Kovačevi, da Svet Mestne občine Velenje z veliko večino NI SPREJEL TEGA PREDLOGA. Poslovnik Sveta je več kot jasen. Statut Mestne občine Velenje prav tako. Oba temeljna občinska akta govorita o tem, kdaj je kakšen predlog sprejet in kdaj ne. Gospa Kovačeva lahko razlaga "svoje" resnice kakorkoli in kjerkoli. Zastavljam svojo besedo, da nekdo, če želi, LAHKO IN MORA objaviti misli, s katerimi obrazloži svoje nestrinjanje z določenimi rešitvami. Lahko in piav je, da se navadimo na drugačna stališča. V takšnih člankih lahko polemiziramo, ne MOREMO PA SPREMINJATI DEJSTEV In ta dejstva so jasna: Svet Mestne občine Velenje je z veliko večino zavrnil predlog.
Sedaj pa čisto v vlogi občana; očitki gospe Kovačeve so namreč leteli v prejšnji številki Našega časa tudi neposredno name. Pa kar razčistimo.
Najprej očitek glede tega, da je bil "postopek", ki ga je pričel v letu 1993 takratni izvršni svet, strokovno in pravno vprašljiv. Seveda je bil! In za to napako, ki sta jo povzročila evforija in ambicije posameznikov, pač ne more biti kriv predsednik Sveta Mestne občine Velenje, kije ta položaj prevzel februarja 1995. Ta svet je - in šele tukaj stojim za vsemi sklepi in prevzemam odgovornost nase, prejšnji postopek v juliju 1996 ocenil po vseh pravnih konzultacijah in strokovnih priporočilih za NEZAKONIT.
PRETKANOST lahko gospa Kovačeva pripiše komu drugemu. Lahko tudi sebi, kajti ko me sprašujete po tem, kako bi se naj sredstva, zapravljena za ta projekt, vrnila v proračun, ste se pač obrnili na ne čisto pravi naslov. VI STE ČLANICA NADZORNEGA ODBORA TE OBČINE. In ker bo sprenevedanja počasi dovolj, naj seveda izrazim začudenje, daje gospa Milica Kovač toliko eksteritorialna, da je lahko hkrati in obenem članica Nadzornega odbora Mestne občine Velenje in predsednica
Nadzornega odbora občine Šoštanj. Človek lahko samo zamahne z roko ob očitkih o "PRETKANOSTI".
Glede novega srednjeročnega načrta gospa Kovačeva deli nauke in vrednostne ocene; lepo je, da razmišljate o tem. Komično pri vsem skupaj paje, da je bila gospa Kovačeva delegatka v Skupščini občini Velenje v obdobju 1990-1994, pa ni v svojem štiriletnem mandatu nikoli zahtevala spremembe načrta za leta 1986-1990. Ta postopek sem sprožil jaz - v imenu LDS - na tej isti seji Sveta (seveda pod pogoji urbanističnih, prostorskih, prometnih, ekoloških... podlag in zahtev). Želim namreč, da stroka (danes je to g. Marko Vučina s sodelavci) izdela nove prostorske usmeritve (in obdobje je seveda 1996-2000), ki bodo jasne, strokovne in ki bodo resnično služile mestu, seveda pa tudi primestnim in vaškim naseljem.
Na koncu tega pravzaprav dolgega članka naj vam, gospa Milica Kovač, odgovorim na vaše predavanje o svetovljan-skosti. S čisto mirnim srcem lahko rečem: vsa "velika" slovenska mesta sem že pogledal. Tudi nekaj evropskih. Ker ste pa že ZAHTEVALI novo cerkev prav na elitni lokaciji sredi Velenja, pa naj vam vendarle povem, da danes ne v Sloveniji ne v Evropi v centrih mest nikjer ne gradijo novih cerkvenih kompleksov. Posebej ne ob pogojih, kakršne si vi predstavljate.
P. S.: O "netopirjenju" in "katakombah", v katere bi naj nekdo nekoga pošiljal, pa pri svojih enaintridesetih letih vendarle ne bi.
■ Dragan Martinšek
Za novo cerkev v Velenju
Kristjani, člani Socialdemokratskega krščanskega foruma regije Celje že dalj časa spremljamo prizadevanja gospoda župnika Jožeta Vehovarja in njegovih vernikov za izgradnjo nove cerkve v Velenju. Njegova zahvala in prošnja v tedniku Družina pa nas je spodbudila, da svojo podporo tudi javno izrazimo.
Prosimo tudi gospoda župana v Velenju, da gospoda župnika podpre in pomaga pri tem. Prav tako prosimo občinske svetnike, predvsem člane Socialdemokratske stranke, da se aktivno vključijo v ta prizadevanja.
Obračamo se tudi na vse tiste, ki gradnji nove cerkve nasprotujejo. Kristjani Socialdemokratskega krščanskega foruma regije Celje njihovega nasprotovanja ne moremo razumeti, ne moremo pa tudi sprejeti njihovih razlogov proti gradnji cerkve. V tem nasprotovanju vidimo še vedno ostanke prejšnje miselnosti, ko smo bili kristjani drugorazredni državljani, ko nam vernim ni bilo dovoljeno tisto, kar je bilo ostalim. Danes je uradno sicer drugače, v praksi pa je še veliko stare miselnosti. Po našem
prepričanju gre tu za nek iracionalen odpor, globoko zakoreninjene predsodke, podedovane iz prejšnjih časov, pa tudi nevednost, morda celo strah.
Vendar kristjani ne moremo razumeti, česa se nasprotniki vere tako bojijo. Komu in zakaj smo kristjani nevarni? Zakaj ne moremo biti drug z drugim ljudje, se spoštovati kljub različnosti, spoštovati prepričanja večine? Komu bo v napoto nova cerkev? Kaj je pri izgradnji tega objekta motečega? Hrup, slab zrak, ogroženo zdravje, vznemirjanje? Daleč od tega. Poleg tega da bo to topel in prijazen hram za kristjane, bo prav gotovo tudi, gledano s širšega vidika, koristna pridobitev, če le pomislimo, da cerkev vzgaja ljudi v duhu desetih božjih zapovedi, ki so temelj vsakega moralnega ravnanja.
Ali pa si morda ne želimo vsi, da bi bila ravnanja v naši okolici moralna? Ali ne bo za okolje koristno, če bo več iskrenih, sočutnih ljudi? Ali ne bo življenje lepše, če si bodo ljudje med seboj pomagali, živeli v slogi, razumevanju, ljubezni, kot uči cerkev?
Ker	ima	naš
Socialdemokratski krščanski forum v svojem programu tudi zapisano, da si bomo prizadevali za resnično demokracijo, za mir in sožitje, za razumevanje, kar vse temelji na krščanskih vrednotah, iskreno podpiramo izgradnjo nove cerkve v Velenju in smo veseli vsake spodbude in pomoči.
Gospoda župnika Vehovarja prosimo, da še naprej vztraja. Kristjani Socialdemokratskega krščanskega foruma regije Celje smo z njim.
■ Socialdemokratki krščanski forum regije Celje
Zidava nove cerkve v Velenju
(Pismo županu Srečku Mehu)
Oglašam se v podporo zidave nove cerkve sv. Barbare v Velenju.
Najprej se vam želim predstaviti. Sem Jože Vratanar, župnik v Radmirju. Kot kaplan sem služboval v Velenju v letih 1964-1970 in še vedno hranim prav lepe spomine na ta službena leta. Skupaj z Velenjčani sem doživljal prijetne, pa tudi manj prijetne trenutke, ki so bili pogojeni z duhom obdobja, ki smo ga v takratnem času preživljali.
V posebej prijetnem spominu mi je ostalo edino srečanje s takratnim velenjskim županom gospodom Zgankom. Kako je bilo? Pri cerkvi Matere božje v Velenju je bila stara cerkvena hiša. Bila je v izredno slabem stanju in so jo kasneje podrli. Kot nadomestno gradnjo so zgradili sedanje župnišče. Imeli smo težave s strankami, ki so stanovale v hiši. Nekajkrat sem bil pri gospodu Gorograncu na Stanovanjskem uradu. Ob neki priložnosti mi je rekel, da bi bilo dobro, če bi
posredoval župan.
Takoj sem odšel na občino. V sprejemni pisarni sem prosil za sprejem pri županu. Župan meje TAKOJ sprejel! Pozorno me je poslušal in takoj posredoval pri gospodu Gorograncu, naj zadevo ugodno reši. Zadeva je bila res kmalu ugodno rešena - tudi za stranke, ki so dobile primernejše stanovanje.
Gospod župan! Vlade - višje in nižje - se menjujejo, ostaja pa človek, ki je vtkan v preteklost, sedanjost in prihodnost svojega naroda, ostaja njegova zgodovina. V zgodovini naroda pa izstopajo svetli liki žena in mož, ki so hoteli in znali narediti nekaj lepega za človeštvo. Pa tudi temni liki...
Lepo vas prosim, gospod župan in vaš mestni svet, naredite nekaj lepega za človeka, za Velenje in s tem za naš slovenski narod! Verjemite, da kdor daje, s tem pridobiva - kdor pa se ozkosrčno zapira v svoj lastni jaz, izgublja.
S spoštovanjem vas pozdravljam!
■ Jože Vratanar, župnik v Radmirju
Zmotilo in prizadelo
me je
Pred časom sem obiskal Velenje, ki se močno širi in razvija. Prav lepo in s ponosom sem si ga po 30 letih spet ogledal. Vendar me je nekaj zmotilo in prizadelo. Neverjetno se mi je zdelo, da ima tako mogočno mesto tako neprimerno cerkev. Zadnje mesece pa sem slišal, da si verno občestvo z župnikom na čelu že leta prizadeva, da bi zgradili novo cerkev za župnijo sv. Barbare. Ta prepotrebna cerkev ne bi bila samo zbirališče krist-janov, temveč tudi ponosni spomenik in simbol rudarjenju, kije dalo Sloveniji že ogromne količine črnega zlata.
Iz medijev sem izluščil, da je problem v izdaji lokacije s strani mestne občine. Mislim, da bi morali mestni svetniki z županom na čelu brez političnega naboja ali ideologije dati ustrezno dovoljenje za graditev.
Ob tem sem se spomnil dogodka izpred petdesetih let v našem kraju. Neki nemški ujetnik je moral za naše kulturno društvo naslikati kuliso "Slovenska vas". Petošolci smo hodili iz radovedno opazovati mojstra pri slikanju. In neka vplivna kulturna oseba našega kraja je zahtevala od tega mojstra, da naslika kuliso Slovenska vas brez cerkve. Ta mož, ujetnik brez pravic, se je temu uprl z besedo, da še ni videl slovenske vasi brez cerkve, kije osrednja točka in lepota vasi. S svojo odločnostjo in podporo nekaterih treznih ljudi je uspel. Ta dogodek sem navedel zato, da bi odgovorni v Velenju spoznali svojo nespametno zavlačevanje. Saj bo nova cerkev ne samo zbirališče vernikov, temveč bo dala pečat mestu in postala kulturno središče.
Polagam na zavest mestnim
svetnikom in županu, naj prižgejo zeleno luč in nehajo s kratenjem pravic. Zavedajte se, da bo nevidna sila in čas omogočil, da bo Velenje dobilo prepotrebno cerkev. Slab pečat pa bi dobil mestni svet v zgodovini, če bi vztrajal z negativno odločitvijo in kratenjem pravic.
Vernemu občestvu in zavzetemu župniku pa: "Korajža velja!"
■ Vladimir Pivk, Žiri
Komunikacija je vedno pozitivna!
Komunikacija - moderna, pa vendar prastara beseda. Velikokrat smo že doživeli, bili razočarani ah pa veseli, ker nam je uspela - komunikacija.
Srečaš človeka, oči so mag, fluid ali še več, in že ste povezani. Z njegovimi ali njenimi očmi. To je prvinsko. Tako smo bili ljudje od nekdaj. Tako smo se "obsijali" in si velikokrat v zadregi priznali, da se poznamo. Da se imamo radi. Da želimo komunicirati.
Ali naj preganjamo besedo komunikacija? Po naše, domače, bi jo poimenovali povezovanje. Torej komunicirati, povezovati se. Če ostaja ta beseda prvinska in zato nepokvarjena, izloča vse druge vidike. Tudi materialnega.
Gospa X, sicer izobražena dama, komunicira samo s "pravimi" meščani. Oprostite, meščani, ta termin pomeni tu rahlo smrdljivi družbeni sloj. Ti po znanem družbenem kodeksu dovoljuje dami X komunikacijo le z ljudmi, ki vsak dan znova hočejo odkrivati nove materialne vire življenja. Zato se ji ponuja bleščeči BMW, se ji ponuja zabava z zlatimi lec-tovimi srci. In končno se ji ponujajo le ljudje, ki pristanejo pred njeno vilo z bleščečo limuzino, darili v dišečih etui-jih in roko, ki jo je že ovilo mnogo zlatih prstanov.
Srečata se dve dami. Prvo smo že spoznali. Druga je pravo nasprotje. Humanistična izobrazba in preprosta hišica, iz katere je zlezla, jo krasita z besedo za vsakogar. Smetarji in raznašalci jo prijazno pozdravljajo, ker se lahko dotipljejo do njene dobrote. Lahko se nas-mejijo, lahko jo pogledajo v njene tople in pametne oči. Druga dama ima besedo za vsakogar.
Prva jo ohranja le za čisto materialne interese. Za darila, za nove kupčije, z» bogastvo hiše, ki je zaklenjena s štirimi ključi...
Do sem je zgodba še kar normalna.
Toda nekega dne jo srečaš, pozdraviš, in njene jekleno sive oči niso prijazne, mehke. Zrejo predse trdo, kot zre človek, ki išče le še denar. Zgodba je s tem že končana.
Ali ste o takih ljudeh že razmišljali? Kam plovemo?
Ali sploh vemo, kaj je bistvo človeka? Ali res le dobrine, ki jih zamenjujemo zato, da bogatimo? Kje je naša duša? Ali se tudi naš svet vse bolj
pogreza v temo? Ali pa mogoče želimo drugačnega človeka? Takega, ki rad komunicira z vsakomer. S tistim, ki ni do mozga pokvarjen, ki ne laže in krade. Ki spoštuje vsakogar.
Da, za vse to je treba imeti dušo in z njo ljuezen.
Ljubezen pa vendar vsepovsod in vselej ustvarja pozitivno povezovanje med ljudmi - ali kakorkoli že pravimo sodobno - ustvarja dobro komunikacijo.
Izvili smo se iz praskupnos-ti in v njo se, modemi, vračamo, ker ne želimo osamelosti in ker vemo, da s komunikacijo laže dosegamo tisto stopnjo povezanosti, ki jo imenujemo ljubezen in prijateljstvo.
■ Viš
Moj Medo
Stara sem enajst let. Imam psa Medota. kadar sem šla na počitnice, sem imela težave, ker ga nisem imela kam dati. Letos pa mi gaje popazila gospa Biba. Zelo jo je imel rad. ker je bil Medo srečen na počitnicah, so bile tudi moje lepše. Želim si, da bi bile tudi druge živali srečne. Gospa Biba je moj in Medotov sonček. Še zdaj jo kdaj obiščeva, ker nama je z njo lepo. Naj bo lepo tudi vam in vašim prijateljem.
■ Lep pozdrav od Ines iz Šoštanja In hov hov od Medota.
Živali - naše prijateljice
Sem redni bralec časopisa Naš čas, čeprav nanj nisem naročen. Rad ga prebiram, ker prinaša mnogo novic iz našega loga. Vendar pa se popolnoma strinjam z gospo Agato Javornik, kije napisala čudovit prispevek o živalih in eni njenih največjih ljubiteljic gospe Bibi. Sam je ne poznam, toda iz sestavka je razvidno, da mora biti gospa Biba resnično človek, ki živali obožuje in one njo. Pozdravljam njeno odločitev o hotelu za male živali - enem prvih v našem kraju. S tem tisti, ki imamo domače ljubljence, lahko resnično pripomoremo k njihovemu boljšemu počutju v času naše odsotnosti. Strinjam se tudi s tem, da kdor svojega štirinožnega ali pernatega prijatelja res ima rad, ne bo dopustil, da bi le-ta takrat, ko gospodarja ni doma, taval sam po mestu in čakal na miloščino mimoidočih. Prav tako ni prav, da jih zaupamo v varstvo komurkoli, saj so navsezadnje z živaljo, takšno ali drugačno, obveznosti. Marsikdo nam sicer naše prošnje, da bi nam popazil na žival, ne odreče, toda vsi se na njihove potrebe ne spoznajo, nekaterim je to potem celo obremenitev.
Zatorej, dragi prijatelji živali, pomislite, komu zaupati to zvesto srce in dušo, ki vam pripada - ne po lastni, ampak po vaši volji!
S prisrčnimi pozdravi ■ Martin Košnik
6 NAŠ ČAS
REPORTAŽA
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
14. avgusta 1996
Rekreacijsko ■ turistični center Golte
Zdravo druženje s prelestno naravo
Čudovita narava Mozirskih planin v tem času ob vseh naravnih lepotah ponuja še vse njene dobrote. Zdrav in svež zrak, višinsko sonce, čudovit razgled, lepe sprehode bo barvitih pobočjih in travnikih, pa travniške in gozdne sadeže za nabiranje v zmernih količinah in za zdravje. Prav zdravje je seveda seštevek vsega, česar se lahko na Golteh naužijete, v tem primeru v krepkih količinah.
