Političen list za slovenski narod.
P« polti prejemali velja: Za eelo leto predpisan 15 gld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta
4 (ld., z» en mesec 1 gld. 40 kr. 7 administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t fld., za en mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošilj&n velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekapedicija, Bemeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veijš, tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 3, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob 'i,«, uri popoludne.
Štev. 346.
V Ljubljani, v petek 25. oktobra 1889.
Letnik XTVII.
}
Kaj hočejo Poriražaui
Zatrobili so med svet, da bodo „pravoslavni". Kaj je to ? Zbrisati se hočejo iz katoliške, od Kristusa postavljene cerkve, in zapisati se razkolniški (gršk o-ruski), katero je pred tisoč leti samovlastni Focij od pravoverne odcepil, kakor je pozneje storil Luter z luteranci. Eazkolnik grško-ruski se v mnogih rečeh, bistvenih in nebistvenih, loči od katolika. V zmoti je zaradi vere o sv. Duhu, o vicah, o vezljivosti sv. zakona, o čistem spočetju Device Marije kot dogmi, ter o prvaštvu sv. Petra in rimskega papeža, kateri mu ni poglavar vesoljne cerkve. V verskih rečeh pa je vse važno in bistveno, in pri teh velja resna beseda Kristusova: „Kdor ne veruje, bo pogubljen."
Ni naš namen, tukaj dogmatiško razpravljati in ocenjevati grško-rusko veroizpovedavanje. Dokler gospoduje strast, človek ne posluša niti glasu notranje milosti, niti razlogov zdrave pameti. Zdi pa se nam potrebno, opozarjati na silne zmešnjave in nesrečne nasledke, katere bo prežalostni ta korak, če ga res store, provzročil v družinah in posameznih slučajih, in sicer po izvršitvi tega, kar o pre-membi vere državna postava ukazuje, kar se torej tudi po državni sili, če treba, s pomočjo orožnikov, s kaznijo in zaporom protivcev mora izvršiti.
Kar je avstrijskim državljanom pri premembi vere spolnovati, zaukazuje postava „interkonfesijo-nalna-1, proglašena 25. maja 1868. V tej postavi je določeno, kdo sme vero premeniti, kje in kako se imajo odpadenci zglasovati, katero veroizpovedo-vanje morajo otrokom pustiti, in kakšne pravice zgube ali dobijo po izstopu iz katoliške corkve.
§ 4. te postave veli, da sme vero premeniti le, kdor je štirinajsto leto starosti izpolnil; to pa naj se godi po lastnem prepričanji („nach seiner eigenen Ueberzeugung")
in prosti volji („freier Wahl"). Postava izrecno zabranjuje vero preminjati takemu, čegar duševni stan bi dopuščal dvomiti o njega popolni prostosti ali prepričanji, ter dotičnega oblastnika strogo veže, slučajne razmere natanko preiskovati in razsoditi.
Vprašamo: Ne bo li med razburjenimi Podra-žani nobenega moža, nobene žene, katerim v tej silni borbi nevednost kali prepričanje, ali straho-vanje hujskačev jemlje prostost? So li ondi vse deklice in dečki koj od štirinajst let starosti že tako samosvesti in novošegno osvetljeni, da iz lastnega prepričanja h krati zavržejo katoliški katekizem, kateri so doslej spoštovali, in da po lastnem nagibu popustijo cerkev, v kateri so bili krščeni, opravljali spoved, prejeli sv. obhajilo, uživali milost sv. maše, ter mnogo drugih pobožnosti z veseljem se vdeleže-vali? Kdo bo to verjel? Crcdat Judacus Apella!
Nadalje določuje postava v § 2., da otroci od sedmega do štirinajstega leta ne smejo vere preminjati; torej tudi odpadenim starišem ni dopuščeno, otrok v teh letih k razkolnikom vpi-savati; noben župan, noben glavar, noben minister jim tega ne more dovoliti. Otroci te starosti pa večinoma hodijo v šolo, in torej šola s pričetkom verskega razkoljenja ostane še katoliška. To bo pa lepa 1 Stariši razkolniki, otroci katoliki 1 Stariši bodo občevali z grško-ruskim popom, otroci s katoliškim katehetom! Stariši bodo hodili v razkolno cerkev, otroci v katoliško, k sv. maši, k spovedi, k sv. obhajilu, k božji besedi, k molitvi in drugim cerkvenim pobožaostim! Ako kateri teh otrok zboli, prišel ga bo katoliški duhovnik previdit; ako umrje, bo imel katoliški pogreb. Kaj o taki priliki poreče srce materino, kaj omehčeni oče, kateremu še državna postava naklada britko dolžnost, da pri pogrebu zasluženo štolnino plača duhovniku, cerkvi in cer-kveniku, katere je popustil in jih zdaj sovraži?
Postava v istem § pravi, da pri otrocih, kateri še niso sedmega leta izvršili, smejo stariši vero
odločevati, oziroma premeniti. Čudna zmes bo po družinah, kjer se bodo razkolniki te pravice posluževali. Otroci do sedmega leta bodo razkolni, od sedmega do štirinajstega katoliški, starejši pa po prosti volji in prepričanji deloma naše, deloma grške vere. Zmešnjava bo še večja, ako le oče, ali pa le mati prestopi k razkolništvu; ako je mati ali oče že umrl; ako je mati nezakonska, ali v zakon kaj prej rojenih otrok prinese; ako se oče ali mati povrne v naročje katoliško cerkve.
V § 1. je zaukazano, da, ako ni pogodbe med zakonskima, otroci mešanega zakona v veroizpove-dovanji sledijo starišem po istem spolu, t. j., deklice bodo vere materine, dečki pa očetove; ako jim mati odmrje, oče nima pravice, siroticam premeniti vero, kakor tudi mati osirotenim dečkom ne sme vsiljevati razkolništva, če je oče kot katolik umrl. (Glej odlok upr. sod. dne 2. aprila 1888, št. 537.) Pa kdo bi mogel vse take osodepolne slučaje, ki s premembo vere lahko nastanejo, posamezno navesti? Brezštevilni so, postava pa v § 3. trdo zavezuje stariše, oziroma v&ruhe, duhovne pastirje in bližnje sorodnike, naj pazno na to gledajo, da se vsa ta določila natanko spolnujejo ter v slučaji kakega pregreška pomoč išče pri oblastvih. Vprašam le: Kakšna bo vzgoja otrok pri toliki razliki veroizpovedovanja med njimi, pri verskem razkolu starišev, ter starišev in šolskih odgojiteljev? Po li mogoče, buditi značaj-nost, hraniti mir in ljubezen med udi tako razcepljene družine? Naj bi oče in mati, katerima obilo število otrok že zdaj dela preglavico v odgojevanji, iz težkega tega križa posnela težavo dolžnosti, ka-koršna ju še le čaka z nameravano premembo vere!
Slednjič postava v § 5. določuje, da odpadniki zgubijo vse pravice, katere so doslej do prejšnjo cerkve imeli kot njeni udje. Razkolniki bi torej po svojem izstopu iz katoliške cerkve zgubili pravico ne le do vseh dušnih dobrot cerkvenih, ampak tudi do cerkvenega in župnijskega poslopja,
LISTEK.
Pisma.
i.
