leto XII. Štev.296	TELEFON: UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28.67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, 31. XII. '38 in 1. L 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejemati « upravi ali po posti 10	din. dostavljen na dom 12.— din, tnjina 25.— din	Cena din 1 —
				
Nemčija in Združene države
Nemški protest v VVashingtonu proti govoru ameriškega notranjega ministra Ickesa brez uspeha — Obo estranske grožn e s prekinitvijo vseh di plomatskih zvez — Pomemben članek v »Voikischer Beobachterju“
BERLIN, 31. decembra. DNB. Notranji minister Združenih držav Severne Amerike Ickes je imel v Cionističnem društvu v Clevelandu tik pred Božičem govor v katerem je v zvezi z napadi na Nemčijo napadel na nekvalificiran način tudi njene voditelje, zlasti vodjo in državnega kancelarja Adolfa Hitlerja. Nemški namestnik poslanika v Washingtonu je zaradi tega obiskal namestnika ameriškega zunanjega ministra in pri njem odločno protestiral proti takemu postopanju odgovornega ministra. Namestnik zunanjega ministra pa ni protesta, kakor je v diplomaciji vedno navada, vzel na znanje, ampak je skušal napade notranjega ministra na Nemčijo in njene voditelje celo zagovarjati, da na kakršno koli izboljšanje razmerjamed Nemčijo in USA tako dolgo sploh ni mogoče misliti, dokler bodo vodili zunanjo politiko židovski in ne resnični ameriško-nemški interesi. Nemška vlada si zaradi tega pridržuje pravico razmišljati o tem, ali je v takih razmerah sploh še oportuno in mogoče vzdrževati normalne diplomatske in gospodarske stike z Združenimi državami Severne Amerike.
UNIČENE TRGOVSKE ZVEZE.
ORACUNAVANJE Z ICKESOM.
BERLIN, 31. decembra. Pod naslovom »Amerika in Nemčija« objavlja »VJilki-scher Beobachter« s tremi zvezdami označeni članek, v katerem razpravlja pisec o razmerju med Nemčijo in USA in pravi med drugim: Dejststvo, da ameriško zunanje ministrstvo samo zagovarja neokusne izpade notranjega ministra, osvetljuje dovolj razločno, kako so se nemško-anteriški odnošaji pod sedanjim režimom v VVashingtonu razvili. Da pa izreka notranji minister tale hujskaške izjave proti Nemčiji in njenim voditeljem celo pred židovsko družbo, je še jasnejši dokaz za to v kakšnih vodah plava wa-sliingtonska politika. Treba pa je dalje pojasniti, da je ta notranji minister tisti Ickes, ki je po katastrofi zrakoplova »Hindenburg« v Lakehurstu prepovedal prodajo helija Nemčiji pod pretvezo, da bi mogli ti nemški zrakoplovi z ameri škim plinom napasli USA. V resnici je bi-
lo	le sovraštvo do Nemčije tisto, kar je g. Ickesu dalo povod za to dejanje, ki ptmeni oviranje napredka človeštva in sramotenje Nemčije. Podoba g. Ickesa.pa bo popolna šele tedaj, ako ugotovimo, da je najagilnejši poupiratelj in zaščitnik organizacije »American Civ. Liberties«, t. j. najpomembnejšega pomožnega organa židovskega komunizma v USA,
ŽIDOVSKO OZADJE.
V	Nemčiji se moramo zato vprašat!, kaj naj pomeni to ameriško hujskanje proti
Nemčiji? Ali hočejo USA na vsak način provocirali konflikt z Nemčijo? Nemški narod želi živeti /, ameriškim ljudstvom v miru in prijateljstvu in ne more verjeti, da bi večina ameriškega ljudstva odobravala to histerlčno-provokatorsko katastrofalno politiko Wašhingtona. Treba je zato ugotoviti, da so izpadi ameriških državnikov in politikov le nasledek Židov skega pri teka, katerega se VVashington ne more iznebiti. Zdi se. kakor da se hoče z izpadi proti Nemčiji skriti jeza zaradi neuspeha konierence v Limi, kjer so latinske države Južne Amerike prekrižale imperialistične in profitarske načrte USA. Ta konferenca in hujskanje proti Nemčiii je pritisk na kongres, ki se snide prihodnji teden, da sprejme ogromni oboroževalni načrt vvashingtonske vlade. Sedanji-režim je izda! za oboroževanje že S in Pol in' ,'jcrd dolarjev, kar je cek> za ameriške finance več ko ogromno, novi načrt pa celo presega vse dosedanio ol.or.;,' vanje. Kaj liuče Washioxton s teniV Ali huče Roosevelt postati policaj v; c-'-) sve‘a? Wft»Hlngtot|SkI frazurji hočejo delili narode v pravične Iti nepravične, to'Vi za vsuiU temi frazami tiče ri-
dOvai.j interesi.
Toda tudi v USA obstajajo skupine m politiki republikanske stranke, kakor so Castle, Borah, Fich itd., ki te politike ne odobravajo. Upirajo se pa tudi mnogi odlični politiki same vladne stranke, ki vidijo židovsko pogubo sedanje politike Washingtona. Posebno značilno je tudi, da se celo bivši bojevniki obračajo proti tem tendencam. Vsi ti se zavedajo, da je
Nemčija že dolga leta druga najboljša od- [ Nemčije	in	totalitarnih	držav sploh,
jemalka ameriškega blaga. Nemčija je kri- Hz^ljučeno, da	bo	to	Roosevelt sam.
Ia še nedavno večino svoje potrebe bom baža v USA in dajala zanj velike milijone. Zaradi židovskih hujskarij je ta trgo vina sedaj uničena. Enako je z mnogim drugim blagom. Židje so menili, da bodo s tem uničili nacionalni socializem v Nem čiji, v resnici so pa dvignili brezposelnost v USA za več milijonov na sedanih skoraj 10 milijonov ljudi. Roosevelt je v češko« slovaško-nemški krizi naslovil na Hitlerja poslanico za mirno poravnavo in naglasil, da bodo milijoni ljudi v Ameriki hvaležni Nemčiji, ako prepreči vojno. Nemčija je vojno preprečila, a obljubljene hvaležnosti ni. Toda Nemčija ve, da bi bilo
125.000.000 Američanov — z izjemo
5.000.000 Židov — hvaležnih, ako bi se hujskarija proti Nemčiji nehala v korist teh milijonov samih.
SPREGOVORIL BO ROOSEVELT?
WASHlNGTON, 31. decembra. Razdor med Združenimi državami Severne Arne. rike in Nemčijo se je v zadnjih dneh še poglobil in ni izključeno, da se bodo diplomatski stiki sploh popolnoma prekinili. Kakor se zatrjuje, bo za novoletno poslanico spregovoril eden od vodilnih politikov USA novo odločno besedo na račun
NI
Današnja številka »Večernika« ima 20 strani. V bodoče bo »Večernik« ob sobotah redno izhajal na najmanj 16 straneh.
S sobotno številko »Večernika« bo združena tudi nedeljska. Na novo smo za nedeljsko številko že sedaj uvedli več novih strani, tako posebno stran »Naša vas», »Večernik za mladino«, kmalu bomo pa list še bolj izpopolnili. V prihodnji sobotno-nede-ijski številki bomo začeli priobčevati tudi nov roman »Zelena smrt«.
Cenjenim naročnikom, sotrudni-kom, inserentom in čitateljem želimo srečno Novo leto.
UREDNIŠTVO in UPRAVA »VEČERNIKA«.
Žaoiski
Tri italijanske zahteve
DŽIBUTI IN ŽELEZNICA V ADIS ABEBO, MEDNARODNI STATUT ZA TUNIZIJO IN ENAKOPRAVNA SOUDELEŽBA V SUEZU.
RIM, 31. decembra. Iz poučenega vira
se izve, da obstajajo italijanske zahteve nasproti Franciji v treh točkah: 1. Italija hoče korekturo teritorialnih odnošajev v francoski Somaliji, in sicer na ta način, da ji Francija odstopi pristanišče Džibuti in pas ozemlja, po katerem teče železnica Džibuti—Adis Abeba. 2. V Tuniziji zahteva mednarodni statut, po katerem bi dobila ta kolonija skupno upravo, v kateri bi bile poleg Francije tudi Italija, Nemčija In Anglija, nekako tako, kakor je v Tangerju. 3. V Suezu zahteva popolnoma enakopravno soudeležbo pri pre-kopni družbi in v njeni vrhovni upravi. To so minimalne italijanske zahteve, od katerih po tukajšnji merodaijii sodbi ne bo odstopila in jih bo staviia kot pogoj
zatrjujejo, da pomeni to velik popust od prvotnih zahtev, ki so bile mnogo bolj obsežne. Italija se pa hoče s Francijo v tem pogajati sama in odklanja vsako zadevno posredovanje Chamberlaina, ker se boji, da bi Chamberlainovo posredovanje vodilo do kompromisa, ki je že v načelu v nasprotju s politiko fašizma. Tako pile o tem »II Resto del Carlino«, da je Italija le vesela, da se reši spor med njo in Francijo brez posredovalca med štirimi očmi, ne da bi bila pri tem motena ostala Evropa. Po vesteh iz Pariza je tudi želja Francije taka, da odklanja Chamberlainovo posredovanje. V Parizu izjavljajo, da so pripravljeni na koncesije v vseh treh italijanskih zahtevah, odklanjajo pa odločno odstop Džibutija v last Italije in
za pogajanja in sporazum s Francijo. Tu I mednarodni statut za Tunizijo.
Atentat v Klajpedi
LITVANSKI NACIONALISTI UMORILI PODVODITELJA KLAJPEDSKIH NEMCEV CHRISTIANA KLUSSA. VELI KO RAZBURJENJE V KLAJPEDI.
KLA.IPEDA, HI. decembra. Včeraj so doslej še ncizslcdenl atentatorji ubili glavnega sodelavca voditelja klajpcdskili Nemcev dr. .Neumannu. Christiana Klussa. Baje je bil nameravan tudi atentat na dr. Neumannu samega in sc je treba zahvalili lc naključju, da se to ni zgodilo. Umor Christiana Klussa je po vseli znakih sodeč delo litvanskih nacionalistov in je vzbudil v Klajpedi slino vznemirjenje. Splošno se sodi, da bo povzročil neprijetne nasledke in poostril že itak napeto kiajpcdska vprašanje. Oblaslvoni se doslej še ni posrečilo izslediti atentatorje. Značilno je, da se je (o zgodilo tik nato, ko je litvau-j ska vlada ua zahtevo k'n|oedskili Nemcev sklenila odpoklicali Iz Kiaj '
pede državno policijo in je odredila, da mo morajo rekrutirali vsi uradniki na klajpcdskcm področju prvenstveno iz domačinov.
$tet|e na Cežko>Slovaikem
PRAGA, 31. decembra (DNB). Češkoslovaška vlada je sinoči nepričakovano odredila za danes ljudsko štetje. Priprave zanj so se izvršile v tajnosti, tako da ljudstvo o njih ničesar ni vedelo. Nemško ljudstvo so ti ukrepi nekoliko vznemirili, ker s svojih strani ni moglo urediti odgovarjajočih priprav.
NOV PROTEST V PRAGI.
BUDIMPEŠTA, 31. decembra. Madžar-
* ,e“
Duhovna in zunanja sila
»Zemeljski prostor se mogoče da začasno omejiti s posegom brutalne sile: nihče pa ne more ustaviti živega in resničnega razmaha tvornega duha, ki kliče po lepši bodočnosti«. (Rudolf Medek).
Prodaja židovskih nepremičnin v Italiji
Italijanski državljani židovskega rodu bodo morali v smislu določb, omejujočih delavnost Židov v državi, navesti celotno vrednost svojega nepravičnega imetja. Del teh nepremičnin, ki presegajo Židom dovoljene meje, bodo morali odstopiti zavodu, ki je bil ustanovljen nalašč v ta namen in ki mu je poverjeno zbiranje, upravljanje in prodajanje tega imetja. Industrijska podjetja, ki delajo za državo, ali ki zaposlujejo nad sto delovnih moči, bodo podrejena posebni kontroli. Za lastnike bo določena doba, do katere bodo morali svoja podjetja prodati.
Maglnotova linija v puščavi
»Intransigeant« prinaša zanimive podrobnosti o francoski utrdbeni liniji v Tunisu tik ob meji italijanskega Tripolisa. Ta »Maglnotova« linija leži popolnoma v puščavi in je bila zadnje dni z mrzlično naglico dograjena in izpopolnjena. Na mnogih mestih so delali samo ponoči, da bi onemogočili sovražno špijonažo. Iz istega razloga so pripeljali delavce na mesto dela z zavezanimi očmi, in njihove stopinje v pesku so takoj sproti zabrisovali. Utrdbe so značaju pokrajine tako prilagojene, da so povsem nevidne. Žičaste zapreke pa so urejene tako, da so videti kakor strnišča. V predelih, kjer tla niso prikladna za motorna vozila, bodo strojnice in lahke topove nosile kamele. Ustanovljeni so bili že tudi posebni velblodi! vojaški oddelki. .
Nezaposloni Sli v hotel na čaj
Minule dni jc prišlo v Londonu — kakor je »Večernik« že poročal — do nenavadno velike demonstracije nezaposlenih, ki so prikorakali s plakati, na katerih so bile napisane njihove zahteve, do znanega hotela Ritz na Piccadillyju. Prišli pa so prav ob času, ko se v hotelu servira caj, in zahtevali, naj jim nemudoma postrežejo z južino. Ker pa so jo demonstranti ubrali namesto v jedilnico v salon, kjer se čaj ne servira, jih je lastnik hotela opozoril na njihovo zmoto. y prostorih hotela so nezaposleni poslušali še nekaj govorov svojih voditeljev, nato pa so na poziv policije zapustili hotel in mimo odkorakali v sprevodu po Piccadillyju. Pri vsem mrazu so nato lqg!i opoldne v sneg na Qxford Cirqus, .največjem Prometnem središču Londona, in zahtevali dela
in
Maribor, 31. decembra.
V današnjih časih moramo računati z dejstvi kakršna so. Marsikdaj so ta dejstva neprijetna, nasprotna zdravemu razumu in željam posameznikov, vendar pa so že zaradi tega, ker stvarno obstajajo
Osmi dan ofenzive
PADEC GRANADELLE POMENI NAJVEČ.JI /'PEH NACIONALISTOV IN RESNO NEVARNOST ZA REPUBLIKANCE. !*JHJBLIKANSKA PROTIOFENZIVA.
ne ve, vendar že ve poročati ratiijska po-
kakor zatrjujejo na poučenem mestu, o nekih novih gospodarskih aranžman.h. Razen tega bo govora tudi o končni ure-| ditvi vprašanja položaja nemške narodne manjšine na Madžarskem v duhu zahtev’, iutkor jih je postavil njen voditelj dr. Franc Basch.
PARIZ, 31. decembra. S padcem Gra-
tako važna, da bi grešil tisti, ki bi jih nadelle so dosegli nacionalisti pri svoji staja v Burgosu, da piotiofenziva
javnosti ne prikazal.
Po Monakovem si moramo biti na jas-
nem, da je evropska »visoka« politika do- bita prva republikanska obrambna črta. bila nove struge in nove poti. Oba bloka Položaj za republikance je postal v toliko
sedanji ofenzivi v Kataloniji najpomemb-' uspela. Republikanska protiofenziva gi-» nejši uspeh. S tem je ha tem sektorju raz-, za tem, da zavzame kraj Borjas Blancnas
pri Leridi~ Republikanska vlada je tudi
razdelila interesne sfere. Pri tej delitvi posrečilo omajati tudi drugo obrambno je prišla srednja in južnovzhodna Evropa linijo južnovzhodno od Granadelle. V
v interesno sfero osi Rim-Berlin. Za ne katere države to sicer iz strateških, go
tem primeru bi republikanci težko zadržali pohod nacionalistov proti Barceloni.
spodarskih ali drugih ozirov ne drži po- Padec Barcelone bi pomenil seveda zlom polnoma — kajti veliko je znakov, ki do- vse Katalonije in likvidacijo tega bojišča,
vi
Hitlerjeva pos'an!ca
BERLIN, 31. decembra. Kancelar Hiter je izdal novoletno proklamacijo Izdala" poročilo" o spopadu med republi-j nemški narod, v kateri pravi, da je nj
na
kanskim rušilcem »Jose Louis Diaz«
in' gova želja, da bo leto 1939. leto miru. Nemčija ima še veliko nalog pred seboj v novem letu, oboroževanje, nadaljnjo razširitev štiriletnega načrta, v zunanji politiki pa je.vezana na antikominternski pakt.
sta se dokončno izkristalizirala in tudi j nevaren, v kolikor bi se nacionalistom	-	._
vrsto Francovih ladij s križarko »Canan as« na čelu, včeraj ponoči	pri Gibraltarju. Republikanci pravijo, da	je komandant
»Diaza« prosil angleške pomorske oblasti v Gibraltarju, da mu dovolijo, da popol-
...	„	___ noma popravi svojo ladjo, kar pa so An-
kazujejo,	da	Francija	in	Anglija	še	nista	Vendar	ze	zdi,	da bo	republikancem	uspe-	\ gteži odklonili in »Diaz« je	moral izpluti
abdicirali	popolnoma	in sta	naredili	samo	lo	zadržati nacionaliste	na	drugi	obramb-; napol popravljen. »Diaza«,	ki je nasede
korak nazaj, da vzameta boljši zalet za j ni črti.	| na plitvino v angleških teritorialnih vo-
BARCELONA, 31. decembra. Avala, dah, so spravili v gibraltarsko pnstam-moanin arzav suno m goio aejstvo. iHavas	poroča: Iz poročila republikan-	šče. Pokvarjeni so vsi stroji in ubitih Je j more poravnati	skoete, ki	jo	je povzročilo
Pri tej vistosmeritvi igra nenavadno	skega vojnega ministrstva je mogoče raz-. 5 mož posadke. Letalci generala Franca	bombardiranje	angleških	trgovskih	par-
dno vlogo Madžarska. Dobila je pri brati, da se bijejo v odseku Trempo-Ba- so včeraj bombardirali pri Cartagem ^ri' njk0Vi ker to bombardiranje ni bilo na-novi delitvi Evrope veliko. Vendar s tem	laguer	ob spodnjem toku reke Segre še	republikanske vojne ladje, vendar niso	|ag- vprizorjeno, temveč	je	bilo le	slu-
njena vloga še dolgo ni zaključena. O po-	vedno	srditi boji. Poročilo priznava, da	povzročili velike škode. Bombardirali so	gajno_
menu Madžarske v bodočih političnih do- so nacionalisti pri Tormi napredovali, so tudi neki angleški trgovinski parnik pri1
Franco odklanja plačilo
LONDON, 31. decembra. General Franco je odgovori! na angleško noto. V odgovoru pravi nacionalistična vlada, da ne more poravnati škode, ki jo je povzročilo
godkih v Evropi si bomo na jasnem šele, pa bili zaradi odločnega odpora repub-ee prerešetamo glasove in komentarje, ki j likanskih čet vendarle zadržani na osvo-
jiti je zapustil obisk italijanskega zunanjega ministra v madžarski prestolnici.
; jenih postoiankah.
LONDON, 31. decembra. Reuter. Po
Livornski list »Telegrafo« je prinesel davi dospelih vesteh, so republikanci za-iz Budimpešte interesantno poročilo svo- čel' s protiofenzivo na južnem katalon-jega glavnega urednika Ansalda. Po-|skem bojišču. Kakšen je rezultat, se še membnost tega poročila je zvišana zaradi dejstva, da je »Telegrafo« v lastništvu družine grofov Cianov. Signor Ansaldo pravi, da je politična važnost Madžarske veliko večja kakor število 10 milijonov njenih prebivalcev. »Italija in Nemčija zaupate Madžarski in želite, da postane di plomatsko središče vseh držav v južno-
Valenciji. Angleški parnik »Marionga«, ki je bil včeraj napaden, pa nadaljuje pot v Oran, ker ga bombe .niso zadele.
Gripa na Poljskem
VARŠAVA, 31. decembra. Na Poljskem
BURGOS, 31. decembra. V včerajšnjih se je pojavila kot posledica mrzlega va-letalskih bojih je uspelo nacionalističnim la gripa, ki se je že zelo razširila. V sa-
letalcem sestreliti 13 sovražnih letal.
Nov pomorski sporazum
SKRIVNOSTNA POGAJANJA MED NEMŠKO IN ANGLEŠKO ADMIRALITETO V BERLINU. SKLEPI SPORAZUMA NOVE NEMŠKE BOJNE LADJE.
gajanja med zastopniki nemške in an-
BERLIN, 31 .decembra. Reuter. Dne
zhodni Evropi, ki želijo biti prijateljice 29- L 111 -s0 Prispeli v Berlin zastopniki ~	angleške admiralitete, da razpravljajo
Madžarska je postala z zastopniki nemškega vojnega mini-
osi Rim-Berlin.«
To se pravi:
davna oporna točka politike osi na Bal-|slrstva 0 vprašanjih, ki se nanašajo kanu. Jn vse države, ki nočejo priti v na predloge, ki so bili nedavno
mi Varšavi je obolelo 130.000 oseb, kar je skoraj ena desetina prebivalstva. V Krakovu je zaradi obolenj zaprto gledališče. V Poznanju delajo obrati v zmanjšani meri, ker je velik del delavstva obolel.
gleške admiralitete so bila včeraj uspešno zaključena in davi je angleška delegacija že zopet odpotovala v London. Pri teh pogajanjih je bilo skle-s, njeno, da bo Nemčija zgradila v novem letu 8 novih križark in večje
conflikt z osjo, naj se poizkušajo dogo- strani nemške vlade predloženi an voriti z Madžarsko.	gleški. Nemška vlada je namreč sporo- število podmornic, in sicer na podla-
Dejstvo kapitalne važnosti pri ocenje- eila angleški svoje namere, da v smi- gi dejstva, da so Angleži določeni grad-vanju bodočega razvoja dogodkov na sIu nemško-angleškega sporazuma z, beni program prekoračili, tako da Balkanu pa je govor grofa Ciana v Bu-Idnc 1S- Junija 1. 1935 in 7. julija 1937 j znaša sedaj razmerje lo dimpešti. Na zdravico madžarskega zu
nanjega ministra grofa Csakyja, pri ka-|ne glede oboroževanja na morju. Po-reri je bil značilen poudarek, da so '-prijatelji jiaših prijateljev naši prijatelji«, je >rof Ciano odgovoril o potrebi zbližanja Madžarske z Jugoslavijo. Italijanski zu ianji minister je po poročilu »Thnesov«
'ostavlja! Jugoslavijo v isto vrsto z Ma Jzarsko v listi držav, ki poleg Nemčije uživajo zaupanje Rima.
BEYRUT, 31. decembra. V teku poga-
\/ ii tj i -1 janj med vlado in opozicijo v Siriji sta se
Cian in v iHliJn k h	izkristalizirala dva programa: Opozicija
/p spfhi "Avn ■ i" iP° ! i.' i”	zahteva takojšen odstop sedanje sirske
^e ze sedaj govori, da bo sklenjen pakt.  t _______________________________.......
Sirija za samostojnost
POGAJANJA MED SIRSKO VLADO IN OPOZICIJO. OSVOBODILNO GIBANJE MED SIRSKIM LJUDSTVOM. FRANCIJA ZA POGAJANJA.
voditelji sami so za to, da se sirske zah-
ki naj odnošaie med Italijo ta j£l£tlSolvlade	vmls,v°'" »*»***
■e poboljša, ustvaril pa bo tudi nov blok, kajti odnošaji med Jugoslavijo in Ma-
Ižarsko bodo postali ne samo korektni kot so sedaj, ampak vprav prijateljski.
V novem letu moremo torej pričakovati odločilnih dogodkov, ki bodo postavili našo državo v krog prijateljev osi Rim-Berlin. Zunanjepolitična usmeritev naše države je itak že dalje časa s simpatijami spremljana v Rimu in Berlinu
Pri vsem tem je najznačilnejša želja poluradnih italijanskih listov, da pride do
dawa in odpoved vseh zvez s Francijo, ki naj se iz Sirije popolnoma umakne in prizna njeno absolutno samostojnost. Vladna stranka, ki pa ni posebno trdna, vstra-ja pri obstoju sedanje vlade, toda njeni
teve postopoma radikalizirajo in pripravi popolna sirska državna neodvisnost. Gibanje za sirsko samostojnost se med
GoBBELSOV GOVOR.
BERLIN, 31. decembra. Propagandni minister dr. Gobbels bo imel po radia govor, s katerim se bo ob priliki prehoda v novo leto obrnil na nemško ljudstvo. Njegova izvajanja bodo oddajale vse nemške postaje.
JAN MASARYK SE SELI V AMERIKO.
LONDON, 31. decembra. Bivši češkoslovaški poslanik v Londonu, Jan Masa-ryk, odpotuje te dni v Ameriko, kjer bo ci“ imel več predavanj o izseljeniškem pro-d“ tiiemu, nato pa se bo stalno naseli! v namesto 35 Londonu.
IZ SOVJETSKE RUSIJE VARŠAVA, 31. dc. PAT. poroča iz Moskve: V zahodni Sibiriji je bilo odstavljenih in zaprtih več poljedelskih komisarjev, ker je preiskava ugotovila, da so zaradi svoje malomarnosti povzročili, da je ostalo pod snegom nespravljenega žita za okoli 4 milijone hektarjev posejane površine.
POMILOSTITEV ŠPANSKIH PROSTOVOLJCEV.
PARIZ, 31. decembra. Francoski parla-
končali ponekod krvavo. Francoska vlada je po najnovejših vesteh pripravljena, pogajati se s sirsko vlado o reviziji odno-šajev.
-im tesnejšega sodelovanja in sporazuma I Danes ic bil objavljen jiodrobni pro-
DaIa?3ierjevo potovanje
FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK IN VOJNI MINISTER DALADIER BO ODPOTOVAL JUTRI NA KO RZIKO IN V TUNIZIJO.
nanj v pristanišču, ter se odpeljal naj-
PABIZ, 31. decembra, llavas poroča:
med nami in Madžarsko. Ta želja je samo
gram potovanja francoskega ministr-
uj načrt v kompleksu vprašanj — notra- skega predsednika in vojnega ministn njej m zunanjepolitičnih — ki vznemirjajo Daladierja na Korziko in v Tunizijo.
1*0	/J	:.....1.^	.t	..	.	C	1	"
balkanske države in vzhodno Evropo.
Jasno je, da os Rim-Berlin noče gledati nerešenih problemov v svojih bližini, ke
Ministrski predsednik Daladier sc bo i odpeljal zjutraj iz Pariza z železnico proti jugu in dospel zvečer v Toulon.
P* iprav^lja še na veliko usodnejše j p0 kratkem odmoru se bo v Toulo-odločitve — pri katerih pa mi, daj Bog, nu vkrral na krov križarke, ki že čaka ’e bomo prizadeti.
S takimi občutki in v prepričanju da bomo pri teh usodnih odločitvah znali ohraniti sV°i narodni obstoj in svobodo, stopamo v Novo leto, zaskrbljeni sicer, vendar pa trdno vero, da so narodi večni, vse dru-,ro pa minljivo.	pr.
VANGČINGVEJ ZA SKLENITEV MIrT I NA PROGRAMU JE DOKONČNA IZOLA DITEV ZADNJIH NESOGLASIJ, NOV 00-
IKU ‘	-.....................POLOŽAJA NEMŠKE MANJŠINE.
SPODARSKl ARANŽMA IN UREDITEV
BUDIMPEŠTA, 31. decembra. Z obis-
HONGKONG, 31. decembra. Bivši ministrski predsednik nankinške vlade, Vang Cing-Vei, je poslal maršalu čangkajšku I kom italijanskega zunanjega ministra gro telegram, v katerem ga obvešča, da je fa Ciana v Budimpešti je bilo odstranjj-/daj prišel ugoden trenutek za sklenitev no nesoglasje, ki je nastalo med Madžar-miru z Japonsko. Tudi japonska poroča- sko in Nemčijo v zadnjih tednih zaiadi valska agentura Domei objavlja podobno madžarskih akcij proti Karpatski Ukrajini, izjavo bivšega kitajskega ministrskega i To nesoglasje je zelo ohladilo prejšnje »n dsednika.	! medsebojno prijateljstvo. Da se nasledki
sirskim prebivalstvom močno širi in je >"ent je amnestiral vse Francoze ki so se povzročilo ze več izgredov, ki so se!borili v Španiji. Po vojaških zakonih b.
‘jih morah kaznovati, pa jih je sedaj parlament pomilostil.
PROTESTI ŠOFERJEV V PALESTINI. JERUZALEM, 31. decembra. Ogorčenje arabskih vozačev zaradi odvzema pravice do vožnje raste od dne do dne. šoferji prirejajo protestne akcije, tako da morajo posegati vmes policija in vojaštvo in razganjati' zborovalce.
Borza. Curih, 31. decembra. Devize. Beograd 10, Pariz 11.655, London 20.605, Ncw York 443.25, Milano 23.32, Berlin 177.70, Praga 15.17.
Vremenska napoved. Večinoma jasno, zjutraj in tudi podnevi mrzlo.
SmuiarMka poročila
(»Putnik«, Maribor, 31. dec.) Mariborska koča - Pohorski dom: — 8 jasno, mimo, 30 cm pršiča. Cesta na Poh. vozne »verige«. Ruška koča: — 10 jasno, mirno, 30 cm pršiča. Klopni vrh: — 15 jasno, mimo, 30 cm pršiča. Koča na Pesku: — 8 jasno, mirno, 30 cm pršiča. Senjorjev dom: — 16 jasno, mirno, 30 cm pršiča na podlagi 50 cm. Ribnica na Poh.: — 11 jasno, mirno, 50 cm sreža. Sv. Lovrenc na Poh.: *— 18 jasno, mirno, 50 cm pršiča. Peca: — 12 jasno, mirno, 85 cm pršiča. Kotlje - Rimski vrelec: — 11 jasno mirno, 60 cm pršiča, drsališče uporabno. Mozirska koča na Golteh: — 12, jasno, mirno, 20 cm pršiča na podlagi 60 cm. Celjska koča: — 10, delno pooblače-no, mirno, 10 cm pršiča na podlagi 40 cm. Maribor: -r 12, delno pooblačeno, mirno, 30 cm pršiča, drsališče uporabno. •— Smuka povsod odlična!
prej na Korziko. V Bastiji na Koi'zi-| ki sc bo zadrževal Daladier le malo časa, nakar bo nadaljeval svoje potovanje v Bizcrto v Tuniziji, kamor bo prispel v torek 3. januarja. Iz Bizertc bo obiskal Tunis in še nekatere kraji' ter se vrnil v Pariz 10. januarja.
