Celje - skladišče D-Per
III 5/1990
1119900924.6
COBI SS ®
Leto XII Številka 6 Junij 1990
Vsi smo že utrujeni. Učenci, učitelji pa ne nazadnje tudi starši. Za dva meseca bodo hrami učenosti zaprti in začela se bo »svoboda«. Velikokrat me vprašajo, ali sem zadovoljen s šolo. Hvala, sem! Ampak vprašanje bi se moralo glasiti drugače. Sem zadovoljen s sodelavci, z vzgojo in delovnimi navadami naših in vaših otrok, seveda pa tudi s sodelovanjem staršev s šolo.
Družba se spreminja, pa kar hitro. Kar naenkrat smo začeli vleči iz predala stare kitajske modrosti, kot npr.: Človeku ne daj ribe, ampak ga ribo nauči loviti. .. Torej otroku omogočimo, da pride sam do spoznanj, nikar pa mu vsega ne postrežimo. Precej časa smo porabili za ugotovitve, da je pomembno razvijati nadarjene otroke, da nismo vsi enaki, da moramo uporabljati individualen in diferenciran pristop, pustiti otroku tudi otroštvo, ne pa mu vsiljevati vrednote in pridobitni-štvo ter kruhoborstvo.
Predvsem je potrebno spoznati njegovo dušo, si ga pridobiti, mu pustiti, da sam pride do moralnih vrednot, spoznanj, ne pa mu jih vsiljevati, prav tako do življenjskih resnic. Ampak vsega
učitelj sam ne zmore. Nam se velikokrat zdi naše delo SIZIFOVO delo. Praksa nas je tolikokrat negirala! Počutimo se kot zdravniki, ko dopoldan razlagajo pacientom, kako ne sme kaditi, drugi zdravniki pa nas negirajo, ko popoldan s strastjo pokadijo škatlico.
Starši se nekako izogibajo šole. Roditeljski sestanki, govorilne ure, ocene za konec. Ja, so pa tudi izjeme! Ko pridobiš starše za šolo, si lahko rečeš, da si uspešen v svojem delu. Pa saj jim ne gre očitati, čas je denar... otroci bodo že zrasli..
Za našo šolo na splošno velja, da ogromno nauči. »Je storilnostno naravnana!« Seveda je to problem sistema, materialnih vrednot, vzdušja, časa, v katerem živimo, skratka, v šoli se čuti družbena klima.
Vsi pa bi radi imeli lepe, pametne, vzgojene in izobražene otroke. V zlatih časih socializma smo takšnim otrokom rekli »vsestransko razvita osebnost«. Tega ideala nismo nikoli dosegli. Pa saj tudi ni mogoče.
Ne vem, kako bomo imenovaii vizijo bodočega otroka in človeka, vendar si ne postavljajmo previsokih ciljev.
Upam tudi, da so se končale reforme šolskega sistema in eksperimentiranja z našo populacijo otrok, pa tudi z učitelji. Saj ni bilo vse slabo, kar se je predlagalo v reformah, vendar je bilo napačno uvedeno v naše šole.
Nikogar nismo pripravili na te spremembe, niti učitelja niti staršev, kaj šele materialno bazo.
Spoznati moramo, da je lahko kreativen učitelj le, če mu je dana ustvarjalna svoboda. Da ni utesnjen v administracijo, normativi-zem, kjer mu je vse vnaprej pre-destinirano, pa ne razmišlja o dolgočasnih učnih načrtih, pripravah . . . Pustimo mu opravljati svoje delo, ne pa, da kar naprej sprejema in odklanja normativne akte ali ga skrbi borba za preživetje.
Temu poklicu bi morali vrniti ugled, kakršnega je imel v preteklosti. Vem, kaj boste dejali, ugled si mora učitelj ustvariti sam. Res je, vendar družbena klima tudi ni bila naklonjena naši »branži«. Sicer pa, za nekaj stvari mora človek imeti talent. . . drugače ostane povprečnež.
Pa malo preveč govorimo o osnovni šoli. Zelo malo se pokuka za zidove srednjega šolstva, srednješolskih ustanov. Je to strah, bojazen pred neobvezno šolo. Kdaj se bo kakšna sprememba pričela tudi tam? Se bodo travme dijakov nadaljevale. Kot je rekel bivši prosvetni minister LUKA HORVAT: Katera tovarna si lahko privošči 40 % »škarta«.
prof. FRANCI ŽAGAR
Priznanja VIO
Na slavnostni seji sveta VIO Žalec, dne 19. junija 1990 so podelili priznanja najzaslužnejšim delavcem s področja vzgoje in izobraževanja v občini. Prejeli so jih: Marija Alatič, Nuša Božiček, Marija Dolinar, Ivan Gaberšek, Martina Golob, Janez Meglič, Danica Ocepek, Jolanda Petek, Rosvita Plaskan, Zofija Repnik, Valentina Šket, Anka Špiljak, Boža Zupanc, Marijana Zdolšek, Marinka Žgank, Jožica Žohar in Pavlica Aristov-nik (posmrtno).
Priznanje so prejeli tudi trije delavci Ljubljanske banke — SB Celje za uspehe pri šolskem hranilništvu.
Harmonikarji 15. julija v Matkah
Gasilsko društvo Matke skupaj z ZKO občine Žalec prireja izbirno tekmovanje za Ljubečno in tekmovanje za harmoniko Savinjske doline.
Tekmovanje bo namesto tradicionalnega srečanja harmonikarjev. Za to prireditev so se odločili na željo velike večine dosedanjih udeležencev srečanj in tudi zato, ker na področju Savinjske doline tega tekmovanja doslej ni bilo.
Prireditev bo 15. julija ob 14. uri na igrišču v Matkah.
Vsi, ki želijo sodelovati, se lahko prijavijo Marjanu Golavšku iz Matk 34, pokličejo pa ga lahko tudi po telefonu na številko 723-615, in sicer najkasneje do 10. julija.
Vsi nastopajoči bodo prejeli spominske diplome in darila, najboljši trije pa tudi praktične nagrade. Po končanem tekmovanju bo zabava z ansamblom Stoparji.
Vabljeni
DOBRODOŠLI V BRASLOVČAH
Program praznovanja občinskega praznika
PETEK, 29. JUNIJA
ob 16. uri — meddružinsko tekmovanje z vojaško puško v Braslovčah
ob 20. uri — predstavitev monografije krajevne skupnosti Braslovče v kulturnem domu Braslovče
—	gledališka predstava »Nasvidenje nad zvezdami« v izvedbi KPD Tabor
SOBOTA, 30. JUNIJA
ob 8. uri — nadaljevanje meddružinskega tekmovanja z vojaško puško v Braslovčah
—	Žalska noč
NEDELJA, 1. JULIJA
ob 9. uri — tekmovanje gasilcev za pokal krajevne skupnosti Braslovče
—	občinsko tekmovanje lovcev na strelišču Bo-štunovec
ob 10. uri — srečanje starejših krajanov v Domu kulture Braslovče
SREDA, 4. JULIJA
ob	8.	uri	—	meddružinsko ribiško tekmovanje v Preserjih
ob	15.	uri	—	srečanje borcev v Braslovčah — jezero Bra-
slovče
PETEK, 6. JULIJA
ob	11.	uri	—	odprtje agencije Ljubljanske banke SB Celje
ob	20.	uri	—	slavnostna seja Gasilskega društva Braslovče
ob 90. letnici društva v Gasilskem domu Braslovče
SOBOTA, 7. JULIJA
ob 19. uri — slavnostna seja zborov skupščine občine Žalec
—	odprtje obnovljenega trga Braslovče
NEDELJA, 8. JULIJA
ob 15. uri — dan gasilcev z gasilsko parado v Braslovčah
ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK
OBČINE ŽALEC -
7. JULIJ
- ,	_ ■	.	__ÌL-I_._
Žalska noč bo 30. junija
Brez svojega praznika, že tradicionalne Žalske noči, Savinjčani ne moremo več. Tudi letos bo, morda še bolj zanimiva in pestra kot prejšnja leta, saj so se organizatorji potrudili in poiskali za vsakogar nekaj.
Kaj nam ponujajo?
Že začetki so obetajoči, saj nas vabijo na kulturne užitke že v tednu pred Žalsko nočjo. Od 25. junija do 30. junija bo osrednja žalska ulica prostor, na katerem se bodo od 19. ure dalje predstavljali mladi umetniki Glasbene šole Rista Savina, plesna skupina Bolero, pevska družina Pižorn iz Andraža, citrarji, Savinjski oktet, celjska folklorna skupina ŽPD France Prešeren, mladi čarodej iz
Šempetra in še kdo, ki ga lahko spoznate, če boste želeli svoje večere obogatiti z glasbeno umetnostjo. Večeri bodo na prostem, kar jim bo gotovo dajalo poseben čar in če se hočete o tem prepričati, se sprehodite takrat po mestu in se prepustite osvajajočim zvokom glasbe.
Tedenske prireditve se stečejo v sobotni, ki nudi cel spekter zanimivosti že čez dan. Ob 10. uri lahko pred Namo prisluhnete mladinskemu orkestru iz Geisen-felda. Istočasno se začneta kolesarska dirka po ulicah Žalca in. tekmovanje s kolesi Staneta Novaka, v katerem lahko sodelujete tudi vi in si priborite glavno' nagrado, kolo play bike. Po opoldanskem počitku se nadaljujejp
prireditve ob 15.30, ko bo promenadni koncert MPO Žalec in orkestra iz Geisenfelda po žalskih ulicah. Ob 16. uri se boste kar težko odločili, kaj bi izbrali. Na tržnici boste spoznali domača jedila, ki so jih pripravile članice aktivov kmečkih žena in jih bodo po končanem tekmovanju lahko tudi poskusili. Nogometni navdušenci bodo lahko spodbujali svojo politično stranko na nogometnem turnirju, ob 17. uri pa boste lahko prisostvovali žalski ohceti, ki bo še dodatno obarvala utrip popoldneva.
Vsak čas boste lahko izbirali raznovrstno blago na stojnicah sredi mesta, zvečer pa uživali ob
zvokih priznanih ansamblov, pijači in jedači na vseh delih našega mesta.
Nekaj povsem novega, kar bodo starši z navdušenjem pozdravili, je program za otroke, ki ga je pripravila Občinska zveza društev prijateljev mladine. Za otroke bo poskrbljeno od 10. pa tja do 21. ure. Zabavali se bodo z balonom, ustvarjali v kiparski in slikarski delavnici, se igrali, žogali, postrigli, se maskirali in zadeli lepe nagrade otroškega srečelova. Otroke boste lahko zaupali v varstvo in lahko verjamete, da jim ne bo dolgčas.
Da ne bo dolgčas nikomur, vemo vsi in zato vas vabimo, da pridete in z nami preživite najdaljšo žalsko noč.
Glasbeni večeri Šlandrov trg
Vsak dan od 19.—21. ure
E KOM PAS
v--g1 JUGOSLAVIJA
Pojdite z nami:
•	Rock koncert — ALICE COOPER, 17. 7. (prevoz iz Celja)
•	Grossglockner, 7. 7. in 4. 8.
•	Cortina D’Ampezzo, 28. 7.
•	Dunaj »CATS«
LETOVANJE DOMA IN V TUJINI
'07 complete m tourist 9« service
Telefon : (063) 714-155
Poslovalnica Žalec
IZVOLJENA OBČINSKA VLADA
Slavko Košenina
Podpredsednica izvršnega sveta je Danica Jezovšek-KO-RENT, roj. 1955, dipl. ekonomistka iz Žalca. Bila je tudi dosedanja podpredsednica IS in sekretarka občinskega sekretariata za druž-beno-ekonomski razvoj in finance. Izvoljena je za področje druž-beno-ekonomskega razvoja in financ.
Člani izvršnega sveta:
Slavko KOŠENINA, roj. 1950, dipl. pravnik, dosedanji družbeni pravobranilec samoupravljanja iz Žalca, za področje obče uprave in notranjih zadev;
Tanja Rehar
Danica Jezovšek-Korent
Drugo zasedanje občinske skupščine je bilo namenjeno volilnim opravilom, delegatskim vprašanjem in pobudam. S tajnim glasovanjem so delegati najprej izvolili Andreja Šepca za podpredsednika občinske skupščine, nato pa še člane izvršnega sveta.
Mandatar Boris KRANJC je
zborom občinske skupščine predlagal naslednji sestav izvršnega sveta, ki so ga delegati 's tajnim glasovanjem z večino glasov izvolili.
Milan Gostečnik
Vinko Debelak
Vinko DEBELAK, roj. 1956, dipl. inženir gradbeništva iz La-tkove vasi, zaposlen v DO Gorenje Velenje, za področje varstva okolja in urejanje prostora;
Jože BORAK, roj. 1951, višji upravni delavec iz Žalca, dosedanji vodja inšpekcijskih služb in inšpektor v občinski upravi za družbene prihodke, za področje družbenih prihodkov;
Anton VESOLAK, roj. 1961, dipl. obramboslovec iz Grajske vasi, za področje LO;
Milan GOSTEČNIK, roj. 1948, ing. strojništva iz Petrovč, zaposlen v Hmezad, DO Strojna PKM,
Jani Marolt
Jože Borak
za področje industrije;
Marija CIZEJ, roj. 1949, ekonomistka s Polzele, zaposlena v Tovarni nogavic Polzela, za področje industrije;
Tanja REHAR, roj. 1958, dipl. ekonomistka iz Petrovč, zaposlena v DO Agrina Žalec, za področje trgovine (tercialni sektor);
Jani MAROLT, roj. 1945, krnel — kooperant iz Ločice pri Polzeli, za področje kmetijstva;
Štefka POPIT, roj. 1938, vzgojiteljica iz Žalca, zaposlena v WZ Žalec, za področje družbenih dejavnosti;
Danilo BASLE, roj. 1955, ab-
Štefka Popit
Anton Vesolak
solvent I. stop. VEKŠ iz Žalca, sekretar Obrtnega združenja Žalec, za področje drobnega gospodarstva.
Zbor združenega dela je na ločeni seji izvolil Henrika Kranjca za podpredsednika zbora.
Skupščina je imenovala upravni odbor sklada stavbnih zemljišč (predsednik Tone Aškerc), izdajateljski svet Savinjskega občana (predsednik Milan Dobnik) in komisijo za odlikovanja (predsednik Milan Dobnik).	j
foto: L. Korber
Danilo Basle
ZVEZA
SVOBODNIH
SINDIKATOV
SLOVENIJE
Včlanjevanje v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije v občini Žalec dobro poteka. Predstavniki Občinskega sindikalnega sveta so obiskali vsa podjetja in ustanove, tako da akcija poteka že od 12. aprila. Do sedaj se je včlanilo 7300 delavcev, ki so se vključili v ROS-e svojih dejavnosti. Sindikalno izkaznico je do 20. junija dobilo 1.600 delavcev, izdelava le-teh poteka počasi, vendar jih bodo vsi dobili v roku dveh mesecev.
V Ljubljani se ustanavlja sindikalna hranilnica, ki bo imela ekspozituro tudi v Žalcu.
Opozorili bi tudi na pravno pomoč za vse člane ZSSS, ki jo vodi odvetnica Jasmina Gričnik vsak ponedeljek med 15. in 17. uro v prostorih Občinskega sindikalnega sveta Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 2/II.
Včlanjujte se v ROS-e dejavnosti v ZSSS, več nas bo, močnejši bomo in uspešnejše se bomo pogajali za boljše pogoje dela in vrednotenje le-tega.
Forto Turk
.JWWWWWWWWWWWVWWWWWV1
Tesnejši stiki s članstvom
Vrste bivše Zveze komunistov so se v zadnjem obdobju precej razredčile, prenovitelji pa se sedaj preštevajo. Pred dnevi so se zbrali v dvorani gasilskega doma, beseda pa je tekla o aktualnih razmerah v družbi in nalogah stranke, ki je prevzela vlogo opozicije v parlamentarnem sistemu. Seznanili so se tudi z razmerami v stranki in uresničevanjem programa, ki so ga ponudili volilcem. Ocene so bile različne, skupno pa je zaupanje sedanjemu republiškem vodstvu. Člani so si tudi enotni, da je treba poseči po novih metodah in oblikah dela, ki naj bi okrepile vrste prenoviteljev. Tesnejši stiki s
članstvom, klubska srečanja, interesna povezanost in delovanje, reševanje konkretnih in za občane najpomembnejših vprašanj so le nekatere smernice, ki jih bodo strnili na jesenskem kongresu stranke.
Pot v Evropo je začrtana, korak vanjo pa je treba pospešiti, so menili razpravljalci in dodali,da so zaskrbljeni nad gospodarskimi in socialnimi razmerami, ki jih v vsakdanjem življenju preveč spodrivajo nekateri pojavi, ki ljudi samo še vznemirjajo. Spomnili pa so tudi na predvolilne obljube, na lepše in svobodno življenje, ki je vsak dan bolj v oblakih.
|HTTT«ww'tfWWlofVlnnnnnnnnnnnnnnnn00nf
Sprava po slovensko
Že lep čas buri duhove. Kdo išče v njej svoj mir ali nemir? Ali si kdo kopiči politični kapital? Morda! Eni so v državljanski vojni 40 let, nekateri pa bi jo radi ponovno začeli. Znova vlečemo trupla iz jam. Najprej bomo vlekli trupla belih in črnih Slovencev, čez nekaj let pa morda trupla rdečih. Oprostite, kaj pa imam jaz s tem, ki sem se rodil toliko let po vojni. Razumemo samo eno. Mir vsem mrtvim, izkažimo jim čast oz. jih pustimo svojcem, da jim tam prižgejo svečko, da obeležimo jim grobove, da. . . človek ima pravico žalovati.
Za spravo je potreben čas in tudi ne bo pomagala nobena politika. Le-ta bo nas «Slovence« še bolj razdvojila. Strankarska pripadnost Slovencev ni uspela razdvojiti, sprava pa nas bo. Pomislite, ko bodo naši starčki začeli dokazovati, kdo ima prav? Sizifovo delo.
Sicer pa, če je sprava potrebna, potem naj se spravijo tisti, ki so sprti. Pa ne s poroko na silo, ko se starci dogovarjajo, kdo bo koga imel rad in ga poročil. Pustimo mladcem, da si sami izberejo partnerje. Potem bo ta zakon uspešen, otroci pa zdravi. Pa nikar teh zakoncev prehitro ne poročimo. Ta zakon bo čez leta ponovno razpadel. Upam, da imate kakšne asociacije tudi s slovensko spravo.
In ker je slovenska sprava političen akt, tudi ne bo rodil dolgoročnih sadov.
Po tej spravi bo potrebna nova katastrofa, da si bomo Slovenci res ponovno enotni. Le v nesreči spoznaš prijatelja.
V narodno spravo ne posegajmo, ampak jo omogočajmo. Pa prosim, brez politiziranja!
Glavni urednik
Grenki sad v našem naročju
(Kultura na vseh straneh neba)
Čemi gad, kislozlovešč in satansko potuhnjen spletkar, igra ga Rowan Atkinson, je enkratna prispodoba večnega poskušanja slov. kulture priti na hrib (zeleno vejo), vendar zmeraj pride nekaj (nekdo) vmes. Smo razočarani; sploh ne. Čemernu gadu (Black Addow) se dodobra narežimo, na kulturo se pač ne oziramo, ker od nje nič nimamo, kaj šele, da bi nas zabavala preko TV Slovenija.
Kultura kot planetarni dosežek v civilizacijskem in odraščajočem smislu človekovega razvoja pomeni ves svet okoli nas. Vsaka ulica,drevored, hiša, nasad, most, pesniška zbirka, dramski dogodek, industrijski dosežek, odnos med moškim in žensko je kultura v najširšem smislu te besede. Vse, kar je človek s svojimi rokami predrugačil, vsak poseg v naravo, podrejanje okolja in njegovo koordiniranje vodi do nastanka kulturnega okolja. S tem kulturnim okoljem se spreminja tudi človek. Po džungli bi ljudje težko hodili s sprehajalnimi palicami, v visokopetnih čeveljčkih, v ulično urejenem drevoredu ali parku je to pač vsakdanja stvar. Človek torej ustvarja na vseh področjih svojega življenja. Toda ljudje se težko privadimo na takšno gledanje na kulturo. Še ne dolgo tega smo pridno in ubogljivo sklanjali glave pred rdečo ideologijo (leta 1949 je akademik Josip Vidmar zapisal, da se končuje ena epoha v umetnosti in prihaja druga in boljša, to je socialistične umetnost in kultura). V drobnih lokalnih interiernih dogajanjih smo moralizirali in tega ne mislimo nehati. Skoraj so nas prepričali, da je bojda vsak enako pomemben in vse (samo da je kultura) »osveščajoče« in delavski vsakdan poživljajoče dejanje. IN ko smo že mislili, saj po novem letu boljše bo, se nova oblast kmalu dokaže v vsej svoji oblasti abuzusa, ali kot temu rečemo: NAVADEN ZEMLJAN SE NE MORE ZALJUBITI ALI BITI OD TE OBLASTI LJUBLJEN. Tako kot so v njega časih knjige zažigali, jih danes v skladu s tržno ponudbo prodaja-
jo na kile; najbolje, da se stehtajo tudi pesniki in pisatelji, da bomo lahko ugotovili, kdo je več vreden. Kolcalo se mi je zadnjič, kosem gledal posnetek sej zborov slovenske skupščine, ko mislijo razbremenjevati gospodarstvo, tako da bodo pocenili kulturo. Vprašajmo se kdaj, koliko imamo na Slovenskem svobodnih pesnikov in pisateljev, ki jim ni treba iskati drugih zaposlitev, da preživijo, in ta podatek preverimo s predvojnim podatkom. Naše gospodarstvo je namreč najbolj obremenjeno s 'svinjsko predrago državo(vam ni treba oprostiti izraza), z lastno notranjo zaposlitveno strukturo, z ziheraškimi navadami in s predpotopno tehnološko nastavitvijo.
Že zdavnaj je bilo ugotovljeno, da bogastvo neke nacionalne kulture tvori celoten spekter kulturnega življenja: od obrobnih in mejnih dogajanj (kot je bil npr. FUCK OFF COMMERCIAL koncert v Gotovljah) do obče razvojnih in planiranih aktivnosti. Kako pričakovati, da se bomo čez leta ozirali z občutkom ponosa nazaj v to obdobje, ko je pri nas kultura kot celota na psu, obrobna zadeva. Biti doma in pisati pesmi, je ne le dokaz skrajne lenobe in ravnodušnosti, to je nekaj, kar je popolnoma brezvredno. Vsekakor pozivam novo oblast in vse, ki damo kaj na kulturo in človeka, da se znebimo antiintelektualizma, ki je sad takšnih neumnosti, kot je stavek: OBLAST DELAVCEM. Tisti, ki so slednji stavek lansirali, niso nikoli mislili dati oblasti delavcem, včasih so jih povabili v prednje klopi, da so bili vsi zmedeni od težke in utrujajoče oblasti, zato so jim prijazno ponudili svoje izkušnje vodenja.
Ko se je moral Čemi grad poročiti s svetnividel grdo špansko princeso, mu je Baldrick svetoval, naj se preobleče v prašiča, vendar naj muka. Ker bo princesa mislila, da je vsekan, se ga bo odrekla. Naša kultura je že bila prašič, ki je mukal, ne silimo je več, da bi to spet počenjala.
Gregor Vovk
Delegatska vprašanja in pobude
Milan Dobnik, predsednik
SO: »Predlagam, da sprejmemo pobudo o ukinitvi fizičnega varovanja skladišča orožja, ker je tudi sicer ustrezno varovano. Zastavljam tudi vprašanje predsedstvu RS, zakaj ne ukrepa.
Dajem pobudo za spremembo zakona o služenju vojaškega roka, na osnovi katerega naj bi rok služili po končanem študiju.
V razmislek dajem pobudo o bodočem praznovanju občinskega praznika, o katerem bomo še razpravljali.«
Marko Dolar, ZSMS-liberal-na stranka:
ZSMS — LS Žalec zahteva od IS skupščine občine Žalec, da pojasni, kdo je dovolil odvažanje mulja, ki se nabira na čistilni napravi v Petrovčah, na občinsko deponijo komunalnih odpadkov na Ložnico. Odgovor naj vsebuje tudi vse posledice, ki jih ima takšno ravnanje: za okolje in za deponijo.
XXX
ZSMS — LS Žalec predlaga skupščini občine Žalec, da pooblasti delegata (poslanca) v zboru občin skupščine R Slovenije, da sproži pobudo, naj se čimprej preneha stražiti tistih nekaj skladišč orožja v posesti TO, ker nas to vse preveč stane, sicer pa je to dejanje v luči civilizacijske in splošno razorožitvene ere smešno.
v ZSMS — L§ Žalec daje skupščini občine Žalec pobudo, naj sprejme sklep, s katerim nalaga občinskemu sekretariatu za SLO, da ji do naslednje skupščine poda podrobno poročilo o finančnem poslovanju tega upravnega organa. Finančno poročilo mora vsebovati vse prihodke in izdatke, ki pa morajo biti dokumentirani in overjeni v skladu z zakonskimi predpisi.
Na ta način bomo anulirali vse govorice, ki burijo duhove med ljudmi, in s konkretnimi podatki lahko ocenili poslovanje sekretariata.
Kje pa vas čevelj žuli?
ZSMS — LS Žalec se je odločila, da bo skušala navezati neposredne stike z občankami in občani in probleme, ki jih vi vidite in občutite kot probleme, skušala reševati skupaj z vami.
Za nadzor občinske uprave pozivamo vse pripravljene občane (ne glede na njihovo politično prepričanje), da se priključijo Skupini za javni nadzor dela upravnih organov. Članstvo v tej skupini je neformalno, neobvezno, lahko zgolj dopisno. Člani skupine si samo dopisujemo in se obveščamo, v primeru težjih kršitev zakonov in predpisov ali človeškega dostojanstva in področja svoboščin in pravic človeka pa se lahko zberemo in organiziramo civilizacijske protestne shode in druge oblike javnega izkazovanja nestrinjanja z določeno politiko. Naš naslov je ZSMS — LS Žalec, p.p. 5, 63310 Žalec. Vsa vprašanja in pobude bomo zastavljali preko poslancev liberalcev v skupščini (če bo potrebno, tudi v republiški) in javno v lokalnem in širšem tisku. Že v tej številki Savinjskega občana si lahko preberete nekatere naše pobude in vprašanja. Kar nas trenutno najbolj zanima: Imamo novo oblast, ki bi jo radi vprašali: KDAJ SE BO ŠTEVILO ZAPOSLENIH »NA OBČINI« ZMANJŠALO?
Vemo pa, da ljudi tarejo tudi drugi problemi, vsakdanji, drobni primeri občutja manjvrednega položaja, privilegija nekaterih, terorja nad njimi in okoljem. Pomagali vam bomo z nasveti, pravno pomočjo in, če ne bo šlo drugače, s človeško besedo. Naslov je naveden.
G.VOVK
Protest
Delavci v vzgoji in izobraževanju smo bili začudeni nad razpravo predstavnika kmečke stranke in delegata skupščine občine Marjana Ribiča o kandidaturi naše predstavnice v izvršnem svetu skupščine občine.
Menimo in pričakujemo, da se o zaslužnih ljudeh, zlasti ko gre za tovarišice, ki so opravile za razvoj otroškega varstva v občini pionirsko poslanstvo in je to celo njihovo življenjsko delo, govori bolj spoštljivo in korektno.