Gospod vrednik! S posebno pozornostjo in spretnostjo vrejujete podlistek v svojem dnevniku; le redkokedaj pridete v zadrego, da bi morali spodnje prostore svojega lista „mašiti" s spisi, o katerih vrednik in čitatelj soglasno povprašujeta: „Kaj pa je tebe treba bilo?" Morda tudi kedaj o mojih pismih veščaki izreko enako sodbo, vendar ker tudi tu velja pregovor, da „razlika mika", dovolite mi, da si i jaz osmelim pridružiti se Vam in sotrud-nikom Vašim pod črto, ter Vam od časa do časa dopošljem kako pisemce.
Ko sem svojim poročilom izbiral naslove, bil sem v zadregi, za kateri bi se odločil, ker so večinoma vse bolj „milozvočno" glaseče se naslove prilastili si že Vaši pridnejši sotrudniki. Opomnim samo na „Cmerikoa. Odločil sem se slednjič po mnogem preudarjanju, da dam svojim poročilom naslov: Pisma. Pod ta naslov zbere lahko pisalec vse, kar mu drago.
Ako bode moja beseda imela kaj veljave pri Vas, želim, da moja tedenska pisma objavljate v petkih, ako se med potjo ne izgube na kaki pošti. Da sem si baš petek izvolil v ta namen, zato imam
posebne vzroke. Najprej nočem tekmovati z Vašimi sobotnimi listkarji, to so že Vaše „stare hiše", takih pregnati ni posebno lahko. Poleg tega pa gledate, da v soboto objavite v listu le izredno dobre spise; to popolno odobrujem, ker ob nedeljah ljudje posebno pridno prebirajo časnike. Ako sem torej jaz zadovoljen s petkom, bodete tudi Vi blagovoljno potrpeli s slabejšim, s postnim gradivom mojim. — Sedaj upam, da sem se zavaroval na vse strani, Vam, pa tudi čitateljem nasproti, torej smem vstopiti brez daljšega uvoda kar „in medias res".
Srečni ste Vi deželni poslanci v beli Ljubljani; ni se Vam bati, da bi Vam še v prihodnje Vaše polje razjedali črvi, kebri in drugi „mrčesi"; vstal je med Vami mož, ki je imel toliko poguma, da je brez strahu, res viteškim načinom boj napovedal kvarljivim poljskim mrčesom; ta mož je gosp. Ivan Hribar. Celo smešno se mi je torej zdelo, da so se ljudje čudili, kako da je ta gospod vplel med svoj govor o kebrih, črvih in metuljih tudi ime slavnega Strossmayerja; naravnost povem, da taki ljudje nič ne vedo o govorniških „ligurah", s kako „elementarno" silo da namreč v govoru delujejo „nasprotja" na poslušalce. To ve posebno g. Hribar, ker se je v tej stroki temeljito izobraževal. Drugim zopet n šlo v glavo, kako da se uprav poslanec ljubljanskega mesta s toliko silo vzdiguje zoper kobre in metulje, ki le bolj na deželi delajo škodo; takim treba po-
misliti, da bi bil g. Hribar poslanec kmetskih občin, ko bi baš letos kvarljivi črv ne bil toliko škode napravil v ljubljanski okolici. Verjemite mi, gospod vreduik, milo se mi je storilo, ko sem bral, s kolikim ognjem je govoril g. Hribar, mestni poslanec, za kmeta, dočim so molčali poslanci kmetskih občin. Rekel sem sam pri sebi : Škoda, da ni g. Hribar kmetski poslanec, ker on bi bil kmetom-volilcem gotovo obljubil, da bo hodil v deželno zbornico s kastorcem, z jerhovino in visokimi čevlji, kakor je obljubil na Francoskem poslanec socijalistov, da bo hodil v delavni obleki v zbornico. Mislil sem si: Ko bi bil gosp. Hribar svoj fenomenalni govor o kebrih in o Strossmayerju govoril v kmetski obleki, vtis bi bil res velikansk; stavil bi, da bi g. Hribar že danes imel „zlatega kobra" kot darilo svojih vo-lilcev v priznauje zaslug, ki si jih je pridobil s tem, da je na boj pozval ves kvarljivi mrčes.
Prijatelj iz Ljubljane me je vprašal za svet, kje bi zavaroval svojo hišo zoper „tiskarsko črnilo". V Ljubljani hišam ne grozita le ogenj in voda, prav posebno tudi tiskarsko črnilo. Ni še posebno dolgo, kar so lepšali s to „tinkturo" ponočni junaki palačo škofovo in sosednje semenišče; nevarnost pa je prikipela do vrha za ljubljanske hiše, ko celo ljubljanska mestna hiša ni varna pred tem „mrčesom"; dvojezični nadpis nad mestno novo hranilnico dobil je namreč ta kras isto noč, kakor hiša, v kateri sta-
do cerkvenih in župnijskih ustanov, do cerkvenega in župnijskega posestva, premoženja in lastnin, ka-koršnihkoli si bodi. Vsi domišljavi ugovori proti temu bili bi brez vspeba, vse namere in napori zoper to so po določilu postave že obsojeni.
Vse to pa je le jeden del nezgod in neljubih težav, ki jih novo razkolništvo družinam nanese. Ali vrh teh jim prihajajo še druge iz razmer zakona, cerkvenih postav, grških obredov, posta in praznikov itd. Zakon med katoliki sklenjen ostane veljaven do smrti tudi v razkolništvu. Ali grško-rusko pravo dovoljuje v slučaji razveljaviti zakon, in menda je še v spominu žalostni dogodek iz nedavne preteklosti. Kaj bo storila zapuščena soproga, ako si nezvesti mož drugo izbere? če je ostala ka-tolikinja, jo tudi po državni postavi britke zveze reši le smrt. Če je pa razkolua in se morda nadalje omoži, pred Bogom tudi ta zakon ne velja, dokler prejšnji mož živi. Kaj bo z otroci takih nepravilnih ženitev? Kaj z nesrečnežem, ako se mu po milosti božji pozneje vest vendarle vzbudi, da skesano zopet prosi vsprejetja nazaj v naročje katoliške cerkve, katero je bil zavrgel?
Katoliška cerkev svojim udom prepoveduje zakon z razkolniki kot neveljaven. Okoličani Podražanov ostanejo pa katoliški. Si bodo li novi razkolniki res le iz domače svoje vasi izbirali soprog? Kaj bo storiti podraškemu fantu, ako mu bolj ugaja nevesta iz sosednje vasi? Kaj dekletu, ako je tudi po najpoštenejšem potu zunaj domačije našla priliko k srečnemu zakonu? — Odreči se bo treba sreči, katera jo vabi, ali pa grško-ruski veri, katera to vez katoliku zabranjuje. Povrnitev v katoliško cerkev je pa zopet navezana na razna določila državnih in cerkvenih postav. Le v redko redkem slučaju bilo bi mogoče, da bi sv. Oče kdaj z dispenzo privolili v mešani zakon, to pa le pod pogoji, ka-koršne sedanje razmere v Podragi popolnoma izključujejo.
Katoliška cerkev ne dovoljuje svojim vernim, da bi razkolniškim otrokom smeli pri krstu kumovati, ali birmo zavezati, in nasprotno prepoveduje, razkolnike jemati za botre pri krstu in birmi katoliških otrok. Je pa po vseh krajih, menda tudi v Podragi, priljubljena navada, da si niso vselej le bližnji sosedje, temveč stari prijatelji in znanci tudi iz krajno-ločenih družin med seboj v botriuji. To kumovanje bode vsled razkolništva moralo nehati, raztrgala se bo vez starega prijateljstva, odtujile se bodo družine, ki so morda že par rodov v srčni ljubezni med seboj občevale, v potrebi se podpirale, ter žalost in veselje bratovsko delile.