Csakvgevo potovanje v Nemčijo
popolnoma odstranijo, bo madžarski zunanji minister grof Csaky meseca januar ja odpotoval v Nemčijo, kjer se bo sešel z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom, a sprejel ga bo tudi državni kancelar in vodja Adolf Hitler. Ta obisk ho v političnem oziru predvsem formalnega značaja, pač pa se bo razpravljalo,
Narodno	radikalni
„Slovenlle"
Adolf Ribnikar
V	začetku tekočega stoletja tudi med slovenskim dijaštvom samim niso bile vzpodbudne razmere. Študiral je sicer vsakdo po svoje, ali za javna in druga vprašanja se nihče ni brigal, razen ob burnejših časih, dnevne politike, ko so tudi študentje sklicevali shode in na njih sklepali resolucije največ v prilog političnim voditeljem.
Dunajsko akademsko društvo »Slovenija« ni bilo vzgajališče, marveč samo zbirališče, kjer so se shajali študenti največ zaradi čitalnice in dolgega časa, v ostalem pa samo zato, da so se potem lažje skupaj veselili, popivali, kartali itd.
O	počitnicah so se dunajski študenti v domovini kar porazgubili in če niso že bili primorani, študirati za izpite, so tratili čas v brezdelju in veseljaštvu. V Ljubljani je sicer obstajalo ferialno akademsko društvo, čigar člani pa so po vzoru nemških buršev z burševskimi čepicami na glavi le demonstrirali po promenadi ter se pripravljali na sabljanje. Da bi se kdo v naprednih vrstah brigal za izvenštudij-sko vzgojo mladega naraščaja, tega ni bilo.
Pod geslom »Iz naroda za narod« se je dunajsko napredno dijaštvo tedaj odločilo za novo življenje. Najprej je bilo treba začeti z reformo pri samem sebi, ker le izboljšano dijaštvo lahko zanese reformo tudi med narod.. Dijaštvo je bilo treba osamosvojiti, oživeti ter mu dati program, da bi bilo mogoče vzgojiti novo generacijo.
Kot nepolitično in nestrankarsko dru-što, ki se z ničimer, niti z brzojavkami, niti z adresami ne vtika v vprašanja dnev ne politike, se je smatrala po novem programu »Slovenija« v javni vseslovanski organizaciji za važen organ, ki zbira in vzgaja slovensko akademsko mladino. Vsestransko radilcalno delo za narodni obstoj in procvit se je smatralo za prvo dolžnost vsakega »Slovenijana«.
Nasproti obstoječemu stanju v domovini, se je razlikoval program dunajskih narodno-radikalnih študentov po svojem poudarku, da je »Slovenija« organ v vseslovenski organizaciji. Tedaj so če, Štajerce, Korošce itd. in tudi vsak za ce, Štajerce, Korošce itd. in tudi vsak za sebe životarili. Vse slovenske vezi so bile fedaj še zelo rahle. Tudi danes je še potreben in aktualen poudarek vseslovenske misli; saj je tretjina našega naroda zunaj mej Jugoslavije.
Stoječ na stališču, da zahteva za svoj narod in priznava drugim narodom vse pravice, izvirajoče iz enakopravnosti in enakovcljavnosti, je smatrala »Slovenija« organizirano narodno gospodarsko delo za temeljni pogoj narodne samostojnosti, narodno šolstvo z vseučiliščem v Ljubljani pa za pogoj kulturnega procvita Slovencev. Z razširjenjem vsestranske omike hoče zmanjšati zlo razlike, ki izvira iz neomikanosti.
Tedaj je bila v napredni javnosti ekstenzivna borba s političnim nasprotnikom, ki pa je bila večinoma le papirnata in besedna borba, brez intenzivnega dela med narodom. Slovenska katoliška stranka in njeni pristaši, čeprav Slovenci, so
v tistih časih gledali na slovensko narodno vprašanje večinoma z očali »Rimskega katolika«, ki je razglasil narodnost za greh, napredni Slovenci, ki so sicer bili
v	srcu odločno narodni in slovenski, in ki so to prepričanje tudi v vznesenih besedah in odločno pisani besedi zastopali, so vendarle bili v nekakem precepu. V narodnem pogledu jih je obremenjevala zveza z nemškim veleposestvom v deželnem zboru in odboru kranjskem. Na štajerskem je vladalo v slovenski javnosti ro-doljubarstvo, ki je bilo na zunaj sicer slovensko, na znotraj, zlasti v rodbinah, pa se je često posluževalo tujega jezika in tudi sicer ni bilo sposobno za radikalno narodno delo. Na Goriško se je že začela zanašati kranjska politika. Edina svetla točka slovenske narodne zavesti in ponosa ter edino torišče narodnega dela je bil Trst.
Ko so videli, da še tako navdušeni narodni govori in še tako lepe rožice, ki so jih v njih sadili govorniki, ne morejo poglobiti in organizirati slovenske napredne javnosti, niti napraviti iz nje faktor, ki bi kaj več pomeni! na kulturnem, gospodarskem in političnem polju, so se dunajski akademiki odločili za program vsestranskega radikalnega dela, poudarjajoč organizirano gospodarstvo in prosvetno delo.
Programska zahteva pravic za slovenski narod, izvirajočih iz enakopravnosti in enakoveljavnosti je bila tedaj sicer adresirana na avstrijske in nemške kroge, vendar pa ta točka narodno radikalnega programa tudi še danes kot princip ni izgubila svojega pomena in svoje vrednosti.
Nadalje je -slovensko napredno dijaštvo pred 40 leti, ko še ni moglo upati, da bodo Slovenci že tako kmalu skupaj živeli z brati Srbi in Hrvati v skupni jugoslovanski državi, v svojem programu poudarjalo željo po prijateljskih stikih z ostalimi Slovani.
Programska točka glede neupravičenosti razdirajočih razlik med narodom, izvirajočih iz imetka in nasprotstva med duševnim in telesnim delom, je značil začetek socialnega gledanja in čustvovanja slovenskega naprednega študenta.
Jasna svetovnonazorska opredelitev na-rodno-radikalnega dijaštva je bila programsko določena s tem, da se je priznavalo znanosti in umetnosti vsestransko svobodo, vero pa se je smatralo za privatno zadevo društvenikov, ki ne sodi v društveni delokrog.
Ne bi objavljal programa »Slovenije« izza začetka tekočega stoletja, če bi ne vedel, kako globoke zareze je vsekal nastop narodno-radikalnega dijaštva v tedanje reakcionarne razmere ined Slovenci in če danes ne bi bil prepričan o nujni potrebi zopet novega mladinskega pokre-ta med naprednimi Slovenci. Mlajši generaciji, ki o vzorih in bojih starejših ni poučena, ne more škodovati, če sem podčrtal zlasti tiste programske točke narodno-radikalnega dijaštva, ki še danes niso zastarele in ki jih mlajša generacija lahko samo še poživi, izpopolni in dopolni, popolnoma zavreči jih pa ne more.
Mednarodna po f.
Radivoj Rehar
Leto, od katerega se danes poslavljamo, je bilo od vseh dvajsetih po svetovni vojni najbolj burno. Prineslo nam je toliko dogodkov in prctresljajev, da jih bo mogla — zlasti v nasledkih — pravdno oceniti šele bodoča, objektivnejša zgodovina. Nam manjka za popolnoma objektivno oceno razdalja in osebna neprizadetost.
V	tem letu je doživel predvsem polom sistem, ki so ga ustvarile mirovne p >-godbe po veliki svetovni vojni s svojimi 'ali o Zvezi narodov, kolektivni var-n ni. nedotakljivosti državnih mej itd. Zv,.-a narodov, ki je doživela prvi usodne, ■ brodolom / Abes nijo. je bila v tem ivu že čisto izločena iz vrste odločujoči ■lediiarodn:'.-političnih faktorjev. Njena zase Janja so stala ob strani velikih tfogojkov in niti niso več vzbujala zanimanja. Narodi Evrope in sveta so sc za-
vedeli, da iz Ženeve ne morejo pričakovati nobenih pomembnih dejanj; in teh dejanj tudi v resnici ni bilo. O priključit-
vi	Avstrije k Nemčiji, o reviziji mej ČSR in drugih usodnih dogodkih Zveza narodov sploh ni spregovorila, kakor da ne bi bila po svoji zamisli in svojih statutih prav ona poklicana, biti v vsem tem vrhovni arbiter. Velika mednarodna politika se je tako v tem letu dokončno in v celoti preselila iz Ženeve v prestolnice velesil. To dejstvo moramo posebno mali narodi globoko obžalovati, kajti kljub vsem svojim slabostim jc bila Zveza narodov vendarle edino konkretno upanje v zagotovitev vsaj formalne enakopravnosti tnalih narodov z velikimi. Izločitev Zveze narodov pomeni zato najjasnejši dokaz o le še defenzivnem značaju de-| rnokratičnih načel v dogajanjih svetovne i politike.
Poleg Zveze narodov je pa, kakor že omenjeno, doživela v tem letu usodni polom tudi kolektivna varnost sploh. Neizbežnost takega razvoja smo mogli predvidevati že ob neuspehu sankcij proti Italiji v abesinski vojni. Takrat je bila misel kolektivne varnosti prvič postavljena v konkretni obliki pred življenjsko preizkušnjo, ki je ni prestala. Vendar je še po tem polomu ostalo upanje, da bo mogoče organizirati varnost vsaj v okrilju manjših, ideološko opredeljenih kolektivov. Te kolektive so predstavljale večstranske, sicer formalno res le na bilateralnih pogodbah zgrajene zveze posameznih držav. Tako zvezo v velikem Je predstavljala n. pr. skupina Francije, sovjetske Rusije in Ceško-Slovaške, h kateri bi mogli kot zaveznico Francije prišteti v neki meri še Veliko Britanijo; v malem smo jo imeli v Mali antanti in drugih podobnih formacijah, posebno v zvezi držav rimskih protokolov, ki so jo tvorile Italija, Avstrija in Madžarska. Vse te zveze pa so, kakor ženevska Zveza narodov, odpovedale popolnoma že ob priliki priključitve Avstrije k Nemčiii. Ko so bile postavljene pred dovršeno dejstvo, so to dejstvo molče sprejele vse, brez izjeme. Vendar je svetovna javnost pričakovala, da se bodo te zveze uveljavile vsaj tedaj, ko je stopilo v ospredje vprašanje ČSR. Mirno lahko trdimo, da je ogromna večina ljudi v Evropi bila trdno prepričana, da zveza Francije, CSR in sovjetske Rusije z Veliko Britanijo ob strani ne bo odrekla. Od tod je prišlo tudi pričakovanje konflagracije, na katero se je Evropa skoraj s popolno gotovostjo letos v jeseni pripravljala. Toda
v	usodnem trenutku je odpovedala tudi ta zveza prav tako temeljito, kakor je že prej vesoljna Zveza narodov v Ženevi. S tem smo doživeli uničenje še druge iluzije in stopili smo v dobo, v kateri nt nobene kolektivne opore več, ne v velikem ne v malem.
Najhuje je ta polom prizadel Francijo (ako odštejemo seveda neposredno prizadeto ČSR), ki je doživela z Monakovim zlom vsega svojega varnostnega sistema, katerega je gradila 20 let z velikimi napori in tudi mnogimi žrtvami. Od vsega francoskega evropskega varnostnega sistema je ostala Franciji edino še Velika Britanija, na katero se pa kljub vsemu ne more v vseh primerih absolutno zanašati. Tako je ostala Francija osamljena in je nehala biti tista velesila, ki je dolga povojna leta vodila v evropski mednarodni politiki. Kot polom njenega sistema moremo pričakovati tudi formalno razpad še zadnjih njenih vezi z državami v srednji in vzhodni Evropi. Glasilo francoskega zunanjega ministrstva, »Le Temps«, je to prav ob zaključku leta tudi odkrito napovedalo. Za Francijo se je ■— vsaj dejansko — umaknila zopet iz Evrope tudi sovjetska Rusija in se zabarikadirala za svoje evropsko-azijske meje, kakor prva leta po boljševiški revoluciji. Njena zveza s Francijo in njena navzočnost v Ženevi je le še formalnega značaja. Prav tako so izstopile iz okvira prejšnjih zvez še nekatere manjše države, na čelu jim nova Češko-Slovaška, ki z njo kot z mednarodnim faktorjem vsaj za enkrat, najbrže za daljšo dobo, ni več mogoče računati.
Priključitev Avstrije k Nemčiji, ki je bila prvi veliki dogodek v dokončanem letu. je izbila dno teritorialnemu antirevi-zionizmu. Zgodilo se je v novejši zgodovini prvič, v tej obliki pa sploh prvič, da je neka država prenehala obstajati in je prešla v drugo brez vojne in ne da bi proti temu sploh kdo protestiral. S tem so bila odprta pota mnogim nadaljnjim možnostim, ki so deloma tudi res sledile
ter bodo mogoče tudi v bodočnosti. Ta priključitev je temeljito spremenila dotedanje evropsko ravnotežje, dotedanje sisteme, razbila zvezo rimskih protokolov, ustvarila dokončno os Rim-Berlin in izločila v svojem postranskem efektu za vselej vprašanje restavracije Habsburžanov tako v Avstriji kakor na Madžarskem, ki je bilo prej 20 let važen faktor v politiki Podonavja. Končno je pa bil s tem pokopan tudi tvegani eksperiment režima, ki ga je inavguriral pokojni dr. Dollfuss in nadaljeval dr. Schuschnigg.
Kriza CSR je bila le logični nasledek avstrijskega »anšlusa«. Ta kriza, ki se je pričela s karlovarskimi zahtevami Konrada Henleina in nadaljevala z misijo angleškega lo‘rda Runcimana v Pragi, je izpolnila dobro večino preteklega leta In držala Evropo in svet skoraj šest mesecev v stalni napetosti. V svoji poostrit-
vi	je vodila tik do vojne, katero je preprečilo edino Monakovo. Praksa pri »an-šlusu« Avstrije se je porabila tudi pri likvidaciji tega vprašanja. Nemčija si je prisvojila brez boja sudetsko nemško ozemlje, ki je bilo prej 1000 let sestavni del dežel Češke. Razbitju dežel krone sv. Štefana je sledila tako točno 20 let pozneje razdelitev dežel krone sv. Vaclava. Nemškemu zgledu sledeč, so si vze-
li	Poljaki Tješinsko, a novo mejo med ČSR in Madžarsko je določilo dunajsko razsodišče, v katerem pa sta bili od mo-nakovskih štirih velesil samo še dve: Nemčija in Italija. To je pomenilo prvi umik Francije in Anglije iz srednje Evrope in uresničenje dvajsetletnega madžarskega teritorialnega revizionizma na tej meji trianonskega miru. Nasledki krize ČSR in njene rešitve so zarezali najgloblje brazde v evropsko mednarodno politiko in podrli skoraj do temeljev vso prejšnjo stavbo. S tem dogodkom smo stopili v Evropi, v prvi vrsti seveda v srednji Evropi in Podonavju, v popolnoma novo razvojno fazo, ki je terjala vsestransko preorientacijo sil. Ta preorien-tacija je deloma že izvršena, vsaj dejansko, formalno pa bo v najkrajšem času.
Tik pred koncem leta se je pojavilo :ia . evropskem obzorju novo nemirno vpra-1 šanie nove ureditve računov med Italijo in Francijo in vprašanje akcije za ustanovitev svobodne Velike Ukrajine. Obe ti vprašanji pa segata v preteklo leto komaj po prvih začetkih, zato bosta stali bolj trdno šele v bilanci prihodnjega, 1939. leta. Vse drugo, razen teh ugotovitev, bi spadalo že v postavljanje prognoz ali v prerokovanje. Na podlagi raznih znakov in izkušenj iz letošnjega leta bi se dale sicer postaviti precej verjetne prognoze, toda tega ne bom storil.
Dogodki letošnjega leta so se dotikali zelo konkretno tudi Jugoslavije in posebej Slovencev, saj živimo prav na križišču najvažnejših mednarodno-političnih dogajanj. Naš mednarodni položaj se je z letošnjimi spremembami temeljito spremenil in z novim letom stopamo že razločno v nove razmere. Glede naših narodnih delov v zamejstvu je prineslo letošnje leto prevedbo koroških Slovencev iz bivše Avstrije v veliko Nemčijo. S tem se njihov trenutni položaj bistveno ni spremenil. Nespremenjen je ostal tudi položaj drugega našega dela v Julijski krajini. V splošnem pa nam narekuje novi srednjeevropski položaj kot Slovencem in kot Jugoslovanom potrebo po povečani aktivnosti, zlasti pa po povečanem delu za narodno in državljansko zavest in samozavest.
Tako smo doživeli v letu, od katerega se danes poslavljamo, dogodke, ki bodo ostali trajno zapisani v zgodovini Evrope kot temelji novega razvoja.
Poglavie	iz	slovens
Dr. Igor Rosina
V	slovenski napredni javnosti se jc v zadnjem času ponovno izrekla misel o kvarnosti in načelni nepotrebnosti tradicionalnega slovenskega dualizma kleri-kalizern-svobodomiselstvo.
In vendar mislim, da take misli ne izvirajo toliko iz prepričanja, da je taka takojšnja likvidacija možna, niti, da je odvisna samo od napredne strani; mnogo bolj izgleda. da gre za izraz kritike, ker jc ob siceršnji naši desorientiranosti postalo to načelo svobodomiselstva sko-
raj ediuo merilo in kriterij za politi pripadnost.
Toda človek šele z leti opazi, kako lo tiči ves v mišljenju, ki ga obdaja i; tradicijah, ki so mn prešle v krvi; kor da se mu bo posrečilo za prst prema} ti prilike. Tako je verjetno tudi v javr življenju in v praksi se bo takoj vid da ima slovensko svobodomiselstvo m go pregloboke korenine v narodnem f 1 jen ju, da bi se dalo izbrisati preko, n Ostalo bo še dolgo dobe eden izr glavnih kriterijev slovenske politične
ferencije.
Svobodomiselstvo začne že v gimnaziji s prvini uporom zahtevati, da brezkompromisno in brezkritično podvržeš svoje misli pod grožnjo, da bo tvoj eventualno drugačni nazor nele izraz morebitne pogrešnosti tvojega mišljenja, temveč nravstveni greh, ki bo imel za posledico vačno pogubljenje. Od tedaj dalje postaneš pristaš Crtomira proti Val-hunu, Friderila Barbarosa proti Gregorju IX., Galileja proti zahtevi o priznanju zemeljske negibnosti, Jana Husa proti Martinu V., Trubarja proti škofu Hrenu, Prešerna proti Janzenistom, Gregorčiča proti Mahniču in tako na prej do današnjih dni.
Vse, kar je človeštvo storiio velikega, se ti zdi, da je storilo v boju proti duhu dogmatizma in netolerance, ki bi nas pri- j vede! samo v tiovo nesvobodo duha, propad znanstva, filozofije, svobodnega iska nja in v konsekvenci tudi gospodarstva; padec nazaj v teologične blaznosti kake bizantinske dobe iz sedmega ali omega stoletja. Zahteva po polni duhovni podreditvi vsega javnega življenja iz mišljenja doktrinarstva cerkve — in ta zahteva se jc postavila z ločitvijo »edino zveličavnih« in »brezvercev« tudi v Sloveniji — je naletela na odpor ljudi, ki so bili mišljenja, da bi taka in tako izvajana cerkve-nost nujno ovirala prosto udejstvovanje človeškega duha. Ta odpor še traja, ker še traja zahteva; in če se v tolerantnejšem mestu razlike izbrisujejo, na deželi, ki komaj prihaja — rada ali nerada —-v dobo tega »kulturnega boja«, rastejo.
Iz tega zrelišča se ti zdi, da' je tudi slovenski'narod vse kar je pokazal velikega in svobodnega rodil iz borbe za svobodo duha in proti avtoriteti, ki je
terjala, da se j. brezkompromisno in v vsem podvržeš; od Trubarja, kmetskih uporov, Prešerna do jugoslovanskih do-brovoljcev.
Mi na Štajerskem imamo slogaško tradicijo. Ta je predpostavljala toleranco: na eni strani pripustitev možnosti, da se kdo lahko »tudi po svoji fazoni zveliča«, na drugi strani pa zunanje izkazovanje spoštovanja obredom in tezam cerkve kot tradicionalne verske organizacije naroda. Toda to je bilo premalo. Zahtevala se je popolna, tudi duhovna »Iaudabiter subiectio«. Odtlej smo tudi mi v kranjskem kolovozu političnega dualizma; čeprav se hvalabogu še pozdravljamo in celo govorimo med sabo.
Slovenski politični dualizem klerikalizem — svobodomislestvo ima torej globlje korenine kakor da bi se dal likvidirati z eno samo izjavo. Danes pa je položaj ta, da se bo slovenski svobodomislec, če se že mora prikloniti pred kakim duhovnim totalitarizmom, preje upognil pred totalitarizmom države ali rasnonacm-nalnim kakor pa pred cerkvenim.
Možnosti za kako prostovoljno kulturno vistosmerjenje Slovencev zaenkrat torej ni videt'. Pač pa gre za zahtevo, da se preseka s krakso. po kateri naj bi bila ta kulturna diferencija tudi že edino merilo za ocenitev vrednosti kake napredne grupacije. Če je bil katoliškemu pokretu, čim se je politično formiral v današnjem smislu, samo program propagiranja cer-kvenoverske nadoblasti v javnem življenju preozek za politično borbo in je moral priti dr. E. Janez Krek, da mu je s krščanskim socializmom osnovo razširil, se taka potreba čuti toliko bolj na drugi strani.
Posebno danes, ko smo na prekretnici.
ki so danes toliko iskane na svetov-1 o. Murskosoboški častni sodniki. Pri nih blagovnih tržiščih. Na žalost je okrožnem sodišču v Murski Soboti so ime-večina teh novih rudnikov, ki so začeli z deset in več milijonskimi os-
novnimi knpilali eksploaliranje naših rud, v tujih rokah. Za srbsko rudno bogastvo so se začeli zanimali Angleži, Francozi, Nemci, pa tudi Habjani. Kupili so rudne koncesije od domačinov za majhen ,skoraj neznaten denar, najeli domačo delovno moč, ki je pri nas skoraj zastonj, za upravitelje in vodilne može rudnikov in topilnic pa so pripeljali s seboj svoje ljudi, ki jih sijajno plačajo. Jasno je, da jih rudarji, ki so plačani naravnost mi-zerno, ne gledajo preveč prijazno.
novani naslednji častni sodniki Josip Benko, industrijalee, Franc Čeli, trgovec, :n Ernest šfivan, trgovec, vsi iz Murske Sobote.
o. Nova specialista. Te dni sta napravila izpit za specialista iz ginekologije in porodništva dr. Vladimir Trampuž In dr. Vito Lavrič.
o. Poškodbam podlegel, žrtev strahovite eksplozije v tovarni nabojev v Kranju, Marjan šmajdek, je v ljubljanski bolnišnici podlegel poškodbam.
o. V Litiji je obupala rad življem eni 18-letna služkinja. Draga G. Mladenka je v samomorilnem namenu izpila večjo količino lizola. Morali so jo prepeljati v bol-
Novrcv
Kdaj dob: C.Te soedobno justično
oafao?
OBČINA NE ODGOVARJA ZA NEZGODE, ČE BI SE POSLOPJE PORUŠILO. _ KAKO JE NEKDO »VLOMIL« NA SODIŠČE.
včasih po več ur, da pridejo na vrsto. Godrnjajo, neodno ugibajo o pravnih zadevah iii čakajo ... Nujna potreba bi bila, določiti pričam čakalnico. ■—.. Razni oddelki sodišča so narodno razdeljeni po poslopju, drž, tožilstvo se nahaja na drugem koncu mesta. Nad vsem tem se mora človek čuditi, ko se spomni, da je Celje tretje slovensko mesto in ko izve, kako širok je teren tega okrožnega sodišča.
Pred nekaj tedni je pritisnil za kljuko nek gospod, ki je imel opravka na sodišču. Ker so bile še uradne ure, ni vedel, da se soba zaklenjena in je malo odločneje prijel kljuko. Vrata so se odprla, toda soba je bila prazna. Gospod je hotel vra-tg spet zapreti in oditi, pa je opazil, da je »vlomil«. Tako slaba jc bila ključavnica, dp je zadpstoval.le trd pritisk na kljuko, da se je vdala.
Merodajni morajo zastaviti vse sile, da si Celje čim preje pribori potrebam primerno justično palačo in da občini ne bo več treba z okrožnim sodiščem podaljšati dogovora o stari grofiji.
Težko je dftnes presodili, koliko slo venskih rudarjev je zaposlenih po lu-j nišnico. kajšnjih rudnikih. V rtanjskih rudni-1 o. Občni zbor Delavske kih jih je okrog dvesto, v serijskih nad j Lmbljrni. Včeraj je bil v t sto, v Rcsavi okrog osemdeset, v trcb-.zbor Delavske zbornice. I Canskih rudnikih nad dvesto, v Vrdni-j vodil predsednik g. Jakomin. Po ku (državni rudnik premoga) okrog)tajnik Uratnik, blagajnik Bricelj i
'rud- j Režek. Na občnem zboru je bil spreLt lo v nov* proračun, ki bosanskih rudni- dinarjev dohodkov in prav toliko izdat-
sto, v Krupnju pedeset, v Zajači šumnik antimona) štirideset, okrog slo v novi proračun, ki predvideva 2,363.000
. _• r.    i • i • ? _	i	____i.. r I i
okrog tisoč slovenskih : ta-
borskih rudnikih, kih je danes
delavcev. Tudi v južni Srbiji že naletiš | °-vNov tolmač madžarščine. Apelac jsko na. naše rudarje: Delajo pri priprav-. sodišče v Ljubljani je postavilo za t o 1 -1 j dl nih delih 'za nov. velik rudnik mača madžarščine pri državnem sodišču kromove rude. Tudi po manjših rud- v Murski Soboti notarskega pripravnika
nikih so. V glavnem lahko rečemo
so naši rudarji iskani,
da znano,
ker je
da so dobri delavci in kar je glavno: stari, preizkušeni rudarji. Večinoma dobijo delo kot kopači ali minerji.
Nekaj jih je tudi, ki so si s svojim pridnim delom priborili mesto nadzornika.
Kakšno je življenje naših rudarjev?.
V glavnem bedno. . Zaslužek je manjši ! vestrovanje. Na sporedu je veseloigra
Dšubana Ladislava.
«oaa
»Zjeleacs sna
umujiBsnazssKBr	tfi, ■., '.»c ^r.-. a-t.».tu-nm
o. Sokolsko Silvestrovanje. Sokolsko društvo v Ljutomeru priredi Silvestrovanje ob 20. uri z zabavnim sporedom. Tudi sokolska četa pri Mali Nedelji priredi Sil
Po Celju od časa do časa zakroži nova ’ šala, na uačun poslopj aokrožuega sodišča., Vsaka Sala je za smeli, toda ob taki šali .se LaJdco človek tudi zamisli. To je žalostna šala. Ce bi zn ali Slovenci za naše .stvari narediti kaj reklame, kakor to znajo ti. pr. Nemci ali Američani za vsakp’ svojo zanimivost, bi postalo Celje slavno m veliki dnevniki bi, prinašali sliko poslopja okrožnega, sodišča, ta ju oni list bi še razpisal nagradno tekmovanje, ko bi pod sljko napisal: »Uganite, v katerem tpestu stoji poslppje sodišča,,za katerega opčlna tje more jamčiti, da se nejpp^e, hi ki je .podprto s koli?« Celjski mestni svet je namreč na zadnji seji podaljšal pogodbo občine z okrožnim sodiščem do'31,, januarja 1940. leta, vendar pa izjaVil, d,a občina ne odgovarja ža nezgode, ,če bi se poslopje podrlo.
Čuden vtis lina človek, ko vidi velike sobe, kar dvorane, vse starinsko opremljene in z otesanimi podporniki podprte strope. Kmetje, ki so bili vabljeni k pričevanju ure in ure daleč, prestopajo po tlakovanem hodniku v najhujšem mrazu
Slovenski rudarji v srbskih rudnikih
S SLOVENSKIMI ŽULJI SE KOPICI B OGASTVO TUJEGA KAPITALA. — ŽIVLJENJE SLOVENSKIH RUDARJEV JE TEŽKO, ZASLUŽEK MAJHEN. —
RTANJ, konec decembru
Kc več kot deset let žive naši ljudje kot rudarji po raznih srbskih rudnikih. Semkaj so jih prignale težke materialne razmere, v katerih so živeli v ožji domovini. Huda gospodarska kriza, ki ni prizanesla niti rudarstvu, jih je odtrgala iz slovenskih krajev in šli so s trebuhom za kruhom na jug naše države, kjer so jim razni agenti obetali lep zaslužek in *ar y glavno: delo brez praznih ših-tov. Tako jih je odšlo v te kraje na stotine. V glavnem samci, potem pa tudi mnogi z družinami. V vseh je lebdelo upanje ,da sl bodo našli tu doli če ne udobnejše življenje, pa vsaj tisti ljubi kruhek ,ki je postajal v ožji domovini čezdalje manjši in gren-kejši.
Ce preromaš vse srbske rudnike 111 velik del bosanskih, boš naletel povsod oa slovenske rudarje. Ponekod
več,' ponekod manj. tu ne boš jih dolgo iskal. Že na samem obrazu teh ljudi, ki so se zakopali za celo svoje življenje globoko pod zemljo, da kopljejo za tuj račun črni diamant ali baker ali svinec, jih spoznaš. Tudi po obleki. Kajti domačini, tudi rudarji, se oblačijo še v narodno nošo in sc po končanem šihlu vrnejo v svojo vas. Ti vsi so šele napol proletariat in le počasi dobiva srbski narod svoje profesionalne rudarje, ki bodo potem nadomestili vse naše in tako poslali nasledniki nekdanjih saških rudarjev, ki so v srednjem veku kol najemniki kopali tod rudo in kopičili bogastvo takratnih srbskih kraljev in despotov.
