1§7.1?©*.
jafesja razen nedelj Ul praznikov vsak sžsa ob 18. titapelcSRS«
Dredniitvo je v Ljubljeni, frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna.
6opise frankirali in podpisati, sicer se jih ne pri-Obči. Rokopise se ne vrača,
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*50. Uradni razglasi, postano ter notice isti prostor K 2'—, rti večjem naročilu popust.
Poštnina pSaJassa m geiZ©vSKl.
M Llublianl, v sred© 27. iulila 1S21.
Glasilo lugoslov. sccllilno • tiemokratlčn
rike.
PosaMcena šle«. K 1,
Leto ¥.
¥e£si3©Kska It. 312.
Naročnina: Po polti ali z dostavljanjem na dom za
celo leto K 288, sa pol leta K 144, za c strt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480,
Reklamacije za lisi so poštnine proste.
tJpravništvo e v Llubljanf,
Frančiškanska ulica št.6 , Učite! sVa tiskarna.
Glad v sovjetski Rusiji,
Sovjetsko Rusijo je zadela gro-tovita katastrofa. Silna suša v južni Rusiji, zlasti ob Volgi med Samaro in Asjrahanom. je uničila vso zimsko setev in tudi velik del jarc. Manjka krme za živino, ljudje nimajo hrane; tisoči in desettisoči zapuščajo z golim življenjem domače vasi ter beže na vozeh z otroki in naj-ftujnlmj potrebščinami gladni, ob beračenju proti Sibiriji. Turkestanu, i Jtrajini. da tam dobe košček kruha. Milijone ljudi ogroža smrt. In Klad pospešuje kužne bolezni, zločine in spekulacije. Razširja se kolera. Sovjetska vlada na mora razglašati smrtno kazen za one. ki prikrivajo živila.
Zgodovina prejšnjih stoletij nam Večkrat govori o enakem umiranju gladu. Šele. odkar imamo železnice, Paropfovbo. ki spajata med seboj trgovski svet vseh dežel, je glad postal redkejši fn manj nevaren pojav. Kajti. če je žetev v eni deželi slabo uspela, dovažali so živila iz drugih , dežel. Rusija je večkrat trpela na lakoti kakor druge dežele, ker so v kontinentalni steoni Rusije večkrat dolgotrajne suše kakor pa v pokrajinah ob morju: vrhutega pa obdeluje neuki kmet svoje njive površno, jih premalo gnoj}, premalo preorje, jih naravnost ropa. ne pozna pa ne namakauja. ne umetnega gojenja njih in travnikov. In če je bilo v drugih razmerah vsaj deloma mogoče preskrbeti stradajoče pokrajine, je to sedaj ob neurejenem ruskem narodnem gospodarstvu nemogoče. Sedemletna vojna in meščanska vojna sta rusko kmetijstvo in prometna Sredstva silno opu.stošila. tako da sovjetska Rusija zaradi suše stradajočim pokrajinam ne more ob pravem času DQmatrati.
Pred revolucijo je znašala obdelovana zemlja 90 milijonov desetin, leta 1920. pa le 61 milijonov; obdelane je bilo torej eno tretjino manj zemlje. Se hitreie pa je padel pridelek. Pred vojno ie znašala žetev 4.5 milijard pudov kot srednja žetev; leta 1920. pa so pridelali le 2.1 milijarde pudov žita. Leošnja žetev je najbrže še slabeja nego lanska. Okrog Moskve. Petrograda in v Ukrajini zahodno od Dniepra sicer žetev ni slaba, toda na celem jugu so na imeli zardi suše silno majhen ! pridelek. Zaloge, ki se .nahajajo v Rusiji, utegnile bi komaj zadostovati za prehrano stradajočih pokrajin.
Da to tako lahko. Rekvirirati žito pri kmetu je skoro nemogoče, ker bi s tem tirali kmete k uporu; za denar, ki nima skoro nobene vrednost l Pa kmet tudi ne proda žita. Via-
n !T,e S ? kf"f le zamenjati blaeo za ato. 111 kakor te vlada pre-
računala, bi potrebovala v ta namen za 600 milijonov zlatih rubljev blaga. Blaga pa ni toliko. Zaradi neure-iene industrije more sovjetska vlada dobaviti Ie v vrednosti okolo 150 milijonov rubljev blaga za zameno za žito. Vrhutega so pa še velika ovira prevozne težkoče. Industrija počiva, ker ji primanjkuje premoga, d očim se nahajajo po drugih okrožjih zaloge surovega olja. lesa za kurivo brez prida; železnice ne morete dovažati goriva iz pridelovalnih • n,<lustriiska ozemlja. Kako naj to-re.l te popolnoma nesposobne železnice dovažajo žito iz daljnih okrožij ,v stradajoče ozemlje?
Pisatelj Maksim Gorki sam kliče civilizirani svet. da reši z internaci-jonalno akcijo onih 20 milijonov ljudi smrti in kuge, ki bivajo v nesrečnem ozemlju. Kapitalistični svet se pa ne zmeni, posmehuje se. češ, kaj ga briga, če umirajo milijoni ob Vol-pi od lakote. Pričakuje le. da bo to
n u^otine Politične posledi-
£?Vi r!f^kuje* da 1)0 glad še bolj Ote/Koca strahoviti gospodarski 00-
s katerim se ter da s tem
bori sovjetska pade boljševi-
ložai. vlada, zem.
