P»štnir.a plačana v gotovini. ŠTEV. 84. V LJUBLJANI, četrtek, 14. aprila 1927. Posamezna Storilka Din 1’ — LETO f' Izhaja v*ak dan opoldne, izvzem ši nedelje in praznike. MeseCna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—. Neodvisen politiien list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. IS,633. Po stari poti. v Sh VS.t0pa v vlado je nastala slnv/^7?1?? nova situacija in dolžnost situa 'S Politikov bi bila, da tej novi taktik11 J?r*Inerno pokrenejo tudi svojo htevan pa kaže’ da ie t0 Preveč za" t v 0 °d naših politikov in da je njih - Po starih potezah prešla že tako v eso in kri, da gpj^ ne m0rejo nove 1 uac'Je z vsemi njenimi posledicami ^zunieti. Zato vidimo, da se boj strank s« 1.favno P° isti metodi, ko preje in da sile v medsebojnem boju ravno tako neekonomsko trosijo ko preje. Vse je ni a °i-?r^ S^arem’ Pa Seprav so zaporedni volilni neuspehi dokazali L Kil« tisto staro tudi slabo. ’ J Danes je doba, ki slovenske opozici-onalne stranke naravnost sili k reviziji njih programov in taktike. In če stranke te dobe ne bodo izkoristile, potem ni niti misliti, da bi sploh kedaj prišle na zeleno travico. r Pomična borba je n. pr. jasno poka-8amo tradicionalno poudarjanje trJhL mis^ ne zadostuje, temveč da ,. a^ temu boju tako globoko vse-ino, da bo napredna misel postala tudi za povprečnega človeka privlačen program. Zato mora dati napredna misel l^sen ogovor na vse probleme življe-ja m ona mora formulirati vse zahteve, m°deren človek na kultur-nalnem polju^TT^oroSi^ Z.™™' biti jasna, ne pa kompromisarska”^ zmiseln je program, ki hoče spodarskim zahtevam velepodjetnika in istočasno tudi socialnim zahtevam de-a\ca. Nemogoče je spraviti vse različne m e rese pod eno kapo, razven če se ve-tako prvenstvo, da stranka gre lahko J™? trpeU' VerSka razlik toHn * Preko vseh socialnih iti da iptem fIU^U ™ra tudi pri- krivati,svoai£aVerSk.a.stl'anka, ne pa za- Fnako pa jelurt fJa Z drugimi gesli' zatn „1, 1 skraino protislovno in selna ^ ’ Se reflektira svobodomi- goslovS >fnka za svoi na škofov bla- zgradba n taki nedoslednosti je solidna skega liber^v8°Sa in zg°dovilia sloven- zala. Uln& je to že več ko doka- Nedvomno ie . misel v naši oSrn?a. ?°re biti »grarna politično geslo. Vsepn'Vi naim°čnejše zmage prav noben?! Pa ne bo doseSla ne bo znala i7nn ,?rarna stranka, če bo Postalo vsem h! ?*' gesl° tako’ da gram in np '■metom razumljiv pro-temveč tudi n,83'"0 razumljiv program, kmeta tAv- ,P 0gram> ki obsega vse, kar "??• Zato ie l6dn> to«- Uu il , .na soclalnem in kulturnem po-agrZju je največji pomen novodobnega njav,^8a socializma. Tega pa ni zame- njavat* socializma, tega pa ni zame jrv \s Predvojnim agrarizmom, ki s cene na bo3 za zaščitno carino in ne za ko n n tako pravilno vred- Q sProtnikove. Do tega pa se , zPeti : CIOna'ne stranke ne morejo 11 ®° zadovoljne v svoji samo- j?e njih čili ♦’ iT° Pa vsled tega’ ker ne 5*° Uarr!! visoko’ da bi dobili ve- 8 Svoii Za S®be’ temve<5 so zadovoljil0 Zato n'11 .ma^šinskim položajem. Sa-» pa ‘udl ne razumejo nove situ< Hi, ki; nadaljujejo hojo po stari ^anip, , Slcf komodna, zato pa niti Je nspešna. Sporazum med Uzunovičem in pašičevci dosežen. Beograd, 14. aprila. V teku včerajšnjega dne se je vršil cel niz konferenc med obema radikalnima skupinama. V glavnem so bili zbrani pašičevci, ker je radikalni centrum prevzel akcijo, ki naj bi dovedla do pomirjenja obeh skupin. Predstavniki radikalnih struj so bili v neprestanem stiku dopoldne in popoldne v predsedništvu Narodne skupščine pri Marku Trifkoviču in v radikalnem klubu v veliki dvorani. Opaženo je bilo v teku dneva, da je prišlo v predsedni-štvo Narodne skupščine več uglednih radikalov. Med temi je bil tudi dr. Laza Markovič. Tudi Aca Stanojevič je bil včerajšnji dan zelo aktiven, tako da so vsa predhodna dela za formalne razgovore že zaključena. Pričakuje se, da bo v teku današnjega dne prišlo do sestanka med Uzunovicem in Aco Stanojevičem iif na tem sestanku naj bi bil govor o načinu, kako bi se mogli pomiriti obe radikalni struji. Pašičevci so se v neki meri pokazali po-mirljivejši in to v toliko, da bi bili pripravljeni napraviti kompromis v vprašanju oseb Uzunoviča in Bože Maksimoviča, a samo pod pogojem, da se do 19. t. m. brezpogojno rešijo nekatera načelna vprašanja v radikalni stranki. Uzu-novič bo popustil, ako pašičevci pristanejo na to, da bi radikalni klub nastopil edinstveno v stvari obtožnice proti Boži Maksimoviču in ako ga zaščiti v skupščini. Ako Uzunovič ne bo hotel popustiti, izjavljajo nezadovoljneži, da bodo brez ozira na klubsko disciplino glasovali proti Boži Maksimoviču in da ne bodo prav nič upoštevali discipline, ako Uzunovič ne izpolni njihovih zahtev. Po včerajšnjih konferencah, ki so se vršile pri Marku Trifkoviču, se je trdilo, da je na teh konferencah prišlo do sporazuma, da se 20. t. m. razpravlja o vprašanju odgoditve skupščine in da glasujejo pašičevci za to odgoditev. Po vseh teh razgovorih se more reči, da je sporazum v radikalnem klubu dosežen. Včeraj popoldne se je opazilo, da je u i pri radikalnih centrumaših dokaj živahno. Boža Maksimovič je bil dalje casa pri Pen Zivkoviču in se ta razgovor spravlja v zvezo z današnjo situacijo. Predsednik vlade Uzunovič je bil dopoldne na maršalatu dvora, toda ni bil, kakor se zatrjuje iz njegove pisarne, v avdienci. MIHAJLOVIČ DOSEGEL SPORAZUM MED UZUNOVICEM IN PAŠIČEVCI. Beograd, 14. aprila. Včeraj so se nadaljevala živahna konferiranja v vod- j stvu radikalne stranke med Uzunovičem i in Aco Stanojevičem s posredovanjem Uije Mihajloviča. Kakor se je zvedelo, so ti razgovori zadovoljili obe skupini. Uzunovič je predlagal pred dvema dnevoma pašičevcem novo rešitev, da naj bi zapustil Boža Maksimovič ministrstvo notranjih del in zamenjal resor z dr. Sr-skičem. Pašičevci na to niso pristali, niedtem ko je sam Maksimovič pristal na ta predlog. Kako se stvari v tem pravcu dalje razvijajo se ne da doznati, ker se vse drži rezervirano Podpredsednik radikalnega kluba Ili-ja Mihajlovič je neprestano hodil od Uzunoviča do Ace Stanojeviča in on je, kakor se more to reči tudi o Uzunoviču, optimistično razpoložen. Popoldne je bila v predsedništvu vlade daljša konferenca med Uzunovičem, Božo Maksimovičem, dr. Srskičem in Uijo Mihajlovi-čem. — Veliko pozornost je vzbudila ponovna avdienca Uzunoviča tem bolj, ker je Uzunovič odšel naravnost domu in se, kakor je imel sicer navado, ni vrnil v predsedništvo vlade. Popoldne je bil pri Uzunoviču Uija Mihajlovič in odšel od njega k ministru prosvete Vel ji Vukičeviču, ki je po tem sestanku šel na dvor in ostal tam v avdienci od 6. do 7. Ko