212. številka. Ljubljana, soboto 18. septembra, VIII. leto, 1875« SLOVENS Izhaja iak dan, izvicmii ponedeljke in dneve po prar.mkih, ter veija p« poitl prejemati, z« avstro-ngerake dežele xa oelo leto 16 £oid., -za pol leta 8 d. za četit era 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom sa celo leto 13 eoid.. za četrt leta 3 irold. 30 kr„ za en mosoe I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za LJubljane za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pesti preieman za četrt icta 3 gld. — Za oznanila se plačuje oti čutiristopne petit-vrste 6 Kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole »rankirati. — Rokopisi se ue vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opjravništvo, na kai-'o 'iaj se blagovol*io onš'Mat' -»aročninn. rnklamacije, 03";*"ila, . j idnunisvrativne reči. je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi huli Z jugoslovanskega bojišča. Iz Spljeta, 17. sept. [Izv. telegram „Slov. Narodu".] Tuici so prestopili granice srbske pri Užici. Srbska vojska jih je vrnila. Velika razdraženost vlada v Srbiji. Pri Grahovn v Baini so napali in potolkli vstaši 500 Turkov; dosta je mrtvih. V Bosni je videti, da upor napredne močno. Iz Staregradiške se „Obzoru" tele-grafuje: Vstaši so potolkli 13. t. m. v Pro-sari okolo 500 Turkov. V Orahovu so Tuici 14. t. m. posekali dva mirna Srba, tamošnja trgovca. — Iz Dubice se istemu listu poroča, da so Turci 15. t. m. deset voz mrtvih Tur« kov v turško Duhico odpeljali. — Iz Kostajnice se piše, da je v Kozari-planini uže toliko vstašev, da so Turki k paši v li h; c poslali po pomoč. O strahovitej neusmiljenosti in divjosti Turkov priča poročilo hrvatskih vi adu i h listov, da so Turki v Orahovu dva Srba živa na k o lec nabili! — Dalje dopis iz Kostajnice, da so banjalučki trgovci, ki so sedaj na avstrijskej zemlji, dobili od političnih oblasti) turških naloge, naj se v treh dneh vrnejo, Če ne, pošljejo se njih žene in otroci v malo Azijo. Druge devajo na torturo. Eviopa pa mirno gleda in celo taki so, ki Turkom pomagajo. Dunajskemu „Tagbl." se poroča iz Kra-gujevca, da vsled novih zmag na bojnem polji vstašev raste ona stranka mej poslanci srbskimi, ki hoče vojno in bode najbrž večino imela. Za vojno so vsi Srbi — pravi poročevalec. Iz Dubrovnika poroča oficijalni telegram : Avstrijska oblast je službeno naznanila, da ne sme nihče oborožen, naj bode Turčin ali vstaša stopiti na avstrijsko zemljišče. Torej s tem je tudi prepovedano nadaljnje izbarkanje turške vojske na Kleku. Vstašem so pa uže prej orožje jemali. Iz Be lg rada se telegrafnje : Mej Limom in Novivarošem so večje čete vstašev. Turki poslednjega mesta nijso mogli osvoboditi od oblegovalcev. Pop Žarko ima vedno večje število bojevalcev okolo sebe. Oigan nemških Turkov na Dunaji nNeue Fr. Press1* si daje od lalbjfvega Laha iz Dubrovnika pod 10. sept. pisati, da je naš vrli junak Miroslav Hubmajer, sit boja, v Dubrovniku in je zastonj prosil pri slovanskemu odboru za popotaino domov, ter ka sneje pri avtouomaših (ali turkoljubih Itali-mh) prejel denar za potovanje domov. — To je grda laž. Hubmajer je bil z druzimi vodji vstašev vred v Cetinji in je v nedeljo 12. sept., torej dva dmj kasneje nego je do pisnik „N. Fr. Pr.u svoje pismo dat ral, še telegrafiral za slovo svojem očetu v Ljubljano, da sedaj zopet gre v boj. Ta telegram smo mi sami v rokah imeli. Sledeči dopis v ustavoverno „Deutsche Zeitung" poveduje, kako se bore Turki, prijatelji „N. Fr. Pr.M in organa kranjskih nem-škutarje „Laib. Tagblattu. : „Hussein-paša, sedanji komandaut turške posadke v Tre-binji, je dal brez uzroka klošter Duže