Za VIO: Janez Meglič
Krajani odločno nasprotujejo načrtovalcem
Obrtniki potrebujejo obrtno cono, trgovci center industrijskih prodajaln, občina pa nova delovna mesta
V_______________________________________________________________/
V dolgoročnem občinskem prostorskem planu je zapisana gradnja obrtne cone in centra industrijskih prodajaln z gostinskimi objekti v Arnovskem gozdu. Pravkar je bila zaključena javna razprava osnutka zazidalnega načrta, vendar je zašla v slepo ulico. Krajani Arje vasi in lastniki gozda se z nameravano gradnjo nikakor ne strinjajo. Sedaj se bodo s problemom srečali člani nove vlade in novi parlament. Že sedaj pa je jasno, da brez soglasja krajanov in lastnikov gozda gradnje obrtne cone v Arnovskem gozdu ne bo.
Na zboru krajanov Arje vasi so načrtovalci najprej pojasnjevali potrebo in upravičenost izgradnje obrtne cone in centra industrijskih prodajaln z gostinskimi loka-
li.	Zavod za urbanizem Velenje je izdelal osnutek zazidalnega načrta, ki zajema zemljišče severno od žalske obvoznice med Jutek-som in magistralno cesto pri Velenju v obsegu 33 ha, v katerem so predvideni ukrepi še zlasti za ohranitev varstva okolja in zelenih površin. Razprava se je pričela kljub odločnemu nasprotovanju krajanov Arje vasi, nekateri prisotni lastniki gozda pa so povedali, da gozda ne nameravajo odstopiti za gradnjo predvidene cone. Tajnik obrtnega združenja je prisotne seznanil z dosedanjimi prizadevanji za pridobitev lokacije za obrtno cono v občini, ki pa so bila doslej neuspešna. Med obrtniki vladata veliko zanimanje in potreba po obrtni coni, načrtovana pa bi zagotovila okrog tristo
novih delovnih mest, kar je za razvoj občine še kako pomembno. Da je potrebno odpirati nova delovna mesta, je poudaril tudi predsednik občinske skupščine Milan Dobnik. Zato se je zavzel za dialog, v primeru, da se krajani ne bodo strinjali, seveda z gradnjo cone ne bo nič, je še dodal. Krajanom je obljubil, da se bo zavzel za ukinitev težkega tovornega prometa skozi Arjo Vas. Predstavnik poslovnega sistema Hmezad Tone Petek je pojasnil, da je lokacija zanimiva in ekonomsko upravičena zaradi prometne frekvence. Ker bi center gradili postopoma, bi v prvi fazi zajeli le tri ha gozda. Na ekološke pripombe krajanov mora odgovoriti stroka, investitor pa je pripravljen ugoditi vsem zahtevam krajanov, je še dodal Tone Petek. V nekajurni razpravi so krajani Arje vasi opozorili na nemogoče razmere na cesti Arja vas—Velenje in zahtevali takojšnjo ukinitev to-
V manj kot pol ure smo na cesti skozi Arjo vas našteli 44 tovornih vozil, hitrost nekaterih pa je bila precej nad dovoljeno
vornega prometa. Življenje ob cesti je nevzdržno, pokajo že tudi hiše. Obljube načrtovalcev gradnje obrtne cone nas navdajajo z nezaupanjem, saj imamo slabe izkušnje, je bilo tudi slišati. Predlagali pa so, da naj bi center industrijskih prodajaln z gostinskimi lokali zgradili ob avtocesti, kjer je nekdaj stala graščina. Pripombe in odločitve krajanov Arje vasi je podprl tudi svet KS Petrovče. Se-
daj je na potezi občinska vlada, ki bo pretresla stališča krajanov in načrtovalcev, dokončno odločitev pa bo sprejel občinski parlament. Izgradnja obrtne cone je tako že na samem začetku zašla v slepo ulico. Argumenti načrtovalcev in tudi krajanov so upravičeni, končni izid pa negotov. Upoštevanje teh pa lahko da še nekaj upanja načrtovalcem.
jk
Proizvodna obrt v težavah
Scala na domačih in tujih tržiščih
Zaščitni znak modne konfekcije Zarja Petrovče je v začetku leta postal SCALA. Več kot stočlanski kolektiv se z otroško, žensko in moško konfekcijo uspešno uveljavlja na domačih in na tujih tržiščih. Novost predstavljajo oblačila za prosti čas, na-menjana svečanim dogodkom.
»Uspeh na tržišču je odvisen predvsem od kakovosti izdelkov, zato bomo posodobili tehnološko opremo, proizvodnjo pa podprli z računalniškim sistemom. Organizacijo dela bomo organizirali na evropski ravni, okrepili pa bomo tudi prodajno in komercialno dejavnost na domačih in zlasti tujih tržiščih. Izvoz bomo povečali za petkrat, pomeni, da bomo na tuje prodali kar četrtino proizvodnje. Razmišljamo tudi o medanrodnem podjetju na pricnipu delnic. V to nas silijo domače gospodarske razmere, ki nas s pretirano obremenitvijo vse bolj stiskajo. Konkurenčnost v takšnih razmerah je zelo težka, tržišče pa je neusmiljeno. Delavci so zaskrbljeni in ker v predlagano kolektivno pogodbo svobodnih sindikatov ne zaupamo, bomo tekstilci sprejeli svojo,« pravi direktor SCALE Zarja Petrovče. Dušan Kovač
Pred dvajsetimi leti je bilo ustanovljeno Obrtno združenje Žalec, ki se je povezalo v Zvezo obrtnih združenj Slovenije, pred tem pa je tri leta delovalo kot društvo. Zagotoviti ustrezen družbeni položaj obrti je bila rdeča nit delovanja združenja, ki se je vsa ta leta uvrščalo med zgledne v Sloveniji. S položajem obrti pa kljub temu še niso zadovoljni, pravijo predstavniki združenja. Obrtna cona za razvoj dejavnosti, razbremenjevanje na področju kreditnega in davčnega sistema, prodor na tuja tržišča ter povezanost celotne zasebne iniciative, vključno s podjetniki, so glavne naloge Obrtnega združenja v prihodnje, pravi predsednik Vinko Vučajnik.
»Pretekli razvoj zasebne obrti
in aktivnost združenja v občini sta bila glede na družbene razmere uspešna, kar dokazuje tudi podatek, da se uvrščamo na dvanajsto mesto v Sloveniji. Trenutno imamo v občini 717 obrtnikov, ki zaposlujejo 758 delavcev v 280 obratovalnicah. V strukturi zaposlenih v občini je delež obrti enajst odstotkov. Največjo rast v zadnjem obdobju beležimo na področju trgovine, v proizvodni dejavnosti pa zastajamo. Z intelektualnimi storitvami se ukvarja štirinajst zasebnikov. Število zaposlenih se je povečalo komaj za dva odstotka, kar je predvsem rezultat neustreznih gospodarskih razmer. Skratka, položaj zasebne obrti je v nezavidljivem položaju, čeprav predstavlja deset odstotkov v družbenem proizvodu in narodnem dohodku, v proračunu pa 25 odstotkov. Za nadaljnji razvoj nujno potrebujemo prostor, ki
ga bomo lahko ponudili interesentom, sicer bo še marsikdo zaradi tega zapustil občino. Lokacije, ki se pogosto omenjajo (opuščene sušilnice, bivši LIK v Šempetru), so vprašljive, predvsem pa južni del doline zaradi podtalnice. V takšnih pogojih ni mogoče razvijati obrtne dejavnosti, še manj pa je možnosti dobiti investitorje, ki bodo vlagali, če bodo videli ekonomski interes. Sicer pa sedanje gospodarske razmere stiskajo tudi zasebno, še zlasti proizvodno obrt, kar se odraža že v zmanjševanju zaposlenih. Stanje bo mogoče spremeniti le ob drugačni kreditni, davčni in izvo-zno-uvozni politiki. In če bomo hoteli preiti od besed k dejanjem bomo morali odločneje začeti omenjene težave tudi reševati,« pravi predsednik Obrtnega združenja Vinko Vučajnik.
jk
Socialisti so se poslovili od SZDL
Dosedanja Socialistična zveza Slovenije, naslednica SZDL, je 9. junija na kongresu v Cankarjevem domu obrnila nov list svoje zgodovine.
Milan Zupanc, dosedanji predsednik OK SZ Žalec in udeleženec kongresa meni, da so zlasti volitve, katerih nosilci in akterji sprememb v družbi so bili v SZDL, pokazale, da so se prepozno reorganizirali in da jim dosežena preobrazba ne zagotavlja ustreznega mesta v skupščinskem sistemu in političnem življenju. Zato so se odločili, da s kongresom prerežejo popkovino dosedanjega frontarstva in »marelarstva« ter postavijo temelje nove, moderne evropske stranke Slovenije (SSS). Na njem so sprejeli povsem nov statut in z njim novo organiziranost s. preprosto shemo, ki je dvo-nivojska; z močno centralo in veliko svobodo članstva, organiziranega v območnih organizacijah po lastni podobi, ter z jasno prepoznavnim član-
stvom, ki ne more biti več dvojno. To pa je osnova samoočiščevanja, kot je dejal Viktor Žakelj, novi predsednik Socialistične stranke Slovenije.
In kakšne so programske spremembe? Teh ni veliko, program pa je bil potrjen že pred volitvami, kongres je dodal le nekaj konkretnih zadev. Bolj poudarjen je temeljni cilj stranke, in sicer demokratični boj za socialno državo, za socialno pravičnejšo družbo z visokim osebnim blagostanjem, za svobodno Slovenijo. V občinah je treba čim prej izvoliti nova vodstva in sprejeti nova pravila. Pri nas smo zaenkrat zaradi finančnih težav razpustili delovno skupnost bivše Občinske konference SZDL in zadržali le najnujnejše prostore. V nekaj tednih bomo ustanovili območno_ Socialistično stranko Slovenije v Žalcu, ki je tudi pravni naslednik SZ. Izvolili bomo predsednika, podpredsednika in tajnika, ki bodo zaenkrat delovali neprofe-
sionalno, po krajevnih skupnostih pa bomo naredili vse, da naša aktivnost ostane na določeni ravni. Realno pričakujemo manjše število članov kot v prejšnji organiziranosti, s tistimi, ki se nam bodo pridružili, pa bomo skušali do prihodnjih volitev, dosledno uresničiti zastavljen program ter s tem dokazati, da je stranka vredna zaupanja delovnih ljudi in občanov, predvsem pa se bomo v večstrankarskem parlamentu dosledno zavzemali za realnost razreševanja problematike, ki je iz dneva v dan večja.
In kako postati naš član? Tisti, ki so pristopne izjave o članstvu podpisali po 9. januarju letos, bodo v kratkem seznanjeni z novim statutom, imajo pa tudi možnost, da članstvo prekličejo. Če tega ne bodo storili, bomo sodili, da so člani naše nove stranke, ostali pa bodo lahko dobili pristopne izjave pri aktivistih v krajevnih skupnostih.
NOVOST ZA KMETIJCE IN OSTALE • V sklopu temeljne združene enote Gotovlje so v teh dneh v žalski kmetijski preskrbi odprli za potrošnike nove, razširjene prodajne prostore, v katerih so razširili svojo ponudbo ter zagotovili boljšo preglednost nad artikli. Kot novost pa je treba omeniti ponudbo manjše kmetijske mehanizacije, oddelek s sredstvi za zaščito rastlin ter kotiček za vrtičkarje, kjer je moč dobiti vse od orodja do majhnih pakiranj škropiv za mešanice do deset litrov, kar je za vrtičkarje še posebno dobrodošlo. Poleg ostale, že poznane založenosti z artikli za kmetijstvo in gradbeništvo.
Ponudbo krmil, mineralnih gnojil, sredstev za zaščito rastlin, kmetijske mehanizacije, poljedelskega orodja in drugega, kar je potrebno pri vsakodnevnem sodobnem kmetovanju, pa so razširili tudi v svojih prodajalnah v Grižah, na Ponikvi pri Žalcu in v skladiščni prodaji v Goto-vljah.	Tekst in foto:
L. Korber
Načrtna politika kmetijstva
O težavah savinjskega kmeta smo se pogovorili z Marjanom Natekom, roj. 1957, diplomiranim agronomom, ki živi doma na kmetiji in kot član Upravnega odbora kmečke zveze Savinjske doline aktivno rešuje probleme kmečkega človeka. Veliko se govori o prisili pri podpisovanju hmeljskih pogodb, zato sva začela kar pri tej boleči stvari.
»Pri podpisovanju prisile, vsaj fizične, ni, vendar je kmet navajen, da podpiše, kar prinesejo. Pri tem se ljudje obnašajo kot hlapci in bi podpisali vse, čeprav v svojo škodo. V Kmečki zvezi imamo poglavitni cilj, da dosežemo ekonomsko ceno hmelja. Poti do nje je več. V Savinjski imamo prednost v dobri kvaliteti in ugodnem sortnem sestavu.
V primeru slabe letine pa bi morale priskočiti na pomoč občina in republika. Lani je bilo v Savinjski dolini 9,5 mil mark škode in to je že naravna katastrofa. Obljube, da bo odpravil vse težave savinjskih hmeljarjev, bivši minister Knežević ni izpolnil. Navezali smo že prve stike z novim ministrom in upamo, da ob obisku v Savinjski dolini dorečemo kakšno rešitev, ki naj bi se za spremembo izpolnila. Upamo, da prvič in ne zadnjič v korist zasebnega sektorja. Z zmanjšanjem vložka se zmanjša tudi cena, ki bi lahko bila tudi nižja od izračunane ekonomske cene. S tem je nakazana možnost — kot izvozni artikel bi lahko bil hmelj oproščen cele vrste dajatev in deležen izvoznih spodbud, ki so zdaj zanemarljive. Za letos smo dosegli sporazum, da bo cena ob taki stimulaciji v protivrednosti 7 DEM, ampak s tem naš dolgoročni cilj še ni dosežen.
Meni kot savinjskemu kmetu in tudi ostalim je najbolj boleč žulj neučinkovita in draga KZ Savinjska dolina. V Kmečki zvezi že dalj časa pripravljamo program njene reorganizacije z upoštevanjem izkušenj zadružništva iz tujine, predvojnega slovenskega zadružništva, današnjih razmer ter izku-
šenj drugih, ki so probleme uspešno rešili.
Nekaj specifičnih težav Savinjske doline je še nedorečenih, kot npr., zadružno lastništvo, lastništvo žičnic in delež. V iskanju najustreznejših rešitev se bomo potrudili, hkrati pa bomo k sodelovanju pritegnili tudi zaposlene v zadrugi.
Marjan Natek
Zelo me moti tudi odrinjenost, odmaknjenost kmeta od družbenega dogajanja. Tako v polpreteklosti kot včasih še sedaj bi nas, kmete, najraje dali v rezervat. Enkrat na leto bi prišli pogledat folklorni nastop in problem kmečkega vprašanja bi bil zanje rešen. Tako je bila naravnana državna in žal tudi občinska politika. Sem pa prepričan, da našo občino lahko z dvainštiridesetega mesta bruto republiškega proizvoda, kjer je danes, dvigne samo zasebno kmetijstvo. S pravo politiko, z ustreznimi in načrtnimi spodbudami na kmetijah bi se sprostila delovna mesta za tiste, ki nimajo možnosti kmetovanja, hkrati pa bi se dvignil standard kmetov.
Zato ne moremo in ne smemo prepuščati nadaljnji razvoj občine golemu naključju volonterstva!«
Tea Finžgar-Plavčak
»Dva deci mleka, prosim«
Kje nudijo v žalskih lokalih tudi mleko?
Ko sem se pred leti mudil v Sarajevu, sem v enem boljših hotelov videl, da imajo gostje v restavraciji pred sabo nekakšno belo pijačo. Posumil sem, da gre za tipično islamsko pijačo »bozo«, ki jo pridobivajo iz koruznih kalčkov. Toda zmotil sem se. Pili so navadno mleko. Tudi moj sarajevski prijatelj je naročil kefir in bil brez besed postrežen.
S takšnim motivom sam pred dnevi tudi sam krenil po žalskih gostinskih lokalih. Doživel sem različne, včasih tudi čudne sprejeme. Izjema so seveda lokali, kjer nudijo tudi hrano in ponudijo tudi mleko, kot so Nama, Hotel in kolodvorska restavracija. V bifeju Blagovnice Agrine me je prijazna natakarica kar malce čudno pogledala, ko sem naročil mleko. Ni ji šlo v glavo, da bi poleg alkoholnih in brezalkoholnih pijač (ki jih včasih še zabelijo z alkoholom) točili še mleko. Cisto drugače pa je bilo v bifejih Vokasko, bifeju Sl, Bucki ter bistroju Marjola. Povsod so bili pripravljeni ponuditi hladno ali toplo mleko in tudi razne napitke. Posebej pri tem izstopa bistro Marjola, saj ima za svoje petične goste tudi razne mlečne in čokoladne napitke. Pove-
dali so, da prodajo dnevno več kot liter mleka. Mleko uporabljajo tudi pri pripravi »kapučina«, zate ga imajo v teh lokalih vedno na zalogi.
Povsem drugače pa je bilo v bifejih pri tržnici, pri Savinjki in avtobusni postaji. Kar postrani sc me pogledali, ko sem se pojavil s tako nerazumljivo zahtevo. Povedali so mi, da mleka v njihovih lokalih nihče ne zahteva. Na moje vztrajanje, da so ga dolžni ponuditi, so me kaj čudno gledali. Povsem jim je neznano, da je tako povsod po svetu.
Čisto neuradno pa sem izvedel, da je padla poraba mleka nasploh. Kaj pa so glede tega storili v mlekarni Zelena dolina? Niti z najenostavnejšo reklamo, kjer bi nudili mleko in tudi čebelje proizvode, se niso potrudili. Takšna bi bila dobrodošla povsod, posebej še tam, kjer se mudi več občanov. Tudi gostje, ki sem jih našel po lokalih, bi morali piti bolj zdravo mleko ali čebelje proizvode, ne pa cenene alkoholne pijače, včasih pa tudi brezalkoholne sumljivega porekla!
Bodo proizvajalci in gostinci o tem razmislili?
I. U.
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA, n.sol.o. TOZD OSNOVNA ŠOLA »NADE CILENŠEK«, b.o. GRIŽE
Razpisna komisija
Na podlagi sklepa Sveta TOZD, z dne 24. maja 1990 objavlja
JAVNI RAZPIS o imenovanju
POMOČNIKA RAVNATELJA ŠOLE.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da ima pedagoško izobrazbo
—	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu, s strokovnim izpitom
—	da ima organizacijske in strokovne sposobnosti za uspešno delo v šoli.
Kandidati so dolžni k pisni vlogi predložiti dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev.
Rok prijave je 15 dni od dneva objave javnega razpisa. Rok obvestila o izbiri je 8 dni.
Delavec bo imenovan za dobo 4 let.
Pisne vloge s potrebnimi dokazili pošljite na naslov: TOZD OSNOVNA ŠOLA »NADE CILENŠEK«, 63302* GRIŽE — za razpisno komisijo.
Uspela usposabljanja teritorialne obrambe
Teritorialna obramba postaja s spremembami v naši družbi še bolj na-
Minometna posadka med vajo
ša, kot je morda bila. To je resnično naša vojska, ki je in bo tudi v bodoče pomemben subjekt obrambe in zaščite slovenske narodnostne biti. V času, ko smo priča nerazumljivim ukrepom zveznega predsedstva, med katere sodi tudi sklep o odvzemu orožja teritorialni obrambi, pa je pomembno obdržati zastavljene pozicije. To pa pomeni tudi izvajanje programa usposabljanja. kot je bil zastavljen z letnim načrtom.
Pri OŠ TO Žalec se tega zavedajo in zato kljub tem dogodkom niso bili vrženi s tira, ampak vestno in po programu uresničujejo zastavljene naloge. V tem spomladanskem času je . bilo na usposabljanju precej pripadnikov posameznih enot in skupna ocena je. da so vaje in druga raznovrstna usposabljanja dobro potekala. S tem se je ponovno pokazala bojna pripravljenost enot TO v občini. Vsekakor pa so pri tem bile prioritetne tri naloge, in sicer usposabljanje, opremljanje in vzdrževanje materialno-tehničnih sredstev. Vsekakor pa so v občinskem štabu TO trdno prepričani, da je potrebno izvajati usposabljanje čim bolj učinkovito in racionalno. Ravno v času, ko je bilo najbolj »vroče« zaradi predaje orožja, pa smo tudi mi imeli priložnost biti navzoči pri usposabljanju dveh enot. Eni so pripravili diverzi-
jo mostu čez Savinjo na Polzeli, drugi pa so se urili v streljanju z minometi in breztrzajnimi topovi. Vsi pa so opravili tudi streljanje z osebno oborožitvijo na strelišču v Pečovniku in dosegli izredno dobre rezultate.
Tako OŠ TO kot tudi pripadniki posameznih enot so bili z opravljenim delom zadovoljni. Ne nazadnje pa jih je morda k temu podzavestno priganjal tudi čut odgovornosti, ki se je s stanjem v družbi prav gotovo izostril.
D. Naraglav

Notici Planinski pohod na rob
Planinci planinskega društva Za-bukovica odklanjamo notico iz prejšnje številke Savinjskega občana »Planinski pohod«. Ne vemo, če ima kakšen smisel odgovarjati na vprašanje, zakaj nekateri člani našega društva nismo odšli na Kamnik in Bukovico. Sploh nas moti, da pisec notice poudarja društveno pripadnost: zabukovški planinci, žalski planinci. Vsi smo planinci in skupaj lahko ugotovimo, da pohod ni uspel. Tudi mi bi se lahko vprašali: kje so bili »žalski planinci«, ki so bili glavni organizatorji pohoda, kje je bilo vodstvo PD Žalec, zakaj vodstvo ni pri-
šlo na Hom? Pa ima to kakšen smisel? Vsi planinci, tudi predsednik PD Žalec tov. Meglič, so bili in so vedno dobrodošli na naši in tudi njihovi (saj je planinska) postojanki Hom. Veseli smo, da se je tov. Meglič udeležil vseh naših prireditev ob 40-letnici društva, posebej je bil vabljen tudi avtor notice, ki trdi, da je bil med ustanovnimi člani PD Zabukovica, vendar ga na naše prireditve ni bilo.
Spoštovani »sosedje«! Opustite že enkrat sum, da smo proti izgradnji koče na Bukovici. Nasprotno, veseli smo, da raste nova koča na Bukovici in če že hočete, mi člani PD
Zabukovica smo bili prvi za to, da Savinjsko pot speljemo mimo Bukovice. V vaših vrstah so člani, ki temu nasprotujejo!
Tudi na otvoritev koče na Bukovici bi poslali uradno delegacijo našega društva, če bi bilo društvo povabljeno na otvoritev. Tako pa smo na podlagi vabil iz časopisov priporočali našim članom, da se množično udeležijo otvoritve. Toliko v odgovor. Vsi smo pripadniki planinske srenje in opustimo deklariranje in sortiranje po društvih. Vsi smo slovenski planinci!
FJ
— Miniranje mostu čez Savinjo na Polzeli
Novo Celje slovenski »Schönbrunn«
Danes zaključujemo listanje po Inventarju najpomembnejše-naravne dediščine Slovenije. Marsikakšne naravni spomenik Savinjske doline smo spoznali. Ostalo nam je Novo Celje. O njem se zadnje čase veliko piše. Poglejmo najprej, kaj piše o njem v »Inventarju«:
»Park se nahaja ob dvorcu Novo Celje. Prvotna parkovna ureditev je nastala po letu 1760, ko je plemič Anton Gaisruck sezidal dvorec Novo Celje. Nekdanjo zasnovo je tvorila dostopna pot z dvostranskim enojnim drevoredom, ki se je končal pred prednjo fasado stavbe. Os se je nadaljevala skozi vežo v manjši del urejenega dvorišča na začelni strani in od tu dalje preko njiv v odprto krajino. Osrednji parkovni del pa se je razvil ob prečni osi na zahodni strani dvorca. Zasnova je bila enoosna s simetrično razporejenimi vzdolžnimi parterji. Kasneje se je park na zahodni strani zmanjšal, zasnova pa se je razši-
rila pred dvorcem s poudarjenim vhodnim portalom, brezovo alejo in ureditvijo v svobodnem načinu oblikovanja. V takem konceptu so dosajali drevnine tudi v prvotnem parku na zahodni strani tako, da je prvotna geometrijska zasnova skoraj povsem izginila«.
Nekdanja parkovna zasnova predstavlja primer klasicistično urejenega parka. Strokovnjaki priporočajo, sanacijo sedanjega stanja in ponovno ureditev, pri kateri bi bile obnovljene histerične prvine nekdanje zasnove. Baročni dvorec in park je prevzela Agrina Žalec. Pričeli so z obnovo. V Agrini poudarjajo, da bo dvorec z obnovo dobil novo vsebino, ohranil pa bo staro podobo.
Ohraniti staro in to združiti z novim je moto obnove. Tako bo ohranjena ena najlepših baročnih arhitektonskih stvaritev pri nas, ki se zgleduje po dunajski kraljevi palači Schönbrunn. Kot rečeno, o Novem Celju in prizadevanjih Agrine se je lani precej pisalo. Pi-
salo se je v Delu, v Večeru, v lokalnih časopisih. Mèd drugim je v sobotni prilogi Dela, dne 9. 12. 1989, Ivan Brišnik v sestavku Spet boljši časi za baročno umetnino predstavil dvorec in načrt, kako naj bi ga v dvanajstih fazah obnovili. Agrina načrtuje, da bodo dela stala okoli dva milijona dolarjev.
Omenimo še komentar Jožeta Hudečka na televiziji in v 7D. Najbolje, da ga citiramo: »V neposredni bližini Žalca je nekdanji sedež celjske gospoščine, grad, imenovan Novo Celje, še pred leti dom onemoglih in ostarelih, ko pa je sam onemogel in ostarel ostal brez lastnika, mu je začelo groziti vse tisto, kar preti minljivim stvarem na svetu. Te nič kaj dobre obstajajoče usode ga je rešila odločitev Agrine, da v komaj treh letih objekt prenovi, uredi v njegovem »pianu nobilu« reprezentančne prostore za razne slovesnosti in kulturne prireditve, v vseh ostalih nadstropjih pa lastni upravi namenjene pisarne. V čigarkoli glavi je že zrastel ta program, je bil dober in koristen, va-
bljiv za investitorja in usodna rešitev za spomeniško dediščino. Volk je tako sit in koza cela samo zaradi ene dobre programske ideje . . .«
Tu se rii zgodilo tako, kot se je pri marsikaterem gradu, ki smo ga podedovali in nismo vedeli, kaj z njim napraviti (Zalog). Obnašamo se približnmo tako, piše Hudeček, kot bi nam nekdo daroval grdega, velikega psa, ki ga zdaj prodati ali podariti ne smemo, pa ga stradamo, da bi čim prej poginil. To se z Novim Celjem ne bo naredilo, služil bo človeku, čeprav v spremenjeni vlogi in s spremenjenim namenom — živi ljudje mu bomo dali novo življenje.
Od sredine prejšnjega leta do danes smo se »sprehajali« po parkih naše doline, spoznavali to in ono naravno dediščino. Na marsikaj opozorili, marsikje ugotavljali propad tega ali onega zaklada, vendar smo lahko optimistični, marsikakšen zaklad se obnavlja in vse ni izgubljeno.
F. Ježovnik
75 let prof. dr. Dolfa Cizeja
Ob svoji petinsedemdesetletnici je prejel zlati grb mesta Maribor naš rojak dr. Dolfe Cizej. Rodil se je 4. februarja 1915 v Prekopi pri Vranskem. Osnovno šolo je končal v domačem.kraju, 1933. leta je maturiral na gimnaziji v Celju in I. 1937 diplomiral na agronomski fakulteti v Zagrebu. Po opravljenem stažu se je zaposlil pri živinorejski selekcijski zadrugi Jugomontafon.
