Izhaja trikrat na teden vsaki torek, Četrtek in soboto. Stane za celo leto za Ameriko (izven Chicage $3.00. Za Ev-ropo $3.50. Za Chicago $3.50. Issued three times a week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for linked States (except Chicago) per year $3 .00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. \Sloqajači ^ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. ioiq. AT POST OFFICE AT CHICAGO,ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 187Q. J^fysloga tlačij STEV. (No.) 89. REVOLUCIJA V BRAZILUL IZ DELAVSKIH KROGOV. CHICAGO, ILL., TOREK, 1. AVGUSTA—TUESDAY; AUGUST 1), 1922. LETO (VoL) VIH Rio de Janeirio, 31, julija. — U-| LEWIS UPA, DA SPRAVA JE pori, ki so izbruhnili že pred par! BLIZU. dnevi v južni Braziliji v l\i<> de Ja- _ Philadelphia, Pa., 31. julija. — Po zadnji konferenci voditeljev združenih premogarjev v tukajsnem mestu, se je internacijonalni predsednik John L- Lewis izjavil, da ugodna znamenja kažejo, da bo skupna mirovna konferenca med združeni- neirio in Pernambuco so se razvili v prave divje boje, ki so do danes zahtevali že obilne žrtve na obeh straneh. Že pred par dnevi, ko je resnost položaja dosegla vrhunec položaja, je brazilska vlada zasegla vse časnike s svojo cenzuro, trgovine v Rio de Janeirio so pozaprli ,ker so vladne čete bombardirale mesto. Vladne čete so mesto Rio popolnoma obkolile in boj je trajal več dni, brez, da bi o njem vedel najmanjše stvari zunajni svet. Število vladnih čet se -je cenilo nad 2. tisoč, dočim je pe-scica upornikov, kakor pravi poročilo samo 16. po številu zadržavalo vso to vladno vojaško silo, da ni Philadelphia, Pa.. 31. julija.—Mr. mogla pri odločilni bitki več ur za- Frank Farrington predsednik illi-vzeti mesto Rit). Vladne čete so iz-: noiških majnarjev je ob zaključku gubi le baje nad 200 vojakov mrtvih konference izjavil: in več ranjenih. j "Gremo nazaj v Illinois in gledali Upor se je pričel, ko je brazilski bomo' da bomo stori,i vse> je v predsednik Epistacio Pessoa hotel naš» da prepričamo pregovo- AMERIKA PRIZNALA BALTIŠKE DRŽAVE. Državni department v W ashing-tonu je priznal baltiške države. Priznanje teh držav ki so Letska in Estonska je bilo zadržano iz gotovih vzrokov po bivšem predsed- novo ofenzivo. Svojo črto temeljito RAZNE N0YICE. IZ JUGOSLAVIJE. . KITAJCI SE PRIPRAVLJAJO NA NOVI BOJ. Shankaikwan, 31. julija. — General \Yu Pei Fu je pronašel potom svoje tajne špijonaže, da se gener.il Cang pripravlja z vso hitrostjo r.a mi premogarji in operatorji v najkrajšem času sklicana. Lewis je tudi naznanil, da je že več operatorjev pokazalo svoje želje do skupne konference glede plač niku Mr- Woodrow Wilsonu, ki je vedno vstrajal na stališču, da Rusije se ne sme razdeliti na evropskem kontinentu. Predsednik Harding in tajnik Hughes pa sta sklenila te države pTiznati, na podlagi samoodlo-čevanja narodov in da te državice so ..... . . , . , pokazale s svojimi demonstracijami, 111 da po večini ze komaj čakajo, da , , . . , . ... , , da so v stanu gospodariti same se- bi se jih povabilo na tak sestanek. 1 , ^ . . . . 1 be. I udi se navaja, cia je sedajna I bolj še viška vlada v to privodila. FARRINGTON ZA SODELOVA- Xarodi tch državic se posa- mezno narodno ločijo in bi seveda NJE. Philadelphia, Pa.. 31. julija.- v duhu Wilsonove doktrine o samo-odločevanju bili tudi upravičeni čo utrjuje in vse kaže. da se pripravlja na novi velikanski boj. IRSKI NACIJONALISTI SE PRIPRAVLJAJO NA ZADNJI NASKOK. Dublin, 31, julija. — Vojaške sile irskih nacijonalistov, se pripravljajo na zadnji naskok na republikanske upornike, ki imajo pod svojo kontrolo še par postojank. V Cor-ku in Kerry-u. Ako bodo nacijona- [ Umrl je v Dobrepoljeh v ponde- ljek, dne 3. julija po noči starosta župnije: Janez Sternad, podoma--če "Erjavčev oče" s Ceste. Mož je-dosegel izredno starost 91 let. Bil'je poznan daleč na okoli in bil skozi 54 let cerkveni ključar podružnice sv. Antona na Zdenski rebri. Romarji: sv. Antona se gotovo dobro spominjajo starčka, ki ni nikoli zamudil shoda pri sv. Antonu. Poročen je-bil celih 70 let. Od njegovih otrok so mu že vsi pomrli razun ene hčere, ki je poročena v Podgorici. Tudi nobeden njegovih bratov in sester ne živi več. Pred več leti je umrl njegov sin Janez, ki mu je bit izročil gospodarstvo. Sedaj je na domu že veliko let gospodar vnuk ranjkega. ki je bil pa več let v Ameriki, pa se je pred par leti vrnil. Ka- na svojo roko in po svoji lastni volji inštalirati svojega kandidata Lima Castro, kot governor j a v provinci j i Pernambucco. Ljudstvo se je pri tem razjarilo in je pričelo demonstrirati prot| predsednikovemu nameravanju in je zahtevalo, da se inštalira za governorja njihovega kandidata Sig. Enrique-ja, ki so ga izvolili s svojimi glasovi. Ker predsednik Pessoa ni upošteval ljudske volje je nastal nered iri ljudstvo se je uprlo proti njemu. Duh upora se baje širi tudi po drugih provincij^b proti Pessoa, ki hoče v tem slučaju gospodovati in brazilskem ljudstvom z silo in mečem. Predsednik Pessoa mobilizira vse vojaške sile, da nastopi z vso skrajnostjo proti uporu, ki je nastal. Koliko bo imel vspeha z aut>>kratskim nastopom bo v kratkem pokazala bodočnost. rimo illinoiške operatorje, da se bo do udeležili skupne konference glede plač. ki jih bomo določili za prihodnjo plačilno lestvico, Illinojča-nje smo bili vedno in tud^ vedno bomo za skupno sodelovanje z u-radniki unije združenih ameriških premogarjev, zlasti pa smo za solidarnost v teh časih, ko se gre za našo skupno organizacijo bolj, kot kedaj v zgodovini." listi iztrgali iz rok upornikov še te zadnje postojanke, bodo uporniki; ko ga je b'fl Vesef rajni očka! Več- popolne neodvisnosti pod svojo last-1 popolnoma uničeni in brezpogojna: krat je tožil, zakaj ne pride domov, no