Na splošno moramo reči, da jc srb sko rudarstvo v poslednjem času v velikem zagonu. Povsod se odpirajo novi rudniki bodisi premoga bodisi bakra, svinca, antimona in drugih rud,
kot v ožji domovini, ker je tu dejovna moč mnogo cenejša kot pri nas. Ljudje, mislim tu na domače delavce-ležake, so navajeni živeti /.elo skromno in s .petimi, šestimi dinarji na dan opravijo vse svoje življenjske potrebe, Poprečni zaslužek na šilil je po srbskih rudnikih 20 do 30 dinarjev. NajveČja težava, ki težko zadene našega človeka, so neurejene razmere, v katerih morajo rudarji živeti. Ker so rudniki po večini še mladi, saj je večina rudnikov nastala šele. v povojni dobi, niso skoraj nikjer zgrajene delavske naselbine. Lastniki rudnikov, lu so investirali svoj kapital v glavnem za odkup rudarskih koncesij in za nakup potrebnih strojev, se kar ne morejo odločili, da bi postavili zn svoje delavstvo potrebna stanovanja. Po navadi postavijo nekaj lesenih barak, v katere strpajo na stotine delavcev. Te barake so uajbednojše prebivališče naših rudarjev ,leglo nesnage in vsakovrstnih bolezni. Pomanjkanje vode, zlasti pitne, je drug razlog, da se naši ljudje počutijo tod nesrečno. V svojem obupu se oni zatekajo čestokrat k pijači, in ob čaši pokvarjenega vina tožijo o svoji nesrečni usodi in obujajo spomine na prejšnje, čeprav trdo življenje, ki so ga živeli po naših rudnikih,
Najbolj nesrečno se počutijo rudarski' matere .ki so bile navajene na naše urejene razmere. V večni skrbi za svoje otroke, ki jim življenje po razpadajočih barakah vidno jemlje življenjsko silo, si še v podvojeni meri želijo nazaj v ožjo domovino. Ta pa se le malo. skoraj nič ne zmeni za njihovo usodo, saj komaj more skrbeti za one, ki dihajo domač zrak . -e.
druge zabavne, točke.
c. častni sodniki v Celju. Po odloku pravosodnega ministra, so pri celjskem okrožnem .sodišču imenovani za častne sodnike trgovec Josip Kramer, trgovec Drago Lojbner in trgovec Anton Fazarinc.
c Koroški borci, krajevna.■orgauizae.ha v Celju, priredi 5. jan. v »Evropi« družabni večer.
c Aretirani Kovač Anton, o katerem smo obširno že poročali, 'je imel zelo širok delokrog. Pečal se je tudi s tihotapstvom in preko meje je hodil nekje blizu Mute. Orožništvo sluti, da ima tam tudi skrivališče in zalogo pokradenega blaga.
c V bolnišnico je bil prepeljan trgovec Slana Ferdo izCelja, ki si je pri padcu v Bezenškov: ulici izpahnil nogo. Levo roko si je zlomil v ramenu prevžitkar Očko Janez iz Cadrama pri Oplotnici.
c Kino Dom predvaja od nedelje do srede velefilm iz svetovne vojne »Vero-čka«. Marica Arrdergsst, Gustav Frolich. Olga Čehova.
c Kino Union, Celje, 31. dece. nepreklicno zadnjikrat prekrasen film po Grimmovi pravljici »Snegulčica«. L, 2., 3. jan. »Hekii« (Shirley Tetuple) v nemškem jeziku.
c Kino Metropol: na Silvestrovo oh 20.30 premiera nad vse zabavnega filma »Naša mala ženska«. Izvrstna komedija! Kiithe von Nagy, Paul, Kamp.
V snegu zaspal tn skoraj zmrznil
V Spodnji Kostrivnici se je 17-letni krojaški pomočnik Janez Kokol ponoči vračal domov. Med potjo se je vlegel v sneg in zaspal. Ko so drugo jutro mladeniča našli, je imel roke in noge zmrznjene. ~ Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
n 102 letni starec brez očal čita ljubezenske romane. V Dubrovniku živi 102-letni Petar Duraškovič, ki še vedno čita romane brez očal. Pravi, da so mu najljubše ljubezenske zgodbice. Stoletni starček zna na pamet cel »Gorski venec«. ki ga zelo rad recitira n Pastirji zažgali kočo in starčka. Blizu Sremske Mitroviče .ie v nekem gozdu 75-letni starček Mijat Karajko stražJl ch-va. Ponoči se je pred mrakom zatekel v zapuščeno pastirsko kočo. Pastirji so iz zavisti kočo zažgali. Starček je v spanju zgorel.
Poskus samomora
V četrtek zvečer se je vračala vesela družba proti postajališču Cirkovce. Vsi so bili precej vinjeni. Med njimi je bil tudi neki N. P., ki je pa bil že od vsega začetka jako otožen. Kakih 200 metrov pred postajališčem se je vrgel na tračnice, tik pred prihajajočim potniškim vlakom, k' vozi proti Ptuju. Lokomotiva bi ga bila sigurno raztrgala, da ga ni še pravi čas, rešil eden njegovih tovarišev.
9
'ff
iti
AV
(Al
n
K /
,.!>'! n'	•
Nikar ne stoj tu kakor kak malik, prinesi mi rajši nov lonec barve!«
Maribor
Poroke, roistva in smrti 1938
NEKOLIKO PREGLEDA O LJUDSKEM GIBANJU V MARIBORU V LETO 1938. — ŠTEVILO PREBIVALSVTA STALNO NARAŠČA.
Koncem leta je pogled v preteklo dobo včasih zelo zanimiv. Zanimiv je tudi pregled rojstev, porok in smrti v Mariboru. Mesto sestavljajo tri župnije: stolna, frančiškanska in magdalenska. V vseh treh župnijah se je letos rodilo 1100 otrok, poročilo 610 parov-in umrlo .865 oseb. Skupna slika rojstev in smrti v Mariboru je razveseljiva, saj je bilo 295 rojstev več, kakor pa smrti, kar pomeni da število prebivalstva stalno narašča.
Zanimiva je primerjava teh skupuih številk z letom 1937. Takrat se jc rodilo 1242 otrok, porok je bilo 796, umrlo pa je 892 oseb. Letos se je torej rodilo 142 otrok manj ko lani. Tudi porok je bito letos v Mariboru 186 manj kakor leta 1937. Edino število smrti je letos zado-voljiveqše kakor lani, saj je bilo letos 27 smrtnih slučajev manj. Zanimivo je, da je kljub izboljšanju življenjskih prilik bilo letos precej manj porok kakor lani :n celo manj kakor tri leta nazaj. S številom porok je seveda padlo tudi število rojstev od 1242 na 1100, dočim je bila umrljivost letos manjša.
MAGDALENSKA ŽUPNIJA.
Čitatelje bo morda zanimal tudi pregled po posameznih mariborskih farah. Naj večja mariborska župnija je magda-
lenska. V tej župniji so letos poročili 282 parov, pokopali 562 oseb, krstili pa 340 novorojenčkov. V magdalenski fari je število smrtnih slučajev večje, ker so vštete tudi smrti v mariborski bolnišnici, ki spada v njeno področje. Tudi tu se je številčno položaj precej poslabšal na-pram letu 1937. Porok je bilo lani 316 (letos za 34 manj), rojstev 371 (letos za 31 manj), smrtnih slučajev 606 (letos za 44 manj). Iz tega je razvidno, da se tudi v magdalenski župniji število prebivalstva veča.
FRANČIŠKANSKA ŽUPNIJA.
V tej fari se je letos rodilo 109 otrok, lani pa 140. Poročilo se je 224 parov, lani 171. Umrlo je 109 oseb, lani 140. Zanimivo je, da je edino v tej župniji število porok letos večje, kakor leta 1937.
STOLNA ŽUPNIJA.
V stolni župniji so letos imeli 104 poroke, dočim leta 1937. 109. Rodilo se je 651 otrok, lani pa 731. Umrlo je 196 oseb, lani 208. Število rojstev v mestni župniji je zato tako veliko, ker so všteti novorojenčki iz porodnišnice, sicer bi bilo število rojstev nekoliko večje od števila smrtnih slučajev.
vega polja (8. venac), E. Adamič, Potr-| kan ples (gorenjska narodna). Po odmo- j ru: P. J. Čajkovski, Patetična simfonija (Adagio, Allegro non troppo, Allegro con grazia, Addagio lamentoso, Allegro mol-to vivace).
'Vf
Častni sodniki v Mariboru
Pravosodni minister je postavil na •področju okrožnega sodišča v Mariboru sledeče častne sodnike: Miloš Oset, veletrgovec, Ferdo Pinter, veletrgovec in Drago Roglič, industrijalec.
Koliko vozil ima Maribor
Pri predstojništvu mestne policije v Mariboru je registriranih 333 osebnih avtomobilov, 94 tovornih avtomobilov, 162 motornih koles in 5815 biciklov. Na vsakega sedmega Mariborčana pride eno kolo. Fiakerskih voz je v mestu 94. Zanimivo je, da je število motornih vozil precej naraslo napram prejšnjemu letu, rekordno pa se je zvišalo število koles.
SV POČASTITEV ROJSTNEGA DNE NJ.VEL KRALJICE MARIJE priredijo zdruzena Sokolska društva v Mariboru
OKOLSKI PLES
V SOBOTO, DNE 14. JANUARJA 1939, V VSEH PROSTORIH SOKOLSKEGA DOMA
Vstopnina din 15’-
Božičnlce CMD na obmejnih šolah
častno se je odzvala letos mariborska javnost pozivu tukajšnjih podružnic CMD ter s svojimi bogatimi darovi pripomogla, da se je pripravilo tako velikemu števila revnih obmejnih otrok božično veselje. Nad 30.000 dinarjev v denarju in blagu sta nabrali podružnici ter s tem obdarovali preko 50 šol vzdolž severne meje, od Korotana do Prekmurja. Ni mogoče se vsakomur posebej zahvaliti za velikodušnost, s katero je pomagal lajšati bedo obmejnega prebivalstva. Zato se podružnici ČMD tem potom zahvaljujeta vsem, ki so na kateri koli način pripomogli, da so se letošnje božičnice na obmejnih šolah mogle vršiti v tako lepem obsegu.
m. Smučarski tečaji. Znani smuški učitelj g. Vili Vezjak vodi smučarske tečaje pri Treh ribnikih. Udeleženci naj se prijavijo dnevno ob 9. in 14. uri pri Glasbenem paviljonu v mestnem parku. Pojasnila pri »futniku«,. Divjaku in Leyrerju.
m, žrtev napada. V Žitnici, sta dva neznana moška napadla I7ietnega mlinarske ga vajenca Matiina Žižka iz Ščavnice in mu dala več zabodijajev v hrbet. Nevarno ranjenega mladeniča so prepeljali v mariborsko bolnišnjco.
KAVARNA ORIENT
nudi najlepši Silvestrov večer!
m. Težka prometna nesreča pri Framu. Na cesti Zg. Polskava—Fram se je včeraj popoldne pripetila zelo huda prometna nesreča. Težko naložen tovorni avtomobil tvrdke „Tapred“ iz Zagreba je po nesreči trčil v osebni avtomobil grofa dr. Attemsa iz Slovenske Bistrice. Limuzina je popolnoma zmečkana.. K sreči ni bil noben potnik ranjen. Grof dr. Attems ima na razbitem avtomobilu zelo veliko škodo.
m. Kolesar pod vozom. Na križišču Tržaške ceste in Stritarjeve ulice je neki voznik povozil mizarja Ivana Babiča, ki se je na kolesu peljal v mesto. Konj je kolo popolnoma pohodil, kolesarju pa poškodoval levo nogo.
SamoDomoč šibkih konzumentov
MARIBORSKA NABAVLJALNA ZADRUGA DRŽ. NAMEŠČENCEV OPRAVLJA VAŽNO SOCIALNO DELO
Prva decembrska številka »Večernika« je podala revijo našega vsestranskega udejstvovanja izza osvobojenia sem. Pregled le spopolnimo, Ce omenimo še eno gospodarsko ustanovo v našem obmejnem središču — N a b a v 1 j a 1 n o zadrugo državnih nameščencev.
Prvo seme le pomembne gospodarsko-
socialne celice je bilo vsejano pred sedemnajstimi leti. Tudi ta začetek jc trčil na težkoče, ovire, predsodke, pomisleke. Toda prvi zadružniki se niso umaknili težki nalogi. Celica se je leto za letom širila ter tako izpričala svojo življenjsko upravičenost.
Danes predstavlja ta zadružna postojanka uvaževanja vreden zadružni gospodarski faktor, saj nabavlja najvažnejše življenjske potrebščine — živila, oble*-ko, posodo in kurivo — skoro 6000 članom, oziroma če računamo na vsakega člana povprečno le 3 družinske člane,
18.000	ljudem. V sedemnajstih letih svojega obstoja je zadruga z izključitvijo posredništva izvršila članstvu znaten prihranek in tako povečala njihovo kupno moč.
Zadružno gospodarsko udruženje vrši torej pomembno socialno poslanstvo, grajeno na naravni osnovi — na gospodarstvu. Že neštetokrat se je zadrugi pre-
rokoval razpad. To preroštvo se ne more uresničiti, ker ima gospodarsko življenje svoje nepisane zakone.
Lahko mirno trdimo, da je zadružništvo v popolnem skladu z narodnimi in državnimi interesi.
In njen narodnogospodarski pomen? Različne so razlage, dasi je tudi to vprašanje enostavno. Res je njena funkcija bolj socialnega kot pa gospodarskega značaja, ker dobrin ne ustvarja, jih ne proizvaja, temveč teži bolj za pravičnim menjanjem (dobrin). A prav to je ona pereča stran, ki povzroča največje gospodarske preglavice, trenja in socialne borbe 1 Trdnost v narodnem gospodarstvu je le takrat, če jc med posameznimi socialnimi plastmi normalno kroženje dobrin —• denarja ali blaga. Nenormalno prehajanje povzroča zastoj v vsem socialnem udejstvovanju, povzroča to, kar doživljamo danes. Osiromašen narod je breme vsem in nima višjih teženj, nima vsega onega, kar pogrešamo in tolikokrat poudarjamo zlasti za naš obrambni pas. Zato bo ta indivldualno-kolektivna gospodarska ustanova, katere postanek, obstoj in razvoj utemeljujejo obstoječe razmere, nedvomno obstala in se v splošno korist tudi razvijala, našla več po-[snemalcev tudi izven svojega socialnega okvira.	j	F.
Muiikanti napadli starega viničarja
Ko je danes zgodaj zjutraj odhajal 54 letni viničar Ferdinand Ferk iz Počehove v mesto, so ga lia cesti v Počehovi napadli neznani godbeniki, ki so bili precej vinjeni. Eden, ki je nosil bas na hrbtu, ga je z nožem zabodel v hrbet. Ferk se jc nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima ranjena pljuča. Njegovo življenje je v resni nevarnosti. Za napadalci poizveduje orožništvo v Košakih.
m Napredoval je v višjo položajno skupino prof. Josip Špendal na realni gimn. v Mariboru.
m Poroka. Na Sladki gori sta §e poročila tuk. trgovec Friderik Jauk in gdč. Ivanka Zupančič, trgovka, lastnica agenture in posestnica iz Maribora.
Mestna hranilnica v Mariboru
pupllarno varni denarni uk vod mesi« Maribora
Daje posojila na hipoteke, vrednostne papirje, menična in v tekočem računu po ugodni obrestni meri.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najugodneje.
Za vse obveznosti jamči mestna občina mariborska z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
Uradne ure: dnevno od 9. do 12. ure v Orožnovi ulici 2.
Podpirajte domači denarni zarod!
m. Žrtev podivjane krave. Na Pobreški cesti je podivjana krava, ki jo je peljal neki mesar v klavnico, podrla kolesarja Štefana Vreša, čevljarskega vajenca iz Dogoš. Deček si je pri padcu zlomil prst na desni
Kavarna Rotovi — prijetno Silvestrovanle
Dekoracije — Godba — Zabava
Danes zvečer
vsi na
Za razvo] tujskega prometa v Mer boru
Za čim uspešnejši razvoj tujskega prometa v Mariboru se bo kmalu pričel tujsko prometni tečaj. Ta tečaj bo na širši podlagi zajel razne. predmete, jezikovne, kuharske, personalne, pogostinske, higienske in splošno turistične. Tečaj bo vse ie panoge teoretično in praktično obravnaval.
Za spremstvo po mestu, za razkazovanje zgodovinskih in umetniških znamenitosti ter raznih kulturnih in socialnih »stanov bodo izbrani strokovni vodniki 1><> mestu. Vodniki seveda ne bodo poklicni, marveč samo častni. Za boljšo Propagando našega mesta bo mestni tu-
ristični urad oskrbel arhiv potrebnega propagandnega gradiva, fotografskih po-jsnetkov, klišejev, diapozitivov in filmov. Pripravlja se tudi »Mariborska kronika v slikah«.
Koncert slovanske glasbe
Na koncertu Glasbene Matice v Mariboru bo mešani zbor GM in orkester z godbo 45 pp. izvajal sledeč spored: J. Mihevc, Uvertura'opere »Moč planetov«, V. Novak, Slovaška suita (V cerkvi, Med otroci. Zaljubljen:., Pri vaških godcih), J. Gallus-Petelin (1550-91), Glejte, kako umira pravični (madrigal), E. Adamič, Spi, sinček moj... (uspavanka na kajkavsko besedilo), St. Mokranjac, Pesmi s Koso-
m Z Abrahamom se bo jutri srečal ofi-cijal drž. žel. g. Arzenšek Anton. Jubilani je rodom iz Šmarja pri Jelšah in je bil odlikovan za vestno službovanje pri železnici.
m. Iz sodne službe. Za sodniškega pripravnika pri okrožnem sodišča v Mariboru je imenovan Franc Pinter, diplomirani jurist iz Selnice ob Dravi.
m. Prof. Dolar odložil predsedništvo ZMB. Kakor smo izvedeli, je dosedanji predsednik Zveze Maistrovih borcev v Mariboru prof. dr. Dolar odložil svoje predsedniško mesto, m. Društvo Rdečega križa Krčevina-Košaki vprizori 6. jan. ob K>16. url v krčevinski šoli Vombergerjevo igro »Vrnitev«. Čisti dobiček je namenjen za prispevek božičnice za revne šolarje.
m. Otrok pil ocetno kislino. Danes zjutraj so pripeljali v mariborsko bolnišnico 2letnega dninarjevega sina Antona Cafuto, ki je iztaknil stekleničico z ocetno kislino. Otrok je napravil nekaj požirkov ; te kisline in dobil hude krče.
I m. Tenorist Slavko Lukmann priredi ! drevi koncert opernih arij in pesmi v kavarni »Astoriji«.
1 m. Francoski krožek v Mariboru sporoča svojini članicam in članom, ki pose-čajo tečaje, da se zaradi počitnic prekinjeni pouk nadaljuje v torek, dne 10. januarja 1939.
roki in dobil veliko rano na desnem licu. Nezavestnega poškodovanca so prenesli v bolnišnico.
m Poroke v Mariboru. V pretepem tednu so se v Mariboru poročili Brecej Ivan, kovaški pomočnik, in Lepenik Pavla; Golež Anton, mehanik, in Welt Ana; Lovše Branko, ing. agr., in Kavšek Ana, učiteljica; Reiter Maks, preglednik blaga, in Korez rerezija; Černič Ivan, pekovski mojster, in Zupančič Marija; dr. Ru-preht Janez, .zdravnik, in Jančič Vida, učiteljica iz Ljubljane; Tovornik Rudolf, čevljar, in Mrak Elizabeta, tovarniška delavka; Črček Feliks, trgovski pomočnik, in Perger Julijana, trgovska pomočnica; Spitau Feliks, trgovski pomočnik, in Ko-jnič Valerija, zasebna uradnica; Grah Viljem. tovarniški livar, in Berdnik Helena, navijalka; Vnuk Karl, inštalaterski moj-;ster, in Brdan Antonija, frizerka; Batista Alojz, pekovski pomočnik, in Rajh Angela, predica; Blažič Janez, zidar, hi Gaj-zer Terezija, tovarniška delavka; Maj-icen Jožef, .posestnik, in Rokavec Marija, gospodinja; Fijan Oskar, želez, ključav., in Glavič Matilda, gospodinja; Gobec Zdravko, trgovski potnik, in Kocijančič Elizabeta, trgovska pomočnica; Camčala Janez, tovarniški barvar, in Vertič Al., ■Juriča; Živko Jožef, tovarniški stroj-inik, in Vidic Marija, pripravljalka; Pore-
*	kar Vladimir, učitelj iz Ljutomera, in Živ-
ko Marija, fotografinja; Škerbinek Jožef, trgovec, in Caf Marija, posest, hči.
* Najlepši Silvestrov večer v kavarni »JADRAN«. -Nastopija:	ga.	Lubejeva-
Brumen, gg. Kosič - Crnobori in dr. Prvovrstna godba, dekoracija itd.
* Hotel »OREL« vabi na silvestrovanje, ki bo v vseh prostorih. Fina godba
—	zvečer Silvestrov trienii — opolnoč' odojček — v jutranjih urah kisla juha :n svinjski rilci.
* Grajska klet. Veliko Silvestrovanje, koncert, ples, petje, dekoracije, licitacije.
* čitatelje okraja Dravograd opozarjamo na mali oglas prevaljske hranilnice in posojilnice.
Akademski ples
* Silvestrovanje gasilske čete na Pobrežju bo pri Riedl-u na Zrkovski cesti. Vabljeni ste vsi!
* Začetek silvestrovanja »Jadrana« bodo danes zvečer ob 19. uri naznanili krasni raketni umetni ognji, katere je društvo »Jadran« naročilo v Celju. Rakete se bodo spuščale iz stolpa v Narodnem domu od
19.	ure dalje. Vsak naj gre danes zvečer v Narodni dom, ne bo mu žal. Pridite!
* Silvestrovo obhajamo pri Otonu, kavarna »Promenada«, dekorirane dvorane, godba in ples.
* Srečno in uspešno Novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem Mariborska tovarna metel in ščetk. Brata 1. G. Zupančič, Maribor, Pobreška c. 20.
pMsefusoge
Perzija, Smyma, Bou-cle, juta, kokos, vse velikosti najceneje pri
Ohcava" f. Hovak, Ju,a“va
št. 6
* Silvestrov večer priredijo pevci »Ko-banci« v gostilni g. Pavešiča v Kamnici. Obilne udeležbe prosi odbor. Vstopnine prosto.	4286
* Pogrebno društvo Radvanje prosi one člane, ki so v zaostanku s članarino za leto 1938, da isto do 15. jan. 1939 poravnajo, sicer se jih mora črtati iz članskega imenika. Obenem želi vodstvo društva vsem članom in članicam srečno in veselo Novo leto in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost. Predsednik.
* Kam pa grem na Silvestrovo? V gostilno šunko, Radvanje, ki toči prvovrstna štajerska vina in tudi iz kuhinje dobiš, kar si želiš!
* Veselo Silvestrovanje, gostilna ^Turiste, Betnavska 39. Pristna ljutomerska vina.
*	Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani obvešča članstvo, zlasti ono, ki plačuje svoje prispevke po pošti (upokojenci in drugi), da je v smislu sklepa zadnjega občnega zbora s 1. februarjem 1939. povišana članarina od dosedanjih 6 din na 8 din, kar naj blagovoli članstvo upoštevati pri pošiljanju članarine. Odbor.
V	NOVO LETO v novem plaiiu od tvrdke J urad, Aleksandrova cesta 7
*	Naiiepši Silvestrov večer, vesel in zabaven, bo v baru v Veliki kavarni. Pri programu, koncertu in supeju v kavarni do srečnega začetka 1939.
5.1.1939
* Srečno in veselo Novo leto želi svojim cenj. gostom gostilna pri »Zvoncu«, Ruška 8. Jožica Kuder.
* Sporočamo, da je II. del Kidričevega Prešerna izšel. Vsi, ki so ga naročili v Knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti 13, naj ga čimprej dvignejo.
in 70 letnico bo slavila 2. jan. ga. Oro-vič Marija, v Mariboru, bivša restav-raterka.
V	novem letu se boste počutili veliko bolj srečnega, če boste nosili ,,VLVAR-HUBikTUi” ptSŠC od fii me TURAD, Aleksandrova 7.
*	Staro-katoliška cerkev. Ker je do 8.
januarja župnik br. Šegula v Mariboru, bo na Treh kraljev dan, 6. I. cerkveni-upravni občni zbor. Zato so vabljeni vsi verniki, zlasti iz širše okolice, da se tega obč. zbora, ki bo takoj po službi božji, udeleže. Redna služba božja je vse nedelje in praznike.
kam grem na Silvestrovo I
V restavracjo , Slavi a“ naspi oti gl. kol., da si boani želodček ozdravim pri dobri kapjici, ku hinji in ekspres kav. Priporoča se R;ttcr, rest.
* Malo - dosti; poceni - dobro in še marsikaj drugega za mlade in starejše on Sokolu Maribor 1. v kasarni kralja Petra
1.	Jutri! Rajanje do drugega leta!
* Mestna hranilnica v Mariboru, Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mari bor^ in Mariborski kreditni zavod v Mariboru dne 2. januarja 1939 radi notra njih del za stranke ne uradujejo.
Sitveskovmie v novi sokolski dvciani
na letnem te'ovad‘šču SOKOL POBREŽJE
Nočna lekarniška služba: lekarna sv. Areh, Glavni trg. tel. 20-05; Magdalenstca lekarna na Kralja Petra trgu 3. tel. 22-70.
Kino
* Grajski kino. Veliki zabavni film Nasmeh sreče. Shirley Temple v glavni vlogi.
* Esplanade kino. »Pesem pomladi«, dunajska opereta očarljive glasbe. Magda Schneider, W. Albach Retty.
* Union kino. »Tarzan junak« eksotični velefilm senzacij in pustolovščin. Tarzan v novih smelih podvigih!
* Zvočni kino Pobrežje 31. 12 in i. 1. krasen .film »Matura« s Simone Simon.
Mariborsko gledališče
Sobota, ob 21. „Boccaccio“. Silvestrov-ska predslava v korist pokojninskega sklada gledaliških igralcev. Znižane cene.
Nedelja, »Pesem s ceste«. Zadnjič. Glo> boko znižane cene. Ob 20. »Vse za šalo«.
Ponedeljek: Zaprto.
Torek, ob 20. :»Kralj na Betajnovi«. Red D.
Silvestrovanje v gledališču bo najcenejše in zelo zabavno, saj se vprizori priljubljena in vesela opereta »Boccacclo« ob znižanih cenah. Začne šele ob 21. uri (9. url), konča pa opolnoči z novoletno alegorijo.
Zanimiv drobiž
X Angleška »zarjavela devica številka
1« se je poročila iz ljubezni. V Manchestru se je poročila neka miss Ellen, ki je bila znana pod imenom »zarjavela devi-čica št. 1«. Ta stara gospodična je dala pobudo za velik angleški pokret. ki je zahteval, da naj plača država pokojnino vsem tistim, ki so obsedele, kakor hitro prekoračijo določeno število let. Samske žene v Angliji pravijo, da so zaradi svetovne vojne izgubile možnost poročit: se, in da ne morejo imeti otrok, ki bi skrbeli zanje, kadar se postarajo. Zato smatrajo same sebe za vojne žrtve. »Zarjavela devica št. 1« je izjavila tik pred poroko, da se bo tudi nadalje zavzemala za stvar svojih sotrpink, ker je srečna, da se je poročila iz — strastne ljubezni...
X Američani so zelo raztreseni ljudje.
V	prvi polovici leta 1938 je v vsej Uniji okoli 100.000 oseb oddalo pisma brez naslova.
X Japonski kemiki so iznašli novo eksplozivno sredstvo, ki ga delajo iz ni-trogena in še neke druge snovi.
X Okoli 1,000.000 operacij letno napravijo ameriški kirurgi. Tretjina teh so operacije slepiča.
X V Ameriki so iznašli nov tip torpeda, ki se vrača in ponovno napade cilj, če je prvikrat zgrešil.
X Slavni angleški romanopisec H. G. WeIIs piše scenario za Chaplina, Kadar Chaplin sam ne piše scenario, se obrne samo na najslavnejša imena, To pot je zaprosil \Vellsa, naj mu napiše-tekst za prihodnji film.
Prihodnjo soboto bomo začeli priobčevati napet detektivski roman
Elalna Hamiltona
»ZE.CE.NA S MR T«
Roman iz sodobnega življenja pridobitnih in umetniških krogov, čigar doga« jdnje se suče okoli skrivnostne, tragične smrti slavnega ameriškega gledališkega igralca Karla Ardeena v londonski hotelski sobi, nudi nestrpnemu bralcu pestro podobo življenja na prekooceanskih parnikih, mednarodnih hotelih, gledaliških ložah in za kulisami ter po razkošnih vilah. V zagoneten umor poseže svetovno« znana policija Scotland Yarda, katere detektivi pridejo s pomočjo neznatnih zna« menj, kakor para blatnih čevljev, svežnja ključev in drugih navadnemu človeku neopaznih predmetov na sled morilcem, ki so odstranili nevšečnega jim igralca z novim strahotnim plinom, ki ga je izumil mlad inženir in ga hotel prodati državi v vojne namene. Napeta In razburljiva vsebina romana
»XE£EiNJi S MU T«
ostane bralcem za vedno v spominu, kajti v njem so z neverjetno realnostjo opisani trenutki, ki prinašajo do Izraza vso človeško pretkanost, pa tudi jasnovid« nost zasledovalcev zločina.
Maščevanje po dlvajsetii) letij&
Ivan Potrč.