zažgati. Turški vojaki so s pravo divjosto razdevali samostan. Najdenim mrtvim štirim vstašem so glave porezali in jih paši nesli kateri jim je za to nagrado podelil." Od hosenske meje 15. sept. [Izv. dop.] Kneza Milan in Nikola gledata so svojih kul dole v Bosno in Hercegovino, kakor so gledali nekdaj rimski imperatorji v areno, kjer so kristjanski močeniki bojevali s« z azijskim tigrom. In kakor so nekdaj nedolžne žrtve imperatorja pozdravljale z „ave OflBiftT, morituri te salutant!" Tako bi tudi denes Hercegovci in 1$ »šnjaki v svojej borbi z azijskim barbarstvom Nikola in Milana pozdraviti mogli s „zdravo kneževi, mi umiramo za krst častni i slobodu zlato." Drlanji teh dveh jugoslovanskih knezov nasproti vstaji je nerazumljivo. Ce uže ue smetu v^tajnikom na pomoč priskočiti, naj jim tudi pomoći, ne obečavata. Od dne do dne se pa čuja ,iz Crnegore in Srbije ista pesen: pačakajte, potrpite, jutri, pojutranjem, kmalu vam priskočimo, samo držite so junaški ! Zakaj raji odprto ne rečeta : braSo, u uma so roke zvezane, pogodite se s sultauom, vi ste doiedaj zmagovalci, in kot takovšni bodete vi pogoje m ra stavili. To bi bilo iskreno. Ce sem prav pudufeu, sta se Srbija in Črnagora obvezali samo do nekega ustanovljenega obroka ali slučaja nevtralni ostati, •mi izminotji tega pa da bodete spet svoje obveze rešeni. Ali je to samo prazua kon-jektura, ali je morebiti veudar kaj resničnega na teui, to bo prihodnost pokazala. Vstaja v severnej Bosa' odločno napreduje. Sedaj operirajo vstajnikt na dveh krajih. Četa kakih 1200 mož stoji v Prosari in Kozari-plani mej železnično piogo Banja-iuka-KoBtajnica in Savo. Druga četa, kakih 800 mož pa v Majevici- planini blizu srbske meje. Sicer pa sega vstaja do blizu Bunje-loke in Tuzle. Ljuti boji so bili zadnji čas mej vstajniki in Turki za savske prevoze. Vtttajniki se morajo Save držati, kajti po Metek* Višje dekliško izobraževališče v Črnej gori. (Dalje.) Vkljuh vsemu temu je njeni socijalni položaj vendar le podredjen. Iu namen dekliškega izobraževališča v Cetinji je ravno ta, da bi se predrugaeilo to razmerje, da b: si i žeustvo pridobilo neko višjo moralično samosvest, koja, se ve, da izhaja le iz duševne izobraženofcti, — da bi se zvlasti izšolalo vsaj nekaj učiteljic za dekliško odgoju. Ta šola se je osnovula na državne stroške, in njeno vzdrža vanje nij ravno malenkost; kajti treba je plačevati vsako leto nič menj, kot 5500 rubljev. Učiteljsko osobje Šteje šestero duš, in to so: predstojnica, dve srbski učiteljici, učitelj veronauka, učittlj petja, in hišni du- hovnik, ki opravlja ob jeduem posel ekonoma in oskrbnika. Izobraževališče iui * prostora za trideset gojeuk. Dvajset njih pre-skibljuje državica z vsem, deset ostalih plačuje po 200 gld. na leto, ter morajo za obleko same skrbeti ; a one, ki se odgoju jejo na državne stroške, imajo razven popolnega oskrbovauja in poduka in obleko, k čemur pa se rai uua i obuvalo in vse perilo, postelja, in kar spada zraven. Obleka ravna se po predpiMi, kajti uosijo voljiieno obleko kostanjevo rujave barve, s predpasnikom iz črnega alpaka. Pri izprejemu v zavod se zahteva natančno starost 12 let. Dve nesti i se ne sprejmete enakočasuo mej dtžavue gojenke, mar več mora biti jedi a vsaj za dve leti starša Drugače je, ako sle obedve siroti, oudaj hc sprejmete i euakocasno. V nižji razred vstopšeuiu otroku treba je znati srbski biati in pisati in številke do sto poznati ; daljih vednostij se ne zahteva. Celi izobraževalni tečaj traje šest let in se deli v tri različne rede: prvi, drugi in tretji razred, a zadnji je specijalni. V -aLi razred se mora obiskovati dve leti. V zavod se vstopi