je prišel Vukičevič z dvora, ni hotel dati nikakih pojasnil. Kakor se doznava, je predlagal Uzunovič pašičevcem rekonstrukcijo kabineta v smislu njihovih zahtev, potem ko se reši afera obtožnice v parlamentu. Pašičevci na to ne pristanejo in zahtevajo, da se vsa stvar konča do 19. t. m. Pašičevci trde, da je narod zanje in ne za Uzunoviča, zato se jim mora Uzunovič pokoriti. Niti Aca Stanojevič, niti Trifkovič, niti kdo drug od njihovih prvakov ni dosedaj dobil nezaupanja i^ naroda za svojo politiko, medtem ko se Uzunovič in njegova družina s tem ne morejo pohvaliti, pač pa je narod večkrat odkrito obsodil politiko, ki jo vodi vlada. To se je v ostalem videlo tudi o priliki zadnjih oblastnih volitev. Popoldne je bil na dvoru tudi minister notranjih del Boža Maksimovič. UZUNOVICEVE IZJAVE NOVINARJEM Beograd, 14. aprila. Predsednik vlade Uzunovič je prišel ob 9. zvečer iz svojega kabineta in na vprašanja novinarjev odgovoril: »Ni nič. Zakaj niste tako hladnokrvni kakor jaz? Rad bi malo svoje hladnokrvnosti prenesel na vas.< Vprašan o posetu na dvoru je odgovoril: »Nisem vobče bil pri kralju. Bil sem samo pri ministru dvora. Je pač toliko važnih poslov.« Ghilardi bo ustreljen. Dubrovnik, 14. aprila. Potniki, ki prihajajo iz Albanije, trde, da je Ahmed beg Zogu sklenil ustreliti albanskega polkovnika Ghilardija, ki je bil prijet na begu. Polkovnik Ghilardi je Zagrebčan in je bil poveljnik albanske žandarme-rije. Vsled italijanskega vpliva je njegov položaj omajan in je bil stavljen pod nadzorstvo, kateremu se je hotel z begom izogniti. ZUNANJE POLITIČNA DEBATA V RU MUNSKEM PARLAMENTU. Bukarešta, 14. aprila. Včeraj je minf-ster zunanjih poslov Mitilineu odgovorit na interpelacijo o madjarsko - italijanski pogodbi. Izjavil je, da gre Italija za tem, da se obdrži status quo. ti um unija je zvesta svojima zaveznicama. Držav«,, zastopane v Svetu Lige narodov, zastopajo ne samo svoje interese, ampak tudi interese držav Male antante. Rumuni-ja ne bo dopustila, da bi se oškodovali interesi teh treh držav zaveznic. Na ta odgovor je povzel besedo inter-pelant Da Ghila, ki je izjavil, da je da-, našnja zunanja politika Rumunije popol-! noma nejasna, Italijansko-madjarska po-j godba je vzbudila nemir. Vsekakor je treba priznati, da je sedanje stanje Rumunije težje kakor pa je bilo kdaj prej. Dejstvo je, da je to prva pogodba, ki jo je sklenila premagana država z zmagat-valko, ki ima imperialistične cilje. S vrha te pogodbe je, da bi se razbilo stanje, ki je bilo ustvarjeno z mirovno pogodbo. V jugovzhodni Evropi je potreben Locarno, a ta se ne sme voditi preko Rima, temveč preko Pariza. ČEHOSLOVAŠKI TISK O ITALIJAN SKO-MADJARSKEM PAKTU. Praga, 14. aprila. Včerajšnja JČeho slovinska republika« omenja komentarje madjarskega tiska glede na madjar-sko-italijansko pogodbo o prijateljstvu i» pravi, da se Madjari nadejajo, da bodo veliko pridobili s to svojo pogodbo. Ne varnost za Malo antanto ni v pogodbi sami temveč v onih tolmačenjih, ki bi jih Madjarska rada vstvarila. V Madjarski si stvar presdtavljajo tako, da je samo Mala antanta protivna reviziji trianonske pogodbe in se sedaj vesele, da bo madjar-sko-italijanski pakt razbil to zajednico, A to je samo njihova pobožna želja. Vedeti je namreč treba, da je Mala antanta j sedaj Se bolj čvrsta kakor je bila kdaj | prej in države Male antante so si tega v svesti, da mora ta trojna zveza še naprej obstojati. SEJA FINANČNO - EKONOMSKEGA ODBORA MINISTROV. ' ^.?grad> 14. aprila. Včeraj popoldne Je i a seja ekonomsko finančnega ko-nnteta ministrov, šlo je v glavnem za vprašanje resora ministrstva za promet. Razdelilo se je 150 vagcmov za popra-vilo v domačih tvornicah. Pojasnilo se je tudi, da je likvidiran spor med našo državo in Madjarsko v vprašanju dobave za liško železnico, a ministri niso hoteli povedati, v kakem pravcu je ta spor likvidiran. Poleg tega je bilo tudi sklenjeno, da se likvidirajo obveznosti ministrstva za promet nasproti domačim tvornicam. ITALIJA ZA MIREN POTEK POGAJANJ. Rim, 12. aprila. Včerajšnja »Tribuna« prinaša polslužbeno obvestilo, v katerem je rečeno, da je v sedanjem času treba z največjo rezervo tretirati vse izjave, ki jih prinašajo poedini listi o ita- lijansko - jugoslovenskem sporu. Izjava italijanskega poslanika v Beogradu Bo-drera je bila demantirana, kar je bilo potrebno, da se omogoči miren potek medsebojnih diskusij. Ker je že sklenjeno, da se pogajanja med Rimom in Beogradom vodijo brez posredovalcev, je treba dopustiti, da v$i razgovori mirno teko. Interwjuvoin je treba napraviti konec. Zaradi tega ne bomo posvetili ni-kake pozornosti izjavi jugoslovenskega poslanika v Parizu dr. Spalajkoviča, ki jo je dal pariškemu poročevalcu >Lo-kalanzeigerja«. Opomniti je treba samo na to, da je dal Spalajkovič to izjavo nemškemu novinarju. BRIAND SE SESTANE S STRESEMAN-NOM. Beograd, 14. aprila. O Veliki noči potuje Briand na Riviero. Glede na to so se razširile vesti, da bo prišlo do sestanka s Stresemannom, ki naj bi prišel tudi na Riviero. KONFLIKT MED BOLGARSKO VLADO IN MAKEDONSTVUJUŠČIMI. Sofija, 14. aprila. Med vlado in vodstvom makedonskih emigrantov je prišlo do težkega konflikta. Na osnovi 191& sklenjene pogodbe z Grško je začela bolgarska vlada z likvidacijo cerkev, šo) in grobišč, ki se nahajajo na makedonskem področju Grške in preidejo proti denarni odškodnini v lastnino Grške. Na interpelacijo v Sobranju sta bolgarski minister zunanjih poslov in ministrski predsednik Ljapčev izjavila v tem smislu. Makedonski emigranti so izjavili na to, da bodo uporabili vsa legalna sredstva, da zaščitijo svoje interese, * to pomeni napoved otvorene borbe med makedonskim komitetom in vlado. BOŽIČNICA INVALIDOM. Beograd, 14. aprila. Ministrstvo socialne politike je odredilo, da se vsem in-validskim organizacijam v državi podeli vsota 180 tisoč dinarjev kol podpor* za Veliko noč. Pravno zastopanje. Nizek odstotek ljudi je v civiliziranem svetu, ki še niso potrebovali pravnega zastopnika. Kompliciranost sodobnih socialnih in ekonomskih razmer ter zakonov naravnost nalaga človeku, da ima za razne pravne spore, nejasnosti in težkoče svojega pravnega sastopnika — kakor za svoje zdravje zdravnika. In nobeno čudo ni, da so postali ravno pravniki in zdravniki eni najbolj uvaževanih In najbolj spoštovanih članov človeške družbe. Do njih, oziroma do njihovega znanja, poštenja in del, vrednih zaupanja imajo ljudje neko posebno višje čuvstvo, ki je tako močno, da jim morejo mnogi mirne duše in Šesto brez vsakega premišljevanja neomejeno zaupati svoje življenje, imetje, eksistence, •krivnosti, bolesti, načrte in