Težav več, kakor si kdo misli, bode po razkol-nih družinah v vsakdanjem življenji prizadeval tudi vpliv grško-ruskih obredov, zlasti oziroma praznikov in posta. Večinoma v vsaki družini bode začetkom še nekaj katolikov ostalo, deloma prostovoljno in iz vernega prepričanja, deloma pa po državni postavi, katera v tem varuje
nuje g. kanonik Klun. Zlobni ljudje so devali v zvezo to olepšavanje hiše s predlogom g. kanonika Kluna, da se volitev g. Hribarja vsled formalnih napak izroči posebnemu odseku v pretres. To je po mojih mislih ali „nečuvena" zlobnost ali pa „gorostasna" nevednost ljudi, ki nimajo nobenega pojma o „idejni aso-cijaciji." —
Faktum torej je, da ljubljanskim hišam grozi nevarnost od tiskarskega črnila in zato se mi zdi potrebno, da ob enem prijatelju in tudi drugim pomorom z dobrim svetom. Mnogo imamo sicer Slovenci zavarovalnic; katera ravno zavaruje zoper tiskarsko črnilo, ne vem; menim pa po treznem premisleku, da bo v tej zadevi najbolj kazalo obrniti se do zastopnika banke „Slavije". On je veščak v zavarovalniških zadevah, vedel bo gotovo najbolje, kje se zavaruje zoper tiskarsko črnilo, tembolj, ker »Narodna Tiskarna" baš v hiši banke „Slavije" hrani mnogo tega mrčesa.
Pa rad bi Vam o zavarovalnicah sploh in posebe o banki „Slaviji" obširneje poročal. A zato hočem počakati ugodnejše prilike, ko bodo o tem predmetu spregovorili svojo besedo razni deželni zbori in tudi državni zbor; ne le deželam, tudi državi se skomine delajo po „zlatih kebrih", ki se stekajo v žepe za blagor domovine neumorno in nesebično delujočih državljanov.
Za danes omenim le par opazk. Ko je gospod
otroke med sedmim in štirinajstim letom in po slučajih tudi mlajše iu starejše. Zdaj si pa mislite zmešnjavo pri tem razkolu obitelji, in premerite zadrego skrbnih gospodinj!
Sveti dan, vernemu katoliku največji praznik, bodo eni iz družine radostni hiteli v cerkev, ki danes, krasno ozaljšana, veselih božičnih pesmi odmeva, oče pa in kateri sinov, ki rojstvo Jezusa trinajst dni pozneje praznujeta, bota gnoj vozila, in ker je morda ravno petek, jima bo gospodinja strogo postno po grško-ruskem običaju morala zabeliti. V sosedni hiši bode pa ravno narobe. Na praznik sv. Rešnjega Telesa bodo katoliki po zdanji navadi imeli slovesni sprevod s presv. Zakramentom. Vihrale bodo cerkvene zastave, h katerih napravi so morda odpadenci z doneski pripomogli, milo se bo čez plan razlegal glas zvonov, katere so oni ali njih očetje bili omislili. In ko se bo pri altarji peval evangelij, dajal blagoslov in v zbranem koru odmevalo petje deklic in dečkov, bodo v bližini dru-governe sestre zelje sadile, bratje orali, oče drva sekal, ker nimajo danes praznika.
Nasprotno se bo godilo, kadar pridejo po grško-ruskem obredniku svečanosti, katerih katoliška cerkev nima ali pa jih je že praznovala. Nebrojni bodo takšni slučaji, nezmerne sitnosti po razkolu posameznih družin, nepopisljive zmešnjave med sorodniki in sosedi! Trgala se bo vez med brati in sestrami, krhalo se bode spoštovanje do očeta in matere, za-mrzlo bratsko občevanje sosedov med seboj in nesrečna vas se bode odtujila najbližji okolici. Kaj pa bo še-le nastalo v srcu posameznih? Jih bode res osrečeval notranji mir po tem koraku, ako ga store? Ali si bo kdo mogel zadušiti glas vesti, ki prote-stuje, zadušiti si ga čas britkih skušenj in nadlog, zadušiti si ga tedaj, ko se ima odpreti hladna jama, ko na duri trka mrzla smrt in kliče: Stopi pred večnega sodnika, daj Bogu odgovor od svojega hi-ševanja!
V smrtni uri še nikdar noben katolik ni prevrgel svoje vere. Ko je ljuti preganjavec in nesramni grdin katoliške cerkve, Voltaire, od svoje matere bil vprašan, kaj naj bi ona storila z vero, ji je odgovoril: Ljuba mati! Le ostanite pri lepi svoji dozdanji veri! Res, da je v drugih verah ložje živeti, ali v katoliški veri je ložj e u mreti! — In smrtna ura je Voltairju tudi razjasnila zblojeno pamet in spokorila razdivjano mu srce.
Vprašamo torej še enkrat: Kaj hočejo Podražani ? Teh strašnih prežalostnih, nasledkov gotovo ne, a ogniti se jih nikakor ne morejo, ako res store po nasvetu strahujočih hujskačev in po nagonu razburjene zdaj strasti.
Deželni zbor kranjski.
(Peta seja dne 22. oktobra 1889.)
(Dalje.)
K točki glede deželnega doneska za novo šolsko poslopje v Ljubljani se je oglasil poslanec gosp. Hribar:
Hribar z drugimi poslanci vred „moledoval" pri kranjski hranilnici za 6000 gl. podpore v šolske namene, očital ji je, kakor je revežu umestno tedaj, ko prosi, da je njeno delovanje strankarsko-politično. Nemški poslanci v deželnem zboru so temu ugovarjali; jaz pa v tej stvari pritrdim g. Hribarju, zakaj on govori po izkušnji in „Experto črede Ruperto" ! — Zvedel sem namreč, da tudi banka „Slavija" z vspehom deluje v politiki, ker moralno podpira g. Hribarja, kar se je videlo posebno ob priliki zadnjih volitev. Agenti banke „Slavije" prelevili so se kar čez noč v politične agitatorje za svojega „šefa". Ker pa se g. Hribarja politika ravna po „Slov. Narodu", ali kakor zlobni jeziki govore, ker se „Narod" ravna po g. Hribarja politiki, in ker je ta politika edino zveličalna za slovenski narod, zato sem čul, da se vsi zavedni Slovenci, v prvi vrsti seveda duhovniki, ki imajo cerkve in župnijska poslopja zavarovana pri „Slaviji", mislijo zbrati ter korporativno prositi g. Hribarja, da naj glavno agenturo banke „Slavije" prepusti drugim, sam pa naj se postavi na čelo radikalni politični stranki z besedo: stranki kričačev, katero seveda treba še le organizovati. In to mislijo poudarjati s toliko odločnostjo, da bodo stavili g. Hribarju alternativo: Ali naj ostane banka „Slavija" „politična zavarovalnica", ako ne, naj pa g. Hribar odstopi. In to svojo zahtevo podpisali bodo z zlatimi kebri.	G. M.