Mednarodni proletarijat mora ta klic umeti drugače. Tu mora za-mreti politično nasprotje, kadar umirajoči ljudje kličejo po človeškem sočutju. Pa tudi sicer obstoje zveze med ruskim boljševizmom in evropsko socijalno demokracijo kljub vsej nesrečni politiki in zasmehovanju, obrekovanju, podkupovanju, kar je povzročil vse ruski boljševizem, ko je razcepil mednarodno delavsko gibanje ter zastrupil odnošaie med Pjroletarskimf strankami; na to zvezo ne smemo pozabiti, solidarnost jn ono., ki druži evropskega delavca z ruskim kmetom v bolu proti protirevoluciji.
Ruski boljševizem je sicer bil že pred to elementarno katastrofo popolnoma bankroten. 2e pred tem pojavom le izpremenil popolnoma svo-io gospodarsko politiko. Kar pozneje poizkuša, ni nič drugega kakor grad-ba kapitalizma. Išče zunanje kredite, ponuja sociializirane tovarne, rudnike. gozde domačim in tujim kapitalistom v najem, uvaja zopet svobodno trgovino in bankarstvo. ustanavlja malo obrt. Toda, dočim je popolnoma izpremenil gospodarsko politiko. pričakuje še vedno, da bo vzdržal svojo teroristično strankarsko diktatur" To je pa utopija. Obnova kapitalističnega gospodarstva, ki ga
sedaj Lenin zagovarja, se z diktaturo. kar trdi Lenin sam. ne da vladati s sistemom, v katerem, ne veljajo nobeni zakoni. Kateri kapitalist, pa bo naložil kapital v Rusiji, če ni nikdar varen pred eksproprijacijo? Kako naj se obnovi promet, trgovina. bankarstvo. privatna industrija, če se zopet ne zagotovi pravna varnost? Ako je res. kakor misli Lenin, da mora Rusija najprej preiti pot državno urejenega kapitalizma, potem mora diktatura komunistične stranke pasti, ker zahteva tak državni kapitalizem pravno varnost, torej je nezdružljiv 7- diktaturo in terorjem. Gospodarski kapitulaciji boljševizma mora nedvomno slediti politična. Važno pa je. v kakšni obliki se to zgodi. Ako se preosnuje boljševišld sistem polagoma, potem se izpreme-ni diktatura v proletarsko kmetsko demokracijo, ki bo naravna zaveznica množic delovnega ljudstva v celi Evropi. Če pa podere boljševizem gladna puntarska ruska kmetiška množica, potem nastane anarhija. Iz katere izide krvava protirevolucija, ki bo imela svoje korenine tudi v meščanski srednji Evropi. Zato je v splošnem interesu mednarodnega proletarijata. da se ruski boljševizem ne zgrudi ob brutalni moči naravnih sil. marveč si pridobi Čas. da pod pritiskom neizogibnih gospodarskih potreb svoje utppične iluzije polagoma premaga ter se sam sebe razviie v proletarsko kmetiško demokracijo.	Po A. Z.
O ustavnosti.
(Govor
Posl. sodr. Nedeljka Divcana 61. seli Ustavodajne
Gospodje, mi prehajamo na razpravo zadnjega oddelka ustave. V nekem oziru se moram pritožiti na ustavni odbor. Šele dne 27. t. m. je prišel do tega da je vnovič pregledal ta oddelek, jaz pa sem mogel dobiti izpreinembe. ki jih je napravil v tem oddelku šele sedaj, ko se je seja že pričela. Po tem. gospodje, lahko spoznate, v kako težkem položaju se nahajam, če hočem stvarno govoriti o XIII. oddelku. Moj položaj je tem težji, ker je ustavni odbor res Izvršil nekatere znatne izpreinembe v tem oddelku in ker ni meni ostalo dovolj časa. da bi preštudiral zmisel In značaj teh izpmnemb tako. kakor bi moral. Posrečilo se mi ie pa vendar spoznati značaj vsaj tistih iz-otememb ki so najvažnejše in ki zaslužijo, da se tukaj obrne pozornost nanje.
Gospodje poslanci, zadnji oddelek »Prehodne naredbe« pomeni naličje cele ustave; in kakor ste videli, da lice ni bilo dobro, tako je naličje še brezkrajno slabše.
130. članek se nanaša na naredbe. ki so bile doslej izdane. Po prvotni redakciji bi vse naredbe in začasni zakoni z vladarjevim podpisom ki so bili objavljeni v »Službenih Novinah« v času od 1. novembra •1918 do časa, ko stopi ta ustava v veljava ostali tudi nadalje v veljavi, dokler se ne odpraviio ali ne nadomestijo z drugimi zakoni. Nadalje je v drugem odstavku tega članka določeno. da mora vlada ustavnemu odboru predložiti le tiste naredbe, o katerih misli, da jih je treba odpraviti, med tem ko ne bi bilo vladi treba predlagati naredb. o katerih misli da bi jih bilo treba pridržati, niti* ustavnemu odboru na revizijo, še manj pa skupščini. (Medklici.) Sedaj se je stvar ie nekoliko izpremenila na bolje. Pozdraviti je treba vendar tudi to izpremembo. Ta izprememba obstoja v tem. da bo vlada dolžna predložiti odboru vse naredbe in začasne zakone na pregled in da bo odbor moral najdalje v oetih mesecih v plenumu rešiti usodo takih naredb in zakonov. Gospodje, mene in mojih prijateljev; tudi taka rešitev ne
skupščine.)