nade, naravnost vse. V tujini in pri nas je postal ravno radi navedene karakteristike advokatski stan zelo ugleden in mnogi njegovi predstavniki zavzemajo najodličnejše položaje v državi, narodu in v vseh njihovih organizacijah ter instituciah. Tudi mi, ki poznamo med advokati sijajne primere poštenja, pravicoljub-noati, znanja, širokogrudnosti, kulture in dobrote, smo smatrali za povsem opravičeno, da jih družba dviga in postavlja v prve vrste. Medtem so postali težki in čudni povojni iasi z vsemi svojimi znanimi in še bolj neslanimi znanilci, ki so nastali v vseh stanovih in v vseh družabnih slojih. Pri tem ni tavzet na žalost niti advokatski stan. Iz vrst sodnikov, odvetnikov in mnogih drugih ljudi, zlasti pa iz gospodarskih krogov, se več-kraj čujejo težke pritožbe proti posameznim Kanom odvetniškega stanu, ki s svojim de- • lom niso v čast ne samo pravu, temveč tudi ne družbi, v kateri zavzemajo, kot to sami vedo, odlično stališče. Te pritožbe pa so prav težke. Trgovec, obrtnik, kmet in navaden dr-iavljan bi mogli grešiti — recimo — radi nepoznavanja predpisov, zakonov in prava; no, odvetnik, ki se je pripravljal in posvetil svoje življenje pravu in pravnemu zastopanju, bi moral paziti, kaj dela, kajti vestnost bi morala biti njegova glavna karakteristika. Življenje je težko in mi razumemo, da more v bedi človek in celo odvetnik napraviti tudi zlo. Na žalost pa so slučaji, da nastajajo v ja\nosti pritožbe tudi proti odvetnikom, ki bi mogli biti radi vsega materijalnega položaja čist, svetel in pravi vzor svojim tovarišem. Vemo, da v gospodarskih krogih niso sami svetniki in da bi se dalo tudi tu mnogo povedati. No, vendar si ne moremo zamašiti ušes pred pritožbami iz teh krogov nad raznimi pravnimi zastopanji. Ali ni težka pritožba, da pravni zastopnik zastopa hkrati stranko in protistranko, bolj seveda ono, na kateri ima več interesa. Ali ni strašno, da pada na nekega pravnega zastopnika sum, da se je v gotovem egoističnem nagonu težko pregrešil proti zakonu, radi česar pridejo navadni smrtniki pred sodišče in tako dalje, o čemer bi mogli najbolje pripovedovati odvetniki sami, ki pa so mnenja, da radi kolegijalnih razlogov ne morejo javno nastopiti in pregnati nekatere temne pojave iz svojih vrst. Uverjeni smo, da zasluži ogromna večina advokatov vse spoštovanje, vendar pa moremo odkrito reči, da je nekoliko izjem omajalo zaupanje v njihov odličen stan. Za to niso upravičeni nobeni kolegijalni ohziri, temveč bi se morale odvetniške zbornice resno baviti s tem vprašanjem in v interesu svojega stanu obvestiti o tem javnost. Ni pravično, da radi nevrednih posameznikov trpi celota in izgublja svoj ugled. Mnenja smo, da bi taka iniciativa iz odvetniških vist našla svoj odmev tudi pri kompetentnem deželnem sedišču, ki je, čeprav prenatrpano kakor vsa naša sodišča z delom, pa bi gotovo še našlo čas, da rešuje to vprašanje, ki je tako važno za pravo in za vzvišenost pravnega zastopanja. Te besede je napisal Jug. Lloyd< v prvi vrsti na naslov hrvatskih odvetnikov. Mislimo pa, da tudi za naše slovenske odvetnike te besede niso brez vsake vrednosti in zato jih objavljamo tudi mi. Amerike, Francije, Italije in Japonske izročili zunanjemu ministru kantonske vlade Genu enako glasečo se noto vsled dogodkov v Nankingu. V tej noti zahtevajo: 1. da se strogo kaznujejo za nankinske dogodke odgovorni oficirji in vsi krivci da se vrhovni poveljnik kantonske armade pismeno opraviči za dogodke in da da zagotovilo, da se v bodoče ne bodo ponovili nobeni napadi proti tujcem in 3. da kantonska vlada popolnoma povrne storjeno škodo in plača rodbinam ubitih odškodnino. — Nota ni sestavljena v ultimativnem tonu in je v tem oziru prodrlo francosko stališče. V posebnem komentarju k noti izjavljajo konzuli, da nota niti najma-nje noče kršiti kitajske suverenosti in da velesile verujejo v prijateljska čustva kitajskega naroda do velesil. Zahteve velesil zato tudi niso naperjene proti kitajskemu narodu, temveč mnogo prej proti onim trajnim tujim vplivom, ki so nankinske dogodke povzročili. — V šangajskih kantonskih krogih je nota velesil vzbudila silno ogorčenje. Kan-tonci izjavljajo, da morajo velesile, če zahtevajo povrnitev škode za nankinske dogodke, povrniti tudi same škodo, ki je nastala vsled bombardiranja Nankinga. Sicer pa sme škodo določiti samo mešana komisija, v kateri bodo tudi Kitajci. = Severna kitajska armada ne napreduje. Kakor sklepajo iz zadnjih poročil iz Pekinga, 6e severnim četam ni posrečilo prekoračiti Jangcekianga in da ima kantonska armada še vedno v oblasti železnico iz Nankinga v Šangaj. Po drugih poročilih pa se je severna armada približala že do 160 kilometrov do Hankava. Uradno poročilo ameriškega admirala v Šangaju trdi, da nameravajo Kantonci prenesti sedež svoje vlade v Nanking. Pred Šangajem je zasidrana največja mednarodna mornarica, kar jih je bilo kdaj v kitajskem vodovju. Ta mornarica obsega 171 vojni ladij in sicer 76 angleških, 48 japonski , 3w ameriških, 10 francoskih in 4 italijanske ter po ena španska, portugalska in niz zemska. Od teh ladij je zasidranih 48 neposredno pred šangajem. Japonska vlada je dalje poslala še štiri križarke na Kitajsko. Štirje japonski rušilci pa so na potu proti Hankavu. Dalje so poslali Japonci močna vojaška ojačenja na mandžursko železnico. Iz Anglije sta prispela na novo še dva bataljona s pomožnimi četami. — Kaj pravijo Angleži o bitki se^®.| nimi in južnimi kitajskimi četami. O*®*1 4 bitki pri (.akiangu poroča »Daily M*1**’ , je bila to velika vojaška katastrofam™,, bilo povsem jasno, katere čete so bile J preplašene, ali severne, ko so zapazile1sw zasledovalce v taki bližini, ali pa juinc,_ ^ so videle, da so obdane od treh strani čela se je divja dirka do Jangcekianga,.