administracijo, toda Wilson jejp°daja je izogibna. i vsaj ve(iel, komu bo domačijo imel v te kraje drugi vpogled, ki jel SPLOSNO MNENJE PREVLADUJE, DA BO STAVKA KMALU PORAVNANA. GRŠKA PROGLASI SMIRNO ZA AUTONOMNO DRŽAVO. Paris, 31. julija. — Grški kralj Konstantin je Imje proglasil Smir-no za autonomno državo pod pro-tekcijo Grčije. Y zavezniških krogih je to povzročilo velike sumnje proti Grčiji-Vse dvomi, da Grčija namerava navaliti v kratkem svoje sile na Carigrad. Zlasti se je ta dvom pri zaveznikih povečal, ko je zadnji teden grška vlada izkrcala okoli 25. tisoč vojaštva v bližini turške meje. Francoske mornarniške čete, ki so nastanjene v Carigradu so celo prejele j)ovelje, da Grkov na noben način ne smejo pustiti v Carigrad, ako bi slednji kaj takega poskušali. Zapovedalo se jim je tudi streljati in se spustiti v boj proti Grkom pri vsakem enakem poizkusu. Po namigavanju obeh strank za spravo je soditi, da stavka ne bo trajala več dolgo. Operatorje sicer na tihem jezi, ker so propali z vsemi mogočimi poizkusi, da bi zlomili delavsko solidarnost v premogar-skih vrstah. Osramočeni so in hodijo. kakor polite kure. Premoga zmanjkuje—poletje se že skoro poslavlja. industrijska podjetja povprašujejo za premogom, nekatera že celo odslavljajo svoje delavce ra-J di pomankanja premoga in zapirajo bil po njegovem dokazovanju važnejši. kot neodvisnost malih drža-\ ic .ki tedaj tudi niso kazale nika-kih garancij, da bi bile možne eksi-stirati. Evropejski diplomatje, katerim je pravica posameznih narodov navadna španska vas. jemljejo to poročilo z velikim veseljem na znanje. Ne iz vzroka, da bi želeli malim narodom pravice in neodvisnosti, ampak pri njih se gre zato, da kolikor mogoče o si a be moč slovanske Rusije. Oni dobro-preduvidevajo, da Rusija se bo prej ali slej otresla sedanje boljševiske more, in da bo prišel na krmilo pravi slovanski duh, ki bo zaklical otrokom slave: "Vkup vb< ga gmajna!" Slovanov se boje, zato bodo imele nalogo od zaveznikov zadrževati skupni napredek slovanov. • Pa tudi nove državice ne bodo i-mele posebnih ugodnostij pod okoliščinah v katerih se nahajajo. Fak-tično ne bodo druzega kakor muče-niki na račun druirTh narodov. Ka- ZDRUZENE DRŽAVE NAJ ČAKAJO. zapustil- Dasiravno so mu noge že odpovedale, je takoj drugi dan zjutraj s težavo prišel k fari povedat: Paris, 31. julija. — Zavezniki so vrnil ie "sinovlji sin"' in v zahva-sklenili, da se odplačilo Združenim Io Prejel sv. zakramente. S poseb-Državam na dolg začasno odloži.1 nim veseljem se je rajni spominjal Prvo in najvažnejše je po sklepu rajnega dekana žužemberškega Tav-zaveznik«}v reparacijsko vprašanje,! carJa* ki je bil njegov zatem pa pride na vrsto odplačevanje dolga. ZANIMANJE ZA PRIMARNE VOLITVE. Washington, D. C., 31. julija- — Po vseh političnih krogih vlada danes veliko zanimanje o izidu, ki ga bo prineslo danes v petih državah* sovrstnik in nekdaj dobrepoljski kaplan. Rajni je prišel tudi volit kot najstarejši volivec ob zadnjih volitvah v usta-' votvorno skupščino. Sam se je izrazil. če je treba, da hoče voliti, tudi če se mu roke tresejo. Ril je odločen pristaš Slov. ljudske stranke. Bil je mož trdnega krščanskega prepričanja. Rad je pohvalil domačo šo. tla mu zelo strežejo. Večkrat primarno glasovanje. Zlasti se pri- je bi, previden s sv. zakramenti, v cakuje z veliko zanimanjem pri- 6etrtek zjutraj pa smo ga spremili marnega izida o senatorju Reed-u v na njeROvi zacTnj» poti, Missouri, ki je zadnje dni vodil sil-; _ ni politični stranko. boj s svojo politično; PREDSEDNIK OBREGON BOLAN. Zlatomašniški jubilej. Monsignor Franc Jančar, duhovnik nemškega viteškega reda bo praznoval 14. ju-: lija jubilej zlatomašništva. Rojen v Skocjanu na Dolenjskem ie bil L Predsed- 1872. posvečen za duhovnika in je tovarne. Vlado je pričelo to že samo skrbeti, kaj bo ako se stavke ne poravna. Dvignila se je parkrat iz svoje zaspanosti in zagrozila, da bo zasegla pregovore, zatem je ponudila protekcijo operatorjem, ako prično z obratovanjem in konečno je zopet obmolknila, ker solidarnost v delavskih vrstah stoji neomajena. Operatorji sedaj uvidevajo, da druge pomoči, ni, kakor ugoditi pravičnim zahtevam delavcev .pa bo Mexico City. 31. julija. dar bo Rus silil proti svojemu so- j niku Obregon, ki je pred par tedni kmalu nato stopil v nemški viteški v razni ku bo manclral čez nje. kadar obolel, se je zdravstveno stanje po- red ter je kot tak več let sodeloval bodo ssPeIa k svojemu cilju brez žr-| jn Vse ga je rado imelo. Bil je tudi tev. 1 oda ce smo res katoličanje, od malega zvest član Marijine kakor se trkamo na svoja prsa, po- Družbe in Orla v Starem trgu pri Ložu. Doma pa je bil iz Kozarišč pri Starem trgu. Mr. Strletu izražamo naše globoko sožalje. Pokojnemu pa želimo mir in pokoj! Poročevalec. dolgoletni župnik Rev. Father Mer tel. !>el je v stari kraj na počitnice in obeenem je bil primoran spreči svoje težavno delo radi svojega slabega zdravja. Šel bo začasno tudi na Dolenjsko v Toplice se zdraviti. Za odhodnico so priredili preč. g. župniku faranje naše cerkve slavnostno večerjo v K. S. Domu. Pri tej priliki so nastopali razni govorniki in govornice. V imenu faranov in v imenu KSKJ. je nastopil njen glavni podpredsednik John Mra-vintz. V imenu K S. Doma predsednik Frank Golob. V imenu usta-jmora dati noviteljev te župnije Ignacij Glatch. Maria," V imenu šolskih dečkov Frank Go-lobič. V imenu šolskih deklic Matilda Rihter. V imenu dr. Najsv. I-mena in za društvo sv. Družine D. S. D. George Weselich. V imenu mora dobiti vsak, kdor ga zasluži, in me Je morila skrb 0 ženitovanju mo dr. Krščanski mater Mary Matičič. če se mu ga ne da. je krivica. Zato jega P"iatelia Franceta Taprijaz Govoril je tudi Dr. Jos. Grahek, vr-lbi ne bilo prav, ako bi ne dali pri-'l neff2L ~ Vstal sem, pogledam na hovni zdravnik KSKJ. Za njim J. f. Henlon, F. Zbašnik in John Varoga za dr- Prešern. .Zatem je govoril tudi naš začasni kapelan Rev. Father Majer. zanjirn tudi sedajni začasni župnik Rev. Father Sojar. Nazadnje pa se je oglasil on, kateremu v počast je bil ta večer prirejen nas preč g. župnik Father Mertel. kateri >e je ganjen do solz prav lepo J marsikatera slovenska duša iz *Vra-zahvalil in lepo priporočil novega govih krempljev. To sem omenil le začasnega župnika. k«>t dobro dušo, mimogrede, da se resnice ne pozabi, da naj bomo tudi novemu župniku tako naklonjeni, kakor smo bili njemu. Zabava se je končala v veliko zadovoljnost vseh, ki so se vdeležili ^ j te slavnosti. ko smo tem žrtve nas ne bodo strašile, temveč še dajale bodo nam poguma za dobro stvar. \ sak pravičen in pošten katoličan priznanje listom "Ave Edinost" in "Glasniku - Presv. Srca Jezusovega" v delova- lz DolSe vasi na Salabolskem. — nju za ideale krščanstva in naše ve- Precino se Je z,ato solnce dvigni- re. Kdor bi to tajil tem listom, ni lo izza ^ora' so se odPr,e ni°je oči pravičen in resnicoljub. Priznanje V Pondeliek jutro. — Kakor mora rečemo, je bila v Ameriki iztrgana Kar je člankar nadalje omenjal glede važnosti katoliškega dnevnika i je resnično, da naš vpliv bi se pove- . . za Par sto procentov, ako bi do- • f -r - ; Pmsbu":;- bili svoj lastni katoliški dnevnik. n,e -lovih začasno od svojega dol- Po?lejnu> samo sed • k() izh goletnega dušnega pastirja. 't,-;!,--.* . 1 , 1 1 , trikrat na teden, koliko večji vpliv Nadalje naznanjam. * da bomo v ima med ljudstvom. Kaj bi še le bi- naši župniji obhajali dne 15. augu- lo. ko bi ga slovensko ljudstvo po sta na dan Velikega Šmarna veliko naselbinah čulo vsak dan. Socijali- slavnost pet-in-dvajset-letnico' na-e stične pesmi se čujejo vsak dan slovenske župnije Matere Božje.. "ase se ne. I11 zakaj se nebi tudi na-, Sedajni g. župnik se pridno priprav- ser Le tedaj bo zamogel slovenski lja, da se bo tako ta dan proslavilo priseljenec v Ameriki ločiti slabo in s kar največjo slavnostjo. Zato že dobro, ko bo slišal, obe strani ie- danes apeliram na vse Slovence v 'Ino tolikral. kot drugo. Socijalisti nirgbn in okolici, da se kr r v žrtvujejo za svoj tisk vse, pa ne bi em številu udeleže te mi, ko se gre za resnico, za kato- bo tako slavnost tu li ličanstvo? Kdor tukaj omahuje, te- Za postrežbo in mu ie že malo za katoliške principe. Pitt največ mog< slavnosti, da v prid naše Cerkve izvrstno zabavo b« celem programu bom -e kaj več p >• To 50 spoznali med Litvini redovniki DO. Marianiti v Chicago. Ma lo jih je bilo komaj pet, ko so začeli svoje misijonsko delo. Toda takoj so videli, da bo vse njih misijonsko delo zastonj, da je ljudstvo lačno samo enega kruha — katoliškega časnikarstva Ustanovili so zato tiskarno. Z velikanskimi žrtvami so si jo prva leta vzdržali, f)n. so stradali, da so dali narodu berila in obrambe. Vendar čč- 00. so se zavedali, da je to njih dolžnost, da se izpostavijo za svoj narod. In danes, po dolgih letih težav, žrtev finančnih in moralnih, prav blizu naše slovenske cerkve imajo veliko tiskarno, kjer izdajajo dnevnik in več političnih časnikov in narod jim ie hvaležen in jim bo hvaležen, ker oni so bili s svojo tiskarno. st'j 1 i so mu kupili vero, rešili mu katoliško vero svojih očetov. Tako med drugimi narodi, tako med drugimi katoliki. Kako pa je med nami? — O tem bomo pa govorili pri drugi priliki. iročal prihodnjič. — i . J John Golobic. znanja tudi našim listom, ki so te- ur°* hil° Je ^etrt d(J Petih- — Nič kom svojega obstanka pa do danes spati ne morem' ko£a Pa naJ* poč-že marsikaj storili za prospeh kato-| nem oI> tcj rani jutranji uri. — Spti-liške misli. Koliko slovenskih dru- caj si ^revije, skrtači si obleko, da žin so rešili ti listi, po naselbinah |se Postavil na ženitovanju. — kjer ni slovenskega duhovnika. Bož- C ez Po1 ure so se črevlji svetili, ka-je nauke so zanašali v#slovenske na- jkor °gle<}aln- Obleka skrtačena — selbine in na kredit teh listov lahko ne eneKa Praška ni bilo na njej. — Dober boš — še smodko v usta — pa boš fantič, kakoršnega ni v devetih farah! Dopoldne se je poslavljalo in v farni cerkvi je zazvonil zvon — poldne je zvonilo. — Gregor, treb i bo iti. da ne boš prepozen. — Na-žgpl sem si smodko in sem se podal na pot. Na kornerju sem dobil karo. "Where to?" modro zareži kon-d uk ter. " lake seven cents and call me off at Cukajoga avenue!" Stopim v karo in se vsedem poleg krasne mlade dame. Postrani izpod klobučka me ie pogledala in nalahko zakašljala. — Kašljaj cok-lja. kolikor se ti poljubi, kaj se Gregor meni za te — on gre na svatbo — (.n bo vesel! "Cukajoga avenue next!" Vstanem in stopim dedi. — Tam sredi bloka je stala gruča otrok. Pridem med nje z vprašanjem: "Do you know where Mr. Frank aprijazni lives?" "Nes sir! He was married todav! Some bird he is! There right in the next house he lives!" \ stopim v hišo in v drugem nad- najboljše pre- In ravno takim je najbolj p< »trt ba skrbljeno za to bo skrbel odbor. O dobrega katoliškega časnika, da "-a ' njegovi veri in prepri La Salle, 111. — Stavka na katero smo odšli 1. aprila zadnjo spomlad, plava v svojo smer naprej in kakor razvidno se lastniki prav malo me- bo utrdil čanju. Jaz Vam danes pošiljam v ta namen $10.00 poz 11 d j d bom m , < - WL'P„°?VO}] stropju zaslišim "kranjsko harmoni- moci. Samo \ as prosim, začnite z 1 u . . Hnflv „, , 1 .. začnite z ko . Muzikant Gasper je polko na- ane\nikom, slovenski narod <>-a r>o- 1 • t i- • . . tr^n^t t> • r j. " jaI 111 Plesah bila nevar- trebuje! iJozi\Ijam pa tudi vi 1 1 i- , stavkokazi, kakor imaio to po ' . f .... . . i cem. naPrt-J zakhcal — nevem če od veselja ali 1 •, , - - , ' \ | za katoliški dnevnik! 