In je to zdravje z okrepčilom vred skoraj zastonj, zelo poceni na podlagi zares ugodne ponudbe. Povratna karta za nihalko s kosilom v restavraciji na Golteh velja odrasle 1500 in otroke 1.000 tolarjev. Združite torej zdravo koristno s prijetnim. Med prijetnosti zanesljivo
pred nezdravim vetrom, lepega razgleda na okolico in pogumne jadralne padalce pa ne zastira.
Sredi poletja pripravljeni na zimo
Dolgotrajno zimsko obdobje, pomladni mesec z dežjem in zadnje čase nestanovitno vreme so vplivali na obisk Mozirskih planin in rekreacijsko-turističnega centra, v lepih in sončnih dnevih je planincev, popotnikov in ljubiteljev lepe narave veliko in veliko lepega so deležni.
Sicer pa na Golteh v obdobjih neugodnega vremena niso stali križem rok. Opravili so vsa vzdrževalna dela na napravah in že imajo vsa obratovalna dovoljenja za naslednjo zimo. Ne
sodi sončna terasa, ki privablja sončne žarke četudi ni prave pripeke, vas obenem varuje
Lepa Morava, pot v alpinetumu in Mozirska
koča
Prostranost in bogastvo Mozirskih planin nudita vsakomur
nekaj lepega.
le to, tudi za sneg na smučarskih poljanah bodo poskrbeli prej, ne čakajoč na naravno odejo. Nove raziskave vrtine so potrdile, da je vode dovolj v zemeljskih nedrjih in nadejamo se lahko zasneževanja. Lepo, da se obeta boljša in daljša bela zima.
Novosti in enkraten alpinetum
Privlačnih novosti na Mozirskih planinah tudi ne bo manjkalo. Planinsko društvo Mozirje se pridno pripravlja na 100-letnico postavitve v vseh teh desetletjih znamenite Mozirske koče in svoj delež k temu želijo dodati tudi v turističnem centru. Pomagali bodo po svojih močeh pri gradnji razglednega stolpa, ki ga bodo planinci po mnogih letih spet postavili na Boskovcu, kar bo dodatna in zelo privlačna ponudba, saj razglednosti Boskovcu gotovo ne manjka.
RTC Golte bo poskrbel za drugačen razgeled. V sodelovanju s planinci in slovenskimi vrtnarji bo kmalu odprta pot po alpinetumu "Avrikelj," ki bo med redkimi v Evropi na takšni
nadmorski višini in enkraten glede bogastva rastlinja. Prava planinska pot je že urejena in varovana omogoča hojo v težje dostopnem svetu nekdanje požganije. Planinsko cvetje na njej je nekaj posebnega, lično označeno pa bo, tudi s strokovnim vodenjem, zares čudovito doživetje za vsakega ljubitelja, narave, planin in enkratnega gorskega rastlinja.
Rekreacijsko-turistični center Golte, za dušo in srce, za zdravo telo!	■
Obnovljene naprave za poletje, jesen in za zimo.
27. lučki dnevi
In je bilo spet veselo!
Občina Luče, društva in krajani so zadnje dni minulega tedna družno izvedli svojo vsakoletno prireditev "lučki dan." Dobro so se potrudili in od četrtka do nedeljskega viška poskrbeli za številne prireditve. Precej je bilo športa, zelo vesele so bile v petek zvečer lučke karaoke, v čast farnega patrona sv. Lovrencaje bila v nedeljo dopoldne procesija, tudi na kulturo niso pozabili, še manj seveda na narodopisni del, kije smisel te dolgoletne prireditve veselja, razvedrila in izvirnosti.
Žv petek proti večeru so se predstavili lučki "vlcerji," danes res že upokojeni, a po trdem delu v preteklosti še vedno kleni in vešči mojstri teh opravil. Za tokratno in vse naslednje prilike so postavili pravo "rižo" in po njej spuščali les v Savinjo. Zlasti najmlajše, pa tudi kakšnega dosedanjega nepoznavalca, je tak prikaz navdušil, dodali pa so mu seveda prikaz nekdanjega življenja, spravila in plavljenja lesa, v skorjevki so kuhali polento in še marsikaj je bilo zanimivega pri njih vse tri dni. V soboto zvečer so se razvedrili na svoj prijeten način. Z "zdravičkami" in sprehodom po vasi so obujali star lučki "ohcetni" običaj, kasneje pa s številnimi obiskovalci rajali dolgo v noč.
Nedelja je bila namenjena prikazu starih običajev, opravil in orodij, pa ponudbi pristnih lučkih jedi in drugih domačih dobrot in pijač. Za vsakim vogalom so odmevali zvoki domače glasbe in petja, izkazali so se zgornjesavinjski godci ria pihala, posebej je navdušila s svojim igranjem in nastopom več kot izvirna gostujoča folklorna skupina , zlasti zanimivo pa je bilo v bolj skritih vaških kotičkih, kjer so nevsiljivo, sproščeno in izvirno pokazali največ.
Zapisano je v skritih kotičkih, namreno, nikakor pa ne zlonamerno. Prometne gneče se v Lučah skorajda ne morejo izogniti, to je dejstvo, ki se je potrdilo tudi v nedeljo. Zato je prikaz po teh "skritih kotičkih" več kot na mestu, kar pa zanesljivo ne velja za preveč vsiljive in najrazličnejše kičaste kramarje, ki so "zasedli" prostor ob ozki cesti sredia vasi, povzročali dodatno gnečo in kvarili vtis sicer skrbno pripravljene prireditve. Napotek torej, ki so ga resnici na ljubo organizatorji hitro (a prepozno) zaznali in ga bodo naslednjič upoštevali; morajo ga.
Brez tega je bil 27. lučki dan tisto kar mora biti in kar do svoje tridesetletnice in po njej zagotovo še bo.
■ JP
Na prijetnem kraju ob Lučnici so zares izvirno prikazali nekdanja rokodelska opravila, tudi za vrtanje lukenj v hlode,
ki so služili vodovodu.
Blaženkl Arnič je pozdravne besede Izrekel tudi lučki župan
Mirko Zamemik
Lep koncert in nov klavir
Ob 27. lučkem dnevu v tem prijetnem kraju seveda niso pozabili na kulturni del te narodopisne in turistične prireditve, pri čemer kaže zlasti omeniti petkove dogodke v prostorih lučke osemletke. Najprej so odprli razstavo in z njo dali posebno priznanje malčkom iz zgorn-jesavinjskih vrtcev, ki so se izkazali z privlačno razstavo "Ne umiraj gozd zeleni," dopolnili pa so z nagrajenimi likovnimi deli osnovnošolcev na to temo. Prav tako lep in malo bolj svečan je bil drugi del, To je bil koncert mladih pianistov Zgornje Savinjske doline, ki jih je v glasbeni delavnici "Osminka" vodila in vadila Mira Kelemen iz Mozirja. Mladi umetniki so navdušili, bili pa tudi ponosni, saj je bila gostja tega večera in koncerta Blaženka Arnič, hčerka znanega skladatelja in lučkega rojaka Blaža Arniča. Mladim je spregovorila spodbudne besede, izrazila veselje in zadovoljstvo ob novem klavirju, ki ga je Lučam in Lučanom kupila njihova občina, na koncu pa je mojstrsko zaigrala tudi sama.	■ jp
Posebno doživetje je bila gostujoča skupina zs prav posebnimi glasbili.
14. avgusta 1996
KULTURA
NAS ČAS 7
Glasbena šola Velenje
10. mednarodna poletna violinska šola prof. Ozima
Velenjska poletna šola si je zaradi nekaterih posebnosti utrdila v svetu sloves kot ena najbolj organiziranih, pa tudi najbolj zahtevnih poletnih šol. Aktivni udeleženci tu bivajo skupaj, da imajo možnost medsebojne izmenjave izkušenj, predvsem pa motivacije.
Večinoma imajo na razpolago vsak svoj prostor za vajo ves dan. Že vsa leta sodelujeta tudi dva profesorja korepetitoija (klavirska spremljava) - izkušena pomočnika pri vajah udeležencev.
Udeleženci prihajajo z vsega sveta. Letos jih bo 25 iz Anglije, Danske, Finske, Francije, Japonske, Jugoslavije, Koreje, Nemčije, Norveške in Slovenije. V preteklih letih pa so bili tu še udeleženci iz Avstralije, Avstrije, Belgije, Grčije, Hrvaške, Italije, Kitajske, Kanade, Kuvaita, Madžarske, Poljske, Rusije, Švedske, Švice in Združenih držav Amerike.
Zaradi zahtevnega programa (svetovna koncertna violinska literatura) in vstopnega praga (avdicije) imajo interes in seveda dostop do aktivne udeležbe le najsposobnejši in najbolj talentirani študenti oziroma dijaki. Velika večina so nagrajenci državnih in mednarodnih tekmovanj mladih glasbenikov. Tudi slovenski
udeleženci imajo večinoma prvo nagrado z državnih tekmovanj. Letos bo med aktivnimi udeleženci 5 Slovencev.
Seveda vrsta dosedanjih udeležencev že uspešno nastopa na svetovnih koncertnih odrih (Levitu von Schlitzler, Kim, Kuharsky, Van der Linden, Rox, itd.).
Ob zares intenzivnem delu ostane malo časa, toda kljub temu se Glasbena šola Velenje kot organizator trudita, da udeležencem (dosedanja starost od 9 do 28 let) pokaže tudi košček Slovenije, bodisi z ogledom oziroma izletom, piknikom v naravnem okolju in podobnim. Tako pripomore k promociji Slovenije, saj mladi vir-tuozi odnašajo prijetne vtise s seboj v svet.
Ob aktivnih udeležencih se bo tudi letos mednarodne violinske poletne šole udeležilo več slovenskih učiteljev violine, ki bodo prisostvovali pouku in dobivali bogate violinsko-pedagoške izkušnje iz "prve roke" - prof. Igorja Ozima.
Ob zaključku šole bosta najmanj dva koncerta mladih violinskih virtuozov (23. in 26. avgusta ob 19.30 uri), ki jih bo posnel Radio Slovenija, občinstvo pa ima možnost prisostvovati tudi nekaterim uram prof. Igorja Ozima.
■ Ciril Vertačnik
12L Poletne kulturne^prireditve Velenje
ciTRARskl FESTIVAL 96
V	Velenju bo od 15. do 17. avgusta 1996 potekal že osmi citrars-ki festival. V treh dneh se bodo zvrstile različne citrarske prireditve.
Jutri 15. avgusta, ob 20.00, bo v romantičnem okolju velenjskega gradu, koncert narodnih in vedno lepih melodij, ki jih bosta izvajala citrar Miha DOVZAN in pevka Jožica KALIŠNIK. Gost večera bo Franc Pestotnik-Podokničar. Vstopnice po 600 tolarjev bodo prodajali eno uro pred koncertom. Če bo deževalo bo koncert vprostorih grajskega podstrešja.
V	petek, 16. avgusta, ob 19.00, bo na vrtni terasi veleblagovnice NAMA v Velenju 8. srečanje najzanimivejših in najboljših citrarjev Slovenije. Posebnost letošnjega srečanja bo tudi
nastop ljudskih pevcev in godcev.
Igrali bodo: Cita Galič, Franc Roban, Miha Dovžan, Tomaž Plahutnik s Kamniškimi koled-niki, priljubljeni mama Monika in hčerka Alenka, Marjan Beton, ki igra klavirske citre, Aleksander Prime in drugi. Med ljudskimi pevci bomo slišali pevke iz Kozjega, Prevorja, Šentilja, Marije Reke s Kondijem Kosom, ki igra na bršljanov list, harmonikarja Francija Rajgla iz Vetrnika in Staneta Vrčkovnika iz Florjana, pevki Agato Sumnik-Zgonec in Pepco Lešnik ter druge.
Če bo deževalo bo prireditev v restavraciji Name.
V soboto 17. avgusta ob 20.00, bo ob soju sveč in bakelj na velenjskem gradu, ponovno koncertiral eden najboljših citrarjev vseh časov - Rudi KNABL
iz Nemčije, ki mu pravijo tudi Paganini na citrah.
Knabl bo igral Debussyja, Chopina, Mozarta, Beethovena, Schumanna, Dvoraka, Schu-berta, Straussa, Kreislerja in druge svetovne klasike ter seveda lastne skladbe na ljudsko in domačo temo, ki bodo prevladovale v drugem delu koncerta.
Vstopnice po 1.000 tolarjev bodo prodajali eno uro pred koncertom. Zaradi omejenega števila poslušalcev lahko vstopnice rezervirate na telefon 853 574. Na razpolago bo Knablova videokaseta, cedeji in kasete.
Če bo deževalo bo koncert v domu
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Bolj čas kislega vremena kot kislih kumaric!
Poletje, pravijo, je čas kislih kumaric. Tako običajno rečejo novinarji, češ, da se čez poletje ne dogaja veliko. Ampak letošnje poletje, je bolj čas kislega vremena kot kislih kumaric, saj se je dogajalo in se še dogaja marsikaj.
Celo poslanci so se za nekaj dni vrnili z dopusta, da so na izredni seji razpravljali o stališču ustavnega sodišča v zvezi z referenudmi o volilni zakonodaji. In o tem smo poročali! Pravih počitnic si v volilnem letu niso privoščili skoraj nikjer, ker, kdo bi pa počival, če konkurenca dela? In
o tem smo poročali! Bile so olimpijske igre, najmogočnejša športna prireditev vseh časov. In o tem smo poročali! Tone Tiselj nas je s samega prizorišča iz Atlante vestno obveščal o vsem, kar se dodaja tam čez. Velenje je imelo svetovno prvenstvo Naviga 96, veliko športno turistično prireditev. In o tem smo poročali! Priredili in izvedli smo Poletnih 13, pa Skok v poletje in to ne samo v programu ampak tudi javno kar sredi Titovega trga! In o tem smo poročali! Pokrili smo vse dogodke za katere smo menili, da utegnejo zanimati poslušalce, tudi kakšna veselica je bila vmes. In o vsem smo poročali!
Zdaj pa vi povejte, je letošnje poletje čas kislih kumaric ali kislega vremena?
■ mkp
Ko smo jo nazadnje videii, je bila še Klara Pavšer. Ko je v ponedeljek po dolgem času v redakciji ponovno prevzela lektorsko dolžnost, je bila pa Klara Pavšer - Stropnik. Kolegici pavšer - Stropnik iskrene čestitke, enake tudi njenemu možu Ivij, v škatli; pa je nekaj iz česar se bo ...
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 11. avgusta:
1.SM0DE:
2.VRČK0VNIK:
3.GAMSI:
4.D0N	JUAN:
5.ŠIFRER:
Al me boš kaj rada imela Moj šocej Jodl avtomat Ribn"čan
Bom splezal na češnjo
10 9 6 3 2
glasov glasov glasov glasovi glasova
Predlogi za nedeljo, 18. avgusta:
1.KLAVŽAR:	Prijatelj
2.LEGNAR:	Klic kukavice 3.SLAK: Dolge noge 4.SLAP0VI: Slovenec je taca 5.VAGABUNDI: Za ples
Vili Grabner
Rudi Knabl
kulture v Velenju.
Zgodilo se je...u-velike9a srpana
i i
i Leta 1913
"i
i
Na začetku 20. stoletja so v Slovenskem narodu poročali o podobnih težavah z vremenom, kot smo jih imeli, v letošnjem nekoliko bolj hladnem poletju, tudi mi: "Štajersko. Drobne novice. Vreme
j je neprestano slabo. Če eden dan posije sol-I nce, gotovo drugega dne dežuje. K temu je I razsajala zadnje dni po nekaterih krajih še I toča. V nedeljo je neusmiljeno tolkla okoli | Šoštanja in Slovenj gradca; tudi na Dobrni | in v Šmartnem v Rožni dolini so jo imeli. | Ponekod je krajino čisto pobelila. | Sadonosniki in vinogradi so hudo trpeli. | Istotako prihaja glas iz ptujske severne oko-| lice o hudi toči. Letina po tem takem ne | bo ugodna."
| Pa saj je lahko tudi nekoliko bolj | hladno poletje prav tako prijetno!
! Leta 1937
Že v našem prejšnjem nadaljevanju I smo objavili vest o sokolskem zletu v I Velenju, tokrat pa povzemamo članek iz I Jutra, ki govori o uspehih tega zleta: "Zlet
■	šoštanjskega sokolskega okrožja je privabil
■	8.t.m. v prijazni trg Velenje, ki se je ves
okrasil z državnimi zastavami, članstvo vseh kategorij društev iz Braslovč, Polzele, Šmartna ob Paki, Šoštanja in čete Orle vasi. Po prihodu opoldanskega vlaka je krenil sprevod s članskim in dečjim praporom in Rudarsko godbo na čelu skozi trg na idilično letno telovadišče domačega društva. Po pozdravu državni zastavi je izrekel gostom iskreno dobrodošlico starešina Tone Kurnik, poudarjajoč pomen prvega okrožnega zleta v rudniškem revirju. Sledil je pester telovadni spored, obsegajoč 14 točk. Pri štafeti je ponovno odneslo zmago Velenje. Telovadni nastop je bil tako po številu sodelujočih oddelkov kakor po kvaliteti na lepi višini in je znova utrdil sloves smotrne sokolske vzgoje. Poleg obveznih prostih vaj so zlasti ugajale posebne točke domačega društva, katere so z velikopožrtovalnostjo navežbali načelnik Prelovec Rado, načelnica Mullerjeva Cilka in Kramar France. Člani so brezhibno izvajali telovadno kompozicijo "Slovenec, Srb, Hrvat"; članice in ženski naraščaj "Grabljice in snoparice" in krasno uspele vaje na visoki gredi, moška deca se je pa strumno odrezala z "Mladimi voja-
ki": V lahki atletiki je bilo opaziti vidne uspehe sokolskega dela. Prav tako je bilo opaziti vidne uspehe sokolskega dela. Prav tako je bila deležna pohvale številnega občinstva orodna telovadba kombiniranega moštva. Spremljavo je oskrbela v splošno zadovoljstvo Rudarska godba iz Velenja, kije po nastopu razveseljevala s koncertnimi skladbami mlado in staro. Moralnemu ustreza tudi gmotni uspeh prireditve v zadoščenje vsem, ki so sodelovali pri prireditvi. Sokolski zlet v našem rudniškem revirju je v vsakem oziru lepo uspel. "Vremena se Sokolu bodo spet zjasnila.""
