i ! 11 r F'’ 1 ‘•.J l I-■ } d 1 Namesto v Ljubljani pristali v Celju, ali zapis o goričkih romskih naseljih 'I Muska Sobota, 1. julija 1933 • Leto XLV • Št. 26 • Cena 80 SIT * A->t r. »J * i If m .■e.- r * ■ * i r r t ‘-'I. . "r -.X, ! 4'2»» mladosli ' > -IS Xf.t :• 'Z' t. I , Z. j f SCi naihrd gugalnice. Skočila je nanjo tako gibčno kot "* 10 ie'?* Zgodnjih dekliških dneh in preden se je mogel “Obrha opomoči od rahlega strahu, je že počenila •^io ' ifi seVspretnim in urnim vzdigovanjem in ' zagugala. Še nekaj sekund -n ze je lete a Jaa% samo z eno roko, z ^^^9« Pf ®' sng^g svileno rutico in mahala z njo, kot da bi bila vsa srečna in razigrana. Potem je gugalnico skoraj ustavila, skočila z nje in spet prijela Niemeyerja pod roko.« Zdi se, da sploh ni pretirano, če bi lo obdobje opisali kot jasno, svetlo, iskreno, da, sveto. Lahko bi se mu reklo tudi neustrašno. Nikakor pa ne predrzno. Prav zaradi te svetosti, svetlosti, jasnosti in iskrenosti ne. Čas, ko se izteka guganje, sovpada s časom nekih osnovnošolskih počitnic in Efti bi se lahko imenovala tudi drugače... (Kako lepi in kako krhki so dnevi deklic na pragu najstništva.) Foto: N. JUHNOV 1 i o. menjalnica I LEND ^bkup In prodaja deviz ter drugih valut. , Mohorjeva 2, Lendava, ^»lefon£(Q69T 75427, 75518 I Odborniki niso volili mandataga 5 p 5* f rr 4jSKA PROD/^Aj Od 2.7.-1O.7J93 flionovko PIH VE P*u)ska posebna klobasa •OJ PETOVtO 'Scanrjic s foleroni I^ornača pašteta ■>^lerna pašteta v mpc kg 456,30 - IT ^:L^odajalnah prekmurske mesnine MESARSTVO RODILA, MARKIŠAVCI 44 m J EN J m v najnovejši številki Gospodarskih gibanj Ekonomskega inštituta pravne fakultete ugotavljajo stagnacijo izvoza in vedno večji uvoz. Kot lahko preberemo, se povečuje uvoz dobrin splošne porabe, levji delež pa ima uvoz avtomobilov. Na drugi strani lahko ugotovimo, da smo skorajda edina ( evropska dežela, v kateri je pozitivna rast prodaje avtomobi- | lov, medtem ko v vseh drugih evropskih državah opažajo velik padec prodaje le-ieh. Drugi paradoks, na katerega opozarja dr. Mencinger, je prodaja megle, ki jo tržijo različne šole in konzahingi Tovritni posli so tako ali tako c konjunkturi, ki bo še porasla z začetkom lastninjenja. In če k temu dodamo še Slatno padanje zaposlenosti v gospodarstvu, je slika popotna. Po podatkih iz omenjene publikacije se razmerje zaposlenosti med negospodarstvom in gospodarstvom približuje razmerju ena proti dva. to dokazuje, da je kljub stalnemu ponavljanju o izboljševanju razmer naše gospodarstvo v težavah. Navsezadnje v tej zvezi ne kaže prezreli tudi političnih težav, ki so bile na vrhuncu tik pred praznikom državnosti. Res je sicer, da politika naj ne bi imela neposredne povezave z gospodarstvom. Toda rast socialnih napetosti med vlado in skorajda vsemi sloji prebivalstva je neposredno povezana tudi 5 politiko. Če se mimogrede ustavim ob praznovanju minulega praznika državnosti, ni mogoče zaobiti nekaterih očitnih kazalcev, ki bodo še naprej zaostrovali socialne napetosti med vlado in delavci- Ob dnevu državnosti sem bil na eni osrednjih proslav na gradu v Krumperku, kjer so poleg dneva F mercedesu in tanku državnosti praznovali še 400-letnico spopada s Turki pri Sisku. Poleg ceremoniala me je presenetil osrednji govorec, ki je bil vojak, kar je za družbo, za kakršno se razglašamo sedaj, nekoliko nenavadno. Ob tej nenavadnosti me je toliko bolj presenetila vsebina njegovega govora, ki mi sicer ni ostala v spominu. V spominu pa mi je ostalo, da se je govorec kar nekajkrat povrnil k denarju in pozival zbrano množico, naj nikakor ne nasprotuje takrat, ko bo potrebno dati denar za vojsko. Ta govor me je precej spominjal na tiste izpred več kot dveh let. Postavlja se nam torej kar nekaj vprašanj. Avtomobili kažejo na eni strani na razslojevanje družbe, po drugi pa na svojevrsten paradoks vladne politike, ki z liberalnim uvozom preprosto potiska v brezno izvoznike, še posebej tiste dele izvozne industrije, ki so bili povezani s tujo avtomobilsko industrijo. V preteklosti smo z vezavo uvoza na izvoz namreč prisiliti tujo industrijo, da je kupovala naše izdelke. Hkrati je ta povezava pozitivno vplivala na tehriološki razvoj in produktivnost. Po drugi strani opozarja na izredno razširjenost sive ekonomije tudi znotraj legalne ekonomije, ki je država preprosto ni sposobna obvladovati. Obdavčitev luksuznih avtomobilov, ki prevladujejo, bi bil nedvomno eden od vzvodov za brzdanje sive ekonomije. Stalno poudarjanje materialne krepitve vojaškega potenciala pa odriva v zmeraj bolj podrejen položaj vitalne dejavnike »družbene nadgradnje«, kot Sla šolstvo in zdravstvo, ki ju imamo še zmeraj za porabnika, namesto da bi porabo denarja zanju šteli za naložbe. Zato nas ne sme presenečali mizeren materialni položaj delavcev v teh dejavnostih. J. VOTEK I SSiMSiSSn liilUM MNNM X i . A - A Počitnice so pred nami - starši in otroci jib bodo preživeli na različne načine, eni bolj, drugi manj pestro; eni bolj ali manj naporno, ker pač ne bo mogoče najti zaposlitve in varstva za otroke čez vse poletje. Mnogi mladi zagreteži, ki se ne zadovoljijo zgolj z znanjem, pridobljenim z rednim šolskim programom, se bodo udeležili raziskovalnih^ jezikovnih. J 301,50 StTf' 403.20 . r I 693,00 SIT 346,50 suj 365,40 Sn 415,50 Si? VREME Ob koncu tedna se ho vreme izboljšalo, v soboto popoldan so možne krajevne nevihte. Vestnikov koledar 1. julij, četrtek, Estera 2. julij, petek, Oton 3. julij, sobota, Tomaž 4. julij, nedelja, Urh 5, julij, ponedeljek, Ciril, Metod 6. julij, torek, Marija 7. julij, sreda, Izidora Pregovor Ce Cirila in Metoda dež pere, orehe in kostanj z drevja obere. športnih, planinskih ali podobnih taborov. Tovrstni tabori niso priporočljivi le zaradi pridobivanja novega znanja in iz-kušenuj, temveč tudi zaradi navajanja na timsko in ustvarjalno delo ter družabnega življenja. Posnetek je z zadnjih šolskih dni, ko so učenci 14 pt.murskih osnovnih šol na OS Bakovci predstavili rezultate svojega raziskovalnega dela v okviru akcije Društva za varstvo okolja Pomurja. BBP SM.CN Pi>1i&TVA a- IVEtIKA IZBIRA POHIŠTVAl SALON POHIŠTVA, MAMKIR Tržaška 65, VEGROS SHOPPING CENTErJI ULM KIHINJ, MAinNH .Ruška 104, tel. (062) 102618. ram U U LmUuu stran 2 vestnik, PO SLOVENIJI I ■ LJUBLJANA - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan Je sprejel delegacijo Slovenske skupnosti iz Trsta pod vodstvom deželnega tajnika Iva Jevnikarja. Zamejci so predsednika seznanili s stališči o svojem položaju po lokalnih volitvah v Furiantji-Julijski krajini in načrti za prihodnje delovanje. ■ LJUBLJA.NA - Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc Je podelil priznanje ambasador Republike Slovenije v znanosti štirim odličnim slovenskim znanstvenikom: akademiku prof. dr. Vinku Kambiču, prof. dr. Vidu Pečjaku, akademiku prof, dr. Antonu Trstenjaku in prof. dr. Vitu Turku. ■ LJUBLJANA - Po dveh dneh blokade seje vendarle nadaljevala seja državnega zbora. Nadaljevanje Je v bistvu omogočila vladajoča koalicija, ki Je sprejela predlog opozicije, da se najprej obravnava interpelacija o delu pravosodnega ministra Mihe Kozinca, Po vrsti kritičnih pripomb so to točko dnevnega reda prekinili, dokler o dosedanjem poteku razprave ne dobijo odgovora vlade in Mihe Kozinca. Govor Je bil še o poslovniku državnega zbora. ■ LJUBLJANA - Na seji republiške vlade, so razpravljali o problematiki gradnje avtomobilskih cest in v tem okviru o zakonskem predlogu o pogojih koncesije za posodobitev cest. Po tem zakonu bo možno ustanavljati tudi mešana podjetja oziroma družbe, s pomočjo katerih bomo lahko pospešili gradnjo avtomobilskih cest. I POSVETU "1 ■ RIM - Italijanska vlada je znova dobila zaupnico v zgornjem domu parlamenta - senatu. Vlada se je za glasovanje o zaupnici odločila zaradi več kot 200 dopolnil k zakonu o reformi državne televizije. Z zaupnico je vlada zavrnila dopolnila k zakonu, ki sicer omejuje vpliv strank na delovanje državne televizije. ■ KOBENHAVN - Na vrhunskem sestanku Evropske skupnosti so se zavzeli za ohranitev enotnosti BiH. Voditelji evropske dvanajsterice so se zavzeli za oblikovanje varovalnih območih za muslimane, povečanje Števila pripadnikov modrih čelad v BiH ter podprli zahtevo muslimanov po takojšnjem premirju. Zavrnili so tudi priznanje s silo zasedenih območij. ■ MOSKVA-Zunanji minister Lojze Peterle je obiskal Rusijo. Prvi dan obiska je namenil predvsem gospodarskemu sodelovanju med državama. Pogovarjal se je z zunanjim ministrom Andrejem Kozirjevom, in sicer o gospodarskih in političnih vprašanjih. Peterle je obiskal tudi Ukrajino. ■ SOFIJA - V Bolgarjji se nadaljujejo protesti proti predsedniku države Želju Zeievu in vladi. Več tisoč pripadnikov opozicijske protikomunistične zveze demokratičnih sil je na demonstracijah vnovič zahtevalo odstop predsednika Želeva, premiera Berova in nove volitve. ■ BEOGRAD - Bosanski Srbi hočejo 64 odstotkov ozemlja BiH, tudi del mestnega središča Sarajeva. Tako je za Tanjug izjavil predsednik srbskega parlamenta v BiH Momčilo KrajiSnik in opozoril, da gre za odločitev poslancev in da bodo pri tem vztrajali tudi na ženevskih pogajanjih. ■ LUGANO - Pod okriljem Sveta Evrope so se zbrali pravosodni ministri 27 od 29 članic strasbourške institucije na neformalnem sestanku, da bi dobre tri mesece pred vrhunskim srečanjem na Dunaju odgovorili na nekatera temeljna vprašanja o položaju manjšin. ■ MVNCHEN - Pripadniki Kurdske delavske stranke so v več zahodnoevropskih mestih zasedli turška diplomatska in gospodarska predstavništva, S tem so želeli mednarodno javnost opozoriti nase. Fronta za osvoboditev Kurdistana je sporočila, da bo začela napade na turške turistične kraje, ladje in tovarne. ■ KABUL - V obstreljevanju jugovzhodnega dela glavnega mesta Afganistana je bilo ubitih 7 ljudi, 19 pa je ranjenih. Spopadi so izbruhnili med privrženci nekdanjega obrambnega ministra Masuda in manjšinsko stranko šiitskih muslimanov. ■ ŽENEVA - Tudman in Miloševič sta se strinjala glede ozemeljske delitve BiH in prihodnje politične ureditve te države. Posrednika lord Owen inStoltenberg pa z njunim predlogom nista bila zadovoljna. Voditelja srbske in hrvaške skupnosti v BiH Karadžič in Boban sta razpravljala o konceptu razdelitve države na tri enote. ■ BEOGRAD - Srbsko-črnogorski parlament je za 2. predsednika tretje Jugoslavije izvolil kandidata vladajoče srbske Socialistične stranke Zorana Liliča. Novi predsednik je Miloševičev Človek in je z njim povezan že od prihoda srbskega predsednika na oblast. ■ BAKU - Azerbajdžanski predsednik Elčibej, ki je zaradi groženj generala Huseinova, da bo zavzel prestolnico, zbežal, je tudi uradno ostal brez predsedniške funkcije. Mali parlament AzerEafdžana je namreč sprejel sklep o prenosu vseh njegovih polnomočij na predsednika parlamenta Alijeva. ■ BAGDAD - ZDA so izvedle raketni napad na iraško glavno mesto, češ da je iraška vlada pripravljala umor nekdanjega arneriškega predsednika Georga Busha. Predsednik Clifiton je obvestil Javnost, da so izvedli napad na sedež iraške obveščevalne agencije. Iraško notranje ministrstvo pa Je sporočilo, da Je bilo pri tem ubitih več civilistov. VESTNIK Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota časopisni sveti dr. Jože Bedernjak. Stefan Cigut, Zlatko Edih, mag. Dalibor Gadar, Cilka JakeIj Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Vete k (odgovorni urednik), Ludvik Kovač [namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše Feri Maučec, Stefan Smej. Stefan Sobočan (novinarji), Ksenija Sdmen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica) Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik' 21-333, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403. ffeiefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov ih fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1993 je 980 00 SIT, celoletna naročnina 3.000 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudska pravice. Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvoda informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov aktualno okoli nas Za prostor pod svobodnim Ob 2. obletnici razglasitve samostojnosti Slovenije so se zvrstile številne proslave, državni zbor pa je imel ob tej priložnosti slavnostno sejo. Osrednja slovenska prireditev je bila na Trgu republike v Ljubljani, na kateri je govoril predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Uvodoma je dejal, da današnja podoba in mesto, ki ga ima Slovenija v svetu, pottjujeta utemeljenost odločitve, da Slovenci uveljavimo pravico do samoodločbe ter tako zavarujemo obstoj in prihodnost slovenskega naroda. Zdaj ob 2. obletnici je vsakomur od nas naloženo, da odgovorno premisli o naši skupni sedanjosti, prihodnosti in preteklosti, o svoji misli, besedi in dejanju, je med drugim dejal Milan Kučan. »Prva naša misel velja vsem, ki so skozi desetletja in stoletja boja Slovencev za prostor pod svobodnim soncem dostikrat zaradi neprijazne zgodovine tudi v tujih vojskah in za tuje interese, vselej pa z mislijo na svojo slovensko domovino, dali svoja življenja. Najbolj častno so prestopili ločnico med živim in mrtvim. V zadnji vojni so se borili na Homcu, Medvedjeku in drugod po Sloveniji v boju proti jugoslovanski državni politiki in njeni napadalni vojski. To je bila odločitev slovenskega naroda, ki je dozorel za dejanje, da enkrat za vselej uredi življenje na svoji zemlji po svoji podobi. Druga misel je name njena enotnosti, ki je omogočila, da nismo za- mudili zgodovinskega tre- nutka. po katerem je bilo mogoče uresničiti željo in upanja mnogih rodov Slovencev, da imamo svojo lastno državo. Njena neodvisnost in suverenost nista enkrat za vselej in dokončno zavarovani. Očitno bomo Se dolgo živeli na meji med evropskim mirom m vojno, v soseščini konflikta na jugovzhodu Evrope. Nihče nima odgovora, kdaj in kako, za kakšno ceno bo mogoče to Sem samo vaša tajnica, če pa bi bila na vašem mestu, bi jim v tej isti plastični vrečki poslala 6 priročnikov o dobrem vedenju! ii 'S. soncem Na rob raznim podtikanjem Komu koristi destabUizacga države? Interpelacija, z njo povezana vladna in parlamentarna kriza, o kateri po večdnevnem zastoju junijskega zasedanja že lahko govorimo, ter najnovejše obtožbe na račun predsednika države so dogodki, ki na videz niso povezani. Vprašanje pa je, ali ne gre za destabilizacijo države. Vsem, ki toliko govorijo o demokraciji, mora biti skupni cilj, da se afere, o katerih je v zadnjem času v javnosti veliko govora, razčistijo du konca. Čedalje bolj se potrjuje tudi spoznanje o napaki, ki je bila storjena takoj po večstrankarskih volitvah, ker niso prišli na dan dosjeji tajnih služb. S tem bi nam bilo danes marsikaj prihranjeno. Jasno naj bi bilo tudi, da je treba vsem, ki so obtoženi kakršnih koli dejanj, dati možnost odgovora ali pa da obtožbe ovržejo. Najslabše pa je, da je obotoževanj vse povprek že toliko, da je slika povsem zamegljena. Tako ni razvidno, kje je začetek in kaj je bistvo. Je to bitka za oblast, za izgubljene položaje in popravljanje volilnih rezultatov? Dogodkov, ki tej tezi pritrjujejo, je veliko in skorajda preveč za naključja. Ne glede na premi-erove trditve je vlada zaradi gonje proti njej in tudi nespretnega odziva nestabilna, delo posameznikov pa onemogočeno. Vodja varnostne službe je odstopil, interpelacija o delu pravosodnega ministra je sprejeta na dnevni red zasedanja parlamenta. Kje je torej vzrok za vztrajanje in blokado dela? Pojavljajo se vprašanja, zakaj se to dogaja v trenutku, ko sta pristojni parlamentarni telesi tik pred tem, da bi začeli dejansko ugotavljati odgovor- nost posameznih funkcionarjev in njihovo vpletenost v afere podkupovanja, prisluškovanja, privatiziranja z interesi države pri nakupih orožja, razpolaganju s posebnimi skladi itd. Kot da komu ugotavljanje odgovornosti -ne bi bilo v interesu? In če ob storjenih in napovedanih zasedbah meje ne glede na upravičenost stavkajočih, nestabilni vladi in parlamentu ter neučinkovitem pravosodju dodamo še zadnje stopnjevanje obtožb na račun predsednika države, je vtis o razsulu popoln, Ob upoštevanju opozorila, da smo na robu kaosa, pa govoric o nestabilni koaliciji, prijateljskih sporočil tujcev, da smo kot država nezanesljiv partner, o ustanovitvi četne države in podobnem, med vsesplošnim obtoževanjem kmalu ne bo več možno nikomur verjeti. Tudi tisti, ki jim ljudje še zaupajo, molčijo. Manjka nam še le nov odrešenik. Tudi o njem se govori. MILAN JERŠE Strokovna ekskurzija Dolgoletno sodelovanj« z županijskim sindikalnim svetom iz Sombotela je okrepilo prijateljske vezi s pomurskimi svobodnimi sindikati, s katerimi nenehno izmenjujejo izkušnje. V ta namen so pomurski sindikalni delavci konec tedna obiskali sosednjo Madžarsko, kjer so se seznanili z njihovim sindikalnim delom. Ob tej priložnosti so si ogledali tudi zgodovinske in kulturne znamenitosti Budim- peSie in Blatno jezero. MJ žariSČe omejiti in pogasiti. Navzkrižni interesi najvplivnejših evropskih držav ne prispevajo k uresničevanju tistih velikih, plemenitih načel o miru. sožitju. enakopravnosti in o pravici vsakega naroda do samoodločbe, ki so temelj demokracije in odnosov med narodi in državami. Jamstvo naše trdnosti je doslednost pri spoštovanju teh načel. Mi smo k sreči sami v tem nemirnem svetu, polnem protislovij, ne-slutenega razvoja in propadanja, velike blaginje in revščine, miru in vojne, sodelovanja in konfrontacij, upanja in pričakovanj. Imamo prijatelje, ki nas niso razočarali. Ne dajmo jim povoda, da bodo razočarani nad nami!« je poudaril predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, Pred osrednjo slovesnostjo se je Milan Kučan sešel z več kot 20 tujimi novinarji. Najprej je govoril o vojni v BiH in dejal. da je poglavitni vzrok sedanje vojne, ki ga je svet spregledal, način reševanja srbskega a t’ nacionalnega vprašanje je seveda Ih-ne pa tudi način, Jejo. Prvi pogoj reševanja srbskega nega vprašanja je Pp jni; t* vem mnenju ' I JU« UV vem mnenju, privoli v možnost, ds। ,. tudi Srbi manjšina v d . žavah. Opozoril največje žrtve te mani, saj zanje velja to m. saj zanje prodajo tj« „.je oziroma oskrbujeta Beograd in Ko Je govoril o odno ško. Je Kučan dejal.' blem le meja na fic v nekdanji federaciji , na Srbe oziroma ločena. 1 i I I t t t t i t o II P nji leoerauij. Če dogovor [11 bo mož«”’ »iH- * mednarodna traža. Milan tudi o razvoju venske države in cilj za prihodnost P!'"^! spodarski in " kar pa Je potrebna vseh vama ne predsednikovem potrebna !i Z Dunaja piše Cena človekovih pravic ali eno let<’ a h 11 F Ih po Rio de JaneiJ »Ciniki so liudie« ki ne znaio razlikovati_ »I Ciniki so ljudje, ki ne znajo vrednosti. Poznajo torej ceno vsega sar,« ter vredni lOS«'*" 5 to mislijo an^ečkega pisatelja Oskarja vsaj polovico njegovega življenja preganjali morale v viktorijanski Angliji prejšnjega mogode parafrazirati razočaranje nad pravkar ferenco za varstvo človekovih pravic na Dana! ** .1 - v .1 J 1 . J— -j«ni£^Af £ 3 Pl k »t So Pt t[] Pt 2e takoj na začetku, ko je prišlo do govorom Dalaj Lame, verskega in profanegt> v r Lte F'lis govorom uaiaj Lame, versKega in projui‘»(,~ , še kitajskega Tibeta, je vse skupaj nttkazof Pii nevno farso, podobno tisti na svetovni kpnjeP v brazilskem Rio de Janeiru. Kar 17S piortč'^ poslalo svoje predstavnike v Brazilijo, 740 Ij rjnJtdZOiii!*'' 'tl t; 1 K >iia cena dogajanja, ob m' ______________ . . rumbe, seveda) natiskani izrisanih kar 30 milijonov strani snežno jU)rti^''^Iia'h »posekanega« v brazilskih gozdovih- bila černobilska atomska elektrarna je tft' 'k v električno omrežje, Anglija in Francija ških dolarjev je bila cena dogajanja. ritmu sambe in »izvažata« svoje atomske odpadke v če vedno financira nritgtdortdins :te v deželah tretiega sveta, kat^ sporne projekte v deželah tretjega sveta, je medtem že narasla na okrog 1740 mulit jA 'lurjcv. . Dejstvo je, da so naj večji onesnaževan- ngset; ________________________.JL. bi Utrl c dolarjev. i^ejsivo je, uu so nu/i^eeji jp jiri'. industrijsko najbolj razvite dežele, ki i gospodarsko recesijo m do tega, da bi se r JV« 1. 1 J w ‘J v. ™ ,.^jn 'j 1. Tudi med največjimi kršitelji Človekovih P nekaj takih držav, ki spadajo med ravno zaradi realnih razmerij moči ter pa skih interesov zlepa ne dajo soliti pameti- Dalaj Lama je v 1 ne aajo sumi . dvsmjrftt pnestolnic^JtJju^^ več, kot bi si v normalnih razmerah I duhovni očetje njegovega političnega vseh najvišjih predstavnikih tukajšnje 1^^ kot otvoritvene slovesnosti Nobelovih cev konference kot izraz podpore a mijo Tibeta, navzočnost v svetovnih konference in ob koncu, kor nekakšen kP )(;.[ vor pred predstavniki tako imenovanih j cij (NGO - Non Governmental J sploh prvič v zgodovini smele udeležiti Ji, J'' visoki uradni ravni- t, kfln,"'' e NGO je bil pravzaprav tisti dejavnik dajal vseh deset dni trajanja neuradni ton ! j* nju. Medtem ko so v dvorani d'.inci!sk^? .konkreP'' mojstri svetovne retorike zavijali o . raciji ali nobeni« (ameriiki zunanji her), o »potrebnosti mednarodnih akci) vih pravic v vseh kotičkih tega OZN Boutros-Ghali) ter o viC" (skoraj vsi politiki po vrsti), pa so -Kurdi, Vietnamci, Filipinci, Sikhi, našteval, spominjali na kruto realnost iji^ i iti r \-d .1^ .'II J I II)hI' i''' A'of se »šika«, so predstavniki 170 J«' [ še tako imenovano Dunajsko deklaraC‘N'^, 31 boljšanje človekovih pravic za ženske, | i.r/,1,/1 u,«.ZT«u..4 D V..4 I 1.1 r le-i 1.1 .zl 1 1/zTz/m/A . _i tif!^ k Š pravic. stare mame. Predstavniki nevladmn , i, recimo iiAmnesty Internaiional^r in recimo »Amnesty International« m - govorijo o »konferenci zapravljenih pP odilo nič bistvenega. Vsaj za zatiranč Prej bi lahko trdili nasprotno. ‘ 7 hnmh/irdiK/jnii v tft zgodilo nič bistvenega. Vsaj za zatirane je z bombardiranji v Somaliji in zasedbami turških predstavništev v Z združitvijo srbskih in hrvaških sil *' , ,jti^ skem kotlu v teh dveh lednih, kgjikor 1^^ še enkrat dokazal, da razlike med ceno i razmerah pač ni. i julija 1993 stran 3 so aktualno doma I« k d* k p in Ji- 10 i* elit if tl it 9 t t lit i if F' J ob zasedanju zborov Skupščine občine Murska Sobota Odborniki niso volili mandatarja **tlir L po Skupni seji vs«h treh zborov ’*Kcr se suša kot kuga ne bo ™?'ipi v* J vlade, ki bi lahku »b večinski administrativno razširila na vsa opravljala pomembne naloge. Zaradi ra/pr- območja Slovenije, je prav, da it (hi ^|"’’^retujočih si strankarskih interesov se utegne zgoditi, upoštevajo naše območje kot >jik »,||-' ® ''odstopu morala vladati Sobočanom vse do prihod- najbolj prizadeto,« ie še dodal, itilii^ ® skupaj seje zapletlo že pri določitvi dnevnega Hkraii jc ajKlifal, da bi iz di® P**'^®**^ zbora KS Mariin Duh vztrajal, da zaradi hlffDJunč* ril Jiili intprvun- '*^rij(, j,.™' 8®sp«darshih vprašanj najprej opravijo skupno za™ da ■ ker se predsedstvo občinske skupščine in pred-strank niso moali docovoriti o skuuni rešitvi. PMk, administrativno razširila na vsa v odstopu morala vladati Sobočanom vse do prihod- gospodarskih vprašanj najprej opravijo skupno__ I ž_ dnevnega reda umaknejo volitve mandataija —■ Unfr- -u IM vut.manc .iKupseioc 01 pivo- Strank niso mogli dogovoriti o skupni rešitvi, ^eir ' ■ ■ ........... 'BV upoštevajo naše območje kot najbolj prizadeto,« ie še dodal. žavne blagajne dkjbili interven- cijika sredstva, Z njim je sogla-Siil tudi predsednik komisije za kmelijstvo Štefan Horvat, ki je med drugim opozoril, da te te- b poslancev je predsednik Skupščine občine žave prizadenejo slehernega ™tei Geh.*- poslancevjc preusenniK »Kupscine oDcme zave prizaoeuejo sieuerucga "*'<^ta ■ glasovanje, da tokrat ne bi razpravljali rned nami, V rarpravi je Franc S* iT L - j®z večino glasov sprejelo. In ko se je Horvat opozoril na nujnost ^1**1 dfi začela, je poslanec DPZ-ja Janko Halb učintoviiejiše obrainhe pred reda umaknili tudi imenovanje komi- Inčo in Ti;on;±k ainih sistemov, '''Ms i, opredeljena njena vsebinska vloga. Tudi la ” sprejela. priznanj in nagrad soboške občine, češ da z odlo- ker je padec podtalnice očiten. ^0 odborniki, ki nad so počasnostjo V Puconcih, ignorantski odnos pa jim je očital tudi pri oskrbi Poslanec DPZ-ja Evgen Sapač je pohvalil prizadevnost izvršnega sveta, hkrati pa pripomnil, da bo zaradi suše, ki je rij j postopkov, '11 ®?8'^sja k imen! nekaterih na imenova- nekaterih os- ■^^1 KiM so dobili: (Jj/ ?■ f'®kovci), t' '*‘titv Vlit L«d- S 2 MS), Jen« so dobili: PruM' ( z vodo in posodobitvi ki lom e- najbolj prizadela jare posevke tra ceste na Vaneči. Zaradi teh in ječmen, za 1 odstotkov neizpolnjenih nalog je terjal zmanjšana osnovna čreda, Ste- podrobnejše poročilo o delu izvršnega sveta, kar naj bi opra- fan kuhar iz zbora KS pa je menil, da je s tem že ogroženo vili na prihodnji seji. Odbornik preživetje kmečkega prebival- porabili za razpravo o zaključnem računu občinskega proračuna za lansko leto. Po besedah občinskega računovodje Franca Cipota so brez večjih pretresov omogočili nemoteno financiranje javne porabe, so pa tudi ena redkih občin v Sloveniji, ki se ni zadolževala pri bankah. V skladu s sprejetimi zakoni je potekalo tudi financiranje socialnega programa, čeprav bi moral biti občinski proračun vsaj dvakrat višji, če bi hoteli pokriti vse potrebe. Aktivna politika do republiškega proračuna se jim je obrestovala, saj so pridobili dodatnih 59 milijonov tolarjev za gradnjo lokalnih ceSt in 16 milijonov tolarjev za gradnjo osnovne šole v Fokovci h. Poleg tega so pridobili 3,3 milijona tolarjev za sanacijo mostov in milijon tolarjev za sofinanciranje programa razvoja podeželja in vasi. Pripombi je imela Ob prazniku slovesno tudi v Pomuiju Ob 2. obletnici slovenske državnosti so se tudi v Pomuiju zvrstile številne slovesnosti. Osrednja ljutomerska proslava s slovesno akademijo, ki sojo povezali s 25-letnico obrtne organizacije, je bila v Domu kulture v Ljutomeru. Po pozdravnih besedah predsednika občinske skupščine Mirka Preloga so posameznikom, zaslužnim za razvoj obrt- ništva in podjetništva, podelili priznanja in plakete. Najvišje priznanje zlato plaketo občinske zbornice je prejel Slavko Makovec iz Ljutomera, med častne člane zbornice pa so sprejeli Albino Bobnjar (Veržej), Nado Puconja (Ljutomer) in Vladimirja Babiča (Veržej). Dobitnika sre- bme plakete sta Jože Novak (Ljutomer) in Avgust Filipič (Ključar o vet), bronaste plakete pa so izročili Vlasti Markovič (Ljutomer), Janko Makoterju (Cven) in Slavku Lovren-čecu (Križevci pri Ljutomeru). Poleg tega so priznanja izročili Veri PeischI (Ljutomer), Emiliji Osterc (Križevci pri Ljutomeru), Anici Rudolf (Ljutomer), Venčeslavu Ostercu (Šalinci), Cvetu Križaniču (Boreči), Branku Žur-I manu (Ljutomer) in Vladu Mihaliču (Stročja vas). Ob tej priložnosti so pripravili tudi kulturni program, ljutomerski obrtniki pa so praznovanje srebrnega jubileja nadaljevali z razstavo na Starem trgu in športnimi igrami. Slovesno je bilo tudi v lendavski občini, kjer so slavili občinski praznik v spomin na žrtve iz druge svetovne vojne in internacijo v taborišče Sarvar na Madžarskem. Na osrednji proslavi v dvorani Nafte v Lendavi so občinsko plaketo izročili Mariki Kardinar-Nagy, znani kegljavki iz Dobro v- I liriiJkriJJ ZTJnHllkl UflJim9 AVglJuVlvI tZ. £>01x10*“ nika, občinsko priznaje pa je dobil Ferenc Gcrics, učitelj likovnega pouka na Dvojezični osnovni Soli Lendava, Praz- ,l novanje so popestrili z nastopom tamburašev iz Žižkov, citrarjev iz Genterovec in učencev. Osrednjo prireditev ob dnevu državnosti v radgonski občini je pred Osnovno Solo Apače organizirala zveza kulturnih organizacij, slavnostni govornik pa je bil poslanec v državnem zboru Franc Horvat. V kulturnem programu so nastopile folklorne skupine iz Apač, Gornje Radgone in Melov ter radgonski pihalni orkester kot gost pa AFS KUD Študent iz Maribora, Po prireditvi pa so apaSki gasilci pripravili prijetno veselico. Tudi v soboški občini je minil dan državnosti v prazničnem razpoloženju. Na predvečer 25. junija so v soboškem gradu, kjer je bil slavnostni govornik predsednik občinske skupščine Andrej Gerenčer, organizirali dve zanimivi kulturni prireditvi. Najprej je bila v galeriji Pokrajinskega muzeja odprta pregledna razstava del akademskega kiparja Ferenca Kiralyja, nato pa je na grajskem dvorišču nastopila skupina Duma s srednjeveško in renesančno glasbo in poezijo. Prisrčno pa je bilo tudi srečanje borcev soboške občine v beltinskem parku, kjer so počastili letošnji dan ŽZD-ja Irma odbornica DPZ-ja Milan Benkič je dodat, da bo treba proučiti funkcijo vodenja IS, ker sta dva podpredsednika, Franc Horvat iz istega zbora pa je izvršnemu stva, ker ne pokrivajo proizvodnih stroškov pridelave. Med drugim se je zavzel za od- Benin, ki je dejala, naj se v zaključni račun zapišejo dejanski zneski, da bi porabniki natančno vedeli, koliko denarja se bo preneslo v leto 1993. Tako so sklenili, da se 400 tisoč tolatjev, kolikor jih je ostalo od lani, rezervira za dejavnost Podjetja za informiranje, pri Čemer je treba proučiti njegov program. Poslanci so tudi zvedeli, da ima letos prednost gradnja otroškega vrtca na Cankovi, medtem ko bo moral enak objekt v Dokležovju še počakali, saj že lani niso izrabili sredstev. In ko so po Skii'', V**"' '^emcc ("oŠ t ’ itnenlT*'' so sogla- Vzgojk - Mippsku skupne seje '^ll Ikicn I,.., . no- j" po kate- ■^'^6tastom razreši javnega li p„?P®reurskih ’ btnicLinefla sn- občin I Soboti. ■ V je II tiii po kate- in .^.P^^.^stavniki KS predstavniki KS in eivustav ;iri odlsh odpadkov pis pokoj n i nsko-i n v al i dsk i h prispevkov za kmete, ugod- svetu in predsedstvu občinske nejSa posojila in večjo vlogo skupščine zameril, da ni že prej uvrstilo na dnevni red pereče kmetijske problematike. Naposled so vendarle začeli obravnavati poročilo o posledicah suše v kmetijstvu, ki naj bi bilo po zagotovilih nekaterih odbornikov, zlasti iz vrst Ljudske stranke, izjemnega pomena, ker ga pričakujejo v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo in odboru za kmetijstvo in gozdarstvo državnega zbora. Kol je povedal Janko svetovalne službe, Ž vsemi temi ugotovitvami so soglašali poslanci vseh treh zborov, izvršnemu svetu pa so naložili, da sproti spremlja stanje na terenu in nadzira delovanje komisije, ki mora pošteno izvesti popis vseh posejanih površin in živine. Nujni pa so tudi konkretni agrotehnični ukrepi za ublažitev posledic te naravne katastrofe, za kar mora s Strokovnimi nasveti poskrbeti svetovalna služba ŽVZ-ja. Opravljeni malici želeli raZ’ državnosti. MILAN JERŠE _____________________________ V nadaljevanju skupnega za-nimi posledicami že drugo leto sedanja so brez pripomb dali Halb, traja suša s katasirofal- zapored, za zdaj pa ni izmerljivih podatkov za natančno oceno škode v kmetijstvu. soglasje k statutu javnega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota, nekaj več Časa pa so pravljati o drugih točkah dnevnega reda, so žal ugotovili, da so nesklepčni. Dovolj delegatov je imel le zbor KS, ki je nadaljeval sejo. MILAN JERSE Preobrazba lokalne samouprave Občino imeti za svojo I 1 j ^^sedo tudi dijakinjama zadnjega zasedanja občinskega parla- mer poleg tako nazornega se je dokaj nepričakovano znašala tudi -Ut^krnja . kuko ™ se j Pi^ ' laziskovalne dejavnosti in nalog učencev goec' zaščititi pred " ' pa Miklošiča Ljutomer v šolskem letu 1992^13. nostjo, spodbujala mlade •'jllinii-u lahko v posebni sobi ogledali tudi it .sproščanju v poru. Ih seminarskih nalog. ’ 'tl 'jih^ ''^"‘okratskih’ Razlag predstavili svojo ii _ * M nfifira» ctfZMZ-Ji I T Tatici/ prej lahko v posebni sobi ogledali tudi k “ - ■ tun itd. .s| razi- ■ I ’ S;,"'' reorajo obrav- skovalno nalogo z naslovom občinske Mladi in spolnost. Z ano- 1| p na osvei- ''sekakor nimno anketo med gimnazijci '■/ Predsed- sta med drugim ugotovili, da Prelog so dekleta dokaj dobro sezna-p P0‘ njen® zaščitnimi sredstvi Ljutomer, pred nosečnostjo, zato Se no-Lh■ 30-letnico bena ni imela splava. Za spol- pa se tako dekleta kot n? '‘n Ra- fantje odločajo največkrat iz ?ni Miriur V nadaljevanju zasedanja pa niso rekli skoraj nobene (besede) o poročilu občinskega sodnika za prekrške, dokaj pa so se razgovorili o odloku o ustanovitvi javnega zavitda za kulturo in izobraževanje v občini Ljuto- d " Jbrj ,^"15 dijakov ljubezni (v 75 odstotkih), ne- , Up mer. Kot predvideva omenjeni odlok, naj bi se v skupni zavod povezali ljudska univerza, občinska matična občinska 'H O&t ' 'J'J■“KO* IJLUrCzAII 1,^* fjf OkJdlOl KI liy« IIV "'av, J iških znotraj kateri pa tudi zaradi spolne z rn ■ ^ennveč je želje, radovednosti ali nago- o";,? i' -^1 reZVOJ. Ozvaid ne varjanja partnerja. Pomem- Je ben sklep njune naloge je. da bi kazalo uvesti v pouk tudi Osvald zdravstveno vzgojo in da bi bilo treba v Ljutomeru od- knjižnica, muzej in amaterska kultura, tako da bi zaposlili tudi profesionalnega strokovnega sodelavca za kulturno dejavnost. V tem primeru bi morali zagotoviti v občinskem proračunu okrog 7 odstotkov več denarja kot do- pri niaturi. preti zdravstveno ambulanto slej. . . za mladino. Večina razpravljalcev je ^Mii ftazadovala. Za vr- Zdaj seje začelo zares, bi lahko komentirali razpravo o zakonu o lokalni samoupravi v Republiki Sloveniji. Potem ko je besedilo nastajalo skoraj pet let, ko je bilo v njegovo pripravo vloženega veliko strokovnega dela, pa tudi prcvcijanja na terenu, se bo treba konkretno opredeljevati do posameznih rešitev, ki jih ponuja zakon. Lokalna samouprava je zelo občutljivo vprašanje. Sleherno vnaprejšnje zakonsko določanje, npr. kako velika je lahko občina, koliko prebivalcev naj šteje, kako naj se povezuje, pa spominja na vsiljevanje vzorcev, ki že zalo ne privlačijo, ali na rojevanje izjem, ki tudi niso vedno prava rešitev. Šesterica vrnila odlikovanja šest vodilnih slovenskih politikov iz obdobja osamosvajanja Slov en (j e: Igor Bavčar, dr. France Bučar, Janez Janšu, Jelko Kacin, Lojze Peterle in dr. Dimitrij Rupel so predsedniku države Milanu Kučanu v odprtem pismu sporočili, da protestno vračajo prejeta odličja zlati častni znak svobode Republike Slovenije. V pismu med drugim poudarjajo, da smo priče politike razvrednotenja slovenske samostojnosti ter da so v tujini in tudi pri nas vse glasnejše pobude za oživljanje nekakšne nove Jugoslavije. Predsedniku Kučanu očitajo, da se je posredno alt neposredno preveč zavzemal za usodo častnikov nekdanje jugoslovanske armade in namenjal manj pozornosti otrokom in svojcem padlih teritorialcev in policistov v vojni za Slovenijo. Očitajo mu tudi dodelitev enakega odličja prof, dr, Ljubu Bavconu, ki je bil »dolgoletni Član povojnega represivnega režima in sooblikovalec boljševistične jugoslovanske in slovenske kazenske zakonodaje«, in Janku Pleterskemu, »ki je dejavno sodeloval pri ustavljanju in zaničevanju osa- Ni mogoče spregledati, da se nekako ponovno vračamo k lokalni organiziranosti, ki smo jo v našem prostoru poznali že mestne občine) pa lahko obstajajo tudi ožje (npr. krajevne oziroma vaške skupnosti) in širše lokalne skupnosti - pokrajine. Zdaj pa gre predvsem za to, da se državne funkcije razmejijo od funkcij lokalne samouprave, in 10 je zagotovo eno najzahtevnejših vprašanj. Če se bomo obnašali po stari slovenski navadi, »da bi živeli s komerkoli, samo z najbližjimi sosedi ne«, potem se nam ne piše dobro, V vsakem primeru pa se bomo morah Čimprej vsaj odločiti o tem, kaj narediti, saj bo občinskim skupščinam leta 1994 potekel mandat. Občine, če se zanje že odločamo, naj bodo prostorske skupnosti, ki