FINLAND
rv» 9*4 Arnty'i mwtlipll in th* n«rth«rn an i ctn'iol
♦♦'t rf# Ivit'Oi* f»iH«» liVtiy ••	o iwt«p-
dfiv* inj Neu jod-pot-(ftj r«9<«n h)'w«f« Berlin ord »h» Cwtf	Fow*
tf rwt»» or* indcatwi: 1 from t** N«r» j r®c.<n ih/ov^h northern fttoflio to the Baltic port of T*!t<nA. 2 t'wn PsJfov or.d Novel t«i the k«y Latvian port of f gn. 3 from tHo ZM«Sm «o<t9f to w% In« Prvwa; o"d 4 from Cevne through Wo*-taw and toward C »rim itself
KSUNSXH
LENINGRAD
SAlTiC^«
ESTONIA
LATVIA
LITHUANIA
POLOTSK •
3C3UN
POLAND
•ftEST-UTOVSK
•KOWEL
POLAND
CZECHOSLOVAKIA
Močna zavezniška zračna brodovja so včeraj bombar. dira la najmanj deset važnih železniških križišč v Franciji in Befgiji. Bombniki so tudi razbijali Hitlerjev atlantski zid. V zraku je bilo nad 7500 zavezniških aeroplanov, ki so vrgli okoli 8000 ton bomb.
Navzlic slaibim letalnim razmeram je okoli :iU00 aero-nov od jutra do večer* vrglo najmanj jw> dve toni borttb na minuto. Napad j«* bil nrjvcč im i ne uje u utrdbam in raznim ovirani, ki #o jili Nemci zaradi 1 v svojo cd>ramlx>, ter železni ram ia cewtam.
Veeraj je že zgodaj zjutraj herlim«ki radio klicat svarilo ' * Achtong, Aehtimg!", nato j«* pa naznanil, da so sovražni acroplani nad Due-seldorfom. Braitdet4wfpm, Duisburironi, IlambrotMni, \f uein*h««nom in < ■ la<M>nchout.
Zavezniški acroplani že >t». r.aj>oredni dan *>rez pre-tauka napa<lajo železniške i»o*taje *n proge, tovarn« za aeroplane, letalih a in ce-te v Franciji. Belgiji in N*-m£iji.
I je malo nemških aeroplanov je bilo včeraj v zraku in obramba je bila večinoma pra»pOMS**na p rot i zračnim topovom. V ponedeljek fKHftOei je bil izstreljen en nemški acroplan, ki ji* napadel fikupitto angleških bornb-ii i kov*. Binoč-i pa sta bila iz-tre-Ijertn dva aeroplana:, jx».škodo-vanih je <bilo kakili 12 na tleli.
Najvažnejši napad je bil v<"-eraj popoldne, ko j.* 'J<X) a meriš liri h Itoinlbgrkov napadlo /.<'U-zt ! - ve postaj« v VlaerM*ir»ii-u*->. J tu - i ffBjr 'kn Rlanc-M Useron v !tcvemi Franciji. Komlnardi-rani se bili tudi (Tmrli'rio, So main, '1'oiireoing. Tegnier in AulnoV'. Bombardiran je bil tudi 1"mn> čevljev dolgi železniški most v Mirville in j* bil najmanj dvakrat zadet.
Anarle^ki bombniki <o sinoči bombardirali ter zelo poškodovali tovarno v Lvonu, ki izde-luje težke trulre za nemško ar-
mado. Ravno tako je bila bombardirana tovarna za popravljanje aeroplanov v Toursu in tovarna za razstreljiva v Toulouse. V svetli mesečni noči je bila bombardirana kemična tovarna v LudwiiMiavemi.
/javemi>ki zračni napadi na nemške, francoske in 1>elgijske kraje -o tako obsežni* da se more po vsej praviei govoriti o veliki zmeni ofenzivi.
Vsak rekord v zračnem Ikmii-hardiranju je bil dosežen v a-prilu. ko so ameriški in angleški Umrhuiki vrarli na Nemčijo it ti,m deže le, ki so jih Nemei zasedli. S1,4iK» ton llnrnJU ali skoro dve toni bomb na minuto. V marcu »o zavezniški bom-bniki vrgli 110.400 ton tmuil*.
V aprilu so Amcri kanci izgubili o.'>7 bombnikov in 191 naj;a-dalnih aeroplanov. Poleg tega, da .Ji* bilo |M>rušenili inno^o tovarn in železnic in cot, so Neme.; i/.mibili 1:S2 aeroplanov. Ameriški l>ombniki so jih izstrelili 751. napadaIni aerobian i pa >;!1. Fotografske slike <o tudi pokazale, da je 'biJo na tleli uničenih 4."» teniških letal.
Angleški letaki so v aprilu v prvi vrsti (bombardirali železnice in ceste, ameriški ]»a li»tališ«"*a in tovarne za letala.
Ameriški Jbor^buiki. ki ^o nastanjeni v Italiji, so ibombardi-rali razne kraje v Jugoslaviji,
na M.-ulžarskenu Rumunskem in Bohrarskeni.
Iz Havane, Cmba javlja, da so pričeli udužbenei CuStan Aviation Co.. ki je združena z Pan American Airways, štraj-kati. Uslužl>enc! zahtevajo po-razredno povijanje f*!ače za 10 do 4'» oilstotkov.
IIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
PODPRUTE
NAPAD--
KUPITE EN 'EXTRA* BOND
Partizani v Trstu
Jugoslovanski partizanski "Leteči oddelki*' napadajo nemške prometne črte v okoVci Trsta; nekateri od delki napadajo tudi po mestu, kot pravi poročilo iz glavnega stana maršala Tita.
____I* - »M
točko v ruski črti.
Nemški radio pravi, da*je 20 ruskih aeroplanov iKnnbardira-lo Lvov v torek ponoči.
Bombniki čniomorske vojne mornarice so Ixjni'bardiraii več ladij, ki so skušale prepeljati nemške in runrunske vojake iz okolice Sevastopa na Kumun-sko. Potopljene so bili Štiri ladje, en tran-port pa je bil zadet in hudo j »oškodovan. Zadnje tri tedia* -o Rusi ob južni obali Krima potopili [VJ sovražnih ladij.
Poročilo iz Mo-kve y>ravi, da je bi L po napadu Lvov za krit v dim. ki se je dvi.gal v višino	čevljev. Vsi ruski)1
atToplani so se vrnili.	r
\* Lvovu se steka sedem že-leznie, |h> katerih prevažajo]; Nemci vojaštvo in vojni materija! na Poljsko in skozi Ma-'1 džarsko na Balkan.	i'
Moskva dali e p<»roea, da je!' bilo izmed .'>(> |»ožarov v Lvovu -edem posebno velikih. Oorelo ] je najmanj (» vlakov z vojaki j' in immieijo. Med požari je bilo 1 12 posebno velikih r az>trelb. 1 Poročilo ruskeira vrhovnega 1 poveljstva že 11. zaporedni dan J naznanja, da na fronti ni nobene važne premembe. Doda- 1 t no poročilo pa pravi, da je bi- : lo nekaj spopadov okoli Stani- ( slava ter blizu Tiraspola ob dojenjem Dnjestrn.
Pri Stanislavu so Nemei napadli na več krajih in so sku- : šali v rnski črti najti kako slabo točko. Na nekom kraju so Rusi pobili dva nemška infan-
terijska bataljona. V 15 dneh je bilo okoli Stanislava utbitili Nemcev n Madžarov. Berlinski radio naznanja, da so Rusi pričeli napadati okoii Tariru-Frmnosa l na Huniun-
DAN VPADA V HITLERJEVO TRDNJAVO SE BLIŽA ... LJUDSTVO PRIPRAVLJENO
Vznemirjenost zaradi bližajočega se zavezniškega vpada v zapadne Evropo z vsakim dnem narašča in še posebno, ker zavezniki oznanjajo ljudstvom zasedenih dežel, da je dan njihovega osvobojenja blizu.
V Londonu je bila včeraj'
i o radio je sbilo sporočeno, da je jug-oslovan-ska osvobodilna vojska zavzela Bjelopo-lje v južnem Sandžaku po vročih bojih, ki so trajali en teden.
Radio Svoibodne Jugoslavijo je potrdil vest, da je pri partizanih kot posredovninčastnik major Randolph Churchill, sin angleškesja ministrskega 'predsednika AVinstona Churchilla.
Partizanski glavni stan tiu-di naznanja, da so se razvile
skupne vojaške operacije nn*d Titovo vojsko in bolgarskimi partizanskimi skupinami.
Zavezniški lw>m!bniki so včeraj napadli ladje v pristanišču v Ploci in en motorni transport severozapadno od Metkoviča, .14 milj severno od Dubrovnika.
Partizansko poročilo naznanja, da so pričeli Nemei novo ofenzivo s tanki in artilerijo v Sloveniji in Wjzai slovanske obali je ibilo ulbitib 520 Nem-ee v.
ZEMLJEVID RUSKE FRONTE
U. S. S. R.
STARATA
ft BUSSA
KtlOLM
• NEVEl
SMOltNSV
• GOMEL
U. S. S. R.
KCtOSTEN
ROVNO
Ktrv
VCNNA3
SMELA«
Zemljevid kaže črto, do katere je rdeča armada potonila Nemce; štiri pšice pa kažejo štiri pota, po katerih bodo Rusi naibrže vdarili v novi ofenziv^ katero sedaj že skoro dva tedna pripravljajo.
ouprta nova ameriška radio postaja, ki je v avoji pr\i oddaji naznanila, da bo zavezniški vrhovni poveljnik general Dwigiht 1). Eiseiihower naznanil. kdaj je prišla odločilna ura in kdaj se morajo narodi vpre-ti Nemcem. In podtalne armade v zasedenih deželah štejejo mil jo ne bojevnikov.
4 4 Do tedaj ln>Jjto previdni, molčite.je rekel ob otvoritvi <>WL radio postaje Robert K. Sherwood. "Nikar se ne puhtite predčasno zapeljati k kake-nm dejanju po nacijskib Lažeh ali ]»revari.'
tSherwood omenil, da zavezniki moiroče ne bodo napadli samo od za pada, temveč tudi od ji lira.
Ko je bila odprta nova radio postaja, ki Im znana pod imenom ABSIE, so Nemei na vse načine skušali, da bi oddajo propreeili; pa jim nj uspelo.
Oddaja je oči vidno hotela Nemtfe oplaziti, ko so že tako in t:iko do skrajnosti zbegani v u-g-iOuinju. kdaj pride oni veliki dan.
Kot pravi londonski list 1 'Daily Pxpress" pravi, da švedski krogri domnevajo, da bo vpad pričel že ta teden, mogoče že v 48 urah, ali pa najpozneje 17. maja, do 'katereira časa i)>o oseka najnižja.
Radio postaja Ankara je mnenja, da 1>odo zavezniki vpa
dli v Belirijo in Francijo. V Angliji je poveljstvo za prevoz armad po zraku popolnoma pripravljeno za operacije, kakor-hitro l>o odprta zapadna fronta.
Poročilo iz Ajnglije naznanja, da je ob angleški obali zbrano velikansko ameriško trgovsko bitxlovje, ki je pripravljeno slediti vojnemu brodovju m peljali vojaštvo in vojni materija! v sovražno deželo.
