ritnim tgriaL II. izdaja. Povij, pi uh j cen« Din is Izhaja tsaJt dan (Jutra) rasvea Jfo I Cp f r a I a m ft v ponedeljkih In dnevih pa 0^^ /gm ,«sg£& tšh'-‘9StJi >p> ■? Ramsay MacDonald, angleški ministrski predsednik, ki predseduje sedanji veliki londonski konferenci. Bernard Shaw v Rusiji London, 20. julija. AA. Bernard Shaw je odpotoval v Rusijo, kjer ostane dalj časa. Angleški dramatik želi spoznati deželo brez kapitalističnega gospodarstva. Nov polom v Nemčiji Berlin, 20. Julija, d. Iz Bremena poročajo 0 novem bančnem polomu. Schroderbank, koman-ditna družba na akcije v Bremenu, je ustavila svoja plačila in povabila upnike, da uvedejo poravnalno postopanje. Banko so hudo zadeli padci tečajev na paroplovnem trgu, posebno pa padec hamburških južnih akcij. Dalje ji je škodoval padec nemških linolejskih akcij. K temu je prišlo, da je bilo s polomom koncerna »Nordwolle« zaupanje posebno v Bremenu močno omajano. Mnogo nemških pa tudi inozemskih bank, zlasti angleških in ameriških, se boji, da bodo zaradi ustavitve plačil SchrSder-banke prizadete. Delniška glavnica Schroder-banke znaša 15,000.000 mark, rezerve pa tudi 15 milijonov. Spor med Vatikanom in fašizmom R*m, 20. julija, n. Papež Pij XI. je imel včeraj na romarje nagovor, v katerem je omenjal tudi delovanje katoliške akcije. Naglasil je, da je v sedanjem času treba potrpežljivosti in molitve, kajti sicer bi Kristusovega namestnika na zemlji zelo bolelo, ko bi videl, kako trpe njegovi najzvestejši sinovi. Cerkev sedaj ne more vršiti svoje najglavnejše naloge, da vzgaja mladino. Sv. očeta pa tolaži, da dobiva iz vseh krajev pisma, ki izražajo, da verniki čutijo z njim. Treba je molili, naj Mati božja napravi čudež, "a spregledajo tisti, ki nočejo in ne morejo videti. Poslabšan položaj v Španiji Madrid, 20. julija. A A. Položaj v Španiji se je zelo poostril. Paroplovna zbornica je prejela iz Barcelone obvestilo, da bodo paroplovna dru-čtva usmerila svoje ladje, ki so na poti v Barcelono, v druge luke, ker grozi stavka pomorščakov. Nova nemško-madjarska trgovinska pogodba Budimpešta, 20. julija, n. Madjarsko-nemška trgovinska pogajanja, ki so se 6početka vodila v Berlinu, pozneje pa v Ženevi, so se v soboto svečer končala. Delegati madjarske in nemške vlade so v Ženevi podpisali trgovinsko pogodbo, ki dovoljuje uvoz madjarske pšenice v Nemčijo pod posebno ugodnimi pogoji, vendar pa bo treba baš za to določilo pogodbe doseči še dovoljenje držav, ki jim je Nemčija v svojih trgovinskih pogodbah priznala klavzulo o največjih ugodnostih. Pogodbo bodo uveljavili, čim jo bosta Madjarska in Nemčija ratificirali. Zavrnjena bolgarska komit-ska tolpa — Dva bandita ubita Beograd, 20. julija. AA. Snoči okoli 22. je trčila ob bolgarski meji ne daleč vasi Preva-lice naša patrola na 4 neznane oborožne osebe. Ko je patrola neznance pozvala, naj se ustavijo, so neznanci otvorill ogenj na našo pa-trolo. Patrola je odgovorila s streli. V borbi ®ta bili dve osebi ubiti, ostali dve pa sta pobegnili v smeri bolgarske meje. Pri ubitih so ttašli dva nahrbtnika, 2 puški, eno bombo, en revolver, 2 pasova z naboji za puške, 10 re-Volverskih nabojev. V nahrbtniku pa je bila hrana in sanitetni matrijal. Preiskava se vodi na licu mesta. Aretacije komunistov na Grškem Atene, 20. julija. AA. Policija je prijela 73 Prvakov komunistične stranke, ko so se sestali na posvetovanje o tem, kako bi prosla-v«i 1. avgust. Pri hišni preiskavi je policija Odkrila zelo obtežujoč matenijal. Zato je are-Tlt'ance obdržala v zaporu, kjer ostanejo čez 1. j>v«U9t, proti onim, ki so kompromitirani, pa uvedla potem sodni postopek. Vlada je trd- odločena, da pri lem ne pokaže nobene »la- Francosko-nemško zbližanje doseženo Ugoden zaključek pariških pogajanj med francoskimi in ležba Francije na londonski konferenci zagotovljena — jan j v Londonu Pariz, 20. julija. A A. Včeraj so se vršile ves dan dolgotrajne konference med državniki, ki so zapustile vtis, da je prišlo do francosko-nemškega sporazuma in da je udeležitev Francije na londonski konferenci zagotovljena. Nemški ministri so po sobotnih razgovorih s francoskimi tovariši razpravljali v ameriškem poslaništvu z državnim tajnikom Stimsonom in zakladnim tajnikom Mellonom do poznih nočnih ur. V nedeljo dopoldne ob 10. uri se je sestal kancelar Bruning v uradih ministrskega predsednika Lavala s celo vrsto državnikov. Na seji so bili državni tajnik Stimson, zakladni tajnik Mellon, Henderson, Grandi, belgijski zunanji minister H.vmans, belgijski finančni minister Fracqui, japonski poslanik Jošisava, angleški in italijanski poslanik in mnogo drugih francoskih ministrov in državnikov. Konferenca je trajala dve uri in pol. Na predlog ministrskega predsednika Lavala so sklenili, da bo londonska konferenca razpravljala izključno o finančni in gospodarski krizi v Nemčiji in da se ne bo dotaknila Vprašanj razorožitve, revizije reparacijskih plačil in francosko-neinških odnošajev, ki zanimajo, kakor je Laval naglasil, le Nemčijo in Francijo. Po konferenci je Laval povabil udeležence na kosilo v Hotour. Kmalu nato so se francosko-nemška pogajanja nadaljevala. Trajala so do 7-30 zvečer. Medtem sta se ameriški državni tajnik Stimson in ameriški zakladni tajnik Mellon odpeljala v London. Ob 8. zvečer je zunanji minister Briand priredil v zunanjem ministrstvu na čast nemškima ministroma slavnostno večerjo. Med gosti je bilo mnogo diplomatov, zunanjih ministrov in vodilnih francoskih finančnikov, učenjakov in politikov. Pred večerjo so kancelar Bruning, zunanji minister Henderson in ministrski predsednik Laval govorili po radiju. Dejali so, da upajo na ugoden uspeh pogajanj. Ob desetih zvečer so se francosko-nemška pogajanja nadaljevala. Nemško poročilo o poteku pogajanj Berlin, 20. julija. AA. Nemško-francoski razgovori so prišli včeraj v odločilni stadij. Ob 10. dopoldne je bila v ministrskem predsedstvu konferenca vseh v Parizu bivajočih zastopnikov držav, ki se zanimajo Nemški kancelar dr. Bruning. in ki so zainteresirane na sedanjih meddržavnih vprašanjih. Nemčijo so zastopali državni kancelar dr. Bruning, zunanji minister dr. Curtius, državni tajnik Bulow in nemški poslanik v Parizu Hoesch, Francijo ministri Laval, Briand, Flandin, Pietri in večje število višjih ministerijal-nih uradnikov. Konferenci so nadalje prisostvovali ameriška ministra Stimson in Mellon, zunanji ministri Anglije, Italije in Belgije in poslaniki teh držav. Konferenca je trajala 2 uri in pol. Na željo predsednika francoske vlade Lavala je konferenca sklenila, naj bo sestanek v Londonu posvečen nemški finančni krizi. Razprava v Londonu se ne bo dotikala vprašanja razorožitve, revizije pogodb ali političnih odnošajev med Nemčijo in Francijo. Opoldne je predsednik francoske vlade Laval priredil kosilo v čast zunanjih gostov. Pogajanja so se nadaljevala popoldne in zvečer po banketu, ki ga je priredil Briand. Gre za sestavo izjave fran-cosko-nemške vlade, ki naj potrdi, da so sc odnošaji med obema državama izboljšali. Pierre Laval, predsednik francoske vlade. Splošno zadovoljstvo med diplomati Pariz* 20. julija. AA. Na včerajšnji konferenci je nemški kancelar Briining poročal o gospodarski krizi v Nemčiji in navedel neke pripomočke. Nato so govorili ameriški državni tajnik Stimson, angleški zunanji minister Henderson, Grandi, Hy-mans.in japonski poslanik.. Vsi so dejaii, da bodo njihove vlade z največjo simpatijo proučile vprašanje pomoči nemški državi. Vsi so bili zelo zadovoljni z uspehom francosko-nemških pogajanj. Po skupnem sporazumu bo razpravljala londonska konferenca izključno o nemški gospodarski in finančni krizi. Zadovoljstvo nemškega tiska | Berlin, 20. julija. AA. O rezultatu pariških pogajanj ni še definitivnih vesti, ki bi omogočale končno sodbo o teh razgo-jvorili. Večina nemškega časopisja je pa zadovoljna s sprejemom nemških ministrov v Parizu in s prijateljskim načinom, s katerim so se vodila pogajanja. Komunike, objavljen v soboto ponoči v Parizu, pravi, da je namen pogajanj trajen sporazum med Francijo in Nemčijo. Politični krogi menijo, da je poset nemških ministrov v Parizu zelo olajšal sedanjo napetost med Nemčijo in Francijo. Uradni komunike o sporazumu Pariz, 20. julija. AA. Snoči ob 11. je bil v predsedstvu vlade izdan komunike, ki pravi med drugim: Zastopniki nemško in francoske vlade so soglašali v tem, da je njih sestanek važen in da naj bo začetek novega zaupnega sodelovanja. Zastopniki francoske vlade so spoznali, da je finančna kriza Nemčije resna. Zato so izjavili, da so pod pogojem finančnih jamstev in ukrepov v prilog političnega miru pripravljeni diskutirati kasneje o smernicah mednarodnega finančnega sodelovanja. Zastopniki obeh vlad pa so že sedaj poudarjali, da bodo med seboj ustvarili čim ugodnejše pogoje za kasnejše sodelovanje na gospodarskem in političnem področju. Spoznali so, da morajo združiti svoje napore, če naj se vzpostavita kredit in zaupanje v okolju miru in varnosti. Italijanski komentarji Rim, 20. julija, n. »Tribuna« naglaša, da so pariška in londonska posvetovanja zgodovinske važnosti. Konferenca v Londonu ima namen uresničiti ono, kar je Mussolini že davno priporočal, da se namreč reparacije in medzavezniški vojni dolgovi spravijo v medsebojno zavisnost. Interesantno je, da fašistovski tisk baš sedaj vsestransko komentira politično studijo Garibaldijevega .vnuka Ezija Garibaldija in piše o odnošajih med Italijo in Francijo, pa priporoča, naj se ustvari zveza latinskih narodov: francoskega, italijanskega, južno- nemškimi državniki — Ude-Začetek zgodovinskih poga- ameriških, španskega in portugalskega. Edino na ta način bi bilo mogoče preprečiti usoden razvoj zgodovine, ki vodi k neizbežnemu spopadu med Francijo in Italijo. Velik optimizem v Angliji London, 20. julija. AA. Tukajšnji dobro poučeni krogi so zelo optimistični glede uspeha londonske konference. Menijo, da so pariški razgovori precej razčistili položaj. Henderson je zastopnikom časopisja dejal, da so prijateljski razgovori, ki jih je imel s Stimsonom in s francoskimi ministri, mnogo pripomogli k medsebojnemu razumevanju. Minister je dalje poudaril veliko važnost poseta nemških ministrov v Parizu in francosko-nemškega sporazuma. Francosko-nemško zbližanje je po njegovem mnenju zelo koristilo opravljalne-inu delu za londonsko konferenco. Končno je dejal, da upa na ugoden uspeh te konference. Tudi angleško časopisje je zelo optimistično. »Daily Ilerald« ugotavlja z zadovoljstvom, da se včeraj ni govorilo o jamstvih, ki naj bi jih dala Nemčija, da dobi posojilo. Naravno je, da more Nemčija sprejeti posojilo edinole pod pogojem, da ne bo prisiljena žrtvovati svojega narodnega ponosa. Posojilo mora biti zgolj poslovna zadeva. List nadaljuje, da je Francija upoštevala nasvete angleškega zunanjega ministra Hendersona in ameriškega državnega tajnika Stimsona in omilila svoje pogoje za pomoč Nemčiji. Tako je zmagalo stališče, da se Nemčiji ne sme diktirati, ker so jo priznali za enakopravno z drugimi evropskimi velesilami z enakimi pravicami in dolžnostmi, da tudi ona prispeva prostovoljno k skupni stvari. List zaključuje, da so k tej novi atmosferi mnogo pripomogli osebni stiki med Briiningom in francoskim ministrskim predsednikom Lavalom. Odhod državnikov v London Pariz, 20. julija, d. Francoski in nemški ministri so danes dopoldne po 10. uri zapustili Pariz in odpotovali v London. Angleži in Američani so odšli že preje in so dpspeli že v London. Ob odhodu Nemcev je prišlo do novih manifestacij za mir. Ko so nemški ministri prispeli na postajo in ko je njih vlak odpeljal, so se razlegali iz tisočev grl klici: »Živela Nemčija, živela Francija, živel mir!« Otvoritev londonske konference London, 20. julija. AA. Eno uro po prihodu nemških, francoskih, italijanskih in belgijskih državnikov se je pričela v prostorih ministrskega predsednika v spodnji zbornici ena najvažnejših konferenc, kar jih je bilo po versajski mirovni konferenci. Konference se udeležujejo delegati sedmih držav. Udeležence konference je sprejel na postaji Victoria ministrski predsednik MacDonald v spremstvu zunanjega ministra Hendersona. Gosti so prispeli kmalu po petih in so se odpeljali v svoje hotele. Zanimivo je, da sta sc francoska in nemška delegacija nastanili v istem hotelu, kjer sta izvešeni nemška in francoska zastava. Kmalu po prihodu so odšli ministri na konferenco, ki se je pričela ob 6-30 pod predsedstvom ministrskega predsednika MacDonalda. Duh Hohenzollerncev je kriv Praga, 20. julija. AA. Lidove novine napadajo Curtiusa in dr. Schobra, da so s svojo carinsko politiko omajali zaupanje Evrope v nemško demokracijo. Posledice so se takoj pokazale v finančni politiki. Inozemstvo se je prepričalo, da še vedno živi v Nemčiji duh Hohenzollerncev. Nemčija in Avstrija sta se prevalili že l. 1914., ko sla računali na nevtralnost Anglije in na pomoč Italije, zopet se motita, ako mislita, da jima bo topot koristil prepir z za-padom. Nemčija in Avstrija skrivata za svojim hrbtom Rusijo, mesto da bi sodelovali s Francijo. Odgovornost za tako politiko in za pogubne posledice, ki morejo nastati s sodelovanjem z Rusijo, bosta nosila kot rečeno dr. Curtius in dr. Schober, Katastntalen požar v Nadlesku pri Rakeku Ogenj je upepelil 68 kmetijskih stavb — Škoda se ceni na 2 in pol milijona dinarjev Pol vasi spremenjene v pogorišče Slari lig pri Rakeku, 20. julija. Snoči okrog 20.30 je izbruhnil v vasi Nad-lesek v skednju posestnika Viktorja Mulca po domače Rajtka požar, ki se je v kratki pol uri razširil skoro na polovico vasi. Sele pol ure pozneje so prihiteli na lice mesta gasilci, in sicer iz Babnega polja, Pudoba, Starega trga, Loža, Bloke, Žirovnice, Grahovega, Cerknice, Dolnjega jezera, Begunj, Rakeka in Logatca. O požaru je bilo obveščeno ludi Gas. društvo v Ljubljani, ki je pa čakalo nadaljnjega obvestila, ker je bilo* v prejšnjem rečeno, da bodo domača gasilska društva sama pogasila ogenj. Na drugi telefonični poziv županstva ob 11. uri zvečer pa so tudi ljubljanski gasilci takoj odhiteli v Stari trg pri Rakeku in stopili s svojo motorno brizgalno v akcijo. Na pogorišču se je zbralo vsega 16 brizgaln, od tega ti motornih. Težaven začetek gašenja Nesreča je hotela, da spočetka brizgalne niso lunkcijonirale. Tako se je najprej pokvarila pu-dobska, potein loška, nazadnje še ljubljanska. Poleg tega pa ni bilo vode. V vsej vasi so samo 3 ali 4 vodnjaki, eden izmed njih, pri hiši štev. 30, pa je bil ves v ognju. V ostalih pa je bilo malo vode, tako da gasilci, čeprav bi brizgalne funkcijonirale, ne bi mogli gasiti. Potok •pa je oddaljen pol kilometra. Končno so napeljali cevi v Pudob in k nadleškemu mostu. To delo pa je trajalo več ko pol ure. Tako so pričeli z resnim gašenjem šele okrog 10. zvečer. Obseg katastVofe Zgorelo je 68 objektov, hiš, skednjev, hlevov itd., med njimi 17 stanovanjskih hiš. Ljudje so povečini rešili stanovanjsko opremo in obleko. Zgorelo je 6 prašičev in 16 panjev čebel. Posestniki, ki so jim zgorele hiše in gospodarska poslopja, so: Janez Truden, hišna št. 37, Anton Truden, 33, Viktor Mule, 32, Franc Truden, 10, Janez Škrbec, 30, Matevž Bavc, 11, Marjeta Gorše, 12, Ivana Urbih, 13, Miba Janežič, 14, župan Ludvik Keržič, kateremu je zgorela stara hiša s hlevom, skednji in svinjaki in so mu novo hišo k sreči rešili, Jera Okoliš,15, Josip Serpan, 26, France Leve, 28, Jakob Komidar, 29, Karolina Trape in Anton Serpan. Vsa gospodarska poslopja so zgorela: Janezu Žnidaršiču 16, Francu Žnidaršiču 7, Janezu Mulcu 8, Francu Mulcu 6, Rezi lntiharjevi 5, Josipu Pe-lanu 6, Francu Gregorčiču 9, Korenovim dedičem je pogorela hiša do tal. Ogromna škoda Oškodovanih je bilo skupaj 24 posestnikov, ftkodo cenijo na 2-5 milijona Din. Natančno bo škodo preračunala občinska komisija. Vsi posestniki, razen enega, so bili zavarovani. Največja zavarovalnina je 80.000 Din, najmanjša 10.000. Vsa zavarovalnina skupaj pa znaša ko- statula za medDarodno sodišče, predlagal, naj se določi nacijonalni sodnik ad hoc za Avstrijo. Češkoslovaški