^r, -so z lahkoto zmagale kantonske čete. 1"! sličnega se je pripetilo tudi drugi kantOp*jj armadi pri Pukavu. Kakor vidimo torej, ^ o kakem resnem porazu kantonskih <-e* niti govora in da si angleške vesti Pri ^ same nasprotujejo. Najbrže gre tu manjvažne praske med prednjimi str«81" severne in južne armade. fflfm. — Holandski socialni demokrati u jo pojasnilo. Kakor poročajo iz Peking*;^ holandski poslanik, kot predsednik h'C. Pekingu, dovolil Š1,1 matskega zbora v Pekingu, dovolil mu vojaštvu vstop v poslanišlu okW'^ čemer je bila izvršena preiskava v ^uii-poslaništvu. Predsednik socialističnega a ba v holandski zbornici Albarda, je zunanjemu ministru vprašanje, Če to poslanik v okvirju svojih dolžnosti > ^ sporazumu z diplomatskim zborom ter podlagi soglasja z vlado. ^ Politične vesti. = Nesoglasjo v komisiji za pomorsko raz-. »zožitev. Seja pripravljalnega odbora za pomorsko razorožitev je končala s težkim ne-Boglasjem. V imenu angleške vlade je namreč izjavil lord Cecil, da nikakor ne more sprejeti francoskega predloga o pomorski razorožitvi. Isto stališče je zavzel tudi ameri-4ki delegat. Japonski delegat je sicer izjavil, da smatra francoski predlog kot možno podlago za diskusijo, toda angleški in ameriški delegat sta vztrajala na svojem stališču. Diplomat ični krogi smatrajo, da je nesoglasje nepremostljivo in da hočejo velike pomorske aile rešiti vprašanje pomorske razorožitve na posebni konferenci. — Jugoslovenski delegat |e glasoval za francoski predlog. — Dr. Seipel postano škof v Gradcu. »N. W. Journal« poroča, da delajo v krogih škofovskih konzistorialnih svetnikov na tem, da bi bil izvoljen za škofa v Gradcu, kancelar Avstrije dr. Seipel. Graška škofija je namreč sedaj prosta in upravlja jo kot pomožni škof -vojaški prešt Paovlihowski. Z ozirom na slabo zdravje bi dr. Seipel demisioniral kot kancelar in postal graški škof. V tem smislu da deluje tudi kardinal Piffl. — V krščansko - socialnih političnih krogih pa izjavljajo, da jim o izvolitvi dr. Seipla za graškega »kola ni nič znano. = Dr. Ude, kandidat gospodarske stranko (e od kandidature odstopil. V sedanjem vo-ilnem boju v Avstriji je imela posebno lepe Uspehe gospodarska stranka, ki jo vodi duhovnik dr. Ude. V Avstriji so pač ljudje večnih strankarskih prepirov ravno tako siti, ko pri nas in dr. Ude, ki je nastopil proti temu strankarstvu je imel zato tudi precejšen uspeh. Noya gospodarska stranka je pridobivala pristaše v prvi vrsti iz meščanskih krogov, vled tega je tudi grozila meščanskemu bloku od gospodarske stranke največja nevarnost. Glavni propagator meščanskega bloka pa je krščansko-socialna stranka in zato je naravno, da je skušal z vsemi sredstvi onemogočiti kandidaturo dr. Udeja. In to p je tudi uspelo. Ker mora po kanonskem pravu imeti vsak duhovnik za kandidaturo dovoljenje škofa, v čegar diecezi kandidira in ker kandidira dr. Ude v sedmih škofijah in bi torej moral imeti dovoljenje vseh sedmih škofov, ni dobil niti od enega škofa dovoljenje- za kandidaturo in zato je moral od kandidature odstopiti. Dr. Ude pa kljub temu nadaljuje svojo agitacijo za gospodarsko stranko in zato je več ko dvomljivo, če bo nesvobodomiseln nastop škofov krščanski -socialni stranki prinesel uspehe, katerih se nadeja. — Slučaj, ki se je pripetil pri zadn ih oblaRtnili volitvah na Kranjskem, se je torej sedaj ponovil v Avstriji." — Zanibonijcv proces. Drugi dan Zanibo-nijevega procesa so bili zaslišani izvedenci, ki so izpovedali, da bi Zaniboni iz svojo izvrstno puško prav lahko zadel svoj cilj skozi luknjo v okenjski šipi, obrnjeni proti palači Chigi. Ta izpoved pa je bila nepotrebna, ker je Zaniboni že sam priznal, da si je bil zvest svojega cilja. Razprava je postala živahnejša, ko je bil zaslišan kot priča tedanji policijski ravnatelj Moneada, od katerega so branitelji zahtevali, naj jim pove, odkod je dobil svoje informacije o namerah Zaniobnija. Moneada se je zavaroval proti tem vprašanjem z uradno tajnostjo. Branitelj generala Capella ie protestiral proti raznim trditvam, da je Capello zarotnik. Vojaški pravni zastopnik je trdil, da ni mogoče prisiliti kake priče, da bi izdala uradno tajnost. Branitelji so še razkrinkali vlogo provokaterja^ Quaglie ter zahtevali, da interesi vsega fašizma in Mussolinija samega zahtevajo, da se postavi vsa zadeva v jasno luč. Policijski ravnatelj se je omejil le na to, da ni imel pred dnevi atentata nikakega stika s Quaglio. Nato je bil zaslišan Zanibonijev soobtoženec Ducci, ki ie priznal, da je propagiral prostozidarsko in da je dajal Quagliji in Zaniboniju denar. . , . , . , ,. ,, _ Vsebina note velesil kantonski vladi, v ponedeljek popoldne so konzuli Anglije, Prat, RajVo Nahtigal - pstdesetletirk. Danes (14. aprila) slavi petdesetletnico rojstva univ. prof. dr. Rajko Nahtigal, ena najmarkantnejših osebnosti naše univerze. Rodil se je v Novem mestu 1. 1877. kot sin ondotnega gimn. profesorja. Ze na gimnaziji, ki jo je obiskoval v Ljubljani, se je živo zanimal za jezikoslovje, tako da je prišel na dunajsko univerzo k znamenitima učenjakoma Jagiču in Jirečku s temeljito pripravo. Za doktorja filozofije je bil promoviran 1. 1901. Odšel je za dve leti na študije v Rusijo. Tu se je seznanil s slovitimi filologi, predaval na sejah slovansko-filološke komisije o vprašanjih cerkv.-slo-vanskega prevoda svetopisemskih knjig starega zakona (kar je izšlo tudi v tisku) in bil pri ustanovitvi dialektološke komisije v Moskvi. Vrnivši se na Dunaj je tu poučeval ruščino na zavodu za orientalske jezike, na eksportni akademiji in drugod. Za znanstveno delo so napočili boljši časi, ko je postal 1. 1913. profesor na graški univerzi. Kot Štrekljev naslednik je dobil tu stolico slovanske filologije s posebnim ozirom na slovenski jezik in književnost. Znane so njegove razprave o brižinskih spomenikih ▼ mariborskem Časopisu za zgod. in narodop. in v Časopisu za slov. jezik, književnost in zgodovino, ki ga je ustanovil skupno s Kaspretom. L. 1917. je potoval na vabilo albanske literarne komisije v srednjo Albanijo, kjer je po raziskovanju elbasanskega dialekta ugotovil, da je to narečje najbolj prikladno, da se sprejme za albanski književni jezik. L. 1917. je postal Murkov naslednik na graški stolici za splošno slovansko filologijo 'in ko se je v Ljubljani ustanovila univerza, mu je bila poverjena tu ista stolica. Cela vrsta spisov iz območja slovanske in slovenske filologije, ki so izšli in izhajajo po naj-rnzličnezših glasilih, in n:egova obširna knjiga o ruskem akcentu (Heidelberg 1922) pričajo o njegovi neumorni znanstveni delavnosti. Svojo agilnost pa je razširil tudi na polje organizacije znanstvenih podjetij. Kot član vseučiliške komisije je pomagal ustanavljati našo Alinn mater; bil ie prvi dekan filozofska fakultete, osnoval je seminar za slovansko filologijo in ga uspešno vodi. tako da je biblioteka s svojimi 17.000 zvezki neprecenljive važnosti ne samo za tukajšnje, marveč tudi za inozemske slaviste, ki jr vsako leto pridno posečajo. Omenil seffl ustanovitev Časopisa za slov. jezik, knp j0 nost in zgodovino; po njegovi zas^iiffitim®' osnovalo tudi Znanstveno društvo■*» nistične vede, zametek naše bodol® mije znanosti. 