St 93. jOj'v^-t^ fv f V Trstu, v sredo 56. novembra 1884. Tečaj Jl *1 Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko iT »EDINOST« izhaja 2krat Ha teden vtako arci« In sabat« o poludne. Cena za vbh leto je « gld., za polu leta 3 gld.. za žetrt leta ft gld. SOkr. - Posamezne Številke se dobivajo Dfi ripravništvu in v trafikah v Trtta po Bfr kr., v Barlol in v Ajdovščini no «» ar. — Aaročntnt, reklamacije m innerate prejema Opravnlitv«, vit Tarnate, »Neva tiskarna* ljami* lranki»n*»SJ15L« P0111^0 Ur,-,j<,*>Terrerte. .Nuova Tlpografla;* vsak mora biti r.iuT'1 , kopŽ,i ° e* POwbt»e vrodnoaU ae na vraćajo. - Iturati (rastna vrate naint- $rkatni K'S'e ^ ' '' ^ * Narodnost in država, (Dalje). S padom rimskega Svetovnega gospodstva je propala tudi stara grško-rimska kultura, katera je skoraj 1000 let igrala prvo vlogo na svetu. Vshod-iije rimsko cesarstvo je vsled kristi-janstva popolnoma zgubilo rimski zna-iSaj, zapadno rimsko carstvo pa je postalo plen barbarov, večinoma germanskega pokoljenja. (Omeniti je, da so e temi barbari tudi Slovani tu in tem vdrli posebno v gorenje italijanske dežele). V Galijo, sedanjo Francosko, je vdrlo prav mnogo raznih Germanov, Franki so bili mej njimi najmogočnejši. Vso Italijo pa so Goti (ostro-goti) podjarmili in njih kralj Teodorih se je proklical vladarjem Rimljanov in Gotov. Mogočnost Gotov ni dolgo trajala; ta narod se je pogubil mej Romani, ali kesneje se je Se enkrat osnovala germanska država v Italiji in ta je bila ona hrabrih Longobardov, ki je segala od Alp pa blizo do srca Italije. Iberični poluotok (Španijo) so zasedli najprej Vandali, Suevi in Alani, ali kmalo za njimi so priSli zapadni Goti in ti so tam več časa nadvladali; Britanija (sedanja AngleSka), pa je postala rop Anglov in Sasov. Germanska ljudstva so torej zasedla do konca 5. stoletja po Kristu skoraj vso zapadno Evropo in so cel<5 v Afriki osnovala kratkoživo Vandalsko državo. Vsa ta mlada germanska ljudstva (mej katerimi so bili gotovo tudi nekateri slovanski rodovi), bila so jako hrabra, Še mlada, nepokvarjena. ali popolnoma surova; v PODLISTEK Učitelj slikar. Spisal J. TrOŠt. I. Po storjenem delu se sladko počiva, tako pravi pregovor. Počitek je toliko slajši, čini daljše in trše je bilo delo. Tudi naš duh ima nekaj posvetnega i u to je, da se tudi on 8 časom utrudi. Dušni napori so včasih toliki, da je naš duh pov-sema truden in želen sladkega počitka. N;i§ učiteljski stan je pa uže od nekdaj ^tak, da se pri obavljevanji njegovih dolžnosti utrudi ne le naše telo, temuč tudi duh in ta še veliko bolj, neyo telo. Človek korenjak, močnih prs. zdravih pluč, B kratka, rekel bi, človek trde, prave kranj ske korenine Ša lahko prenaša težko učiteljsko breme. Ali kak slabič, jetična mestna bledota.....? Človeku se zdi, da bi ga prevrgel, ko bi pihnol. Za tak ni naš kruh, naš kruh je za korenjake, za hru te____ U ž* nekaj let je vendar, kar učitelju-jem in še vselej so mi dobro in za potrebo došle velike jesenske počitnice. Zares treba veliko potrpenja, kdor si razbij« glavo z malimi in prav majhnimi sinovi in hčerkami našega naroda, Če hoče, d< bode delo vsaj malo uspešno. Polnih deset mesecev in še čez treba se ukvarjati z novih deželah pa so naSla rimsko kulturo in ta jih je kmalo raznarodila, sprejela so kristijansko vero, in pod uplivom vere so se Se hitrejSe poro-manila. Tako se je godilo v Italiji, v Ibeni in v Galiji, katere vse to dežele so sicer podjarmila germanska ljudstva, ali ona sama so utonila v romanskej kulturi ter zginola, in iz tega meSanja z drugimi narodi nastali so čisto novi romanski narodi. Vsa kultura, kar se je je tudi po padcu rimske države ohranilo, bila je rimskega značaja in prav tako je tudi kristijanstvo gledć svoje zunanje oblike sprejelo rimsko obliko in prav zarad tega so se vsa mlada ljudstva, ko so sprejela kristijanstvo, tudi po-romanila. Prvi od vseh germanskih ljudstev so se pokristijanili Franki. Tei prvej zvezi s kristjanstvom so se imeli tudi zahvaliti Franki, da so postali tako mogočni. Klodvig je vladal vsej Galiji in poleg tega tudi vsem nemškim deželam ob Renu. Ko so nastopili za mogočno germansko družino Mero-vingov Pipinovi nastopniki, postala