1 • •• , • .J fdrugih majnah. I udi m brezposei- | Kaj — Živijo! (jregor Dajga ie i so si vsi nekod pois- Andrej Kotarič. \ (Dalje na 3. strani) T.a NOVA BLODNJA MED PREKMURSKIMI SLOVENCI. Mažaronski fanatizem rodi med ubogimi prekmurskimi Slovenci silno žalostne sadove. Ne samo, da je marsikaterega naščuval proti 'kranjski' cerkvi in sicer s tolikim fanatizmom, da ga je pahnil popolnoma od cerkve in sicer od vsake cerkve, temveč jih je veliko naredil v popolne brezverce in deloma tudi v moralne propalice. To pripoznava vsak vsaj nekoliko zaveden prekmurski Slovenec. Sedaj se je pa, oglasil med tem narodom v Chicagi še nov Luter Martin in začel oznanjevati novo vero. Pred seboj imamo cirkular, katerega nam je prinesel prekmurski rojak, kjer neki Martin J. Tampa po- ziva svoje rojake, naj se pridejo k njemu učit iz "biblije". On z veseljem oznanuje in glasi neko kraljestvo božje ljudi, ki sedaj žive na zemlji, ki pa nikdar ne bomo umrli. Pravi, da je že milijone takih srečnih ljudi. "Če hočeš znati kaj več, kaj sveto pismo pravi nato, pridi k meni, kdor si. in jaz ti bom iz srca rad pomagal, kajti ura je tu, da naj ljudstvo zna to božjo resnico." Seveda so naši Prekmurci v Chicago prepametni, da bi se dali slepiti od kakih novih Lutrov Martinov. Zato so se samo nasmejali in pometali ta cirkular "Trošt Ludi Sveta" v smeti, kamor spada. nih, stavkarj I kali razna dela po tovarnah \ Salle in bližnjih mestih. Vesti, ki jih prinaša razno časopisje. da bo vlada mobilizirala pre-mogarje za na delo so naravnost smešne. Odkje bi si vlada vzela to pravico, ko pa na drugi strani govo-j ri. da nihče nima pravice braniti posameznikom na delo, ako tako sami hočejo. Tu seveda misli stavkoka-ze. katere ona varje s svojo roko. Da, v času smo. ko se kapitalistični grom in peklo družita proti organiziranemu delavstvu. Toda, organizirano delavstvo se tega ne boji, ampak krepko koraka naprej proti svojemu cilju k zmagi. Pozdrav vsem stavkarjem širom Amerike. J. K. V naše uredništvu ima pismo iz starega kraja Mr. Anton Kaste-lic. Pismo je oddano na pošto v Trebnjem na Dolenjskem. DENtDMT? iKlUlIi POŠILJATVE. Vsem oosiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ali ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: Italijanskim liram: 500 kron ----.........$ 1.90 1.000 kron ............... 3.60 5.000 kron .............. 17.50 10.000 kron ............... 34-00 SO hr ...................$ 2.90 !<*> lir .................. 5.3o 500 lir ................... 25.00 1000 lir .................. r0.oo Za posiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $2500 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $75 00 računamo $1.00. Od $7500 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo do ic m pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West aand Street Chicago, I1L ■ --'-v - •• • "vrrrryv. 'mwif^,< ''EDINOST V NEDELJO POPOLDNE. Gospodova izpre-— Kajetan spok. 6. Nedelja. — niemba. 7- Pondeljek. Donat. sp. muc. 8. Torek.' — Cirijak, Larg in Smaragd, m." 9. Sreda. — Roman, muc. Emig-dij, šk. 10. Četrtek. — La/rencij, muc. 11. Petek- — Tiburcij. muc. Suzana, dev. 12. Sobota. — Klara. dev. Hilarija, CERKVENE ZAPOVEDI. K deseterim božjim zapovedim moramo dodejati šestero cerkvenih zapovedi, ki se tako imenujejo, ker jih je dala Cerkev; to se pravi: cerkveni predstojniki, ki imajo zakonodajno oblast od Jezusa Kristusa. Cerk vene zapovedi morajo verniki ravno tako vestno in natančno izpolnjevati kakor božje zapovedi. Mi jih ne smemo prestopiti, da ne bi smrtno grešili in zaslužili večno pogubljenje. Ker so pa cerkvene zapovedi po svoji naravi človeške zapovedi. cerkvene zapovedi ne vežejo v slučaju nezmožnosti, nesposobnosti ali kakih posebnih težkoč in zaprek, cerkvene zapovedi dovoljujejo dispenzo. S temi zakonitimi izjemami smo pa dolžni cerkvenim zapovedim ravno tako pokorščino, kakor jo dolgujemo božjim zapove- ga in protinravnega duha, da bodo posebno pazili, da ne bodo prišle take knjige in taki časniki v roke o-trok: opozarjamo jih na besede sv. Pavla, ki pbsoja zanikerne in malomarne stariše, kakor da so zgubili vero: ''Kdor ne skrbi za svoje, posebno pa za svojo družino, ta je zatajil vero, in je hujši ko nevernik" (I. Tim. 5, 8.) Prijatelji, ne zaničujmo cerkvenih zapovedi; če storimo to, zaničujemo Kristusa samega, ki je rekel: "Kdor vas zaničuje, Mene zaničuje.'' APOLOGETIKA. 20.—"Pokoj, mir brezvercev." Ugovor.— Pravite, da brezverec nima nikakega pokoja, nikakega miru. Kot dolgoleten ateist vas pa zagotavljam. da mi vest nikoli ničesar, ne očita, da ne opazim pri sebi nikoli tistega nemira, o katerem govore duhovni. Tudi nisem opazil pri brezvercih, ko so umirali, nikakega strahu in nemira. Odgovor.—Voltaire se je valjal strahu in bolečin na svoji smrtni postelji: en čas je zdihoval in prosil, en čas grozno preklinjal Boga. Zvijal se je kakor červič, na katerega stopiš, razpraskal se je vsega s svojimi lastnimi nohtovi. Prosil je prijatelje. da bi poslali po duhovna Gaultier-a, toda njegovi brezverski tovariši se niso dali preprositi. Bli- dim, ker te zapovedi prihajajo od žal se je njegov zadnji trenutek. V pastirjev, ki nas vladajo v imenu Bo- obupu je rekel: "Čutim roko, ki me ga. tem duhovnim pastirjem mora- grabi in me vleče pred sodnji stol me biti pokorni kakor Bogu same- [božji!" Potem je divje zrl proti no-mu, ker Odrešenik je rekel: "Kd >r gam postelje in rekel: "Hudič je tu vas posluša, mene posluša; kdor vas—zagrabiti me hoče—dobro ga vi-zaničuje, mene zaničuje." ( Luk. 10. dim, vidim pekel—o skrijte to pred 16.) menoj!" X j ego v zdravnik Dr. Tron- IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Xadaljevanje 2. strani.) tukaj!" — Vsi gostje so ustali in me pozdravili za Francetom z veselim "Živijo!" — Stiskal sem jim roko, bilo jih