RAZPRAVE 6 ORIS PRIZADEVANJ ZA VPELJAVO PODJETNOSTI V SLOVENSKE SREDNJE ŠOLE Dr. Anton Polšak, Tomaž Kranjc, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Outline of Efforts towards Introducing Entrepreneurship into Slovenian Secondary Schools IZVLEČEK V članku je orisana zgodovina prizadevanj za vpeljevanje podjetnosti na ravni srednjih šol. Aktivnosti v ta namen so se začele v devetdesetih letih 20. stoletja in se kasneje intenzivirale. V podporo temu je leta 2016 v okviru Evropske komisije nastal okvir podjetnostne kompetence (EntreComp), ki je tako opredelil vsebino ene izmed 8 ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja. V drugem delu prispevka sta kratko opisana okvir podjetnostne kompetence in projekt vpeljevanja podjetnosti v gimnazije PODVIG (2018-2022). Izpostavljeni so nekatere možnosti in načini, s katerimi gimnazije razvijajo podjetnostne kompetence. Ključne besede: podjetnostne kompetence, šolski kurikul, gimnazije ABSTRACT The article outlines the history of efforts towards introducing entrepreneurship at the level of secondary schools. Activities to that end were begun in the 1990s and later intensifi ed. To support this, the Entrepreneurship Compe- tence Framework (EntreComp) was created under the European Commission in 2016, which defi ned the contents of one of the 8 key competences of lifelong learning. The second part of the paper briefl y describes the Entre- preneurship Competence Framework and the project of introducing entrepreneurship into grammar schools. It highlights certain possibilities and the methods with which grammar schools are developing entrepreneurship competences. Keywords: entrepreneurship competences, school curriculum, grammar schools VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Anton Polšak, Tomaž Kranjc | Oris prizadevanj za vpeljavo podjetnosti v slovenske srednje šole | str. 6 - 13 | UVOD IN TEORETIČNA IZHODIŠČA Razmišljanja, kako v šole pripeljati podjetnost, imajo dolgo zgodovino. Pri tem so se menjali tako koncepti kot na čini vpeljevanja podjetnosti v šole. Če izpustimo teoreti čna izhodišča in koncept podjetnosti (v šolah), potem moramo omeniti zlasti nekatere projekte (YouthStart, razvijanje podjetnosti v srednjih strokovnih šolah in gimnazijah v letih 1994–1998 ipd.), ki so v slovenske šole vstopili nepos- redno (projektno) in brez širšega koncepta oz. umestitve v šolsko podro čje. Oba projekta sta na šolah sprožila živahno dogajanje, prvi zlasti s preizkušanjem že nastalih na činov, drugi pa bolj kot iskanje novih pristopov, čeprav so nosilci projekta (ZRSŠ in Univerza v Durhamu) izhodiš če, ki se je skrivalo v izrazu podjetnostno u čenje in pou čevanje, prevzeli od strokovnjakov angleške oz. britanske univerze. Osredotočili so se na podjetnostno u čenje in pou čevanje, ki je bilo opredeljeno kot vrsta projektnega u čenja. V okvi- ru teh prizadevanj je Zavod RS za šolstvo leta 1995 izdal Priročnik za u čitelje podjetništva v poklicnih in strokovnih izobraževalnih programih. Priro čnik je v sodelovanju s Po- slovno šolo Univerze Durham in ob sofinanciranju angle- škega sklada Know How Fund napisala skupina slovenskih učiteljev, ki so se v dveh predhodnih letih izobraževali v Sloveniji in Angliji ter prevedli in priredili gradiva angle- ških partnerjev. Oprli so se na izkušnje spopada s krizo v severni Angliji, kjer so v kratkem času zaprli ladjedelnice, rudnike in s tem povezano težko industrijo. Iz nezavidlji- vega položaja so se rešili z drobnim podjetništvom (Small Business), za katerega pa so morali, skladno z nacionalnim kurikulom, na črtno razvijati podjetnostne lastnosti u čen- cev (in u čiteljev). Opogumljeni z dobrim sprejemom priročnika in vzpore- dnih usposabljanj so na ZRSŠ z istimi partnerji zasnovali podoben razvojnoraziskovalni projekt z namenom razvija- nja podjetnostnih spretnosti in lastnosti tudi pri splošno- izobraževalnih predmetih (1996–1998). Dvajset gimnazij- skih učiteljev se je udeležilo ve čdnevnega usposabljanja o podjetnostnem poučevanju in u čenju, nato