Konec dober, vse dobro!
Leta 1963
Za konec današnje rubrike pa še novica iz Večera z naslovom "Velerje v avgustu": "Kakšna industrija neki, to je letovišče! - je presenečen dejal tujec, ko je izstopil iz svojega avtomobila pred velenjskim hotelom "Paka". Treba je bilo kar precej pojasnjevanja, da je mož naposled verjel, da nekje globoko podjijim kopljejo premog."
Če ima človek rad kraj, kjer živi, je ta kraj, ne glede na vse, zanj zagotovo najlepši kraj nasvetu. ■ Damijan Kljajič
Poletno darilo
naročnikom
Do konca poletja bomo vsak teden izžrebali pet naročnikov Našega časa, ki boste prejeli majice našega in vašega tednika.
Majico lahko dobite tudi tisti, ki še niste naši naročniki.
Izpolnite priloženo naročilnico in tudi med vami bomo vsak teden izžrebali pet majic ter vam jih poslali po pošti.	^
MAS CAS, Foitova 10, 3320 Velenje
Nepreklicno želim postati naročnik tednika Naš čas za dobo najmanj 6 mesecev.
Ime in priimek:____
Reg.št.osebne izkaznice^
Naslov:
8 NASOS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
14. avgusta 1996


Vzorčenje travniških tal (foto: Nives
Kugonič).
mentarnega filma, ki bo prikazoval dnevno delo, predstavil pa bo tudi posamezne skupine.
V nedeljo bodo sklenili tabor z zaključno slovesnostjo v Osnovni šoli Bele Vode, kjer bodo predstavili rezultate v obliki plakatov, zemljevidov, video posnetkov, fotografij, predmetov in še česa.
Vzdušje tabora, ki privablja nekatere že vrsto let je res takšno, da človeku "zleze pod kožo" in ti se nato vračajo iz leta v leto, da bi preživeli počitnice malo drugače. In ravno ta drugačnost mu vliva čar, ki se v njih zakorenini do naslednjega leta.
Raziskovalni tabor Bele Vode 96
29 slikarjev razstavlja 40 del
V prostorih KS Braslovče je bila v soboto in nedeljo na ogled razstava 29 slikarjev. Predstavili so se s 40 deli, ki so jih ustvarili na letošnji slikarski koloniji Žovnek 96.
Slovesne otvoritve se je udeležilo veliko slikarjev letošnje kolonije in drugih gostov. Zbrane sta pozdravila predsednik	Kulturno-
zgodovinskega društva Žovnek Braslovče Franc Kralj in predsednik sveta KS Braslovče Dušan Goričar. Alojz Zavolovšek, akademski slikar, je ob razstavi povedal: "V Braslovčah je to ena prvih tako velikih razstav. Po delih sodeč je bila skupina zelo heterogena.
Med ustvarjalci so začetniki in taki, ki krajino že kar dobro obvladajo. Vsekakor pa je razstava dala svoj prispevek k
praznovanju zgodovine."
krajevne
Pogled na del razstave.
m - er
Brglezovi nagrajujejo zvestobo
Brglezovi so po svojih slaščicah, kruhu in odlično založeni trgovini poznani po vsej Savinjski dolini, od kar imajo pekarno v velenjski Nami, pa tudi v Velenju.
Svoje redne stranke pogosto presenetijo. Zadnjo soboto so jih povabili medse, nekatere srečneže obdarili, vse pa postregli s svojimi dobrotami, razrezali pa so tudi orjaško torte. Brglezove so presenetili tudi obiskovalci. V zares velikem številu so se zadržali prijetno razpoloženi med njimi vse do jutranjih ur.	■ (mz, foto Leši)
Letos se je že osmič pričel raziskovalni tabor, na katerem so se v nedeljo zbrali nadebudni Zoisovi štipendisti iz cele Slovenije. Slabo vreme, kijih je z dežjem pospremilo na Sleme, kjer bodo teden dni domovali v Andrejevem domu, ni prestrašilo niti tistih, ki so prišli iz drugeh krajev in niti tistih dveh, ki sta prišla iz zamejske Slovenije.
gacijo, v keteri bo tudi sam predsednik Kučan ali pa minister Rop. Seznanili jih bodo z rezultati dela, življenjem in utripom tabora ter jim predstavili načrte za prihodnost.
Teh pa vsekakor ni malo, saj nameravajo, tako kot lani, izdati zbornik raziskovalnega tabora. Člani novinarske skupine, ki skrbijo, da vsak dan izide dnevnik tabora Erika in tudi televizijski dnevnik, pa se ukvarjajo še s snemanjem doku-
Tako se je zbralo 75 udeležencev tabora, od katerih je kar 22 mentorjev in somentorjev. Letos so se mentorjem iz ERICa, Kulturnega centra Ivan Napotnik, Premogovnika Velenje, Zavoda za gozdove in Centra srednjih šol pridružili tudi mentorji iz Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane, NTF -oddelka za geotehnologijo in rudarstvo, Muzeja Celje, Prirodoslovnega muzeja Ljubljane in velenjskega Zavoda za urbanizem.Tem se bodo v naslednjih dneh pridružili še strokovni sodelavci , ki bodo popestrili delo v taboru s svojim znanjem.
Tabor, ki je republiška komisija označila kot edinstvenega v slovenskem prostoru, tako po opremljenosti kot raznolikosti tematik, letos že drugo leto poteka pod organizacijo velenjskega inštituta za ekološke raziskave ERICa. Vodja tabora je magistra Marta Svetina, ki je povedala, da je njegov glavni financer Republiški zavod za zaposlovanje, območna enota Velenje, ki je bil letos še posebej zainteresiran zanj. - Interes sponzorjev je v tem, da naredijo reklamo zase -, je povedala mag. Marta Svetina. Mladi raziskovalci dobijo vsako leto material, s katerim jih sponzorji in organizator opremi od svinčnika pa vse do računalnika, skratka z vsem potrebnim za pravo raziskovanje. Ker pa se raziskovamnje ne more pričeti s praznimi želodci, je za kulinarični del taborskega kovanca poskrbel oskrbnik planinskega doma na Slemenu g. Milan Kretič.
Raziskovanje, ki poteka večinoma na terenu v dopoldanskem in popoldanskem času, se nadaljuje v noč z arhiviranjem podatkov. Vsaka skupina, ki jih je letos kar 15, ima svoj računalnik, v katerega vnašajo podatke dobljene z anketiranjem ali z analizami, ki jih uporabljajo predvsem naravoslovno usmerjene skupine. Med njimi se je pojavilo kar nekaj novih in sicer zoološka skupina, skupina za kemijo okolja, geotehnična in biološka (agronomska). Na družboslovnem področju pa etnološka, katere poudarek je na kulinariki, skupina za krajinsko arhitekturo in umetnostno zgodovino.
Pred pričetkom tabora so si mentorji zadali cilje in metode dela, ki so jih prvi dan dopolnili še skupaj z mladimi raziskovalci. Mnogo od njih se po zaključku tabora odloči in izdela raziskovalno naloga v okviru gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje.
Da pa raziskovanje ne bi potekalo zgolj le v znamenju trdega dela, poskrbijo raziskovalci, ki si večere popestrijo s petjem, karaokami, veterani se preiskušajo v igranju taroka in s še čim. Novim "taboriščnikom* pa se v četrtek obeta še Veliki krst, na katerem jih bo Veliki Žbičelj sprejeT medse.
_ Vodja tabora, katerega koordinatorje Matjaž Šalej, je povedala, da v soboto pričakujejo dele-
Velenje velja v Sloveniji za mesto, v katerem živijo v povprečju najmlajši prebivalci, pa vendarle žive med nami tudi Velenjčani, ki so bili rojeni konec prejšnjega ali v začetku tega stoletja. Med najstarejšimi Velenjčani je vsekakor Marija Dragar, kije 4. velikega srpana praznovala že svoj 95. rojstni dan.
Živahna in iskriva sogovornica nam kakšnega posebnega recepta za dolgo življenje, po katerem jo vsi sprašujejo, ni mogla ponuditi, saj pravi, da je vse skupaj le božja volja. Rojena je bila leta 1901 v Stari vasi, in razen osmih let, ki sta jih skupaj z možem preživela v Srbiji, je vse svoje življenje ostala zvesta Velenju, kraju torej, ki ga ima še danes najrajši. Kot osmi izmed devetih otrok Znojeve družine, je morala že zgodaj poskrbeti sama zase. Še danes se rada spominja let, ko je služila pri Valencakovih, pri katerih je v glavnem skrbela za otroke, kijih sama nikoli ni imela. Čeprav ji otrok "Bog ni dal", jih je bila vedno vesela in vedn» jih je bilo veliko okoli nje. Otroci sorodnikov, sester, bratov, znancev in prijateljev soji ostali zvesti tudi danes, ko starost preživlja v Domu za varstvo odraslih v Velenju.
Že zgodaj je ostala brez moža, s katerim sta preživela skoraj 25 let skupnega življenja. "Priden je bil, pa "fejst" je bil, pa tudi rada sem ga imela", se danes spominja pokojnega moža, ki je poleg dela v premogovniku, veliko svojega časa posvetil tudi igranju v velenjski rudarski pihalni godbi. Izguba življenjskega sopotnika, človeka, ki ti je pomenil skoraj vse, je seveda hud šok, in tudi Marija je potrebovala kar precej časa, da si je od tega šoka opomogla. Življenje zna pač biti tudi neusmiljeno, včasih celo kruto in nepravično, a teče dalje in živeti
je treba naprej.
Seveda je v življenju tudi bolezni niso obšle, a je z veliko dobre volje in ljubezni premagala vse. Nazadnje pred dobrim letom, ko si je zlomila kolk, vendar je že kmalu po operaciji zopet hodila in še danes sama skrbi zase. Vseskozi pa sta jo skozi življenje spremljala pesem in petje. Nostalgično se spominja časov, ko je še pela v cerkvenem zboru, in prijetnih trenutkov, ko so se Velenjčani zbrali na kaki prireditvi in skupaj "zapojali" in zaplesali. In pesem je njena življenjska sopotnica tudi danes.
Eni izmed najstarejših Velenjčank Mariji Dragar želimo še veliko prijetnih trenutkov in obilo zdravja, za katerega tudi sama pravi, da je edina stvar, ki jo v življenju še potrebuje.
■ Damijan Kljajič
Spoznavanje s kamninami Belih Vod (foto:
Marta Svetina).
m jup
14. avgusta 1996
ZANIMIVO

Za konec tedna
Cirkovce
••••••••
V nedeljo krajevni praznik
Krajevna skupnost Cirkovce bo v soboto, 17. avgusta, na tamkajšnjem športnem igrišču pripravila prireditev ob krajevnem prazniku. Poskrbeli bodo za družabne igre, na katerih se bodo med drugim v vlečenju vrvi pomerili orjaki iz okoliški krajevnih skupnosti in Šaleške doline.
Igre bodo pričeli ob 15. uri, od 18. ure dalje pa bo za vselo razpoloženje skrbel ansambel Tonija Verderberja iz Starega trga ob Kolpi.
Gaberke ••••••••
Četrte kravje dirke
"Kulturnica" iz Gaberk bo v nedeljo, 18. avgusta, izvedla 4. vsakoletne kravje dirke. Zanimivo tekmovanje bodo popestrili s prikazom izdelkov domače obrti, gospodinje pa bodo postrele z domačim kruhom in pecivom.
Na prireditvi bo nastopil Alfi Nipič s svojimi muzikanti, gostja bo Heidi, kravje dirke pa bodo pričeli ob 14. uri.
Šmihel nad Mozirjem
Dvajseti ovčarski praznik
Društvo podeželske mladine Zgornje Savinjske doline, njegov krajevni odbor v Šmihelu nad Mozirjem in domačini bodo v soboto in nedeljo, 17. in 18. avgusta, izvedli že 20. po vrsti ovčarski praznik. Z njim že dve desetletji ohranjajo nekdanji delovni in življenski utrip ljudi pod Mozirskimi planinami in tudi letos bo tako. V soboto bodo ob 15. uri odprli razstavo dodatnih dejavnosti in obrti na šmihelskih kmetijah, ob 16. uri še razstavo in pokušino pastirske in kmečke kuli-narike, prav tako ob 16. uri bodo poskrbeli za igrani prikaz življenja na kmetiji s petjem ter opravili v zvezi z rejo ovac, za večerno razvedrilo pa bo skrbel ansambel Gaj.
V nedeljo ob 16. uri bodo pričeli šaljive igre med ekipami mladih iz Zgornje Savinjske doline, igral pa bo ansambel Zmaji.
Humoreska
Mi imamo, kaj pa vi?
so mnogi
i, niso pa pričakovali luknje v delitveni bilanci, ki je
janje, Češ: če imajo oni, zakaj pa ne bi imeli še mi? Tako mi je prijatelj iz mojega rojstnega kraja Šoštanja, v katerem pa že dolgo ne živim več, povedal naslednjo zgodbo.
Pred kratkim je bilo v Našem času moč prebrati novico, da so se v Šmartnem ob Paki pojavile štorklje. Ko so Šoštanjčani to videli, jim ni bilo prav. Saj ne, da bi bili Šmarčanom "favš". Le prav bi bilo, da bi sami imeli štorklje prej kot sosedje, saj so večja občina, ki ima tudi tradicijo. Končno so imeli občino celo prej kot Velenje.
In se niso dali kar tako. Stopili so v akcijo in si nabavili "svoj" par štorkelj. Resnici na ljubo, sta si pravzaprav štorklji "nabavili" Šoštanj. Izbrali sta si, kot je pri njuni vrsti navada, visok star dimnik. Ko so jih meščani opazili, so bili presrečni. Saj je splošno znana resnica, da štorklje prinašajo otroke. Šoštanju pa bi nekaj "mlade krvi" prav prišlo, saj se mesto stara.
I zadržanim dihom se sedaj ozirajo na dimnik, kjer še ni videti značilnega gnezda, kot da se štorklji ne moreta prav odločiti, ali bi ostali ali odleteli dalje. In si oddahnejo šele zvečer, ko se štorklji po celodnevni paši vendarle vrneta na dimnik.
Kako bo z gnezdenjem in "mladino", bomo še poročali. Šoštanj sedaj krasi v včemih urah lepa silhueta vitkih štorkelj, ki se odraža od večernega neba.
Sedaj so na potezi Velenjčani. Saj se vendar ne bodo "dali dol" Šmarčanom in Šoštanjčanom. Nerodno je le to, da je Velenje novo in moderno mesto in je zato s starimi zapuščenimi dimniki bolj težko.
■ Mali Lojze
Preizkusite svojo domišljijo
V (ne)zadovoljstvo enega izmed naših bralcev se je narava takole poigrala z njegovim pridelkom. Kot kaže posnetek, je zelo obilen, in kar škoda ga bo spustiti v lonec, (foto: vos)
Preimenovanje
Upamo, da bo velenjska igralka tenisa med veliko vabili za razna tekmovanja le našla še toliko časa, da se bo udeležila uradnega preimenovanja. Iz Katarine Srebotnik v Katarino Zlatnik.
Dan in noč
Največ prireditev pri nas v imenu z "dan" ali "noč". Posledice pa čutimo zjutraj.
Premajhno
Nekateri udeleženci velike in uspešne Navige Ž96 so pripominjali, daje Velenjsko jezero za tako prireditev morda malo premajhno. Na potezi so torej rudarji.
V Evropi
V Mozirskem gaju bodo s prireditvijo znova dokazali, da smo že v Evropi. Spet bodo pripravili prireditev Cvetje Evrope. Lahko bi jo poimenovali tudi Cvet Evrope!
Zmota
Te dni pogosto slišimo, da smo v času kislih kumaric. Tisti, ki kumarice pridelujejo, bodo pritrdili, daje zdaj šele čas za sveže kumarice. O kislih kumaricah nakladajo tisti, ki mislijo, da kisle kumarice trgamo že na vrtu.
Aktualno
Na naši glasbeni lestvici seje prav ob pravem času povzpela na najvišje mesto skladba z močno resničnim glasovom "Pivo me gor drži!"
Na vrhu
Po tem, kake krave molznice imamo pri nas, smo v samem svetovnem vrhu. Po tem, kako dobre molznice smo državljani pa tudi!
Dokaz
Primer Velike Pirešice dokazuje, da pri nas beseda ljudi vendarle kdaj še kaj zaleže. Pa tudi to, da znajo naši cestarji poleg avto cest hitro urejati tudi magistralke.