more zadovoljiti, ker menimo, da tudi pri vsem tem te naredbe. ki bodo imele pomen zakona, ne bodo imele tistega parlamentarnega zna-čaia. ki bi ga moral imeti vsak zakon. tudi če gre skozi tak ustavni odbor. kakor ga zamišlja naša ustava in ki ne bo nič drugega, kakor izvr-ševalni organ vlade. Zaradi tega. gospodje, nimam vere. da se ne bodo tudi nazaprej gotove naredbe. ki bi iih na vsak način bilo treba odpraviti ali na od temelja izpremeniti. po želji vlade pridržale. Za mene in moje prijatelje bi bila veliko večja garancija. če bi se vse te naredbe podvrgle skupščinski reviziji; če pa za to ne bi bilo dovolj možnosti, s čimer se vlada v gotovi meri lahko brani, bi se tudi tej nepriliki lahko odpomoglo. kakor se je odpomoglo mnogim neprilikam v tem oziru pri razpravi o tej ustavi. Bilo bi mogoče, da bi se debata o teh naredbah skrajšala. da bi pa vendar naredbe dobile zakonito veljavo pred skupščino, in da bi dobile Wk Parlamentarni značaj. kakršnega morajo Imeti zakoni v ustavni državi.
134. članek ponavlja stvar, ki smo jo imeli že v osmem oddelku, to je, da postavlja vladar v oblastih svojega namestnika. Gospodje, mi smo se sploh izrekli zoper tako birokra-tično kontrolo nad oblastnimi samoupravami. ali za to ni bilo razumevanja v te.i skupščini. Naglasili smo. da se princip ponolne narodne samouprave ne more izmirlti s kontrolo kraljevskega namestnika. Ali ta reč je dobila še tem slabši značaj s tem, da dobiva namestnik po tej ustavi še večje pravice, kot se more sploh trpeti in prenašati. Mi smo zahtevali vsaj toliko, da namestnik v oblasti ne more suspendirati sklepov oblastnih samouprav, ampak da more služiti le za kontrolo, in če sc mu zazdi, da prestopajo kakšni sklepi oblastnih samouprav meje ustavnih in zakonitih predpisov, naj se pritoži 011 državnemu svetu, ne pa samouprava. Taka določba bi bila veiiko bolja; ne le da bi bila bolj demokratična. ampak tudi v praktičnem oziru bi bila boljša od vaše. (I>r. Laza
Markovič: Tega ni niti v Angliji.) Gospod dr. Markovič omenja, da nima niti angleška samouprava kaj takega. toda. gospodje poslanci, koliko imajo drugod dobrih reči. ki jih pri nas sploh ni 2
Dr. Momčilo Ivanič: Dr. Laza Markovič ni nikdar priporočal angleške ustave.
Dr. Laza Markovič: Tukaj sc govori le o samoupravi.
Divac: Samoupravnim telesom bi bilo treba prepustiti popolno svobodo in popolno odgovornost, zakaj čim večja je svoboda kakšnega samoupravnega telesa, tem pravilneje bo to telo opravljalo svojo dolžnost. Misel, da ie neprenehoma nad njim roka kraljevskega namestnika, je dovolina. da paralizira in ovira samoupravno telo v pravilnem Izvrševanju njegovih nalog. Meni osebno je sploh nerazumljiv začetek zadnjega odstavka 130. članka: »Stranke imajo pravico pritožbe na državni svet v administrativnih sporih, v katerih odločuje provizorična pokrajinska uprava kot prva in zadnja instanca.«
Toda sedaj, gospodje, prihajam do enega tistih člankov tega oddelka. o katerih se bo po pravici razvila najbolj srdita debata, in to je članek 135. Ta članek se je po prvi redakciji glasil: »Dokler se ne izvrši razdelitev v oblasti z zakonom, bodo okrttgi »v Srbiji, Bosni in Hercegovini. Črni gori. Dalmaciji fn Sloveniji, ter županije na Hrvaškem, v Slavo-niij in Vojvodini veljale za oblasti In vršile funkcije oblasti po tej ustavi.« Toda. gospodje, ta članek se je zadnji čas temeljito izpremenil. izpremenil se ie na presenečenje ne !e nas poslancev iz ODozicionalnih skupin, temveč, kolikor sem mogel izvedeti, tudi na razočaranje velikega števila poslancev iz vladnih strank. Gospoda moja. loslušajtc! Član 135. je članek ki je dementiral vso tisto politiko. s katero .ie vlada doslej poskušala pokrivati svoje delo. Znano vam
je. gospodje, da se je od prvega dne va te skupščine pa do danes glavna bitka vodila zaradi vprašanja državnega in narodnega edinstva. okrog vprašanja, ali bo ta naša dežela v administrativnem oziru urejena na podlagi gospodarskih, socljalnih in geerafičnih razlogov, ali na podlagi historičnih in plemenskih meja. Gospodje. tudi če smo opozicija, smo bili med prvimi, ki so odločno vstali proti vsem historičnim in plemenskim mejam, ker po našem mnenju v tej deželi ni ne historičnih, ne ple-menskih meja. (Ploskanje na levici in v centrumu.) Okrog tega vpraša-* nja se je vodila glavna borba, in v borbi zaradi tega vprašanja sta dve stranki zapustili to zbornico, ena pa verjetno vsaj po formi, sodeč po iz-< lavah sirank. niti ni hotela priti v to hišo. In kaj se godi zadnfi čas? Vlada kapitulira — pred kom? To bomo videli. 135. čjanek ni nič drugega, kakor priznanje vladne kapitulacijo pred zahtevo, da naj se administrativna razdelitev naše dežele izvrši na podlagi, če ne plemenskih, pa vsei kakor historičnih meja. kar je enako slabo, če ne še slabše od prvega.