jih bodo prebivalci imeli za svoje, v katerih bodo reševali večino potreb in na katere bodo lahko tudi tesno navezani, tudi čustveno, čeprav zveni to morda patetično. Go- pred zadnjo svetovno vojno. Tedanja občinska organiziranost je temeljila na tradiciji zgodovinskega povezovanja in navezanosti na neki prostor. Danes imamo pri nas 62 občin, ki so nastajale med 1955. in 1958, letom, ko smo se odločili za t. i. komunalni sistem, Ta je bil tedaj upravno-politiCni temelj socialistične ureditve. Občina je tako postala osnovna družbena in gospodarska celica 'z izjemnimi pooblastili na vseh področjih. Če bi danes ljudi spraševali, kaj jim pomeni njihova občina, bi zagotovo dobili zelo različne odgovore. Dejstvo je. da jim je postala nekako domača. Česa drugega pa vsaj večina ne pozna. Zato mnogi naveličani nenehnih procesov, ki jim pravimo reforma reforme, upravičeno sprašujejo, zakaj se odločamo za prehod iz komunalnega sistema v sistem lokalne samouprave? Prvi vzrok je nova slovenska ustava, ki je že v sj^tošnih določbah opredelila, da je državljanom zagotovljena pravica do lokalne samouprave, ki pomeni enega od temeljev vsake demokratične ureditve, Ta sc uresničuje v občinah in drugih lokalnih skup- spodarska samostojnost in lastni izvirni prihodki ter vsaj delna neodvisnost od državnega proračuna bodo zagotavljali tudi avtonomno občino, za kar se v bistvu povsod zavzemamo. menila, da pomenijo nove za- Ta naloga si je zaslužila misli korak naprej. Se zlasti eno najviSjih ocen učitelj- za amatersko kulturno dejav-skega zbora gimnazije, pa nost; dokaj neenotni pa so si [Lidi poslanci so bili dokaj bili o tem, ali naj se tudi ugodno presenečeni, kaj vse knjižnica vključi v skupen za-so sposobni odkriti in pred- vod ali pa naj deluje samo-staviti dijaki. Slišali pa smo stojno. Zato mora izvršni svet lahko tudi mnenje (Blaž tem organizirati javno raz-Zajnkovič), da bi bilo prav, pravo, da bo lahko povedala če bi bil v nalogi zajel tudi svoje tudi stroka. . JOŽE GRAJ MILAN JERŠE .Se '■ ■'a^neje tudi ■ Karmen vzgojni vidik - da bi na pri- lahko tudi mnenje (Blaž Pa st« mosvojitvenih procesov v Sloveniji«. Omenjena šesterica politikov v odprtem pismu opozarja na »politiko razvrednotenja samostojnosti«. nostih. Občina je torej Vestnik te- meljna oblika, poleg nje (in stran 4 vestnik, 1.juli|jJ^ gospodarstvo I Občina Gornja Radgona želi v celoti rešiti problematiko oskrbe z vodo Združiti sredstva za razvoj podjetništva Vse za vodo Izvršni svet SO Gornja Radgona je v zadnjih dneh ' sprejel dva pomembna sklepa, ki sta povezana z nadaljnjim reševanjem problematike oskrbe z vodo v občini. S prvim sklepom - pravzaprav odlokom, ki ga morajo potrditi še zbori skupščine - bodo nerazporejene prihodke proračuna za leto 1S*92 v višini 1,528,112,60 tolarjev namenili reševanju oskrbe z vodo v občini; njihov projekt naj bi podprla tudi zavarovalnica, in sicer v višini 1,2 milijona tolarjev, upravičeno pa računajo tudi na republiška sredstva, ki so namenjena demografsko ogroženim. Prav tako pa je pomemben sklep o imenovanju komisije za pripravo posnetka stanja vodovodov v občini Gornja Radgona, ki jo sestavljajo Drago Kur, Marjan Potisk, Jože Ščavntčar, Peter Cvetkovič in Zdenko Lazar ter strokovni sodelavec Zavoda za zdravstveno varstvo M. Sobota Jože Kreslin. Naloga ; komisije je s krajevnimi skupnostmi oziroma lastniki vodo- vodov ugotoviti tehnično stanje posameznega vodovoda in možnosti ter pripravljenost lastnikov za priključitev na mestni oziroma občinski vodovod. Da mislijo Občinarji resno, dokazuje tudi to, da so v ta namen iz letošnjega proračuna izločili 33 milijonov tolarjev, enak znesek pa pričakujejo tudi iz republike ter krajevnih skupnosti. Skupna vrednost gradnje vseh vodovodnih siste- bodo letos zgradili upravo in vodohran v Zbigovcih, prihodnje leto še vodovod v Zbigovcih, Rodtnošcih in na v 1 1 Ivanjševskem Vrhu, prihodnjih dveh letih pa mov je 221 milijonov; v Apačah in Lešanah bi še letos gradili primarni cevovod, črpališče, prečrpališče, v naslednjem letu pa še vodohran in sekundarni razvod Lešane-Nasova; na negovskem območju bodo najprej zgradili vodohran Strajngova in vodovod Lokave! in Pišušak, naslednje leto pa še vodovod Rad-venei; največji stroški bodo na območju Rodmošc, kjer Še rekonstrukcijo primarne veje Moda-Uprava in vodovod Ivanjševski Vrh-Ivanj-ševci; letos naj bi zgradili še vodovod v Loma nošah in Ptujski Cesti (do Stavešin-skega Vrha), prihodnje leto pa Se na Plitvtčkem Vrhu. Ce bo denar pritekal tako, kot so načrtovali, in če bodo sodelovali tudi krajani, ki so svoj vodovod že zgradili, se bodo vladni načrti oskrbe z vodo uresničili. BBP i Ekološki forum Spodbude za uveljavljene podjetnike Val podjetništva je zajel tudi Pomurje, saj je vedno več posameznikov, ki preskušajo svoje podjetniške sposobnosti. V zadnjih dveh letih je bilo tudi v vseh štirih pomurskih občinah registrira- nih več sto družb z omejeno odgovornostjo, vendar jih velika večina nikoli ni zaživela. K pravi poplavi novih podjetij je veliko prispevala zakonodaja, saj je bil ustanovitveni kapital zelo nizek, podjetje pa je tako rekoč lahko ustanovil vsak, ki je to želel. Zakon o gospodarskih družbah postavlja veliko zahtevnejše pogoje za ustanavljanje novih podjetij, že ustanovljena pa se morajo v določenem času prilagoditi določilom lega zakona. Pričakovati je, da bodo številna »papirnata« podjetja, ki doslej niso zaživela, tudi formalno prenehala obstajati, pa tudi sicer je pri podjetništvu v prihodnje pričakovati več reda. Po podatkih podružnice službe družbenega knjigovodstva v Murski Soboti je v Pomurju veliko podjetij brez zaposlenih, kar tudi kaže na evforijo pri ustanavljanju, za nekaj takšnih podjetij pa so že vložili stečajne prijave. Žal pa ugotavljajo, da tudi med tistimi firmami, ki so zaživele in delujejo, prevladujejo storitvena in trgovska podjetja, le malo pa je proizvodnih. Prav ustanavljanju slednjih pa bi kazalo posvečati več pozornosti, saj podatki iz razvitih gospodarste- ka- žejo, da so prav mala ,iz- Prav iz teh razlogov tudi v Sloveniji namenjajo določena sredstva za razvoj podjetništva, vendar ugotavljajo, da so finančna sredstva preveč razdrobljena in premalo učinkovito izkoriščena za realizacijo novih razvojnih programov, zlasti s področja proizvodnih dejavnosti, ki so kapitalno zahtevnejša, Da bi združili ta sredstva in jih tako čim bolj koristno porabili, so na pobudo območne enote zavoda za zaposlovanje v gospodarski zbornici za Pom Ulj e sklicali delovni razgovor vseh tistih, ki sodelu- jejo pri pospeševanju podjetništva. Po mnenju nekaterih je spodbujanje podjetništva že fraza, v praksi pa je bilo le malo narejeno. Zavod za zaposlovanje si že dve leti aktivno prizadeva za razvoj podjetništva, saj mu je cilj zmanjšanje brezposelnosti. Ob naraščajoči vodna podjetja najmočnejši dejavnik razvoja. Mala podjetja v nekaterih zahodnih državah ustvarjajo dobršen del družbenega proizvoda in zaposlujejo velik del delavcev, zaradi hitre prilagodljivosti pa so tudi manj občutljiva za spremembe na tržišču. brezposelnosti mora vsak posameznik tudi sam skrbeti za svojo zaposlitev, zavod pa tistim, ki se za to odločijo, ustrezno pomaga. V soboški območni enoti so sklenili pogodbe s štirimi svetovalnimi organizacijami, za zaposlitev pa ponujajo tudi začetni kapital v višini 150 tisoč tolarjev. V letu 1991 so na ta način ustanovili 70 novih podjetij, v lanskem letu pa 95, vendar v glavnem v storitvenih dejavnostih, ki pa ne producirajo novih delovnih mest. V lanskem letu se je v malih podjetjih v Pomurju na novo zaposlilo 468 delavcev, vendar bi bili rezultati lahko veliko ugodnejši, če bi vsa ta sredstva združili in jih usmerili v ustrezne programe. Razmišljajo celo o tem, da bi sredstva, ki jih zdaj namenjajo za samozaposlovanje, združili in deponirali v banki, ki naj bi novim podjetnikom omogočala ustrezna posojila, k sodelovanju pa bodo skušali pritegniti tudi ministrstvo za gospodarstvo, ki naj bi prav tako prispevalo nekaj denarja. Sicer pa se ob tem postavlja vprašanje, ali je prav, da za razvijanje podjetništva namenjajo nepovratna sredstva, ali pa bi bilo pametneje ta denar nameniti za subvencioniranje obresti. Praksa iz preteklosti namreč kaže, da tisto, kar je podarjeno, ne daje pravih rezultatov. Za mnoge resne in uspešne podjetnike so namreč prav visoke obresti za posojila naj večja ovira za suj pravijo, du realne obieili samomor«. ■ celo pravijo, da ^'3^ sredstva za razvoj dem s ogroženih območij subvencioniranje j mere, s posojili P®, predvsem že uveljavljen kušene podjetnike, sa) Blotnc zanje »; nt ganja pri njih V Pomurju razvoj .io f omurju naii pf crpdeTva IZ sebna sredstva proračunov. v IZ SOlKJSki pa celo razmišljaj a ............... - sklada. itano*''' vtr tvi kapitalskega -rega naj bi v začet 106 milijonov tolarj ■ rim bankam so to k, gali. k sodelovanju P» ^- pritegniti tudi ^5“^® verna rii^rrCinTTflCilC z>' rane organizacije Navsezadnje pa bi ^3 .. podjetništva kazalo Stic! tudi sredstva nje zdomcev, ki J’ nem sporazumu kj! Nemčija in denarja je bilo dos!^ Ijo 1,5 milijona pomurski ^nje * vključujejo v ko j sredstev. ,, l.L'DV 51 Berite Vestni^ I I I »Nismo se izlegli iz papagajskih jajc« EkoloŠki forum bi se lahko imenoval kakorkoli. Lahko bi se mu reklo tudi pedološki, dendrološki ali pa speleološki. Z »Ekološkim« pred forumom je tako kot z vzdevkom oziroma estradnim imenom. Marylin namesto Norma ali pa Loren namesto Sicco-lone. Dobro se sliši. žavnozborski predstavnik kme- tako meni Magdič, potrebno če bi bil namreč zadnji Ekološki forum količkai ekološki, bi poslanca Draga Šiftarja kdo vprašal, kam je njegov mehanik zlil staro avtomobilsko olje, ki mu ga je moral v Času, odkar je poslanec, že trikrat zamenjati. Ker da se Šiftar toliko vozi med ljudmi. Na Se bolj ekološkem Ekološkem forumu bi ga vprašali, zakaj se ne vozi z javnim prevoznim sredstvom, V Evropi bi ga to vprašali. Zadnji Ekološki forum je bil 24. junija. V soboški Zvezdi z naslovom Zažgali grofu smo graščino Sicer pa - saj ne gre za ekologijo, gre za eksperiment s civilno družbo. Za mašenje političnega manka. Ker nimamo politične tradicije, ne tradicije agore in ne tradicije hyde parka. Forum je skratka še vedno koristen. .. .sebi... Najprej so imeli poslanci in svetniki priložnost izbrati in epsko izrisati svoje zvezdne trenutke v doslejSnji politični karieri. Kako, kje in zakaj se jim zdi, da so bili najbolj uspešni- Socialdemokratski poslanec Drago Šiftarje zase menil, da se je najbolj izkazal na infrastrukturnem Sodeloval je v področju, razpravah Poslanci, svetniki in viceminister so peli slavo... Začetnik, pobudnik in spodbujevalec Slavko Švenda je na o gradnji železniške proge na Goričko, za katero je najpo-prej kazalo, da bo tekla proti Martinju, pa se je potem nekaj zasukalo in velja zdaj za bolj verjetno hodoška smer. Pripisuje si zasluge za asfaltiranje ceste proti Moščancem, ker so, kot se temu reče, »zadevo v proračunu spravili skozi«. Čeprav si njegovi »kolegi iz SLS lastijo ekskluzivno pravico za kmetijska vprašanja«, se v teh rečeh po različnih komisijah in lobijih posluša tudi njega. Nakar je sledil kratek ekskurz o suši in ukor vod no- tov, je nekdo iz poslušalstva vzkliknil: »Doma pa si svinjo odo!« Ni jasno, če je pri tem šlo za goli pivski preblisk ali pa je Sapaču kdo očital, da se gre sivo ekonomijo, saj od svoje prodaje na domu ni plačal cesarju. kar je cesarjevega? Forum je prostor javne besede, zato je mogoče ugibati. »V Pomurju imamo največ kmetov, zato je tukaj tudi največ problemov, nad nas so se spravile vse tegobe tega sveta, pa Se one od zgoraj,« je reke! SapaČ. Medtem ko je država lansko Sušo sanirala samo 5- do 6-od-stotno, je tukaj že letošnja. To spremeniti, ker je potrebno nekatere stvari reorganizirati. Sodeloval je tudi pri postavljanju zakonov za vojaško zdravstvo in si je prizadevat za vojaške bolnišnice, Dajal je pobude za spremembo obnašanja carinikov. Komentar: Uspešno, ker se cariniki resnično bolj obnašajo. Sploh pa meni, da je sovražnik slovenske suverenosti »naša lastna malomarnost in iz-smehovanje lastnih politikov«. .. .svojim in drugim... Državni sekretar za kmetij- stvo Ivan Obal je dejal, da je je ena od premis, iz katerih je kmetijstvo manj problematično SapaČ izpeljal, očitno tudi me s parlamentom, je podrezal v kmete in njihov »politični« način z zaporo meja. Veterinar Temar iz soboškega Živinor^sko-veterinar-skega zavoda (ŽVZ) ga je razumel bolj v prvem smislu. Na njegovem Zavodu osemenjujejo Čedalje manj krav in to za tukajšnje kmetijstvo ni zgolj »drobencljanje na mestu, marveč kar dober korak nazaj«. Ivan Obal je potem rekel, da imamo v Sloveniji za 40 odstotkov več mleka kot ga potrebujemo, zato ni »tragedija, če se je stalež krav zmanjšal na normalno raven«. Ternarjevemu kolegu z ŽVZ-ja Čmku se je zdelo, da je prekmursko kmetijstvo kljub temu nazadovalo. 1 8. zboru slancev, 3. pa tudi, ker se godat za utri^L^. 6naiji se to uredi, wr hova poslanska P"(.. gcisK Lip’ i tak, da ima v državnem : žena področja. tralizem. soglašai. da sistem ni dober. slanskih hi biii titiinaiji Džuban, Slaviču«. »v Poslansko jeno samo svetni* • stelj na a pete^ vsak prvi ju 2- .,^jre-seču od 8. do !'■ ’ ure- I I' tafižično, pravico do stavke kmetov. Hrastelj s svetništvom zasluti na mesec 42.000 SIT. poslanstvom 112,000 plus 36,000, Džuban 119,000 plus 30,006, Tisto za plusom je dodatek ra »terensko d^o«. Ko je poslanec LDS Geza gospodarstvenikom ter pred* Džuban našteval svoje poli- vsem kmetom, ki znajo vodo samo speljati s površin, zadržati pa je ne zmorejo. To bi tične uspehe, je povedal, da so v prvem osnutku proračunu namenili 60 mio tolarjev za tokratni Ekološki forum pova- bil Draga Šiftarja, Gezo Džu- v nekem drugem kontekstu po- obrambo pred točo, »vendar iz bana, Bojana Korošca, Ferrja menilo - tega ni rekel Šiftar, to tega potem ni bilo nič«, ker je naš komentar - da si urim- Horvata, Cirila Pucka, Jožeta Kocuvana, Marijo Požonec, Andreja Hrastelja, Evgena Sa-pača, Jožeta Magdiča in fvana Obala. Vsi do zadnjega ali drugače, vsi z izjemo zadnjega so izvoljene državne poslanke in poslanci ali svetniki. Ivan Obal je državni viceminister za kme- rajo v hlače in potem tako vsi poscani moledujejo za pomoč niso smeli iz okvirja proračuna. Sicer pa je angažiran pri »problemih, ki so v naši družbi zelo po suši. Namesto da bi tam, pereči«. S svojim glasovanjem kjer je to mogoče, namakali po je povzročil gradbišča na naših potrebi. cestah in sprejetje lastninske Evgen SapaČ je v Prekmurju zakonodaje. kot industrija. Š svojega submi- - . - ulstrskega položaja je pohvalil P^d močno toliko, kot je poslanca Džubana in svetnika Sapača, za druge pa je rekel, da jih ni blizu, da ne sodelujejo pri zasnavljanju kmetijske politike. Menil je, daje njegovemu ministrstvu uspelo prepričati DZ, da mora biti kmetijstvo deležno družbene skrbi, zato so sprejeli zakon o prelevmanih in nove cene mleka. »Edino kmetijstvo ima strategijo razvoja in ni malo denarja, ki gre iz državnega proračuna za stimuacije.« O zaporah mejnih prehodov, ki so jih pred kratkim naredili kmetje, je rekel, da so se o vsem dogovorili pred stavko, o vsem tistem, kar je bilo potem sprejeto, samo počakati bi bilo treba nekaj dni. močan osemenjavalni center. .. .pokrajini... V sklopu vprašanj o splošnih političnih mehanizmih je Šlo pri vprašanju bazičnosti demokracije tudi za vprašanje, zakaj republiški poslanci Se vedno nimajo pisarn, v katerih bi sprejemali volivce. Eksposlanec in zdaj vršilec dolžnosti soboškega občinskega predsednika izvržnega sveta Janko Halb je rekel, da se poslanci glede tega sprenevedajo in sploh je po njegovem temeljni politični problem volilni sistem, ki je MATERINSKI! tijstvo. Prišli so Drago Šiftar, Geza Džuban, Andrej Hrastelj, Evgen SapaČ in Jože Magdič. Moderiral je Branko Žunec. izvoljen svetnik za kmetistvo, ki v državnem svetu predstavlja vse slovenske kmete. Šiftarjevo politično samorefleksijo je označil za »poljudnoznanstveni govor«. Takoj za sapačevo omembo, da je slovenski dr- Dr. Jože Magdič je regionalni svetnik, v državnem svetu predstavlja Prekmurje, vendar, kot je rekel, nikoli ni bil pristaš prekmurske republike. Bil je sokreator zdav-stvene zakonodaje, ki jo bo. .. .našim in njihovim... Avtor foruma Švcnda je s puntarskim naslovom »Zažgali grofu smo graščino« dobro zadel. Kdor ga je želel razumeti, kot da so grofje iz komunističnega obdobja vsaj vedeli, kaj hočejo, ga je razumel tako. Komur se je zdelo, da naslov cika na zamenjevanje ulice DBffl 5tev. I I tudi drži’« vinarjev aJ ii da se . Ja P kifi^ ...pa Ekološki poročanje c,,.. nosti o jem nis< r? udaril, da . daPJjjfj; papagajskih Hjj । luipnako na Forumu, k ni k Magd'«' .„,£11)5' j-j J predstavljal preddjs predstavljal^ redsijf poslance spja ogled diferenciara JV onalizem. ' . sproti«. čal, daiJa nekdo ' nega / poslance spt' onalizeni. nega rc| S6 ,1 nakaže'« I*' ( I S I 1 &K1. julija 1993 stran 5 I 1 i I ] I ) 1 gospodarstvo ii t I ( r k i t ( li I I I 1 1 Uspešno poslovanje kompostnice ^Komunala« in občine “Tako kot seje človek naučil varovali se pred naravnimi silain' • . J naučil varovan se preu naravnimi h Je tudi Čedalje več uporabljal nevarne tehnike. Te ,Lj. **5 *^rožale I« delojemalce ------------------------,________ . zadevajočih gospoda r-sitii?*t ’ tudi lokalno prvhivalsfvtr. Jedrska indu-viaa’ industrija, prevažanje nevarnih snovi in "jem času industrijska uporaba genetske tehnike - vse prinaša r - ........ .................................. ‘V v Eim nove nevarnosti...« je med dru- ^(žapisanti v lični brošuri, ki jo je izdalo Podjetje za •'vrn* e ***'P^*'*tnv iz Murske Sobote z odobritvijo Šerp skupnosti ter Finančno pomočjo podjetij in obČin ''ivihiR-Jidt Slovenije. Brošuro je natisnil Pomurski tisk It • • ^»r T "^“fske Sobote, Vn i-ZL - r-K^ Sobote, razdelili pa jo bodo vsem učencem Ul srednjih šol. I' . ■ ^■cunjin srn* (riarh ^den od razlogov, da so iz podjetja Sauber-Siriig^'' M.Sobota poslali vabila. Drugi je bil kompostnice pri čistilni napravi v Murski Soboti, I I I » .4-J' 1 < t i'i. henipnstitii Ii ~ --pri Čistilni napravi v Murski J '■."•'ko sprejemala tudi določene količine biolo-f''v IZ sosednjih občin. Če bo to regijsko odlaga-—1 odpadkov, bo upravljalcc nekdo tretji. m zbrane biološke odpadke v organska gno-Sobote zberejo letno približno tisoč 400 *^°s®danje površine pa so zadoščale le za PodiF?"' n*’ besedah direktorja soboškega komunal-rodrival Škafarja zberejo Sob^ani enako , jilt Dr-iv prebivalca kot Avstrijci, tudi sorti- "bripv p'I dobro. Ves projekt je stal 2,8 milijona je prispevala soboška občina in polovico L kompostom? ga pridobimo, torej tretjino tiste količine, df nte^' prodamo grosistom, ki ga prede- ^^^ukrat komposta Še ne pnidajamo tiu ustrezne tehnologije, da bi ga pakirali ru, tiaSem agrarnem območju ™‘tfriirrxF. gnojilu velike,« ‘'ofem podjetju Še kakšne novosti? loil Sobočani enako I . e - rt-verajzizjtizHa* ga pridobimo, torej tretjino tiste količine, ■ * glavnem prodamo grosistom, ki ga prede- Pfodamo »v® .?'n. F”' vrs '‘'halu''^''^' korak v Sloveniji in bi predelovali plašitko Ws ien\korak bi bili posebni odpadki, ki :iio' v iFzakon o varstvu. Ali bomo uspeli to Cer '’f'Pravl'ii.F '^'”' ‘‘'I' “Jfugi ravni, nam je vseeno, mi Ud bi' p ■'«*. v 'ti in c . - pa je od Fiitanciratija celotnih prvi vrsti smo sedaj uvedli točeno zbiranje ' bo ločeno zbiranje plastike, tako da T. njo. Dogovarjanto se za stroje ki ■■•■Pilit ■ ■ tl ■ ■ ■ liti :li d je ie od načina zbiranja in nu .. --vMi republika... kakršno koli pomoč republike Ponio^- ^*^**’uualna dejavnost ne bo več dobivata ttit^kiino ' .Vsako podjetje se bo moralo organizirati '('Sak buančno kot izvedbeno, to pomeni, da bo tistega, kar bo dobil. Dodat-Wač''^Padkov\'^F. I’®' 'foške onesnaževanja, odstranjc-Ptis,tistim I Ptoizvaja, pa bo nosil vsak sam in bi* J??® - " ■ ' ■ ■ - .« ic dejavnost ne bo več dobivata ^rtloe,, i______i______ -'^l^ižbani, ki bodo o za to na tistem območju usklajena z na v im zakonom kolikor , .................... '^n, Srnf, „ Smo uspeli na tiitro pregledali ta (la dobili v roke, je usklajena z zako- '^**niuiT 1 ostalo 5(1 odstotkov v lasti občine ^odstotkov pa je delež tujca. Tako da smo uspeli na hitro pregledali ta »A*® Tjcillo m sporna.« dodeljevanju koncesij? P^^^Jp^sano - lo ni prava koncesija, na (ehi območju opravljamo to dc-'‘‘I Itonr' let in se bo verjetno to Čez nekaj ' koi '■^cesije preneslo dalje BERNARDA B,PEČEK FOTO: NATAŠA JOHNOV '“^^ROMEHANIKA SLAVKO RUBIN ''istno Vsa Bodonci / - 2<;>o ^lektrikarska in avtoelektrikarska kmetijske traktorje možnosti plačila it Razvoj podeželja r občini Gornja Radgona pred težkimi preizkušnjami Kmetijstvo in (ali) turizem Posebna delovna skupina, hi jo sestavljajo Peter Cvetkovič (za kmetijstvo), Boris Sander (za turizem in drobno gospodarstvo), Jože Sčavničar (za komunalno infrastrukturo), Janja Brumen (za družbeno infrastrukturo) in zunanja sodelavka Mateja MešI (za pospeševanje projekta Nnv’ne), je pripravila obsežno in natančno poročilo o uresničevanju programa Razvoj podeželja v občini Gornja Radgona z usmeritvami za leto 1993, Vsako posamezno področje ima navedene osnovne cilje, usmeritve, opravljene naloge, prednostne naloge, nosilce in vire financiranja. Vendar pa so se Člani delovne skupine znašli pred velikim problemom: potrebno bo uskladiti perspektive razvoja podeželja, saj je znano, da intenzivno kmetijstvo in množica farm ter ekološki oziroma okoljevarstveni turizem ne gresta po isti poti. Poleg tega je problem podeželja gomjeradgonske občine, ki je skoraj v celoti demografsko ogroženo, zelo slaba komunalna infrastruktura, v okviru le-te pa je največji problem oskrba s pitno vodo. o uresničevanju projekta in I UlCdll problemih v zvezi s tem smo se pogovarjali z Janjo Brumen, namestnico načelnika oddelka za gospodarske zadeve, ki tudi najdlje sodeluje z Nov’no, Kako je sploh nastal ta program razvoja podeželja; začelo se je s sodelovanjem z b/ov’no in projektom Stara Gora? «Gospod Janko Slavič je pripeljal Nov’no v občino Že leta 1989. Takrat se je pripravil projekt Stare Gore, ki ga je financiralo ministrstvo za kmetijstvo. Pripravljeni so bili že izvedbeni projekti, prijavljeni na natečaj, toda takrat v letu 1990 ni bilo Se nobenega republiškega sistema financiranja, zato je delo obstalo do leta 1991, ko je bil sprejet zakon o razvoju demografsko ogroženih območij, ko so občine morale predstaviti programe razvoja podeželja kot osnovo za pridobitev sredstev za komunalno infrastrukturo, pa tudi posamezne projekte s pa ne preseneča, če vemo, da tej obveznici 30. 6. zapade kupon, brez kupona pa se trguje Že pet delovnih dni pred zapadlostjo, vsaj s tistimi obveznicami. ki so v centralnem depoju. Tako lahko smatramo ta tečaj kot pokuponski. V četrtek je njeii tečaj neznatno zdrsnil na 93,6, ko je bilo za 6812 lotov prometa s to obveznico. V ponedeljek se je enotni tečaj te obveznice zadržal na istem nivoju, prometa pa je bilo za 5325 lotov, posamezni posli pa so bili tega dne sklenjeni po tečajih od 93.0 do 93.7, Z obveznico RSL l z davčno olajšavo se je trgovalo 22, 6,, lastnika je zamenjalo 35 lotov te obveznice po enotnem tečaju 115,0. torej je njen tečaj porasel za 0,7 odstotne točke. To so bili tudi zadnji posli, sklenjeni pred zapadlostjo kupona. 28. 6. pa se je izoblikoval pokuponski enotni tečaj in sicer 89.0. prometa pa je bilo za 238 lotov, posamezni posli pa so bili sklenjeni po tečajih od 88,6 do 90,3. Razlika med enotnima tečajema obveznice RSL I z in brez izkoriščene olajšave je tako .4,6 odstotne točke. nedeijek je ta delnica zadržala nespremenjen tečaj, prometa pa je bilo za 6 lotov. Enotni tečaj delnice LEK je v tem tednu nekoliko nihal. Tako je 22. 6, porasel iz 12488 na 13693, kar predstavlja 10-odstotni porast, prometa pa jc bilo za 45 lotov. Naslednjega dne je njen tečaj zdrsnil na 13282, vendar je bilo za kar 1050 lotov prometa, v četrtek pa je njen tečaj ponovno [»skočil, tokrat o a 14017 pri prometu 120 lotov. V ponedeljek se je s to delnico trgovalo po tečajih od 12617 do 15000, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 13010, prometa pa je bilo za 614 lotov. Prosti trg - obveznice Je Enotni tečaj obveznice Gorenje v začetku tega tedna naraščat, —!— ----1 v ponedeljek pa nekoliko padel, ko so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli. Tako je 22. 6. porasel iz 96,5 na 97.0. ko je bilo za 839 lotov prometa s to obveznico, naslednjega dne ostal na istem nivoju pri 831 lotih prometa, da bi v četrtek poskočil na 97,7, ko je bilo za 89 lotov prometa. V ponedeljek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli po tečajih od 97,0 do 97,7, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 97,3, ko je bilo za 54 lotov prometa. 23. 6. je bil sklenjen aplikacijski posel z 2 lotoma obveznice LEK I, njen tečaj pa je ostal nespremenjen. torej 95,0. Istega dne je bil sklenjen tudi aplikacijski posel z enim lotom obveznice LEK 2 po nespremenjenem tečaju 96,3. Enotni tečaj obveznice Metalna je 22. 6, porasel za 0.5 odstotne točke in sicer iz 56.5 na 57,0. Ko je bilo za 10 lotov prometa s to obvez- » « O ( ^o^EdmEm I H f I A « C<«ta bttrcn M. Betette« 60250 V 0600 62-226. "Mcfal« 0608 62-052 A95iOVAtjWCA UtUBUMMA Stov«Mli« 54. UuMivna 61000 e 061 I3M=, 064 a-347 MAASOf? PBrtlzBnBt» 1-6. 62000 MaHbor 9 062 2»-46O tiMak« 002 2» 460 za KKKl lotov prometa, vendar se je v četrtek povzpel na 79,6 (200 lotov prometa). V ponedeljek so bili s 10 obveznico prijavljeni aplikacijski posli z 20 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 80,6 (-1-1,0 odstotno točko). Od začetka tedna je tečaj te obveznice kljub nihanjem med tednom porasel za 1.4 odstotne točke. 22. 6. je enotni tečaj obveznice občine Šmarje pri Jelšah nekoliko padel, in sicer iz 82,4 na 82,1 (-0,3 odstotne točke), prometa pa je bilo za 21 lotov. Enotni tečaj obveznice občine Zagorje je v tem tednu nekoliko mihal. Tako je 22. 6. padel iz 77,0 na 76,7, ko je bilo za 972 lotov prometa, naslednjega tlne pa se je povzpel na 77,7 pri 1851 lotih prometa. V četrtek je enotni tečaj te obveznice padel na 76,5, ko je bilo za 304 lote prometa. Če primerjamo začetni in končni tečaj te obveznice, je le ta lem tednu padla za 0,5 odstotne točke. 1 udi enotni tečaj obveznice PTT Celje je v tem tednu nihal. Tako je 22.’ 6. padel iz 97,4 na 95,8, vendar je bilo le z 2 lotoma prometa, pa še ta posel je bit aplikacijski. V četrtek se je njen tečaj povzpel na 97.3, ko je bilo za 40 lotov prometa, v ponedeljek pa so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli z 31 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 97,8, Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica je 22, 6. padel za 0,7 odstotne točke tn sicer iz 88,2 na 87,5, ko je bilo za 180 lotov prometa, naslednjega dne neznatno porasel na 87,6 pri 202 lotih prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek, ko je bilo za 320 lotov prometa s to obveznico. V ponedeljek je enotni tečaj te obveznice porasel na 87.9. prometa pa je bilo za 221 lotov. Neznatno pa je v tem tednu nihal tečaj obveznice PTT Ljubljana. Tako je 22. 6. sicer porasel iz 103,7 na 103,9 pri 86 lotih prometa, vendar je naslednjega dne zdrsni! .na 103,8. prometa pa je bilo za 139 lotov. Za 0,3 odstotne točke je 22. 6. padel enotni tečaj obveznice Rogaška 1 in sicer iz 73,8 na 73,5. prometa pa je bilo za 107 lotov, naslednjega dne pa neznatno poskočil na 73.6 pri 478 lotih prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek pri 100 lotih prometa. Z obveznico Rogaška 2 je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel z 1 lotom po nespremenjenem tečaju 30.5. v ponedeljek pa Še z 2 lotoma po enakem tečaju. Prosti trg - delnice Enotni tečaj delnice Dadas je 22. 6. porasel iz 115581 na 116923, ko je bilo za 28 lotov prometa s to delnico, naslednjega dne na 116934 pri 14 lotih prometa, v četrtek pa na 117460 (48 lotov prometa). Tudi v ponedeljek je tečaj te delnice porasel. tokrat na 117850, prometa pa je bilo za 14 lotov. V tem tednu se je trend naraščanja spremenil v trend padanja pri delnici MK Založba. Tako je njen enotni tečaj 22. 6. padel iz 3682 na 3595 pri 552 lotih prometa, naslednjega dne so bili sklenjeni s to delnico aplikacijski posli s 16 loti po tečaju 3600, v četrtek pa je njen nico. se je naslednjega dne zadržal tečaj ponovno padel, tokrat na na istem nivoju pri 51 lotih pro- 3423 (520 lotov prometa). V pone- nieta, v četrtek pa je njen tečaj deljek so bili s to delnico prijavljeni padel na 55,5 (678 lotov prometa). aplikacijski posli s 196 loti, enotni V ponedeljek so bili s to obveznico tečaj pa se je izoblikoval na 3473. prijavljeni aplikacijski posli s 100 loti, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 56,3 (jX)samezni posli po tečajih od 55.5 do 57,0). Nekoliko je v začetku tega ledna padala vrednost delnice NIKA, v ponedeljek pa je njen tečaj poskočil. Njen enotni tečaj je 22. 6. V tem tednu je nekoliko nihal padel iz 50572 na 50449 pri 240 enotni tečaj obveznice občine Laško. Tako jc 22. 6. padel na 79,2 pri 276 lotih prometa, naslednjega dne ostal na istem nivoju, ko je bilo Creditanstalt - Nova banka d.d. z nami do uspeha POSLOVNA ENOTA M. Sobota, Lendavska 11, ponuja: Odpiranje ŽR pri CREOITANSTALT-NOVI BANKI, ki ga lahko odprejo obrtniki, društva in občani. ’ Obrtnikom, imetnikom ŽR pri naši banki, dajemo zelo ugodna posojila na 1, 2 ali 3 leta. Obiščite nas in se prepričajte. Na voljo smo vam vsak dan od 8. do 16. i Drevesa v pomurskem svet« Vsaki krajini so poleg hribov io gora drevesa njen najopaznejši del. Opazen je gozd, še bolj pa posamezna drevesa, posebno še večja zbujajo pozornost že od daleč. Ko pogledamo drevo, lahko hitro spoznamo že z večje oddaljenosti, katero je, saj irna vsaka vrsta značilno zunanjo podobo. V Slovenskih goricah se ne moremo zmotiti, če na katerem vrhu vidimo ozko pokončno drevo, to jc zagotovo »palma«, kot nam bo odgovoril prvi domačin, če ga bomo vprašali po imenu le-tega. Preostali Slovenci bodo trdili, da so to topoli, tisti, ki sc nekoliko bolj spoznajo na drevesa, pa bodo trdili, da je Io laški topol ali jagned. Včasih je bilo več teh dreves tudi na levi strani Mure, danes so pa kar redka, razxjn nekaj drevoredov in posamičnih dreves. V glavnem na levem in desnem bregu Mure trdijo, da je to domače drevo, saj jc sestavni del krajine, ki ji daje določeno značilnost. Tako na vrhovih kot v ravnini so od daleč vidna in zato zbujajo pozornost. to pa je tudi glavni razlog. zakaj se sadi. Nekateri »sveže zeleni« politiki na ravni krajevnih skupnosti so to. da drevo vzbuja pozornost, hitro spoznali in zato, ker so to domače palme, jih celo sadijo. imata nižjo povprečno letno temperaturo Slovenj Gradec in Kranjska Gora, tam pa naj kar sadijo navadne smreke, saj tudi dobro rastejo. Če se že kdo odloči za smreko, je že bolje. da posadi kakšno pravo okrasno vrsto, ki jih lubadarji manj napadajo. Še nekaj o boru in tisi. Bor jc lahko zelo zanimivo in d o Igo večno drevo, če je posajeno na samem, zraste v mogočno drevo s široko krošnjo. Verjetno naj lepše o D Ijlf. C 93 % Z ** r 5 >1* pflS«‘ . - IIVJ' razlog, da bi * kakšno drevo več, N tl bi imeli pravo kon® (jj.'- ali pravnuki, vsak um i^. dar bo pomislil na » jd tj ■ upofal«%,r tn ima tuui it lenjsit^G Hi, 1 v 10*^ ? Podobno hruSkovina ima vina, šc posebno cenj kot les za kurjavo Jablanovina Rdeči bor Prvi, ki so spoznali, da to drevo vzbuja pozornost, so bili laški potujoči kramarji ali povedano v sodobni slovenščini, italijanski poslovneži na službenem potovanju so nekje v vzhodni Turčiji, Iranu ali Af- drevo, ne samo pri nas, temveč daleč naokrog je raslo nedaleč od ceste med Križevci in Ljutomerom, potem pa ga naenkrat ni bilo več, v tistem času so ravno meliorirali bližnja polja. Drevo bi lahko živelo še nekaj človeških rodov in bi bila prava znamenitost. Tudi tisi v naših krajih, ni bilo prizaneseno, njen les je bil včasih prava dragocenost, dokler ni postalo železo vsesplošno razširjeno, so ga uporabljali za osi, loke, kopija, kije, nože in sklede. Danes se iz nje izdeluje najfinejše pohištvo in parket, ki se dasta --.................. 'ctlT- prasketa, zato ne letip~ je lahko prav tem sc širi Še pdjeje.' blanovino prodajiTP K htr; c oianovinu k*—p Ijeno v majhna pol« ’ ________ zani« L S?! v butare da si re, aenazanje F!^^ [atšrto , . . rvrlVIčS^I* . .1/ Pl, da si caklao nmj--. lokdo lahko cen les imajo še oreh, skorS, slednja sad*® tjJ ena najredkejših drerč^jj^h, pri nas, čeprav jc ""v nnaosto prav pogosto - , po obliki listov Pu K nrav * podobni h- f___..h hriiikani ..i# Si so pooooiH t"-. bolkom ali j* j so cenjeni kot nika.. ki mu i7 jt ki ie izredno lepo polirati. Ta igla- trajnost, saj je ' jabolčnik hitro žganje X ga ni stanu opazili zanimivo drevo, S katerim bi olepšali domače kraje. Iz Italije se je hitro razširilo po Evropi po tistem, ko jc Napoleon zavojeval Italijo in opazil, da se ceste, obsa-jene s topoli, že od daleč opazijo, kar je zelo koristno za vojsko. Llkazal je, da morajo povsod ob cestah saditi topole, njegovo cesarstvo je tedaj obsegalo celo srednjo in južno Evropo, tudi naši kraji so bili v njem. Povsod imenujejo ta topol italijanski, torej laški topol. Vidimo, da to domače drevo ni domače, ker se pa ponekod dobro poda, ga lahko posadimo ob kaki cesti, tudi vinskem vrhu, ne kaže, pa z njim pretiravati, za sajenje ob hišah pa je manj primemo. Sajenje dreves ima več dobrih strani, o čemer so se ljudje že davno prepričali. Vasi so bile odete v drevje, glavni razlog je bil, da je drevje Ščitilo slamnate strehe pred močnim vetrom, ki je lahko naredil veliko škodo. Če jo je skuštral ali celo odnesel. Drevje lahko rodi razno sadje, ki pride skorševo njeno. mogočnih dreves zbujajo pozoruo&t s sVvr samri kostjo, ne Qdl. tudi prav ie P®‘ sodi k moštu, - Laški topol vce raste prav počasi in je primeren za sajenje na senčnih in osojnih legah. Sadna plemena so Človekovi spremljevalci Se od davnine; to so razne drevesne vrste, katerih plodovi so užitni. Običajno pomislimo na najpogostejše sadje. poleg tega je Se nekaj sadnih plemen, ki so postala že soat K - ben razlog, da bi g® l^' ) sadili. .1 Cela vrsta drevesnib dobro poda v krajib^ lepSe zagotovo rdeči ali močvirni- ravninskem sveta ii^ Kg ■ griicirTtatoni ■ V jn dobri zemlji zrieiefi gočna drevesa jeseni, d ■ v v ;nit* lotih prometa, naslednjega dne na 50328, ko je bilo za 87 lotov prometa. v četrtek pa na 50122 (348 lotov prometa), v ponedeljek seje njen enotni tečaj izoblikoval na 54092 (posamezni posli so bili sklenjeni po tečajih od 50000 do 54100), prometa pa je bilo za 3511 lotov. Delnica Probanke tudi v tem tednu beleži konstantno rast. Njen tečaj je 22, 6. porasel iz 27120 na 28565 pri 2210 lotih prometa, naslednjega dne na 29897, ko je bilo za 4iŠ00 lotov prometa, v četrtek pa na 30329 (6329 lotov prometa). V ponedeljek je njen tečaj neznatno porasel na 30349, posamezni posli 50 bili sklenjeni po tečajih od 28585 (dovoljen 10 odstotni padec) do 31000, prometa pa je bilo za 1897 lotov. Za nekaj več kot 20 odstotkov je v tem tednu padel enotni tečaj prednostne delnice Rogaške. Tako je 22. 