Ze poleti I. 1941 se je priključil odporniški skupini, ki je delovala v Taboru pod vodstvom Ivana Kozmelja-Gustelja. Iz mrtve javke v bližini vojaškega skladišča Gorica pri Celju je odnašal manjše orožje in municijo. Orožje in municijo je na mrtvo stražo prinašal njegov sošolec iz gimnazije Ivan Stojan, ki je delal v skladišču kot vojni ujetnik. Orožje in municio je predajal v roke partizanom.
Poleg tega je imel Cizej tudi
stalne stike z aktivisti. Po opozorilu, da ga zasleduje gestapo, se je umaknil v Maribor, kar pa mu ni pomagalo. Okupator ga je aretiral in odgnal v Dachau. Domov se je vrnil po osvoboditvi.
Desetletja po vojni so zopet terjala celega človeka. Po vrnitvi v domovino je nastopil službo pri takratnem ministrstvu za kmetijstvo Narodne vlade v Ljubljani.
Nato je bil ravnatelj Kmetijskega posestva v Šentjurju in srednje kmetijske šole v Vrbju pri Žalcu, vodil je kmetijsko inšpekcijsko službo za okrajni ljudski odbor Celje. Leta 1960 je bil izvoljen za profesorja živinorejskih predmetov na višji agronomski šoli v Mariboru.
Že v Celju se je zavzemal za kmetijsko pospeševalno službo in si že tedaj pridobil izkušnje za -kasnejšo teoretično obravnavo tega predmeta. Njegovo publici-
stično delo je zelo bogato. Med drugim je izdal knjigo Kmetijska pospeševalna služba (1981). Objavil je nad 40 pomembnih strokovnih in znanstvenih razprav ter številne druge prispevke. Doma in na tujem je imel predavanja in referate z analizo tehnoloških in ekonomskih temeljev sodobne zootehnike.
Opazne so avtorjeve razprave o vprašanju in metodah posodabljanja in usmerjenja kmetijstva na hribovitih območjih Slovenije, o kmetijskem šolstvu in usposabljanju sodelavcev v kmetijski strokovni službi ter o drugih glavnih in obrobnih problemih sloven-
skega kmetijstva. Leta 1989 je opravil obširne raziskave na 160 slovenskih usmerjenih kmetijah, kjer gospodarijo absolventi kmetijskih šol, in na kmetijah, kjer gp-spodarijo pridelovalci in rejci s samo osnovno šolo; prikazal je pozitiven vpliv strokovnega izobraževanja in uspešnost gospodarjenja glede na stopnjo strokovne izobrazbe.
Sam je izdelal okoli 300 usmeritvenih programov za kmetije, predvsem živinorejske.
Njegovo zagnano, vztrajno delo je bilo nagrajeno z najvišjim priznanjem mesta Maribor. Savinjčanom preostane, da mu čestitamo ob visokem življenjskem jubileju in ob tem visokem priznanju.
-fra
Čebelarstvo in čebele
Ribiško tekmovanje
V lastni organizaciji je postaja milice Žalec uspešno izvedla ribiško tekmovanje na jezeru Preserje. Tekmovanja so se udeležili tudi rezervisti PM Žalec, tako da je bilo tekmovanje številno in zanimivo. Po končanem tekmovanju v ribolovu in razglasitvi najboljših pa je bil organiziran bogat srečelov. Tekmovanje je bilo le eno izmed številnih, katerih se postaja milice Žalec vedno in povsod uspešno udeležuje. Pohvala gre vsekakor vodstvu, katero omogo-
ča treninge, tekmovanja in športna srečanja. Na tekmovanju v Preserjih je imel največ ribiške sreče in uspeha Marko Ropret, ki je s 1010 grami nalovljenih rib zasluženo zmagal in prejel zlato medaljo. Drugo mesto je pripadlo Radu Gašpariču, ki je nalovil 750 gramov rib. Tretje mesto pa je s 650 grami rib osvojil Franc Turnšek. Tekmovanje je potekalo v športnem in prijateljskem vzdušju in se je zavleklo pozno v noč.
Jani Pukmajster
Letni meseci se približujejo drugi polovici leta in veča se problem obstoja čebeljih družin. Ako smo v tem prelomnem času dosledni pri zatiranju varoze (ob prehodu iz letne na zimsko varo-zo) potem bomo brezskrbni ob zimskem mirovanju. Mislim, da ne bo odveč, če se nekoliko zadržimo pri nekaterih opravilih in da ne bo dolgočasno za bralca Sav. občana. Obširno sem že spregovoril, kakšne nevšečnosti prinese varoza na čebele in na čebeljo zalego. Žal čebelarji mnogokrat ne jemljemo dovolj resno opozoril in v zgodnji pomladi doživimo razočaranje ob propadlih čebeljih družinah zaradi naše neresnosti v predhodnem letu. Zlasti sedaj, ob začetku meseca julija je zelo važna letna diagnoza čebeljega drobirja v mrežastem okvirju za lovljenje odpadle varoze. Ako imamo po skupnem seštevku 10 varoz na dan, so potrebni takojšnji ukrepi. Okvir naj bo v panju od 5 do 8 dni na dnu podnice. Prav tako pri pregledu 100 panjskih čebel ali čebelje zalege s plavimi očmi ne sme presegati 10% okužbo, še posebno ob opažanju deformiranih čebel v čebelji družini. Ob vseh teh dejstvih pričnemo takoj z biotehničnim ukrepanjem, s presipavanjem čebel v narajen-ce brez zalege ali z zalego, kateri družini smo predhodno odstranili matico in zalego zdravili z mravlji-
čno kislino. Na ta način smo preprečili nemoten letni razvoi varoze v čebelji zalegi ob prehodu iz trotovske na čebeljo zalego. Razni čeb. strokovnjaki v svetu v tem času odsvetujejo uporabo različnih akaracidnih sredstev zaradi velike hidroskopičnosti z voskom in medom, saj dosežemo s temi sredstvi komaj 20% uničenje varoze na odraslih čebelah. Zato danes vse bolj svetujejo letno uporabo mravljične kisline po iztočenem medu, v juliju 3-krat v razmaku 4 dni. Upoštevati moramo točna navodila za njeno, uporabo, da ne bomo z njo škodovali čebelam. Res je, da se del kisline spoji tudi z voskom in medom, a ni škodljiv za človeka, ker že po nekaj tednih odvečna kislina preide v normalno količino, ki je v normalnih okoliščinah v medu vedno prisotna. V tem času ne uporabljajmo apistan ploščic strupenih sintetičnih piretroidov, da bomo tako obdržali naravne sestavine meda in drugih čebeljih pridelkov. Današnji čas razvoja čebelarstva zahteva mnogo znanja o vzdrževanju čebel in čebelje družine, da se bomo lahko zoperstavili parazitu varozi in spremljajočim virusom, ki nam smrtnono-sno uničujejo čebele in povzročajo zlo kmetijstvu.
Anton Rozman
Krvodajalstvo
V mesecu maju je bilo izvedenih kar pet krvodajalskih akcij, in si-
cer
v:
GRIŽAH, kjer je kri darovalo 51 krvodajalcev, med njimi največkrat Alojz CENTRIH (51-krat);
ŠEMPETRU, od 89 krvodajalcev sta največkrat darovala kri Edi ŽLIČAR (89-krat) in Marjan ŽAGAR (66-kratJ; na VRANSKEM, od 146 krvodajalcev je Jože ŽNIDARŠIČ kri daroval kar 73-krat;
LIBOJAH, od 98 krvodajalcev je Vlado ADRINEK kri daroval 41-krat;
ŽALCU, od 227 krvodajalcev so največkrat darovali kri: Janko PETRIN (48-krat), Emilija KONEČNIK (43-krat), Avgust KONEČNIK (42-krat) in Ivanka STRNAD (39-krat).
XXX
6. JULIJA bo krvodajalska akcija v PREBOLDU, in sicer od 6.30 do 13. ure v prostorih TT Prebold.
31. AVGUSTA bo krvodajalska akcija na POLZELI od 7. do 13.
ure v prostorih Zdravstvene postaje Polzela.
XXX
Zbiralna akcija oblačil je uspela, saj smo zbrali približno štiri tone oblačil, obutve in perila. V njej so poleg aktivistov RK sodelovali še MČ RK iz osnovnih šol in delovne organizacije z vozniki: Hmezad DO Transport Žalec — Vinko Babič, Savinjski magazin Žalec — Martin Čulk, Elektroprenos Podlog—Jasmin Tuzlak, Komunala Žalec—Vlado Super, Ferralit Žalec—Ivo Zupanc in Sekretariat za LO SO Žalec— Bogdan Pečar.
Darovalcem in sodelujočim se Občinski odbor RK v imenu prejemnikov pomoči zahvaljuje.
Srečanje krvodajalcev, ki ga je 9. junija pripravila 00 RK Žalec darovalcem, ki so darovali kri več kot 30-krat, na Rogli, so finančno podprli: MERX—Diskont bunker v Šempetru, MIK Prebold, Coca-cola Žalec, Ferralit Žalec, Gradnja Žalec, TT Prebold, KIL Liboje, Minerva Zabukovica, Sigma Zabukovica, AERO Šempeter, Nama Žalec, TN Polzela, Zarja Petrovče MK, Medex Žalec, Garant Polzela, Savinjski magazin Žalec, Sekretariat za LO SO Žalec, Zavarovalnica Triglav Celje in INDE Vransko.
Gostilne in gostišča: Privošnik Šempeter, Novak Gotovlje, Premik Žalec, Marinka Plevčak, Pavla Kapus, Zvone Štorman, Matjaž Polzela, Stojan Golob, Vransko; trgovina Tara Šempeter, Štefan Fijavž, Edi Peternel, Vanek Rotar, Izbira Šempeter, Meško Žalec, Vafra Griže, Marija Vozlič, Ivan Brglez, Dušan Kosem, Franc Grenko, Danica Jerman, Maja Lekše, prodajalna Kos Žalec, Marjan Klinc, Petrovče; obratovalnica Blaj Griže, Stanko Hudovernik, Petrovče; Drogerija Saghar Žalec, Vitka Žalec, Igor Matko, Polzela; Jožica in Ferdo Zabukovnik, Polzela; Alojz Cimperman, Polzela; trgovina Ive Živanovič, diskont Ručigaj Polzela, Zdenka Šimek, Petrovče; Hari Iztok, Petrovče; Ančka Pikelj, Vransko; Kristina Marko, Vransko; Tomo Druškovič, Vransko in prodajalna Ulaga Žalec.
Ivanka Kranjc
Občinski odbor Rdečega križa v Žalcu je pripravil minulo soboto izlet za vse tiste krvodajalce, ki so kri darovali tridesetkrat in več. Z dvema avtobusoma so se odpeljali najprej do Slovenskih Konjic, kjer je bilo srečanje s člani Rdečega križa, nato so si ogledali tovarno Unior v Zrečah in zanimiv turistični center Roglo, kjer so imeli tudi piknik. O izletu so povedali:
Ivanka Kranjc: Ne vem, kako bi se zahvalili za izlet. Menim, da je bilo lepo in tudi vreme je bilo kot nalašč za izlet. Ves teden je deževalo, danes na dan izleta pa je bil lep dan.«
Nandi Kroflič: »Izlet je bil lep in lepo je bilo. Z zanimanjem sem
Nandi Kroflič
si ogledal tovarno Unior v Zrečah, ki izdeluje kakovostno orodje. Tudi ogled Rogle in piknik sta bila enkratna.«
Jože Punčec: »Hvala Občinskemu odboru, ki je pripravil ta izlet. Prav je, da se nas spomnijo tudi tako, ne le takrat, ko je treba dati kri.«
Martina Maček: »Na izletu krvodajalcev sem bila prvič in bilo mi je zelo všeč. Čeprav krvodajalci za svojo kri ne pričakujemo ničesar, je takšna pozornost vendarle dobrodošla in vzpodbudna. Hvala vsem, ki so nam to pripravili, posebno pa še harmonikarju Starcu, ki je ves dan skrbel za dobro voljo.«
T. TAVČAR

Jože Punčec
sar
Martina Maček
Andraž, Gotovlje, Šempeter
Praznovali krajevni praznik
V treh krajevnih skupnostih, v Gotovljah, Šempetru in Andražu so v tem mesecu praznovali krajevni praznik.
Gotovljani so praznovanje zaključili z lovsko-strelskim tekmovanjem na glinaste golobe pri lovski koči Rinka. Teden prej pa je bila slavnostna seja skupščine in družbenopolitičnih organizacij, kjer je o delu spregovoril predsednik sveta KS Gotovlje Henrik Kranjc in poudaril, da je v zadnjem letu dni največja pridobitev 63 novih telefonskih priključkov, obnovljeno športno igrišče, konjeniški klub pa je dobil svoje prostore. Pripravili so tudi kultur-
ni program in pogostitev najstarejših krajanov.
V Andražu so praznovanje zaključili v soboto. Najprej je bila slavnostna seja, na kateri so por delili tudi priznanja krajevne skupnosti. Prejeli so jih Simon Ograjenšek, Ferdo Mešič, Ciril Sitar, starejši. Učenci podružnične šole Andraž so pripravili krajši kulturni program, nato pa je bila otvoritev vodovoda v zaselku Sevčnik za 26 gospodinjstev. Primarni in sekundarni vod sta dolga kar 4,4 km, zato so morali krajani, ki so dobili vodovod, opraviti precej udarniških ur in prispevati veliko denarja. Seveda je del sred-
stev prispevala bivša interesna skupnost za komunalo in ceste ter drugi. Že pred mesecem dni pa so odprli odsek asfaltirane ceste v dolžini 700 m, drugi odsek v dolžini 1000 m pa še gradijo. Med športnimi prireditvami je treba omeniti 24-urno igranje malega nogometa.
V Šempetru ob letošnjem prazniku slavnostne seje niso imeli, pripravili pa so kar celotedenski program športnih prireditev. SD Slavko Šlander je okviru praznovanja predala namenu novo avtomatsko strelišče za malokalibrsko puško za 20 strelnih mest.
TONE TAVČAR
Prebold
Pospešeno v akcijo
V zelo kratkem času so se
DVE TRGOVINI • Krajevna skupnost Prebold je bogatejša še za dve privatni trgovinici. Obe pa sta vznikli v Gornji vasi in sta narazen le kakšnih 100 metrov. Konkurenca je dobrodošla, vendar pa sta za vasico, kot je Gornja vas, dve trgovinici morda le preveč, še posebno, ker gre v obeh primerih za podoben prodajni asortiman. Sicer pa bo čas pokazal svoje.
Prva, ki se je odločila odpreti trgovinico, je bila Fanika Zličar. Podoben korak je naredila tudi Verica Adamič in tako so v enem tednu Gornjevaščani dobili dve trgovinici. Trgovinica NINA, ki jo ima prijazna lastnica Fanika Žličar, je prve kupce sprejela 26. maja, druga, katere lastnica je Verica Adamič, pa teden dni kasneje. Fanika pravi, da je njihova trgovinica dobro založena z različnimi živili, brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami, čistilnimi sredstvi, kozmetiko, gospodinjskimi potrebščinami, krmili, skratka z vsem, kar človek potrebuje. Upa, da bo zadovoljila svoje cenjene stranke in da bodo od nje odhajale z dobrimi občutki. To pa bodo zagotavljale cene, kvalitetna ponudba in prijaznost.	D. Naraglav
Digitalna centrala
na Gomilskem
Krajani Gomilskega so dobili 120 telefonskih priključkov. Za digitalno centralo, ki je tretja na Celjskem, so večji del prispevaj! krajani, del pa PTT. Sodobna centrala s 528 priključki in 30 medkrajevnimi zvezami bo namenjena tudi naročnikom Tabora. Sredstva za izgradnjo medkrajevnega omrežja in obnovo centrale je v celoti zagotovil PTT, za izgradnjo telefonskega omrežja pa krajani Gomilskega. Čeprav natančnega zneska nismo uspeli zvedeti, pa je jasno, da so morali seči globoko v žep. Na tiskovni konferenci s predstavniki PTT podjetja Celie
smo zvedeli, da je poglavitni razlog za tako visoko ceno priključkov nizka cena impulza, ki je v primerjavi z zahodom kar petdesetkrat nižja. Kar 60 odstotkov naročnikov ne koristi več kot sto impulzov, ki so že vračunani v mesečno naročnino. V takšnih pogojih gospodarjenja in ob nadzorovanih cenah storitev je po mnenju predstavnikov PTT podjetja nemogoče graditi tudi telefonsko omrežje. Zato razmišljajo o obveznicah, ki bodo tudi oblika varčevanja, njihovi kupci pa bodo imeli prednost pri pridobitvi telefonskega priključka.	ik
stvari okrog preboldskega bazena obrnile v pravo smer, vsaj upamo tako. Razplet dogodkov je morda pospešilo tudi pisanje v prejšnji številki Savinjskega občana, kar pa ni bistveno. Dejstvo je, da je sedaj bazenski kompleks z gostiščem oddan in da sta najemnika takoj začela z urejanjem le tega ter da bo s tem letošnja kopalna sezona zagotovljena.
Od 24. maja, ko je bil prvi sestanek po dolgotrajnem premoru, pa do 28. maja, ko so izbrali med treh kandidatov sedanja najemnika Jožeta Ocvirka in Mira llišinoviča, so se stvari odvijale z neverjetno hitrostjo. Tako rekoč vsakodnevno je zasedalo vodstvo Partizana, sicer brez predsednika, ki je odstopil, in s tajnim glasovanjem 28. maja bazenski kompleks dodelilo omenjenima najemnikoma. Ponudb za prevzem je bilo osem, vendar so se glede na slabe izkušnje v preteklih letih soglasno odločili, da bodo obravnavali le tiste, ki so jih poslali kandidati z območja KS Prebold, saj so menili, da bo domačin čutil večjo odgovornost do tega kompleksa. Ker sta Uroš Vidmajer in Sašo Govc že pred tem odstopila od namere, so kot kandidati ostali Anica Trivan, Jože Ocvirk in Miro llišinovič sta kandidirala skupaj, in Milan Gladek iz Dolenje vasi. Vse tri so naslednji dan povabili na razgovor, kjer so jim predstavili zahteve TVD Partizana. Po razgovoru so si kandidati ogledali bazenski kompleks z gostinskim lokalom in se dogovorili, da do 28. maja predložijo dokumente o premoženjskem stanju. Vsi trije kandidati so sé navedenega dne ponovno zbrali in predložili članom upravnega odbora ustrezne dokumente o premoženjskem stanju. Upravnemu odboru sta se oglasila tudi Vesna Škodnik iz Prebolda in Tomaž Sorčan iz Braslovč, ki trenutno dela v Švici. Skupaj sta predlagala, da bi Sorčan prevzel bazenski kompleks in vanj investiral veliko sredstev, z objektom pa bi upravljala Uroš Vidmajer in Sašo Govc. Na vprašanje enega od članov upravnega odbora, če kandidirata oba, je odgovoril, da on sam. Pojasnili so mu, da sicer kandidatura ni prepozna, čeprav je določena faza priprav že mimo, vendar pa kot kandidat ne pride v poštev glede na kriterij upravnega odbora z enega od prejšnjih sestankov, ko so se odločili, da bodo oddali objekte v najem le domačinu. Sledilo je tajno glasovanje o izboru kandidata in na vseh listkih je bila zapisana številka dve, ki sta jo imela Ocvirk in llišinovič. S primopredajnim zapisnikom je bil objekt predan obema najemnikoma že naslednji dan. Pogodba s prejšnjim najemnikom Zajcem pa se je razdrla pravzparav že
30. avgusta 1989, ker od takrat dalje omenjeni ni skrbel za pogodbene obveznosti.
S tem se tokratna zgodba končuje. Piko na i pa ji daje še občni zbor TVD Partizana, na katerem so izvolili novo vodstvo in sprejeli Obširen in obvezujoč program dela. S tem pa so tudi dokazali, da jim ni vseeno, kako bo z njihovo organizacijo v prihodnje. Novi upravni odbor s predsednikom Janijem Laznikom in podpredsednikom Jankom Napotnikom čaka obilo trdega in zahtevnega dela. Ker se zavedajo resnosti položaja, kar so dokazali tudi v zadnjem obdobju, lahko pričakujemo, da bodo tudi v bodoče peljali voz naprej ter športu in rekreaciji dali tisto, za kar se v organizaciji TVD Partizan zavzemajo.
D. Naraglav
Moško
frizerstvo Aljaž
Brigita Pražnikar je na Šlandrovem trgu v Žalcu odprla moško frizerstvo in tako zapolnila vrzel, ki je nastala po odhodu Danice Zagode v pokoj. Da so Žalčani resnično potrebovali njene usluge, potrjuje obisk, v prijetnem lokalu pa tudi ni težko počakati na polepšanje.	JK
NOVA BREZCARINSKA PRODAJALNA • Hmezadovo podjetje Giames iz Žalca je pred dnevi odprlo brezcarinsko prodajalno na Šlandrovem trgu v Žalcu. Drago Povše, poslovodja prodajalne, nam je povedal: »Naša brezcarinska prodajalna je ena redkih v Sloveniji, kjer poleg pijač in cigaret prodajamo tudi druge izdelke znanih inozemskih proizvajalcev. Lahko rečem, da je naša prodajalna bolj tehnična. Tako prodajamo avdio in video tehniko, gospodinjske aparate, razno posodo, vrtalne, brusilne in ostale stroje, kosilnice in razne avtomobilske dele, kot so svečke, filtri, klinasti jermeni, akumulatorji, gume in drugo. Poseben prostor smo dali v naši prodajalni tudi znani firmi FILA za športni program.«
Na sliki: Del nove prodajalne v Žalcu.	T. TAVČAR
Da čas, ko se v Žalcu in okolici odpirajo mnoge nove trgovine, še ni minil, dokazuje tudi majhna, toda zelo okusno opremljena trgovinica VARIANTA na Šlandrovem trgu 6 v Žalcu. LEA LONČAR, lastnica trgovinice, v njej nudi kupcem ekskluzivne modele moških in ženskih oblačil; modne suknjiče, obleke, kostime, krila, bluze, srajce, torbice, čevlje in nekaj modnih dodatkov. Ustrežejo pa tudi z manjšimi krojaškimi popravili.	Vojko Zupanc
•««aBtg
TRGOVINA, KJER SO VRATA KUPCEM VEDNO ODPRTA • V Grižah, natančneje v Pongracu 95/D, je Tihomir Bogdanič, bolj poznan pod psevdonimom Tihi, odprl trgovino, ki je olajšala nakupe bližnjim krajanom. Poleg živil, pijač, vedno svežega Peternelovega kruha nudijo v trgovini tudi tekstil, gradbeni material in krmila. Ker Tihi hkrati opravlja tudi prevozniške storitve, kupcem po želji večje količine gradbenega materiala in ostalih artiklov pripelje tudi na dom. Seveda nudi še prevoze ob selitvah in ostale prevoze do skupne teže dveh ton.
Nova trgovina je znana tudi po tem, da kupcem postrežejo tudi izven delovnega časa, če le-ti kakšno stvar nujno potrebujejo.	------——_
»MAJ« S SVOJO PONUDBO V MATKAH • Jože Slemenšek je v središču Matk odprl prodajalno z mešanim blagom, ki je za kraj in zaselke okrog njega dobrodošla, saj so odmaknjeni od trgovskih središč. Da je trgovina dobro založena, pove podatek, da je tu mogoče kupiti vsakodnevne prehrambne artikle, pijače, pralna sredstva ter drobno kmetijsko orodje, semena, krmila ter mnogo drugih prodajnih artiklov. Kot posebnost pa je treba omeniti dostavo večjih nakupov tudi na dom, kar je še posebej ugodno za ostarele na oddaljenih domačijah Mrzlice, Go-lave in Zahoma. Tudi cene so konkurenčne, saj pri večjih mesečnih nakupih s košam na rami popustijo za kak dinar. »Tudi to je diskontna prodaja,« pravi lastnik prodajalne.
Tekst in foto: L. Korber
Nastopilo več kot tisoč gasilcev
Občinska gasilska zveza Žalec je pred dnevi pripravila občinsko gasilsko tekmovanje za vse kategorije. Nastopilo je kar 122 desetin, to je 1220 gasilcev. Pri pionirjih A je zmagala desetina Prebolda, pri pionirjih B Sešče, pri pionirkah A Ponikva, pionirkah B Trnava, mešana A in B desetina iz Zavrha. Pri mladincih in mladinkah je zmagala desetina iz Šešč, pri članih A Braslovče I, pri članicah A Braslovče, pri članih B Prebold, pri članicah B Prekopa in pri veteranih desetina iz Latkove vasi. Na sliki: med tekmovanjem najmlajših pri prenašanju vode.
T. TAVČAR
Druga plat medalje
Za polepšanim trgom v Braslovčah se razkriva tudi takšnale razglednica: že sam nered bode v oči, smrad gnoja pa še posebno moti sosednje stanovalce, ki skrbijo za urejenost okolja. Nevzdržno se jim zdi, da morajo imeti kljub rednemu plačevanju stanarine Stanovanjski skupnoti Žalec vselej zamrežena okna zaradi mrčesa, ki prihaja od brezbrižnih sosedov. Nič sicer nimajo proti reji malih živali, v njihovo neposredno bližino pa nikakor ne sodijo. Ustrezni organi menijo, da so nemočni pri reševanju tega problema, prizadeti pa, da niso dolžni prenašati tega. Le kdo bo razvezal gordijski vozel? Koliko časa bo torej skažena podoba še krasila drugo plat medalje polepšanih Braslovč?
ZA MULJ REPUBLIŠKO SOGLASJE • Na odlagališče na Ložnici delavci Javnih naprav vozijo mulj s čistilne naprave. Za to imajo dovoljenje republiškega inšpektorja. Smradu mulj sicer ne povzroča, krajani pa opozarjajo na nevarnosti, ki jih lahko povzročijo prava mala jezera. Nanje zlasti opozarjajo razne zbiralce odpadkov, še posebej otroke.
GARAŽNA HIŠA BO KONČANA AVGUSTA • Ingrad GO Žalec gradi v Žalcu garažno hišo, jekleni konjički pa se bodo vanjo lahko vselili že avgusta. Ker je na voljo še nekaj garaž, vas vabimo, da nas obiščete na upravi.
OBČANOM ŽALSKE OBČINE ČESTITAMO K PRAZNIKU — 7. JULIJU
Po poti poštarja Franja Pacariča
Pravijo, če zjutraj srečaš dimnikarja, boš ves dan vesel. Zdaj so se tudi »smetiščarji« precej uveljavili. Če ne bi tako pridno smeti odvažali, bi se znalo zgoditi, da bi se v smeteh zgubili.
POŠTAR POŠTE ŽALEC PRIPOVEDUJE:
—	Je pa že bolje biti poštar. Pred odhodom si vse zložim v torbo. Ako je le premajhna, pa časopise in revije na prtljažnik, pisma in denar pa imajo mesto samo v torbi. Nato na moped in hajd na pot brez nezgod!
V pogovoru bolj na veselo obrne, je izredno živahnih kretenj, razgledan, ekspeditiven, vedno urejen, kulturnega obnašanja.
—	Na pošti Žalec delam enajst let, sedem poštarjev nas pokriva sedem KS. Ob slabem vremenu se malo bolj kislo držimo, vendar ne tako, da bi stranka opazila. Moramo se zavedati, da delamo z ljudmi, z mladimi, srednjimi, starejšimi. Prav zaradi tega je poštarski poklic zanimiv, ker se srečujemo z različnimi ljudmi.
Nasmehne se, popravi torbo in kapo.