Nova ameriška radijska postaja je pričela delovati v ponedeljek ob :,.;U> popold. (11.30 »j »oldne po ameriškem ^lio-<lnem času) in Sherwood je reke!. cla 5vo postaja letos prinašala ^velikanska poročila, nato pa je dodal:
* * Ni več daleč dan, ko bo vaša lastna radijska |nistaja prosta, da vam 1h> mog-la povedati resnico, mesto urorostasnili laži naeijev, kolo»lx>ristov i n kviziimrov.
4'Pomnite, dali vam 'bomo znamenje, kdaj ibo za vas prišla ura, da se dvismete proti sovražniku in vdarite . . . Poslu-šajte po zevezniškeni radiju na besedo, 'ki l>o prišla od najvišjih zavezniškili poveljnikov, od generala Eisenhowerja na zapa-du in od generala Wilsona na .num.
'4 Nemci bodo sedaj v resnici spoznali, -kaj more napraviti velika premoč."
ZA POBOUŠANJE POLOŽAJA PREMOGARSKIH DELAVCEV
Iz West Virginije se javlja, da nameravajo razne premogovne družbe poboljšati položaj svojih premogar-jev na ta način, da se iim izboljša življenske pogoje.
Družbe namreč potrebujejo prave, oziroma premolar je po poklicu, pose/bno že mladeniče, ki bodo postali takozvani fore-rnani. Ti ljudje sedaj ostavlja-jo svToj poklic in #redo na delo raje v razne tovarne, kjer se izdelujejo vojne potrebščine. Posledica temu je, da -se prideluje vedno manj premoga.
Družila, ki so zed i njene v takozvani Pocahontas Operators Assn., so prišle do prepričanja, da morajo imeti premo-irarji svoja lastna domov j a,
kajti ljudje, ki imajo rodbine in ki lastujejo tudi hiše in zemljišča, so ibolj stanovitni, nei^o rodbine, ki stanujejo v družbe-n ill hišah, katere lahko po voljno ostavijo in se izselijo v dru kraje.
V.<led tega, tako se poroča, je trcJba, da se takozvana "kompanijska"" messteca. spre meni v prave občine, katere bodo upravljali premolar j i -ami c? tem, da si izvolijo svoje žn]>a-ne in ostale \iradnike.
ANGLEŠKI NASVETI FRANCOSKIM PARTIZANOM PRED VPADOM
Radio korporacija Velike Britanije ie tekom minulih dni opetovano svetovala francoskim partizanom, naj se sedaj pripravijo kolikor mogoče velike zaloge jest-vin, kajti tekom upada zaveznikov, slednjim ne bode mogoče nabaviti francoskim partizanom dovolj jest-vin za njihovo prehrane
To svarilo velja za vse dežele, katere so naci-faŠisti zasedli in oropali vseh jestvin.
Vsled ^ara je tudi nastalo vprašanje, kako bode mogoče prehraniti milijone že sedaj na pol izstradane dece v okupiranih deželah v dobi bojev, tki bodo nastali ko zavezniki upadejo na evropsko celino. Ameriški začasni odl>or za prehranjevanje evropske dece, je vsled tega pozval našega predsednika, naj inaši parnlki že sedaj prično voziti v Evropo v to svrho potrebne jestvine. ker i-nače bo prepozno. Sedaj, ko je pričakovati, da se
bodo zasužnjena ljudstva v Bv-ropi uprla in zavezniškim voj-sfka.m priviipadu pomauraila, da se »na^jzem čim preje za veilno za tre. je najvažnejša stvar, da se že vnaprej po-skrbi za prehrano nedolžnih otrok.
Nove vrste užiga?ice
Na£i vojaki, ki ^e morajo
lx»riti v tropičnih gozdovih na otokih Pacifika, so dobili nove vrste nžigalioe, katerim pravijo 4<j-un^le matdb". Tem nži-eralicam tudi največja vlaga ne gfcodi — tudi v slučaju, da so užigalice bile par ur v vodi, kajti ko se jih vzame iz vode, se jih lahko takoj užge.
ITALIJANSKA FRONTA
Nemci so včeraj nenadoma napadli angleško levo krilo pri AnzLu in so nekoliko napredoval L
Rimski radio poroča, da zavezniki pri Anziu izkrc ujejo o-jačenja. O teh bojih je le malo poročil in izgleda, kot da Nemci niso napadli s posebno močno silo. Angleži drže postojanke tri milje j-ugozapadno od Caroeeto in so se nekoliko u-maknili, kar pa njihove glavne črte ni premenilo.
Pri Cassinu so Nemci zelo povečali ogenj z artilerijo in možnarji.
100,000 pohabljenih vojakov sedanie vojne, dobiva pokojnino
Administracija vojaških veteranov v Washingtonu, D. C., javlja, da je dosedaj bilo nekako 100,0tX> voja'kov v sedanji vojni pohabljenih in da so v sated tega opravičeni do pokojnine. NjShova pokojnina znata povprečno nekako od $40 do $50 za vsakega pohabljenega voja.a — V kongresu se bodo tudi 'bavili z predlogom, da se pokojnina našim veteranom poviša za 15 odstotkov.
Predsednik mora še počivati
Mrs. Roosevelt je na svoji časnikarsiki konferenci povedala, da so zdravniki odredili, da predsednik Roosevelt ne sme odpotovati iz svojega južnega bivališča, dofcler se popolnoma ne odpočije.
Predsednikova soproga je rekla, da je predsednik pred
PRI WARDU BODO UNIJSKE VOLITVE
National War Labor Relation Board je včeraj odredil, da se morajo pri Montgomery Ward Co. v teku sedmih dni vršiti volitve, da bodo mogli delavci družbe, ki je sedaj pod vladnim nadzorstvom, odločiti, če hočejo, da jih pri kolektivnih pogajanjih zastopa United Retail, Wholesale and Department Store Employees Union, ki pripada k CIO.
Včeraj so v Washington u kongresniki zelo živahno ra?. pravljali o tem, da bi v zadevo posegel kongres in s preiskavo dognal, ako je imela vlada u-stavno pravico zaseči podjetje.
Senator Alben W. Ba rklev. ki zavzema stališče, da ima o tem, ali je imela vlada postavno pravico zaseči podjetje, pratvico razsoditi sodišče, ne pa kongres, je včeraj popoldne rekel v senatu:
14Prav nič nimaon proti popolni preiskavi Wardove zadeve/'
Unija zahteva, <^a naj vseh 6000 delavcev Wardovega podjetja v Ohicagn tvori eno samo pogajalno skupino. Kom-panija pa zahteva^ da naj bodo njeni delavci razdeljeili v štiri posamezne edinice: mail-order, retail store, warehouse in office.
enim tednom, ko ga je nazadnje videla, izgledal deforo. da pa se najmanj <še en teden ne bo vrnil v "Washington.
Predsednik je imel v pričet-ku leta influenco in Ibronhijal-ni katar ter je eel v nek kraj na jujg, da okreva.
^jr^^ s i GLAS . NARODA
% ^ P^ I	LJsf slovenskih deUveerrr Ameriki.
--___	_- am-a CU-	s^pfal^r »tt IMt rt ibe P-l Offl«e 1 Nem Ymk, W. Y„	Ad tt Cmgnm « Martfc «HL im.
N- s? štc\ MAJ Al E Ln. — LETNIK Lil. NEW YOliK. WEDNESDAY, MAY 1944 — SREDA 3 MAJA 1944 *--- ^ ' =—--- --- -:___
BOMBNIKI NAD NEMČIJO!
-kenl, 37 milj zapadiio o<J Jasi-a. Poročilo pravi, da so Rusi »o artilerijskih pripravah na->ad'i s tajnki in infanterijo pod wiLŠčito megle iai da so sedaj v cku vroči lx>ji.
Rusi zdaj vporabljajo vedno več bombnikov... 5. napad na Lvov
Ruski bombniki so v svojem petem večjem zračnem napadu v petih dneh napadli železniške proge v Lvovu in med vojaškimi vlaki je nastalo 30 požarov. — Pr: Stanislavu,
na prvi ukrajinski fronti, je bilo ubitih 2000 Nemcev, ko so skušaJi najti kako slabotno točko v ruski črti.	-------------
NAHODA4*'

WEDNESDAY, MAY 3, 1944
VSTANOYLJfcN
__L. 1893
RAZGLEDNIH^
I ponudili najvišjo določeno ce 'no, uradniki sedaj ne vedo, ko
um 11 ji j bi dali pija<t>.
*
Bojevita žtnska
Neko Mrs. Joyce MeLcod. ki la h nje imkjo na iztočni 4L' l i u lici v Xew Vorku, -o doved I i \ ječe count v ja Bergeii v New .Jersevii. ker j«- v nekem -aio nu v Liti]«- Kerry, X. . piva napad ;i nekemu Kdward;i Bole-ta iz l>as>aiea, X. J., ii ga nevarno ranila n.-i de-ni r«« ki. Rane <o nin zašili v bolni ei. in McLeodova <e j hladi v ječi do obravnave in končin razso«Ibe. kajti njen -oproi; še ni <>vrla-il pri sodišču. .!< pač ve>e|. da -e je >aj zača-im znebi.
*
VOJAK PRIHRANIL MILIJONE DOLARJEV
Ne za sebe. temveč za vlado — z prehrano sv o jih tovarišev
Xeki vojak iz Wiizujeua L'u tlnM-t'onla. X. J.. se ji- iiedavn |M»svetovul par ur z. r tznim nerali in višjimi častniki, poleni j,, prišlo na dan. da j« izntnil in izračuna način, p< katerem bo mogoče prištedil naselim prebivalstvu 111 mili jom.v dolarjev izdatkov za lira no na-eua vojaštva.
\ ojak, lloraie I). Sehwerin bil ji- v svojem civilnem življt i nj neke vrste opecijalist z oz? rom na preiskave cen raznih / vil. ki -o prihajala na trsrov šča, Ln tako je. potem, kit je pa fini v svojem prostem času ne prestano računal. javil ništvti vojaštva 'Quart erma-er Corps), "kako se lahko p« liraui milijone dolarjev - ten da >c jest vine vporabI jajo ta-<: da j 111 ni treba pometati pn potem. ko -o vojaki na-ičeni
Sd|iweri.n je pridejan voj. škemu taboru v Proft. So. i rolina. in po njcirovem nasvet; -o potem izprašcvali razne v.. jake glede njihove preiiram Tako se je dognalo, da se v n* katerih tabo rinili porabi dvii set o(Kiotkov preveč lira lie kajti "Ju odstotkov raznih d« brili jedil >e po meče kot odpai ke p roe. Poivije raznih je-tvi -o namreč prevelik«'; poleg t« ga -e pripravi tudi preveč je -Ivin, kajti jedila -e priprav
I	jajo običajno za -totnije z to
II	k iiu številom moštva, koliko« ira mora biti na bojnem po ju. doeim je -levilo vojakov v na šili taboriščih običajno mnoir<i manjše.
Y-led tega je sedaj vojni od delek izdal nalog vsem talx»ri Ščem. na domačem ozemlju. \ katerem navaja načine, po ka terih je treba uvesti pravo eko. nomijo pri prehranjevanju na šega vojaštva.