Poročevalec dr. Laza Markovič* To ni res. Kje ste to našli?
Divac: Gospod Markovič vprašuje. kje sem to našel. Gospod Markovič. VI bi to morali bolje vedeti od mene. Našel sem to v članku 135. ustave, v oddelku »Prehodne na-* redbe.«
Dr. Markovič: Da slišimo 1
Divac: Da ne čitam vsega, bom čital tretji odstavek, ki se glasi?
... Bosna In Hercegovina se bo razdelila v oblasti v svojih sedanjih mejah. (Hrup.) Dokler se to ne uredi z zakonom, veljajo okrožja v Bosni in Hercegovini za oblasti. Spajanje teli oblasti — pazite, gospodje, — se vrši po sklepu oblastnih skupščin dotičnih oblasti, za katerega ie treba dve tretjini glasov, v mejah, določenih v tretjem odstavku 95. članka ustave.«	(Dalje prih J
Kdaj poteče epeif ski rok?
LDU, Ljubljana. 26. julija. Z ozirom na članek dr. Rybara v »Jugoslaviji« z dne 12. avgusta pod naslovom »V pojasnilo Primorcem« in na
članek v »Napreju« z dne 22. avgusta pod naslovom »Kdaj poteče opcijski rok« se opozarjajo prizadeti na uradni razglas poverjeništva za notranje zadeve št. 7621. objavljen v »Uradnem listu« št. 37 z dne 12.
aprila, s pristavkom, da za sedaj še velja tamkaj določeni opcijski rok (2. avgust). Optanti, ki si do tega roka ne morejo priskrbeti vseh potrebnih dokumentov, nai to v prošnji za opcijo navedejo in naj dokumente predlože pozneje. Pravočasno vložena opcija se bo uradno obravnavala. četudi niso vsi dokumenti priloženi.
Vladne akcije. — Grožnje komunistov.
LDU. Belgrad, 26. julija. Notranji minister Pribičevič je podal ministrskemu svetu obširno poročilo o notranjem položaju države. Ugotovil je na podlagi službenih poročil, da je položaj na Hrvatskem. odkar se je sprejela ustava, znatno boljši. Davek plačujejo Hrvatje sedaj redno in o priliki rekrutacije so se odzvali obvezane! tudi v tistih krajih, kjer imajo večino Radičevci. s 94 do 100%. Ravno tako so se tudi veliko izboljšale razmere v južnih krajih. V Sandžaku in na Kosovem se je ojačilo orožništvo. da bi se tamkaj napravil red. Minister Pribičevič Je pozval v Belgrad konferenco velikih županov in okrožnih načelnikov-
LDU. Belgrad, 26. julija. »Politika •< piše: Komunisti so pričeli pošiljati članom kabineta grozilna pisma. Posebno obsovražena sta z njihove strani notranji minister Pribičevič in predsednik skupščine dr. Ribar. Obveščeni krogi trdijo, da so komunisti obsodili na smrt tudi nekatere soci-jalno-demokratske poslance. Med temi je na listi proskribirancev tudi Dragiša Lapčevič.
LDU. Belgrad, 26. julija. Včeraj popoldne je imel ministrski predsednik Pašič sestanek z načelnikom
glavnega generalnega štaba vojvodo Petrom Bojevičem in vojnim ministrom Zečevičem. Sestanek je trajal dve uri. Obveščeni krogi trdijo* da je imel sestanek svrho. da se doseže glede uporabljanja vojske proti protidržavnim elementom sporazum, če bi ti izzvali s svojim zadržanjem kako tako državno akcijo.
LDU. Belgrad. 26. julija. Pred-, sednik skupščine dr. Ribar je dal na podlagi poslovnika zapreti sobo v parlamentu, ki ie bila doslej na razpolago komunističnim poslancem in ki ie bila središče komunistične akcije. Najbrže bo komunističnim poslancem še toliko časa dovoljeno udeleževati se sej skupščine, dokler se ne sprejme zakon o zaščiti države.
LDU. Belgrad. 26. julija. Na današnji ministrski seji se ie razpravljalo o ukrepih za zaščito države ter ie bila sprejeta končna redakcija tozadevnega zakona, o katerem bo popoldne razpravljal zakonodajni odsek. S feni zakonom se razpusti komunistična stranka, ker kot proti-državna ne more več obstajati ter se razveljavijo vsi mandati komunističnih poslancev. Zakon ie sestavljen po vzorcu protikomunističnih zakonov v Švici in Ameriki.
NAPREJ.   . , „
Ste v. i67.
Brzojavi.
NAMERAVANI ATENTAT NA PAŠIČA?
»Jutro« poroča, tla so v Belgradu aretirali sumljivo osebo, ki je imela nalogo ubiti ministrskega predsednika Pašiča. Osumljenec je član terorističnega odbora. — Preiskava ie lahka, ker vsak aretiranec takoj vse prizna.
PEČUH — MADŽARSKI.
LDU. London, 26. (Brezžično.) Posledica uveljavljenja trinonskj pogodbe ie predaja Zapadne Ogrske Avstriji in pečuškega premogovnega ozemlja od strassi Jugoslavije Madžarski. Akt prevzemanja Zapadne Ogrske po Avstriji bo trajal nekaj tednov, zato je določila poslaniška konferenca za zadnji termin izročitve 27. avgust. Častniški detachementi entente, katerim je poverjeno nadzorstvo predaje, so bili ojačeni.