pred začetkom vsacega dveletnega tečaja, a mej letom se nikdo več ne sprejme; tudi izstop se vrši vsake dve leti. Počitnce Me pri« o" početkom uiesec«* junija iu končajo konca septembra. Razven teh velikih počitnic so še v velikej noči za str na si dnij ; drugekrati pa ne sme zapustiti zavoda nobena gojenka. Se ve, kedar, postavim, iz-bolč stariši ali gojenka sama, potem nastane izjema. Sprejetev v tretji, tedaj specijalni razred, dovoljuje se le takim gojenkam, koje se hočejo posvetiti učiteljskemu stanu. Mej obiskovanjem tretjega razreda se pečajo go-lenke pod vodstvom predstojnice in učiteljic m s podučevanjem otrok v nižjih dveh raz- Savi jim prhajajo dobrovoljci, orožje in municija. Turki bi jih pa ravno zavoljo tega radi od Save odrinili. Mej Turki je bilo i* prvega veliko širokonstuo habanje , kako bodo „rajo" v kratkem ukrotili, ali pa do zadnjega pobili. Oikar so pa od „mutljakov" uže parkrati tepeni bili, jim je srce globoko v „turo" vpalo. Nezadovoljstvo s carigradsko vlado tudi mej njimi raste. Regularne vojske imajo Turki na S»vi malo, artilerije pa prav nobene, tudi v tvrdnjavah ne. Od pribeglih črez Savo kristijanov se vračajo moški nazaj v Bosno, a samo kot vstajniki. Orožja sedaj ne manjka, pač pa izvedenih vodjev. V „Zastavi", „Pest. L.u, „Politik« in po druzih novinah objavljeni vojni razglas bo-senskih vstašev se glasi: „Kazglas nage bosniške raje, Sultanu, turškemu carju, kateri kraljuj đ v Stambulu in uže 500 let s svojimi mogotci z agi in spahiji ropa in tlači bosenake Srbe. Napovedujemo ti vojno, mogočni Sultan tebi in vsim tvojim volikašem, kateri ste se fanatično zakleli svojemu samovlastnemn gospodarstvu na tilniku uboge raje nikdar konec narediti in jo s svojo silovitostjo in neznosnimi davki popolnem potreti. — Boj z vami na življenje in smrt! Na stotine bosenskib junakov vzdiguje denes jatagan1 da raztrgajo verige, 8 kojimi ste ti in tvoji krvopivci zatrli njih slobodo. Na stotice junakov je prijelo za orožje, da pokonča trinoge in pijavke tvoje države in ako si ti tudi jeden tistih, zagotovimo te, da srbska puška tudi tebe ne b;ide zgrešila, tudi tvojf Saraji bodo strmeli „ker vse mlado in staro je prijelo za orožje!" Nas nij na tisoče, temuč samo na stotine, vedi, da smo tako močni, da se bode vsa tvoja divja in barbarična moč razbila nad nami, ker vsak naših bojevalcev ide v boj s popolnem prepričanjem, da premagati mora. Premisli sultan, kako mi po tebi in tvojih hrepenimo, kako hrepenimo po vojni, po vojni, v katerej bode tekla kri, ne iz maščevanja, temuč za čast, blagostanje in slobodo, katero ste vi poteptali, sa blagostanje katero ste vi požrli krnti Azijati. Premisli le ti, največji vseh tiranov, kolikokrat si slišal naš jok in naše žalovanje, kolikokrat so prošnje in pritožbe dospele do tvojeg + trinoškega prestola, in vse to je ro- dilo v tebi še večje sovraštvo proti nam in jeza tvoja je razsajala močneje in močneje. Tisočkrat si ti lehkosrčno gledati mogel, kako ae je kopal Srb v krvi, nekriv in zvest postavi — obsojen od tvojega barha-ričnega soda, ali pa silovito umorjen od Mušicom, in nij te ganilo to, vzbudilo nij v tebi nikakega usmiljenja, nij se ganil tvoj mrtudni jezik, ki bi bil izrekel: „Dosta sem bil tiran se svojimi prededi, dosti je tega, sedaj pak hočem za svoje trpinčene podložne pravice in Blobode iskati in jim jo podeliti." In misliš ti car, ti car tiranstva in zapravljivosti, da bi te tudi sa naprej imenovali svojega, misliš nas ti z močjo prisiliti, da bi mi tvoji zvesti služabniki ostali še v prihodnje, da bi se mi vzdrževali, ako-prem nam roke in sploh moč več ne dopušča, občutiti brezdno