»Kakšnih sitnosti doslej nisem imel, tudi en dan nisem bil v bolniški. Ni mi le poštarsko delo v veselje, rad primem za vsako, in
to z veseljem, s srcem. Zares, na marsikaj se razumem, rad hodim v naravo.
Moj rojstni kraj je Imeno, zdaj pa imam urejeno družino v Vrbju. To je tudi razgiban kraj. Kar vživel sem se. Plača tudi ni tako slaba. Rodil sem se leta 1955. Skratka, zaradi življenja se nikakor ne smem pritoževati. Sicer pa od tarnanja in večnega jamranja ni haska. Zdaj smo še novo oblast dobili, mogoče bomo upravičeno končno od srca potrdili:
DELU ČAST — IN OBLAST!
Drago Kumer
0 svoji hiški še ne sanjava
»Z denarjem, ki sva ga dobili od Zavarovalnice Triglav, smo nabavili gradbeni material, les za ostrešje pa nam je posodilo Gozdno gospodarstvo. Krajani nama pomagajo z delo in tako upava, da bova živino lahko kmalu preselili v nov hlev. Socialno skrbstvo nama je ponudilo
3600,00	dinarjev mesečne pomoči, občinski odbor RK pa nama je priskrbel pohištvo. V župnišču, kjer sedaj živiva, nama je lepo, o svoji hiški pa si niti sanjati ne upava. Hvaležni sva tudi pobudi Savinjskega občana, za pomoč pa se stokrat zahvaljujeva. Vsem, ki so sestrama Kveder pripravljeni pomagati, sporočamo, da lahko denarne prispevke nakažete na žiro račun OO RK Žalec: 50750-678-52170 s pripisom — za pogoreli dom sester Kveder.	jk
OGROŽENI PEŠCI • Da v Žalcu vlada prometni nered in da pešci nimajo potrebne prometnice, kaže tudi primer na tem posnetku. Prehod od avtobusne postaje proti zdravstvenemu domu je namreč za pešce precej zapleten, v Prešernovi ulici pa nevaren. Krajevna skupnost je hotela že pred dvema letoma zgraditi ob objektu zasebnega steklarja pločnik, pa lastnik ni bil pripravljen odstopiti potrebnega zemljišča. Kasneje je zgradil še prizidek, za katerega pa menda nima gradbenega dovoljenja. Pločnik bi lahko zgradili tudi na nasprotni strani, kar pa bo povezano s precejšnjimi stroški zaradi zaščite električnega in PTT kabla. Pešci pa se sprašujejo, kako dolgo bodo še morali čakati na prehod pri avtobusni postaji, ki bo z izgradnjo poslovnega centra še bolj potreben.	-jk
Ponikva: Referendum ni uspel
V KS Ponikva so se krajani minulo nedeljo na referendumu odločali o podaljšanju krajevnega samoprispevka. Za namensko zbiranje denarja so se v tej krajevni skupnosti odločili že pred petimi leti, vendar je bilo denarja premalo za uresničevanje vseh želja in potreb v krajevni skupnosti, zato so se odločili, da ga podaljšajo. Udeležba je bila komaj 68-odsfotna, za samoprispevek pa je glasovalo le 36 odstotkov krajanov, tako da s podaljšanjem samoprispevka na Ponikvi ne bo nič.
T.T.
Triatlon zopet v Braslovčah
Društvo Triatlet iz Celja bo letos 8. avgusta že četrtič pripravilo triatlon, ki bo veljal tudi za odprto prvenstvo Slovenije v kratkem triatlonu. Plavanje bo treba opraviti na progi 1500 m v jezeru Žovnek, kolesariti 40 km in preteči 10 km. Prijave že sprejema društvo Triatlet Celje, Gregorčičeva 5, Celje—Jeršin Zinka. Zadnji dan prijave je 4. avgust ali prej, če bo preseženo možno število — 150 tekmovalcev. Prijavijo se lahko starejši od 15 let. Informacije dajejo v Zdravstvenem domu Celje, Jeršin Zinka, dr. Rizmal-Ravnikar Liljana, dr. Rudi Škapin, na Gregorčičevi 5 ali po telefonu 26-113. Prijavnino 150 din nakažite na žiro račun Društvo Triatlet Celje 50700-678-67432. Po zadnjem roku bo prijavnina 200 din.	T.T.
Zeleno zlato moje doline
Učenci Osnovne šole Vere Šlander na Polzeli so se udeležili 4. turističnega festivala in dosegli med sedmimi finalisti prvo mesto. Med drugim so na festivalu predstavili raziskovalno nalogo »Zeleno zlato moje doline«. Nalogo so izdelale učenke 8. razreda Sabina Plaznik, Silva Skoberne in Andreja Švab ob mentorstvu prof. Marinke Marovt. Likovno je nalogo opremil likovni krožek pod mentorstvom Regine Mra-tinkovič. Oblikovala sta jo Egon Vrabič in Dušan Hlupič. Nalogo je ocenil prof. Zoran Vudler. Med drugim je zapisal: »... Naloga je vzorno, sistematično in preglednndo sestavljena, bogato ilustrirana in tudi dokumentirana, po mojem mnenju presega osnovnošolske naloge in je najmanj na nivoju zelo dobre naloge višjih razredov srednjih.šol . . .<■. Profesor Vudler poudarja, da je naloga izredno nazorna in da je z njo doumel ves razvoj hmeljarstva, vključno s predelavo in vsem, kar je s tem povezano v Savinjski dolini.
Nemogoče je podrobno predstaviti 74 strani te naloge. Seže od opisa hmeljne rastline, zgodovine hmeljarstva do hmeljarskega muzeja, hmeljarske večerje.
Ne moremo mimo uvoda:
»Naša dolina je prelepa, ko širna polja prekrije hmelj in ko ob prvem sušenju v avgustu zadiši ob toplih večerih. Še vedno je lepo, čeprav je sodobna tehnologija izpodrinila pridne roke obiralcev in vse tisto, kar je spremljalo to delo. Starejši ljudje se z otožnostjo spominjajo starih časov, ko se je ob večerih oglasila pesem obiralcev, ko je utrudljivo delo zbliževalo ljudi. . .«
Popolnoma se lahko strinjamo z mislijo, da je veliko spominov še živih, da je nujno, da se vse to zapiše in ohrani. Zapisali so, da je Hmeljarski muzej v Žalcu pomemben člen pri ohranjanju starih časov. Ob tem se vprašajmo: poznamo ta muzej, ali ni preveč anonimen?
Prav tako učenke opozarjajo na časopis Hmeljar, ki je pričel izhajati I. 1930. Izhajal je vse do danes, razen med okupacijo. Glasilo je vseskozi posvečalo veliko pozornost hmeljarstvu, tudi zgodovini hmeljarstva. Danes je Hmeljar glasilo poslovnega sistema Hmezad Žalec in vedno bolj poredko izhaja. Zakaj? Zakaj umira glasilo s 60-letno tradicijo?
Ko prebiramo to raziskovalno nalogo, najdemo veliko novega. Preberemo lahko, da je prva strokovna knjiga o hmeljarstvu izšla že leta 1833. Spoznamo prispevek dr. Jožeta Orla Poduk o hmeljereji iz leta 1853, Hausenbichlerjev Navod o hmeljariji iz I. 1882, objavljen je sestavek Ivana Kača Janez Hausenbihler, vzorni slovenski rodoljub iz I. 1900. Objavljene so Zanohtnice Jaka Slokana itd.
Opisana je zgodovina Pivovarne Žalec 1.10. 1903 je bila pirovarna priključena_ prvi slovenski akcijski družbi »Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani«.
Zanimivo je poglavje Hmelj v starih fotografijah. Že sam naslov pove, da so objavljene stare slike o hmeljarstvu. Mimogrede: nalogo spremlja tudi 100 diapozitivov, ki si jih je moč ogledati na OŠ Vere Šlander Polzela.
V poglavju Hmelj v delih naših umetnikov so dekleta ohranila spomin na znanega pisca Janka Kača, katerega spomin vse preveč neutemeljeno pada v pozabo. V romanu »Grunt« lahko preberemo nekaj prelepih odlomkov, ki govore o kmečkem življenju in še posebej o hmelju. Objavljena je pesem Mare Petek, rojene Kač, Štangar, objavljene so fotografije del Janeza Boljke, akademskega kiparja s hmeljsko motiviko. Zapisati moramo, da smo dobili obširno, zelo kvalitetno delo o naši preteklosti, ki ne sme utoniti v pozabo.	-fj
Slovenci smo novi pravopis
Pa ga vendarle imamo. Novi pravopis. V času volilne evforije je namreč dokaj neopazno in v sredstvih javnega obveščanja po krivici prezrto izšla temeljna knjiga urejenih navodil o slovenski pisavi. Čeprav je za zdaj izšel le prvi del s pravili, slovarski del pa je še v nastajanju, bi zaradi svoje splošnokulturne pomembnosti gotovo zaslužil več medijske pozornosti.
Nastajanje pravopisa je bilo dokaj naporno, saj smo se študentje slavistike seznanili z gradivom zanj že pred štirinajstimi leti. Po dolgotrajni javni razpravi, dopolnilih in pripombah strokovnjakov z različnih področij je delo letos spomladi končno le izšlo. Od izida zadnjega pravopisa je tako preteklo osemnajst let in vsi, ki nam je priročnik ne-obhodno potreben pri našem poklicnem delu, zlasti učitelji in novinarji, smo ga težko pričakovali. Kar nekaj let smo bili razdvojeni, ker smo novosti v zapisovanju poznali in jih že uporabljali pri svojem delu, pri tem pa se zavedali, da formalno še niso uzakonjene.
Novosti v našem pravopisu je precej in bi jih bilo podobno na tem mestu nemogoče našteti. Opozorila bi le na nekatere, ki nam v vsakdanjem pisnem sporazumevanju povzročajo največ težav. Uporabnikom bi svetovala, naj si dobro ogledajo poglavje o lastnih imenih, zlasti o tistih, ki so sestavljena iz več besed. Pri tem je največ napak-v zvezi s pisanjem večbesednih zemljepisnih imen, kjer je zdaj natančno opredeljeno, kdaj se neprvi del piše z malo začetnico. Treba je priznati, da so pravila, v primerjavi s prejšnjim pravopisom, glede tega poenostavljena in bodo, upam, vnesla več reda v zapisovanju.
Zelo skrbno je v pravopisu obdelano poglavje o prevzetih besedah, saj imamo vsi, ki nismo ravno poligloti, na tem področju največ težav. Tu bomo našli koristna navodila o tem, kdaj uporabljati domače in kdaj prevzete besede, v kakšni obliki jih zapisujemo in kako se zapisujejo v izvirniku v posameznih jezikih.
Sledi poglavje o ločilih, pri čemer ima, po izkušnjah sodeč, večina Slovencev (tudi izobraženih) velike težave. Pri tem bi si kazalo posebej natančno . ogledati poglavje o vejici, ki je
dobili
ponazorjeno s številnimi značilnimi primeri, obenem pa so navedeni tudi primeri napačne rabe.
Naslednje poglavje z naslovom Pisanje skupaj in narazen nas opozarja, da je v našem jeziku na tem področju še precej dvojnosti in nedoslednega zapisovanja (npr. mini golf ali minigolf. . .). Ker se tudi v Savinjskem občanu pogosto pojavlja besedna zveza »vzgojno-izo-braževalen« in ker je skoraj vedno napisana narobe (ne le pri vas, tudi v strokovnih listih, kot je npr. Prosvetni delavec), si ne morem kaj, da ne bi opozorila nanjo. Piše se torej narazen in z vmesnim vezajem, ker je sestavljena iz dveh pomensko enakovrednih besed.
Sledijo poglavja o deljenju besed, o glasoslovju, oblikoslovju, besedotvorju, zvrstnosti in preglednice za prevzemanje črk in pismenk iz tujih jezikov. Hvalevreden je slovarček manj znanih jezikoslovnih izrazov na koncu knjige. Tako ne bo mogel nihče od bralcev trditi, da je pravopis pisan preveč strokovno in da ni dostopen najširšemu krogu uporabnikov.
Namen mojega pisanja je bil predvsem v tem, da bi ob izidu novega pravopisa spomnila na to, da se moramo vsi pišoči Slovenci zavedati svoje odgovornosti do javnosti, ki ji smemo svoje ubesedene misli ponuditi le v pravopisno brezhibnem knjižnem jeziku.
V letu slovenske pomladi smo Slovenci dobili Jorej še nekaj, kar pomembno obeležuje našo jezikovno in narodno pripadnost in kultiviranost. Obdobje inflacije besed je mimo, prišel je čas konkretnih dejanj. Spoznali smo, da moramo poskrbeti za svoje okolje, da v pri-dobitniško-potrošniškem nagonu ne bomo uničili sami sebe. Ugotovili smo, da moramo bolje varovati svojo kulturno dediščino, s katero smo v preteklosti ravnali pogosto zelo mačehovsko. V trenutku obnovljene slovenske samozavesti pa poskrbimo tudi za to, da bomo z večjo odgovornostjo začeli skrbeti za svoj jezik, za edino danost, ki je preživela vse sisteme in ideologije. Z dostojanstvom ga ohranjamo našim potomcem, pri čemer nam bo v dragoceno pomoč tudi novi Slovenski pravopis.	Nada Mulej
L. Korber
Krajnc: »Držali se bomo republiških okvirov. Vem, da so ljudje nejevoljni, problem pa je specifičen v žalski občini. Lani, 19. decembra je sicer bilo predlagano povišanje, ker pa so bile cene 18. decembra zamrznjene, sklep ni bil uresničen. Če bi takrat povišali cene, bi bila potrebna samo minimalna uskladitev, zdaj pa bomo v občini morali pokrivati razliko. Zagovarjam tržni princip, vendar se zavedam, da tudi delovna sila nima tržne vrednosti, da so plače v razkoraku in ko bo delovna sila imela pravo tržno vrednost, bomo lahko zagovarjali tudi tržna načela.«
»V pogovorih z direktorji slišim, da se politika še vedno meša v gospodarstvo. Kakšno je vajino načelo?«
Dobnik: »Politika je zame samo ena od oblik gospodarstva, in sicer najvišja oblika. Politika mora urejati kompleksne stvari v družbi. Ljudje politiko še vedno razumejo v negativnem smislu, v smislu določanja direktorjev. Tega si sam ne predstavljam, mislim, da mora politika ustvarjati pogoje delovanja. Kdor meni, da se politika ne sme vmešavati v gospodarstvo, nima pojma ne o politiki ne o gospodarstvu. Država je nastala v zgo-dovini/avno zaradi gospodarstva. Če navedem izkušnje iz sveta-zniževanje davkov je imelo za cilj pospeševanje gospodarstva, odpravo brezposelnosti ali, kot je zapisal novinar v francoskem časopisu: zakaj bi dajali brezposelnim podporo, če lahko z nižjimi davki vzpodbudimo kapitaliste, da bodo več investirali in da bodo brezposelni dobili delo«.
Krajnc: »Zase lahko rečem, da se kot predsednik ne nameravam vtikati v kadrovsko, finančno, razvojno ali kakršnokoli drugo politiko tovarn. Politika mora ustvarjati makropogoje, res pa je, da občina nima ekonomske moči, da bi npr. lahko znižala davke in denar preusmerila v nove naložbe «
»Kaj konkretno boste v občini naredili za razbremenjevanje?«
Dobnik: »Že prej sem dejal, da nameravamo zmanjšati občinski proračun in to bo pomagalo pri razbremenjevanju. O odstotkih še ne morem govoriti. Zame je gospodarstvo del družbe in razbremeniti je treba celotno družbo, otresti se odvečnih ljudi in racionalizirati delo. To ni samo stvar občin, je predvsem stvar republike in federacije.
Dosedanja praksa kaže, da so razbremenitve bile pogosto motor inflacije. Če smo obremenitve zmanjšali za pet odstotkov, so bile že naslednji mesec plače višje za pet odstotkov in to ne vodi nikamor. Denar je treba namenjati novim delovnim mestom, razvoju in modernizaciji.«
»V času pred volitvami in tudi sedaj se pojavljajo
zahteve po čisti industriji, kaj menite o tem?«
Dobnik: »Razvoj je edina rešitev, tako kvantitativni kot kvalitativni. Treba je povečati proizvodnjo, povečati kvaliteto in seveda ohraniti okolje. V občini ne bomo pristajali na razvoj industrije, ki bi poslabšala obstoječe stanje. Nasprotno, obstoječa industrija se mora posodobiti, da bomo izboljšali zrak v dolini, drugo, kar se mi zdi pomembno, je varovanje vode in varovanje obdelovalne zemlje. Kolikor poznam razmere, je žal tako, da bo imel denar za naložbe predvsem privatni sektor, čeprav si želimo zdrave konkurence tako med zasebnim kot tudi družbenim sektorjem.«
Krajnc: »Nisem pristaš ukinjanja vsega, kar je ekološko oporečno. Z ukinjanjem bi povzročili nezaposlenost, zmanjšanje družbenega proizvoda in to se mi zdi korak nazaj. Podpiram pa urejanje čistilnih naprav, razne olajšave za tiste, ki so pripravljeni kaj storiti za čisto okolje.«
»V zadnjih desetletjih je bilo obrobje doline zapostavljeno. Kakšno usodo mu namenjate v prihodnje?«
Dobnik: »Vseskozi zagovarjam policentrični razvoj občine. Ni nujno, da je občinsko središče vedno tudi največje. Praksa iz okolice kaže na dosedanje razmišljanje.
Tako so npr. središče iz Šoštanja prenesli v Velenje, iz Šmarja so poskušali središče prenesti v Rogaško Slatino. Sam Žalec, mislim, da nima možnosti za nadaljnji razvoj, zato sem prepričan, da se bodo v prihodnje razvijali predvsem kraji na obrobju, kjer imajo več možnosti za razvoj novih dejavnosti.«
Krajnc: »Razvijati je treba kraje, ki imajo pogoje in zaenkrat jih vidim na obrobju. Na ta način bi tudi delovna mesta približali ljudem.«
»Ali bo novemu vodstvu uspelo pomakniti žalsko občino navzgor po lestvici razvitosti ali se bomo še naprej pomikali proti repu?«
Dobnik: »Težko je napovedovati. Imamo industrijo, ki ni perspektivna, tako da spektakularnega dviga ne pričakujem. Več ši obetam od razvoja drobnega gospodarstva, če bomo tu dosegli korak naprej, potem se bomo tudi na lestvici slovenskih občin pomaknili nekoliko višje.«
Krajnc: »Mislim, da je potrebna selekcija. Dokler bomo podpirali dejavnosti, ki životarijo, ne bomo naredili ničesar. Pred leti so mnoge dejavnosti uspevale na račun administrativnih ukrepov. V tržnem gospodarstvu tega ni, zato še enkrat pravim, potrebna je selekcija tudi v žalskem prostoru.
Irena Baša Foto: Ljubo Korber
Tako obljubljata žalski župan in predsednik izvršnega sveta
kjer si varčevanja ne smemo dovoliti, npr. v šolstvu. Človek se mora najprej naučiti delati, zato se mi izobraževanje zdi zelo pomembno. Pri strankah pa se mi zdi, da je bilo doslej potrošeno preveč denarja in tukaj lahko prihranimo. Stranke Demosa so že zdaj dohodek, ki so ga dobile za maj, dale na razpolago krajevni skupnosti Braslovče ob njihovem prazniku. Mi ne nameravamo imeti profesionalnih politikov in zdi se mi, da je denar tako najbolje potrošen. Pri stvareh, ki so se financirale iz proračuna in so jih občani dobivali zastonj, pa velja načelo, naj se uvede tržni princip. Največji problem je zmanjšanje upravnega aparata, proučili bomo, kje je ljudi premalo in kje preveč. Verjetno pa bo pri reorganizaciji rekla svoje tudi republika.«
Boris Krajnc
»Razmišljate o spremembi delovnega časa?
Dobnik: »Predvsem naj bi bila občina oziroma njena dejavnost dosegljiva ljudem. Razmišljamo o uvedbi deljenega delovnega časa, drugo o čemer razmišljamo, je sprememba uradnih ur.«
Krajnc: »Predlagali smo osnutek spremembe odloka o delu z občani, svoje mnenje bodo povedali še v skupščini. Če se bodo poslanci strinjali, bomo še poleti uvedli vsakodnevno poslovanje z občani, torej ne več le ob ponedeljkih, sredah in petkih. Na ta način bi bilo manj čakanja, manj bi bilo zastojev in verjetno bi bili ljudje bolj zadovoljni.«
»Pogovarjamo se pred sestankom izvršnega sveta, kjer ste obravnavali povišanje stanarin in komunalnih dejavnosti, zato je o konkretnih številkah težko govoriti. Kako pa sicer razmišljate o oblikovanju cen stanarin in komunalnih dejavnosti?«
Čisto po naključju sta oba vodilna človeka žalske občine iz krajevne skupnosti Griže. Natančneje rečeno, župan Milan Dobnik si je tam ustvaril dom, predsednik izvršnega sveta Boris Krajnc se bo v svet pod Homom vrnil čez nekaj let, ko mu bo uspelo zgraditi hišo. Kakšna sta pravzaprav človeka, ki so jima volilci zaupali v roke občinsko oblast, kako razmišljata o svojem delu, razvoju v žalski občini in čemu dajeta prednost?
samo eden, ki doslej ni bil zaposlen v občinski upravi, tako da nismo zaposlovali novih ljudi.«
»Zamenjali ste polovico dosedanjih načelnikov upravnih organov, kaj boste storili z njimi?«
Krajnc: »Načelnik za urejanje prostora bo opravljal izpit na sodišču, podobno pot je izbral tudi sekretar izvršnega sveta. Načelnici obče uprave manjka do upokojitve leto dni in dogovorili smo se, da to leto še ostane. Z uprave odhaja samo načelnik za družbene prihodke, ki bo šest mesecev dobival funkcionarsko plačo in si poiskal novo delovno mesto, predstojnik oddelka za ljudsko obrambo prevzema naloge tržnega inšpektorja. Še naprej ostajajo podpredsednica izvršnega
Milan Dobnik
sveta, vodja inšpekcije ter predstojnika zavoda za planiranje ter geodetske službe. Gre torej za polovično zamenjavo.«
»Kako to, da ste se odločili za povezavo občinske uprave in oddelka za notranje zadeve, čeprav je republika predlagala dva samostojna organa?«
Krajnc: »To je podedovana stvar, iz republike smo dobili samo mnenje, zakon pa omogoča, da se vsaka občina odloča po svoje. Če ne bo z zakonom urejeno drugače, sodim, da je odločitev pravilna, predvsem racionalna in osebno se zdaj ne bi odločal drugače.«
»Na občino prihajata v času, ko je malha prazna, kako boste delili kolač in predvsem kako financirali stranke?«
Dobnik: »Občinski proračun je resnično dokaj suh, zavzemam se za varčevanje na vseh področjih. So stvari,
Milan Dobnik o sebi pravi takole: »Doslej sem bil profesor, svoje delo sem opravljal z velikim veseljem. Živim v Pongracu in tam se odlično počutim. Živimo pravo sosedsko življenje, ob večerih igramo šah, tudi zapojemo. Rad sem doma, postorim kaj okrog hiše, imam 17-letnega sina in še triletno hčer. Povsem drugače je, če ima človek otroka v nekoliko starejših letih, meni je to pravi užitek. Rad imam tudi naravo, vsaj enkrat na dan grem v gozd, ob sobotah in nedeljah pa rad vstanem zgodaj zjutraj in se odpravim na Hom, Kamnik, Šmohor ali Mrzlico. Zelo rad berem, leposlovje me ne zanima več, predvsem prebiram strokovno literaturo. Prebral sem skoraj vse, kar obstaja s področja politične ekonomije in privlači me filozofija, zlasti tista, ki se pojavlja zadnjih deset let. Je veliko bolj strpna, ni ideološko nestrpna in zato mi je še posebno všeč.«
In kdo je Boris Krajnc?
»Rojen sem leta 57, sem diplomirani ekonomist, doslej sem bil zaposlen v TT Prebold. Živim v Žalcu v enosobnem stanovanju in počasi gradim v krajevni skupnosti Griže. To mi vzame veliko časa, tudi novo delovno mesto zahteva veliko obveznosti.
Imam družino, hči je stara 20 mesecev, precej ljudi pa me pozna kot športnika. Petnajst let sem igral rokomet, najprej v Celju, bil sem tudi član mladinske državne reprezentance, z ekipo Minerve pa smo dosegli drugo zvezno ligo, kar je po moji oceni velik uspeh. V zadnjem času se ukvarjam še s kinologijo, imam psa, ki ga vodim v šolo, skratka, dan je pogosto še prekratek.«
Na novem delovnem mestu sta mesec dni. Je delo takšno, kot sta si ga predstavljala, ali se vajino delo zdaj kaže v drugačni luči?«
Dobnik: »Težko je reči in ocenjevati po nekaj tednih. Vsekakor je dela toliko, da za razmišljanje ostaja bolj malo časa. Šam mislim, da posameznik težko spreminja stvari, svojo vlogo bosta morala odigrati predvsem skupščina in izvršni svet. Je pa delo zanimivo, delo v prosveti je bilo bolj monotono, tu pa se srečujem z različnimi sogovorniki, spoznavam dolino in lahko rečem, da se dobro počutim v novi vlogi.«
Krajnc: »Pred prevzemom funkcije predsednika izvršnega sveta sem približno vedel, kakšno delo me čaka, saj sem že prej spoznaval delo upravnih organov. Veliko stvari odkrivam na novo in zagotovo je drugače kot na prejšnjem delovnem mestu. Tam sem se ukvarjal v glavnem z enim področjem, tu so problemi različni. Veliko je stvari, za katere mislim, da bi jih lahko marsikje sami uredili in ne bi bilo treba trkati na vrata izvršnega sveta. Je pa ta funkcija prav gotovo izziv za mladega človeka, tudi potrditev samega sebe, in upam, da bomo z. ljudmi, ki
sem jih izbral, delali dobro in v korist večine.«
»Kako ocenjujeta krog ljudi, s katerim bosta delala?«
Dobnik: »Zaenkrat težko ocenjujem skupščino, doslej sta bili dve zasedanji, kjer so poslanci volili vodstvo skupščine ter izvršni svet. Po razpravi na zadnji skupščini pa menim, da bo zanimivo, da bodo poslanci povedali naravnost svoja stališča. Delo bo zaradi tega po eni strani težje, po drugi lažje, saj bo skupščina vodnik tako meni kot izvršnemu svetu. Menim, da bo skupščina res tisto mesto, kjer se bodo problemi odpirali in tudi reševali.«
Krajnc: »Ljudi v izvršnem svetu sem izbiral po naslednjih kriterijih: strokovnost in poznavanje področja, profesionalni odnos do dela oziroma pripravljenost za skupinsko delo, opredelitev posameznika do dela v posameznem resorju, želel sem mlajše kadre in gledal tudi na strankarsko pripadnost, vendar zadnja dva kriterija nista bila bistvena. Pri sestavi izvršnega sveta sem imel proste roke, stranke so bile zelo korektne in niso vsiljevale svojih predlogov. Pogovarjal sem se z velikim številom ljudi, nekaj jih je sodelovanje iz različnih vzrokov odklonilo. Skupaj z mano šteje izvršni svet 12 članov, šest je profesionalcev in šest neprofesionalcev. Posebej skrbno sem izbiral profesionalne člane, ljudi ki bodo v izvršnem svetu neprofesionalno, pa so predlagale sredine same. Lahko rečem, da bomo v službi ljudstva, filter za preverjanje odločitev pa bo seveda skupščina.«
»Mnogi so pričakovali, da bo na odgovornih mestih več ljudi iz vrst liberalcev. Ali med njimi niste našli ustreznih kandidatov?