zastopnik, poslanik Božinov, je predlagal tudi za Češkoslovaško nacijonalnega sodnika ad hoc, ki naj bi prišel v sodniški kolegij. Sodni dvor se je nato umaknil k posvetovanju, nakar je razglasil odločitev, da ne pripušča niti za Avstrijo niti za Češkoslovaško nacionalnega sodnika. vice dajati kakšne politične izjave. Poslance je pozval, naj bodo pri svojem delu nesebični in rodoljubni. Nato so izbrali 6 najmlajših Članov za tajnike. Apponyi je končno za jutri zjutraj napovedal svečano službo božjo v kronski cerkvi. Po maši bo otvoritvena seja parlamenta, katere se bo udeležil tudi guverner Horthyi. maj pol milijona dinarjev, tako da je' prave škode čez 2,000.000 Din. Ljudje so živino odgnali k sosedom in sorodnikom pogorelcev v bližnjih vaseh. Tudi pogorelci sami bodo šli k svojim znancem. Potreba vodovoda v loški dolini Ko je nastal požar in spričo pomanjkanja vode ni bilo mogoče gasiti, se je znova pokazala nujna potreba vodovoda za loško dolino. Prebivalstvo se trudi že od leta 1927., da bi dobilo vodovod. Vsi koraki pa so bili do sedaj brez uspeha. Po naključju je dobilo županstvo ravno včeraj obvestilo, da pride banovinski in-žener merit količino vode za novi vodovod dne 21. t. m. Zaradi pomanjkanja pitne vode v loški dolini se je tam že večkrat pojavil tifus. žalosten položaj pogorelcev Včerajšnji požar je bil v loški dolini od leta 1923 dalje že tretji take vrste. Pred 9 leti je požar uničil skoraj pol vasi Dane, leta 1928 pa Gornje jezero popolnoma. Poleg teh treh velikih požarov pa jih je bilo še več manjših. Ogenj je bil včeraj tako silen, da je gorečo slamo odnašalo v pol ure oddaljene kraje, ki so še danes pokriti s Črnimi ogorki. V nevarnosti sta bili tudi dve parni žagi lesnega veletrgovca Karla Kovača na Grevki in tvrdke Žagar pri Podcerkvi. Gašenje je trajalo 12 ur in več. Z razvalin se še vedno polagoma dviga dim. Pretresljivi so prizori na pogoriščih. Oškodovani posestniki in njihove družine stoje ob razvalinah in ihte. Vzrok požara še nepojasnjen Zakaj in kako je požar nastal, ni znano. Orožniki so aretirali nekega sumljivega človeka, a ta je dokazal svoj alibi, tako da so ga morali izpustiti. Vsekakor pa je velika vročina požaru Je lajšala njegovo razdejalno delo. V loški dolini že več tednov ni bilo dežja. Požari tudi drugod Danes je pričelo goreti tudi v bližnjem Šmihelu in Studencih. Kako je nastal požar, se «e ve. Sumijo, da je zanetila zlobna roka. Kraj plačevanja davka na poslovni promet Beograd, 20. julija, AA. Da se odredi mesto plačevanja skupnega davka na poslovni promet, je odredil davčni oddelek finančnega ministrstva z razpisom vsem finančnim1 direkcijam, da so vsi obvezanci za plačanje tega davka, kakor delniške družbe in vsa ostala podjetja, obvezana javno polagati račune, industrijska podjetja, fizične osbe itd., dolžne plačati skupni davek na poslovni promet tam, kjer se je ta promet izvršil. Na podlagi tega plačajo filijale skupni davek na poslovni promet tam, kjer imajo svoj sedež. Davek centrale se plača na sedežu centrale, za filijale pa pri davčnih oblasteh sedeža. Budimpeštanska borza bo še zaprta Budimpešta, 20. julija. A A. Korbiro poroča: Upravni odbor budinipeštanske borze je sklenil, da ostane borza za efekte od 20. do vključno 23. t. m. zaprta. Nadalje je odbor sklenil, da blagovna borza do nadaljnjega ne bo poslovala. Bivša žena romunskega kralja v Londonu London, 20. julija. A A. Reuter poroča: Princesa Helena, bivša soproga romunskega kralja Karola, je prišla v Anglijo obiskat svoje sorodnike in pa v svrho zdravljenja. To potovanje se je izvršilo e soglasjem romunskega kralja. Princesa Helena se vrne v Romunijo meseca ok*5‘'ia. London, 20. julija. A A. Reuter poroča: Princesa Helena, bivša soproga romunskega kralja Karola, je prispela v London. V njenem spremstvu se nahaja njen brat, bivši grški kralj Jurij. Smrtna nesreča pri motociklistični dirki Split, 20. julija, k. Pri motociklistični dirki se je zgodila velika nesreča. Tekmovalec Vlahovič se je zaletel z motociklom v otroka. Sam je bil na mestu mrtev. Olrok umira v b 'niš-nioi. Avtomobilske dirke za nagrado Nemčije Adcnau, 20. julija. AA. Včerajšnji avtomobilski dirki za nagrado Nemčije je prisostvovalo 120 tisoč ljudi. Vse tribune so bile napolnjene. Zmagal je Carrciola na Mercedes-Benzu. Njegova povprečna hitrost je bila 108'3 km. Drugi je prispel na cilj Francoz Chiron na Bugattiju, tretji je bil Varzi z Bugattijem, četrti pa Nuvolari na italijanskem stroju Alfa-Romeo. Med dirko je močno deževalo. Konec procesa radi afere Banca d’ America e d’ Italia Rim, 20. julija, v. V soboto se je zaključil proces proti bivšima poslancema Orazianu in Benedettiju ter nekdanjemu bančnemu ravnatelju Malfattiju, ki so ogoljufali zavod »Banca d’America e d’Italia«. Malfatti je bil obsojen na 6 let in 7 mesecev ječe ter 3499 lir denarne kazni, Graziano na 1 leto in 6 mesecev in 933 lir, Benedetti je bil oproščen. Predsednik vlade v Varaždinskih toplicah Beograd, 20. julija. AA. Predsednik ministrskega svela in minister za notranje zadeve ar-mijski general Peter Živkovič je odpotoval v Varaždinske toplice na zdravljenje, kjer bo ostal nekaj časa. Desetletnica smrti M. Draškoviča Beograd. 20. julija. Jutri bodo na novem pokopališču slavili 10. obletnico smrti pokojnega ministra Milorada Draškoviča. Povratek Sokolov iz Francije Beogrda, 20. julija. 1. Davi so se vrnili v Beograd naši Sokoli, ki so bili v Franciji na pariških telovadnih tekmah. Sokoli so navdušeni spričo izredno prisrčnega sprejema v Franciji. Pravilnik o izvršitvi zakona o agrarni reformi Beograd, 20. julija. AA. Minister za kmetijstvo je izdal v sporazumu z ministrom za finance pravilnik o tehničnem delu izvršitve zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih. Vprašanje starostnega zavarovanja Zagreb, 20. julija, k Mini6ler za socijalno politiko dr. Marko Kostrenčič je dal danes popoldne dopisniku »Novosti« izjavo o razširjenju socijalnega zavarovanja za slučaj starosti, onemoglosti in smrti. Vlada ima program, je dejal, da to razširjenje izvede. Seveda pa bo šlo le polagoma in brez skokov. Dalje je dal minister izjave o zaključkih mednarodne konference v Ženevi za pobijanje brezposelnosti. Rekel je, da bi bil potreben velik denarni zavod, ki bi rešil problem na sličen način, kakor je bilo rešeno vprašanje kreditov za kmetijstvo. šahovska olimpijada v Pragi Praga, 20. julija, d. Danes dopoldne so bile odigrane skoro vse viseče partije. Stanje je sedaj sledeče: Letonslia 29, Amerika in Jugosla- vija vsaka po 27. Nemčija 26!4, Češkoslovaška 26 (4), Avstrija in Poljska vsaka po 26. Mad-jarska 24 'A, Anglija 23'A. Švedska 2‘2'A. itdl • Popoldne se je igralo 12. kolo. katerega rezultati so: Češkoslovaška — Romunija 2 'A : 'A (1). Poljska — Madjarska 2 : 0 (2), Litvanska — Danska 2 : 0 (2), Francija — Španija 1 :1 (2), Nemčija — Švedska \'A - VA (1). Anglija — Zedinjene države 'A : 'A (3), Švica — Avstrija 1 :1 (2). Holandija — Jugoslavija 1 :1 (2), Letonska — Italija 1 :0 (3). Nove avstrijske carine Dunaj, 20. julija, d. Kolikor se da do sedfij pregledali, je včerajšnji carinsko-politično važni dan prinesel med drugim te-le spremembe: V veljavo so stopile carine pete avstrijse novele k carinski tarifi za klavno živino, postavka 52 a, za meso, postavka 96 a, dalje za prašiče, postavki c in d. Nove carine za žito in moko so, kakor znano, že 1. julija stopile v veljavo, carine na ječmen in nežgani slad pa 15. julija. Druge nove carine na podlagi carinske novele in revidiranih trgovinskih pogodb z Madjarsko, Jugoslavijo in Češkoslovaško v Avstriji do sedaj še niso bile uveljavljene. Občni zbor Slov. planinskega društva Ljubljana, 20. julija. V beli dvorani hotela Union v Ljubljani se je vršil v nedeljo dopoldne redni občni zbor SPD ob polnoštevilni udeležbi delegatov. Občni zbor je vodil novo izvoljeni predsednik dr. Josip Pretnar, ki je v svojem nagovoru povdarjal potrebo, da mora biti delovanje in sodelovanje podružnic in osrednjega odbora povsem složno. Razvil je program dela, ki čaka SPD v prihodnjih letih. Dalje je konštatiral. da prejšnje vodstvo, ki je sklicalo današnji občni zbor, ni povabilo nanj zastopnikov banske uprave ter mestne občine, zveze za tujski promet in drugih korporacij. Govor g. predsednika je napravil na vse zborovalce zeio dober vtis in je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Delegat direktor Pusto-slemsek je povdarjal, da mora novo vodstvo od slej vedno vabiti na zborovanja predstavnike vlade, ker bo le na ta način zasiguran boljši procvit in uspeh SPD. Zborovalci so med viharnimi ovacijami poslali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, pozdravne brzojavke pa ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču, ministru za trgovino, za promet in za gozdove ter banu Dravske banovine dr. Marušiču. Častnemu članu in prejšnjemu dolgoletnemu predsedniku SPD dr. Tominšku so zborovalci izrekli za njegovo uspešno delovanje toplo zahvalo. Po pozdravu društvenega revizorja dr. Se-njorja so podali poročila o delovanju osrednjega odbora, dr. Vovk, Cerar in Hrovatin, o delu podružnic pa dr. Senjor. Ugotovljeno je bito nato, da je največja ovira uspešnemu delovanju pomanjkanje denarnih sredstev. Akcija glede železniških olajšav je bila letos brezuspešna. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Članarina podružnic ostane kot doslej Din 2 50 za člana. Pri volitvah petih poverjenikov in treh nadomestnih poverjenikov v širši osrednji odbor so bili izvoljeni gg. Podboj iz Litije, Ule iz Mežice. Šetinc iz Jesenic. Beg iz Trbovelj, Majer iz Kranja, dr. Krašovec iz Celja, dr. Prešeren iz Škofje toke in Miiller. Za nadzornika pa ponovno dr. Senjor. Kot delegati v Zvezo planinskih društev Jugoslavije, sedež v Ljubljani, so bili izvoljeni dr. Pretnar, dr. Senjor in Hrovatin. Končno se je izvolil poseben redakcijski odbor, ki bo izdelal načrt novih društvenih pravil. Predsednik je nato zaključil izredno lepo uspelo in složno zborovanje, pozivajoČ vse zborovalce, da zastavijo vse svoje sile le v korist našega planinstva. Začetek razprave o nemško-avstrijski uniji Obravnava je bila otvorjena včeraj — Zavrnitev avstrijske in češkoslovaške zahteve glede nacionalnih sodnikov Haag, ‘20. julija, d. Danes dopoldne je bila pred haaškim sodiščem otvorjena razprava o sporu glede načrta nemško-avstrij-ske carinske zveze. Ob pol 11. je zadonel klic: »La cour«, nakar so vsi navzoči vstali. V dvorano so vstopili člani sodniškega kolegija, ki so potem sedli za sodno mizo, postavljeno v ozadju na vzvišenem prostoru. V sredi kolegija je bil predsednik Japonec Adači. Agent za Avstrijo, profesor Kaufmann, je, sklicujoč se na člen 31. # Sestanek novega madjarskega parlamenta Nova zbornica se danes konstituira Budimpešta, 20. julija, u. Danes dopoldne je bila prva seja nove madjarske poslanske zbornice. Poslanci so se zbrali vsi v svečanih oblekah. Seje so se udeležili ilani vlade z ministrskim predsednikom na čelu. Grof Appony je bil izvoljen za starostnega predsednika. V svojem pozdravnem nagovoru je naglasil, da pred konstituiranjem zbornice nima nihče pra- Zanimiva odkritja o sovjetskem dumpingu Članek nečaka pariškega sovjetskega poslanika Dovgalevskega — Akcija proti dumpingu v Angliji Pariz, 20. julija. AA. V listu >Derni6-res Nouvelles« piše nečak Dovgalevskega, ki se ni hotel na poziv ruske vlade vrniti v Rusijo, izčrpen članek o sovjetskem gospodarstvu. Med drugim pravi, da je še kot komisar v Ukrajini in na Kavkazu protestiral v pismu vladi zoper odvisne surovosti in nasilja, ki se počenjajo z narodom. Nato so ga poslali v inozemstvo, da jim ne bi bil v nadlego. Se preden je odpotoval, pa je imel dve leti priliko mnogo videti. Videl je slabo gospodarstvo Sovjetov. Opazoval je, da se življenske potrebščine, kakor jajca, meso in maslo pošiljajo iz države, medtem pa so delavci glodali suh kruh in še tega dostikrat niso imeli. V tovarnah so izdelovali drage kon-serve, ki so leta in lela ostale neprodane v skladišču in se kvarile, da so jih potein na odredbo sanitetne komisije morali vreči v morje. Bil je ogorčen nad odredbami sovjetov, po katerih so metali žito na tuja Odhod italijanske delegacije v London Paril, 20 julija. AA. Včeraj popoldne je prispel v Pariz italijanski minister za finance Mosconi. Davi je minister Mosconi z italijanskim ministrom za zunanje zadeve Grandi jem odpotoval v London. Spor med Bolgarijo in Grčijo Sofija, 20. julija. 1. sZarja« poroča o sporu, ki je nastal med Grčijo in Bolgarsko, ker se Grčija brani plačali Bolgariji ceno posestev, ki so jih zapustili bolgarski begunci, kakor to določa konvencija Molov-Kafandaris. List meni, da Grčija more zatajiti svojih obveznosti, posebno ker za izvršitev konvencije jamči DN. Bolgarski finančni minister Kirginov je medtem glavnemu bolgarskemu delegatu v grško-bolgarski mešani komisiji Djudjevu izjavil, da bo bolgarska vlada uradno protestirala pri tajništvu DN, ker je Grčija kršila omenjeno konvencijo. tržišča, da se proda za vsako ceno. Protestiral je tudi proti temu, da so se stvari prodajale po 40 rubljev, njih produkcija pa je stala 170 rubljev. Zaradi tega protesta so ga obdali s člani GPU. Zaradi teh razmer v sovjetski Rusiji se tudi ni hotel vrniti, ko ga je vlada poklicala. London, 20. julija. AA. >Morningpost< prinaša izjave cele vrste zastopnikov vseh mogočih panog gospodarstva zoper ruski dumping. Tako so n. pr. pralnice v Londonu in drugih angleških krajih na takle način vstale proti ruskemu dumpingu: postavile so zraven izložbe cenenega sovjetskega mila ta-le napis: >To je sovjetsko milo, izdelano s prisilnim delom in tako po ceni zaradi dumpinga. Zato se mi umivamo z normalnim dragim angleškim milom.