Skupno s Sehwerinom -o pr tem problemu delovali njegovi tovariši Phalen T. Golden : Newarka, X. .1., Robert H« ' kin iz "Brooklyna. X. Y„ in II raee Hetzel iz Fppper Sandu sky, Ohio.
x
Najstarejša lekarna
V minulem tednu proslavil.! je lekarnarska družba Schit i felin & Oo. v našem mestu svojo 150 letnico o/bstanka, in tem povodom je družba izdala posebno spominsko knjigo, v k a ter i omenja, da se ima zahval ti za svoj obstoj in razvoj >\ < tovnoznanim znanstvenikom e polju kemije, in še posebej ke mikom Priestley, Seheede, T. voisier in Van Hevden. in '<>,» tanikom, kafere je družba slala v razne, tedaa le nia • > preiskano (ropične dežele, od kjer so prinesli razna adravil ska rastlinja, katera srd . j vspevajo v naši reprtblrki.
I "GLAS NARODA"
_iWHM 4* W fOPLH*_
***** ""f"!'	1|M» HM«, Tnuanr; JoMpb Lapalia, Bm,
IflM 4	«tf tki Hcpmd« ud addMM of «bov« »Blonj
w wave Mb HTKavr, nhw TORK n N. I.
I- 51st Year ___ ^
•uwta" la I—nad every dt; esc«yt H« tarda 7*, HwU)ri ud HoUderi.
iUtKrlpdwi Turly |7._Advertisement on Ar^u^mt.
OBI/1 UCTO VOUA L1«T ZA ZDBC2ENE DHŽAVB IN iANADOi __; ZA W3L 1JBTA S3J0; ZA ČETRT LETA $2.—.
"Q*— ^aruda" lahaj« vmki dea leviemil mtoot. p«wlelj Id premikov.
"GLAS NAftOOA* ti« WB8T Utk 8TUR, NEW YORK 11. N ¥ Tit >fcm : CHdau t—II4S
f > NEMCI SE yE2BAJO ZA POLICIJSKO
SLUŽBO
'*<>r<< k prltMja zelo verjetnega vira, pravi, da -»
>	Rr-iji pod vud-tvom generala \N al te rja von Se\dlitza ve/.-tjo nemški ea>tniki in vojaki, ki -o bili vj«-ti na vzhodni fron
.i. /.a polieijsko	v nemških |M»krajnaii. ki jih b«» zavze
: » id«t*a nrnu'ida.
H, rmral vofi Herdtitz prihaja iz plemeuitašfce nemik«- dru
>	••• je vodja tietu^ketfa *vol»o«lneua *rH»anja \ Moskvi. 1'jet je >' I pri Stalmurradu. V *roj«» armado -prejema nemške vojn-i. nilce.
woiakov ne \ /;_tijaj«» \ koniiiiii.-tienem duhu, temveč v ib 1 n< ut-Vo-r^ke^ia >ix^el«ivaiijii vojni. To je ravno na i~ti 1 11». kot " .'M-msJri east^iiki ]»rvi -vetovni vojni ]»omaira'i '►/bati iiilad" rdfrt« aruuub*
\em ka iu ru-ka arwjadit »ta bili v tesni me<l>ebojiii zvezi «lo r;isi -»»ilijij^ke oUniviKive prott maršalu TuhaeeVskemu. Ilereiuu .je bilo «lokazano. da j.- bi! zelo naklonjen nacijem in •daj j«- l»ilo tudi ilo^uaiio, da »o nnioiri neuiški irenerali ki • « a J i 1 »a -o bi m« vitMikib me^tili v »edaliji vojni, med njimi ■ It tekliUMiva VVilhebn k\ ilel. udinjali nacijski stranki, x ydht/. \\ j«- v>tano\ il« l j -vo'oodneira uemršk.e^a uibanja.
v< dno /am^ arjui »odelm a.n i<* tn prijateljstvo z Kupijo in je l»r«»toval llitlei j« vi < m I h ud t v i, da vpade v Rusijo. V ioki o^lii.Mj" •]>*. radio .je general Seydlitz nedavno rekel: \'< ' ka laž o f»o!-vi-ki nevarnosti je <Mlltn"ilne važno>ti. ^ ■ ie ta laž proiuuin kot talcsi, tedaj Imi vsi Hitlerjeva ma-«azp,id' 1. Tukaj v Ru-iji »imitrajo, da je netnoiro^e vsiliti - • v.adno obliko ^aikemu drugemu narixhi. Ako kdo prizna 1« meljna ua« » n sovjetske i^dltike, more razumeti vebko-•-ne poboje za premirje, ki -o bili fxmudenL Fin-ki. To do-uujr, <ta Rusij,i ne namerava vsiljevati »voje vladne oblike - j potitieno ideologije
Nemško ,»voU>dnr> jahanje je razde-ljeno v razue »nldelke. , -nkemu oihteRni »to.je na V-elu trije uradniki. Kne-a imenuje eneral von Seviflitz, cela m ui-ka -kupiua imenuje »Iruueiia, tietjeara iinenujejo Ru*i.
Hit vezbrt-hii pro«lor za uem>ko armado je \ -» verni Ru-i-■ d pu v južni Ru-iji. Posamezni nemški mldelki pa >e ..ibtijfijo blizu iionte. da prevzamejo -vo,jo nalogo, kadar bi bilo potrebno. Nekateri Nemci oq>rav!jajo važna propagandna
•	f'la na fronti. V bojih.ua južni fronti je na tako propairamb* !>.i radio prt'lo na rnsko >tran umo^o Nemeev.
! • armade pa ne 'l>odo )M*rabili za 'ooj proti Nemcem, kajti ' • ^»i fHJvy.nw'ibi samo -ovraslvo. Porabljeni 'IkkIo safo po me-j' 110 dežel i, kwlar pride dan osvol*>jenja. Med prebival-> on 1 bodo širiJi propagando, da se obnaša tako. kakor bo pri--lo naroi'ilo o«I Sevdlitza iz Moskve.
I»r, lljalinar SedjaiJjt, bivši predsednik nemške narodne inke, republikanci', dokler je biLi Nemčija republika in nail >> je prKel I Title r v Nemčiji na knnilo in je pogosto se-e i na več viadtuii -tobli isteiih easu, je popolnoma poueen o uem*keai svoJwjtlucm gtbiinju v Rusiji.
I >r. Sciiacht je s svojimi'kemTka'uimi in bančnimi podjet ji s' "Ci v sneži 1. r«/\o>em v Mo*kvi. Ako Rusi prej vderejo \ v/.I n m i no NeiiKLio. kakor pa zave ni ki od Ziipadn. tedaj Ih> tkoj p n prav I jen pričeti trgovati - Ne yd ti t zo v o skupino, četudi bi rial ameriškim iu amrh^kim kapitalistom preilnost.
je j»i ijirav lj«'ii izročiti zaveznikom v-.o nemško ii du-.tri.jo, toda vodili naj bi jo mmiški možiraui, to je tehnični »loKniki. Po><4nm dobrrnlo-li l»i mu bili ameriški in anirleški iapita iiti. <'e pa pridejo Ru^i pred Amerikaiiei in An»l< ži v v MiiHijo, t«'da j Ih» dr. Seha^ht skuhal napraviti i>to kuj k-i jo s
*	* dHt/,emf to v Nemčiji bo postavljena Rusiji prijazna Itda, za njo pa Ik> -tal Sehacbt, ki Umi vo<lil nemško industrijo za	ru^ketfa fXos|KMlarstva.
Čudna prtljaga
tz Wii»bteda, Oomi.. se rCK-a, da je prodajalec prerao-1, Ralph W. Alien, našel v f,o.i«*iH avtomidbilu |>otni kov-■ < Lib'ie^a je o»tavi) v av-UUM lHiu »tek. dokaj poza.bljiv v ftjak, ki prišel iz lio>lt>aa,
Mass., katerega jc A lieu peljai do Winsteda. Kovček je Allen naravno odprl in v njem je na-sedemnajst, še zelenih banan ter novelo "Tudiio Sadje,T, katero je spisala pisateljica Lillian Smith.
6ITATELJEM j« mano, kako ^o je tm podr&iilo Cb raTBotako tudi tiflkomi papir in drug* tiskar-ski petrebičiiie. Da si rojaki sasigorajo redno dopnjtfljanje ^^ gr«do upravnittvn na roke^ trn* da imajo Tedno, če le mogoče, vna-pr«j p\A&*no naročnino. ALI VE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŠE DANES in ne čakaj, ie na opomin, ker e stem prihranite upravništvu nepotrebne stroške?
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE KADI IZROČITI J SOSEDU. DA J<) PREČIT A
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
K»'< j«- zalogu trti knjižic zelu niuejfua, prijKmuNji\n. iln |iošlj|t«« naroiila prej kn untjro^. K nnroMln pritožite v dot »rem zavitim gotovino oz. in:imte (Združenih držav». Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
216 West 18. h Street
New York 11. N. Y,
VAŽNA VEST IZ ZDRUŽENEGA ODBORA JUŽNO SLOVANSKIH AMERIKANCEV
Xap. ' • o delo, k kateicga bil	Adamič vprezcu
njih osciii iiK^.-ct » kot p.v« V. sodnik Zdrnžent.i« odbora r" iiosilovnn>ir li An.., wvanee., #Jt «Io\lJ!o do izčrj.ajcFti, ki resno ogroža njVorovo zdrav;\* j Stvar hi L 1 i .14 K<	i
:ia,^uk m !nemn- .. v7<-1 da1 'eir.j ./^nnva.	l
j<i po<l /A ravni kovini nadzor-! zorotvont, ako ho ]>o>lnšal njc^o\o nasveto. ni vzroka zn ^i-lcrliljeno-t. Zdravnikovih nasvetov pa >*e more držati sa-; iim>, ako popolnoma otrese vsakega d«'ln in odgovornosti. in zato mn > treba dati prili-j ko. dn -i r»dpo4v*ije in za to jnu .je trčita dveh ali ve<" moseeev do]ni>ta.
A" intpresn druženji?« odl»o-| ,ia in \l A<lamioa -ajin-pra j<* I»"la n.}<-irova dolžnost, da vza-( trn- dopust.
Tzvr-ni odltor /<lrny>'neira, • Hlliora jt* [>riznal nujnost ta ! koj-in-sra dopnsia Adami-' '"•11 in j<* z 1 »žirom na to j »odvzel |H>troh?i«» korak«', da jY na ji >eji 2.1. aprili' izl>ral eno-ifla<iio ^Tr. Zlatko Balokovi^a
ko d«dii.j4ww*; lth prfHi-odnikft.
Skozi o>r-m mesorev. kolikor j <va-a ]«. l»il ATr. Adarn * 7ijoiroV| -T>2Y-dx<>diul<. jf. Združeni o*l-! crlavni faktor pri iirjmt.hi| resniee o stnnju v Jnsroslavijii
11 drugih balkaiiskih deželalt-^meda, ki je nastala v?led laž-ie p>o]>a^ande jiigo>iovansk© 'vlade" \ begunstvu in nj-e-i h agentov, postaja -» daj prodorne j^a.