je toliko, da sem pozabil kje in kedaj sem pričel. Nato smo sedli in v trenutku sem bil obkoljen od par kuharic, ki so me obsule-z vprašanji: "kaj boš jedel Gregor, kaj boš jedel?" "Nič! Saj nisem lačen, nikar me ne poprašujte!" Toda nadležne kuharice so vprizorile na me novo o-fenzivo in kapitulirati sem moral Pred me se je postavil krožnik mesa in ž njim ultimatum kuharic, ki se je glasil: "če ne boš jedel boš te-1" nosila po dvorani. Gašperju je mogla že spet pomižkniti, ker ta je pričel navijati koračnico hitrejše, da me je Spela vrtila, kakor za špas. Koliko jih je Špela z menoj zbila na tla, nevem, ker nisem imel časa šteti, želel sem le priti iz njenih rok. Gašper se je menda utrudil ;n prenehal je. In hvala Bogu da je! Kako smo se zabavali zatem, bom .povedal prihodnjič. Gregor Dajga pen! — Hočeš — nočeš — moraš, prijel sem za jedilno orodje in pričel otepati mi prinešeno jed. Jedel sem, da sem bil že' ves potan, toda sala-menske kuharice so me silile še vedno naprej. — Petnajstkrat sem raz- Chicago, 111. — V zadnjem poročilu o našem feru je bila tiskovna pomota pri svoti, koliko smo naredili čistega do sedaj. Biti mora $700. ^ — Umrl je rojaku Mr. Štefanu Žerdinu sinček Ignacij in bil pokopan iz naše slovenske cerkve s sveto mašo preteklo sredo. Žalostni obitelji Žerdin naše iskreno sožalje. — Železničarska stavka se je pokazala tudi pri naši zidavi šole, ko niso mogli dobiti materijala in so morali za nekoliko dni prenehati z i delom. I — Meseca septembra bomo imeli' ROMARJEM V CAREY, O. Vsi oni Slovenci, ki mislijo tudi letos iti v Carey, O., naj si preskrbe tudi letos vozne listke za posebni vlak v Carey, O., ki bo šel iz Cle-velandu 15. avgusta, v torek- Vlak bo odhajal iz Clevelanda ob 6.00 uri zjutraj (standard čas), ali ob 7 uri (Clevelandski čas). Vozni listki za vlak se bodo prodajali na Union Station in v mestu Cleveland, v pisarni Big four železnice. Vozna cena za tja in nazaj je letos samo $2.-70. Posebnega slovenskega romanja ne bo iz raznih važnih uzrokov. Vendar, kakor čujemo bo tam pre-skrblj eno, da bodo tudi Slovenci lahko opravili sv. spoved v slovenščini. Posebni vlak bo šel tudi iz Columbus, O., isti dan- ZAHVALA IN NAZNANILO. pustil pas — potem si lahko misli , . , . , . i*, zopet lepo slavnost, ko bomo blago- te, da sem nekaj spravil pod streho. K » 1 t ^ _ ^ . Ko se je to prvo moje poglavje na svatbi končalo, sem postrani videl. bo isti dan tudi blagoslov nove za- , . , , 1 • 1 * • stave prekmurskega društva Sv. da je glavna kuharica — katere prej * .. , Kriza. Obširne S tužnirr\ srcem naznanjem, vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, ....... . da je zapustil po dolgi in mučni bolezni siovili solske prostore. — Objednem to solzno dolino, in previden s sv. zakra- priprave za te slav- nosti se bodo v kratkem začele. V našem uredništvu se je oglasil , .. ... . .zadnjo soboto naš prijatelj in do- le navn eno lusno, da se zavrtimo. , ., w _ , ~ , ' _ ..... ^ . brotnik Mr. John Cankar iz No. Chi- nisera poznal, sedaj vem le toliko, da se piše Špela Kokodaka — po-mižknila muzikantu Gašperju, češ. menti mirno v Gospodu zaspal te dni ljubljeni soprog in oče * FRANK TOMŠIČ, v Lorain, Ohio. Zapela je harmonika in Gašpar je to pot navijal koračnico. Predno sem se zavedel, že me je držala za roko Špela Kokodaka. "Gregor pojdi, da pokaževa še midva, da se znava vrteti." Vroče mi je postalo in v srcu se mi je rodilo vprašanje, kaj s teboj--pa ravno s teboj? Vendar Spela bi ne bila odnehala to sem vedel, sem si mislil. Gregor le vdaj se. — Vstal sem in odšel, kot aretiranec na sredo sobe. Špela Pokojni je bil doma iz Sivšeka pri Cerknici. Umrl je v starosti 55 let. V A-meriki je bival dolgo vrsto let in med svojimi znanci je bil v obče priljubljen, cago. 111. Y Chicago je prišel S svo-l kar Je zlasti potrdil njegov lepi pogreb, jim sinčkom k zdravniku, ki se je * so .se nj'e«°y*.zn!5nc1i v ,tako Lve,H" . ... kem številu udeležili. Pokojni je bole- ponesrecil na 4. julija pri streljanju, hal na mučni bolezni na raku v želodcu. ()smodilo ga po obrazu in poškodo- kateri ga je ujedal precej dolgo časa, valo občutno desno oko. Fanta zdra-| do^cr Ra ni reveža spravil v hladni vi neki posebni specialist za oči. ki Posebno smo dolžni zahvale vsem. ka- ga bo v kratkem ozdravel. Mr. Can-, kor Mr. Virantu. Mr. I'rbasu in Mrs. karjevemu sinčku želimo, da bi sko- Bombach-evi. ki so darovali za pogreb, , , . automobile brezplačno. Zatem vsem, ki raj okerval in ozdravel od poškodb. so pokojnega obiskavali v težkih mučnih CARNIVAL ' ura^ bolezni in zatem, ko so ga prihajali seveda neokretno, preveč sem nalo žil pri mizi in to me je težilo Namen cerkvenih zapovedij je 1) chin je pisal svojemu prijatelju B«>n-tl 1 nas podpirajo v izpolnjevanju netu: "Mislite na Orestovo divjanje, božjih zapovedij in odredeb Jezus Tako je umrl Voltaire. Mučile so ga Kristusa: 2) da se vadimo v sinovski I furije, in v teh mukah je umrl." pokorščini, spoštovanju in ljubezni. So brezverci, ki mirno utnrjejo. Je trudil sem se na vso moc in nuei (i0],r 0(ij)r|a je veliki "Carneval" katero d dgujemo naši Materi, sv. tudi umeten mir. posebno pri napu-1 izmikati moje noge, pa zastonj ctrkve Carneval je začel katoliški Cerkvi. hu, kakor opazimo to pogosto prispela Kokodaka je bila s svojimi in ,)(> tra*al 2 tedna Tu se zločincih, ki so na smrt obsojeni, čolni vedno na mojih nogah. - Leeplons, konji.