6. padel iz 2961 na 2700 pri 1897 lotih prometa, naslednjega dne na 2650, ko je bilo za 344 lotov prometa, v četrtek pa za dovoljenih 10 odstotkov na 2385 (318 lotov prometa). Tisa 'vedno prav. Če že ne ljudem. zelo redka in so jih včasih po- 7^^ gosto sadili, kot so nešplja, 'zjz-brek in skorš. Tam kjer je dovolj prostora, naj se sadijo vTOl sadna drevesa, ki zrastejo ve- it^ JK lika. Mogočne jablane, hruške, višja |isi>*a češnje, oreh in kostanj so žago- podnebja. tovo od daleč opazne, posebno 40m viso ■ jg j. A ob cvetenju. Sodobno sadjar- vlažnih d« včasih e f, |cjb j, 'ji, „ |es»’Gjil'J.!? i ob cvetenju. Sodobno sadjar- stvo strmi za čim nižjimi drevesi. da se lahko oskrbujejo in obirajo, taka so primerna za plantaže in manjše vrtove. Za senco in zaščito pred vetri so pa primernejša visoka drevesa, ta morajo biti cepljena na močno rastoče podlage, manj je pomembna sorta. Taka velika drevesa imajo samo veli- nes vrste Tončka Boži novic Biilte''' tega, 1 nadomešča vrste inaliagonij_ vedno v sla pra* nas redku ,1 V- 'I pa živalim. Poleti je prijetno kega pridelka plodov, tudi les v senci, pozimi pa na soncu, je dragocen. HruSkovina se je zato so se v glavn^ odločali uporabljala za izdelovanje raz- za listnato drevje. Tudi danes in bi ga ** sod, pa d’ k’* jeno. Vetrn'' I,.. , , nas (ip «n piija- (.ij K loei/o. « »on«, pa » tudi vehkob^ h |if* (č It prva, za . e se pan. Nadomeščanje stranjo Usta, 'f' , P nih strojnih delov, jermenic in bi se morali odločati približno meril, za te namene jo izrivajo tako, iglavci so v glavnem pri- ‘ ' memi za mestno in primestno okolje, na podeželju bi jih uporabljali bolj poredko, in to plastika in kovine, pridobiva pa na pomenu kot furnirski les, ki nadomešča tropsko ebeno- vino. Ta les je zelo temen, naj-predvsem rdeči bor, ki je pri dragocenejši je povsem črn, nas povsod samonikel, in tisto, hruSkovina tudi povsem poki je . . , povsem iztrebljena. Smrek bi se izogibali, ni lep tropskih vrst lesa z domačimi pogled na drevesa, ki so jo postaja vse pomembnejše, se-ugonobili lubadarji in, kot kaže, bo Se slabše, saj jim suša in vročina zelo prijata. Da navadno smreka ne sodi v naše kraje, je Že dolgo znano, naravno 'rastišče zanjo je tam, kjer je povprečna letna temperatura pod 8 stopinj, vsi kraji v vzhodni Sloveniji so toplejši. Od večjih krajev v Sloveniji kanje tropskih gozdov čez vse mere ogroža podnebje vse zemeljske površine, zato postaja varovanje le-teh naloga celotnega sveta. V tujini je že skoraj na vsakem lesnem izdelku nalepka. na kateri piše, da jc ta lesni izdelek narejen iz lesa, za katerega ni padlo drevo v tropskem gozdu. Tudi to je lahko nrva kialolistna lipa z saifioiiikld- čila po ' slabe nr ■'1 > I h obleiavaP cvetje je fS. Fno drevo voni, I prav. *ti I stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo v Gornji Radgoni Ustvarjalno, »iehrt. n___ ... .... zanimivo Predstavili 25 raziskovalnih nalog pomurskih Šolarjev I Naravovarstveniki in šole' Osnovne šole Gornja Radgona, njihove učitelje in Kbatinekaj posebnega zadnja sobota v šolskem Platjo j* O AN ŠOLE, dogaja pa se vsega toliko, Mteisi 't . valeč vidi kaj zanimivega, koristnega in p P‘lCiatj I b I . VlOi Kaj ZanilTII V K O Tl SIJI 9 IH ' **“ j® glavni ,krivec’ lemu ustvatjal- . " ravnalrii DIIAaM ZACORC ki i^ hll nmd trpmi ,1 "itoij. J DLISaN ZAGORC, ki je bil pred tremi vodenje šole, tudi pobudnik za to nevsakdanjo iojt nji Radgoni nekoč in danes. Nedaleč vstran so ustvarjali mladi likovniki, ki so na željo obiskovalcev barvali tudi njihove majice. Nemajhno pozornost sta zbujala tudi jezikovni (angleščina, nemščina) in ekološki kotiček. Četrtošolci so se iH So se predstavili picusi i 3. do 8. 'tito ra- ter prvič v združenem kot slavn/sot«: se oziroma prire- * K^ili n' obiskovalce A ■" n Ji A^i ■ g. Č L. <■ r * ’ in,- h - ,1 I** UllA, faia f' n interesnih lahko spoz- ! projektne dcjiiviiiisli. ki .!*»?jllA . v '-•■JIIMIllNII. KI S Snu izvedli v mi-■ ja .J “"t' lelu. Tako so ■'^■n letu. Tako * pri delu * 7*Kj* ’7\pri delu z ra-učilnici r ^>0 n preizkuse. rftiv. ._ *’. nrirl^..x;i- 1 i!te’ ifirn pridružili mladim m«; »»igrali pa M ogle- ■ IP, leni, v učil- 'zdelkov mladib presene-'Obiskovalce * flvr.i. '^"1 m ari; t 'v tikvii ruladi razisko- £- i^iruLi . ''npravli?''^;'"" dej, lav- So obsežno i' A,- "-V «*kv. t Tako rekoč vsi bi se radi zapeljali z Vajsovo kočijo. (Posnetek: J. G.) gradivo o življenju in delu pesnika (tudi ravnatelja njihove Sole) Manka Golarja. V prvi učilnici slovcnskegti jezika so ponujali na ogled in prodajo glasilo Vrtiljak mladosti, v zgodovinski učilnici pa je bila na ogled zanimiva razstava o Gor- posebej predstavili s svojimi izdelki iz usnja, lesa in papirja ter projektno nalogo Panonska hiša, poleg tega pa še s svojim bivanjem v šoli v naravi Ankaran ’93. Prvošolci so prikazali del eksperimentalnega pouka pouk (Tako lahko - štirje letni časi), Dokaj bogato razstavo so pripravili tisti učenci, ki obiskujejo podaljšano bivanje. Starši so lahko zaigrali partijo šaha z učenci ali pa se pomerili z njimi (tudi z učitelji in drugimi delavci šole) v namiznem tenisu, badmintonu, odbojki, košarki in rokometu. Zunaj pa so prikazovali svojo dejavnost planinci, poseben kotiček pa so pripravili tudi učenci podružnične šole Spodnja Ščavnica. Najbrž smo celo kaj prezrli. Zanimivo pa je bilo stopiti tudi v učilnico, kjer sta se predstavljala Mirko Iskra Črešnjevec in Oste Bakal iz Radence s svojima rakordoma (konj iz lepljenih vžigalic in največ naročenih č.asopisov oziroma revij) uvrstila v Guinnessovo knjigo rekordov. Posebna atrakcija pa sta bili Vajsova kočija, s katero so se lahko učenci, nazadnje pa še učitelji in gostje zapeljali po Gornji Radgoni in okolici, ter Kraljevi poniji, ki so jih lahko otroci božali in tudi zajahali. Bilo je res vsega na pretek, kot je to lahko samo v pravi ustvarjalni, domiselni... šoli, JOŽE GRAJ Ob koncu šolskega leta 1992/93 so na Osnovni šoli Bakovci predstavili raziskovalne naloge, ki so prispele na razpis Društva za varstvo okolja Pomurja. Lani seje prijavilo na razpis le 1 šol s 14 nalogami, letos pa so prejeli že 25 nalog 14 prekmurskih in prleških šol. Strokovna komisija v sestavi dr. Stefan Gmškovnjak, Stanka Dešnik, Evgen Kosa, Stefan Ptičar in Janko Rožam je pregledala in ocenila vse naloge; vsi so za vloženo delo prejeli priznanja, kajti osnovni cilj akcije je spodbuditi in pritegniti čim širši krog učencev, da hi se ukvarjali z varstvom okolja in ohranjanjem tradicije. Najbolj prizadevni učenci in mentorji so za vzorno opravljeno delo (marsikatere naloge se lahko v določenem smislu kosgjo s tistimi, ki jih opravljajo nekatere strokovne inŠtimcije) prejeli mikroskope, knjige ali fotografske aparate. Jana Kovač, glavna organizatorica in voditeljica letošnje akaje, je v uvodu poudarila, da je bila presenečena nad zbranimi podatki in prizadevnostjo učencev; sama bo v svojem poklicu s pridom lahko uporabila ugotovitve o stari gorički arhitekturi, poklicni ekologi bodo lahko vrisali na zemljevid divjih odlagališč novo odkrite črne točke, biologi in varuhi okolja pa bodo dobili podatke, kakšno je rastlinstvo in živalstvo ob nekaterih jezerih in v v okviru projekta integrirani ip—;---------------------------------- j^vonca rok za gluhe (Z* ““ J* *«nielina oznaka medČlo. znakovni jezik, celostni razvoj slušno prizade- i tili in t HaIi- ! 11 temeljna oznaka medČlo- 'v ' 'Tlivan^^ sprejemalec in oddajanje I W’®iŠlienja^j^^’^ '*■ *ki>tJc s pomoto ču- "fe^^krlL '^vnnnjii. V tako Stroki or- InlZ ' *n a«V«» e______________J____ J ^'buni?*’ ®**''*>r samo ena od možnih I * j® ”1 mogoče zožiti uJ Ciuhe in močno na- ki(;'»oiBUnlika le|Cfl še zna- siKjiriij. jezik. Seveda i** "‘PlšenV »gledovanjc, prstno Y llSanir. nil>»tbn .zli.fni '_____________ A ' In. risanje, mimiko, slušni apa- sSMsar?«;«. e oznaka za to-j® filozofija, ki enako- modele komunikacije: » :-----.... . .J. 1 jezikovno in manuelno-kinc- f '»i^^buin v '""V in manueino-Kinc- , 'ned uspeSno sporazu- ?lUh0 in ____1_ J ^iWrc. ttbrk U&pt^^BU SpOTdZU- J slišedb populacijo. I tai?r-l„ ”v ” kretnje kot besede ?' Dfh lahko razliCne beti -41L istn 5fi tudi kretnie lahko 1 15’1 511 tudi kretnje lahko tnjijgn kretcuj področju ni IhiaL Zapis “rva fcnimn te, nrme- kretenj, in sicer r '^luiu vvf' 'l‘’'8otrajne, istoi zna- tih otrok hitreje razvija in pripomore k bolj- AUTORECCK8304 W.MinihofV3 tel. 9943f3156 2269 NADOMESTNI D£U, NOVI ALI RABLJENI BENCINSKI IN DIZELSKI MOTORJI DRUGI PLOČEVINASTI DELI I potokih. Skrbno izbrana vsebina kulturnega programa je ustrezala strukturi zbrane druščine iz 14 pomurskih šol v avli bakovske osnovne šole. Tako kol peserh Spominčice, ki jo je obudil Vlado I Kreslin z Beltinško bando, se bo s pomočjo takih učencev obudil tudi marsikateri običaj in obnovila marsikatera dotrajana hiša, Veliko dodatnega dela so si naložile mentorice, ki so v okviru svojih krožkov ali dodatnih in dopolnilnih dejavnosti skupaj z učenci izdelale naloge. In kakšne teme so si izbrali letos? : Osnovna Sola Bakovci je imela teme z naslovi Ostanki panonskih biS v Bakovcih, Običaji, ki izumirajo in Pust širokih ust; na beltinski Šoli so izdelali kar pet nalog, in sicer: Znamenite hiše. Divja odlagališča. Naši vodnjaki. Znamenita drevesa in Onesnaže- ! nosi zraka; v OŠ Bogojina so si izbrali nalogo z naslovom Kruh in jedi iz moke nekoč in danes, cankovski učenci pa so iskali štorklje ■ in narcise, saj so imeli nalogo Bela štorklja in beli narcis - ponos našega kraja; v ČrenSovcih so se posvetili potoku Črncu. OŠ ' Gornji Petrovci pa je prav tako iskala stare hiše in vodnjake; najbolj strokovne naloge so naredili v OŠ Kuzma, in sicer Kemij-sko-bioloSka ocena akumulacije Krašči, Ptiči v okolici naše šole ter Prazniki in običaji v našem kraju nekoč in danes; ljutomerski učenci so se posvetili flori v ribniku Podgradje, učenci iz Male Nedelje pa zanimivim hišam in divjim odlagališčem; prva soboška osnovna šola je evidentirala divja odlagališča, druga pa učinkovitost zbiranja gospodinjskih odpadkov (oboji so sodelovali s podjetjem Saubermacher - Komunala); pri sv. Juriju so popisali stare hiše in divja odlagali.šča, v Šalovcih so se prav tako posvetili starim hišam, poleg tega pa natančno predstavili Jožefico, razkriSki učenci pa so obdelali vas Gibina, BERNARDA B PEČEK ,51 /^•^1 10 dolgotrajne, istočasno Sih^tr^^!rih jTjj v izobraževalni ludi lA ^luh.a in govora. v Je, da se s total- M črega je vključen tudi S?*« Wrtia *P5 i® napo. I t| I 'Iriijii in, K h za. 'Vfli ^Olkt. "amr,.a. Stavba, OILl^ "amr - nit I ; Sloves '??’51OV, it* 'tir,;« 1 ur M L S?vbJ“' So- :ini o v ob- -bilio^'»*j knji. Semu napredovanju v pisanju in oralnem govoru. V veliko pomoč pri nastanku knjige so bili že sodelavka prve knjige - sama ^uha Meri Modem do rfer ter demonstratorji, ki nastopajo v knjigi, saj sami zelo dobro poznajo kulturo gluhih, so prevajalci in tolmači gluhim osebam. Vse Je bilo potrebno fotografirati iz različnih kotov, vrisati znake gibanja kretenj in tako sta pretekli dobri dve leti, da je knjiga izšla. V knjigi Jc 1520 pojmov. Skupno s prvo knjigo je 25OG besed, kar Že zadostuje za vsakdanji pogovorni znakovni Jezik. Hkrati s pripravo knjige so kretnje snemali na videokasete, ki so dopolnilo in pripomoček za učenje znakovnega Jezika. Avtorica Ljubica PodborSek, sama hči gluhih staršev, večna borka za uveljavljanje Jezika gluhih, je s to knjigo pomagala vsem, ki se srečujejo z gluhimi osebami in Jih ne Želijo izklopiti iz vsakodnevnega (nam skoraj nezavednega) pretoka informacij. Knjigi GOVORICA ROK I in 11 je možno kupiti pri medobčinskem društvu slušno prizadetih v Murski Soboti. Na osnovi knjig in kaset bo društvo Jeseni organiziralo tudi tečaj ZA UČENJE ZNAKOVNEGA JEZIKA. Tečaj predvsem toplo priporočamo staršem gluhih otrok. Sonja Švenda obnova za- raz- vtč tudi ‘e J Tudi v Ljmomeni je odslej boljša in lepša knjigarna in papirnica Pomurske založbe, ki je vložila v ta namen okrog 2,8 mdijona folaijev, okrog 1,4 milijona tolarje* pa je primaknila sc za obnovo celotne stavbe. Prejšnji torek pa je bila slovesna otvoritev prenovljenih prostorov. (Fotografija; J. G.) mer Je izrazil svoje zadovoljstvo tudi predsednik občinske skupščine Mirko Prelog, krajšo slovesnost pa Je popestril Ljutomerski oktet, ki Jc zapel ne- garne s skladiščnimi prostori Zdaj imajo kupci tako rekoč prost pristop do knjig in drugega blaga. Vse je pravzaprav vtdeti bolje in lepše. Ob tej pridobitvi za Ljuto- kaj pesmi. J. GRAJ Začetek Svetinjskega poletja Z raziskovalnim taborom o bio dinamične m kmetijstvu se bo 4. julija začelo tradicionalno Svetinjsko poletje, ki ga organizira podjetje Mikrokozmos iz Ljutomera. v tovrstni proizvodnji. Pripravljajo tudi otvoritveni koncert z nastopom Zorana Predina. M. JERŠE Udeleženci raznih taborov, ki se bodo zvrstili do konca avgusta. bodo nastanjeni v stari osnovni šoli v Svetinjah v bližini znane izletniške točke Jeruzalem. Ravno s taborom o biološko-dinamičnem kmetijstvu, s katerim se je pred tremi leti v bistvu začelo Svetinjsko poletje, želijo tudi letos čimbolj pritegniti mlade raziskovalce. katerim bodo na voljo mentorji iz Nizozemske in Avstrije. Glavni namen tega tabora je, spoznavanje možnosti za biološko dinamično kmetijstvo, predvsem v Prlekiji in Prekmurju, Tako bodo ob dopoldnevih pobliže spoznavali osnovne zakonitosti ekoio- škega kmetijstva, s praktičnim delom na posameznih biološko usmerjenih kmetijah pa bodo skušali odpraviti probleme Konec šolskega leta in jubilej Vsak četrtek Vestnik Otrok je kot knjiga Kaže, da so sedemdeseta leta prinesla kar precej novih pridobitev za vzgojo in izobraževanje v Pomurju. Tako so samo letos proslavili že 4 jubileje - 20, obletnice zgraditve novih prostorov. Gre za Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Kadenci ter vrtce v Murski Soboti, Radencih in Ljutomeru, kjer je bila jubilejna proslava to soboto. Ljutomerski vrtec, šteje bolj ustvarjalni ljudje, ki 280 oirok, 25 pa jih obiskuje znajo pri svojem delu animi-enoto na GresovSčaku. Na rati tako otroke kot tudi nji-sobotni prireditvi, ki so jo do- hove starše. kaj množično obiskali tudi starSi, so pokazali del vsakda- d I p 1 o I v .? v |-r v vJ 11 VI w ( f kzv* n M u i njih dejavnosti, ki bogatijo j življenje in delo v vrtcu. »Veliko je teh dejavnosti. J saj se trudimo zadovoljevati mnoge otrokove razvojne potrebe in ga vzgajati za življenje . . Otrok Je knjiga, iz katere beremo in v katero naj bi pisali. Skupaj torej berimo in pišimo. Manj bo stisk in tesnobe otrok in več prisrčnega. enkratnega otroškega smeha,« je v pozdravnem nagovoru med drugim dejala ravnateljica vrtca Marija Pušenjak, Njene misli pa je pod- To pa ni bila le običajna proslava, saj je otroke in obiskovalce na samosvoi način zabaval ansambel Čudežna polja iz Maribora, pripravili pa so tudi brezplačno ponudbo slaščic, prodajo poceni igrač in srečelov. Praznovanje je trajalo kar dolgo, JOŽE GRAJ <* ]?■ M. i _J , - * II krepi) tudi predsednik izvrS- Kdor se je udeležil prireditve oh koncu šolskega leta in 20. nega sveta SO Ljutomer Lud- obletnice novega vrtca v Ljutomeru,se je lahko prepričal o zelo vik Bratuša, ki je poudaril, da bogati vsebini dela te vzgojno-varstvene ustanove (Posnoiok-vzgojitelji postajajo čedalje J, G.) stran 8 vestnik, 1. julija 11 r t SREONJA STROJNA IN TEKSTILNA ŠOLA Šolsko naselje 12, MURSKA SOBOTA razpisuje prosta delovna mesta: A) ZA NEDOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM 1. 2 učitelja PP v tekstilni enoti 2 , 1 učitelja ANG./NEM. 3 . 2 učitelja PP v strojni enoti (s predhodno izobrazbo avtomehanik, orodjar) B) ZA DOLOČEN ČAS S POLNIM DELOVNIM ČASOM 1 .3 učitelje MAT. (1 delov, mesto za nadomeščanje med porodniškim dopustom) 2. 1 učitelja strokovno-teoret. predmetov v tekstilni enoti Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po ZUl in posameznih učno-vzgojnih programih. Nastop dela pod A je od 19 1993 dalje za NOC. pod B od 1. 9. 1993 do 31. 8. 1994, Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave razpisa na gornji naslov. ABC POMURKA INTERNATIONAL, Mednarodna trgovina Murska Sobota, d.o.o., Murska Sobota, Lendavska 11, razpisuje javNO DRAŽBO za prodajo nezasedenega dvoinpolsobnega stanovanja št. 66, 76,48 m^, v stanovanjskem bloku v Lendavski 25 b v Murski Soboti za izklicno ceno 6.760.497,90 SIT. Javna dražba bo 19. 1. 1993 ob 14.00 v sejni sobi podjetja v Lendavski 11, drugo nadstropje, v Murski Soboti. Pred dražtx) morajo udeleženci plačati varščino v znesku 700.000 SIT na žiro račun podjetja in o tem predložiti ustrezno potrdilo. Kupnina se plača v 6 dneh po podpisu pogodbe, ki jo kupec mora plačati v 15 dneh po dražbi. Prometni davek in takse plača kupec. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije po telefonu št. 069 32271. Svet zavoda OŠ H Murska Sobota razpisuje delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA z delno učno obvezo. Kandidat mora izpolnjevati splošne z zakonom določene pogoje in posebne pogoje: - določene v 137. členu Zakona o osnovni šoli, - imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj, ter da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela pomočnika ravnatelja. Kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola 11 M. Sobota, Cankarjeva 91 s pripisom »za razpis«. 5GP POM-GRAD, d.o.o., Murska Sobota, Stefana Kovača 10 obvešča delavce SGP POMURJA, ki niso zaposleni v družbah SGP POM-GRADA, da lahko 2. obrok terjatve po prisilni poravnavi stečaja SGP POMURJA dvignejo na blagajni SGP POM-GRAD v ulici Štefana Kovača 10 v Murski Soboti, in to vsak delovni dan od 9. ure ( ( O tem in onem Koncesije za zemeljski plin? S seje lendavskega izvršnega sveta vzbuja posebno pozornost delovni osnutek odloka o podelitvi koncesije za gradnjo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina, o katerem bodo zadnjo besedo izrekli odborniki zborov občinske skupščine na julijskem zasedanju. Kot je znano, je v lendavski občini več distributerjev zemeljskega plina, zato se bo treba pravično odločiti o podelitvi koncesije najugodnejšemu ponudniku. V ta namen so imenovali komisijo za izvedbo te akcije, s katero bodo opredelili dejavnost, območje, pogoje, javna pooblastila, pričetek in Čas trajanja koncesije, kakor tudi način financiranja in upravljanja omrežja za distribucijo zemeljskega plina, V komisiji djetja Komunala. Zaenkrat bo v omenjenem odloku zajeto le mesto Lendava, kasneje pa tudi bližnja naselja, kot so Lendavske Gorice, Dolga vas in Trimlini. V lendavski občini pa si veliko obetajo tudi od izbora investitorjev za dodelitev bodo predstavniki občin- skega izvršnega sveta. Krajevne skupnosti Lendava, Nafte Lendava in javnega po- sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij. Na natečaj se je prijavilo precej investitorjev, na tokratni seji lendavske vlade pa so pregledali poslane vloge in se odločili za najugodnejše ponudnike. Vsi izbrani so namreč morali zagotoviti vsaj 30 odstotkov de- narja za financiranje posamezne naložbe. V ožji izbor so uvrstili; Mizarstvo Štefana Antolina, kateremu so dodelili 1 milijon tolarjev kot sredstva za demografsko ogroženo območje. Tapetništvo Franca Kavaša (2 milijona SIT). Vrtnico Bojana Karoya (1,2 SIT), Bo-Go Ladislava Kepeja (1 milijon SIT), Mira-Conto Mire Špiljaka (1,4 milijona SIT) in Nograd Draga Novaka (2,3 milijona SIT), iz kmetijskega programa pa ^lošno kmetijsko zadrugo Crenšovci (1,5 milijona SIT), Tiboija Sekereša (2,5 milijona SIT) in Janeza Ferenčaka (2,5 milijona SIT), Ob tej priložnosti so imenovali tudi posebno komisijo, ki si bo na kraju samem ogledala vsako od naštetih naložb. ---— MILAN JERŠE— Neodvisnost-o delavskem Za večji vpliv delavstva sodem* Predlog zakona o • nju delavcev pri podjetij je naletel na »■ ttiev tudi v f J ' Konfederaciji novih I ■ * tudi tov Shveaijd V pti.-amandmajih ta sindiia^f eanizacija poudaija, zakonu o sodelovanju pri upiavljiinju [”4' bolj poudariti skupne iri^ in kapitala za jfireH V cev slovne uspehe* ij« 1 J Pri. usklajevanju to sov je pomembna osp- ijpravljanja delavcev, predstavniki morsji' ----------------- I 1 I ) i t I I Gomjeradgonski izvršni svet o svojem prihodnjem delu Problemi na dnevnem redu Izvršni svet SO Gornja Radgona je na zadnji seji obravnaval med drugim tudi program dela izvršnega sveta SO Gornja Radgona v tretjem in četrtem trimesečju letošnjega leta. Občinska vlada uspeva nekako pravočasno opraviti večino nalog iz sprejetega programa, drugače pa je s skupščino - zaradi nesklepčnosti je težko zbrati dovolj poslancev v vseh zborih, tako daje preoblikovanje v enodomno skupščino več kot nujno. Poleg informacij in poročil bo gornjeradgon-ska vlada v prihodnjih mesecih obravnavala tudi številne predloge odlokov. Največ jih je prav s področja komunale in prostorske ureditve; tako bo na primer potrebno odločati o predlogih odlokov o ureditvenem načrtu za grajski hrib v Gornji Radgoni, o spremembi ureditvenega načrta za mestno središče Gornje Radgone, o osnutku ureditvenega načrta odlagališča komunalnih odpadkov v občini Gornja Radgona, o predlogu odloka o obvezni uporabi čistilne naprave v naselju Negove in delu Bora- - —______________U_l. J *v * ■ *• j čeve, o spremembah družbenega plana občine, n predlogu odloka o ureditvenem načrtu odla- gališča komunalnih odpadkov v občini Gornja Radgona, o prostorskoureditvenih pogojih za prostorsko celoto občine, o pokopališču v Radencih, ureditvenem načrtu Apač, ureditvenem načrtu naselja Trate v Gornji Radgoni in drugo. Sedanji izvršni svet je v svoje delo vključil tudi »predlog programa ekološke sanacije Prašičje farme Podgrad«, za katero bo gradivo pripravil oddelek za gospodarstvo in negospodarske dejavnosti, saj sc je Dragotin Lepoša ukvarjal s prašiči in farmami že pred leti v okviru zadruge. V programu dela IS so tudi »center za spodbujanje podjetništva«, mreža za spodbujanje drobnega gospodarstva v občini Gornja Radgona, rizični sklad za malo gospodarstvo in podjetniške delavnice za podjetnike in obrtnike. Na zadnji seji so programu dela dodali še nekaj zanimivih tem: problematika veterinarske službe, problematika dimnikarske službe, problematika dela davčne službe In ns- nutek odloka o plakatiranj. BBP trdno Zato se Je sindikat Nto - KNSS odloiil za hilo besedila omenjee^t^ kona, po katerem v nobenem primeru m odpustiti. prerarptite^ uvrstiti med pTese2t‘ kona, po katerem * . •_bi** glasja sveta zakonu naj * določene pravice 1 S { 1 d g lavskega ivc:a delavcev pfl funkcijo hočemo učinkovito P in produktivno d ^.J^Ji^ sveta ■" ---------- Neodvisnost -cija novih siiadiltai-av ob dopolnilih k kona o sodelovanju pti upravljanju zarja, da so visoko žave evropskega tudi zato, ker so f tudi zato UKU zaiv R„.Od.jO ..u nn'n* , irf lavstva na Ur- k p„»• V naših razmerah o a t 1 s l t d t f h ij tt je tr h k. jt 4 stavkah m ,r^7noselnos‘' e nsjSib stavkah m j''r stoči brszpaselnosb fif‘' nju delavstva *' nju oetavsiTa - pravnejši položaj !f nnazarjat^ tj posebej pomembnost I letujte z vestnikom i y slovenskih naravnih zdravilišč -v-—•—•—■ " ........... .....................—n VESTNIK I ZNOVA NAGRAJUJE! Tokrat s sedemdnevnimi počitnicami za dve osebi v slovenskih naravnih zdraviliščih. Le malo se je potrebno potruditi in prislužili si bo- DOVOLITE, DA VAS POVABIMO V TERME LEND^ Majhno je lepo, pravijo! Terme Lendava metični in frizerski salon ter prostore za dru-resda sodijo med najmanjša in najmlajša žabnosti. Športnorekreacijski center za hote- zdravilišča, a ravno to je prednost, ki vsakemu gostu posebej omogoča, da začuti za-željenost in gostoljubnost, pa naj si je na počitnicah, izletu, na zdravljenju ali poslovno. Hotel LIPA leži na robu mesta in je zgrajen tako, da združuje pod isto streho sobe, restavracijo, taverno, terapijo, notranji in zunanji bazen s termalno vodo, trimski kabinet, koz- lom dopolnjuje ponudbo Term in je na voljo vsem, ki si želijo obilico športnih aktivnosti: plavanja v navadni vodi, tenisa, iger z žogo, minigolfa,... Gostom, ki si želijo »bliže k naravi«, je namenjen kamp v Petišovcih s šotoriščem in bungalovi, restavracijo ter bazeni s termalno vodo na prostem. Kopanje v lendavski termalni vodi z obilo 'I parafina deluje ne le zdravilno ob revmatičnih I Tl -«r: I Ste prijetne in zastonj po- ! W čitnice. i j i '1 n 1'1; I ■ 4 IS KAKO? Pazljivo preberite predstavitveni članek o zdravilišču, pravilno odgovorite na nagradno vprašanje na kuponu, zalepite ga na dopisnico in nam jo pošljite do torka, 6. julija, na naslov; Vestnik, Slovenska 41, M. Sobota, s pripisom za nagradno igro Letujte z Vestnikom. ! 5 G ''4, Ul >■ ■■ Ll^_____ I »rr l ’li in sklepnih obolenjih, temveč tudi blagodejno učinkuje na kožo, v dolgih poletnih dneh in večerih pa je tudi svojevrsten užitek. 6 ft * J 11. POČITNICE V NAROČJU LIPE Po vsakodnevnih naporih v šoli, službi, na kmetiji si zaslužite oddih v Termah Lendava. Koliko časa nam boste namenili, se odločite sami. Morda se boste želeli zgolj okopati in osvežiti? Cena vstopnic je od 100 tolarjev. Po kopanju se lahko okrepčate z jedmi priznane kulinarike (cena za kosilo že od 450 SIT). Kaj pa krepilni konec tedna? Ali pa morda kar sedemdnevne počitnie (od 210 DEM) z možnostjo plačila na tri čeke? Če pa vas vse to ne zanima, vas vabimo zgolj na ogled našega zdravilišča in morda nato še na kozarček vina v Lendavske gorice - zavetje pred poletno vročino. Vsekakor pa se vidimo 24. julija na tradicionalni Lendavski noči, ko je pri nas še bolj veselo. To poletje vas torej pričakujejo Terme Lendava - zavetje zdravja v prijaznem naročju Lipe! '1 iV* L' t I V-- Srečnemu nagrajencu bomo potrdilo o letovanju . z vsemi potrebnimi napotki poslali po pošti. Srečen nagrajenec, ki bo preživel sedem lepih počitniških dni v Zdravilišču DOLENJSKE TOPLICE, je JOŽE NOVAK, Mekotnjak 10,69240 Ljutomer NAROČILNICA Podplati kra.j ulica postna Številki poSta naročam VESTNIK. Naročnino ho ni poravnal po prejemu polnili i«. Vestnik, Slovenska 41.69000 Miir.ska Sobota PODPIS O a. Ij 14 tt J Ul »i Pl 4 4 le k SI 19 i »i d; h i l* H fi i’ d, P9 Sl 1 1 ij bt S I JE' LENC** 't ,.4 r I ik terme LP a |I 69220 Lerida Hotel L.P^ V 75721, iijfl' ProdaJfA faks: (069) . A*' VPRAŠANJE Kaj vsebuje Iend3'^^^ i voda? ij ODGOVOR; __ .>r-. Nagrada: sedefO^^^, ilrat u Tarmah j/ paket v Termah Lei Pt P' h >1 3 „ i 1. julija 1993 stran 9 kmetijska panorama Stroški strojev na kmetijah I Ob letošnjem dnevu pšenice v Rakičanu t I 1 Ii r k p t F' t t Z r t J I i' ( 1 r s S i r K <1 iH K iiitii ugotavljamo, da dosegamo na kmetijah vedno ti 7 Odkupne cene kmetijskih proizvodov realno pa-■' li n b'* znižati stroške proizvodnje, ce želimo dobo- oiiit? povečat) ali pa vsaj ohraniti. Ena od možnosti pri sttoškov na kmetiji je prav gotovo zniževanje stroškov strojev predstavljajo v strukturi stroškov ^Psd'* ud *tste poljščine. Ti stroški niso največji, pomembni za gospodarnost proizvodnje. Set gui3|ri,ru0i iiRiTat ^iiiJi nova za določanje cene. Dejansko pa je odvisna od ponudbe in povpraševanja po tej storitvi na trgu. V tem sestavku sem želel opozoriti na pomembnejše dejavnike, ki vplivajo na višino stroškov strojev na kmetiji. Pri tem je zelo pomembna organiziranost sistema storitev, saj lahko tako maksimalno znižujemo stroške strojev. Najprej seči, ko potrebuje pšenica za razvoj 70 odstotkov vse vlage. Ker v tem času ni bilo potrebnih padavin, posevki pa so najbolj prizadeti prav v Pomurju, bo pridelek ustrezno nižji, na nekaterih območjih tudi do 40 odstotkov. Med poskusi, ki jih opravljajo v srednji kmetijski šoli v Rakičanu, je dala v zadnjih letih med priporočenimi sortami najboljše rezultate ana, ki pa je na tem območju Se ne pridelujejo množično, Ana je zgodnja sorta, ki uspešna nadomešča novosadsko rano, dokaj razširjena pa je pi-toma, ki zahteva zgodnje setve in nekoliko pozneje dozoreva, zato pridelavo opuščajo. Najbolj pa je na tem območju razširjena marija, ki daje dokaj zadovoljive pridelke. Zaradi težav s semenom nekaterih sort se bo v prihodnje potrebno odločati za nove sorte, med katerimi so se dobro obnesle nekatere avstrijske in madžarske pšenice, med avstrijskimi predvsem huber-tus, ikarus in famulus. V Sloveniji je letos s pšenico zasejanih okoli 50 tisoč hektarjev njiv, tretjina teh površin pa je v Pomuriu, Pomurski kmetijci so bili v preteklosti največji tržni pridelovalci pšenice, kot kaže, pa bodo letos mlin- sko predelo val n e organizacije uskladiščile manj pšenice kot v preteklih letih. Če smo se še pred leti zavzemali za Čim večjo samooskrbo, država zdaj niti ne vztraja pri odkupu in se raje odloča za uvoz pšenice. Verjetno iz teh razlogov tudi ni pristala na zahteve kmetov, ki so za kilogram pšenice zahtevali 27 tolarjev, sprijazniti pa so se morali s 23 tolarji za kilogram pšenice prvega kakovostnega razreda. Drugi in tretji razred sta seveda precej cenejša. vprašanje pa je tudi, koliko pšenice prvega kakovostnega razreda bomo zaradi suše letos sploh pridelali. Posebno vprašanje pa je tudi gospodarnost pridelovanja pšenice. Če drži podatek, da na slovenskih kmetijah pridelujejo v povprečju le 20 arov pšenice, potem je dejstvo, da o gospodarnosti pridelave ne moremo govoriti. V Pomurju je to povprečje sicer nekoliko večje, vendar je le malo kmetij, za katere bi lahko trdili, da je zanje pridelovanje pšenice ekonomsko zanimivo. In če država že ni posebej zainteresirana za domačo pšenico, potem bi bilo za pridelovalce ugodneje, da jo obdržijo doma. Navsezadnje so pridelovalci pšenice v glavnem tudi živinorejci in s pšenico lahko dodobra nadomestijo predraga krmila. LUDVIK KOVAČ moramo pre mi šiiti, katere s r? Nabavsa vtedftost STALNI STOOSKI: Anantiiacifa (%) TeWe bmesi. b(%) Skupaj Im iikOT. (urfte«*) Filani stroški sa so SPREMENLJIVI STROSKI; Vnio (kjg/uro) MfrOTo.fVtjmj Deleža vedr. (ur/ujo) Skupaj CENA VRE 700OS1T TO.DffiSIT utiii-sir 12 M,9»Sn'i!efo 12 M,HesrrtaJ 12 84,«OSIT^eto 5 42jO0f)SlU3eiD ia,0®SIfflUo u E20Sn*tr- 6 42Jffl»SlT/l£to 126,0® srr/iflo 1» 6 tl.MOSITM diHKIIlUV 150 l>SlTtai ^ŠlTteo stroje bomo imeli na kmetiji, da jih bomo lahko čimbolj optimalno izkoristili, ter za katera strojna opravila bomo rajši plačali strojno storitev. S tem bomo na marsikateri kmetiji zmanjšali stroške pridelave. Na drugi strani pa bomo omogočili tistim, ki imajo potrebne «4 3.75 226S.!lStrfaD 1153 0.B l!.6Snto 276.03 fl.W H.TSfTAitd 33(M,2SrT/uro ' 4E4.2srniOT 175 MOSITtot 0.10 ItOSlTtoo fr p Č7.7SIT/jro tSM.lSITfira 35M.2Sntoo 3,75 nSSiSiT.ii* OIG lI.6SnAitQ 0.10 27.751X7^? aiiiJTiU 3W.isn/D!» stroje, da jih čimbolj optimalno izkoristijo z opravljanjem strojnih storitev. Tako bodo le-te postale cenejše. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje Damjan JERIČ, dipl. inž. kmet. Piškoti iz Medexa Podjetje Medex, ki bo prihodnje leto praznovalo 40-ietnico delovanja, se je iz nekdanjega trgovskega podjetja, ki je bilo specializirano pretežno v izvoz in uvoz medu, razvilo v živilsko industrijo za predelavo čebeljih pridelkov v visoko vre dne dietetične izdelke. To najveije specializirano podjetje v nekdanji Jugoslaviji seje s svojimi izdelki uveljavilo na domačem in tujem tigu, z razpadom jugoslovanskega tržišča pa je zašlo v težave, saj je izgubilo 70 odstotkov tržišča. Tako se je podjetje znašlo pred odločitvijo, ali preusmeriti proizvodnjo ali močno zmanjšati število zaposlenih. Po temeljiti raziskavi tržišča so se odločili za prvo in začeli razmišljati o lastni proizvodnji piškotov. pa bom nekoč le ulovil pravo ceno pšenice... Prvi del teh načrtov so pri Medexu uresničili preč slabim mesecem, ko so slovesno predali namenu novo linijo za piškote, poskusna proizvodnja pa je stekla že maja. Z italijansko firmo Crich, ki ima 100-letno tradicijo in 80-tonsko dnevno proizvodnjo piškotov in vaflov, so sklenili pogodbo o sodelovanju in izbrali tehnologijo v skladu z nakupom proizvodne linije italijanskega izdelovalca Karisa. Vrednost naložbe je 3 milijone nemških mark, pekli pa bodo 9 vrst pi- Škotov. S firmo Crich, ki jim je brezplačno odstopila licenco in recepture ter možnost prodaje Medexovih izdelkov v Sloveniji. Hrvaški, Bosni in državah nekdanje Sovjetske zveze, se že dogovarjajo o drugi liniji in mešanem podjetju, V Medexu pravijo, da bodo z letno količino 1500 ton piškotov vložena sredstva povrnjena v petih letih, nova linija pa bo največ pripomogla k izboljšanju poslovnih rezultatov podjetja, L. Kovač Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem le 33 pujskov starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov' Kupci so jih kupih 25, par pa je stal od 7.0(X) do 10 000 tolarjev. Sejem pujskov v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih. ,1 stran 10 vestnik, » odsevi mladosti fl Naša peč Doma imamo veliko krušno peč. V njej mama peče kruh. Pozimi pa vsak dan kurimo, da je toplo v sobi. Tudi okrog nje je lepo sedeti. Pozimi se tudi naša črna muca rada greje na njej. Bili smo na Vestnikovem izletu v soboto smo se odpeljali na železniško postajo v Lipovcih. Tam smo vstopili na vlak in prisedli k sopotnikom, ki so se pripeljali iz Murske Sobote. Pot nas je vodila skozi Ljutomer, Ormož, Ptuj in Celje do Šmartnega ob Paki. Tam je bila končna postaja. Pričakali so nas muzikanti in folklorna skupina. Nato smo se razvrstili po avtobusih in se odpeljali na izlet po okolici. Ogledali smo si cvetje v Savinjskem gaju, nato pa smo se ustavili ob vznožju velike gore, Tu smo se vkrcali v gondolo in se odpeljali na Golte. Od tam je bil lep razgled po okolici. Nato pa smo se že kar utrujeni in lačni odpeljali v Solčavo, kjer nas je čakalo kosilo. Bil je postavljen velik šotor za sedemsto ljudi. Prijazni domačini so nam lepo postregli. Kljub nevihti nismo bili slabe volje, saj so nas zabavali ansambel Arizona, Brane Drvarič in Karli Gradišnik. Dež je ponehal in nekateri so se odpeljali na ogled Logarske doline, drugi pa so ostali na »žuru«. Ob šestih popoldne smo se vračali proti domu. Peljali smo se ob široki strugi reke Savinje, v kateri je le malo vode. V Šmartnem smo vstopili na vlak in se odpeljali proti Murski Soboti. Bilo je lepo in veselo. Upam, da se bo zame Vestnikov vlak še Na počitnice Hitro lstoje minilo, bilo je kratko kakor v snu, v Šoli marsikaj sc je zgodilo, počitnice so zopet tu. dosti smo se naučili, za okolje Čisto smo skrbeli. I Športnih dnevov smo se ve- seiiii. kdaj ponovil. Taksna je naša peč. DANIJELA HORVAT. 2, a OŠ Beltinci Zdaj pa Se en nasvet: Vsi pojdite na potep, lepo se očpočijte. । v jeseni pa se spet vrnite- | LeaGjerk^ ’'^ ! p. s.: Ptirfmhijem «eJ* mislim in fuifi naši mladosti bodo do jesem poatnicab. Imej« s« lepo! Z/arZ srček v Velenju BOJAN KAUČIČ, 1. r. OŠ Mala Nedelja I li Na izletu Nestrpno smo čakali na izlet. Najprej smo se odpeljali v Maribor, kjer smo si ogledali akvarij. Videli smo ribe, želve, kuščarje, strupene in nestrupene kače, morske zvezde, krokodile, rake, škorpijona in morsko veternico, Nato smo si ogledali park, Tam so v vodi plavale rdeče ribice, race in laboda. Nato nas je vodila pot v Falo, kjer smo si ogledali najstarejSo hidroeiektrano na Dravi, Bili smo 10 metrov pod vodno gladino in videli računalnik, ki ima velik spomin. Turbine tehtajo okrog 140 ton. Videli smo tudi žerjave. Bili smo tudi v Slovenj Gradcu in na Kopah. Ta izlet mi bo Se dolgo ostal v lepem spominu, KLAVDIJA BEC. 3,b OŠ Videm ob Ščavnici Zbrali smo se v Ljutomeru na mali železniški postaji. Prišel je vlak in odpeljali smo se do Pragerskega. Tam smo prestopili na vlak proti Mariboru. Ogledali smo si akvarij in ribnike, nato pa smo se igrali. Tudi učiteljica Vida se je z nami spuščala po toboganu. Kupila sem st uhane, obeske in prstan. Imeli smo kosilo v lepem hotelu. Ogledali smo si tudi mesto Maribor. Potem smo odšli na postajo. Na vlaku je bilo lepo in vroče. Srečni in utrujeni smo se vrnili domov. HELENA SEVER, l.b OŠ Križevci S Triglavom po T^izozemski Posvetila Moja muca je zaspana. Andreja v šoli se uči. Mati k maši hiti. Atija pa doma ni. (Andreja UtroŠa) Pel je veter, da je vse nesel. Ej, veter, zakaj pihaš? Tukaj je tako mrzlo. Raje naj sije sonce. Ah, veter, prinesi srečo zemlji tej. (Stanka Hozjan) Učenci 3.a OŠ Miška Kranjca Velika Polana 8 Srečanje s kačo Po kosilu sem šla ven. Igrala sem se z muco, ki se je čez čas naveličala in zbežala na Vrt. Šla sern za njo in nenadoma zagledala kačo. Zelo sem se prestrašila in poklicala babico. Ona je vzela vile in jo udarila. Jaz pa sem jo polila z vodo. SANJA KOVAČIČ, l. b OŠ Križevci Smejala sem se kot še nikoli Najbolj sem se smejala na moji rojstni dan. ko se je stric usedel na jajci. Ko sem imela rojstni dan, se je teta nečesa spomnila. Odšla je v shrambo in prinesla dve jajci. Dala ju je na klop. Ko je stric prišel v kuhinjo in se usedel, smo se začeli smejati kot še nikoli. Potem je stric vprašal, zakaj se smejimo. Teta je nato rekla; »Smejimo se zato, ker si se usedel na jajci.