Mr. -Adamič upa, da se Lh3 noirel po tvojem ozdravljenju !opet posvetiti delavnosti pri Združenem odlwun. Medtem •asom pa l>o Združeni odbor uidaljeval ^ svojim delom, ka-creara dosedanji rezultati so •dinst\en doprinos zadevam ^rbtiženih držav, demokratski iHulorno-ti juL:o-lovansk'.h 11a-•odov iu zdntiž<'nini nairxlom i celoti.
r*o>«*daj je miMKf'i pičeni in »rzojavov. tki so <e nanašali na zadeve Združenega odbora, »rihajalo na naslov Mr. Ada-niea. Prosimo, da odslej daljo pošiljate v- ( pi-ma in brz«i-iav'ke na: Združen' odbor jnž-rioslov Atncriknneev. 1010 Park A ve.. 2*. X V. Mr. Ada-nie prosi, da -e -amo njeirova isebtiii jx»<ta po-^lja na ttjepro-ro a dre-o: F?. K l> 1. Milford.
sr. .r.
Združeni odbor konca ~voj«> restt L'l<»lM»ko ol>žalujor. da jc noml AT; Adantic prenehati s ivojntt del oni k«»t predsednik 11 iskreno yel»-e mu bitreira ti
"j m »ln c irn < »z< Ira vi jen ja.
ZO.TSA
MADŽARI ZA SODELOVA-'
NJE S SLOVANSKIMI I
SOSEDI
1 (ONA) — Nanovo ustanov-' ljeni maidaarski odbor je izra-! zil :-Tuerniiee za povojno Ma-f doarsiko, in sicer sodelovanje s I 1 svojimi slovanskimi sosedi in i Rusijo, ter opustitev nemške orientaei ie.
1
()dlx»r druži tii glavne demokratske organizacije v An- I irli.?. Nedavno -o imeli >voj 1 ) prvi sestanek. Na čelu o<lbora ; 1 je irrof Mihael Karolyi. bivši , predsednik kratko živeče ma i d/ar4k»» republike leta 191S in , 1910.
Orof Karoivi je povedal na i 1 -'estanku. kateremu je prisost vovalo več kot ti-oč Ma<lžarov. « "da nas bo skupna borba s ' slovanskimi: >osedi zil.ntžila 1 bolj kot katerakoli bixh^'a kon ( ferenea državTirkov." Zaliti«- < ( val je -liic: nico itolitiikc. ki bi bila na podlagi tclieran-kc .1-- ( kla racljc in anirleško—ovjet <keira tn ecŠk<»-<ovjctski-ra <]>n , razuma. Podpiral je mrsel ; evrcp-,kc federacije "ki ne bi ; , bila namenjena proti TJu-iji.
arnpa'k mocroena /.vozu proti , nemško fašističnemu v adti.'*
'Oilbor ne namerava povabiti
na sodelovanje ne Hab-bur- ■
srovcev niti' pripadnikov Tibor ' Kekhardta. anti-semitičn« ma<>zarskeira parlamentarca ki je -e«laj v Zd-;urženili državah j in zagovarja "praviet*" Ue- j m nta "FTorthvja
ProtVsor Ru>ton Vamboty j , in O-dir Jasi, madžarski lihe- i jralci v Združenih državah, -o < sprejel«: povabila. Ja naj se ; pridružijo odboru. Povabila';
bila tudi poslana Belil Bar -K t,fku. /naneinu pisatelju godite. AiVtomi Hala<y-ju. di- ] pNvmatu. ki je resigniral z me- ] -ta ]>: I madžarskem poslani-' j štvu e r»ndonu. ko je Madžar-', otjc:jclno pristopila k osi-
I šeU.
^rislijo. da od bor sedaj de- . Ju.je na vprašanju, ki se t?če > J >11 na j-ke podaritve Transvl 3 van i ie Madžarski leta Tf»4<> "iti . a ki -e tiče madžarskega "ob < novl;< nja'\ ki j,v l>;ia klavna f ]>odlaga narfxlne poliifke za- » vojevani v zadnjih letih. !
Vci m jejo. da bodv zaenkrat f odbor molčal o kakršnih'koli " teriterijalnili sporih in samo ' i''javlja da madž:t(!-ki narod 1 zeli živet: za mejami, ki bodo ; dovoljevale razvoj svobodne- « L-a. samostojnega narodnega > I življenja v svbobodnl demo- * I kratshi Kvropi.	\
t ______ _____
! -
ŠTEVILKE
Styvilo žrtev scdanjc-vojiie vi Kvropi j,, izvanredno veliko,1 in ravno toliko, ali pa se večje
..	1
je ^t cvilo ž rt c v nemškega in kvizlinŠU-eira baibarMva \ po'
naci-ra-izmu po<}jarmljenib <lc ' žclali. \Med barbarstva v Kvropi >c naravno vsi zgražamo in obžalujemo neštevilne i;t , mošiinje žrtve.
j 1'ri tem pa le malokdo med nami zmeni za one žrtve.' ki morajo umret pri na- in -i eer m- na bojnih po janah. t«-m j vee na polju industrije in pro-meta. f*«. I Vari llnrborjn na dalje, bilo je pri na-- ! ■ »•_»,( m mi deia v cev Iil»it ill pri delu, d'»čim ie bilo ;».r>(XMMMl ranjenih, islo dobno je h?o v Vojni ubitih; 42.1**1 11; 1 ^ i 11 vojakov i t s mor-1 rtarjev. K lemu moramo pri-( >te!i Š<* »itJ.1i!1 ranjencev iti •"»7.41.poi: rešatifM-v.
Industrija in ........t toraj1
zahteva pri na- mnogo več žr
tcv. kakor vojna.
«
KOČLJIV PROBLEM
Javna dražba raki je v Los Angeles, Cal.
Iz Lo- An^eh'>. Cal.. javlja. da -u zvezni uradniki pri ! javni dražbi rakijc -koraj obupala ker -o ljudje, ki »o pri- i k dražbi ponujali mnogo večje eemvza priljubljeno pijačo. n»-, -»O -'O J Ml zakonu duloeene. Zve S ' zni maršal. Kobert t'lark, je 'v-leil tei»:a pri dražbi obupno izjavi': "Kako naj odločim.' 1 kdo naj dobi /nbo.j steklenki bourbona. ko vendar v-i ljudje.! i ki -o prišfj k dražbi ponujajo! višje cene. kakor jih je vlada določilu '*'
Javna dra/bn raznoterih j>i jač alkohohie kakovosti je vršila v earin-ketu uradu, in za boj dvana j-t ili -lekleuk šl^ot--keira wbi<keya -o pri tem prodali za $107. oziroma po £8.02 [ steklenko kar je naravno i/, j dat no višju e«*na. neiru .je ona.I ki jo določuje <). P. A. V»!e,l tega .je po tej dražbi zvez Ili -odnik, Harry llolzer. določi . da <e ]tri prihodnji dra/bi na daljnih 4'! zabojev bourbonea. škotskeura žtranja in 2rina. pazi na to. da ne bo nihče p<mn lil vee. kakor je določeno po via dinih pred|>i-ih. Ker pa bodo vsi kupci, ld pridejo k dražbi.
LJUBOSUMNOST MED REDNO VOJSKO IN NACISTI
C^-i) — -Notranji aiuibier lile iur:eli II nmiler je j>otrtiiJ j nadvlado nacistične stranke j nad 11» luško armado a km, da je nuiavuo ustanovil blizu Jior lina posebna ujetniška taboii-šč.i Zri nemške (-asinine, ki upirajo, da bi nacist»;cii.i siian-} ka iiiidziiala vojaštvo.
I '-ekoinoi -ka a«reiieija jc iT 1. edcla. da je v omenjenem iti bori.V-u precejšne Število nemški ču.-tuikov i>* 1 ]K)ročrnki)v j do generalov, ki >0 \ >1 žrl v*1 Ilinrnlerjeve '^varnostne slu., be" kr deluje med armado, da varuje 'uu-islične interese.
"ravijo, da je bil Hinwu r> ]>reft kr: tkim pri Hitlerju z-: rad: 1 oljenja. da nem^k*iia vrb'»vu.ia ]>ovdjst\oni zmanj ša obl;.si in da bi s\rjim ias-.-j niiii i-oeralom divizij nacij^kel • litne Lai de dal prven-1 vo nad! '■edniu. vojaškim poveljst^oin ' Sovr.! 1 o med nacistično euL-| no .do iu med redno vojsko je \' - -. 'o višek nedavno, ko >0 »etini vojaiki ujmIi, da v.\ ]i"zdravljali uniformirane č:a ne sti--rke.
Pi^ ' uo -od:šče. ki sodi 1 *te! zločr častnike", skoraj ne-' pre-,a zaseda.. Tri Setrtii.o sodi'ea norijo elitne čete m ča-tn V "varnostne s^užbe,, ena "^' Tiua članov >so častniki redi'e armade. Hjirmiler sa.n se j- nekajkrat udeležil danj:	pretvezo, da sc J>:\.-j
priča o r..;.voju zasedanja, rej , niču.-. i;a Kito, da bi vplivul na '».'i.j'.e. Se i.ikoil ?e n: zgi-diio, i;; bi bil -ojen član na^" s<ič :i stranke.
Mede ni, ko ima obsojan c'
pravic, <to	ornika. m. •»
jzasrov. i; nikoK' priliko, «ia bi soje n ca "zagovarjal. Kedko-k<iaj izrazi za "ni kriv" za-govornik se navadno izreče za olajševalne okolščine za obto-I žene a, zelo malo za oprostite**.
Poučni k. (Mili kova 11 v, V\\'-■ škiiii križeon in •»nicnjen v dne \ nem povelju za h-iabrobt. i* bil v Uigi, lat vi jskeui priotaui-šču, na. 1 niti (J.»litov. Tam st j je >j)n - člani garde, ker ni d« b i pi »*c<. ki so ira oni mieii za dosti. Poročnik je jezno piv pomni!: <AIiitler ima lopo baa do v tej črni gaidi!" Vzeli o um Viteški križ in ga poolaii za >t na prisilno delo.
l>ru_'i poročnik, odlikovan z zlatim "liižem, je rekel, ko j« j bil d on. , na d*»pu>tu. da bi b"1 ; TTitlcr uoral tioslušali na®\ t j srenerv1.-! R:jt>ehitscna. uaj j zasede -tiiio i:a 'boij va„:r.»
j le ri:r;i;", T. lu.ne -to da ln tyj izkuŠ-d poojarn. ,1 celo linijo P01	izgubil s\-»i čin in je bil oj. ijen na "*-ri leta.
1 Dvesto milijonov let stare kosti
V predmestju PhiladeLphije, Pa., so delavci izkopali čelju -tne kosti neke krokodilu po d ob ne živali. V čeljusti je bilo • )."» velikanskih in dobro ohranjenih okaniene ih zob. Znan sfven'iki so dognali, tla -ji to kosti takozvane eleji-v-anra, katere živali so živele v Ameriki v takozvani pleistfM*etLski geologični dobi. oziroma pred '-Jvesto milijoni let.
....................... :..:.:...	. .. . ..".:.....i^a'aas^JikjiitiuaCTii.. x:x«®,-. -; djjx
•c ^ i< i % j-i . , ;
Mali Oglasi
iinajo velik uspeh
ii
t * »1 - -- X 7
"1 —
Prepričajte se!