To zgodbo mi je pripovedoval novinar Pirc. Godila se je in se nesrečno zaključila okoli Velike noči, a lahko bi se tudi okoli Božiča, zato ne bo prav nič napak, če vam jo povem že za te praznike. Pirc pa je takole pripovedoval:
•— V domačem kraju na Dolenjskem sem se spoznal s krčmarjem Glazerjem. Takrat sem bil še mlad, komaj sem se začel razgledovati po življenju, a Glazer i ' bil takrat že vdovec in v pokoju. Včasih je bil orožnik. Bil je dober človek, dalo sc je pomeniti z njim. Večkrat je prisedel k meni v krčmi in mi začel tožiti, kako bi mu prav za prav lahko bilo čisto lepo na svetu in se mu nc bi bilo feb a pehati s krčmo. A rekel je, da brez stalne družbe, brez tega, da hi ne bil nihče v njegovi bližini, ne bi dolgo vzdržal. Hodil je počasi po gostilni — še sedaj se mi zdi, da slišim podrsavanje nog po tleh — in se oziral z dolgimi pogledi na cesto, ki je peljala mimo hiše. Enkrat sem ga slišal prav razločno, kako je povedal skoraj na glas:
»Ni ga.«
Nato sem slišal globok vzdih. s-Kaj pravite, gospod Glazer?« sem ga vprašal.
Zdrznil se je, kakor da hi se šele zdaj zavedel, da sem bil v krčmi. Nazadnje pa se ie le zbral. Na široko se je razsmejal, prav s takim krčmarsklm smehom, in de-jftl
■ .-Staramo se. staramo! člove.ku se sa-
mo govori.«
Nisem ga dalje nadlegoval s povpraševanji, celo sam sem prešel na drugo zadevo, ali Glazerjev vzdih in njegov »ni ga« mi pa le nista šla več iz glave. Sam bi težko dejal, zakaj ne. Nekaj je ostalo v meni prikrito, misel pa je začela nehote glodati za odkritjem. Ta pomenek je bil med nama takole na zimo, mogoče v takem času, v kakršnih smo zdaj, okoli praznikov. Pozneje sem prišel še večkrat h krčmarju. Skraja se mi je samo zdelo, potlej pa so začeli tudi drugi govoriti, da krčmarja nekaj jemlje, da vidno hujša in sivi. Komaj rahlo osivela glava mu je, rekel bi, skozi noč osivela.
V	postnem času pred Veliko nočjo sva po večini sama presedela v vaški krčmi. Krčmar, kakor da nima več miru. Nisem ga videl, da bi obsedel več kakor nekaj minut na stolu. Vstajal je in se pogosteje in pogosteje oziral skozi okna; največ na južno stran, od koder je vodila pot iz mesta.
Potlej je enkrat iztrkal pepel iz pipe pred mene na mizo in me poklical:
»Pirci«
Pogledal se ga z malo začudenim pogledom, kaj bo.
»Pirc, dva tedna je še do Velike noči, a jaz sem že napravil testament. Kaj menite. se še vidiva po njej?«
»Kaj govorite, za božjo voljo, gospod Glazer?« sem vzkliknil.
Sedel je, kakor da bi se zruši! na stol
—	prav nič ga ni več držalo pokoncu. Skoraj šepetajoče mi je začel pripovedovati.
»Dvajset let me že pije ta mora. Skraja se nisem kdo ve kako menil za njo —
človek je mlad in se ne briga, kako bo za dvajset let — a zdaj mi ne da več spati. To je še iz tistih mojih orožniških let. Takrat je bil nekdo umorjen. Kdo, ni važno. Zaprli so več ljudi, a pravega nismo mogli najti. Zajel sem nekaj ciganov in izvedel od njih, kdo je ubijalec. Cigani so ga 'izdali. Prijel sem ubijalca, ki je bil obsojen na dvajset let hude ječe. A zdaj vam bom povedal tisto, kar mi ne da miru. Ko so ga gnali iz razpravne dvorane, naneslo je, da so ga gnali prav mimo mene, je siknil skozi zobe, da sem začutil njegovo vročo sapo na vratu:
—	Za dvajset let se vidiva! Pripravi se!
Takrat sem bil mlad, saj pravim, in sem se samo pomilovalno nasmehnil. Pozneje pa sem se le začel zanimati, kako je z Gajštom ~ tako se piše. Nikakega pomiloščenja ni bil deležen, kajti zločin, ki ga je napravil, je bil pretežak. Računal sem *— te dni so ga izpustili. To me pije, nobeno noč več ne spim.«
Skrušil se je in objel psa, ki se je splazil po njem.
»Teksl, moj Teksl,« je pravil psu in ga božal. Po splahnelih licih so mu tekle debele solze.
»Aj,« sem dejal in zamahnil z roko. »Človek bo vesel, da so ga izpustili. Saj je že pozabil, kaj je dejal v jezi pred dvajsetimi leti. Bežite, bežite, gospod Glazer!«
Pa ga nisem pomiril. Tiste dni ga ie vidno jemalo. Nekaj dni pred Veliko nočjo sva stavila za polič žganja, takole za šalo, kajpada, da mi ga natoči, če bo dočakal Vstajenje. Ta polič sem na velikonočno nedeljo zjutraj spil. on pa ni
bil nič manj miren. Na Belo nedeljo proti večeru je prišel k moji mizi in glas se mu je tresel, ko mi je dejal, naj se o^rem proti mizi pri vratih:
»On je!«
Ozrl sem se in zagledal človeka ob koncu srednjih let. Sedel je pri vinu in se razgledoval po gostilni. Klobuk je imel potisnjen na oči. Mene samega je spreletelo. V izbi je bilo precej ljudi, nihče se ni zmenil za tujca. Proti večeru se je dvignil in odšel.
Trikrat sem moral stisniti roko krčmarju, da bom odšel povedat k orožnikom, kako je. On je pripravil vsa orožja. Tudi psa je spustil z verige. Orožniki so prišli, zastražili hišo ter jo stražili tisto noč in še nekaj noči. Tretjo noč, ko je krčmar drgetal v postelji in ko še vedno ni bilo nobenega glasu o tujcu, so trije streli zdrobili okno krčmarjeve spalnice. Krčmarju se ni zgodilo nič, kajti maščevalec ni mogel v izbo, ker so bili križi na oknih.
Vsa srenja je bila pokoncu. Bil sem pri njem, ko so mu prinesli pokojnino. Roka mu je drgetala, ko je podpisoval pobotnico. Potlej sem odšel po neke kolke zanj v mesto, menda je hotel še enkrat spremeniti oporoko, ali kaj.
»Ne vzdržim več,« mi je dejal in mi stisnil roko pri odhodu.
V	mestu pa me je trgovec začudeno pogledal, ko sem mu povedal, da kupujem za Glazerja. Ali še ne vem, da se je obesil? — me je vprašal. Za tiste rumene orožniške vrvice se je.
Bil sem ni pogrebu. Ko so ga zagrebli, je legel pes na njegov grob in na njem poginil.
Soori
Pisnoscova svetovna rang-lista
Naš mušketir Punčec je poslal beograjski »Politiki« zanimiv dopis, v katerem pravi, da se čudi neobjektivnosti ljudi, ki so sestavljali letošnje teniške rang-iistc. On pravi, da so strokovnjaki pri tern polagali mnogo več pažnje dejstvu, kakšne narodnosti so poedini igralci, kakor pa njihovemu stvarnemu znanju m doseženim uspehom, kajti niti malo se niso upoštevala tekmovanja v Wimble-donu, Parizu in za Davisov cup. Zase pravi, da bi bil gotovo najmanj na tretjem mestu, ako bi bil Francoz, Anglež ali Američan.
Punčec je letos dosegel najboljše uspehe
v svoji dosedanji teniški karieri. V Davisovem cupu ni izgubil nobene igre, razen tega pa je zasedel tretje mesto v Parizu in Wimbledonu, edina njegova neuspeha sta poraza prot iMenzelu v Parizu in proti Mako-u v Forest Hillsu. — Kljub temu pa so na listi mnogi igralci, ki jih je letos ponovno gladko premagal, celo po večkrat. Na podlagi svojih letošnjih mednarodnih srečanj pravi, da bi po njegovem mnenju najbolj odgovarjala sledeča lista:
1.	Budge, 2. Bromvich, 3. Riggs, 1. Punčec, 5. Ouist, 6. VVood, 7. Jamagoši, 8. Austin, 9. Menzel, 10. Henkel, Mako.
Spor v hokeju poravnan?
Izgleda, da je spor med Jugoslovansko drsalno zvezo v Zagrebu in Tehničnim odborom v Ljubljani sedaj poravnan. Obe stranki sta uvideli, da sedaj ni čas za polemiko ter sta popustili, tako da je sigurno, da se bo prvenstvo odigralo v Ljubljani 5. in 6. jan. Tako je izostala kriza v drsalnem športu, ki se je zdela vsem neizogibna. Situacija je itak jasna, primat v drsalnem športu bo ostal za enkrat še llirijancem v Ljubljani. Priprave za pr-venstvo so v polnem teku, obstaja pa bojazen, da bo napovedano južno vreme prireditev onemogočilo.
Svetovni
rekordi v drsanju
hitrostnem
Mednarodna drsalna zveza je priznala sledečo listo svetovnih rekordov v hitrostnem drsanju, ki so bili doseženi tekom preteklih sezon ter so merodajni tudi še sedaj, ko stopamo v novo sezono. Moški rekordi so sledeči:
500 in 41,8 Engenestangen Norveška 5. II. 1938. 1000 m 1.28,4 Thunberg, Finska 11. I. 1930. 1500 m 2.14,9 Staksrund, Norveška 31. 1. 1937. 3000 m 4.49,6 Ballangrud, Norveška 29. I. 1935. 5000 ni 8.17,2 Ballangrud, Norveška 8. I. 1936. 10.000 m 17.14,4 Ballangrud, Norveška 6. II. 1938.
Zanimivo je, da ima vse ženske rekorde ena sama športnica, Norvežanka Laila Scliou Nilsen, ki je znana tudi kot odlična smučarka izza tekmovanj v Gar-misch-Partenkirchen v 1. 1936. Njeni rezultati so sledeči:
500 m 46,4, 30. I. 1937. 1000 m 1.38,8, 31. 1. 1937. 1500 m 2.38, 1, 23. I. 1937., 3000 m 5.29.6, 30. 1. 1937., 5000 m 9.28,3, 31. I. 1937.
rojak Holtevud, ki je tudi skočil 23 m, a je v plasmaju po točkah ostal za njim.
PRAVILA »HRVATSKE SPORTSKE SLOGE« SESTAVLJENA.
Delegati klubov »Hrvatske sportske sloge«, ka zihtevajo 56 klubov, in imajo torej večino v ZNP-u, so na zadnjem sestanku razpravljali o sprotnih pravilih, v smislu katerih naj bi se izvedla reorganizacija športa v državi. Pravila so dokončno sestavljena ter bodo predložena izrednemu občnemu zboru ZDP-a dne 8. jan. 1939.
s SK Železničar želi srečno Novo leto
svojim članom, prijateljem in dobrotnikom ter vsem športnim klubom.
s V Santiago de Chile so jugoslovanski izseljenci izvolili na posebni seji naša j mušketirja Punčeca'1n Pallado za častna člana Jugoslovanskega doma.
s Ilustrirana športna revija je začela izhajati v Beogradu.
sebnega inkasa, ker je znano, da srečanja Črncev niso posebno rentabilna. Borila se bosta že 25. L, torej že dva dni prej, kakor je bilo prvotno dogovorjeno.
s Drugi dan tekmovanja za Spenglerjev pokal v Davosu sta se zopet vršili dve tekmi. LTC iz Prage je s težavo premagal SchK Gurih 2:1 (1:0, 0:0, 1:1), EMC Davos pa je premagal Goto iz Stockholma 4:0 (2:0, 0:0, 2:0).
s Italijansko smuško prvenstvo bo od 27. iebr. do 2. marca v Sestrieresu za moške ter v Abetoneu za ženske.
s FIS je na zahtevo nekaterih zvez omejila število tekmovalcev, ki jih smejo poedine države za vsako disciplino postaviti, na 30. Doslej je bilo število neomejeno.
s Zlati pokal na hokejskem turnirju v
St. Moritzu si je osvojilo milansko moštvo »Črno-modrih vragov« s 5 točkami, na drugem mestu je Cercle des Sportes d’Hiver iz Bruslja (3 točke), sledi EHC St. Moritz (3) in Gota iz Stockholma (l).
s Pri hitrostnem drsanju v Budimpešti je zmagal na 5000 m daleč pred drugimi madž. prvak Hidvegi v času 8:56,7.
s Za 18. medenarodno zvezdno vožnjo v Mont Carlo se je prijavilo 118 vozačev. Sprejemajo pa se še naknadne prijave proti dvojni prijavnini.
s Italijanski boksar Celii, ki je bil od športnih instanc radi dejanskega napada na sodnika doživljenjsko diskvalificiran, je bil sedaj še tudi od sodišča obsojen na 6 mes. zapora. Sodišče se je postavilo na stališče, da je bil sodnik med matchom javni organ.
med najslavnejših šahistov vseh časov. Dr. Lasker se je pred leti za stalno izselil iz Nemčije, živel več let v Rusiji, kjer je vzgajal tamošnjo mlado šahovsko generacijo, kasneje pa se je izselil za stalno v Ameriko. Dr. Lasker je znan šahovski teoretik, velik mislec, matematik, filozof, pisatelj in dramatik. Znan je tudi kot spreten igralec bridgea, za kateri je otvo-ril sedaj v Ameriki posebno privatno šo-
lo.	Napisal je tudi knjigo o bridgeu In več knjig o šahu.
Moskovski turnir pre!ožen
Drugega januarja se bo začel v Rusiji Prva številka je i velik šahovski turnir, ki se. ga bo udele-namenjena najbolj znanim športnim klu- žilo 18 igralcev, ki so že definitivno do-bom in funkcionarjem. Vsebuje številne f ločeni
NORVEŽAN SVETOVNI PRVAK V SKAKANJU NA POKRITI SKAKALNICI
Svetovno prvenstvo v skakanju na pokriti skakalnici si je osvojil Norvežan Aid Sandik s skokom 23 m. Sledi mu njegov
ilustracije. Urejujeta jo znana urednika »Politike« B. Jovanovič in L. Vukadino-vič. Izhajala bo mesečno, posamezna številka je po din 5.
s Zagrebški lahkoatleti tudi pozimi pridno trenirajo pod vodstvom svojega strokovnega učitelja Csergo Endre-a.
s Črnec Jimmy Lygett, nekdaj slaven ameriški boksar in bivši Schmelingov sparing-partner, ki je že nekoč imel v Zagrebu boksarsko šolo, je zopet prišel v Zagreb z namenom, da javno nastopi in dokaže, da je še v stari formi ter da otvori zopet boksarsko šolo.
s Trenerja iz Kanade si je najel za svoje moštvo v hokeju na ledu madžarski klub Ferencvaros.
s Za prvenstvo sveta težke kategorije se. bosta srečala v Ne\v Vorku Cmca Joe Louis in John Levvis, ki je prvega izzval. Od čistega dobička dobijo prireditelji polovico, 37 in pol% Louis in 12 in pol% Lewis. Sicer pa si ne obetajo po-
Izmed tujcev bodo prisostvovali Keres, Reshevsky, Flohr in Lilienthal. Rusi so vsi določeni razen prvaka Bot-vinnika, za katerega še ni gotovo, če bo igral. Zastopani bodo vsi ruski mojstri: Levenfiš, Ragozin, Romanovski, Boga-tireuk, Kan, Panov, Alutorcev, Makaga-nov, Goglidze, Bjelavenec, Bondarevski, Smislov in Toluš. Prvih osem kol bo odigranih v Leningradu, ostala pa v Moskvi, kjer bo turnir predvidoma zaključen koncem januarja. Začetek turnirja je bil prvotno določen za-21. december, vendar pa se je zaradi tehničnih zaprek začetek preložil na 2. januar.
š. 70-letnica dr. Laskerja. Te dni je slavi! v Ameriki bivši svetovni prvak dr. Emmanuel Lasker 70-letnico rojstva. Dr. Lasker je bil svoj čas nepretrgoma 28 let svetovni prvak in šele 1: 1921. je uspelo Kubancu Capablanci, da je z rezultatom 4:0 ob 10 remijih strgal krono svetovnega prvenstva z glave enega Vi-
Partije z „Avro" turnirja
Indijska obramba
(3. kolo v Rotterdamu 10. nov.) Beli: Flohr	Črni: Keres
1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sf3, b6 4. Sc3. Lb7 5. Lg5, h6 6. Lh4, L^7 7. e3. Se4 8. Lxe7, Dxe7 9. Dc2, Šxc3 10.' Dxc8, 0—0 11. Le2, d6 12. 0—0, Sd7 13. Tfdl, Sf6 14. Sd2, c5 15. dxco. dxc5 16. Sil, TfdS 17. Sg3, Dc7 18. h3, KiS 19. Tx*8 '\ Txd8 20. Tadl, Txdl+ 21. Lxdl, Ddf, 22. Le2, Se4 23. Sxe4, Lxe4 in remis.
Bogoljubova obramba
(4. kolo v Groningenu 12. nov.)
Beli: Flohr	Črni:	dr. Aljehin
1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sf3, b6 4. g3, Lb4+ 5. Sbd2, Lb7 6. Lg2, 0—0 7. 0—0, d5 8. Dc2, Sd7 9. a3, Le7 10. b4, c5 11. cxd5, exd5 12. dxc5, bxc5 13. bxc5, Sxc5 14. Sb3, Se4 15. Le3, Tac8 16. Sxc5. Lxc5 17. Lxc5, Txc5 18. Db2, La6 19. Tfcl, ‘ Dc7 20. Txc5, Dxc5 21. Sd4, Teh 22. Lh3, Dc3 23. Dxc3, Txc3 in remis.
Griinfeldova obramba
(4. kolo v Groningenu 12. nov.)
Beli: Capablanca	Črni:	Bo'v:nnik
1. d4, Sf6 2. c4, g6 3. Sc3, d5 4. Sf3. Lg7 5. Lf4, 0—0 6. e3. c5 7. Db3, cxd4
8.	Sxd4, dxc4 9. Lxc4, Sbd7 10. Lg3, Sh5
11.	Tadl, Sxg3 12. hxg3, Da5 13. 0—!). Sb6 14. Ld5, Tab8 15. a3, e6 16. Lf3, aS 17. Se2, Sd7 18. Se4, Se5 19. Tel, Ld7 20. Sd4, La4 21. Dc3, Dxc3 22. Sxč3, Sxf3+ 23. gxf3, Ld7 24. Tfdl, Tfd8 25. f4, Le8 26. Se4 in remis.
Indijska obramba.
(2. kolo v Haagu 8. nov.)
Beli: Capablanca Črni: dr. Aljehin 1. d4, Si6 2. c4, e6 3. Sf3, b6 4. g3, Lb7 5. Lg2, Le7 6. 0—0, 0—0 7. Dc2, Le4 8. Db3, Sc6 9. Le3, d5 10. Sd2, dxc4
11.	Dxc4, Ld5 12. Dc3, h6 13. Tfdl, TacS 14. Lf4, De8 15. a3, Sa5 16. b4, Sb7 17. Sel, Lxg2 18. Sxg2, c5 19. bxc5, bxc5
20.	Db2, Sa5 21. dxc5, Txc5 22. Tabl, Dc6 23. Sel, Sd5 24. Le5, Sc3 25. Lxc3, Txc3 26. Tdcl, Tfc8 27. Txc3, Dxe3 28. a4, Dxb2 29. Txb2, Tel 30. Tbl, Tclc3 31. Tb8+, Kh7 32. Tb5, Sc4 33. Sxc4, Txc4 34. Tb7, Lf6 35. Sd3, Txa4 36. Txf7, a5 37. Sc5, Tal + 38. Kg2, a4 39. Ta7, a3 40. Sxe6, Lb2 41. Sf4, Ld4 42. Ta4, Lb2 43. e4, g5 44. Ta7+, Kg8 45. Sd5, Ld4 46. Ta8.+, Kf7 47. Sb4, Tbl! 48. Sc2, Lf2!! in remis.
Sl. M/ ob prevratu 1918
Izredno njegovo navdušenje za složno narodno delo vseh naših političnih strank nie je iznenadilo in me prijetno prešinilo z globokim spoštovanjem. Vsa njegova poročila o domačih političnih razmerah,
o	poslednjih dogodkih in o delovanju Narodnega sveta v Mariboru, kojega član ie bil, mi je obrazložil s tako ognjevito besedo, da sem bil ves očaran. Njegove besede so bile zdravilo za moje duševne rane, ki mi jih je prizadejala težko prebita usoda, zakrivljena po vplivnih šentiljskih domačinih. Obrazložil mi je takratni narodni položaj in v obrisih prikazal sliko, ki jo je napravila vojna in politična vihra v obmejnih krajih.
Se isti večer, 2. novembra, je bil sestanek zaupnikov v Baunianovi gostilni* na katerem je bilo sklenjeno, da domači vojaki, ki so se že vrnili iz raznih kadrov in front, nemudoma sestavijo varnostno stražo pod mojim poveljstvom. Izvedeli smo namreč, da nameravajo tako Stražo ustanoviti šentiljski Nemci i;i nas prehiteti. Niti trenutek se nisem obotavljal. navdušen vsikdar za narodno delo. sem sprejel poverjeno mi mesto. Prosil sem vse domačine, naj me podpirajo pri izvrševanju sprejete naloge s tem. da ostanejo složni in se ne razcepijo v strankarska, sebična stremljenja.
Druei dan, 3. novembra, je prišel prvi
k meni akademik g. Ivan Bauman. Poznal je do pičice vse razmere v Št. liju in mi jih orisal brez prikrivanja. Moji spomini na Št. Ilj, kakršen je bil pred vojno, posebno pa ob izbruhu svetovne vojne in Ivanova sporočila, vse to mi je ustvarilo pravo podobo narodnega žitja in bitja obmejnih Slovencev. Iz Ivanovih besed je plamtela vroča navdušenost za naše gibanje, iz njegovih oči se je iskrila živa odločnost in trdna volja, storiti vse, kar je potrebno, da se zdrami Št. Ilj iz omotice in se oživi in okrepi zopet narodna zavest.
Temu gospodu akademiku, ki je žali-bog prezgodaj moral umreti, dolgujejo vsi Šentiljčani veliko hvaležnost. Kakor bi se mu mudilo, je požrtvovalni narodnjak vpregel vse svoje moči in sposobnosti Slovencem v dobro, korist in časi, dasi je že takrat razjedala njegovo mlado, nadepolno življenje neozdravljiva bolezen. Nujno potrebno je bilo, napraviti nekje na državni cesti zapornico zaradi kontrole prometa, potnikov itd. Gospod Ivan se je takoj oglasil: »Prevzamem jaz!« Čez nekaj ur je bila izvršena brezhibna, močna, impozantna zapornica blizu Baumanove domačije, ne daleč od železniške postaje. Ves material in delavce mu je njegov oče blage volje dal na razpolago, a Ivan je še sam prijel za lopato in macelj. Ta naprava je bila prvo vidno znamenje prevrata.
Pri g. Svvatvju st. smo se domenili, da prevzameta obveščanje vojakov, ki so se
že vrnili domov, on in njegov sin. Bila sva si prisrčna prijatelja že pred svetovno vojno. Ker je bil splošno priljubljen med ljudstvom, je njegova beseda izdatno zalegla. Sam je prebil vse težave vojaškega službovanja in si pridobil po mnogih preizkušnjah dosti zdravih nazorov. Dasi znan kot najimovitejši mož v Št. liju, je bil vedno skromen in se ni silil v ospredje. Njegovi dobrohotni, jasno premišljeni nasveti so koristili vsem, zato pa zasluži, da ga ohranimo hvaležno v spominu kot velikega dobrotnika v Št. liju.
Njegovemu sinu, Swatyju ml., sem oo-veril nabor vseh vojakov domačinov, ki so bili »dobre volje«. Napravil je pregledni seznani o porazdelitvi dnevne in nočne službe za posameznike. Dajal jim je navodila in pojasnila, kako se bo opravljala služba. Pooblaščen je bil namesto mene potnike na postaji, v vozovih in na cesti kontrolirati, isto tako voznike na državni cesti, vobče ves promet. Budno je moral opazovati vse dogodke in pojave tekočih dni in meni o njih poročati. Vestno in vrlo je izvršil vsako naročilo in lastno podjetje. Le včasih, ko ga je napadla malarija, gorje, ki si ga je nakopal daleč tam v Albaniji za vse življenje, se ga je lotevala otožnost, potrtost in razdvojenost z vsem, kar se je godilo na svetu. Iskal in našel je menda edino v alkoholu lečila. tešila in tolažbe, da bt mu bilo življenje vsaj nekoliko znosno. Gorje pa tistemu, ki bi v takem trcečem
stanju dražil ali pa izzival z zbadljivkami na naš narodni račun. Ker je odločno odklonil kakršno koli nagrado za svoj trud in za vse žrtve, posvečene narodni obrambi, mu na tem mestu izrekam v imenu vseh, ki se radujeio uspehov takratnih zgodovinskih dni, iskreno zahvalo.
Med prvimi, ki so se javili v varnost*-no stražo, je bil domači cerkovnik g. Eferl. Bil je tudi med prvimi, ki so se vrnili ob prevratu domov. Služi! je vojake v domobranski vojašnici v Mariboru in so mu bile vse tamošnje razmere dobro znane. Imel je ves dan in ponoči dovolj prostega časa, poznal je vse domače ljudi in bi! zaradi tega prav sposoben za vse priprave, ki so bile neob-hodno potrebne za varnostno stražo. Prvo naročilo, da mora puške in municijo preskrbeti iz mariborske vojašnice, je sijajno izvedel in izvršil. Doma si je preskrbel voz, oddrdral v Maribor in se vrnil ves srečen in vzradoščen z orožjem in sti elivom, češ da imajo v Mariboru častniki prav živo zanimanje in razumevanje za naša podjetja ob jezikovni meji. Kot prostak se je podal v mesto, a se vrnil poveličan s tremi zvezdami na ovratniku. Bil je vobče prav marljiv, *n če me spomin ne vara, je imel med vsemi največje število dnevne in nočne službe, torej tudi največ nagrade.
(Se nadaljuje.)
Gospodarstvo
Gospodarska b lanca za 1938
RAZMERE SO SE V VEČINI PANOG NEKOLIKO IZBOLJŠALE. — OB SMOTRE-NEM DELU JE PRIČAKOVATI VEČJIH USPEHOV.
Zopet je leto za nami, polno upa in pričakovanj, pa tudi neizpolnjenih nad in želja, da, tudi polno razočaranj. Optimisti niso prišli v preteklem letu na svoj račun, ker so gledali razvoj našega narodnega gospodarstva v preveč rožnati barvi in ni njihovo pričakovanje korakalo z dejanskim razvojem gospodarskih prilik, ko so si želeli hitrejšega tempa v.ponehavanju gospodarske depresije, ki je svet doslej še ni mogel popolnoma preboleti. Pa tudi pesimisti so se ušteli, ker se nisQ izpolnila njihova prerokovanja in gospodarstvo nikakor ni krenilo na one porazne smeri, ki so jih slikali v preveč temnih barvah.
Slika, ki nam jo ob zatonu starega leta nudi razvoj našega gospodarskega življenja, ni rožnata, ni pa tudi takšna, kot so jo pred letom orisali črnogledi.
Ni dvoma, da se naše gospodarstvo zopet dviga, čeprav zelo počasi. Povsod srečavamo vzpon, v eni panogi hitrejši, v drugi zopet počasnejši. So tudi panoge našega narodnega gospodarstva, ki nikakor ne nudijo razveseljive slike, vendar je to le prehodnega značaja in se bodo razmere tudi tukaj kmalu vidno zboljšale.
če pogledamo poedine panoge narodnega gospodarstva Jugoslavije, vidimo, če vzamemo vso državo kot celoto, da položaj našega kmeta nikakor ni več tako obupen, kakor je bil še pred leti. Razdolžitev kmeta, črtanje njegovih dolgov za polovico, je poljedelcu prineslo nekaj olajšave, dasi je s tem trgovec, zlasti na deželi, nekoliko prizadet. Vendar prevladuje dobra stran in se bodo hibe, ki jih je prinesla s seboj uredba o razdolžitvi kmeta, sčasoma po pravile.
Cene kmetijskim pridelkom se dvigajo
in polejdelec ima nekaj več od svojega trdega dela. Letošnja letina je bila precej dobra in je zlasti izvrstno obrodila pšc-nica. Sadja je bilo v naših krajih precej in se
lahko ponašamo z izvozom jabolk,
ki so eden glavnih pridelkov našega kmeta. Do konca novembra, ko se je nehala izvozna sezona, smo izvozili iz severne Slovenije okrog 3700 vagonov sadja. To je lepo število, ki smo ga v preteklih letih bolj redko dosegli. Izvoz jabolk nanj je vrgel kakih 40 milijonov dinarjev, kar se kmetu zelo pozna. Kmet je tudi
zadovoljen z vinsko letino, ki je proti pričakovanju dobro izpadla in s tem nekoliko popravila izgubo, ki jo je utrpel naš vinogradnik s slabimi letinami preteklih let. Cene sadja in vina so se popravile, in kmet je z izkupičkom zamašil marsikatero luknjo in lahko nekoliko prosteje diha.
Kupna moč kmeta se je dvignila tekom leta za več odstotkov. To se pozna
tudi v trgovini in obrti in tudi industriji. Trgovci zaznamujejo večji promet, dasi je tu slika neenotna in je mnogo panog, ki že par let ne beležijo nikake spremembe. Menda najugodnejši je
položaj v manufakturni stroki, kjer je zlasti kmet mnogo boljši kupec, kot je bil še pred enim letom. Ugodnejši je tudi položaj v železni, v stavbnem materialu in v živilski stroki.
Manj ugoden je položaj v obrti, zlasti tam, kjer povzroča industrija veliko konkurenco, kakor n. pr. v oblačilni stroki, kjer so zlasti čevljarji in krojači (konfekcija)'zelo prizadeti. Razveseljivo pa je dejstvo, da se je število obrtnih obratov v preteklem letu zopet jelo dvigati in da število prijavljenih obrtnih pravic že presega število objavljenih obratov. Kljub raznim nevšečnostim in nezadostni zapo-poslenosti ter majhnemu zaslužku v večini obrtnih panog se tudi na tem polju gospodarskega udejstvovanja razmere polagoma zboljšujejo.