je kmalo moč Frankov, posebno pod Karolom velikim, skoraj prav to, kar je bila poprej moč Rimljanov, namroč svetovna, in do take moči je pomagala Frankom v prvej vrsti kristijanska kultura. Cesarstvo Karola velikega je bilo razSi^eno čez Galijo, Italijo in skoraj čez vse poznane nemške in slovanske dežele. Narodnostni čut se je mej seljevanjem narodov zato skoraj popolnoma zgubil, ker so stari narodi propali, novih narodov pravi značaj pa ni bil So utrjen. nagajivimi glavicami in jim zabijati v glavo početne pojmove od vseh predmetov. Z »res pravi angelj miru so za učitelja velike počitnic. Človek ima tačas vendar nekaj ur prostih, da je more uporabiti za to ali ono svrho. In še vsako leto sem uporabil te uiv, bodi si uŽe tako ali tako.Minole so in ni jih večl Osoda rne j* postavila, i,e vem ali za kazen ali iz ljub-zni, v samotno vasico, mej priprosti slovenski narod. Zabave društvene nemam skoraj bi rekel nikoli. R izen navadne vašč«nske inteligencije, ki je zastopana v osohah tukajšnega ' župnika in njegove sest-e Urše, rr tukaj družili vsaj za silo olikanih ljudi. Urša je pa tudi uže stara in ne vem k sreči ali nesreči tudi malo gluha. Ali kaj se če, vsi nismo jednaki in ne bomo. Tako te uij tu samotiiim nad tri pare let. In se svojim stanom sem Še tako tako .... Ko se včasih snid*m rfe sošolci in jim rečem, da sem zadovoijln, reko mi, saj smo vedeli, da ti boš z . ta stan, ker si kranjski hrust/ Naj pa bo . .. . naj vaša velja----mislil sem si vselej, saj je tudi meni to prav .... Nekega poletnega večera, bilo je o jesenskih počitnicah, mMim, prav tisti dan po svetem Roku, sedel sem pred šolskim poslopjem na vrtu v senčnici in čital nekatere naših časnikov, dokler ni stemnelo. Ko je uže mrak l»trel na zemljo bila je moja navada, da sem Šel v sobo. ali ta večer še ostanem zunaj. Noč je bila lepa, jasna, še prilično tudi topla, n^bo posuto Velika zavezna moč glavarja kristjanske cerkve z mogočnim fran-kovskim cesarstvom je zadrževala skoraj vsako zasebno narodno prizadevanje. Ali uže nastopniki Karola velikega so se začeli silno prepirati in so konečno dovedli frankovsko cesarstvo do razpada in do njega raz-deljenja po narodnostih. Po razpadu frankovske velike države (I. 887) ste nastale francoska in nemSka država. Štiristo let so se ljudstva tako meSala ; po tej dobi pa so nastopili na mesto starih Rimljanov čisto novi narodi, v Italiji se je iz meSanice germanskih, latinskih in drugih rodov izlevil italijanski narod, v Franciji francoski, v Iberiji Spanjski in razni Se nemeSani nemški rodovi pa so se zedinili polagoma in ustanovili nemSki narod. Vsi ti narodi so si polagoma ustanovili svojo posebno kulturo in nemSki narod je dolgo časa trebal, da si je na podlagi stare rimske kulture ustanovil svojo posebno kulturo, kije postala jako uplivna v vsej Evropi. Pisatelj tukaj prezira Slovane, ki so tudi uže zgodaj imeli svojo kulturo ter so bili uže pred Karolom velikim naseljeni v severnej in srednje; Evropi, posebno pa v nekadanjoj Panoniji ter so uže poprej imeli svojo dobro izraženo kulturo, nego Nemci. Pisatelj na to primerja Germane in romanska ljudstva. Mej tem, ko je rimska kultura, rimska državna politika vsa romanska ljudstva manj ali veČ zjednačila in je bilo zapaziti v vsem razvitku velike rimske države nek duh centralizma, vladal je mej germanskimi rodovi ves drug duh; stari Germani so bili veliki partiku- laristi, oni so se vedno mej seboj bojevali in živeli so pod razntcri kralji, vojvodi, starosti, njim je bil prirojen Čut za neodvisnost in ta Čut so podedovali tudi kesneje rodovi, kajti iz vsega zgodovinskega razvitka se more spoznati, daje značaj Germanov bolj podoben značaju starin partikularistiČnih Grkov, in sklepati se more, da je Germanom bolj prirojen federalizem, mej tem ko je romanskim ljudstvom od nekdaj bolj ugajal centralizem. Dokaz za to imamo, ako primerjamo francosko kraljestvo z rimsko-nemSkim cesarstvom; francosko kraljestvo so je kar hitro utrdilo in je mogočno postalo na podlagi strogega centralizma, mej tem ko je rimsko— nemSki cesar bil le načelnik velike nemSko federacije, v katerej je gospodarilo več mogočnih nemških vbidarjev. Hitro so vzrastle