ARETACIJE KOMUNISTOV V RUMUNIII
LDU. Bukarešta, 25. julija. Tukajšnja policiia je aretirala več teroristov. ki so železniško progo izpodkopali da bi pognali v zrak vlak, v katerem bi se peljal kralj na Francosko.
BOJ ZA GORENJO ŠLEZIJO.
LDU. Varšava, 26. (Brezžično ) Po ameriških časniškili poročilih stoji načrt, !z-premeniti Gorenjo Šlezijo v samostojno nevtralno državo, v ospredju posvetovanj. Vladna komisija naj bi bila sestavljena iz zastopnikov Italije, Poljske in Nemčije; h komisiji bi sc naprosil tudi ameriški delegat.
LDU. Berlin, 26. (DKU.) Kakor javljajo listi iz Gorenje Šiezije, je bila proglašena v rybniških rudnikih splošna stavka vsled spopada med nemškimi železničarji in poll-.skimi iiisurgcnti, ki so pri Dziergowicah obstreljavall vlak. V rybniškem okrožju sc nabirajo mnogobrojne čete poljskih vsta-šev. Od vseli strani potrjujejo velike transporte orožja Iz okrožja Rybnik v obmejne vasi. Listi smatrajo te dogodke za znamenje prihodnje četrte poljske vstaje.
LDU. Nauen, 26. (Radio Zagreb.) Po angleških vesteh se je razpravljalo na predvčerajšnji seji ministrskega sveta o tem, da je Francija že začela delati priprave 2a prevoz svojih čet v Gorenjo šlezijo. Ako pridejo te čete v Gorenio Šlezijo, bi to i>o-menjalo ojačenje francosko - poljske Kor-fantyjeve politike. Lord Curzon je Izjavil francoskemu poslaniku v Londonu, da bi Angliji vojaški ukrepi, ki bj se Izvedli nalilo s strani Francije, ne bili po godu. Po vesteh Agence Havas je izjavil Bertiielot, angleškemu poslaniku v Parizu, da je dobil ndog, da vztraja pri svojih zahtevah ter da deluje na to, da se takoj odpošljejo oja-Cenja v Gorenjo Šlezijo. »Eclio de Pariš« javlja, da obstoja predlog, da Francija umakne svoje zalitcve po odpošiljanju strokovnjakov v Gorenjo šlezijo. Zato b: podpirala Angleška francoske zahteve v Berlinu, po katerih naj se francoske čete prepeljejo v Gorenjo šlezijo preko Nemčije. >Daily Express« doznava, da bo ostala angleška vlada na svojem dosedanjem stališču ter da vidi Briamd vprašanje Gonile Slezije v preveč temnih barvah.
24URNA STAVKA V RIMU.
LDIJ. Rim. 25. julija. Zaradi spopadov med komunisti in fašist! v Roccastradi je bila danes zvečer v Rimu proglašena protestna sploSna stavka za 24 ur. Cestna železnica ne obratuje, sicer je življenje v mestu kakor navadno.
KARL MORA V ŠPANIJO.
LDU. Pariz. 25. julija. Listi prinašajo vest iz Annemasse. da se preseli bivši cesar Karl na Špansko, ker mu le naznanila švicarska vlada, da mora zapustiti Švico najkasneje do 31. avgusta.
TURKI ZMAGUJEJO NAD GRKI.
LDU. Pariz, 25. iulija. Kakor poroča »Agence Havas« iz Izmida. nadaljujejo Turki zmagovit pohod na
črti Bilcdjik- Jenišchir in_ Inhisar. Turške čete so že zavzele Afiun Ka-ralpsar in nekaj drugih krajev. Po drugih vesteh iz Carigrada potrjuje dopisnik turškega lista »Pakit«. da so Turki zavzeli Ušak.
LDU. Carigrad, 25. julija. Turške čete ko prodirajoč proti Sangliki baje zasedle Ušalc.. Ujeli so eno grško divizijo.
NEVERJETNE VESTI IZ RUSIJE.
‘ LDU Dunaj, 25. julija. Kakor do-roča »Neue Freie Presse« iz Koda-nja. je po poročilu lista »Politiken« izjavil Kamenjev v neki seji ljudskih poverjenikov v Moskvi: Ne moremo si preskrbeti hrane za 25 milijonov ljudi, ki sedaj stradajo, ravno tako ne za 140.000 moskovskh delavcev. Ako na bi mogli računati s tem. da oskrbimo s hrano komunistično vojsko in sc nam posreči spraviti v obratovanje nekaj večjh tovaren. bi bili dovoli močni, da zlomimo vsak odpor. Ta govor ie imel za posledico splošno delavsko stavko. Menjševi-ška stranka pozivlje delavstvo v posebnem nroelasu, naj zgrabi za orožje in vrže sovjetsko moč. Radi te proklamactie je sovjetska vlada proglasila obsedno stanie.
KLIC PO POMOČI ZA RUSIJO.
LDU. Moskva. 26. julija. Petro-gradski pomožni komite za gladovno ozemlje se obrača do proletarijata vsega sveta s prošnjo, naj se prirejajo koncerti, gledališke, cirkusne in kinematografske predstave na korist stradajočim v Rusiji.
LDU. Moskva. 26. julija. Ukrajinski ljudski komisarijat za prehrano naznanja, da je v Ukrajini do danes pripravljenih 70 milijonov pudov žita.
liSTAJA V ŠPANSKI AFRIKI.