« List poroča, da se pripravljajo še druge velike in energične akcije zoper ruski dumping. Finančne prilike na Madjarskem Budimpešta, 20. julija, n. Po informacijah na odločilnih mestih je zagotovljena emisija ma-djarskih obligacij v vrednosti 4,000.000 funtov. Trde, da je la emisija že plasirana. Omenjajo se tri denarne skupine: francoska, potem pn-gleško-švicarsko-holandska, ki ji načeluje londonski Rotschild, in končno sindikat ameriških Dank. Ta emisija bo v nekaj dneh izplačana. Takrat bodo tudi madjarske banke zopet otvo-rile svoje blagajne. Za kontrolorja deviznega prometa je imenovan bivši finančni minister na Madjarskem grof Ivan Teleky. Budimpešta, 20. julija, n. Borzni svet je dotočil, da ostanejo efektne borze zaprte od 22. do 23. t. m. * VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 20. julija, (d). Skraja še oblačno ln deževno, v enem ali dveh dneh bodo padavine sicer ponehale, ostalo pa bo še naprej hladno vreme. Svečana otvoritev prvega Obrtnega doma v Dravski banovini Velika obrtniška slavnost pod pokroviteljstvom bana g. dr. Draga Marušiča. Celje, 20. julija. Pod pokroviteljstvom g. bana se je včeraj v Celju vršila velika obrtniška slavnost. Že v soboto je bilo vse inesto v zastavah, v nedeljo zjutraj pa je posijalo najlepše solnee na mestne uice, koder je korakala železničarska godba in priredila budnico, med tem ko so z Miklavževega hriba pokali topiči. Po prihodu jutranjih vlakov so celjski obrtniki z gosti v sprevodu odkorakali pred Obrtni dom v Gledališki ulici, pred katerim je železničarska godba priredila promenadni koncert. Ob 9. je prispel g. ban dr. Drago Marušič, nakar je opat g. Jurak blagoslovil dom in v lepem govoru razložil pomen dogodka ter pozval obrtnike, da naj v znamenju ljubezni vršijo svoje stanovske dolžnosti v prid svojemu bližnjemu in domovini. Predsednik Obrtnega društva g. Vinko Kukovec je nato pozdravil gospoda bana ter številne predstavnike oblaslev in goste. Med burnim odobravanjem navzočih je prečital udanostno brzojavko 'Nj. Vel. kralju ter pozdravno brzojavko ministrskemu predsedniku g. generalu Živkoviču in trgovinskemu ministru g. Kumanudiju. Godba je igrala držav-uo himno. Celjski obrtniki naj bodo vzor vsem obrtnikom Nato je, viharno pozdravljen, povzel besedo g. ban dr. Marušič, ki je čestital celjskim obrtnikom na njihovem uspehu. Obrtniki so bili vedno steber narodnega gibanja in so v najhojših časih neomajno branili ne le svoje, temveč pravice vsega naroda. Z otvoritvijo tega doma pa naj nastopi za njih nova doba delavnosti, doba dela za obrtniški naraščaj, ki naj ga vzgajajo v duhu ljubezni do svojega naroda in v blagor domovini. Celjski obrtniki naj bodo vzor vsem obrtnikom v Dravski banovini in v državi sploh. Nato je g. ban odkril spominsko ploščo, na kateri so ovekovečena imena onih, ki so ustvarili Obrtni dom, ter otvoril dom. Nato so čestitali in izrekli svoje pozdrave mestni načelnik g. dr. Goričan, okoliški župan g. Mihelčič, predsednik Zveze obrtnih zadrug v Beogradu g. Živojin Lazarevič, zastopnik beograjske obrtne zbornice, g. Markovič, podpredsednik Zbornice TOI g. Ogrin, predsednik Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani g. Rebek. Burno pozdrav-Ijen je kot zadnji spregovoril komat.dant mesta g. polkovnik Purič. G. ban in gostje so si potem ogledali razstavo obrtno-nadaljevalne šole, ki živo priča o napredku te važne ustanove. Ob 10 80 se je v Celjskem domu vršil okrožni zbor Zveze obrtnih društev Dravske banovine, ki ga je vodil predsednik g. Jernej Golčer iz Celja Tajnik g. Drago Žabkar je poročal o obrtniških organizacijah, o stanovski dolžnosti ter o sta novski zavednosti. Za njim je govoril g. ban dr. Marušič, ki je obrtnikom ponovno čestital in jih slavil kot pobornike narodne ideje. Po zval jih je, naj neomajno s svojim stanovskim delom vršijo veliko delo za konsolidacijo države. Generalni tajnik Zbornice TOI v Ljubljani g. Mohorič je potem govoril o pospeševanju obrti in podprl svoja izvajanja z obilnimi statističnimi podatki, g. Josip Rebek je govoril o davčnih vprašanjih, starosta celjskih obrtnikov g. Ivan Rebek je predaval o nalogah, ki čakajo obrtništvo v bodočnosti. Predsedstvo Obrtnega društva je nato g. Rebeku podarilo diplomo o častnem članstvu. Banovinski zadružni nadzornik g. Ignacij Založnik je predaval o splošnem gospodarskem položaju, podpredsednik Zveze g. Iglič pa o obrtniškem naraščaju in o obrtniškem tisku. Ob 13. se je začel v veliki dvorani Celjskega doma slavnostni obed, na katerem je predsednik Obrtnega društva g. Vinko Kukovec izrekel zahvalo vsem onim, ki so s svojo pomočjo in podporo pripomogli do ustvaritve Obrtnega doma, zlasti pa se je zahvalil g. ministru v. p. Vekoslavu Kukovcu. Svoj govor je zaključil z vzklikom na Nj. Vel. kralja. Po številnih zdravicah je končno še spregovoril g. ban dr. Drago Marušič, ki je bodril celjske obrtnike k nadaij-nemu uspešnemu delu. I’o njegovem govoru je godba zaigrala državno -himno. Ob 16. se Je začel v dvorani Obrtnega doma občni zbor Zveze obrtnih društev Dravske banovine. Predsedoval je predsednik g. Jernej Golčar, ki je na kratko orisal zgodovino Zveze in njenega nastanka. Obširno tajniško poročilo je prebral g. Drago Žabkar, ki je zlasti povdarjal težkoče, s katerimi se mora Zveza boriti. Tako so nekatera obTtniška društva v naši banovini, ki nikakor nočejo pristopiti k zvezi. Vendar se bo storilo vse, da se pridobi ta društva in da se ustanovijo še nova obrtna društva. Blagajniško poročilo je imel g. Stojan Holobar. Pri raznoterostih se je med drugim sklenilo nabaviti enotne znake za vse obrtnike. Zaključil je zbor g. Josip Rebek iz Ljubljane z daljšim predavanjem, v katerem je izčrpno obravnaval vsa vprašanja, ki se tičejo obrtništva in katerih rešitev je nujna. Lepo uspeli obrtniški praznik se je nato zaključil s prijateljskim sestankom obrtnikov v Celjskem domu Delovanje rudarske nadaljevalne šole v Trbovljah Trbovlje, 19. julija. Šolsko leto, ki ga zaključujemo in ki je 26. po številu, se je pričelo 1. oktobra 1930. Glede na krizo, ki je bila občutna že tedaj, ko se je razglasil pričetek pouka, je učiteljski zbor upravičeno domneval, da bo za to leto le malo pri-glašencev. Toda zgodilo se je drugače. Za prvi letnik se je priglasilo toliko rudarjev oziroma tudi večje število brezposelnih, da smo po nekaj dneh vpisovanja morali nove priglašence zaradi pomanjkanja prostora odkloniti. Sprejelo se jih je 44 za 1. letnik, za drugi letnik pa 27. Od teh je bil najstarejši 34 let, najmlajši pa 16 let star. Razen 3 obiskovalcev so bili sami samci. Razumljivo je, da omenjeno število gojencev ni vztrajalo do konca leta. Po preizkušnji gojencev 1. letnika se je kmalu ugotovilo, da imajo priglašenci jako različno predizobrazbo. Konferenca učiteljskega zbora je na podlagi predloga g. dvornega svetnika inž. Strgarja, ki ga je iznesel na odbo-rovi seji, sklenil predključiti 1. letniku pripravljalni razred, v katerega se pozovejo vsi oni, katerim manjkajo temeljni pojmi iz računstva in jezikovnega pouka, to je pisanja, čitanja in slovnice, število teh je početkoma znašalo 18. Na izrecno željo gojencev samih se jim je sicer dovolilo, da so obiskovali tudi predmete 1. letnika, a so poleg tega tedensko po 3 ure imeli še poseben pouk iz računstva, oz. jezikovnega pouka. Sestavil se je tozadevni podrobni učni načrt, ki se je predložil tudi na odobrenje. Stroški, ki so nastali zaradi povišanja števila učnih- ur, je deloma krila TPD, deloma občina. Kakor vsako leto, se je razumljivo tudi letos število obiskovalcev po nekaj mesecih že začelo krčiti, kar pa je vztrajnejšim in resnejšim itak v korist. Posebno se je to poznalo v 1. letniku, iz katerega so odpadli vsi, ki se še niso dovoljno zavedali važnosti šole oz. uadaljne izobrazbe. Resnejši in tudi vztrajnejši bili gojenci 2. letnika, med katerimi so taki, ki se tako po inteligenci kot po obnašanju prav nič ne razlikujejo od dijakov drugih šol. Pripomnim naj pri tej priliki, da profesorji Zanatske šole v Splitu, kamor je 2. letnik napravtil poučni izlet, niso mogli verjeti, da so gojenci obenem tudi rudarji. Obisk je bil povprečno dober. Solo je med letom, in sicer 17. marca 1931. inspiciral gosp. dvorni svetnik Strgar, llospi ti ral je v obeh letnikih pri računstvu, mineralogiji in geologiji. O napredku se je g. dvorni svetnik pohvalno izrazil ter z lepimi besedami sam spodbujal gojence k vztrajnosti in pridnosti. Od že preje omenjenega števila vpisanih bo I»o konferenčnem sklepu klasificiranji! v 1. letniku 25, v 2. pa 14 gojencev, ki so z malimi r-jemami dovršili pouk deloma s prav dobrim, deloma s dobrim uspehom. Letos je potrebno omeniti tudi poučna izleta, ki ju je priredila sola o binkoštnih praznikih. Gojencem 2. letnika, ki so ga posečali nekateri rudarji že par let in so bili ves čas vzgled svojim mlajšim tovarišem, so prošnji ugodili ter napravili z njimi izlet v Split, katerega sta vodila gg. inž. Rogi in učitelj Jesih. V Splitu, kjer so ostali poldrugi dan, so si ogledali pod vodstvom gg. profesorjev tamošnje zanatske šole vse znamenitosti mesta Splita. Iz Splita so se izletniki vrnili po morju na Sušak, kjer so ostali celo popoldne. Prvi letnik si je pod vodstvom gosp. upravitelja Plavšaka, inž. Lipužiča in učitelja Omerze ogledal znamenitosti mesta Zagreba. Meseca januarja t. 1. je bilo dotiskano Izvestje o 25-letnem obstoju rudarske nadaljevalne šole v Trbovljah, ki je vsebinsko prav dobro sestavljeno. Z željo, da ohranijo rudarski nadaljevalni soli vse dosedanje korporacije, ki jo gmotno in moralno podpirajo, i v bodoče svojo naklonjenost ter ji s tem omogočijo še nadaljni razvoj in obstanek, zaključujemo to poročilo. Vodovod v Medvodah Lepa gospodarska pridobitev vaščanov T, „ , , . Medvode, 20. -Julija. V Medvodah so ustanovili Vodovodno zadrugo pod predsestvorn agilnega rojaka gosp. F. Seseka, poseslnika in laslnika znane krojaške delavnice v Medvodah. Kajpak da je bilo treba premagati spočetka mnogo ovir. Nerodnosti so prihajale z vseh strani. A šlo je! Sklep, da se napelje s Polhograjskih dolomitov vodovod v Medvode, se je pričel izvajali. Z iskanjem vode še ni bilo preveč križev in težav. Krajevno imenovani studenec Zobnica izpod Goriškega hriba se je izkazal za dovolj močnega. Od skupne količine vode se bo zaenkrat porabilo le 25%, dočim ji je 75% v rezervi. Vrhu tega so na razpolago še drugi studenci, ?. t° k’,, se poraba vode kedaj tako zelo povečala. Sklenjen je tudi posebni dogovor z Vašami, ki bi ob potrebi stopile na plan. Vode je torej zaenkrat dovolj. Vsi lepi nameni in načrti pa bi gotovo več ali manj zastali pri željah, da zavednim Med-vodoanom ni priskočila v pomoč banovina in še prav posebej _ Higijenski za vrni, ki je šel Vodovodni zadrugi pri dobavi cevi, strokovnem vodstvu in načrtih širokopotezno na roko. Stroški vodovoda so bili proračun jeni na okoli 720.000 Din, z vsemi postranskimi deli pa na okoli 900.000 Din, kar je za skromno neimovito vas gotovo visoka vsota. Na važnejših točkah v Medvodah so namestili hidrante, ki bodo v izvrstno uporabo pri morebitnih požarih, nič manj pa ne bo voda služila škropljenju zaprašenih cest. Ker je jakost pritiska dovolj močna in vodohrani na visoki legi, se bo vodovod lahko napeljal do najvišje ležečih stavb, tudi do gostilničarja Bohinca vrh strmega medvodskega klanca. Dosedaj je dobilo vodo okoli 30 hišnih posesnikov, med n jimi domači Zdravstveni dom in nova šolska zgradba na Preski. Ako bo potrebno, bodo zgradili po- Hranilnica Dravske banovine Celje - Ljubljana - Maribor O Pupilarno varni denarni zavodi Dravske banovine, ki tudi jamči za vse njihove obveznosti z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. - - - Sprejemajo vloge na knjižice in tekoči račun z najvišjim obrestovanjem. Dovoljujejo kredite, posredujejo v vseh denarnih poslih! o Najbolj varna naložba prihrankov! zneje javne vodnjake in napajališča. Za otvoritev vodovoda je priredila Vodvodna zadruga včeraj popoldne vrtno vrtno zabavo pri Tometu v Medvodah. Zbralo se je mnogo ljudstva, ki je predvsem govorilo, 0 novem, res priznanja vrednem napredku za Medvode. Pred veselico so imeli domači gasilci lepo uspelo vajo. Hidranti so se brezhibno obnesli. Vsi činitelji, ki so kakorkoli pripomogli, da je medvodski okoliš dobil dober in higijensko neoporečen vodovod, so storili hvaležno delo. Predvsem seveda veljajo čestitke domačinom, ki so započeto stvar izvedli tako temeljito do kraja. Ponesrečenega Vladimirja Škrbca še niso našli Vrhnika, 19. julija. Vladimirja Škrbca, mladega trgovca iz Vrhnike, ki je postal nesrečna žrtev Save pri kopanju v Zagrebu, še sedaj niso našli. Truplo ubogega trgovca tiči najbrže kje med koreninami dreves ob'obrežju in ga bo ob večjem nalivu narasla voda iztrgala iz objema na dnu usodne Save in ga spravila na površje ter ga vrnila žalujočim staršem in sestram, ki bodo poskrbeli, da bodo zemeljski ostanki nesrečnega mladeniča počivali v ožji domači grudi. Huda nesreča z motociklom Murska Sobota, 19. julija. Soboškega trgovca Cizel Viktorja je v soboto zvečer zadela huda nesreča. Ko se je vračal v M. Soboto po poti iz Bertine, mu je na ostrem ovinku pri parku v Rakičanu nenadoma odpovedala razsvetljava in je zavozil v jarek, ik je na tem mestu precej globok. Padec je bil strahovit in je Cizel obležal pod motorjem z zlomljeno nogo in z drugimi hudimi poškodbami. Začel je vpiti na pomoč, toda dasi so hiše oddaljene samo dobrih sto korakov, ga ni slišal nihče. Našli so ga šele dobri dve uri po nesreči neki delavci, ki so se vračali iz gostilne. Prepeljali so ga takoj v bolnico v zelo kritičnem stanju, ker je zgubil mnogo krvi. Po mnenju zdravnikov bo ostal pri življenju. Dijak utonil v Ščavnici Ljutomer, 19. julija. Včeraj v soboto je prišel v dijaku VII. razreda humanistične gimnazije v Mariboru Francu Štamparju v Presiki pri Ljutomeru neki tovariš iz Ormoža na obisk. Proti večeru sta si oba zaželela kopeli in zato sta odšla k precej oddaljenemu Rižharjevemu mlinu v Pristavi, ki je pred meseci pogorel. Kopala sta se nad 'zatvor-nico, kjer je Ščavnica precej globoka ter plavala nekajkrati sem ter tja. Neadoma pa je Štampar zaklical tovarišu, naj mu pomaga, kor ne more več plavati. Tovariš ga je skušal rešiti, toda bil je preslab in Štampar mu je dvakrat ušel iz rok ter izginil pod vodo. Dijak je spla- val k bregu ter začel klicati na pomoč. Prihitel je mlinar, ki Je a pomočjo drugih potegnil Štamparja iz vode, toda nesrečni sedmošoleč je bil že mrtev. Štampar je bil srednje dober pla vač, imel pa je malo srčno hibo in najbrž ga je v vodi prijel srčni krč. Njegov oče Jakob > župan občine Presika. Težko prizadeti rodbini, ki je izgubila nadebudnega sina, naše sožalje! Požarna katastrofa v Babnem polju Prezid, 19. julija \ noči med 14. in 15. t. ni. je izbruhnil požar v Lahovem skednju v Babnenipolju in se s ne verjetuo naglico zaradi suše razširil na bližnja poslopja. V trenutku sta bili v ognju še Jakob feva in Toineščetova hiša ter še bližnja dva skednja in en kozolec. Zaradi velikega po manjkanja vode je bilo gašenje zelo ovirano m ogenj je zato neovirano opravil svoje delo. Takoj v pričetku požara jo prišla na pomoč požarna hramba iz Prezida, ki se je z vso po žrtvovalnostjo lotila gašenja in gotovo prepre čila. da katastrofa ni bila še hujša. Ako bi ogujegasce iz Prezida ob pravem času olive stili, bi ti gotovo rešili šo mnogo več. Ker i Bahnempoljii ni vode, so jo nosili celo iz Pre zida; pri tem se mora pohvalno omeniti ženske iz Prezida, ki so nosile vodo v škafih iz Prezida do Babnegapolja. Človeških žrtev ni bilo, l»«č pa je gmotna škoda zelo velika in gre v stotisoče. Huda nesreča bogoslovca V nedeljo ponoči so prepeljali v celjsko javno bolnico 22-letnega Pirnata Janka, bogoslovca tretjega letnika, doma iz Spodnjih Jarš pri Kamniku. V nedeljo zvečer se jo z nekim avtomobilom odpeljal iz Mežice, med potjo pa se je na doslej še nepojasnjen način zgodila nesreča, pri kateri je Pirnat dobil hude poškod-e. v bolnici so dognali, da ima prebito lo-banjo in da se mu je vnela možganska mrena. Zagorje Pobalinstvo. Ko je privozil v nedeljo popoldanski vlak na zagorsko postajo, so železniški uslužbenci opazili, da se dviga izjjod enega vagona močan dim. Mislili so, da se hoče vagon vneti m so ga hoteli odklopiti. Tedaj pa so opazili, da je vagon z vso silo zavrt, da se kolesa niso mogla vrteti. Poizvedbe so dognale da je zavrl zavoro neki mladenič in tako je drsal vagon od Litije do Zagorja. Zgodila bi se lahko velika nesreča in upamo, da bodo nepridiprava našli. Zopet cirkus. Komaj je zapustil našo ubogo črno dolino neki cirkus, je prišel v soboto že drugi. Ljudje itak nimajo denarja za neobhodno potrebne stvari, kaj šele za cirkus. Edino mladina pase svojo radovednost ob široko razpetih plahtah, »Jugoslovanovo« družabno potovanje v Pariz Ljubljana, 20. julija. Prvo »Jugoslovanovo«; družabno potovanje v 'Pariz na mednarodno kolouijaluo razstavo l»o od 10. do 10. avgusta. Natančen spored izleta smo že objavili. Po njem stanejo vožnji z brzovlakom Od .Jesenic do Pariza in nazaj do Jesenic, stanovanje in hrana v prvorazrednih hotelih, vožnja s postaje v hotel obenem s prtljago inobrgtno, ogled Pariza, izleti, vodniki, napitnine, legitimacije, vidiranje potnega lista itd. za naročnike v III. razredu 2050 Din, za druge v lil. razredu 3000 Din, za naročnike v II. razredu 3000 Din, za druge v II. razredu 3050 Din. Vozno karto od svojega kraja do Jesenic in obratno si nabavi vsak udeležence sam. Popust na naših železnicah znaša 50% s posebno legitimacijo, ki bo pravočasno dostavljena vsakemu prijavljenemu udeložencu na naslov, ki ga bo prijavil. Ponovno vabimo vse one, ki se nameravajo udeležiti našega prvega družabnega potovanja v Pariz, da se nam javijo najkasneje do 25. julija. Vsem prijavljencem pošljemo nato položnice, da nam pošljejo četrtino zneska, dočim plačajo ostanek na dun potovanja. Opozarjamo, da si mora vsak udeleženec nabaviti potni list, ki nuj ga nam tudi pošlje do navedenega roka, da preskrbimo avstrijski, švicarski in francoski izum. Če udeleženec odstopi od potovanja, se mu odbije 10% od predvidenega zneska za potovanje. Ker je čas kratek, naj interesenti blagovolijo pohiteti š prijavami. Vse potrebne informacije daje ustno in pismeno uredništvo »Jugoslovana«;. Na