romanske države in se razvile, kakor samostalne narodne države pod eno samo vlado, le Italija .je bila več časa razdeljena, ali tudi tam je mej narodom vladala le ena ,trdna volja, da postane vsa Italija kakor hitro mogoče ena sama politična skupina z eno osrednjo vlado, kar so Italijani po dolgih hudih bojih tudi dosegli leta 1859. Drugače je pri Nemcih, tam je bilo treba hudega poraza Francozov, da se je dosegla neka veča edinost; a tudi novo nemSko cesarstvo je osnovano na federalističnej podlagi. Obe narodni grupi, romanska in nemSka, sti nositeljici civilizacije; zraven njih zginejo raiun Slovanov vse druge naiodnosti. Spanjci in Portugalci so kolonizirali skoraj polovico Amerike, in osnovali več sorodnih držav, tudi Francozje so mnogo oto- z neštevilnimi zvezdami in zvezdicami. Ostanem in opazujem to krasoto, Če tudi sem jo uže stokrat vidot in opazoval. Nabašem čibuk, upalim In začnem misliti Nekako sem se naveličal te vetue samote, treba ji. da se malo razvedrim v društvu katere* i prij * tel ji ali znanca. Ko nekoliko časa ng bljem, kam bi udaril, sklenem jutri obiskati prijatelja Hinka v Vasi S----Po tem sklepu sem se nekako umiril. Veselilo me je, da sem tako brž ui'šd leka svojej otožnosti. Ali me čulno pogleda prijatelj Hinko, mislil sem si in si ga predstavljal v svoj-j f ntaziji, da sedi pri slikarskoj mizi s kistom v mci ter maže razm« fi-n črn tuš na nedolžen beli papir le za-to. da ustivže s podobo temu ali onemu jjospo iu ali kakej gospo-dičini. Omeniti moram, da se je Hinko svoje dni istinski bavil s podelovarijem fotografi) ali 8vetlopisov. Slovel je n svoje dijaške dobe mej nami dijacl pl-bejci, ki nas je Muza pozabila, za veščega risarja in slikarja. Hinko se je tudi kot učitelj redno bolj pečal s kistom in tušem, nego s pro-pedevtiko in metodiko. Morebiti hI kdo vprašal, kde se je neki učil slikarstva. O I-govor je: na akademiji, ki ima pridevek praeparandiuro. Seveda se lahko po tem tudi sodi, da se ni mogel primerjati z Rafaelom niti z Michel Angelom in tudi ne s Cermakom ali Vereščayinom. On je bil slikar, kakor mu je bila sreča mila in oko dobro, da je pogouil pravo. Seveda včasih je bil proizvod le senca originala. Ali Hinko je bil vendar slikar...... Take in jednake misli so mi rojile po ylavi, ko sež-m po uri, obrnem jo proti mesecu in vidim, da bo treba iti po vsakdanjih večernih opravilih, to je večerjat k župniku in potem domov. O ildtm...... Družeča dne vstanem dokaj zgodaj in grem k sosedu, da me popelje v vas S.... Mešetarsko stvar sva kmalu uredila in tako sem drčal posle pol ure uže iz vasi. V vas S ... j« bilo kakih pet ur ho ia. Potoma sem se zaplel z voznikom o pogovor o reji konj, ki je pa končal s tem, da sta bila njegova vranca, sicer konja srednje cene, najboljša konja na svetu. Dalje sem obrnol govor na sadjarstvo. Govorila sva o raznih plemenih ovočja. Reči moram, da je moj sosed poznal prilično mnogo vrst sadja; Imel je namreč sadni vrt po mojem načrtu. Navado je imel pa, kar je č. bralec uže opazil, daje nad mero pretiraval, kar je bilo njegovega. Tako se je končal tud> ta pogovor s tem, da je rekel: Veste, pospod učitelj, tista naša hruška gori za hišo v vrtu, s. j mislim, da jo pomnite, spomladi sem jo strgal z vašo strguljo glejte to Vam je hruška! Vsadi! jo je bil še moj ded. Ali Vam ima takove tepke kot maslo. Na, bodi si boljši zdaj, rekel sem sam pri seiii in molčal. Ta zna pa vendar dobro pretiravati stvari. Sreča, da sva bila uže blizu vasi, kder je bival moj prijatelj. Dospevši tija, dam vozniku pogojene gioše in odidem peš po vasi. EDINOST kov, posebno Male Antile, potem en del severne Afrike in en del vshodnje Indije pofrancozili. Italijanske kolonije v Ameriki dobivajo vsak dan več veljave in ob sredozemnih bregovih se je ita-talijanski jezik povsod vkoveninil ter postal trgovinski jezik, še celo osamljeni Rumuni so se dobro vzdržali. Romanski živel; se je sploh dosti razSiril po svetu. Ali v zadnjem 5asu je poznati, kakor da bi se hotelo ustaviti, kajti Spanjska in Poiftugafska uže nazadujeti, Francoska zaostaja gledć narasta, le Italijani kažejo v novejem Času nekoliko veS žilavosti. Velikansko se kaže kulturno delo romanskih