0711**' Njegovo bogato znanje in njegova nost napravi na vsakega zunanjega P ka slovanskega seminarja globok vi ’ študentom pa je bil kakor oče. , Naj še dodam, da je ob njegovi pe«* ^ letnici izšel VI. letnik Časopisa za si zik, književnost in zgodovino, kJ®Lobnejša drugo bogato vsebino najti tudi j« ciaV-bio- in bibliografske podatke ° na mr,oga ljencu, ki mu vsi iz srca zeum • leta! DRUGA STRAN SVETINJE. Prejeli smo in priobčujemo: c< f v polemiki * »Jutrom« piše »Slovenec« dne IZ aprila, da je SLS vsega skupaj uz*' ni da pet naivišjih uradnikov v vsej S1& niji. Mislil je na oba velika župana n* nančnega delegata in oba prosvetna šeJ«-^ Ugotavljamo, da ni res, ker je namenoma pozabil na vse premestitve, st ranitve in upokojitve radičevcev. najl-Poleg tega pa piše »Slovenec« gleaZ, jol-lij v šoli, da je bilo pod PP-vlado ■* up0. skih nadzornikov odstavljenih (ozir0. y (j0) kojenih. ter 35 definitivnih u&tel}fU(n -■*- ne- uvjbum. ibi uuiiu.,*,..... - tllDi piemeščenih na slabše kraje ka»o . jSlom-kaj profesorjev. To so bili sami P . „0d Roškarji«. A kaj se je zgodilo ž UllU1!',' j0pet vlado? Okrog 30 izmed njih je Pris'riineriu nazaj ali na isti kraj ali Pa .““niso prišU kraj kakor je bil prejšnji. Sev^ ^ je bilo vsi prav tja, kjer so pre^ ^ krivice, ko treba gledati, da se ne g začno ** »i fe paracije. Oni pa, k1 se. * (0 do- kraj, ki bi jim bil primeren, bi b segli polagoma ali po ™ZP1S“- go(jilo * In sedaj vprašam: Kaj se je ze j, bivšim ljubljanskim prosvetnim _m iz lastnega nagiba P»P"v lslužbeni polojj£ Škarjem« na njih Igobil je isto za plačf1 kaf"njegov0 prednik za kazen: odstavitev! S tega stališča se mora »Slovenčeva< bv*% reducirati in kvalificirati po zasluženi«- . Prizadeti učite'1 Iz Churchillovih vojnih spominov. Vojska se buni. Demoralizacija v francoski armadi pa je med tem napredovala. Pomanjkanje zaupanja poveljnikom, velike izgube in aktivna defetistična propaganda je vršila svoje delo v vrstah vojakov. V 16. armadnem zboru so se vojaki pobunili — pobuna je bila večji-del resnega značaja; nekateri najboljši oddelki so bili inficirani. Divizije so volile vo-jadke sosvete. Cel polk se je odpravil v Pariz, da zahteva pričetek mirovnih pogajanj. 15.000 pešcev je bilo še pred revolucijo poslanih iz Rusije v Francijo, da bi jih to oborožili in izvežbali. Te vojake je inficiral politični razvoj v Rusiji. Glasovali so, če naj se udeleže bitke 16. aprila ali ne in tečina je odločila pozitivno. V boju jih je bilo skoro 6C00 ubitih in ranjenih. Oni, ki »o ostali zdravi, so dvignili javno revolto. En sam stavek njihovega manifesta izdaja propagando mojstrske roke: »Dejali so nam, da smo bili poslani v Francijo, da plačamo • Strelivo, ki je bilo prodano Rusiji.« Sele artilerija je pokorila "te oddelke in udušila revolto. ' 16. maja je bil Nivelle, ki ni hotel sam reatgnirati, odstavljen in Pčtain je P0®'.1}* vrhovni poveljnik. Nemiri vojaštva so bili »dušeni in red vpostavljen. In preko vsega j« bil sprostrt tako gost pajčolan, da ni sovražnik ničesar izvedel o teh dogodkih, dasi je bila cela vrsta ljudi udeležena pri njih Moralne posledico. Od vseh zmot, ki jih je tekom svetovne vojne zagrešilo nemško vrhovno poveljstvo, je bila najpomembnejša ta, da je bilo nesposobno razumeli pomen vojne za Zdruze: ne države. To je menda najmarkantnejši primer kratkovidnosti, ki gradi vojno politiko le na presojo sil, ki se vojne direktno udeležujejo. Nemci sploh niso vpoštevali kaj pomeni vojna s 120 milijoni amenkanskega naroda, oboroženega z vsemi pridobitvami znanosti in razpolagajočega s sredstvi, ki jih je nudila večinoma nedotakljiva ameriška celina. To priča o popolnem nepoznanju elementarnih sil, združenih v celoto, ka-koršne so Združene države; da so si namreč domišljali, da bodo te sile z lahkoto uničili s podmorskimi čolni. Kako kruta je bila nernSka vrhovna komanda, ki je na temelju te kratkovidnosti gnala junaški nemški narod ki je bil že utrujen in izčrpan od vojne,'proti svežemu, močnemu in neizprosnemu sovražniku 1 . , ... Materijelne pomoči, ki so jo nudile Združene države zaveznikom, ne smemo preveč podčrtavati. Vse, kar je bilo mogoče poslati, e bilo poslano tako hitro in v toliki množini kolikor je bilo mogoče. Toda če se Ji žična sila Zveznih držav ni v veliki mer. udeležila vojne, če je n. pr. majhno števi o Nemcev ubila amerikanske reke, so bile materijelne konsekvence udeležbe Zveznih držav v vojni vendarle odločilni moment v tem velikem konfliktu. _ Amerikanski historikl bodo menda potrebovali še precej časa, predno bodo svojim potomcem točno razložili, zakaj so se Zvez- ne države odločile za vojno 6. aprila 1917. leta in zakaj niso tega storile že poprej. Nemški podmorski čolni so že prej potapljali amerikanske ladje; pri potopitvi Lusi-tanie je utonilo enako število ljudi kakor pri uničenju petih drugih ladij, iki so bile potopljene neposredno pred napovedjo vojne Nemčiji. In kar se tiče stvari, za katero so se zavezniki borili — kaj ni bilo to enako dobro in enako pravično leta 1914 kakor leta 1917. Gotovo je več kot preveč vzrokov sililo Zvezne države 1. 1917. v vojno, po tako dolgem čakanju. .. , _ Precej neukretna ustava Zveznih držav, velikopotezna in silna mašinerija strank, točni roki, ko so voljeni javni uradniki in zastopniki, dajejo predsedniku Združenih držav mnogo večio autokrativno moč, kakor pa jo je imela katerakoli glava katerekoli države pred vojno. Malo je modernih vlad, ki bi lalko tako prezirale mnenje strank, katere so pri volitvah porazile, »kakor v Ameriki. Nikjer nima njihov najvišji izvršilni uradnik tako direktno osebno auton-teto, kakor tam. Na višku. Dedni vladarji si slede navadno po preteku četrtstoletja. Ves ta čas in poprej, pred zasedbo prestola lahko kritizirajo podaniki lastnosti in dispozicije vladarjev. V državah, kjer je za oblast odgovoren ministrski predsednik, je običajno izvoljen državnik, ki je živel vse svoje življenje pred očmi javnosti ki je bil n. pr. član zakonodajnega zbora’in čigar dejanja je mogoče stalno presojati Volilni proces v Združenih državah pa neobičajno ovira - če sploh ne onemo- goča — da bi že dolga leta aktiven , postal kandidat za predsedniško mesto ^ Združenih državah. Za voditelja stran« ^ voli običajno dobre državljane dobrih ? ji nih lastnosti in državljanskih čednost'".^, se niso nikdar posebno zanimali za po'1 (t ali administrativo in ki so vsled tega ^ vsake animoznosti in zmot, ki jih ta«8J* poslenost navadno sama po sebi pobili Večkrat se zgodi, da izvoljeni mož sP10..jd* poučen v državnih zadevah in kljub '«• je takoj povišan za prvega človeka v < ,„( vi. Veterani, ki so izvojevali bogve W* bitk za svojo stranko, vabijo osebnosti ' m madeža«, da bi visoko dvignila str prapor. Zanj izdelajo program in P°* jti« in če je bitka dobljena, ga postavijo leta na čelo države ter mu istočasno u ,ji» direktno izvršilno oblast, ki ji, kar « praktične važnosti, ni enake na svet«- Predsednik Wilson. 