^olo in vsakovrstne Vsem je znano, da hrvatska kaše zasuče, jaz za njo — to1iška cerkev na Throop St.. zelo siromašna. Da se cerkev malo opomore in začne izplačevati veliki vso moč in hitel Med vsemi cerkvenimi postavami. kropit, ko se je nahajal na mrtvaškem odru. Vsem najprisrčneja hvala! Zahvaljujemo se tudi dr. sv. Alojzija, ki ga je spremilo korporativno k zadnjemu počitku. Pokojni je bil tudi več letni naročnik Ave Maria, za to ga vse čitateljem naj-topleje priporočamo v molitev. Ti -ljubljeni soprog in predragi nepo-zabljeni oče pa počivaj v miru, naj ti sveti večna luč in na veselo svidenje nad i-.iredbami in določili je posebno šest! Gredo na vislice ali na električni j J o j! zavpijem in kar zaostanem - ^ Ta prostor je na 18 Hace med! ^at^ci ostali: zapovedi, ki se v posebni meri tičejo j stol. da niti z očesom ne bodo trni- to pot mi je Spela stopila na kurje Throop St in Loomis Brate SI >-| vseh vernikov, in te zapovedi ime- li. Je takorekoč grobna tišina, v ka-|,,ko — pri srcu se mi je zdelo, da vence vabimo, da pridejo in se za-nuiemo šestero cerkvenih zapovedi, teri leži celo življenje trpinčena vest. me je zadel električni tok. Špela pa |>avaj0 na tei-, zabavah Zabava ?e! Te s«> sledeče: milost božja, katero je v življenju jc mislila, da sem zaukal — da sem 1.—da se zdržimo ob nedeljah in tolikokrat zavrnil, ostane brez učiti- se razgrel ;aki me stisne k sebi in na večer od 7- Francis Tomšič, soproga; Johar.a Debevc, Agnes Ivančič, Mary Tomšič, hčere; Frank, Joe in John Tomšič, sinovi. <) ure. zap. vedanih praznikih vsakega hlap- ka. Je mir pred viharjem, ko Bog me je v svojih močnih rokah, kar ^ če -kega dela in da gremo k sv.; m >lči, dokler ne bo sodil, ko Bog _____ m:pusti dušo V miru, ker jo toliko časa jiviE1MA SELSKIH FARANOV, KI SO 2.—«.a >e postimo in zdržimo me- zlorabljala milosti. DAROVALI ZA CERKVENE v. Reš- padal. Zasmehovanje ,zaničevanje, rasti, ki norčevanje iz vere da sklepati samo dnevih, kakor jih je določila Da pa brezverci v življenju nitna-t erkev (to je. da se postimo v štiri- jo pokoja, pa opazujemo lahko v desetdanski-m p< stu. na kvaterne vsakdanjem življenju. Kakor hitro dni. v petke v adventu in na gotove pridejo z duhovnom vkup ali sploh viijaleje: da se zdržimo mesa r»l> pet- s človekom, ki je veren, takoj bodo k i h in drugih dnevih, kakor jih do-1 pričeli govoriti o veri. o cerkvi, o du-1(( erkev.) jhovnih in jih napadati, med tem ko —('a -e sp;>vemo svojih grehov j vernemu kristiand niti na misel ne \ s.-i i enkrat v letu. pride, da bi brezverce, bogotajce na- 4.—da vredno prejmemo nie Telo •» \ elikinoči ali v ie ;a to d' ločen. na nemirno vest . . . —da podpiramo naše cerkve, du- In če tudi priznamo, da vsaj zali vne in Šole. časno ne čutijo nobenega nepokoja (k—da ne oklepamo zakona razun v svojem srcu! Kaj sledi iz tega? t ! /upnikom in dvema pričamo, >■ Predno so padli tako daleč, so moda ne sklepamo zakona z ne-katoli- rali izbojevati mnogo notranjih bo-1 • j. ali - s or ciniki do četrtega k >- je v. z vso silo so morali tlačiti in male: ali na ob prepovedanih časih, 'čiti svojo vest, da je utihnila. Sedaj kazim teh šestero zapovedi je še vest seveda molči, čas milosti je mi mm-o drugih: med temi je za naš nul' čar najbolj primerna prepoved citati Svota J? LO.OO IO.OO 5.00 5.OO 5.00 5-00 3.00 3.OO 3-00 2.00 J.OO slabe knjige in slabe časnike- o J prepoved, rodni zakon, nahajamo že v dekretih prvih cerkvenih zborov katoliške cerkve, in jo najdemo potrjeno na Tridentinskem cerkvenem zboru. Tako vidimo tudi naše škofe, zbrane na < rugem splošnem cerkvenem zbc.ru Baltimorskem, da opominjajo svojo duhovščino, da naj skrbi, da br do izginile iz hiš njej izročenih ovčic slabe knjige in slabi časniki: "Ker je naša naloga, da odpravimo to zlo (namreč slabo časopisje), da odvernemo to nevarnost od naših ovčic z vsakim sredstvom, ki je nam na razpolago, iskreno prosimo in rotimo posamezne dušne pastirje, da pogt stoma svare in opominjajo svoje ovčice. posebno pa družinske očete. da ne bodo držali ali pripuščali v svoje hiše knjige, ki so protiverske- ("e se od glavne železniške proge odloči stranska proga, te takoj pri- katero odobruje že pri- četkoma ne opazimo; toda dalje ko se peljemo, toliko bolj se odstranjujemo od glavne proge in se peljemo mirno po novi progi v novi smeri. Toda pokoj brezvercev ne traja dolgo: "Pax. pax! et non est pax! — Mir, mir!" pravijo, "in vendar ni miru !'' ZVONOVE. 1 . ' r Imena bara I Ct mazar Peter. Selca .... Paulich Anton, Selca .... Gerbajs Marija, Selca .... Kosmach John, Selca .... Slu^a Antonija, Selca .... Rovtar Frank st.. Cesnice Demšar Frank. Česnice .. P.rnedik J'>hn, Silca ..... Omerzel Mary, Selca .... Faifar Tohn, Ruden ....-• Gregoricli Mary. Jamnik . Kosmach Frank Kavčič Mary. Selca .**'.. Ki.^ir John. Sv*. Tomaža Malešič Antonija. Selca . Ravniliar Frank, Sevli . , šlibar Katarina. Sevlj .. Šmid Ii?nac. Selca .... VTeber Lovrenc, Sevlj ............ 1.50 Čemazar John, Se!c .............. i.«o| Duler Matilda. St-lc .............. i.oc Kordeš Andrej, Jamnik ........... I.OO Pintar Matevž, Jamnik ........•• 1.00 Pičman John, Stare Loke -...... 1.00 Rovtar Frank ml., Čejnice ....... 1.00 Rovtar Anton. Česnice ........... I.OO Smid Anton, Selca ............ 1.00 ?olar Melhor, Jamnik ........... 1.00 Kavčič Marv ml.. Selca...........5° Kordeš Frank. Jamnik ... -........25 Pičman Lovrenc, S*are Loke.....25 Skupno . , ......-..............$80.50 Prosim da tisti, ki ste obljubili, da bo-dete darovali, imate še sedaj čas. da to storite .lahko odate pri Edinosti, ali prinesete k John Kosmaču na 1804 West 22nd Street. c HH POZOR! KNJIGA "O LEPEM VEDENJU" JE ZLATA VREDNA. Knjiga V am pokaže, kako se m<»rete vesti v različnih družbah. da dosežete spoštovanje in ugled. Ker smo jih prejeli le nekaj izvodov4 zato pišite se danes po njo predno poide iz zaloge. Cena Si.00. "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ I 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO se priporoča za nakup MOŠKE IX DEŠKE OPRAVE Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. Michael Železnikar JAVNI NOTAR V URADU "EDINOSTI". Izdeluje vsa NOTARSKA DELA kakor "affidavite". pooblastila, kupne pogodbe za tu in stari kraj. 