Na koncu
Po tem, ko je Milan Kučan kosil, Marjan Podobnik klal, •Jože Osterc molzel, je pred dnevi Lojze Peterle žel in mlel. Vsi so torej opravljali "končna dela". Izjema je bil Janez Drnovšek, ki je kidal gnoj. Zdaj pričakujemo še, da bo kdo oral in sejal, saj je takih, ki bi le pobirali sadove, ie preveč.
Sreča
Prava sreča, da se je pred dnevi ob naši obali znova pojavil morski pes. Naši turistični delavci že niso vedeli, na koga naj prevalijo krivdo za slabo turistično sezono!
Dogodivščine iz
Vietnama Piše: Janez Pahuija (5)
Že v osnovni šoli smo se učili o tej mogoči reki. Sedaj, po tolikih letih, sem tu in le sto trideset kilometrov me loči, da jo vidim od blizu, in njene prebivalce, ki živijo ob njej.
Reka Mekong izvira v gorovju Tibeta, teče skozi Kitajsko, Burmo, Laos, Tajsko in Kambodžo, ko po štiri tisoč kilometrih doseže Vietnam. Pred izlivom se cepi v dva rokava, zgornji Tien Giang in spodnji Hau Giang, oba pa se pred izlivom v Kitajsko morje cepita v neskončno število manjših rokavov. Delta Mekonga je najjužnejše področje Vietnama, ki je naseljeno šele zadnjih 250 let. Ljudje se preživljajo s pridelovanjem riža, z njim pa ne oskrbujejo le južnega dela, kot je to v navadi, ampak ga v slabih letinah pošljejo tudi na sever. Glavna panoga je kmetijstvo, poleg riža so manjši nasadi ananasa, banan in pomaranč. Ob rečnih rokavih pa v mrežah gojijo ribe in rake.
Podnebje je vseskozi tropsko, vendar se ob času padavin, med julijem in septembrom, lahko zgodi, da so posamezne vasi nedostopne in takrat je glavno prevozno sredstvo njihov značilni dolg in ozek čoln. My Tho, glavno mesto province Tien Giang leži na levem delu kopnega reke istega imena. V teh z vodo polnih krajih poteka večina življenja na čolnih. Tako tudi trgovina. Ljudje se na čolnih dobivajo vsako jutro na določenem mestu reke in kupčujejo s pridelki, večinoma pa kar menjajo blago za blago. Nekaterim je barka dom, kjer živijo, jedo in spijo. Tako plovejo po rokavih reke, ki je obdana z mogočnimi palmami vodnega kokosa. Vaški otroci so se strnili v gručo in v sredini sta se borila dva petelina, vzgojena posebej za njihove priljubljene boje. Gledalci se ob bojih petelinov zelo razvnamejo, sklepajo stave in živali spodbujajo. Petelini so za take boje posebej gojeni, saj se okrog njih vrti veliko denarja, ob bojih pa se zbere zato tudi veliko ljudi. Zaradi številnih prepirov in pretepov med ljudmi država boje prepoveduje, zato se vse dogaja ilegalno. Za prevoz po zamočvirjeni delti Mekonga sva se dogovorila z dečkom, ki sije denar služil s prevozom ljudi s čolnom. Za deset dolarjev smo se dogovorili, da naju popelje na enodnevno vožnjo po delti. Deset dolarjev je zanj
zelo lep zaslužek, za naju pa sprejemljiva cena enodnevnega izleta. Mimo tržnice na vodi naju je popeljal v povsem drugačen svet, kot sva ga bila vajena do sedaj. Ozki kanali, ki jih je obdajal vodni kokos, so tvorili pravi labirint. Občasno se je na bregu pojavila osamljena hiša z otroki, ki so se kopali v kalni vodi, celo "bencinske postaje", mali pristani za čolne. Srečevali smo otroke v belih srajčkah, ki so se v čolnih vozili v šolo. Ob bregovih so stale manjše delavnice za izdelavo bark, kuhanje riževega žganja in trsnega sladkorja.
Naslednje jutro sem se že navsezgodaj odpravil v vas Dong Tam, kjer je bila farma kač. Lastnik je gojil predvsem pitone, v zidanih ogradah pa sem videl tudi črne in zelene mambe, kobre in vodne kače. Mambe in kobre so bile gojene za prodajo večinoma Japoncem in Kitajcem, katere lastnik namoči v meni neznano vino, ki jim potem služi kot zdravilo in afrodizijak. Dober posel je tudi priprava serumov, saj je v Vietnamu strupenih kač v naravi res veliko. Pitoni so iskani zaradi kože in mesa, saj sedememtrska mrcina pomeni kar precej mesa in usnja. Kače so večinoma vzgojene umetno, od jajc do odraslega osebka. Dolgo sem se motal po farmi, delavec na njej pa mi je razkazoval te mogočne živali. Čas ga je že priganjal, zato sem mu zaželel še veliko sreče, ki jo ob takem delu res potrebuje.
Zadnji monsunski nalivi so naju prali iz dneva v dan. Prava sreča je že bila, če sva kak dan ostala suha, še redkeje pa se je zgodilo, da ne bi bilo prav nobenih padavin.
Poti proti HaTienu so postajale vse slabše. Grob asfalt je prehajal v rdečo zemljo, ki se je ob nalivih spremenila v vodeno brozgo, po kateri tudi avtobusi niso več vozili. Najina vožnja je bila vse bolj podobna rallyju. Medtem nama je še dvakrat počila zračnica in vse skupaj je spominjalo že na pravi Pariz - Dakar. Ob suhih dneh je cesta postala center dogajanja. Otroci so na njej igrali nogomet, starejši so sušili riž, na tleh ob cesti pa so ženske razgrinjale in sušile sveže oprano obleko. Konec koncev je cesta namenjena tudi avtobusom in tovornjakom in ob vsem dogajanju, ki je z njo povezano, res ni čudno, da so nesreče kar pogoste.
Na poti v Ha Tien naju je noč ujela v metu Rach Gia, ki pa se je zjutraj prelevilo v pravo trgovsko središče in pristanišče. Mesto predstavlja postajo v trgovini s cenenim tehničnim blagom, ki večinoma prihaja iz Kambodže in Tajvana. Velike ladje se oskrbijo s potrebščinami, preden se odpravijo na dajšo pot. Marsikatera pa postane plen nevarnih in dobro oboroženih tajskih
piratov.
Ha Tien je manjše mesto, le šest kilometrov oddaljeno od Kambodže. Že ob prihodu naju je presenetilo plačevanje mostnine čez edini most, ki je vodil v mesto. Samo mesto leži tudi ob morju, zato se prebivalci preživljajo večinoma z ribolovom, predvsem z lignji in školjkami. Mesto, v primerjavi z ostalimi v državi, deluje zaostalo. Turist je v mestu redkost, pa tudi avtomobile je v mestu težko videti. Morda je to posledica bližine izolirane Kombodže. Cesto proti Kambodži na več zaporednih mestih prekinjajo zapore z varnostniki, ki pa svoje funkcije niti ne opravljajo. Domačini nemoteno prehajajo čez mejo, le naju niso spustili, čeprav niti nisva imela posebne želje.
Mesto sva si zapomnila po drugih stvareh. Ob morju je imelo plažo z imenom Bai Mui Nai, poznano po vsem Vietnamu, saj o njej poje največja pop uspešnica, ki jo žvižga staro in mlado. Midva sva si jo zapomnila ne le zaradi lepote, ampak tudi po tukajšnji kulinarični specialiteti, majhnih rakcih. Domačini hodijo po obalni vodi in z mrežo, napeto med dve palici prece-jajo morje in lovijo te rakce. Ti so veliki komaj centimeter in so zelo okusni. Jedel sem jih surove, kot pomfrit (in tudi enako hrustljajo), domačini pa jih radi dodajajo raznim koktejlom. Privoščila sva si tudi kosilo, pri katerem pa se je spet pojavil star problem. Pogosto, ko sva naročala jedi, nisva vedela, kaj naročava, saj v njihovem jeziku nisva razumela besede, angleščine pa v Vietnamu tudi ne obvladajo povsod. Na tej znani plaži so problem rešili drugače. Pokažeš na sliko in še največja verjetnost je, da dobiš željeno stvar. Zgodilo pa se je tudi, da sva stopila v kuhinjo in si jedi izbrala kar iz lonca, saj se nam na meniju niti sanjalo ni, kaj predstavlja. Kako preprosto!
Še zadnjič sva motor vkrcala na barko in se počasi odpeljala po kanalih reke To Chau, ki so bili dom neštetim revnim ljudem. Na vsakem koščku kopnega ob reki živijo ljudje v kolibah, pokritih s palmovimi listi, ki jih lahko postavijo v enem samem dnevu. Družbo jim delajo zavaljeni prašiči, vodni bivoli in jate rac ter gosi. Po enajstih urah smo se izkrcali v mestu Chau Doc.
Že šesti teden sva med ljudmi, ki živijo drugačno življenje kot mi in nobena stvar naju ne more več presenetiti. Smrad in podgane, ki so gledale iz kanalizacijskih jarkov ob cestah po mestu, naju niso pregnale nazaj.
Vse pogosteje so mi misli preskakovale nazaj v Slovenijo. Čez doberteden bova spet doma, spet v drugačnem ritmu življenja, ne bova več pod toplino sončnih žarkov tropov. Vsa ta doživetja in srečanja z ljudmi bodo le še spomini. Se pa spomini radi obujajo. Lahko ob fotografijah ali v mislih, neredko pa se zgodi, da se po mnogih letih vmeš v ta del sveta, ki ti je v mnogih stvareh lažje razumljiv kot prvič.
10 NAS ČA		ZVEDRILO	14. a\	glista 1996
i--« i ■ i				
HOROSKOP
OVEN od 21. marca do 21. aprila
To kar nameravate storiti, ne obešajte na veliki zvon, saj bodo tisti, ki jih te reči ne bi smele brigati, še prehitro ugotovili, za kaj gre. Oborožite se s potrpežljivostjo, sicer bodo prihodnji dnevi vse prej kot prijetni.
BIK od 22. aprila do 20. maja
Čeprav javno razglašate svojo neodvisnost, se na tihem še kako zavedate, da ste odvisni. To se bo pokazalo tudi ta teden, ko boste morali sprejeti neko odločitev, ki se bo tikala samo in predvsem vas.
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Čakajo vas stvari, ki si jih niti v sanjah niste predstavljali. Prijetni konec tedna se bo razvil v nekaj več in sreča, ki je že dolgo niste občutili, vas lep čas ne bo zapustila. Pazite na prehrano!
RAK od 22. junija do 22. julija
Z denarjem sicer ne boste imeli .težav, če boste poslušali nasvet starejšega in izkušenega sorodnika. Tudi s potrpežljivostjo boste dosegli veliko več kot z nestrpnostjo in ultimati. Ne verjemite vsega!
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Prihod novega sodelavca bo povzročil v vašem okolju nekaj manjših sprememb pa tudi prijetnih trenutkov v dvoje. V ljubezni bodite opreznejši, če nočete neprijetnih posledic. Brzdajte jezik, še posebej pred sorodniki.
DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra
Najbolje bo, da vztrajate na začrtani poti, saj se boste le tako izognili očitkom in pripombam v zvezi s svojim ravnanjem. Če želite še naprej živeti v slogi, se boste morali tudi sami malo potruditi.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Nekdo vam že nekaj časa zavida srečo in če ne boste bolj previdni, bo prav kmalu kanila vanjo kapljica pelina. Na delovnem mestu boste morali pokazati več vneme in truda, če boste hoteli doseči boljšo ocenitev.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Ker se preveč družite z ljudmi, ki niso vredni zaupanja, vas počasi zapuščajo tisti, ki so vam pomenili največ. Lepo je, če človek želi imeti veliko, ni pa dobro, če hočete vse naenkrat. Pohlepnost še nikogar ni osrečila.
STRELEC od 23. novembra do 22. decembra
Prijazna beseda je več vredna kot si mislite, zato ne skoparite s pohvalo. Tveganje sploh ni tako veliko kot se vam zdi, zato kar pogumno po začrtani poti. Posvetite več časa svojim potrebam.
KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja
Še sami ne boste vedeli, kaj bi radi. Zahtevali boste od drugih tisto, kar sami ne delate, vendarto ne bo ravno pametno. Nostalgičen večer bo še dolgo pustil sledi v vaših odnosih z okoljem.
VODNAR od 21. januarja do 19. februarja
Ne obupujte, saj za dežjem vedno posije sonce. Raje se posvetite svojim željam in potrebam, da boste polni energije in zadovoljstva. Skrbno razmislite, komu boste naklonili svojo pozornost.
RIBI od 20. februarja do 20. marca
Bodite bolj strpni in potrpežljivi, da ne bo ognja v strehi. Partner bo potreboval več razumevanja in spoštovanja kot običajno. Recite mu večkrat na dan, da ga ljubite. Sčasoma vam bo vso pozornost začel tudi vračati.
ilustracije:Pia
LASJE LASJE LASJE LASJE LASJE LASJE LASJE LASJE LASJE
Problemi, neg
SUHI LASJE
Problem: so trmasti, brez leska in se težko razčešejo.
Nega: z mandJJevlm, jojoba ali lanenim oljem bodo lasje postali voljni in prožni. Za konice se dobijo posebni negovalni preparati.
Nasvet: ne sušite jih. s prevročim zrakom. Rajši si jih. sušite na zraku kot s fenom. Le-tega pa uporabljajte samo za styling.
TANKI LASJE
Problem: lasje so krhki, se hitro lomijo in so majhnega volumna.
Nega: kopriva in drugi zeliščni pripravki skrbijo za več volumna.
Nasvet: enkrat na teden privoščite svojim lasem ustrezno kuro in jih vedno dobro izperite.
TRAJNO SKODRANI IN BARVANI LASJE
Problem: kemične snovi poškodujejo lase, ti postanejo raskavi, grobi in porozni, izgubijo elastičnost.
Nega: olje iz pšeničnih kalčkovbo popravilo škodo. Najboljši pa so specialni šamponi za to vrsto las.
Nasvet: vašim lasem bo še posebej godila toplota. Enostavno si jih crvijte z brisačo.
KONZERVIRANJE v
Dzemi, marmelade in želeji
Konzerviranje živil se po zaslugi sodobne tehnologije razvija v eno najpomembnejših področij industrije, vendar stare izkušrye, ki so se stoletja dograjevale skoraj do popolnosti, še danes veljajo. Pomislimo le na slastne poletne plodove, ki se spreminjajo v marmelade ali plodove, vložene v kis. Danes vas bomo opozorili na nekatere pomembne stvari pri pripravljanju džemov oziroma marmelad.
Za pripravo marmelad, džemov in želejev moramo narezano sadje ali sadni sok kuhati do stopnje želiran-ja. Sadje namreč vsebuje poleg sadne kisline in sladkorja tudi naravno želirno snov pektin. Le s pravilnim razmerjem med pektin-om, kislino in sladkorjem lahko sadje želira. Kako naredimo želirni preizkus? Med kuhanjem nastalo peno poberemo z lopatico, da bo sok ostal čist in lesketav. Želirna meja nastopi, ko sladkorni termometer kaže 105 stopinj. Pri tej temperaturi mešanica v debelih kapljah pada z lesene kuhalnice, ki smo jo namočili vanjo. Druga možnost za ugotavljanje pravilne stopnje pa je preizkus na krožniku. Posodo odstavimo z ograja in na ohlajen krožnik kanemo malce marmelade ali želeja. Pustimo, da se ohladi in je videti strjeno. Stopnja je pravilna, če se kapljica zguba, ko se je dotaknemo s prstom.
Iz sadja z veliko kisline dobimo najboljše džeme, mezge in želeje. Večinoma uporabimo ne docela zrele plodove, ker ti vsebujejo
največ pektina. Priporočamo kisla jabolka, rdeči in črni ribez, pa tudi slive. Med vrste sadja, ki vsebujejo le malo pektina, sodijo češnje, breskve, jagode in hruške. Pri sadju, ki nima dovolj lastne kisline ali pri
tistem z malo pektina dodajamo limonin sok. Na 1,5 kg sadja dodamo sok ene limone. Druga možnost je industrijsko izdelan pektin, tekoč ali v prahu.
Da pa bi se izognili plesnim in gnitju, mora vloženo sadje vsebovati vsaj 60 % sladkorja. V trgovinah dobimo poseben želirni sladkor, mešanico kristalnega sladkorja, jabolčnega pektina in čiste citronske kisline.
Posode za vlaganje morajo biti sterilizirane. Zato uporabljamo le posodo, odporno proti vročini. Kozarce temeljito operemo s čistilom za pomivanje, potem jih z vročo vodo oplaknemo in slednjič 10 minut kuhamo v vodi. Za sušenje jih postavimo v vročo pečico obrnjene narobe. Gumijaste obročke
steriliziramo v rahlo kipeči vodi. Namenjeni so le za enkratno uporabo. Tudi s plastiko obloženi pokrovčki so primerni za pokrivanje. Kozarce vedno napolnimo do 3 mm pod robom.
In ko smo marmelado končno skuhali, nalili v pogrete, sterilizirane kozarce, jih shranimo na suhem in hladnem. Če jih hranimo v hladilniku, bo zmes kristalizirala.
NEUSPEHI IN VZROKI
1. Spremenjena barva
Kuhali smo predolgo. Da bi skrajšali, čas kuhanja, sladkor prej pogrejemo v pečici.
S. Celi sadeži prihajajo na vrh.
Sirup je preredek in ni bil dovolj kuhan. Džem ali marmelado smo prevroča nalili v kozarce.