ureduištvo naj se tudi naslove vse prijave in druge pošiljke. UREDNIŠTVO »JUGOSLOVANA«:. Spominska svečanost pri ruski cerkvici pod Vršičem Ruski emigranti, bivajoči v Dravski banovini, so v nedeljo v lepem številu počastili edini grob neznanega ruskega vojaka pod Vršičem. Bratom Rusom se je pridružilo lepo število Slovencev, da počastijo spomin na nesrečne ruske vojne ujetnike, žrtve avstrijskih trinogov. Po prihodu jutranjega vlaka v Kranjsko goro so odšli vsi romarji k pravoslavni kapelici pod Vršičem,' kjer se je vršil parastos za pokojne žrtve. Med mnogoštevilnimi udeleženci smo opazili predsednika Ruske matice univerzitetnega profesorja Spektorskega, predstavnika Ruske matice iz Novega Sada, predsednika ljubljanske podružnice URO generala ŽoKeiika, starosto ruskega Sokola v Ljubljani dr. Ivanovskega, znano prijateljico Rusov go. Terezino Jenkovo, notarja dr. Grašiča iz Kranjske gore. planinskega pisatelja dr. Oblaka, zastopnike časopisja itd. Svečani parastos in molitev na grobu ruskega' neznanega vojaka je opravil pravoslavni prota Georgije Kudimir, ki je imel po cerkvenih svečanostih kratek nagovor, v katerem se je spominjal ruskih mučenikov in izrazil upanje, da se bodo ruski emigranti, razkropljeni po vsem svetu, mogli kmalu vrniti v svojo osvobojeno domovino maluško Rusijo. Po govoru gospoda prote so odšli vsi udeleženci na grob neznanega ruskega vojaka, kjer je po opravljenih molitvah spregovoril predsednik Ruske matice profesor Špektorski, ki se je v svojem govoru zahvalil vsem, zlasti kranjskogorski občini in notarju dr. Grašiču za usluge, ki so jih izkazali ruskim emigrantom. Izrekel je zahvalo tudi vsem Slovencem, ki vsako leto v tako častnem številu hitijo romat k ruski cerkvici pod Vršičem. Nato je govorila ga. Terezina Jenkova, povdarjajoč, da je ruska cerkvica le delo velike ljubezni in da ljubezen ne pozna nobenih ovir. Planinski pisatelj dr. Oblak je v svojem govoru najprvo izročil pozdrave češkega pisatelja dr. Vy-birala in se nato spominjal težkih časov slovanskih narodov. Ruskim emigrantom je želel da bi se čimpreje povrnili v svojo osvobojeno domovino. Predstavnik Ruske matice iz Novega Sada je položil na grob neznanega ruskega vojaka krajen venec, nakar sta položila še šopke general Zoltenko in starosta ruskega Sokola dr. Ivanovski. Notar dr. Grašič je nato izrazil svoje zadovoljstvo in veselje, da se morejo Rusi pkloniti manom svojih nesrečnih rojakov na lastnih tleh. Izrazil je upanje, da bo zemljišče okrog ruske cerkvice v doglednem času ograjeno in urejeno, tako da postane trajen spomenik trpljenja in ogromnih žrtev, ki jih je doprinesla med vojno Rusija. Ves potrebni materijal bo skušala nakloniti kranjskogorska občina in Rusom naklonjeni meceni. Končno se je zahvalil prof. Spektorski vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri zgradbi rusek kapelice in ureditvi zemljišča, nakar e bila skromna spominska svečanost zaključena. Udeleženci so nato napravili manjše izlete in se z večernimi vlaki vrnili na svoje domove. V drugič je pogorel Zopet požar pri posestniku Malimi v Trnovljah Celje, 20. julija. Ni še dva meseca, odkar je gorelo pri posestniku Antonu Malimi v Trnovljah; v nedeljo '.večer je pa zopet nenadoma začelo goreti pri ijeni gospodarsko poslopje. Gasilci iz Gaberja n Trnovelj ter mestni gasilci so kmalu prihiteli, a gašenje je bilo zelo otežkočeno, ker ni bilo vode. Poslopje je pogorelo do tal, pogorela pa je tudi vsa pred kratkin* spravljena pšenica. Posestnik si je komaj zgradil novo poslopje po zadnjem požaru, pa je spet pogorel in trpi ogromno škodo. Požar je bil po vsem •>odeč podtaknien. kakor je bil tudi prvi. Jz ‘Dvav d .službeni Ii>( kraljevske banske uprave Dravske banovine, 42 kos, z dne 21. julija 1931. ima to-le vsebino: Zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih; Zakon o izpremem-bali in dopolnitvah v zakonu o zaščiti avtorske pravice; Postopek za pobiranje skupnega davka na poslovni promet; lzpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine." d Sokolsko društvo Kočevje naznanja vsemu članstvu, da je izredni občni zbor določen za 23. julija 1931. pri Beljanu odgoden. — Odbor. d Gospodinjskega tečaja v ljubljanski Mladiki, o katerem je naš list že poročal, se udeležujejo naslednje gospe in gospodične učiteljice: Angela Azarova, Kranjska gora; Denise Bele, Gorje pri Bledu; Frida Bidovec, Trbovlje; Ela Čampa, Zameška; Regina Gobec, Slovenjgra-dec; Marta Jazbec, Maribor; Valerija Kameu-šok, Sv. Križ pri Rogaški Slatini; Ana Kleiin-slein, Polhov gradeč; Avgusla Kirbiš, Sv. Urban pri Ptuju; Emilija Kogej, Trdkova v Prekmurju; Leopoldina Kogej, Tomišelj pri Igu; Vida Kocijančič, Bohinjska Srednja vas; Ema Koželj, Sv. Peter pod Svetimi gorami; Zinka Leben, Slov. Bistrica; Cirila Merhar, Št. Jernej na Dolenjsekm; Tilka Pivk, Čatež pri Veliki Loki; Jelica Segedinac, Novi Sad; Antiča Turk, Stari kol pri Čabru; Trlica Unger, Ruše; Geza. Zavrtanik, Šenkov turn pri Vodicah; Ema Rudolf, Cerknica; Staša Poljanec, Maribor; Mira Sevnik, Sv. Peter p. Sv. gorami; Justa Šinko, Križevci pni Ljutomeru; Anica Tratnik, Ponikva ] ri Žalcu in Laly \Vrischer, Škofja Loka. - d Savinjska podružnica TK Skala poziva svoje člane, da se udeleže obveznega izleta na Ojstrico 26. julija t. 1„ ki bo obenem z otvoritvijo Skalaške Lučke koče. Skupen odhod bo ob 19. uri iz Luč. d Poziv dedičem! Izseljeniški komisarijat v Zagrebu, Kamenita ulica 15, poziva dediče Karamo viča Lazarja, ki je po rodu iz Va-lova (Valjeva), ter je umrl v Kanadi; njegova mati je baje Jova, njegova žena pa Ana; naj se zglase na komisarijatu zaradi izplačila vojne zavarovalnine pokojnega. d Gorenjci v narodnih nošah iz okolice Lesc, Radovljica, Bled in Gorij, se udeleže letos v velikem številu Kmetskega praznika na Krškem polju, ki bo v nedeljo 2. avgusla. Vse udeležence v narodnih nošhli bo vodil župan iz Lesc g. Ivan Ažman. Kdor se še ni priglasil, naj se priglasi ob pravem času. d Podružnica SLD v Ribnici je preložila prireditev svoje zabave radi proslave lOOletnice rojstva Frana Levstika od 26. julija na 16. avgust. Kdor se hoče resnično lovsko zabavati, naj poseti to pravo ribniško prireditev. d Triglavani! V nedeljo 26. t. m. se vrši v Vel. Laščah proslava lOOletnice rojstva Frana Levstika, katere se udeležimo s praporjem. Obenem je istotam naš počitniški sestanek. Dolžnost je, da se proslave udeležimo v čim večjem številu. Pridemo v Vel. Lašče približno ob 9. zjutraj. Vožnja četrtinska. Vzemite trigl. trakove s seboj. — Odbor zagrebškega Triglava. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. 398-1 Cjubljemu Torek, 21. julija 1931: Prakseda. Pravoslavni, 8. julija: Pr okopi j e. Nočno službo imata lekarni Trnkoczv na Mestnem trgu in Kamor na Miklošič vi cesti. # ■ Sv. Elije je dal dežja. Po dolgi suhi vročini, ki je ni hotelo biti ne konca ne kraja, da sta se dušila v nji človek in žival in da so zgorevali travniki in njive, se je sveti Elija, ki je imel včeraj svoj god, vendarle usmilil človeka in zemlje in nam poslal rahlegti, pohlevnega dežja, ki se je od časa do časa prevrgel v pravcate plohe in nalive. Podoba je, da se bodo naša polja ravno ob zadnji uri še dodobra zmočila, obenem pa kaže, da bodo ti nalivi po suhem, vročem poletju kar nanagloma pripeljali v deželo jesen. ■ Prva prireditev primorske mladine. Prosvetno in dobrodelno društvo »Zora« je priredilo v nedeljo po{foldne na vrtu restavracije Reininghaus v šiški svojo prvo veselico s sodelovanjem prosvetnega društva »Tabor«. Udeležba je bila naravnost ogromna. Poleg Primorcev so bili navzoči tudi številni Ljubljančani. Spored prireditve je bil zelo pester. Godba »Sloge« je olvorila veselico a koncertom zbranih domačih skladb, nakay so sledile izvrstno podaue deklamacije. Pevski zbor »Tabora«, je zapel nekaj pesmi, nakar je po odmoru imel pomemben nagovor predsednik »Zore« g. Božič. Po nastopu pevskega zbora se je razvila zelo prijetna zabava s srečolovom, šaljivo pošto itd. Da ni manjkalo plesa, je samo po sebi umevno. Prva prireditev primorske mladine je popolnoma dosegla svoj namen in moremo društvu iskreno čestitali. ■ Pod tramvaj je prišla. Včeraj opoldne je povozil tramvaj na Mestnem trgu pri Krišperju 061 etno Buh Ivano, ki je peljala s trga voziček, naložen s kumarami in drugo zelenjavo. Bukova se je umaknila šoferju Fordovega avtomobila in je priša po naključju pod tramvaj, ki je tam ravno zavil iz Stritarjev ulice proti stolnici. Kontrolor cestne železnice jo je divgnil izpod voza in jo odpeljal na magistrat, kjer ji je nudil prvo pomoč mestni fizik dr. Rus, ki se je takrat na kolesu peljal proti domu in opazil nesrečo. Bukovi je kri tako lila iz glave, da je bil pogled na njo strašen. K sreči je bil priča dogodka tudi neki detektiv, ki je lakoj inter- 5 banevine veniral in zapisal šoferja. Ponesrečenka je dobila težje poškodbe na glavi in je bila prepeljana v bolnišnico. Uvedena je preiskava. ■ »MOTOIl« KAVA DNEVNO SVEŽA! ■ Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča na prošnjo glavne carinarnice vse interesente, da se bodo 27. t. m. ob 8'30 v carinskih skladiščih A, B, C, D poceni prodajali razni predmeti, kakor srebrni servici, manufakturno blago, lesni izdelki, galanterijsko blago, železne peči itd. ■ Na izletih imate največjo zabavo z gramofoni in ploščami tvrdke »Jugo šport« A. Ras-berger. Ljubljana, Miklošičeva cesta 34. 1436 ■ Obleke najnovejšega kroja pri »Gcutlcmcn« Miklošičeva 18. Angleško blago v zalogi. — 1498 ■ Odprta iioč in dan so groba vrata. Umrla je Marija Schischegg, roj. Paternost, 67 let sla-ra, soproga pošt. poduradnika, Gosposvetska cesta 7 in Marija Peternel, 72 let stara zasebnica, Prečna ulica 1. Blag jim spomin! Žalujočim naše sožalje! m Qsebna vest. Okrožni inšpektor g. dr. Fr. Sehaubach je odšel v soboto na dopust. Zastopa ga g. dr. Ivo Poljanec. m Dva nova inženirja. Na tehnični visoki šoli v Gradcu sta napravila diplomski izpit Mariborčana V,’ Sieberer in A. L e o n h a r d. Čestitamo! LUNA MARIBOR nogavice vseh .vrst. m Preselitev poštnega urada Maribor III. Te dni je bila dokončana selitev poštnega urada Maribor 111. iz Frankopanove ulici v nove moderne lokale v palači Pokojninskega zavoda na Trgu kralja Petra. Obenem se je urad, ki je namenjen vedno bolj naraščajočemu petemu okraju, tudi povečal. m Gradnje. Nabavijalna zadruga državnih nameščencev bo zgradila v Valvazorjevi ulici veliko stanovanjsko hišo in skladišče. Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH. Maribor. 1184 m Pnrokc. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: Ivan Ulaga, obratovodja in Elizabeta Pfundsteinova, roj. Koprivškova, zasebnica; Franc Dežman, krojaški mojster in Terezija Findlerjeva, tkalka; Ivan Goričan, livar in Neža Bračkova, kuharica; Miha Centrih, tehnični uradnik in Gizela Dovečakarjeva, zasebnica; Ivan Pušenjak, mizar in Manija Znidarjeva, kuharica; Josip Rozman, zasebni uradnik in Daniela Stiegliitzova, zasebna uradnica; Kazimir Toroš, zasebni uradnik in Dragomira Poševa, zasebnica; Rudolf Brusi, trgovski pomočnik in Amalija Kolarjeva, zasebnica ter Karol Dolinšek, trgovski pomočnik in Hedvika Peklarjeva, hči posestnika. Bilo srečno! m Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje«! m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Josipina Iiarc, viničarka, 76 let; Frančiška Barton, žena tkalca, 29 let; Branko Čatkič, redov, 21 let; Milovan čuvrtanovič, redov. 21 let; Emin Selimovič, redov, 22 let; Marija Ajdiišek, žena vpokojenega 'železničarja, 73 let; Veronika Tarkuš, žena tesarja, 26 let1; Anton Dola-nič, delavec, 35 let; Ema Car, žena brivca, 24 let; Ivan Glogovšek, sin peka, 1 lelo; Franc Klojčnik, zasebnik, 83 let; Franc Birk, strojevodja v p. 66 let in Jakob Rep, čevljar, 44 let. Naj v miru počivajo! Obleke moške, otroške, čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor. 1182 m Pogrešana. Pred tedni je odšla od doma v Zagreb, da si tam poišče službo, 17-letna Frančiška Drahtsclineiderjeva, se pa od takrat še ni javila staršem in je tudi vse poizvedovanje za njo bilo brezuspešno. Celje * Seja občinske uprave okoliške občine. V petek 24. t. m. ob 20 bo v občinski dvorani na Bregu javno seja okoliške občinske uprave. * Smrtna kosa. 20. t. m. sla v celjski javni bolnici umrli 68-lelna posesnica Tiefengruber Katarina iz Št. Ruperta pri Laškem in 30-letna šivilja Selič Marija, stanujoča Za kresijo št. 8. N. p. v m.! * Nedeljske tekme. V nedeljo sla pri Skalni kleti najprej igrali rezervi SK Celja ter Atle-tikov. Rezultat 3 : 0 (2 : 0) za Atletike. Pri glavni tekmi prvih moštev je SK Colje zmagal s 3:1 (2 : 1). Sodil je g. VVagner dobro. Vsega obsojanja vredni pa Ro bili incidenti igravcev, od katerih je moral sodnik v petih minutah kar tri izključiti. * Novi stražniki. Včeraj popoldne so novi stražniki predstojuištva mestne policije opravili prisego. Novi stražniki že vršijo službo, zaenkrat so v civilnih oblekah. S 1. avgustom pa bo. vse osebje policije izmenjeno. * Borza dela v Celju išče 10 rudarjev, 4 te-sače, 3 slikarje-pleskarje, po 2 hlapca h goveji živini, sodarja, sladoledarja, po 1 majanja, pečarja, kovača, mizarja, 4 mizarske ter po 1 kamnoseškega, kovaškega, mehamiškega, mesarskega pomočnika, 21 kmetskih dekel, 14 služkinj, 7 kuharic, 5 gostilniških služkinj, po 2 kmetski varuški, poljski delavki, natarici po-strežnici, po 1 perico, šiviljo, hotelsko sobarico, 1 šiviljsko ter 1 kuhinjsko vajenko. * Nalezljive bolezni v Celju in okolici. Od 1. do 7. julija je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v okolici 1; Škrlatica v okolici 1; ošpice v okolici: edini bolnih ozdravel, v mestu 7 obolelo; daviea v okolici 2; šen: v okolici edini bolnik ozdravel, v mestu 1 bolnik. * Nezgode. 