Slavni zbor! Nekako tesno mi je pri srci, da se moram oglasiti k tej točki dnevnega reda k be-s6di. Tesno zaradi tega, ker sploh nisem pričakoval, da bode finančni odsek glede doneska k zgradbi nove šole stavil predlog, kateri je stavil danes. Nisem tega pričakoval zato, ker so me uverjale obravnave v tej slavni zbornici 1. 1884. in 1883., da bi imelo mesto vsakako pričakovati večji donesek, kot predlaga finančni odsek.
Ako vzamem poročilo v roke, nahajam najprej sklicevanje na sklep od 20. oktobra 1883. 1., iti mi je tedaj v tisto dobo in razmotrivati stališče, katero je mesto ljubljansko zavzemalo nasproti deželi kranjski gled<5 doneska 6000 gld., o katerem govori poročilo. Dežela se je takrat pripravljala, da zida muzej Rudolfinum, in da bi dobila denar za zgradbo, je sklenila prodati licejsko poslopje, za katero se je slavni erar pogajal. Ker je pa mesto imelo v licej-skem poslopji svojo prvo deško šolo umeščeno, se predaja ni mogla zvršiti, dokler ni bilo mesto izreklo, da je pripravljeno, šolo izseliti in napraviti posebno poslopje za prvo deško ljudsko šolo. V mestnem zboru, kamor je najprej prišlo vprašanje od deželnega odbora, pod katerimi pogoji bi mesto odstopilo, se je izreklo, da mesto smatra to za služnost, katero bi odstopilo le za 12.000 gld. Prevladalo je mnenje, da stvar glede tega, ali je služnost na tem poslopji ali ne, še ni rešena, da se pa dd zagovarjati z mestnega stališča, in vprašanje je, ali ne bi mesto na prepirnem stališči v zadnji instanci svojemu mnenju pridobilo veljave. Pogajanja so se vršila dalje in mestni zbor, uvaževaje, da sta dežela in mesto ljubljansko tesno vezani druga n drugo, izrekel se je, da je pripravljen sprejeti za to, da odstopi od svojih pravic, znesek 6000 gl. kot odškodnino. To se je naznanilo deželnemu odboru, in deželni zbor je potem potrdil, kar je mesto ljubljansko ponudilo in s tem nekako priznal, da je mesto ljubljansko imelo pravico do prostorov v li-cejskem poslopji. Res, da nahajamo v poročilu deželnega odbora mnenje zastopano, da se deželni odbor strogo drži tega, da nima mesto nikakoršne pravice do licejskega poslopja, ali če se je že strogo držal tega, je vendar poročevalec v prilogi 26. med drugim rekel tudi to: „Toda deželnemu odboru se zdi brez kakih razlogov stavljeno terjanje 8000 gld. ravno tako malo opravičeno, kakor terjanje 12.000 gld., marveč bi se mu bilo bati, da bi se utegnilo očitati, da kaže ponudba 6000 gld. preveliko dobrotnost do mestne občine ljubljanske; kajti glavno mesto je vrh tega oproščeno splošnje 18% priklade za nor-malno-šolski zaklad ter izhaja za navadne šolske potrebščine in plače učiteljev že z 10% priklado, in dobiva ves dohodek izdatne priklade dohodkarine južne železnice, na katero se o svojem času še mislilo ni."
Iz tega jaz sklepam, da je deželni zbor, ko je sklepal o teh 6000 gld., implicite priznaval, da ima mesto ljubljansko neko pravico do onih prostorov v licejskem poslopji in da je za to dovelj 6000 gld., da se umakne. V današnjem poročilu pa se pravi, da jih je bilo izplačanih mestu že na račun doneska k zgradbi novega šolskega poslopja, o katerem se je govorilo v seji dnč 16. oktobra 1884. 1. v tej visoki zbornici. Takrat se je obravnaval zakon, s katerim se je mestu ljubljanskemu odvzela posebna prejšnja pravica, da je smelo pobirati posebne do-klade za pokritje šolskih potrebščin svojih in šolstev mesta, in poročevalec je bil tisti gospod, kot danes, zatrjevalo, da se bode mestu ljubljanskemu rado priskočilo v pomoč, kadar bode zidalo novo šolsko poslopje. Danes pa gospod poročevalec stoji na drugem stališči. Jaz mislim, ker je takrat visoki deželni zbor pritrjeval molče njegovim besedam, je s tem priznal, da dežela, ker je odvzela mestu posebno stališče, prevzame tudi dolžnost, da kadar bode treba posebno šolo zidati, pripomore z izdatnim doneskom k tej zgradbi. Gospod poročevalec se bode morda skliceval na to, da je bilo to njegovo osobno mnenje, a to bi moralo bili tudi dandanes, in zatorej mislim, ako je bil takrat tega mnenja, da se mora dati izdatni donesek za zgradbo, moral bi tudi večji donesek predlagati nego danes. (Poslanec dr. Tavčar kliče: logično!)
V poročilo se spravlja v sklad in zvezo sklep iz seje dni 20. oktobra 1S83. 1. s sklepom s dne 16. oktobra 1884. 1. in gospod poročevalec pravi v svojem poročilu, da se je mestu že izplačevalo vsled sklepa 20. oktobra 1883. 1. 6000 gld. na račun onega doneska, o katerem se je govorilo dn6 16. oktobra 1884. 1. Jaz mislim, da to ne mora
biti, ker 1. 1883. se vendar še ni moglo vedeti, kaj se bode sklepalo 1. 1884. in se ni moglo dovoljevati ničesar na račun onega, na kar se takrat še mislilo ni. Onih 6000 gld. dovolilo se je le za to, da je mesto odstopilo od svojih pravic služnosti na onem poslopji in da je potem mogla dežela prodati licejsko poslopje državi. To je razvidno tudi iz poročila deželnega odbora 1. 1883., kjer je rečeno, da ima mesto ljabljansko svoje posebne pravice glede šolstva, da pobira 10°/o priklado, s katero shaja v svojem šolstvu. Ko bi se že takrat mislilo, da se bode mestu ljubljanskemu ta pravica vzela, bi deželni odbor ne biljna to opozarjal v svojem poročilu in bi bil že takrat izrekel: mi teh 6000 gld. damo za zgradbo ljudske šole v Ljubljani, ker mislimo ono posebno pravico mestu ljubljanskemu vzeti.
Gospoda moja, stališče poročevalčevo je opravičeno v enem oziru. Mesta ljubljanskega ne moremo prištevati revnim občinam, ki imajo pravico do podpore-Ono bi moglo svojo šolo samo graditi' kajti davek, kateri mesto ljubljansko plačuje, je tako velik v primeri z davkom drugih okrajev na deželi, on znaša blizo tretjino vsega davka, ki se plačuje v deželi, da se mora reči, da mesto ne more prihajatikot prosilec za miloščino pred deželni zbor, ampak da le stopi predenj, da opozori na obljubo, storjeno dne 16. oktobra 1884. 1. Že takrat sta opozarjala oba zastopnika mesta ljubljanskega, kaka krivica se bode Ljubljani delala s to postavo, katero je takrat predlagal gosp. referent. Poudarjala sta, da ne gre mesta ljubljanskega oškodovati v finančnem stanji tako, kot je postava tisto nameravala in je v resnici storila. Spominjam na to in prosim, da kažete nasproti mestu ljubljanskemu večjo dobrohotnost, kot kaže poročilo poročevalčevo.