Krajnc: »Liberalci so imeli največ kandidatov, vendar sem izbral ljudi, ki so najbolj ustrezali kriterijem. Liberalci so npr. predlagali človeka, ki živi v Mariboru, za področje ljudske obrambe, meni se je zdelo, da je treba upoštevati tudi teritorialne kriterije. Pri sestavi vlade sem upošteval tudi racionalizacijo občinske uprave. Med profesionalci je
»Bova v službi ljudstva«
Trg Braslovče ob 850-letnici v novi preobleki
Praznovanje občinskega praznika se je začelo združeno s krajevnim praznikom
Letošnje, morda tudi zadnje praznovanje občinskega praznika v tej obliki, bo v Braslovčah. Krajani se na ta pomemben dogodek že več kot leto dni mrzlično pripravljajo. V teh dneh že potekajo številne prireditve, 7. julija pa bodo po svečani seji občinske skupščine svečano odprli prenovljen trg in s simboličnim prižigom luči počastili tudi 850-letnico
tr9a' Poleg obnovljenega trga, ki je največja pridobitev, omenimo še štiri učilnice, nove telefonske priključke, gasilsko cisterno, obnovljen dom Partizana in še bi lahko naštevali. Krajani Braslovč so rokave krepko zavihali, poleg samoprispevka pa so prispevali še dodatna sredstva in opravili ogromno prostovoljnega dela.
Trg je tako zasijal v novi preobleki in bi si gotovo zaslužil tudi turistični nagelj.
»2e leta 1978 smo prvi v občini izglasovali krajevni samoprispevek. Krajevna skupnost s trinajstimi zaselki in 3500 ha površine je druga največja krajevna skupnost v občini, ki pa je bila zlasti v
obrobju močno nerazvita. Zato smo se najprej lotili cestnih povezav, vodovoda in telefonskih priključkov. Na Dobrovljah smo zgradili Dom borcev s trgovino, zbiralnico mleka in gostiščem. Nazadnje nam je ostal trg, ki je v preteklosti dobil najmanj. Sedaj je tudi ta naloga opravljena. Primanjkuje nam še nekaj sredstev in upam, da bomo tudi ta oreh strli, saj še vedno plačujemo samoprispevek, pričakujemo pa tudi pomoč, tako kot doslej, širše družbene skupnosti. Vsem, ki ste nam v vseh letih pomagali, se v imenu krajevne skupnosti iskreno zahvaljujem, občane žalske občine pa vabim, da nas v naslednjih dneh obiščete in si ogledate rezultate našega dela,« pravi predsednik skupščine Ivan Fale.
»Ko smo izglasovali četrti samoprispevek, smo dobili zeleno luč za najzahtevnejšo nalogo — obnovo trga v Braslovčah. Obnove smo se lotili že v preteklem letu, kasneje pa so se pokazala nepredvidena dodatna dela, tako bo končna vrednost del presegla tri
milijone dinarjev. Obnoviti smo morali kanalizacijo, vodovod, telefon, javno razsvetljavo, nato pa še asfalt. Sedaj razmišljamo tudi o preusmeritvi tovornega in avtobusnega prometa mimo trga, obvoznica bo naša prihodnja naloga. Pomembna pridobitev so tudi telefonski priključki, letos 49, tako ima sedaj telefon več kot polovica gospodinjstev. Obnovo nekaterih cest bomo morali preložiti na kasnejši čas, ko bomo imeli zato zagotovljena finančna sredstva,« pravi predsednik sveta Slavko Šketa.
V Braslovčah so te dni dobili prvo zasebno trgovino z živili, potrebujejo pa še več specializiranih trgovin. Z gostinsko ponudbo so zadovoljni, oživeti pa nameravajo sicer pred leti zelo razvejano turistično ponudbo. Obnovljen trg in cerkev prav gotovo imata za to vse pogoje.
Pomembna pridobitev za šolo so štiri učilnice, zaradi spremembe šolskega okoliša in povečanega števila otrok.
Dom Partizana je dobil novo obleko, obnovili pa so tudi instalacije
Sredi trga stoji lepo obnovljena hiša, kjer je nekdaj domoval »ledrar«, kar dokazuje tudi ohra njena freska
učenci najbolj razveselili nove pridobitve, ki jim bo omogočala
Ob letošnjem dnevu šole so se sodobnejši pouk. Na posnetku člani folklorne skupine
Ivan Fale, Slavko Šketa, Franc Kralj, Emil Ribič
Društvena dejavnost
Aktivnosti
Ob našem obisku v Braslovčah smo spoznali bogato društveno dejavnost, ki se odvija v njihovi krajevni skupnosti. Tako kot povsod drugod tudi tukaj predstavljajo dobršen del aktivnosti gasilska društva, ki so v samih Braslovčah, Parižljah in na Dobrovljah. Poleg njih moramo omeniti društva s športno rekreativno dejavnostjo, kot so TVD Partizan, strelsko družino, planinsko-društvo, smučarski klub, poleg njih pa še lovsko družino in društvo upokojencev, ki imata v svojih programih tudi precej športno-rekreativnih oblik delovanja. Svoj delež ima pri tem v veliki meri tudi šolsko športno društvo. Zanemariti pa ne smemo tudi drugih organizacij in društev, ki pomembno soobliku-
in uspehov
vim domačijam na hribovitih Dobrovljah.
Telesno-kulturna dejavnost ima v Braslovčah globoke korenine, njen naslednik pa je TVD Partizan Braslovče in druge že prej omenjene športno-rekreativne organizacije oz. društva. Že v osnovni šoli dobijo mladi bogato osnovo za športno aktivnost, ki jo vsestransko oplemenjujejo z delovanjem v šolskem športnem društvu in kasneje v drugih društvih telesno-kulturnega pomena. V Braslovčah so doma dobri športniki in organizatorji, ljudje, ki vedo, kaj pomenita šport in telesna kultura. Ne nazadnje se lahko pohvalijo z dvema olimpijskima medaljama, ki jim jih je priskakal na olimpijadi v Calgaryju Matjaž Debelak. Sicer pa se je skakalni šport vrasel v te ljudi pod Dobrovljami, kjer čaka na sneg tudi nova 120-metrska skakalnica, ki bo
ne manjka
lovski okoliš. So varuhi narave in njenega bogastva in tako tudi pomemben del kreatorjev življenja tega dela Savinjske doline.
K vsemu temu po svojih močeh prispevajo tudi upokojenci, ki nočejo biti samo pasivni opazovalci, ampak jih srečujemo povsod v društvih, organizacijah in na delovnih akcijah. So in želijo biti soustvarjalci sedanjosti in prihodnosti. Mnogi med njimi so člani borčevske organizacije, ki ima svojo vlogo in pomen tudi v njihovem kraju pod partizanskimi Dobrovljami, kjer so se odvijali pomembni dogodki v času NOB. Borčevsko organizacijo čaka v dneh občinskega praznika tudi vsakoletno srečanje, ki bo 4. julija ob jezeru Braslovče. Pripravljajo pa tudi pohod na Dobrovlje.
In ne nazadnje ne moremo mimo kulturno-prosvetne dejavnosti, ki ima več kot 100-letno tradi-
Franc Kokovnik, Franc Kumer, Franc Praprotnik, Vinko Bršek
jejo krajevni vsakdan, naj gre za organizacijo Rdečega križa, Društvo prijateljev mladine, Zvezo borcev ali njihovo prosvetno in kulturno društvo, ki ima že 102-letno tradicijo.
O vsakem društvu ali organizaciji bi lahko posebej špregovorili, vendar nam tega ne dovoljuje prostor, prav pa je, da ob tej priložnosti, ko praznujejo občinski praznik, poskušamo vsaj površinsko zajeti njihovo delo in aktivnost.
O gasilcih sta nam veliko povedala Janez Kokovnik in Binko bršek, prvi o PGD Braslovče, drugi o PGD Parižlje. Braslovčani imajo svoje gasilsko društvo že polnih 90 let, v Parižljah pa je bilo ustanovljeno pred 60. leti. Tako eni kot drugi imajo bogato in zanimivo društveno zgodovino. Vseskozi so tako rekoč nepogrešljivi pri mnogih akcijah krajevne skupnosti. Tretje in daleč najmlajše pa je gasilsko društvo Dobrovlje, ki je staro le nekaj let. Kljub temu pa nadvse pomembno, saj lahko bistveno pripomore v boju proti rdečemu petelinu, ki grozi njiho-
temu športu v bodoče dala še pomembnejšo razsežnost, tako v Braslovčah kot v celotni dolini. Svoje pomembno mesto ima tudi strelstvo, nedvomno velika pridobitev pa je novo strelišče za vojaško puško na Dobrovljah, kjer so doslej že bile nekatere pomembne tekme, tudi na republiški ravni. Braslovški strelci so se pokazali kot dobri organizatorji in tekmovalci. Z novim streliščem in ugodnimi pogoji za trening in tekme pa bodo prav gotovo v prihodnje še uspešnejši.
Planinstvo je najbolj množična oblika športne rekreacije pri Slovencih. Temu zgledu so sledili tudi Braslovčani, ki aktivno delujejo v njihovem planinskem društvu od leta 1984. Njihov namen je v razvijanju množične rekreacije in vzgoji mladih za življenje z naravo in njenimi lepotami. Ni še dolgo tega, kar so pripravili nočni pohod na Dobrovlje, ki je kljub slabemu vremenu izvrstno uspel. Takih in podobnih pohodov pa so in še bodo pripravili veliko.
Skrb za divjad in naravno ravnovesje je v rokah lovcev, ki z veliko ljubeznijo skrbijo za divjad, ki jo premorejo Dobrovlje in njihov
cijo. O njihovi društveni dejavnosti je precej povedal Franci Kumer — mlajši. Povedal je, da so večino prireditev, ki so jih imeli v programu za to obdobje, že izvedli, čaka pa jih občinski praznik, kjer bodo polno angažirani, čeprav so zaradi prenatrpanosti ob občinskem prazniku veliko prireditev spravili pod streho, kot se temu reče, že pred tem. Tako so imeli februarja srečanje s Šmihel-čani iz Avstrije, s katerimi sodelujejo že 12 let. Maja so imeli koncert z mešanim pevskim zborom iz Šoštanja in Mozirja in tako popestrili braslovški vsakdan. Sicer pa ima njihovo društvo trenutno aktivni predvsem dve sekciji, in to knjižničarsko in pevsko sekcijo z zborom, s katerim dosegajo vedno boljše rezultate. Želijo si ponovno oživiti dramsko sekcijo, ki je bila nekoč izredno aktivna, pa tudi še kaj drugega.
Tako torej; tam kjer so ljudje, se venomer nekaj dogaja in tako tudi Braslovčani niso izjema. Društva in organizacije, omenjene pa tudi neomenjene v tem sestavku, so bila in bodo gibalo naših življenjskih okolij. In prav je tako.
D. Naraglav
Jože Zidanšek Človek ustvar	jali	nei	|a du	ha in	i posluha za umetnost
Na otvoritvi njegove galerije tudi predsednik IS Slovenije					
Na jezeru dovolj zabave
^»Da se mladi nimajo kje zabavati ŠeTTprg&ISjg * * * * v. Savinjskem občanu, to. pa mi imamo glasbo vsako soboto, julija pa bo Pop delavnica z ansambli Martin Krpan, Pomaranča, Lačni Franc, Don Mentoni, Blus bend, Šank Rock, Epidemik in
Neron. Seveda pa zabava ni namenjena samo mladim, ampak vsem, ki želijo večer preživeti v ^nrijetnem okolju ob jezeru v Bra-je povedala lastnica go-
stišča“s'onjS£orianči5' ki na™ -b0 postregla tudi^Worskiml sadezL
Braslovčanom in mnogim drugim bo ostal še dolgo v spominu prijeten kultuni večer, posvečen otvoritvi galerije njihovega župnika in vsesplošno priljubljenega krajana in umetnika Jožeta Zidanška. To je bil večer, ko je prišlo do izraza vse tisto, kar je v svojem desetletnem prizadevanju storil in za večno zaznamoval kreator, arhitekt, zgodovinar, izvajalec posameznih del, predvsem pa umetnik in duhovnik Jože Zidanšek. Po njegovi zaslugi dajejo cerkev in objekti okrog nje podobo dovršene usklajenosti, lepote in ohranitve naše kulturne dediščine. Slednje pa je bilo tudi glavno vodilo duvniku Zidanšku, ko se je odločal o tem, kar je sedaj tudi uresničil. Ob vsem tem pa ni zanemarjal umetnostnega ustvarjanja z žganjem motivov v lesu, ki so resnično dovršeno umetniško delo. Kljub temu, da so mnogi poznali njegove stvaritve, pa so bili ob odprtju galerije, ki jo je odprl predsednik IS Slovenije Lojze Peterle, prijetno presenečeni.
Z duhovnikom in umetnikom Jožetom Zidanškom smo si segli v roke že nekaj dni poprej. Ura je bila devet zvečer, ko smo se pripeljali v Braslovče, ki bodo ob letošnjem občinskem prazniku kot prerojene. Pomemben delež k temu pa daje morda najlepše urejena cerkev in okolica v Sloveniji. Potrditev vsestranske angažiranosti njihovega duhovnika pa je nedvomno tudi to, da smo ga zalotili, kljub pozni uri, še vedno pri delu.
Sedimo v učilnici župnišča in prisluhnemo izpovedi našega sogovornika. Beseda mu teče gladko, umirjeno in preudarno. Nič ni odveč, kar pove, vse ima svoj smisel in pomen. Njegovo življenje je povezano z umetnostjo. Zibelka njegove mladosti so hribi in dolinice, potočki in jezera okrog Špitaliča, že od nekdaj pa je občudoval Žički kartuzijanski samostan, ki mu je dajal navdih za umetnost in arhitekturo. Prav gotovo pa je vplival tudi na odločitev pri poklicu in poslanstvu, ki ga opravlja. V Braslovče je prišel pred sedemnajstimi leti. To pa je tudi obdobje, ko se je ves posvetil obnovitvi cerkve in spremljajočih objektov. Z njemu lastno natnačnostjo in pretanjenostjo, ki ji je botrovala velika ljubezen do starinskih objektov, ničesar ni bilo prepuščeno naključju. Želel je adaptirati objekte in okolico v najbolj identični podobi in s tem zadostiti sebi in drugim. Ves čas je bil povezan s strokovnimi inštitucijami, kot je Zavod za spomeniško varstvo, vendar so bila mnenja posameznih zavodov različna, tako da je veliko naredit po svoji vesti in prepričanju. Sicer pa poudarja, da karkoli so delali, želeli so priti do originala. To je zahtevalo veliko truda, ki pa je zdaj pozabljen, saj so dela tako rekoč končana. Čaka jih le še obnovitev odkrite freske na zahodni strani cerkve in morda še kaj, kar bo dalo temu kompleksu še dodatno vrednost.
Naš sogovornik ob tem velikopoteznem delu ostaja skromen, pravi, da pač počne tisto, kar misli, da je najbolje za kraj, ljudi in ohranitev tistega, kar bogati slovenski narod v vsej njegovi zgodovini. Ob tem pa izraža tudi globoko zahvalo vsem, ki so mu stali ob strani in pomagali uresničiti vse to, kar lahko danes vidimo.
Pogovor steče ponovno nazaj na njegovo umetniško ustvarjanje. Pove nam, da najraje upodablja sveče, ki pomenijo na nek način simbol rojstva, življenja in smrti. Po drugi strani pa sveča, ko izgoreva, daje svetlobo. Vsak človek naj bi izgoreval, se predajal za dobrobit nekoga drugega. V tem je čar človeške plemenitosti, humanosti in dobrote. Žal pa velikokrat ni tako, saj prevladajo pohlep, prestiž in marsikdaj tudi sovraštvo. Tako nekako razmišlja Jože Zidanšek, ki v umetniškem delu najde sprostitev, notranji mir in vsestransko zadovoljstvo. Galerija, ki je doživela svojo otvoritev štiri dni po našem razgovoru, pa je nedvomno krona njegovega umetniškega ustvarjanja na likovnem področju. Ta hram umetnosti, ki so mu popotnico olepšali člani Slovenskega okteta oz. kvarteta DO, pevski zbor s Polzele, ci-
sežnem delu cerkvene zgodovine je podrobno prikazana bogata cerkvena zgodovina braslovške prafare, fare in dekanije, njihovi odnosi do žovnečanov in gornjegrajskega benediktinskega samostana, braslovški cerkveni predstojniki in ob koncu tega dela opisi vseh treh cerkva na tem območju, opisi kapelic in križev z navedbo vzroka postavitve, če se je to dalo ugotoviti.
Obsežen je zapis o dogajanjih pred in med drugo svetovno vojno v trgu Braslovče in njegovi okolici. Objavljeni so opisi javk in bunkerjev, napad na Braslovče leta 1944, kronološki pregled dogodkov, spomeniki in življenjepisi žrtev. V zadnjem delu knjige je prikazano delo društev, ki so na braslovškem območju, pa tudi nekaterih, ki so delovala tu, a jih sedaj ni več.
Predstavitev knjige bo v petek,
29.	junija 1990, ob 20. uri v kulturnem domu v Braslovčah. Od takrat dalje bo na voljo tudi kup-cem. _
V Žalcu bo knjiga v prodaji v Mladinski knjigi od sobote, 30. junija 1990 dalje.
iz dolgega ribnika, od mlina je dajal letno 1 kopuna, mlin v Preser-jih je bil v lasti tamkajšnjega uradnika itd.	2®
Franci Kralj v zgodovini Braslovč omenja, da je bilo na področju Braslovč enajst mlinov, kar je lepo število. To pomeni, da je bilo mlinarstvo izjemno pomembna gospodarska dejavnost na področju žovneškega gospostva. Gospodarska pomembnost je v tem, da zagotavlja kmečkemu gospodarstvu možnost mletja žita, mlinarjem pa daje dodatni vir dohodka v obliki mlevske pristojbine. Iz šempetrskega območja je znan Volkov mlin. Poznan je ljudski rek, ki se nanašana ta mlin: »Šempetrska fara in Zavadlavov mlin nosita vsak dan en cekin«.
In ob zaključku omenimo, da je listinsko izpričan prvi obrtnik v Braslovčah krojač Flernak, ki je naveden v urbarju gornjegrajskega benediktinskega samostana iz leta 1426. On je proti odškodnini štirih mark koristil samostansko desetino na Dobrovljah, iz česar se da sklepati, da je bil uveljavljena oseba.
Omenili smo leto 1423, ko je bilo govora o tržanu Braslovč in o sodniku, vendar naj dopolnimo ta podatek S tem, da je že iz I. 1379 poznan sodnik iz Braslovč, imenoval se je Marin des Toppolcz. Ohranjena je tudi listina iz I. 1467, v kateri piše, da je dr. med. Mar-qard Stelling zapustil minoritskemu samostanu v Ptuju medicinske knjige, svojo hišno lekarno pa celjskemu samostanu. To hišno lekarno je imel v Braslovčah. Torej so Braslovče imele svojega zdravnika že pred I. 1467. Okoli leta 1840 so v Braslovčah delovali trije ranocelniki in ena babica.
In če zaključimo — Braslovče so bile od nekdaj pomemben kraj. Pomemben je bil njihov župan. K trgu so spadali vsi kazenski primeri in župan je smel kaznovati vsakogar, ki ga je spoznal kazni vrednega, razen s smrtno kaznijo. In danes? Odgovorite si sami!
-fi
trarjeve melodije in humornost Košni-kovega ata — Mita Trefalta in ne nazadnje predsednik slovenske vlade, Lojze Peterle, je dal trgu Braslovče, ki slavi že svojo 850-letno zgodovino, novo in nadvse pomembno pridobitev.
V slogi je moč, če pa je ta še oplemenitena z idejami in osebnim angažiranjem človeka, kot je Jože Zidanšek, pa rezultati prav gotovo ne morejo izostati. Dokaz za to je vsakomur viden. Krajanom in župniku Zidanšku velja za vse, kar so storili, iskreno čestitati. S tem zapisom pa se čestitki pridružuje tudi naše uredništvo.
Darko Naraglav
Predsednik Lojze Peterle je ob tej priložnosti povedal:
...... deset let spremljam
to, kar se tukaj godi, to skrb za kulturo, ki je skrb gospoda
župnika in skrb vseh vas. Vsako leto enkrat ali dvakrat pogledam, kaj se je novega zgodilo in vedno bolj občumi-jem njega in vas, da ste se tega dela lotili in ga tako uspešno končali... V veliko veselje pa mi je, da lahko slišim za nek kraj v Sloveniji, da so dela tekla brez posebnih težav, da je KS vzorno sodelovala in
v tem smislu vidim današnjo otvoritev kot skupen praznik vsega vašega kraja in bližnje okolice ... Današnji večer je nekaj posebnega, vse, kar gledamo, čemur se čudimo, je rezultat vaše ustvarjalnosti, vašega odnosa do naše kulturne dediščine in s tem tudi vašega razmerja do prihodnosti ... Narod, ki na tak način skrbi za svoje kulturne dobrine, iz hleva naredi galerijo, tak narod ima bodočnost ....
Ob praznovanju občinskega praznika občine Žalec bo izšla knjiga Braslovče, v kateri bo prikazano življenje na braslovškem območju od starega veka do današnjih dni.
čeprav so Braslovče eno najstarejših naselij v Savinjski dolini in so listine o njih stare že 850 let, pa do sedaj samostojne knjige o tem kraju in okolici še ni bilo. Pred okoli sto leti je opisal dekanijo Braslovče Ignac Orožen, kasneje pa so bili objavljeni le članki v časopisih, revijah ali drugih publikacijah.
Vsebina knjige Braslovče je pestra, saj so v prvem delu objavljeni zemljepisni podatki o kraju in okolici, nato krajši zapis o pre-bivaltvu, vodovju in mlinih. V zgodovinskem delu je prikazano dogajanje na tem ozemlju predvsem od rimskih časov dalje, posebno pa je poudarjena zgodovina Žov-neških gospodov. Temu sledi gradivo o podložništvu na braslovškem območju in opis posameznih naselij. Ta obsega opis naselja, gospodarske dejavnosti, posebnosti in zgodovino. V ob-
Letos bo praznik občine Žalec v krajevni skupnosti Braslovče. Praznovanje bo v krajevni skupnosti, ki se ponaša z večstoletno zgodovino. Male Braslovče so prvič zapisane v srednjeveških listinah I. 1402, Preserje se prvič omenjajo I. 1402, Rakovlje I. 1278 in Gorče, Spodnje, Zgornje I. 1269.
Sam trg Braslovče se omenja v pisnem dokumentu prvič 7. 4.. 1140. Torej se letošnje praznovanje združuje z 850-letnico trga. Sama naselbina je starejša. V dokumentu se omenja cerkev Marijinega vnebovzetja v Braslovčah, ki je tedaj že stala. Raziskave Ivana Stoparja opozarjajo, da je cerkev tedaj že dolgo stala, na kar kaže samo ime in arhitektura stavbe, ki seže v karolinško obdobje (okoli leta 800 do desetega stoletja).
Braslovče so bile tudi sedež prafare, ki je zajemala večji del Spodnje Savinjske doline. V Braslovčah moramo iskati sedež najpomembnejšega zgodnjesred-njeveškega krščanskega kulturnega središča na območju Savinjske doline. Bližnji fevdalci, svobodni gospodje Žovneški se prvič omenjajo I. 1130. Ni neznano, da so prav zgodnji fevdalci z vso vnemo razširjali med slovanskimi priseljenci novo vero. Prafaro lahko povežemo s tem dejstvom in zaključimo, da pri Braslovčah lahko govorimo o naselju, ki je starejše kot 850 let, čeprav o tem nimamo pisnih dokumentov.
Pri pogledu na razvoj Braslovč ne moremo mimo sestavka Jožeta Curka G urbanistično gradbenih zasnovah trgov in mest v Po-savinju . . . Avtor v razpravi prikaže razvoj selišč v trge skozi stoletja: V 11. stoletju so bila ruralna selišča (kmečka, podeželska). V
12.	stoletju se k agrarni (poljedelski) produkciji pridruži tudi obrt in trgovina — nastanejo tako imenovane sejemske vasi, ki so imele svojo sejemsko pravo. Nastajala so pod gradovi ali blizu gradov. Prav tako je bila za razvoj naselja pomembna prometna in vojaška
lega. Braslovče so bile »stražni-ška naselbina«.
Tedenski in pozneje dnevni sejmi so povzročili stalno naseljenost trgovcev in obrtnikov. Posledica je ustanovitev trške naselbine. Trg je naselbina trgujočega prebivalstva. Tako so nastale tudi Braslovče. V bližini sta bila farna cerkev in grad.
Za Braslovče je značilno, da je cesta trga usmerjena k cerkvi, pred katero v ostrem zavoju zapušča trg. Cerkev trg obvlada in arhitektonsko zaključuje.
Značilno za Braslovče je, da so do danes ohranile to prvotno zasnovo in so zato v celoti proglašene za kulturno-zgodovinski spomenik.
Kot trg se Braslovče prvič pisno omenjajo 2. 2. 1423, dokument govori o tržanu Braslovč in o sodniku, ki ima svoj pečat. Torej je govora o trgu in sodni oblasti.
Predaleč bi nas zapeljalo, če bi podrobno opisali razvoj kraja. Omenimo, da so Braslovče okoli I. 1600 pogorele do tal. Pogorela je tudi cerkev. Cerkev je bila do I. 1604 obnovljena, okoli I. 1615 so ji prizidali kapelo sv. Ane, I. 1646 je dobila kapelo sv. Roka.
Okoli I. 1485 je bil okoli cerkve zgrajen velik taborski kompleks.
17.	8. 1570 je nadvojvoda Karel potrdil akt o trških pravicah Bra-
slovč, ta akt je potrdil tudi cesar Ferdinand 15. III. 1814. Braslovče so imele svoj grb.
Nedavno je bilo v Delu objavljeno, da se je I. 1635 začel kmečki punt v Braslovčah. Ta punt se je začel v Grajski vasi in je bil prvotno naperjen proti Ojstrici. Vendar se je naglo širil in 7. V. 1635 so puntarji pod vodstvom Štefana Raka zavzeli Braslovče. Braslovče so bile pod puntarji do 19. V. 1635, ko sq se puntarji predali fevdalni vojski. Tudi o začetkih in razvoju obrtništva v Braslovčah in okolici bi lahko veliko napisali. Omenimo samo žovneški urbar iz I. 1550. Urbar omenja nekega mesarja, nato Matijo Kovačiča, ki je imel kovačijo ob Savinji, omenja nekega Scherrerja, domnevno je bil to krojač, in Schusterja, domnevno je bil to čevljar.