« Ko je stric vstal in to videl, seje začel tudi on smejati. Tako smo se vsi smejali. Želim si še veliko takih smešnih rojstnih dnevov. Mateja Štumpf, 4.a OŠ Bakovci Tam, Iger moiju kradejo zemljo Čeprav je Nizozemska ena najgosteje naseljenih držav, večina prebivalcev živi v mestih, saj jih je na podeželju le okoli 20 odstotkov. Pa še od tu jih veliko odhaja na delo v velika mesta, saj samo v .Amsterdam prihaja dnevno na delo okoli 50 tisoč ljudi. Ugodno oceansko podnebje je V primemo za kmetijstvo in za to državo lahko brez zadržkov zapišemo, da je med kmetijsko najbolj razvitimi. Najbolj je seveda znana po pridelavi rož io zelenjave, saj v bližini Haarlema nedaleč od Amsterdama gojijo rože kar na 9 tisoč hektarjih, pridelajo pa še okoli 4 milijone ton krotn-piija, nekaj več sladkorne pese in tudi veliko sadja. Ob rastlinski pridelavi je razvita predvsem živinoreja, zlasti govedoreja, saj redijo 4 milijone glav govedi, 500 tisoč ovac in 160 tisoč konjev. Močno je razvita mlekarska industrija, ki izdela letno 250 tisoč ton margarine, 230 tisoč ton sirov in 100 tisoč ton masla. Po obisku na.eni od tamkajšnjih kmetij bi se dalo sklepati, da so se Nizozemci odločili za model družinske kmetije, ki daje dovolj do- hodka vsem članom družine Farma »Clara Maria« v Amstelve- enu, ki je oddaljena le 10 minut vožnje od Amsterdama, ima Že več kot 150-letno tradicijo, družina Bart, ki zdaj gospodari na tej kmetiji, pa nadaljuje tradicijo svojih prednikov. Na 60 hektarjih zem- IjiSč na polderjih redijo 80 krav, ki so čez dan na paši, kmetija pa je usmerjena v rejo krav molznic in sirarstvo. Poleg zakoncev Bart so na kmetiji še štirje otroci, delovni dan družine pa se začne zjutraj ob sedmih, ko je potrebno krave pomolzli, med 9.00 in 11.30 pa mleko predelujejo v sire v domači sirarni. Za kilogram sira je potrebnih 10 litrov mleka. Ker je kmetija usmerjena v mlekarstvo, so v hlevu krave črno-bele pasme, ki dajejo v povprečju do 8 tisoč litrov mleka s 4,5 odstotka tolšče na leto, to pa je tudi količina, ki naj je na Nizozem-skern ne bi presegli. Banovi namolzejo dnevno okoli 2 tisoč litrov mleka in iz njega naredijo 200 kilo- 4- IIHIIIMV’ »i #-1 1 O .Mmiiiiii Nizozemska značilnost so tudi mlini na veter. Če so nekoč z njimi moč vetra izkoriščali za mletje krušnih žit, so danes marsikje le etnografska posebnost, ki jo obiskujejo turisti. nn r fe R ■ I lit h 'II m n u 3 h -I I 4, iii iti 'i '--------------------------- I --------------------'J" Pred dnevi je v Rdeči dvorani v Velenju poteka' festival otroških pesmic. Med izbranimi sta nastopil’ tu z..,_____■_ r . - , . _________ rib sorJP X I Šalamun iz Krapja in Tamara Juhnov iz Odranec. Ob iJ Si ansambla Magnet sta zapeli pesmici o nagajivem Pesem o mami. P Ali veste? (Nagrajuje knjigarna in papirnica KNJIGA M-, da Faz. .a laK- Ut l« ti lil' Itt ,4 'b in Večina vas je na 42. vprašanje odgovorila višje ležeče glavno mesto na svetu Bolivija (La metrov nadmorske višine). Tudi v knjigi, iz črpamo vprašanja, je takšen odgovor. Toda, kot v ima prav TADEJ MESARIČ s Cvena, ki je napisa' najviSje glavno mesto država Butan, in sicer j® (7.554 metrov nadmorske višine). Pogledali sinn Cankarjeve založbe in vse te podatke tudi našli A nadmorsko višino glavnega mesta). Ker pa gre ^a n l sko pogorje, skoraj ni dvoma, da tudi luidtn*^v drži. Če je torej tako, je Tadej tudi dobitnik naše 11 Čestitamo! H viSit*’ Z nagradnim kvizom bomo nadaljevali Vsem hvala za sodelovanje in lepe počitnice ad r torja. samonakladalko Štern o za gnoj e' nekaj najnujnejše J r w "'l f i <1 Bartovi redijo nekaj več kut 80 krav, dnevno namolzejo 2.000 litrov mleka in iz njega naredijo 200 kilogramov sira. Izdelujejo ga več vrst, veliko pa ga prodajo doma, saj njihovo kmetijo obišče veliko turistov. i nizacije. . Dedovanje je zelo zapleteno . ste delničarstva- ' ' j vanju imajo vsi otrm- . beden ne poMntie pač pa imajo vsi do ustreznega drl* profita. Značiltiovt na «e veter, ki P* gramov sira Krave molznice redijo 5 let. nato čredo obnovijo. Po besedah gospodarja Barta stane liter mleka 85 centov (okoli 53 tolarjev), s predelavo v sire pa dosega družina ustrezno višji dohodek. Dajatve za socialno varnost kmetov tudi na Nizozemskem niso majhne, saj je treba za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje letno odšteti okoli 11 tisoč guldnov na osebo, družini pa ostaja letno okoli 10 odstotkov profita. Kmetija je sicer vzorna, ker pa je to tudi turistična kmetija, ki jo obišče veliko turistov in drugih gostov, bi se dalo še marsikaj postoriti. Smo pa dobili ob ogledu sirarne občutek, da njihove inšpekcijske službe niso ravno preveč stroge, saj bi si skoraj zagotovo upal zapisati, da takšni sirarni naše inšpekcijske službe ne bi dale do- voljenja za delo. Zanimiva je morda še primerjava z našimi kmetijami. saj so nizozemske organizirane veliko bolj racionalno, to pa seveda tudi poccnjuje stroške proizvodnje. Če lahko vidimo na naših nekajhektarskih kmetijah po nekaj traktorjev in pravo razstavo kmetijske mehanizacije, nizozemski kmetje s tem niso razsipni. Na kmetiji Banovih, ki gospodari na 60 hektarjih, smo videli le dva trak- ‘T - E^ejsi ■' ' .JI v' ''eter, ki pa -etnografska posebno.^ - jr jih ohranili kot niuttp-fanitnanjem ogledujejo turisti. Energijo vejti ^'k]e zamenjala elektticf^.fiT m zemel poceni, saj električne env (manj kot 16 ; J -<• znajo Nizozen* jn čiti svoje kultut znači Inosti 'i 1)1 5 ►(Hi I kun-t v muzejih P; tujih taris«’'"' / S obiskovalcem P kako se iz aeniia®' .ai^ iavnici čoke 1. goče viden. lesena obaval^Ji^ost. lesena zozemska 4 ,'1 11- S C 'Ji s i I — ----------------—-------------—r". |i. t*’.Li Udeleženci izicia na .Nizozem.sko. med kmetov, so si z zanimanjem ogledali eno gr* farma »Clara Maria« ima že več kot 1511-letno tra' pa nadaljuje s tradicijo sirarstva. •1 i 1993 stran 11 || I, t j e kulturna obzoija Slikarska kolonija Izidor HorvaUzak iz ima tak ogenj v »Čeh, *4kn tiekiii dit«-.a-— Ktrjii ’’l*i 4. •ž r iSfci A Za zeleni jezik (37) (»Alije slovenščina ogrožena?« - Angliniza-cija slovenskega poslovnega jezika) v minulih tednih se jc v obmurskem svetu zvrstilo toliko kulturnih dogodkov, da so enostranska (mišljeno: obsegajoča eno Časopisno stran) Kulturna obzorja kratkomalo postala pretesna za žanrsko raznoliko avtorsko »ponudbo«, ki v zadnjem času količinsko narašča. Ker morajo časopisna uredništva poskrbeti najprej za uresničitev načela informa-tivnosti in aktualnosti, tudi Vestnikovo, smo z našimi zapisi v rubriki Za zeleni jezik morali počakati na zmanjšanje gneče v Kulturnih obzorjih (morda bomo bralci Vestnika kdaj dočakali tudi dvostranska Kulturna obzorja - kakor v Mislilo r 7| Vi. za kak nov perspeklivizem. Morda zelo hapemnški. ki bi ga recimo uvedli tako, da bi lesa i?'"'*'’' a« m zanesenega. Slika lirt 'J J* s slikarji koloniji slikali * na / ili po obsenčenju spiimčUoai, nekakšne 1^** Podobe, slikarske ‘«ekii L^l; sanj in simbolov. c-lju m Sra-■ I*-' slikar, pač a z mc-kulturi, omislila sta >VL a z mc- ----------- k J I.yi IJ n •'“lonijo Od 21. do z glavo navzdol. Je pa bila kolonija po organizacijski plati čisto v Petrovi perspektivi. Petrovih slikarjev je skušalo biti kar nekaj slikarjev. Pa niso zdržali, sta povedala dva od kljubovalnih. Do zadnjega dne so vztrajali samo trije oziroma štirje. Ostali so samo Aco Lebarič, Štefan Murtlak, Niko Kibip ter najmljaši Dani Kavaš, ki pa ni živel v koloniji, ampak je v Lipovce prihajal vsak dan iz bližnjih Beltinec. Med udeležence pa je šteti še Mirka Haj-narja, Janka Lešnika, Sandija Červeka, Endreja Goenterja, 521.*___ f ‘,\v prva slika je prikazovala njegove sanje, vendar z besedami ni hotel povedati, kaj je sanjal. Niko Ribič in organizator Izak sta odšla nekam po okvirje. Kako kaj na koloniji, go- tukajšnje prijatelje iz te kolonije vabil, naj pridejo, so mi rekli, da ne pridejo, ker se bojijo. da bo tako kot tukaj pri Izaku. Moram pa reči, če smo tole tukaj preživeli, nas ne bo pobral niti tifus.« Medtem sta Izidor Horvat-Izak in Niko Ribič pripeljala okvirje za slike. Ribič ni kazal nejevolje. Vneto je pripovedoval o jutru na Ledavskem jezeru pri KraSčih, kamor je enega od prejšnjih juter hodil na ribolov. »To moraš doživeti, megla kakor v džungli, fantastično. Lahko hodiš desetletja zjutraj k vodi, pa tega ne doživiš in tega ne bom pozabil.« Izak, kdaj in kje bo razstava po tej koloniji? Izak: »Nindri. Bo pa!« Kdaj? »Čez dva tri tedne,« Ekscesnost je sicer združljiva s kreativnostjo, posebej še slikarsko. Toda zdi se, da je bilo na slikarki koloniji malce preveč ekscesno. Kar je navsezadnje škoda. In nerodno za te kraje, ker se o tem pripoveduje po drugih kolonijah. Širom po lahko na dveh časopisnih straneh prebiramo poročila I o športnih dogodkih - saj se je tudi kulturna ponudba v pokrajinah ob Muri povečala?). Naj zaradi dokajšnje Časovne oddaljenosti prejšnjih člankov spomnimo, o čem smo pisali, V 34., 35. in 36. zapisu smo predstavili ponovno oživljeno vprašanje slovenščine v javnosti in nekaj vzrokov za precejšnje nezadovoljstvo ( s podobo slovenskega jezika na določenih področjih našega skupnega narodnega življenja. Tako smo opozorili na jezikovno neznanje in nekultiviranost jezikovnih uporabnikov, pri čemer smo na koncu 36. zapisa ugotovili, da je anglini-zacija najhujSa v jeziku trgovine, posloviio-propagandnih sporočil in pri poimenovanju slovenskih podjetij ter njihovih izdelkov. Tokrat bomo skušali to trditev ponazoriti. Vsakodnevna ulična trgovska reklamna vabila, ekonom-skopropagandna sporočila v sredstvih obveščanja in na javnih mestih (različni reklamni panoji, pa razkazovalniki/ prikazovalniki - »displeji« itn.) so nas tako preplavila, da se, dirjajoči skozi čas, največkrat ne zavedamo več niti njihove vsebine (le-ta prodira v našo duševnost nezavedno), kaj šele njihove jezikovne podobe, Sele če vklopimo brisalce kritične razdalje in zavesti o razliki med domačim in tujim, lahko jasneje uzremo, kako močno je val anglinizacije pljusnil na to področje. Primere javnih napisov kot Happy Neiv Year (srečno novo leto). proglaSanj za aulhorized dealer (pooblaščeni prodajalec/posrednik) itn, itn. bi lahko našteval v nedogled, vsi pa kažejo ali na pomanjkljivo jezikovno zavest ali na pretirano zagledanost v tuje. Posebej občutljivo pa jc v tem pogledu vprašanje imen podjetij. Seveda nihče noče zanikati, da sc je ob pospešeni mednarodni gospodarski izmenjavi, katere neizogibni in dejansko življenjsko pomembni del je tudi ekonomska pro- * paganda, mogoče izogniti tujim imenom izdelkov in firm ’ kot t.i. stvarnim lastnim imenom. Še posebej, če so te firme naročniki dragih reklamnih sporočil v slovenskih Časopisih; Microsoft je pač znani izdelovalec računalniške opreme, tako kot je Autronic Computer - Systeme znan avstrijski prodajalec le-tc. Toda; taistemu prodajalcu (ali slovenskemu oglaševalnemu uredniku) ne moremo dopustiti, da na 41. strani slovenske računalniške revije Moj mikro ponuja npr. Other Computers (druge računalnike), Cotor monitors (barvne monitorje), Malrix Priniers (matrične tiskalnike), KeybQards (tipkovnice), kakor je tudi nevz- ,i držno. da ljubljansko podjetje REPRO na naslovnici taiste številke Mojega mikra (maj 1993) reklamirano kakovost računalniških izdelkov, ki jih prodaja, podkrepljuje s povedjo v angleščini (ff you warit the bes! in 15-inch monitors, you’ll find it difficult to do {iny better than this.). Tega preprosto ni mogoče dopustiti, kajti tu je ta jezikovni Rubikon, pred katerim je treba razpustiti čete slepega »Vse okej. Na spod a? Aco: na Izidorjevo do-Upovce, v njegov aic-shkarje iz Slove- tl a fe.> -■'mja se je imenovala L‘fovi j^er je pairon Itapelice sveti Peter. 1',,l^olonija potekala pra'' lik''’ je lipovsko pro^de- ii ?aio, ker ■'slh-p. 1 M Petra svet Petra le- se IZ per- Vasjo Lebariča, Zlatka koncu vse v redu, da o hrani sploh ne govorimo. Če ni bilo drugega, smo jedli muhe«. Štefan: »Malo sem razočaran nad vsem skupaj, če po pravici povem. Nikoli več ne pridem, ker ni bilo sploh nikakršnega reda. Ne stranišča in nc vode za iimi- Tfhi. je zahteval, naj if;^' sij.rei(t leta 60 po Kii-tu ie 1. oi— y Rimu padel ^^'9 inkristjanov l''”Kristi sklenili križati prosil, da ga na Tu mi,C* 4 glavo navzdol. zdelo, da bi bil križan Začel »Pe-polna implikacij kot Til uspelo, da bi novo slikarsko Gnezdu, Rada Jeriča, Zlatka Jakovljeviča in Sama Pajka. Vztrajamo, ker nočemo, da kolonija v celoti propade, je rekel Aco Lebarič. Na ta predzadnji dan kolonije s Štefanom Marflakom, čeprav je bilo že. proti poldnevu, še nista sedla za platno. Pred gumnom anarhičnega videza je slika! samo mladi Dani Kavaš. Pravkar se je ukvarjal s svojo drugo sliko, ki je s padajočo rdečo zvezdo v abstraktnem slikarskem prostoru pripovedovala o nedav- vanje.« Aco: »Vse po načelu nih v I I družbenih spremembah tem delu sveta. Danijeva znajdi se sam in ti bodo Se drugi pomagali«. Štefan: »Zaradi nekaj ljudi, ki sem jih srečal tukaj, bi še prišel. Ljudi tukaj na koloniji in v vasi Lipovci«. Aco: »Izak pravi, da so Lipovci os sveta. Že, toda želel bi si videti tudi kaj Prekmurja. Sploh pa tega ne štejem za kolonijo, marveč za družabno srečanje«, Štefan: »Mislil sem, da bom postal kronik, Snops moraš piti že zaradi muh. Mesec dni sem se pripravljal na to kolonijo, potem pa to!« Aco; »Vsako leto organiziram kolonijo v Semiču, in ko sem zdaj deželi. ŠTEFAN SMEJ ^je z 80-letno slikarko Marijo Zrim-Babi 'A ' I jc Marija Zri m na okoli 600 poslikanih platnih za zmeraj utisnila nežnost, predanost n 1 Itn** lS>jt)*? 1967. c. kate- po- svoje ženske duše. Kot je ob neki njeni razstavi zapisal zdaj že pokojni akademski slikar Ladislav DanČ, je Marija Zrim svojo predanost, ljubezen do vsega lepega in neizmerno dobroto, ki jo poznajo njeni prijatelji, prenesla na oljne podobe. Čeprav Marija Zrim po rodu ni Prekmurka, oče, ki je vodil gradnjo železniške proge Ho-doS-Murska Sobota, je bil Poljak, mati pa Čehinja, so jo leta, ki jih je od otroštva poživela v Prekmurju, trdno povezala s prekmursko zemljo in njenimi ljudmi, najbolj s kmetom, ki je od vseh slojev naj- barvo in dojemanjem krajine. Vidi sc, da je, še preden jc prijela za čopič, natančno vedela, kaj bo nastalo na platnu. V njenem svetu srečamo tisto, kar vedno bolj pogrešamo v vsakdanjem življenju: urejenost in duševni mir. To je svet brez banalnih pretresov in nelogičnosti. Velikokrat sva se z Marijo srečala na njenem domu. '®dahski ■’ Kur- sem sedmih «sa je Ma- ® »a otier žive , -n da « je Mirko "»nogo Uii v SVO-\ ujem pršu in L*'?' '“nai’ '■steze. ptun-\l 'vagabunde?« In v svo- p«'=- 1'?«. ?-kov.; dedek •^edek jc S? hj Odi- Kivi * ‘"di J, mnogo soboško Marii-rt ‘4 Dr .. ‘‘‘71]' (Si. ^t>ein7 Šo- bliže trpljenju in garanju. Njeno povezanost z ljudmi in zemljo izpričujejo realistične lirske podobe, iz katerih veje tudi vsebina življenja teh ljudi, ki je povezana z zemljo. Marija je njihovo žalost in veselje dvignila nad čas in prostor. Res je, da se Marija v svojih podobah ne ozira na družbene krivice in ne išče filozofskih resnic, zato pa zmeraj preseneča s svojim posluhom za Kramljala sva ob njenih doma pečenih dobrotah, kavi, pa tudi v senci smrek, okrasnega drevja in rož. Neštetokrat sva preletela njenih (80) osemdeset let plodnega življenja, v katerih je bilo veliko dosežkov, pa tudi nizkih udarcev, kot je to pač že ustaljeno tudi med »umetniki«. Marija se je s trdno voljo zmeraj izvlekla iz težav. Tri leta je bila hroma, njeno življenje je viselo na nitki in zdravniki so ji napovedovali skorajšen konec. Po nesreči je izgubila tudi vid enega očesa. Kljub temu še slika, čeprav glede na zmožnosti, leta in Močna volja zdravje manj. vse premaga,« zatrjuje in nehote se v spomin vrinejo besede, ki sem jih o Mariji zapisal pred dvajsetimi leti, da Marijo .Zrim odlikujejo neupogljiva energija ter kar je po svoje Še pomembnejše. Brez tega bi čopiči, ki so nemalokrat delali tudi v težkih in za umetnike amaterje ne najbolj rožnatih časih, izgubili svojo funkcijo in obležali kje v hišnem kotu. To pot pišemo o Mariji kot kulturni roži Pomurja, zato posebej ne omenjamo pjenih priznanj, ki jih je dobila kot delavka v zdravstvu, sindikalna aktivistka in vsesplošno družbi razdana aktivistka. Preveč bi bilo tudi naštevanj pohval iz več deset knjig pohvalnih vtisov obiskovalcev njenih razstav. Marija je bila tudi več let predsednica LIKOS-a, ki letos beleži 30-letnico svojega obstoja. Končamo naj s stavkom hrvaškega likovnega kritika ob predstavitvi pomurskih likovnikov v Zagrebu, da je Marija Zrim v malo galerijo hrvatskih likovnikov, v zagrebški svet in v druge razstavne galerije prinesla pristen dih slovenske pomurske zemlje. BORIS HEGEDUŠ I pragmatizma. Kajti posledica takšnega pragmatizma, ki se ■ mu na naslovnici slovenske revije ne zdi pomembno dveh I aneleških stavkov nrcvesti v slouenščinn Ip nrittanek na ! angleških stavkov prevesti v slovenščino, je pristanek na ■ golo sporočilnost besede (brez njenega simbolnega po- ■ 1 mena) in na tej ravni na poljubno nadomestitev manj » || razširjenega jezika z bolj razširjenim. j FRANCI JUST kulturni koledar Novice iz kulture LENDAVA: V Lendavi se pripravljajo na letošnjo že 21. tra- RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava, ki je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. LJUTOMER; V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja Samo . Pajek iz Maribora Razstava bo odprta do 17. julija. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij, na ogled so tudi treske Zoltana Gaborja. RADENCI: Odprt je muzej Radenske, uredil ga je Pokrajinski muzej iz M Sobote. Muzej prikazuje razvoj Radenske. SOMBOTEL; V muzeju Sava- dicionalno mednarodno Ii- kovno kolonijo, ki bo okoli 20 avgusta. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: V juliju in avgustu bo Pokrajinska in Studijska knjižnica odprta: študijski oddelek v ponedeljek od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8 do 12. ure in v preostalih dneh od 8. do 14. ure. Oddelka v knjižnici v gradu pa v četrtek od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, v preostalih dneh pa od 8. do 14. ure. LENDAVA: Knjižnica jc odprta v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8, do 12, ure. Vsak dan razen nedelje je odprta tudi čitalnica. IJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17, ure, v torek in petek pa od 8. do 15. ure. prireditve, so jo obiskali politiki iz tistega političnega tabora, ki se ponaša z večjo državotvornostjo. Pa še tisti način za zraven. Kira-lyevi kipi svet spodbujajo k efektivnosti, pokončnosti, samozavesti. Zakaj naj tega ne bi opazili in dojeli tudi politiki? * Po otvoritvi Kiralyjeve kiparske razstave je bila v počastitev državnega praznika v grajskem salonu glasbena prireditev. SotroŠki predsednik skupščine Ajidrcj Gerenčer je imel pred glasbenim nastojTOm dueta Duma slavnostni govor in v njem ni niti enkrat omenil socialističnega samoupravljnja, čeprav je ves kontekst vlekel v to smer. Omenit pa je razredno-socialno slojevitost. Duet je bi! dober in je nastopal ravno dovolj dolgo. * Slikar Štefan Galič iz l.endave je dobil na 20. mednarodnem grafičnem bienalu nagrado ZDSLU za .slovenskega umetnika. * Ferenc Kiraty razstavlja v galerijskih prostorih soboškega gradu. Razstavo so odprli 24. junija zvečer, na predvečer državnega praznika, na otvoritev pa .so prišli tudi nekateri ljudje iz lokalne politike, ki jih doslej Se ni bilo videli na tovrstnih prireditvah. Navzočnost teh ljudi je mogoče tolmačiti na dva načina in enega zraven. Pri enem se izhaja iz tega, da je kipar Kiraly institucija, kakor velja tudi za njegovo ženo slikarko Suzanne Kiraiy Moss. Na otvoritve njunih razstav se prihaja tudi promocijsko in iz snobizma, zato je čisto mogoče, da so omenjeni politiki, ki so demo-sovske provenience - za te pa velja, da se Se prohlirajo in Sele spoznavajo, kje vse so priložnosti za javno prezeniacijo - začeli z novim načinom povečevanja ratinga. Pri drugem načinu pa je vsa zadeva globoko politična, brez kuhurni.Škega pridatka. Ker je imela otvoritev Kiralyevc kiparske razstave pridih državne ria gostuje z razstavo Alojza Eberleta Pokrajinski muzej iz M. Sobote. Razstava akvarelov bo odprta do 29. avgusta. MURSKA SOBOTA; V galeriji pokrajinskega muzeja v soboškem gradu razstavlja akademski slikar Ferenc Kiraly. Retrospektivna razstava bo odprta do 30. avgusta. MURSKA SOBOTA: V galeriji pripravljajo razstavo Članov LIKOS-a. Razstavo bodo odprli 8 julija. KINO LJUTOMER; ameriški vestern NEOPROŠČENO. v soboto. 3. 7. ob 20. uri in nedeljo. 4. 7., ob 18. in 20. uri- ania-prvih VSs, --»m IjL. ^»enti ^rsivoiTi do stran 12 vestnik, 1. julilg^ ne zgodi se vsak dan Posasti prihajajo Ogromni strašni raki, polni strupenih bodic, se približujejo nemškemu otoku Sy!t, prave pošasti, ki sojih vzgojili ruski znanstveniki v svojih laboratorijih. Učenim ljudem so stvari ušle iz rok, raki pa v morje, domneva novinar nemškega Bilda in opozarja svoje sodržavljane, naj ne načrtujejo dopusta na Severnem morju, saj pošasti množično zapuščajo z jedrskimi odpadki onesnažene vode in se selijo na jug. V mreže norveškega ribiča Hansena so se zapletli raki, nekateri med njimi težki okoli 10 kilogramov, največji pa je meril kar 2 metra. Ribič še ni videl takšnih živali in bilo mu je tesno pri srcu, ko je gledal barko, polno gomazečih kosmatih tac. Toda grozo je kmalu zamenjalo veselje, saj je Hanson hitro izračunal. koliko čudovitega mesa je v teh gomaze- čih bitjih. Neverjetno je. da imajo tako ostudna bitja tako dobro meso, je povedal in zadovoljno gledal polno denarnico. To, kar je Hansen ujel, morski biologi že dolgo poznajo. To je vrsta raka, ki je stara okoli 20 milijonov let, njena domovina pa so vode okoli Kamčatke in Beringovo morje, V 60, letih so ruski biologi nabrali mlade živali in jih poskušali presaditi v obalne vode Murmanska. Toda poskus ni uspel in mreže ruskih ribičev so ostale prazne. Sedemanjst let poz-neja pa so take velikane opazili v norveških fjordih, toda, kjer sta Norveška in takratna Sovjetska zveza oziroma Rusija podpisali pogodbo o varovanju morskega dna in njenih prebivalcev, kar raki so, jih ribiči niso smeli loviti. Živali so se v miru razmnoževale in potovale za hrano proti jugu. Zmagovalec obleži zgoraj valjene borce. Pri ameriški različici suma, 1300 let starega japonskega borilnega športa, z zrakom napolnjena obleka iz suhljatega meščana naredi zajeten borilni stroj. Psevdobo-rilci, ki poskakujejo na kratkih nogah, morejo svojega nasprotnika prevrniti s napihnjenim trebuhom. Zmagovalec je tisti, ki obleži zgoraj. Opremo športnikov, h kateri sodi tudi čelada, posojajo tudi za zabave. Tudi priljubljeni igralec Bill Cosbv se je v napihnjenem oblačilu že racaje sprehodil po televizijskem študiju. Tudi ERIKA ZELKO Afrika 11 I > .1' I Odkar ima Amerika s Ha-vajčanom Chadom Akebono Rowanom svojega zvezdnika borilnega športa sumo, so de- beluharji v deželi zelo priljubljeni. Med obiskovalci newyor-ških barov se je razširila navada, da se dajo napihniti v za- lažni privrženci suma imajo po končanem dvoboju iste potrebe kot njihovi debeli vzorniki: morajo se najesti in spočiti. I i I r« I fr d r±*vra*tx . OiL irJivn Brl« h-*Exr>-B| s*a D''r«iLci ■^Lkd. loi^i ^■■nLeivaT---A i *■ OTI1.1 aul: I TixL-*p priv L ddLa prvdBvdp-lhi "CuCb"-! adhlh4v-*hJB d*.n Jv -h* CDCLa DrMl.VT J Lrvčicci z-b j l ] x , k« >b ki- -zj pa DJi-T-lJp B tOfi PD t*J txhtaariz potiiD, p>-B.vx - b aa -■Itika, pt bi.]A. ni tvgvvB ".X ib ir fMhI' prr^nJ.JSL i ■H kii»LB B i+Č* xt,Bh bouhav LdB b-x dB- pa kB se je jTtB 1 o pfsd ten sto fkup pozabili, program na &kup4čirii. a^iTier , c i rkuB b tou idl k , £e so nan vrgli novi cirkuiki ite^i zove interpelaciji. skupščino n ik dk ne Ne t* v BeograOi je tou Pols pasalo. zakoji j'e okrogla. pa Mirikiklati Cirkus gdd T e »mo »r pa je buv odgovor: Spitava 1i mamo priliko viditi pri riBS. ido?" No zaj ga ka ta rejč ka notri pela* interpelacija- notri vozijo. L id j e 50 ougo i pomeni, NikAk je "Te ii pa t-* z Pid 1 i se pravi, kB v »kapučino inankar Drijjgi je pravo, mogoče pejneze za plače inter- razi Oto, nekdj pc1 djo * ka je tou tnogouče inter- polacija- te »o s toga ie priili na pokucijo, tou zvff zi z i n ter po 1 ac i jo'* nekaj u»pe4n in sexon, No PB 90 znali, ka je P-a ka se vmes riv 1 e« PJ te pride do Se pravi, 5 ssMon so se spravili nad nas* Dtouži. OVEN 3 BIK DVOJČKA RAK togB * I, Ona: Nekaj dni te bo sprejjljala smola, nato pa se ti obetajo bolj veseli trenutki. Pusti, da se zadeva vsaj malo poleže, nato pa poskusi izvleči kar največ. Partner ti je kljub čudnemu vedenju še vedno zvest. On: Zaradi poslovnih interesov se boš znašel v precej kočljivem ljubezenskem položaju. Poskusi se raje malo razvedriti, saj ti lahko pretirana resnost prinese kvečjemu še večjo zmedo in nezaupanje. Ona: Odpovedati se boš morala določeni razvadi, a drugače pač ne bo Šlo več. Partner bo tega zelo vesel in to ti bo tudi pokazal. Poslovne načrte pa rajši pusti še nekaj časa na miru, da dokončno dozorijo. On: Neprijetnosti bodo sicer prešle, a ostal bo trpek priokus po izgubljeni priložnosti. Posvetil se boš nekomu. ki si ga v svoji zavzetosti z denarjem preveč zapostavljal. Ne Po ti Žal! Ona: Nikar se ne obotavljaj, ampak se pogumno spusti v tisto, kar si resnično želiš. Obnašaš se preveč rezervirano in zadržano, to pa v trenutnih razmerah ni ravno velika prednost, prej težava. On: Prišel bo čas, ko se bo končno pokazala tvoja resnična sposobnost v poslovnem svetu. Toda nikar se preveč ne povzdigni, ampak ostani takšen, kot si bil do sedaj. Spremembe bodo prišle kar same... Ona: Čeprav si morebiti ne želiš korenitih sprememb, pa se boš vendarle morala prilagoditi novonastalim odnosom v partnerjevi družbi. Vse skupaj bo videti precej lahkomiselno, vendar prvi pogled presneto vara. On: Nima smisla, da porabljaš svojo energijo tam, kjer nimaš od tega prav nobene koristi. S prijatelji se boš domenil za nekaj prav imenitnega in to ti bo dodobra popestrilo dolgočasen vsakdanjik. Namesto sokola 9 - sova; Za lov uporabljajo lovci v mnogih zahodnih državah - zlasti v Angliji in na Irskem - posebej izšolane sokole. Dobri sokoii/lovci so zelo dragi, stanejo majhno premoženje in Še težko jih je dobiti. Na našem posnetku sta 21-meseČna sova Peggy in njen trener John. Ta trdi, da tudi sove zelo dobro lovijo, le da so ni noge izgubile naravni lovni nagon. Tega ji želi John znova privzgojiti, Ali mu bo uspelo, je seveda drugo vprašanje. Kalaluši je eden starejših misijonov na severozahodu Zambije. Nekega deževnega dne je bil avto naložen z zdravili in drugo opremo, ki je potrebna za učinkovito delo. Janez in Urška sta bila še posebej vznemirjena, saj sta šla v svoj - za nekaj časa - novi dom, Midve z Majo pa sva se veselili ponovnega srečanje z misijonarji tega misijona. Našo pot je žal prav kmalu prekinila huda prometna nesreča. Ne da bi kaj reza je prišla v Zambijo po upokojitvi. Svoje delo ima zelo rada, a jo pri njenih 75 letih včasih kar precej utrudi. Tako je bila najine pomoči zelo vesela, kajti malce si je med tem lahko oddahnila. Naše delo se je začelo zjutraj ob osmih, ko smo najprej pogledale bolnike v centru za kolero. Potem je sledila v ■ -J J 3' H: > s. vsakodnevna vizita bolnišnici, saj je bilo po- trebno bolnike najprej odpustiti. da smo lahko sprejeli zdaj pač treba počakatr^JjJ’ pokazal, kdo je jnu-, Vsaki dve uri sva fli najini pacientki, a m'! bolezen močnejša. Sp zavedla svoje neskohf'® ■ nosti, nemoči ter de]S^'. medicina ni čarovnija,^^^ uspeSno orožje ” ' s smrtjo. Verjetno J na u* v ve inf® bo Nji katero ^em se po^j, tpn ftAnnrnik, VC33^ vraten sopotnik. drugič manj Poleg čisto medi , _____1 rijlffOStO J,, stvari se je marsikaj prisrčnega- P L ,f življenjskega, N^eg — sl 1 I marsikaj JI Naša zdravnica ter medicinske sestre pri vsakdanji viziti v Na-ugomi dosti razmišljali, smo se ustavili in pomagali. K sreči smo imeli s sabo rokavice, steto-skope, obveze ter najnujnejša zdravila. Prvič smo tako neposredno na kraju dogodka uporabljali naše znanje. Brez veliko besed je vsak od nas vedel, kako ravnati in kaj storiti, Žal smo prišli za dva od ponesrečencev prepozno, a vsaj drugim osmim smo lahko pomagali. Po dveh urah napornega dela in prepričevanja voznikov, da so ponesrečence zapeljali do najbližje bolnišnice, smo bili utrujeni, blatni, mokri in premraženi od dežja, šele čez nekaj Časa smo se ogreli in dojeli, kaj se je zgodilo. Smo naredili res vse, kar je bilo v naši moči, bodo preživeli? To so bila vprašanja, ki smo si jih postavljali še dolgo potem. V Kalaluši smo tako prispeli s triurno zamudo. Misijonarji so se že bali, da se nam je zgodilo kaj hudega. Ko so nas zagledali, so bili zato toliko bolj veseli. Nekaj dni smo tako vsi skupaj uživali njihovo gostoljubje in kar prehitro je prišel Čas slovesa. Janez in Urška sta Še ostala, naju z Majo pa je čakalo delo v Naugomi. Bolnišnico v Naugomi vodi poljska zdravnica. Sestra Te- nove. Še preden je bilo vizite konec, se je pred ambulanto trlo ljudi. Veliko je bilo predvsem otrok. Bolezenske slike )O bile podobne kot v Lusaki, najino delo pa veliko napornejše in odgovornejše. Delo sva opravljali popolnoma samostojno in najbrž je odveč poudarjali, kako srečni in zadovoljni sva bili ko se je stanje najinih bolnikov izboljševalo. Nikoli ne bom pozabila hvaležnosti in veselja možakarja. ki mu je moja mala kirurška intervencija ohranila nogo. Žal so bili pri delu tudi trenutki, ko sva z obupom in nemočjo stali ob posteljah umirajočih bolnikov. Spomnim se neke deževne noči. Bilo je okrog polnoči, ko so naju prišle poklicat sestre, češ da potrebujejo pomoč, S strahom in tesnobnimi občutki sva se bližali bolnišnici, V ambulanti sta ležali dve majhni punčki. Drobni telesci, izmučeni od bolezni, sta bili videti tako nebogljeni, Na pol nezavestni punčki z visoko temperaturo in občasnimi krči sva hitro pregledali in dali ustrezno terapijo. Kljub pozni uri sva šli povprašat sestro Terezo, kaj bi Se ■lahko storili. Strinjala se je z najimi ukrepi in dejala, da je V ambulanto prišla jeric - 1..^_.istiarriO .n mica z dvomesečno priSla K zdravniku je . njena vas je oddal]« _ 20):?’ ujno sto" Far^ulienia. S ona pa ni. ničnega zdravljenja nicijcgii T z otrokom? Hipot’’ utrnila zanimiva m lahko z Majo teh n«“ 'jeU".. skrbiva za otročiča ” mamice bo. Tato_s začasni mamici ^2*^° Utrnila zanimiva lahko z I I nuJi (r obiski misjin^^J^ Med obiski misi je bilo potrebno -tudi stetoskop , ' črnki Vivicu, vanjfe med dom. , seveda močno n kaj dni so J f prinesli enom Mamica mu J« , jo nepridiprav Sil I zvezde vam kažejo LEV Ona: Zberi se in vse skupaj dobro pretehtaj, saj nekdo samo Čaka na tvojo napako. V čustvenih zadevah bo potrebna predvsem vztrajnost. Konec tedna se ti obeta nepričakovan obisk, za katerega si boš želela, da ga nikoli ne bi bilo. On: Znašel se boš v prav komičnem položaju in še najbolje bo, da vse skupaj pustiš, še preden se ti bo zadeva zrušila na glavo. Poskusi raje na kakšnem drugačnem področju - na primer v ljubezni,.. Ona: V tvoje življenje bo vstopil nekdo, ki si ga do sedaj poznala le iz pripovedovanja prijateljic. Kljub njegovemu sumljivemu slovesu pa te bo kaj hitro premagala radovednost. Kdo ve - mogoče pa bo vendarle uspelo? On: Kmalu boš srečal nekoga, ki ga ne boš mogel DEVIC.A 1*1™ pozabiti. Toda po neprespani noči se ti bo na' smehniia nepričakovana sreča, ki ti bo dodobra spremenila življenje. Potrudi se in ne bo ti žal. Ona: Dobro premisli, kaj delaš, saj se boš na koncu ujela v nastavljerre mreže prav ti. In takrat ti ne bo pomagala niti tvoja samozavest niti aroganca, Le stežka se ti bo uspelo izkopati iz nastale zmede. On: Poslovna poteza, ki že nekaj časa dozoreva TEHTNICA v tvoji glavi, se bo končno začela tudi uresničevati, Le zakaj si tako dolgo čakal? V ljubezni pa nikar ne pričakuj čudežev, ampak bodi malo bolj samokritičen. Ona: Prijeten konec tedna se lahko sprevrže v trajnejšo zvezo, ki jo že kar dolgo iščeš. Prijateljica ti bo odkrila veliko skrivnost, ki pa si jo ti že odkrila. Toča vseeno ti bo prijetno pri srcu. On: Tvoje poslovne sanje lahko postanejo resnič-. nost, potrebno bo le hitro in pametno ukrepati in uspeh ŠKORPIJON enostavno ne more izostati. Partner bo prišel na dan z zanimivo idejo, ki jo boš z veseljem uresničil. naju, naj ga a je sestra drugo rešitev. vzm TaKO menda^^J”; Delo je bilo ,1 .... pestro m P Afričani pravi] potrebno * mirno ter zadovoJ pa I otročička iz mivo svojo pot i**. STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI irvia Ona: Nekdo ti bo ponudil roko. -- . zaletavost, predvsem pa prevelik po^ vS«J pali. Nikar si ne misli, da je zate vsem u p^giai se nekdo vseskozi trudi, da bi ti pomay okoli sebe! '»knoa, k' On: Preveč se boš navezal na ne^ stavno ni vreden. Je že res, c_ zadovoljen, vendar pa bi bilo konstn ■ ocenil svoje zmožnosti. a ie“^ Ona: Trenutek, ki si se ga tako ' teboj. V resnici pa se bo sedaj šele ,j ec ne jemlji predolgih počitnic. Prija taI .p pr«, 2 zanimivim predlogom, ki bi se ga On: Navada, ki ti jo prijateljica si ob kateri bi se moral vsaj malo pt vgllko pomeni, vendar ne podiral stara prijateljstva. toliko, da p! Ona: Neki novici sprva sicer jo boš z navdušenjem sporočila lahko kaj hitro zgodi, da ti bo nek^ nekoliko nevoščljiv in ti bo On: V družbi sodelavcev boš raz *^t,šil**^ zato se nikar ne spuščaj v kaj ve j" ” vsaj kar se tiče poslovnih reči. PoiS družbo in si pozdravi svojo .slabo j On: V družbi sodelavcev Ona: Vse prevečkrat se nju, čeprav marsikdaj i I at se prilagar‘’,j d™5^/ > । misliš popol^y"„vari» la, da se kaj hitro boš spoznala, da se 1"^ -1*-hp tako, da boš ravnala tako, kot ti ve On: Le zakaj se žrtvuješ za izgubljene. Nekdo ti bo povedal novico, ki te bo težko prizadeia_ jgie svoje poslovne zadeve, saj je po' I l A I ^^1 Julija1993 stran 13 I I I « 1 ) i i t I ) i I za vsakogar nekaj v Ce se noge močno potijo '' bistvu uravnava telesno toploto. Ker podplati ni lojnic, imajo še dodatno nalogo: Tor 'f' 'n ji zagotavljati mehkobo in voljnost, normalno, da se potijo bolj kot drugi deli telesa, nenehno vlažni in potni, je izločanje čezmerno. Dala) Tazlični (splošna telesna šibkost, ploska sto-jjg pa je treba nekaj storiti. Predlagamo: vsak noge v mlačni vodi, ki ste ji dodali odcedek toner''^^^ ^""bovega lubja, lešnikov list ali preslico. Po ciflr J nogah borovo mazilo. Nogavice P^Sosto menjati (tudi dvakrat na dan), lahko pa jih «1 posipate tudi s smukcem ali borovo kislino v prahu. SO različni (splošna telesna Šibkost, ploska sto- ^ože in dopust lahko pustimo rože same doma, če jih prej hi oskrbimo. Najboljši preskušeni način: rože v gli-kdfi naijjg Pe'Stavimo v kad ali večjo plastično posodo, V po-■ vode, da sega do polovice loncev. način: debelo volneno nitko vtaknemo v zem-’ '''-k) konec nitke speljemo v više postavljeno posodo ^'^'ii Rač' prehaja po nitki v zemljo in jo enakomerno vlaži, ^^vodp" .