Dejal sem, da mesto plačuje skoraj tretjino, natanko plačuje 26'73°/0 vseh davkov v deželi. Od tega plačuje za ljudsko šolstvo, za katero je bilo proračunjenih letos 261.389 gl. 26 kr., 10% od svojega davka t. j. 39.112 gl. 66 kr., ker predpisani davek je za Ljubljano znašal 391.126 gl. 66 kr. po izkazu v letnem poročilu, in ono donaša tudi primerni delež onih 28°/0. katerih je potreba, da se pokrije potrebščina za normalno-šolski zaklad. Ako se vzame od predpisanega direktnega davka v znesku 1,462.342 gold. 98'/, kr., je pokritih 146.234 gold. 30 kr. in ostane potem primanjkljaja 115.154 gld. 96 kr., kateri je treba pokriti iz deželnega zaklada. K tem 115.154 gl. 96 kr. donaša mesto in plačuje v resnici deželi 69.893 gl. 32 kr. vsako leto, med tem ko bi mesto samo za svoje potrebščine za plačo osobja in stvarne potrebščine shajalo z največ 30.000 gl. Po tem takem je mestu ljubljanskemu deželi na korist naložena velika davščina za ljudsko šolstvo in zato morate z mestom, ko pride k Vam, da Vas spomni obljube, katero ste storili, drugače ravnati, kot se ravna v poročilu častitega gospoda poročevalca.
Slavni zbor! Poudarjalo se je, ko se je obravnavalo o zakonu z dne 28. decembra 1884, da sta dežela in mesto tesno navezani druga na drugo. Tudi jaz to naglašam in nam vsem, ki sedimo v tej visokej zbornici, bodite zastopniki katerih koli krajev dežele, mora na tem biti, da glavno mesto dežele napreduje, s tem je zvezan tudi napredek dežele, vsakako pa je s tem zvezan napredek dotičnega naroda. Ako se ozremo k drugim narodom, vidimo, kako je s procvitom njihovega glavnega mesta zvezan napredek naroda v duševnem in materijalnem oziru in zatorej mora biti skrb vsakega poslanca, da se pripomore napredku glavnega mesta. Posebno Ljubljana je vredna tega napredka, ker ni samo glavno mesto te dežele Kranjske, ona je tudi nekako duševno središče vsega slovenskega naroda, ki gleda k nam in v to zbornico, Kako se deželni zbor obnaša nasproti glavnemu mestu Ljubljani. Zatorej priporočam, da bi nasproti mestu ljubljanskemu postopali drugače nego nasproti drugim občinam in bi uvaževali, koliko koristi ima od ljubljanskega šolstva vsa dežela. Skoraj 1/3 in še več otrok pride v ljubljanske šole, za katere bi mesto ne bilo obvezano skrbeti, da dobe šolski pouk. Ugovarjalo se bode, puščajo pa tudi veliko denarja v Ljubljani in Ljubljana ima od njih veliko koristi. Ta trditev bi bila neopravičena, kajti večina tistih, ki pridejo v Ljubljano, da bi se šolali, smatra Ljubljano kot bogatega strijca, v katerega se
zatekajo, (la se tukBj oči. Poprašujte po privatnih hišah in po zavodih, koliko je prosilcev za hrano in podporo! Ravno tisti, ki pridejo z dežele, upajo tukaj dobiti podpore za nadaljevanje svojih študij. Od teh toraj Ljubljana nima koristi, ampak skrbeti mora zd-nje.
Pa mesto ljabljansko ima še druge dolžnosti, ne samo šolstvo, še druge dolžnosti trkajo na vrata mestnega zastopa in on je, dobro vedoč dolžnosti, katere je prevzel, vže začel važne reči izvajati, opozarjam na vodovod, ki bode stal 520.000 gl. in omenim, da se je začel mestni zastop resno baviti s kanalizacijo in s tem, da se ulice vredč in boljši tlak naredi, poleg tega je imel velike troške z grad-jenjem nove vojašnice in je tudi že v mnogih ulicah kanalizoval.
Pomislite na vse to, preudarite vse to, da bode povzdignjenje glavnega mesta ponos vsej deželi, in potem morate priznati, da nasproti mestu ljubljanskemu ravnate nekaj preveč mačehovsko, da Ljubljano smatrate preveč za pasterko.
Da se mi ne bode očitalo, da stavim preveč zahtev do slavnega zbora, zatorej predlagam, da bi se z ozirom na faktični trošek , kateri bode mesto ljubljansko imelo z zgradbo nove šole in ki bode znašal okroglo svoto 80.000 gld , tedaj 10.000 gld. manje, kot je supponoval častiti gospod poročevalec, predlagam, da bi se mesto 4000 gl., katere predlaga gospod poročevalec, mestu ljubljanskemu dovolilo 6000 gl. za letos dovršeno zgradbo novega šolskega poslopja in bi se izplačalo iz deželnega zaklada v treh letnih obrokih po 2000 gld."
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. oktobra. Notranje dežele.
Cesclr se bo dne 29. t. m. povrnil iz Merana na Dunaj, od tod pa bo dne 5. novembra odpotoval za dlje časa v Godiillo.
Škofovsko posvetovanje v Budimpešti se bavi razven drugih tekočih zadev tudi s kongruo. Kardinal Simor bo po končani konferenciji šel v Alcsuth, kjer bo delil v družini nadvojvode Jožefa zakrament sv. birme.
Ogerski državni zbor je predvčeraj obravnaval o postavi glede cestnih mitnic. Pri glasovanji o točki prvi se je pokazalo, da je zbonrca nesklepčna. Seja se je pretrgala na 20 minut, poslance so morali loviti, potem še-le je bil predmet sprejet. Predsednik je opominjal poslance, naj vestneje spolnu-jejo svoje dolžnosti. To tirjati ima dežela pravico.
Vitanje držav*.
Evropske države neprestano oborožujejo. Proračunska potrebščina Nemčije znaša 240 milijonov več, nego lansko leto, in to večinoma za vojne potrebe. Rusija namerava vsprejeti veliko državno posojilo, kajti vojno ministerstvo tirja tolik ekstraordinarij, da ga ne bo mogoče pokriti z rednimi državnimi dohodki. Francija, kakor znano, bo zahtevala od zbornice potrebni kredit, da na-mestu 6. kora ustanovi dva kora in spopolni želez-nične proge proti nemški meji. Celo Švica noče več zaostajati. Zavezni proračun za prihodnje leto izkazuje potrebščino za orožje v znesku 6 milijonov frankov, za streljivo 3Ya milijona, za utrdbe 3 milijone in za nakup vojaških konj 1,773.000 frankov. Kdo bi se tedaj čudil trditvi, da je ljubi in „dragi" evropski mir zavarovan ?
Predvčeraj so se v srbski skupščini liberalci in radikalci pri verifikacijski razpravi ostro napadali. Predsednik je komaj vzdrževal red. Včeraj se je vršila adresna debata. — Milan je skupščini poslal brzojaven pozdrav, v katerem pravi, da se sicer ne vmešava v politiko, vendar pa si kot Srb ne more kaj, da ne bi pri prvem sestanku skupščine na podlagi nove ustave izrazil svojih srčnih čutil.