Žovneški urbar omenja večje število mlinov. Tako omenja Dvorski mlin pod gradom (Žovnek) na potoku Trnava. Omenja mlin v Malih Braslovčah (Gregor Pengl), ki je imel letno dajatev 3 škafe ovsa in dva kopuna, omenja mlin Jurija Petra v Malih Braslovčah, ki je imel letno dajatev 45 fenigov črnega ali 15 krajcerjev belega denarja in 1 kopuna. Tomaž Godina je imel mlin pri Preserjih. Letna dajatev 1 funt in 1 kopun. Ambrož Tačko je imel mlin v trgu Braslovče, ob potočku, ki je tekel
Na posnetku lovski dvorec celjskih grofov, ki mu domačini pravijo Lent, v njem pa bo kmalu pošta
'U
je tudi najbolj pristen pomen življenja. Če nekdo živi, še ni prižgan, živi samo za sebe. Bistvo življenja je, da se človek za nekoga žrtvuje, daruje, da se izničuje, da ga je vsak dan manj in da tisto, kar je njegovo, nekomu podarja. Prav to je meni tudi vodilo, da mi je ta simbol v umetnosti tako blizu ...«
* * *
»Freska, ki je na pročelju cerkve, sedaj še ni restavrirana, vsekakor pa gre za edinstveni primerek v Sloveniji. Govori o tem, da je nekdo pokopal svojo ženo. Pod fresko je sarkofag, v katerem leži ženska figura. Le-ta pa jè tako slikana, da je čez sredino prerezana. Zgornji del figure je normalne oblike, spodnji del pa je okostnjak. To ponazarja, da je tukaj pokopana oseba, ki je živela in je že prešla v smrt. Da pa je smrt zagotovo že nastopila, pa sta na vsaki strani dve kosi, katerih kosišči sta prelomljeni. Vsekako'r gre za enkratno mojstrovino in izpoved neznanega umetnika, ki bo dobila svojo vrednost, ko bo ponovno dobila identično podobo ...«
»Motiv sveče je zelo bogat, saj nudi globoko razmišljanje. Poglejte, če človek vzame svečo, ki ni prižgana, je to samo skupek določene mase, bodisi voska, parafina, teže, velikosti, se pravi, da ni v svoji funkciji. Sveča dobi svoj pomen šele takrat, ko jo nekdo prižge. Ko sveča prične izgorevati samo sebe, ko se použiva, se žrtvuje, daruje, da premaga temo in de je nekdo lahko na svetlem. To pa
Jože Zidanšek
EMO
EMO
EMO
IH EMO
ŠEMO HEMO ■ EMO
MEMO
63000 Celje, Mariborska 86 telefon: 063/32-112, telex: 33512 YU EMO, telefax: 063/34-925
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE ŽALEC
MIERX
BLAGOVNI CENTER CELJE
se predstavlja in vabi, da se včlanite v klub privatnikov — MERX CLUB,
ki vam omogoča nabavo vsega živilskega in neživilskega blaga po grosističnih cenah in dodatne ugodnosti.
Dnevno sveže cene, boljši plačilni pogoji..
Poizkusite priznano MERX kavo in ASANA čaj.
Obiščite nas v DISKONTU na Mariborski 128 v Celju in DISKONTU BUNKER v ŠEMPETRU, kjer vas pričakujemo z ugodnimi cenami in širokim asortimanom tudi ob sobotah in nedeljah.
ISKRENO VAM ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE — 7. JULIJ
KOVINOOPREMA PETROVCE p. o.
Na zalogi imamo zabojnike za komunalne odpadke, in sicer 160, 250, 700 in 900-litrske
m
5-kubične odprte in zaprte kesone
V dogovoru s krajevno skupnostjo lahko izdelke plačate tudi v dveh ali treh obrokih.
Dodatna pojasnila na telefonu 063/776-211

f ♦ f ji H !
111 ! I f C H ;
4 : i s ; f
modna konlekcija
p.o. petrovče
SCALA
ZARJA
PETROVČE
AKCIJSKA PRODAJA od 1. do 20. 7 1990 PO IZREDNO UGODNIH CENAH
V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI V PETROVČAH
POSEBNE NAGRADE ZA IZŽREBANE KUPCE
HRANIMO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA N GOZDARSTVA ŽALEC a sub. a
Največja hranilno kreditna služba v Sloveniji vam nudi:
•	najugodnejše obresti za vaše hranilne vloge
•	jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge
•	možnost dviga in pologa pri vseh poslovnih enotah Ljubljanke banke v Jugoslaviji in od 1. 7. dalje na vseh poštah celjske regije.
•	kredite za vse namene
Pripravljamo:
•	opravljanje plačilnega prometa in vodenje žiro računov za občane in civilno-pravne osebe (obrtnike)
Obrtniki in podjetniki!
Izkoristite možnosti in ugodnosti poslovanja preko H KS KG Žalec.
Pokličite 714-251 za podrobnejše informacije.
Celje, Žalec, Nama Levec, Vojnik, Laško, Petrovče, Vransko, Braslovče, Gotovlje, Polzela, Tabor, Trnava, Šempeter, Prebold
ČESTITAMO
Embalaža je nepovratna, material pa gorljiv in ekološko neškodljiv.
sveža mlako
NALUTE Sl VIR ZDRAVJA !
Pred zaužitjem ga ni potrebno kuhati, po želji ga le segrejemo ali pa pijemo hladnega, ki močno odžeja, osveži in nasiti hkrati.
Pri temperaturi do +8°C ima rok uporabe 6 dni.
PURE-PAK
embalaža zagotavlja visoko zaščito izdelka, varuje visoko kakovost, svežino in okus mleka. Enostavna je za odpiranje in zapiranje, saj ne potrebujemo pripomočkov, ampak jo v smeri puščic odpremo kar z rokami.
/O	ljubljanska banka
Splošna banka Celje d.d.
Ce)je
Vsem varčevalcem, poslovnim sodelavcem in občanom čestitamo za praznik občine Žalec
Sveže mleko je biološko kakovostnejše. Toplotna obdelava poteka pri nižjih temperaturah kot pri sterilizaciji, zato:
•	so poškodbe beljakovin manjše
•	encimi, ki so nujno potrebni pri rasti in razvoju organizma ostanejo aktivnejši
•	več je vitaminov
•	sveže mleko vsebuje za telo koristne mikroorganizme
NAJBOLJŠE JE SVEŽE, HLADNO, NEKUHANO»
V Žalcu predstavili raziskovalne naloge
Mladi raziskovalci
Raziskovalna dejavnost na osnovnih šolah občine Žalec iz leta v leto narašča po številu in kvaliteti. Letos so jih predstavili kar 34, od tega 7 s področja računalništva. Pohvalno je, da so se vključili v raziskovalno dejavnost tudi učenci razredne stopnje (Polzela) in podružnične šole v Andražu, kjer so raziskovali kar vsi učenci.
Tudi sicer je bil izbor nalog pester. Zajemale so področja ekologije, kulinarike, zgodovine in turizma. Raziskovalne naloge so tudi praktično uporabne, največkrat kot dobro učilo, in bi jih kazalo koristno uporabiti pri vzgojno-izobraževalnem delu.
Vedno več nalog nastaja v sodelovanju z delovnimi organizacijami. Tako je projekt Mleko in mlečni izdelki (OŠ Polzela) nastal ob sodelovanju strokovnjakov Mlekarne Arja vas. DO Zarja Petrovče je bila pokrovitelj turističnega projekta Zeleno zlato moje doline (OS Polzela), s katerim so
se mladi raziskovalci predstavili na 4. turističnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava in med sedmimi finalisti dosegli 1. mesto. Gostišče Štorman je poskrbelo za pogostitev tekmovalcev.
Tri šole, Šempeter, Polzela in podružnična Andraž, so se lotile zgodovinske teme Naša šola skozi čas in bile pri tem zelo uspešne. Z njimi so nastopile tudi na republiškem srečanju mladih zgodovinarjev v Kopru, kjer sta dosegli šoli Polzela in Šempeter zlato značko in Andraž srebrno.
Na predstavitvi v Žalcu so najbolj navdušili najmlajši učenci iz Andraža, ko so prikazali star običaj Florjanovo v sliki in besedi in tako dokazali, da ob primernem vodstvu lahko raziskujejo tudi učenci 1. in 2. razreda. Žal pa je treba povedati, da je raziskovalna dejavnost v občini Žalec še vedno odvisna le od dobre volje posameznikov — prizadevnih mentorjev.
T. TAVČAR
Mlade Polzelanke med predstavljanjem turističnega projekta v Zarjinih oblačilih.
Z osnovne šole Žalec
Tako, pa smo prispeli do konca šolskega leta! Marsikaj smo v tem času ustvarili in doživeli, prav pa je, da omenimo tiste uspehe, ki posebno izstopajo:
•	Naši osmošolki Tjaša Cerovšek in Vesna Bratušek sta za
znanje iz angleškega jezika prejeli zlato priznanje, in sicer zato, ker sta se odlično odrezali na regijskem in republiškem tekmovanju v angleščini.
•	Zlato Vegovo priznanje je na republiškem tekmovanju v matematiki prejel osmošolec Davorin Dobravc.
•	Sedmošolka Biserka Kišič je na republiškem tekmovanju Vesele šole osvojila največ točk in tako prejela nagrado ter priznanje.
•	Petošolec Mitja Majerle se je kot šolski zmagovalec v računalništvu uvrstil na regijsko tekmovanje, tudi tam zmagal in tako zastopal regijo na republiškem tekmovanju.
Kulturni dogodki:
•	Vsi bralni značkarji naše šole so v tem šolskem letu prebrali po eno delo znane švedske pisateljice Astrid Lindgren. Tako je podelitev bralnih značk tokrat potrkala v znamenju slavne Pike Nogavičke. S predstavo o Piki Nogavički je bil med nami tudi Marjan Marinšek iz Kulturnega centra Titovo Velenje, velik poznavalec knjig o Piki Nogavički in prijatelj Astrid Lindgren, ki jo je na Švedskem tudi obiskal.
•	Ob zaključku leta smo pripravili razstavo izdelkov učencev, v šolski knjižnici pa razstavo starih učbenikov.
•	Polno dvorano kulturnega doma sta z izbranim programom navdušila naš otroški in mladinski pevski zbor. Pod naslovom Omna mea mecum porto (Vse svoje nosim s seboj) smo bili priča novim iskanjem v poeziji, izraznem plesu, glasbi in sceni.
•	Vsi na šoli, učenci in učitelji, pa smo se razveselili nove pesniške zbirke Mete Rainer z naslovom HOKUS-POKUS.
Margit Juteršek
Uspeh žalske pionirske košarke
Na pionirskem festivalu košarke Sumi za učence do šestega razreda osnovnih šol so sodelovali tudi mladi košarkarji osnovne šole Petra Šprajca-Jura iz Žalca. Turnir štirih najboljših reprezentanc iz Slovenije, Žalčani so se nanj uvrstili na prejšnjih turnirjih, je bil v Monpurinu, dvajset kilometrov iz Trsta. Mladi žalski upi so se na turnirju sicer srčno borili, vendar so obe tekmi kljub temu izgubili. Glede na dejstvo, da so izgubili proti ekipam, ki trenirajo že vrsto let, Žalčani pa so skupaj le slabo leto, pomeni že uvrstitev na četrto mesto več, kot so pričakovali. Poleg tega so bile ekipe izbrane med najboljšimi iz več osnovnih šol, medtem ko so ekipo Žalčanov sestavljali, razen ene izjeme, izključno igralci žalske osnovne šole. Sicer pa so na festivalu košarke slavili mladi Kranjčani.
Turnir je tudi pokazal, da je v Žalcu in Savinjski dolini kopica nadarjenih mladih košarkarjev, ki jih vodi Mitja Turnšek. Morda se z njimi obeta košarki v Savinjski dolini lepša bodočnost.
VZ
Pionirska		
organizacija		Ko nam otrok zboli
v osnovni šoli Svet Zveze pionirjev Slove-		Svetuje in odgovarja pediatrinja
nije je pred dvema letoma sprožil razpravo o prenovi pionirske organizacije v osnovni šoli. Vrsta posvetov in javnih razprav je v februarju letošnjega leta prešla v zaključno fazo, ko so bili v Sloveniji zaključeni posveti z mentorji PO, ravnatelji OŠ in sodelavci enot Zavoda RS za šolstvo.
Vsi smo bili enotnega mnenja, da ima PO s svojimi simboli, cilji in programi, orientiranimi v preteklost in ohranjanje kontinuitete socialistične revolucije med najmlajšimi, vse značilnosti politične orientacije in kot takšna med osnovnošolskimi otroci nima več mesta.
Družbeni razvoj in razvoj osnovne šole sta povzročila krizo programske identitete PO. Interesne aktivnosti osnovnošolskih otrok so se zelo razvile. Interesne dejavnosti so postale sestavni del življenja in dela na OŠ in vse bolj so se povezale v ŠOLSKI SKUPNOSTI učencev. Prihajalo je do razumevanja in dvojnosti organiziranja otrok v šolski skupnosti in pionirski organizaciji. Iz tega razloga ni več utemeljene potrebe po paralelnem organiziranju osnovnošolcev v skupnost učencev in PO. Za zadovoljevanje potreb in interesov otrok zadošča ena sama oblika povezovanja, in sicer SKUPNOST UČENCEV.
Na podlagi takšne utemeljitve je na predlog sveta Zveze pionirjev Slovenije konferenca RK ZPM Slovenije, ki je bila 24. 4. 1990 v Ljubljani, sprejela naslednje sklepe in stališča:
—	v Republiki Sloveniji prenehajo veljati pravila in programska izhodišča ZPJ, ki so bila sprejeta na 9. konferenci Zveze organizacij za vzgojo in varstvo otrok Jugoslavije 13. 10. 1983 v Beogradu,
—	smiselno se ukinejo vsi tisti členi pravil ZPMS, ki opredeljujejo mentorsko vlogo ZPMS do PO,
—	Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo naj v predlogu sprememb zakona o osnovni šoli ohrani skupnost učencev šole kot obliko organiziranosti otrok v OŠ,
—	s prenehanjem pravil in programskih izhodišč ZPJ preneha delovati PO in njene organizacijske oblike delovanja,
—	ZPMS kot interesna organizacija staršev in odraslih prevzame vsebinski del dejavnosti ZPS,
—	z arhivom Slovenije se dogovori o arhiviranju vsega gradiva, ki je nastal v času delovanja PO.
Glede na to, da šolsko leto še ni zaključeno, je konferenca sprejela sklep, da se do konca tega šolskega leta ne moti šolski ritem dela z ukinjanjem PO. S 1.9. 1990 pa PO v osnovni šoli ne bo več.
Zaključuje se pomembno obdobje v sistemu osnovnošolskega	izobraževanja
otrok. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na ogromno vloženega dela naših mentorjev, ki so vsa ta leta vlagali svoje znanje in sposobnosti v delo PO in z otroki dosegli zavidljive uspehe.
Naša skupna skrb je, da se vse, kar je zabeleženo, ohrani v vednost generacijam, ki prihajajo, in da se oblikujejo takšni programi, ki bodo otroku nadomestili vse tisto, zaradi česar danes opravičujemo ukinitev PO v osnovni šoli.
V	Leonida Močivnik
_________________________y

I
• « - '
Dr. Eva Dolničar
Ringa, ringa raja, šola zdaj odhaja in prihaja
V teh poznih spomladanskih dneh je v našem otroškem dispanzerju v Žalcu slišati petje otrok, iz ordinacije pa prihajajo s piščalkami. In čemu vse to? To so redni pregledi otrok za šolo, saj v otroškem obdobju obstajajo določeni mejniki; in sicer prvi stik z zdravnikom, nato obisk v posvetovalnici, ob letu pa uboga »štručka« že sama prikoraka na pregled. Pri treh letih so otroci ponovno podrobneje pregledani. Takrat s psihologinjo zlagajo kocke in se igrajo, ta pa skozi igro ugotovi njihovo psihično zrelost. Do treh let naj bi malčki že dokaj urejeno govorili, bili brez plenic. »Teta s slušalkami« otroku posluša srce, pljuča, pregleda ušesa, grlo. (Zdravnica v belem si običajno takrat »vzame dopust«, saj so otroci tako bolj sproščeni). Otroci so takrat stehtani, izmerjeni, pregledan je vid, in če je slab, otroka napotimo k okulistu. Hkrati otroku pregleda zobe tudi zobozdravnik, kjer se otrok prvič resno seznani z nego zob in se dogovori za »zvezdice«. Na koncu je še laboratorijski pregled krvi, vode in blata, če otrok slučajno ne »redi« glist.
Naslednji resni pregled je pred vpisom v šolo, ko ugotovimo, koliko so otroci zrasli, se zredili. Kontroliramo vid, sluh, ob tej priliki pa jih tudi cepimo. Otroci običajno takrat pojejo, da bi pregnali strah. In prav prijetno je poslušati te pesmice, povsem drugače od joka in stoka. Ob tej priliki tudi ugotovimo napake pri vidu, sluhu ali kakšno drugo telesno napakico. Pri
tem pregledu so poleg starši, medtem ko so pri vseh naslednjih pregledih otroci sami. Kolikokrat bi ob tem tudi sama zapela: »Ringa raja, starši, vaš čas prihaja.« Starši, skušajte odpraviti ugotovljene napake, saj sedaj ni več vseeno, če otrok ne govori kot »se šika«, če ne vidi ali sliši dobro. Vzemite si čas in odpeljite otroka k ušesnemu ali očesnemu zdravniku, da bodoči šolar ne bo kasneje imel hudih težav in glavobolov. Otrok se sedaj namreč počasi posjavlja od brezskrbnega otroštva, zato mu pomagajte, da bo prehod zmogel brez dodatnih težav.
In potem: ringa raja, konec šole prihaja. Starši smo res veseli in ponosni, ko otroci prinesejo dobre ocene. Vse premalo pa se vprašamo, kaj je vzrok slabim ocenam, ali morda ti otroci niso potrebni pomoči namesto karanja. Ocene morda le niso samo številke na papirju, lahko povedo kaj več o otroku in o njegovih možnih stiskah.
V teh dneh število bolnih otrok narašča. Dosti se jih pritožuje nad glavoboli, nad drisko. Otroci, ki ne zmorejo napora, včasih zbežijo v bolezen. Nekateri starši od otrok tudi preveč zahtevajo, če ne bo petka ali štirka ... in nato vesti v črni kroniki časopisa: zaradi strahu in slabih -ocen si je mladostnik .. . vzel življenje. Ob vsakem šolskem zaključku je na žalost nekaj takšnih naslovov. Ali so res potrebni?
Po drugi strani pa starši, presrečni zaradi uspeha, otroka
nagradijo, celo z motorjem. Proti koncu šolskega leta tako običajno naraste število motorjev in mladoletnih motoristov, nekje septembra pa naraste število poškodovanih in umrlih najstnikov. Tako srečo in veselje zamenja sveča ob preranem grobu. Starši, ali ne mislite, da se da otroka tudi drugače nagraditi? Ni dovolj, če ima otrok velike noge, roke in glavo, a v glavi navihane možgane, ki se nevarnosti še ne zavedajo. Ah kaj, če je »on« na vozičku, jaz sem pametnejši, meni se to že ne more zgoditi. Ali res ne?
Ob koncu si velja zapomniti: če otrok živi v ljubezni in prijateljstvu, se tudi v svetu nauči poiskati ljubezni, saj se otroci nauče le tistega, kar sami doživljajo. Otrok, ki doživlja sovražno obnašanje, se nauči prepiranja. Otrok, ki doživlja ravnodušnost, se nauči biti osamljen; tisti, ki občuti kritiko, se nauči obsojati. Pogosto karan otrok ne opazi, da ga ima okolica rada. Če se otroku posmehujemo, se nauči biti osamljen, pri tem pa se sramuje tudi samega sebe. Otrok, ki doživlja toleranco, postane potrpežljiv. Če otroka spodbujamo, postane samozavesten in zaupa vase, če je pogosto pohvaljen, zna opaziti in ceniti dobro. Otrok, ki doživlja poštenost, postane pravičen, če občuti varnost, postane zaupljiv, če se z njim dosti pogovarjamo, se bo naučil razmišljati. Dragi starši, morda vam bo to v oporo pri razumevanju vaših otrok in morda celo samift sebe.

■i&PlŽ T5
Na posnetku udeleženci 22. republiških iger pred začetkom športnih tekmovanj
Priznanje organizatorjem
22. republiške igre učencev osnovnih šol s prilagojenim programom
Osnovna šola Ljube Mikuž je bila gostitelj 22. republiških iger učencev osnovnih šol s prilagojenim programom. Iger se je udeležilo več kot 200 učencev iz 33 osnovnih šol, ki so se pomerili v atletiki, rokometu in nogometu. Pripravili pa so tudi zanimivo razstavo likovnih del. Med nagrajenci je bil tudi Jasmin Lisančič iz OŠ Ljube Mikuž Žalec. Sicer pa so pionirji celjskega območja zasedli v nogometu tretje mesto, tretje pa so bile tudi pionirke v rokometu. V atletiki so bili pionirji šesti, pionirke pa četrte. Med udeleženci 22. republiških iger je bilo slišati veliko pohval na račun organizatorjev, urejenosti športnega centra in mesta Žalec.
Srečanje je bilo prijetno, kar je poleg športnih tekmovanj seveda najpomembnejše, nam je dejala ravnateljica osnovne šole Ljube Mikuž Martina Bevc, izrekla pa je tudi zahvalo pokroviteljem Izvršnemu svetu, Jutek-su in Marginaliji Petrovče.
L. Korber
Igrišča za najmlajše obnovljena
V Žalcu imajo kar devet otroških igrišč, žal pa vsa niso ustrezno urejena in tudi vzdrževana. Načrtovalci in graditelji stanovanj so največkrat pozabili na najmlajše. Sedaj so se v krajevni skupnosti lotili akcije urejanja otroških igrišč in za to že zbrali 70.000 dinarjev. Namestili bodo nova igrala in klopi. Pričakujejo, da bodo igrala resnično služila za igro najmlajšim, ne pa tistim, ki so svoje sile sproščali nad igrali in jih seveda tudi demolirali. Tudi budnejša skrb stanovalcev ne bi bila odveč, še najbolj hvaležni jim bodo seveda najmlajši. Na posnetku: malčki na novem toboganu v športnem centru. l. Korber
Ženski pevski zbor Svobode Griže je s samostojnim koncertom proslavil 40-letnico delovanja. Zbor vodi Milan Lesjak, trenutno pa je v zboru 36 žensk. Ob jubileju so izdali tudi zanimivo knjižico, v kateri so predstavili zbor v štiridesetih letih. V njej med drugim piše, da so Grižani od nekdaj radi prepevali. Tradicija petja seže zato že v prejšnje stoletje, ko pa je bila ustanovljena Svoboda, pa so se pevci združili v raznih zborih.
Tako je nastal tudi ženski pevski-zbor, ki ga je prva vodila znana kulturna delavka iz tega kraja, Justa Holobar. Za
njo so krmilo zborov prevzeli Avgust Cerar, Drago Predan, Maja Alatič, Ivan Gostečnik, zadnjih sedem let pa vodi zbor Milan Lesjak. Veliko spodbudo k delu in strokovno znanje je pevkam dajal profesor Radovan Gobec, ki je pred vojno učiteljeval v Grižah in mnoge pevke so bile tudi njegove učenke. Ženskemu pevskemu zboru je Radovan Gobec priredil in posvetil več pesmi.
Ko je Milan Lesjak leta 1983 prevzel zbor, je ta vidno napredoval. V tem času je bil trikrat izbran na občinskih revijah za področne revije, ki so vsaki dve leti v Celju.
Seveda pa je zbor nastopal tudi na. različnih prireditvah doma v Grižah in drugih krajih, kakor tudi na velikem pevskem taboru v Stični. V veliko pomoč so zboru podjetja in zasebniki, ki jim nudijo pomoč, prav tako pa tudi Zveza kulturnih organizacij občine Žalec. Na slavnostnem koncertu je 14 pevk prejelo bronasta Gallusova odličja, štiri srebrna in štiri zlata Gallusova odličja.
Skupna želja vseh je, da bi se pevska tradicija prenašala iz roda v rod in da slovenska pesem ne bi nikoli izumrla.
TONE TAVČAR
PR
V Grižah so letos že šestnaj-stič pripravili tradicionalno prireditev Mali pevski tabor pod naslovom Ljudje naj pojo. Zaradi slabega vremena so letos organizatorji, ženski pevski zbor Svoboda Griže, bili prisiljeni prireditev izpeljati v dvorani doma Svobode. Zbrane pevce in poslušalce v
dvorani je pozdravila predsednica ženskega pevskega zbora Griže Metka Kos. Na letošnjem srečanju so nastopili naslednji zbori: otroški pevski zbor OS Griže, mešani pevski zbor iz Tabora in Gotovelj, Enakost iz Mozirja ter ženski in moški pevski zbor Solidarnost iz Kamnika in ženski pev-
ski zbor Griže. Skupaj je nastopilo okrog 250 pevcev in godba na pihala iz Zabukovice, Skoda je, da prireditev ni bila v letnem gledališču. Na posnetku vidimo del otroškega pevskega zbora OŠ Nade Cilenšek Griže med nastopom.
T. TAVČAR
Tretji Fuck
off commercial
Ali Društvo živih pesnikov
V soboto, 26. maja je v Gotovljah potekala zanimiva glasbena prireditev. Skupina Epidemic Zone je ob sodelovanju ZSMS — liberalne stranke organizirala že tretji festival metalne glasbe. Med povabljenimi so bila dokaj zveneča imena, med njimi tudi dve skupini iz Avstrije, ki sta precej znani v mednarodnih krogih.
Kot prva je nastopila skupina CARANTANIA iz Celja, njihov melodični power metal je dodobra ogrel publiko. XENOFOBIA iz Slovenj Gradca, ki so nastopili naslednji, so kljub mladosti na odru delovali odraslo in so s svojim dinamičnim trash metalom poželi precejšnje ovacije pod odrom, pomenijo pa tudi precejšnjo osvežitev na slovenski trash sceni. SATIRICAL POEM iz Maribora so svoj nastop izvedli korektno, za njimi pa so nastopili gostje iz Avstrije DISASTEROUS MURMUR, ki so izdali že dva LP-ja. Njihova brezkompromisna glasba, profesionalno izvedena, je vzburila gledalce. Sledili so jim domači torea-dorji EPIDEMIC ZONE, ki so malce spremenili svoj stil, vendar jih eksperimentiranje, divji obrati, odlična tehnična izvedba, polnost idej in novi pogled na ustvarjanje metalne glasbe upravičeno uvrščajo v vrh YU-metal scene. DISCHARMONIC ORCHESTRA iz Avstrije, ki je sledila, je nastop izvedla profesionalno in dokazala, da njihovi LP-ji in uspehi niso iz trte zviti, hkrati pa boljšega zaključka festivala skoraj ni bilo pričakovati.
Torej, v Gotovljah se je zgodil izredno uspešen metalni festival, ki je bil izveden na visoki ravni nastopajočih, kot tudi dobri tehnični izvedbi in zadovoljnosti obiskovalcev, ki so prišli, iz različnih krajev Slovenije. Morda je njihova, prjsptnost zmotila mirno vaško tihožitje Gotovelj, vendar izgredov ni bilo. Mladi pa se domačinom opravičujejo za nekoliko hrupnejši sobotni večer.
Pisma bralcev:
Morda za vedno izgubljena
Ilgiejte si na videu
priložnost — ne verjamem
Spoštovani tovariš Darko!
Kot avtorju intervjuja, ki je bil pod zgornjim naslovom objavljen v Savinjskem občanu maja, kot dolgoletnemu dopisniku ne le Savinjskega občana in ne nazadnje kot prijatelju ti strašansko zamerim, ker nisi našel poti do mene ali pa do katerega od »nekaterih članov upravnega odbora TVD Partizan«. Če nič drugega, bi ti poznavanje razmer v preboldski telesni kulturi, predvsem pa dolžnost podati objektivno informacijo, to nalagala.
Priznam, da sem takšen ali podoben javni napad pričakoval. Predvsem zato, ker so bili zadnje čase v Preboldu močni pritiski s strani komisije za šport in rekreacijo, da se denar z žiro računa Partizana takoj oz. čimprej porabi v športnem kompleksu bazena in ob njem. Dokler nisem dobil Uroševe in Saševe vloge, temu še nisem dajal kakšne posebne pozornosti. Potem pa samo povežeš nekaj imen in že je situacija drugačna. Saj vemo, kdo je (bil) predsednik te komisije.