LDU. Pariz, 26, (DKU.) Kakor javljajo listi iz Madrida, trdijo španski časopisi, da so so izvršili dogodki pri Melill s sodelovanjem nemških inštruktorjev med rilskimi plemeni kakor tudi vsled delovanja nemških trgovcev, da bi se španskim četam preprečil dohod na ozemlja, ki še niso španska, da bi se tako Nenvci moe.ll polastiti tamošnjih rudnikov.
LDU. Madrid, 26. (Havas.) Vojni minister je izjavil časnikarjem, da trdnjava in tabor pri Mclilli nimata nobene zveze več z najsprednejšlmi postojankami. Vstaja plemen je splošna In popolna. Ne ve se, koliko ko’on se bo vrnilo (lomov. Ker je čuti pokanje pušk v smeri proti Batemu, se da sklepali na to, da so tamkaj še vedno španske čete. Španci so uničili svoj letalski materija!, da bi ga sovražniki ne zaplenili in sedaj nimajo nobenih letal več.
LDU. Madrid, 26. (Havas.) Ministrski svet je sklenil, ukreniti vse mogoče za to, da b ol pdprl akcijo španskega nadkomlsarja v Maroku. Naadaljne čete niso bile več oj. poslane. Vse vesti in komentarji listov o položaju v Maroku so podvržene preventivni cenzuri. Časopisje bo dobilo uradna poročila o dogodkih v Maroku.
Politične vesti.
+ Demokrati proti komunistom. V demokratskem klubu le bil v nedeljo popoldne sestanek članov kluba, ki so razpravljali o stališču, ki naj bi se zavzelo napram komunistom. Razpravljali so tudi o zakonu za zaščito države ter o vprašanju Izročitve sodišču komunističnih poslancev, članov iz-vrševalnega odbora komunistične stranke. Ker je bil ta sestanek samo Informativnega značaja, ni bilo na njem sprejetih nobenih stvarnih sklepov.
+ V Rimu se je vršil shod zaupnikov italijanskih fašistovskih zvez. Zborovanju so prisostvovali tudi fašistovski poslanci. Na dnevnem redu Je zavzemalo glavno me-j sto vprašanje nadaljnje taktike fašizma. Po dolgi razpravi, katere se Je udeležilo mnogo govornikov iz vseh krajev Italije, je shod sklenil, da Izda glavna fašistovska
zveza pi oglas na narod In da se razpošljejo vsem krajevnim ' zvezam okrožnice, naj prenehajo z vsakim nasilnim nastopanjem razen v slučaju silobrana in naj se vzdržijo vsakega nasilja proti zadrugam.
+ Baje nameravajo Italijani tretji pas v zasedeni Dalmaciji izprazniti sredi avgusta.
+ Komisija strokovne internacionale,
ki je po naročilu amsterdamskega predsedstva obiskala Gornjo Šlezijo, se ie izrekla za gospodarsko in upravno avtonomijo te dežele.
+ SploSna zveza strokovnih organizacij. Danes dopoldne Je bil v Lili« otvorjen 16. kongres splošne zveze strokovnih organizacij.
+ Francoske strokovne organizacije. V
Parizu zboruje zveza francoskih strokovnih organizacij. Po dosedanjih izjavah ie velika večina proti Moskvi in za amsterdamsko internacionalo. Samo kovinska zveza se ie z enim glasom večine (113 proti 112) Izrekla za pristop k III. Internacionali.
+ Pogajanja med L!oyd Georgom In <!e Valero so se končala. Lloyd George je Ircem priznal obširno avtonomijo.
-I* Španci so bili od marokanskih vs'.a-šev prav hudo tepeni pri Melilli. Več t--soč ljudi so Izgubili, Komandant španskih čet Sylvestre ie Izvršil samomor.
+ Japonska In Rusija. Odkar je predsednik Zedinjenih držav Harding sklical v \Vashington mednarodno razoroži tveno konferenco, katere ost je v glavnem naperjena zoper Japonsko, ki postaja čimdalje nevarnejši rival Ameriki v Tihem oceanu, se Japonska skuša približati sovjetski Rusiji. Deloma se ji je to že posrečilo: prenehala je podpirati vse protiboljševiške akcije v Sibiriji, zato pa je dobila že velike gospodarske koncesije od Rusije.
+ Na Japonskem je izbruhnila splošna stavka. Delavci zahtevs’o zvišanje dnevnic in znižanje delavnega časa.
Dnevne vesti.
Uradne ure prt delegaciji ministrstva financ. Z ozirom na nastopivšo občutno vročino so določene uradne ure pri delegaciji ministrstva financ In tej podrejenih oblastvih in uradih v Ljubljani do vštetega 20. avgusta t. 1. od 7.30 do 14. ure; blagajniške ure pa od 8. do 13. ure.
Kraljevi namestnik g. Ivan Ilrlbar le dospel včeraj ob 6. uri popoldne v Ljubljano. Na kolodvoru so ga sprejeli Javni funk-
cijonarJi vlade in občine ter zastopniki raz: niti meščanskih in drugih društev z godbo
na čelu. Vobčc ga pa Ljubljančani niso sprejeli tako sijajno kakor bi bili pričakovali.
Ponovna volitev občinskih svetovalcev za občino Celjska okolica. Ker je okrajno glavarstvo potrdilo saano Izvolitev svetovalcev Vinka Kukovca in Omladiča, se bo volitev ostalih štirih svetovalcev, ki so uili zadnjič »nepostavno« izvoljeni, vršila vnovič v nedeljo. — O stvari bomo še kaj pisali.