NABODA"-MW IOSK
WEDNESDAY, MAY 3; 1944
USTANOVLJEN L. 1899
II II
[anad
Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
i
VSESTRANSKA ZAPOSLENOST V KANADI
sidvsuujl v jiamtdl
Dne 23- aprila *>nio imeli shod. katerega je predsedihik odprl ob 7 zvečre. Od vseh Qeb jugoslovanskih narodnosti je biio toliko ljudi, da jih nismo pričakovali toliko. Bilo je mnogo razpravljanja in raznih predlogov. Za Siovenee je govoril J. Smrke
Kanadski Slovenci se zavedamo velike naloge, ki jo imamo vršiti. Pomagati moramo trpečim bratom in sestram v stari domovini,' pa podpirati moramo tudi našo novo domovino Kanado v njenem vojnem na j m mu
Na zborovanju je bil izivo-Ijen združeni odbor Slovence^ Hrvatov in Srbov in sicer: V
Hrvat, predsednik; M j Pilja. Srb, podpredsednik; J. KoŠner. Slovem-c. tajnik; po-i možni ta.i-nrU M. Boli\ Hrvat:, blagajnik .1. Sokula. Hrvat:j odborniki M. U emovič. Hrvat.I ffosie Knaus. TTratica, Zaje. Slovenec. S. Lazic. Srbrj
NABIRAJTE KNJIGE.
V raznih vojaških taboriščih tako \- Ameriki kot po drugih deželah je mnogo Slovencev, ki prisiljeno slutili v italijanski ali nemški annadi bi s*o bili ujeti ali na italijanski ali na ru-ki tronti- V-i bi radi brali -lovenske knjige, povesti, romane. t d. Vojaški kurat je tu d i naprosil za mol i t veni ko, ker ujetniki žele tudi te imeti.
Kdc- ima tedaj kak že rabljen molitv en ilk, ali kako knji-igo. ki jo je prebral, pa je ne potrebuje več. naj posije na naslov: Rev Pij TV-trie, Si. Mark.; Place. New York. Knji-!
i-<\ četudi obrabi ione,	pa
...	i
smejo biti raTJtrirnne,	temveč;
i '	<
Mislite na te reveže, ki žive J po vojaških taboriščih iji bi ra-j di imeli knjige v slovenskem jeziku ter pošljite, kar imate' in \ i 'č r.'ibito !
Frank Zale, Sudbwy. Ont., Can.
»o vkliutoi«
slovenske pesmi: SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA

V PESMARICI
J'<«lokn1ra. — moftki *h».r s itarl.
Ion
2	I'r«*dr:iv — rn>>AUI i)»ir
3	I^Oikn n'^ — m"#kt ibor
4	Oti.dkt zvon — meftanl »h.«-
S. PomJa4n*ka — mffcinl zbor. i. bariton um>*|«vi>ni
4	I.Ira 1 — z:< %'iln	rnnlkl
In meiinl xt>or 7. I,tr» U — sw m«Hts«nl rtn»r
I	AlranOVI nrlmul — ksi moAkl to
l«nxkl zt*.r. e ha rttijn mh-miifprviin
5	K»Mat;, ix [•HH.iriia 12« — nu.ftkl
»bor	t
in SoAj	im tiim-m^Vf. n*tenl
»'■»•t in •9r«mt|*tin)*tr (iMivJrt
II	pm«im Ti — k> Mnii^(i»»ir», •
A;* ni zhu.r tri mir»mlj»v»n}» flftKivlit ail orjwl
f'K.\A SAMO
50 centov
komah
Tu mi kniifcrlnc (Minil 7» maAke iti niišaitr zborr. k .t t rrr jp ugljiS* bil in v sHMinialcrhi i/d»l \1.\-TK.I I.. HOI.MAK. »rsmiiiU in fM*\»imiju pri sv. \ i Ju. fine* land, Ohio. WSS. Nart^ile t«» zhirku [»rl:
KN-IH.VKM SI.OVENU I t III,. C'OMI'ANY
•JKi West 18th Street
New York 11. \\ V
I Podprijte vpad! n! __U
Z 1 V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Kujiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji j* v 1.1 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov wlovenskega naroda od davnih počet kov v starem s'ovaustvu do današnjega dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vexana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY 216 W. 18th Street New York 11
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS
njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah,
,	Cena 50 centov
■ o«'le.	i
I Mislite na te reveže, ki živef Naročite pri: "G L A S TT ,pn vojaških taboriščih in bi ra-j NARODA", 216 West 18th di imeli knjige v slovenskem! Street, New York 11. N. Y. jeziku ter pošljite, kar imate In vi č no rabite!
KNJIGARNA ■
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
-cd neobhodno potrebnih za obvladanje osnovne angleščine. !'eh fioO besed je razdeljeno v i i . oudclku: GUJ jih je imena
stvari. loU imena svoj-tev in 1'H.i "ozračij" tki stavijajo cel -istem v pokret- Od teh samo 1> so lagoli. Cela lista vseh t« ii m - d lahko natisne na eno Mililo stiau; tudi pravila za uporabo teh I>esed so zelo pripro-ta in zelo lahka za učenje.
Kaj /o svrha osnovne angle->i"inef Najprej .k' res od velike pomori onim, ki se hočejo naučiti natančne angleščine v kratkem času ter izrabiti se gladko in javno. Teh 850 l»e--rd j*, bilo izbrano z velikim U udon. tako da razes zadostujejo zft vsakdanjo ralm.
K'viila za noke tehnične razprav- je temu malemj slovarju i. f ba dodati še ]>otiel>ae t»'hni .. .z raze. i « da v u.oi ni no. r a riepiemoitjjiv m t j-za »ne, ki že obvladajo o-snov .ii be. «.«!:lo
V Združenih državah, kjer je m? mnogo ljudi tujega porekla, ki »ploh ne poznajo :. ;i-j^aika. ali ga po,t i.\-jo slabo, bi osnovna anglešči-na mogla mnogo koristiti Xa tisoče ljudi, ki ni imelo prilike hoditi v angleške Šole ier \!> zato njihova" slaba niurieŠČina
pri njihovem delu ;r /1\ I jen i nploli ^»i se tudi lahke 'kor-tili ^ to novo nu-todo.
Pt ijKMočevalci osnovne n-irleščine posebno povdarjajo da je« ta način učenja angie c: ne ne saiiK> lajši za one ki ni-so nikdar poprej vedeli a igle-ško, tenrvec tudi za one, ki -o po]»i ' j že znali nekaj angleščine 0>na\-na angleščina tuds ne g e za tem, da bi nadomestila pravo angleščino, in tnis ne da bi n idomestila matern; jezil: di-ugiti narodov. Osnovna angleščina je samo hiter, pripraven način učenja ««n:h angleških besed, ki so najbolj pot»" bne za vsaibdanjo rabo FTvIS.
ŠESTO VOJNO POSOJILO V KANADI
Iz Ottawe se poroča, da bode invazija zapadne Evrope price tek dolgotrajne vojne v zapadni Evropi.' Tako je izjavil ministrski predsednik W. L. Mackenzie King, t evojem govor:; fio^odoan pričet ka kampanje za šesto vojno posojilo. Ta kamtpanja se je pridela pretekli pondelj<4c
Razprodaja KNJIG
|>o 50 centov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I IZ DELAVSKEGA SVETA IV KANADI
< M asom poročil, ki prihajajo iz Wimtsorja, Ontario, je ka liadtska družba Ford Motor Oo. skušal;; -kloniti novo ]>ogodbo z uradnifei delavske organizacije i ii i t i'd Automobile Wor-ki*rs. katera je združena z-CIO.
Toda imenovana organiza<jija je d-: užbiiii' poimdlie /.a v mil a \ <!ed ti'i^a ^e ve<luo štrajka Io.imm) di'Ia<vet'v imenovane kanadsko dru'/lw. vsleil česar o-stanejo nadalje -š-1 it*I Fordo ve tovarne \ Windsor ju zaprte in produkcija vojnih potreb Ščin ir.ora za ned»»hK*en čas ča kati.
Z o>.irom na ]»olozaj v Wind sorju, Ont.. se j«, te dni vršila tudi posebna konferenca nned za-topniki takozvanega Canadian War Labor Relations Board v Oftnw-i in zastopniki PothIovo drnx-bo in <]olavsl<p oriranizacije. Pri torn je pn Fordo\ a družba izjavila, da bodo takoj pričebi z potrebnimi podajanji, kakor hitro dovoli nnija svojim članom vnd-
li se na delo.
Družba je pogodbo razveljavila, ker s-o delavci na poziv unije enostavno delo ostavili.
Pručba je objavila izjavo, s katero izreka nado. da se delavci vrnejo na delo, in da bodo tudi ostal: na delu. dokler sp vrše medsebojna jjogajanja trlede nove pogodbe.
NADALJEVATI MORAMO ^ HRANJENJEM MASTI
(OWI) — Ukinjen je za ku'i>ova£ije masti,, zabele, solat »egn olja, kakor tud. olja za kuhanje, ne bo vplivalo na nabiranje rabljenih masti. Pro dajal, ntesa na drobno boJo nadalievali s plačevanjem 2 rdeči", znamk in štirih ccntov za funt rabljene masti, — -o rekli , uradu OPA.
obrabljena mast je -i vedn . nujno potrebna v v >j-nem programu za industrij i/' je n ki-l Colonel Houston, cea it<»ij za odm**rke ži\il pi i u-radu za upravo cen. "Po ^c lovi proilelavi, se u}ioraii';.t.jo v iz« Ida vi munici je. zdravo. sintet«čnega gumija, nylona barv. lako^', plastičnih i>.; ko\ dolge vrste važnih iz-delkr»v /ai vojne in mirne ■».
Upravitelj, je poudaril, da medt-mi, ko je dobava jedilne ga o ,(a in miisti dovoljna /a vojn" in civilne zahteve, potrebujejo nuisčobo in olje za indn--^trijo še vidno v večjih ko«.:či nah.
"V industrijskih ma.^ochah -o všti-te neužitne masti, ne uporabne za hrano. Velike ninoi'ne «iobav indu-trij^Vih maščob je bilo pre<l vojno u-važanili." je dejal Ool. ton. "Porabljena kuhinjska mast ki jo gospodinje p-xhrani jo, igra dandanes važno vlogo v pomoči naši državi, k -<- tri pomaga pri vzdrževanja zji-dostr.Ih nniožin industrijiih olj. Oddajanje masti po r ad nem programn ne sme nič po nehati.^
Bolgarske žrtve za Hitlerja
Office of \V ar Information v Washingtonu je prejel poročilo, da je Bolgarska v svojem sodelovanju z naeijsko Nemčijo žrtvovala dosed a j že 200,000 vojakov. Berlinski radio je 27. aprila sporočil, da je bolgarski ]>oljedeljski minister Bes-kov izjavil, da je Bolgarska žrtvovala 200,000 vojakov, da je izvedla vladno ekspanzivno kampanjo, ki jo razlagajo kot vojno 2a narodno edinost.
ZNIŽANA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON PARADF
Ker teli, da f* 'im bolj ragftlri za
PIANO HARMONIKO
prirejena
koračnica "MLADI VOJAKI"
le Mr. Jerry W. Koprivfiek uredil c založnikom, d« rojaki lahkn dobe skladbo po znižani rml. ta je
Sedaj 35c
Dt» komada sa W rmtov.
Nnroate lahko tudi prt:
Slovenic Publishing Co.
21G West 18th Street New York 11. N. Y.