^f^klenico: rastlino izdatno zalijemo. Steklenico '■'‘10 vratom v zemljo, iz steklenice bo v zemljo . 'Todf.. kolikor je rastlina potrebuje. so d^ lahko poskrbijo tudi sorodniki, znanci Svetujemo, priporočamo Oral - A; MM—Čistimo z mehko jelenjo kožico. Tu pa tam "> očala v topli vodi, kiji dodamo malo kisa. ■ L * predmete zdrgnemo z mešanico grobe meiiko j'** splaknem« in zloš- 'Q. * pnjavi na obrazu kakšna drobna iiviva 1 tbeba obupati, vsak večer nanesemo na obraz uinii 111 - I Ahjnd California Hi J CE^fJZABAVNE GLASBE “‘'^''azmahelof Uf -GLASBE pazmahelof E ''■is.Vrii ImfO ^1 Oplotnice iz Oplotnice a. ■*i Aits. Mateju Kovačiča Trio Svulin ftl ’ naslov Murski val, ta giashvnv kstrkv. 26 L- hlil ICh ulov Potrebujete nova očala? L £7 . Praske, vrezi in druge poškodbe Prišel je čas dopustniškega čiščenja, vrtnih del, planinarjenja in kolesarjenja. Sonce bo zvabilo na prosto otroke in spet bodo na dnevnem redu manjše poškodbe. Običajno se manjše rane hitro zacelijo, to pa seveda ne pomeni, da jih lahko zanemarimo - tudi praska je lahko nevarna. Kadar je koža poškodovana, zdravniki svetujejo, da posušimo rano s sterilno gazo ali zlikanim robčkom. Potem jo očistimo z medicinskim alkoholom in položimo nanjo plastičen obliž. Če rana zelo krvavi, povežemo sterilno podlago s povojem. Zelo pomembno je tudi, da smo cepljeni proti tetanusu, Trne in druge tujke previdno odstranimo s pinceto, Če pa nam to ne uspe, moramo k zdravniku, saj se rana lahko zagnoji. .f!* '{'C - ' r M;- ■ ^'4 J Okvirji v obliki mačjih oči, marmorinani vzorci, poleg pastelnih tonov Se vedno črna roževina, mini naočniki, to so glavne novosti pri očalih. Ne odločite se na hitro, ampak dobro preverite, kaj vam najbolj ustreza in prisfaja. I i I I Previdne s sončenjem Letos je treba nasvete, kako se sončimo, objaviti nekoliko prej, saj je sonce s svojimi močnimi žarki in visokimi temperaturami pohitelo. Bodimo previdni, saj naš planet neizprosno izgublja filtrski učinek proti sončnim žarkom, Primorci se pošteno namažejo z olivnim oljem, in to po vsakem kopanju znova. Pomaga tudi kakaovo maslo, ki ga kupimo v lekarni, Se najpametneje naredimo, če kupimo sredstvo za sončenje z visokim varovalnim faktorjem. Kadar se sončimo, ne obremenjujemo telesa z mastno, težko hrano. Na sonce hodimo postopoma, deset minut bo za prvič dovolj, petnajst minut za drugič, več kot eno uro sončenja pa že ni več priporočljivo. Pred soncem nas bo zaščitilo in pred gubami zavarovalo olje, ki ga lahko naredimo sami. Zmešamo po eno žlico sivke, sleza, mete, bezgovih cvetov, Sipka, koprive, žajblja in lipovih cvetov. Zeli premeSamo" in namočimo v dva decilitra mandeljnovega olja, prilijemo Se enako količino olja iz pšeničnih kalčkov, vse skupaj damo v visok lonec in kuhamo dve uri. Nato pustite posodo pokrito deset dni. potem olje lahko začnete uporabljati. Barva za boljše poču^e če ste se namenili prebeliti stanovanje, je prav, da razmislite o barvi. Gotovo ste že slišali, da prevladujoča barva v prostoru vpliva tudi na človekovo razpoloženje. Kakšno barvo torej izberemo za ta ali oni prostor svojega stanovanja? Modra: Ta barva daje občutek hladu in svežine, posebno če kombiniramo modre odtenke z veliko bele barve. Živahni otroci v modro prebarvani ali modro opremljeni sobi laže zaspijo. Umirijo se. Rdeča; Ta živa, ognjevita barva nas spodbuja in vznemirja. Če opremimo otroško sobo z nekaj rdečimi dodatki, postanejo premimi in fjreveč zasanjani otroci živahnejši. Rumena: To je barva za živahne ljudi, ki so jim domače štiri stene pogosto pretesne. Toda rumeno prebarvajmo le sobe, ki so obrnjene proti soncu. Če v sobo ne posije sonce, je rumena barva nekako siva in otožna. Rjava: Ta barva daje občutek varnosti. Psihologi priporočajo rjave odtenke le za prostore, v katerih se zadržujemo največ zvečer, oh umetni svetlobi. Rjava barva je primerna za spalnice. Zelena: To je težavna barva, ki jo je potrebno pravilno uporabiti. Če izberemo pravi odtenek, pomirja in zbuja občutek varnosti, V taki sobi se osvežimo tako kot na sprehodu skozi ozeleneli gozd. Če pa barva ni prava oziroma če se sobna oprema ne ujema z barvo sten, postanemo v zeleni sobi nemirni, počutimo se neugodno. Kuhajte z nami Solata iz RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,G MHz (dopoldne tudi SV 64BhKz AAA^V jo/vpa »ra Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8 on Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret - 11 15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 13.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 Danes do Irinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aklualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.35 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Prireditve ob koncu tetina - 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.40 Potepajte se z nami -11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 13 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Glasba je življenje - 15.30 Dogoditi in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.10 AngleSčina - 17.30 Mali oglasi - 18.00 NajlepSe želje s Čestitkami in pozdravi - 13.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelje - 8.00 Začenjamo nov dan - 8 10 Panonski odmevi - 8.30 Horoskop - 8 45 To bi moral biti kabaret - 9.10 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10 30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12 15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13 00 NajlepSe želje s Čestitkami m pozdravi - 18 30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Punedeiuek - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9 15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 11.15 Zgodilo se je 12 00 Poročila BBC-ja - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Bilo je nekoč - 17 30 Šport - 13 00 S kranščakon, cekron, pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18 30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija . . - _ ■ . , Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - S 00 Potočila - 8.10Dopoldne na MV-8 30 KosOgost dneva -9.15 Glasbene novosti - 10.00 Potočila - 10 30 Kratki stik - 11 15 Mali oglasi - 12 00 Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetpostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13 30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16.30 Poročila-17.00Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18 00 NajlepSe želje s čestiikami in pozdrav, - 18 30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio SlovCTtja , -.a Sreda - 5 40 Prebujajte se z nam, - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacite v slovenščini. nemščini in madžarSč,pi - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8 00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mal, oglas, - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10-15 NSTSNMV - 11.15 Borzni utrip 12 00 Poročila BBC-ja - 12 BO Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13,00 Danes do trinajstih - IB 30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17 30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 13 30 Poročila BBC-ja - 19 00 Vkljufujcmo Radio Slovenija ■ , ■ , , , Ccirtck - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenščini, nemSčini in madlarSeim - 7.3S Svetuje kmeiijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8 30 KosOgost dneva 9 15 Sedem veličastnih - 10 00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12 00 Poročilo BBC-ja - 12.30 Zakaj se ukvarjamo : umetnostjo -1300 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki m odmevi - 16 35 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 00 To šenija;- IS OdNajlepSeželjesčsslitkami in pozdravi - 18,30 Poročila BBC- ja - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija piscanqega mesa To je osvežujoča in nasitna jed. Pripravimo jo iz pečenega piščanca ali pečenih piščančjih kosov, kijih ohladimo. Uporabimo pa lahko tudi ostanke pečenega piščanca od prejšnjega dne. ki smo ga hranili v hladilniku. Piščančjo solato ponudimo s kruhom kot samostojni lažji obrok. Za 4 osebe potrebujemo: dobro polovico pečenega piščanca, majonezo, ki jo pripravimo iz 1 rumenjaka in 2dci hladnega belega olja, 3 žlice narezanega mladega surovega korenčka, 1 do 2 kisli kumarici, sol, poper ter žličko kisa in gorčice. Hladna piščančje meso narežemo na primerne manjše koščke, pri tem kožico odstranimo. Iz rumenjaka, olja, gorčice in kisa zmešamo majonezo. Mešamo z električnim ročnim mešalnikom. Od začetka prilivamo olje po kapljicah, nato v zelo tankem curku. Dobimo gosto majonezo, ki jo začinimo po okusu. Zmešamo z mesom in potresemo s korenčkom in kislo kumarico. Namesto surovega korenčka lahko uporabimo tudi drobne koščke narezanega kuhanega, ki smo ga prej kuhali 10 minut v slani vodi in ga tvato odcedili in uporabili popolnoma ohlajenega. Do uporabe hranimo jed v hladilniku. SESTAVI MARKO NAPAST STROŠKI REKA SLAPOV V SEVERNI AMERIKI opior AVTMtOBIL VAUEVO THISNe MRE URADNA KRATICA SVETOVNE VELESILE OZEK KONEC POLOTOKA memčho POROŠTVO FRANCOSKI SUKAR ICAMNJfl AVTOMO- ,BRSKA lUE Jdanski dBKKEMK. iNOBaO-VEC1U3. VGUS8I: OKRHNO, TEŽ* ŽfVAMto' “MLAŽE ORJAŠKA INDUSKA KAČA, PITON PRfTOK OONAVEV ROHUNUl o OZNAKA I IHALUE POLOTOK V SREDNJI AMERKI CEAKVEMO k20BČ£>Ue FIZIK ČERMELJ BARU VINSlU GR. ČRKA SK ' KLOROVE EljtU^ SMiaBA VRSTA m (Ha 00 GR iSlUHMUZ uBI5 NATTONS I TEŽEK TTAUJANSKI KAMBN . KILOUTER SARjljKO AM film. ■ IGRALKA [SKARONl TOVARNA AVTOMOBILOV V uuieoRu I as£aw ^ZUMEK I RESITEV prejšnje križanke - Voduravnu: almanah, Leonida, Eskulap, car, Spa, grob, Ar, u, tveia, Isa, kan, NL, kord, Nicosia, Enare, Salazar, Sr, Kant. stran 14 vestnik, 1. julija 1993 podlistki /z župnijskih kronik: Negova (32) Grobnica sredi cerkve »Mvja fara je Negova, ki ima farnega zaščitnika Marijino rojstvo, ki ga praznujemo 8. septembra. Fara ni ravno velika, zato tudi ni bogata. Vendar pa ima skrbnega župnika Antona Petka, kije v času službovanja pri Negovi veliko storil... Seveda pa se z župnikom tudi jaz dobro razumem,« je 1989. leta zapisa) v svoji knjigi »Kaj mora človek narediti, da postane srečen« faran, dobrotnik, predsedniki kandidal... Ivan Kramberger. Ta župnik je 7. junija 1973 poročil Ivana in 20 let mlajšo Marjeto, zakramente je podelil tudi otrokom, 10. junija 1992 pa je Ivana pospremil na njegovi zadnji poti. plošče, ki 50 po vsej ladji, so 1735. leta položili tudi posmrtne ostanke prvega negovskega Župnika Andreja Adama Nundla. Do 1910. leta je imela negovska župnija tudi kaplane. Zadnji je bil domačin Karel Vidmeier. Oprema cerkve Negovski župniki Izvlečki iz negovske župnijske kronike so se porazgubili, zato je bilo treba znova pobrskati po debeli bukvi, v kateri je duhovnik in zgodovinar Matej Slekovec. rojen v Kunovi, 1892. leta orisal župnijsko življenje od davne preteklosti do tedanjih dni. V uvodu, navdušen nad lepotami domačih krajev, piše: »,.. Oglej se še na levo in zavzet boš obstal pred krasno sliko; v primerni daljavi zagledaš namreč na prijaznem griču, obrobljenim z zelenimi hostami, veličasten grad z lično cerkvijo in par snežnobeith hiš,,,« brez več duhovnikov. V župnijski kroniki piše, da v tem obdobju mnogi niso mogli prejemati svetih zakramentov, tudi jih duhovnik ni spremil k večnemu počitku. Pozneje. kose je val reformacije umiril in so mnoge župnije znova postale katoliške, je spet s polnimi pljuči zadihalo katoliško življenje. Tako je tudi negovska cerkvica postala naenkrat premajhna za vse obiskovalce božjih služb. Že omenjeni Župnik Nundl je z oporoko, ki nosi datum 12, decembra 1735. leta, dodelil cerkvi 200 goldinarjev za nakup novega velikega zvona in prav toliko za kapelo sv. Antona, ki so jo zgradili neposredno ob cerkveni ladji 1738. leta. Pozneje (1850) so to kapelo povsem vključili v sestavo nove cerkve in jo Negovsko župnišče z gospodarskim poslopjem je bilo nekoč leseno, leta 1760 pa so ga zgradili iz kamna m opeke. Sedanji župnik je dal objekt pred leti temeljito obnoviti. pti tem pa je ohranil njegove značilnosti. Tako je ostala tudi velika vinska klet, v kateri je kar nekaj sodčkov »mašnega« vina. Zares je odlično, saj sem ga tudi sam pokusil. Župnik torej ni le župnik, ampak tudi dober kletar. Ivan Kramberger je v svoji knjigi »Kaj mora človek narediti, da po- stane srečen« zapisal; »Moram povedati, da se tu jaz z župnikom dobro razumem, K meni radi pridejo, pogosto pa ini priženejo tudi kake goste, V naše gostišče so pripeljali tudi najbližje potomce zadnjih lastnikov negovskega gradu Trauttinannsdorfe. Vesel sem njihovega obiska; vesel sem tudi, saj mi velikokrat pomagajo z nasveti, kajti, kot veste, jaz imam le štiri razrede osnovne šole. Lahko ste opazili, da sem župnika onika!. To je značilnost našega kraja.« Župnija Marijinega rojstva zdaj preimenovali v križevo kapelo. Tako poimenovanje se je ohranilo do današnjih dni. V njej sta oltar s Križanim in votlina božjega II Iz župnijske kronike, v katero so pridno dopisovali vse pomembnejše dogodke poznejši duhovniki, povzemam, da je Anton Petek, rojen v župniji sv. Marjete niže od Ptuja, že 32 negovski župnik. Župnijo Marijinega rojstva je prevzel 1968. leta. Leto dni pred lem je župnijo soupravljal videmski župnik Rado Junež. Ta je vskočil po smrti dolgoletnega negovskega dušnega pastirja Ivana Granfola. ki je bil doma iz župnije sv. Lovrenca. deloval pa je v letih 1934-1967. Pred njim pa je župnikoval Frane Bratkovič iz Turjanec, in sicer v letih 1901-1934. Iz župnijske kronike pa so razvidna tudi imena preostalih župnikov, vendar jih ne nameravam navajati. Vsekakor pa bom omenil domnevno prvega negovskega župnika Andreja Adama Nundla. Leta 1707, ko je prišel k Negovi za duhovnika, je - kot beremo v župnijski kroniki - razmišljal o povečavi cerkve. Dotlej so bili verski obredi v cerkvici bla- Žene device Marije. zgrajeni menda v 15. stoletju. Stala je tam, kjer je sedanja cerkev. Imela je tri oltarje. Okoli verskega objekta je bilo pokopališče, obdano z zidom, Sredi »britofa« je bil rdeč križ, pri katerem so kaznovali preŠuSinike. Sekovski (graški) škof Jakob Eber-lein je dal 1617. leta križ odstraniti, gosposki pa ukazal, naj podložnike kaznuje kje drugje, ne na svetem mestu. K Negovi (enako v Cerkvenjak) sta prihajala kaplana iz župnije sv. Benedikta. V letih protestantizma pa je katoliška cerkev v tem delu Slovenskih goric ostala V’^s? Cerkev Marijinega rvjstva pri Negovi SO zgradili 1710. leta, posvetili pa šele (?) 1842. leta. Na levi strani so 1850. leta prizidali Križevo kapelo, za katero so uporabili material iz obzidja, ki je nekoč obdajalo pokopališče ob cerkvi. - Posnetek: N. J, Andrej Adam Nundl je prišel na dan z zamislijo o večji cerkvi. V ta namen si je. kot piše v župnijski kroniki, s posredovanjem Matjaža Krušnika, oskrbnika grofovskega posestva pri Negovi, zagotovil izdatno materialno podporo pri plemiški rodbini Trauttmannsdorf. Idejo o večji cerkvi so ugodno sprejeli tudi verniki in že 1710. leta zgradili cerkev, ki se je ohranila do današnjih dni. Sredi cerkvene ladje so zgradili grobnico za odličnike. Prvega so vanjo položili 1721. leta umrlega Matijo Krušnika. V grobnico. ki se da Se zdaj odkriti, saj so čez odprtino položene kamnite ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ IN POMURSKI SEJEM GORNJA RADGONA VABITA K SODELOVANJU SKUPINE, DRUŠTVA IN DRUGE NA 16. PARADI KMEČKIH OPRAVIL IN OBIČAJEV Parada bo v NEDELJO, 29. avgusta 1993, ob 10. uri po ulicah mesta Gornja Radgona. Na paradi sodelujejo skupine z največ 10 vozovi oz, petimi prevoznimi sredstvi in celotnim prikazom ene dejavnosti, Ker gre za ohranitev naše kulturne dediščine iz kmečkega in obrtnega življenja, naj bodo prikazi izvirni. Posebna komisija bo ocenjevala predvsem to. Najboljše skupine bodo prejele plakete Pomurskega sejma. V sklopu posameznih prikazov lahko sodelujejo folklorne skupine, kmečke godbe in ansambli. Manjše skupine in posamezniki bodo lahko predstavili svojo dejavnost na sejmišču po paradi. Aktivom kmečkih žena ponujamo med parado možnost prodaje živilskih izdelkov po Gornji Radgoni. Vse skupine naj svojo udeležbo obvezno prijavijo najkasneje do 6. avgusta 1993 na naslov: ŽIVEŽA KULTURNIH ORGANIZACIJ GORNJA RADGONA, Partizanska 25/11, 69250 GORNJA RADGONA. PRIJAVA NAJ VSEBUJE: ~ naziv skupine, društva ali organizacije in kraj, - naslov vodje skupine, po možnosti tel, številka, - kratek opis prikaza, - število udeležencev, - število vozov, - navedite, če želite svoj prikaz ali samo del le-tega predstaviti na sejmišču, - navedite živilske izdelke, ki jih želite prodajati. Vodje prijavljenih skupin imajo obvezen posvet ki bo v PETEK, 13. AVGUSTA 1993, OB 16. URI na sedežu ZKO Gornja Radgona. Na posvetu bodo dana vsa potrebna navodila. Informacije lahko dobijo skupine na ZKO Gornja Radgona po tel. (069) 61 083 ali tel ./telefaksu (069) 61 373. Vabimo skupine, da se prijavijo pravočasno in da sodelujejo na tej prireditvi, kt vsako leto privabi veliko obiskovalcev, ORGANIZACIJSKI ODBOR groba.. Umetniško zelo bogata (in tudi dragocena) pa je tudi druga cerkvena oprema. Glavni oltar je posvečen Marijinemu rojstvu, ima njen kip, z leve in desne pa so kipi njenih staršev: Joakima in Ane ter slovanskih apostolov Cirila in Me- reči . da so naš Župnik skromen človek, So pa delavni. To je mogoče videti na njihovih zdelanih rokah. Ljudje jih imajo radi, zato jim tudi pomagajo pri delih, kt so namenjena cerkvenim potrebam. Župnik so tudi imeniten vinogradnik, saj skoraj v celoti sami negujejo vinsko trto, ki jo gojijo v Lokavcih. So pa tudi izvrsten kletar, saj je njihovo vino cenjeno. To potrjujejo tudi turisti, ki obiščejo Negovo, saj jim včasih zastonj prinesejo kak liter... Seveda pa moram V župnijo spadajo sedaj tele vasi: Negova, Spodnji Ivanjci, Gornji Ivanjci, Radvenci, Lokavci, Kunova in Ivanjski Vrh. Župnija ima 1.065 vernikov. Nedeljske verske obrede obiskuje 33 odstotkov ljudi, to pomeni, da jih je ob nedeljah pri maši v povprečju nekaj čez 300. Obisk verouka je skoraj 100-odstoten. K verskemu pouku prihaja 178 otrok. Lani je župnik Anton Petek krstil 19 otrok, poročil 13 paruv, k večnemu počitku pa toda. Na evangelijski oziroma desni strani negovske cerkve je ol-' tar sv, Antona, družbo pa mu delata kipa sv. Alojzija in sv. Bar- . bare. Na levi strani cerkve je lep 1 oltar Lurške Matere božje ter kipa j staršev sv. Janeza Krstnika: sv. Za-harije in sv. Elizabete. Oltarji in kipi so stari, saj sojih izdelali v 18. stoletju. Glavni oltar je iz leta 1712, stranske pa so postavili pozneje, Izdelal jih je radgonski kipar Janez Jurij Straub okoli leta 1760, Oltar v križevi kapeli pa so postavili v 19, stoletju, V cerkvi se je vse do današnjih dni ohranila lepo oblikovana prižnica, narejena v 18. stoletju. Oltarje so v zadnjih nekaj letih restavrirali. V župnijski kroniki sem naletel na datum: 4. junij 1842. Tedaj naj bi sekovski Škof Roman Sebastijan Zengerle posvetil negovsko cerkev. Iz zapisa pa ni mogoče dognati, ali gre za prvo posvetitev (in so bili dotlej verski obredi v neposvečeni cerkvi) ali pa so v omenjenem letu cerkev obnovili in zato ponovna posvetitev. Šele leta 1871 so na cerkveni stolp postavili značilno »jabolko« s križem. Seveda pa si cerkve ne moremo zamisliti brez - orgel. Negovske imajo 6 registrov, izdelane pa so bile 1860. leta. Sedaj so opremljene z ventilatorjem za dovajanje zraka. Čudoviti vitraži Leta 1905 so v prezbiteriju negovske cerkve postavili vitraže oziroma barvna okna, na katerih je evharistična simbolika: kelih, jagnje in sv. Frančišek Asiški. Ljudje so bili navdušeni nad tako obogateno cerkvijo, zato so radi primaknili denar Se za vitraže v cerkveni ladji. Te so naredili 1906, leta, na njih pa so upodobljeni; sv. Jožef, sv. Alojzij, sv. Janja (Neža), Jezus pred Pilatom m žalujoča Mati božja. Cerkev so 1967. leta prekrili z opeko vrste bobrovec. Leta 1972 so temeljito obnovili notranjost cerkve. Dela so potekala pod vodstvom strokovnjakov zavoda za spomeniško varstvo. Pozneje, 1978. ieta, so obnovili zvonik in ga prekrili z bakreno pločevino. Pod ometom pročelja, ki so ga prav tako olepšali, pa so nad portalom odkrili napis: »Sv. Marija si, bodi češčena si!« in letnico 1710. Tako je datum dograditve cerkve potrjen. Do tega odkritja je bil viden le napis v nemškem jeziku Zum Lo-ben der Unbefleckten (V slavo Brezmadežne). V vdolbinah nad portalom negovske cerkve pa so tudi štirje veliki leseni kipi: sv. Ja- neza Krstnika, sv. Simona, sv. Juda Tadeja in sv, Andreja. 1973. leta so jih restavrirali. O zvonovih v negovski cerkvi sem od župnika Antona Petka zvedel. da imajo zdaj tri: 250-kilo-gramskega. ki je že zelo star in se ne ve. kdaj so ga obesili v zvonik; 565- in 955-kilogramska zvonova so kupili 1965. leta, zlili pa so ju v neki zagrebški livarni. Po vsej verjetnosti so s tema zvonovoma nadomestili prejšnje, ki sojih sneli med vojno. Na Negovi pa gredo v korak z usmeritvami, ki prihajajo od papeža, Škofov, koncilov..., zato so 1984. leta postavili nov daritveni oltar, obrnjen proti ljudstvu. Načrt zanj je naredil znani arhitekt Peter Požauko iz Maribora. V omenjenem letu so nasploh posodobili prezbiterij (svetišče), saj so med drugim položili na tla marmornate ploščice. ■ ■ . i J A i' : ■I st ' . 41 ■. Sl spremil 12 faranov. Do sredine k** 1993 je bilo v župniji rojstva pri Negovi H krstov, grebov in 4 poroke. Iz (eh nih podatkov je torej je vsako leto nekaj več p, smrli. Župnik je s ponosoia I« dal, da je v njegovi fari kaka jina družin, ki imajo dva. Ih celo več otrok. Tudi je ometi vsako leto krsti in podeli uw^ kramente več odraslim, novanim katehumenom- ' predvsem iz krajev, k' utau .. figgovsko 3upn^^ nimo iz Maribora in okonce-pa v povprečju od 25 do A* spadajo V v župniji Marijinega la- V zupilljl ITJUI I Negovi se ne morejo pohva hovniškim podmladkom, itThpli novo imeli nazadnje novo i V .J leta, pel pa jo je zdaj Franc Jančar iz Lokavec. ki je za določen čas jjjj.. vernikov, so imeli nazadn? na nai bi Idt čez leto dve pa naj bi tako versko osvežitev. Štefan JANEZ jJolKtiines /■i V smislu prikrite simbolike je I mogoče razumeti tudi ornamenti- | rano ostenje okna južne poševnice I prezbiterija. Tamkaj je namreč I mojster naslikal s skorajda natura- I listično vernostjo vinsko trto. Kaj- I pada ta aludira na evharistijo, torej E na darovanje z vinom in je hkrati f v čudoviti konstelaciji z motivom, i ki je upodobljen pod spodnjim b okenskim robom, namreč podobo I trpečega (Imago pietatis). Napo- I sled se ikonografski program razkriva v povsem drugačnih smiselnih zvezah, kot jih je doslej obravnavala stroka. Reči je celo mogoče, da ne gre za nikakršno povprečno realizacijo ideje t i, poslika- nega »kranjskega prezbiterija«. marveč za program, ki se je udomačil predvsem v deželah severno in vzhodno od Prekmurja. V celotni poslikavi v Martjancih pa je gotovo edinstven avtoportret slikarja Janeza Akvile. Desno od okna južne prezbilerijske stranice, če bi s pogledom Sli od spodaj navzgor, se po cikcakastih slikanih -Stopničkah ustavimo ob podobi starejšega bradatega, po takratni viteSki modi napravljenega moža, ki roki sklepa v zavzeto molitev, od rok pa se mu vije napisni trak z zgovornim priprošnjim obrazcem: Onines sancti orate pro me Johanne Aquila pietore, kar se v prevodu glasi: Vsi sveti molite za mt; Janeza Akvilo slikarja. Že ob prvem avtoportretu, na- stalem v prezbiteriju nekdanje farne cerkve v Velemeru, datiranem z letom 1378, smo ugotavljali, da je ob Akvilovi lastni‘podobi morebiti videti tudi duhovni obris mojstra, skratka nekega samozavestnega, izobraženega moža, ki se i-i /‘l V :^i0 ■ :¥ ■ Pt ll I n I fr l T V ji i d t t r Sl ■ '' ■' J I > L fr- ' r- - i. li fi i' J k d k ni? v I' k ni nikakor držal po strani, kadar je Martjanci, avloportrcl Janeza Ahvik, po letu 1392 šlo za izpostavljanje lastnega dela. poudarjanje vloge znotraj delav- namreč grb s tremi manjšimi belimi niče in naposled, možje preprosto ščitki v notranjem polju. Gre koj domislil svoje mesto v prostoru m pak za znamenito znamenje slikar-Času in še več: upodobil se jc, tako skega ceha, za reprezentančni sim-tudi v Velemeru, na imenitnem bol pripadnosti združbi slikarjev, mestu, kjer je po običajni hirarhiji Akvilovo lastno podobo vredno- in dojemanju cerkvenega prostora Hi’ [.ff strup. Janez je ' '(/odslovil ponujen' -I |/ keliha po so simbolni 1^^ .ri .č rej vična skrita aluzu( .,1 s knjigo v Icvicu - k rjavolasi in rjt"* jf *' pregibajočini odtenkov. Lret] f luui iin-oiv, OP ga JV V/.....OP.P .vuov kan kot mladčU' Janez Akvila, posledica danosti ar- J Slekmec, paUcist K ^t«€c, (n 4""-’“ " (^hnica iz Kup- <^3EsrHTAMOl tih letih vendarle zgradili službo, da čimprej poskrbita južno obvoznico, ki bi se navezovala na Rakičan, po za spremembo urbanističnega načrta in s tem za razbreme- drugi različici pa ob Bakovski nitev prometnih tokov skozi do križišča s Poljsko ulico mesto. Ali bo treba celo za-V Murski Soboti. Z dokončno preti najbolj obremenjeno ureditvijo Gregorčičeve Cankarjevo ulico, da se bodo ulice, ta naj bi stala blizu 200 zganili odgovorni republiški milijonov tolarjev, se bodo dejavniki, so spraševali v raz- odprle možnosti za nadalje- pravi. Vsekakor velja razmi-................................................. JERŠE vanje del pri gradnji vzhodne šiiti tudi o tem! Vlomi in tatvine Bili so »na Med 19. in 21. junijem je tlladncm« nekdo vlomil v plavajoči bager v gramoznici v Ivancih. Pobral je opremo in orodje in s tem oškodoval POM-GRAD za 250.000 tolarjev, V noči s 24. na 25. junij je nekdo vlomil v Vesnino trgovino Market v Mali Nedelji in ukradel različno blago, katerega skupna vrednost znaša 185.000 tolarjev. Za storilcem še poizvedujejo. Neugotovljenega dne v juniju je nepovabljen neznanec obiskal počitniško hišico na Ženiku, katere lastnik je Zdenko J. iz Maribora. »Gost« si je protipravno prilasti! zračno puško, hrano in druge predmete in tako povzročil za 25.000 tolarjev škode. ^dkod so salmonele? OV |J«****V***-'>*^ • %is(yjiinija, je zavod za socialno inšpekcijo v Morski Soboti, du je 9 ljudi Nkidn l zaradi bruhanja, povišane remperalurr ra dri- j*” it dneh je moralo zaradi enakih Kiruki«w>wvni- j?*' ^ako da jih je vseh skupaj okrog 3«. MnJ<*a mšpckciie nam ie mtvedalu. da so vsk ki so je zavod za socialno m^liriau In higieno ■'tji ii ali celo puške. Najpogosteje pa naboje. Nazadnje so cariniki in policisti na mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni našli v osebnem avtu Zdenka R. iz Novigrada, katerega je vozil Boris R. iz Pa-kraca. 145 nabojev. Predali so ju sodniku za prekrške. Motorist je izsiljeval Na magistralni cesti, ki pelje skozi Mele, se je zgodila prometna nesreče, ker naj bi mo- torist B. K. iz Radenec izsilje- val prednost pred osebnim av- tom, ki ga je vozit Franc S. z Melov. Posledice: B. K. je trčil v avto in se hudo poškodoval. Gmotna Skoda na obeh vozilih znaša 80.000 tolarjev. Zapeljala na prednostno cesto Predzadnjo sredo se je v Podgradu pri Gornji Radgoni hudo poškodovala Cvetka K, V križišču cest namreč ni upo- Stevala prometnega znaka ustavi in je zapeljala na prednostno cesto v hipu, ko je po njej pripeljal tovorni avto in trčila vanj. Voznico zdravijo 17-letni M, H. iz soboški bolnišnici, avto pa Murske Sobote vinjen pretepal „3 popravilo pri klepaiju. Starše in grozil, da jih ubije. Poklicali s5 policiste, ki so mla- y iji h^f^ncL l dega vročekrvneža odpeljali in r UvlUlIaKl na podlagi ustreznega sklepa StebCf sodnice za prekrške pridržali do iztreznitve. Menda mladoletnik pogosto krši javni red in mir, zato ga obravnavajo tudi na centru za socialno delo. V soboto, 26, junija, se je znašel v prostoru za pridržanje na policijski postaji v Murski Soboti Janez L., doma pri Sv. Jurju blizu RogaŠovec. Omenjenega dne ob 19.30, ko je vinjen prišel domov, je začel I2-letni S. G. iz Ivanjkovec se je v Četrtek, 24. junija, hudo peŽkodoval, zato so ga prepeljali v bolnišnico. Tega dne okrog 15. ure se je peljal z gorskim kolesom po vaškem klancu navzdol in v enem od ovinkov ga je zaneslo na bankino, od tam pa je vozil še okrog 30 metrov, potem pa trčil v betonski steber. domačim groziti, z očetom pa A vtn ir* naj bi se celo zares spopadel. J'" Pridržanje je bilo nujno, saj se DrCVrSČsl tudi ob 23.40, ko prišli polici- sti, ni umiri!. Nesreča s kombajnom Predzadnji torek popoldne je prišlo do delovne nesreče na Rožičkem Vrhu. Franc K., star v petek, 25- junija, kmalu Merjasčevska pravda na sodišču vv Basni s pristave Nemščak 44 let, je med spravilom ječ-ni« ie |».eili, d. » ki » Silij ■ vdolbino na robu njive. To pa pripravljeno v zasebni slaščičarni Irene M. s:ij je spregledal je 22. C'** J krnili rok X "»v«?''' “ >'■«' '^arni pregled mo- Sn P'^°store. Sa- .“■‘ti S^Oosef da ii^ UaZ “'SO bili nL C' “aJli okuženi. 19. junija "^li '^TEtirr MO- S ^fci ■ lo P^o- gospo- omc- ■'‘^arni li ..^^^‘'"onela? “Porabljali še kaka druga jajca, ne le od dveh dobaviteljev? Je v slaščičarni delal še kdo drug, ne le tisti, ki so prijavljeni, pregledani in zdravi? Lastnica te pomisleke zavrača. S poznejšimi analizami peciva bodo skušali dognati, kako se je zlovešča bakterija »vgnezdila« v pecivo. Je morda vzrok neprimerna hramba pred prodajo? Prizadeti pa niso le tisti, ki je bilo usodno, saj seje delovni stroj prevrnil na Benjamina P. s Turjanskega Vrha, Le-ta je dobil hude poškodbe po prsnem košu, hrbtenici in gležnju. Nezavestnega so prepeljali v soboško bolnico. V bolnišnico pa je morala tudi hudo poškodovana Frančiška Š. od Negove, in sicer zaradi preloma roke in pod-pludbe na glavi. Vse to naj bi dobila pri padcu v svojem sta- nova nju. so pecivo jedli na birmanskih pej^nah, ^.mpak Kakovdb »ostanke«. Mekatere gospodi- Vpeiek ob 19.10 je izbruhnil nje so jih namreč prinesle požar na Jeseni uti in drvarnici .. -i-.aa,.. J, y Ižakovcih. Poleg njiju pokusili ostanke«. Mekatere gospodi- v službo in tako nekaj sodelav- kam nič hudega sluteč povzročile prebavne motnje. Seveda pa je močno prizadeta tudi lastnica slaščičarne. Medtem je že uredila vse, kar je naložila sa- nitarna inšpekcija: izredni zdravniški pregled osebja, de- so zgpreli še; 35O bal slame, sejalnik, traktorska kabina, trije kubični metri desk in razno poljedelsko orodje. Skupne Škode je za 4t>0.000 tolarjev. Požar naj bi bila posledica otroške igre z vžiralicami. zinfekciia prostorov in naprav. „ š. S Naboji na meji Pritisk na pomurske mejne k^Jski kongres f? nedeljo s parado 3.000 gasilcev S’®! r - Slovenije. Le-ra je potekal pod Nf tehniko za večjo varnost, na .^^i. J Republike Slovenije Milan /Vp,,, ® aktualni problematiki v naii ^^lenip d Častni znak svobode. Čla . '•! cl,. .. fJPD,,,,,. ' 'J li" /reftu v prihodnje posvetiti največ .Hft. L 'U •■A... Sv t nedeljo r parada 3.000 gasilcev prehode ne pojenjuje. Zal pa vsi tujci ne izpolnjujejo pogojev za vstop v državo, zato jib zavrnejo. Naj to ugotovitev konkretiziramo z nekaj podat- kiki. V dneh prejšnjega tedna so zavrnili: v ponedeljek 44, v torek 48, v sredo 54, četrtek ' s«';?™«' I *»«Sžo» f gasilstva, operativni pripravlje-^^?kovnemu delu, izohraievan/a, pre- 40. v petek 29, v soboto 50... Nekateri teh pozneje pridejo Čez mejo ilegalno, vendar jih večino ujamejo in vrnejo na Madžarsko (od tam jih prihaja po polnoči se je Ivan T, iz Crenšovec peljal z osebnim avtom po magistralni cesti Mur-, ska Sobota-Beltinci. Vozil naj bi prehitro, zato je zunaj Lipovec zapeljal s cesta na bankino, nato pa na novozgrajeno vozišče za traktorje in kolesarje. Tam se je vozilo dvakrat obrnilo na streho, voznik pa je padel iz njega. S kraja dogodka so ga prepeljali v soboško, od tara pa v mariborsko bolnišnico, saj ima hude poškodbe. Tragična nesreča pri Idnu v neposredni bližina kina v Murski Soboti se je v petek, 25. junija, ob 12.45 zgodila zelo huda prometna nesreča. Policisti omenjajo kot domnevni vzrok izsiljevanje prednosti voznika osebnega avta Martina G. iz Filovec, ki se je s svojim vozilom, dotlej parkiranim na parkirišču, vzvratno vključeval v promet. V tistem hipu pa je iz smeri Slovenske ulice pripeljal z motornim kolesom Denis Š. iz Rakičana, ki je kljub zaviranju trčil v zadnji del osebnega avta. Prehitro v ostri ovinek Sobota. 