narodov, ali delo germanskih rodov ni niiS manjše. (Dalje prit).) Politični pregled. Notranje dežele. Državni zbor je s cesarskim lastnoročnim pismon na ministerskega načelnika sklican na 4. decembra. To zasedanje bo zadnje tega zbora. Po njegovem zakljn-čenji se razpišejo nove volitve, ki se bodo vršile uže po novem volilnem redu, po katerem pridejo na volišče tudi petakarji. Vojni minister groj Bylandt-Rheit je 23. t. m. obbajai petdesetletnico svojega službovanja. Cesar se mu je po lastnoročnem pismu zahvalil za njegove Izvrstne zasluge na vojaškem in znanstvenem polji ter je tudi sam priSel v poslopje vojnega ministerstva čestitat mu. Čestitali so mu dalje tudi vsi nadvojvodj^, ministri, vojaška deputacija, nemški cesar itd. Novemu kardinalu dunajskemu vrhovnemu škofu je cesar 22. t. m. pri velikej slovesnosti v cesarske) kapeli del na glavo kardinalski klobuk; priča so bili vsi ministri. Po slovesnosti je cesar sprejel v av* dijenco novega kardinala iu papeževe poslance. Hrvatski državni poslanci so v klubo-vej seji 23. t. m. sklenoli, ker hrvatske vo-litve nepogojno priznanje zveze z Ogersko potrjujejo, predstaviti se ministerskemu načelniku Tiszi. Ministarski načelnik je vsled tega 24. t. m. dopolu Ine sprejel hrvatske državne poslance pod vodstvom klubovega načelnika Vukotinoviča. Ta je naglašal v svcjeua nagovoru, da Bi narodna stranka šteje v sveto dolžnost, da nagodbeni zakon ostane nedotakljiv, ter je prosil ministerskega načelnika, naj pospešuje S* dalje gospodarsko politiko, promet in trgovino na Hrvatskem. Tisza je odgovoril, da vlada tudi od svoje strani smatra nagod-beoi zakon za nedotakljiv ter bode rado-voljno pospeševala vse želje Hrvatske, katere se ujemajo z blagostanjem vse države ogerske krone. Te besede so bile sprejete z eljen-in živioklici. Tu sem zopet zadel na prizor, ki je jasno pričal, da je Hinko slikar v vasi. Ko sem šel po vasi, obsula me je kopa otrok. Nekateri so Šli za manoj ra n radovednosti, dru^i so prosili krajcar|ev iu to so bili vsi otroci, ki spadajo po svojej dobi v Šolo, le par srajČntkov je bilo majijrtih. Ko se slednjič obrnem, da bi prašal katerega nepozvanih spremljevalcev, kde je šola, odtekla je vkvi; pokazati svojo gorečnost in navdušenost do Boga. Tedaj, preljubi bratje! darujte svojej ljubej materi, sv. cerkvi svotico denarja, Kajti Vaše plačilo hode stoterno v nebesih. Naj to izvrstno delo g. Tavčarja prinese dober sad pozuejemu rodu, Največa zasluga za to podjetje pripada našemu voditelju g. Blažu Deklevi, katerega namen je vrediti vse tukajŠne cerkvene zadeve; Bog nam ga tedaj še mnogo let mej nami ohranil K J> I NO ST V kopru* 25. novembra. {Izp. -lop.) — {Italijanska kultura). Dijaki učiteljskega izobraževalca so dobili zadnje dni nekoliko podpore. Imeli so tri dni prosto in mej temi je bil prvi imendan Nj. Veli-SansUa cesarice. Nekateri onih dijakov (Slovani) so Sli v gostilno «A1 Vaporetto«, da tam praznujejo na vesel način pomenljivi dan in dajo otduŠka svojemu veselju; prepevali so in pred vsem je dijak N., novomeŠČan, zaigral na klavir cesarsko Jesem. To ni bilo vŠ.?č nekaterim navzo-im KoperČanom in so se torej precej di- iakom namrdnoli. Dijaki videči, da so jabonom trn v pfcti, odšli so in go^te pozdravili po nemško in slovensko. Dijaki so se potem še nekoliko ustavili na ulici, ali nek Lahon, ki je šel precej za njimi, sunil je nekega dijaka pod rebra, da se je skoraj zgrudil. N i to pride drug Labon, znani bivši podet>t& koperski, dr. Gambini In ukaže dijakom z ra/žaljivo besedo, naj se poberejo domu. Dijak N. ga p- praftti, zakaj jih podi; ali namesto odgovora segne Gambini v žep, vzame iz lepa ključ ali nož (ne zna se prav) in trešči s tem orožjem dijaka po čelu in po nosu, da se je dijak precej na tla zgrudil ir. da mu je začela kri teči curkoma. Drugi dijaki videči opreznost, oddaljili so se; ali Gambini in dva njegova pajdaša, nek Baseggio in nek Derin, pretepali so dijaka ie na tleh in po njena teptali. Močno ranjeni dijak se je komaj mogel uleči na svoje bližnje stanovanje, kder si je spiral rano, kakor je mogel in poslal vest o tej zadevi vo iju učiteljišča, naj on učini, kur vidi, daje prav in potrebno. V isteiu času