1^*^ Razumljivo ima lahko zgornji vf8 a kakor vse bežne generalizacije, cel« ji iziem. Toda predsednik \Vilson gotof« *1» ■ izjema. Kliub vsej svoji sili m slabo«" svoji veličini duha in svojim slabm ^ stim, kljub dolgoletnemu akad en«** t lrvanju in krajši dobi, ko je bil g« 0e*%»-kljub vsemu temu je bil vendar veličina v primeru z velikim m ArR»oO rodom, ki ga je 1. 1912. poviš« bjl svojega moža. Se večja ugank* Jfeba e j» ostalemu svetu. In kljub teffig0n v -.ppej** ti, da je bil predsednik ^ r usodo narodov nenrimern osebnost od vseh drugih- potn Dnevne vest’ RAZGALJENA BORNIRANOST. ] »Narodna Politikam, glasilo hrvatskih klerikalcev je objavila sledečo žalostno nekulturno beležko: »Meštroričev ,Zmagovalec* popolnoma gol človek, pride kot spomenik * sredino beograjskih Terazij. V kulurnih deželah skušajo nepristojnost in neestetične dele telesa prikriti s tigovim peresom ali f>a s trtnim listom, pri nas pa zgine razlika ned dostojno in nedostojno »umetnostjo*. Tako se je zgodilo, da je Meštrovič mestu Zagrebu prodal za lepe bele denarce »popov-»Jntrr«l,I.ne-aik Juria Strossmayerja, a evo, v tloveks v Pro^at protipopovskega golega - Na to A' resn'c'i dober trgovec.« •ede b! j Ivf° barbarske in prostaške be-temn v?^jujemo malo pripombo. Pomilu- »idijo ljudi- ki se P°hujfiuifi°> če H Bos t • upodobljenega, kakor ga , p V* “«varil. fadni 111 P® j0 najbolj žalostno to, da se ti flovplf»m0ialisti z8raž:li0 nad kipom golega Jejo r • .8e Pa *^ti najmanje ne sramu-faz8aliti pred vsem svetom vso umazano »»goto lastne duše. .^»antološkega kongresa v Beogradu so &iA i ^0vencev poleg dr. Stele-ta, dr. Radoj-m dr. Zupaniča udeležila kot referenta *U(u dr. Milko Kos, izr. prof. na ljublj. univerzi in dr. Baldwin Saria, izr. prof. na ljub-jJ®Hski univerzi. — Ni se pa udeležil bizanto-*°*kega kongresa dr. Izidor Cankar, ker se Bflhaja na študijskem potovanju v Španiji. — Bizatološki kongres se je predvčerajš-• i?1 nadaljeval. Zborovali so posamezni od- V enem od odsekov je govoril profe- besede Bizanc. Na kn»„ trakl)8kem izvoru ar 'ssssrtfsti ■ — Kongres učiteljev meSčanskih gol 7a- fetkom meseca julija se vrši v Osijeku kon greš učiteljev meščanskih šol iz vse dr »ave. Za kongres vlada veliko zanimanje. — Znižana voznina za obiskovalce Pri »«ja. Prometno ministrstvo je izdalo od wT\-na P^agi katere je dovoljena otro 6 svojimi stariši v Pri- ■ fe *** Ua uka gov'nskem ministrstvu se pripravnikov ° razvrstitvi in premeščenju urad- m;'~. ®ci* veterinarskega sveta. Poljedelski Ilir b °dre(iil da se skliče seja veteri-skega sveta. Seja se bo vršila v veteri-afskemu odseku poljedelskega ministrstva „_-,eoSrac'u- Gre za končno redakcijo izdela-W\«»^'nsHilina6rtov ki se nanašajo na ve-«16SB£. predložiti «9 se Svr§i ^Zagrlbu^eb^hVt V111" Da‘ teljskega društva ,na kateri se Ho S? u8i' ■iv rt! o •hurvatskih učiteljev v UJU^V Mflilik nm vi /°nOVMOV odpotuje pred-Zagreb Vlada Petrovič dne ^ aprila v en7gaKminfs"retSI^C--/a prtdl°g, pr0Svet' b«, na podlagi katlJ ikonska nared-onaične bolnice W T?30 uPorabl’ah kli-prosvetnega mi’*,!.* 8Padajo pod kompetenco tal»'8kih te dni kon- praviinjk o orJT^ M..^0 pretresala novi c za učitelje. zaciji disciplinarnih so- pravde se izd^ph/io s?^n'kov. V ministrstvu f® števila sorfniiL U 0 premestitvi večje->lavoniji. Uka? > v Sloevniji, Hrvatski in ~~ Za VeHL- y par dnevih podpisan, kar najvliudn,“n°žne..pralnike si usojamo da se snamniin ?.ros usmiljena srca, t.uj .sPotnnijp nas najbedneiSih slenih « kakršnimkoli darUom. Milodare fv h«« • •tl blagu) sprejema Podporno druStvo Hi]U P‘h, Ljubljana, Wolfova ulica 12. 0 8lt!- ~~ Poletna sezona na Jadranu se je delo-£!* *e pričela. V Rabu je že 150 tujcev, v Ue&o 6n'ci 200- Za P° Veliki noči je prijav-^ Sušaku še večje število tujcev. ^nskem°x0ril° ***etnikom. Sedaj v spomla-•*jo objea,a?u 8e žal često dogaja, da napra- * Prosti n?1 nedeljski izletniki dokaj škode 5Tetlce, hodii„vl: nesmiselno trgajo in pulijo kub. metrov plina. — Borba zoper nenravnost v Newyorku. A. E. Smith, guverner države Newyork je sankcijoniral zakon, ki pooblašča policijske oblasti, da zapro gledališča ter aretirajo ravnatelje in igralce, če se predstavljajo nenravne igre, oziroma če je predstava sama nenravna. — Angleški zdravniki na Čehoslovaškcm. Te dni prispe na Cehoslovaško skupina 25 angleških zdravnikov, ki namerava obiskati razna čeuoslovaška kopališča in zdravstvene institute. Angleški zdravniki ostanejo na Ce-hoslovaškem 14 dni. — Mednarodni kongres psihijatrov. Dne 13. in 14. junija se vrši na Dunaju mednarodni kongres psihijatrov- — Samomorilna manija v Berlinu. V poslednjem času je zavladala v Berlinu pravcata samomorilna manija. V torek je izvršilo v mestu 18 oseb samomor. Vsega skupaj se jf; preselilo v minulem mesecu v Berlinu prostovoljno na drugi svet 147 oseb. Opaža se, da narašča posebno število mladoletnih samomorilcev. — Slabo vreme v severni Italiji. Po tri-dentski pokrajini divja silna nevihta. V gorah je zapadel visok sneg. Mestoma je ukinjen promet. Pri Presolianu je razdejal snežim plaz 60 metrov ceste. V Turinu je bil f.v.jei? raznih krajih mesta promet. V pi istanišfiu v Livornu so odtrgali valovi neki parnik, ki je bil precej težko poškodovan. — Enajst rudarjev zasutih. Iz Londona poročajo: V rudniku Bamsleyu se je pripetila eksplozija vsled katere je bilo 11 delavcev zasutih. Trije so bili ubiti, trije pa težko poškodovani. — Velika železniška nesreča v Bernu. Na glavnem kolodvoru v Brnu se je pripetila te dni velika železniška nesreča. Trčila sta dva delavska vlaka. Pri tem so bile 3 osebe ubite 15 pa poškodovanih. Neki uradnik je zblaznel. Nesrečo sta zakrivila baje strojevodja Hudeček in kurjač KalaČek, ki sta bila aretirana. — 25 oseb se je zastrupilo s pokvarjenim mesom. V Wendelu na \Vestfalskem se je zastrupilo 25 oseb s pokvarjenim mesom. 14 i*h je bilo prepeljanih v bolnico. Kot so ugo- °vill zdravniki, zastrupljanje ni nevarno. «lii5ii-in*8rT?na smrt 15 letne deklice. 