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. GOSPODINJE POZOR! Pravkar smo prejeli nekaj knjig VARČNA KUHARICA. To knjigo je sestavila za Slovenske kuharice MARIJA REMEC. Knjiga je zelo velike važnosti za kuharice, ker pove kako se z malimi stroški naredi umetna in okusna jedila. Knjiga je trdo vezana in stane 95c. Ker jih je v zalogi le omejeno število, pišite po njo takoj na: "AVE MARIA", 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. _________ ___ EDINOST" »r« t I ČRTOMIR IN BOGOMILA. Novela. — Spisala Lea Fatur. (Dalje.) III. r t Ne vrne se več rada poezija, občutljiva in nežna, kadar jo prepodi proza s tako osorno besedo. Izginile so lepe slike, zavest, ki je navdajala pisatelja, da pokaže svetu in Jadranu, da je zmožen ustvariti tudi Slovenec kaj velikega. Xika ie prijelo nekaj čudnega. Čez dan so lebdele nejasne ike pred njim, ponoči so stale ostro začrtane okrog postelje, izgini Ie_šo, kadar je odprl oči. Čutil je. da ne bo dosegel višine pisateljskega hrepenenja. Videl je. da uničuje resnica, kar je ustvarila domišljija, in vedel je, da mora podpirati in prekvasiti resnica vsako delo. A resnica se mu je umikala. V domovini pa so kritikovali. Očitali so mu meglenost, površnost in nezrelost. Pisatelj se je čutil užaljenega: Nehvaležna je domovina ; On strada in se trudi za narod — a narod ! — ni čuda, da ne rodi tak narod velikih mož — saj jih ni vreden. In če bi jih imel — jih ubije- Pustil bo Xiko vse in šel med pometače, ki žive brezskrbno, krasno življenje. Če se upa pasant kritikovati jih, mu zametejo oblak prahu pod nos, ob pisatelja se pa dreza in obreza vsakdo. Vse bo pustil, kakor so pustili drugi, kadar so si stekli doktorat in dobili službo. Tako je grozil Niko, ali pri jatel j i so ga ustavljali: Kaj bo rekel narod? Pusti kritike,.naj kritikujejo. to je njihov posel. Kdo se meni zanje? Kritike so mnenje poedinca, ki je nanj vplivalo razpoloženje pri čitanju, osebna zavist ali moženje, bogati sorodniki — ali kdaj je imel slovenski pisatelj veliko premoženje in bogate sorodnike! in da bi imel take sorodnike, kaj ga ne bi zatajili — reveža pisača? Premoženje in služba — to velja pri nas, človek uživa toliko ugleda, kolikor zasluži denarja. Take razmere seveda niso mogle roditi pri Niku posebnih, velepoteznih del . . . Potreba naj-navadnejših reči potlači najvišji polet duha. Kar je spisal Niko, je šlo za stare dolgove; novi predujemi so čakali novih del. Kritika pa je sprejemala neprijazno spise, ki so nosili pečat naglosti in pisateljevih potreb; brezobzirni uredniki so mu vračali poslane stvari s poučnimi opombami. Toda če bi ga kritikovali samo pri stranki, ki je bila od nekdaj sovražna svobodi duha —; a nepoznani kritiki so se oglašali v lastnem taboru. In mati je jokala tolikrat: "Pravijo, da so tvoji spisi pohujšljivi, prepovedani so po šolah . . . O, da sem doživela to od svojega sina . . Večkrat je pritisnilo mladega duha k tlom, večkrat se je vprašal, če ni bolje, da postane hinavec med hinavci in laže za kos belega kruha. Ali vselej je dvignil zopet uporno glavo, vračala se mu je vera v lastno moč, zavedal se je zopet, da spiše delo svetovne slave. Naj le bije prava ura — umolknile bodo zavistne in okorne duše. on pa bo zrl raz višino svoje slave pomilovaje na ves svet. Dozoreti mora sad. počakati je treba, da pride, kdo ve odkod in kako, zunanji vtis, ki razreši, kar vre in šumi v prsih in možganih. — "Treba ti je, da se zaljubiš", so mu govorili prijatelji. "Ti ne čutiš sam, ti ne čutiš živo, torej nas se more ogreti, kar nam nudiš. Ljudje bero radi t. ljubezni, o dolgih objemih in blaznih poljubih. Ti pa govoričiš vedno o nekem delovanju, a ne poveš, ne kaj. ne kako . . . Piši rajši o ljubezni." Niko se je smejal težke duše. V koga naj se zaljubi? V koketo, ki zna samo obračati oči in zavijati lase na najmodernejši način? V žensko, ki je duhovita in vsled tega zaljubljena sama v sebe? V žensko, ki je o J sebe vrgla vero, balast prosvetljenim dušam? ZA SMEH IN KRATEK ČAS. V žensko, ki sedi pokorno e1 , , XT , , , • i > , r,- Za ^"Jiščem, kuha in krpa in čaka moža? Tak vzor ni bil zanj. Še ^e slaba prebava. Nad slovensko revščino se ni uspel se veleum. Pisatelj ne i-hdeln nr^rl niim l^l-, ^^aK, __• i , i . . \ . i • i ♦ i i .i - - , • ieDaela Precl nJim be,a podoba njegovih sanj — nobeni podobna ie odga- more. kakor bi hotel, ker ga tlačijo malenkostne nase razmere — sicer bi pjaIa k drugo žensko sliko bili doživeli pri nas že prava čuda. — Niko je uvaževal take in enake be sede in ni šel med pometače. Skrbel je pa, da je prišel čimpreje pod doktorski klobuk. Nekega lepega dne so oznanili časniki domovini pomembno vest: Vrši se promocija . • . Pred njim so šli čudni glasovi v domovino. In niso mu zvonili, ko ie prihajal, da predrami in reši narod, in niso ga sprejeli odprtih rok. Sta Če bo pridna. Sitna gospodinja svoji služkinji: No ti, kako je pa tebi ime?" Nova služkinja: "Moje ime je rejši gospodje so ga motrili ironično, mlajši zavistno: Eden več, ki išče' Minkova! kruha ... Še mati, ona ki je trpela toliko pomanjkanja zanj, ga ni sprejela s posebnim veseljem. Plaho je motrila sina. plaho ga je izpraševala . . . smejal se je osorno: "Dovolj sem star. mati . . . Ako verujete, ne branim Vam . . . Jaz ne morem več. Nebesa — ni jih. Prostor, v katerem plava nebroj od vetrov slučaja nanesenih svetov, ni dom Boga, ne bogov. Pekel •— ni ga. V osrčju zemlje gori ogenj, ki ugasne v teku časa. Ogenj pekla gori y našem srcu. Duša — ni je. Zavest, da živimo, to je vse Vse, kar je, je gnilo, treba podreti, uničiti, in sezidati novo, V novem svetu ne bo revščine, mati." 3f i* - -Jokala je mati, uboga