Nesreče v Jeseniških plavžih. V ponedeljek dne 18. julija ob 11. dopoldan Je težko ponesrečil v valjarni na Javorniku prea-valjavcc s. Jakob Mohorič, star 57 let. Z Žerjavom je pustil prenesti velik težak železni valjar v provizorično stojalo, pri čemer je veriga zdrsnila In v tem trenutku je s. Mohoriča treščilo tako močno, da so ga težko poškodovanega, na križu, prsih in roki prenesli v tovarniško bolniško bolnico. S. Jakob Bizjak je dobil lahko poškodbo na glavi. Upati je, da kmalu okrevata. — Pri Martinovih pečah na Savi je težko ponesrečil s. Pavel Dobre, star 33 let, še-le predkratkim poročen. Pri premikanju železnega voza, na katerem so t. iv. železne težke mulne, s katerimi se zalaga železo v topilne peči, je na eni strani zdrsnilo kolo, nakar je ena teh mulen naložena s težkim livkoin padla na prsa s. Dobretu in ga pritisnila še k nasproti stoječim vozovom. Težko poškodovanega na hrbtu in celem gornjem telesu, po glavi ln rokah so ga prenesli v tovarniško bolnico. Baje bo * težavo okreval. — Čudno ie, da more zdrsniti kolo z osi —? Vodstvo naj bi potrebno ukrenilo, da se vozove večkrat pregleda, ter bolje zavaruje, ako ne, bodo pri tem delu vedno nesreče. Vse te nesreče se dogajajo največ zaradi nepazljivosti vodstva, — Nadalje je ponesrečil dne 20. Julija s. Franc Kopčar. Pri prenašanju žice v obro-
J čili, se mu je utrgala žila pri spolovilu in j so ga v hudih bolečinah prenesli v tovar-i niško bolnico. S. Kopčar bo sicer kmalu okreval, najbrže pa ne bode mogel več opravljati težkega dela. V tovarniški bolnici se nahaja nadalje še s. Martin Srnafr, I k! ie bil zaposlen v elektrodni tovarni na J Dobravi. Boleha na jetiki. V bolnici se na-: hala že od 6. junija t. 1. Upati je, da *c ! ozdravi, osobito, ker ima po njegovi izjavi | dober tek, dosti in dobro hrano. Sicer je še nekaj drugih sodrugov v tukajšnji bolnici. Vsi pošiljajo pozdrave onim na delu. Sodrugi in Sodražice, ponesrečene in bolne sodruge Vam priporočamo, da jih o’; določenem času obiščete. — Kovinar-zaupnlb.
Poostrena cenzura tiska. Zadnji čas opažamo, da se Je uvedla nekaka strožja cenzura časopisja kljub ^svobodi tiska« v ustavi. Na Hrvaškem plenijo celo opozicijo-r.alne meščanske liste In tudi v Sloveniji se je cenzura začela koračiti v zadnjih dneh Kid povsem stvarnimi in mirnimi članki in noticami. »Naprej« so nam v teli dneh že drugič plenili in še tako, da nam vsakikrat povzroče občutno materijelno škodo.
Za zvišanie carine na železnino.
V Belsrad je prišla deputacija zastopnikov železniiiarske stroke iz vse države. Danes so bili sprejeti od ministra za socijalno politiko, ministra za šume in rude. ministra za finance in ministra za trgovino. De-putacija je zahtevala, naj se poviša uvozna carina na železne izdelke radi zaščite domače industrije. Povišanje naj se izvede tako. da zviša minister za finance ažijo pri plačevanju carine na uvoz dotičnih izdelkov iz inozemstva. Finančni minister je načelno pristal na to zahtevo. Ministrski svet je danes sklenil, naj finančni minister stavi ministrskemu svetu v tei zadevi potrebne predloge. kako bi se zavarovala domača železna industrija pred tuio konkurenco.
Korupcija na južni želczulcl. Kdor se je sploh kdaj pečal z orientalskimi razmerami, ta bo že vedel, kaj Je n. pr. beseda sfcakšiš«. Vedel bo tudi, da se na Balkanu, oziroma v Orijentu vse dobi za bakšiš — da celo plačilo kot tako ne velja, če n! zraven bakšiš ali kakor slovničarji pravijo, napitnina. Ker smo ml sedaj po prevratu proti Oiijentu, zato se ravnamo po njem in ne Orijent po nas. Potnik, ki se ie peUai
dne 25. junija 1921 z brzovlakom Zagreb-
Maribor, mi Je pripovedoval ta-le dogodek:
V Zagrebu ie vstopil gospod v I. razrei s karto II. razreda. V istem kupeju pa so se nahajali Še štirje potniki tudi z listki II. razreda. Dotični štirje so se že do Zagre-ba tako pripeljali, kljub temu, da je biJo v II. razredu še dovolj prostora. Od oucga gospoda, ki je v Zagrebu vstopil, je zahteval vlakovni revizor doplačilo za I. razred, dočim od onih štirih ni zahteval, ker so mu dali bakšiš 5 dni. Seveda so bili oni, ki so dali revizorju bakšiš zelo zadovoljni, dočim sc je oni, ki Je moral plačati razliko med II. In I. razredom, zaman jez1!, še !e v Celju je nehal vpliv bakšiša s tem, da je načelnik postaje posredoval, da so oni štirje tički morali izginiti v drugi razreJ. Tako početje gotovo ni moralno. Ce so se gospodje do Zagreba »nobel« vozili za bakšiš, zakaj ni že pri Zagrebu nehal balkanizem, ampak Sele pri Celju? Južna železnica bi dobro storila, da svojim uradnikom primerno zviša plače. Posebno pa revizorjem, da jim ne bo treba na tak nemoralen način Iskati dohodkov. Da se ne bo s tem
vsem revizorjem, ki So morda bolj solidn^ delala krivica, smo poizvedeli, da se piSej dotični revizor šema ali Šeme. — Popoft nlk.