151etna likanikom nakfoi?itg<5ny-,ie ‘6- m?in io perilo. Na nepojasnjen užsal Deklica ie‘rfLn? njeno obleko ter se uzgal. Deklica je drvela vsa v plamenih v sosednio sobo Sostanovalci 80 zakričali, naj se vleze na tla. S preprogami in rjuhami so ogenj udušili. Deklica je zadobila tako težke opekline, da je poškodbam podlegla. — Kmetski nemiri v Bosni. Te dni je prišlo v selu Kurmici v Bosni do velikih kmetskih nemirov. Zbralo se je nad 1000 Seljakov iz 6 vasi. Kmetje so hiše novonaseljenih kmetov porušili oziroma zažgali. Treba je bilo rekvirirati močan oddelek orožništva, da je bil vzpostavljen zopet mir in red. Ker je bilo nekoliko kmetov utaknjenih v zajftr, je prišlo v Zvornik 500 kmetov, ki so zahtevali, da se aretovanci zopet izpuste, kar se pa ni zgodilo. — Vlak v plamenih. Iz Bukarešte poročajo: Pri Ogradi, naedaleč od Ploesti v Rumu-niji, je skočil neki vlak s petrolejskimi tangi s tira. Petrolej se je užgal, ogenj se je razširil. na ves vlak. Pri tem je poginilo šest oseb, več jih je pa težko poškodovanih. — Glavni dobitek v znesku 250.000 Din je zadela prodajalka srečk na Sušaku Rafajla Benedettia. — Ziato na cesti. Te dni so posipali v Vod-nianu v južni Češki cesto. Materijal so dobili iz bližnjega kamnoloma. Ko so razbijali, kamenje, so našli tanke ploščice kovine. Delavci so mislili sprva, da so ploščice brez vrednosti ter so jih metali proč. Pozneje se je ugotovilo, da gre za zlato. Zlato je ležalo takorekoč na cesti. Ministrstvo javnih del je dalo zasigurati zlato vsebujoči teren za državo. Vest o najdbi zlata je povzročila med prebivalstvo mpravcato vročico. Drzen roparski napad v Ameriki. Na neko tovarno ur v Elginu (Ilinois) roparji, dni drzen roparski napad. O polnoči je udrlo večje število banditov v lokal. Banditi so oiopali vse goste. Nastala je nezaslišana panika, vsled katere je bilo več oseb težje oziroma lažje ranjenih. . — Ameriško poslaništvo v Parizu zastraženo Ameriško poslaništvo v Parizu Btraži večje število tajnih detektivov, ker se boje demonstracij ali pa celo atentatov na poslanika povodom agitacije v prilog italijanskih komunistov Szaka in Vanzettija. — Roparji oplenili tovarno. Kot poroča »Daily Mail< iz Newyorka so udrli te dni v neako tovarno ur v Elginu (Ilinois) roparji. Roparji so razorožili tri policijske stražnike ter pobegnili s plenom 20.000 funtov šterlin- g°- Sprevod 10.000 »ločineev. Te dni je bil v Chicagu pogreb nekega razbojnika, ki je poginil v borbi z nekim policijstom. Pogre-ba se je udeležilo okoli 10.000 zločincev. V povorki se je nahajalo 22 avtomobilov z venci, ki so reprezentirali vrednost dO.OOu dolarjev. Razbojnik je bil pokopan v srebrni krsti. ftkandalo*ni prizori pri tekmi krasotic v Berlinu. V Športni palači v Berlinu je prišlo te dni do velikega Škandala. Vršila se je proslava »poletne kraljice Berlina.« Tekom prireditve so se imele razdeliti nagrade sto rajlepšim Berlinčankam. Ko so prikorakale navodne krasotice na oder, je prišlo do velikega kravala. Eden od sodnikov se je izrazil, da toliko grdih žensk še m videl nikdar zbranih. Nato je jelo občinstvo take. razgrajati, da Športna palača, ki je ze marsikaj doživela, takega kravala še m videla. Občinstvo, ki je sicer dovzetno za podobni »svin-delj«, je »krasotice< izvižgalo. Pravijo, da je bil že skrajni čas, da so se ljudje spametovali. — Justična tragedija v Varšavi. Dve leti pred svetovno vojno so našli v Varšavi umorjenega 17-letnega sina poljskega magnata Chrzanovvskega. Kot dozdevni mori ec je bil aretiran svak umorjenega grof Ronitier. GroT Ronitier je bil obsojen na večletno ječo. Ko so vkorakale nemške čete v Varšavo, so ga Rusi izpustili. Nemške okupacijske oblasti pa so ga utaknile zopet v ječo. Grof Ronitier je neprestano zagotavljal, da je nedolžen. Pred par meseci mu je bil ostanek kazni odpuščen. Grof Ronitier dolži sedaj nedavno odpuščenega šefa varšavske mestne policije Kurnatovvskega, da je imel velik materijalen interes na tem, da ga spozna sodišče krivim. Oče umorjenega, torej tast umorjenega je razpisal za dokaz, da je grof Ronitier kriv, nagrado 25.000 rubljev. Teh 25.000 rubljev je hotel Kurnato\vsky na vsak način zaslužiti, vsled česar je vodil preiskavo zoper obtožence zelo pristransko in tendencijozno. Tudi žena obsojenca grofica Ronitier je zatrjevala, da je njen soprog nedolžen. Pred 2 letoma se je je lotila težka duševna depresija, vsled česar je izvršila samomor. Grof Ronitier je vedno trdil, da ga je uničil kriminalni uradnik Kurnatowsky. Sedaj hoče doseči obnovo postopanja. Za proces vlada posebno v poljskih krogih izredno zanimanje. —Marckovo nogo hoče kupiti neka dama. Kot poročajo iz Dunaja, je bil obveščen Marekov zagovornik dr. Krassner, da hoče Ma-rekovo amputirano nogo kupiti za vsako ceno neka premožna dunajska dama. — Neprijeten doživljaj mlade zobozdravnice. Neka nemška zobozdravnica se je peljala z železnico iz Haina v Leipzig. V Magdeburgu je zamudila zvezo. Zato je čakala v čakalnici. Nenadoma je pristopil k njej mlad mož, ki se ji je predstavil kot šef nravnostne policije ter izjavil, da jo mora aretirati, ker jo išče policija že dalje časa radi neke »velike stvaric. Zobozdravnica se je dala speljati na led ter je sledila gospodu policaju, ki jo je aretiral, v njegovo stanovanje. Možakar je namreč izjavil, da jo pelje v^svoje stanovanje, ker momentano ni v službi. Med potjo ji je konfisciral pod pretvezo; da se hoče zasigurati, da mu ne uide, vozni in prtljažni listek ter bankovec za 50 mark. Na svojem stanovanju je skušal gospod komisar damo kloroformirati, kar se mu pa ni posrečilo, pač pa se je posrečilo zobozdravnici, da mu je iztrgala vozni in prtljažni list ter pobegnila. Novčanice ni dobila, ker jo je imel gospod komisar v žepu. Zobozdravnica je hitela na policijo, kjer so ugotovili, da je nasedla že opetovano radi goljufije pri kaznovanemu tehniku Gustavu Hafmannu. Fant je bil obsojen zaradi te svoje najnovejše goljufije na dve leti ječe. — Dvojni samomor v bnovlaku. V brzovlaku K rakovo - Varšava so našli te dni v zaprtem kupeju trupla dveh samomorilcev, nekega visokošolca in neke visokošolke, ki sta se usmrtila s streli iz revolverja. Zapustila sta samo listek, na katerem je bilo napisano: Prosiva, da se naju pokoplje skupno. Identitete zaljubljenega parčka ni bilo mogoče ugotoviti. Ljubljana. — Slovensko planinsko druStvo v Ljubljani naznanja svojim članom da izdaja v svoji pisarni, Selenburgova ulica 7-II. potrdila za trikratno polovično vožnjo po državnih že- leznicah. Člani, ki bi želeli tako potrdilo, naj se zglasijo v društveni pisarni; predpogoj je, da so že dve leli včlanjeni. 