501 etui Zaravnikar Jože, hlapec pri posestniku Kpobolarju v Levcu, je padel pri nakladanju sena z voza in si zlomil desno roko. — 45-letnemu kovaškemu pomočniku Križašuiku Antonu v Vitanju je med delom padel žareč kos železa na desno roko ln mu jo hudo poškodoval. — Oba se zdravita v javni bolnišuici. Za tesnejše sodelovanje med mojstri in učiteljstvom Konferenca učiteljstva merkantilncga tečaja v Ljubljani Ljubljana, 19. julija. Te dni je imelo učiteljstvo risanja in učiteljstvo merkantilnih predmetov na obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah v prostorih Učiteljske tiskarne svojo konferenco, na kateri je razpravljalo pod predsedstvom tov. Ilofbauerja razne tekoče zadeve. Predsednik Hofbauer je najprej pozdravil številne prisotne tovariše, nakar je gvoril o zanimivostih iz dunajske ekskurzije, ki se je vršila pod vodstvom g. direktorja Reisiierja letošnjo pomlad. Na konferenci sc je mnogo razpravljalo za poglobitev stikov med mojstri na eni in nuni učiteljstvom na drugi strani. Mnenje navzočih učiteljev je bilo glede načina precej deljeno. Na Dunaju,' kjer je okoli 30 tisoč vajencev, ki imajo povečini tri do štiri meščanske šole za predizobrazbo, traja pouk po deset mesecev po 8 ur na dan, zato je razumljivo, da so ti vajenci v vsakem pogledu pred našimi. Poseben šolski kuratorij skrbi za stalne mojstrske sestanke, kjer dobe li pa tudi roditelji potrebne informacije. Na ta način je možno uspešno in čimprej odpravili razne nedostatke, kar jo v prilog učečim vajencem in dobremu razvoju ter stalnemu napredku številnim lamošnjim obrtno-nadaljevalnim šolani. Vse te šole vzdržuje finančna občina, ki prispeva 45% -za ostalih, 55% stroškov pa je posebna doklana na pridobitni davek. Tovariš Jože Zupančič iz Litije je govoril o voznih ugodnostih za vajence na drž. železnicah. Z raznimi dopisi se bodo odslej informiralo obrtnike širom banovine o pijonirskein delu in ljubezni do šol, s katero je prežeto naše učiteljstvo, s Razpravljalo se je ludi, da bi učiteljstvo, kI poučuje na takih šolah od časa do časa, zabele-ževalo razne nedostatke glede učnih načrtov in jih pri raznih sestankih pretresalo v kolikor odgovarjajo res modernim vzgojnim načelom našega časa. Le na ta način bi izšel iz obrtno nadaljevalnih šol vestno in temeljito izobražen obilni naraščaj, ki bi bil zmožen življenja " trdem boju za obstanek. Krvavo sta se stepla Vsega je kriva pijača. Rimske Toplice, 19. julija. V soboto popoldne so dobili delavci v tovarni podpetnikov na Gračnici pri Rimskih Toplicah običajno sobotno mezdo. Takoj po prejemu denarja se je z drugimi vračal iz tovarne domov tudi delavec in posestniški sin 23 ’ ni Karol Gabršek. Spotoma pa se je z majhno družbo ustavil in zglasil v Majcenovi gostilni na Gračnici. Sele okrog 10. ure ponoči je krenil v spremstvu posestniškega sina Rebova proti domu. Rebov in Karol Gabršek sta si 'bila v sovraštvu in je to dodobra izrabil Rebov in sklenil, da na samem obračuna z Gabrškom. Navidez ju je sprijaznilo vino, tako da sta se potem skhpno vračala domov. Ko pa sta prišla do ozke soteske, vodeče preko strmega klanca ter že dospela do vrha, se je pričelo med njima ostro prerekanje. Sprva sta se obdelavala z besedami, nato pa je Rebov, ki je nosil koš natovorjen s praznim sodom, odložil breme ter z nožem skočil na Gabrška. Rebov je prizadejal Gabršku težke rane po rokah, posebno močno pa poškodoval desno roko, kjer je dobil nesrečni Gabršek več udarcev in 2 težka zbodljaja ter še tudi po licu, rami in glavi nad očesom. Občutno ranjenega in močno krvavečega Gabrška so prepeljali do hotela »Nova Pošta«, kjer so ga naložili na kopališki avtotaksni voz, ki je poškodovanca prepeljal nato v Laško k okrožnemu zdravniku g. čedetu, ki mu je nudil zdravniško pomoč. Vsega je spet kriv alkohol! Velike Lašče Velika suša. Zadnjič smo poročali, da letina dobro kaže. Zadnja suša nam je pa mnogo škodovala. V sredo je bilo jako vroče. Soluce je pripekalo, da smo komaj dihali. Popoldne je nastala velika sapa, katera je po cestah pobrala ves prah. Po noči se je bliskalo in grmelo, potem pa je bilo nekaj dežja. Zal, je samo nekaj centimetrov globoko premočilo zemljo. Nekateri, ki nimajo vodovoda, vozijo vodo s sodi. Tudi na Veliki Slivici je vodovod do polovice izsušen. Ljudje imajo veliko neljubega opravka s prevozom vode. Revnejši ljudje so nabirali borovnice, ki jih je letos dovolj. Prodajajo jih kg po Din 1 in po Din 1/50. Nova klavnica in mesnica. Joklič Avgust si gradi novo klavnico in mesnico. Sedaj imamo dva mesarja, najbrže pa dobimo še tretjega, potem ho gotovo meso ceneje. Levstikov spomenik so že tudi pričeli čistiti, črke bodo vse na novo pozlačene. Bled Preimenovanje. Novozgrajeni hotel Vrhunc se imenuje sedaj — Asloriu, dograjena vila gosp. Florjančiča pa vila — Avala. Tujska sezona. Med tem ko je po vsem svetu neznosna vročina, ima naše letovišče letos nar ravnost idealno vreme. Po dnevi toplo, nad vse prijetno za kopanje in solnčenje, a zvečer hladno, da je skoro potreben površnik. Zadnje dneve je prišlo vsak dan več sto letoviščarjev. V splošnem zaenkrat ne zaostaja sezija za preteklim letom. Nemcem iz Rajha gredo zaradi finančnih neprilik vse uprave hotelov izredno na roko, tako da ni v tem pogledu čuti pritožb. To je prav, da si z našo solidnostjo zagotovimo še nadaljni posel teh letoviščarjev. Vodovod. Deloma zaradi dolgotrajne suše deloma zaradi drugih nerodnosti primanjkuje vode. Vsa višje ležeča poslopja so po več dni brez vode. Rimske toplice Razbit avto. V petek zvečer se je pozno v noč vračal s svojim avtomobilom znamke »Ta-tra« znani trgovec s steklom g. Rauch iz Celja. Vračajočemu pa se je na potu pripetila nesreča. Vozilo se je prevrnilo in je priletelo ob obcestno ograjo ter se močno razbilo, da je bilo docela nerabno za nadaljno vožnjo. Sreča v nesreči je bila, da je pri nesreči ostal gosp. Rauch popolnom nepoškodovan. Veličastna žalna manifestacija v Bohinju Okrilje nagrobnega spomenika Sokolu-borcu Maleju - žalni govori prestavnikov Sokolstva in oblasti Govor zastopnika vojske polkovnika br. Novakoviča Bohinj, 20. julija. Leto dni je minulo, ko smo izročili materi zemlji telesne ostanke nepozabnega junaka — Kokola brata Toneta Maleja na bohinjskem pokopališču. Ogromna množica naroda in Sokolstva se je včeraj zopet zbrala tiho in z globoko žalostjo v srcu na bohinjskem pokopališču, da prisostvujejo odkritju nagrobnega spomenika sokolskemu borcu bratu Tonetu Maleju. Z vlaki je prispelo v Bohinj Sokolstvo v častnem številu iz kranjske sokolske župe in Ljubljane. Dopoldanski vlak je Imel zamudo ln se je zaradi tega formirala sokolska povorka izpred Sokolskega doma v Bohinju šele ob pol 12., odšla je na pokopališče, kjer je bila izbrana tisočglava množica. Na čelu povorke, pod vodstvom načelnika Sokola I Tabor brata Staneta Vidmarja, je korakala godba Sokola I, za njo so nesli sedem sokolskih praporov, zavitih v črnino, sledilo je starešinstvo sokolske župe Kranj in Ljubljane nato članstvo v krojih, članice, domače gasilno društvo s praporom ter članstvo v civilu in ostalo občinstvo. Na pokopališču so se okoli spomenika, ki je bji zavit v črno kopreno, razvrstili praporščaki, nato predstavniki vojaških in civilnih oblasti, Sokolstvo, gasilci, pevski zbor in občinstvo. Pred grobom So stali globoko užaloščeni pokojnikova mati, brata Janez, Jože, sestra ter ostali sorodniki. Vsi so tiho plakali, zlasti mati ter je z njo sočustvovalo vse navzoče občinstvo. Kot oficijelni zastopniki so prisostvovali žalni manifestaciji zastopnik komandanta Dravske divizije polkovnik brat Novakovič, zastopnik foanske uprave okrajni glavar iz Radovljice brat dr. Vidmar, domači župan g. Mavrič, za sokolsko župo Kranj brat dr. Obersnel, za ljubljansko brat podstarosta Milko Krapež, tajnik Flegar in blagajnik Slana, načelnik Sa-veza SKJ brat Ivan Bajželj, za Sokola Beograd Matica starosta admiral v pokoju brat Priča, za Sokola I Tabor, ki je bil korporativno zastopan pa starosta brat inž. Bevc in načelnik Stane Vidmar. Poleg tega so prisostvovali manifestaciji zastopniki skoro vseh sokolskih društev iz Ljubljane in gorenjske sokolske župe. Žalno svečanost je otvorila z žalnim kora-lom godba Sokola I., ki je vsem privabila solze v oči, nakar je z drhtečim glasom spregovoril načelnik brat Stane Vidmar. V svojem, pijetete polnim govoru je omenjal, kako bolestno je odjeknila v vrstah Sokola I Pciovanje po zvezdi večernici 139. Naslednjega dne je Dušan skrbno pregledal vse aparate, in tu je nenadoma opazil nekaj, česar prej ni. Priprave za oddajno in sprejemno radio-postajo. ves zasopel je prihitel k Danici in Cu-ciruči, ki sta še ležali in vzkliknil. »Govorili bomo! Z zemljo bomo govorili!« »Z zemljo? Kako?« se je začudila deklica. »Po radiu,« je odvrnil deček, poiskal navodila za postavitev oddajne in sprejemne postaje in se nemudoma lotil dela. pred letom dni tragična vest v nesreči brata Toneta pri mednarodni tekmi v Luksemburgu. Tolažili smo se, da ne bo rodila nesreča težjih posledic, a kruta usoda je hotela drugače. Brat Tone je podlegel težki poškodbi, umrl kot junak, s poslednjimi besedami: »Ali bodo naši prvi?« Brat Tone je bil vzoren Sokol, plemenit in nadvse dober. Sokol I je izgubil z njim najboljšega brata, izvrstnega tekmovalca in telovadca. Bil je popolnoma navezan na nas, z njim smo se veselili in žalostili. S težko slutnjo je odšel v mednarodni boj, kdo si je mogel misliti, da se bo uresničila. Se enkrat je sprejel sokolski Tabor nepozabnega brata v svojo sredo, potem pa smo ga spremili sem gor v to divno bohinjsko kotlino. Dalje je brat načelnik, komaj zadržavajoč solze, izrekel svečano obljubo, da bodo Sokoli hodili po njegovih potih in da jim bo brat Malej ostal živ v njihovih srcih. Brat Vidmar je nato odkril spomenik in nadaljval: Poglej Tone, to sokolsko družino pred seboj, pa boš videl, da si danes še prav tako naš, kot si bil pred letom. Tvoj topli pogled naj še bolj razvname sokolska srca, da bomo v bratski slogi združili vse svoje sile v sokolskem delu za lepšo bodočnost naroda. Slava Tvojemu spominu! Spomenik je krasno umetniško delo iz rdečega marmorja, na vrhu z glavo blagopokojnl-ka v naravni velikosti iz brona. Napis na spomeniku se glasi: Brat Tone Malej, rojen 16. januarja leta 1907 Savica-Bohinj, umrl 15. julija 1930. na plošči pa: Tebi, ki si daroval življenje v borbi za čast Sokolstva in slavo domovine, Tebi brat junak, večna slava Sokol I. Tabor, Ljubljana. Sokolski pevski zbor je nato zapel »Vigred«, nakar je imel krasen govor starosta Sokola I. Tabor brat inž. Bevc. Enako kakor brat Vidmar je tudi brat sarosta omenjal vse plemenite vrline pokojnega brata Maleja kot vzornega Sokola, omenjal njegovo tragično smrt in veliko izgubo, ki jo je utrpelo jugoslovansko Sokolstvo. Solze so zalile vsem navzočim, ko je brat starosta izrekel: »In mati našega Maleja! Kdo je ni občudoval v dnevih njene in naše največje tuge, kdo se ni klanjal pred veličino njene žrtve in udanosti pred neizprosnim naravnim zakonom. Tako je moralo biti, je bil njen preprosti in presunljivi resnični izrek. V imenu Sokola I. je izrekel zahvalo kraljevski vladi, ki se je takoj in na tak lep način pobrigala, da je materi našega Toneta zasi-gurana preskrba za bodočnost. Dalje je izrekel zahvalo vsem predstavnikom vojaških in civilnih oblasti ter Sokolstvu, ki so se v tako lepem številu udeležili današnje žalne manifestacije. Brat starosta je nato položil na grob krasen venec v imenu Sokola I Tabor, godba- pa je zaigrala turobno žalostinko. Vrstili so se nato govori posameznih zastopnikov. Prvi je izrekel nekaj pretresljivih besed v spomin in počastitev vrlega mednarodnega tekmovalca načelnik Saveza za SKJ brat Bajželj, ki je obenem položil krasen venec, poklonjen od načelništva Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Okrajni glavar brat dr. Vidmar je pozival sokolsko mladino, naj hodi po potih pokojnega brata Maleja, ki jim naj bo vzor — Sokola. V imenu komandanta Dravske divizije je govoril polkovnik brat Novakovič, za bohinjsko občino župan g. Mavrič, ki je položil na grob krasen venec iz planinskega cvetja. Podstarosta Sokolske župe Ljubljana brat' Milko Krapež je položil venec s temi besedami: Minulo je leto dni, kar smo položili v grob Tvoje truplo. Kruta usoda Te je iztrgala iz naših vrst pri Tvojem težkem sokolskem delu v daljni tujini. Dragi Tone, ta obisk je dokaz, kako si nam bil in si nam še vedno drag in ljub. Slava Tvojemu spominu! Zdravo! Za gorenjsko Sokolstvo je govoril starosta jeseniškega Sokola brat dr. Obersnel, nato pa za matično društvo Beograd admiral Priča, klanjajoč se manom nepozabnega brata Maleja, ki je bil Sokol od zibelke do groba. Njegov spomin ne bo živel samo od Triglava do Djevdjelije, marveč po vsem slovanskem svetu. Govor brata Priče je napravil na vse zelo globok ut.'s in p i". ’jil t po lok solz v oči Pevci so zapeli večno lepo »Pomladi vse re veseli« nakar je spregovoril še zastopnik domačega Sokola prosvetar brat Požar, ki je prečital brzojavko Sokola III Ljubljana in brata dr. Rašiča lz Beograda. Žalno svečanost Je zaključila godba Sokola I, nakar je sledil razhod pred Sokolskim domom. Popoldne so zopet romale množice na Malejev grob in občudovale njegov kip in krasne vence. Med venci sta bila tudi venec mednarodnih tekmovalcev iz Pariza, ki je bil položen na grob že v soboto dopoldne, in učencev mlekarske šole iz škofjeloke, na povratku s Triglava. Slava junaku, vzornemu Sokolu, br. Maleju. J. H. Kako so jih vrli mokronoški orožniki prijeli v njih brlogu Zdaj so na varnem Mokronog, 20. julija. Kakor smo v nedeljski številki že poročali, so v noči med 14. in 15. julijem mokronoški orožniki izsledili in aretirali nevarno vlomilsko družbo, ki je opravljala svoj nečedni posel po Dolenjski. To noč je tatinska družba imela svojo »glavno skupščino« na Jerengi pri Trebelnem. Njili poglavar v kolar Franc Kraševec je bil »predsednik«. Orožniki iz Mokronoga so zvedeli, da je član Kraševčeve tolpe tudi 371etni Alojz Sotlar iz Radeč, znan specijalist za tatvine in vlome po dolenjskih zidanicah. Tretji v tej družbi je bil pa 261etni Franc Rozman, pobegli kaznjenec, doma iz občine Tržišče. Nazadnje je bival v Stari Gradiški. Tatinski brlog so obkolili orožniški narednik g. Kramberger in orožnik Vinko Beg ter posestnik Zore in kovač Miha Kragelj iz Cuzne vasi. Orožnika sta vdrla v hišo, kjer so se vlomilci zalivali s cvičkom in se mastili z ukradeno pečenko. Po hudi borbi, tvegajoč svoje življenje,'sta orožnika vse tri zločince zvezala in preiskala brlog. Našla sta pri Kraševcu 13 ključev, pri Rozmanu 5 vetrihov in naboje za Steyer pištolo. Našli so tudi dve vreči z naramnicami za prenašanje plena. Zločinci so imeli več oblek, katere so izmenjavali, da ne bi jih ljudje tako hitro spoznali. Samokres na prsa Kako so zločinci strahovali svoje žrtve, priča ta-le dogodek: Pred dnevi se je vračal utrujen po dnevnem delu domov čevljarski mojster Alojz Regina iz .lerenje. Srečal je neznanega moškega in ga vljudno pozdravil, neznanec pa je zagodrnjal, Regini posvetil « svetilko v obraz in mu nastavil samokres na prsa. V smrtnem strahu je Regina zbežal domov. Napadalec je bil Kraševcev pajdaš Sotlar. Trebelani so se pošteno oddahnili, ko so zvedeli, da so ti trije nevarni tiči na varnem. Njih želja je, da jih bodo pošteno kaznovali. Ljudje se boje maščevanja Ljudstvo je ta triperesna detejica znala tako ustrahovati, da se sedaj, ko orožniki iščejo prič in preiskujejo že storjene zločine, ne upa pričevati, boječ se osvele. Posebno se ljudje boje Krašovca, ki ima na vesti že mnogo vlomov in tatvin, pa se je doslej vedno izmazal in je bil zaprt le kratek čas ter se zopet vrnil na svoj posel. Pred 10 leti se je naselil v naših krajih in odtlej se preživlja ve- | činoma samo z vlomi in tatvinami. Trebelani so znani poštenjaki, delavni ljudje s svojo prirod no bistroumnostjo, in je naravno, da jim taki ljudje, kakor je Kraševec, niso ravno pri srcu. Razboinik namesto duhovnik Alojz Sotlar ima ravnolako na vesti številne vlome in tatvine. Po postavi je slok, nekoliko grbast, ima živahne zločinske oči. Svoj čas je bil avstrijski »leldvebel«. Ko ga je komandir g. Golob v Mokronogu zasliševal, mu je cinično zabrusil: »Jaz sem inteligenten 1« Sotlar je obiskoval gimnazijo v Škofovih zavodih v št. Vidu in je prilezel do 4. razreda. Dali so ga v šole, da bi postal duhovnik, usoda pa je hotela, da je postal razbojnik. I' rane Rozman je bil že večkrat kaznovan in je jako nevaren človek. Nobena ječa ga ne poboljša in zato vse kaže, da bo žalostno končal. Kraševec, poglavar tolpe Kraševec je bil nekak poglavar te vlomilske družbe in je obveščal svoja pajdaša o premoženjskih razmerah posestnikov. Pri njem sta imela tudi jedačo in pijačo. Tistega dne ko so izvršili roparski napad na Antona Zupana fz Male Strmice, kakor smo v nedeljo poročali so ponoči vlomili pri mlinarju Debevcu v Dulah ter mu odnesli precej prekajene svinjine. Preden so Zupana napadli, so vlomili v njegovo hišo in mu odnesli zlato uro z verižico, prstane in nekaj denarja, vse skupaj vredno 5000 Din. Pred leti so vlomili in pokradli pri Jožetu Slaku iz Cužne vasi ter mu odnesli zlato uro in druge predmete. Slak je trpel okoli 5000 Din škode. Kraševec je star 46 let in je bil rojen v št. Jurju ob Taboru. Kolarski mojster je bil dober, toda latinska žilica mu ne miruje in radi nje je bil že večkrat v zaporu. V Jerengi ima znanko, s katero ima dva nezakonska otroka. Na varnem v novomeških zaporih Ob spremstvu orožnikov so uklenjeno trojico v petek 17. julija odpeljali iz mokronoških zaporov v novomeške, kjer jih bodo zopet zaslišali in izročili sodišču. Vsa naša okolica ne more prehvaliti naših vrlih mokronoških orožnikov,^ ki so ob veliki nevarnosti z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo le izsledili te nevarne vlomilce. Neki lrebelan je po aretaciji vlomilcev izjavil: »Vsa čast in hvala g. orožnikom, da bom po dolgem času nocoj vsaj mirno lahko zaspal!