Princ Ferdinand bo bolgarsko sobranje osobno otvoril in sicer dne 27. t. m. Mej drugim bo sobranje sklepalo tudi o posojilu 25 milijonov; polu-uradni listi trdijo, da je to posojilo že sklenjeno z nekim evropskim denarnim zavodom. Vendar je pa še dosti nevernih Tomažev, ki ne verujejo temu, dokler ne bo dotični denar že ležal v državni bla-gajnici.
Nemški prestolni govor vzbuja vsled svoje treznosti in neodločnosti skoraj povsodi neprijetne čute. Sicer govor izraža nado, da se bo ohranil mir, toda vojne tirjatve m se zopet zvišale, kar nasprotuje zaupanju v mir. Pri otvorjenju državnega zbora je bilo komaj 50 poslancev navzočih. Čutilo se je, da manjkata cesar in Bismarck. Prva seja je bila nesklepčna, kajti izmed 397 poslancev je bilo le 195 prisotnih. Zasedanje bo skoraj gotovo trajalo le do Božiča. Prihodnje leto se bodo vršile nove volitve. Pravijo, da bodo socijalno-demokratski kandi-datje dobili najmanj eden milijon glasov.
Iz Luksemburga se javlja: Vest, da se bo nizozemski kralj v januariji prihodnjega leta odpovedal na korist vojvodi Adolfu Nasovskemu, je jako dvojljive verojetnosti.
Pariški dopisnik „Mosk. Vjedomosti* je dobil od nekega angleškega parlamentarca in Gladstone-ovega prijatelja pismo, da je nemški veleposlanik v Carjigradu svetoval Turčiji, n&j sklene z Anglijo zvezo. Pri tem jo bo Nemčija izdatno podpirala, posebno pa v tem, da se bo natančno določilo, pri katerih razmerah bi Anglija pomagala Turčiji. Toda sultan noče niti o tem, niti o pristopu k trodržavni zvezi ničesa vedeti, ker se na eni strani noče zameriti Rusiji in Franciji, na drugi strani pa je prepričan, da bo Anglija v gotovih slučajih v lastnem interesu branila Turčijo.
Izvirni dopisi.
Iz podraške soseščine, 17. oktobra. (Konec.) Predstariši Podražanov so si izvolili sebi in svojim potomcem za varuhinjo sv. devico in mučenico Marjeto (Margarito, t. j. biser), kateri je njih lepa in prostorna domača cerkev posvečena. Svetoval bi torej svojim sosedom, o katerih ne morem še zdaj resno misliti, da bodo res prestopili v razkol — kakor govore javno, moralo bi se to zgoditi že 27. t. m., ko bo, če res, prišel pravoslavni duhovnik prvič na razgled —, naj bi čitali življenje svoje sv. varuhiBje Marjete (Glej III. del življenja svetnikov od družbe sv. Mohora izdanega 1. 1871, stran 67 — 70)! Mar bi se ne obrnili njih pradedje v grobeh, ko bi slišali ta svojih potomcev pogubonosni preobrat?! In vendar je bilo lansko leto, četudi malo število, 26 Podražanov vpisanih v družbo sv. Mohora. Mar bi mogli oni še častiti tudi sv. Cirila in Metoda, katera sta toliko trpela za rimsko-katoliško in apostoljsko vero ter za obrambo zveze slovanskih narodov z Rimom, ako bi obrnili hrbet svoji materi cerkvi? Tudi imajo žalibog sedem delalnikov. Kaj pa delajo ob nedeljah, me utegne vprašati kateri čitatelj „Slovenca" ? Glave stikajo skupaj v čitalnici ali v krčmi ter modrujejo in sanjarijo mnogo o slovanski litur-giji itd., kajti njih evangelij je „Slov. Narod" in gnus „Brus". Pa menite, da imajo res vsi pravi pojem o razkolniški veri! Moj znanec je bil zadnjo nedeljo 13. t. m. v Podragi ter mi je pravil, da je bilo pri popoludauski službi božji le nekaj žensk in par starčkov; prejšnjo t. j. roženvensko nedeljo pa je bilo le kakih 25, večjidel tujih ljudij pri sv. maši. Ako ne moli kristijan vsaj ob nedeljah, mora pa kaj druzega opravljati (v dvojnem pomenu besede!). In to tudi res delajo, žalibog! Isti moj znanec je poslušal tam v neki krčmi dne 13. t. m. v podraški soseski ter strmel, kako 80 govorili nekateri možje in krčmar o Kristusu, Materi božji in drugih verskih resnicah, kakor tudi. da se je katoliška cerkev ločila od „pravoslavne", ne ta od one. In ker jim je moj dobro podučeni znanec ugovarjal, kmalu bi jo bil skupil, zato je brž plačal mali račun ter zapustil družbo s krščanskim voščilom: Bog se usmili vaših ubogih duš!
Pa da ne bo danes moj dopis predolg, naj tistim vodjam in zapeljanim podražkim občanom povem, kar sem svoje dni sam videl in slišal pri nekem pravoslavnem duhovniku. — Bilo je to leta 18** na R., kjer je bilo takrat blizu 150 razkol-nikov, ki imajo svojega duhovnika. Neki profesor, ki živi še zdaj tam v pokoji in bi ga lahko imenoval, priporoči mene — ker me je rad imel — za hišnega učitelja pri onem razkolniškem župniku po
imenu V........č. Imel je kot oženjen razkolniški
župnik dva dečka in dve deklici. Eden deček je tedaj hodil v I., drugi pa v III. razred latinskih šol. S tema sem jaz — tedaj šestošolee — ponavljal ter podučeval zadevne predmete. Za plačo sem dobival obed vsak dan in nekaj novcev, katerih pa nisem v 4 mesecih podučevanja prav nič prejel — zaradi uboštva družine! Imel je namreč le 500 gld. letne plače s sedmerico družine in to še ob času draginje! Ta otac-župnik je, kakor mi je sam pravil, bil le do II. razreda gimnazije, potem je bil v pravoslavnem .bogoslovju" v Plaških, ki je vus v bivšem ogulinskem regimentu. Kako je bil torej učen, si lahko mislite; razun srbščine s cirilico ni nobenega druzega jezika umeval; njegova gospa soproga „plebanuška" pa je umela nekaj „švabščine* in tudi laščine; torej je bila bolj učena nego njen soprog. Neki dan me je vprašala g. „plebanuška", — tako imenujejo Srbi popovske soproge, — kako je to, da imamo mi La-tini, — kakor nas oni zovejo, — tako kratko mašo, samo do pol ure, oni pa z obredi do dve celi uri. Jaz tedaj ne vešč še pravega razloga za to, sem se šaljivo odrezal, rekoč: To ni nobeno čudo, kajti vaš
soprog gospodin župnik mašuje le ob nedeljah in praznikih, torej mora dlje časa maševati; Latinom pa ui treba tako dolgo, ker oni mašujejo vsak dan tudi v tednu. Namrdnila se mi je videvši, da se z menoj ui šaliti; ni se me več upala kaj o Latinih in njih obredih vprašati. Sicer je bila vsa družina z menoj kaj prijazna. Čudno se mi je pa zdelo, da je jedla vsa družina tudi ob petkih mesno; prašam jih, mar se oni ne postijo, kot mi Latini. Pa župnik mi reče, da radi draginje se tako ložje shaja z ono malo plačo! Meni so pa po moji zahtevi naredili vselej postne jedi ter so mi še pritrdili, naj se le držim navade Latinov in naj dohajam tudi v petkih na obed, ker mi hočejo vselej postne jedi napraviti. Vse pa, kar sem pri tej popovi obitelji videl in skusil, me ni moglo kar nič navdušiti za njih „pravoslavje", za katero se naši sosedje Po-dražani tako navdušujejo, marveč dozdevalo se mi je vse tako odurno in zoprno, vedoč že tedaj prave vzroke grškega razkola. Kmalu po mojem 4—£ mesečnem podučevanji je bil pop zopet v bivšo Krajino (granico) prestavljen in tako je bilo tudi konec mojih repeticij z njegovima sinovoma.