26. junija, je bila nesrečen dan za Tadejo R. iz Ko-koričev v ljutomerski občini. Okrog 9. ure je na lokalni cesti zunaj naselja Grabe pripeljala v oster levi ovinek, ki pa ji ga zaradi domnevno prevelike hitrosti in mokrega ter spolskega cestišča ni uspelo zvoziti. Izgubila je oblast nad vozilom, zapeljala na travnik in po 20 metrih vožnje še v - potok. Zaradi močnih udarnin so jo prepeljali na zdravljenje v mariborsko bolnico. Življenje živali je zanimivo. Pa se o živalskih zgodah vendar tak« malo piše. Zategadelj delamo morda Samplo-vemu metjaseu uslugo. Če pšemo o njem na na^, ki v ospredje postavka njega, ne njegovega gospodama. Tako da za uvod v njegov primer navajamo nekaj prigod, ki jih pisec John Breen nav^a v svoji knjigi »Kdo je kdo pri živalih«. Ta meijasec namreč ni kdorsibodi. Knjiga gospoda Breena je zabavna. Vsaj za ljudi. Na nekem ameriškem drevesu, na drugem nadstropju vej, na vejici številka sedem, je leta 1987 živela družina ščinkavčev. Mož je bil po poklicu pevec, žena pa je že drugič v tem letu pričakovala. Pa je prišel hišni maček po imenu Flannagan in ju pospravil. Za kazen je od tistih Časov zaprt v najvišjem regalu kuhinjske kredence. Neki labradorec je ugotovil, da se ne splača tekati za j labradorkami, saj si lahko spolno srečo organizira kar sam. Z jezikom. Ker pa je onanist počel to kar na javnem mestu, povrhu pa je bil še last vaškega pastorja, so ga od grde razvade odvadili tako, da so ga kastrirali. Živalske zgodbe so včasih Žalostne, včasih pa tudi smešne, kdaj pa tudi čisto vsakdanje, S človeškega vidika, ker pač ne vemo, kako na vse te reči gledajo, recimo v svinjskem rodu. O življenjskih odločitvah Samplovega merjasca, zaradi katerega teče pravda med njegovim zdajšnjim lastnikom gospodom Samplom in med njegovimi prvimi rejniki z farme Nemščak, ne vemo veliko. Oziroma vemo toliko kot nič. Kaj pa če se je samec odločil za celibat in ga zategadelj nič ne draži plodiloa sreča? Kaj pa če zato ne skače po prasicah? Gledano s človeške plati pa so dejstva takale. Gospod Sam pl iz Gerlinec je kupil na farmi Nemščak že tretjega merjasca, ki ne opravlja svojih moških in poklicnih dolžnosti, Zato je vložil tožbo proti Kmetijskemu gospodarstvu Rakičan, ki je krovna organizacija, v katero spada NemS-čak, od koder je merjasec, in proti SKZ Panonka Cankova, ki je pri nakupu impotentnežev posredovala. Najprej je seveda grozil. Tožil vas bom, je rekel. Kar daj, so mu odgovarjali, saj na soboškem sodišču poznamo vse sodnike. Prva razprava, menda se temu zdaj reče narok, je bila 24. junija pred sodnikom Kaučičem, primer Samplovega merjasca je zastopal odvetnik Lešnik iz Lenarta, toženki pa odvetnik PerS iz Sobote. Na začetku procesa je bil tožiteljevemu odvetniku vročen odgovor na tožbo. V njem odvetnik PerS trdi, da je lahko odsotnost »zahtevanih in dogovorjenih lastnosti« prt merjascu pasme landras »posledica številnih okoliščin, in to I tudi takšnih, na katere toženki nimata nobenega vpliva, saj so te lahko tudi zunaj njune sfere oz, v sferi tožnika«. Sfera je izraz, ki izvorno prihaja iz obravnavanja nebesnih hierarhij in pomeni posamezne stopnje pri približevanju bogu. Če odgovor beremo tako, tako rekoč elementarno, je merjaSČeva pomanjkljivost lahko nastala tudi po božji volji. Ali pa je zanjo kriv tožnik. Pri čemer je seveda zadeva premaknjena na področje psihoanalize, v sfero transferjev in premestitev, saj pač moremo predvidevati, da advokat zagovarja sodomijo. Nadalje v odgovoru piše, da sta toženki tožitelju priprav- Ijeni povrniti stroške za krmljenje, kar Čeprav je imel tožnik možnost mladice umetno osemeniti, znese 20.000 SIT. sta toženki voljni plačati dvakratno skočnino, to je 12.000 SIT ter stroške za dvakratno zamenjavo merjasca, to je 6.000 SIT. Povrhu si lahko na njune stroške kupi drugega merjasca v Prašičereji Podgrad. Tožiteljev advokat Lešnik ponujenih alimentacij ni sprejel, marveč je tožbeni zahtevek na razpravi dopolnil. Zahteval je, da se ubogega metjasca zakolje, raztelesi in da je pri raztelešenju navzoč strokovnjak za zadevne reči z Biotehniške fakultete. Sodišče je na zahtevo pristalo, če bo toži te Ij plačal 50.000 predujma: Advokat Lešnik je za vse skupaj, za tegobe s tremi nepotentnimi merjasci, za oplojevanje svinj pri sosedu, za krmljenje in skupno gospodartko Škodo, zahteval 300,000 SIT. Proces je bil tukaj prekinjen in se bo nadaljeval. ŠTEFAN SMEJ ‘>iii gd-^ilskih enal s kako-nstreznetnu vzdrievanjd. Sloveniji, so ponovno izvolili n: v v .ajveč) ali pa prepeljejo zbirni begunski cezter center Ljubljano. Večinoma gre za || Pridobitev in slovesnost Gasilsko društvo Ključarovci je lani praznovalo 100- letnico, predzadnjo nedeljo pa je prevzelo orodno gasilsko vozilo, vredno čez milijon tolarjev. Sredstva zanj so prispevali: ključarovski gasilci. Rdeči križ, občani in mnogi botri. Ob prevzemu vozila so pripravili krajši kulturni program, v katerem so sodelovali pevci, pihalni orkester, tamburaši in recitatorji. Slovesnosti se je udeležita množica ljudi. Gasilci pa so prišli iz 19 krajev. Na slovesnosti sta govorila predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer Ludvik Bratuša in predsednik pripravljalnega odbora Jože Kos, ki je tudi sicer dober organizator akcij in raznih prireditev. F. BLAŽIČ in ini. Toneta Sentočnika - dotnJ' Slovenije. O ea.silstvu v seda-dalja akrualni članek. < S. S. s. ekonomske begunec. Tujci, ki prihajajo v našo državo »v tranzitu«, pa so lahko tudi oboroženi. Mejni prgani često odkrijejo pri njih pištole Traktorji .BELORUS, cena 12.800 OEM in ZETOR Od modela 25-11 do 77-45. Možnost posojila in dostave na dom. Smo najcenejšil ■ Trgohit, d.o.o. Telefon: (0609) 611123 Novo orodno vozilo Citroen je pomembna pridobitev kljuČarov-skih gasilcev. stran 16 vestnik, 1 Rokoborba Kuhar, Strtak in Zec na SP Od 1, do 4, julija 1993 bo v Lunenu v Nemčiji svetovno kadetsko prvenstvo v rokoborbi v grško-rimske m slogu. V slovenski reprezentanci bodo sodelovali kar trije tekmovalci RK Murska Sobota, in sicer D^an Kuhar (60kg). Kristjan Strtak (65 kg) in Slavko Zec (70kg), Dejan Kuhar - doma iz Nemčavec, star 16 let, dijak SKS Rakičan, Z rokoborbo se je začel ukvaijati pred tremi leti pri RK Murska Sobota, Doslej je bil dvakratni državni pionirski prvak, letos pa je postal državni mladinski moči in sreče, da dosežem doby rezultat, saj bi to bila velika spodbuda za moje nadaljnje delo.« Kristjan Strtak - doma iz Murske Sobote, dijak srednje gostinske Sole v Radencih, star 16 let. Rokoborbi se je r I Šport I it prvak. Pred svetovnim prvenstvom je povedal: »Na svetovno prvenstvo sem se pripravlja! skoraj leto dni in mislim, da sem dobro pripravljen, To sem dokazal na letošnjem mladinskem prvenstvu v Razvanju, kjer sem zmagal. Upam, da bom imel dovolj Medobčinska nogometna liga-—_______ Bratonci, Salovci in Puconci izpadi Slavko Zec - dijak soboške gimnazije, doma iz Murske Sobote, star 16 let. Z rokoborbo se je začel sistematično ukvarjati s prihodom trenerja Edija Vugrinca pred dobrimi tremi leti. Bilje dvakratni državni pionirski prvak, letos pa je osvojil prvo mesto na državnem mladinskem prvenstvu. Več prvih mest je dosegel tudi na raznih mednarodnih tekmovanjih. O udeležbi Za nami je letošnje prvenstvo v prvi in drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota, V prvi medobčinski ligi, kjer je sodelovalo 14 moštev, so prepričljivo osvojili naslov prvaka nogometaši Bakovec pred Ljutomerom in Oardo iz Martjanec. S prvim mestom so si izpadli iz tretje državne lige, morajo ligo zapustiti tudi Bratonci, ki 50 zbrali enako število točk kot Serdica, vendar o izpadu odločata medsebojni tekmi, kjer pa so bili uspešnejši nogometaši Serdice, ki so z Bratonci enkrat zmagali, enkrat pa igrali neodločeno. Najboljši Zrimom (Dokležovje) V drugi medobčinski ligi Murska Sobota je vaka osvojilo "loStvo^'^^ pred Gradom. Obe uvrstili v prvo medobčins Bakovci pridobili pravico sodelo- ' strelec v prvi medobčinski ligi je bil na : meni: svetovnem prvenstvu »Sodelovanje na sve- tovnem prvenstvu je za vsakega Športnika velik izziv. Že lani sem sodeloval na svetov- ž nem kadetskem prkvenstvu I v Istanbulu in spoznal vso ! svetovno elito. Na letošnje I svetovno prvenstvo sem se posvetil pred dvema letoma pri RK Murska Sobota. Letos je postal državni mladinski prvak ter dosegel nekaj dobrih uvrstitev na drugih tekmovanjih. O sodelovanju na svetovnem prvenstvu je povedal: »Od svetovnega prvenstva si obetam vse najboljše, Rad bi predstavil svojo državo v najlepši luči. Treniral sem naporno, petkrat tedensko. Vest, da sem med kandi- '-.s?' I veliko pripravljal, in če ne bom imel smole pri žrebu, se dati za svetovno kadetsko pr- venstvo. me je spodbudila, da nadejam uvrstitve med pr- sem se dela lotil Se zavzeteje in odgovorneje. Upam, da rezultati ne bodo izostali.« vimi šestimi tekmovalci. Konkurenca bo namreč zelo huda.« Nogometni klub Bogojina Bogojina prvak v drugi MNL MS Nogometni klub Bogojina sodi med starejše v Pomurju, saj je moštvo že pred tridesetimi leti tekmovalo v enotni pomurski ligi. Prvi vidnejši uspeh so nogometaši Bogojine dosegli v tekmovalni sezoni 1969/70, saj so bili prvaki v vzhodni skupini pomurske lige pred Beltinci, za naslov pomurskega prvaka pa premagali zmagovalca zahodne skupine Bakovce. Igrali 50 tudi kvalifikacije za vstop consko nogometno ligo. Sicer pa je klub MNZ MS - st, pionirji______________ Potrošnik prvak Tekmovanje v MNZ Murska So* bot a za starejše pionirje je potekalo v dveh skupinah. V vzhodni je bil zmagovalec beltinski Potrošnik, v doživljal vzpone in padce. V minuli tekmovalni sezoni so se nogometaši Bogojine zopet organizirali in se lotiti resnega dela, kar jim je tudi prineslo uspeh. V drugi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota so bili prvi s prednostjo treh točk pred drugouvrščenim Gradom in se uvrstili v prvo medobčinsko nogometno ligo Murska Sobota. Poleg igralcev sta za uspeh zaslužna trenerja Vlado Bavčar in Jože Emiša. Z uvrstitvijo v višji tekmovalni razred, kar je bila njihova večletna želja, si predvsem želijo, da bi se uvrstili na sredino lestvice, to pa je uresničljivo. Pomembna pridobitev za nogometni klub Bogojina je dograditev klubskih prostorov, pri čemer so jim pomagali soboška občina in nekateri pokrovitelji, V Bogojini tudi vsako leto organizirajo nogometni turnir za memorial igralca Jožeta Nemca. zahodni pa soboSka Mura. V medsebojnem srečanju je Potrošnik premagal Muro in postal prvak. Vzhod Potrošnik Ljutomer Bakovci Ižakovci Beltians Dokležovje 10 8 0 2 33:11 16 10 5 2 3 18:17 12 10 5 1 4 25:17 11 10 4 3 3 18:18 11 10 5 0 5 34:30 10 10 0 0 10 10:49 0 F, M. I Nogumeitiši Bogojine. Stojijo ud leve: Šumak (predsednik), Pucko, B. Horvat, Košar, Tratnjek, Debelak, Ja. Maučec, T, Loperi, J«. Maučec, š, Horvat 15, Zdravko Vuzem (Salovci) 13, Darko Plej (Gančani) Lesjak (Bakovci) in Si 2 2 J 2 J 6 ^1 0 ? -I- 20 21 12 jj jt4 Ljurtfts fascui OOkLfZOVjf RAKIČAN »otr riJiM CfiCjVU C4W0VA riGOP LlP/1 SEftOZ« dHAJONCI I^LOvcr PUCONCI O; 6 00 + I ’ "T • I 0.0 ■ I ■ 0:2 0:1 1:2 1:2 1:2 2:0 I 'i po i 12, Iztok itefan Lipič (Dokležovje) po 11, Saša Makoter (Ljutomer), Branko Meničanin (Rakičan), Štefan GjerkeS (Tigop) in Benjamin Kranjc (Remet) po 10 golov, V prvi medobčinski mladinski nogometni ligi je prvo moštvo Bel-transa iz Veržeja, ki ima enako Število točk kot drugouvrščena Tišina. Beltrans je Že odigral kvalifikacijsko tekmo z Gidosom iz Turnišča in se uvrstil v višji tekmovalni razred. Najboljši strelec v prvi medobčinski mladinski ligi je bil Branko Magdič (Bakovci) s 4(1 goli pred Tomasom Škodnikom (Ti- šina) m Davorinom Puharjem (Beltrans) po 31, Ljubom Antoli-nom (Ižakovci) 30 in Dušanom 5 6 d f:0 0:0 J :2 2;O 2; 2 J o.-j 2 .O 2;4 2;2 2.-J , 0;J I 2 :J TTT ■ I I 0:2 : J:0 ' J.O ■ 2:2 4:1 f J:D J.-J ;.i 2; 2 T 1;2 0:2 ; J:0 1:0 : 4.7 . D J 2 o 2 J 2 -I— I I 2 1 o J !:2 • 0:2 : 2:1 j;5 ■ J;2 2;0 7-^ j 2jO". 0:7 2:t_j_l:l 2;5 0^2 0:2 2.-J 2.-6 2 ;4 0;0 J.'2 l:i 0:3 1;J 2:2 2:2 1:5 2:2 3;4 l.-J 2:2 2:2 L J" 2.-2 2:2 j J d ^^■""4" J.-O I 2;2 ! JrJ j J^2 2.0 ' 2^2 1:2 0:2 2:2 0:2 JI.J .j.-j I 2:2 ' 0.-2 j. 0.-6 ■ o.-j I 1:4 0:1 0:0 J.I J.-J 0:4 1:0 1:2 0;4 J.-O 1:1 1:2 1:1 1:2 2:S 2;0 2:2 2:2 0:0 2;1 0,'J i.'4 0:5 0'2 ‘ožo’ J.-J O.-J 4;2 2:3 0:0 2:0 ’ 771” 2J t 2;2 ■ 2:2 5;2 2;0 2d 2.■2' I l:t I 0,-J 4:0 1 2:1 --------f .... 2:2 0:0 2:4 2:2 a:l 0:5 ! Jr2 Ot? i O.J 2:2 1:2 2:2 t 20 0:2 4. 1:5 ' 0.4 1:0 O.J 2:2 J:0 1:1 0:0 0:2 2:2 1:0 1:0 1:6 1:1 0.-2 4;1 4:2? 2;J 2.-2 2:2 0^2 0;0 J 0:2 ^0:1 0:) J:ž 0.-5 J; J i.-i 1;2 0:2 2:3 0;J J.2 2;6 O.-O J;2 2:2 uvrstili v prvo medoucini metno ligo. Tekmovan|e )= 13 moStev, vendar je -tf pil od tekmovanja ]£S , . .... n,.K>a na te ! 13 moStev, vendar je ■ f delu prvenstva, Pušča pa fL jjj nem prvem delu boljši strelec v drugi nogometni ligi je bil Fntf j,;. (Tromejnik) z 21 goli lan Šarkezi (grad) 20, Bedoke (11 plavih) ’ tod* njek (Bogojina) 18, (Bogojina) 14. iCar’ (Apače) in Andrej ^12, Zlatko VertiČ (^^^1 Slavko Štrtak (Trome)H'*^ e" golov. V drugi mladinski nogometni ligi MtnskS prvak postalo mošt*'*’ brez izgubljene točke, je kar 170 golov m Najboljši strelec v Vukan (Apače), golov. Sledijo: Ruih *7T((ji>' mejnik) 35, Dejann 32, Ernest Malačič 27 in Matjaž Horvat golov. J 0:0 ; 7:0 6:1 5:2 0:2 1:1 O.J 4;J 5:0 2: J J:2 J:0 2:3 0;l 6:2 0:0 0.'2 2:0 T7 4;4 2:2 2:2 0:2 Javno vprašanje g. Drozdeku Vzami si čas (prijeteljsko Te tikam kot dolgoletnega sodelavca) in preberi tole pismo - pismo dobrih namer -s to isto vsebino, ki je nisi kotel prebrati, niti sprejeti pisma, v katerem sem Te vabil na sestanek. Verjetno se ie prav vsak med radgonskimi ljubitelji namiznega tenisa spomni veliko besed, ki so bile izrečene ob osvojitvi naslova drčavnih prvakov 3. aprila 1993 v telovadnici na Meleh na sprejemu pri predsed- niku izvršnega sveta, kaj vse je pisalo v časopisih! Priznajmo si, bili smo ponosni na dose-iene rezultate! Veliko zaslug za vse to imaš nedvomno Ti, ki si bil upravičeno deleien, poleg igralcev, laskavih pohval in nagrad. . Vsi skorajda vemo, kaj vse st . Ti storil v teh dvajsetih letih, pa vendar me nekatere stvari motijo in bi lelel, poudarjam, da v interesu namiznega tenisa v G, Radgoni, zaradi vseh [l 20 21 22 I 7 IT f(n I Ms«'* ' J3 J* ■ I 5!i 2:0 J:2 Štefan Šemen-Pišta Pred dnevi so se na soboškem pokopališču poslovili od Štefana Semna iz Murske Sobote številni sorodniki, prijatelji in znanci, med njimi pa smo bili tudi soboški judoisti. PiSta, kot smo ga po domače klicali, je 25 let delal v soboškem judo klubu in ima tudi veliko za- slug za njegov razvoj in uspehe. Zato nas je njegova mnogo prerana smrt zelo prizadela, saj smo izgubili enega najdelavnejših Članov. Kot Športni in zdravstveni delavec je bil mnogim za zgled, saj je bil zelo razumevajoč sodelavec in prijatelj, ki je znal vselej rešiti najbolj pereče probleme, s katerimi smo se srečevali pri delu. Zelo ponesem je bil tudi na svojega sina Dareta, ki se je razvil v odličnega judoista in je v svoji športni karieri dose- igralcev in funkcionarjev, pa tudi naše zveste publike in sponzorjev in navijačev, da se nekatere stvari čimprej uredijo. Urediti se morajo takoj, urejene hi morale biti ie davno! Mislim na naslednje stvari: 1.) Organizirati se mora klub ali društvo ali smo sekcija TVD Parrizanai???), kaj sploh bomo. Za kratico NT K (namiznoteniški klub) pač nimamo urejenih osnovnih zadev!? 2.) Izvoliti moramo ali ime- gel številne zavidanja vredne rezultate. Za svoje bogato in uspešno delo v Športu je prejel Številna priznanja. Ob njegovi smrti smo jih poudarili na žalni seji našega judo kluba ter mu zaželeli miren počitek. Pogrešali ga bomo pri našem delu, zlasti pri organizaciji naših prireditev, kjer je bil vselej navzoč, Judo Murska Sobota i i< !:> j.-J '■-■J iii*i J;J Ijhi- 777“ Ji/ 1 1:0 0:0 M 2:1 I 2., 2:0 ) 2:0 'TS iL 1:1 2:1 2:0 2:2 2.0 ' 1 .rt 2;0 2:4 2.-J I 0:4 PorO I 2.-J l.-O oTr 0.-2 77/ 2;4 7^3 2:2 'iiLui 2:2 2;2 1;2 1:2 J.O J.J J:0 ■j.-2 ■S njp :-** 2:1 2 1:0 2'1-S:J iil , i:2 2.J !l 2.'J j7r n-J ' M? ■ru 4; j 2;2 0:J "z.o ii trjnrjJa/a. ■ — - .. ničenja so se ie si se Satn __LviifiV .< r »v zobe^‘ j' Jrtfidf K fti7tJ lavnih P’'V‘^l^^^’ncirii Iji.. Zakaj naj^ ):^#6rJr. kakšno afero vf^ )f nagajali bi ) l »l i I J I 1 I I I I I I miznem tenrsit- -iv-i-iiv 4 J lvsll\- tenisu. St Želijo mnogi, ’ urA dt2 pravila pravne Ti vse to omeNf , pravnik ,f 1*'Vf V rjavflar. -- . pravnik moral J.. kar boi pa 'drugače, saj /Md imena- I 1 novati se morajo primerni lju- tega imena-dje za nujno potrebne funkcije nančnik. - ■ “e. - « P ■ in 6.) •mo skupai s j nisa, in „ teP'',ii ■ k bomo dosegh Radgono in v klubu po obstoječi zakonodaji. Klub mora imeti statut. Kako cinično Ti izjavljaš po r., vsej drtavi^ da ima »moj statut demo skap^l le dva Hoveka... Drozdek ima vedno prav... če ne velja 2. Člen, velja 1. člen.. .* Klub po- do trebuje še upravni odbor, bla- -‘'““S"""'u' gajnika itd. ... Z denarjem pa še veČ res ne /noreŠ razpotagah in ga obračali satno Ti... da \fsoi€ niso »nogometno veiikeft, vendar pa v Slovenca (6. 4. 1993) objavljeni podatki niso le za par kepic sladoleda. J J Javno Te spra&ajem. zakaj ne sprejemaš organiziranosti ,ki jo pravzaprav ima vsak normalen klab oz. draštvo, saj J t i I I I 'r še več evropsk ne pa kot ' (!►’ ,,0 t Pozivanj sestanek ah ; j voriš >ne>n ' ^41* ,1^,1 dobronamef^-^^^^^^^^^^^ nje v žira no - mag- d'-’ u 1 i i ^^d-julija 1993 stran 17 k f c t ) t J t J il ( o I t ( f f f 1 » i j 'I i; p k -i t f” t ( ! ( I 1 i I f Šport ^^S^metni klub Gidos Turnišče v Šesto mesto - največji uspeh Državno strelsko prv&istvo lovcev V Videnja četrti Gidosa iz Tur-ifV nasedli v prvem leiu ,'^ovanja v drugi državni ... edini pomurski pred-z 31 točkami šesto Slavnik nesto, “Speli Športni obrazi Cifer na sredozemskih igrah N n strelišču Zveze lovskih dn^ Prekmurja v Rakičanu je l»lo državno jMrveastvo v streljanju aa umetne golobe in tarčo srnjaka. Sodelovalo je 57 tekmovalcev in 15 ekip. Od pomurskih lovcev se je najbolje odrezal Franc Vidouja (ST^D Prekmurje), k! je v kombinaciji zasedel četrto mesto s J® točkami. V sUe^anju na umetne golobe je bi! najuspešnejši Ivan Gregom (ZLD Prekmurje) na 13. mesto z 38 gotoiii paed Francem Vidotijo in Francem Bntoerjem po 37 golottov. V streljanju na taidSo srnjaka pa je zascW F leve: J. Kous I Skalič (trener), A. Pucko (teh. vodja), IL I' Dominko, Ropoša, N. Koveš, Albert Lackovič, ®****:»vo, C. Pucko (predsednik) in Sep (tajnik), kojg ž '111'1* Lackovič, Mujdrica, Temar, Zadravec, Mar-hjj,; o ■ Časar, Zver in Maučec (fizioterapevt); manj' "amenkovič, Pucko ml., Bukovec, Lacko in Režonja. h IB Foto: F. M, i za UT SNL Odranci niso uspeli prvaki I. MNL MS, in Odranec, prvaki L ONL uvrstiti v tretjo državno nogojnetno ligo. V po v ra t- 'atm uvrstiti v tretjo državno nogometno ligo. V povrat- iluiri^^°'^ kvalifikacij je Svoboda iz Brežic včeraj v CdtaiNab O^U UlJIn H JC OVUUVVct IX I.>ICXI'|- vl-viuj -UUI m-b*ii "toStvo z 1:0, Drava pa na Ptuju Bakovce s 3,0 Tako f**'' tekmovali v prvi občinski ligi Lendava, Bakovci nogometni ligi Murska Sobota. tnaraton Ajda____________________________________________ 152 kolesaijev Zilrnu^n'^'' “''l-j' tradicionalni kolesarski maraton Ajda, ki so Moravske Toplice, Kolesarski klub Tropovci in Sobota. Udeležilo sc ga jc 152 kolesarjev iz najsjg Jj' i^aJtiilajSi udeleženec jc bila 7-letna Mariina Mauko i^eležpu^ “ileleženka 43-lctna Cvetka Lešnjak lT fj'''tiaratrin Eudolf PerkiČ tz VeSčice. Kolesarji so ?■ I /”’'^(Tr:,,C,T-’, *='") "» veliki maraton (110 Itm). Rezultati - do 30 ■ tttoioSa (Lovrenc), 3. Vaupotič (S1.V-); nad 30 h * (Ljubljana), 3. Jovanovič (Rog Franck); ^^h) ° l. K^^ Išrančič (Maribor), 3. KavaS (Beltinci); “bratil c I £"vadgona), 2. Rozman (Ptuj), 3. Radkochel (Av- k, t “eJl k iz Lendave in »gina. 2. Capel (oba Radlje), 3. Dodič (Kamnik). ■^adavif _ 3 ^.- B L h" l/l ■l t’ ■k; V Maribor n./'"r^AK^ONDO je bila organizator prvega odpr-■ -tuKlavc v bojih WTE za mladince, članice in L';' 7»IEdincih ■ '®^'r'ovalcev iz trinajstih klubov Hrvaške in Pa zmagala ekipa TKD Dubrava iz Cr-.'7^'iikT I,, ■■ ^ft^lmctital iz Maribora. Izbrani so biti tudi ^1) ^^grcbi al***'^ (Izola) mladinci, Štrokova (Dubrava) 4l-.1 rt .1« 64 K C. i^nii I -‘Etcb) i|j. 'ni Skupni zmagovalec v vseh kategorijah je ■aribor in prejel poke! Lendave. (M.KurtuSiČ) K iL teniškem turnirju za pokal Termala i v'^P'Šiak .Č^Jfi^iovain 32 tekmovalcev. Rezultati - do 35 1ci: 3' n (''si.KjS) in Mlakar (Lj). Nad 35 let: L «akl (vsi MS) in 4, ŠujdoviC (Lj.). bodo, da bi obdržali jedro ekipe na čelu z najboljšim strelcem Bojanom Kousom, hkrati pa moštvo tudi okrepili z nekaterimi igralci. Vodstvo kluba izreka tudi zahvalo igralcem in trenerjem vseh selekcij, glavnemu pokrovitelju Gidosu in drugim, ki so prispevali, da so minulo sezoni sklenili najuspešneje doslej. Želijo pa si tudi, da bi imeli v prihodnje Se večjo podporo gledalcev kot doslej. Kajakaštvo Feri Maučec Zmagal Borut Horvat Na Ljubljanici jc bilo prvo kajakaško tekmovanje pionirjev in kadetov za slovenski pokal Adri-atika. Sodelovali so tudi tekmovalci BD Mura iz Kroga in se lepo odrezali. V kategoriji Č-I kadeti je zmagal Borut Horvat, Anton Škra-ban pa je bi! drugi. Pri K-1 ml. dečki jc bil Mihalič tretji, pri st. dečkih pa Bokan četrti. Karate-------------- V Ljutomeru 32 tekmovalcev v Ljutomeru je bilo tekmovanje v karateju. Sodelovalo je 32 tekmovalcev iz 5 klubov. Rezultati - ml. dečki: 1. Makovec, 2. Sovec (oba Ljutomer). 3. Škandali in Mii-nariC (oba MS); sl dečki: 1. Siefa-nec (MS), 2, Rok. 3. Trapenauer m Vrečič (vsi GR); kadeti: 1. Klep, 2, Stanjko , 3. Filipič in Magdič (vsi Ljutomer): mladinci: 1. Vrabel (Lj.), 2. Temlin, 3. Flisar (oba MS); Člani: 1, Kuželj (Petrovče), 2. Berk, 3.>Pjevič (oba Muraken). (DS) SNL - mladinci Olimpija Maribor MURA Mavrica 30 21 5 4 74:25 47 30 21 6 5 79:31 44 30 18 4 8 71:32 40 30 16 6 8 63:36 38 Rudar (V.) 30 15 6 9 53:47 36 Gorica Preskakovanje ovir Sajnovičeva druga, Horvatova tre^a v Gotovljah je bil mednarodni jahalni turnir v preskakovanju ovir. Udeležile so se ga tudi tekmovalke KK Murska Sobota grad Rakičan m dosegle nekaj vidnih uvrstitev. V kategoriji A 1 (1,00 m) je bila Jožica Horvat (Chium) četrta, Marjanca Zrim (Hallag) pa peta. V kategoriji A 2 (1,10 m) je Katja ŠajnoviČ (Laif) zasedla drugo, Jožica Horvat (Chium) tretje, Katja Bogataj (Juran) pa deveto mesto. V kategoriji L (1.20 m) je bila Katja Bogataj (Juran) petnajsta. (LD) Državno prvenstvo zmajarjev ,________________ Ferenc državni prvak , Društvo zmajarjev Mavrica iz Lendave je pripravilo na vzletišču v Mostju drugo državno prvenstvo v letenju z motornimi zmaji. Sodelovalo je 16 tekmovalcev iz Slovenije, Madžarske in Italije. Lep uspeh so dosegli gostitelji, saj je v skupni uvrstitvi zmagal Vilko Ferenc, Tomaž Gajser pa je bil tretji. Organizatorju je nagajalo vreme, zato so v vseh kategorijah izvedli po eno disciplino. Ferenc je zmagal v disciplini naviga- v natančnosti pristajanja in tretji cijske naloge, Gajser pa je bil drugi ... . v hitrosti preleta. Skupni vrstni red: 1. Vilko Ferenc (Mavrica, Lendava), 2281 točk, 2. Boris Velikonja (Ajdovščina), 2279, in 3. Tomaž Gajser (Mavrica, Lendava), 2269 točk. Foto: A. Pirher Na letošnjih sredozemskih igrati v Franciji je sodelovala tudi mlada nogometna reprezentanca Slovenije. V njej je igral tudi nogometaš Mure Franc Cifer in bil eden naših najboljših igralcev. Dvaindvajsetletni Franc Cifer iz Sebeborec je najprej igral mali nogomet za moštvo Sebeborec. Nadarjeni nogometaš je zbudil pozornost nogometnih strokovnjakov pri soboški Muri, ki so ga pritegnili v njeno ekipo. Po enem letu igranja v mladinskem moštvu je dve leti nastopal za prvo moštvo, po- ' tem se je za pol sezone preselil k Beltransu v Veržej. Šele po vrni- I I Ji 4 ' k' Motokros A, f «+ I tvi je pokazal pravo vrednost in od takrat je stalen član prvega moštva Mure. Njegove nogometne sposob-.g nostije odkril tudi selektor slove n-/ ske nogometne reprezentance Bor jan Prašnikar, ki ga je uvrstil že na prvi mednarodni tekmi mladih reprezentanc Hrvaške in Slovenije v Varaždinu med najboljše sloven-. ske nogornetaše. Tekma se je kon-. čala z 1:1. Potem je igral na tekmi reprezentanc Slovenije in Koroške V CeJovcUs kjer je zmagala Slovc- nija z 2:1. nato pa še na povratni tekmi reprezentanc Hrvaške in Slovenije Mariboru, kjer sta $e • J . __ •__________' "-U-' " Rogan, Lang in Valpatič AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote bo organiziralo v nedeljo, 4. juhjči 1993. ob 13.30 v MaČkovcih na 1211 metrov dolgi progi 6. dirko za državno prvenstvo v motokrosu v razredih: 80,125 in 250 ccm. Pričakujejo okrog 65 tekmovalcev. Med domačimi tekmovalci velja omeniti 12-let-nega Oliverja Rogana iz Sotine, ki je bil na lanski prireditvi zaradi padca ob drugo mesto. Rogan bo imel največjega tekmeca v Leonu Langu iz moštvi zopet razšli z neodločenim izidom 1:1. S svojimi igrami je zadovoljil selektorja Bojana Prašnikarja, zato ga je tudi uvrstil med izbrance za sredozemske igre. Prvo tekmo z Italijo je Slovenija izgubila z 1:2, drugo z Marokom pa igrala 0:0 ter zasedla peto do sedmo mesto. Meni, da je to uspeh mladih slovenskih nogometašev. Prav tako pravi, da je uspeh tretje mesto Mure v prvi državni ligi. Upa pa. da bo Mura, ki ji ni uspelo stopiti na pot v Evropo, to dosegla v novem državnem prvenstvu. Prav tako si želi, da bi igral v članski državni reprezentanci. (FM) Murske Sobote, ki tekmuje za MTC Radenci in se v zadnjem času vedno bolj uveljavlja. Nastopila bosta v razredu 80 ccm. V razredu 125 cem je najboljši tekmovalec Aleksander Valpatič (MTC Radenci). Organizatorji obljubljajo tudi vrsto presenečenj za gledalce. Med drugim bodo pripravili propagandni nastop prikoličarjev Jureta Kozarja in Branka Gjergjeka iz Prosečke vasi, ki sta nedavno uspešno tekmovala na svetovnem prvenstvu v Orehovi vasi. (tg). Atletika_____________________________________________________ Zmaga Viragove Med 3(X> tekačis ki so sodelovali na tradicionalnem MirnopeŠkem teku, so bili tudi dani TS Radenske in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Med mladinkami je v malem maratonu zmagala Sonja Virag, druga pa je bila Jasmina Gujtman Pri članih jc bil Jože Čeh tretji, Janez Sužnik pa peti. Med veterankami je bila Jožica Šiftar tretja. V tekmovanju mladincev je v Miran Toth zasedel tretje mesto. Pri dečkih na 1.500 m je zmagal Danilo Huber, med ml. dečki pa Dušan Breznik, medtem ko je bil Darjan Meglič 30 11 12 7 35:32 34 drugi Na 10. spominskem teku Janka Gregoriča v Slovenj Gradcu je zasedel Kompas H. 30 13 7 10 55:43 33 30 13 7 10 60:54 33 Triglav Kovinar Publikum Geza Grabar med 100 tekači v članski konkurenci tretje mesto. (GG) 30 10 10 10 37:36 30 . . 30 10 5 15 34:49 25 Hokcj OO tTOVl železničar 30 10 4 16 46:60 24 Izola Ilirija 30 6 10 14 36:53 22 30 6 10 14 31:58 22 30 6 e 16 36:63 20 Koper . Rudar (T.) 30 7 5 18 37:66 19 Set Vevče 30 5 3 22 26:90 13 Pokal Lipovec gostiteljem Na novem igrišču z umetno travo v Li|jovcih je bil turnir v hokeju na travi. Med štirimi ekipami, manjkala je le ljubljanska Svoboda, so zmagali 1. ONL Lendava Lipovci in prejeli pokal. Rezultati - Triglav : Železničar 1:0 (Fujs) - mladinci Lipovci : Pomurje 4:0 (M. Mesarič, Fistrič, Čerpnjak in Črnko), Železni- ■ HumUTiCbT (Zelko), Lipovci : Triglav 0:0, Lipovci : Železničar 3:0 o o 11« ao (Čerpnjak, Črnko, Kerman) in Triglav : Pomurje 0:0, Vrstni red. 1. Lipovci 5, 2. Triglav 4, 3. Pomurje 3 m 4. Zelezničlar (MB) brez točke. Gidos 4_ . ČrenŠovci 24 20 2 2 118:23 42 Bistrica 24 18 2 4 99:37 36 Renkovci 24 15 1 8 71:61 31 Dobrovnik 24 11 4 9 71:58 26 Odranci Polana 24 11 3 10 67:67 25 24 11 2 11 68:62 24 24 9 4 11 42:78 22 Športni ribolov Kobilje - Nedelica 24 7 4 13 34:57 18 Božič mednarodni prvak Vai^a na SP ■ t a ‘ii r.? c-..' 'I Štefan Varga, član Brodarskega društva Mura iz Kroga, še pred nedavnim odličen kajakaS, ki se ponaša s številnimi dosežki v državnem in mednarodnem merilu, sodeluje na svetovnem članskem prvenstvu kajakašev in kanuistov na divjih vodah v italijanski Mez-zani, ki se je začelo 26. junija in bo trajalo do 5. julija. Varga pa tokrat ni tekmovalec, temveč pomočnik selektorja slovenske reprezentance v spustu Roberta Halzerja iz Hrastnika. To je za mladega trenerja kroških kajakašev ' in k anusi tov lepo priznanje, hkrati pa velika Mladost Hotiza Kapca Mostje 24 7 1 16- 49:114 15 24 4 4 16 38:113 12 Na 1*111]« jc bilo prvo mednurudnu prvenstvo v Športnem ribolovu. Med _ 26 ekipami iz desetih držav je '.sodelovala tudi ekipa KD Radgona in 24 3 2 19 25:122 8 zasedla štirinajsto mesto. Lep uspeh pa je dosegel njen član Mirko Božič, 2 . ~ S T 7 * " 3 saj je osvojil naslov mednarodnega prvaka Slovenije. 34 3 2 IB 34:136 8 spodbuda . za njegovo strokovno delo v klubu. Pred odhodom na svetovno prvenstvo nam je pove-dak da upa na eno od medalj. (FM) stran 18 vestnik, 1. julija t9^ iz naših krajev t ■ NEGOV.A - Glasbeni in humoristični trio Mercedes, ki ga sestavljajo Franc Kerenc iz Maribora, Slavko Unger iz Jarenine in Franc Šeligo od Negove, je te dni izdal kaseto z naslovom Poroka, to vesel Je dan. Na njej so še melodije Življenjepis, Očka. Plesalka Trezika, Gasilec Franček, Poročni valček. Izbirčna Trezika, Tina, Moj stari opel kadet in Nekoč midva sva se srečala. Kaseto je založila založba Corona iz Ljubljane, Dobite Jo v trgovinah s kasetami in ploščami, glasbo tria pa predvajajo tudi na radiu. Fantje so ponosni na svoj uspeh, (S, S,) ■ TlSlNA - Referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka je uspel, To potrjujejo več kot 92-odslotna udeležba na tem neposrednem izjavljanju in seveda glasovi »za«. Tako se Je v Murskih Petrovcih kar 78 odstotkov glasovalcev odločilo za uvedbo novega krajevnega samoprispevka, v Sodi-Sincih pa se je pozitivno izjasnilo 72 udeležencev glasovanja. Tudi krajani Petanjec so s potrditvijo referendumskega programa izkazali veliko pripadnost svojemu kraju, V vseh naseljih bodo naslednjih pet let zbirali denar za asfaltiranje in vzdrževanje vaških cest, ureditev vodnega zajetja oziroma vzdrževanje vaškega vodovoda, nekaj denarja pa bodo dali še za požarno varnost, (G, G,) Ljudje med seboj kuro! Mož spJoh ni zaklel. am- Izšle so SLIKE PRAŠNEG.A MESTA - nepogrešljiva knjiga za vsakega Sobočana in vsakogar, kije bil kdaj v Soboti. I■■]OŽEP RiTOPER-PODO 4 like h J j’ Avtor JOŽEF RITUPER-DODO nas v njej vodi po soboških ulicah, kijih ni več, in k ljudem, brez katerih Sobota ne bi bila, kar je. POKRAJINSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V MURSKI SOBOTI 69001 MURSKA SOBOTA, GRAJSKA ULICA 2 p. p. 120, telefon (069) 21-474 OBJAVLJA prosti delovni mesli 1. BIBLIOTEKARJA - D0M02NANCA Na to delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - visokošolska izobrazba (VII.) družboslovne smeri, ~ strokovni izpit za bibliotekarja, - znanje madžarskega in nemškega jezika in - poznavanje računalništva. 2. VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA - HUNGARISTA Na to delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - višješolska izobrazba (Vi.) pedagoške smeri, - strokovni izpit za višjega knjižničarja, - aktivno znanje madžarskega jezika in - poznavanje računalništva. Poseljen pogoj za sklenitev delovnega razmerja je uspešno opravljeno poskusno delo, ki traja 4 mesece. Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela po dogovoru ali najkasneje 1. 9. 1993. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v S dneh po razpisu na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. s TRGOVINA Beltinci, Ravenska 27 tel.: 42151 črensovci, stara šola sedaj tudi za KRIZANKAUJE! Več kol brezplačnih malih oglasov - križankai-ska priloga - veliki nagradni kviz - humor______ DOBITI (iA NA KIOSKIH Posebej ugodno: • ženske bluze • »pajkice • džins n Vsak četrtek Vestnik L Nevesta čeprav je Janez prekoračil že trideseto leto, še ni imel dekleta. Vaške opravljivke so v en glas ugotavljale, da je z njim nekaj narobe. So pa pozabljale, da stari fant drži tako rekoč sam pokonci veliko kmetijo, saj dela od jutra do poznega večera, včasih celo pozno v noč. Podnevi po poljih in v vinogradu, ko se zmrači, pa je treba nakrmili več deset glav živine in pomolsti osem krav. Njegov dan je bil vedno bolj ali manj enak. Ne, nič ni bilo narobe z Janezom, le čas mu ni dopuščal, da bi se podil za dekleti. Bil je edinec, starša pa sta bila bolna, zato Je bilo vse na njegovih ramenih. To je bil tudi vzrok, da je težko pristal, da bo »druž-ban« na Jožetovi poroki in gostiji, ki je stopal v zakonski jarem, čeprav mu Še ni bilo osemnajst let. Vzrok za zgodnjo poroko je bila nosečnost izbranke Anice, Pregovoriti pa ga Je uspel tudi zato, ker je povedal, da bo »posvatbica« Micka iz sosednje vasi. Namignil mu je, da se bo morda z njo celo spoprijateljil in poročil. Na gostiji sta bila družban ampak iz delavske družine, saj sta starša delala v tovarni perila in oblačil. Janez in »posvatbica« Micka vseskozi skupaj. Še več: ponoči sta čestokrat smuknila ven in dekletova mati je bila v skrbeh. Upravičeno, kajti listo noč sta oba izgubila nedolžnost. Po gostiji sta se seveda redno srečevala. Uresničila so se torej Jožetova predvidevanja. Vaške opravljivke so seveda hitro dognale, da je Micka v blaženem stanju. Kmalu potem, ko ni več prikrivala nosečnosti, je prišla stanovat k Janezu, Vaš-čanke so uvidele, da postaja zveza resna, in se začele spraševati, kaj bo kmetija s snaho, ki ni vešča dela na zemlji, pri živini. Res je: dekle ni znalo molzti krav, ne krmiti svinj, čistiti buč,.. Le dobro turško kavo je znala skuhati. Micka namreč ni bila doma s kmetije. Človek in opojnosti pak seje le smejal. Tašča pa je bila praktična: kokoš je pobrala, polila s kropom in oskubla. Micka, ki je končala skrajšani program tekstilne stroke, da bi se potem zaposlila, a možnosti za to ni bilo, je postala kmetica. Vaščani, zlasti pa znane opravljivke, so postali zmedeni: sploh jim ni Šlo v glavo, da je kaj takega mogoče, Tudi sama je zaupala prijateljici Anici, da nikoli ni pomislila, da bo molzla krave. Usoda je hotela drugače. Zdaj je srečen tudi Janez: dobil je Janez in Micka sta s poroko zakonsko družico, povila mu je odlašala. Poročila sta se šele tedaj, ko je prikukal na svet otročiček. Bila je deklica. Krstiti sta jo dala za Anamarijo, Združila sta pojedini za krst in poroko, To je bilo ugodno tudi za botrino in sorodnike, saj so z enim darilom zadostili dvema slovesnostima, Anamarija je hitro rasla in se postavila na noge. Potem jo je začela paziti tašča oziroma stara mama, V snahi Micki se je nekaj premaknilo: začela je vstajati hkrati z možem Janezom in skupaj sta, potem ko sta popila obvezno jutranjo kavico, odšla v hlev. Dotlej je ‘spala do desetih. Mož ji je pokazal, kako je treba vleči kravje seske, da iz njih pricurlja mleko. Kar hitro je dojela. Po skoraj letu dni bivanja na Janezovem (zdaj tudi njenem) domu jc stopila tudi do svinj- Anamarijo, je dobra in delavna žena. Tudi tašča ne more prehvaliti svoje snahe. S tastom, ki je svojčas veljal za »ženskarja«, pa se tako in tako odlično razume že od začetka. Nekega dne. ko sta Jože in Anica znova prišla na obisk, ja Janez, potem ko je spil nekaj kozarčkov lendavčana, prijateljsko sunil Jožeta v ramo in povedal besede, ki so mu dolgo ležale v'srcu: »Bog ti plačaj, ker si me povabil za družbana. Krave tisto noč sicer niso jedle kot druge dni, sem pa dobil pridno ženko. Če ne bi sprejel časti, ki si mi jo ponudil, bi bil še zdaj samski. Zdaj pa, imam tudi hčerkico.« skega hleva in videla, da njem ni le pajčevina, ampak desetina bekonov, ki jih je dotlej krmila tašča, Micka je bila vesela, ko so se začeli prerivati za hrano, ki jim jo je nasula v korito. Zanimanje je pokazala tudi za traktor. Moža je namreč prosila, naj ji pokaže, kako se prestavlja, sklopko. Janez je še povedal, da je Micka celo bolj-zagnana kot on. Tako je predlagala, da bi stalež živine Še povečala, ker da je vsenaokrog veliko neobdelane zemlje, ki bi jo lastniki rade volje dali v najem. Na glas naj bi razmišljala tudi o dopol- nilni dejavnosti na kmetiji “ o turistični kmetiji. Za vse jo so seveda zvedele vaške klepetulje. Hočeš nočeš so se morale ugrizniti v jezik, kajti na srečo se je obrnilo drugače, kot so zavorni sistem... Potem ko je predvidevale in opravljale, obrnila ključ, je veselo zape- Ijala po dvorišču in - povozila ŠTEFAN Težko je biti satn Rad bi žensko Na mnogih naših lep® .mfitiinh imaio . nih kmetijah imajo . snahe ali zeta ni. Leta Rk« , ipj veliko kmečkih fantov, p« nekaj deklet ostaja .samskih. Vzrokov je več. od njih: prezaposlenost lom, zato »ni« časa za Ija^ zenske izlive. Stefan Lebar s Kapce, ki je zdaj 41 let, pa se ni doma, ampak si je našel ij*' Ijenjsko družico, ko mu je l"*« 2l let, Z njo je preživel 20^«'' žal pa je Štefka (tako ji F ime) pred dobrimi tremi ftlC' seči umrla. »CVI Udi 114. »Ne morem živeti brez ske,« je potožil mladi vdeve^ »Daj me v časopis, morda bo katera odločila priti na dom na Kapco številka 22. bi-’ ne de, če bo deset ali cela let starejša od mene. otroka lahko ima. Pri me^' H ali siara- ii več n« »Naj b« mlada pride naj, saj .sam »v«. — « zim. V nekaj mesecih, । sem .sam,.sem močno ’ jl | pravi Lebarjev Štefan s KV I f -.