« Aretacija nevarnega vlomilca v Mariboru Vlomilec ima na vesti Maribor, 20. julija. Včeraj krog 1. ure zjutraj je bila tukajšnja policija obveščena, da je malo pred polnočjo prišel iz kletnega stanovanja hiše št. 24 v Ci-ril-Metodovi ulici neznan moški sumljivega ob našanja. Na označeni kraj so bili takoj odposlani policijski agenti, ki so ugotovili, da je neznanec v stanovanje vlomil ter odnesel takrat še odsotni Antoniji Fervegovi 95 Din v gotovini, škatljico pudra in žepni robec. Po opisu je policija kmalu spoznala, da ni mogel biti vlomilec nihče drugi nego dimnikarski pomočnik Ernest Kralj, rojen v Spodnji šiški v Ljubljani, pristojen pa v Logatec. Zaradi tega so proti jutru odšli v njegovo stanovanje, kjer so ga aretirali. Pri hišni preiskavi so našli tudi ukradeni puder, vlomilske ključe, samokres itd. Kljub vsem tem vidnim dokazom pa je ftralj pri zaslišanju vse tajil in tr- težke stare grehe dil, da je bil ves večer doma, dočim je njegova gospodinja izjavila, da se je vrnil šele po polnoči. Ker so bil v zadnjem času izvršeni v Mariboru še številni drugi vlomi v stanovanja, se sumi, da je tudi ž njimi v zvezi aretirani Kralj, ki je kot dimnikar dobro poznal vse hiše, po katerih je ometal dimnike. Pri nadaljnem preiskovanju in pregledovanju so na policiji še ugotovil, da je Kralj star vlomilec in tat. Glasom poliejskega lista ga že nekaj let zasledujejo orožniki v Rovtah in Logatcu zaradi vloma pri posestniku Janezu Trevnu, kjer je pokradel 3925 Din, vloma pri posestniku Antonu Križaju, kjer je izmaknil ;?870 Din ter vloma pri posestniku in gostilničarju Ivanu Šemerlu, kjer si je prisvojil za 160 Din jestvin. Na vesti pa ima gotovo še druge slične grebe. Kri zaradi dekleta Fant, ki je ranil očima in dekle ter si sam strl komolec Maribor, 20. julija. Včeraj popoldne st« šla zakonca Malija in Roza Novak s Pobrežja na nedeljski izlet v Pesnico. Ž njima je šla tudi ženina 16-letna hči Zofija Kozarjeva, a pozneje se jim je pridružil še brezposelni knjigovez Rudolf Rep, ženin mlade Zofije. Na povratku proti domu je nastal med Repom in Zofijo prepir. Kozarjev«, ki je v zadnjem času spoznala, da z Repom ne bi mogla biti srečna, mu je namreč svetovala, naj jo pusti na miru in je več ne zalezuje. V ta njun prepir se je vmešal tudi očim Matija Novak, katerega je Rep že na cesti napadel in’ ga pretepel. Kljub temu se Rep ni odstranil. Zasledoval je dekle in njene starše do doma, kjer je vdrl v stanovanje, pograbil v kuhinji tri nože in planil za Zofijo, ki se je že spravljala spat, v sobo. Tu jo je napadel z nožem ter jo težko ranil na levem stegnu. Dekle se mu je, dasi ranjeno, iztrgalo in skočilo skozi okno na dvorišče, od koder se je zateklo k sosedovim, ki «o o dogodku obvestili reševalno postajo. Pobesneli Rep se je pa zaklenil v dekletino sobti, razbil in uničil vso opravo ter opremo in grozil, da bo vse pobil in hišo žaž;al. Ker g» ni bilo mogoče pomiriti, so prišli Novakovim na pomoč sosedje, ki so vdrli v sobo ter po težji borbi Repa obvladali in ga zvezali. V boju s sosedi si je pa Rep strl levo roko v komolcu, tako da so morali tudi njega odpeljati v bolnišnico. Kakor doznavamo naknadno, dekle ni nevarnejše ranjeno in bo v kratkem okrevalo. Kočevje Občni zbor Sokola. V četrtek, dne 23. t. m ob pol 20. se bo vršil v gostilni pri Beltanu izredni občni zbor kočevskega Sokola. Na dnevnem redu bo že od prevrata pereče vprašanje sokolskega doma. Sokol namerava baje kupiti prostore bivše opekarne in tam urediti svoj dom. Zdi se nam, da bi bil to radi velikih stroškov novega poslopja precej ugoden izhod. Piknik. V nedeljo je priredila tukajšnja podružnica Kola jugoslovanskih sester družabni piknik. Vsled ugodnega vremena in prostora je bil odziv občinstva čisto lep. Prireditev se je vršila pri Rožnem studencu. (Ali ne bi bilo prav, da bi doslovni nemški prestavi krstili ta studenec z imenom »Pri treh lipah«?). Bilanca Kreditnega zavoda V soboto je uprava Kreditnega zavoda na Dunaju objavila bilančne podatke. Pravega položaja 7.avoda ti podatki pač ne morejo pokazali. Sele rezultati preiskave angleških strokovnjakov bodo zaznamovali konkretno stanje Kreditnega zavoda. Kakor ugotavlja »Neues Wiener Extrablalt«, so vsekakor čuden pojav velika bremena zavoda, ki izvirajo iz uradniških plač in pa velik porast dolgov iz lanskega lela. l’o poročilu, kakor ga je odobril upravni odbor zavoda o bilanci leta 19;I0, znaša akcijski kapital 177,500.000 šilingov Dotok novega kapitala je znašal 152,500.000. Ta znesek je zavod dobil v obliki finančne pomoči ob priliki njegove kritične situacije pred kratkim od avstrijske zvezne vlade, avstrijske banke in bančnega zavoda Rotschild. Štirje ravnatelji zavoda, ki jih je predlagala zvezna vlada in med katerimi je tudi dr. Spitzuiiiller kot generalui ravnatelj, bodo imenovani ob priliki občnega zbora Kredtnega zavoda, ki se bo vršil 4. avgusta tega leta. C) ravnatelju dr. Spitzmiillerju ugotavlja »Neues Wiener Extrablatt<, da dobiva 2000 šilingov mesečne gaže. Ze to je velika plača, pravi lisi, sedaj so se pa celo razširile govorice, da prejema (>000 šilingov na mesec. List napoveduje, a se bodo spričo tega sorazmerno zvišale plače tudi ostalih višjih uradnikov. Tako pa bodo prekršili načelo absolutnega varčevanja, kakor so si ga postavili pred kratkim in ki ga že doslej niso pričeli izvajati. Poleg tega pa, nadaljuje list, je ostalo v zavodu vse pri starem. Ko že takozvanega rekonstrukcijskega odbora vsaj za enkrat ue nameravajo postaviti, se je treba pač resno vprašati, če bo rekonstrukcijskemu zboru sploh kdaj kaj ostalo, da rekonstruira. Gospodarske vesli X Not* trgovska tovorna ladja. Paroplovno podjetje v Koloni Miloševič je pričetkom t. m. kupilo od beneške paroplovne družbe parnik »Orseolo«, ki so ga prekrstili in mu dali ime >Gjuro Miloševič*. Parnik je bil zgrajen leta 1905 v Speziji, ima 6190 ton nosilnosti (netto 2784, bruto 4450 ton). Dolg je 104 m, širok 15, višek 9. Njegova brzina znaša 10 morskih milj na uro. X Gradnja električne centrale v Zenici. Podjetje Till lz Broda gradi v Zenici veliko električno centralo za 5,030.000 Din. Prt gradnji je zaposleno okrog 160 delavcev. Centrala bo imela dva turbo agregata s skupno silo 4500 SW. Centralo bodo gradili tako, da bo lahko producirala še enkrat tolikšno silo. Električni vod bo imel napetost 35.000 voltov. Centrala bo pričela delovati koncem leta 1933. X Oddaja krovsklh del na skladišču št. XIV. na Ljubljanskem polju se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 10. avgusta t. 1. pri inži-njerskem oddelku Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). X Prodaja odpadkov od oblek in obutev se bo vršila potom licitacije dne 20. julija t. 1. pri Upravi III. odeljka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri tstem oddelku). X Oddaja zgradbe poslopja v Delnicah se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 27. julija t. 1. pri tnženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku). X češkoslovaška zunanja trgovina v mesecu juniju. V mesecu juniju se je češkoslovaška zunanja trgovina znatno zboljšala. Promet je znašal po vrednosti 2.150,000.000 napram 2 milijardam 355,000.000 v juniju pr. 1., napram mesecu maju t. 1. pa se je zboljšal za 300,000.000. Izvoz znaša 1.037,000.000, uvoz pa 987,000.000. Bilanca kaže 59,000.000 prebitka. Lani je prebitek v mesecu juniju zuašal 50,000.000. V prvih 6 mesecih so iz Češkoslovaške izvozili za 6.400.000.000 blaga, uvozili pa za 5 milijard 500.000.000. Bilančni prebitek znaša v prvi polovici I. 1. okrog 900,000.000. X Promet v tržaški luki je lani zelo nazadoval. Pomorski in železniški blagovni promet je znašal v 1929. letu 54,299.500, v 1930. letu pa 43.299.000 q. Napram predvojnemu pa je promet lani nazadoval za 29'6 odstotkov. Dobave Direkcija državnega ruduika Zabukovca pri Celju sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave jamskih bencinskih in električnih svetiljk ter razne železnine in jermenov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Oddaja popravila xtreh. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe glede oddaje popravila streh v območju progovne sekcije Maribor kor. pr. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Oddaja pleskanja mostov. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede oddaje pleskanja železniških moslov. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri depozitni blagajni ljubljanske železniške direkcije.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe glede dobave 50 kvadratnih metrov šip; do 10. avgusta t. 1. pa glede dobave 1 trofaznega elektromotorja. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 5. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1 stroja za izdelovanje ledu. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 6. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1 acetilskega generatorja za avbogensko varenje, kotlovnih cevi, krovne lepenke, zakovic in vijakov in 1 pisalnega stroja. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede dobave 100.000 kg apna, 65.000 komadov opeke in 3250 komadov držajev za kladiva, krampe in lopate. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državne železarne Vareš-Majdau sprejema do 22. julija t. 1. ponudbe glede dobave 500 m3 kisika; do 5. avgusta t. 1. pa glede dobave ene motorne brizgalne. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 27. julija t. 1. ponudbe glede dobave žice, vijakov, žebljev, jeklenih krtač, pil itd., glede dobave 50 kub. metrov borovega lesa ter glede dobave 2500 kvadratnih metrov krovne lepenke. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Borzna poročila dne 20. juli ja 1931. Devize Ljubljana, 20. julija. Amsterdam 2272-87 do 2279-71, Bruselj 785-96—788-32, Curih 1096 95 do 1100-25, Dunaj 793-08-795-48. London 27369 do 274-51, Newyork 5632-79-5649-79, Pariz 221-36 22202, Praga 167T2-167-62. Trst 294‘52 do 295-42.. Zagreb, 20. jul. Amsterdam 227278—227971, Dunaj 793-08—795-48, Bruselj 785-96—788-32, London 273-69-27451, Milan 294-52—295-42, Newyork kabel 5643-79—5660-79. Newyork ček 5632-79—5649-79, Pariz 221-36—222-02. Praga 167-12-167-62. Curih 109695—110-25. Beograd, 20. julija. Amsterdam 2272'87 do 2279-71. Bruselj 785-96—788-32. Dunaj 790 80 do 795-48, London 273'69—274-51. Milan 294"52 do 295-42, Newyork 5632-79—5649-79. Pariz 221-35 do 222 92, Praga 16712-167-62. Ziirich 1095 95 do 1100-25. Dunaj, 20. julija. Amsterdam 286 90, Atene 9-205, Beograd 12*59, Bruselj 99-16. Bukarešta 4-2075, London 34-5075, Madrid 67, Milan 37-19, Newyork 711-20, Pariz 27-98, Praga 21-0713. Sofija 5-15. Stockholm 190"25, Kopenhagen 189"95, Varšava 79‘58, Ziirich 138-42. Curih, 20. julija. Beograd 910, Pariz 2018, London 24-925. Newyork 514-50. Bruselj 71'65. Milan 26"765. Madrid 47-85, Amsterdam 207-10, Dunaj 72-325, Stockholm 37-50, Oslo 37-30, Kopenhagen 37’30, Sofija 3-725, Praga 15-225, Varšava 57-65, Atene 6-65, Carigrad 2"44, Bukarešta 3’05. Helsingfors 12-926. Vrednostni papirji Ljubljana, 20. julija. 8% Bler 90. 7% Bler 80, Celjska p. 150, Ljublj. kred. b. 120, Prva hrv. šted. 950, Kred. za v. 195, Vevče 120, Stavbna družba 40, Ruše 145. Zagreb, 20. julija. Državni papirji: 7% inv. pos. 85-50 bl„ 4% agr. obv. 47—50. 7% Bler 75—75-25, 8% Bler 85—90, 7% pos. Hip. b. 77 do 80, 6% begi. obv. 60-50—50, vojna škodb ar. 376—377, kasa 376—377, uit. avg. 374 d., uit-, dec. 378—382. — Banke; Hrvatska 50—60, Prašte-diona 957 50—963, Jugosl. Union 150—151, Jugo 67—68, Ljublj. kred. 120—125. Srbska 190—192, Zemaljska 120—122. — Industrija: Šečerana Osijek 225—230. Trboveljska 238—240 Slavonija 200 d.. Vevče 120—122, Nar. šum. 25 d., Guttinann 111—115, Slaveks 25—27-50, Danica 6:>—75, Drava 235—236, lsis 46 bl„ Dubrovačka 300 d., Jadranska pl. 450 d., Oceania 190—200. Beograd, 20. julija. 7% inv. pos. 84—84-75, 7% Bler 77 bi., 6% begi. obv. 62, vojna škoda 370—373, uit. sept. 378, uit. nov. 380 d., uit. dec. 380—384, Narodna banka 6450. Dunaj, 20. julija. Bankverein 14'45, Prioritete 92-70, Trbovlje 28-50. Les Ljubljana. 20. julija. Tendenca: neizpremenje-no mlačna, promet: 3 vagone desk iu 1 vagon letvic. Žito Ljubljana. 20. julija. Tendenca: čvrsta, pro-let: 1 vagon pšenice. Novi Sad, 20. julija. Koruza: bačka 105 do 107-50, bačka, somborska okolica 107—110, banatska 98—100, sremska, indjijska okolica 105 Za počitnice berite »V oklopnjaku okoli sveta«. Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsak del po Din 20—, vezan Din 26—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče St. 4. Umrla nam je nadvse ljubljena mamica, stara mamica iu tašča, gospa Kristina Bayer roj. Vidic vdovela Dečman danes, 19. julija, ob ’/«14. uri v 95. letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni. Pogreb drage pokojniee bo dne 21. t. m. ob pol 15. uri iz hiše žalosti, Ambrožev trg št. 10 k Sv. Križu. Blagopokojnico priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, dne 19. juliia 1931. Žalujoči sin Anion Dečman in rodbina Brez posebnega obvestila do 107-50, sremska, šidska okolica 107—110. Vse ostalo nespremenjeno. Promet: 29 vagonov pšenice, 16 koruze, 9 moke in 11 vagonov otrobov. Tendenca: za koruzo trdna, za ostalo nespremenjena. Spori KRASEN USPEH ILIRIJE Lige so zopet prinesle presenečenja — Dva poraza Mariborčanov — Državno prvenstvo v lahki atletiki Letošnje državno prvenstvo je res zanimivo, skoro vsako nedeljo nam prinaša nepričakovane rezultate. Sigurni favoriti ne morejo zmagati in postavljajo na glavo vse račune in kombinacije. Največja senzacija nedeljskega kola je vseka-kar neodločni rezultat Ilirije proti Hajduku. Kaj takega ni nihče pričakoval. »Mojster z morja« je moral deliti z Ilirijo dve točki, radt česar je ostal na tretjem mestu v tabeli in ima sedaj Oradjanski največ šans, da zasede prvo mesto v I. ligi. Precej nepričakovano je prišel tudi neodločen rezultat tekme Jugoslavija : Soko, 3:3 je malo laskavo za Jugoslavijo. Primorje je v Zagrebu igralo slabo in je proti Concordiji izgubilo s 2 : 7. Lokalni derby v Sarajevu med Saškom in Slavijo se je končal s 4:1 za Saška. BSK je v Skopi ju dosegel proti Jugu dvo-številčno zmago 12:2. Bačka je morala v Osjeku kloniti tamošnjl Slavlji s 1:5. Drugi osješki klub Gradjanskl je igral v Subotici proti Sandu. Rezultat 2:2. Mačva sl je učvrstila vodilno mesto. Porazila je Obiliča na njegovih lastnih tleh s 4:1. Pančevački SK je odnesel iz Novega Sada kopico golov. Vojvodina je osemkrat potresla mrežo, PSK pa je ostal praznih rok. Po nedeljskih tekmah kažejo ligine tabele naslednjo situacijo: I. liga Concordia 8 5 1 1 22:18 11 Gradjanski 6 S 0 1 9:4 10 Hajduk 7 4 1 2 31:9 9 Hašk Primorje 7 2 1 4 20:15 B 7 2 0 S 13:25 4 Ilirija 7 1 1 5 11:35 3 II. liga BSK 6 e 0 0 36:5 12 Sašk 7 4 0 3 19:15 8 Jugoslavija 6 3 1 2 15:13 7 Slavija 6 3 0 3 7:14 6 Soko 7 1 2 4 9:15 4 Jug 6 0 1 5 6:30 1 III liga Mačva 9 8 0 1 16:6 16 Bačka 9 < 0 3 18:13 12 Vojvodina 9 & 0 4 25:16 10 Slavija 9 S 0 4 21:15 9 Oradjanski 9 4 1 4 21:15 9 Sand 9 3 1 5 16:14 7 Obilič 9 3 0 6 15:26 6 PSK 9 1 0 8 14:38 2 Ilirija : Hajduk 3: 3 (1 :3) Poset tekme je bil manjši kot se je pričakovalo, igri je prisostvovalo le kakih 2500 gledalcev. Najbrže je večina računala na sigurno zmago Hajduka in so se Sli raje kopat. Po manj zanimivi predtekmi med Svobodo in rezervo Ilirije, ki se je končala z rezultatom 1 : 1 (1 : 0), sta se predstavili zagrebškemu sodniku g. Podubskemu moštvi: Ilirija: Malič—Strehovec, Bergles—Oman, tTnterreiter, Pogačnik—Ice, Lah, Košak, Dober-let Pfeifer Hajduk: Gulič—Milutin, Mikačič—Marušič, Poduje, Gusina—Benčič, Lemešič, Bakotid, Bo-načič, Kragič. Igra je potekala v začetku obojestransko nervozno. Igralo se je večinoma v sredini igrišča, speradične napade sta sigurno čistile obe obrambi. Ko je dosegla Ilirija vodstvo, se je Hajduk znašel in podal krasno kombinacijsko igro ter potisnil domačfne v obrambo. V tem predelu je dosegel zasluženo tri gole. Premoč gootov je trajala še 20 minut po odmoru. Od tega trenotka dalje je prevzela Ilirija int-cljatlvo in Je do konca igre dobesedno blokirala gol Hajduka. Dosegla je zasluženo izenačenje in bi sigurno zmagala ako bi trajala igra še nekaj minut. Za presojo posameznih igračev moramo razdeliti v dve različni fazi. Do 20. minute drugega polčasa so razen Kragiča