tvoje zapravljivosti ; misliš ti gotovo, da bode zadostila puška in sablja, da nas prisiliš do starega jarma ? O ti se motiš, strahoviti tiranski car! Orožje, s katerim misliš ti nas prisilili, bode raz-djalo tvojo trohljivo državo in sramotno bo-deš stoprv potem nvidel, da je raja nže imela od nekdaj prav, ker te je prosila, da bi se obnašal očetovsko proti njej. Za dosti nzrokov smo navedli, kateri nam določujejo boj pričeti in ako se ne sramuješ tega izogniti, tako vzdigni pest in krivo sabljo, da bodemo na način kakor na Kosovem polji pridobili izgubljeno nazaj, ker na zemljo kaplja kri in čas je, da začnemo boj." Tako te pozdravljamo mi Bošnjaki, in ti izrekamo, da je nra prišla, ko se bodo s pomočjo sabljo in krvi zjedinili in združili Srbi. Odlazi tedaj v boj s kakoršno močjo ti hočeš, eto ti prsi eto ti junake, kateri tvoje tiranstvo z nogami teptajo in se trudijo mir, red, slobodo iu jedinstvo v državi pripraviti, kar si ti s svojimi razrušil in uničil. Pridi kakor ti je drago, ne odlašaj tri-notka. Zemlja naj se pod tistim odpre, kdor se tebi umika, zakriči tudi ti, kar smo mi prvi iz polnega grla: Kto ti boja stari krvopija, ti sovrag Srbstva, naš padiša." Meseca septembra 1875. Srbski narod vseh krajev Bosne. Politični razgled. HotranJe V Ljubljani 17. septembra. Hfimtski poslanci na peštanskem redih; vrhu tega se urijo v gospodinjstvu in vseh ženskih delih. Na takov način je višje dekliško izobraževališče v Cetinji ob jednem i gospodinjstvena šola, kakor jih imajo, postavim, na Švedskem. Deklica si prisvoji na takov način vseh vednostij pridne gospodinje, da si zamore Olkrbetl v živenji lastno gospodinjstvo, ter mu predstojevati. — Preskuševa se vsak otrok trikrat, in to najprvlje pri vstopu ▼ prvi, potem pri vstopu v drugi raz-rctretjič pri izstopu iz njega ; za tem pa se zamore ali sprejeti v tretji razred, ali pa lehko zapusti zavod. Ako jo mahnemo po stopnjicab zadaj na hodnika, pridemo na velik koridor v gornjem nadstropji. Vse sobe in sobane, ki so v tem nadstropji, imajo vhod iz koridora. Na zadnjem konci pa ima predstojnica svoje bivališče. Ona je ruskinja, v Pe- terburgn rojena, ter ima mnogo zaslug o vstanovitvi tega zavoda. Gospića Nadejda Pacevič je lepa in postavna dama, stara kakih trideset let, velika, debela, zelo ravnomerne raBti, blon-dina, lepih črnih očij in inteligentnih potez in nežne sveže boje, živa in zelo simpate-tično bitje, — prav direetrice superieure, comme il faut. Govori izvrstno francozki brez vsakega naglaska, govori ruski in srbski j govori li tudi italijanski in nemški, ne vem, vsakako pa zastopi ta dva jezika. Ona je vesela in prebrisana. Jaz sem se vedno jako izvrstno zabaval z direetrice snpćrieure, in sem se seznanil ž njo uže pred tremi leti, ko je bivala z učenkami in učiteljicami se v starej kneževej palači. A zdelo se mi je, kot da bi bila zdaj še vesslejša, čvrstejša in mlajša; morda pa le zato, ker so raz-svitljevali solnčni žarki velike in svitle sobe novega poslopja. Nikedar, ako sem bil v zboru so se zopet nečes* prestrašili in ne bodo predlagali v ogerskem zboru v adreso jemati znanega Mrazovićevega izpravka, ki terja brže vtelovljenje vojne krajine. V ofjevskem zboru se je začela adresna debata, ki dosedaj še nij nič znamenitega na dan spravila. 