3.	Džem ali marmelada kristalizirata, vreta ali plesnita
Pripomočki niso bili dovolj sterilizirani.
4.	Džem ali marmelada vreta
Premalo kuhano ali nepravilno razmerje med pektinom, kislino in sladkorjem. Opraviti moramo preizkus.
5.	Džem ali marmelada v hladilniku kristalizirata
Prav je, da napolnjene kozarce shranimo na hladnem, denimo v suhi shrambi ali kleti.
** *** i			* ** *	ZVEZDNiKAŽIPOT * *.*									* # #**	* 4
© dobro	© srednje	© slabo	Oven	Mk	Dvojčka	Rak	m	Devica	Tehtnica		Sinite	nam	Vrtnar	RIM]
delo			©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	S)	©
ljubezen			©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	O	©
denar			©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
J zdravje		pilil	©	<3	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©

ŠPORT
_
Rezultati II. kroga:
Rudar - Mura 0 : 0, SCT Olimpija - MAG Korotan 0 :1, Primorje - Koper 5 : 0, Beltinci - Biostart Publi-kum 2 : 1, Maribor Branik - Hit Gorica 3 : 0.
Nogometni klub ERA Šmartno
Za začetek derbi z Dravogradom
Novo tekmovalno sezono so v nedeljo pričeli tudi nogometaši ERE Šmartno. V šestnajstini tekmovanja za slovenski pokal so v Središču ob Dravi premagali domačine kar s 6:0 in se uvrstili v osmino finala.
Prvenstvo v drugi slovenski ligi bodo pričeli to nedeljo.
Že
na začetku se v Šmartnem ob Paki obeta pravi nogometni dogodek, saj se bosta v prvem krogu v derbiju srečala domača ERA in Močna ekipa Dravograda.
Plavanje
m m m m m s ss
Na Danskem pod pričakovanjem
Več kot400 plavalcev in plavalk iz 38 držav je pretekli teden tekmovalo v Kobenhavnu na letošnjem že 23. mladinskem evropskem prvenstvu. Med njimi je bilo tudi nekaj udeležencev olimpijskih iger v Atlanti. V izjemno hudi konkurenci je nastopilo 10 slovenskih plavalcev, med njimi tudi Andraž in Ajda Valcl.
Andraž je z osebnima rekordoma osvojil 22. mesto v disciplini 200 m delfin (2:09.11) in 37. mesto v disciplini 100 m delfin (1:00.43). Ajda pa je dosegla slabše rezultate kot na lanskem prvenstvu v Ženevi in osvojila 28. mesto v disciplini 200 m hrbtno (2:29.38) in 29. mesto v disciplini 100 m hrbtno (1:08.92).
Tako seje končala letošnja plavalna sezona. Za Plavalni klub Velenje je bila zelo uspešna. Poleg nastopa na evropskem mladinskem prvenstvu in medalj na igrah Alpe Jadran smo na državnih prvenstvih v vseh starostnih kategorijah osvojili skupaj 55 medalj, od tega 19 zlatih, 21 srebrnih in 15 bronastih.
M Marko Primožič
Rudarjem, doma samo točka
(■■•»■•■•»•»■■•■■■■M««
Tudi z bele točke niso zadeli
Zanimivi boji na državnem prvenstvu v atletiki v Velenju
iiieiiii«iiiiiii»(iiiii(i8iiaiissiiiisaii9
Steblovnikova in Podgoršek po dvakrat zlata
Kolajne je podeljeval tudi dr. Janez Poles. Krepko je stisnil roko sinu Petru. Stisk je gotovo pomenil tudi:
SREČNO v Sydneyju
Alenka Majdak je bila kljub neuspehu na višini 176 cm zadovoljna, saj je že s 174 cm zboljšala osebni rekord
V petek in soboto je ob svetovnem prvenstvu v Navigi Velenje živelo tudi z atletiko, saj je domači atletski klub nadvse vzorno izvedel absolutno odprto državno atletsko prvenstvo, na katerem jemastopilo približno 250 atletinj in atletov, žal zaradi Grand Prix mitinga v Monte Carlu nista prišli v Velenje olimpijki Brigita Bugovec In Britta Bilač. Najbolj so se izkazali atletinje in atleti Kladivarja Cetisa, ki so osvojili 21 kolajn, od tega sedem zlatih. Dvanajst kolajn (6 zlatih) so zbrali No-vogoričani, po 11 pa Velenjčani (4 zlate) in oba ljubljanska kluba ŽAK in Olimpija.
Prvenstvo je v petek popoldne odprl predsednik kluba gostitelja Marjan Hudej in njegova želja, da bi bili nastopi tekmovalk in tekmovalcev čim boljši, se je uresničila. Resda so bili doseženi samo štirije državni rekordi v mladinski konkurenci, toda tekmovanje je bilo kljub temu nadvse zanimivo, za kar so še posebej zaslužni naši olimpijci, ki so z dobrimi nastopi opravičili vlogo favoritov.
Med domačimi je treba posebej omeniti Jolando Steblov-nik in Janka Podgorška s po
korda), a te višine nista preskočili. Vseeno je Medveškova (zmagala je pred Kosovo) postavila nov državni rekord za starejše mladinke, tretjeuvrščena Milenkovičeva (ŽAK) pa je s 310 cm izboljšala dosedanji državni rekord za mlajše mladinke.
Posebna pozornost je veljala tudi enajstim mladinkam in mladincem, med njimi tudi Ve-lenjčanu Petru Polesu, ki so v nedeljo zjutraj z letalom iz Trsta odpotovali na svetovno mladinsko prvenstvo v atletiki. To bo v Avstraliji v Sydneyu od 20. do 25. avgusta. Mladi reprezentativ-ci so z nastopi potrdili, da so dobro pripravljeni na to letos največjo atletsko prireditev na svetu po olimpijsklih igrah v Atlanti.
Na novinarski konferenci, ki jo je AZS pripravila v soboto popoldne ob pomoči velenjskega atletskega kluba v prostorih restavracije Jezero - v imenu vseh ljubiteljev atletike jim je predsednik Janez Aljančič zaželel srečno pot - so vsi obljubili, da bodo skušali ponoviti uspehe svojih starejših vzornikov na nedavni olimpiadi, ko je Brigita Bukovec pritekla prvo medaljo slovenski atletiki.
■ vos
bila tudi veteranka Slava Poznič, saj v teku na 5.000 in 3.000 m ni bila dovolj hitra za precej mlajše tekmice. Tako bo njena vitrina bogata z medaljami še naprej ostala brez toliko želene žahtne kovine z državnega prvenstva.
Po številu žlahtnosti medalj je bila najboljša olimpijka Cel-janka Renata Strašek, ki je bila nepremagljiva v metu krogle, kopja in diska. Gledalci so bili - podobno kot julija - tudi v petek navdušeni nad skoki 21-letnega Celjana Gregorja Cankarja. Pred dvema mesecema postavljeni rekord stadiona je z zadnjim skokom 819 cm izboljšal za dva centimetra, kar za osem centimetrov pa je bil daljši od olimpijskega skoka, s katerim je osvojil izvrstno šesto mesto.
Svojega dne tokrat v Velenju niso imeli skakalci in skakalke s palico. Jurij Roman iz Brežic se je moral zadovoljiti samo s 5.32 cm, s čimer je za 19 cm zaostal za svojim državnim rekordom, ki gaje skočil pred dvema mesecema na mednarodnem atletskem tekmovanju na istem stadionu. Maja Medvešek (ŽAK) in Suzana Kos (Brežice) sta preskočili 3.30 cm in nato so jima dvignili letvico na 335 cm ( za 4 cm višje od državnega re-
Drugi prvenstveni krog v prvi nogometni ligi je znova postregel s presenečejem, tokrat po zaslugi po zaslugi MAG Korotana, ki je v Ljubljani z zadetkom Ser-geja Šoštarja - ta je še v minulem prvenstvu nosil dres velenjskega Rudarja - premagal domačo SCT Olimpijo.
Po presenetljivi zmagi Rudarja v prvem krogu v Novi Gorici so ljubitelji nogometa v Velenju pričakovali zmago tudi proti Muri. Pri svoji računici so so gotovo izhajali iz dejstva, da je Mura prišla v Velenje močno oslabljena, v Rudarjevi vrsti pa je manjkal le poškodovani Jani Žilnik, Gjergji Dema pa kot tuiec ne igra, ker ima pred njim prednost (za zdaj) Saša Radinovič.
Pa to rudarjem ni pomagalo. Ponovila se je slika iz Nove Gorice, vendar v zrcalni podobi. V nedeljo so Velenjčani imeli številne priložnosti, a žoga ni in ni hotela v mrežo. Najbližje zadetku so bili v 12. minuti, ko je kranjski sodnik Žunič dosodil enajstmetrovko, potem ko so gostje nepravilno zaustavili Ekmečiča. Ta se je po podaji Janeza Hribarja znašel v dobrem položaju za zadetek. Zoran Pavlovič pa je žogo namesto v mrežo poslal visoko čez prečko. Priložnosti za zmago so imeli domači v nadaljevanju še precej, vendar so bili pri strelih proti vra-taraju Štefanu Černjaviču (spet) nenatačni. Ali pa so morda imeli
Društvo za raziskovanje jam Siga
Vsakoletni tabor na Korošici
Velenjsko društvo za raziskovanje jam Siga bo tudi letos izvedlo tradicionalni tabor na Korošici. Takšno druženje je namenjeno vsem, ki jih zanima pohodništvo v brezpotju in raziskovalna dejavnost na področju jamarstva in tabor v Savinjskih Alpah je prava prilika za to. Jame bodo raziskovali in odkrivali nove na pobočjih Koroškega vrha, v dolini Vodotočenja, na pobočju Lučkega dedca, sem pa je všteto tudi raziskovanje brezna pod Moličko pečjo na Molički planini.
Bivanje je možno v Kocbekovi koči na Korošici, možno pa je tudi bivakiranje na prostem, za kar je seveda potrebna ustrezna oprema. Prijavnice in morebitna naročila za spanje in hrano sprejema Milan Podpečan v večernih urah na telefon (063) 854-131, vendar najkasneje do 18. avgusta, na voljo pa so tudi vse ostale informacije.
dvema zlatima kolajnama; Petra Polesa, ki je skupaj s svojim trenerjem Borisom Šalamonom medtem že prispel v Sydney, saj je znova tekel hitreje od postavljene norme za udeležbo na svetovnem prvenstvu; Alenko Majdak, kije s 174 cm skočila osebni rekord; Sergeja Šalamo-na, ki je bil po številu kolajn ne glede na žlahtnost najboljši domačin ( dve srebrni in ena bronasta). Med najbolj nezadovoljne med domačimi atleti lahko najbrž uvrstimo Marka Štora, ki mu tudi kapa na glavi ni prinesla več kot tretjega mesta. Zaradi tega po teku kar nekaj časa "ni prišel k sebi." Nezadovoljna je
Janko Podgoršek

Zoran Pavlovič
tremo, ker sta srečanje spremljala tudi selektorja A reprezentance dr. Zdenko Verdenik in mlade Drago Kostanjšek!?
V 38. minuti ob drugi največji Rudarjevi priložnosti za vodstvo pa seje ob silovitem strelu Miloša Hudarina ( v nedeljo je bila to ena njegovih boljših iger, odkar je v Velenju) izkazal Murin vratar in žogo preusmeril v kot.
Na začetku drugega polčasa je namesto poškodovanega Ilira Sila trener Borut Jarc na igrišče poslal Slavka Javornika, v 74. minuti pa Jerneja Javornika, ki sedaj služenje vojske nadaljuje v Celju, kjer ima tudi možnosti za treninge. Ze v 47. minuti je Slavko Javornik preprečil zadetek, ko je odbil v kot žogo, ki jo je proti nebranjeni levi strani vrat poslal Belec, eden
boljših gostujočih igralcev v nedeljo. V 64. minuti so imeli gostje še eno veliko priložnost, vendar je Dvoršakovo žogo vratar Mladen Dabanovič odbil v kot. Sicer pa so bili tudi v drugem polčasu domači več pri žogi kot gostje. Murinega vratarja so skušali "zlomiti" tudi s streli od daleč, a so žoge Hribarja, Ekmečiča, Pavloviča, Vidoviča... še naprej letele mimo desne ali leve vratnice oziroma nad prečko.
Zadnjo veliko priložnost za tri točke so imeli zeleno-črni približno sedem minut pred koncem tekme. Janez Hribarje podal žogo približno osem metrov pred gostujočega vratarja Černjaviča. Z glavo jo je poskušal usmeriti v mrežo Boštjan Ratkovič, ki je prišel na pomoč napadu, vendar jo je zelo slabo zadel.
Ker je Murina mreža tudi v
preostalih minutah ostala nedotaknjena, je bil njejn trener Filip Mendaš kar dobre volje , saj je vsaj malce nadoknadil poraz v prvem krogu z Beltinčani v Soboti, domači trener Borut Jarc pa slabše, ker njegovi igralci niso z zmago potrdili novogoriškega uspeha. Najbolj nezadovoljni pa so seveda bili gledalci, saj je srečanje brez zadetkov slaba propaganda nogometni igri.
V nedeljo bodo Velnjčani gostovali v Celju. Že neodločen izid bi bil po besedah Boruta Jarca zanje uspeh.
Rudar: Dabanovič, Balagič, Ratkovič, Hudarin, Silo (Slavko Javornik), Purg, Hribar, Pavlovič, Vidovič, Radinovič (Jernej Javornik), Ekmečič.
Rumeni kartoni: Ekmčič, Radinovič
■ vos
"Prepočasen sem bil," kot da opravičuje tretje mesto Marko Štor predsedniku kluba Marjanu Hudeju
12 NAŠ vas
TV SPORED
14. avgusta 1996
ČETRTEK, 15. avgusta
SLOVENIJA 1
11.05 Samo za punce, 12/13 11.30 Svet divjih živali, 8/13 12.00 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 14.05 Vojna z mafijo,
dokum.serija, 1/3 14.55 Omizje
15.45 Prenos maše z blejskega otoka
17.15 Gimnazija strtih src, 18/26 18.00 TV dnevniki 18.05 Oelfi in prijatelji, 8/26 18.35 Kolo sreče, tv igrica 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Seinfeld, nanizanka, 18/22
20.40 Spomini Sherlocka
Holmesa, nanizanka, 3/6 21.30 Festival Lent Ž96 22.30 Nikar,oddaja o prometu 22.40 TV dnevnik 3 23.00 Šport 23.10 SOVA:
sledi Upravnica, nadaljevanka, 1/6
00.55 V območju somraka, 46/62
SLOVENIJA 2
11.25 Nil: reka bogov, doku.
serija, 1/2 12.15 Šport
14.20 Čas nežnosti, amer. film 16.30 Seinfeld, nanizanka, 17/22
17.10 martin Chuzlevvit, nadaljevanka, 5/6 17.55 SOVA, ponovitev sledi Pravične razsodbe, 7/7 18.40 Včeraj, danes, jutri 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.15 TOK TOK 20.05 Dr. Quinnova, 10/18 20.50 Pisave
21.40 Z Martinom Scorsesejem po ameriškem filmu, dokum. oddaja, 1/3 22.55 SP v kolesarstvu za mladince, posnetek iz Novega mesta

10.00 Santa Barbara, nadaljevanka
11.00 Magnum, ponovitev
nanizanke 12.00 Pop kviz, ponovitev 12.30 2,4 otroka, nanizanka 13.00 Edera, ponovitev
nadaljevanke 14.00 Nazah v prihodnost 2,
ponovitev filma 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu,
nanizanka 17.00 Derrick, nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur
20.00 BEVERLYHILLS 90210,
nadaljevanka 21.00 Melrose plače, nadaljevanka 22.00 Argument 22.30 Dosjeji X, nanizanka 23.30 Magnum, nanizanka 00.30 24 ur, ponovitev 01.00 POP 30, ponovitev
VTV
09.30 SALTY, naizanka,
ponovitev 09.55 RADIO FM, ponovitev
nanizanke 10.20 EPP/Vabimo k ogledu 10.25 VIDEO TOR ponovitev 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: SALTY,
nanizanka, 20.del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 ISKANJA SILVA TERŠKA iz produkcije drugih televizij 21.05 GRENKA KRI 2, film 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 NAJ SPOT DNEVA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 16. avgusta
SLOVENIJA 1
09.50 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 10.05 Pasje mesto, 12/31 10.25 Festival Lent Ž96 11.30 Golf, da te kap I., amer. film
13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.45 Mesta sveta, 5/10 16.40 Kdo je bila Irma Pollak 17.05 Gimnazija strtih src,
19/26 18.00 TV dnevniki 18.05 Moja ideja, 18/26 18.35 Lingo, tv igrica 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum 20.20 So leta minila, 1/20,
nanizanka 20.50 Trdnjavske igre, franc.