V nadaljevanju pa želim odgovoriti na trditve Uroša Vidmajerja, ki se tičejo mene. Najprej tole. Nad njunim programom sem bil resnično navdušen in sem še. Ne vem, od kod mu informacija, da je to vse navidezno. Ne znam biti hinavec, kot so nekateri. Oba veva, da sem na to temo organiziral razgovor, na katerega sva prišla le jaz in Sašo, nikogar drugega ni bilo. Oba tudi dobro poznava razmere v preboldski telesni kulturi in oba zelo dobro veva, da je bilo vlog za prevzem bazena več. Le zakaj bi eno reševali drugače kot ostale. Ob tem, kdo je glavni krivec, da sta se tako odločila, pa imam svoje mnenje. Od trenutka, ko sta oddala svojo vlogo, pa vse do konca preklica očitno nista pomislila, da bi bazen lahko dobil tudi kakšen drug ponudnik. Do tedaj, ko sta vlogo preklicala, ni noben organ TVD Partizana obravnaval vlog in torej nista bila ocenjena za neprimerna. Če pa nekatere izjave svojih prijateljev v Preboldu jemljeta kot stališče
Partizana, je to vajin problme. Še sedaj sem prepričan, da bi bazen v najem dobila Uroš in Sašo, če ne bi bila tako zelo nestrpna. Ali pa so sponzorji tako pritiskali, da bi svoj delež lahko nakazali, preden so razpustili svojo tekmovalno ekipo za svetovni pokal.
Da se nekateri v Preboldu, vključno z menoj, na vse to vendarle ne požvižgamo, dokazuje dejstvo, da sta konec maja bila izbrana za bodoča najemnika Jože Ocvirk in Mile Kišinovič, oba znana delavca v hotelu Prebold. Ob prevzemu nista nič stokala, pred odločanjem nič pritiskala po vseh možnih poteh — le da sta se takoj lotila dela in zadeva že dobiva drugo podobo. V Novem tedniku sem celo prebral, da bo otvoritev sezone že 23 junija 1990. Če se prav spominjam, že dolgo ni bila tako zgodaj. Tudi tedaj, ko še nisem jaz vodil Partizana. Res pa je tudi, da se tedaj za najemnika niso prijavljala tako zveneča imena.
Da je moj očitek o prenagljenem odstopu od vloge pravilen in da je pomenil le pritisk na TVD Partizan, dokazuje tudi dejstvo, da sta se Uroš in Sašo očitno premislila. Dobesedno tik pred odločanjem o oddaji bazena v najem so se pojavili interesenti iz tujine, ki so bili (tako so trdili na razgovoru) pripravljeni investirati v bazen, vendar so želeli — da oddamo Urošu in Sašu. To pa je le malo preveč prozorno in neresno, kajne Uroš. Na silo z glavo skozi zid v Preboldu ne moreš — tudi če se pišeš Vidmajer.
Kljub temu, da sem še vedno navdušen nad vajinim programom, ne verjamem, da e bila za vedno izgubljena takšna priložnost, da bi za njo jokali. Časi se spreminjajo in prepričan sem, da bosta nova najemnika — oba Preboldčana — sposobna iz objekta narediti vsaj to, kar je nekoč že bil — center zabave in rekreacija ne le Preboldčanov.
Kristjan Markovič
Odgovori
K svoji športni pasivnosti (kot funkcionar) si dodal še škodoželjnost in neiskrenost. Upam, da ti ne bo to kot vodilo na tvoji nadaljnji življenjski poti.
ADI VIDMAJER
Tovariš Kristjan
Moje pisanje je imelo zgolj namen opozoriti na večno ponavljajoči se problem preboldskega bazena. S tem pa tudi spodbuditi tebe in druge, da naredite carski rez in presekate to agonijo. Zgodba okrog tega je služila zgolj kot primer, kako je oz. kako bi lahko bilo. Upam, da to ni skalilo najinih odnosov, saj tudi javna kritika marsikomu pomaga sestopiti na zemljo.
Darko Naraglav
Kot eden od vlagateljev ponudbe za prevzem kompleksa bazen Prebold, bi rad končal s »papirno vojno«.
Povedati moram, da sem zelo razočaran o pisanju glede najine vloge in pritiskih na TVD Partizan. Z Urošem sva hotela samo, da kompleks bazena ne bi naprej propadal, ob tem pa sva razmišljala tudi o programu, ki bi naj Preboldu zopet pridobil sloves turistične oaze.
Glede obtožb, ki letijo na predsednika komisije za šport v povezavi z najino vlogo, pa le toliko: ne vem, kako lahko o njegovem delu sodijo takšni, ki kraja niti dobro ne poznajo.
»Na koncu bi se rad zahvalil še TVD Partizanu za izkazano zaupanje«. Hvala!	Sašo Govc
Opravičilo uredništva
V prejšnji številki Savinjskega občana smo objavili razglas, da bosta ZSMS — LS Žalec in Demos Celje organizirala plesne večere v maju in juniju. Prišlo je do neljube napake, ali kot rečemo: spet nam jo je zagodel tiskarski škrat. Organizatorja prireditev sta bila ZSMS — LS Žalec in DEMO Celje. Slednji so privatno podjetje, d.o.o., ki se ukvarja s prireditvami te vrste._
Za neljubo napako se opravičujemo.
Kje cvetijo naše rože?
Čudno vprašanje, mar ne?! Pa ni. Vemo le, da naj bi cvetele pred našo prodajalno Mladinske knjige, kjer smo pač namestili cvetlična korita, da bi prispevali k lepšemu izgledu Žalca. Toda veselje nam je kmalu začelo zamirati, čeprav so mimoidoči in kupci pohvalili naš namen, saj nam nekdo vztrajno jemije ali grobo rečeno, krade korita z rožami. Morda bo prebral te vrstice, pa bodo naše rože mirno cvetele nam in vsem, ki imate radi lepo mesto.
Kolektiv Mladinske knjige Žalec
JOHNNY HANDSOME
(akcijski)
Režija: Walter Hill, vlo-ge: Mickey Rourke, Ellen Barkin, Elizabeth McGovern.
Johnnya Handsomea se zaradi telesne hibe vsi izogibajo in zato ne more postati nič drugega kot kriminalec. V nekem ropu mu pajdaši obrnejo hrbet ter ubijejo njegovega edinega prijatelja, nato se znajde v jetniški kliniki, kjer se začne remont njegovega obraza. Prvič v življenju lep, se Johnny vrne v podzemlje, odločen maščevati prijatelja.
SHOCKER (grozljivka)
Režija:	Wes Craven,
vloge:	Michael Murphy,
Peter Berg, Carni Cooper.
V grozljivki Shocker se lahko prepričate, da izrek, da TV žre svoje otroke, velja. Kajti Shockerja lahko ustvari le TV, kot ga lahko uniči samo pritisk na daljinski horror zvrsti osemdesetih let, tako da sama zasnova filma ni novost. Je pa poleg odlične tehnične izvedbe močno poudarjen sociološki fenomen televizije in njene zapeljivosti. Zato pazite, da kdaj ne skoči Shocker iz vašega ekrana, kajti v tem primeru takoj pritisnite na tipko Off.
LETHAL WEAPON II
(akcijski)
Režija: Richard Donner, vloge: Mel Gibson, Danny Glover, Patsy Kensit.
Do konca odtrgani detektiv se spusti v lov na prekupčevalce droge, ki opravljajo svoje umazane posle preko konzulata neke banana republike in diplomatske imunitete, šef tolpe pa je sam abasador. Zgodba je že zelo oguljena, vendar so posamezni prizori zelo originalni in napeti, dobro posneti, svoj čar in dinamiko pa jim s svojo norostjo doda še Mei Gibson.
TWO MOON JUNCTION
(drama)
Režija: Zalaman King, vloge: Sherily Fenn, Richard Tyson, Louise Fletcher.
Spoj dveh mesecev je film, za katerega lahko brez skrbi zapišem, da se lahko kosa z dvema podobnima kulturnima izdelkoma te zvrsti: Zadnjim tangom v Parizu in Devetimi tedni in pol. Mlado, bogato dekle se nekaj dni pred poroko usodno zaljubi v fanta iz potujočega zabavišča. Film prikazuje ljubezen na prvi pogled, ki se kmalu razvije v močan čustven odnos, poln strasti in psihološke napetosti ter izgube ponosa med zaljubljencema v tem skoraj brez izhodnem položaju, v katerem se znajdeta.
LOOK WHO’S TALKING
(komedija)
Režija :	Amy Hecker-
ling, vloge^John Travolta, Kirstie Alley, George Segal.
Ste se že kdaj vprašali, kaj si mislijo vaši dojenčki, ko vas zagledajo? Ena od možnih variant je prikazana v tem filmu. Mali Jamie se je rodil kot nezakonski otrok računovodkinji in njenemu šefu, ki pa se noče ločiti od žene. Da bo postal mož in s tem seveda tudi oče Jamiea lastnik taksija (J. Travolta), je jasno že od trenutka, ko ju odpelje v porodnišnico. Če ne bi bil v prvi plan postavljen dojenček in njegova razmišljanja, bi bila to navadna filmska limonada, tako pa je mali Jamie s svojimi razmišljanji in duhovitimi komentarji (glas mu je posodil Bruce Willis) poskrbel, da je film postal zanimiva komedija.
TANGO & CASH (akcijski)
Režija: Andrei Koncha-lovski, vloge:	Silvester
Stallone, Kurt Russel.
Film razveseli predvsem ljubitelje neizprosne akcije in napetosti. Tokrat se v boj z nepridipravi spustita slaveželj-na detektiva Tango in Cash, ki pa morata do končnega uspeha pojesti marsikatero grenko izkušnjo. Med drugim jima roparji nastavijo past in znajdeta se v zaporu, kjer so pogoji za življenje dveh policajev minimalni, zato jima preostane le pobeg in nato maščevanje.
M.P.
Smučarska vest
Uroš Vidmajer, trener mladinske reprezentance
Uroš Vidmajer je kot smučarski učitelj in študent fakultete za telesno kulturo postal trener mladinske alpske smučarske državne reprezentance. Že v lanski sezoni je bil pomočik in se z vsem srcem predal tej športni dejavnosti. Veliko uspehov pri delu tudi od našega uredni-
Lokostrelski klub Matke, ki je tudi edini na celjskem območju, je pripravil lokostrelsko tekmovanje, ki je veljalo za pokal Matk in za slovenski pokal. Tekmovanje so letos pripravili drugič, že drugič pa je tudi zmagal Sitar iz lokostrelskega kluba Šenčur. Skupaj je nastopilo več kot 30 lokostrelcev iz devetih klubov Slovenije, dosežena pa sta bila tudi dva državna rekorda. Pri članih v disciplini prosto ga je postavil Marjan Podržaj (LK Šenčur) z rezultatom 859 in njegov klubski kolega Vlado Sitar, in sicer v disciplini caompaund s 885 krogi.
Na tekmovanju je nastopila tudi ekipa lokostrelskega kljuba Matke in z odličnim rezultatom 2363 krogov zasedla drugo mesto. Ekipo so sestavljali Bojan Vedenik, Štefan Horvat in Roman Zupanc. Med posamezniki je bil Vedenik osmi, Korun sedmi in Horvat deseti. Tekmovanje je odprl predsednik skupščine občine Žalec gospod Milan Dobnik, ki si je tekmovanje tudi ogledal. Na sliki: S tekmovanja.
Tone TAVČAR
Kar 33 ekip v odbojki
Pred dnevi je bilo občinsko sindikalno tekmovanje v odbojki, kjer je nastopilo kar 33 ekip v štirih starostnih kategorijah: Vrstni red mlajših članov: 1. SIP Šempeter, 2. AERO Šempeter, 3. Tovarna nogavic Polzela; starejši člani: 1. Tovarna nogavic Polzela, 2. SIP Šempeter, 3. Komunala Žalec; mlajše članice: 1. VIO Žalec, 2. Tovarna nogavic Polzela, 3. WZ Žalec; veterani: 1. Juteks Žalec, Sigma Žalec, 3. AERO Šempeter.
Naslednje tekmovanje bo v atletiki o tem pa bomo poročali v prihodnji številki našega časnika. Na sliki: V telovadnici OŠ Polzela, od koder je naš posnetek, so nastopili starejši člani.
T. TAVČAR
Za pokal Matk
Peteroboj '90, Ferralit drugi
DO Ferralit je bila organizator letošnjega peteroboja delovnih organizacij Belt Črnomelj, Sava Kranj, Steklarna Hrastnik, Železarna Jesenice. Nastopilo je 200 športnikov, ki so se pomerili v šahu, nogometu, rokometu, kegljanju, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, ribolovu, odbojki in pikadu ter planinarjenju. Delavci Feralita so zmagali v rokometu in odbojki, v nogometu so bili peti, v namiznem tenisu tretji, v kegljanju ekipno tretji, med posamezniki pa je zmagal Albert Ramšak z 2309 podrtimi keglji. V streljanju z zračno puško je ekipa Ferralita nastreljala 689 krogov in osvojila drugo mesto, med posamezniki pa je bil Franc Kotnik s 181 krogi drugi, v šahu so bili Ferralovci četrti, v ribolovu prav tako četrti, v kegljanju ekipno s 1253 podrtimi keglji drugi, med posamezniki pa je bila Ivana Golavšek s 346 podrtimi keglji tretja. V namiznem tenisu so nastopile le tri ekipe, Ferralit je zasedel drugo mesto, v streljanju z zračno puško pri ženskah je bila ekipa Ferralita tretja s 321 krogi, v metanju pikada pa druga s 95 krogi. Skupno je pri moških zmagala ekipa Save Kranj, Ferralit je bil drugi, pri ženskah pa je zmagala ekipa Steklarne Hrastnik, Ferralitova dekleta pa so bila druga. Na <•' : S tekmovanja v rokometu.
T. TAVČAR
Dva državna rekorda
Z zadnjim kolom v spomladanskem delu republiške nogometne lige se je končala tudi negotovost žalskih nogometašev. V zadnji tekmi z drugouvrščenim Rudarjem iz Titovega Velenja, so zmagale srčnost, borbenost in želja po obstanku v krogu najboljših nogometnih klubov Slovenije. Nasprotnika so premagali z rezultatom 2:1 (1:1), gola za domače sta dosegla Selmanovič in Lapuh, za goste pa Omič. Da pa v žalskem klubu delajo resno in načrtno, dokazujejo tudi ostali rezultati, ki so jih dosegle nogometne selekcije, ki delujejo v klubu. V medobčinski nogometni ligi so dosegli zavidljive rezultate: mladinci tretje mesto, starejši pionirji drugo mesto, mlajši pionirji drugo mesto in kadeti četrto mesto. Klub pa tarejo finančni problemi, saj je za taksno razvejano dejavnost potrebno precej sredstev, ki pa jih v klubu le s težavo zagotovijo. Vendar so v strokovnem štabu optimisti in upajo, da jim bodo v združenam delu ter v zasebnem sektorju v bodoče še priskočili v pomoč.
L. Korber
Ostali v družbi najboljših
Uspeh PM Žalec
V okviru dneva varnosti je bilo izvedeno regijsko prvenstvo PM v kegljanju. Tekmovanje je potekalo na štiristeznem kegljišču gostišča Jadran v Radečah, organizator pa je bila postaja milice Laško. To leto se je tekmovanja udeležilo kar 14 ekip postaj milice celjske regije ali 56 tekmovalcev. Najboljši posamezniki in ekipe pa so prejeli pokale, medalje in priznanja. Največ uspeha je to leto dosegla ekipa postaje milice Žalec v sestavi: Ropret, Gašparič, Šviligoj in Rumpf. Skupno so s 750 podrtimi keglji zasluženo osvojili prvo mesto pred ekipo PM Mozirje, katera je s 714 podrtimi keglji zasedla drugo mesto. Tretje mesto pa je osvojila ekipa PM Celje 1 s 688 podrtimi keglji.
Rezultati posamezno: 1. Branka Jurše, OSS Celje, 198 kegljev, 2. Marko Ropret, PM Žalec, 192 kegljev, 3. Kozjak, PM Celje, 191 kegljev.
Tekmovanje so vodili republiški sodniki. Na sliki: zmagovalna ekipa PM Žalec; od leve proti desni: Marko Ropret, Avrelij Šviligoj, Rado Gašparič in Iztok Rumpf.	-jp
Trim kolesarjenje
V okviru množičnih prireditev pod geslom Razgibajmo življenje bo v nedeljo, 8. julija, množična akcija v kolesarjenju. Start in prijave so od 9. do 10. ure, kolesarjenje pa do 13. ure, in sicer na dveh progah.
Prva proga: Žalec (Hmezadova dvorana pri železniški postaji) skozi Petrovče (kontrola in vstop), Kasaze, Migoj-nice, Griže—šola (kontrola in vstop), Šešče, Prebold—šola (vstop in kontrola), Dolenja vas, Šešče, Šempeter—rimske izkopanine (kontrola - vstop), Spodnje Roje, Vrbje in Žalec.
Drugaproga: Polzela—osnovna šola (vstop in kontrola), Podvin, Rečica ob Paki, Letuš (kontrola in vstop), Male Braslovče, Braslovče—spomenik NOB (kontrola in vstop), Kamenče, Gomilsko—šola (vstop in kontrola), Zakl, Poljče, Parižlje in Polzela.
Tekmovanje je vključeno v množični program sindikalnih športnih iger.
Na vstopnih postajah bodo udeleženci prejeli kartonček, ki ga oddajo na tisti postaji, kjer bodo kolesarjenje zaključili.
Vsi kartončki, ki bodo imeli vsaj tri žige kontrolnih postaj, bodo udeleženi pri žrebanju praktičnih nagrad.
23. kegljaška tekstiliada
Na kegljišču hale Golovec je bila izvedena 23. kegljaška tekstiliada delavcev športnikov tekstilne industrije celjske regije. Tekmovali so v treh disciplinah: borbene igre, moški 100 lučajev in ženske 100 lučajev. Nastopile so članice in člani 9 DO, skupaj 31 žensk in 43 moških. Organizator tekmovanja je bila to letos tekstilna tovarna Prebold. Rezultati — borbene igre po DO: 1. Juteks Žalec, 764 kegljev, 2. Toper Celje, 750 kegljev, 3. Tov. nogavic Polzela, 639 kegljev. Sledijo: Dekorativna, Zarja, TT Prebold, Modni salon Titovo Velenje.
Moški ekipno: 1. Juteks Žalec — 2328 kegljev,_ 2. Tov. nog. Polzela — 2303 k., 3. Toper Celje — 2268 k.. Ženske ekipno: 1. Toper — 1465 kegljev, 2. Modni salon T. Velenje, 1278 kegljev, 3. TN Polzela, 1264 kegljev.
Ženske posamezno: 1. Jeranko—Toper, 392 kegljev, 2. Tovšak — M. salon T. Velenje, 390 kegljev, 3. Dobrišek—Toper. 374 kegljev.
Moški posamezno: 1. Jakopovič — Juteks Žalec, 439 kegljev, 2. Raspotnik—TNP — 434 k., 3. Podkrajšek — Juteks, 401 kegelj.
Ženski pari: 1. Jeranko—Ramšak, Toper, 766 kegljev, 2. Preložnik—Dobrišek, Toper, 699 k., 3. Tovšak—Filipovič/ M. salon T. Velenje, 699 k..
Moški pari: 1. Jakopovič—Podkrajšek, Juteks, 840 kegljev, 2. Raspotnik—Dolar, TNP, 803, 3. Dobrišek—Ločnikar, Toper, 782 kegljev.
Končni vrstni red po točkah: 1. DO Toper Celje — 449 točk, 2. TN Polzela 362 točk, 3. Juteks Žalec 314 točk, 4. M. salon T. Velenje 236 točk, 5. TT Prebold 162 točk, 6. Zarja 160 točk, 7. Dekorativna 142 točk, 8. Moda Celje 108 točk in 9. mesto DO Vrvica Celje 20 točk.
Jam Pukmajster
Sprejem pri županu
Žalski župan Milan Dobnik je sprejel odlične strelce SD Juteks Žalec, ki so na republiškem tekmovanju z vojaško puško dosegli drugo mesto ekipno in tudi posamezno, ter strelce SD Slavko Šlander iz Šempetra, ki so bili na državnem prvenstvu z zračno puško tretji.
Sprejema so se udeležili tudi predstavnik izvršnega sveta Boris Krajnc, predstavnik ZTKO Žalec in vodstvi obeh ekip. Župan je strelcem obeh ekip izročil knjižne nagrade, ZTKO pa spominske medalje.
T. Tavčar
Žalčani že tretjič prvaki
V Mariboru je bilo pred kratkim republiško prvenstvo v streljanju z vojaško puško, ki je prineslo vnovičen uspeh strelcem Žalca. Ekipa Juteks Žalec je že tretjič zapored osvojila prvo mesto in s tem potrdila svojo kakovost. V Mariboru so uspeli nastreljati 540 krogov in premagati vse tekmece. Med posamezniki pa sta bila izvrstna Mladen Melanšek, ki je nastreljal 184 krogov in dosegel prvo mesto, in Justin Smerkolj s tretjim mestom in dvema krogoma manj. V ekipi pa je bil uspešen tudi Alojz Klovar. S tem so žalski strelci izpolnili normo za državno prvenstvo, ki bo na Reki. d. Naraglav
Šah • Šah • Šah
•	Šahovska sekcija slušno prizadetih iz Celja je ob tednu slepih priredila posamezni hitropotezni turnir, na katerem so nastopili šahisti iz Celja, Žalca in Velenja. Zmagal je Žnuder iz Velenja pred Druškovičem iz Ponikve in Grobelnikom iz Žalca.
•	Društvo upokojencev iz Žalca je s pomočjo delovnih organizacij žalske občine, Hrastnika in Vina Šmartno priredilo veliki nagradni posamezni hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 35 šahistov iz Trbovelj, Velenja in Žalca. Po buch točkah je zmagal Goršek iz Velenja_ z devetimi točkami pred Matkom, prav tako iz Velenja, z 8,5 točkami, Turkom iz Žalca z 8 točkami in Brinovcem st., tudi iz Žalca, s 7,5 točkami. Žal se uspelega turnirja zaradi bolezni ni mogel udeležiti predsednik ŠK Žalec, Mitja Urisek.
•	Na rednem hitropoteznem mesečnem turnirju ŠK Savinjčan je zmagal B.
Setnikar pred S. Skokom in J. Peternelom. Na drugem hitropoteznem občinskem turnirju je zmagal F. Brinovec z 10,5 točkami pred sinom Dušanom z 9 in K. Turkom z 8 točkami.	-in
Teniške novice
Končana Savinjska teniška liga
•	Tudi letos je prvo mesto osvojila ekipa pizzerije Mamma Mia v sestavi Krušič, Zupanc, Pur, Medvešček in Šporin. Ekipnega teniškega prvenstva, ki ga vsako leto pripravlja Teniški klub Žalec, se je udeležilo 11 ekip. Drugo in tretje mesto sta zasedli ekipi Old Boysov iz Griž. Ligo si je letos ogledalo več gledalcev kot lani, kar pomeni, da se zanimanje za tenis v Žalcu in Savinjski dolini še vedno povečuje.
•	V prvih dveh kolih je ekipa Teniškega kluba Žalec v sestavi Krušič, Vučer,
Krušnik, Zupanc in Novak premagala dve zelo močni ekipi, in sicer Univerzal Domžale in Tenis Top Mengeš. Žalčani so tako postali glavni favoriti za osvojitev prvega mesta, kar bi seveda pomenilo tudi prehod v višjo ligo.	VZ
HMEZAD TP MUM*, p- o., Žalec
INF. TELEFON ŽALEC (063) 7l I-231, LEVEC 26-3I3
NAMA NAGRAJUJE ZAUPANJE
Vsak nakup nad 300 din — možnost več za nagrado
VSAK PETEK SUPER NAGRADA V NAMI ŽALEC IN V NAMI LEVEC
Nakup v NAMI — nakup s priokusom pričakovanja!
1RADICUA TREH
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
•	predelava starega zlata
•	izdelava po naročilu
•	graviranje
•	odkup starega zlata
Prodaja na obroke!
Soseska V. Žalec
tel.: 711-225
KO MESO DIŠI ŽE V MESNICI
NUDIMO:
•	vse vrste svežega mesa in delikates
•	ugoden nakup sveže junetine
•	odlične domače piščance
•	teletino in domače kunce
Odprto: vsak dan od 8. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure
HMEZAD TP NAMA. p. o., ŽaUc
INf TÉLE FON ŽALEC |063) 711-231, LEVEC 26-313
RAZLOG VEČ ZA OBISK
NAMINA DISKONTA V ŽALCU IN V LEVCU
od 1. julija dalje celoten asortiman po grosističnih cenah.
NAKUP V NAMI JE PRAVI NAKUP!
NE BODITE SAMO ENA OD STRANK, PRIDOBITE Sl KARTICO NAMA
RIBJA RESTAVRACIJA

/^RHQ
Popestritev ponudbe v Savinjski dolini
MIRJANA TOMAŽIČ
63310 ŽALEC I GRHOOIPÄ. TEL.: 063/711-102
školjke
Jakobove(kapasante, prepečene), prestaci-je, dagnje
Se priporočamo
SERVIS
GOSPODINJSKIH APARATOV
gorenje — elma — iskra — tiki — mikron
•	popravilo gospodinjskih aparatov
•	popravilo in čiščenje bojlerjev (3-mesečna garancija)
Sprejem strank od 10. do 16. ure
DUŠAN ZAJC, Šempeter 152 Telefon: 063/701-038
HITRO-KVALITETNO-KONKURENČNO-GARANCIJA
ROMANA
SALOBIR
OPTIKA
ROMANA SALOBIR
Žalec
Šlandrov trg 23
•	velika izbira uvoženih in domačih: dioptrijskih stekel in okvirjev, fotostekel, sončnih očal
•	vsak ponedeljek okulist
Delovni čas: od 9. do 17. ure Telefon: 063/713-250
Trgovinica za najmlajše
FRKLJA
Šlandrov trg 32 ŽALEC
•	stajice
•	otroški vozički
•	kolesa
•	konfekcija in trikotaža
•	vse vrste plenic
PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
PRIDEMO TUDI NA DOM.. .
ZA HIŠNA OPRAVILA Sl ZAGOTOVITE SVOJEGA MOJSTRA!
SERVIS SAMSON ZA VAS OPRAVLJA:
•	čiščenje
bojlerjev in odtočnih cevi
•	menjavo
grelcev s tesnilom, vodovodnih tesnil, bojlerskih kadi
•	brušenje vodovodnih baterij
•	popravilo
kuhinjskih bojlerjev in WC kotličkov
•	montažo
pohištva in zaščitnih zaves nad kadjo Pri bojlerjih 4 mesečna garancija
POKLIČITE NA TELEFON: 063/701-157
'TJJCf
man
Šlandrov trg 2 TeLC(063) 712-303
•	hitra izdelava očal (dva dni)
•	popravila očal
•	kontaktne leče
NASVETI OKULISTA:
•	ponedeljek za očala
•	četrtek za leče
VULKANIZACIJA DEJAN ŠTEFANČIČ, ŠEMPETER (na odcepu za jamo Pekel)
KAKO DO POCENI GUME ZA VAŠ AVTO?
GUME NOVE IN OBNOVLJENE
z montažo in uravnoteženjem
na najnovejšem digitalnem aparatu
KONKURENČNE CENE IN OBROČNO ODPLAČEVANJE
Vsak dan od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Dobava avtoplaščev za osebna in tovorna vozila za podjetja.
mm
L—(-p.o., Žalec -
			*
	J	D	*
Boljše kot katerekoli delnice ali obveznice se vam v tem trenutku obrestujejo vloge v
HRANILNO KREDITNI SLUŽBI AGRINE V ŽALCU
- vloge na vpogled
33% letna obrestna mera z mesečnim pripisom
-	vezave nad 3 mesece 35% letna obrestna mera
z mesečnim pripisom
-	vezave nad 6 mesecev 37% letna obrestna mera
z mesečnim pripisom
Varčevalci dobri gospodarji, vabljeni v Blagovnico AGRINE v Žalcu.