I
Domače živali
Spisal I»:o«lr F^lgei
Kreutzerjeva sonata
Spival S. Tolstoj
19
Študent naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Aibrebt
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Spillniau
22
Balade in romance
Spisal A. A
ken*
23
Zbrani spisi za mladino
Spis:il KnuHU'rt Članki
24
Andersonove pripovedke za mladino
Priredila Utva
PlM
Alojzi) Keiuer
8
Pravljice
Zapisal H. Majar
10
Dedek je pravil
Spinal Julij Slatin k
12
Frank Baron Trenk
Po raznih virlli napl»nl i;iuro 1'anduri^
13
Pariški zlatar
Poslovenil SIlTestfr K
18
Mladim srcem
Druffi zvezek. Zbirka zh »vensko mladino. Sptsal K saver Vji>£kn
Podprite napadi — Kupu j-
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Spisal Silvester KoSutnlk
15
Suneški invalid
Spisal Silvester Kodutnik
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spiska I Josip Ogrlnec
35
Praški Judek
Spillmannova povest vel -losi p Vole
i a R E
28
Magda
f Isrra i
29
Peterčkove poslednje sanje
i lura i Pavel Golit)
30
Potopljeni zvon
(Iura i Uerbart lliiuptuiaan
31
Revizor
i Itfrii t — Nikolaj VanilJerK*
32
Spodobni ljudje
<Igrat — 1». I.ipovec
33
Črne maske	*
(Itrra) — L. Andrejev
34
Antingone
(Igra > PosloveuU C. Gojar
25
Duhovni boj
(Izdala družba er. IVloborjai U S kupoli
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je onit ki ga nist« kupili!
26
Denar
Dr. Kuri Englis — Poslovenil l>r. Albin Ogrls •
36
Sveti Just
<Igra» —
Spinal dr. F P#t»outo
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igrat — J. Erbeiuikia F. Boj«
te bonde Vojnega posojila. mu mv mirk. a* umu i«
'fT^Ker Je zaloem feh knjic zelo omejena, Je pri nartWMln prtpornAtJlro omes
> na la nai la mogmV v^iki*u»i tHdotoUtil
485353232323484853535353232323485353232348485323232348230253
Znani kanadski pisatelj J. l*atfi!>on, ki »e se« hi j mudi za-."n-no v Zdruzetiih državah, je bil te <lni časten gost kluha Kiwanis v bližnjem Ridge-v»ood, N. J.
V svojem govoni je izjav l hh je \>h'd hitrega nafiredka pviatike, Kanada postala izredno l>i>1 j zaposlena, kakor je ♦ lila pntl sedanjo vojno-
A via t ika v Kanadi se je, po njegovem zatrdilu, razvila s p. rnnT-jo takozvanih <4t>ush pi-)»itov.** iknteri «o zazn aniona Ti ^•otn letalcem zla>ti v velikanskih pokrajinah kanadskega -everneara kanad-keira domini-ja Ti letalci so bili nekaki pi-joairr a vine i je v Kanadi, kajti oni so bili prvi, <ki «o ]iri 'VIi * prevažanjosn pošte in totn'k^v - svojimi zastalelimi •tali In <iee»r v kraj*1, kj«o- *ni •ikoxvanih p^>staj 7.:\ letalec n kopnetn niti na jezerili in <Ak:di. Pozim' ti letnici po--lu/u jejo «?kij«v. da tnko pri-Tejo z po-to do nnjblizniih na-olbin.
Njihova je tndi zasluga, da - so v Kanadi .na^li tekom lan
* skeira leta. ?lo ti-daj nepoena-» znane ix'trolejssko vreh-e. Tako >o že leta 11>20 mik ril i petro lejske vrelce, katere sedaj izko rifjoa '*n obratuj-' takozvairi Canoi! Oil Project. ' Ti. 1f»29 je stal krompir, katerega prodajajo v Kdmontono vreeo 7>o eniem dolarju, potenu ko i jo laperji prinesli \ i Oreat Bear $100,1)0, toda -edaj ; se dobi tamfkaj kiompir po $3.00 in *r).00 vn-eo. kajti do-važaio ga tja z arropbini
Po njihohvi za-lug" <o v Kanadi udi zgradili podzemske cevi za dovoz petroleja iz Ed-jinontona vse do Wliite Horse J oh reki Yi»kon, kajti ]»eti*olej oziroiKi irasoliti i., tamkaj potrelif-n zti vzdrževanj«« a\in-r.kp. Po niocrnvom mnonjii to dej tvo tudi zasluga -edanje vojne proti Ja] Km ski.
Mr Patorson je tudi izjavil dn ^tn svolx»da in demokracija v Kanadi ravno tako popolni j kakor v Zdni/.-nih državah.
OSNOVNA ANGLEŠČINA, NOV NAČIN UČENJA JEZIKA
Ko sla pied 1"J leti dva an i'*;ka proteuorja razi-kovala ule-ki jezik, sta prišla do za ljubka i>o natančnem p regie In. d* je tieha samo okrog boO - d i /.a izražanje v-ega, kar ! 5 ebno v vsakdanjem zi\-1 i.i' tlj'*
v /. dujem eas u he je nvno-o i -'do o tej o-novni angle-I'osebno i>a se je pisalo e: i ta k rat, ko je septembra in«'* <•;> ianskega leta iiiini«tr-i. < «i>i*duik OhurehiH v svo . i iMivoru na Harvardski u* fii «■•/. CMiM'nil ter prerokoval '-peh osnovni angh^'i )"• ida zelo malo ljudi na-"m ve, kaj je ta osnovna - i na in kako ,-e rabi.
«^ntvni angleščina j«' tako-' a'1 -1'pna izdaja au^If^kega i' z i k a A" razgovoru v v>ak-ihin; ei življenju se rabi zelo utalo Im-eil. Z njih malim ste-, 'ilom -o opravlja vsakdanje <le; 'o Osnovna angleščina je mali jezik f m I 8oO glavnih be«ed. trlasi se kot navadna angleščina Alfo vzamete angleški wh,_ v a- in po K" te benrdo. ki vam ni znana, je razlaga navadno oapisana % pripro^tem angle<š-I em iexiku, ki je v rmiogem po .lolw'ti osnovni angleščini
H. K. Ogden in profi»sor T. \. Riehard«, ki je soda j d<Mle-Ijen Harvardsk: univerzi, -ta pnr*ra"vila slovar o«novnc ani vdešr-i»io. Po letih študija Mi ofllorila. da je S50 osnm nih lie
KUPOVANJE IZ STRAHU |JE VZROK POMANJKANJA PAPIRJA-
(U\V1) -- čeprav je bila iz
delava tkaninskega papirja zmanjšana, bi morale dobave v glavnem zadostovat; povpraševanju — je dejal »Joliu W. Maluney, vodja oddelka za tka niuski papir od W'PII, 1'aper divi^ioIl.
Produkcija tkuuiuastega pa pii ja /.iiiiša približno G,7UO ton mesečno. Poananjkljiva dobava je bila v glavnem posledica nepotrebnega kupovanja v mnogih gospod i njstViih, »u u-gotuvili pi i WPJ5. Zadnji dve leti je bila produkcija obdržati a na i>li višini kakor leta li)42. < Kldelitev	i za izde-
lavo piipirja v ilrugi četrtini jo presegala oddelitev prve četrtine.. Zaradi uporabe tega i kani istega papirja v vojnih tovaiiUih za čiščenje finih ko-v i na-t ih delov in čiščenje leč, ter večje uporabe v bolnicah, je bila dobava za civiliste neki .liku zmanjšana- iStiri tis<>č }>et ^to higijenskih vložkov je izdelaeo na mesec v razmeroma laLki dobavi- In ti 3deset j)i't t ■*<>."* um higijen>kega pa-p;rja izdelujejo mesečno \ raz miroma lahki dobavi, razen na zapadni obali in v Texasii, kjer jo v]našanji* p;evox.a in razdelitve važnejše, nego vprašanje Izdelovanja
VESTI IZ WASHINGTON A
Krajevni OPA uradi so .vta-\ili sedaj jagode na občinsko listo najvišjih cen in po<i viškom bodo cene ostale i-te ka kor i. ta lf)!o.
opozai ja motoriste, naj ne pomečejo proč potrdi! j ir -speKciji obroče v, čeprav 11-i i ni t'- ba več dati preiskati " določenih presledkih. Potrdi lo 1k> )M>ti\ bno v>akikrai za dovoljenje novega ga-olina a'" pa novega t<lnx>ua. Biti un;:. z avt mob'lom v rabi ali pu je aviomobil prodan.
Izkaznice za sladkor .-o i,.i raz]>olago /a vojsko nn dopu stu m sicer in funt za v-akib HO ;--liluih obrokov ;j]i manj. če vejak je doma.
Crao za zaščitne prevoze <>1>T naznanja, da za poiet-c taborjenje ne ho n;i razpolago uie-l v Pu!man:h in bo treba za posebne prostore na vlaki*; ali najetih avtobus-h posebnega dovoljeaja. ODT l»o st*o-go omejeno dovolil pos-oac dnevno vožnjo do dnevnih polet nil* taborišč, ker je pričakovati visoke mleležbo ot,r'> voji!"»! laWri-i-nih delava v
OTVT
J. Vintar, Hi-vat; J. Gorše, Slo venec; J. Keiič, Hrvat; aI,. Knaus, Hrvat; M. Cuk, Hrvat: L. Roparsie, Slovenec; F. Zaic Slovenec, M. Stanajev, SSrb. j
Na shodu je bilo poleg d'u-gega ludi sklenjeno, da bomo nabirali tudi obleko in sicer SI o v en ai med s-eboj an ravno tako Hrvatje ia Srbi med seboj. Vsa obleka pa bo spravljena v skupnem >»kladišeu. Po zivljamo torej svoje rojake in rojakinje, da pripravite po.no--eno obleko, ki jo lahko ixlda-ste. Obleko lepo očistite, in -pravite, odbor pa bo vam ua-znanil, kaj bo kdo dal..
.Vaši ljudje v starem kraju Iso potrebni pomoči, so lačni in |bosi, razkropljeni -o na vse št i.'i vetrove in ne vodu ed&q za dmgega. Xa.ša dolžnost je. da jim pomagamo.
Shod je bil zaključen ob 9.2<> zvečer. Po shodu smo imeli čajanko s plesom :n stn«> bili vsi A'e-elo razpoloženi.
Xa im žonaiu in dekletom sej zahvaljujemo za dobri prigrl-l zek.
Frank Zai<-, Slid hi Ont.
-t*LAS NABOm'WffW Ton
WEDNESDAY, MAY 3, 1944
PROKLETII
Spisal EMILE BICHEBOUBG
Is francoščine prestavil J. L.
(26)
Ce so bili že hlapci na pristavi nad tem' jako izncnaJeni, Jactjm?« AlellLer, elišav^i to \est, kar ostrina!. Vendar je kmalu d«jal saimemu sebi-
4'Ni drugače mogoče. da dobi Jean Benaud takoj zopet ojo »prostost Saj se večkrat agodi, da gre polidija po kri-v« u\ »ledu pa kma!u s*pofciia svojo pomoto. Sicer bode Jean naudu laihko dokazati da je nedolžen, No, čakajmo tedaj » alje. Ziacadi redke buJalosti gospodov uradnikov lathiko vim par ur dalje. Pa fcmallu: l>odo žandarji tukaj."
Stopi k oknu, ter zre iia deželno cesito, ki je na njej menil ik h p ugledati \ olike peltate šope policijskih vojakov. Omeniti moramo, da um mi bilo nič o tem znano, kar se j godilo v ž upam i ji, p red no so prijeli Jean Renauda.