Razveseljivejša je slika v naši industriji,
dasi razen nekaterih izjem fudi industrijski podjetnosti nikakor niso tla ugodno postlana. Inozemska konkurenca je še zelo huda in v marsikaterem predmetu bi bilo želeti boljše carinske zaščite. Za nekatere stroke naše mlade industrije pa vlada naravnost izrazito ugodna konjunktur^. To velja posebna za
tekstilno industrijo, ki je tudi v preteklem letu zabeležila zopet nov razmah, predvsem v »jugoslovan-| skem Manchestru«, kakor se lahko z vso pravico naziva naš Maribor, število tekstilnih obratov se je tudi v preteklih mesecih pomnožilo, ali pa so že obstoječa podjetja deloma zvišala kapaciteto z razširjenjem tvornic ali pa z racionalizacijo dela. V tej stroki je bila tudi v preteklem letu konjunktura zelo ugodna in prodaja blaga, od najpriprostejšega do najboljšega, ni naletela na večje težave. V kolikor so bile težave, jih je povzročala konkurenca domačih podjetij, ker
se domači trg polagoma saturira in ni več daleč čas, ko bo treba tekstilno produkcija zavirati, ker bo proizvodnja prekoračila potrebo. Na izvoz manufak-turnega blaga pa naša država v doglednem času pač še ne more misliti.
Ugoden je položaj tudi v nekaterih drugih strokah jugoslovanske industrije, tako kovinske, plavžarske in rudarske, pa tudi kemične. Jugoslavija stopa v vrsto držav, ki z vso intenzivnostjo izkoriščajo zemeljske zaklade.
Predvsem prednjačita Bosna in Srbija, kjer se je začelo rudarstvo razvijati na moderni podlagi in se zlasti v velikih množinah izvažajo rude, posebno železne, po kateri je vedno več povpraševanja.
Blazno oboroževanje,
v katerega je zapleten ves svet, je povzročilo, da je dandanes železna ruda najboF iskani predmet. Cene so seveda poskočile, tako da je izvoz vedno bolj dobičkonosen Pa ne samo železa, tudi drugih kovin je povsod, kjer ima glavno besedo oboroževalna industrija, premalo.
Trepča in Bor v Srbiji delata sijajne dobičke in se tema dvema inozemskima družbama prav nič ni treba bati za odjem nakopanega blaga. Svinec, cink in baker bo šel vedno v denar, dokler se svet oborožuje v tem tempu, kakor se sedaj, želeti bi le bilo, da ostane tako lahko zasluženi denar doma in da se polasti rudarstva-domači kapital.
Kar se tiče
zunanje trgovine, sta se v preteklem letu zopet dvignila i izvoz i uvoz. Ker se je tudi pri nas lani uvedlo dirigirano gospodarstvo, vsaj deloma, je izvoz v smislu trgovinskih pogodb
s celo vrsto držav odvisen od uvoza, ker se tudi inozemstvo v vedno večji meri drži starega gospodarskega načela: »Kupim od tebe, če tudi ti kupiš od mene«.
Zato se je izvoz v nekatere klirinške države, zlasti v Nemčijo in Italijo, moral | nekoliko omejiti, ker imamo od njih za I prodano blago dobiti veliko več, kot oni pri nas. Da se polagoma zopet doseže ravnotežje, se je v te države
izvoz neko!’!co zmanjša!, uvoz pa povečal.
Na drugi strani pa se je povečal izvoz ostalo inozemstvo.
Iz tega bežnega pregleda gospodarstva naše države v preteklem letu lahko črpamo | . nove nade za prihodnje leto.
1 Kriza je tudi v Jugoslaviji več ali manj prebolena in naše gospodarstvo se usmerja navzgor. Prebroditi bo treba še velike težave, preden se razmere ustalijo. Pogoj za to pa je smofreno delo.
. I
Zaposlenost v državi
Zaposlenost je bila tudi v oktobru zelo zadovoljiva. Skupno število zavarovanih delavcev je znašalo 73S.449 in se je število zavarovancev tiapram septembru zmanjšalo za 16.324, napram oktobru lanskega leta pa zvišala za 20.140. Od lani se je dvignilo število zavarovanih delavcev v hranilni industriji, pri gradnji prevoznih sredstev, železnic, cest in mostov. Prirastek ima tudi tobačna industrija. Zaposlenost se je zmanjšala pri visokih gradbali, v industriji kože. gume in obleke. Največji prirastek zaposlenosti po uradih OUZD je v Beogradu. Osijeku in Nišu, zmanjšala pa sc je zaposlitev v Sarajevu, Barija Luki, na Sušaku iu v Zagrebu. Povprečna zavarovana mezda je zfiašaTa 24.27 dinarjev, skupna zavarovana mezda pa 448.01 milijonov dinarjev.
I
lika je zelo vidfia in mnogo pove onemu, ki razmere pozna.
posev
Obvezne zavarovanje, kov m živsne
Na zasedanju Kmetijske zbornice v Nišu so elani zbornice razpravljali tudi o vprašanju zavarovanja setve in živine. To vprašanje bo. v moravski banovini rešeno na ta način, da bo banovina izdala posebno uredbo, s katero se bo uvedlo obvezno zavarovanje celokupne setve oz. zavarovanje proti toči in zavarovanje živine.
Kultura
Ob di'afset!etn!ci Jugoslavije
Kulturna in socialna revija »Misel in delo« v Ljubljani je izdala svojo letošnjo zaključno 12, številko-kot zbornik: »Ob dvajsetletnici Jugoslavije« na 370 straneh. Tako zajetnega zbornika bi morali biti Slovenci, odkrito veseli iti tudi gradiva, ki je v njeni zbrano, ako ne bi prevevala vsega miselnost, kj j« dandanes tuja ogromni večini ne le konzervativnih, ampak tudi progresivnih Slovencev. V času, ko smo si že čisto na jasnem o vprašanju slovenstva in jugoslovanstva, se berejo mnoge razprave v tem zborniku kot anahronizem izza časov prevratne romantike in mnogi njihovi avtorji so tudi res obtičali s svojo miselnostjo v tisti dobi. Največ resničnosti je še v uvodniku dr. Vrčona, v katerem pravi med drugim: »da bi moralo spoznanje zunanjih nevarnosti zaradi notranjih nesoglasij nujno narekovati čimprejšnjo rešitev vseh notranjih spornih vprašanj«.
Večina prispevkov v prvem delu »h bojev za našo samostojnost«, ki so jih prispevali KJ. Pustoslemšek, dr. N. Zupanič, B. Borštnik, dr. B. Vošnjak, dr, F. Turk, M. Markovič, dr. P. Grisogono, V. Špindler, dr. F. Ilešič in V. Bogičevič. v katerih pišejo o jugoslovanski propagan-
di pred vojno in med vojno ter delu za osvobojenje in zedinjenje, je pisana čisto v duhu »jugoslovanstva«, zato brez kritičnosti. V tem oziru so izjeme le čisto stvarni prispevki, kakor je n. pr. V. Špindlerja razprava »Od majske deklaracije do Jugoslavije«, ki je zlasti za nas v Mariboru in na severu poučna. Prav tako je poučen tudi Vošnjakov sestavek »Jugoslavija v emigraciji«, v katerem pravilno ugotavlja razočaranja,'ki smo jih doživeli, ne da bi’seveda priznal edino možni zaključek, ki iz'tega izhaja. Ako pa odštejemo miselnost in tendenco teh prispevkov, najdemo v njih mnogo gradiva, ki nam utegne ob mnogih prilikah dobro poslužiti.
Omenjeno miselnost In tcndeiičnost, k: jo moramo kot Slovenci odkloniti, nahajamo deloma tudi V f/bsamczhih prispevkih drugega dela »Dvajset let v svobodi«, ki so jih napisali dr. P, Orisogoir;, dr. O. Kušej, dr. S. Sagadin, B. Borko, J. Ribičič, dr. L. Čermelj, J. Breznik, O. ,$iljh, E. Oangl, dr. A. Melik, dr. S. Bajič, I, P. Perič, dr. A. Zalokar, dr. Č. Nagode, M. F. Rakočevič, dr. V. Rundo, dr. B. Vošnjak in J. Janežič. Med temi prispevki Ribičičevo obračunavanje s kou-
Pfačevsn^e kmečkh do'gov
Poročila Privilegirane agrarne banke, ki je prevzela vse kmečke dolgove, kažejo, da potekajo vplačila dolžnikov dokaj normalno, kljub temu, da na kmetih nikakor ne občutijo znatnejšega gospodarskega izboljšanja. 1. novembra je zapadlo plačilo tretje letošnje anuitete obresti in dolžne glavnice. Do 16. dec. so kmečki dolžniki plačali na račun svojih obveznosti napram PAB skupno 258 milijonov 397.000 din. V letu 1938 pa so vplačali 114 milijonov 923.000 din. dočim je znašalo vplačilo v letu 1937 143 milijonov 474.00 din. V letu 1938 je bilo vplačanih na področju Beograda 65 milijonov 719.000 din, Ljubljane 22,452.000 din, Zagreba 17,873.000 din in Sarajeva 8,879.000 din.
Slovenski kmečki dolžniki so, kot je razvidno iz plačil v posameznih področjih, zelo vestno odplačevali svoj dolg, kljub temu, da se gospodarsko še vedno niso izkopali iz krize. Področji Zagreba in Sarajeva skupaj sta obe plačali nekaj več kot samo področje Ljubljane. Ta raz-
kurenco v mladinskem tisku prav gotovo ne spada v tak jubilejni zbornik, ampak v dnevnik. Ob Čermeljevem sicer vsa hvale vrednem in koristnem prispevku »Bilanca našega naroda za mejami« pa 'moramo opozoriti avtorja na dejstvo, da I je pri štajerskih zamejnih Slovencih popolnoma prezrl Gomilniško dolino, Lučane in vseh pet slovenskih vasi okoli Radgone ter Radgono samo, v kateri je bilo pred vojno 1700 Slovencev in jih je tudi še sedaj precej.
V zborniku pogrešamo nekatera domač;* slovenska področja, dočim nahaja-' mo v njem obravnave o drugih, ki so 1 nam bolj oddaljena. Sklepne misli Ured-; niškega odbora tfpc na pomanjkanju jas* ' nosti, ves zbornik pa pogreša stvarno ! kazalo, ki bi bilo pri takem delu neob-hod.no potrebno.	R.	Rehar.
k. Jugoslovanski biseri, Boži.čno-novo-letna številka mariborskih »Jugoslovanskih biserov« je te dni izšla opremljena z zimsko sliko »Pohorskega doma« na naslovni strani. Številka je živa in pestra po člankih in po krasnih ilustracijah. Po jedrnati uvodni besedi mariborskega župana dr. A. Juvana slede z okusnimi slikami opremljeni članki o Rogaški Slatini, Dobrni, Rimskih Toplicah in o Slatini Radencih, zimskih Oolteh, Slov. Bistrici in o našem zimskem Zadravju (Koz-
g Gradnja novih pristanišč. V promet-nčm ministrstvu je bil izdelan načrt za nova pritanišča. ki naj bi se zgradila tekom prihodnjega leta. Gre predvsem za rečna pristanišča. Po tem načrtu bodo zgrajena pristanišča v Brčkem, Starem Bečeju, Brzi Palanki, Ritopeku in Novem Sadu.
g. V finančnem ministrstvu je bil te dni ukinjen proračunski oddelek in pripojen kot poseben odsek k oddelku dr-jžavnega računovodstva. Ta izprememba sc je izvršila zato, da se računovodski posli še bolj koncentrirajo.
g. Predlog državnega proračuna za 1939^40 je že izdelan, razen nekaterih postavk, ki jih še popravljajo in dopolnjujejo.
g. Odlog plačil je bil dovoljen Hranilnici in posojilnici v Češnjici pri Železnikih, in sicer za dobo 6 let, počenši od
9.	aprila 1937.
g. Banka I. Krentzer d. d. v Zagrebu je spremenila svoje ime in se odslej imenuje »Trgovačka banka d. d.«.
g. Odlog plačil je dovoljen Hranilnici in posojilnici v Gornjem gradu, v Krki. Markovcih, Pilštajnu in Stari Loki.
Mastne madeže spraviš iz usnjenih rokavic, ako jih močno drgneš s svežo kruhovo sredico, ki madeže nekako vsrka, ako niso preveč zastareli iu že posušeni.
jak). Na Maribor se nanašajo članki o njegovem gledališču, gostinstvu, radio-foniji in kinematografih. Slovenski bal-neolog dr. L. Trauner razpravlja o zimskih klimatskih krajih in higieni belega športa. Ostalih osem, zopet moderno ilustriranih člankov dela stvarno propaganr do za našo belo Ljubljano, Bled in Kranjsko goro, za Trsat, Sušak, Omišalj ;1' Crikvenico in za naš kraljevski Beograd (slika Dedinje). Ves letnik revije stan^ ie 60 din. Revijo urejuje prof. dr. fr. Mimo. Naroča se pri upravi v Mariboru.
k. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani jc izdala velezanimivo, edinstveno delo »Kočevski zbornik«. Knjiga vsebuje na 382 straneh najtemeljitejše razprave
o	Kočevski in njenem prebivalstvu i*jr prinaša 16 značilnih slik s kočevskega ozemlja. Priporočamo ta zbornik vsem, ki se le količkaj zanimajo za naša narodnostna vprašanja. Knjiga stane ” j?” no vezana 100 din, nevezana P*i 1	; 11
ter se lahko nabavi v Mariboru v tajništvu ZKD v Narodnem domu vsak dan med 15. in 18. (3. in 6.) uro.
k. Almanah društva hrvatskih književ-nic je izšel te dni v Zagrebu s pesmimi, novelami in članki članic omenjenega društva.	  —
Mal
poilozi ciar domu na oitar
Zenski kotiček
Žena in glasba
Moški zelo radi poudarjajo, da je tudi v glasbi dana ustvariteljska moč predvsem njim. Te trditve pač ne moremo v celoti zavračati. Vendar so si tudi žene na tem polju priborile že častna mesta in vedno več se čuje o ženah, ki se uveljavljajo kot skladateljice.
V	splošnem je življenje žene mnogo bolj povezano z glasbo kot življenje moškega, kakor je tudi v splošnem njeno občutje bolj razvito, nežnejše in globlje od moškega. Zena, mati je bila prva, ki je dojela mehke in nežne glasove prirode, jih zbrala v preprost napev ter zapela svojemu otroku, ko ga je uspavala. Priznati pa je treba, da do danes še nobena žena ni odločilno vplivala na razvoj glasbe. V tem oziru ji tvorna moč ni dana v toliki meri kot pa sposobnost, da prepoji skladbo s svojim čustvom in ji da potom svojih sposobnosti živo obliko. Zena torej zmaguje predvsem kot izvajajoča umetnica, bodisi kot pevka ali In-
strumentalistka. To ji priznavajo že najstarejši viri, ki nam poročajo o kulturnih vrednotah človeštva.
V starem Egiptu so tisočletja pred Kr. prepevale in igrale na instrumente v domači hiši predvsem ženske. Stari napisi v templih nam pripovedujejo o znamenitih pevkah, posebno o dirigentki Ra, ki je vodila ženski pevski zbor. Šele mnogo pozneje se je pridružil ženskemu tudi moški zbor. V Memphih je bil celo nekak konservatorij za žensko petje. Dalje nam zgodovina govori o Mojzesovi sestri in Jevtejevi hčerki, ki sta peli ob spremljevanju glasbil.
V raznih dobah so živele pevke, ki so tako mogočno vplivale na svojo okolico, da je čar njihove umetnosti preblestel stoletja. Moški so na prvem mestu kot skladatelji, toda marsikatera skladba bi ostala mrtev kos papirja, če bi mu ne bila dala življenja žena kot pevka-umet-nica.
Ijajte parfumov, če si ne morete kupiti res dobrih. Ne dajajte ga pa nikoli na obleko, temveč na kožo. Boljša nego slab parfum je kolinska voda. Zmočite vato in otrite čelo, vrat in pazduhe. V oblekah imejte potnice, ki jih večkrat operite.
Ne zavidajte žensk z lepo pričesko. Tudi vi jo lahko imate. Kodre, ki vam jih napravi frizerka enkrat, imate lahko več dni, če si med spanjem zvežete na glavo ruto, zjutraj lase počešete in zopet zavežete. Kuhinjska sopara namreč kod'’e razvija.
žrtvujte malo časa in dobre volje, pa se vam ne bo poznalo, da delate v gospodinjstvu.
Po malenkostih SDoznaš olikanega
človeka
Dobro vzgojen človek gleda, kolikor
more, na svojo zunanjost. S tem nikakor ni rečeno, da mora biti oblečen po najnovejši modi, vsakemu vremenu in vsaki priliki primerno. S skromnimi sredstvi prav tako dosežeš prikupno zunanjost. Predvsem je važno, da si zmerom čedno počesana, da ti ne visijo lasje v oči, da imaš zmerom čiste roke in čiste nohte in da je tvoja obleka snažna. Ce nosiš za okras obleki bel ovratnik, naj bo ovratnik res bel in lepo ziikan. Čevlji naj bodo zmerom lepo očiščeni. Z umazanimi čevlji ne smemo stopiti v tuje stanovanje.
Olikan človek hodi mirno, ne teče za cestno železnico, ki mu je pred nosom ušla, ne govori s prijateljem kar čez cesto, ne dela v kinu in v gledališču glasnih opazk in ne mara nikjer zbuditi pozornosti. Dobro vzgojen človek je v javnem življenju skromen. Nikoli se v druž-
bi ne prepira in ne izziva prepira. Z natakarji, postreščki, s služkinjo in drugimi uslužbenci je zmerom uljuden, nikoli ne govori z njimi v zadirčnem tonu.
Mlada, dobro vzgojena dekleta in dobro vzgojeni fantje govorijo tiho in se ogibajo izrazov iz predmestnega narečja. To velja posebno za mladino, ki se že udejstvuje v raznih športnih panogah. Ne misli, da si le tedaj dober smučar, planinec, plezalec, lovec itd., če glasno kričiš, če brezobzirno suvaš s komolci okoli sebe, kadar hočeš na postaji kupiti vozovnico, če greš pred starejšimi osebami v vlak in v cestno železnico! S takim vedenjem pokažeš samo, da si slabo vzgojen.
Dobro vzgojeni otroci naj bodo s svojimi starši in z vsemi starejšimi osebami zmerom uljudni in skromni. Starši, ki hočejo imeti ugled, pa’naj ne karajo svojih otrok vpričo drugih ljudi.
Kako očistimo plčtnlce knfig?
Kako neprijetno je, če vzamemo v roke umazano in pomaščeno knjigo. Naj bo vsebina še tako lepa in napeta, neprijetnega občutka, da držimo v roki nekaj nečistega, se vendarle ne moremo ubraniti. In kaj naj počne človek potem s takšno knjigo? Naj jo mar postavi v knjižno omaro, da bo kakor garjeva ovca med ostalimi lepimi in snažnimi? Zato bo gotovo marsikatera vesela navodila, po katerem lahko osnaži in osveži zamazane in obledele platnice svojih knjig.
Navodilo: V primerno posodo nalijemo 90 odstotni alkohol. Vanj dobro vmešamo rumenjak in namažemo to zmes s čisto platneno krpico na platnice. Ko so platnice suhe, jih dobro zdrgnemo z mehko flanelo.
Ženam brez gospodinjskih pomočnic par besed o negovan u
V	srednjih uradniških družinah si danes težko privoščijo gospodinjsko pomočnico, bodisi radi premajhnih dohodkov ali pa pretesnega stanovanja, žena mora opravljati vse sama. A tudi ona bi bila rada negovana in privlačna. To ni tako težko, kajti nikjer nf zapisano, da morejo biti negovane samo premožne ženske, ki same nič ne delajo. Upoštevajte pri delu in oblačenju teh par nasvetov: Dnevno si skrbno čistite nohte. Ni treba, da bi vaše roke izgledale, da delate vse sami. Ce za umivanje posode nima-
te gumastih rokavic, popraskajte z nohti po mehkem milu. Milo se nabere za nohti in nesnaga ne bo imela prostora. Zasušenih ostankov jedi ne praskajte z nohti s posode. Pri raznih drugih nesnažnih delili nataknite stare rokavice.
če ste kam povabljeni, ne natikajte večerne obleke na umazano, prepoteno perilo. Umijte se do pasu in popolnoma pre-oblečite. Ne pudrajte obraza, na katerem je dnevno delo pustilo prah. S tem si kvarite kožo, a obraz bo siv. Umijte ga in namažite s polmastno kremo. Ne uporab-
Napačno postopanje z mesom in zelenjavo
Nekatere gospodinje imajo navado, da puste meso ali zelenjavo pred uporabo dalje časa v mrzli vodi. To delajo zato, da bi zelenjavo oz. meso osvežile, ali pa zgolj iz navade. To je pa zelo slaba navado, ker se na ta način meso kakor zelenjava samo kvari. Hladna voda ima to lastnost, in to v mnogo večji meri nego se misli, da izvleče iz namakajoče se jestvine baš ono, kar jo sicer dela okusno. Studenčnica ima v sebi več mineralnih snovi, zato še bolj vpliva na stvari, ki so v njej. Apno, ki se nahaja v vodi povzroči, da meso otrdi in ga moramo potem zelo dolgo kuhati, da postane mehko. Zato je bolje, da mesa in zelenjave (posebno korenje, peteršilj in slično) fie namakate v vodi dalje nego je neob-hodno potrebno, da ga operete. Tudi solata in ohrovt mnogo izgubita, če sta dalje časa v vodi. Torej, v bodoče pazite tudi na to, ker potem boste imeli mnogo okusnejša jedila.
SEE2SR3E:
Kuhinja
Jetrna pašteta. K kg svinlsklh jeter narežemo na rezine, poparimo s krooom in pustimo jetra v njem približno 5 minut. Medtem scvremo V« na drobne kocke narezane sveže slanine, da postekleni. Na tej masti zarumenimo potem čebulo, pri-
denemo peteršilja (oboje drobno sesekljamo) in kdor hoče, še malo majorana, končno pa še zmleta jetra in sol ter vse skupaj dobro premešamo. Narejeno pašteto spravimo v kozarec za vkuhavnrje, ki ga neprodušno zapremo in kuhamo približno 20 minut v sopari. Tako prf-i pravljena pašteta se drži pozimi do 6 tednov. Na božični mizi vam bo jako dobrodošla.
Smetanove rezine. 5 rumenjakov in 5 žlic sladkorja mešamo tako dolgo, da se zmes speni, nakar dodamo 5 žlic kisle smetane, 5 žlic moke in na drobno sesekljanega limoninega olupka. Nazadnje primešamo prav na rahlo še sneg iz petih beljakov. To zmes stresemo potem v pekačo, ki smo jo pomazali s presnim : maslom in potresli z moko. Ko je pečena, !jo pomažemo po vrhu s poljubno sadno mezgo in razrežemo na rezine.
I Vanilijevi sladkorčki. Deni na desko 14 dkg stolčenega sladkorja, malo vani-lijevega sladkorja, nekoliko kapljic limonovega soka in 1 beljak. Naredi z nožem testo, razvaljaj ga v sladkorju, pa izreži srčesa aii zvezdice ali kake druge tem podobne obHke, ki jih deni z nožem na z voskom pomazano pločevino‘ter speci v ohlajeni pečici.
Pomarančni sladkorčki. Obdrgni sladkor ob pomarančo (kar je rumenega, ostrži z nožem s sladkorja) in ga deni med testo. Vse drugo, kakor pri vanilije—
, vih sladkorčkih.
j Brizgano pecivo. Mešaj, da dobro na-| raste, 25 dkg presnega masla, 4 cela jajca, 25 dkg sladkorja, 1 pecivni prašek, žličico cimeta in malo limonove lunine.
V	to zamešaj 12 dkg fino zrezanih mandeljnov in 45 dkg moke. Deni testo v za to pripravljevo vrečico ali brizgalnico s cevko ter naredi na pločevino piškote poljubne velikosti in oblike, pomaži jih z jajcem in peci v precej vroči pečici.
I '
Praktični nasveti
Predmete lz mahagonija očistiš niade-jžev s petrolejem. Oteri jih potem z volneno cunjo.
| Z belega marmorja spraviš madeže, če zmešaš dva dela sode, en del krede in ' en del plovca, vse troje dobro zdrobljeno. Dodaj nekaj kapljic vode, da dobiš gosto mažo, vanjo pomoči cunjico in drg-| ni z njo v krogu po madežu. Ko si to sto-i rila, operi ploščo z milnico in jo napo-j sled oteri, da bo suha. j Mastne madeže s knjig lahko sama
1	odpraviš. Nastrgaj na madež krede ter ga podloži in pokrij s pivnikom. Knjigo | potem obteži. Čez nekaj dni bosta pivni-. ka popila vso maščobo. Potem moraš ! samo še odstraniti kredo s cunjo, j Temen ševljot, ki je dobil madeže in -postal prašen, očistiš takole: Najprej ga temeljito skrtači in očisti, potem pa položi nanj cunjo, namočeno v kavo, in ga zlikaj. Potem bo kakor nov.
Oljnati madeži v usnju se le s težavo odstranijo. Navadno pomaga mešanica magnezije in bencina; z njo pokrij madeže. Ko se zmes posuši, jo oddrgni. Časih pa zadostuje vroča krompirjeva moka. Če je usnje barvano, je vsako čiščenje nevarno. V tem primeru je boljše, če daš usnje temneje prebarvati.
K.o človek ne sme govoriti
Anton Ingolič
Jakob Ritonja je imel več lastnosti, ki niso bile všeč gospodu županu in večini odbornikov Tihega trga; poglavitna pa je bila ta, da je pozno ponoči, ko se je vračal iz gostilne »Pri zlati kapljici«, govoril in pel tako na glas. da ga je bilo slišati vzdolž Dolge ulice, ob kateri so bile razvrščene skoraj vse trške hiše. Ker se za opomine ni zmenil, mu je gospod župan naložil občutno denarno kazen in mu zapretil še z zaporom, če se ne bo čimprej navadil, odhajati tiho domov. Ker je bilo Ritonji škoda za vsak dinar, ki mu ni stekel po grlu in ker je Tihi trg bil že sam na sebi podoben precej zapuščeni ječi in ni maral okušati še hujše, mu ni preostalo drugega, kakor da je prehodi Dolgo in edino trško ulico od Zlate kapljice do svoje hišice, ki je stala prav na nasprotnem koncu, molče; in kot za na’ašč niti zamrmral ni, kar so delali drugi tržani in kar je dovoljeval trški župan.
V	Tihem trgu je zavladala smrtna tišina. Podnevi je vladala že od nekdaj, odtlej pa tudi ponoči. Tržan je zvečer legel spat v zavesti, da ga nič ne bo pre-
budilo do jutra. In kaj je več vredno kakor mirno, nemoteno spanje?
Vsi so sladko počivali, samo Ritonja ni zatisnil niti očesa. Kako tudi: Čez dan je molčal, saj ni bilo čuti. da bi v Tihem trgu kdo glasno govoril, zdaj je moral utihniti še na noč. V njem pa se je nabiralo, da bi kričal in vriskal, pel in tulil. Čedalje teže mu je bilo molčati in prenašati neznosno tišino, ki je zavladala v trgu. Tuhtal je in tuhtal, kako bi drugače dal duška svojim mislim in svojim čustvom. Zamišljen je taval po ulici in iskal rešitve. Zadnje čase pa je začel zahajati v bližnje gozdove in se je vračal šele pozno zvečer. Hudobni jeziki so govorili, da hodi najbrž v gozd govorit in pet, ker doma ne sme. A nihče ni nič pravega vedel, nikomur pa se ni ljubilo, da bi stopil za njim in pogledal, kaj dela tam.
Ritonja je naposled prenehal hoditi v gozd in na obraz mu je legla tiha zadovoljnost. Tisto noč pa se je oglasilo sredi noči na Dolgi ulici zateglo lajanie. Najprej pod županovo hišo. Lajalo je tako in zavijalo, da sc je prebudil županov pes, ki je ležal materi županji pri nogah skočil k oknu in še s silnejšim lajanjem odgovarjal neznanemu tovarišu. Seveda se je zbudila vsa hiša in sladkega spanja je bilo konec. Kmalu so se oglasili tudi psi ostalih tržanov. Tako lekarnarjev,
brivcev, zobozdravnikov in celo psi uradnikov in slug. Nastalo je silovito lajanje, nekateri niso dali prej miru, dokler jih niso spustili na ulico. Tu so tekali in se podili sem in tja ter iskali tovariša, ki jih je pršel budit iz sna. Toda na ulici je vladal popolen mir in ni bilo videti nikogar drugega kakor Ritonjo. ki je korakal proti domu, držeč se za usta, da mu ne bi ušla kaka beseda.
Naslednji dan je bilo v trgu veliko razburjenje. Toliko, da ni župan sklical posebne seje, odredil pa je, da je treba prenoviti na vseh tablah napis: Strogi pasji zapor. Prepričan je bil, da bo to pomagalo; saj tržani so btli poslušni, pa bo tisti, ki je najbrž po malomarnosti pustil psa zunaj, skrbel v bodoče, da bo lepo doma priklenjen. Toda naslednjo noč je bilo še huje. Ni še odbilo polnoči, ko se je oglasil tam pred županovo hišo strahovit lajež. Pes je moral biti velik in sestradan, mogoče je bil celo stekel. Takoj se je oglasil županov Kuža in za njim vsi drugi vzdolž ulice. Zupan je stopil k oknu in pogleda! skozenj. Na ulico je lila mesečina, zato je bilo svetlo tudi brež cestne razsvetljave. Psa ni bilo videti, le tam sredi ulice se je kakor navadno ob tem času rnajal Ritonja in korakal proli domu.
»Ali si videi tega prekletega psa?« je vprašal župan, tresoč se od razburjenja.
Kake stroge odredbe je izda! proti nemiru in glasnemu govorjenju, zdaj pa naj dela zgago pes, ki najbrž niti trški ni, ampak je, po glasu sodeč, kak kmetski pritepenec In zarobljenec!
Ritonja je samo z glavo pokazal, da ga ni videl, saj govoriti si ni upal. ker bi ga lahko župan vtaknil v temnico.