žena. M biče je stregla sinu, ki je nosil na sebi pečat pogubljenja. Pravili so ji, da piše strašne stvari. Sram je je bilo Boga in ljudi, jokala je in molila. Lepega stanovanja, prijetnega življenja ob sinu ni bilo. s strahom je jemala, če ji je prinesel kak denar: Ce ne lepi na tem denarju poguba pohujšanih duš . . . Dijake je morala odsloviti ,da ima sin prostora in miru — zdaj leže na vegasti mizi njegovi spisi, zdaj mu roje po glavi misli, ki bodo prenovile svet . . . Zvoni, zvoni- Niko stisne glavo v blazino: Prokleti zvonovi! Prelij-te jih v topove, postreljajte in porušite vse-, kar se ustavlja novemu redu. Prokleti zvonovi! Zvonijo kakor njemu v zasmeh . . . Rekli so mu. pravijo mu prijatelji, modri možje: Poišči si službe! — Niko se ie obotavljal. a uvidel je sam, da se ne more utopiti v revščini. Začel se je lov na službe. Tu ga je priporočil ta. tam oni. Vsak je obetal, da poskrbi, daj dobi mladi pisatelj službo, v kateri mu bo možno bogatiti našo literaturo. Ali! Skoro se je zavedel, da bi moral zatajiti samega sebe. ako bi dobil tako ali enako službo, spoznal je tudi. da ginejo v mladih Hudeh prevratne ideje, kadar dobe kos kruha in se jamejo bati zanj. Pa mu tudi niso hoteli dati nikakršne službe. Namigavali so mu, da se je preveč izpostavil ; oženi naj se in uredi tako svoj kredit. Zakon in premoženje dasta možu neko podlago, na kateri bi dobil potem službo- Oženi naj se. Niko ni mislil na tako jasno rešitev položaja. Že so mu iskali, svetovali in izbirali nevesto. A nobena ni bila zanj in on ni bil za nobeno. In če bi tudi j bila ženska zanj — mlada glavica se zaljubi v pisateljsko slavo — toda to ne odločuje vedno. Ženitev je kakor vojna, v kateri izkuša drug drugemu iztrgati več koristi. Ce ima hči kaj dote, gleda mati tudi. kam ;<> da in komu: če je mati slepa, so tu prijatelji, varuhi, ki imajo odprte oči. Pisatelj, ki hoče biti na Slovenskem samo pisatelj, je izobčen iz liste priporočljivih zakonskih kandidatov. Vpoštevalo bi se pač veliko pre- Gospodinja :" Dobro ! Torej Min-ka Minkova, ako boš pridna in rada delala, potem se bove dobro razumele. Je povedal. Oče svojemu sinčku: "No, kaj so te gospod učitelj danes vprašali v šoli?" Sinček: "Vprašali so me, kaj ate in mama delajo doma." Oče: "In kaj si jim povedal?" Sinček: "Da sta se včeraj stepla: in da sta danes že prijatelja." VSO ODPRAVO ^ 4 OD GLAYE DO NOG si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke. najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke .spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo .da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J J. DVORAK & CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. ^V, £rv JV ^ ^ ^v 9-N JSK BENJ. EIGHHOLZER T & ričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmerneiših cenah. Vsem se priporočam. & A a V®" & •ČO /Fl FOREST CITY, PA. Se priporoča vsem Slovencem v Focest City in okolici pri nakupovanju razne železnine in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne železnine, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja. Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v stanu nuditi občinstvu najnižje cene pri našem blagu. Zato, kadar potrebujete razne železnine, kuhinjskega pohištva in drugih raznih stvari, pridite in izberite si tako blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči. BENJ. EICHHOLZER Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street, Forest City, Pa. & & i? tff & t*- ž? šr? fc^ & Sf? SV I ' fc^-' I p 1 Sr? Paznik na parku: "Gospod! Psom ni dovoljeno vstop na ta park!" Gospod: "Sai to vendar ni moi Des. Paznik: "Ni Vaš? Saj gre za vami !" Gospod: "Saj tudi vi greste za mano, pa niste moj !" * * * Včerajšne bi rada. Neka gospodinja groceristu: "Počeni prodajate) jajca?" Grocerist: "Danes so 40c. ducat. Včeraj pa smo jih dajali po 30c. ducat." Gospodinja: "Potem prosim, da mi daste včerajšne." * * * Nesreča. Tanko: " Da, to le lepo gospodično sem poljubil, toda stalo me bo pet dolarjev!" Jožko: "Te je li dala aretirati?" Janko: "Ne, ampak j>ri poljubu sem zdrobil njene očale." * * * Dokaz da ni res! Mati svoji hčerki, ki se ie preveč kislo držala: 4f 4« * •*? 4" 4»4 4 4 4- * 3« FOTOGRAFIST 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. Phone: Canal 2534. + * * * + + * * se naučite angleškega jezika sami ako si kupite BREZ UČITELJA SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO katera obsega: Prv idel: Glasoslovje. Drugi del: Obliskoslovje. Tretji del: Vaje. Četrti del: Pogovori iz vsakdajnega življenja. Peti del: Slovenski-Angleški Besednjak. Šesti del: Vprašanja in odgovori, ki jih mora znati ko prosi za državljanski papir. V besednjaku je natančno pojasneno, kako se pišejo angleške besede in kako se jih mora pravilno izgovarjati. Iz te knjige se lahko vsak nauči angleškega jezika brez vsakega učitelja. Knjiga je trdo vezana in ima 250 strani-. Cena s poštnipo samo 90c. AVE MARIA, 1849 West 22nd Street, Chicago, III. + + + * + * * + Prijatelj detavca PAIN EXPELLER Tvorniška znamka re g. v pat. oz. Zdi. dr. Slaven že več kot 50 let. Glejte za trorniško znamko SIDRO. ^^^aaa^imtmma,,HmmHKHHm__ RABITE TISKOVIN? Kadarkoli potrebujete kakih tiskovin, pisemskega papirja, kovert, kadar društva potrebujejo pravil, o-brnite se na našo tiskarno. Nikjer ne boste dobili hitreje in točneje postrežbe, pred vsem pa nikjer ceneje, kakor pri nas. Tiskarna Slov. OO. Frančiškanov, 1849 West 22nd, Street, Chicago, 111. J. KOSMACH. i8°4 W. 22nd St., Chicago, I1L Rojakom se priporočam prj nakupu raznih BARV. VARNIŠEV, ŽELEZJA, KLJUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanje hiš zunaj in *ne-traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanišje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka 1