Pierre Rouvenat ni bi i manj boječ od svojega gospodarja, i so -.osjega ubijalca prijeli, to ga ni iznenadilo; vedel je, ga ja ni bilo to noe do*na, da so fti videli okoli desete ure I '/n kraja, kier sv je vt>il zločin, da bi torej lahko smilili i; nij. Pa nov strah ga obide.
šel je bil kakor drug , zjutraj na kraj zločina in laihko , kaker drugi, xidel vtisko širokih, okovanih čevljev volčje-ubijalca- Nedvomno je Jean Renaud na svojepn potu do--el tu mimo. na.šel žrtev in ž njo govoril če mladi mož ni, dear se govori, hitre umri. Kaj je pač utegnil razkriti ne-s i > čni Leon t *	'
jean Renaud, iki je navsezgodaj vprašal po Lueili, je go-vo prinašal zadnje besede umirajo." ega mladeniča. Rouve-) t je bil skoro tega gotov, da je Jean Renaud-n znana razmera med mladim možem in Lucato. Toda le ta edina izjava i že zadoščala pred sodiščem^, da bi pogubila Jacquesa Mel-' ra. Lahko je umevno, kako se je zvesti služabnik bal zaradi tegra.
Potem je bilo še neka i ravno tal*o strašnega: puška nam-v. . ki je igrala v nočni disrrf: tako žalostno a logo, Jean Re-••'id, ki sc, ga dolzili po krivem, je imel reci, da iskaže svojo jK-dolžnosd, le besede:	?
Na poru z FremicouTta v Terroise nisem potrel>oval paske pistil sem jo bil ra pristavi -euilIonski, kamor >-em šel po Šc<le danes zjutraj"
Ne da bi bilo to direktno oibdolženje, a povzročilo bi ven-« "r preiskavo. Morali bi se zagovarjati. Če bi vprašali, /. 'caj je Ločila odšla, bi majali pojasniti stvar. Pravljico, 3 i jo natvezal leanii Renaudu, bi lahko natvezel tudi hlapcem w:\ pristavi; pravica pa se ne da goljufati tako lahko.
Ubogi Rouvenat je ii menil slišati stamoikresov strel, ki ii." ubije gospodarja.
Tako pride deseta ura zvečer. Jacquesa Melliiera se poloti v naslonjaču nemiren dremež.
"Kaj ise pač godi na vasi?" ee Rouvenat vpraša. In zdajci ■zapusti od ^trahu gnan, spečega Jacquesa, po-
•	:.ivi si klobuk na glavo ter hiti v Prem i con rt. Tja pride pred župani jo v tistem tieuotku, ko je Jeain Renaud stopal na voz, ki ga je imel odpeljati v St. Irun. Voz oddrdra.
Rouvenat -e približa vsem skupinam mož in žen, ki so se premikale na trgu ter prisluškuje. Govorilo se je o zločinu, < .leann Renaudu in se i? razpravljalo za in proti. 1 Iz vseh ] govorov je bilo po-Tioti, da je bil volčji ubijalec krivim spo-'/ ian, ker so ga žandarji odpeljali. In že so imeli Jeana Re-t a uda, k'i je bil še dan prej od vseh spoštovan in ljubljen, z i zaničljivega zločinca. Rouvenat je vedel bolje, kakor vsi
*	mgi, kaj je bilo na vse] stvari, hotel pa je izvedeti nekaj drugega
Opazi žutpana, ki je šel proti i^voji hiši; in gre za njim. "Prosim, gospod župan,*' reče, 44ravnokar sem videl, da > Ubogega Jean Renauda odivedli. Ivam ga peljejo V1
"Ali, vi ste Pierre Rauvenat? Ta ubogi Renaud, kakor ' imenujete, je "vit malopridnež. Odvedlii so ga v (St. Irun, kjer ostane -eez noo in od tam v Vesoul, kjer pride pned bližnje porotnike!"
"Moj Bog, moj Bog!" vzdiline Rouvenat, "tedaj je ven-dar .kriv?"
"Kriv! To pa to! Morilew je!" "On, gospod župan? On T"
"Njegova zadeva je popolnoma jasna. Lahko se šteje t-rečnega, če odnese življenje!" "Spoznan je tedaj krivini T" "Od vsega, sodi'.šča." "In ali je obstal f" "Tega ne. Zadovol.,i se s trditvijo: Jaz sem nedolžen!
I i če se ga 'za-lLšuje, če se inta kažejo neovnžni dokazi--
"Tedaj?"
"Tedaj molči. Peljali so ga k mrtnecu; tu niti ni drhtel gledal je vanj z grozno smelostjo. Vrhu tega je še hinav-• val ter se delal, kafoor da bi jokal — ta malopridnež! Na to ga preiskovalni sodnik povpraša, ali ostane pri svojem ta-jenju."
14 In ta j je odgovoril?" "■Da noče odgovarjati!**
Potem pove župun, ki ^e bil /vesel tako pazljivega poslu-!. Pierru Rouvenatu v«?, kako so zasliševali obtoženca. Ko j dokončal, sta poi šla mvro do vrat župani je. Rotrvenat v oščj županu lahko noe ir odide domov.
Tudi on je, poslušaje ^uipaiio^o pripovedovaiije, v duhu ' b-dil obtožencu ob onih u*oJnih nočnih urah. Videl je, kako ; ta našel ran jen ja na deželni cesti ter mu hotel pomagati; 1 iko je potem zadnjo voljr umorjenčevo Flušajoč, tekel v St. I run, da prffice v njegovi *ohi nečesa. < A česa? Na to mu inigotarja Jean Eenaudov obisk na pristavi. Nekaj, kar je i mel oddati Lucili — skoro gotovo njena pisma. Ker pa «vo jo Trusije ni mogel izvnšiti Jocela, je ta piisma skril ali pa jih uničil, da skn-vnost Lucir'na le ne pride na dan morda tudi, dp odvrne od Jacques-a Mc JI i era vs«M stum.
(Nadaljevanje prihodnjih.)
VSTANOVLJEN L. 1893
Ne bi pisali teh odstavikov, la nj Rusija naša zaveznica in ni naša naloga razlagati komunizma, niti agitirati iza nobeno koauunističaio vladno ob li.ko, amlpak za presojo je do bro da poz,naino razliko med fašizmom in komunizmom.
Visi se -spominjate, kako so nekateri časopisi vpraieva li zakaj ne napade Stalin Hit lerja. Da, kje je tista zmagovita armada, s katero so se Rusi ponaiali, da bode stria vsakemu kosti, ki bi če drznil prekoi ačiti msko nuejo. Namiga valo se je celo, da ima Stalin najbrž strah, pred Hitlerjem. Spominjamo se tudi, ko je Rusija napadla Finsko, da je rucka udarna sila odpovedala. Finska, mala državica, pa je spočetka, tako je izgle la lo, da bodo Ruse pošteno na briagali-
(Znano nam je, da je nacizem ali fašizem prenapeta narodna fctrast, ki si išče zadoščenja v svoje pohotno£ti zasu/kii'ti svojega bližnjega. Nasprotno, komiunizem u«či bratstvo med narodi in je nevaren svojim sosedom >amo tako daelč, zra-šiti kapitalistični sistem, ako je ta že tako gnil, da. si sam ne mo:e ozdraviti svojega ko-ruptnega državnega ustroja.
Skozi 20 let so Rusi učili tvojo armado, da ruski vojak ne bo pretkoračil meje iz pože-ljenja, da zasužnji svojega soseda; ampak da je Rusija prijateljica miru, katere namen je braniti svoje meje. Ivo so pa ruski vojaki prekoračil: finsko mejo, so se gotovo .spraševali. s kakšnim namenom gremo pobijati ta mali naiol? Saj so nas učili, da se ve2b<-naša armada za mir. In zdaj J Ali ni 'to sramotno, napadli narod brez vsakega povoda: In zato 'ker ruski vojaki se ni so vežbaii za napade, ise tudi niso borifc s tistim junaštvom proti Finski.
Ruski voditelji so se tega dobro zavedali. Poznali so s;o-jo aranado, vsaj so vedeli, kako so jih učili. 6ii uo v vojsko pa najbrž ne iz zavojevalnega namena. Vsaj so dali Finccm tako ugodne pogoje, da v rea niči za tisti mali košček zemlje ni bilo vredno prelivat*: kri.
spremeniti za ubijalca. Akc mu pa v glavo y bi jež sovra štvo do svojega bližnjega, potem ga je pa laihko razdraži vi: Pojdi in uibij ga! Vojska je rop in po človeeanskih princi pih ne moreš človeka učiti, ali ga navduševali za vojne pohode. Lažje pa je človeka napasti, ki ni pripravljen za ubijanje.
Rekli boste: kako pa to, da italijanska vojska ni- bill a zanič? Saj so imeli Mussolini ja. ki jc tudi celih 20 let navduševal italijanski narod za vojne pohode, pa vendar niso doseg', i nobenih u-spehov; pravfcaprav i tali j an sika vojska je popolnoma odpovedala. Italijanski na rod se daleč razlikuje od nem škega. V nemtškem narodu je gojila os vo je val na misel sto letja, zato ima tisti nagon že v krvi, doči mitaiijanj&ki nj-rod tega mina. Nima tudi tistega disciplinarnega nagiba • k temu pa ima preveč gospodarjev, ima kralja, ima papeža, imel je ,Mnssolinija 111 še nešteto drugih plemenitasev ki so ga (izkoriščali (zdaj je do bil pa če Hitlerja.) Zato ne ve. za tkaj se bori..
Ker smo že pri nemiski morali, grdo bi bilo, ako bi ob sojali vse Nemce, kajti tudi n se razlikujejo po vzgoji. Pru-si so bolj ošabni, kot so pa bi'i avstrijski Nemci. Kdor jo poznal Avstrijo, je lahko zapazil ve.iLo razliko. Tisti, kil so
Turki internirali dva ^ rumunska parnoka
Poročevalec lista 4 4 London Times" poroča iz Ankare, da' je turška vlada sklenila pridr-' žati rumsuraska parnika T ran-1 sylvania in Bessarabia, ki sta ravno hotela odpluti v Orno morje.	j
Poglavitni vzrok, da se je turška vlada odločila do tega koraka, je, ker sta 'bila parnika prvotno določena za vožnjo potnikov, sedaj pa sta bila na-' menjena za vojaško službo. Na' parnika je bila postavljena tur ška vojaška straža,
Niico poročilo iz Knire pra-1 vi, da so postale vodo okoli Se-' vastopola tako nevarne, da so se mornarji na Transvivaniji in Bessarabiji, ki sta bila zasi-| drana v Bosporu,: 'branili od-j]Huti proti Krimu.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA jSfeiJ E D N 0 T A
NAŠI ZASTOPNIKI
'•»li so v vojno najbrž, da pwiskusijo orožje in izpolnijo pomanjkljivost v armadi. Zu nan jem u svetu pa so pokazali, da ruska vojska ni izvrstna Višaj Hitler si je tako mislil: "Ako so Finci Ruse tako mlatili, to bo za mojo armade prava šala!" In ruska vojska; v resnici ni bila izvrstna, ker ruska morala ni učila pobijati, ampatk braniti se. Človeka ne moreš učiti dvoreznega značaja: danes ga vzgajati kot pri jatelja miru, jutri pa mu reči: Pojdi in pobi j svojega sosoda! Zato ruski narod ni bil priprav ljen na vojsko, sicer so se vež-bali, delali so puške in kano ne, ampak v duši ruskega naroda se ni gojila tista ndania barbarska morala. Ruisi so postali divfi šele, ko so spoznali nemško podivjanost, /kako so uničevali njihove družine, domove, katere so si s pridnostjo zgradili v 20 letih.