Odslej ni bilo več miru v Tihem trgu. Vsako noč je prebudilo trške pse silovito lajanje, ki je spravilo ljudi pokonett. Stražili so po ulicah, Ritonja sam se je javil prostovoljno in je stražil vsako noč, a niso ga zasledili. Včasi se je oglasi! opolnoči tik pod županovo hišo. včasi kje drugod, včasi pa šele v prvih jutranjih urah. A oglasil se je vsako noč.
Tedaj se je opogumil Ritonja in stopil h gospodu županu: »Gospod župan«, je rekel. »Samo eno sredstvo nam še ostane, In sicer moje glasno govorjenje in moje petje. Zagotavljam vas. da bo takoj utihnil, ko bo zaslišal mene! Dovolite mi, da bom spet govoril in pel, pa boste imeli mir pred njim!«
Župan mu je dal dovoljenje. Ni bilo drugega izhoda. In že naslednjo noč se je oglasila s ceste Ritonjeva beseda in njegova pesem, toda psa ni bilo čuti. Tržani pa so spoznali, da je vendar bolje, poslušati govor in petje, kakor pa lajanje.
Naša vas
Kulturno dogalanie na vasi
BESEDA O PODEŽELSKIH KNJIŽNIC AH IN ODRIH — MLADI KMEČKI ROD MORA DVIGNITI KULTU RNO ŽIVLJENJE NA VASI
Z mirno dušo bi lahko skoraj zapisali, da je vsa naša kultura v bistvu kmečka kultura. Knjige, ki so jih napisali pisatelji v prejšnjih dobali in jih pišejo danes, so bile in so po večini pisane od sinov podeželskega prebivalstva ter so po snovi, o kateri pišejo, izrazito kmečke; vsaj v veliki meri. (Slovensko meščanstvo se je začelo razvijati šele v povojnih letih, zato še ni ustvarilo izrazito svojske kulture.) Na žalost pa moramo priznati, da je prav kmečko prebivalstvo v veliki večini povsem odrezano od kulturnega dogajanja v mestih, da mu je nedostopno vse naše kulturno življenje.
Statistike, ki bi jih napravili o knjigah, ki prihajajo na podeželje, o vaških knjižnicah, o kulturnih prireditvah, bi pokazale mogoče lepe in zavidljive številke. Vrednost vseh teh knjižnic, prireditev za kmečko kulturo pa je po navadi zdaleta nižja. Zakaj? Vse mogoče knjige najdete po večini v kmečkih knjižnicah, izbor lepe slovenske knjige pa boste malokie našli. Razne knjižne založbe so v zadnjih letih hotele to nadoknaditi (kakor Mohorjeva družba in Cirilova tiskarna), a so zvečina vse izdajale bolj svetovnonazorska dela, kakor knjige, ki bi res dvigale nivo kmečke kulture. Podobno je z različnimi ljudskimi igrami. Samo pojdite pozimi ali poleti na naše podeželje — našli boste toliko detektivskih naslovov po plakatih, ki najavljajo kako igro ali igrico in videli igre, ki vam pri-
kazujejo celo Afriko, samo domačega kmečkega junaka boste našli malokje r:a odru. To je skoraj osnovna napaka, ki io zagrešujejo skoraj vsi kmečki odri. Namesto da bi gojili pravo kmečko igro, pa igrajo vse mogoče zabavne in neza-bavne zgodbice za domačo razvedrilo. Pri takem delu seveda ne moremo govoriti o razvoju kake kmečke kulture. le že res, da je treba kmečkemu človeku razvedrila po napornem delu; vendar pa ne moremo govoriti o tolikšnem napornem delu, da bi bil kmet nedostopen resnejšemu kulturnemu dogajanju. Tudi *e res, da je publika na kmet'h zvečina še nevzgojena, ali prav to kmečko prebivalstvo je treba počasi privzgojiti. Privzgojili ga pa ne bomo z različnimi |a'o in žakvigrami sumljivega izvora in vrednosti. Saj ni treba, da je dobro delo žalostno, lahko je tudi veselo pisano — mora pa imeti svojo kulturno vrednost.
Dotaknili smo se samo dveh vprašanj
—	vprašanja knjižnic in podeželskih odrov, v prihodnje bo treba spregovoriti še o drugih kulturnih ustanovah, ki naj pomagajo pri poživljenju in zgradnji prave kmečke kulture. Napisali bomo, katere knjige ne sme manjkati v nobeni podeželski knjižnici in kako je treba knjižnico urediti, katera dela igrajte itd.
Naloga kulturnega dela na kmetih bo pa vedno ležala na ramenih m'ad?ne. Od nje je odvisno, koliko bo kateri rod dvignil kmečko kulturno dogajanje na vasi.
pokazala kakor še malo kdaj. kako je aaš kmet napreden. Posestniki in celo maii kmetje so kupovali posnemalnike za mie-ko. mlatilnice, moderne železne pluge itd. Kmečke zadruge in občine so kupovale čistilnice za žito, nabavljale nova semena itd. Kmet je, če je le mogel, izrabil prvo priliko in kupil zemljo, ki je bila kje v bližini na prodaj.
Samo nekaj let je preteklo od takrat, pa se je podoba podeželja močno spremenila. Kmetje nimajo več tistega zagrizenega veselja do intenzivnega obdelovanja zemlje, ker se ne izplača več v tolikšni meri, kakor se je včasi. Za pri-! delke se dob; tri ali štirikrat manj. včasi
pa sploh ne gredo v denar. Zategadelj pridelujejo kmetje ponekod samo toliko, koliko porabijo za dom in za najnujnejša plačila. Zato taka podoba životarjenja, ki smo jo pokazali skraja.
Vse naše podeželsko življenje je v zastoju, a ta zastoj vpliva kvarno na vse naše podeželsko življenje, na mladino, na družino itd. Tistega veselja do obde-
lovanja zemlje in do dela na kmetiji n! več Kaj ima človek od garanja? — se vprašujejo. Mladina si išče izhodov v svet.. Odhaja na sezonska dela tudi izven meja, trosi in zapravlja za tuja gospodarstva svoie sile. dočim ostaja pri nas zemlja neobdelana. Ne. tem mladim ljudem, ki jih je sila razmer odtrgala, četudi za kratek čas. od domače srude, ne more nihče ničesar zameritj. Ko se bodo doma izboljšale gospodarske prilike. bodo ostali doma. Ko kmetu ne bo treba delati samo za plačila in dolgove,, ampak mu bo še kaj ostalo, se bo tudi on s še večjim veseljem poprijel dela. Hrami sredi kmetij ne bodo več kazali odrapanih sten. in ne bodo več samo tisti prostori, kjer se družinski člani žro med sabo. ker se jim slabo godi. ampak bodo znova tiha zatočišča po napornem kmečkem delu.
Rešitev tega gospodarskega problema bi bila vsekakor večjega pomena, kakor rešitev marsikaterih političnih vprašanj.
Zakai bes z zemlje?
ZARADI NERENTABILNOSTI PONEKOD GINE VESELJE DO KMEČKEGA DELA — MLADE SLOVENSKE KMEČ KE LJUDI, KI SO JIH RAZMERE POGNALE Z DOMA, JE TREBA VRNITI SLOVENSKI ZEMLJI
V	Sloveniji najdete zadnja leta kraje, kjer je zemlja slabše obdelana, kakor je bila pred vojno in prva leta po vojni. Kmetje opuščajo njive v travnike, starih goric ne pomlajajo več z novim trsjem. Opuščene gorice zasajajo zvečina s sadnim drevjem, ki pa rodi ponekod po navadi bolj slabo, ker je goriški svet peščen ter bi rabilo drevje svojo nego. Ponekod so pred vojno izsuševali zamočvirjena tla. zadnja leta je to delo opuščeno. Kmečki hrami še stojijo sredi kmetij, kakor so stali, ali premarsikje se že
na hramih opazi, da tistega blagostanja ni več kakor je bilo, ko so jih zidali.
Ali res kopni veselje do domače zemlje? In kje so vzroki, da kmetije propadajo, da nič več tistega veselja do kmečke grude, kakor je bilo včasi? Zakaj sili podeželsko prebivalstvo v mesta? Še ob tako majhen razmišljanju o položaju našega podeželja, se vam pojavi tisoč vprašanj, ki so vsa enako pereča in ki se ne dajo rešiti eno brez drugega.
Naš kmet ima rad svojo zemljo. Prva povojna leta gospodarskega procvita sq
Vpliv snega na zemS‘o in setev
BLAGODEJNA ZIMSKA ODEJA SNEGA - ZAKAJ IN KAKO »GNOJI SNEG
ZEMLJO«
Ni ga gospodarja, ki bi se ne- veselil snega, ker ve, da bo leto, ko zapade mnogo snega, ki dobro pokrije njegova polja in livade, plodno in blagoslovljeno.
In prav ima, če se veseli snega, kajti njegovo upanje je popolnoma upravičeno.
Znano je, da je zadosten sloj snega najboljše zaščitno sredstvo proti veliki zimi. Delovanje snega na rastlinje je dvojno. Sneg’je slab prevodnik toplote in preprečuje premočno izpuhtevanje toplote iz zemlje. S tem pa preprečuje tudi ohlajevanje tal in onemogoča tako vpliv prevelikega mraza, kakor tudi nepriča-i kovane močne spremembe v temperaturi na tla in rastline.
Setev, ki je pokrita s snežnim slojem, laže in bolje prezimi kakor nepokrita.
Sneg ne . daje zemeljski toploti odhajati, hkrati pa ne dovoljuje pristopa ledenemu zraku do zemlje. Pod snegom je toplota zemlje enakomerna, ni ne prehladna ne pretopla, in to je vprav največja korist Zima brez snega s svojimi neenakomerno mrzlimi dnevi povzroča, da popokajo žilice komaj pognale setve.
Snežna odeja povečuje zemljino vlago.
Če pade pozimi mnogo snega, je drugo ! leto v zemlji mnogo vlage, če je pa zima 1 suha, zavlada navadno prihodnje leto
suša.
Sneg je koristen tudi zato, ker izravnava toploto zraka čez zimo. Tudi sončni zimski dnevi so hladni, ker se vsa toplota porabi za topljenje snega. Dobro je, če je pozimi toplota zraka enakomerna: če bi se prehitro in premočno menjavala, bi zaradi tega mnogo trpeli človek, žival in rastlina.
Znano je nadalje, da »sneg gnoji žemljo«. Kako je to razumeti? V zraku je mnogo prahu. Ta prah je zmes drobne zemlje, rastlinskih in živalskih odpadkov (n. pr. od skorje, listja, semenja, saj itd.). Kadar sneži, zbira sneg ta prah in ga nosi s seboj na zemljo. Ko se sneg raztopi, ostane ta nečistota na zemlji in rastlinje dobi z njo lepo hrano. V snegu jc tudi mnogo ogljikove in nekaj tudi žveplene kisline. V 1000 delih snega je 22 delov ogljikove kisline, v zraku pa so v
10.000	delih samo 3 do 4 deli. Skoro vsak
stospodar ve, kaj pometi! za zemljo Oglji-kova kislina, in zato ni težko razumet!, zakaj je plodnejša zemlja, ki jo je pokrival sneg.
Pravijo tudi, da sneg pretvarja kamen v zemljo. To prihaja odtod, ker ogljikova kislina in voda pospešujeta razpadanje kamenja, iz katerega nastaja nova zemlja.
VACLAV PROKtPEK:
1
Zena in scmlfa
(Roman dvojne ljubezni)
Preveč sem ljubil radost In ko je! Bog delil žalost, sem namenoma prižel pozno. Bal sem se ga. Zdaj pa je moja žalost brez kraja in mej.
(Iz starega pripovedovanja.)
1.
To je bilo v maju leta 1928. Vrtovi m drevoredi okoli Zapotoka so bili v polnem cvetu. Jablane so podrhtevale v svoji lepoti, hruške so vonjale in orehi; za-potoške orehe si poznah že od daleč.
V	jutranjih urah se je na začetku tega meseca maja zdelo, da pada na zemljo sama modrina z neba, in v tem sladkem času si je pripeljal Podborškov sin Martin, najmlajši med sedmerimi otroki, v Zapotok svojo ženo Marijo.
Prišel je s kočijo in s svojimi konji, s tistimi, ki je njih jasen dir po državni cesti le zvenel in zvenel kakor kragulj-čki in ga je bilo lahko razlikovati od dirjanja drugih vpreg. Tudi danes sta Martinovi kobili pred Kukčevim klancem za-rezgetali. Vranka in Rjavka z zvezdami na čelih, vratova kakor napeta obloka — taka slavna vprega ju je pripeljala v Zapotok naravnost od oltarja. Zato sta mogoče kobilici rezgetali bolj kakor drugače in zato se je njuna radost razlegala po zapotoških globelih v desetero odmevov, se zopet vračala in znova šla od vaških skednjev h gozdovom. Tam je šele dozvenela, zamrla, se izgubila.
Marija sedi tiho, gleda proti vasi in opazuje drevesa, To je kraj na meji ravni in gora. Marjetice cveto tu dolgo tja v jesen in se izgubijo šele v rumenečem
listju in včasih tudi v snegu. V kotlini pod sveto Ano vidi naprej vrtove, s katerimi se sme vas res ponašati in ki so očarali tudi Marijo, ko je prihajala v nov dom. Takšen nekako je rajski vrt, ki tudi vedno samo cvete in cvete! Gleda po vasici, po dva in tridesetih kočah; nobena od njih se ni obrnila s čelom proti gozdu, vse gledajo proti sredini vasi in k potoku.
Ta vaški prostor! Krošnje visokih topolov šumijo Mariji v pozdrav, v teh trepetajočih vrhovih so se ustavljale štorklje, in štorklje prinašajo srečo — tako verujejo v Zapotoku. Okolnja pobočja !n vrhove dreves na holmih objema nebo.
V	teh gorskih gozdovih prespavajo oblaki, vidiš jih lahko, kako se dramijo za zgodnjih juter in se dvigajo v modrikaste višave. Tja pod večer padajo in se zopet vračajo kakor čreda ovc s pašnikov nežno in mehko zasnivajo na vršičkih dreves.
Lahko noč, pravijo morebiti pokrajini in ta jih zaziba z zvonjenjem. V urah Somraka odmevajo tu zvonovi, in zapoto-ški se prekrižujejo. Marija je opazila, kako so vsa polja, razprostirajoča se od vasi na vse strani, obrobljena z redi dreves, ki se vrstijo prav od zapotoških vrtov.
Nevesta se je seznanjala z novim krajem, toda vaščanov ni privabil njen prihod niti na prag niti s polja k cesti. In če bi kobili ne bili zarezgetali pred Kukčevim klancem, bi mogoče niti ne dvignili glav novi sosedi v pozdrav. Toda okopavali so repo in radi so se vzrav-
nali v križu, da bi videli kobili in nevesto.
Kobilici kakor da sta priplavali na Podborškov dom. Pozdravilo ju jee prazno dvorišče, toda bilo je nastlano z osutimi listi kakor pot, po kateri gre procesija
o	Rešnjem telesu. Odpadlo kostanjevo listje je okrasilo mladi Mariji pot od lese do pragu. Bilo je, kakor da je zapadel rahel sneg.
Poleg svojega brloga nasproti hiše čaka Podborškov pes, črni Sultan. .Ne rožlja z verigo, le zvedavo gleda, kdo bi to prihajali k njim. Njegove mirne oči se zdijo Mariji kakor dve zeleni luči. Pod drevesi so se stiskale kokoši, petelin je zletel na vejo, a ni zakikirikal. Iz hiše tudi ni nobeden prišel. Vežne dveri so ostale zaprte. Martin razprega kobili; Marija gre h glavam konjev. Polaga glavo na grivo Vranke, ki je skoraj modra, in jo mehko gladi nad nosnicami. Martin je pri delu, toda ne zdi se, da bi videl, kaj dela Marija.
Vežna vrata se še zmerom ne odpro. In Rjavka menda zavida Vranki, vrti se okrog ojesa in se prlmika bliže k Mariji, izteguje glavo k ramenom mlade gospodinje ter jo gladi s svilenim dihom in nemo mehkobo raztrepetanih nozdrvi.
Vežna vrata se še vedno niso odprla In Martin ne ve, koga bi preje odpeljal: kobili v stajo ali nevesto v izbo.
Marija vidi njegovo obotavljanje; nasmehnila se je bolj zase kakor njemu — in začela je razuzdovati Vranko. Nevesta v svatbenih oblačilih odpenja, zateguje In sama snema komat. Vranka je menda hranila vso svojo nežnost za ta trenutek. Poveša glavo prav do nevestinih nog in Marija si misli, kako je njeno prvo delo v novem domu posebno čudno in lepo. Martin je medtem razuzdal Rjavko. zdaj pa stoji in samo sleda na svojo deklico s tihim sijem v očeh.
Tudi Marija je končala z delom. Vranka stoji brez uzde, ne plaši se in mehko nagiba glavo k nevestinim ramam. Vidve se bosta kmalu spoprijateljili, si misli Martin, kaj hitro se boš tu udomačila, moja Manja, če boš polagala svoje roke tako preprosto na vse, kar te tu čaka. Odvedla sta kobilici v stajo in se vrnila na dvorišče.
Šele zdaj so se odprla vežna vrata. Med njimi stoji Martinova mati Z očmi se je pozdravila z nevesto in stoji na pragu malce nerodno. Odločuje se tu končno se odloči ter gre Mariji nasproti. Mlada nevesta jo poljubi na čelo.
»Pri vas sem, mamka!«
»Pozdravljam vas v naši hiši!«
Martin se je postavil zraven Marije in gleda, kaj poreče mati.
»Vse je odvisno od tega, kako boste vse to tukaj imeli radi.«
Pri teh besedah se je mati ozrla po dvorišču, pogledala pa je tudi na polja za vrtovi.
»Vera, mamica«, se je ozrla Marija za njo.
-Bodita oba na moč srečna«, jima je še tiho rekla in ju pozvala v sobo. —
Martin je najmlajši sin polgruntarja Podborška. Zadnji dve hčeri sta‘se poročili o letošnjem pustu. In kakor je to že navada na kmetijah, kdor posestvo podeduje, mora svojim sorojencem plačati doto. Martin bratov ni imel. samo šest sester. Štiri je pomožil gospodar sam, dve najmlajši pa mora izplačati Martin po svoji poroki. Za to svojo dolžnost je vedel, toda Marije ni nikdar vprašal zaradi dote, tudi ne ve. kako bo mogel izpolniti dano besedo. Najbrž je premišljeval o tem, kako se zadolži še boi) kakor je že bil.
(Nadaljev. v sobotno-nedeijski številki.)
!
Filatelija
Razvoj švicarske pošte
Prvi sledovi poštne organizacije v Švici segajo v rimsko dobo: »Cursus pu-blicus« je bil namenjen zgolj državni službi. Po vpadu barbarov je ta naprava mrknila in po Helveciji dolgo ni bilo mogoče pošiljati dopisov iz kraja v kraj na današnji način. Ta posel so opravljali redovniki, ki so se premikali iz sela v selo na svojih apostolskih potovanjih. Šele v XIV. stol. se po nekih mestih uvedejo uradni sli. Bili so zapriseženi in so nosili barve mesta, ki jih je vzdrževalo. Spočetka so nastopali samo ob prilikah, pozneje so se pogosteje spuščali na pot in prevzemali naročila zasebnikov. Proti koncu 18. stol. so trgovske bratovščine skušale zboljšati to službo, nezadostno za kupčevanje. Prvi so se izkazali v tem vprašanju trgovci iz Sant Galla. Že 1569. je reformator Henrik Bellinger zaupaval svojim poročnikom pisma za Augsburg in Norimberk. Od 1575. je bil Šentgal zvezan z Ženevo in Lyonom. Prva tiskana poštna pristojbina omenjenega mesta je iz L 1621. Po malem so se poštne vezi osnovale med vsemi večjimi mesti federacije. L. 1662. je curiška pošta prešla v roke trgovski zbornici. L. 1632. so vozovi, nazvani barke (chasse-maree), prevažali blago ali vrednote iz Ženeve v Lyon in obratno. Poštni urad so v Ženevi postavili L 1669. in se je ohranil do 1813... Ob koncu 17. st. je bazelski škof, stolujoč v Porrentruyju, vzdrževal tkzv. »kmetsko« pošto, ki ga je spajala z mestom Bazlom. Opravljali so jo izmenoma škofovi podložniki. Mnoge švicarske pokrajine so bile do kraja 17. st. brez prometil. Prebivalstvo je svoje redke pošiljke prepuščalo osebam, ki so se morale po raznih opravkih premikati. Šele 3. IX. 1798. so zakonodajni zbori odločili, da je pošto prevzela ljudovlada. NK.
Film
i. Ufa je Izdelala nov film »Pour le merite«, v katerem je opisano življenje
letalcev znane Richthofenove eskadrilje po svetovni vojni. Glavno vlogo igra Fritz Kampers.
i. Žarah Leander igra s Horbigerjem in Birgelom v filmu »Modra lisica«, ki ima sedaj v Nemčiji veliko uspeha.
i. Erna Sack ima naslovno vlogo v filmu »Nanon«, francoski komediji, ki pa nima ničesar skupnega s svoje čase slavno opereto.
i. Melodije iz Disneyevega filma -Sneguljčica o;, ki so ga igrali že letos maja meseca v Parizu, pred kratkim pa v Ljubljani in Celju, so postale jako popularne, kar se lahko vsakdo prepriča, če posluša tuje radijske postaje.
L Zaradi dveh ameriških filmov, ki jih
že vrtijo, je prišlo do diplomatskega spora med Nemčijo in USA. Prvi film prikazuje vohunstvo v Ameriki. Za osnovo ima nedavni vohunski proces, pri katerem je bilo več Nemcev, med njimi tudi manikerka z nemške ladje »Europa«, obsojenih na več let ječe. Drugi film vrti Charlie Chaplin in se bo imenoval »Diktator«. V njem karikira nekega evropskega državnega poglavarja. Nemški konzul v Los Angelesu je protestiral, vendar pa ni uspel, da bi ustavili vrtenje obeh filmov.
i. Ruski film »Maksimov povratek« je cenzura v Franciji prepovedala.
S sodišča
Naiveoi tatinski oroces v zadnjem času
OBTOŽENIH JE TRI IN DVAJSET OBT OŽENCEV. KRADLI SO SKOZI DVE
ZIMI SVINJE IN POŽIGALI.
Pred senat treh sodnikov pri okrožnem sodišču je sedlo na zatožno klop 23 obtožencev, ki so ponajveč obtoženi kraje, požiga, pa tudi krivega pričevanja. Obtoženci, med katerimi so tudi Štiri ženske, so doma iz jugozapadnega dela Slovenskih goric, kjer pravijo, da je neka vas, ki »ima 99 numer pa sto tatov«. Vendar ni zadnje nikako obrekovanje, tako samo pravijo ljudje, ki mislijo, da poznajo razmere. V ljuski govorici pa je včasi tudi precej hudobije ali gole zavisti, kakor hočete.
Obtoženci so doma iz Botkovc, iz Ku-kave, s Prerada, s Polenšaka, iz Brse-lavc, iz Bresnice, iz Vitomarcev, iz Polenc, iz Hlaponc in iz Smolivcev, so posestniki in posestnikovi sinovi, poljski delavci in kočarji, viničarski sinovi itd. Najstarejša je ženska, ki je stara 62 let, najmlajši pa je neki viničarjev sin, ki je star šele 16 let Dva med njimi Fr. Hojnik posestnikov sin iz Botkovc in Franc H o j-nik, delavec iz Kukave sta bila že večkrat obsojena zaradi tatvin. Kradli so po svojih in po sosednih vaseh največ svinje in kokoši, pa tudi eno kozo; in to po Savcih, Braclavcih, v Rltmerku, kjer so vlomili v
Besede pomenijo:
Vodoravno: I. imperialistična država; II. priprava; III. teniški izraz; pasja vrsta; IV. jadranski otok; oblika vode; V. del živalskega telesa; nikalnica; VI, predlog; oseba iz sv. pisma; VII. biti obešen; VIII. v Rusiji; staro orožje; IX. pojdi; žensko ime; X. koroški buditelj; XI. predlog; francoski fizik.
Navpično: 1. mesto v Srbiji; 2. grški kipar; letni čas; 3. pokrajina v Aziji; tekočina; 4. francosko zlato; država v Ameriki; 5. predlog; mera; 6. del pohištva; orodje; 7. sklon; 8. visoka šola.
Ne pozabi naročnine!
/VV\AAVVWWWVVVVVAWAVWA^/VV^^/m^^.^A-V/^/V/AVVV/A^v^vVA^V^/VV^r.V	VVVVVVV	r.v.^AV/.AOATuV.A
Pavšnerjev hlev in odnesli 1000 din vredno svinjo, dalje v Lasigovcih, Hlaponcih, na Polenšaku in v Polencih. Izvršili so tako kakih 14 tatvin in napravili kmetom precej škode. Nekajkrat pa so drzne tatove, ki so bili oboroženi tudi z lovsko puško in dolgimi noži, prepodili. Oba že omenjena Hojnika, Ivan in Fr. Kranjc, posestnikova sinova iz Hlaponc, Martin Duh in Martin Kovačec, prvi viničar v Polencih, drugi mali posestnik v Brselov-cih in še dva mladoletnika pa so dogovorno, kakor jih dolži obtožnica, zažgali ponoči 29. aprila 1934. v Polenšaku gospodarsko poslopje Franca Šorija. Šoriju so napravili okoli 70.000 din škode, nevarnost pa je grozila tudi njegovi stanovanjski hiši in hiši bližnje sosede Sokove.
Vkljub temu, da so izvršili največ svojih zločinstev že lansko in predlansko zimo, so jfh orožniki izsledili šele letos. Nekateri zanikajo krivdo, vendar jih je pa nekaj med njimi, kakor oba mladoletnika, krivdo v celoti priznalo in tudi opisalo potek tatvin.
Razprava, ki se je začela v jutranjih urah ter trajala do poldneva, pa ni bila zaključena, ker niso prišli k razpravi ob-
toženci, ki so med preiskavo priznali prestopke in zločinstva ter tudi obremenili večino onih 18 obtožencev, ki so se razprave udeležili. Zaradi tega je mali kazenski senat, ki mu je predsedoval senatni predsednik dr. T. Turato, razpravo nekaj pred dvanajsto uro prekinil in )o preložil na nedoločen čas. Obtožence, ki niso prišli k razpravi, bodo spravili med tem časom v preiskovalni zapor. Za enega so nekatere priče izpovedale, da ni mogel k razpravi, ker ni imel obleke. Ko se je vršila razprava, je stalo pred razpravno dvorano kakih 60 vaščanov, po večini prič, ki so bile klicane na razpravo.
Križanka št. 14
12	3	4	5	6	7	8
H
Ul
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
						! *
			i m		*	"j
			m			
	m		i	it		
		m	iil			
	n		i			
			m			
■			■		m	g
n			t			
i !		m	i			
Mladini, ki bo pisala „za mladino"
Poročajte o vsem, kar vas zanima v življenja In kar mislite, da bo zanimalo vaše tovariše v drugih krajih,
poročajte, kako se preživljate sami in kako se preživljajo ljudje v vašem kraju,
poročajte o šolskih prireditvah, o knjigah, ki ste Jih prebrali,
poročajte o športnem gibanju, o vaših šahovskih turnirjih, o delu v različnih šolskih organizacijah itd.,
pišite povesti in pesmi za vašo stran, sestavljajte križanke, posetnice Itd.
A nekaj ne pozabite: v poročanju in pisanju bodite odkriti; kajti samo resnično poročanje In pisanje bo razširjalo obzorja vašim tovarišem!
Najboljše prispevke bomo priobčili z vašimi podpisi. Ne pozabite napisati, v kateri razred hodite in v katero šolo.
<3BS»9
Za deco
Pesem o muhi in vrabcu
Živela je muha, si brenčala, pela, si pela v poletje in pozno v Jesen.
Šu vrahec je živel — je muho pozobal,
a vrabca je stisnil december leden.
Uganka
Voza dva
l	ojesi zlatimi in pesti hrez konjičev nebeščane vozita skoz noč ob rimski cesti.
(ZOA I|BU1 Ul PUPA)
<55539
Vagon ali avto? Kanadske železnice v Severni Ameriki so uvedle
novo prevozno sredstvo, ki teče po tračnicah in drvi po cestah. Ta napol miš in napol tič, ki je podoben železniškemu vagonu in avtomobilu, teče po tračnicah z železnimi kolesi, po cesti pa z gumijastimi.
Kašelj zdravijo z letalom. Nekatere francoske otroke, ki kašljajo, naložijo na letalo, jih zapeljejo 2500 m visoko ter jih v taki višini prevažajo kake pol ure. Ko letalo pristane, otroci ne kašljajo več. Pravijo, da otrokom ugaja tak način zdravljenja.
Za mlade znanstvenike
1. vprašanje.
Specifična teža čistega leda je 0,9. Če ga vržemo v vodo. moli I^IO leda iz nje. Ledene gore pa gledajo do ene četrtine iz morja. Zakaj?
Križanka
Vodoravno: 1.
reka (na vzhod-uem Štajerskem); 5. predlog; 6. pomladansko delo v vinogradu; 7. veže Severni in Južni tečaj; 9. ime soglasnika; 10. soglasnik; 11. ni pameten; 12. Odisejeva domovina; 14. petelin.
Navpično: 1. soglasnik; 2. učenje; 3. umetniški stil; 4. naprava (tujka); 8. predlog; 11. nikalnica (v narečju); 13. kazalni zaimek.
Posetnica
Hi?
Ti! jl.i TT
N. Žila	
	Zrtct
Kaj je možak?
» Večemik«
sa mladino
Leto 1	Maribor	1.	januarja	1939	Štev.	1
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiciiiiiiiliiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiilii
Smučarska kolebnica
Sneg je padel in zasipal griče, pod nami Je zasnežena ravan.
Nas pa bela gaz vse dalje miče, na smučih vozimo čez belo plan.
Kar je zadaj, so samo spomini, vesela in pa žalostna mladost.
A kaj bi s črno žalostjo v planini — na zemljo s snegom padla je radost.
Smučamo se z njo v Novo leto, z nami naj zapelje, kdor je mlad: da to leto s smehom bo začeto, da privozimo še z njim v pomlad.