kviz, S.del 22.20 TV dnevnik 3 22.40 Šport
22.50 Povest o treh draguljih,
pales.ang.belg.film 00.40 SOVA:
sledi V območju somraka, 47/62
01.05 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
10.15 Svetovni poslovni utrip 10.40 Pustolovščine in odkritja, 1/26 11.10 Pisave
12.00 Z Martinom Scorsesejem po ameriškem filmu, dokum. oddaja, 1/3 13.15 Glengary Glenn Ross,
amer. film 14.55 Sorodne duše, 21/21,
nanizanka 15.25 Svet divjih živali, poljud-
noznan.oddaja, 9/13 15.55 Gradovi, 3/13 16.25 Veliki dosežki slovenske
kirurgije, 6. del 16.55 SOVA, ponovitev sledi Upravnica, nanizanka, 1/6
18.45 Pasje poletje 19.25 Pasje mesto, nanizanka 19.55 Koeln: atletski miting, prenos
22.30 Trend, oddaja o modi in
vizualni POP kulturi 23.20 Novice iz sveta razvedrila 23.45 Zavrtimo stare kolute
m
TV |
10.00 Santa Barbara, nadaljevanka
11.00 Magnum, nanizanka 12.00 Pop kviz, ponovitev 12.30 2,4 otroka, nanizanka 13.00 Med prijatelji, ponovitev 14.00 David Copperfield, film 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu 17.00 Derrick, nanizanka 18.00 Santa Barbaral9.00
POP kviz 19.30 24 ur 20.00 VR 5, nanizanka 21.00 Highlander, nanizanka 22.00 Škorpijon, film 00.00 24 ur, ponovitev 00.30 POP 30, ponovitev
VTV
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 EPP/Vabimo k ogledu 09.50 SALTY, ponovitev 10.15 ISKANJA SILVA TERŠKA,
ponovitev 12.00 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 POLETNI MIŠ MAŠ, 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program:
RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SVET ŽIVALI: VODIČ ZA LETEČE SLADOKUSCE, dokumentarna oddaja 20.30 KUHARSKI NASVETI: RULADA IZ GOVEJIH FILEJEV 20.40 JE LAHKO TO
LJUBEZEN?, film 22.10 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
22.40 REGIONALNE NOVICE 22.45 HOROSKOP
SOBOTA, 17. avgusta
SLOVENIJA 1
09.40 Radovedni Taček 09.55 Jakec in čarobna lučka 10.05 Živalske pravljice - bela
labodka 10.20 Pod klobukom 10.50 Zgodbe iz školjke 11.20 Učimo se tujih jezikov 11.35 Pet tednov v balonu,
amer. film 12.20 Piranski glasbeni večer 13.00 Poročila 13.05 Lingo,tv igrica 15.10 Mesta sveta, 7/10 16.05 Reka upanja, 6/18 16.50 Ognjena moč, 13/15 17.20 Operacija strogo zaupno,
10/24 18.00 TV dnevniki 18.05 Alpejadran 18.35 Ozare 18.40 Hugo, tv igrica 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Osamljeni planet,
avstralska pustolovska serija, 3. del 21.10 Nil: reka bogov, 2/2 22.05 Turistična oddaja 22.30 TV dnevnik 3 22.40 Šport
23.00 Mc Callum, škotski film
00.15 SOVA:
sledi Večni sanjač, 8/25
SLOVENIJA 2
11.55 Trdnjavske igre, franc.
kviz, 3. del 13.15 Mostovi 13.45 Slovenski utrinki 14.15 Gospod in gospa Smith,
amer. film 15.45 Pustolovščine in odkritja,
dokum.serija, 2/26 16.15 Portorož: mednarodni
košarkarski turnir 17.45 Novo mesto: SP v
kolesarstvu za mladince 18.30 Karaoke
19.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
20.05 Golf, da te kap II., amer. film
21.40 Sobotna noč
TV
10.00 Highlander, nanizanka 11.00 VR. 5, nanizanka 12.00 Ninja želve, film 13.30 Grand prix magazin 14.00 Obraz tedna, ponovitev 14.30 David Copperfield,
ponovitev filma 16.30 Argument, ponovitev 17.00 Imamo jih radi 17.30 Beverly Hills 90210,
ponovitev nadaljevanke 18.30 Melrose Plače, ponovitev
nadaljevanke 19.30 24 ur
20.00 Povratni ogenj, film 22.00 Razprtije, nanizanka 23.30 Oblečena za umor, film 01.30 24 ur, ponovitev
VTV
09.30 POLETNI MIŠ MAŠ,
ponovitev 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 SVET ŽIVALI: VODIČ ZA LETEČE SLADOKUSCE, dokumentarna oddaja 11.00 KUHARSKI NASVETI: RULADA IZ GOVEJIH FILEJEV 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 Otroški program:
RISANKE 19.35 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 505. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.30 COUNTRY GLASBA 21.30 SPOPAD NA AVTOCESTI, film
23.00 HOROSKOP 23.05 TV IZLOŽBA 23.10 NAJ SPOT DNEVA
NEDELJA, 18. avgusta
SLOVENIJA 1
09.00 Delfi in prijatelji, 8/26 09.30 Sredi galaksije zavij levo 19.55 Nedeljska maša, prenos
iz Moravskih Toplic 11.00 Atlas človeškega telesa 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 15. revija MPZ Zagorje 13.05 Hugo, ponovitev tv igrice 13.00 Poročila 14.35 Karaoke, ponovitev 15.35 Nedeljska reportaža 16.05 Dlan v dlani 16.20 Poletje v školjki I.,
slovenski film 18.00 TV dnevniki 18.05 Po domače 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Igre brez meja 21.55 Martin Chuzzlewit, 6/6 22.55 TV dnevnik 3 23.05 Športni pregled 23.55 SOVA: sledi Upravnica, 2/6 00.50 V območju somraka
SLOVENIJA 2
10.15 Angleška glasbena
lestvica 11.05 Videošpon 11.50 V vrtincu 12.35 TOK TOK 13.20 Pasje poletje 14.00 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
14.30 Tekmovanje v kajakih,
posnetek iz Tacna 15.15 Motociklizem za VN
Češke, posnetek z Brna 16.15 Portorož: mednarodni
košarkarski turnir 17.45 Maribor: tenis - Slovenian
open (Ž), finale 19.15 SP v kolesarstvu za mladince, posnetek iz Novega mesta 20.05 National geographic, 8/20 21.00 Večerni gost 22.00 Woodstock, amer. film
ttt.JTA/' j
08.00	Pink Panter, risanka
08.30	Spidi in Gogi show
09.30	Prigode Ani in Nejčka Krpice, risana serija
10.00	Peter Pan, risana serija
10.30	Edera, nanizanka
11.30	Kuhajmo skupaj
12.00	Med prijatelji, oddaja o narodno-zabavni glasbi
13.00	Avtodrom, ponovitev
13.30	Povratni ogenj, ponovitev
16.00	Razprtije, ponovitev
17.00	Čudežna moč, film
18.30	Nove supermanove
dogodivščine
19.30	24 ur
20.00	Ogenj in dež, film
22.00	Na sever, nadaljevanka
23.00	Lov na lisico, film 01.00 24 ur, ponovitev
VTV
08.15 MLADI UPI, otroški zabavno-glasbeni program 08.40 POLETNI MIŠ MAŠ,
ponovitev 09.40 504. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program, ponovitev 10.05 GOST PONEDELJKOVE
ODDAJE DOBRO JUTRO 10.30 ŠPORTNI TOREK,
ponovitev 10.50 ŠPORTNI GOST Gost: JOŽE VOUHNIK, predstavitev mednarodnega rallya veternaov 11.10 GOST SREDINE ODDAJE
DOBRO JUTRO 11.40 505. VTV MAGAZIN, regionalni program 12.10 GOST PETKOVE ODDAJE
DOBRO JUTRO 12.35 COUNTRY GLASBA 13.15 PAHOR IN GOSTJE,
GOST: ROGER GOGALA 15.00 ISKANJA SILVA TERŠKA iz produkcije drugih televizij 16.00 VIDEO TOP 17,00 SVET ŽIVALI: VODIČ ZA LETEČE SLADOKUSCE 17.25 KUHARSKI NASVETI 17.35 GRENKA KRI 2, film 19.05 HOROSKOP
PONEDELJEK,
19. avgusta
SLOVENIJA 1
09.25	Arabela se vrača, 24/26
09.55	wsoodstock, ponovitev
filma
13.00	Poročila
13.05	Novice iz sveta razvedrila
14.40	Utrip
14.55	Zrcalo tedna
15.10	Forum
15.25	Nedeljska reportaža
15.55	Večerni gost
16.55	Dober dan, Koroška
17.25	Simpsonovi, 46/48
18.00	TV dnevniki
18.05	Radovedni Taček
18.20	Živalske pravljice
18.35	ABC-ITD, tv igrica
19.05	Risanka
19.15	Žrebanje3x3
19.30	TV dnevnik 2
20.05	Noro zaljubljena, 3/25
20.40	TV konferenca
21.30	Vojna z mafijo, dokum.
oddaja, 2/3
22.20	Včeraj, danes, jutri
22.30	TV dnevnik 3
22.50	Šport
23.00	Sova:
sledi	Upravnica, 3/6
23.50	Območje somraka, 49/62
00.15	Svet poroča
SLOVENIJA 2
11.10 Učimo se tujih jezikov,
angleščina 11.25 Turistična oddaja 11.40 Christy, 15/21 12.25 Osamljeni planet, kviz 13.15 Sobotna noč, ponovitev 15.15 Športni pregled 16.00 Mednarodno tekmovanje v kartingu, posnetek iz Portoroža 16.30 Noro zaljubljena, 2/25 17.00 S srcem in dušo, 3/4 17.50 SOVA, ponovitev sledi Upravnica, 2/6 18.40 Včeraj, danes, jutri 18.45 Veliki dosežki slovenske
kirurgije, 7. oddaja 19.15 Angleška glasbena lestvica
20.10 Kratke etude iz tv režije 21.00 Komedija zakonskega
življenja, drama 21.45 Zgodovina kitajska mesta, 5/13
22.35 Brane Rončel izza odra
i r* TV
10.00 Santa Barbara, nadaljevanka
11.00 Spidi in Gogi show,
ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Imamo jih radi, ponovitev 13.00 Čudežna moč, ponovitev filma
14.30 Kuhajmo skupaj,
ponovitev 15.00 Lois & Clark, ponovitev 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu,
nanizanka 17.00 Inšpektor
Derrick,nanizanka 18.00 Santa Barbara 19.00 POP kviz 19.30 24 ur 20.00 Lisice, film 22.00 Športna scena 22.30 Brisco County ml. 23.30 Magnum, nanizanka 00.30 24 ur, ponovitev 01.00 POP 30, ponovitev HOROSKOP
VTV
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 EPP Vabimo k ogledu 09.55 505.VTV MAGAZIN,
ponovitev 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program:
RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 Epp/VABIMO K OGLEDU 20.05 IZBRALA JE ŽIVLJENJE,
pogovor v studiu 21.05 REGIONALNE NOVICE 21.10 NAJ SPOT: KONCERT CAUGHT IN THE ACT 22.15 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA
TOREK, 20. avgusta
SLOVENIJA 1
11.05 Japonske pravljice 11.20 Grdi raček, lutkovna igrica
12.15 Pet tednov v balonu,
amer.film 13.00 Poročila 13.05 ABC - ITD igrica 15.20 Atlas človekovega telesa, 9/13
15.50 Komedija zakonskega
življenja, drama 16.35 Mostovi 17.05 Gimnazija strstih src, 20/26 18.00 TV dnevniki 18.05 Sredi galaksije zavij levo 18.30 Jakec in čarobna lučka 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Davov svet, 4/25 20.30 Dosje 21.20 Roka ročka 22.15 TV dnevnik 3 22.35 Šport 22.45 Sova sledi Upravnica, 4/6 23.35 Območje somraka, 50/62
SLOVENIJA 2
09.30 Kratke etude iz tv režije 10.20 Ognjena moč, 13/15 10.50 AlpeJadran 11.20 Igre brez meja 13.00 Svet brez min, posnetek
koncerta iz Ženeve 13.50 Philippines Madrigal
Singers, 3. oddaja 15.25 Trend, oddaja o modi 16.15 Analitična mehanika, 32/52
16.45 Davov svet, 3/25 17.10 Dr. Ouinnova, 10/18 17.55 SOVA, ponovitev sledi Upravnica, 3/6 18.40 Včeraj, danes, jutri 18.45 Veliki dosežki slovenske
kirurgije 19.15 Videošpon 20.05 S srcem in dušo, 4/4 21.00 Lee Ritenour in prijatelji,
jazz, 2. del 22.00 Kinoteka, Senca dvoma, amer. film
_ jV
10.00 Santa Barbara, nadaljevanka
11.00 Magnum, ponovitev
nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Prigode Ani in Nejčka
Krpice, ponovitev 13.00 Grdi raček, ponovitev
risane serije 13.30 Športna scena, ponovitev 14.00 Lisice, ponovitev filma 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu,
nanizanka 17.00 Inšpektor Derrick,
nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur
20.00 Chicago Hope, nanizanka 21.00 Acapulco H.F.A.T.,
nanizanka 22.00 Avtodrom, oddaja o
avtomobilizmu 22.30 Dosjeji X, nanizanka 23.30 Magnum, nanizanka 00.30 24 ur, ponovitev 01.00 POP 30, ponovitev
VTV
09.30 IZBRALA JE ŽIVLJENJE,
ponovitev 10.30 EPP /Vabimo k ogledu 10.35 NAJ SPOT, ponovitev KONCERT CAUGHT IN THE ACT
12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MINI 5, otroška glasbena
lestvica 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP /VABIMO K OGLEDU 20.05 506. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.10 HOROSKOP 21.15 TV IZLOŽBA 21.20 NAJ SPOT DNEVA 21.25 VIDEOSTRANI do 24.00
SREDA, 21. avgusta
SLOVENIJA 1
10.30 Mladi Picasso, 8/8 10.50 Roka ročka 11.40 National geographic, 8/20 12.30 15. revija MPZ Zagorje Ž96
13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 15.30 Dlan v dlani 15.45 Dosje 16.35 Ljudje in zemlja 17.05 Gimnazija strtih src, 21/26 18.00 TV dnevniki 18.05 Pod klobukom 18.35 Kolo sreče 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Erikini cilji, 10/12 20.35 Kotch, amer. film 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 Sova: sledi Upravnica, 5/6 23.50 V bran, 6/8 00.40 V območju somraka, 51/62
SLOVENIJA 2
15.00 Lee Ritenour in prijatelji,
jazz, 2. del 16.00 Poletje v školjki I.,
slovenski film 17.25 Erikini cilji, 9/12 17.55 SOVA: ponovitev sledi Upravnica, 4/6 18.40 Včeraj, danes, jutri 18.45 Veliki dosežki slovenske
kirurgije 19.15 V vrtincu 20.05 Šport: nogometne tekme predtekmovanja evropskih pokalov 22.30 Mesečeva princesa, balet 23.40 Koncert orkestra
Mariborske filharmonije

10.00 Santa Barbara, nadaljevanka
11.00 Magnum, ponovitev
nanizanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Avtodrom, ponovitev 13.00 Kuhajmo skupaj,
ponovitev 13.30 Acapulco H.E.A.T.,
ponovitev nanizanke 14.30 Chicago Hope, ponovitev
nanizanke 15.30 ITC MAGAZIN 16.00 POP 30 16.30 V družinskem krogu,
nanizanka 17.00 Inšpektor Derrick,
nanizanka 18.00 Santa Barbara, nadaljevanka 19.00 POP kviz 19.30 24 ur
20.00 Riba po imenu Vanda, film
22.00 Obraz tedna 22.30 Dosjeji X, nanizanka 23.30 Magnum, nanizanka 00.30 24 ur, ponovitev 01.00 POP 30, ponovitev
VTV
09.00 DOBROi JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.30 506. VTV MAGAZIN,
ponovitev 09.50 EPP / Vabimo k ogledu 09.55 ŠPORTNI TOREK,
ponovitev 10.15 ŠPORTNI GOST,
ponovitev 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program:
RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 RADIO FM, 8. del,
ponovitev nanizanke 20.30 VIDEO TOP 21.30 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI do 24.00
14. avgusta 1996
MODRO KRONIKA
96AŠ i as 13
Na pločniku parkiran kombi
Malo pred deseto uro dopoldne, 7. avgusta letos se je pripetila prometna nesreča na Kidričevi cesti v Velenju. 66-letni Stanislav L. iz Škal je hodil po pločniku ob Kidričevi cesti. Ko je nameraval prečkati cestišče, mu je preglednost zakrival na pločniku parkiran kombi, ki ga je tam pustil 27-letni Boris Ž. iz Studenc. Cestišče je prečkal v trenutku, ko je po njem pripeljal voznik osebnega avtomobila 33-letni Roman R. iz Raven na Koroškem. Pešec je padel po cestišču in se pri tem hudo telesno poškodoval. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Onesnažena Paka
Zgodaj zjutraj, 7. avgusta letos so občani Šoštanja opazili, da je reka Paka močno onesnažena in da plavajo po njej poginule ribe. Stanje so si ogledali policisti in pristojni inšpektorji, ki so ugotovili, da je reka onesnažena od Termoelektrarne Šoštanj do izliva v Savinjo. Kaj je povzročilo močno onesnaženost ugotavljajo z analizo vzorcev vode in poginulih rib. Prve ugotovitve pa kažejo, da je onesnaženje povzročila voda, ki je pritekla iz posebnega zajetja elektrarne. Škoda, kije nedvomno velika, prav tako še ni ocenjena.
V škalskem jezeru žensko truplo
Ribič Boris V. je v sredo, 7. avgusta zjutraj, ko je lovil ribe, opazil v vodi žensko truplo. Policisti in zdravnica so kasneje ugotovili, daje pokojnica 43-letna Marjana K. iz Velenja, ki je ponoči odšla od doma. Kaj jo je vodilo v vodo, nesreča, ali pa si je takšno smrt zaželela sama, še ni znano.