„L. S. ne bo manjkalo nič: rrterno stanovanje. imam I i Zbogom, alkohol! Te dni sem prisluhnil pogovoru staršev mladoletnikov, ki so se hudovali Čez svoje sinove in hčere, češ da imajo toliko in toliko »fešt«, kjer sc napijejo do onemoglosti. Pristavljali so, da so kot roditelji nemočni, saj se otroci ne menijo za njihove nasvete; še več: grozijo, da bodo odšli od doma, ali pa (kar je še huje), da se bodo ubili, če jih bodo še naprej »maltretirali«. Franc Režonja iz Filovec. ki mu je zdaj 36 let, je (kot se je sam »pohvalil«) začel piti, ko mu je bilo 15 let. Očitno pa na začetku ni pretiraval, sicer ne bi konča! trgovske šole, Potem ko je naredil vse izpite in prišel do poklica, se je zaposlil kot skladiščnik v beltinskem gradbenem podjetju Graditelj in začel piri na veliko, »Bil je dan, ko sem spil liter (včasih celo dva) žganja, do 10 litrov vina, Ščasoma mi ta alkohol ni zadostoval in sem pil s sladkorjem razredčen pitralon (brivsko vodico). il logo hrane, kurjavo za redim race, kure in .pokopič’ (grobar) vcIiKl' več zi>" na zasl*'-.] V Kotu in Hotizi oLto , ... ___T 1 žim; rad poprime*” " dela- sem predlog bratov in sestre, naj se grem zdravit v Ormož. Šel sem in po dveh in pol mesecih sem postal povsem drug človek. Odtlej, in to je obdobje desetih let, sploh ne pijem več alkohola, ampak le Nalival se nisem le na poti sokove in tu in tam kako pov- v službo in domov, ampak (v beltinski Zvezdi in Potrošni- sem brezalkoholno pivo (lini). Veselilo bi me, ko bi kovem bifeju) še med delov- se kak alkoholik zgledoval po nim časom. Čez mero sem pil tudi pri vojakih. Delal sem v kuhinji in vojakom sem dal dodatne obroke ali pa kruh, če so mi prinesli pivo. Ko mi mojem življenju v zadnjih desetih letih,« Tako je pripovedoval Franc Režonja, ki si je potem, ko je nehal piti, ustvari! je bilo 25 let, sem dosegel družino in zdaj živi urejeno vrhunec in posledice: prijemati me je začela alkoholna življenje. Tačas je sicer na tako imenovanem čakanju. božjast. Sprva sem pil kar kajti podjetje, kjer je delal, je tako, pozneje pa iz žalosti, saj Šlo v stečaj. Abstinentu pa mi je nenadoma umrla sploh ni dolgčas, saj se je te- nenadoma mama. Končno sem uvidel, da bo prej ali slej po meni, če daj, ko se je zdravih poglobil v elektroniko in zdaj ga ni se ne bom spremenil; sprejel električnega ali celo elektron- ■nrrTTT »||F I Franc Režonja iz Filovec že 10 let ni poskusil alkohola. Postal je povsem drug človek. Tačas sam gradi prizidek za servisno delavnico. Posnetek: Š. S. skega aparata, ki ga ne bi znal popraviti. Takole za »bog plačaj« pa popravlja tudi pralne stroje in še kaj. Tudi zidarsko žlico vzame roke. Prav zdaj sam ureja prizidek, v katerem naj bi bila servisna delavnica. servisna morda pa še kaj drugega. Bodi poslovna skrivnost. Verjel sem vse, kar mi je povedal, kljub temu pa sem naredil Se majhen test; tretjega »špricerja«, ki mi gaje še ponujal, naj ga zvrnem, nisem hotel (mogel) več; rekel sem, da sc bom pa vendarle potrudil, če bo tudi on enega zvrnil. Ni ga pokusil. Zdaj za gotovo vem, da je stoodstotni abstinent. Franc bi rad. da bi ga Še kdo posnemal in tako dal alkoholu za vedno slovo. Š, SOBOČAN druga priložnostna deJa-" Vse to, kar je povedal ; I vornik. je res, saj g? poznam, S temi nekaj 1 sem ustregel njpL.-tifvi I Presneto radoveden f kakšni bodo odmevi,' N)"' ■ 1 ženska, ki Še ni hila je vodva ali pa razvezan'- ' jela tale izziv? Štela« jc ' j sej, kajti človek je težk*'■ I " j noj,« jc pristavil ij - ,1, sc JI kakšni bodo odmevi »Podedovala bo imam, le dobra naj a (glede na to, “"k jan. razkril) pogumen ■ želel sem mu SLUŠNI j SIEMENS TUDI V SllJli • Ugodne „ tatov, test in IdLUV, ICOL II' - popravil pri nikn _______ - TRITON 3000. računalniško vašem av^og[>-- SIEMENS Vsak č' od 9. do J ;fi“' Ul* ABA(Wj? M. Sobota, Le'-Telefon: f' _i /než) 9'7. tel. (062) od 19- dO Ifi- ur« I zelnikJ. julija 1993 stran 19 iz naših krajev Zanimiva imena romskih zaselkov na Goričkem Namesto v Ljubljani v Celju Pted kratkim se je oglasila v našem uredništvu tudi skupina B. ki jt: povabila, naj pridemo kdaj tudi 'IdelH^*' * mislili svoj zaselek pri Serdici. Tam naj bi "skate • dobrega. Rekli pa so nam še to, da jih boli, kako "teci odmetavajo smeti blizu njihovega groba (Horvat-Ne-nnri Ipokopališču - Mobljani v njihovo morali kupiti rezervoar, da jim vsemu nimajo dovolj, zato so vozijo vodo gasilci ali civilna nied njimi včasih trenja, zaščita. Za vse pa je kljub J. G. I M , . ■■ .tf- sl- 'T ■ ,'S b i . . _ Fertoči. Tja smo se potem tudi najprej m Ugotovili, da nekateri res ne poznajo reda. Zdaj pa še hitro smo se znašli na cilj«. Ampak prvi L.i. . rijlm dd-uli_ rlfl cmn nH I mhliana podali '"imsi, Sl v '^'^šnih?nri da smo zelo daleč od Ljubljane, —■■ kilometrov. Prav hudomušno so se nam nasmihali, J 5^^*' fako daleč. No, čez čas je pristopil možak, ki spadaj, LjfMjatta tudi zaselek Komov pri Serdici, oni pa da *TF K Fertoči. Slišal je tudi, da se en zaselek imenuje Mari- *Ce ii tako, pa naj bo to pristavila neka lok unska. In vsi so sc sme- M. pa zapišemo, da je n'‘k '-opr^cjRu, ua je "^okro - hišami so vrtovi, ■;'h Ih - pa ni videti razmeta-ulice. Imajo celo asfalti-nekateri pa satelit- ske antene. Pozna se, da ne živijo brez dela. Najbolje gre tistim, ki so zaposleni v Avstriji. Preden smo se poslovili, pa so nam dejali, naj zapišemo tudi to, da so vodovodne pipe pri njih v zadnjem Času običajno suhe, ker vodo spijejo ,paverske’ krave. Zato so si Edvard Perhavec jr čfo— — _ — _ “krenit, : "'h besed in vrednih de- vzravnane, po- I if d letošnje jeseni jj, “<^Polnii sedemdeset let. 7« bilo dano. M. ~ retik,, ki Soboti so verjetno So ne bi poznali. Pa Perhavec je bil tako du je znance in sode? naokrrso 'too/crog. iHladosl je do-krajih Prek- kraja r\av.,y,.i^ 7^ od - ''l^rai ’^‘‘Miod otroštva spoz- vsepovsod. Kar '^'nnaitn, ■“'-/'''•'Jibru, nu, “^ain^i'\'‘’'^^jeys ■tri -C /tjlhove točne rzhoi/iščne plače. Riitfe ni^“^ virog 39 tisočakov i- "-i J r 4nd.c., _ - rie preicma. ker dn ni L in brž. pri- ^j^R^^jrttia, ker da ni več učireljer imajo VSI mladi visoko Pnj' * dk drafun ■ pa ,C raradi delcivni: dnbe dohodka, zaradi delovne Irn- nadtir, razredniSrva in f^ltJčf 2,75 kar pomeni okrog ki ”3^“'^'."'’''” ‘HtKram - ? * J 2« jZroitDPrt/m /žp/- ** 59. itflitor ^|Vdju iKv In celo piinižrva/no, f “tek, Ul nekaj lei pred upokojitvijo da njihov minisieri -12.000 if upokojeni kolegi preje- L o ;n4rfi£> vfi_x_ iTKm, aa ivufim P>pf)po/4/M 4^* *' Pi':^'>ieneni- iTf p/vjek tov, osebnega 1’reveijali Če imajo pri Serdici Ljubljano, pa bodo imeli Komi pri Fertoči Celje. Tako so se odločili ob našem obisku. 1945. opravljal najrazličnejše funkcije na okraju in pozneje v občinski upravi v M. So-boli. Bil je načelnik oddelka za gospodarstvo, kmetijstvo, tajnik občine, podpredsednik občinskega ljudskega odbora. Po končanem študiju se je najprej ves predal poklicnemu delu. Kor vodilni tehnolog je odločilno pripomogel k razvoju soboške tovarne mlečnega prahu tako prt uvajanju novih tehnologij kot proizvodov. Od leta 1978. je ponovno delal na občini kot podpredsednik izvršnega sveta na področju gospodarstva in kmetijstva do upokojitve leta 1986. Tudi v pokoju ni miroval. Rad je imel M. Soboto. Bil je ustanovitelj in prvi predsednik turističnega društva v M. Soboti. Polnih osem let se je razdajal v delu za lepo in prijazno mesto. bli bil človek, ki bi se hvalil. A je bil morda prav zaradi tega pri svojem delu toliko bolj cenjen in spoštovan. Predvsem dvoje ostaja za njim, na kar bi bil lahko ponosen, a lega v svoji osebni skromnosti nikoli ni pokazal: elektrificirano Prekmurje in Tovarna mlečnega prahu. Iz časov, ko je v pokrajino to-siran Mure napredovala elektrika, se ga spominjajo ljudje domala iz vseh krajev. Če kje, velja za Prekmurje, da so ljudje k razvoju pokrajine sami največ prispevali. Edo Perhavec pa je bil človek, ki je s svojo resnostjo in odgovornostjo do vsega, česar se je lotil, pri ljudeh zbujal veliko zaupanje. Več desetletij je vneto deloval tudi na kulturnem področju. Starejšim Sobočanom ostaja v spominu kot odličen amaterski igralec, rad je prepeval na soboškem operetnem odru in v pevskem zboru Štefana Kovača. Verjel je v ljudi. Cenil je prijateljstvo in bil je zvest prijatelj. Pad je imel glasbo in lepo pesem. Bil je človek za vse. Človek s prekmursko širino za vse. Naš človek. Sodelavci iz Turističnega društva M. Sobota in prijatelji so pred dnevi zasadili Edu v spomin mlade drevo v soboškem parku. Rasla bo, tako kot bosta še rasla in se razvijala njegovo mesto in pokrajina. Joie Vild i\v; ?S- V Moravskih Toplicah vse bolj ,rase’ tudi mladinski konferenčni župnijski dom tamkajšnje evangeličanske cerkve. Kot nam je povedal župnik Škalič, bodo novo stavbo letos spravili pod streho, gotova pa naj bi bila čez 2 leti. Predračunska vrednost znaša okrog 2HU.000 nemških mark. Poleg lastnih virov so dobili precej pomoči tudi iz Avstrije in Nemčije. Posnetek; J, G. Družabno srečanje Prizadevni kolektiv Doma oskrbovancev Rakičan že vrsto let organizira v začetku poletja družabno srečanje stanovalcev doma s svojci, prijatelji in znanci. Letošnje družabno srečanje bo v soboto, 3, julija, od 10. ure v bližini doma. Ob tej priložnosti bodo poskrbeli za vedro razpoloženje z glasbenimi točkami, predstavili pa bodo tudi življenje in delo v domu. Pričakujejo, da se bo družabnega srečanja varovancev doma udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč. »GH, KAKO JE TEŽAK!« je zavdihnil Matej, ko mu je dal Štefan stric Vučko iz Velike Polane v roke tega krapa velikana. Kaj bi Šele bilo, če bi ga prijel v roke 1,5—letni Matej? Krap je namreč tehtal v ,suro- vem stanju’ blizu 14 kilogra- mov. Ribiči Ši- cer neradi odkrijejo svoja dobra lovišča, am- pak Štefan je vseeno nam za- upal, da je tega i krapa ujel pri Muri v Gaberju. I (J. G.) M. J Mar niso ministri vseh drugih resorjev (prav tako druibe- mh dejavnostih kakor šolstvo) veliko uspešnejši i- nagrajevanju delavcev v pristojnih dejavnostih? Ah bi nam minister Gaber v ugovor lahko navedel katero koli družbeno dejav-nosi I- kateri izhodiščna plača zaposlenega z višjo izobrazbo znaša «okrog 39.000.S IT-. Binam morda lahko naša vlada, ki je tako nepojiustljiva P pogajanjih, ko gre za pravice slovenskih učiteljev in veliko bolj Sirokogriidna do policajev in vojakov, pojasnila ati so delavci z višjO ah visoko izobrazbo zaposlenih v drugih driiibenih dejavnostih, lako skromni kakor učitelp, vsaj k^r sc plač tiče. Bi bil denimo zaposlen/fr zdravnik zadovoljen z 42-im( ali po novem predlogu vlade g7-itni lisotaki? Bi bil zadovoljen visoko Holon .obfiniii:,, pravnik, sodnik, lastnik, novinar...? Mar naj hi bil zadovoljen le profesor?! Bodi dovolj vpraSanj ieprav argumentiranih, saj ne vemo, če bo nanje sploh kdo odgovoril. Morda i-c bo naSel kdo, ki bi nam skiiSalpojasnili, da ni denarja. In m, ..apos.v... - Solsbrn. homo topel vpraSali: Ali le ta n^ ne? Smo za lo. da se slovenski imelekriiata zadovolie bila enormna. Če rma/o učitelji z visoko izobrazbo osrtovni koeficierit 3^10 bi koeficient za učitelje z višjo izobrazbo ne smel biti nižji od 2,35. Pa le fj/(2rtCfv, m^peKfOtyev, projesor- vi^fo plačo kakor učitelj z tzo6r4a'>£), bo plača Hvršnt svet od ministrov, poslancev, sodnikov, inšpeKtorjev, /ff, pa vse do upokojencev' Sicer bomo morali tisn, k/ smo neprimerno plačani na račun /istih, ki /majo za te razmere I . . r J J . J r, .n J ■ r f.r-h I iya n L* (f/> is/ctClsZ F tt 'ffllUtftLf ' ►*» ........... t razpusiiff ^ole, v kale n k smo se iz.lolah 5/orfn ci in - 4(2/ bo dovoljeno, da se Se malce ironično poSahmo - ; dr. Rugljem začeti na novo 4 V tej za tokrat zadnji ločki, bi želeli opozorili popolnoma neprimerno urejene n:r-a::cnz z=de'“ rtsotja. ki je i- prisiojnostl šolskega ministra. Na prevelik razkorak med osnovnim koeficieniom učiieljev z višjo in iičiteliev z visoko izobrazbo smo že opozorili. Neprimerno urejene pa so glede obveze naslednje stvari V času ministrovanja g. Venclja se je obveza ii{iiel,ev na no normafivne zadeve znotraj ojno^n/Af fo/afi nenadoma dvign/la z 2(j ur po [/Ara 4(J 22, tžjnOkZtfrr JC/ttTFI zn . ... ..<'9. ... ... , • medlem ko se obveze na srednph Šolah Ineraziimlpvo) n, spremenila in je lorej Se vedno 20 ur. Tako se seda, doga,a da dva popolnoma enako irobratcna Ivisoko, mlada člo- FFIU louiiv --- . , zn enako šervita ur neposrednega pedago- obeh nekoliko vifja. ičolekriv Belrinc/ Sredstvom javnega obveščanja Sta/liČf syf/a v zvezi ; od/uko članka odnos ItA/^lKA - Pnr/r/AA - Vfsr/V/K ft 24 od 17, 6- 1993 Časopis Vestnik je k 2^. Itevilki dne /7, č. objavil članek novinarja Milana JerJeta Odnos BANKA - FOL/-TIKA. V članku se Afi/an Jerie sklicuje na izjave ,5refana HAJDINJAKA, direktorja Pomurske banke, ki konec rega meseca odhaja v pokoj. lolerira psihozo upokojenega direktor/a banke, saj g Hajdinjak po našem mnenju več ne more formalno odgovarjati za svoje izjave. HALB - podpredsednik fzvrinega jv^ztj je bil v obdobp, ..ruSen/a Meine industmr in Pomurske bunker elun odbora SkupiZine Republike Slovenije ra kredmo monerarni smem in politiko, ki je pripravljal projekt sam,-epe slovenskih bank. Operativno smo hiti člani IrvrSnega sveta soiideleienei pogovorov med Mesno ind,o,o,o pogovorov med Jldesno indas/riio rer - . . ... /-c--’—''-v« jrjc.jriej jnaujrfjjci le n,enimi upniki G Ivan Obal se je formalno prijavil za razpis direkrot/a fomurske banke, vendar bil s pomočjo ‘‘"'ffliMjii Hajdinjaka grobo diskreditiran in napadan. G. Gerenčer je realno videl sanacijo Pomurske banke prav v lem, da jo kadrovsko okrepi dober bančnik g. Obal, ker sam to — nr. Rer g Oba! nc bj prlstcr/ tia rjcdefiniran Hajdinjaka r .smislu nekajletnega plačanega bančnega svetovalca. so posledice jasne. Piedsedrnk Skupščine občine g. Gerenčer je ods/optjen s Wfl/Jj4;£iAf£)w>4 t?fiVx?M Wč2;4/ na c>hd/n£), Z/jor banke je po Obalovem odhodu na Ministrstvo imenoval novega dlrek-roija. kj čakšj f?) ^niT^rireT/fi’ blagoslov, sanacija banke pa bo počakala na usodo milijardnega posojila banke mesnici Kei so šh plačam bančni nasveti g. Hajdinjaka po vodi ie tof/ko bolf razumljivo laskiiranje zanesljivih doka-i Direktor Hajdinjak se jc na nedavnem Zboru banke obregnit tudi ob občinske politike s trdinajo. po kateri so občinski oblastniki skušali načrtno in iz jasnih političnih vzgibov zrušiti prejšnje vodstvo Mesne industrije Pomnika na čelu z glavnim direktorjem Draganom Salavcem. S rem naj hi občinski poliiiki ubili dve muhi na en mah: nničih Mesno industrijo, to bi jim skoraj uspelo, po drugi strani pa naj bi se podobno zgodilo s Pomursko banko, ki je v sanacijo Mesne industrije vložila precej denarja. O tem naj bi imel zaneslilve dokaze. pfAia, v..m-- -....- - .- škega dela različno plačilo Tisti, ki dela na osnovni Soli ima pri 22-ih urah osnovno plačo, n/ego v kolega, kt se p «aposiii na Slednji šoli pa »pridela« tedensko 2 nailHrr. kar /e meno B-IO nadut m znaina razlika v piaCi. gahtevanto, da C44244 ......... . .F ........^,,^i ukine [''cncljeva povišana obreza /n korig/- kriterijev uspeS^ ■tr.cv bil ftasled- ** 4 Aw/r[./” deh omogoča J , iMtA fizično m ps/lnčnrk /n ardrli g p. - tf// re/o ^idrafnimi. Pt>k'2j2jfn/r4/mp učitelji' rajo njegovi noz-marivi pn /chodtSČ/uh koefic/eniih glede stopil o izobtazbč. saj so sc te-ri izkazali za neiisirezm: ludi za strokovne iii svetovalne delavce, kat pa sc le fe korigi-lalo Predlagamo torej ponovno obvezo 20 ur "t’mja v osnovnih šolah za naslednje šol leto ul lak izhodiščni kocfi-višto izobrazbo, da razlika i- osebnih IfHih. opniHia/o popot/ioma fta enako delo ne br Clo.spod Hajdinjak jasne piilitibne vzgibe pripisuje oblin-skim politikom (splo.inii, nobelnol. konkretizira pa ro na ohfinskih oblastnikih. Zanemarimo nalelo sploSnosii lob- :ov-h in S spo.fiovanjem.' Murska Soboia, petek IS- /995 Podpredsednik Izvršnega sveia Sku/t.ščlne občine M. Janko HALB, dipl- oec. L ^7/ stran 20 vestnik, 1. julija X I, I I prekmurske mesnine MESARSTVO RODILA IZ SVOJEGA PROGRAMA VAM PONUJAMO: - SVEŽE MESO - KLOBASIČARSKE IZDELKE SUHOML.SNE IZDELKE Delovni čas: od 8.00 do 19.00, ob sobotah od 7.00 do 13.00. Telefonska 1IWI V V, $ A SGP POMGRAD d-tz SGP POMGRAD - ABI Lipovci, d.o.o, TRGOVINA tel. 42474, 42403 Največja izbira betonske galanterije v Pomurju: betonske cevi od 0 12,5 do 0 150, betonska opeka, goveje in svinjske reš^ke... Ponujamo tudi raznobarvne betonske tlakovce ter termo-in hidroizolacijo. Posebno ugodne možnosti plačila. POOBLAŠČEN SERVIS • kleparske in ličarske storitve • garancijski servisi • prodaja novih vozil • prodaja rezervnih delov Delovni čas: od 8. do 16. ure in vsako prvo soboto TRG — družba za opravljanje trgovinske dejavnosti Telefon: 61 511,61 691 GORNJA RADGONA Akcijska prodaja motornih kosilnic M-TD s štiritaktnim motorjem BRiGGS, izdelek ZDA. >1 "V ii • M-TD 20201, moč 3,5 KS, nož 51 cm - • M-TD 03,3,75 KS, nož 48 cm, s košaro = • M-TD 04,5 KS, S košaro, samohodna - 20.564 SIT 28.446 SIT 54.590 SIT GARANCIJA 12 MESECEV! ■5^ Plačilo z odlogom s štirimi čeki! CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE. TILIA 9 d.o.o. KMETIJSKA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM BUČEČOVCI8 Tel. in telefaks: (069) 87-378 Priporočamo Ugoden nakup r* gradbeni material • pocinkane in Črne cevi armaturne mreže lesene stenske obloge kmetijski reprodukcijski material... SE PRIPOROČAMO! - .Kopališka iž 4 tet : (062) 296891 KIDBIČEVOP UGODNO j OPEL^ MARKOVIČ-MARIBOR 62000 MARIBOR STUDENCI RUŠKA CESTA 112 TELEFON: (062) 104405 ttinUBIMfl MOTORS Specializirana trgovina z aluminijem in sestavljalnica aluminijastih elementov Ponujamo vam; - aluminljnste polizdelke: pločevino, izolacijsko lolijo, profile, cevi - aluminijasti ŽKnl program: mreže, žice, varilne palice - alumlnijoeli strešni program: žlebovi, cevi, kljuke, obrobe Svetulomo, izdelalemo, montl' ramo: - altniinijašta vrata, okna, pregradne Siene, zimska vrtove - aluminijasta vrtna oziroma dvoriščna In drsna vrata - aluminijaste ograjo: z aluminijastimi stebri In mrežo, primerno za dvo- rtiča. Igrišča... sadovnjake. S Partizanska 21 Lendava 069/76104 skladišča. : - mopedi TOMOS • možnost plačila . ■ 6 obrokov brez obresn na ' - keramične ploščice ; - kmetijska mehanizacija - traktorji ZETOA Metatka Tomar ' tel.: 55 mEtoiKO liF«-*' OniKA tiS Jože Štefanec I i NvTAbT\lH Ud. čas; 9,l)0-17,(», v sobotah 9.00-12.0«. !ggtjKOIEtifiR TRGOVSKO PROIZVODNO IN STORITVENO PODJETJE, d.0.0. V PUCONCIH IN DOKLEŽOVJU - telefon: 45-011, 45-0^2 KMETIJSKA MEHANIZACIJA i I I GRADBENI MATERI^ - kosilnice BCS, OLEO MAC - škropilnice in črpalke - traktorji ŽELEZNINSKO TEHNIČNO BLAGO - odrezki pločevine - pločevina za rezervoarje - kotno železo ! - U-profil I - posoda iz nerjaveče pločevine 35 tolarjev 69 tolarjev 93,50 tolarja 98,50 tolarja - Stavbno pohištvo KLI Logatec - fasadne plošče in opeka - cement, apno, maltit flS (Uti 5:«:^ \rse PRI NAS SO NAKUPI VEDNO UGODNI! TRIUM TRISHOP TVtainni •tTA. salon pohištva v KROGU pri Murski SobotL_______ f TRGOnN« na debelo in drobno UGODNA PONUD#''' • gradbenega materiala • izolacijskega materiala * kmetijske mehanizacije • nahrbtnih škropilnic STIHL, • rotacijskih in nahrbtnih škropili*'*^ Rogovih koles vseh vrst I' • akcijska prodaja kuhinj, spalnic in sestavljivih programov • visoki gotovinski popusti • plačilo s čeki na več obrokov brez obresti • najnižje cene Preverite in se prepričajte osebno v našem salonu pohištva v Murski ulici 27 v KROGU vsak dan od 9. do 17. ure in ob sobotah od B. do 12. ure ali po telefonu: 32-455. MDOVNI ČAS: od 7.00 do I ?'**’ / . X sobotah od 7,00 do 13.00. Telefoo^a Številka jc: Obiščite nas in se prepricfiJ^ I / 1. julija 1993 stran 21 K l| 7= OJ : h I I I P I 1' S n sE S>o ftO; UJ 'im K 5 ■v :^B J !^F1 '^7 s o w e Sfill televizijski spored od 2. do 8. julija < 2 Ul > O Vi > < Ul > o Vi > < 2 Ul > O Vi > 2 Ul o V) e 3 2 Ul o « h- S I o to & 3 5 mj o W) £ E E^gg S 'O C rri -h Q 'O J. — t; S S -S ■5 • F > ■tnCli-tjOS Q C ra O''irt*^“ E I I u - 9» N • HI *• rt ' * ^,25?i'^ -3 ■‘^,2 N iV .2 -p. Q _ I c £ s f'’* u C "O II E D . C S J? ^N-EŠ O O rt L> sa.^Ž e ' I 2 u U J v * •5 C " a. c 'J v \-: > C O rt c -R j4 - S G - -•-5 S = t; M£:2:in5 gs » ’ g : a s^g I rt ' ' 4J N C R 5 S? te fi ■is'S ay eSS^.i^ ° ^2 § s £2S-=’5°'-',5 G>p“°>77g'3” iS — Dl..^X-*^I l-ratA'^ era teR^ra*\_reo J? fsj 4> -H i/i c (d J L c *< no E? • F .X F ° '2 i-« ..b c Vi IJ c = ■ S č .9 •;?_£ o e v ra X 41 n v_'“-c ■=-. 9-;= OJ u e .ra -S -? ■- " J •• jSNora^^SoSa ,= °lgOi>78EG^ibi -« 1-'^ ' - ''4t5 G'c..te;^'^IGp2"^5r -.r, = “ 2“^ §.' ..- a a-r. 2?? « I Ai> ' “ c hvi C o »N tjj o £ »u u = •"■ rani lU-c-B ■“ ^ n I rt V _(l«n'— KJ "F rt '£" rt ■taTjŽ > « - V7 XJ - O 4J ■s 2 I li g. I s« ■ <^ o-hi I ,= o- g O H ' g ra 5 "-5"F.S|7 g - »S-s 5 Ji Um I 03 O G G H «t Vi X < »N O S > ^-SeS gSgEsg rAK>XrH,6j .»ti^rart “ c OJ a o « . « ™ CJI ..^ ■H-ito*:??« £01 FoSii. A 5“"' = 2“^ BiJx>rJ Q F.f* ojOera o _■ • S^O S •S n! "F e “ .oS.a«"j::iB!iS F I 3« g.G • fli O OO u oa S F ° ' E S § g . n 5) ra I ' “ — tCf —G rt - k< 5 3 'C 1 BTi I E p '5 g — -g jj".” . p7> = 8;°.S7.. 5 £4. UJ o Ž4i 5^ : P . 1£ ra rM E ni o g (£ o ::= teteCH. .&SuOiv.|6° Br- 2 N E‘-' te .— r. -7 v^i^Msj ixoraT pa 4N «. r.b( >—' _ rt I —J c tZ3 1- '5 ’-• .S-S.-, DO g Ž o rt rt >M hr,e| M :: ’ «- ^ a o I -ti 3 ■3 B o rri 41 5 >3 ” H.® 41 I .p-Aj 41 d N '5^ rt S V - „ R- J *> ',■ ' "a te ; -b G grS'”^ ' .S “75«- > < > •. cn. CE o v a sr r 7 t> :« > - 2.“^ .1 o > '2l e.ra: _ — r< Ml ra £ Q H-, .d Cl N ® ■^ ^-- '2 = X is« = E_l SS c - R c! r N c Q N •• C j o\ c OJ co u cč * tl i* fn ; * - «J I &■ ■ O = 5.«« s M 2 u dSs " _ 2^01 , b. .--te-terb.te— bC"" , g35''^ ?cg7.2^ jTfl*: Q.s-’ = a'’St »g'5.ii,.rte^U t^SE=5^Sgc-.^G^5rte-^m ir^sdUm-FCuvOHn nNo-v?.!*: itnCC □ ° ^■5 I | = s; ^<£□»7 J t J 52; 5 CA '' rt gid rt '^gss I = s." r^,; .-.^.a“a •= ° s o - “ E.!» 3 C "f s J! Ul D n ™ .s «sd D-' I ii-N-J, ZH a Si- N - rt O »C t> 'C C J, ■■— «3! w» Al . )v 5;» v rtr C O . )(rt 2? OJ xr 8«-Bes2'c gg™ rte 4- I I -N 3 o S ,-, -n _ . L. n. = rt rt ' “ i -ll 'L = o a S 3 S =■ G P ?ftSS-S 3'S tžoQ e ' g.ž □ :SoSs|'" 2:?iš ^rteVsig^nr 21“^ I ra 2t M I ra ‘ :? 45 S->n-^ - f? p E te? § 5 .2 'ff O c v tl V c 2 0^.2 S-5-S I 0JO?’-Q^>S 0» » v k S - 2:p-« ^ •" F “ C ' __________________ ra >*-i s & la^S ■i X « eO . rR iJ^ V U, “7 E Cf R >*si M itn K I U3 > * —' 3 rt .cn EK I u= -o > r/j I S S' I I OJ -1^ p 2 v □ 3!s > E ^is c> ,2 3^ X rt 2 os rt ” Irt Q H = ■? S rt k 2. a CA OV-SSe-itS ^-3 •E § S" g-1 g e(^ g 7S Aj!3 s > Ja^ Oo: V H I 6 '3 N rt Irt . ra I B rt vi 6 c g. e s® ® d o O^nl C p ij"i PiJO OJ o 8 "O CO N I c ®S rt ra — .ra OJ 5 J< I ž N g — LJ £ £» I I 5 a. I O I Q I nj SPSg;|2-Sg2gŽS •=ižni'oowS ccč — d'FfA t^on. g 2 - gn m--n oC^ , O^lCL |•^l'^^ ®izs SnCe-i 'Vi C,««,(nra b^ “' o C rt Ci C »Tl rt -- o i o C ™ 5 rt »n v c C X f _ c FL! - =■.- te-N £ is ' O -R C -2^1 w . o i 73 o * I :So:^*5;i ooK-sS^gbO” . _ 8^2 a--2.| s2>ri =r I . ■£ . I I ZO I .2 p « C r § I . z ■ ” 2 I c o VJ ra o (*) rt _ OO 'v^TJCOJ.irt 'u-^ '-fg"?2'-^5su N g 2 iz^ ' ra —1 nj (T. o Ca £ P.ra^ >-g«^ ' rt I ■O □ N C ° E3 b2 '<7\ CX,.y rt , Q 00 2 -S ® Ss ™ IZ ■^^1 E«ESt! S ^1 rtCo^. .Sjr^tei-it- B-S2 Sl 'mi’^ m u Ort;^.,SiU^4j E eJdE^šiSnjSra^ I I ra sp > ® a:j .E. ' ® — Sl F ® O ra " _s *bS5 s = -— r-i 5 z- ra’od 5 .2 “’ ^?J □ •“•—rt K ? u P'’*'. ..So.rt 3 . rtEb-i.” . 2.'Š u d C n n I -a 2 I "E-C-i T5 I ra c S Š § £ Š o 3 tei iVl F 2 ’!■.—, ^ rt flj Q -rt N b ® — QO O C U rt L Vi a — 4j c £ Srt T-_4 i^COlrtLVi^J X v 01 c i F bi' 2 - S(^-S2 , ^5 5 J2 -■ ni rt S M i-bl FGj teS Uwn -rt - ; '_4;?:'V & ‘^,gS'g,^g °2£S £“115 S4O o 2 ‘Š, ” F m - ; :- B**^OT5 c >j*iQ Q.i '•3’-(2 5’a'.a 3 J) * S^SbrraofM:--'"2Fu »2®‘Ft^F r-5n J< > F E h O O. rp C 2 iš o'b .-s c'S+f^ gs.§® . g ■li- g " 1 “■ SlŠg^Tr^c”’ I E-i^^P "h B^BggO? ’3bA^.3 ®b4®i^^ra Ifl '3oQ > S £:3-5 rt S OJ ra Q c ' I I s < ' -a .^- - I rM .M-R -T-S p ■te — ” o 3 Ji 7 ' "^S 'Si 5?’“ £ a ra 5:30 -S -5 tete’ §.,= ^te' •'I rt. O ni b_ ag'E2 g I te^ . te S 7s°s 2 ' >7_g s« G1 o7g-S £§^< si ■2■^l S2o q.S7h'3’p S--'i“,^te. JrTlS 8i_ — ' fM H 7 < Vi X < *N O < S > C 22« S7 ' rb I .^-2 g 2 5=-. eg 13 ' -^sa^ a Jz I O ■ v _ E/l o s < I o ‘' }i .... Si ' o B u F rn Q RJ Q 5b J ra I CL ;h‘O.3“;sS q5 3^ gE ■■■ ~g — “b ' S|:^':2.š;S1gSsgS I o-a 2*-^g£o2pi I ' sS.g"’ ' -5^ on7'| I dS 2 teb 'o (2 G 2 S P S ■_-;Coo"MibT - MizSv-Tj g s g I.NŠ -P 2 s; te? “ £ ra o f3 I □0 rt -4 . f •S^iO ■zsj p 1 CA . . , . O ra ra f: CE O " ' M) 41 s -V OJ 01 ” .** ! o EPi — S'''Ci v? “ = CZJ n" I V. c'iA C — v A‘ra'*'x4’* “ Doo-biflCCi icA‘^Si’f^ 8 M is te 2 O ' ra I So E? ££“' “po 8g?3^Ps = gS = Vi > < > •N VI 2;>.n ' ra E ' 4> < CA V --p , O O ^3 ' i = « I « i** rt c* OT P ' 'A :2s' g 2 ra S ra ;;yr_J p g 5.J š7S£« »M e rt E -'i*- ■- Ji c Q c ra U 5? 5 « jlj 00 oi ® .gš-^ >!JS ' rt Q (rt e E 5 v o 2 - " '*’ > ® • - ;2£ > TJ O ’^s.7 _ S71’^q^S “ g’3 H ?? »«■ bi (3 . R rs o'-’ ' g,O * g S = -g ' M ' £«£- I gS a £ ■?■ ' ' a “ ' I 2:š'S J M5'O a « “ S 5 > .2,.£-1 > m a c:; \' -a I 7 Q t I 25 • 3 5 '5 ... I *x. CE 7 s=^Si£-2. ' E ?S7 E I I .2 2 I I _ 7. ft n - - - '■' " v. 1 vb 1^7 b.^ "A 9 '==’ - Ji n. t? e d Ji-iii v * bi? B .H 41 fa-B F' 4te “® 5- b“ — - J - J 1 g s. o o ■S 2 n-j rt o c t" "S - i" = ^ S rO t c vo s •< - “ Zs 'J ,= □'J « -C Oh I rt Ll CL rt ’C| '^78 O«',5;=-'^ š'^ S> . S^t5|o“f|so s * „35*1 ,Xo . 4 :bS ^ “ § gg us-^Sa^i^mb^ *iA ra « . ^fM I Vi . 01 J A ’1ff ® rt •, M) ra rt I “ i s «FS ' '*’o .'3 £ £.5 133 ~ ' " - ■? ’C 2 fi I C-' = I F = J = = a°ls^%“cs- -“^^7S g 5 s--" S'._z45^’^raixi N & g ra --* • r TJ 1 CLiA c OJ «..^ , is -1 ra _____- = š s g ^oc/i J X > .S " o Bi ~Sj -. rt rt Scc-g.^ 4> rt 000..J-O 1'0 CŠ bn > ““ oO (?s Ml O "SŽ 50..'^’““' N £2^^ , C .yi n c .51«/° - ■5’-ŠS 5 .l. S Lb G 5 t-i 5 «i “ E > .a .1 k^7'^7'^7S s « o t; -«41 ^'aj - , x.Jx>0 w '5 tfb > ra b^ vi 2Se2 bS^^pjteS *rt li O (i Iž < « 9 *■ z*, O c o « i?J ■* g^.?t IV ttei o w .iS TJ I M» > ¥— t3 p ra T3.3 ( O i .S. c t I » * , , , š^ S-i^7 3 e Js-B2 a ' -7 pj; ■^b 3 ri Li -r I 'C :3 g c O^g - .ito „ “"Sirte G-J S7° i £SBq2 igMk 3g„c§‘n.2>5.. oP.§ □ I s a 2 - g 2 5 ■- ■X x’=O ' 2’ g ^°-ri C|- Sc s r ° - b ?'Š §12 oo72„ B ° g ’■&!]««« ,ao£:<=^’Cbc-!£? ' .S o^S 'd a ra N rt ■S'? > ' -srS S?7is- rt S ' I *. O 2 1 Ml rt rt < Vi X < >N O < S > A ra O — z , ra gSgSS®.'? , .L . £'’■“■£ B .M ’5^ aj 3? -JST ' '^egoiF’“^5 ra > v t B«ra^^ I ;='l--F o «'V s-9 1 S rt .OJ Q- • r '1 R S§-3|sš2|7e ^a ' Z aSš" - —S-5| £ = J!f^, 3 s " I -R I E . Irt O rt U i_ “ 5 a -S.c o a *- E j d CL. 'C! _2 ni *- *' 1 ?f tz> o I ."S ra ' 1 ''““L”— 59... £.y 4> ra**!ft-_ “'C |£e^S^2S°X£ te. a B I »Si" S'3 s S :S ' ' ' §,'- i ri ■ IR ° g.a,s.G a «d;"a |i ^its« ^,:3 §« J-? ' »1 g'='E£-2fi; S’?8 6'S 5-1 Ei = EJ £| 2 te š » g 2-§=;š1§«g£§ “€ ® E5 I 3 . c... n^b-. cns .J.Xte>« ■O’i^cA234f> IZ TJ = - O rt rt -J-S I?; 4> - e g -R.-S W t E O 4J sjl^a “> *S ,iL F rta •G- n rt Ff 4) ® O I ffi So £ ’ o G- ' “ ž N '■* = sr^§§7’^ G = D. I s ,0 p iigp 7'7 p-*?« 73’5'21 '“7'*2g‘’3 „ T' B 2 a: G £? 2 g g .P _ rts — OtiZF <*> M M n ’ 1— “'BSi I C S I - I 1 "! Sgš sil Is g E s -S 5 -*■ o -r-Ez I E I ■s° 3 X _ o r-i > 41 Vi TJ 75± ' "i^2 E i" £j= £ §7 eQ « !(.s E ; .s ■; 4* i Stap^^" -' b*’'^ -— njinj §Š?2 S7q3:?'" Š ’ ■" < OJ £" 75 oorM 'S -u. bv J ‘-A 13 5 « 2 rt m F pcCu~'5;o2£'®'jf I 2 8 ' =1" I c _ "“b -i® ' Jj o 2 CS U v OD ra o 'Ai T3 L bi 1? ' Eso So “■s §i!2t 5» a 3it' o-S.e . " J o I — ‘Š}'a N I ra * ( c I k, o • -* s — ia^r^oePoS 7s.°^"7'57° .7 teObb’ ' irte^b^l" £ e £■-ij = g E Fte te 8"’' 1 .2 > £ S ' rR llEbriTi^Ji^Ctlc-' i.teO^.tegoo^-p g" 7 ^□■»■§790 5 = E''’7 ti «8’^0 s J fig i.T-SdiSs«-^! SiU ? |3 ' ' SE^b^rarars^ bi “ uSb^g sžsi ? g M", n o rt rt rt I rt K ii e- rt ra _ ra « 5 M v 'c "1 I G bC ra n «1 y > 5.2=' 5 « n =! a o n 2 (X en B Eo ČM O ra 4> h" Ei-'lic* > S E .*< 71 Vi k- , > O « O S. I rt ra ra ___ bi a 8. | rt rt rt o Ces E ff " S " 2,-H t; 5^£1 .78 Ucj 6 3 Ab F 'P C •c ? —; rt *> A B c:3 > X rt C - o co rt SS ' C lU 00 > I rt «'C ra o 2 & * ■-’ s I UJ ^sS co > < > S g=^l.s E^ag c 2rtCi > ra fA c -, t> ■C^Tjed^ fj®*. on-* ^ .-. i- 0^ O fM = ■ o -r-Ez I E I O.tiSSSS = 'E E 5?"-. S3 A « A a C 7. -S-c^.-R S'-’'=£'«5^*!£ 2 “o“^:S2S*5 o S S = CJ-) -'tJO ' ;8g^ ' X ir V C ?f s B •" “; £ -H- ^3 J O-T ’ JP. o h. c ra •-' *j O .- Cia I rt -f 3 - f-" Irt -3 o ' ' l-rj c t-' z- 3 rt C 5® ™ - -* Zli LJ ij. « S S:: >2 0-^0 - VI J c X — o n W. s > rt ■ ra jS-S^ 12 S s B č «8 ;c; t * o s rtPmen 3 E-al- > o 1 I ?7"? ra (O (x-^ 'P J I , «"'“5 aS s 2“ S •S > .H.S'5 SL5 S « r- G s s Sl ra 'E ■S ■F =1 ' 8S 1 5^ ra > I d rt o ' Ib^l^ Vi o l-fi^S , j!b5^i737i5Sia^S JS^i7S .' '2 i o - ■£ ' -S c ■žs^<« I I SZ ji< R = c O 1 I 3 — 'e* ® v — s^SD^^iisrS I o. c Vi KJ g 3>^^7 Sl Oj •=! rt ra J. ra o 'R S J£ -E 'O Tz SgS^S:®K73 = ?f JT U -A, 1J1 b«^ 1^ tr. rt O rt “S?^ OBDrt‘Vbi^b3 o< -^O-ISS^-? I I “i ?■"' biK 52 S —. 5 .rtS^'C I i-*--®- ® J®/b5 c«" £ 'C g 2 2 i-i ? £*□ ,^So' ■g g—' rt b-i Vi JC C - B £ '^-5^ ra -Stf rt *u £i 00 Siz3 b;/ 5 ■gS^S^- rt 41 H lH W ■= s p J!- ž g- J!.°p.gg 7 .E-jlAG^^^oTnc IL 3 G -Ntli m^FiG S,5» 1.8(3 I Š^S^.l.-o “p5 'rtSBS2i"u« ■ “ 7« I I 5 :0 « »A ra V) ra pj rs| xsJ T £ □ .£ Si rte « ._ ” O G ??« 'u O E § SG^S^CFJ«.! -1 G°^ nu: ' K < Vi tc. < ggg I s" _ 06 ra B fS P ra M > Al dl -.. bv u I c I*’ i-1'Sl s ' ‘ Oi .™ 0» N el ' § £ “■ 23 '5 I ® <• U-. " ’ nž -1» D o 0> -TJ !< o R ra 'u £ 1^ 5 F g " y2 o □ s OJ Si,'5 I S flj . 'co-O bS"^« I '-.Sira '§^7 I ”'č’4,-2g g “tei < X -2.*a '.S:“75! Sf-Sb' 8?i es “a«.»2gsfS 00 RRbB o.iteJNQiU I EUcblP o rt rt I n ( o »a £ % nicf^ 1 ■ra E i q O cC teO t2 73 'n tt " rt N VS u.t/5 - s 6._ S ' 'o 'e ii c X.j 0-0^ “.it d K te-u o n jMibb.N M . . -' -, rtEC'' < P C p _j -► --- -S M ra * 1 'ZS^c-EbPv) ra>v o , J, ^582=1'^ I «5 ra o* Sh "S X ‘ “o .s pfl 12 £ S • =2 rt tJCiCN ■-S h" ="s« ft c u '.a-S S CL 5 175 go-’s“3 fS 't: ra- K tS " S) ra r - -fJ fc' ra id • — Vi ,-c • 'C s R;cO«X3 Q I B--------------- fe|^ ?® I - rt -N CJ < S > " X te « 2 -? b^ -te bi- rte -, .44 = 55^*5 = I gE.-. I ■’.il3|JS'^G ’S."* £ te" H ,b 'LI T ° te G ,8 C? — (fib« c jb(5 Fte’ = i.s a £ 12 “ T* H .55^0,00^0’^5^ SrteS _oo ‘•5=Pi£3of*]^o.i< o S5m°ŽS iS-e-g' ' “□:-V757? T3 S s B g e-P t; 3 2 ^gp.-Se-^tebSaS 'fi 7k g = S-^o '"■- — cj 5Pm 'H E o 'obe H 1 te" « s c F? ;- E P V) ž f . rt I 5^ rt rt X 5rt a^“S'^-.E fS 'tJ ra — 'C v rt *; «<=■3^ I aJraEo ■g B 5g c § ’5’p g £«22° ..°J5 = C “ O22J'-^ >Ha-o ra Ob*^ v.ra."^i oi I u tz> ®.5 |n a .. o -5 S^ „ c 5 fA (fl )g 1“ §32J |te4 e CM \D M ) -O I I V 4 I IF o « ra o S i ' lOoSra s ■ 15 c*o ] o s i:^ ?o sil- -■j tA -E w - I o - .2 CM i 'ff O (Z X C J — u € C7S F T "O I -JQ Ul o _ o ■F E ' Tj ' ra £ §► g. h^s^EN ? 5P b z “^ “ “ c J I S Š - S u rt c s g i2 ž :2- ‘e? ^.— (11 1= •« (*.S '. 'lil £1 .2 .tegSSa 2“o n %■ •= X < .i?! 6 2. 5a(“ I I ..” ° SŠSg l'E-3X,r: §1 7 = ,7'§žI17K5žI J M < ra s e . L bS “I * ?2 , o JZ C ■ 'd - s JH .. 'sD O Q O * 'S " F® y - “ k. « 41 fe r t - O »Sfb* ii 4> - rJ M o I S U - ,, I 2 00 -s"® c 3*^^—' 2^'5 5.1 •« Vib £ F te^ i_i 0 = s,- §So.>>,£Hi n N JD r 2 o O SbZS c rt 3 ' o Um O — Jž S •S c (M "§E'S id r- ra > t P i-t [_ N C MJ e ‘zs o* o O fi P" I I 1^ c i-J J rt y s OJ O o g^^-i *£:5 — 3 3 a “ CA tS I >X IR ‘ ► ! A s T-H rsi CM S-8 S^Š eS^;:: ■H s© H 3 S^.SP I 'S l r Jt ;f- s •:■ n' p " s5 > .: » 5 c r? rt c A CL c CZ) > TJ «55 fi. i® S I 5 Oi rt T3 OJ “ > e; so•2 K c y u 'a x> 'o £ 3 EiOtZ? '.' I . E o "S i ■ ■■ rt O -■j 8? 2^_.^ GR.-O C DUrA rA ?*■ CA Ul F »w t “Altlb I A ' I sf - ” G :pSS-/5 5 g>« bo G K Jb^^R “ s-2 =atSi1 ■■ s ® 'te .s te s 5 « g g '°.saS"w7.£, S38-E =" ' ~.r,r 1 «'5^ °Wso/ ra>Q £ '“ f? 't rt' ti u rt CA oo ra > ? O ^°“7 °|--g. I .s g"' ' “- .u 2 t 5 5— cUN^'ra ® s »lA . — ii£ ra rt ra j_7 -------' c t rt o SS^S o.SS. _ ■■ r-'' u _i iti O ££3; xn O\ ra I V -sl > ra D I ^■^«8-3 3^ « o S 55 p 'tj OJ P I rt u I v v i4i JV = s ,T« u X ■ K « o p .J v-.5-S22s??'1® &a'H < Vi X < »N Q 3 'q.°o -?bss5 J* 4rt o rt bHC ( 5 a .2. . u £ S^eSEo-^Lbi iS Bo_: ® AJm c "’=u-N&gaB . 6 ' tel G B = H 1— c — Lite lA rt '■".Sss® n Dt Al Hf::j .iiL bil 1 |BGgA"n"g44| .gg t, 1' fS p "p 2 L= I E X c .i«-= 1^ -X rt X* 1^ >x TJ U TJ rt "□ ra L q aj v bs7 .!i,s 2 i|s°|8 u 5 a _____5: § I (^OSibibi-g S-s-g 1R8 sS^I s ' gaS^^hs"'' 7S rM 'E § J s; i - i < te. ° E e i = 5 “ t 33 I 1 »Sc I :' i bU rt 31 u ' J s s o 5 "“ib-:: £"3 ' “.a s- te I Sraoo ra .a^Ani^^ iS*rS’^ — / “^gT^si J -J ' = S c * I " « s-ay> = G n. tel g«® < ° I X rt o 'S SQ ; 53 rt (/> > < > "i- I fi fn un M I 5^2 I .- F O ‘ .M O t— ■s^g R Ji bJ ' ’ J § G,Š' o bZ F M £ < ■2 2L, v rj J rt I ee J n oJ KJ t; I i£J fb* p 5 s .p o a,-^ e "S I s c cc 'gSi"! rt ; ' a* n- Ci d J n , o Ute ' < 41 'F 4J I O «1 .- ^ — .S' . CM U , 3 « i = ' X -— — - • O bS,'^ ~v2 EZE^^jS so,5-| e I* E R -3?- ' 0) ra 4J iv> s -2 '5 £ Š u rt O 75 k S s 2 _ . - _ a a.sgK.i^,3-s a i-š- K 0± "S. t 1 Ml ra E; X 'I - li ■*= « -. ^ 11 v = 2^ K K 2 “i= Cu r3 Clb 1) 12 &• ra ."P b£ — . .-4 i- Vi Pl s 3 e ' -7 ^:!f s SP? s E 2_ -tej&eSai« i^Sm iQ c > J b_ „ , X 4> 'ste' jM rt 3 5< O I (A 4> c S B Ž. n E- o ±2 I> o < 2 O I Eo* E .,3 ■p£53o<3 ' > vJ 1 rt £c E .g s- AT o 'Sa ra T 3 ® bS § ;.i2g57p 1 aocE^A! I ( 5i > g rt I o m' . 5 S j gSi i-g o 5 o g g § N -ra ® .- ,5 ra š c 5 air ^^i.s.šsr -go.-.^sSss.|7 .-“-= G-S-ngSPiS™ o 3 3 ra .B.-^ ^'7 2 Cri L“ 'iflU b-J I I I I t* (*> - § 2-u' o6z:5 I ? ra ;?®a£,Qn ’ i^-DtzsOtc iZcJtj Goo f>6A i U w. rt .d £ Q lei rt £ —"v w S? ra ‘Ei’^ rt ti p *j ■' ESg e =,g ES g"°.§g .— . -y _ iiJS n. Di.s"^ fi 'm ra > ra CL C c ra s**' wi »J c *i e !.□ n o^-hCit-oSeSa. IteSrJ <> rt I "S ", rt ' ® Š5 8 ii > .5 “ JJ i" c -tT, ■ ns£i2 S e 2i 8 i! 3 zVi aj ^5 4-1 *-■ O T c <2 ='■58 «1 E 4J “■> JC .'V >1 u O s/3 I A U, Qm O. E I ;=-'X = F E .S S.9 o c J 2I i is - ■ p!2 • , s ~ e2 V; - e t>-'; .5. * - ' r| ' 01 I ra rt ti s? s !f:3'£® tc c o _ u 5 t o lA *0j B I eE-s’^ 1*1 G X" =? X • o N •»=if eS! b. ' ^*bic s r K O “7 5 te< 8 ^2 I “ .^S c ® a''T’ 41 n ■ E I G®S ™ E.S^ =« S"’£l~2.g5S?7l a I I ažo-ri ■ A "3 -i ■go.,- S 'C j; C>. B «. ■ ■-. s .0 C ' i cS S H N g N rt e2SoE2E2c.te 'ES I .^«5‘27;§_^‘^ d 'S" S £."'=^2 g Hi«ii in teU'8Žb|o ' «a-§®S "^.3 U Scjic^ ra ,2 — ' ' - ^r'. a t s * 'F> I Ig i 'r7 Š« e»jn •So.^.F I ra^ stJŠSS^a^-e * a I 7 E -S i.®. 1 g g JraS*-75 ,0?’. ra,y '«SiA£7Qj!l lvia rt c > rt lA ra O Oi ra « o R ra c rt S3BC1 Ifl tff o 00 |Z» a P'.; 6 o OF .E 2 s 2 'C • • ^ -Ifl a. '-sgs^fJa o 5 *B * f-i 1 i ’ O ra Q Al A 4 Š X. — rte G c ' .§ 5 I n ' p i" 3 cS c ^'E rt’tC .£ 1-3« tsDtS > E :3''— □ •g o-:i52'gSgrte ?7 Q p G I I E * 'te _ ' §„iSjss -55 ;H-.ggg■“;s“ I isi^sTi^NS ' p" “ i te 87 n i> ti Q Ox rt ' --a o iZi c • A « T« < S E S u 5 - IG . G 1? L= U O i .” - 5 k 2 o s 2v q po a 5 « 'i 2 g 9 S* o c'X^ ' ‘ e fN g jc 2° Ji s « ? = e __ _-5 , ?“■? 5 5, Oi 1= H g > VI '■■ 3 I -“*S''>»-2s2 e ^87'=-® i 5^37 °|:i^ E =7^:17 ' e 725"3St:h^^ . I ; u = S-.: o 7. U rt rt g s f o 35 .a c - ig c ''-‘ JI ” .B c 41 'C (Z s^e c ^77 s.^ SŽ ”5.2* = “ s g .«« s * g g oTOjogas^ '=!C!*SoE'2' ” ' 7 “ '^ -g ^A^b-ag^tfi-go E js ' S I > 2 i Q H y “A _i S( —® " -tej G I Ao Ss —' ai 2 i 4J Vi X < 'N O < S e S c u G ?4 . o — rt i «psf-te S’> - 41 =J5 ! C < S.i _ - ; - (A VI E ' 'S C; s ■- ■“■ a 4j O ® 00 U (A 'Cm rt ra - ra ra T b.4 4J *■' (rt 13 o rt o N 5 J X n Ml rt q . □' O "S ' -. — '"'FJlC^OiteiUj , s ' a 7 o .te, .2 g S! .= ° 3 “gS .oartegtž.s^i-l■^■=2.o^2°T■. e- > XJO“F b »-fsJP-S^CM 2 gEO ’ C^^<^O..*rt J2 O fM I . O o ’ s .. - . te .iS a - -sS 2,7 ■ S E<«s5 Ko vjrt c ■M E'h- 5?'^.j£ 2-S>5E , I J M -S I -7 “ rt Ou-S t- ti ra t K M “ Q CQ "■ ^ «5 . S -P /h ■| Ls,7 ' n ' e i- a ra OJ ea «- «= -‘ -2JteS« .« 2 *d n a = S 3 rt M > < > > 'S s te ;_ ■= o o , B . u- 3 X 'brt « 2 **^ r7"7 i? ra - i£p X'T jt fA .t! -H.' N § —. t Vi &b 2 13* I ...t C ® □ 22«^ - oi5'ralCi 2i^c'^ Boo ES^viF ' fl3'*^;-nj iiCi i 6 e F T'^ rt £ ra rt ‘ c KJ] o s"rt ■ te® > ra C 33 bte^ ■3^iSiž7-.S N " g ■5 F nXcli^^'J’ b ^"-=Usts ■ss o tC! "3 « ' £ g .2 I ž = “5:5 J " Krt !s X!b_’ra O^n"Z:>tf'X ® z [2 rt O-f^ &- b*^ * XI ■Bltgatei^^-Sb^rH - 4Z rt - s . »._ ;<5 r-d I ®'C .Qrt5’5rao«^ra 'Ssp£§a5,a^.cp,(^ i tbiu- . B-- a , g; £^ssgs^=£§....lsa 57? sl- 5 s 1 -H I » S S ?