je dal poklicati tudi Občinska zdravnika Pavloviča in Gravisi-a, ali ni jeden, ni drugI ni prišel. — Še le drugi dan je prišel na zopetni poklic dr. Gravisi. _ Rana je huda in ubogi dijak bo moral še kaj časa ležati, predno ozdravi. Ali je to postopanje odvetnika, ueŽelnega poslanca, dr. Gambini-ja, kije bil vtččasa tudi župan Koperski, torej prvi meščan, dokler ni vlada razpustila mestnega zbora zarad nekega državi protivnega postopanja. ali je ta mož, ki se vede, kakor naj- Srostejši fakin, res vreden, da sedi v dež. vorani in da izvršuje posel odvetnika v avstrijskej državi, kateri je pri vsakej prilike nasproten ? — In takega moža so cel6 kandidirali v drž.zbori S tem pač k:.Jajo istrski Lahoni, kuko daleč je z njihovo blaženo kulturo, s katero se tolikanj babajo v listu •L'Istrla«. Zna se, da je Gambini uže prvega leta obstanka izobraževališča, nekatere dijake pobil, ali od tega je uže skoro 9 let. Tedaj Še ni bil nI advokat. Da bi se fie sedaj, ko je uŽe tolike časti obnašal in obnaša, pobijal, to je vsakako čud no. Kaj delajo na vse to oblastnije? Ali je zadeva znana političkej oidastniji? Kaj je ona ukrenila? Ali jej je znano obnašanje občinskih zdravnikov? Alije poslala okraj* nega zdravnika, da pregleia dijaka, da pregleda omenjene gospode Gamhina in Derina? Je kaj sodniji znano? Vodstvo izobraževališča menda preiskuje zadevo. Čudno je napadati dijake, kateri pojejo cesarsko pesem, udarati jih. tlačiti jih, do krvi jih raniti; a še nenavadneje je, da ■e nekako vso reč za molčati hoče, češ dijakom bi se škodovalo. Krasni nazori! Dijaki bodo uže kaznovani, stvar mora na svitlo tudi z napadači, saj smo še v pravnej in urejenej drž tvi. Hočemo videti je ii ži venje Slovanom v Istri zagotovljeno. Čas je, da se v Istri napravi red, da bodo tam vsaj Slovani varni svojega živenja. Država mora braniti svoje zveste podanike. Bog začu vaj, da ne — potem — V Koprivi, 23. novembra (Izvirni dopis). — Ko sem čital v Edinosti št. 93 nabiezn ski dopis, sklenol sem tudi jaz neznaniti nekoliko o naših pridelkih. Vsega, hvala Bogu, smo letos dokaj fnidelali, le vinske kaplice je bilo napol anske. A zadovoljni moramo biti s tem, kar imamo. Nekoliko nas je oškodovala o trgatvi strašna burja, ki je tulila par dni pred trgatvijo, in skoraj vse boljše vinske jagode otresla. Kaj žalostno je bilo, ko smo 6. oktobra trgatev pričeli ter videli polno jagoi po tleh ležati.— Potem pa je škodoval še mrzli dež. Tedaj ni bilo upati dobrega terana, pa saj ga tudi sicer n« bi bilo, ker veči del občinarjev grozdje prodajo vsako leto. Rffoška v našej občini letos ni najti. Pevsko cerkveno društvo se je letos ustanovilo, za katero se društveni učitelj zelo trudi. Za tega del so obČinarji zelo zadovoljni. Ud društva Edinosti. Goric«, 23. novembra: — Veselica Slov. hralno-podpornega društva v Gorici se je prav dobro obnesla, v kar gre pose b u a hvala g. odborniku V., ki uuieje vse lepo vreuiti iu vse potrebne moči v -kupno delovanje združ t». Pevski zbor, brojeg 16 društvenikov, pod vodstvom gospoda M. iz Št. Petra, se je urjenega, brhkega in hrabrega skazul. Pesni so bile dobro izbrane In s« je posebno dopadalo Hajdriho^o »Slovo«; »Vitezovo slovo« in »Slavjansk «. Iskreno hvalo izrekamogg. pevcem I Obadva dvogovora sta se prikupila In so nam res- nično gospodičini sestrici Hvala, kakor tu li g. D. in g. V. prav ugajali. Le tako naprej in tudi na dramatičnem polji se lehko z vadbo poskusimo. Vojaška godba pa je baš ovi večer na občno zadovoljstvo v obilnem številu zbranega občinstva kaj mojstersko svirala. Odobravanja po vsakej številki je bilo obilno. Slovanski nnpevi, slovenska beseda, domače pesni so bra-tovsko kratili ov' večer, ki nam ostane v priživem spominu. Mfj navzočimi smo videli mnogo odlične gospode. BiIj je domaČe, bilo je veselo — in ničesar ni žalilo niti srca niti ušesa! Društvo je pokazalo, da je dično, zrelo in daje bilo nekaj let pod dobrini vodstvom g. Povšela, katerega Žalibog radi bolezni ni bilo navzočega. Na svidenje! V Gorici. 