15 LET
ko poslovni stik in nakup postaneta harmonija izpolnjenih želja
d

SERVIS
gospodinjskih, trgovinskih in industrijskih tehtnic
domače in tuje proizvodnje
MARTIN ZUPANC,
Parižlje 38/d, Braslovče
Sprejem naročil vsak dan od 6. do 20. ure Telefon: 063/721-413
Avto iota Mazzoni
Izobraževalno In prevozno podjetje, d. o. o
izobraževalno in prevozno podjetje, d.o.o_
Hmeljarska 2 ŽALEC
Štiri vozila R 5 Campus, ura 150,00 din
Kandidati, ki so opravili društveni izpit, lahko praktičnega v naši avto šoli.
Uradne ure:
vsak dan od 10. do 13.
od 14. do 17. sobota od 8. do 10.
SERVIS
zamrzovalnih skrinj, hladilnikov in malih gospodinjskih aparatov
NON STOP po konkurenčnih cenah
MILAN TERGLAV, Polzela 137/a, telefon 721 -406
FOTO TONICA
Žalec
Šlandrov trg
foto atelje za barvno in črnobelo fotografijo
Fotografije za dokumente
v barvni in črno-beli tehniki v treh dneh ali ekspresno v 10 minutah!
Telefon: 063/712-252
Se priporočamo!
Iz
beležnice
Prometne nezgode
•	Dne 6. junija ob 14.25 je v naselju Preserje voznico osebnega avtomobila CE 281-598 Romano Markelj zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zaneslo z vozišča v stanovanjsko hišo. V nezgodi sta bili voznica in njena sopotnica Jožica BRANCELJ hudo poškodovani in odpeljani v celjsko bolnišnico.
•	Dne 23. maja ob 18.10 je izven naselja Liboje vozil po levi strani vozišča neregistrirano motorno kolo Dušan NEUHOLD s sopotnico Darjo ELERO. Pri sekanju levega ostrega ovinka je trčil v osebni avto CE 265-897, ki ga je iz nasprotne smeri pravilno po desni vozil Matjaž ČEDE. V trčenju sta bila motorist in sopotnica hudo poškodovana in odpeljana v bolnišnici.
•	Dne 31. maja ob 22.25 se je na magistralni cesti v Petrovčah pripetila prometna nezgoda, v kateri je zaradi neprimerne hitrosti voznik os. avtomobila KP 143-213 Jožef KRAJNC trčil v pešca Romana KRAJNCA iz Krapine. Poškodbe so bile tako hude, da je pešec na poti v bolnišnico umrl.
Kazniva dejanja
•	Neznanec je v času od 11. do 14. maja na izstopni postaji Slovenike v Rušah s parkiranega tovornega avtomobila odmontiral kolo in ga odpeljal.
•	Neznanec je v noči na 13. maj ukradel iz kleti stanovanjskega bloka v Kasazah 103 čelado znamke AGV PIAGIO, rdeče barve in s poškodbo na zadnji strani.
•	Neznanec je v noči na 18. maj ukradel motorno kolo znamke BT 50, reg. oznake CE 29-935, in sicer izpred stanovanjske hiše v Levcu 51.
•	Neznanec je 18. maja izkoristil nepazljivost prodajalcev in iz Savinjskega magazina v Šempetru odnesel s police videorekorder znamke FUNAI.
•	Neznanec je v noči na 27. maj vlomil v osebni avtomobil M. GOROPEVŠKA iz Šešč, parkiranega pred gostiščem Jezero v Braslovčah, in iz njega odnesel avtoradio znamke AUDIO TON.
•	Neznanec je v tej noči v Mi-gojnicah z ostrim predmetom poškodoval pet avtomobilskih gum na treh osebnih avtomobilih.
•	J. ZUPANČIČ iz Rog. Slatine je na območju naše občine goljufal s pretvezo, da je voznik kamiona in da mu je zmanjkalo goriva, ali pa se mu je pokvarilo vozilo. Od občanov je na ta način izvabil denar in odšel v neznano. Proti njemu so podali kazensko ovadbo.
•	Zaradi nasilniškega obnašanja pa se bo moral zagovarjati pred sodnikom tudi S. H. iz Žalca, ki se je tako obnašal predvsem do M. H. iz Žalca.
V zadnjem mesecu smo zabeležili pet tatvin v trgovinah, kar kaže na večjo budnost prodajalcev, in šest tatvin koles in koles z motorjem. Na PM Žalec pa imamo precej najdenih koles neznanih lastnikov. lastniki lahko pridejo ponje na PM Žalec.	.
Višje kazni za kršitelje
Marsikateri udeleženec v cestnem prometu bo temeljito premislil, če se mu še izplača delati prometne prekrške. Za vse prekrške je po sprejetih spremembah zakona o varnosti v cestnem prometu kazen desetkrat višja kot doslej. Te so veljavne osem dni po objavi v Uradnem listu. Po mnenju prometnih strokovnjakov pa je to le korak k strogim in visokim kaznim, ki veljajo v zahodni Evropi. V času turistične sezone bodo višje kazni že imele pravno podlago.
Denarno kazen 150 din bodo odšteli vozniki, če med vožnjo ne bodo pripeti z varnostnim pasom ali če bodo vozili 10 % hitreje od predpisane hitrosti. Vožnja brez varnostne čelade pa bo voznike koles z motorjem in motornih koles stala 200 din.
Sedaj bo res bolje uporabljati čelado, vsaj ne bo trpel žep,-ampak bo med vožnjo tudi glava varnejša.
Za 30 % hitrejšo vožnjo od dovoljene, napačno prehitevanje ali za prevoženo rdečo luč je predvidena kazen od 400 do 2000 din.
Med hujšimi prekrški, ki jih predvideva zakon, so vožnja pod vplivom ,alkohola ali mamil ter vožnje brez vozniškega dovoljenji. Tu pa je poleg visoke denarne kazni predviden tudi zapor od 15 do 60 dni.
Vprašanje je, če bodo višje kazni izboljšale prometno varnost, saj je ta odvisna predvsem od kulture udeležencev in dobre cestne infrastrukture.	Jernej K.
Garsonjero v Žalcu zamenjam za večje stanovanje, tudi v Žalcu. Telefon: 25-338.
Zamenjam enosobno stanovanje 37 m2, centralno ogrevano, z balkonom (novo), v Celju, za večje, dvosobno ali trisobno v Žalcu. Informacije po telefonu: 37-284, po 16. uri.
ELEKTROINSTALACIJE
•	instalacije na objektih
•	vgrajevanje avtoradiov
•	razne manjše elektro usluge
Marjan MEŽNAR,
Vel. Pirešica 5/B Žalec
telefon: 063/779-133



AMON MARJAN gradbeni tehnik
Posebna ponudba nagrobnikov iz uvoženega granita po ugodnih cenah.
Možnost obročnega odplačevanja.
^____________________________ Telefon: 063/38-672J
POGREBNE STORITVE
HITRO IN SOLIDNO
•	dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare)
•	postavitev mrtvaškega odra na domu
•	vse vrste prevozov, tudi na upepeljitev v Ljubljano
•	dobava in montaža betonskih žarnih niš za žarni pokop
•	ureditev kompletne dokumentacije
DELAMO NON STOP
IVAN STEBLOVNIK, BRASLOVČE, PARIŽLJE 11,
telefon: 721-667, 721-395
Reševanje iz vode
Ob dnevu civilne zaščite 20. juniju je Občinski štab civilne zaščite pripravil s pripadniki civilne zaščite KS Braslovče in specializirano enoto občinskega štaba vajo reševanja iz vode. Po vaji, ki je uspela, je bila slavnostna seja občinskega štaba civilne zaščite, kjer so med drugim podelili tudi priznanja. Prejeli so jih Franc Klokučovnik iz Braslovč, Ivan Kopušar in Anton Bratuša iz Šempetra, Gabrijel Marinšek iz Petrovč in Jamarski klub iz Prebolda.
T. TAVČAR
r	\
JOŽE STRAHOVNIK POGREBNE STORITVE ŽALEC, Vrečarjeva 3 Telefon: 063/712-261
Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
—	veliko izbiro krst in opreme
—	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
—	dekoracijo sobe, postavitev odra na domu
—	izkop grobnih jam in ureditev grobov
—	postavitev žarnih niš
—	ureditev kompletne dokumentacije
NA USLUGO SMO VAM OB VSAKEM ČASU! Hvala za zaupanje.
v______________________________________________J
V SPOMIN
NEVENKI
PETRUŠKA
FRANCIJU
ZUPANCU

Ceste, poti, bele in črne usode zvezd; na zadnji pomladni dan, pred tetom dni, odšla sta. draga Nevenka in Franci od koder vrnitve več ni.
Tu ob gomili so strnjeni naši spomini, solza in žalost v cvetju in duši drhti, kot simbol življenja svečka gori, spomin na vaju, večno živi.
VSI NJENI — NJEGOVI in PRIJATELJI JAMARJI
Oh, kako je hiša prazna, odkar več tebe ni, prej domača in prijazna, zdaj samotna in otožna tam stoji.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, sina, brata, strica in sodelavca
JOŽETA BEZOVŠKA
iz Lopatnika
se iskreno zahvaljujemo Miroslavu Jurku, vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izraze sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala govornikom, duhovniku za opravljen obred, godbi, pevcem, gasilcem, sodelavcem in častni straži.
Posebna hvala kolektivoma Rudnik Rek Velenje in KZ Petrovče.
Žalujoči: žena Mira, hčerka Bernarda, sinova Tinko in Zdravko, mama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in babice
ANGELE ŠILIH
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali za sv. maše, cvetje in vence, nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami in kakorkoli drugače pomagali v težkih trenutkih.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred z mašo in g. Arhu za poslovilne besede. Posebna hvala g.Valeriji Gnus za tako prisrčen in ganljiv poslovilni govor. Za odpete žalostinke se zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru in ženskemu pevskemu zboru iz Griž. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerka Elica z družino in ostalo sorodstvo
Dežurstvo na vodovodu
Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec:
od 25 6 do 2 7 1990 - Marko DOLINAR, Griže 35, tel.: 712-844
od 2 7. do 9 7 1990 - Vlado ŠUPER, Vel. Pirešica 5/e od 9. 7. do 16 7. 1990 — Bogdan PANTNER, Polzela 209 od 16. 7. do 23. 7. 1990 - Tone JAGER, Prebold 62/a, tel.: 723-097
od 23. 7. do 30. 7. 1990 — Jakob OLIP, Pongrac 21
Opomba: dežurni se nahaja na sedežu DO Komunala od 12. do 12.30 le v času prostih dni, ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate tudi v nabiralnik pri sedežu DO Komunala.
Že teto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni.
V SPOMIN
MARJANA LAPUHA
s Polzele.
Dne 29. junija mineva leto dni, odkar te ni več med nami. Spomin nate ne bo nikoli zbledel.
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žena Anica, hčerka Marjanca z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dobrega in skrbnega moža, očeta in starega očeta
MILANA KUPCA st.
iz Gornje vasi pri Preboldu
se iskreno zahvaljujemo pevskemu zboru iz Prebolda in Griž, obema govornikoma ter g. župniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih dneh, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedija
SLAVKA PALADINA
iz Vrbja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke, izrekli sožalje ali nam kako drugače pomagali.
Iskrena hvala kolektivom Juteks Žalec, Hmezad, WZ Janko Herman Žalec, godbi na pihala Zabukovica ter govornikoma.
Žalujoči: žena Slavica, hčerka Majda in sin Mirko z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tete in sestre
ANGELE GORŠEK
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje.
Hvala tudi kolektivu in sodelavcem iz Juteksa Žalec, govorniku KS in g. župniku za ganljive besede ob slovesu.
Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki so sočustvovali z nami.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mamice, žene in sestre
IRENE DOBRAVC dipl. ing.
roj. OMLADIČ
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in izrazili sožalje. Posebno iskrena hvala kolektivu Tovarne nogavic Polzela za slovo v pesmi in besedi ter ostalo pomoč.
Žalec, 31. maj 1990 Vsi njeni
MIŠ MAŠ OTROŠKI PRAZNIK. Organizatorjem priljubljene otroške prireditve MIŠ MAS v Grižah je sicer muhasto junijsko vreme bilo naklonjeno. S tem pa je bil poplačan trud številnih članov pripravljalnega odbora, seveda pa so bili zadovoljni tudi obiskovalci. Kar petnajst ansamblov je razgrelo pete in dlani mladeži, pa tudi starejši so radi pri-
sluhnili. Že ob prihodu na prireditveni prostor so mladež vznemirjali in vabili številni prodajalci pisanih balonov, sladoleda in sladkorne pene. Pozornost so zbujali tudi učenci osnovne šole z bolšjim sejmom. Nesojeni kandidat za predsednika predsedstva RS Kramberger je ponujal svoje knjige in priponke, radovedneži pa so se tudi tokrat lahko
nasmejali. Komu je tokrat namenil izkupiček, pa nismo uspeli zvedeti. Še najbolj sigurno je, da v svoj žep, kar lahko vidite tudi na posnetku. Najmlajši se zanj niso zmenil|, saj so se raje zadrževali pri SRAMEŽLJIVIH, kjer so lahko spremljali lutkovne predstave, lahko pa so tudi sami nastopali.
jk


Biserna poroka zakoncev Baloh
Minulo soboto je bila poročna dvorana žalske občinske skupščine polna, kot že dolgo ne. Kako bi tudi ne bila, saj sta biserno poroko praznovala Rudolf in Justina Baloh, doma iz Kasaz.
Rudolf Baloh je bil rojen pred 86 leti v Kasazah kot sin tesarja. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Petrovčah, je pomagal očetu, nato pa je delal v rudniku v Zabukovici, v Libojah in Pečovniku. Kot rudar si je poškodoval roko, ki se mu ni nikdar pozdravila. Justina se je rodila pred 84 leti v Libojah kot hči tovarniškega delavca. Živela je v revščini, še posebno hudo pa je bilo med prvo svetovno vojno, ko je moral oče na vojsko, mati pa je morala Skma'preživljati osem otrok. Justina je bila med najstarejšimi in je morala po končani osnovni šoli na delg v Keramično industrijo Liboje.
Rudiju in Justini se je v zakonu rodilo sedem otrok, trije so umrli na porodu, sin Rudi pa, ko mu je bilo šestnajst let, kar je starša zelo prizadelo. Med drugo svetovno vojno sta občutila njene bridkosti tako kot večina drugih, po svojih močeh sta pomagala partizanom, saj sta bila dva Justininova brata borca. Po osvoboditvi se je Rudolf zaposlil v Keramični industriji Liboje, kjer je delal do upokojitve, Justina pa je medtem ‘krbeia za dom in otroke, da so se izučili, za kar sama ni imela možnosti.
. Sedaj živita na svojem domu v Kasazah. Čeprav utrujena in bolehna od težkega e polna dobre volje, najbolj pa se veselita obiska svojih otrok, vnukov Obred biserne poroke je opravil Janez Meglič. Na sliki: Čestita bisero-
TONE TAVČAR
mladinska knjiga
trgovina P O
ljubljana, titova 3
Prodaja šolskih učbenikov in potrebščin
Mladinska knjiga Žalec obvešča cenjene stranke, da bodo-učbeniki in delovni zvezki za osnovne šole, če jih še niste naročili v akciji Modri Janez, na zalogi v naši knjigarni julija in avgusta.
Vsi kupci, ki bodo kupili šolske potrebščine za znesek nad 100,00 din, bodo sodelovali v nagradnem žrebanju.
S kančkom sreče lahko dobite katero od mikavnih nagrad:
1.	nagrada: kolo
2.	nagrada: potovanje v Benetke (2 osebi)
3.	nagrada: slušalke z radiom in še več knjižnih nagrad.
Prvo žrebanje bo 14. julija 1990, drugo pa 14. septembra 1990. Se priporočamo!
Kolektiv MK Žalec
REKORD ZA NEVESTO. Pred časom sta se vzela Tomaž Kolšek in Barbara Tominšek iz Andraža. Kot je navada, so fantje pripravili slovo od neveste-šranganje. V Podsevčniku, kjer je doma nevesta, so zaprli pot svatom. Seveda so pripravili vse tako, kot zahtevajo stari običaji. Pogajanje, ki se ponekod zelo zavleče, pa se je tukaj hitro končalo. Ženin in priči so vedeli, kakšno dekle jemljejo fantom, in so jim brez velikega prerekanja zanjo dali 5 tisoč dinarjev. Seveda pa je to tudi nekakšen rekord pri šranganju v tem kraju.	f. T.
700 ton zelja — Pri Kmetijski zadrugi Savinjska dolina so kmetje minule dni že posadili zelje. Sadijo ga strojno, skupaj pa naj bi ga pridelali kar 700 ton. Skoraj vsega bo odkupila Merxova kisarna v Šempetru. Na sliki: Pri strojnem sajenju zelja Košečevih v Ločici.	T. T.
Kozerija
Kaznovan za pravico
-\
—	Mama, nisi videla, kaj je storil tištite gospod?
—	Pa kaj? se je glasno vznejevoljila mama.
—	Mladino, pa sobotno Delo je v notranji žep vtaknil.
—	Ljubi bog, ali sploh veš, kje se nahajava ?
—	Vem, seveda vem. V knjižnici!
—	Ne govori tako glasno, tu smo kakor v cerkvi.
—	Pa sem res videl, je fante gnal svojo.
—	Za božjo voljo, ne govori tako glasno! je mamica pocukala sinka za »tasladke«.
—	Pa se prepričajmo! se je oglasil visok fant, verjetno študent, in stopil h gospodu v kot knjižnice.
—	Gospod, sobotnega Dela in Mladine še nisem prebral. Oboje imate shranjeno v notranjem žepu suknjiča.
—	Joj, kako sem pozabljiv! Oprostite/Kdo pa je to opazil?
—	Fantiček in mati sta izginita kot kafra. Vi ste bržkone v kraju pomembna oseba, ubogi fant pa je bil po krivem zlasan. Gospod, tu ni nobenega opravičila. Mene bi bito pošteno sram. Fantova mati vas namreč pozna.
Dohitel je fant študent mater s sinom. Ubožček je milo jokat, saj je bil kaznovan za pravico.
—	Ko pa se tako bojim, je dahnila. Vi ne veste, kakšna »živina« ...»
—	»Živina« gor ati dol, poslej krasti ne bomo pustili. Ti pa si fant od fare! Po novem bo menda šla kontrola od spodaj navzgor in ne obratno, kot se je to dogajalo skoraj pol stoletja.
—	Gospod, na politiko se pa res ne spoznam. Tudi na » tatovo« ne.
—	Se boste že privadili. Berite, delajte in po nedolžnem se nikar ne bojte takihle in drugačnih gospodov. Pa srečno pot. In
odvihral je za prvi vogal.
v ____________________
Drago Kumer
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja ČZP »Savinjski občan« p.o., Žalec, Heroja Staneta 1, telefon 711-433, 711-451. Naklada: 11.000 izvodov. Ustanovitelj Skupščina občine Žalec.
Predsednik izdajateljskega sveta: Milan Dobnik Glavni urednik: Franci Žagar Odgovorni urednik: Janez Kroflič
Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal
Grafična priprava: Savinjski občan; tisk: Mariborski tisk, Maribor. Po sklepu RK za informiranje št. 421-2/71 je Savinjski občan oproščen temeljnega davka na promet proizvodov.
IV.
Če pomislim, s koliko početji sem si v življenju do zdaj že služil denar, se mi ne zdi epizoda, ko sem pomagal postavljati nove žičnice in popravljati stare, nič več čudna. Moja pustolovska ladijska leta so minila, kmalu za njimi ves prihranjeni kapital, doma mi kljub delu ne kmetiji niso dajali niti žepnine (za to jim tudi rekel nisem) — toda živeti je bilo treba in mladeniške potrebe niso majhne: cigareti, kdaj pa kdaj moraš dati za pijačo, srajc, ki so od neštetih pranj že v podlogo oguljene na ovratniku, tudi ne moreš nositi, treba se je obriti, da ne govorim o vzdrževanju avta in bencinu. Zatorej sem pač pograbil prvo ugodno priložnost.
V kraju je že par let delovala dobro utečena ekipa troje ali četvero ljudi, ki so z zadružnimi pripomočki in na njen račun urejali hmeljišča. Dela je bilo dosti in preveč, kmetje so se malodane pulili zanje, zastarele naprave so se lomile v lesenih in se trgate v kovinskih delih. H meljska žičnica pravzaprav ni ne vem kakšno tehnološko čudo, glavno je, da dobro stojijo zunanji, predvsem vogalni drogovi, in da so le-ti dobro vsidrani. Takoj, ko je geometer zabil količke in je zadružni traktorski bager skopal kotanje za drogove in sidra, je prišla na vrsto omenjena ekipa: najprej so postavili (se mi zdi) pokončne drogove ter jih povezali, nato še zunanje, ki stojijo pošev. Med vsemi drogovi se naredi mreža iz močne jeklene vrvi, in ko so na vrsti sidra, dva metra globoko pokopani debeli kostanjevi kudji, se vsa konstrukcija napne in pričvrsti v tej napeti legi.
Nazadnje so prišli na vrsto še »laufarji« (po slovensko bi se jim moralo reči tekači, vendar ni tega imena uporabljal nihče), tanjše žice, napeljane po prej napravljeni mreži vzporedno z vrstami kasneje posajenega hmelja. To je bito od vsega verjetno še najlažja operacija.
Najprej so me dali prav k temu opravilu. Na prikolici je stalo dvoje železnih koz, na katerih je v zagozdah počival kovinski drog, in po tem drogu se je vrtel velik lesen kolut žice. Od začetka je bit seveda svinjsko težak in moral si ga pograbiti z. vso močjo, da ti ga je uspelo zavrteti. Ker pa so se stari mački v žičničarskih opravilih prekalili že toliko, da so delali z največjim izkoristkom, so »/aufarje« napeljeva-
li kar z obeh kolutov naenkrat. Po hmeljišču je peljal traktor s stolpom za napeljevanje vrvice, na njem sta stala dva izkušenejša žičničarja, vlekla žici ter ju dvigovala čez prečne jeklene vrvi. Daljša je bita žičnica, bolj se je »gonjač« pri kolutih zasopel, a mu je potem pripadel tudi daljši počitek. Te tanjše žice je bilo treba potem s kratkimi kosi privezati na prečne, da niso zares »laufale« sem in tja — na njih potem visi hmelj in zaradi vseh opravil v hmeljišču je pomembno, da so vrste urejene in ne ponekod razširjene ter drugje stisnjene. Toda kaj bi pišče učilo kokljo!...
Vladala je zgodnja, še malo ostra in včasih strupeno meglena, vendar že obetavna pomlad. Zgodnjega vstajanja sem se bil odvadil ravno toliko, da sem lahko spet preklinjal neumne človeške bioritemske navade. Ša je bil pravi čas za dolge spodnjice, debel volnen jopič in še kaj proti vetru — na glavo pa spodobno kapo čez ušesa, estetske norme gor ali dol. Iz ust so sikali jedri oblački izdihane sape, cigareta je dišala že navsezgodaj. Nismo se imeli kaj sprenevedati, bolje je bilo nemudoma začeti delati kot postopati po rosni rjavi travi ali blatu. Če smo se lahko prej mimogrede ustaviti »pri stricu« na tavžentrožke ali na rumov čaj »mišunga ena ena«, toliko bolje, alkohol ti je kvečjemu ogrel ušesa in nos ter podkuril v drobovju. Fantje smo šteli približno enako let, zelo demokratičen vodja je bil najbolj izkušeni in smo mu rekli »majster«. Na traktorju je sedel starejši možak, upokojeni zadružni šofer, ki mu šala in dovtip nista zvenela tuje in je bil po svoje prav tako naših let.
Po hmeljišču so zadoneli klici, kratki ukazi in pojasnila, kletvice, bolj ali manj duhovite opazke. Ledenomrzli, žice in železni predmeti, so naravnost zapekli v dlani. Žica je napeta žvižgala sama ali je skozi njo pel veter. Od zgoraj je bilo videti hmeljišče kot veliko kvadratno reto, okoliški hribi so se naenkrat ponižali. Noge so zadevale ob pločevinasto vedro z orodjem, ključ za sponke in kombinirke sta tiščala v hlačnemu žepu brezobličnega modrega pajaca. Prišel je čas za malico, prišel je čas za kosilo, kar kmalu je potem tudi že padel mrak, pri vsaki hiši bolje ali slabše prekajeno meso, ki mi je na koncu gledalo ven že pri ušesih, jabolčnik spet različnih kvalitet ali celo vino, skoraj povsod pa dober domač
kruh iz krušne peči. Če že ne zaradi drugega, so me večno lačnega družbe privlačevali ljudje, ki jih mojemu svetovljanstvu navkljub ali prav zaradi njega nisem površno poznal niti v domačem kraju, celo ne v domači vasi, njihovo govorjenje, marnje in modrovanja, ki so včasih dolgočasila in drugikrat prijetno presenetila, vse plasti govoric od vojnih spominov do fantovskih podvigov, posebnosti in posebnih doživetij, čistih obrekovanj na moški ali na ženski način, besednih iger, ki jih zmore naš jezik prav tako dobro kot katerikoli drug. Ne bom začenjat z razvijanjem teh žlahtnih darov, to bom, storil kdaj drugič in drugje bolj zbrano in z vso pazljivostjo, ki ljudskemu blagu in njegovim čude m tudi pritiče.
Tako ali drugače, ta moj hmeljarski šiht je bil dokaj nereden po delavniku in plačilu in prav dolgo tudi ni trajal. Prišla so na vrsto druga opravila in v hmeljiščih je pognal hmelj, nakar so kmalu zacvetela v nežnih barvah najlonske vrvice. Toda po druženju z dobrimi preprostimi fanti je ostajal dober okus, od njih sem si lahko svojo gimnazijo in vse ladjarske spretnosti mirno zataknil za klobuk. Kakor smo že dobro sodelovali v hmeljiščih, smo se najbolje ujeti zvečer v gostilni. Ne, največkrat ^ ni šlo za čezmerna popivanja in siepi »auf biks«, ne, v tistem obdobju je spadalo k za-, ključku dneva kot napis na torto. Četudi skm' bral Voltaira, Sterna, Dostojevskega in Mar-queza, pisal dnevnik, vrgel kdaj pa kdaj na papir kakšno pesem, izbirčno hodil v kino ter si včasih privoščil izlet v Ljubljano v Cankarjev dom, mi ni to niti najmanj stopalo v glavo in sem bil s plavim/ in od kmečkega ali tovarniškega dela umazanimi pivci za šankom ati za grobo spahnjeno leseno mizo prejkone njim enak. To stanovsko uravnilovko sem sicer kmalu prebolel, toda zato nisem nikjer tujec, če to le nočem bit!. Spili smo ga torej deci ati dva, ob otopitvi steklenico piva, duhovičili in se zbadali, se zares ali v šali hoteli prikupiti kateremu redkih deklet, če je kdaj s harmoniko zašel na ta gostilniški ovinek kakšen frajto-nar, tudi zaplesali.
Toda demon v meni, za katerega še zdaj ne vem, če je dober ali slab, me je poganjat naprej, me naveličal utečenih navad, me vlekel iz kalupov ter me potiskat v nova iskanja in preizkušanja. Tej nesmrtni notranji pili nikoli ne ugovarjam in tako sem zaključil tudi s to epizodo.