Požari vsled suše. Vsled suše in silne vročine se je na več krajih na Čcžkesn vnelo žito na polju. Požari so napravili ve-< likansko škodo.
Izgubil je Janko Avrtač denarnico * karto Zagreb - Ljubljana in okroglo 300 Ki ter nravnost;]o izpričevalo. Kdor jo je ua-s šel, naj jo odda v našem uredništvu ali niti mu samemu.
»Vojaika inteiidanea za Slovenijo« razglaša, da so civilne obleke za razdelitev, pripravljene in da se v kratkem izroče zn stopnikom občin. Nadaljuje prošnje za vrat* tev civilne obleke od sedaj naprej ne prf-< dejo več v poštev in jih ni več predlagati; le ujetniki, ki so se vrnili po 1, maju 1921., smejo vlagati prošnje potom pristojnega občinskega urada.
CI@sp©darsf¥©a
— Vinogradništvo v naši državi. Iz p<*
ročfla o stanju naših vinogradov, ki ga ie predložila Industrijska zadruga za Hrvat* sko in Slavonijo ministru za trgovino in industrijo, posnemamo, da znaša skupna površina vinogradov v naši kraljevini okoli 280.000 ha ln sicer: v Srbiji 34332 ha, v Hrvatski-Slavoniji 47.852 ha, v Bos-ni-Hercegovini 5900 Jia, v Vojvodini 63.244 ha, v Dalmaciji 63.424 ha, v Kranj« ski 9857 ha, v Štajerski 62.252 ha. Vred«, nost vinogradov se ceni na 13—14 mili« jard. Letna produkcija vtaa znaša povprečno 5 milijonov hi. Doma se uporabi 3 milijone lil.
— Ministrski Svet je finančnemu mini* stru odobril kredit 1 milijon dinarjev za lazpis sedemodstotnega investicijskega pa* sojila.
— V ministrstvu linanc pripravljajo likvidacijo devizne centrale.
— Posebuo kouilsiJo Je sestavilo min!-< sirstvo za šume in rude, da prouči vse ;i<h voodkrite rudnike v naši državi.
Po sve*u.
— Nadaljna omejitev dela v tržaških ladjedelnicah. 23. t .m. popoldne so po v<eb
tržaških ladjedelnicah in pomorskih delava nicali nabili razglase, da se bo delo za čas« no omejilo na 4 dni na teden.
— Esperantskl kongres se otvori 31, m. v Pragi in bo tra]al do 6. avgusta. UuS« ležilo se ga bo 34 držav.
— Velik požar je nastal v Parizu. Zgorelo je 10 velikih hiš. Škoda znaša nad 10 milijonov frarkov.
Popisi.
Jesenice. Sin tovarniškega delavca I> žela Taler, 5ii hodi v ljudsko Solo na Jest-nicah, Je bil v svojem razredu pri učiteljici Z, Krameršič, zatožen, da je še s tremi drugimi otroki trgal rože na mirodvoru. Q. učiteljica pa Je, ne da bi se bila o stvari bolj natančno poučila, pretepla učenca tako, da je bil ves črn od palice. Cez tri dni sta š*le oče in mati opazila, da Je otrok tako alban-sko pretepen In po izpovedi otroka Je oča takoj napravil potrebne korake k zdrav-*
nlku, ki ie preiskal otroka. Zadevo lina vi rokah sodišče. Čudimo se, da se med vsei
ml drugimi učitelji in učiteljicami na Jese* nicali, ki so vsi dostojni, vljudni in potrpel ljvi napram malim nebogljenčkom — na« haja tako kruti element. — Obžalujemo! —-■ Tovarniški delavci.
Citajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - Krasnik
Pot k Socijalizmii,
Cena K 2*—
Naroča so v upravi , NAPREJ«.
SE
Kupi se nov, ali že rabljen
za vrtilni tok od 7 do 10 KS 220 Volt. Ponudbe z nevedeno ceno je vposlati Ignacij Češenj, elektrarna, Brod št. 7, Št. Vid nad Ljubljano.
fCOTLUfUf,
vešči izdelovanja kotlov za žganje, samostojni delavci se iščejo pod zelo dobrimi pogoji za stalno nameščenje poleti in pozimi. Nastop takoj pri tvornici:
Ignacij Jeilenc, Karlovac.
n
licej® m
z večletno prakso se takoj sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval in položenih skušnjah, z navedbo plače (prosto stanovanjo, gorivo in razsvetljava) na:
Ravnateljstvo tovarne cementa Zidanimost.
Ponudbe s pogoji na upravo „Napreja“ pod št. 24.
Priporoča
se tw r c? k s
0 SB F 3 W C i ! «*■	MaBBB—i i m
tmaamBBBMsiEanBBmnm.
osip Peteline
fi
UubSlana,
Sv« Petra
nasip it.
Popravila se sprejemajo.
edina tovarniška zaioga
šivalnih sfrejev v vseh opremah, materija! m i&vriba pretf-
VOfl?@, za rodbinsko in obilno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-Mltlfia piicija sleme, lg!e, elie na drobno in debelo. Veileioa pancije!  .... .....Ugodni plačilni pogoji.
V.d;\late!i:. Ivan Mlinar.
iTI.sk Učiteljske tiskarne v Ljubljani,.
.pdgovgo.ii uredniki .itik. Voh^vec.