16. je imel govoriti Miletić. Poročevalec Horvat je naravnost rekel, da v mirnih časih so adrese le formalne reči. Iz W*ari s?a se brozojavlja: Minister Decazes je v ministerskem sveta povedal, da se je pogovarjal z ruskim kancelarjtm Gorčakovom, ki ga je prepričal, da je ruski car proti tistej politiki, ki bi stoječe težavnosti pomnožila in evropski mir v nevarnost pripraviti mogla; ruska vlada želi, da bi Francoska sodelovala pri urejevanji vprašanj, ki utegnejo prikazati se. Fmncozfjo. na Roškem konje kupujejo za svojo armado. — Bonapartisti močno agritirajo mej vojsko. Turki v Banjaluki so, kakor se „Fremdbltt." poroča, avstrijskega konzula psovali in srbsko cerkev zažgali. pittifsl.i alfonzisti iz Iruna poročajo o novej zmagi nad Karlisti. Na IWemfko»n je Čedalje več vojaških begunov. Leta 1860 jih je bilo malo bolj ko jeden procent, sedaj jih je uže devet procentov. — To glasno govori, a no za Nemce. Dopisu Iz It ■hK<'^i* na Dolenjskem 15. sept. [Izv. dop.] Dasiravno je uže v včeranji št. „Slov. Nar." bil dopis o tukajšnjih srenj-skih volitvah, izpregovorim še enkrat o njib. Dovršile so se v soboto 11. t. m., agitacija bila je viharna od tukajšnjih nemčarjev, letali so po hribih in dolinah, da bi premotili kmeta za se, pa kljubu temu, da so tudi financijalno poskušali, bilo jim je vse zastonj posebno tukajšnji trgovec g. C . . .. in neki sedlar sta si skoraj noge izhodila od samega letanja po vaseh, pa vse stopinje bile so zastonj. — Možje volilci bili so trdni kakor, skala, nij se dal nobeden pregovoriti, obetala so se jim od teh nasprotnikov zlate gore, pa odgovor teh poštenih možakov je bil, da so prišli na mesto, ker bodo volili može v odbor za katere so prepričani, da so poštenjaki, ne pa, da bi glasove za denarje in druge sleparije prodajali. To je lepo od prostega kmeta, ko bi le povsod tako složni možaki stopili na noge, nebi se nam treba bilo brigati za zmage v vseh zadevah. v Cetinji, nijsem zamudil, da ne bi šel po polu dne ob petih k njej, kjer se je pil izvrsten čaj ; a me je tudi enkrat za vselej povabila. In bil je pri gospici Pacevićevej i jako izvrsten ruski čaj, k čemur je znala gospica še marsikaj pripraviti. Se ve, v Cr-nej gori je, razven pri knezu, to kaj posebnega. Pri čaji zbrale so se navadno tudi sestra predstojnična in učiteljici dekliškega zavoda, in to Milena Stanojevićeva in go-bniča Mioslava S;>anićeva, obedve rojeni v Belgradn. Ure moj četrto in šesto uro bile so odločene učiteljicam, kakor i učenkam v odpočitek, in tedaj se ie zabavalo, o ugodnem poletnem Časi na vrtu, po zimi pa v lepej in velikej sobani — salle de rčereation — navlašč v to odločenej. Na takov način amo se tedaj lehko sošli ob petih pri predstojnici, kjer smo govorili o srbskej domo-| vini, ali pa so me podnčevale o namenu, Izvoljeno je kakor uže znano, tri četrtine narodnjakov in le ene nasprotne osobe v odbor; torej nij dvombe, da ne bi dobili po tolikih letih vendar enkrat narodnega '/.upana. Kolikor mi je znano, bode županova vo'itev prihodnjo soboto to je, 18. t. m. in upamo, da se bode tudi čisto mirno in enoglasno vršila, ker slišim vsestransko, da bode vrli narodnjak in državni poslanec g. Pfoifer voljen. V upanju, da ne bode gotovo to zgodilo, zakličem izvrstnemu domorodcu živio 1 fz Vipavske doline due 13. sept. [Izv. dop.] Večkrat sem o svojem času Vipavske rodoljube v „Slov. Naroda" nagovarjal, da naj čitalnici zopet na noge pomagajo, in nekatere, zares ne preodkritorsrčne gospode prezirajo. Veseli me, da moje besede nijso bile glas vpijočega v puščavi. — Tega sem se imel priliko prepričati pri zadnjej veselici. Dvorana je bila napolnjena, mej poslušalci, sem v mojo veliko radost zapazil mnogo odličnih osob, katere se delj časa čitalnici, in ne brez uzroka hrbet obračale. Kar se tiče besede same, se je jako povoljno vršila. Le svetoval bi igralcem, naj si v prihodnje našemu odru in našema občinstvu bolj primerne igre izbirajo, kakor je bila nže zastarela „Svitoslav zajček". „Zajček" je imel