Učeni popje so pri nas v Avstriji zelo redki, ker niso obvezani izvršiti toliko šol, kolikor jih morajo naši katoliški duhovniki Ker so navadno vsi popje poročeni, volijo si škofe iz kalugjerov (mnihov) ali pa včasih izmed popov-vdovcev („episcopus sit unius uxoris vir", vzeto ad verbum!) Tako je bil izvoljen, kakor mi je to znano iz zanesljivega vira, bivši serajevski (razkolniški) metropolit Kosta Kosa-novič, kateri je bil najprej učitelj v Mostaru, — dospel je tudi le do II. gimnazijskega razreda, — potem se je bil oženil, mašnik postal in ko je postal vdovec, je bil, kakor že omenjeno, serajevski metropolit. Da bi bil s svojo duhovščino bolj naklonjen Avstriji, je dobil tudi veliki red Fran-Josipa I., ali vkljub temu je neki molil na godovni dan našega cesarja 18. avgusta 1884. ali 1885. 1. tako, da je bilo bolj umeti, da moli za ruskega, ne pa za našega cesarja. Tako mi je pravila zanesljiva priča, tedaj pri njegovi molitvi navzoča. In to je bil neki pravi vzrok, da je „šel". Na njegovem mestu je zdaj neki Nikolajevic, za katerega pa bosanski razkolniki toliko ne marajo, kakor za prejšnjega; saj tako se je izrazil pred časom srbski humoristični list „Draškov Raboš". Mi pa rodoljubni in za pravi časni in večni blagor slovenstva zavzeti katoliški Slovenci prosimo sv. slovanska apo-stsljna Cirila in Metoda, da bi po srčni želji našega sv. Očeta Leona XIII. in po njuni mogočni pripro-šnji Vsemogočni pomagal doseči cilj, da bi bila v zapadnih in iztočnih deželah, kakor nekdaj, ena čeda in en pastir! Fiat!
Dnevne novice.
(Deželni zbor kranjski) je imel danes šesto sejo, rešil dvanajst točk dnevnega reda, potem pa na predlog poslanca Šukljeja pretrgal javno sejo ter obravnaval v tajni seji o nekem predlogu istega poslanca glede vžitninskega davka. Tajna seja je trajala skoraj tri ure. Ob 3. uri je bila zaključena tajna seja, otvorjena javna, v kateri sta se proglasila sklepa tajne seje, ki se glasita: „Deželnemu odboru se naroča a) da se vdeleži kot ponudnik javne dražbe dne 30. okt. t. 1., na kateri se bode oddajal vžitninski zakup za davčne okraje Brdo, Vrhnika, Šk. Loka, Logatec, Senožeče, Mokronog, Trebnje; b) da stopi v dogovor z vis. c. kr. linančnim ministrstvom v to svrho, da se deželi Kranjski kar prej mogoče odda v zakup pobiranje užitninskega davka po vsem Kranjskem izvzemši mesto ljubljansko. Prihodnja seja bode v torek dne 29. t. m.
(Gibanje v Poddragi.) Današnja „Laib. Ztg." piše: „Vsled utemeljenega suma protipostavne agitacije glede verskega gibanja v Poddragi je šla tja v torek sodnijska komisija, in sicer gg.: državnega pravdnika namestnik dr. J. Kavčič in deželnega sodišča pristav iz Ljubljane, Hauffen, in sodnijski pristav vipavski, P.. Bamberg, ki je preiskala hišo Ivana Božiča ter ga odpeljala v Vipavo."
(Iz Kamnika) se nam piše: Že večkrat ste omenjali v svojem listu „sitnosti" nekaterih prodajalcev srečk. Pomladi letošnjega leta hodilo je po tukajšnji okolici par agentov, prodajajočih razne srečke na obroke. Toda temu početju je žandarmerija storila konec, morda vsled višjega ukaza. Nekaj časa smo bili prosti nadlegovanja, toda sedaj je nastopil nov agent. Danes še zamolčim ime. Le to povem, da je on zastopnik peštanske hiše Fuchs & (Jomp.
ter je posebno veliko srečk „Jo-sziv" vsilil ljudem za jako visoko ceno. Ali naj še okraj plačuje toga agenta, da iz ljudstva izvablja denar? O priliki več, ako te vrstice ne bodo pomagale.
(Pijan hlapec.) Miuoli torek zvečer vračal se je iz Ljubljane domov v Radomlje pri Kamniku hlapec tamošnjega posestnika in trgovca z lesom Blaža P a vi i ii a, po domače Vrbiča. V Domžalah čutil je hlapec obično žejo ter pustil prazen voz z vpreženima konjema pred krčmo, sam pa šel noter na požirek „ta grenkega". Konja 3ta se kmalu naveličala stati, ter se podala sama na pot navadno čez prod mesto čez most. A Bistrica je bila ta večer silno narastla ter je vzela oba konja in voz. Drugi dan našli so sicer vse v nekem tolmunu, a en konj je bil mrtev, drugi pa komaj na pol živ. Bore žival je stala vso noč v mrzli vodi in sodi se, da bo vsled silnega prehlajenja poginila. Taki so mnogi naši posli!
(Vodovodna pristojbina.) Mestni magistrat lju bljanski oznanja nastopno razglasilo o vodovodni pristojbini: „Občinski sv&t deželnega stolnega mesta Ljubljane je v seji dne 14. oktobra t. 1. soglasno sklenil, da je izposlovati deželni zakon, kateri določa: Takoj, ko se v deželnem stolnem mestu Ljubljani polože vodovodne cevi ob kakem posestvu in tedaj občina more to posestvo preskrbljevati z vodo, obvezan je lastnik tega posestva že s tem, da plačuje občini vsako leto znesek petih krajcarjev od vsakega goldinarja najemščine, ki se je priznala od tega posestva; zahtevati pa sme povračila te naklade od svojib najemnikov še le tedaj, ko vpelje vodovod v svojo hišo. — Lastnik posestva ima pobirati to najemninsko naklado ter jo odvajati občini. On je porok in plačnik zanjo. — Vodo, kolikor jo je potreba za domačo porabo (za kuho, pranje in snaženje), oddajala bode občina brez posebne pristojbine; za vodo, ki se bode oddajala v druge namene, pa bode plačevati pristojbino po določenem ceniku. Za veljavnost tega cenika treba je odobrenja deželnega odbora v soglasji s c. kr. deželnim predsedstvom. — Pravica, pobirati to naklado, preneha koncem leta 1930. — Kdor misli, da se mu s tem sklepom godi krivica, mora svoje ugovore do vštetega 2. dne novembra t. 1. vložiti pri mestnem magistratu."