- Fl' S a -S 1: ,8 E s ' N ° rt £7.§g,£ apL. .Z, K JS 6 2 41 'C -F z iZ j; . J " .g ii ; t " ■ S 2 J -B-S 5 5 i= _ .—‘r ra Q iJ X*J bi d * 2 3> rt lA rt ni I ^ .- I S. Q Os I K q £ rt 00 1 I m A I ,-5fi gs rt i > £ S E p4 ifj > Sb^ > I b C ra f = " 5 7? o £ i N 133 '^^ i cso te 2 ._ i o '□ F 2" I sO C9 'e; s rt H Tgsir C (Z OJ r j rM 2 2^f2 S I n £ _ bSiiAf < I F id ra tt o 0.5? -S - - "F Vb M-^JJ 1^ 3^ ra C T-z,— IM id P- I oflteijKj I E ^09 2 ŠC a P I I ” rt I I ffl I OJ 5 - JL psi v A E2SS § grS s 3!^S SSg'š"''S“SE'°7fe gBt: = i i2u(£S:5'(l - .2'^ G-iitete tC n — g rt n i.a O O ra c s Ka: ag u rte g lO 5 ' t7 'E "7“ 3n E J I TJ I ' I O ra fA M .^S n" 5 'C u b4Jvra«raA4JC ^.. ^ri(rt^,^4rtllk_ ' sS^ gS . s_gi.“ a>" I -Sa Si-S č 0) .F ^£4 n 41 O rt .F •' X is-^^FiCinj'«^ Cte=^«MrMAI 5> Č;a7 ' I g^*a‘s a 2Zt5 S3 ■■* "^svi o f*! *7 ;£ lA ni rt '^sS ■■ ti CM 1 c fiC < Vi X < »N Q < S > rt 9 Vt I EQ .-« 2rt’- — rt O .E bSafio ■/8 Ute’««/^ S®wnj3'^r< I-S “l S P n S dO r tC -""S-?® ' c Ai B 2 1 ra Os I ■*• (Z B a° č -J r-i 2 ~ '-J c ffli in «1 I I O u f-l I ra C O > i ““i I “tfl rt 2 _; C "S rt « J2 t < X 5'5(2: s 57 -i " e I Šol7 “35 o® ‘’2 3^3.2,8 ~ c 4. .i, £ 'j; ^.f _ .= * c .- uN d c 5nš*8=e= a-S“pQ7 5 s 2o ' ” OJ ■g ® 1“ 7= M i? *• • O-g p I 0> r; \2 D < sO F JJ ;_ — ^5 £Z1 " Tl ' 3 S "S 2 i 3* ’ S 2 :i tl ;i 2 S o ■S E “ G'“ 7 ' J Fi = § J E 3 • = o ” H J* A e G c 2^“ 2E4raofg'^cE^ E"e = "2o4,t . bi « I g. 7 - - o tel 5 s -lA D S. ttZStebbbC'-*' -J M ru E J I = S £ * ® ij ®-ix s 7? £ LT ■ “. E^ v ra Cl cs H U< 1 I r? rt > X rt e 'i 'S ra “ 2 rt rt S5 “S ojS uE3o:2.S J- jrf VI O I X ^7^-SvSteg ■te ™ 5 D 2 2 vs C O^o JP ^a”7' • z Vi > < > Vi .t o TJ . s xJ “J —z ™ ra Vi ».I®7 ■ra id — 41 J q ra CA c F _ = ?‘7-§-r - " 5i7 .x.RrR.„-:5^;5B ’ 3 g g |2-- ““IjS" Š i = 00^1 I |MUJSWi--fD £^^S5S>ž 3 V) — aci Q I I MU 00 — FE - S 1! = S S = g B 2 ■ o7 S-s->5. G.SL.flv E,-~ Vl p £ o □ č d sl N rt r' I t- 41 CA ’ m O rt z cs Vi ra tj' rsi £ " -_ -5; IC > -^iO ' - ra O Vb j“ ? rt 1" 3 11 t CiCi’t o> a; ž < Q E 2'0 I o 177 Vi 1^ _ CM ra .! OJ c raco -g rt 3 .2, S C 1 :S,p 7 > ° E G ,P — ■ sA Ur Vg tete o^S s aS" -S-^ " § .c > s -§ e g ■^_ "J, g-Q.^ oE “AfS , g? I b2 . c X " 2S:-§o o ' n - ? p^d -hsoi_JiOHQ(ZiHi i ®-S OJ •a g i? c .9 'TJ OJ U "J IM ■" 5 Ff! 2 Sg'3'o7rte,3 “ S *- _' _ r'^H^:ssg.”l ^8 K :>,= "“ ■ - - - CM d Q O l rt 5* u •&,■-c S^Oi MI rt . o ■» .- 4 p Vi H t R □ 01 X OJ u rt LA Clb I -ibj »4bint<) za Cilčeme plenice na električni pogon prodam Štefan Pu' redoš, Bodonci 134. m22t} KOMBANJ, ENOREDNl, SIP SEM* PETER za obiranje koruze, puhalnik Tajfun, rabljena, m vrtno koso za IMT 539. novo, prodam. Tel ; 60 589 m 222 DOBERMANE, mladiče, siare dva meseca, odličnih starcev, cepljene, prodam. Informacije Gaberje 1.54 m 183 BERNARDINCE z rodovnikom, odličnih starSev. prodam. Tel.: 81 705. m4y85 SVINJE za zakol, prodam. Andrejci 8. tel.: 48 000. m 185 mlauiCe nemške ovčarje dovnikom prodam. Tel.: 48 321 mlSS z ro- TRI MLADE KOZE prodam. Gumi lice 71 a. m 206 PICE IZ KMECKE PEČI Lovski dom Cankova HUJSKE prodam.Krajna 37. tel. .46 450. 171219 PUJSKE prodam Partizanska 30, Bakovci . m 227 razno V društva v Lipi posesti I ZAHVALA V 73. letu starosti nas je po kratki if hudi bolezni zapustil dragi oče. Z’"'' dedi, brat in sorodnik Jožef Glavač iz Krožne ul. 4 v Beltincih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, oem in dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih sta sirarn, izrekali pisno in ustno sožalje ter darovali vence ih ( Fin v dobrodelne namene. Posebej se zahvaljujemo lovski a . Dobrovnik, kolektivu KG Rakičan, enota Beltinci, župniku, pevskemu ztx)ru ter obema govornikoma, zahvala Internemu oddelku bolnice v Rakičanu in kirur-- ■ bloka v Mariboru ter Zdravstvenemu domu Beltinci la ''s® in nego med njegovo boleznijo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujuči vsi njegovi jtit Minulo nedeljo je bilo v Lipi nadvse slovesno. Tamkajšnje gasilsko društvo je proslavilo 60-letnico delovanja. Zametki ustanovitve društva segajo v letu 1933, ko so meseca maja v Lipi ustanovili gasilsko četo. Med ustanovitelji gasilskega društva šobili Štefan Horvat. Ivan DenSa, Štefan Zadravec, Martin Horvat, Ivan Zadravec in Ivan Magdič. Z leti se je društvo krepilo v razvoju gasilstva in protipožarnega varstva v kraju. Gasilci so taka dejanja ohranjali in prenašajo iz roda v rod in bili so ves čas zvesti temu humanemu delu. Danes je društvo sodobno opremljeno, saj ima gasilski avtomobil, motorne brizgalne in opremo. V lanskem letu so dogradili tn svojemu namenu predali nov gasilski dom, ki je sad vseh krajanov. Na nedeljski slovesnosti so pregledali društveno kroniko. Slavnostni govornik je bil predsednik soboške občine Andrej Gerenčer, Pokroviteljstvo nad slovesnostjo je prevzela Zavarovalnica Triglav iz Murske Sobote, Gasilsko društvo je najzaslužnejšim članom podelilo društvena priznanja. V imenu Občinske gasilske zveze Murska Sobota pa je 130 gasilcev in udeležencev slovesnosti pozdravil Jože Lebar. Občinska gasilska zveza Murska Sobota je gasilskemu društvu lipa podelila priznanje. Plaketo gasilskega veterana so prejeli: Avgust Bukovec, Jože Gojnec, Stefan GruSkovnjak in Štefan Gelt. Republiška gasilska zveza Slovenije pa je gasilsko društvo Lipa odlikovala z 11. stopnjo. Odlikovanja so še prejeli: Jože Verčec, II. stopnjo, Alojz Zadravec, lil. stopnjo in Franc Zverz, III. stopnje. Ob tej priložnosti so v gasilske vrste sprejeli najmlajšega gasilca 6-letnega Tadeja Jerebica. Ob tej priložnosti je GD STANOVANJSKO HIŠO v središču LjuTomera prodam. Tel.: 062 716 050. m4981 . HIŠO z gospodarskim poslopjem, pribl. 70 arov, prodam za 15.000 DEM. Trstenjak, Segovci 32 a. Apače, nil65 HIŠO v Murski Soboti, medetažno, komfortno, na lepi lO-arski parceli, prodam. Tek: 24 493 ali 061 347 849. ml67 NOVO HIŠO z manjšim gospodarskim poslopjem, ogr^enim sadovnjakom in 11 ari njive v CrenSovcih prodam. D. Bistrica 68 ml68 AGENCIJA »ALBATROS« ženitna posredovalnica, inf. vsak delavnik od 16. ure dalje po tel.: 063 411648, Mariborska 3, Celje. NEDOKONČANO STANOVANJ- izdalo monografijo ob 60-Ietnici delovanja. J. Ž. Občina Murska Sobota odda v koriščenje prostor v zgradbi na Slovenski ulici, primeren za oglasne in razstavne namene predvsem humanitarnih, kultur-noumetniških oz. podobnih organizacij. Interesenti dobijo podrobnejše informacije pri sekretariatu za občo upravo občine Murska Sobota (tel. 31 000, int. 310). Vsak četrtek Vestnik SKO HIŠO z garažo, vrtom, sadovnjakom, v Trimiinih ob glavni cesti prodam. Sijarič, Tomšičeva 3, Lendava (od 16.00 do 20.00) m4773 NOVO HIŠO, klinker. na 1000 m’ parcele na Vaneči - Goričko - prodam. Tel.: 069 24 447, m 187 VRSTNO HIŠO MARLES v novem naselju v Cemelavcih prodam. Tel : 042 813 494. ml92 ENODRUŽINSKO STAREJŠO HIŠO z vrtom v M. Soboti prodam. Tel.: 21 603 ml93 NJIVO, 36 a. v Bakovcih prodam. Tel.: 26 428. m-215 VEt GRADBENIH PARCEL v Veliki Polani prodam. Tel : 228 m228 V POMURJU (M. Sobota, Lendava. Ljutomer. G. Radgona, Radenci) in drugje prodajamo, kupujemo, oddajamo, najemamo, zamenjujemo hiše, stanovanja, počitniške hišice, gradbene parcele, poslovno-gostinske prostore, kmetijske jKjsesti, gozdove. Velika izbira, ugodne cene, obročno odplačilo. Dill, d. o. o.. Arh. Novaka 4 (stara kirurgija), tel.: 32 322, telefaks 33 001 m.op TERVOL, trdi (4cm) in mehki (10 in 3cm), z alu folijo prodam. Tel,: 33 003. TRAJ NOŽ ARNO PEČ FERROT-HERM novo. Se nerablTeno, prodam 30% ceneje. Jože Lebar. Si, Kovača 32, Turnišče. TeJ ; 72 083. ml70 ŠTEDILNIK GORENJE za centralna ogrevanje prodam. Gančani 223. mL71 ZAMRZOVALNO SKRINJO. 400 1, malo rabljeno, prodam. Tel.: 81 742. m4980 KAMERO PANASONIC MS 1 super VHS, s priborom, prodam Tel.; 41 532. m 174 MOLZNI STROJ VITREKS, nov, prodam za 60.000 SIT in STRESNO OPEKO, navadni zareznik, rabljeno, po 20 SIT. in tridelne brane za manjši traktor za 15.000 SIT prodam. Jože Ciglar, Plitvice 7, Apače. 01177 COMMODORE 128 z disketnikom, kasetofonom. tiskalnikom, igralno palico in spremno literaturo ter 70 disket z računalniškimi igricami prodam Tel.: 26 336, po 16,00. md ŠTEDILNIK, ELEKTRIČNI, prodam za 15.000 SIT. Tel.: 23 818. ml81 PP VRVICO ZA BALI K A NJE Z ATESTOM. 5 kg - 1800 SIT. Informacije po 15. uri, lel.: 062 688 144. ml86 CASIO ST 625, star 4 mesece, 210 SO-UND TONE BANK, 36 tipk, prodam Tel.; 21 122, po 15 uri, tel.: 31 535 - 855, od 7. do 15, ure. ml94 GARSONJERO) 30 zamenjam za večjo v M. Soboti in prodam GOLF dizel. Tel.: 31 384 m200 DISKETE z igricami za GAMEBOV prodam. Tel.: 26 336, po 16-00. md POHIŠTVO, rabljeno, TV. črno beli PS Gorenje, TG peč in drugo, ugodno prodamo. Informacije dopoldan od 9. do 12. ure po tel 21 503, 26 240. M-208 Naredili! si svet dosegljiv MOBITEL [iifurniiici ji', priidaja. sithn anje, l iiutlni plaiilni ikiui^i. lakujšnja duhava, lel.: 1169 26636 neprekinjenti. motoma vozila BLGGY, rumeno-bele barve. regi- sturan do junija 1994, prodam. Cena jMi dogovoru Tel.: 76 777. m47g0 CITROEN AX diesel. letnik 1989. prodam. Tel.: 45 230. m 173 FIAT 12S. letnik 1981. registriran, z rezervnimi deli prodam po zelo ugodni ceni. Prodam tudi žensko kolo s 5 prestavami za 1.400 ATS. Križevci v Prekmurju 41. mi76 FIAT 750 prodam. .Motor z okvaro Rudi Bedič, Budinci 17. ml96 BT 16TRS, letnik 85, in BT 50 prod a m Informacije po tel.: 22 756. m 197 ZASTAVO 101 GT, letnik 1984, prodam za 1,600 DEM, VeŠCica 60 a, M. Sobota, tel : 26 347 m203 DVA BT 50, enega novega, enega malo rabljenega, in APN 4 ter golf dizel, letnik 86. prodam Tel : 57 193. m 205 CITROEN »X 16. letnik 1984. kovinske barve, nekarambolirian. prodam. Tel.: 61 623. m2O7 LADO SAMARO 1500, karimboti-rano, 300km, prodam. Ogled na Agro-servisu pn mojstru Giderju. m216 ZASTAVO 101, letnik 1984, prevoženih 75.000km, prodam Ogled pn An. tonu Rumpninu v Mali Novi ulici 8. M. Sobota m217 OSEBNI AVTOMOBIL UNO 75 SX i.e. z dodatno opremo, registriran do februarja 1994, zelo malo rabljen, prodamo, Gostilna Rajh, Bakovci, m: 18 JUGO KORAL 45, letnik 89, prodam Tel.: 45 331. m210 JUGO 45 , dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Jakobovo naselje 16. M. Sobota. Tei : 22 111 m223 GOLF diesel, letnik 87. odlično ohra njen, prodam. Partizanska 30, Bakovci, m 227 MOPED BT 50 S. ohranjen, prodam. Dol. Slaveči 50 a. lel : 53 060 m229 OLTCrr CLUB 11 R. letnik 1991, prodam za 4.700 DEM. Tel: 89 004, jm 16 uri. m4982 kmetijska mehanizacija KOMBAJN ZMAJ 71(0 m traktor IMT 560 prodam. Gaberje 96. tel : 76 028. m4779 živali MLADE JKRASKE OVČARJE. mo- ped I4 TLS in fiat 132 ugodno prodam. Tel : 24 665. m212 NESNJCE, MLADE JAKČJCE. PA* SME GOLODEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, lik pred nes* nostjo, za 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zasionj (akcijska prodaja} Naročila sprejemajo in dajejo vse infor- macije v gostilni Tibija Horvata v Nmčavcih. lel : 24 393. ali v gostilni Železen v Beznovcih, tel.: 49 025. mpp NESNICE, MLADE JARČICE, PA- SME GOLDDEN KOMET šuper. rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, pruda- jamo po zelo ugodni ceni, lik pred nes* RDEČO DETELJO (internatko) prodam Tel.: 23 823, Černelavci, Ledav-ska 39. m211 COMMODORE 64. novejši model, z 2 joysttkoma, modulom, kasetnikom in z 200 igricami prodam za 20.000 SIT. Nevina, Zelena 1. M Sobota. m224 Preklic! Preklicujem veljavnost spričevala 3. letnika Tekstilne tehniške šole v M. Soboti, izdano leta 1991/92. Suzana Jus, Slamnjak 46 m225 PARCELO za počitniško hišico in vinograd v Lend. goricah »VilomoS«, 24 arov, elektrika in voda na parceli, prodam. Informacije Dugar, Mostje 116. m480O KORGZOt luščeno, prodam. Tel.: 71 004. m4798 HARMONIKO, 60-BASNO« MELODIJA prodam. Marjana Horvat, Fulne-ška 2, Ljutomer (blok za vrtcem) rt]4984 JABOLČNIK* večjo količino, prodam. Karl Krauthaker, Selišči 12. Videm m4133 OPEKO za zidanje H novOn prodam po 32 SIT za kos Informacije po tel : 23 838. po 20. uri. 15178 PROSTOR ZA SKLADIŠČE, 700mL asfalt do hiše, v okolici M. Sobote, dam nostjo, za 450 SIT Vsak, ki kupi 10 jarčic. dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčecv Bakov-cih. tel ■ 43 070. ali pri Darinki Zamuda. zidarstvo. Galušak 6, tel: 68 044. mpp najem. Informacije po tel.: 45 148. tn89 delo ZIDARJE, TESARJE zaposJim. KTV SERVIS - MARJAN ZEMLJIČ LJUTOMER, GLAVNI TRG 1, TELEFON: 81850 - satelitske antene hi-fi stereo. 136 kanalov - teletekst adapterji za TV Gorenje - dogradnja TV Beograd na vašo satelitsko anteno - popravila vseh vrst satelitskih anten SE PRIPOROČAMO! Mijo Jakovljevič, Nemčavci 5 b m 172 FANTA ali mladi par. lahko zaposlen, z vozniSkim izpnom, dobrega srca, alkoholik izključen, ki ima veselje do kmetije. iSčemo za pomoč Drugo po dogovorit. Naslov na upravi lista. ml90 ZA DODATNI POHOLDANSKI ZASLUŽEK iščem zasiopnike za prodaje vrtnih izdelkov po domovih. Informacije Irena Kaša, Kidričeva 3, 4 nad-siropje. Lendava. m4799 ZAHVALA V 83. letu starosti nas je mama, stara mama m pr’” Cecilija Vogrinčič iz Kopoče 50 1 't . , inatic^®: Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobo m „ j, vse®', sorodnikom in botrini za vsestransko pomoč v težkih uJtlel''' ste darovali cvetje, za svete maše in se v tako velikem istte"® pogreba ter jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pa i^ v izrekli »I j sožalje. . Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred m Vsem Še enkrat Bog poplačaj! Tvoji najdrt)^ jo pevoelf' Zaspala mamica si zlai^’ zaprla trudne si od, oh, kako je hsia prazria, ko tebe več med nartu ni■ zahvala V 88. letu nas je zapustila mama s dri!’ babica, prababica Terezija iz po znano vec 21 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsein UD Doieci izguoi se isitreno zanvaijujciuv dom, sorodnikom, botrini in znancem, ki ste । trenutkih pomagali in nam stali ob strani, dar^| cvetje, za svete maše in jo pospremili na fieei Iskrena hvala g. duhovniku Jošarjn . pevcem za odpete žalostink^-^ Vsem 5e enkrat iskrena hvala nll •poira-i Vsi naj dražji ZAHVALA »V muziki nega ne začetka, ne skončetka*< Izzveneli so prijetni zvoki starodavnih cimt^ boleči in nenadni izgubi morali posloviti moža, očeta, brata, svaka in Miška Baranj^i upok. gostilničarja iz Nemčavec 1 h** I Iskreno se zahvaljujemo g. patru Balažiču, opisal njegovo življenje in delo, kot tudi organizaciji pogreba, g škofu Smeju za besc jictil^^ik^^ preostalim duhovnikom, ki so se v tako j pogrebne slovesnosti. Zahvala tudi cerkv 3 |Ji'* pogrebne slovesnosti. Zahvala tudi t , f' zboru, duhovnikom za Čudovito mašo cerkvi in g. dr. Berdeiiovi za dolgoletno - ' predsedniku republike, Milanu Kučane. -1(1^^ Andreju Gerenčerju, 5, PŠTO Ljubljana in. v® f I Andreju Gerenčerju, 5, PriTO Ljubljana Ske bande, posebej g. Vladu Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, s® j,-čavec in vsem, ki so darovali vence in cvetja■ |,,^.jik5 lakD iztekli ustna in pisna sožalja in ga v pospremili na zadnji poti, tskreh Nemčavci, Ljubljana, M. Sobota, li Li< 6.'^ žalujoči: žena Marica in vsi, ki snu’ P* .Ii(“' id' ifirS ■‘^i i ' Zgstnjk, 1. julija 1993 stran 23 t [ I [ I I 3- 1 I j ( i i I ''5 • V t i ZAHVALA Le nepolnih 11 let smo se smeli veseliti. se smejati in biti srečni z našim ljubljenim IGORJEM, potem pa jc 31 maja letos njegov nežni življenjski cvet iz JJ^Pojasnjenih razlogov ovenel. Tako so na Kuzmovem domu nilevcih, kjer se je dragi sin, brat in vnuk počutil nadvse sr«nega, ostala Strla srca njegovih dragih. Sredi naSe globoke ^ osii sprejmite zahvalo vsi, ki ste z nami jokali, žalovali, nam bili v pomoč, darovali vence in cvetje, izrekli ustno in pisno njega pa v tako velikem številu spremljali na žalostni v nezaželjen grob. Posebej se iskreno zahvaljujemo vsem u,. om, sorodnikom in prijateljem, Igorjevim sošolcem s lova-p 'Učiteljem, učencem ter pevskemu zboru osnovne Sole iz pJ iSli na tako dostojen način poslovil od njega, 6 Ornikom za besede slovesa, duhovniku za pogrebni obred in odpete žalosti n kc. Hvala sodelavcem podjetja POM-šoferjem, tovarišicam vrtca iz Puconec ter vsem, ki ste nami sočusivovali in delili našo bolečino srca. '’”**'®*’"* živeli: oče Koloiuan in mamu Irma, bral ®db in sestra Jožica ter .stara starša Koiouian in Irma t I A Oorn je prazen, dom je tih, lebe, ljuba ^ena, mama m stara mama, več «i, £^17 /)/ skupaj Z?///. V SPOMIN 30. junija mineva leto žalosti, odkar je prenehalo biti srce naži dragi ženi, mami in stari mami Agati Dajnek iz Lucove 4 Iskrena hvafa vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem preranem grobu. Žalujoči; mož tlorde ter hčerki Marija in Elizabeta z družinama Sl N,* Bil si sonce, ki nas grelo jc foplo. Sil si lač, ki nam kazala je k' življenje pot V SPOMIN 2. julija minevata dve žalostni leti, odkar nas je zapustil naš dragi moŽ, oČe, tast in dragi dedi Qh. kako je hitta prazna, odkar tebe, oče, r* njej reč ni. pogrešajo te njive, ki si jib oral, pogrešamo te trti vsi, ki si nasvete natn dajal. eno leto v grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. v .SPOMIN 1. julija mineva leto žalosti, odkar nas je zapusti] naS najdražji mož in oče Jožef Kolmanko iz Vcčeslavvc '||. ^sL.- 'Kala tvojem grobu, a vendar polno lepih spominov nate. se z lepilni spomini ustavile ob njegovem grobu, mu prižigale sveče in prinašate cvetje. 'Jviiji najdražji Ko p rane«! jitlru ptički so zapeti, oznanjali so lep /i/nijsfri dan, k/e si. ffrogi o^e in tasf, A/t nnfi je obrai, A/e je f Vil ja skrbno in /fobru rcfko, k/ skrbelo je £a nč/J', {oprt troztne si oči, batečinn si prestat, zdaj v ffatiu mirno spat. ZAHVALA V 6-1. leiu siarosu nas jc po hudi in tciki bolezni zapusliJ drsg] mož, oče in lasi Matija Jerebic iz Lipe 71 sorodnikom, prijaieJjein. sosedom in znuoceni, le "T" »J ""“hEIrt. k» S10 nikin v najležjih irenulkih lajSali bolečino, in ki Ivjl^ ■' crfoid ir» iDUji v irtkc velikem iievilu pospremili na njegovi ki izN rt , Qarov«|i zrt maSe. vence, nani pji izrekli pisno in usino ■■ sožalje. H, 'Udi kftpJanu ^'■kTIc .......... “"S. ..J .^npjr.jiLj zji pogrebni obred, pevceiri in odpete Žalosliake skupnosti l.ijra, gospodu Stefanu Zadravca, la ganljive ’ 'tiB Cib*A ^UftJJULlU OICIHJIU z,ciWltivLU, ra ^□■iijivi, a IhL? D. pose hej se zbhva Ljujc mo k dIc kii vu 214. hr i gade pa tudi ((o|(|(ijvu KO Rukičari, EE Murska Sobolfi za dnrovanc venec. Viem 4e cnkrAt iiikrena hvala! *Uii. Marij, Lipii, 22. juniju 1 'Ja> hferk« ]>Arinka z moiam Janezum ler dnij^ik iiantdslva Solze, ^.alos!, bolečina !e budila ni. a ostala je praznina, ki Itiido, hudo boli. V SPOMIN 4. julija mineva žalostno leto, ko nas je zapustil naš dragi sin, brat, boter in ujec Pavel Geld iz Ižirkovec 134 ki 'i- dobro niisiijo ustavite ob njegovem Stobu in prižigate sveče. Tvoji najdražji Franc Kolmanko iz Kroga Rože na grobu, povejte mu ve, kar bi mu rado povedalo moje in vseh njegovih n.ijdražjih srce. Vsi nji:govi, ki so {'la imeli radi ! i i I b Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje,-nam ostala je praznina in velika bolečina. Le srce ve, kako boli, ko lehe. Drago, med nami veČ m/. V SPOMIN 5. julija bo minilo leto žalosti, odkar nas je v tragični nesreči zapustil naš dragi sin. oče in brat Drago Liik iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke, prinaSate cvetje ter ga imate v lepem spominu. Žatujoči vsi njegovi naj dražji V ,SPOMIN 1, julija mineva deset žalostnih let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče ter stari oče Janez Sukič Iz Mdrtiiiji* L1 OčScl si tja, kjer ni več trpljenja in bolečine. Za teboj je ostala velika praznina, v naših srcih velika bolečina. Ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok, Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu ‘ prižigate sveče in se ustavite ob njegovem grobu. Žalujoči; Ženu Marijat sin Jože z družino ter hčerka Hilda s Pranc<.‘koni iz Nemčije zelena msil Odprle zdijo n poti, a č; ' /v'^rt(7 rti/ Kruta bolezen in z njo teža bremen, ki ji sama ni bila kos, sta zlomili srce naši ljubi sestri iitij/rJrrc (Levec) Heleni Tratar roj. Teiniin, iz Maribora Hvala vsem, ki sic jo pospremiH na zadnji pod in sočustvovali 2 nami. 26. junij 1993, Murska Sobota Zalujuči: sestra Marija, brata Jože in Stefan, vsi i družinami V SPOMIN 24. junija so minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin in zet L I Ni hujših bolečin dni apomin. Marjan Šukar iz Bodonec Odšel si tja, kjer ni več trpljenja in bolečin. Za tabo je ostala velika praznina, v naših srcih velika bolečina. Ostali pa so sledovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in se ustavite ob njegovem grobu. žalujoči vsi njegovi V SPOMIN I I I 2. julija mineva žalostno leto, odkar ' nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in praded Veljko Perič iz Genterovcc Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite pri njegovem grobu. Žalujoči: žena Helena, hčerke Marta, Ica in Olga z družino Tžjmj A:/er si (i, ni sonca, ne /wc/, je tvoj nasmeh le v srcih nam živi m nihče ne ve, kako zefo boli, boli, ko zavemo se, da ie ni. V SPOMIN 2. julija minevajo tri žalostna leta, ko nas jc nenadoma in tragično zapustil naš dragi sin, brat, mož in očka Andrej Zemljič iz Kadenec Ostali sta praznina in bolečina. Kako verjeti, kako doumeti, da namesto tvojega življenja gori le drobna lučka. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče. žalujoči vsi njegovi I V' ir.. t ZAHVALA V 42. letu nas je zapustil naS dragi sin in brat Drago Emberšič iz Trdkove 49 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini in vsem dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali vence in cvetje, Hvala g. župniku, pevcem in govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi vsem gasilcem. žalujoči; mama, ata in brat Janez z družino V na^em srcu si se vpisal, Čas rie bo le več izbrisal, ludi Če pokojno spii, Z nami kakor prej živiš, ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, sina in brata Draga Lukovnjaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, prav tako vsem sodelavcem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi mnogo prerani zadnji poti, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali vence, cvetje in kakorkoli drugače pomagali. Posebno sc zahvaljujemo duhovniku za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, gasilcem za vodstvo pogreba, trobentarju za odigrano Tišino in govornikom Posebna hvala družini Štuhec. Vsem še enkrat lepa hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Marko, mama in uta, bral Miro, Milan in se.stra Marica z družinama :kki . ; NI 4 Pisatelj Vlado Žabot, avtor Kresnika in faran razkriške , ' fare, je zadnjič na razkriško j ' proščenje v kotlini pri Ivano- E ' vem izviru skupino domoljub- ; nih in korenjaških slovenskih . fantov učil polglasno prepevati ! ■ zbadljivko za nepremakljivega , župnika Slavičeka Žabot in njegovi brambovci so toliko : glasno, da jih opresvitli« ne bi I I slišali, prepevali prosto po Pre- šernu: »Nekdaj je zlumek bil i hudič in slavec bil je ptiček, , i zdaj hudiček ta Slavtček še i vednu je razkriški župniček!« * Takole je v večernem premi- ! Šljevanju zadnjič ugotavljal An! J__: cionvUlj^c Nlati- ' ?jljCVdlJJU 4.CHJ1IJIV ug,'Ui,txv JJ Ul i drej Hrastelj -Cisarillos Nazi- ‘ unale: ■Samo ena ženska je, ki lahko pretenta in premami Sla-i vička da bo odblodil v nez-! nano iskat izvoljenko svojega srca. Kar ni uspelo Vidi-lvani 1 Razkriški. pred katero se raz-( topijo vsa srca, bo uspelo samo [ tej in nobeni drugi. Tisti, ki ji je uspelo, da sta za rdečo pre-I progo prišla v Lendavo Goenez - in Kučan, tisti, ki Je brez rdeče preproge, samo s svojim Šarmom pripeljala v Lendavo avstro- ogrskega cesarja Otta Habsburškega, tisti, ki s svojimi čari kadarkoli zlomi Ga-sparijevu in Kračunovo zakrknjeno in stiskaško srce, da Ji odpreta mošnje To je Naša Marija Požonec-Anju Mariška. I Ugotovitev papinskega finančnega konzilija, ki deluje i pri Prezidiju prekmursko-prle- I ške republike: ! Banka z največjim zaupanjem I med vernimi marki, ki so tradicionalno nezaupljivi do rdečih finančnikov, je že dolgo ekspozitura LB v Beltincih. Daljna ! predhodnica Krekove banke je nastala že sredi rdeče Hajdinja-kove trdnjave, ko so se v njej zaposlili gospodje Virag, Poz-derec in Lenarčič. V tej banki ' ne bo nobenih »perturbacij«. V njej ne bo odmevala druga demosova revolucija, ki se začenja. * L Murine modne kreatorke. ki jih Je PrezidiJ zaprosil, da zanj ocenjujejo zunanji videz zaposlenih v storitvenih dejavnostih, s katerimi prihajajo tujci, poslovneži, investitorji in turisti najpogosteje v stik, so podale prvo poročilo. Začele so na Petrolovi bencinski črpalki pri železniškem prehodu: »Črpalkarjem na tej pomembni črpalki, ki je zaradi štiriindvajseturne odprtosti v vseh evropskih avtomobilskih potovalnih vodnikih, uniforme pokajo od vljudnosti. To jih ovira pri delu ‘ in težko najdejo odprtino za j natakanje. zato so v tem oziru ! odvisni od stranke, ki jim mora , odpreti rezervoar. Predlagamo ! širše uniforme...« Znani prekmurski naciona- ■ list Andrej ŠipoŠ-Draš, ki živi ■ na etnično mešanem ozemlju na robu ljubljanske kotline, je predlagal način, kako spraviti romunske in druge vzhodnoevropske ter azijske begunce, ki se ilegalno znajdejo na »sveti prekmurski zemlji« v nazaj i k Madžarom in Hrvatom. Draš i predlaga, da se jim kot dobro- i došlica ponudijo lopate. I krampi, motike in drugi sim- ; c Irt,. ATlclz-A- I txili slovenske državnosti KESHftgl KOKJ /IN r H Sr J' ( i’ *■ jV'? "13 !V ' v nedeljo, 4. julija 1993, ob 13.30 v Maekovcih MOTOKROS Državno prvenstvo v razredu 80,125 in 250 ccm. Nastopajo tudi dirkači iz Sotine, Radenec in Murske Sobote. v F J Vabi AMD ^^2 Kovač iz Murske SAate ■ .J ■ ■ a« ' i I 1 f :.. . N I J1 :S ■S- I Lendavski pereči Čeprav imamo ljudje iz moje občine veliko čisto osebnih tn skupnih problemov, o katerih bi lahko poročal, pa se ne morem upreti skušnjavi, da ne bi prenesel v javnost nekaj, kar me močno boli. Gre namreč za zaz- namOi^anje /1(35^ državnosti. Pral sem, kako malo je manjkalo, da republiške proslave ne bi bilo. Nazadnje so jo ie »spa-eali skupaj" in spregovoril je naš ljubljeni predsednik Milan. Pričakoval sem, da bo nasmejan in nam s svojo pojavo dajal kanček optimizma, toda mož, star približno toliko kot jaz, je bil resen. Nehoče sem ga primerjal z ameriškim Billom in potem sem še jaz namrščil čelo, saj tedaj, ko sem ga volti, nisem pomislil na to, da me ne bo spravljal v dobro voljo. Že res, da smo Slovenei »ledeni«, toda Predsednik »ne sme bili slabe volje«! Mar ne bi mogel tistih nekaj minutk, ko je imel pesniški govor, dobre volje zaigrati? Le kaj teži našega Predsednika? So lo Visi, Niti, vrnjena odliko- vaflja, prisluškovanja (tudi domači zadrugi, ampak tja, ‘Z sem zanj dobil kak fin primer v ,Miirsko Središlte s ’ Koprivnico. ,, Oh, ta Hrvaška! Svojčas kler ni bito meddržavne smo Lendavčani in okolti j 1^ Šli kakor pa prvo sredo v ko je bit v Čakovcu se^ dan. ,Nekaj malega smo pojedli par »biršlinov« ■ izpili nekaj /________________r.„.,l _ n,M« O** bas), i....... ---------. »virca« (medice) - mladasfi - in se danili Več smo si privoščiti, ko • pri sosedih iztržili za div'® . kot doma Zgodilo se je smo /iifOflpmnskt bili takoj. Skoda, ker ni vv rih iasav! iii ..... ... . I soslovan bo morda kdeP v ... . ..... J- ef/ir£ Pa sle me ujeli! giJSUJVUfI « UII I""'" lil- ^1 kel. Ne, nič mi ni do ste , _____'-r' jveze, saj preseneto kako je zdaj na .Mure, Drave, Save.. ' se, ko berem, da »nizgif'^ iiidt'^ iDii % glave (in to so nekateri »sveiski« politiki, oziroitt‘‘ p VHOD ZA INVALIDE - Območna enota vih službenih prostorov. Na novo so uredili Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije tudi stopnišče, tlak in prevleke ter del hod-¥ Murski Soboti je konec tedna pripravila nika. Vse to je stalo okrog 1,9 milijona tolar-slovesno otvoritev novega vhoda za invalide, jev. Izvajalec del je bilo podjetje Dekor, inženiring pa so zaupali podje^u EEK-EKO iz S tem so uresničili dolgoletno željo, da bi Murske Sobote. M. JERŠE, foto: N. JUH-invalidom omogočili Čim lažji dostop do njiho- Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov Murski Soboti so prodajalci Jabolka Marelice Pomaranče Limone Banane Hruške Češnje Ml. krompir Solata Ml. čebula česen Karanje Cvetača Paradižnik Paprika Jajca Orehova j. 130,00 250,00 80,00 110,00 120,00 200,00 160,00 100,00 120.00 120,00 400,00 150,00 150,00 250,00 10,00 850,00 ZELENJAVA POMURKA■ 180,00 200,00 , «,00 110,« 130,00 150,» 1 150,» »,« 130,» 130,» 5»,M 150,» 230,»: 180,» 250.» I 9,» 10»,» pripeljali 44 vozil, lastnike pa so zamenjali: Mnault 4 GTL, letnik 1986, z 89.000 prevoženimi kaometri, za 2.000 DEM; zastava 126 p, letnik 1984, z 74.000 prevoženimi kilometri, za 1.000 DEM; jugo 45, letnik 1991, z 21.000 prevoženimi kilometri, za S.OOO DEM; zastava 101, letnik 1979, z 90.000 prevoženimi kilometri, za 1000 DEM in ford escort, letnik 1976, s 14.000 prevoženimi kilometri, za 2.000 DEM. njemu) ali pa vsiljevanje »nove Jugoslavije«? Ja, ljubi moji, Predsednik ni lahko biti! Sam sem se tega zavedel že v mladih letih, ko so me hoteli izvoliti za predsednika osnovne organizacije zveze socialistične mladine. Potem ko sem se oženil, so predlagali, naj bi bil predsednik krajevne organizacije socialistične zveze, pa sem zavrnil, češ če že moram sprejeti funkcijo, bom kvečjemu sekretar, Ker sem svojčas dobro sodeloval z zadrugo, so hoteli, naj bom predsednik zadružnega sveta. To me je sicer mikalo, saj bi si tedaj zagotovo priskrbet dolgoročno posojilo za hleve, potem pa bi lahko z njim kupil material za hišo, toda skušnjavi sem se nekako uspel upreti. Tudi zato, ker so Geza in drugi trdili, da bodo kreditojemalci prej ati štej »gor plačali«. Tako likanti), ki bi spet stvo jugoslovanskih ntin narodnosti«. Tako ftfio (katoličani, muslimani) sta 'f dfidj < diirt . ! jlH* ■ držati le partija in ' \,-Čas je povozit obe, sem strinjam s tistimi, r- (tn Uidi čiuijoj, da cuiiju/, W4* pravljeni zat^gmti nobene Juge več. To so torej moja pop razmišljanja No, da P Predsednika ne bi sodi naj zapišem ■..... misli iz •Imamo dovolj utei P 7f(^- za optimizem^ j« I smo veliko. Le ičsnčj^,^^"; .ir ustvarjalrte st .J । venskem narodu, kj ^tiD- JI , varnost in mir, vanje in prgiŠ^^ Satn pa /i da jam: kt Delamo kot lite sreče." nH 1 I Znamka avtomobila Nissan Sunny Golf JXD Fiat 126 BIS Škoda Favorit 136 L Zastava 101 Renault 4 TL Renault 18 Mercedes 200 D Fiat Regatta 100 SiE Jugo 45 Lada Riva Opel Kadett letnik 1989 1988 1990 1990 1988 1980 1983 1973 1988 1989 1990 1974 prevož. km 52.000 77.000 38.000 18.000 85.000 108.000 107.000 70.000 77.000 12.700 51.000 148.000 cena 14.000 DEM 14.000 DEM 3.600 DEM 8.500 DEM 3.200 DEM 1.600DEM 5.200 DEM 3.700 DEM 10.700 DEM 4.70ODEM 5.500 DEM 3.100DEM sem ostal sam svoj gospodar: nikomur dolžan in bogme tudi napredovat sem slabo. Se dobro, da bika nisem vselej prodat uatam: Predsednikovi strani v javnosti Nti kiu .SLABE VOLJE, sizer^ razjokali.« Analittl^^''" 120 let tradicije -’ /o Pomurska banka f*** Vaša dornača bafiK* Menjalniški (ečaj Pomurske banke 29. junija 1993, tečaji i.ud I I ) I 1 .1 f E J i En TOn in TOTA iz Lotmerka Zadnjič se je TOTI dokaj ra- _ . . TOTA pa mu je povedala Se zhudil zaradi sekanja akacij in nekaj zelo zanimivega. Ko sta drugih dreves v nacionalizira- ............................. ' nih gozdovih pri Bunčanih in drugod. To je Šlo seveda na račun državnih gozdarjev. Medtem mu je TOTA pripovedovala, da je na zadnji seji občinskega parlamenta slišala, da je bil gospod Š. s Še enim drugim gospodom 2 inšpekcije na zagovoru pri občinskem gospodu B. Menda se je poica-zalo, da so gozdarji svoje početje spretno prikrivali pred inšpektorjem oziroma da jim je le-ta nasedel. Po tem srečanju pa so žage le utihnile. Kaj bi Sele bilo, če bi TOTI hodil kaj naokrog po Radomerju? Če bi zagledal tiste posekane bukve, ki so jih prav tako požagali gozdaiji in zdaj ležijo v jarku, bi tak za kleja, k a bi se morti čulo do lotmerškik poticajof. A to bi se mu lahko hudo maščevalo. Mogoče bi ga dobili v roke tisti, ki imajo po mnenju občinskega parlamenta .neprimeren odnos in obnašanje do udeležencev v prometu'. dve dijakinji z lotmerSke gimnazije pripovedovali in prikazovali (z grafikoni), kaj sta ugotovili v svoji raziskovalni nalogi o spolnosti gimnazijcev, so sedeli tako tiho in mirno, da bi bilo kaj takega lahko Se večkrat na dnevnem redu. Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA 1993 od 00.M. rt Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 29. junija 1993 od 00 Enota _100_ 100 11X1 100 IM l Banka Slovenije 993,7081 2.076,5772 6.993,0196 7,6993 7.896,8674 119,6366 Nakup 2,(W8.(W 6.w2_, Tjb —=— I I 115,70 J V»B varCevBlce abvsičamo, da junija uvajamc tarifo la vodanj«^^^ _ VLB Pomuraki banki, d. d.. Murska Sobota smo ae odloCili, nih^ sifostiov kap**!* naaonihin«kli.t*“ Namizni tenis sircSkov ddla In oprgme 02. stroškov poslovanja In &---- 1 Ijamo moinegt za zmanjAavanjo razliko med viSino paaivnrh in |o razliko mod oprosiTni, kijih dobi varčovalec za v banki v)oJ«n8 s Robi Smrekar pri Arcontu Namiznoteniški klub Areitnt iz Gornje Radgone, letošnji državni prvak, ki bo sodeloval na pokalnem tekmovanju evropskih prvakov, bo v novi tekmovalni sezoni še močnejši. H klubu je namreč pristopil nekdanji igralec Kovine iz Ljubljane Robert Smrekar, eden najboljših slovenskih igralcev, nosilec srebrne kolajne s svetovnega prvenstva na Japonskem. Smrekarje v letu 1991 zmagal na jugoslovanskem turnirju TOP 12, lani pa je bil prvi državni prvak Slovenije. V minuli tekmovalni sezoni je zasedel prvo mesto na dveh turniijih TOP 12 ud treh v Sloveniji, medtem ko na drugega ni bil poklican zaradi zapletov z državnim kapetanom. Smrekar bo gotovo velika okrepitev radgonskega prvoligaša, prihaja pa namesto jih je potrebno ptočavati za najdli kredi). Z junijem 1993 bomo začeti 2 zaračunavanjem stroškov za 125 SIT megečno je cena atofitva, ki vključuje: vodenje računa v banki, ............. izdelavo bančna karticfl ob otvoritvi računa, del čekovnega poslovanja,___________________________ trajna pooblastila, _____________________ _ _ odobritve in redno obnavljanje avtomatsk^a NmJta, Lasana, ki seje moral vrniti v kovino. NTK Arcont pričakuje, da ne bo imel zapletov pri registraciji Roberta Smrekarja, saj je pripravljen poravnati odškodnino. S prihodom Smrekarja Arcont ostaja favorit za ponovni naslov državnega prvaka. Feri Maučec 1 voderiJ® mesece za pretekli mesec,___________________________ _____ _______ izdelavo obvestita o stenju sredstev na računu pri bančnem izdelavo in poiiljanje izpiska s podatki o prometij In stenju ne r uporabo bančnega avtomata. _ Verjetno se boste strinjali, (Ja za vaa naSieto cena 113 GT? ................. L.J.I I- ____________________________ ..J. _,.»: *,laiTlO asmo pa Si, da gre ze poceini stroSek, ki vam ga doslej nismu r niti žaračunavali. Stroške za vodenje tekočega račune vem L________ je razvidno Iz pregteda etoritev na tekočem računu, .1* □' bomo zaračunali em računu, v <■55'^ enega izpiske meeečne. Izdelaj, in poeieii ga bema na - .. za pretakii meaac. V izpisku bo poteg drugih sprememb naveden ' -11 tekočega računa. 4 3. JULIJ V ZDRAVILIŠČU MORAVSKE TOPLIC£^ KlAli^ ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE po. TOKRAT DRUGAČE! VSTOPNINE NI! ANSAMBEL I t J I 'i LOJZETA SLAKA