jako težavno in ravno tako nehvaležno nalogo. Pri takih igrah igralci se vso svojo marljivostjo dosti doseči ne morejo. Druga igra ,,Kavni pot, naj boljši pot" je nas pa dobro odškodovala. Ploska nij bilo ne konca ne kraja. Gospodična Pegauova in Cotičeva in gospodje Herčič, Pegan in Silvester so si ▼redno drug drugemu na strani stali. Gospodična Cotičeva je bila s svojo kuharico posebno originalna. Junak večera pa je bil brez dvomno gosp. Silvester. Vipavski oder sme nanj ponosen biti. Gosp. Pegana nastop in njegov čisti izraz nam tudi jako dopada. Gori omenjenima gospodičnama se moramo posebno zahvaliti, ker one so edine, ki so zveste ostale našemu odru, ter izražamo željo, da nam tudi v prihodnje svojega delovanja odrekle ne bosti. Domače stvari. — (V lj nbljanskej Čitalnici), v restavraciji, bode jutri v nedeljo 19. septembra igral znani ljubljanski virtuoz na citrah, g. Avgust Iluber. učenji in napredku višjega dekliškega izo-braževalisča; kajti ste i one dve uže dve leti na tem zavodu. Da pa smo se še Iaglje kratkočasili, govorile ste obe francoski, go-spica Stanojevićeva i nemški. Navadno se je govorilo francoski, kar je posebno sestra prcdstojničina jako čisto in popolno znala. Gospića Stanojevićeva je vstopila sto-prv v dvajseto leto, a gospica Spanić je še mlajša. Te dve dumi ste se izobraževale v izvrstuem višjem dekliškem izobraževališči v Belgradu, kojo je odredilo uže več let sem mnogo ačiteljic srbskim dekliškim šolam. Ako še pr stavim, da ste obe dami zelo lepi, zelo simpatetični in zelo inteligentni, tedaj se lehko uvidi, da me nij nikedar manjkalo pri čaši čaja v sobi direktorice. Tu naj iie* sledi, kar so mi gospoje pripovedovale o odgoji, študijah in napredku gojonk. Gospica Stanojevićeva bila je vrhu tega še tako prijazna, da mi je sestavila — (Na tukaj šnjej realki) se je letos pri vpisovanji glede slovenščine baje vendar nekoliko bolj obzirno ravnalo nego lan*, da si vlada znane postave, ki je bila za varovanje jezikove ravnopravnosti v deželnem zboru sklenena, nij cesarja v potrjen je predložila, kar se je nže tačas vedelo, ko je bila sklepovana. — (Na ljubljansko g i mazi j o) je v prvo šolo oglasilo sa letos v nemški oddelek 'AH, v slovenski pak 74 učencev. Torej ker jih je bilo lansko leto 50 v slovenskem let 1 s 24 več nego lani. — (V Zatičino) pride za notarja dosedanji advokat dr. Jal. Wurzbach. — (G. France Rohič) glavni učitelj na mariborskem pripravnišči je imenovan za sonda izpitovalne komisije za ljudske in me-stjanske šole. — (Za sodnijskega adjunkta) v Ormužu pride v pokoji bivši adjunkt g. Fr. Macun. — (Na Vranskem) se je 6. t. m. telegrafijska postaja odprla. Tudi se je sestavil tukaj posebni odbor, ki nabira prostovoljne doneske za usmiljenja vredne herce-govinske begunce na avstrijsko zemljo. — (Iz Celja) se nam piše: V sredo 15. t. m. se je peljalo 5 mozirskih slovenskih fantov skozi Celje v Hercegovino. Vsi so bili zelo navdušeni za slovansko stvar. — (Z a s i r o t e v s t a j n i k o v .) Mej drugimi pošiljatvami za podpiralni odbor smo dobili sledeče pismo: Izpodbujen od ljubezni do Slovanstva nesrečnega, od mnogo straui po krivici nespoštovanega naroda, izpodbujen od ljubezni do pravice, sem zbiral v II k vali darove za nesrečne naše brate na jugu, boreče se za človeške pravice. Nabral sem (vsega skupaj 26 gld. (šest in dvajset goldinarjev), katere vam tukaj pošljem. — Darovali so možje in fantje, darovale se žene in dekleta da bi pomagali s tem obrisati solze jokajočih sirot in nasititi lačne sestre na jugu. Vsi so darovali po svojej moči e bratovBko ljubeznijo. Rekli so: „Ako našemu brata ne pomagamo, komu pa