zadovoljili vsi Hajdukovi igrači. Obramba je sigurno čistila, krilska vrsta je prestrgla skoro vsako žogo, ki je bila namenjena napadu Ilirije, Napad je izvrstno kombiniral pod duševnim vodstvom Bo-načlča, dočim je bil Benčič nosilec večine napadov. Ilirija je v tem predelu igrala defenzivno izvrstno, napad pa se ni mogel uveljaviti, ker je imel nezadostno podporo od svojih krilcev. Podajanje žoge je bilo nepremišljeno in netočno. V drugi fazi je nastopil preobrat. Kar smo preje rekli dobrega o Hajduku, velja sedaj do pičice za Ilirijo. Moštvo je izrabilo taktično napako Hajduka, ki je, videč, da je Ilirija postala agresivnejša, ubral defenzivno taktiko in postavil Kragiča za četrtega krilca. Ilirija je poostrila tempo in pritisnila z vsemi močmi. Hajdukovcl so popolnoma popustili. Hoteč se rešiti železnega objema, so pričeli z ostro igro (Mikačič, Marušič) in zavlačevanjem. Ilirija pa v njenem poletu ni bilo mogoče ustaviti in Je dosegla zasluženo izenačenje. Goli so padali: v 12. min. Košak, 18. min. Benčič, 27. min. Bonačlč,"43. min. Bonačič. Po odmoru: 28. min. Doberlet, 44. min. Košak. V 33. min. po odmoru je sodnik izključil Benčiča in Berglesa, prvega povsem opravičeno. Concordia : Primorje«7:2 (5:0) Primorje je v Zagrebu nastopilo z običajno napadalno vrsto z Ermanom ter s Sočanom, ki je zamenjal Piška. Igra ni bila zanimiva. Pri gostih Je popolnoma odpovedala krilska vrsta, zlasti Slamič. Junak dneva je bil Zivko-vič, ki je sam zabil štiri gole, ostale pa Marti-novič, Valjazevič in Jazbec. Za goste sta scor-tala Erman In Jug I. Ostale ligine tekme Beograd: Jugoslavija—Soko 3 : 3 (2 : 1). Skoplje: BSK—Jug 12 : 2 (6 : 0). Sarajevo: Sašk—Slavija 4 : 1 (3 : 1). Vel. Bečkerek: Mačva—Obilič 4 : 1 (2 : 1), Osjek: Slavija—Bačka 5 : 1 (2 : 0). Subotica: Sand—Gradjanski 2 : 2 (1 : 0). Novi Sad: Vojvodina—PSK 8 : 0 (4 : 0). DVODNEVNO GOSTOVANJE GRAŠKEGA STURMA V MARIBORU Za soboto in nedeljo sta povabila SK Rapid in SK Železničar renomirano enajstorico graškega Sturma v Maribor. V soboto sta igrala: SK Sturm (Gradec) : SK Kapid 1:0 (0:0) Moštvo Sturma, ki uživa glas borbene enaj-storice, je to pot zelo razočaralo. Splošno se je pričakovalo, da bo moštvo zares predvajalo prvovrstne igre. Toda o kaki skupni igri ni bilo ničesar videti. Tudi Rapidovci so igrali šibko in brez prave borbenosti ali celo volje do zmage. Tako da moramo sobotno tekmo šteti med najslabše v letošnji sezoni. Tekma sama je bila medla, brez duhovitih zasnov. Edini gol dneva rezullira iz napada levega branilca v 42. minuti v drugem polčasu. Sodil je izvrstno g. dr. Planinšek. SK Sturm : SK Železničar 3 :2- (0 :1) Tudi drugo tekmo so gosti odločili v svojo korist. Toda zmaga absolutno ni bila prepričevalna. Po poteku igre bi morali domačini zmagati, da se pa to ni zgodilo, ni zasluga gostov, temveč levega branilca SK Železničarja, ki je s svojo preozko igro zakrivil 11 m in s tem spravil domače moštvo docela iz koncepta, tako da so gosti v naslednjih dveh minutah zabili zaporedoma še dva gola iu si s tetu zmago osigurali. Sodil je g. Neuiec. Njegove odločitve niso bile zmiraj v skladu z dejstvi. Dopoldne je mladina I. S. S. K. Maribora porazila mladino SK Zelezuičarja s 4:1 (3:0). Sodil je dobro g. Istenič. Vrtne 579 zaklopne stole prodaia pisaroaTribuč na Giinoab — tel. Kolesa 1422 po Din 1500.— »CENTRA« Ljubljana Masarykova cesta Stavbne nasvete daje tehnični biro „T e h n a“, Ljubljana, Mestni trg 25-1. 507 Pisarniške prostore obstoječe iz treh do štirih prostorov cestne ali parterne v cen-trumu mesta išče zavarovalna družba za takoj ali najkasneje 1. november. Pismene ponudbe na upravo »Jugoslovana'1 pod šifro , Stalno". 1660 Zakon o uradnikih (U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi ,Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker ie zaloga majhna. (um Zariva prekrasni ljubavni ro man. Cen« Din 30-—, v platnu vezan 35"—. Naroča se pri upravi „Jugoslovana“, Ljubljana, Gradišče štev.4 pri tt »»KURIVO'* ijubijma | Dunajska cesta SS | (na Balkanu) Telefon it. 84 84 Doga vice, roka* vice, volna in, bombaž t najceneje In ▼ veliki Izbiri pri i KARL PRELOG Ljnbtiana, Židovska ukfiJi iu Stori Redka priložnost! Sprejme se takoj več akviziterjev z boljšim nastopom. V poštev pridejo le dijaki vi-šnjih ter srednjih šol. Ponudbe pod ^srednje mlekarne, Ljub-ljana“. 1(174 Vsled odpotovanja se proda iz proste roke polovIZna last posestva obstoječega iz stanovanjske hiše s štirimi stanovanji (3 po 3 sobe, 1 po 4 sobe) z vsem konfortoin, vrt, dvorišče. Posestvo se nahaja v Celju, na prometni cesti. Kupcu je na razpolago takoj po dogovoru lepo stanovanje. Cena ugodna. Naslov v upravi lista v Celju. 1663 Za slascicarje Najfinej$a nougat masa in modelir-marcipan kg d Oin 60*— nudi tvrdka 1668 Fr« Dolinar, Ljubljana • Poljanska cesta 19 KraiLa zgodovina slov. zborovnega pe$chwab, Emil Adamič dr. Josip Pavčič, O. Dev, Stanko Premrl, dr. F. Kimovec, Janko Kavnik, Vasilj Mirk. Emil Hoclireiter, Ignacij Hladnik in dr. ki so, sledeč svojemu uredniku in vodniku, pomagali lislu do neprecenljvega razmaha, v glasbenem delu je priobčeval same nove skladbe, v književni prilogi pa je sam dr. Krek ne-lisinljeno bičal naše glasbene razmere, ocenje- Razglasi kraljevske banske uprave V. No. 3750/13. ‘2020-3—2 Razglas o licitaciji Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za preložitev cestnega ovinka v >lvošnici« pri Celju pri lini 3-4 banovinske ceste Celje—Laško II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. avgusta 1931 ob enajstih v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 218.427-20 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka; Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. julija 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev E 165/31—11. 2026 Dražbeni oklic. Dne 11. avgusta 1931 ob poide s e t i h bo v občinski pisarni občine Mozirje trg dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Loke, vi. št. 15 in 16, ter zemljiška knjiga Libija, vi. št. 90. j Cenilna vrednost: 1937 Dih 60 p, odnosno 130.963 Din 70 p, odnosno 965 Din 20 p, solastninskih pravic pa 800 Din; vrednost pritikline: 14.170 Din; najmanjši ponudek: 99.224 Din 45 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več Uveljavljati glede nepremičnine v škodo jsdražitelja, kj je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ni uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, dne 1. julija 1981. $ E 200/31-9. 2028 Dražbeni oklic. Dne 13. avgusta 19 31 ob pol-devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pu-šenci, vi. št. 5, in zemljiška knjiga Frankovci, vi. št. 40. Cenilna vrednost: Din 151.085'—; vrednost pritikline: Din 2:545'—; najmanjši ponudek: Din 102.28666. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri ilraž-benem naroku pred začelkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja n& dražbeni oklic, ki je nabit na uradni desKi lega sodišča. Okrajno sodišče v Ormožu odd. II, dne 10. julija 1931. val nove glasbene izdaje, udrihal po diletantizmu v pevskih društvih. Ta pa so navajena na stare skladbe, gledala na »Nove Akorde« apatično, z nerazumevanjem novega glasbenega pokreta in žalostno je dejstvo, da večina tedanjih pevskih društev nanje niti naročena ni bila in lista nima v svojem arhivu. Bič dr. Kreka je nekatera, ki so imela dobre in agili)” pevovodje, izpreobrnil. Čezdalje bolj so sr la posvečati resnemu koncertnemu delu. Pa je šlo še po polževo. Na Hubadovo inicijativo se je pod okriljem Glasbene Matice ustanovila Zveza slov. pevskih zborov, ki je zbrala v svoj krog malodane vsa društva Slovenije od Trsta in Gorice doseverne meje. Štajerski in Koroški organizaciji sta bila prva predsednika pok. Anton fttritof in dr. Vladimir Ravnihar, nato dr. Janko Žirovnik izredo agilni tajnik Dragotin Šebenik, pevovodja M. Hubad in pozneje dr. P. Kozina. Na vsakoletno skup-ščinoso včlanjena društva pošiljala svoje delegate, ki so sprejemali naročila in nasvete Zveznega odbora. Nekatera društva so kazala stremljenje navzgor, druga so ostala konzervativna. Najboljša in najdelavnejša so bila društva, ki so imela za pevovodje — učitelje. Na skupščini leta 1909. se je pojavil kot zastopnik pevskega društva Bralnega društva v Idriji Zorko Prelovcc ter je predaval o nalogah naših pevskih društev. Nastopil je ostro proti starim naredbam pevskih društev, proti njihovem prirejanju veselic, kjer so zabava, pitje in ples glavno, petje zbora pa le za štafažo, proti profaniranju narodnih pesmi s kričanjem pevcev i>o gostilnah, je zagovarjal pravo nalogo pevskih zborov; udejstvovanje društev in zborov na koncertnem odru, njih izpopolnjevanje E 688,31. 2023 Dražbeni oklic. Dne 18. avgusta 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga d. o. Si tež, vi. št. 33, 288. Cenilna vrednost: 44.826'— Din; vrednost pritikline: 4970-— Din; najmanjši ponudek: 33.198’— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 11. julija 1931. Hc E 176/31—7. 2027 Dražbeni oklic. Dne 19. avgusta 1931 ob polen a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rečica, vi. št. 106. Cenilna vrednost: 22.470 Din 50 p; najmanjši ponudek: 14.980 Din 32 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se De mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornjem gradu, dne 8. julija 1931. Konkurzni razglasi Št. St. 1631/1931 M. St. 189/1931. 2034 789. Izvleček iz edikta o otvoritvi konkurza. Okrožno sodišče kol konkurzno sodišče v Somboru je s sklepom z dne 15. julija 1931 otvorilo konkurz nad celokupnim imetjem dolžnika Premogovnik sPeklenica« Karla Vargazon k. d. in osebno Karla Vargazona, katerega poklic je trgovec, bivališče Čakovec, sedež njegovega podjetja pa Mursko Središče. Za konkurznega sodnika je določen Česa re c D ragu ti n, sodnik ekspoziture som-borskega okrožnega sodišča v Čakovcu, katere uradni sedež je Čakovec. Za upravitelja konkurzne mase Lipold Vladimir, rudarski inženir, katerega naslov je: Lipold Vladimir, rudarski inženir in načelnik ministrstva za šume in rude v pokoju v Peklenici; za namestnika upravitelja pa dr. Laslo Bela, odvetnik iz Čakovca. Prvi zbor upnikov je določen na dan 30. julija 1931. 1. ob devetih v uradnih prostorih konkurznega sodnika v sobi št. 8 sodnega poslopja ekspoziture somborskega okrožnega sodišča v Čakovcu. Konkurzni upniki se pozivajo, da svoje zahteve, pod nevarnostjo, da izgube svoje pravice na plačila iz konkurzne mase, priglasijo sodišču, pristojnemu po § 116, točka 1, konkurznega zakona, vključno do 15. septembra 1931 v slučaju, da o njih leče pravda. Pismene prijave je treba pred- v izvajanju, prednašanju do umetniške višine. Zveza je predavanje natisnila in ga poslala vsem včlanjenim društvom v uvaževanje. - Pevska društva v Ljubljani, Kranju, Tržiču, Celju, Trbovljah so se začela koncertno uveljavljati, opustila so razne bakljade in obhode, veselične prireditve in maškerade. Pomagali so pri pokretu največ »Novi Akordi«, dokler niso počili usodepolni streli v Sarajevu. Po napovedi Avstrije vojne Srbiji so pevska društva onemela, Novi Akordi so prenehali izhajati, pevci so šli pod orožje. Intex arina silent musea —. Tem večje veselje je zavladalo v društvih po prevratu. Marsikateri pevec se ni več vrnil, tisti pa, ki so srečno zdravi ušli vojnim grozotam, so se začeli s podvojeno ljubeznijo do naše pesmi zbirati okoli klavirjev in harmonijev svojih pevovodij. Pevska društva so širom domovine oživela, ustanavljali so povsod nova, začelo se je razgibano pevsko življenje, ki ga je kalila edina bridka zavest, da smo toliko pevskih sester in bratov izgubili v Primorju in na Koroškem. Zopet je oživela Zveza slovenskih pev. zborov s predsednikom Matejem Hubadom, podpredsednikom dr. Antonom Švig-lom. Nova pravila je sestavil pral. Marko Bajuk, za pevovodjo je bil izvoljen Zorko Prelovec. Vsakoletne njene skupščine in veliki popoldanski pevski koncerti v Unionu, na katerih je dostikrat nastopilo nad 14 zborov, so bili pravi pevski prazniki. Leta 1924 je Zveza likvidirala in so njena društva vstopila v Južnoslovenski pevački Savez s sedežem v Beogradu ter tvori danes njega sestavni del kot Hubadova iiipa JPS. pod starešino dr. Švigljem v nji je včlanjenih nad 30 društev iz bivše Kranjske, dočim ložiti v dveh izvodih. Njim je treba priložiti prepise dokumentov tudi tedaj, če so li priloženi v izvirniku. Stroške posebnega naroka za naknadne prijave nosijo upniki sami. Inozemski konkurzni upniki morajo sodišču imenovati pomočnike, ki prebivajo v naši državi. Splošni narok za pretresanje zahtev je določen na dan 25. septembra 1931 ob devetih v uradnih prostorih gori imenovanega konkurzna sodišča. Osebe, ki imajo predmete konkurzne mase ali so dolžniki konkurznega dolžnika, se opozarjajo, da konkurznemudolžniku ničesar ne izročijo in ne plačajo, temveč da dotične stvari oz. dolg in svoje izločitvene in razločitvene pravice takoj prijavijo upravitelju konkurzne mase. Okrožno sodišče v Somboru, dne 15. julija 1931. Sa 5/31-57. 2025 79«. Oklic Poravnalni postopek glede premoženja l#umpa Franja, lesnega trgovca v Novem mest«. Kump Franc ponudi poravnavo 55%, plačljivo v 6 obrokih, in sicer v 3, 6, 9, 12, 15 in 18 mesecih po pravomočnosti poravnave, kar je po § 46 zak. o p. p. sprejeto. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. H., dne 14. julija 1931. Sa 10/31-17. 2024 791. Sklep. Poravnalni postopek glede premoženja Grilca Jakoba, trgovca v Trebnjem. Grilc Jakob ponudi 60%, plačljivo v 10 obrokih. Prvi obrok trideseti dan po pravomočnosti. « Poroki so: Šumer Martin v Konjicah, Grilc Frančiška v Trebnjem, Šenčur Blaž in Junc Antonija iz Logatca, kar je po § 46 zak. o p. p. sprejeto. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 14. julija 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev 1995-3-3 Razglas o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za pleskarska dela na državnem mostu čez Dravo v Mariboru. V smislu odloka kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, V. No. 2012/2, z dne 22. maja 1931, razpisuje tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru levi breg na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb odnosno spopolnitev za prevzem in izvršitev pleskarskih del na drž. mostu čez Dravo v Mariboru I. javno pismeno ofertalno licitacijo na dan 5. avgusta 1931 ob enajstih v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru levi breg, soba št. 51. Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva Maribor levi breg, oziroma je dobili vse ponudbene pripomočke proti plačilu 20'— dinarjev pri tem uradu. Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v procentih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša Din 145.602. Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100’—, vsako prilogo s kolkom Din 2'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo jPoudba za pleskarska dela na bodo Štajerska društva osnovala župo bratov Ipavcev v Mariboru. Po prevratu se je ustanovila pod okriljem Slov. kršč. soc. zveze v Ljubljani še Pevska zveza, v kateri je včlanjenih še nad 100 malih podeželskih zborov. Organizacija izdaja svoj list »Pevec«, ki so mu bili dosedanji uredniki dr. Fran Kimovec, dr. Anton Dolinar in profesor Marko Bajuk. Poleg »Pevca« zalagajo naše pevske zbore z novimi skladbami že sedmo leto. »Zbori«, revija nove zborovne glasbe, ki jo urejuje Zorko Prelorec, izdaja pa pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Za časa svojega izhajanja je tudi »Nova Muzika« (založba Glasbene Matice) pod urednikom prof. Emila Adamiča posvečala pažnjo zborovni literaturi. Cerkveni glasnik pod monsignorjem Stankom Preinrloin pa smotrno dela za prospeh naše poskrbeli, da zborom ne manjka dobrega glas-cerkvene glasbe. Seveda so tudi privatni založniki (Glasbena Malica, Ljubljanski Zvon, razne knjigarne) poskrbeli, da zborom ne manjka dobrega glasbenega materijala za njihove nastope. Pevskih društev je mnogo, kdo bi jih našteval?, družina skladateljev mnogoštevilna, produkcija in reprodukcija zadivljiva, kar najlepše dokazujejo koncerti posameznih društev, in nastopi društev Hubadove župe JPS, ter Pevske zveze. Najboljše bi pa bilo, da bi se vse naše pevske organizacije strnile v enotno organizacijo Južnoslovenski Pevački Savez, ki mu je protektor Nj. Veličanstvo Kralj Aleksander I. Tako bi najsložneje z nezmanjšanim idealizmom služili slovenski, jugoslovanski in slovanski pesmi v čast glasbeni umetnoti, s tem, pa tudi v čast naše države JugoslavijeI —a. drž. mostu čez Dravo v Mariboru« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Na poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bo oziralo. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje, ter mora položiti kavcijo,' katera znaša Din 14.600’— odnosno Din 29.200'— za tuje državljane. Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajni davčne uprave v Mariboru v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka >B pogodbe in nabave«. Kavcijo je mogoče položiti tudi v gotovini pri drž. hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani. O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobritev ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo ^ predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji. Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddali razpisano delo, ne oziraje se na višino ponujene svote, ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji. ■Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, dne 11. julija 1931. $ štev. 1598/1. 2035 Razglas. V četrtek dne 6. avgusta 1931 ob desetih se bo pri sreskem načelstvu v Kamniku v uradni sobi štev. 5 oddal občinski lov občine Dragomelj za dobo 5 let, in sicer števši od 1. aprila 1931 do 31. marca 1936, potom javne dražbe v zakup. Dražbeni pogoji so med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Kamniku na vpogled. Sresko načelstvo v Kamniku, dne 15. julija 1931. Štev. 7067/11. Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 27. julija 1931. ob enajstih nabavo: 25.000 kg pšenične moke. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 17. julija 1931. •jj Štev. 7064/11. 2036 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za na dan 27. julija 1931. ob enajstih nabavo: 200 m litoželeznih cevi s flanšami 100 mm. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 13. julija 1931. Razne objave 2008 Razid društva. Gospodarsko društvo poštnih uslužbencev v Mariboru se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razpustilo. Odbor. Službene objave )ča, da se mu je posrečilo na podlagi lemskih in zvezdoslovskih podatkov na-določiti dan in leto Kristusove smrti. in občudoval Maseoa julija leta 1928. pa je bil Peluha poklican na orožno vajo. Takrat pa mu je rekla zakladnica P. Ripson: Marsove skrivnosti (Roman.) — Gotovo. V principu stvar z mojim aparatom ni tako težka. Ce se en človek samo s svojo voljo dvigne nekaj čevljev nad zemljo, bo lahko odletel, kamor bo liotel, ako je energija, ki je nagromadena v aparatu, dovolj jaka. Trinavat se je poslovil in je odšel, inženjer Garel pa se je spravil na delo. Tri mesece je delal poskuse in slednjič je bil aparat gotov. Bilo je že pozno zvečer, ko je neki dan Garel stopil v Trinavatovo celico ter mu dejal, naj gre z njim, da preiskusita delovanje skrivnostnega stroja. — Sedite pred objektiv in koncentrirajte vso svojo voljo, je dejal inženjer. Trinavat je sedel pred aparat in nepremično in nemo celo uro srepo strmel v trojno kristalno lečo, skozi katero je prehajala njegova energija v notranjost aparata ter se nabirala v fosfornati želatini. Čez pol ure so že začeli majhni vijoličasti plameni skakati po notranjosti. Postajali so vedno večji in slednjič se je od zunaj videlo skozi lečo, kot bi majhni bliski švigali po površini želatine. Culo se je tudi slabotno prasketanje, kot pri vrtenju električnega kolovrata. — Dovolj je, je slednjič dejal Robert, ni dobro, če se preveč utrudite, pa tudi za prvi poskus ne smeva aparata preveč obtežiti. Trinavat žarke, ki so izhajali iz kroglje in razsvetljevali okolico skoraj tako močno, kot dnevna luč. — Sedaj sem prepričan, je dejal Robert, da moja iznajdba točno fnnkcijonira. — Še ne popolnoma, je odvrnil Trinavat. Prepričati se moram, ali je mogoče, da prenesem svojo voljo ravno-tako lahko, kot sem jo kondenziral, to se pravi, da v enem trenutku prenesem drugam to voljo, ki sem jo nabiral celo uro v akumulatorju. Če vam je prav, pa poskusiva. — Zakaj pa ne, je odvrnil Robert. Trinavat je na to prijel obe bakreni kroglji naslonjača in gledal Robertu v obraz. Nenadoma sta dva modrikasta bliska šinila iz njegovih oči v Roberta in ta je, zadet od strašnega pogleda, padel onesveščen na zemljo. Trinavat je občutil silno utrujenost, ali kljub temu se je dvignil, ves navdušen. — Nikoli več ne boš videl te zemlje. Kako si mi mogel tako lahkomiselno verovati. Jaz ostanem edini gospodar tvoje iznajdbe, tebe pa pošljem, da se boš sprehajal po neznanih svetovih, ki jih še nikoli ni videlo človeško oko. Verolomni Trinavat je poklical dva fakirja, ki sta na njegovo povelje odnesla nezavestnega Roberta v kripto, kjer je stanoval fakir Bichara. Ta se je spoštljivo dvignil z rogoznice, na kateri je čepel, ko je zapazil svojega predstojnika. — Mojster, je vprašal Bichara, kaj naj storim? — Glej tega moža, je odgovoril Trinavat. Predam ga tebi in vedi, da mi je njegovo življenje nad vse dragoceno. Ti odgovarjaš zanj. Treba je pa, da ga spraviš v isto stanje, v katerem se nahajaš, kadar te za več me secev živega pokopljejo. Hočem, da ostane v tem stanju, ko mu ne bo treba uiti jesti, niti dihati, čim najdalje časa. — To je skoraj nemogoče. Jaz sem vendar utrujen, ker se že dolga leta postim in živim od samega razmišljanja, toda ta tujec ima čisto razmehkuženo telo in bi kaj takega ne mogel zdržati. — Toda jaz hočem to, je dejal energično Trinavat. — Gospodar, zgodi se tvoja volja, je odvrnil fakir. Poskusil bom, kar je v moji moči. — Koliko časa boš rabil za to? — Najmanj en mesec. — Dobro. 7. poglavje: Polom. Preteklo je mesec dni. Inženjerja Roberta ni nihče več videl. V navadah samostanskega življenja se je pa mnogo spremenilo. Desettisoč fakirjev, ki so živeli v Šelambrunskem samostanu in njega okolici, se niso več trpinčili, niso več prirejali procesij,' v katerih so nosili kipe bogov, tudi niso več plesali v svetlobi bakelj in bengalske luči. Smrtna tišina je vladala pod mogočnimi kupolami samostanskih poslopij. Vsi fakirji so presedali po svojih celicah in nemo vežbali svojo voljo po tajnih navodilih predstojnika Tri- navata. Ta bralimin pa je bil postal mrzlično nemiren. Vsako noč je šel gledat kondenzator energije, ki je sedaj žarel kot najjačji električni žaromet. S ponovnimi poskusi je Trinavat spoznal, kako strahovita moč mu je na razpolago. Sam se je plašil jakosti uničevalne sile tega aparata. lafvečia zlata na svetu Središče svetovnega denarnega prometa je danes tisti del Newyorka, ki ga imenujejo >Wallstreet«. To je temačen del mesta, pust in dolgočasen, toda pod zemljo tega dela mesta je nkopičen največji del zlata, kar ga je na svetu, pod varstvom celih baterij strojnih kuš in strupenih plinov. V »Wallstreet-u« stoji namreč poslopje ameriške banke »Federol-Reserve-bank«. Poslopje je 14 nadstropij visoko, globoko pod zemljo pa ima 5 nadstropji. Zgodovina te banke je še jako mlada — ustanovljena je bila tiamreč 1. 1915., ko so združili skoro 80.000 malih bank v en sam velik in mogočen denarni zavod. Danes ima ta zavod samo rezerv nad 9 milijard dolarjev. Vse narodno premoženje Zedinjenih držav pa cenijo na 350 milijard dolarjev, to je številka, ki si je niti predstavljati ne moremo prav. V banki je zaposlenih samo v Newyorku nad 2300 uradnikov in uradnic, po vseh podružnicah pa jih je nad G0.000, čeprav opravlja večino dela stroj. V čekovnem odelku »obdelajo« vsak dan po 450.000 čekov; to delo opravlja 2G0 uradnikov in uradnic. Strojev za seštevanje imajo v tem odelku 619, pisalnih strojev pa 390. Vsega skupaj pa »dela« v centrali v Newyorku 1488 strojev. Ea varnost denarja in življenje uradnikov je sijajno skrbljeno. Pred blagajnami so postavljena dvojna in trojna omrežja, pred vsakim oddelkom stoje do zob oboroženi stražniki. Stražnikov je v banki 290. Povsod pa so postavljene posode s strupenimi plini. Najbolj zavarovano je seveda skladišče zlata pod zemljo, kjer je cel arzenal strojnih pušk. Stroji, ki štejejo denar, preštejejo na dan 30 tou bakrenega, srebrnega in zlatega denarja. Vsak stroj prešteje na minuto po 10.000 novcev, ki jih obenem tudi zlaga v zavojčke, te pa zlaga v vrečice. Zlato, ki ga hrani banka, je kovano ali pa v palicah. Taka palica velja okroglo 150 dolarjev. Palica zlata je prav majhna in kaj lahko bi jo človek »sunil«:, če ne bi bilo povsod toliko bistrih, čuječih oči! Zakladnico varuje 3 in pol metra debel zid, okoli zidu pa je 1 meter širok hodnik, kamor lahko vsak trenotek spuste strupene pline. Vrata do zakladnice so iz najtršega jekla in tehtajo 90 ton. Odpira in zapira jih elektrika. Zlato v zakladnici leži lepo zloženo na policah; pravijo, da ga je tam za več milijard dolarjev. Zločinec, ki je umoril svojo 17 letno ženo zaradi denarja Iz Olomuca poročajo: Leta 1928. meseca maja se je poročil 27-letni mesar in gostilničar iz Rokitnic pri Prerovu Josip Peluha s takrat komaj 17-letno Josipino Dokoupil-ovo iz Predmosta pri Prerovu. Dekle se je poročilo, ker je bilo v mladega mesarja zaverovano do ušes, on pa se je oženil 'vi Spekulacije na dekletovo dedščino, loi je znašala 230.000 čeških kron. Denarja potrebni mesar sar pa se je v svojih računih zmotil, ker dekletov varuh Makovik Peluhi ni prav zauipal in mu ni hotel denarja izplačati. Skrb varuhova za dekletov denar pa je dala Peluhi povod, da ja začel s svojo mlado ženo ravnati silno surovo, čeprav je tudi ta prosila svojega varuha, naj ji izplača denar. Ker pa Peluha ni dobil denarja, je hotel začeti razmerje z neko drugo žensko, ki pa ni hotela nič slišati o njem, dokler živi njegova žena. Brat te ženske bd bil pa jako rad videl, da bi bila njegova sestra mogočna mesarica in gostilničarka, in je zato začel Peluho nagovarjati, naj se svoje prave žene iznebi, in mu je svetoval, naj sune svojo ženo iz vagona, kar se bi dalo kasneje laliko tolmačiti kot nesreča. Ta misel j« vžgala in Peluha je ugibal noč in dan, kako bi svojo ženo umoril. njegova ijuoavnica, aa noce nic več o njem slišati, če ne bo do konca orožne vaje spravi* s poti svoje žene. Peluha je res svoji ženi pisal, naj ga obišče v Olomucu, ker jo silno želi videti. Vsa vesela se je vboga reva res odpeljala v Olomuc v nadi, da se bo mož poboljšal. .V Olomucu je bil Peluha s svojo ženo silno ljubezniv, potem pa jo je začel nagovarjati, da je treba varuha zaradi izplačila denarja kako preslepiti, če ne gre zlepa. Najbolje bi bilo, tako je svetoval Peluha svoji ženi, če se ona naredi, kakor da se je sama umorila, čez nekaj dni pa se naj javi varuhu živa, kar ga bo tako razveselilo in prevzelo, da bo gotovo izplačal denar. Pelulia je nato ženi narekoval tri po: slovilna pisma, eno celo nanj, na Peluho. V tem pismu je bilo zapisano, da gre zaradi njega prostovoljno v smrt, kajti samo on da je kriv njene nesreče; a vseeno zapušča njemu vse svoje premoženje. Vse tri pisma je vzel Paluha s seboj. Iz Olomuca sta se nato oba odpeljala z avtomobilom ob reki B&čvi proti domu, a spotoma sta izstopila in šla peš dalje. Noč je bila krasna in tedaj je Peluha rekel ženi, kako lepo bi bilo ob bregu. Komaj pa se je žena vlegla v travo, jo je Peluha zgrabil z vso silo za vrat, jo zavlekel k vodi in ji tam tiščat glavo tako dolgo v vodo, da se je reva zadušila;.. Danes, po treh letih, pa je prišla cela aa-deva na dan in Peluha bo gotovo prejel zasluženo plačilo za svoj gnusni zločin. Kedaj so Kristusa križali Znanstveniki proučujejo že nekaj stoletij vprašanje, kedaj je bil Kristus križan. Doslej si niso bili niti glede letnice Kristusove smrti edini; soglašali so samo v tem, da je moral biti Kristus križan v letih 29.-35. po Kristusovem rojstvu. Za vsako letnico je govorilo sicer nekaj razlogov, a točnega datuma niso mogli ugotoviti. V najnovejšem času pa so prišli na to, da leti 34 in 35 ne prihajata v poštev, toda pet letnic je le še ostalo. Profesor O. Gerhard pa poroča, da se mu je tančno Prof. Gerliard je rekonstruiral židovski koledar za tista leta in je ugotovil, da je moral biti Jesenske vojaške vaje v Angliji Letošnje jesenske vojaške vaje sO se vršile v Angliji v velikem vojaškem taborišču pri Aldershot-u. Med drugim so vprizorili 36-ur trajajoči nočni in dnevni »boj«. Na sliki vidimo pionirski odelek, ki gradi most, most pa nosijo z zrakom napolnjeni mehovi. Nenavadna nesreča na cestni železnici V Broklynu (pri Newyorky) se je dogodila te dni nenavadna nešreča na cestni železnici. Voz cestne železnloe je namreč skočil e tira in se zaletel naravnost v neko drogerijo. V sled silnega sunka je dobilo 25 oseb precej težke poškodbe. ______________________________________________ Kristus križan 7. aprila leta 30. po njegovem rojstvu. Prof. Gerhard trdi tudi, da je Kristus javno deloval samo 3 in tričetrt leta. Nov let okoli sveta. Ameriška letalca Clyde Pangvorn (na levi) ta Hngh Herndorn (na desni) sta sklenila posekati nedavno postavljeni rekord za let okoli sveto, ki znaša 8 in pol dneva. Letela bosta najprej v Moskvo, potem pa zopet domov v Ameriko. 250 potomcev V Dolužicah na Moravskem je umrla te dni 80-letna gospa Polona Zimak. Ta ženska je rodila 14 otrok, od katerih je samo ede umrl. Devet njenih sinov je bilo v svetovni vojni, pa noben ni padel. Vnukov in vnukinj se je nabralo vsega skupaj 78, od teh jih je pa 18 že umrlo. A tudi vnuki in vnukinje imajo že nad 70 potomcev. Na pogreb so prišli vsi, od otrok do pravnukov, vseh pa je bilo 250 oseb. ‘Radio Ljubljana, torek, 21. julija. 12.15 Plošče. Solo instrument, šlagerji iz zvočnih filmov.) 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, ^plošče, borza. 18.80 Salonski kvintet. 19.30 Jože Premru; Gradovi na Slovenskem in življenje v njih. 20.00 Profesor Niko Kuret, nova oderska tehnika. 20.80 Prenos iz •Zagreba. 22.00 čas, napoved in dnevne vesti, šport. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sreda, 22. julija. 12.15 Plošče. (Sl. pesmi, valčki). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.30 P. dr. Roman Tominec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti: Blaise Pascal. 20.00 Samospevi: poje g. konservatorist Drago Burger. 20.30 Slovenska glasba: salonski kvintet. 22.00 Časovna napoved, dnevne vesti, šport. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, torek. 21. junija. 12.20 Kuhinja. 12.90 Plošče. 13.30 Novice. 20.00 Predavanje (War-mier). 20.15 Poročila. 20.30 Koncertni večer. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka glasba. Beograd, sreda. 22. julija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 12.30 Novice. 19.00 Večerni koncert Radio orkestra. 20.00 Predavanje. 20.80 21.00 Glasbene uganke. 21.30 Novice. 21.50 Ruski kvintet. Beograd, torek, 21. julija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Vokalni koncert. 19.30 Narodne (orkester). 20.00 Komedija. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Večerni koncert Radio orkestera. Zagreb, sreda, 22. julija. 12.20 Kuhinja. 12.90 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Koncert Radio orkestra. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Plesna glasba. Praga, torek, 21. julija. 11.30 Plošče. 12.90 Brno. 14.10 Plošče. 14.30 Bratislava. 17.00 Plošče. 20.10 Brno. 20.25 Akordeon. 21.10 Vokaltri koncert. 21.30 Planinski koncert. 22.20 Plošče. Praga, sreda, 22. julija. 11.30 Plošče. 12.30 Plošče. 14.30 Plošče. 19.05 Vokalni koncert. 19.30 Brno. 21.0 Poletna narava. 21.10 Praški kvintet. 21.90 Koncert. Izdala tlakama »Merkur«. Gregorčičeva o11m28l Z« tiskarno odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Uilaa Zadnek. - Za inseratni del odgovarja argusl Koiman. — Vol * Ljubljani