(Vinorejska šola) v Mariboru je lani 32 učencev štela; 23 jih je bilo slovenske, 9 drugih narod-nostij. Vzlic temu razmerju je bil učni jezik nemški, seveda, saj je deželni odbor v Gradci gospodar te
šole.
(Trgatev) pri Mariboru, po slovenskih in ljutomerskih goricah je vzlic slabemu vremenu že gotova. Razloček pri vinu je velik. Kjer niso škropili vinogradov in so imeli strupeno roso, tam je vino slabo in nima prave cene; kjer so pa škropili, je veliko zdravega grozdja ter se vino pri Ormoži in Ljutomeru prodaja štrtinjak po 100 do 110 gld.
Raznoterosti.
—	Dva milijona dolarjev je v mehji-kanski zastavnici ukradenih. Tatvino so tako pozno zapazili, da so tatovi že več, nego za eden milijon mebjikanskega denarja zmenjali v Londonu in drugih večjih evropskih mestih.
—	Pra-pradedinja. V Roscoffu v Franciji živi družina, v kateri se more pripetiti, da se bodo dejanjski uresničile znane besede gospe Sevigne-eve : „Ma fille, va dire à ta fille, que la fille de sa fille pleure." (Moja hči, reci svoji hčeri, da se hči njene hčere joka.) Družina ima nastopne člane: Otrok: Marija Le Mat, 1 mesec; mati: Marija L' Hostin, 23 let; stara mati : Jovana Miromot, 42 let; pradedinja: Henrijeta Guyader, 74 let in praprade-dinja Ehrie Tanguy 93 let.
Telegrami.
Praga, 24. oktobra. V današnji seji je dr. Gregi" mladočeški adresni načrt v dve uri trajajočem govoru utemeljeval. Bil je precej zmeren, kar sicer ni njegova navada, čeravno je ostro napadal Staročehe. veleposestnike in Nemce. Koncem govora je rekel : „Postopajte z adreso, kakorkoli hočete, le eno Vas prosim (tu si je z robcem obrisal solze), da preko nje ne preidete na dnevni red." Burno odobravanje na mladočeških klopeh. Po predlogu dr. Riegra, ki so z obsegom adrese sicer povsem no strinja, izroči se ista komisiji petnajstih članov, kar je mej Mladočehi zopet vzbudilo ,Teselo odobravanje.
Monakovo, 24. oktobra. Po proračunski razpravi v finančnem odseku je naznanil ministerski predsednik, da je bolezen kralja Otona še vedno nepremenljivo obupna. Kralj jo suh in bled, vendar pa tega vsled bolezni ne čuti.
Umrli ho:
23.	oktobra, Boštjan Berger, prisiljenem, 42 let, Poljanski nasip 50, jetika. — Bernard Jentl, meščan i)3 let, Poljanska cesta 38, marasmus.
24.	oktobra. Ana Košir, delavčeva žena, 56 let, Kolodvorske ulice 28, kap.
V bolnišnici: 22. oktobra. Marija Krušovec, delavčeva žena, 39 let, niorbus brigthii.
V vojaški bolnišnici: 20. oktobra. Ivan Šutej, vojak, 21 let, otrpnenje možganov.
Vremensko sporočilo.
C a a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	j Mokrine ;na 24 ur v mm
opazovanja		zrakoraera t mm	toplomera po Celziju			
24	7. u. zjut. 2. u. poç. 9. u. zvec.	738-8 739 0 739-3	5-4 114 90	brezv. si. vzh. n	megla jasno »	0-20 * dež
Srednja temperatura 86° za 10° nad normalom.
Dunajska borza.
(Talegraflčno poročilo.) 25. oktobra.
Papirna renta 5 % po 100 gl. (s 16 % davka)	85 gl.	25	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	85 „	80	„
5 % avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109 „	50	„
Papirna renta, davka prosta......100 „	25	„
Akcije avstr.-ogerske banko......918 „	—	„
Kreditne akcije ....................309 „	50	„
London.............119 „	20	„
Srebro .............— „	—	„
Francoski napoleond..................9 „	47'/an
Cesarski oekini ....................5 „	67	„
Nemške marke ..........58 „	37l/j „
ZA ZIMO!!!
Preč. dulio Sčini, p. n. gg. zdravnikom, logarjem, tovarniškim uradnikom, oskrbnikom in vsakateremu
v varstvo zoper prehlajeuje
najbolje priporočeno: 1 trlkot - flanelen telovnik in 1 take spodnje
hlače skupaj.......gld. 2-75
lato za gospe....... „ 3'—
otroška spodnja obleka . . „ 1 do 1-50.
Naročbe posreduje I. avstrijska trgovska nazna-novalnica v ltrnu. (30—6) (I. oester. Handels - Auskunfts - Bureau Briinn.)
xnxxxxnxxxnxnxxnxx x Brata Ebeii, x
X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X Jf	In napisov.
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
X	■■ *J» * Js» m»	X
X za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. X
X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot 2 znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem fl lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše H nego vse te vrste v prodajalnah.	(16)
^ S0T Cenilce na zahtevnnje. fB
S
posebno zdravilne pri želodčnih boleznih.
■ Bchutemarke.
Varstvena znamka.
Izkušeno pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, napenjanji, kislem riganji, koliki, prohlajonju želodcu, gorečici, zlatenici, gnjusu in bruhanju, glavobolu (čo izvira iz žolodca), krču v želodcu, zaprtju, prenapolnjenju želodca z jedili in pijačami. Cena ene steklenice z navodilom rabe 40 kr., dvojne steklenice 70 kr. Osrednji razposiljatelj: Lekarnor KAROL BRADY, Kromeriž (Moravija). Svarilo! Pristne marijaccljske želodčno kapljice se mnogo p 'narejajo. — V znak pristnosti mora biti vsaka steklenica v rudečem zavi ku, na katerem je odtisnjena zgoraj S nj a varstvena znamka, polog tega !• >ra biti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovano, da je bilo. tiskano v tiskarni G. Guseka v Kromeriži.
——----(4)
Žo več lot z najboljšim vspeho» pri zaprtju in z »pokanju rabljeno krogljice so sedaj mnogo ponarejajo. Paziti je tedaj treba na zKOrnjšnjo varstveno znamko in podpis lek ,rja C. llradyja, Kromeriž. — Cena škatljici 20 kr., G škat-iiieam 1 k — Če se dena- naprej posije, stano 6 škatljie s prosto dopo-1 Ujatvijo 1 .1. 20 kr., 12 ¿rfatljic a gld. ao kr.
Mu («celjske «elodčne kapljice in čistilne krogljice niso tajno ■sredstvo. I'n pis je pri vsaki steklenici in fikatljici naveden v navodilu rabe.
Mai iaceljske želodčne kapljice in čistilne krogljice se pristno dobivajo v L jbljani: pri lekarnarju 1'iccoliju; — lekarnarju Svobodi i — v Fojtojini: p lekarnarju V. Baoearoicbu; — v Skofjl Loki: pri lekarnarju harolu Fnbh iju; — v Radovljici: pri lekarnarju Aleks. ltoblcku; — v i ovem Me« j: pri lekarnarju Dominiku Hizzoliju; —■ lekarnarju Ilergmaunn; — v Kamnika: pri lekarnarju J. Močniku ; — v Crnomlji: pri lekarnarju Iv. niažku.
Ma ijaceljskc čistih e krogljice.