Ako bi Rusi nax>ad*i Nemčijo, cisto gotovo bi izgubili voj no, kajti zgodilo bi se, da bi sr ruska armada uprla, ker ru>ka duša ni bila vzg-ojena, da bi kljubovala tevtonskemru nadčloveku. NemiSki narod so vzira jali za napad, učili so ga sovražiti in mu gojili misel, da je Tevton njih Bog, Iki se mu morajo -ofooriti drugi naro-*'. In prrv zato je imela nemška vojska tisto udarno silo, da je olanila če<7 mejo in se vrgla kot roparica na v«*vojo žrtev.
človek po pvoji naravi je nagnjen na dobro ali slabp Ato je njegova vzgoja plemenita, potem ga ne mores namg^
b li vzgojeni v dobrem avstri0->kem katoliškent duhu in pa medr.aiodui social demokrati, ki 50 se držali gesla Leben und leben la'ssen — kar bi jiomeni-lo: Ti hočeš živreti„ tudi drugi na.; živijo. — Dobre du-še »c bili, ampak slabi so bili tisli NeTnci, prepojeni s prusizaaiom, na katere je vplivalo Jiunker-s-\o iz rajha. In danes tist:* stare plemenite nemške ;duše več nI. Težko, da je še (kje katera ifkrita, ki je ne bi zasenčila nacijska propaganda. II-J hvr je 7:atrl tisto zadnjo tr.-> liico človečanske morale.
Vse tii/ke dogodke »razlagajo
ra t kov i dneži kot za ^one.tk o Tisti duševno bolni filozof, ki tolmačijo, da je. fašizem izvor Marki izma.
Nauki komunizma so ideja ki ?e <lo danes ni uresničila in je peieče vprašanje, ali, s^ sploh bo. Rusija, pravijo, j<_ komunistična država Lahko i a je Stalin, ilolotov in več drugih ruskih voditeljev komunistov, ampak v ruskem, narodu komunizma ni, in ruska J vlada ne posluje na podlagi komunizma, amfpak na podlagi socializacije. «
Nauki Marksizma učijo, da se denarna valuta odpravi in se jo nadomesti z delom. Tj. kar človek na/redi, naj bo vred nost in vse, kar ni potrebno zh obstoj človeške družbe, naj bo brez vrednosti. Torej pu ška :n kanon, po Marksizmu, ;e brez vrednosti, kajti ne pIu-v\ za obstoj, am/jiaik za pokon čavanje naroda. V Rusiji pa tega ne upoštevajo; delajo pn pke, kanone,, municijo, rabijo denar prav tako, kot vse dru ge države na svetu.. Edina razlika je, da proizvajajo v dnigih državah v večji meri zasebne družbe, dočim je v Rusiji vlada sama kapitalist.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le priročnr da se poslužujejo — UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDEB,
Calif urni a:
Siin Francisco. Jacob Laushiu* Colorado:
PueWo, Peter fulig
Waiseiitmr^, M. J. Iiujuk* Indiana:
Iiuliannpolis. Fr. Markicli Illinois:
Chicago. .Tosc-pli Iiev^if-* C'litcago. J. Fahiao (Chicago, Cicero in llliuoiai J oil« t, Jennie ltaiubieh L/i SalJe, J. Spclich Mas<-outah. Martin Dolenc Noith Cbioa^o In Wanke^un, y«tli W.<tr>ek Michigan:
I>etrtMt, I*, riaukar* MinneMta: Cliisbolm, J. Lukunlrli Ely. Jop. J. Pesbel
Jobn Teran, Ely. Minn. Evtleth, Ijiuis C*|I|««rt. UmtM Montana:
Itoundue. M. M PsmImo Nebraska:
Omaha, 1*. Ilro«ieri«k New York: (lOwaiuJa, Karl Stmluba* Little Foils, Frnuk 5lasl»-# Won-ester. Peter Ko«le* Ohio:
Uarherton, Frank Trolia* Cleveland. Anton Holw-k. t tar It*
KarllDKer*, Jhci»1> Kesiilk Glrard, Anton Nnuode Lorain, Louis Halant, John KumSa Touug!?town, Atifou Kikelj Oregon:
Oregon City. J. Koblar Pennsylvania:
Be^emer, John Jevnlkar
(\memautrh. J. Brezoveo*
Coverdale In okolica. J09. Patc-rael
Exr>ort, Loni» SupanCIC*
P'arrell. Jerry «>korn
Forest City, Math Kamln* Frao*
Blodnikar Greensburg. Frank Novak Homer City, Joseph Kerls Imperial. Ven<-e Palelcb Jobnstown, John Polanta* Krayn, A rit. TauielJ Luzerne, Frank Ballocb Midway, John Žust* Pittsburgh In okolica. Philip Progar Stilton, A. Bren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton. Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee, West Aiiis, Frank Skok» Sheboygan. Anton Kolar
Wyoming: Hock Springs. Louis Tauchar* Diamondville. Joe Rolloh (•Zastopniki, ki Imajo poleu im^ oa »o upravičeni obiskatftndi dni-ge naselbine v njih okraju, kjer Je kaj naSih rojakov naseljenih.)
Vsak zastopnik Izda potrdilo » BTo to, katero J« prejel. Zastopnike top!«
—Uprava "fllti Naroda"
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto
Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
JM.LVKNTNOST K. .s. K JKDNOTK /.NASA
Ce kote* dobra sebi in svojun dragim, ta varuj se prt najbolj«!, po ftletii in nadsolvrnlni piMl|M>riil organlzarlji. KRANJSKO hUlVKN SKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer se lahko »varuj«« ta smrtnlne, razne poiUdNlbe, operatlje. proti bolrzni In wifotoglonu.
K. S. K. JED NOTA »prejema moike ln ten>«ke od t ft. i|w 6«. leta: •troke pa taNiiJ po rojMvu In do 18. leta pod nvnje okrilja
K S. K. J KI »NOTA Izdaja najmodernejše trste rert ifikat« ae-danje duhe od Z25U.IH) do I5.1MI0.M.
K. 8. K. JEDNOTA je prava mati vdov »n sirot, te *e nt*| Man »II člani ra te raogntne In bogate katoliške podp«.rnr oresnizari jt>, po-trudi «» In priHtopI tako).
£» pojasnila o zaiaruiaitiinl In ta vse druge podrobno«!! •e obrnite na uradnike In oradniee kraji*%nili <lru*«ev K. ti. Jednole. atl pa aa:
GLAVNI
351-353 No. Chicago Street.
URAD
Joliet, Illinois
Slovaki na vojni razstavi
Več slovaških častnikov je! aprila o'bi>kalo na Dunaju! razstavo pod imenom "Xa>a| nimuitia". Častnike je vodil g'*'-' nerai Pulanie iu jih je sprejel general Sehuibert. ki je v svojem <rovoru jjose*l>no povdaril, «ia so slovaški vojaki prvi nemšiki bratje v orožju. Xa tol jc genera' T'ulanir odarovoril: "\ imemi slovaških vojakov-izražiim trdno uyjanje Slovakov v zrnato.' *
Take oiHiske so priredili na-eiji tudi iz drugih satelitskih držav, da bi razširili nauk o "'bratstvu v orožju" in zmanjšali nemške poraze na vseli frontah.
Rumunci bodo svetili s svečami
i
I Ysled vednpga honrbardira-■ n ja Bukarešte je mestni župan j naroeil prebivalcem, <la naj kupijo svetilke na ]>etrolej in sv.--če. da bodo svetili, kajti elektrarna je bila porušena in mesto ne more vee. dajati elektrike.
i SON A KT REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
Jerry W. lioi»rii>t-k in iij»*Ko\ orke^lt-r
M5IO—W.'d.Jl:.« i-O. k*
t »i i m »•». rivflla. 'ri v )>«»	tt.lana m-irt-U. i
tVeddinK V\'a!t *
?i>U\»'IISlkl VV tj 1 7
Pojo Rupntch Itr«
M5S>6—J<>en P<)!ka
Olut' potico petc)u) XJsrln«« — pi.lka
6-5—T^rt-zlnkii — polka Xa plaulncah—valček
Lepe Melodije
l>ii<|ii«f.n«* I'diversity T:inibnrl«-a ()rki'>!fr
M.V71 -Na .Mu ri ju !!<•••.
Kje uinjc n»/J«-e ričk.i [m-^-Iji jniI!;:i
Za tozadevni cenik |n cene plošč »e obrnite na
JOHN MARSICH, Inc.
463 W. 42nd ST.. NEW VORK
Jugoslovanski pomožni od bor v Ameriki. — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicasro, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini.
Kupite en "extra" bond ta teden!
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
U daje
ameriški driavllan.
Poleg Vprašanj, k! fth uradna aodnikl atari jo prt tapltu m dr-tarljanstvo, raebnje knjftlea «e y II. del« sekaj rafnlb letale I* ■rodorlne Zedlnjenlh drfar. v m. del« pod naHorom Rasno, pa Procclaa neodvlanoett. Untara Zedl-■Jeoib drtar, Llnc-olnor «oror v Gettysburifu. Predsedniki Zedlaje-■lb driar ln Poedlne driave.
Cmm taJttM Ja
samo 60 centov.
ln m dobi pri: j 8L0VENIC PUBLISHING CO. 1	«1« Weat l«tk
!	New VerV 11. N.
SPISANA V ANGLEŠČINI
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
llllllllllllillllllllllllllllllllllilllllllllllSIII
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potre bujejo ves odvisni žive«, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo ze sedaj!
T IJfNI W TRPEŽNI PLATNKM VEZAVI
Skoro 1400 strani_
750 Slik
Popolni voditelj za va« vojni vrt.
Popolna vsaka beseda. Traka stran, vmka slika — mnogo NOVE 0011 norih Ilustracij I
EDINA VRTNARSKA ENCTKLO	kl|J,t* ^ »redil E. L. D SEV-
PEDIJA ZA DOMAČO POTREBO! MOlRt B- & A- poznana eoeba r NK visokih besed — vse Je Jasno, nu vrtnarstvo, ki ga renljo vrtnarski I* loioo. vporabno.	vedenrL
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
Tukaj Je t eni sami knjigi VSE. KAR VAM -IE TREBA VEDETI f» TEM—KAR iEIJTE PRIDELATI! 10.000 tlankov vam podrobno pojasni vse • vrtnarstvu, a uidilvi In srjanjn. a gnojenju In oskrbi *r»a Najnovejše pa Jo VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE: nova metoda ra nnitevanje ftk odi ji t rev. gojenje dit-jlh rastlin, nove sestavine rvetllr! — Aheeedno karalo vam pove takoj, kar lelite. Prirejena n vsaka ponebje v Zdruienih driarah. xa vsako irsnljn In vsake mom.
KAKŠNA NAJ BO JUGOSLAVIJA? Piše Matija Corel, Brooklyn, N. Y.
(Nadaljevanje.)