24. nov. — Kdor se je šolal v Gorict, ta Čuti nekaj poezije o dnevih, ki se bližajo velicemu sejmu sv. Andreja. Kako je tedaj prenarejen Travnik. (Smeh vragu zlu, ki hoče: Piazza grande I) Tedaj vidiš, ako te je Bog še ohranil, lesene hiše (kcč«\je, odtod Cocevia) in toliko v vsem izpostavljenega, da te vtselje obide. Toda jaohl Slovenstvo v Gorici ide rakovo pot, kde so oni, ki so se preje bo rili? Kde je molk Italjanov, ki je molčal, dok je nekdanja Soča krepila in onstran bezdala z velebesedo? Ždaj je Lah tukaj nestrpen, dva ima časopisa (eden sicer: »Freccia« ne škooiko maloumcem; a »Got-riere«, Časopis v onstranskem zmislu vrlo dobro uredovan, daje človeku misliti. Želim sicer, da bi tega Lah ne slišal: Psovanja na dnevnem redu. Se več. Tukajšno Iju- -stvo — neumno uže preje, razjarilo se je tako, da nas poulično zasmehuje. Zago-tovljam Vas, da se Slovenstvo v Gorici je umaknolo saj za kaclh 10 let v tem mestu. Sedaj smo namreč le: Sklavi! kako je preje Lah rekal: Slovenol Fuimus Ttoesl kdor je v resnici — in ne za Čast, denar itd.— domoljub, ta čuti ta razloček in odurjava ga. Razmere so slabe, ker nemamo v mestu odločnih slovenskih boril-cev, tudi zoprnik spo&tnje odločnost in rimljansko neustrašenost. To denes, povem r>a v kratkem grozno veliko. Daste zdravi n čili! __Y. Is Gorice 25. novembra. »Sloven. bralno in podporno društvo« je priredilo zadnjo soboto jako lepo vesel co, ki je bila še piecej dobro obiskana, posebno pa od naše slov. inteligencije. Veselica je bila v lepem salonu restavracije Deherjeve. — Spored, ki je bil v zadnjej »Edinosti« objavljen, izvršil se je na veliko zadovoljnost slov. občinstva. Močan vojaški orkester je sviral večidel slovenskih toček prav izvrstno, da je moral več toček ponavljati. Tudi petje, ki so peli skoraj sami društveniki tega društva pod vodstvom g. J. M., pelo se je prav izborno, da so se morale neka tere pesni ponavljali. Največ smeha pa so zbudili šaljivi dvogovori, ki sta jih predstavljala dva gospoda in dve gospodični, kateri so želi prav veliko pohvalo od slav. občiustva. Mej veselico je bila tombola s prav lepimi dobitki. Po dokončanem sporedu so želeli druŠtveniki mulo poskočiti, kar se jim je od strani odbora dovolilo, sicer na njih stroške in odgovornost. Ples je trajal še potem, ko je prvi sneg v Gorici padal. Tako se je vrŠiia vsa veselica prav v lepem redu in je tu bu'em u čelom ovom mojem kratkom posmotrenju vrlo skučen. Nije moja na mera, da Vam laskam, niti pak da Vam yaŠe i naše razmere predočavam, — moj je zadatak ta, da Vam divnim Slovencima — zapadnim Čuvarima Slovanstva na obalama Ja iranskog mora. kao i vrloj brači na Ljubljanci, Soči i u lepoj Ipavskej >olini iz srca daljne Sumadije vskiičem »Živili, živili«! L. J. Domače in razne vesti. Seja mcMnega sbora je bila zopet v soboto. Pred vsem je tajnik pre-čital zahvalo ravnatelja plinove tovarne g. Artellija, kateri se v toplih besedah zahvaljuje se podeljeno lepo službo. (Prav ima mož, da je hvaležen protektorjem, ki so ae zarad njega celo kompromitirali). Potem je župan odgovoril na interpelacijo g. Živca zarad praznih petrolijevih sodov, ki se nahajajo v starej plinarnici, češ, da ni nobene nevarnosti zaad ognja. Gosp. Nabergoj je na to interpeliral župana, kedaj priue na dnevni led prošnja zarad slovenskih Šol v mestu. — Župan mu je odgovoril, da so važne druge zadeve nekoliko zakasnile ono zadevo, a da jtrolnja Dride v enej bližnjih sej na dnevni red. — Na to so se brez ugovora potrdile volitve novih mestnih odbornikov Zivic a, Strudthof-a in Liebman-a. Asesor Pimpach je potem poročal o projektu dr. Buzzi-a iu ur. Righetti-ja, vsled katerega bi se Herpeljska Železnica zvezala s kolodvorom južne Železnice s predorom pod hribom sv. Jakoba in z viadukti po mestu. — Mestna delegacija pa je protivna temu projektu in predlaga, naj se zvezna črta viši okolo mesta in ne po sredi mesta, zato naj se oni projekt Buzzi-ja in Righetti-ji zavrže. Pn glasovanju je bil sprejet predlog delegacije. Zupan je potem poročal o načrtu ravnateljstva državnih železnic, kde misli ono zidati postajo Hrpeljske železnice in kde malo postajo pri sv. Ani. Ta načrt je je bil z veČino odobren. Ker je bilo kesno, so se druge točke odložile do prihodnje seje. A ko je večina mestnih očetov odšla, vzidala se je po 9. uri zvečer, popolnoma na skrivnem, na glavnih stopnicah mestne hiše, v nazočnosti le nekaterih rudečlh mestnih očetov, spominska plošča Bermetova, na katerej se Hermet slavi kakor nek odrešenik, kakor se navadno prvi vojskovodje slave. 