hočemo ?u Darovali so kot Slovenci svojim bratom Slavjanom, darovali so kot kristjani svojim bratom kristi-janom. L. K. — (V Karčevini pri Ptuju) so 10. sept. 4 hlapci iz Ptuja in 5 viničarskih sinov posestnika in vrlega srenjskega svetovalca Ko- natančen učni Črtež v francoskem jeziku. — V tem izobraževališči vstajejo ob sedmih, mej tem, ko gredo zvečer ob devetih spat; tedaj je deveturni počitek za telo in dušo pri otrocih, devet do petnajst let starih, gotovo primeren. Ob osmih so deklice napravljene, se zbero v ohednici, nekaj pomolijo, potem pa zajtrkovajo bel kruh in belo kavo. Do devetih so otroci na vrtu ali v sobi, in ob devetih se prične poduk, koji traje do ene ure po pćlu dne. Ob enej nri se obeduje skupno z ačiteljioaml >n predstojnico v obed-nici. Obed je okusno pripravljena in prav v ozbilji. Po kosilu nastopi zopet euourni pre-nehljej, in ob dveh s- prične poduk, ki traj< do četirih. Sjsturui poduk po polnem zadostuje otrokom, starim 9—15 let, in ne škoduje telesu, koji se se razvija. Ob sobotah po pćlu dne iu ob nedeljah nij poduka; ta čas ho ali kratkočasi, ali študira ali pa telovadi. Vsako nedeljo do polu dnć je v do- vaČiča ubili pri njegovi hiši. Maščevali so se nad njim ker jim je pri patroliranja preskr-ben bil. — (Iz pogorišča) Podpeči pri Žalo-stnej gori, o katerem smo predvčeranjem govorili, poroča se nam, da sta izmej opaljenih dečkov še dva umrla. — (Nov časnik.) 15. t. m. izide prvo število „Prijatelja", to je mesečnih novin, koja bode g. Avguštin Imre izdaval v Buda-pešti, v prekmurski slovenščini z magjarskim pravopisom! ! Na čelu vabila na naročbo stoji to le : „Gorizazvanye na preplasco po imeni „Prijatelj" vszaki meszec edenkrat voda.ne, znanoszt razserjHvajocse sziovenszke novine". „Gosp." i ni lolmiiiMiHcijc. G. J. B. v Planini Plačano do konca septembra. — G. Fr. M. v Gočah. Ravno tako. — G. F. T. v Spljofu Reči odposlali. 4. in 5. voz. „Gesch. Kr.iins" volja 2 u- Wa>IJ luc**««««« It 0, V ljubljeni Bo" Mabr, J. Svoboda, lekar pri nzlatem orlu", v f Blaznik-ovi tiskarni na Bregu po 2 gold. na prodaj. — To knjigo bodo imeli tudi naprodaj: v Kranj i trgovec Rajmund Krisper, v Novem mestu Konstantin Tandler, v Cel ji bu-kvar Geiger, v Mariboru tiskar Janko Pajk, v Ptujem trgovec A. Jurca, v Celovcu Leon, v Gorici Paternolli, v Trstu C. Coen. Kazen omenjene šolske knjige je tudi na prodaj prof. P. L. Hrovatova Latinska slovnica za slovensko mladež, ki velja 1 gold. 50 kr.. v Ljubljani pri Ign. pl. Kleinmayr & Bambergu, in po vseh gori imenovanib mestib, kjer se prodajajo nLatinsko-»lovenske vaje". Umrli v JLJiiftlJtiial od 15. do 17. septembra: Albin Suni.ar, dete suknarja, 1 1., na vnetici grla. — Josip Brecelj, doto kovača in hišnega po-eestnika, 1 */a l»i na griži. — J. Nadležnikar, vdova, 84 1., v bolnišnici vsled starosti. — A. llan/.ie. usnjar, 25 1., v bolnišnici, na kron. pljučnici. — M. Sun-, kar, žganjaprodajalee, 54 L, na uirtvoudti. — Z. Tomec, 1 mes., doto mestnega komisarja, na griži. — Lcop. Hudiček, 14 1., hči krojača, v bolnišnici vsled slabosti. — Marija Jelenec, 10 let, otrok delavca, na griži. Vajet. 