I	v a n Potrč:
Kmet in trije sinovi
(Pravljica)
Živel je kmet, ki je imel veliko sveta; kako daleč je videlo oko, vse je bilo njegovo.
Kmetu se je narodil prvorojenec. Preden so odnesle ženske otroka iz hiše h krstu, je vzela botra otroka na roke in stopila z njim pred kmeta v veliko izbo. Kmet je pomočil prste v blagoslovljeno vodo, prekrižal otroka in rekel:
*Za Janeza te bomo klicali 1 Ko odrasteš. bo tvoje vse, kar bo zraslo na mojem svetu.«
sTako bodi, na vekomaj!« je rekla botra in odnesla otroka v cerkev. Čez leto in dan se je narodil kme-
tu drugi otrok. Tudi tega so odnesle ženske v veliko izbo h kmetu. Kmet je storil kakor prvokrat. Pomočil je prste v blagoslovljeno vodo, prekrižal drugorojenca in rekel:
»Za Štefana te bomo klicali! Ko odrasteš, bo tvoje vse bogastvo, ki leži v moji zemlji.«
»Tako bodi, na vekomaj!« je rekla botra tudi tokrat, preden je stopila z otrokom izpod domače strehe in ga odnesla v cerkev h krstu.
Znova je minilo leto in dan; kmetu se je narodil tretji sin. Ko so stopile ženske s tretjerojencem v veliko izbo, je ležal kmet na smrtni postelji. Imel je še toliko moči, da se je dvignil, pomočil prste v blagoslovljeno vodo, prekrižal svojega zadnjega otroka in rekel s slabotnim glasom:
»Za Ludvika te naj kličejo, jaz te ne bom nikoli! Ko zrasteš, si boš pomagal sam. Kar je Janezovo in Štefanovo, bo tudi tvoje.«
Kmet je hotel še nekaj povedaii, a je legel in umrl.
»Tvoja poslednja volja se naj žgoči, kakor se je zgodila in se bo zgodila prvo in drugokrat!« je rekla botra in odnesla najmanjšega h krstu.
Trije sinovi so rasli in zrasli.
Ko je dorastel prvi, je prevzel vso očetovo zemljo. Oral je polja, sekal gozdove, redil živino in dobro se mu je godilo. Janez je ostal kmet kakor oče.
čez leto in dan je dorastel drugi sin. Štefan se je zakopal v očetovo
4
1
%mj!jnwosM
Kako živi maharadža
JUTRANJA GIMNASTIKA MODERNO RAZPOLOŽENEGA MAHARADŽE. NJEGOVO DOPOLDANSKO UMSKO DELO. ORIENTALEC IMA VEC OSEBNIH TAJNIKOV KAKOR ZAHAROV ALI ROCKEFELLER. — DVE STO SLUG JE ZANJ
PREMALO.
Veliki knez ali maha-radža (magnus rex, prvi del imena primerjaj z grškim »mega«, nem. »Michek-stetten s= velese-lo, niž. nem. Mecklen-burg = Velehrad) ’ ni neznan slovenski književnosti: Zupančič mu je poklonil rimo »hladže«.
Kapurthalski maharadža je bil oblečen v živordeč kaftan in je imel na glavi tur-bhn s smaragdom, debelim ko jajce, ko ga | je pred meseci obiskal švicarski poročevalec.
»Dvojno življenje mi je dano«, se je izpovedal iztočni mogotec, »dan v Indiji, pa dan na potovanju, kadar sem n. pr. v
Parizu«.
»Obkorej vstajate, milostni gospod?«
»Pet minut pred sedmo?«
»čemu tek pet minut?«
»I no... ker potrebujem natanko 300 sekund, da se zopet zavem samega sebe. Srečen dan mora poteči v znamenju dobre volje, človek pa, ki šine iz postelje prav tisti trenutek, ko se je zbudil — tedaj je še napol zunaj svoje zavesti — si kaj lahko nakoplje 12 ur nezadovoljstva ...«
»Kaj pa potlej?«
»Deset minut telovadbe, švedska gimnastika. Sistem Sandow. Najraje delam gibe, ki razvijajo trebušne in nožne mi-šice. Potem dihalne vaje. Imenitna stvar za sapnik. Zrak vdihavam 20 sekund. Naslednjih 20 sekund ga treba držati v pljučih. Naposled 20 sekund za izdih.«
Maharadža, ki je pred nedavnim obhajal svoj demantni jubilej z razkošjem, nezaslišanim v Indiji, je še prožen kakor 20!eten mladenič!
»Od 8. do 9. jašem okoli svoje hiše...«
Ta hiša, kakor jo imenuje eden od najmogočnejših gospodarjev na svetu, je velika za pol Versajskega dvorca. Palačo je pred 45 leti postavil neki francoski stavbenik.
»Ob 9. uri zajtrk na ploščadi . . .«
»Vaš dopoldanski jelovnik?«
»Kava z mlekom, pražene krušne rezine in ovsena kaša.
To je dnevni čas, ko so umske zmožnosti človeškega bitja najplodnejše. Bolje se čita, bolje se piše, bolje se misli. Kar nič ne bi osupnil, če bi mi kdo rekel, da so lepe iznajdbe tiste, ki pospešujejo napredek, dopoldansko delo« ...
Deseta je odbila.
»Odtrgam se čtivu ali premišljanju. Delo se pričenja in to ni sinekura, bodita prepričani.«
Dvojne skrbi tačas oblegajo maharadžo: notranje zadeve in družinske zadeve.
»Mimogrede povedano: poslednjih skrbi sem se otresel na svojega drugega lina Amaržita. Obdan je s štirimi tajniki in šestimi pobočniki s toliko urnostjo in umnostjo, da si morem le častitati.
Osebno sem si dodelil 12 pisarjev. Vsak ima svoje povsem določeno delo. Prej ko v četrt ure vsak dan poznam točno spore, pravde, pritožbe, zahteve, zapisnike ,na kratko, vse, kar se je na mojem ozemlju zgodilo od prejšnjega dne ...«
Sir Basil Zaharoff je imel samo štiri tajnike.
Rockefeller jih je ime! 8—9.
Maharadža v Kapurthali jih ima za vsako uro dne po enega.
»Slug imam dve sto, pa jih je skoraj premalol«
Premalo! Ali se mi sanja? Ni me treba dosti potiskati, da si bom upal vprašati, koliko je slonov pri hiši?
»Prešteval jih nisem. Ali zdi se mi, da jih ni dosti manj ko 150.«
»Se vam primeri, da kdaj rabite vse hkrati?«
»Da ... Dvakrat na leto ... Kadar sprejmem podkralja in kadar mu vračam obisk.«
Toda vrnimo se na maharadžev dan!
»Razumete... Vzdrževati je treba ti soč reči... Park, hišo, hleve. Za ureditev vseh neštetih podrobnosti potrebujemo upravne organizacije ... Moji neposredni sodelavci so torej: ministrski predsednik, kateremu sem primaknil zbor treh drugih 1 ministrov.«
Nekam presenečen se mu zdim, zato1 doda:
»štirje... To ni čez mero, veste. Od januarja 1939 morda povečam njih število še za enega.- Le preudarite! Kapurt-hala je po svojem razsegu malone država. Dve sodišči poslujeta neprestano dan za dnem. Sodni dvor, enak vaši poroti, pretresa enkrat na tromesečje težke primere: umore, rope itd.
Skratka: 4 ločeni oddelki: pravosodja, denarstvo, notranjost, vojska ... Vojska, to se pravi varstvo dvorca in pešci pa ko-njiki, da ohranijo red po mojih posestvih.
V	celoti: 2500 mož, od teh pet sto orožnikov in 500 jezdecev.«
Za mizo smo. Koristen odmor. Sladimo se s kuharskimi dobrotami.
»Dve vrsti kuharskih mojstrov imam: šest jih je dobilo svoj patent na Francoskem, štirje so izučeni v Indiji.
Ko je Ben Aiša, izreden odposlanec maroškega kralja Mulaja Ismaila prišel v Versaj in za svojega vladarja zasnubil princeso Contijevo, je Ludvik XIV. priredil obed za 600 gostov. Ko sem jaz 1. 1930. na čast Francisu de Croissetu (francoski pisatelj) ukazal doma veselico, je bilo za mizo tisoč oseb.«
»Kako pa vaša hrana?«
»Tečna. Dobre jedi ne zametujem: Uvodna jed, dvojno meso, dvojno sočivje, poslastica. Zlasti pa ... tenak raženj kamamberta.«
Sir Kamambert mu je najljubši.
Od 3. do 5. zopet delo. Nadaljujejo In dokončajo se posli, prekinjeni opoldne.
Dvakrat na teden pa lov«.
»Saj sem si rekel, da nedostaja moii sliki nekaj takega, ko slonovi koraki, ovijalke, tihotapski tigrovi koraki...«
»O ne, ne, v Kapurthali nimamo tigrov. Samo panterje ...
Večerjam bolje nego južinam. Jelovnik sicer ni obilnejši, pač pa mora biti vas
živež po mojih navodilih vse skrbneje pripravljen. Zvečer pokažejo moji mojstri kuhalnice vso svojo spretnost in sposobnost. Ob tem času, veste, ne pijem drugega ko šampanjec.«	Nk.
Aii ima beb*ea prav?
Babica lista po sodobn: ženski reviji in zmajuje z glavo ter vzdihuje: »Oh ta današnja ženska mladina! Ko smo bile me mlade, smo živele popolnoma drugače. Pa tudi naše revije so izgledale popolnoma drugače.« Lista, gleda n zmajuje z glavo. Tu vidi ameriško plavalko, ki se bori za nov rekord, tam skakalke, ki v elegantnih skokih izginjajo v globino. skupino mladenk v diru na konjih, mlado motoristko, damo v avtu. pokojno miss Earhardt. vačajočo se z uspelega ooleta. gospo Lindberghovo, ki se odpravlja na polet okoli sveta, drsalne umetnice, ki plavajo po ledu kakor baletke, hitre drsalke v tesno se prilegajočih krojih, smučarke ki drvijo po snežnih planjavah in skačejo s skaka'nic. metalke diska in kopia, amaconke raznih držav s puško na rami itd itd.
Babica ne odobrava športa, ker ga sama ni doživljala in uživala. Priznati pa mora, da so baš radi športa današnja dekleta močna, zdrava, neustrašna, samostojna. podjetna in preračunljiva. Tako utrjenim dekletom pa so odprta tudi vsa pota k najrazličnejšim delom, mestom in položajem, kar jim je bilo nekoč zaprto s sedmimi ključavnicami. Šport mladega človeka vsestransko utrjuje, poplemeniti in disciplinira. Vendar poudariti je treba, da le pravilno in do prave meje in ob pravem času gojeni šport.
Naše babice pa zagotavljamo, da radi tega današnje mlade žene niso niS slabše matere in gospodinje. Vzamimo za primero samo gospo Lindberghovo, ki je poleg vsega navdušenja za letalstvo vzorna žena. mati in gospodinia, poleg vsega pa še neumorno študira z možem tehniške konstrukcije novih letal. In takih žen je na atotisoče, Kdo jim more kaj očitati?
Daruit* za at"ni sklad PiLf
VA\VVVV^V/V\Vv*^^,V%'>.V»VV'V\\,VVv^ WWW AWV\\\\W/VVWAV<W/
zemljo, kopal rove v njo fti odkrival
v njej čudovita bogastva. Bratu je skoval prvo železo, da je laže oral in mu prinesel iz podzemlja tekočino, ki je dajala lepšo luč od trske. Brat mu je dajal za to kruha Iz očetovega polja in obema se je dobro godilo.
Znova je minilo leto in dan; dora-stel je Ludvik, tretji sin. Tisti, o katerem je oče povedal, da si bo pomagal sam. Stopil je k bratoma in ju vprašal:
»Ali ni rekel oče, kar je vajino, bo
tudi moje?«
Brata sta pokimala. Tretji sin ie vzel rude, ki jih je nakopal Štefan in napravil iz njih čudovite stroje. Kmetu Janezu se ni bilo potreba več potiti za brazdami in za koso; kajti vse so opravljali zanj stroji. Tudi drugemu bratu Štefanu ni bik) potreba več potiskati vozičkov iz jam; vlačili so jih stroji, ki jih je poganjala tekočina iz podzemlja. Prvi brat Janez mu je dajal zato kruha, ki je zrasel za vse tri na očetovih njivah in dobro se jim je godilo.
Dobro bi se jim godilo, da ne bi neki dan prišel tretji brat k prvima dvema bratoma in jima dejal:
»Stroji so samo moji, v moji glavi so nastali. Ce hočeta še z njimi de-laii, bo.š moral ti Janez, ki sl kmet, oddajati poslej več kruha za nje; ti Štefan, ki si rudar, pa več rude.«
Brata nista mogla živeti več brez Ludvikovih strojev, začela sta dajati najmlajšemu Ludviku več in več. Čez leta nista imela ničesar več. Najmlaj-ši brat je požrl s stroji očetova polja in rudnike. Brata sta lahko strojem samo stregla. Obema se je slabo godilo, razen najmlajšemu.
Takrat so začeli nekateri ljudje godrnjati, najstarejši pa so se spom-n:,i, da je hotel kmet še nekaj povedati pri tretjem sinu, preden je umrl. Cc bi povedal tisto, so rekli, potlej
gotovo ne bi bilo tako hudo na svetu, da ima najmlajši brat vse, ostala dva pa ničesar. Kaj je hotel oče povedati tretjemu sinu, preden je umrl, ugibajo še zdaj po svetu in ko bodo uganili, pravijo, da bo znova lepo na svetu.
Človek in medved
(Bosanska pripovedka.)
V	starih časih, ko so se ljudje in živali razumeli med seboj, sta se srečala v gozdu medved in človek in se pobratila. Medved je lovil, človek pa je pekel meso in ga razdeljeval po pravični meri. Obema se je dobro godilo. Toliko sta imela vsega, da bi več niti ne hotela imeti.
Nekoč se je na vsem lepem vlila silna ploha. Medved in človek sta sc komaj utegnila zriniti pod neko skalo. Človek jc legel zraven medveda in položil glavo na topli kosmatinčev trebuh kakor na materino krilo. Zne-nada pa se je človek oglasil:
»Brundač, obrni se od mene!«
»Zakaj?« ga je vprašal medved.
»Prosim te, obrni se že! Iz ust ti smrdi!«
Medved se je obrnil na drugo stran, ne da bi rekel eno samo besedo.
Ko je pa zarana posijalo sonce, je medved zbudil pobratima človeka.
»Vstani, vzaml sekiro in me vsekaj po glavi 1«
»Za Boga, kaj te je obsedlo?! Zakaj bi te naj udaril po glavi?«
»Stori, kar sem ti rekel, če ne, te zadavim!«
Kaj je hotel drugega sirota človek, kakor da je segel po sekiri in vsekal medveda po glavi. Ko se je to zgodi-
lo,	mu je medved dejal:
»Pojdi sedaj, pobratim, lepo po svoji poti, tudi jaz bom odšel po svoji. Ob letu pa pridi nazaj na ta kraj.«
Ko je leto preteklo, sta se pobratima sešla.
»Poglej, ali nvi je zarasla rana na glavi?« je vprašal medved Človeka.
»Zarasla,« je odgovoril človek, »nič več se ne vidi.«
»Vidiš, človeče,« mu je poveda' medved, »ta rana mi je zarasla, ona rana pa, ki si mi jo zasekal z jezikom, pa ne bo nikoli zarasla. Poberi se od tod, če ne, ml boš dal glavo!«
Od takrat se medved in človek ne moreta več videti.
SC5S19
Mraz vpliva na velikost morskih živali in iker
Znano je, da se morske živali v obeh polarnih morjih zaradi prevelikega mraza telesno zvečajo. Najnt>-vejša raziskovanja pa so dognala, da vpliva velik mraz tudi na jajčeca It\, ikre morskih živali: to pa v taki meri, da prav lahko opazimo razliko v velikosti med enakimi živimi bitji, od katerih živijo ena v severnem, druga pa v polarnem morju. Neka riba (Pleuronectinae) leže v severnih morjih 0,7 do 1,1 mm dolge ikre, v polarnih morjih pa 1,7 do 2,2 mm; samo po sebi je razumljivo, da se tudi mladiči izležejo ikram primerno večji na svet. — Močan mraz v polarnem vodovju pa vpliva tudi na barvo mladega zaroda. Mlade ribe. ki sc razvijajo v polarnih morjih, imajo preccj bledejšo barvo od onih v toplejših morjih.
Kako dihajo metulji? Metulji dihajo skozi krila. Kajti pri naglem letanju bi se zadušili, če ne bi sprejemal’ skozi krila kisik.
Žival z najdebelejšo kožo. Najdebelejšo kožo od vseh živali ima rino-cerus. Živi v Zapadni Indiji.
Zakaf prebifefo polarne živali ob rastlinski hran. dolgo zimo?
Na Gronlandiji in na velikih otokih zapadno od nje se preživlja dosti večjih in manjših živali tudi pozimi s pašo: so to razni severni jeleni, zajci, kokoši in Postružniki. Kako, da te živali v dolgih zimskih mesecih ne stradajo, ali celo ne poginejo? Dr. Šmidt je dognal, da zadostuje grfinlandskemu živalstvu celo sorazmerno malo rastlinske hrane skozi zimo; kajti arktično rastlinje vsebuje tudi pozimi mnogo hranilnih snovi in mineralnih soli. Organske snovi, ki so važne za prehranjevanje skozi zimo. ne strohnijo zaradi velikega mraza, ki pritisne na zimo, ampak ostanejo v rastlinah. Tako se lahko živali, ki se hranijo z rastlinsko hrano, prebijejo tudi v najsevernejših predelih sveta skozi dolge zime.
Teža papirja in kovine
Rekli boste: kovina; kar je res. Če spustite dvadinarski novec in papir hkratu na tla. bo denar že za-žvcnketal na tleh. ko bo papir še vedno plaval po zraku. Ce bi ne bilo zračnega pritiska, bi padla papir in kovanec istočasno na tla; isto bi sc zgodilo, če bi spustili v brezzračnem prostoru na tla svinec in gosje pero.
Napravite poizkus! Nič lažjega ni, kakor dobiti toliko brezzračnega prostora, da vam poizkus uspe. Vza-mite znova dvadinarski kovanec, položite nanj košček papirja, ki je manjši od kovanca, ter ga spustite vodoravno na tla. Papir bo na tleh v istem času kakor kovanec. lo pa zato, ker bo kovanec odstranil pred papirjem zračni pritisk.
»
YYVYYVYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYrYYYYYYYVYYYYYYYYYYY7?YVYY7VYVVYY«'Yv??Vi'V?VYvV *
VAAJ
iAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
Srečno in veselo Novo leto 1*$39
Maribor
želijo svojim cenjenim odjemalcem naslednje tvrdke:
Maribor t
JOSIP ŠINIGOJ trgovina z delikatesami Maribor Aleksandrova c. 18	MARIJA HRAST slaščičarna Maribor Stolna ul. 12	ŠTERBAL MARTIN tapetnik in torbar Trg svobode 6 Maribor Mejska c. 2	EMAN. ILICH slaščičar Maribor Podružnica Meljska 2
H. J. TURAD nasl. FUCHS ALBERT Maribor	Parna pekarna JOSIP ČEBOKLI Maribor Glavni trg 9	FRANC FILIPIČ mesarija Maribor Betnavska c.	FIDLER JERNEJ mesar in prekajevalec Maribor Gosposka ul. 40 (Vogal Gregorčičeve ulice) Podružnica ; Stojnica Strosmajerjeva ulica
ANTON PAŠ Modna trgovina Maribor Slovenska ul. 4	»GRIC« ANDREJ OSET »ANOS« . 2«07 „ Orožnova 6 -izletniška gostilna, pletilni stroji, prenočišče stan. 2806 pletenine		DOLCEK & MARINI Maribor Gosposka ul. 27
KARL JANCIC manufaktura Maribor Aleksandrova c. 11	M. ZEMLJIC hotel in restavracija »Orel« Maribor Fel. 2220		BOEZIO JOSIP gostilna Maribor Betnavska 39
ANTON FRANKO trgovina z mešanim blagom in šolskimi potrebščinami Maribor Valvazorjeva 36 Vogal FrankopanoTe ulice	MANUFAKTURA „SAVA“ Maribor Koroška cesta 9		MARIJA EMERŠIČ .restavracija »Slon« Maribor
SLOKAN JOSIPINA gostilna »Pri babah« Maribor Vojašniški trg 3	KNJIGARNA UČITI PODRUŽNICA	iLJSKE TISKARNE MARIBOR Palača banov, hranilnice	R. DETIČEK „ mesarija Maribor Frankopanova 35
SRAJ JOSIP
manufakturna in modna trgovina
Maribor
Slovenska 12
PUGEL &, ROSSMANN
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA, ODDELEK
KARITAS
Maribor, Orožnova ul. št. 8_Podružnica
Tel. 2980
IVANA RACIC
restavracija »Gambrinova dvorana«
Maribor
HERMAN OMELKO
špecerija — delikatesa
►
►
Maribor
 ►
►
►
►
►
►
Cankarjeva 30 ►
Maribor
KAVARNA ORIENT
FRANC MAJCEN
Palača Pokojninskega zavoda
E
KRISTINA VOLLGRUBER
restavracija in kavarna
Maribor
Frankopanova ul. 17
HANL FRANJO
sobo-, črkoslikar in pleskar
Maribor
Maribor
Orožnova ul. 4
IVAN KRAVOS
Tel. 2207.
Aleksandrova c. 13
KAROL ROBAUSA nasl. KAROL RAKUŠA parna pekarna Maribor	Koroška	c.	24
Telefon 22-44
K. PISANEC & CO.
pekarna
Maribor
Koroška c. 11
KRSTA GOJANOV1C
gostilničar
Stolna ul. 10
JOS. PIRICH
zaloga usnja iu' nakup surovih kož
Maribor
Aleksandrova c. 21
SREČKO PIHLAR
manufaktura
Maribor
Gosposka ulica 5
»JADRANSKA KLET«
ZORIC ANTE trgovina z vinom na veliko in malo Maribor	Mlinska	ul.	2
MAKIJA KOŠTOMAJ
gostilničarka
Maribor
Mlinska 36
KUDER MINKA
restavracija
Narodni dom
JOSIP BENKIC
specialna izdelovalnica vsakovrstnih čevljev
Maribor
FEIERTAG ANTON
parna pekarna
Maribor
Betnavska c. 4S
»ELEGANCE«
damsko in moško modno krojaštvo TERZER VEKOSLAV Maribor	Meljska	c.	2
VILKO BLATNIK
MARIBOR
TRGOVINA ČEVLJEV
GOSPOSKA ULICA 1
JOS. TSCHELIGI
PIVOVARNA
MARIBOR
JAKOB LAH
Maribor
Maribor
FRANC LEILER
Billerbeckov naslednik trgovina barv
Gosposka ul. 29
FRANJO STAJNKO
modno krojaštvo za dame in gospode'
Maribor
Tržaška c. 1
ANA PURGAJ
gostilna
Maribor
Glavni trg 5
U s n j a r n a FRANC GREIF
Maribor
Kralja Petra trg 2
BABIC LEO
izdelovanje vsakovrstnih čevljev
Maribor
Stolna ul. 4
Trgovina ž mešanim blagom	£
KAGER MARIJA	t
Maribor	.	Državna	cesta	24	£
RADIO MARIBOR
R. Z. Z O. Z.
►
►
ANA PURGAJ
gostilničarka
Maribor
Glavni trg j
»
►
>
►
►
i
Maribor
ALBERT ECCARIUS
urar in optik
/u £-»!
X
Slomškov trg 5
►
►
»UNIVERZAL-INŠTALATER«	►
voda, plin/ kurjava, šanit. naprava t I. D. GRCKO	*
Maribor, Dvorakova ul. 10 Tel. 24-12 £
Magdalenska parna pekarna	►
F. SCHOBER	►
Maribor	Kralja	Petra	trg	2
l
»•
►
t
FELIX SKRABL
Maribor	Gosposka
STEFANČIČ IVAN
pekarna
Maribor
Koroška c.
►
t t
v
u n
 i-
►
►
U-
21 t
ŠPEDICIJA MILAVEC FRANC
Maribor
Aleksandrova
HALEKAR JULIJANA
gostilna »Pri belem konjičku«
—t
►
t
►
49 t ►
—t
►
Maribor
Dravska 11
j Srečno in veselo Novo leto [ 3 Maribor želijo svojim cenjenim odjemalcem naslednje tvrdke: J^tdrH^$]y€Pr >			
3	JOS. MERNIG 4	trgovina z mešanim blagom 3 Maribor Ptujska cesta	ERNEST BIRTIČ restavracija »Pri klavnici« Maribor Ob brodu 2	Kolodvorska restavracija Maribor gl. kolodvor ALOJZ MAJCEN	Trgovina dvokoles, auto in motopribor, radio in šivalnih strojev ► HENRIK ARLATI £ Maribor Ulica 10. oktobra št. 4 ^
* čevljarstvo MIHELAK FRANJO 4 Maribor Koroška cesta 43 ■i	]OSIP I 1 ;l< Murska	3ENKO 7 1 Sobota I	► BALON JOŽEFA ► gostilna ► ► Pobrežje pri Mariboru ► ►
< + Dipl. specialni damski krojaški salon J IGNACIJ TOPLAK < Maribor Orožnova 10			k Ttvornica kartonaže £ HERGO t Maribor Rajčeva 5 ► ►
* 3 BABIČ IN LEŠNIK * modno krojaštvo za dame in gospode ■4 Maribor Vetrinjska ul. 7	4 Maribor Celje i j| Radgona |		► GRADIVO D. Z 0. Z. $ preje C. Pickel !<■ Maribor £ ►
< 2 ROJS IVAN ■* krojaštvo za dame in gospode ^Pobrežje—Maribor Tržaška c. 4 ■* 				FR. BERNHARD0V SIN GUSTAV BERNHARD MARIBOR		► ► ► RUDOLF KORITNIK ► ► kavarna »Promenada« ► ►
•* JOS. ULLAGA nasl. J. SZINICZ ^ Maribor Aleksandrova cesta 21	CELEC ALOJZ krojaški salon, moda Maribor Tel. 27-75 Koroška c. 17		► FRANCKA FILIPIČ ► gostilničarka ► Maribor Tattenbachova 22 £ Ml.II iii | ►
4 i JAKOB ERBUS ■* splošno krojaštvo 1 Maribor Tel. 2290 Aleksandrova 16		RENČELJ ŠTEFAN $ gostilna in trgovina ► Maribor Pobrežje >.	
*	ADAM TAILLEUR *	A. Holz ^ specialni galon za damsko in inoiko garderobo 4 Maribor Aleksandrova c. 43/1 4 Nasproti kolodvora	i DRAGO ROSINA ji Maribor Vetrinjska 26 rji it zaloga galanterije, drobnarij, parfumerije, pletenin, papirja Jt		ANTON GLAS l parna pekarna £ t Studenci—Maribor £ ►
4 1 JOSIP BAUMAN 4 točilnica gostilne »Wilson« 4 < Maribor Aleksandrova c. 53. 4 . 	.			w GENTLEMAN £ ŠTUHEC VINKO & KOSI MIRKO ► moško in damsko krojaštvo ► Maribor Cankarjeva 1 ►
4 3	JAKOB SENEKOVIČ 4	slikar in pleskar < * Maribor	PEKARNA SCHERBAUM & CO. Maribor		GUSTAV MEŠIČEK t sedlar, torbar, tapetnik, ► lastno izdelovanje žičnih vložkov ► Maribor ►
3 ERNEST BIRTIČ ^ restavracija »Pri klavnici« < Maribor Ob brodu 2	Stefan kraut CARINSKI POSREDNIK Maribor		► ALOJZ STUMPF t juvelir, zlatar in srebrar t Maribor Koroška c. 8 ►
M 1 »JUGOSPEDIT« d. z o. z. ^ transportno in skladiščno podjetje 4 * Maribor Aleksandrova c. 51	STUDENČNIK HENRIK Tel. 22-45 mehanična delavnica tel. 22-45 Maribor Frančiškanska ul. 17		MANUFAKTURA ► ČEŠKI MAGAZIN £ Maribor Ulica 10. oktobra ►
4 ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA 2 EDVARD ČIČEK 4 * Maribor Vodnikov trg 3	KAVARNA CENTRAL JOSIP MASTNAK Maribor		MODNISALON £ F. ZIDARIČ t Maribor Stolna ul. 5 ►
4 UNIFORMA J IN MODNO KROJAŠTVO J KELC JAKOB J Maribor Rotovški trg 7	HOTEL „MERAN“ Maribor		GRMEK VIKTORIJA £ gostilničarka £ Studenci Cankarjeva 11 ► 		—		►
RESTAVRACIJA »LJUTOMER« 4 se priporoča 3 ŠTIBLER * Rotovški trg	TRGOVINA ČEVLJEV M. W R E G G Maribor Slovenska ul. 5		T. FEHRENBACH NASL. JOS. VIDOVIČ urar in optik Maribor Gosposka uL 26
4 < M. BERDAJS ^ semena •4 4 Maribor Vetrinjska 30	HOTEL „ZAM0RC“ Maribor		SLAŠČIČARNA IVO TOMAŽIČ Maribor Gosposka 2
W. VVITLACZ1L pekama * Maribor Grajski trg S	DAMSKI FRIZERSKI SALON »DRAGICA« Maribor Aleksandrova c.	FIFOLT KARL mehanična delavnica Maribor tel. 24-39 Slovenska 6	MARIJA GOLOB gostilna Maribor Glavni trg 19
^		—" GOSTILNA »OTOK VIS« 4 Rosenberger 4 * Maribor Sodna 16	»PEKO« Maribor Gosposka ul.	VIšER MATIJA mehanična delavnica Maribor Kopališka ul. 17	RESTAVRACIJA »GRAJSKA KLET« želi eenj. gostom SREČNO NOVO LETO!
^ JAKOV KAPITANOVIČ 4 gostilna »Dalmacija« <t Maribor Meljska c. 18 «4	VIKTOR KOSI Maribor Kralja Petra trg 9	TOVORNIK HINKO modni salon za dame in gospode MARIBOR	KLJUČAVNIČARSTVO ŠKRINJAR - DOLENC Maribor Miklošičeva ul. 6
			
J.