1— Vlom pri Draščku. V barako pri Dra-ščkovi gostilni v Bohoričevi ulici, kjer ima natakar Borovina spravljenih nekaj jedil in pijač, je vlomil v noči od 11. do 12. t. m. neznan vlomilec, ki se pijače ni dotaknil, odnesel pa je za 250 Din klobas, mesa, cigaret in nekaj perila. V isto poslopje je bil izvršen že pred 14 dnevi manjši vlom. KAKO JE Z DOBRODELNO LOTERIJO »DOM VBOGIHc V MARIBORU. Na vprašanje, kako je z dobrodelno loterijo »Dom vbogiht smo prejeli nastopno pojasnilo: _ _ Stanovanjska akcija »Dom vbogilit je bila ustanovljena za spomin poroke Nj. Veličanstva kralja z namenom zgraditi primeren dom za one žrtve stanovanjske bede, ki bo si v nezdravih stanovanjih nalezle še ozdravljivo tuberkulozo. Ob rojstvu prestolonaslednika se je akcija razširila še na poseben dom za zdrave stanovanjske reveže. Z ozirom na človekoljubni in patrijotični namen te akcije je ustanovitelj zaprosil za protektorat Nj. Veličanstva kralja. Kljub temu, da je izvršitev akcije prevzelo društvo Mariborska Gradbena Akcija, je ta že takrat za Maribor tako potrebna akcija našla v vodilnih krogih tako nasprotstvo, da ni bilo mogoče dobiti ne zaprošenega protektorata in ne loterije. Po nasvetu iz Beograda, se }e akcija postavila na zadružno podlago, ter se je v to svrho ustanovila kreditna in stavbna zadruga »Mojmirc. Ker so pa prvotni nasprotniki tudi temu poskusu nasprotovali, se je po zaslugi takratnega župana g. Grčarja in takratnega predsednika zadruge »Mojmir« g. inž. Jelenca osnoval poseben odbor na čelu mu minister v p. g. dr. Kukovec, blagajnik g. prof. Ribarič, tajnik g. inž. Jelenec. Tako je prišlo koncem leta 1924 do prvega stalnega odbora te akcije. Po prvotnem načrtu bi se morala vršiti tombola z veliko ljudsko veselico. Odbor pa se je odločil najpreje za loterijo junija 1. 1925. Tudi odbor je zadel na velike težkoče, ki so ga primorale loterijo dvakrat preložiti (prvič za novo leto 1926, drugič za september 1926). Vsled naraščajočega nezadovoljstva radi ponovnih preložitev je zadruga »Mojmir« kot za akcijo pravno odgovorna ponovno ur-girala pri odboru pospešenje izvršitve loterije. G. dr. Kukovec pa je smatral za umeBt-neje celo akcijo likvidirati, ter je kakor znano, celo zadevo lani izročil Mestni občini. Vpoštevajoč protest večine imejiteljev srečk, je zadruga >Mojmir« zahtevala od odbora izročitev cele akcije. Tako je dne 4. IX. 1926 g. ini Jelenec kot pooblaščenec odbora izročil pooblaščencu zadruge »Mojmir« blagajniške posle. Zadruga »Mojmir« je takoj odredila zidanje enodružinske hiše kot glavni dobitek v Ke-tejevi ul. Takoj po provizorični izročitvi, pa se je pokazala potreba, da bivši odbor s pri-mer-no izjavo izročitve te akcije zadrugi »Mojmir« popravi po časopisju povzročene vesti o likvidaciji cele akcije. Zadruga »Mojmir« je v to svrho zahtevala, da bivši odbor na čelu mu g. dr. Kukovec po listi1-« razglasi predajo akcije zadrugi »Mojmir« in da isti odbor ostane odgovoren za morebitne pogreške in škodo iz dobe njegovega poslovanja. Vkljub ponovnim vabilom od strani zadruge Mojmir, pa se bivši odbor dosedaj 8e ni odzval tej svoji dolžnosti. Medtem je zadruga »Mojmir« ustanovila poseben odsek, ki akcijo vodi pod predsedstvom g. inž. Accetto (blngijnik g. Oskar Skušek, tajnik g. Rado Pivka) Novi odbor je v sporazumu z z^rugo smatral za potrebno v smislu prvotnega načrta nijpreje izvesti tombolo in še le no popolni dovršitvi sicer že dograiene hiše tudi loterijo. Zadrugo »Mojmir« ozir. novega odbora torej ne zadene nobena krivda, ako se zdav-no določena loterija ni Že izvršila in se je cela akci:a zavlekla. Dobitki za tombolo določeno m Velikonočen nondeljek nimajo ni8 opraviti z dobitki za loterijo. Tombola ima namen pospešiti zanimanje za akcijo samo. muh ,■»- < ■ n iiihtiitt DOPIS. Podruiinira Jutroalovenske Matire v Novem mectu namerava prirediti venec predavani. katerega je otvoril 11. t. m. g. cand. phil. Fr. Zwitter z obravnavanjem teme »Panevropa in koroško vprašanie«. G. predavatelj je z logičnimi izvajanji predoč.il, kako naj pravilno razumemo nan-evrorvsko vprašanie, da isto ni samo produkt idealnih mislecev, temveč popolnoma realnih politikov, narodnih gospodarjev in evropskega kapitala. To vnrašanie tildi ne more in ne smo bifi predmet izigravanja od strani evropskih drž^v, temveč cilj vseh trezno in dobromislečih Evropeicev, ker »1-epr bo Evrora nevzdržema padala e-Vonom-sko in politično, s tem pa tudi civilizačno in kulturno. Evropska vprašania danes niso več svetovna vnrašania. Edino svetovno evropsko vprašanie je Panevropa, ki ie komaj kot celota enakovredna angleškemu imperiju, Rusiji. Ameriki, Rumenemu Vzhodu. Panevropska ideja, spočeta od Mazzinija, ae v drugačni obliki vodi iz dnnajskeea Hol-burera, kier ima predavatelj kot tamkajšnji dijak priliko posvetiti se tudi temu vnra6a-nju, tembolj ko imamo tamkaj zelo agilnega g. Andreia Gabrščka. Prešel ie nato na naša manjšinska vprašania, povdarjajoč. da se ono v Italiji bistveno loči od koroškega In da je poslednje bliže svoii rešitvi. Od skromnesa števila prisotnih je žel g-predavatelj toplo priznanje. Istemu se pridružujemo t željo, da se g. predavatelj, ko* sin zavedne narodne rodbine, 5e bolj poglobi v ta vprašanja in da jih z uspeho.m propagira. CVETKO GOLAR: »NJIVA GORI.« Tiskala tiskarna »Merkur« v Ljubljani. Cvetko Golar, naš pesnik, ki opeva — ni ga njemu enakega — našo Gorenjsko r— koje zvest sin je bil in bo — je izdal za Veliko noč novo pesniško zbirko »Njiva gori«. Zbirka pesmi je — pa saj so bile tudi vse prejšnje — visoka pesem, ki jo poje rodni giudi — poje nad vse lepi in ljubljeni gorenjski zemlji. Kot prvo je uvrstil v knjigi ^.Molitev«« ... »S tiho ljubeznijo glej me pred oltarjem svojim, domovina! ... Naj bom grozd, kot biser se prelivajoči ... ' .. Naj bom šumeči žitni klas v valovih ovenčanih njiv ... .. Naj bom lipa med hišami sela belega... ... Naj se vijem do modrega neba kot dim ognjišča svetega ... ki jo konča: S cvetjem tvojih polj, z udanostjo tvojih sinov, vernih do groba, naj bo češčena tvoja sveta podoba, z mehkimi rokami naj te objame svoboda, zlata zora tvojih planin, hitečih do svoda, te odevaj vroča ljubezen tvojih hčera te ogrevaj! Tej »Molitvi« sledi »Beseda o ljubezni«, ki j« goji kmet do svoje zemlje. Beri jo, pa ga boš videl, našega kmeta: Gre na njivo neorano z zarjo biserno ogrnjen kmet, Z njim šume čebele zlate na veseli jutranji polet. In globoko orje brazde, da mu črna zemlja zadehti, z znojem blagoslavlja grudo, S klenim, zlatim znojem jo škropi. Iz prsti in iz trohnobe klije žito v mladi, rosni dan, kar je grob, bo jutri zibel, oče Bog bo zibal strn in plan. In tako je njegova pesem slavospev polja, solnca, svobode, ljubezni: »Sedaj je čas, ko nedra in naročja mladih gospa diše ko vijolice in jasmin —« Piše zaljubljeno pismo svoji Mariji, ki jo vprašuje: »Kdaj na prsi, rožno valujoče, se ti zgrudim v koprneč objem? Kdaj bo noč ljubezni temno klila, ko na srcu ti sladko umrem —« Dekleta, gospe, vam je knjiga namenjena. Lep velikonočni dar, po katerem sezite. — Zbirko lepih pesmi dobite v vseh ljubljanskih knjigarnah. V. D. ŠPORT. Koliko velja naslov svetovnega prvaka. Oče slavne norveške drsalke Sonje Henie je priobčil natančen