16. septembra: Pri PlOBli; Huber iz Dunaja. — Bota iz Trsta. — Minah iz Reko — Kratky iz Gradca. — Demšar iz Senožeč. — Roblek iz Žavca. — Pišanik, du Paradis iz Dunaja, Pri Malici: Ahčin iz Dunaja. — Grim iz Dolenjskega. — \Volf iz Brna. — Meisel iz Dunaja. — Mulič iz Gorice. — Rosenthal iz Dunaja. — Ki-bono iz Trsta. — Sclnviiner iz Dunaja. — Sam iz Draždanj. Pri Zamorci: Sobcr iz Zagorja. — Gtom iz Prage. — Zalar iz Novega mesta. — Griiner iz Dunaja. £W Mazilo ~Sbc za »eg-e, liNajc, bradovice, rndečico itd. To mazilo prežene, ako se rabi le 10 večerov, pege, lisajo itd. — Lonček volja z navodom vred 70 kr. Dobiva so čista (282—8) v dcželakej lekarni v Gradcu, Sackstrasse. Glavna zaloga za Kranjsko v lekarni pri ,,gol«leuen Eiuliorn" g. Viktorja Trn Iok/j -ju, v L j u b 1 j a n i na glavnem trgu št. 4. Važno za gospodarje! Zaloga poljedeljskih mašin od It. SiiiHaii v Gradcu ((Mesgasse), priporoča svojo najboljše in prav cenč Ročne mlatila«- muNine s patentiranimi vreten- Bkimi bobni po 110 gld. Vlacilue lUHNinc od 270 do 300 gld. Vfiite za žito snažiti, luale 35 gld., velike 50 gld. Trleur (mašina za iztrebljenje kokalja in grabora) 135 gld. Ročna mašina za lickanje tursico 35 gld. Ročili mlin za debelo mleti, mali 75, veliki 95 g d. Rezalnik za repo ribati, mali 35 gl., veliki 50 gld. 1/rešc za vino in sadni mošt od 100 do 365 gld. Sko|»or«'Kii«> mušiiiv od 75 do 100 gld. 1*1 ugi rame vrsto od 12 do 20 gld. Kaialu^i in /.a p ■ s i«, i cen so franko pošiljajo, če se želi. (280—7, Mlad poštnik z letnim čistim dohodkom 450 gold., zraven tudi trgovec z mešanim blagom, i/, enega večjega kraja na Kranjskem, si želi vzeti v zakon pridno, prijazno in zvesto deklo slovenskega in nemškega jezika zmožno in izobraženo, stara 20 do 26 let z nekolikim premoženjem. Pisma z fotografijo naj se pošiljajo pod 1». Z. 16 na administracijo „Slov. Naroda". (312—2) Mjilo iz olja solnčiiih rož, t ki* s c ti »** ki: je zadosti, da se vse pege odpravijo. Eno samo enkratno umivanje z mojim _ mjiltem i~ ttljti .»«1Učnih i'n£ na- pravi, da se trda, razpočena koža takoj izpremeni v nježno, mehko in vojno. Duh /;/•<■/. «#.»/ vso indijske blagodišavo. Dela jo (292—4) Ferdinand Fritsch, Dunaj, I. okraj, Schulerstrasse št. 20, I iiltriloiiil h« uii< no-l« lini. Mili p o Nt' »» n O s i i j. Grlavna zaloga pri g. Anion 14. rlspeijn v Ljubljani. Lekarna Piccoli. (D s to 9 s S > Menoti-Pastilje (ki so na dunajskej svetov-iiej izložbi Is?:; dobile darilo). Te pastiljo čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor proti kašlju, jetiki, ki se še le začenja, proti brini, boleznim na pljučih in v grlu, in proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem. Skatljica velja 75 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lok uže poskusil sam na sebi, so bodo radoBtno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper |iniia\ IjajiMti se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja so z čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih iu vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rano itd. 1 steklenica 40 kr. Raj zevi pulver. izkij učljivo iz vegeta- biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje olje, pofUjano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusuo in ne slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-lajoče. 1 steklenica 40 kr. (132—102; Naročila se izvršujejo vračajo-t oj se pošto proti poštnemu povzetju. Podpisani naznanja p. n. občinstvu svojo veliko zalogo dobrih pušk vsako baze, katere pošilja po poštnem povzetji in po prav nizki ceni: 1 dvocevka Lefanehenz i 25, 27, 30, 35, 40, 50 do 60 gld. n. d. 1 „ Unkaster: 36, 40. 45, 50, 60, 70 „ 80 „ „ „ 1 „ Perkusions! 10, 12, 16, 20, 30, 40, „ 60 „ „ „ 6 Btrcijno revolverje 7, 9, 12 m/1(,: 61/,, 10, 15, 20. 25 do 30 gld. n. d. Nadalje priporoča s Celo opravljeno kratko risanec, samokresu, žepne samokrese, nabijavne stroje, patrone in pistone. (su--) Matej Soršak v Kropi na <>orenjskem. Iz veštaj! najnovije zgodo (apparate^ lekarske. Izvestaje podeljuje Upravitoljstvo (Direction). (315—1) Izdatelj m nrednik Josip Jnrčič. L<«biit.uju* iu as* nMaro«Ln^ Emkara«".