0 ubogi svet, kako te xa norca imajo He imet je dobro igral komedijo, a da je Trstu koristil, to je laž, saj se kaže iu so bo še kazalo, kak sad je rodila njegova večletna komediju I Seja meMinega zbora bode zopet jutri v četrtek ob 6 uri zvečer. Mej drugimBe bodo obravnavale 3 jako važne točke za okolico, namreč o napravi novega vodnjaka v Baueti; o popravi in zidanju bajerjev v okolici in o prošnji prebivalcev V. okol. okraja, da se nedavno vpeljani davek za pašnino, namreč za vsako govejo glavo 50 soldov, zopet odpravi. Seja )e važna, zato je treba, da pridejo tudi Slovenci, posebno pa okoličani poslušat v seio. Odbor delal. podp. društva naznanja svojim udom in družabuicam, da mu je došlo od tuk. magistrata vabilo, naj spodbuja svoje družabnike, da si dajo sopet koze cepiti, ker je dokazano, da oni ki cepljenje ponove, so v manjšej nevarnosti preu boleznijo, katera po Trstu letos posebno razsaja; magistrat naznanja nadalje, da je v namen, da se morejo cepit tudi nepremožni, najel nalašč posebnega zdravnika dr. Vidale Tedescbi-ja, kateri cepi vsak dan od 10 ure zjutraj do 2 ure popoludne v posebnem lokalu, v ulici Chiozza št. 19, na dvorišču pri tleh. — Odbor del. društva torej poživlja svoje ude, da se poslužujejo dobrote cepljenja, da tako kolikor mogoče odvračajo nesrečo od svojih družin. Pevski zbor delal, podpor, društva v Trstu. Kolikor nam je do sauaj znano, uakainl je ta pevski zbor prirediti na staro leto, 31. decembra na večer sijajen koncert, katerega či*ti prihod je namenjen blagajni tega zbora. Izbran je poseben o ibor, kateri ima nalogo roko-voditi priprave za rečeni koncert. Javiti tudi moremo našim čestitim Čitateljem, da no koncert v resnici izboren, ker bode sestavljen iz samiti novih pesem, mej katerimi bodo dve ali tri smešne. Koncert bode v prostorih «AI Giardiuetto«, preko Ros8etti-jevega vrta. Odbor se je pobrinol pri gostilničarju, da bode vino, pivo, kakor 1 jestvine izborno. Natančnejši program tega koncert i prinesemo v emej poznejih številk. —Priporoč iti nam je torrj naš m Čitateljem, da bi se mnogoštevilno udeležili tega veselega večera, ker je v dobro svrho namenjen, in bi se tako omogočilo, da se ta edini slovanski zbor v Trstu še bolj povzdigne. Werland de Graz. Tako je naslov zgodovinsko-rodoslovni razpravi, katero je te dni vposebuej knjigi obelodauil slav no-znani starosta slov. pisateljev, velečestit gospod Davorin Trstenjak.V njej temeljito dokazuje naš učenjak. ia ple nenita 101 hina knezov Windisckgratz ne izviru, kakor so drugi pisatelji trdili, iz hiše grofiv weimarothuringskih, ne grofov plaienskih, neeo da je bil nje prvi znani praded »IVeriand de Ora\* domač korotanski de-Ž-iea plemič, ki jejmel posestva Slo venskem Gradcu. Č. gosp. p sat* Ij je priobčil v tem mnogo (zanimljivega) grai|v,t za slovensko zgodovino, po katerem se knjiga ne samo strokovnjakom, nego tudi vsemu izobraženemu občinstvu priporoča. Cena jej je s pošto 55 novčieev. Tržaške novosti! Tržalki Iknf, mil. gosp. dr. Glavina ukazal je, da se mora podučavati vero-nauk v Skedenjskej Ijudskej šoli v obeh oddelkih, torej tudi v italijanskem oddelku le po slovensko. To je našo mestno delegacijo tako razkačilo, da je precej poslala ukaz učitelju-voditelju skedenj^ke ljudske Šole, da ne sme dopustiti nobene spremembe in da mora pod lastno odgovornostjo na to pariti, da se v j|»l. oddelku škeuenjfke ljudske Šole podučuje veronauk le v italijanskem jeziku. Iz tega nastane torej prepir in se nadejamo, da bode du-hovua oblast znala varovati svoje pravice. — V Skednju so sami Slovenci, ital. oddelka ni bilo niti treba na ondotnej šoli, a ker so otroci v tem oddelku skoro sami Slovenci, je naravno da se jim vsaj veronauk predava v maternem jeziku. V mest-nej delegaciji gospodari Mojzes, in Mojzes naj bi več veljal, kakor cerkvene oblastnije! Cas hi bil enkrat, da se TržaŠkej drŽavi stori konec. Divje ia noro ob enem je postopal nek izvošček Romeo D, ('najbrže kak neod-reŠen) ko ga je predsinočnem, ko je na ulici &ette