Vlom v trgovino Keros
jasnjen način prišel v trgovino Keros v Pesju , prebrskal pisano in odnesel za okoli 280 tisočakov denarja in vrednostnih papirjev.
Pustošil na tenis igrišču
8. avgusta je nekdo na teniškem igrišču AS ob Šaleški cesti v Velenju vlomil v omarico ob brunarici. Ukradel je videorekorder in kamero in s tem oškodoval Matjaža K. za 110 tisočakov.
Ukradel daljnogled
V	času med 9. in 10. uro je doslej še neznani storilec iz odklenjenega osebnega avtomobila Milana P., parkiranega na Jenkovi cesti v Velenju, odnesel daljnogled vreden okoli 120 tisočakov.
Trčila voznika kolesa z motorjem
V	petek zvečer se je peljal voznik kolesa z motorjem Iztok B. iz Plešivca po lokalni cesti v Ravnah pri Šoštanju. Veijetno je vozil prehitro in je zaradi tega padel po cestišču. Takrat je za njim pripeljal prav tako voznik kolesa z motorjem Andrej Š. iz Velenja, kije zadel Iztoka in ga lažje telesno poškodoval.
Avto je obstal na strehi
V	petek, 9. avgusta letos je peljala voznica osebnega avtomobila Majda D. iz Slatin po Šaleški magistrali. Verjetno je bila prehitra vožnja vzrok, da je zapeljala s ceste, trčila v breg , od koder se je vozilo odbilo nazaj na cesto, kjer je obležalo na trehi. Voznica se je pri tem lažje telesno poškodovala.
Spor je prerasel v pretep
Na Goriški cesti v Velenju sta se 10. avgusta ponoči hudo sprla Bojan O. in Stanislava S., ki živita v izvenzakonski skupnosti. Prepir je prerasel v pretep, ki je bil tako hud, da so morali posredovati policisti, ki pa bodo seveda napisali prijavo sodniku za prekrške.
Polulal se je v umivalnik
morajo ukvarjati policisti. Prejšnji torek popoldne so morali na primer v bife na Ulici Simona Blatnika v Velenju, kjer seje Ramiz R. iz Topolšice polulal kar v mivalnik. Ko so mu zaposleni skušali dopovedati, da to ne sme, jih je začel pretepati. Morda ga bo primernega vedenja naučil sodnik za prekrške.
Mirna Noč ob jezeru
Velenjski policisti so se na Noč ob jezeru dobro pripravili in imeli tam tudi redno patruljo, ki pa na srečo ni imela veliko dela. Prireditev je kljub temu, daje bila množično obiskana, minila brez nemirov.
SKA POSTAJ
gp) pp
OZIRJE
,. ■ gjj&Ju:
Izginila redovna frančiškanska obleka
V	četrtek, 8. avgusta med 12. in 13.45 uro je iz župnijskega urada Bočna pri Mozirju izginila redovna frančiškanska obleka s kapuco in žepni nož, vredna okoli 40 tisočakov.
Vlom v vikend
V	času med torkom in petkom, prejšnji teden je nekdo vlomil v vikend last Janeza K. iz Celja v neposredni bližini Savinjskega gaja. Prostore je razmetal, očitno pa ni našel nič takega kar bi ga zanimalo.
registrske številke CE 50-24N, last Enesa D. Vsi, ki bi vedeli karkoli o ukradenem vozilu naj pokličejo telefon 92.
Utripala je rumena luč
6. avgusta malo po polnoči se je pripetila v križišču magistralne in lokalne ceste za Ložnico huda prometna nesreča. Iz smeri Žalca je proti Ložnici z osebnim avtomobilom pripeljala dvajsetletna Hanka Š. iz Gotovelj. V križišče je zapeljala, ko je na semaforju utripala rumena luč in to v trenutku, ko je po magistralni cesti iz smeri Aije vasi pripeljal voznik osebnega avtomobila, dvaintridesetletni Alfred Č. iz Žalca. Trčenje je bilo silovito, pri tem pa se je voznica hudo telesno poškodovala.
Izginil telefax...
V času med 2. in 5. avgustom je neznanec iz poslovnih prostorov podjetja Inntal odnesel telefax, TV sprejemnik, videopIayer, fotokopirni stroj, 4 osebne računalnike, tiskalnih in tri telefonsko aparate in naredil s tem za milijon tolarjev škode.
V noči iz 7. na 8. avgust je neznanec na še nepo- Včasih je kar smešno s čim vse in s kom se
Ukraden Golf
V ponedeljek zjutraj je izginil izpred stanovanjskega bloka v Šempetru W Golf CL, bele barve,
Z gradbišča odpeljal agra-gat
V noči na 8. avgusta je doslej še neznani storilec z gradbišča na magistralni cesti Brezno - Ožbalt v Javiku, odpeljal pnevmatski avto agregat.
Lovce oškodoval za 200 tisočakov
Prav tako v noči na 8. avgust je neznanec vlomil na strelišče Žančani v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, kjer je naredil tamkajšnji lovski družini za 200 tisočakov škode.

* bela tehnika (štedilniki, hladilniki, pralni stroji...)
*	TV aparati
*	glasbeni stolpi
*	CD player-ji
*	in še in še...
NEVERJETNO UGODNI PLAČILNI POGOJI:
NOVO - NOVO - NOVO
- 8 OBROKOV BREZ OBRESTI
VROČA PONUDBA
glasbeni stolpi UNIVERSUM in kamere S0NY celo na 12 obrokov brez obresti!!!
VLJUDNO VABLJENI !
MAmagE«
Kidričeva 57, 63320 velenje, tel.,fax: 063/852-429, 863-530
1.	AKCIJA: PORTOROŽ
6 - dnevni program zajema polne penzione v hotelih Slovenija in Riviera, avtobusni prevoz, kopanje v bazenih z ogrevano morsko vodo, avtobusni izlet na kmečki turizem, ogled Postojnske jame, bogat animacijski program; vse to za samo 33.000 SIT, ZA UPOKOJENCE SAMO 29. 800 SIT
2.	akcija: UMAG
četrtek 12.9. do nedelje 15.9.96; organiziran program v turističnem naselju Stella Maris / najem apartmaja za 4 osebe že od 150 DEM dalje / ali v Katoru z namestitvijo v hotelih za 174 DEM - polni penzion.	-	,
MOŽNOST PLAČILA NA TRI OBROKE
DEL. ČAS.: OD PETKA - S0D0TE : OD 8. DO 23. DRE, 08 NEDELJAH 00 15. DO 23. DRE
SREČO LAHKO PREIZKUSITE
TUDI NA:
-	MAGICH CARDU
-	BONUSU 5X5
-	SADJU
- JOLY CARDU
mSOmm
Simona Blatnika 11
(1. nadstropje Interevrope) Tel. 063/854-973, 854-967
Ceste na Celjskem terjale 32 žrtev
Policisti na Celjskem so v prvi polovici letošnjega leta obravnavali 2764 prometih nesreč, kar je za odstotek več kot lani. V 28 prometnih nesrečah je umrlo 32 oseb, dve več kot lani v istem času. V 438 nesrečah je 140 udeležencev utrpelo hude in 480 lažje telesne poškodbe, 2298 nesreč pa se je končalo z gmotno škodo.
Stanje v prometu se je v primerjavi z lanskim letom najbolj poslabšalo na območju Policijske postaje Celje, medtem ko so bile razmere, če upoštevajo število nesreč in posledice, najbolj ugodne na območju Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, kjer nesreč s smrtnim izidom ni bilo, število telesno poškodovanih pa je za 31 odstotkov manjše kot lani v enakem času.	mkp
Poleteti s helikopterjem
Ena od letošnjih atrakcij prireditve Noč ob jezeru je bil tudi polet s helikoptejem. Polete je opravljalo podjetje LF - AIR - CONDITION d.o.o. iz Žiri. Franc Likovič, direktor podjetja, se s to dejavnostjo ukvarja od leta 1993, poleg komercialnih prevozov pa omogoča tudi posojo in prodajo Enstrom helikopterjev, v podjetju vodijo pilotsko šolo pa tudi servisiranje.
S
iS
d«
KAVA BAR
DRAGA
V.
KARDELJEV TRG 1 VELENJE
NAJNOVEJŠI IGRALNI AVTOMATI NAJBOLJŠI PROGRAMI Z 90 % IZPLAČILOM PRIJETEN AMBIENT
14 MS CAS
OBVESCEVALEC, KRIŽANKA
14. avgusta 1996

TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki Pirešici)
Telefon/fax:: 063/728-080
POSEBNO UGODNA PONUDBA
MOKA T500 25/1 KG	54,90	SIRUP 31	629,90
SLADKOR 50/1 KG	103,90	RADENSKA ZABOJ	699,90
OLJE 12/1 L	149,90	PIVO ZABOJ	2.499,00
VEGETA 1 KG	899,90	VRTALNIKVIBR. 558 A	10.990,00
TESTENINE 1/2 KG	84,90	KOSILNICA GT 32. NA LAKS 38.990,00	
PAMPERS PLENICE	1.699,90	HLADILNA TORBA 25 L	2.229,00
PERSIL 2,4 KG	599,00	KOMPOT BRESKOV1/1	149,90
VVEISSER RIESSE 3,6 KG	715,00	KOMPOT ANANAS 1/1	134,90
MEHČALEC 4 I	369,00	ZVEZEK A4	119,90
PRIL1/2 I	199,90	ZVEZEK A5	65,00
NA ZALOGI PO UGODNIH CENAH TRAKTORSKE GUME, MOTORNO OUE, VSE VRSTE KRMIL IN ŽIVINSKE KRME. ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, BLAGO PA LAHKO NAROČITE PO TELEFONU!
KDOR VARČUJE, V KOŠARICI KUPUJE.
NAGRADNA KRIŽANKA
PENZIONA GOSTIŠČE RAJ H & TAJCI URBAN - PRALNO ČISTILNI SERVIS
TEL. 063 / 854 - 993 & MOB.: 0609 / 642 - 013 PARTIZANSKA 1, VELENJE '
Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke GOSTIŠČA RAJH & TAKSI URBAN. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 26. avgusta 1996 na naslov: NAŠ ČAS d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom" KRIŽANKA GOSTIŠČA RAJH & TAXI URBAN
Izžrebali bomo štiri nagrade:
1.	nagrada: večerja za dve osebi v znesku 2.500 SIT
2.	nagrada: zunanje in notranje čiščenje avtomobila
3.	nagrada: brezplačen prevoz do 10 km s TAKI URBANOM
4.	nagrada: dve sadni kupi
...KINO
DOM KULTURE VELENJE
Ponedeljek, 19. 8. ob 20. uri
UJETNIKA - erotični triler
Režija: Angela Pope
Vloge: Julia Ormond, Tim Roth...
Rachel je zobozdravnica, ki potem, ko se ji sesuje zakon s Simonom, dvakrat tedensko opravlja svoje delo v strogo varovanem zaporu. Tu pa spozna zapornika, s katerim se čustveno zaplete.
Razmerje skrivata, vendar ne dovolj pazljivo. Zapornik, ki tihotapi mamila v zapor, ji namreč postavi pogoj, da pretihotapi mamila ali pa bo njunega razmerja ter njenega življenja konec.
Naslednji filmi: Izvirni strah, Tajni agent 000, Čenče, Eraser, Bilko Debilko, Pozabi Pariz.
Rezervacije vstopnic: vsak delovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14. ure.
J ■ 107,8 MHz FM 8
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE "ELKROJ"
objavljene v tedniku Naš čas 25. julija, št. 28/96 Pravilno geslo: CARIER NAJBOLJŠE HLAČE V SLOVENIJI
1.	nagrada (moške hlače FORMULA EL - po izbiri): Šmon Peter st., Topolšica 47, Topolšica	>■
2.	nagrada (ženske hlače - po izbiri): Kovač Urška, Aškerčeva 16, Šoštanj
3.	nagrada (otroške hlače - po izbiri): Pirh Fanika, Arnače 36, Velenje ČESTITAMO!
It AIIIII TELEI JE
ČETRTEK, 15. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 7.45 Na današnji dan; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.30 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 16. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x 12 umazanih -vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 17. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 18. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 19. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomotohercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 20. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 21. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45-Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbena oddaja; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;

KRALJ IZRAELA IN JUDEJE, DAVIDOV SIN, KI VELJA ZA MODREGA VLADARJA
DELOVNO PODROČJE ZADETEK PRI NOGOMETU
ZDRAVILNA RASTLINA IZ DRUŽINE ČRNOBI-NOVK, IZ KATERE PRIDOBIVAJO DIGITALIN
SLOV. IGRALKA (VERA ERŽEN...)
NAPAD, NASKOK
SLOV. PISA-TEUFRANI
PLAČILNO SREDSTVO
VDENARJU IZRAŽENA PORABA ČESA
GRŠKI BOG VOJNE
ANDREJ STOJAN
SPAN.TENI-SAČ(CARL0)
HRVAŠKI IGRALEC
GLASBENICA, KI IGRANA OBOO
VOJAŠKI POHOD
RIM.BOGI-NJAJEZE
AM. FILM. IGRALEC
OSKAR KOGOJ
11
SOSEDNJA DRŽAVA
PREBIVALEC ČIČARIJE
STEVNIK, BESEDA, KI ZAZNAMUJE ŠTEVILO
Al
AVTOR KRIŽANKE R.NOČ
LOVRENC ARNIČ
OTOČEK V PRESP.JEZ.
G0ETHEJE-VA MATI
1 ■ -■
.SENCA V SRCU-
REKAV PREKMURJU
ŽIVALSKA HRANA
MLEČNI NAPITEK
MIŠIČNA CEV ZA KRI
PREDEL VELENJA OBJEZERU
STARORIM. NARAVOSLOVEC
TRENJE
POKLON, DARILO
ZAMAKNJENOST, ZANOS
RAK DESETE-RONOŽEC, KI RAD TEČE BOČNO
NAJDALJŠA FRANC. REKA (NAŠA PISAVA)
ATENTATOR, NARADAČ
1G
M
DELAVKAV TOČILNICI
NAJSLABSA ŠOL OCENA
NORDIJSKI BOGOVI
ZLITINA ZA ZVONOVE
OSKAR URŠIČ
KRLEŽEVA DRAMA
GEOM. TELO, KUBUS
RIM. HIŠNO BOŽANSTVO
PTIC SEVERNIH MORIJ
TIBETAN. GOVEDO
SL. KNJIŽEV-NILROTAR
15
PEVKA PRODNIK
ROPARSKA
RIBICA JUŽNOAM. SLAD. VODA
10
UDELEZEN-Cl SVATBE ANDREJ RAZINGER
11
ZUPAN POD FRANCOZI
NAUKO RAVNOVESJU
TIP FIATO-VEGA AVTOMOBILA
MO
VODJARAZ-BOJNIKOV IZ 1001 NOČI
»B
RISTO SAVIN
KARLI ARHAR
SINOV SINKO
OZKE, POOBLANE DESKE
EMIL ADAMIČ
ODMAKNJEN KRAJ
23
PREBIVALEC ATIKE
ODLIČEN UUBUAN. IGRALEC
NAMEN, ZVIJAČA NAKLEP
REC, PREDMET
ŽABJA NOGA
ELEKTR. MORSKA RIBA
SUROVINA ZA BARVE
URADNA PRISTOJBINA
ZVOK Z DOLOČENO VIŠINO
18
FIZIKALNA ENOTA ZAŠILO
KRADU1-VEC, ZMIKAVT
2.'+
GLASBENA VAJA
20
ZLATNIK
jakutsk^
SIBIRIJA
REKA, KI TEČE SKOZI CAM-BRIDGE
19
FR.SKLADATELJ FILM. GLASBE (FRANCIS)
REKAV
ČRNI GORI, SOTOČNI-CA DRINE
ARKADA
SOD. SLOV. FILOZOF (VEUKO)
ORIENT. DOM. SUKNO
RAJKO LOTRIC
m
NEVARNA JUTRANJA PADAVINA
14-
\	2	3	k	' 5 i i i	G	7	6	9	10 iH i l	1Ž.	15		15 |16 i i	M	18	19	20 j M i i	n	25	2.4-
14. avgusta 1996
KilS CAS 15
MALI OGLASI
GIBANJE PREBIVALSTVA
PEČ NA TRDA GORIVA, novo, nerabljeno, znamke Gorenje, kurišče desno in šivalni stroj "Bagat višnja", malo rabljen, prodam. Informacije po telefonu 063/893-102.
SURF VEPLAS 125 I z jadrom 5,5 m2 trapez, jadro 7UP 6,6 m2 z dvema kemberjema, ugodno prodam. Tel. 063/859-140. R-4 GTL, letnik 1986, 113.000 km, rdeč, prodam. Tel. 857-927, 851-226.
ZASTAVO 750, vozno, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 0602/55-872.
INŠTRUKCIJE IZ MATEMATIKE
zelo uspešne, za osnovne in srednje šole, nudim. Tel. 063/893-141.
KLEPARSTVO, LIČARSTVO, VLEKA, Avto Igor Trebeliško, obvešča cenjene stranke, da jih lahko pokličejo na novo tel. št.: 853-711.
DELAVNICO NA KOROŠKI CESTI oddam v najem,Tel. 853-048 do 8. ure zjutraj ali po 20. uri
zvečer.
STISKALNICO IN MLIN za sadje, Zastavo 126 P ter Golf CL turbo TD, letnik91 .prodam.Tel. 882-442.
MOTOR TORI, skoraj nov, ugodno prodam. Tel. 063/852-902 po 20. uri.