’■
F ''
Srečno in veselo Novo leto
Maribor
želijo svojim cenjenim odjemalcem naslednje tvrdke:
Metrih or
Obilo sreče in veselja v Novem let« 1939 želimo svojim cenj. odjemalcem TVRDKA IVAN VVRAČKO
lesna trgovina in elektr. žaga Kamnica-Maribor
IVAN IN ANTONIJA PINTERIČ
trgovina z mešanim blagom
Pobrežje
Gubčeva 8
ALBERT VICEL
trgovina s kuhinjsko posodo porcelan — steklo
Maribor
Gosposka ulica
♦
$
t
I
it
i
jL
 »
Knjigarna Tiskovne zadruge
podružnica
Maribor, Aleksandrova c. 13, tel. 25-45
EMAN. ILICH
slaščičar
Maribor
Slovenska ulica
RECEK VIKTOR
strokovna čevljarska popravljalnica kožnatih in gumijastih čevljev
Maribor
Vetrinjska'ul. K
VID PALCEC
krojaštvo
Maribor
Aleksandrova 28
JAKOB KOS
kotlar
Maribor
Glavni trg 4
»Ljutomerska mlekarna« J. TIBAUT
Maribor
Kopališka ul. 2
DRAKSLER RUPERT
spec. meh. del. in trg.
Maribor	Vetrinjska	ul.	11
Podružnica v Studencih.
RUDOLF WAGNER
elektromehanična delavnica
Maribor
Veselo
novo
leto!
FR. KAGER
Maribor
Vetrinjska ul. 30
FRANJO REICHER
modni atelje
Maribor
Tržaška cesta 13
LJUDEVIT VLAHOVIČ
trgovina z živino
Maribor
Parna pekarna JOSIP ČEBOKLI
Maribor
Glavni trg 9 >
• SAJKO & LAZAR
slikarstvo in pleskarstvo
Maribor
Aleksandrova c. 3
MIZARSTVO
PEČNIK FRANC
Koroška 39
KARO
TRGOVINA Z LESOM
MIROSLAV FRANCE
Maribor
Masarykova ulica 1
Uredništvo in uprava
„Y EČERN1KA'
- i -i —	--	--	  —	................-	-	-......................... ir
i
►
specerijska in kolonialna engros trgovina - Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave ^ MARIBOR, Glavni trg 23	Telefon	21-73	Poštni	čekovni	račun	10.485	t
TTTTVVVVVrVfVTTY▼▼▼▼▼
\MILOS OSET
i
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malib oglasih stanc vsaka beseda SO par; najmanjša pristojbino za te oglase le din 0.—Dražbe, preklici, dopisovanja in ženltovanlskl oglasi dlu i,— oo besedi. NaimanlŠI znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvoino. Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din 2.—. Znesek za male oglase se plačuie tako! pri naročilu oziroma fcn ie vposlatl v pismu skupai 7 naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun St. 11.400. Za vse pismene odgovore glede mallli oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
Rasno
2500 DIN
potrebujete. da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor. Orožnova. 91
POSTELJNE ODEJE.
posteljno perilo,
pernice,
zglavnike.
madrace,
koce,
posteljno perje.
puli,
inleti
najcenejše v specialni trgovini A. STUIIEC. - Stolna ulica 5.	_	114T
ZASTO^MJOmi
zanimivo ilustrirano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah. Žalec. 3143
13 W -domači proizvodi S % £% terpentinska krema, vošieno parketno ličilo, mast. g mitran itd. nadkriljujeio tuje, so uporabni za vse m vsakogar. Svoji k svojim!
JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane. politirane pleskane ter kuhinlcke. nafmoderneiše opreme oo n a * n i 2 i i h cenah Mizarstvo in zatocra or>lif*tv8 Kompara. Aleksandrova 48,
LOEWE-RADIO!
MINERV A-RADIO!
Najodličnejše božično darilo! Dobi se tudi na obroke pri Kleindienst & Poseli, Maribor, Aleksandrova 44.	3048
KAPPEL
najodličnejši mali pisalni stroj ne srne manjkati pod božičnim drevescem. Dobite ga tudi na obroke pri Kleindienst & Posch. Maribor, Aleksandrova 44.	3649
Glavna zaloga pristnih KRANJSKIH KLOBAS tvrdke K. Jarc, Ljubljana, JOS. ŠINIGOJ
delikatesna trgovina, Maribor, Aleksandrova 18.	3907
ALI ŽE VESTE
da najboljše vino dobite le v gostilni »Prešernova klet« v Gosposki ulici.	3948
KROJI
po vseh vzorcih, priznano brezprikorni po meri. hitro ažurlranje. entlanje, stiskanje gumbov, predtiskanje pri »Luna«, samo Glavni trg 24. 4353
ODEJE
vatiraue, koce volnene, flanelaste in flanel rjuhe kuoite poccni pri -Obnova«, E. Novak, Jurčičeva 6.	4320
KOLESARJI POZOR!
Zima je tu — in nuiboij ugodni čas za generalno popravilo koles — in sicer: emajliranje, poniklanje in pokrornanje — in to po najeugodneiših cenah in odplačilih. Zato se Vam top lo priporoča znana mehanična delavnica Draksler Rupert Vetrinjska ul, 11.	3958
SVEČAR N A1EDIČAR
Paul Venko opozarja cenj. naročnike, da pravočasno naročijo voščene sveče, ki jih dobijo po najnižjih cenah. Kupuje tudi vosek iti med. Koroška c. 8, Maribor. Želim veselo novo leto!	3407
GAMBRINOVA DVORANA
Tscheligijevo Bock sladno pivo, stalno sveže pekrsko vino, odlična kuhinja. Lepo pre novljena dvorana za vse prireditve na razpolago. Sprejemajo se abonenti.	4352
ZA NOVO LETO~~
sporoča restavracija Senica cenjenim gostom, da se bodo tudi za naprej točila samo izbrana in pristna vina, v kuhinji pa se bodo pripravljala okusna jedila. Čez ulico pri vinih primeren popust. 4312
ZA SILVESTROVO!
Pečene piške. vedno na razpolago morske ribe. na razne načine pripravljene. Prvovrstna dalmatinska, Prošek in domača vina. Gostilna »Otok Vis«, Sodna ul.	4325
POZOR!	POZOR!
Pet minut od kolodvora Fala, zimski šport na Jodlovem hribu, na dobro Grajsko kapljico. dober prigrizek, pečenice, krvavice itd. Se priporoča Grajska gostilničarka. 3465
STANOVANJE IN HRANO
ter pomoč pri učenju išjeni za dijaka 1. mešč. šole pri dobri družini brez malih otrok. Ponudbe z navedbo cene na ogl.. oddelek »Večer-nika« pod »Pcfšfeha družina«. 4301
Prodam
Izdelujem po načrtih iu okusu POHIŠTVO IN STAVBE
Po najnižjih cenah. V bližini se proda hišica, vprašati mizarstvo Kolarič, Tezno. 4374
SILVESTROV VEČER
koncert, pojedino klobas ter različne druge zabave priredi gostilna Mras, S udencl. _____________4302____________
SILVESTROVANJE!
Na dobro kapliico. jestvine, koncert vabi gostilničar Lešnik, Nova vas.	4346
ZA SILVESTROVO
domače jetrne in krvave klobase lastnega pridelka. Po ponoči dobra guliaš-juha. Vino izborno. Gostilna »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 4328
POJEDINA KLOBAS
v gostilni »Dravograd«, Maribor, Smetanova 54. 31. decembra 1938 in I, jan. 1939 Želi obilen obisk M Nekrep. 4340
SILVESTROV VEČER
gostimi ->TriKlay« (Voller).
Veselo novo leto! 4337 Mlinska 21-1.
DRUŽINSKI VEČER PRIREDI
pevski zbor pek. mojstrov v soboto, dne 7. januarja 1939, v Gambrinovi dvorani. Na sporedu je petje, godba, so-lospevi, komični nastopi in srčni srečolov. Začetek ob 20. uri. Vstopnina prosta. Pri jatelji solidne zabave dobrodošli. _______________ 4342
~SPREJME SE GOSPOD
DOLG KOŽUH
na prodaj. Nova vas, Sp. Rad vatijska 'cesta 26.	4321
2 ORALA NJIVE
ob Piujski cesti na Teznem sta ha prodaj. Vprašati: Voller, Košaki 59, Maribor. 4336
Poceni prodam
POHIŠTVO ZA SOBO
s štedilnikom. Ponudbe na naslov uprave »Večernika«;. 43.18
NJIVA
v Devica Marija Brezju, primerna za stavbiče na prodaj. Vprašati Pobrežje, Gosposvetska 57.	4339
TRGOVINO V STUDENCIH (dobra točka) oddam. Naslov v upravi. 4222	MEHANIČNA DELAVNICA za bicikle in motorna kolesa na dobrem prostoru z inveu-tarom na' prodaj. Cena din 4000. Nasov v upravi. 4343
HIŠO IN LEPA STAVBIŠČA po 6—7 din nf prodam ugodno na Teznem Pri Mariboru. Vprašati Bagar.v, Maribor, Loška ul. 5/1, 4350	
	NA PRODAJ dve zložljivi postelji, tnalo rabljeni, z madracami. Naslov v upravi. 3460 Kupim
LEP PLATO-VOZ z visokimi stranskimi stenami in ročne sani radi pomanjkanja prostora poceni naprodaj. Naslov v upravi. 4354	
	Kupim 2—3 DRUŽINSKO HIŠO v okolici. Naslov v upravi. 3459 lokal
Prodam na novo pregrajeno HIŠO 0'b glavni cesti, 3 km iz Ptuja Vprašati pri Žlahtič Jože. Sp, Breg 65. Ptuj. 4295	
PRODA SE SMOKING	
Koroška cesta 49. Dvoršak. 4303	MESARSKI LOKAL se odda z inveiitarom zaradi vojaščine, s 1. jauarietn. Zrkovska c. 43 Pobrežje. 4270
KANARČKE VRVICE odlikovanje pevce in samice prodam. J. Mlaker, Kovina, Tezno, Maribor. 4284	
»WERTHE!M« BLAGAJNA na p rodil i; Dobro ohranjena. Kejžerjeva 12/1. 4315	LOKAL se takoj oclda. Vprašati Glavni trg 19. 4351
MARIBORSKA TISKARNA d. d.
VODILNO TISKARSKO PODJETJE SEVERNE SLOVENIJE POSTREŽEMO HITRO, DOBRO IN PO NIZKIH CENAH
MARIBOR
TELEFON 25-67. 25-68. 25-69	KOPALIŠKA	ULICA	6
Silvestrovanje
s koncertom v gostilni „Prl Lokomotivi"
Frankopanova 29.	4307	Se	priporo!«	gostilničarka	Gračner.
Posest
.. .	_	u.
2 STANOVANJSKA HIŠA
se proda. 5 minut od postaje Tezno. Naslov v upravi lista. 4118
NOVOZIDANA HIŠA
10 let davka prosta čista, možna takojšnja vselitev, 7 .sob, 2 kleti, pralnica, drvarnica. 500 mJ vrta. industrijsko predmestje Maribora, nosi 13°/0 obresti, je za 56.000 din. 30.0000 vkjižba na Prodaj. Dalje 3 nove hiše z 2 do 4 sobami od 33 do 46.000 din. Informacije:	Pobrežje,	Go-
sposvetska ul. 56. Krčma.
4344
Novozgradba, soba. kuhinja, vrt 1.S.000. — Lepa vila, 2 stanovanji, 95.000. — Krasna vila pri parku 375.000. — Velika dobičkanosna hiša 260.000 Posestvo blizu mesta 85.000. Gostilna z velikim gospodarskim poslopjem in parcelo 460.000.	— Posdedovalnica
»Rapid«. Maribor. Gosposka ul. 28.	3468
Stanovanje
TRISOBNO STANOVANJE
■/. vsemi pritiklinami v novejši zgradbi sc takoj odda v najem. Naslov v upravi lista. 3510
Oddam lepo,
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom. Principova 6, Melje.	4314
Lepo
OPREMLJENO SOBO
oddam s 1. Bližina kolodvora iu parka. . Prešernova 18, priti. 4.	4324
SOBICA
za eno osebo z ali brez oskrbe se takoj odda. Aleksandro va 5,5, vrata 1.	3462
ODDAM SOBO IN KUHINJO
Primorska JO.	3463
SOBA
s štedilnikom se takoj odda, nasproti Frančiškanske cer-kvc. Naslov v upravi. 3466
ODDAM ČISTO SOBO
dvema osebama. Vrbanova til. 4, vrata 1.	4372
Sobo Išče
SAMOSTOJNA GOSPODIČNA
išče sobo s štedilnikom, me-blirano s starim pohištvom, v mestu s 15. januarjem, točna plačnica. Naslov na upravi »Veternika«.	4376
Službe ISie
SOBA IN KUHINJA
se odda. Studenci. Ciril-Me-lodo\ a 14._____________4270
ENOSOBNO STANOVANJE
s pritiklinami se takoj odda čisti, mirni stranki. Studenci. Sokolska 11.	3469
LEPO STANOVANJE
soba in kuhinja, z velikim vrtom se odda mirni, dostojni stranki 1. januarja. Studenci. Sokolska 13.	4378
KROJAČ
z obrtnim listom Ere v konfekcijo kot piojster ali vzame krojaško delavnico v Mariboru. Naslov v upravi »Večernika«.	3458
IŠČEM MESTA
najraje v trgovino in pomoč pri gospodinjstvu, stara sem 20 let. Ponudbe na upravo iVečernika« pod »Zelo pridna«.	3464
Prvovrstno kosovno apno
porabno tudi zlasti
v kemične svrhe
dobavljajo v vagonskih pošiljkah
apn >ric" Ant. B rora v Kresnicah
Cene konkurenčne
130»
Pisarna
Ant. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 10
Sobo odda
l Kidam
opremljeno sobo
bojšemu gospodu. Betnavska cesta 15.	4349
SOBIC\ IN KUHINJA
sc oddata. Einspielerjeva 26. 4292
NLIM IRANA SOBA
s kopalnico se takoj odda. Meljska cesta 63/H.	4300
VELIKA SONČNA SOBA
s kopalnico, prazna ali oprem lična, se odda 1—2 osebama. I atjtiibachova 27/W.’8. 4310
PRAZNA SOBA
s kopalnico (garsoniera). tudi ko: pisarna ali magazin-1.1 titkoi. Naslov v upravi. 3457
Sl ul Do dobi
Iščem pošteno, samostojno KUHARICO ter za vsa ostala hišna dela s L 'januarjem ali pozneje.
Naslov v upravi.	4221
Pouk
ŽELITE INŠTRUKTORJA
svojemu otroku za Legat-ov trg. tečaj ali meščan&ko šolo? Ponudbe na uOravo lista pod »Oskrba« (hrana in stanovanje).	4228
DRAVA
ift
IS
gospodarska zavarovalna zadruga
MARIBOR, Aleksannrova c. 14-1
Račun Poštne hranilnice v Ljubljani 16.718 Račun Poštne hranilnice v Beogradu 58.551 Telefon 23-40
Glavno zastopstvo:
LJUBLJANA — Mestni trg 17-1
SUBO ^ kCA — Maitojkotfiieva 5 (v lastni palači)
ZA J RUJE: za slučaj smrti, doživetja, dote in In rente (penzlje)
Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi! . f	Sprejemajo	se	zasiopniki
Telefon 22-72
Kupujemo po oajvišjih dnevnih cenati
vsakovrstne tekstilne odpadke, cunje, krojaške odpadke, staro železo, litine vseh vrst, kovine, kosti itd:
Nadalje prodajamo pod lastno ceno: razjičnouporabno železo za kovače in ključavničarje: zalogo jermenic, obroče za sodarje, razne stroje itd.
Cunje in volno za čiščenje, brusilna kolesa za poliranje, vedno v vsaki množini na zalogi. Prevozi tovorov, selitve z modernimi avtomobili ali konjsko vprego se prevzamejo točno in poceni!
Državni uradniki imajo poseben popust!
Vedno sta na razpolago dva moderna taksija. — Kličite telefon st. 2272!
Telefon 22-72
Veletrgovina s surovinami, prevoz tovorov in avtotaksa IVAN SLUGA, Maribor, Tržaška c. 22
SLOVENŠČINA, NEMŠČINA ITALIJANŠČINA, FRANCOŠČINA
po lahki, hitri metodi. Individualen	pouk. Zajamčen
uspeh. Aleksandrova 14/1., levo.	4120
IŠČEM FRANCOZA
za pouk francoskega jezika Ponudbe pod »Francoski pouk* na upravo. 4250
UCENCE IN UČENKE
srednjih .šol poneuic iz latinščine jn francoščine profesor. Marijina 25, pritličje. 4334
Dopisi
MLAJŠI URADNIK
išče prijateljico do 35 let staro vdovo ali ločenko. Neanonimne doplso s sliko na upra-vo pod »Dvojna sreča«. 4345
DRAGICA!
Vso srečo v novem letu Ti želi Lenkovič.	43731
GOSPOD
srednje starosti, želi poročiti starejšo premožno sospodič-110 ali vdovo. Ponudbe na upravo pod »Tiha sreča«.
4335
TRGOVEC
star 28 let, premožen, z dvema dobro idočinia trgovinama v mestu želi poroditi sebi primerno in premožnejšo gospodično, jz boljše rodbine, katera ima veselje do trgovine. Samo re«ne ponudbe s sliko proti vrniti na upravo lista pod »Redka priložnost«.
3470
KOLESARJI POZOR!
Sedaj je čas in se vam nudi priložnost, da pustite svoja kolesa dobro popraviti, emajlirati, poniklati ali pokrotnati. kar izvršuje zelo dobro in po ugodnih cenah vam dobro poznana tvrdka, ki sprejema tudi kolesa čez zimo v shrambo. Justin Gustinčič, Maribor. Tattenbachova ul. 14.	3376
SETA
VLOŽEK
/e „	ott®'1'
n°9e, čevlje in n°
Kemindustrija
druiba z o. z.
Maribor
Poslovni prostori:	1304
Aleksandrova cesta 44
Telefon: 24-17 In 20-66
Kemikalije . Mineralna olja
Kemo-tehnižni fzdelkt . Bencin
Elektrolnštalacijsko podjetje
Sinit Gustav
Maribor, Heljska c. 1. Tel. 28-25
Izvršuje vsa elektroinštalacijska dela ter popravila motorjev. — Specialna popravil« dinamov z« dvokolesa. Tovarniška zaloga luitrov in avetilk. — Tovarniške cenc.
Polnjenje akumulatorjev.	4332
Okraj Dravograd! Meiiika dolina!
H
Nove hranilne vloge, vsak čas takoj izplačljive, sprejema in obrestuje do 5 odstotkov ter daje kratkoročna posojila:
ranilnica ■» posojilnica m D.M. na [ezeru
v Prevaljah
SuUe joie,
garantirano čisto blago, se dobi pri
IVANU LAHU - MotupU - ddikoUsc MARIBOR.
TELEFON št. 25-:
Naročajte po pošti s pomočjo naših katalogov,ki jih dobite brezplačno!
Din 200.—
B 70 Deške sinu ške obleke, rjave. drap ali pla-vc za O-letnesa otroka, vsako nadaljnje leto din JU več
Din 180.
15 71 Mornarski suk njlč. plavi, za 3 letnega dečka, a za vsako nadaljnje leto din 10.— več.
Din 390.
Din 290.-
Din 640.-
Wj
LJ 67	Jutranji
suknjič,fina vol uena	tkanina,
obšit s trakom ovratnik v dru-ei barvi.
B 6-S Zimski plašč, eleganten kroj in dobra tkanina, svilena podloga.
13 69 »Mikado« zimski plašč, od
ličen šport, kroj in dobro sukno, toplo podložen.
Din 195-
3 66 Jutranji ogrinjač (Dresslng-Goun) dubl llanel. moderne barve
n vzorci.
Ako blago ne bi odgovarjalo, ga zameniamo ali vrnemo znesek kupnine!
ZAHVALA
Najsrčnejšo zahvalo vsem, ki so spremljali mojega soproga, oziroma očeta, gosp.
Krepek Maksa
strojevodjo drž. žel.
na njegovi zadnji, poti, kakor tudi darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ob tej težki uri z nami sočustvovali.
Pragersko, dne 31. decembra 1938.
2ALUJ0ČA SOPROGA IN SIN.
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAULAAA
samo v trgovini
„5vita"
Mlotitot, frsftoska H
__________ 1333
' ▼TTTTTTVVVT▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼▼
Srečno novo leto želi vsem svojim starim kakor novim naročnikom
PONTOS CENTRALA
D. Z O. Z.
4203	MARIBOR,	MELISKA C. 55 Tel. int. 23-78
Hladna iu fateutetiislca itpmua
„p4UltiM"
M. Hctvoi, Aieksatukova 61
vljudno naznanja cenj. občinstvu svojo otvoritev. — Velika izbira ženskega najfinejšega perila, klobukov, ročnih torbic in ostalih damskih potrebščin. — Cene nizke in solidne. Postrežba točna. — Se vljudno priporoča
4311	»PAULINA"	M.	Horvat
Glasba, kot jo je slišal skladatelj * * •
Predstavljamo novi spored aparatov
/
1939
»Radionc motorizirani veliki super »Moto-šelect«. Nastavitev 20 najljubših postaj s pritiskom na gumb. Avtomatično pravilna nastavitev postaj.
Tipa 6039 A din 9.000*-
»Radione« razkošni veliki super z velikim koncertnim zvočnikom, regulacijo selektivnosti, povečano dinamiko glasu, magičnim očesom, modernimi jeklenimi elektronkami.
Tipa 539 A din 5.400*-
m
»Radione« razkošni oktodni super z velikim koncertnim zvočnikom, regulatorjem za selektivnost in	magičnim	očesom.
.	_	..	. inn,	»Radione« oktodni baterijski super z	regu-
Tipa 43"	A din	4.ZIHT"	latorjem za selektivnost, koncertnim	zvoč-
nikom, izredno štedljiv v obratu.
Tipa 459 B din 3.900 -
'Vsi aparati: elegantna kaseta izbranega dunajskega okusa, tri valovne dolžine, sedem vglasHnlh krogov; izredno močan sprejem na kratkih valovih; precizijsko ročno delo.
Oglejte in poslušajte jih pri
1
Ljahlpa. liklsiluva l 7 Til. ]190
drntba
z o. z.
Ozvatič Ignacij, M aribor,Cafova ul. 1 Stivan Ernest, Murska Sobota	Zadružna	elektrarna, Ptuj
Kreutz Avgust, Ormož	Toplak	Adolf, Celje
Najlepše m najbolj primerno darilo je
šivalni
stroj
katerega dobite od 1950 din naprej z garancijo — na mesečne obroke a din 100.— — pri DRAKSLER RUPER TU, mehaniku, Vetrinjska ul.
II. — Zahtevajte prospekte!
3957
Origmal
lasmi
je v kvaliteti neprekos/jiv.
Ti dve resnici se z n čimer ne morejo Dobiti
Bruno Moser, Zemun, Mosereva 1
Telefon itev. 37-555 in 37-556
/ astopn k: '
FRANC VOGRIN, Maribor, Maistrova ul. 15/L - Telefon 26-61
Kum, Likerji Pelinkovec Cojfnac Jajčni konjak Vermouth vino Malinovec
1888
50 LET
1938
losip Bauman
Pristna slivovka Pristni brinjevec Sadno žganje Droicnka Vinski kis Špirit 96°/„
veležganjarna, izdelovalnica rama, konjaka, likerjev in sadn.h sokov
ŠT. IL3 PRI MARIBORU
Vsi ti izdelki se dobijo v vsaki količini v novo otvor jeni „TOČ*LNICl“ gostilne „Wilson“ Maribor, Aleksandrova c. 53 Telefon 24-37 po najnižjih cenah
282!
Prvovrstna štajerska vina lastnega p de kal
VARAŽDINSKE TOPLICE
Rum, konjak, slivovka, brinjevec, droienka in klekevača. Specialiteta: Grencak in vermut. NA DEBELO!	NA	DROBNO!
Svetovne radio znamke
Aga-Italtic
dobite ie pr i
Radio Tscharre
JE IZREDNO DOLGO UPORABLJIVA!
IMA NEOMEJENO TRAJNOST SHRANJEVANJA!
IMAODLtČNO MOŽNOST REGENERACJE!
^	Maribor,	Zrinjskega trg 9 Telefon 23-27
Najmanjši obroki, aparati starejših tip se vzamejo ugodno v račun
zaščitni znak na dozi
zdaj je za vas najprimernejši čas, da se rešite bolezni in bolečin v Va-raždinskih Toplicah. Revma, išias, giht, nevralgije, ženske bolezni, vse to se ozdravi v najjačji žvepleni vodi v državi, posebno sedaj, ko je naš hotel »Konstantinova kopel« urejen tudi za zimo.
Sedaj je tako lepo v tem prijaznem mestecu, posebno za vas, ki ne želite hrupa in trušča, nego hočete tudi svojim živcem privoščiti malo odmora.
Za vas, ki uživate v izbrani družbi, ki cenite dobro kuhinjo in ne-potvorjeno kapljico, so Varaždinske Toplice.
Nesezonske cene, državni uradniki in upokojenci popust. Radi omejenega števila zimskih sob je treba prijaviti prihod, nakar vam javimo najugodnejšo železniško zvezo.
Kvalitetna krema
da ste kupili za čiščenje
kovin, zrcal in oken priznano na§ boljše sredstvo
FOX specialna krema FOX briljantna krema
Božiž se	bliža	! !'A
Najidealnejše darilo ie domaii kino! ^
Projektorji z ozkimi filmi 8 in 16 mm z ročnim in motornim pogonom v vseh-cenah.	Predvajamo brezobvezno.
Ravno tako lepe kasete za darila, svinčeriokristalna roba, vsakovrstne garniture razpršilcev in tudi posamezni.	Najlepša izbira v dozah za puder.
Božlinl popust!
Ivan Pežar.	Gosposka	uliea	št. 11 .
Polo — Kino — Kozmetika	UhIUJiIIIU	*	marljiva,	sprejmemo	s	1. januarjem 1939
.........................................................................................    Ponudbe	na	upravo	pod „Tvornica“
^	Cenjeni javnosti sporočam, da sem prevzel podjetje »JUGOINŠTALACIJA« O. K1FFMANN, Maribor, Meljska cesta štev. 23.
mSsOSSŠpOšMM ta finšBršA. ^očcnši s 1. januarjem 1939. bom nadaljeval obrat kot dosedanji lastnik* ki si je vsestransko prizadeval, čimbolj zadovoljivo JtNPIrvBšrBa*	postreči svojim odjemalcem, ter upam, da bom tudi nadalje ohranil Vaše zaupanje. — Naročila in dela, ki niso bila izvršena
v poslovnem letu 1938, bo izvršila spodaj podpisana tvrdka ob sodelovanju g. Otona Kiffmanna, ki ostane do 1. julija 1939. vmmemsnm	njen sodelavec. — Pri tej priliki si dovoljujem sporočiti svojim odjemalcem iskrene čestitke k Novemu letu.
Z odličnim spoštovanjem:
ki po - svojem kemičnem sestavu predmete
sijalno očisti, svetSo polira, trajne o.uva in desinficira
PAZITE NA ZAŠČIT N J ZNAK
v lattni novi palail na oglu Gosposka - Slovenska ulita
Hajbolj varna naložba denarja, kar jamll sa vloga pri tal hranllniel Dravska banovina s talim svojim pramoianjam in s vso svojo davlno motjo — — Hranil ni ta izvršuj* vsa v denarno stroko spadajoia posla t o i n o in k u lan t no
nasproti pošta, pr Juinoitajerska hranilnica
Podružnica: CELJE
vloga in knIUite na takoii raiun po najugottnajiain obrastovanju
Spomnite se in darujte za Proti-tuberkulozno ligo!
37,000.000'- dinarjev
Ot vor i te v do d Set! a
reci: sedem in trideset milijonov dinarjev je izplačala že
Naznanjam, da otvorim dne 1. janaurja 1939 novo
stavbeno pocfifeffe
s trgovino z lesom in stavbenim materialom v MARIBORU, MELJSKA CESTA ŠT. 25, v dosedanjih prostorih likv. tvrdke Rudolf Kiffmann.
Na podlagi svoje mnogoletne prakse se priporočam za izvršitev vseh stavbnih in tehničnih del, kakor nove stavbe, prezidave in popravila vseh vrst po zmernih cenah in solidni postrežbi.
Stavbenik Fr c Kiffmann
Naznanilo!
Naznanjam, da otvorim s 1. januarjem 1939
stavbeno in pohištveno mizarstvo
s strojnim obratom v MARIBORU, MELJSKA CESTA ŠT. 25.
Na podlagi svoje mnogoletne prakse v mizarstvu tvrdke Rudolf Kiffmann in v inozemstvu, zagotavljam najboljšo strokovno postrežbo
ob zmernih cenah in prosim za* cenj. naročila.
43»	Josip	Mesarič,	mizarski	mojster
Hakc ftta&Hvjejo Hava teta
v fcvropi, Ameriki ali na Daljnem vzhodu
Dne 28. januarja 1939 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Razvanje vi. štev. 97; cenilna vrednost: din 380.000'—; najmanjši ponudek: din 253,333'30;
Vadij znaša: Din 38.000'—.
Vadij znaša: Din 38.000’—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasili pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začel kom dražbe, sicer bi se jih uc moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	oslalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 27. novembra 1938.	4230
'HOMA
Izdeluje vsakovrstno hlasro kakor:
Crepe de chine Crepe Satiri Crepe Mongol Crepe Marocaine Crepe inipriinč
Moderna svila v vsakovrstni izdelavi, svilene podloge za plašče Svileni brskati, nadalje Jaguard-biaga vseli vrst, brokaii in sa-tlni za odeje Svilene rute Ešarpe, šali
MEHANIČNA TKALNICA SVILE, BARVARNA, APRETURA IN TISKARNA
Telefon št. 21-77, 21-76 Brzojavi: Thoma Maribor
MARIBOR
■ Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc Poštni čekovni račun štev. 11. 409.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru, ne vračajo. — Uredništvo iu uprava; Maribor, Kopališka uliui 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67.