Fontane, kder ima svoj hlev. razsajal, posvarila policijska stvaža, naj miruje. — Kaj je storil? Zaprl se je v dvorišče in tam za železno ograjo straži vse grdo prerekel; ko je pa kes eje ista straža zopet šla mimo omenjenega dvorišča, ustrelil je skoz ograjo 6 krat z revolverjem na stražnike; k sit i ni zadel nobenega. Ali besnega je včr j policija prijela iu bode zdaj ta divjak imel časa premlšljavati, ako so ljudje res muhe. Kote se v Trstu vedno b< Ij Širijo; to dni so zaprli zarad koz trgovsko visoko šolo in trgovsko akademijo, mestno biblioteko in par otiočjih vrtov; a odprli so sopet podružnico c. k. nemške ljudske šole v ulici Chiozza, ki je bila skoro, en teden zaprta. — Gotovo je, da več ljudi zboii na kozeb, nego jih javijo v ofic'jal-uem izkazu. Budo zimo smo imeli v nedeljo In pondelek. V nedeljo so ti že naletavale prav debele bele »mucke« in smo imeli zjutraj o* R. ood ničlo. Brila je tuda mrzla burja, tako sicer, da smo imeli resnično zimski dan, kakor o božiču. Mraz še vedno traja, a ker je burja polegla, imamo sicer mrzle, a prijetne dneve. Kt se tudi nad magistrat boji snega, izilarske roke. Tržno poročilo. Kava — cene vsaki dan više; vsci kaže, da postane kava še jako draga. Sladkor — v slabem obrajtu. V^e drugo blago gre še precej dobro od rok in se prodaja po nespremenjenih cenah. Kupč ja je v obč« nekoliko živahnejša. Borsno poročilo. Kurzi državnih papirjev so viši postali in tendenci borse jako dobra in jako trdna. Dunajska Borsa dne 25 novembra Enotni drž. dolg v bankovcih 81 pld G0 kr Enotni drž. dolg v srebru Zlata renta .... 5*/, avst. renta . . Delnice narodne banke Kreditne delnice . . London 10 lir sterlin Napoleon..... G. kr. cekini .... 100 državnih mark . i 82 ■ 75 » . 104 » — ■ . 9G • 95 • . 871 > — w . 303 • 75 • . 123 ■ — » • 757, M 5 • 78 • 60 • 10 • Tovarna v Pozunu C. k. priv. tovarna l Mesto & C. DUNAJ. V Tritu Corao 709-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih oblek, za gospode in spalnih »ukenj, obleke za dečke in majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke v najelegantneji in najnovejši modi. Odlikovan na vseh svetovnih razstavah radi velike elogan«e, solidne pa dela in posebno nizko cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi upravan to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po Čudno nizkej 16—34 stalncj tovarilki ceni Filiala, pri Al. Bisensta v TRSTU Corso St. 709 2. Tovarna v Prosnioah Nič več kašlja Prsni čaj napravljen po lekarničarju G.B.ROVIS v Trotu, Corso 47 ozdravi vsak kaSell, še tako trdovraten, kakor to »pričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih raatlin In Slati kri, ima dober okus in velja en ravoj za 9 dni GO n. Omenjena lekarna izdeluje tudi pile za prettenje Života In proti ma> dronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času brea obzira na dijeto. Ena gkatlja velja 30 sold. P 1 a S t e r in tudi tinktura Eroti kurjim očesom in de-elej koži — cena 3 plnštrov za kurja očesa SO soldov. — Ena steklenica tinkture 40 Boldnv Edina zaloga v Trstu v lekarni M. o v i m , v Gorici v lekarnah Crintofoletti in Pontoni i v Ajdovščini v lekarni G u g 1 i e 1 m o. 6—11 V tej lekarni govori gc tuđ. ............. A ►OOOOOOOOOOOOO LA FILIALE IN TRIE'JTE deli' I. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito per conmerclo ed Induitria. VERSAMENTI IN CONI ANTI Banconote: S' Y7„ »nnuo Interesae verao preavvlso di 4 glornl 3'/»»» » » » »8» 3'/«» » » » » »30 ■ Per le lettere di versamento attualmente ln circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °/0 annuo intereiae verao preavviso di 30 glornl 37«» »» » » » 3 mesl 3'/» •» » » » » 6 » Banco Giro: Banconote 2'/,%, sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagcnfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons V.°/1 Antecipazioni sopra Warrant> in contanti, interesse da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra Ke'o provvipione per 3 mesi. » effettl 6°/0 interesso annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiorl da con-Trieale, 1. Ottobre 1883 (72)— Lastnik. Hrufttvo .KUlNOSi. - Izdauilj id odgovorni urednikVIKTOR DOLENC Nova UKKariiM V, DOLENC v 'lrnn