KOMBI, PODALJŠAN, POVIŠAN
"IVECO", nosilnost 1700 kg, registriran celo leto, opremljen z mo-bitelom, prodam. Cena 950.000 SIT. Tel. 861-477 ali 0609/627-362.
DVE PISALNI MIZI Z REGALOM
prodam. Skupaj ali posamezno. Tel. 857-278 ali 778-352. FRIZERSKI SALON opremljen, v centru Velenja, damo v najem. Pogoj odkup inventarja. Tel. 861-477.
ZIDARSKA DELA nudimo. Tel. 885-144.
HIŠO, VELIKO cca 300 m2, na
sončni strani Gorice v Velenju, v celoti opremljeno s skandinavskim pohištvom, ugodno, po znižani ceni prodam. Ogled in in-
vinslor
Maloprodaja
SRC SELO
tel.: 063/852-781, 853-250
V SPC Selo Vam iz lastnih zalog nudimo NAJCENEJŠE, NAJKVALITETNEJŠE, Z NAJKRAJŠIMI ROKI V SLOVENIJI: strešna okna, strešne line, podstrešne stopnice, ves osnovni gradbeni, voodovodni in toplovodni inštalacijski material, kritine, keramiko, parkete, pluto, skratka VSE kar potrebujete za gradnjo!
	
NEKAJ PRIMEROV:	■f «•'v^:
1. cement	640,00
2. lamelni parket-hrast	1.661,00
3. steklene prizme	285,00
4. strešna kritina Eurovel /m2	891,00 1
5. žičniki	117,00
6. žarnice 60 W	46,00
7 kotne letve - hrast	150,00
8. in še in še...	Ife^iJill
*	Možnost plačila s karticami Visa, Activa ali na več čekov.
*	Gotovinski popusti!
*	Omogočamo Vam tudi prevoz!
*	Obiščite nas ali pokličite in se prepričajte, da smo resnično NAJ-NAJ!
formacije po tel. 854-669. BRAKO PRIKOLICI, dve gumi Michelin 165 70 13 in hladilnik 710 prodam. Tel. 854-783. MASIVNO BOROVO KREDENCO ter stilno pohištvo: ležišče (tro-dvo-enosed), tabore, mizico, šank s tremi stoli in masivno mizo s šestimi stoli prodam. Tel. 063/862-180.
GRADBENO PARCELO v Mozirju prodam. Tel. 832-756. UČBENIKE ZA 7. RAZRED osnovne šole, lepo ohranjene, poceni prodam. Tel. 852-996. TELICO SIMENTALKO 190 kg prodam. Tel. 778-523. BUKOVA DRVA suha, 8 m3, prodam. Tel. 854-343. VIKEND ALI HIŠO na relaciji Zavodnje - Šentvid kupim. Tel. 881-056.
KNJIGE ZA 5. RAZRED osnovne šole ugodno prodam. Tel. 856-551.
ZANIMIVO GRADBENO PARCE-
LO v Mozirju prodam. Tel.: 850-005.
MARIJA SPEGEL Z MUTE
sporoča, da bo v nedeljo, 18. avgusta prodajala mlade rjave kokoši nesnice, stare 6 mesecev, od 8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. Tel. 0602/61-202.
VLOŽITE CERTIFIKAT in dobite nagrado: mlinček, likalnik ali radio. Možnost kredita. Tel. 062/631-164 ali 062/221-106 po 16. uri.
ZARADI SELITVE prodamo kuhinjo in spalnico. Tel.: dopold-na 892-120 int. 17. ZAMRZOVALNO SKRINJO (250 I do 4001),rabljeno, kupim. Tel.: 894-071.
ZASTAVO 101,1. 86, (cena po dogovoru) in hišo v okolici Maribora prodam, tel.: 858-454.
POGREBNE STORITVE
fii
USAR
Telefon: 063 / 858-226 Mobitel: 0609/636 939
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
S ^	* ,. f,
Telefon: 063/858-226 Mobitel: 0609/636 939
PREVIJANJE ELEKTRO MOTORJEV, TRANSFORMATORJEV IN TULJ4V!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
lEMMG POOBLAŠ<!EMTRGOVEC ZA VOZILA SEAT
Šmartno 36 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu TEL 8 FAX: 0602/53-683 AVT0TEL: 0609 611-S36
lompiel
Model
Letnik Prev. Km
ZASTAVA 101	87	93.000
SUZUKI VITARA	89 64.000
CITROEN XM DIESEL(klima) 90	170.000
ŠKODA FELICIA LXI	95	34.900
RENAULT 21	87	131.000
HYUNDAIPONY	90	147.200
ALFA ROMEO 33/1,3	90	47.800
ZASTAVA YUG0 45 - REG.	90 52.000
Cena
3.300 DEM 16.200 DEM 15.000 DEM 13.400 DEM 9.000 DEM 9.500 DEM 13.000 DEM 3.100 DEM
RS.C. PRAPROTNIK d.o.o.
Šaleška 15, Velenje, Tel.: 063 / 861 - 570 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZU ŠKODA!
Volkswagen Group
MOŽNOST NAKUPA NA UGODNI KREDIT ALI LEASING! Model	Letnik Prev. Km Cena
YUGO 55....................................89.............84.000.....264.100 sit
ŠKODA FORMAN	94 28.000 1.039.500 SIT
MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT DO 5 LET!
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast, } ^ H	stari oče in pradedek
IVAN TERCE
8.2.1917 - 5.8.1996
Iskreno se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili k poslednjemu počitku. Hvala govorniku in duhovniku za iskrene besede ter sosedom za iskreno pomoč.
Žalujoči vsi njegovi
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN MOZIRJE
LJUBIJA121, TEL.: 831-109
OBIŠČITE BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO ŠIVALNIH STROJEV, GASILNIH APARATOV, PLINSKIH GORILNIKOV, ZAŠČITNIH OBLAČIL, GUMBOV, TER VES PRIBOR ZA ŠIVANJE.
DEL. ČAS: VSAK DAN OD 13.-18. URE. VLJUDNO VABUENI!
Upravna enota Velenje
Poroke:
Anita Sejdinovič, Vleneje, Tomšičeva c.št. 17 in Vlado Jovanovič, Velenje, Stantetova ul.št. 14; Ružica Markovič, Velenje, Kardeljev trg št. 2 in Juraj Dominkovič, Velenje, Goriška c.št. 39; Ljubica Martinovič, Straža št. 24,
Republika BiH in Ivan Kovše, Velenje, Kersnikova c.št. 5. Smrti:
Danica Hriberšek, roj. 1929, Lokrovec št. 42, Celje; Marijana Krajnc, roj. 1953, Velenje, Šalek št. 86; Alojz Pučko, roj. 1933, Šoštanj, Cankarjeva c.št. 19; Roza Kumer, roj. 1912, Velenje, CestavBevčešt. 37.
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA
NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 5. avgusta do 11. avgusta 1996 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
SOO 700 600 500 400 300 200 100
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VEUKIVRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G.
|»5.«. ■».». DT.I. ■».». ■».«. niO.». ■11.».|
MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki:
Četrtek, 15. avgusta -
dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Slavič in dr. Kočevar
Petek, 16. avgusta -
dnevni dežurni dr.Mijin, nočni dr. Urbane in dr. Grošelj
Soboto, 17. avgusta in nedeljo 18. avgusta -
dežurni dr. Stupar in dr.
Kozorog
Ponedeljek, 19. avgusta -
dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dr. Grošelj in dr. Mijin Torek, 20. avgusta - dnevni dežurni dr. Ramšak, nočni dr. Slavič in dr. V.Renko Sredo, 21. avgusta -dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič
Zobozdravniki:
V	četrtek, 15. avgusta - dr.
Zora Koharovič -Pavlovičv dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure.
V	nedeljo, 18. avgusta -
dr. Miroslav Pavlovič v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure.
Lekarna v Velenju:
Dežurna služba je organizirana neprekinjeno.
Od 16. avgusta do 23. avgusta - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, Velenje, mobitel 0609/633-677.
POGREBNA SLUŽBA MORANA
TEL.: 063 / 720 - 003, 720 - 660
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10.
Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 130 SIT, trimesečna naročnina 1430 SIT, polletna naročnina 2860, letna naročnina 5200 SIT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in Davni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in rač. prelom: STUDIO MREŽA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor
Nenaročenlh fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št 3, za katere se plačuje 5% prometni davek._


Končano svetovno prvenstvo Naviga 96
Svetovni prvaki so postali v Velenju
Končano je prvo uradno svetovno prvenstvo v Mestni občini Velenje - 10. svetovno prvenstvo NAVIGA 96. Končane so tekme modelarjev, njihovih radijsko vodenih modelov, podeljena priznanja, Francozom je bila predana uradna zastava prvenstva, končane so predstavitve naših turističnih zmogljivosti, končan je torej teden dni brnenja modelov in ves vrvež okoli tega. Splošen vtis je, da je
prireditev
S inavezani stiki, I !	ki zagotavljajo
p '	\	' *fl drugo leto.
*	\	Hudarin,
Wk prišla delegacija iz Nemčije in v soboto smo tudi podpisali protokol in prevzeli organizacijo novega svetovnega prvenstva
Uradno zastavo Navige so ob sklepni prireditvi v Beli dvorani Velenjčani predali Francozom, organizatorjem 11.
Navige (foto: leši).
v elektro modelih, ki bo že naslednje leto, julija."
Delo je bilo zastavljeno projektno, vsakdo je izpolnil zastavljeno in organizatorji so mnenja, da je to vodilo, ki tudi sicer prinaša najboljše rezultate. Dokaz bi naj bil tudi v številnih čestitkah vseh
udeležencev in njihovih zagotovitvah, da je bilo letošnje prvenstvo najbolje organizirano doslej. Svoje mnenje imajo tudi strokovnjaki, ki vodijo slovenski turizem, in tudi ti so so potrdili, da je projekt Naviga zanimiv in koristen. Konec koncev se je to pokazalo tudi v Beli dvorani, kjer je bila postavljena stojnica Centra za promocijo turizma. V tem projektu so ponudili možnost
Med Navigo je Velenje in prireditelje obiskal tudi kitajski veleposlanik v Sloveniji Tang Ying (drugi z leve) (foto: vos)
Dr. Milan Medved, predsednik organizacijskega odh predaja sliko županu Mestne občine Velenje Sreč Mehu z namenom, naj bo slika na vidnem mestu v sp na prvo uradno svetovno prvenstvo v občini Velenje. S//koJ so organizatorji Navige občini Velenje podelili ob prilc tnem sprejemu vseh delegacij udeležencev prvenstva| pri županu v mestni hiši. (foto:leši).
promocije tudi ostalim turističnim središčem in kar nekaj se jih je odzvalo (Maribor se je npr. predstavljal s ponudbo vin).
700 udeležencev je tako zapustilo Velenje. Z njihovim odhodom se je več ali manj spraznil tudi velenjski avtokamp ob jezeru, 1 je v teh dneh doživel neverjeten obisk. In prav takšen ali večji bo obisk tudi prihodnje leto. In tudi drugo bodo v Velenju nekateri postali svetovni prvaki.
■ ao
Sprejem za dvakratne e v r o p s ke ^ p r v a k i n|e
Izjemnost neke teniške generacij
Teniška zveza Slovenije in Šaleški teniški klub sta minuli petek v restavraciji Jezero v Velenju pripravila novinarsko konferenco. Na njej so skupno obeležili dva pomembna dogodka, kot je za začetek poudaril predsednik ŠTK Velenje Franc Avberšek. Prvi je bil zmagovita vrnitev slovenske teniške reprezentance deklet do 16 let z evropskega prvenstva v Švici, drugi pa skorajšnji odhod najboljše Slovenke Katarine Srebotnik v Združene države Amerike na teniško akademijo na Floridi.
Franc Avberšek se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako velikim in zaporednim uspehom v evropskem in svetovnem merilu in nazdravil dosedanjim in bodočim uspehom Katarine Srebotnik, Petre Rampre, Maje Matevžič in vseh ostalih deklet, ki jih izjemno vodita trener Jure Bukovec in posebej zvezna kapetanka Mima Jaušovec.
Predsednik TZS Goran Ivkovič je poudaril izjemnost neke teniške generacije, kakršne Slovenija gotovo še ni imela, prav tako izjemnost ekipe, ki se je z evropskega
ekipnega prvenstva do 16 let v švicarskem Leysinu vrnila z	zlato
medaljo. "V Sloveniji se ne
zgodi pogosto, da kdo postane evropski prvak dve leti zapored. Tako izreden podvig je uspel izjemno nadarjeni generaciji, v katero vsi verjamemo, cenimo tudi hrabrost Katarine Srebotnik, ki se je odločila za pot v svet, in mislim, da je ta odločitev izredno pozitivna. Samo takšni uspehi bodo dvig-
Predsednik Šaleškega teniškega kluba mag. Franc Avberšek je skupaj z drugimi nazdravil zlati generaciji
nili ugled tenisa v slovenski Zlasti zato, ker so izredne oseb-
Na Katarinine uspehe so zelo ponosni tudi na velenjski obrtni zbornici. V torek so ji v svojih prostorih izročili priložnostno darilo, ki ga bo gotovo takoj uporabila
javnosti," je med drugim dejal Goran Ivkovič in dodal,, da uspeh mladih deklet v evropskih in svetovnih arenah napoveduje svetlejše čase slovenskega ženskega tenisa.
Proslavljena Mima Jaušovec, ki dekleta nadvse uspešno vodi, je dejala: "Uspeh sem po tihem pričakovala, vendar svojih upanj in želja dekletom na glas nisem povedala. Toe je rezultat velike volje in pripravljenosti, saj igralkam tudi sedem ur treninga dnevno ni nikoli odveč. To je izredno strma pot v svetovni tenis, običajno zelo krut prehod iz kategorije do 14 v kategorijo do 16 let so dekleta izredno dobro prestala. Tako gladke zmage ni nihče pričakoval, čeprav svet pozna njihovo vrednost. Moramo jim omogočiti napredek in prepričana sem, da bomo imeli predstavnice na olimpijskih igrah v Sidneyu.
nosti," je sipala pohvale Mima Jaušovec, ki ima za vzpon teh in drugih slovenskih igralk nedvomno veliko zaslug. "Rezultat je odličen, igra pa bi lahko bila še nekoliko boljša," je dekleta "pohvalil" trener Jure Bukovec in dejal, "da igrajo najboljše, kadar je najtežje, za še boljše dosežke pa bo morala bolj pomagati zveza, takrat bodo uspehi izredni."
Katarina Srebotnik bo torej jutri, v četrtek, z očetom za šest mesecev odpotovala na teniško akademijo Patricia Apeya v Key Biscaynu na Floridi. Ob tem bo igrala na turnirjih v Montrealu in Flushing Meadowu, kjer bo tudi Petra Rampre, takoj po tem pa bosta obe odpotovali v Švico, kjer bo od 10. do 15. septembra svetovno ekipno prvenstvo mladink do 16 let. Iz Evrope bo nastopilo šest ekip, iz ostalega sveta 10, in čeprav ne pozna teh ostalih, Mima
Jaušovec zatrjuje, da so Slovenke najmanj med šestimi najboljšimi na svetu. Katarina bo decembra in januarja igrala še na turnirjih v Lauder Hillu, Fort Lauderdalu, Miamiju, San Juanu, Ciudad Mexicu in Caracasu, predvsem v želji, da bi izboljšala točke na svetovni ITF lestvici za mladinke do 18 let. Njen veliki cilj je seveda tudi neuradno svetovno prvenstvo Orange Bowle, kjer je lani zmagala v kategoriji do 14 let.
Franc Avberšek je dodal, da Katarina ostaja članica ŠTK Velenje, ki ji bo kot ostalim 100 mladim članom pomagal po vseh močeh, ne glede na pogodbo pa ima odprto pot do svetovne slave. Župan Mestne občine Velenje je čestital vsej slovenski ekipi, poudaril izjemne rezultate Katarine
Srebotnik, dodal, da ima šport v Velenju vso podporo in med drugim dejal: "Slovenija in Velenje sta takšen uspeh potrebovala in ga dobila."
Spregovorila sta tudi oče Jože, kije pred potjo preko velike luže poudaril, da so odločili odlični pogoji, Katarina, kiji veliko prihodnost napovedujejo tudi tuji strokovnjaki, pa je povedala, da želi za Slovenijo nastopati na vsakem tekmovanju. "Veselim se svetovnega prvenstva v Švici, kjer bova s Petro Rampre spet imeli priložnost, da se dokaževa. In na Orange Bowlu konec decembra bom spet zastopala Slovenijo skušala še drugič zmagati na neuradnem svetovnem prvenstvu," je vesela in zadovoljna še dodali
Srečno pot v svet, Katarina!
■ JP,
Gre gor Mirko
Da bi privabiliob igrišče čim več gledalcev, so v velenjskem Rudarju po začetku lanskega prvenstva uvedli nagradno igro "gre-gor." Najbogatejša nagrada je vsekakor bil osebni avtomobil "kia pride." Mirko Ankon iz Slovenj Gradca je menda porabil kar kakšnega pol milijona tolaijev, toda avto je le njegov. Med polčasom nedeljske tekme mu je predstavnik Forija iz Hrastov« izročil ključe. Igro "gre-gor" pa so začasno prekinili, kot so nedeljo povedali. Je morda krivo temu to, da je proti konca lanskega prvenstva šlo - dol.	(foto: vosj