pa so skupaj z dijaki izpeljali projekte v svojih razredih. V ve čdnevnih delavnicah so sodelujo či napisali priro čnike Podjetno v svet … (… angleš čine, geografije, matematike, naravoslovja, zgodovine), ki so izšli leta 1998 v zbirki Mo- deli poučevanja in u čenja, in se usposobili za vodenje serije usposabljanj, ki se jih je udeležilo okoli 400 srednješolskih RAZPRAVE | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 7 učiteljev. Vsi udeleženci usposabljanj, ki so potekala v dveh delih, so morali v vmesnem času pripraviti in izpeljati pod- jetnostno usmerjen projekt pri pouku svojih predmetov. Nato se nekaj časa, vsaj na podro čju splošnega srednješol- skega izobraževanja, o podjetnosti ni toliko govorilo, delno zaradi ukvarjanja z maturo, delno pa zaradi preusmeritve pozornosti na strokovno in poklicno izobraževanje. Tako so v naslednjih letih na Centru RS za poklicno izobraže- vanje v sodelovanju z Durhamsko univerzo nastali projekt Podjetno v svet podjetništva, priročnik Podjetno v svet poklic- nega izobraževanja (2000), priro čnik za učitelje Razumeva- nje podjetnega na čina življenja (2006) in vodnik za u čitelje Uvajanje podjetništva v programe SPI in SSI (2007). V tem času je podjetnost vstopala v gimnazije skozi stranska vrata skozi projekte Youth Start, Junior Achievement, v okviru obveznih izbirnih vsebin, ki so jih poleg usposoblje- nih gimnazijskih mentorjev izvajali zunanji izvajalci (Gea College, Sun iz Gornje Radgone, Institut Jožef Stefan, Med- narodna fakulteta za družbene in poslovne študije, ljudske univerze in številni drugi podjetni posamezniki, podjetja in institucije). Vzporedno so nastale strokovne gimnazije, predvsem ekonomska, ki izvajajo enak predmetnik kot splošna gimnazija, le brez fizike in filozofije, a s poukom podjetništva, ekonomije in poslovanja. Nato pa je prišel znak iz Evropske unije, kjer imajo priza- devanja za razvoj podjetnosti in njenega vključevanja v izobraževalne sisteme že dolgo zgodovino. Po programu za nova znanja in spretnosti za Evropo (Sporo čilo komisije evropskemu parlamentu …, 2016) lahko ugotovimo, da je razvijanje podjetnostnih/podjetniških sposobnosti evrop- skih državljanov in organizacij že ve č let eden glavnih ciljev politike EU. V edno ve čje je zavedanje, da se je podjetnostnih spretnosti, znanja in odnosov možno nau čiti ter da vodijo k splošno razširjenemu razvoju podjetniškega/podjetno- stnega razmišljanja in kulture, kar koristi posameznikom in družbi kot celoti. Tako se je Evropska komisija najprej sklicevala na pomen izobraževanja za podjetništvo v letu 2003 v Evropski zeleni knjigi o podjetništvu v Evropi. Nato je do leta 2006 opredelila „kompetenco samoiniciativnosti in podjetnosti“ kot eno od osmih klju čnih kompetenc, ki so potrebne za vse člane družbe znanja. Akt za mala podjetja iz leta 2008 za Evropo, Sporo čilo o ponovnem izobraže- vanju (Communication on Rethinking Education) iz leta 2012, Akcijski načrt za podjetništvo iz leta 2013 in Pro- gram za nova znanja in spretnosti iz leta 2016 za Evropo so ohranili potrebo po spodbujanju podjetniške izobrazbe in podjetniškega u čenja. To je privedlo do številnih pobud po vsej Evropi, a kljub ve č kot desetletju po priporo čilu iz leta 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko u če- nje še vedno ni soglasja o tem, kateri so zna čilni elementi podjetnosti kot kompetence. Korak naprej v skupnem ra- zumevanju podjetnostne kompetence je naredilo Skupno raziskovalno središ če v okviru Evropske komisije, ki je v imenu Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vklju čevanje razvilo definicijo podjetnosti kot kompetence in referen čni okvir, ki se imenuje Okvir za podjetnostno kompetenco (EntreComp …, 2016). Tako se pri nas – ob obilici projektov, ki so postali v slovenskem šolstvu bolj pravilo kot izjema v delovanju oziroma na činu posodabljanja pou čevanja in vpeljevanja novih ali poso- dabljanju starih didakti čnih prijemov – leta 2016 za čelo razpravljati o nujnosti vklju čevanja podjetnostne kompe- tence v pou čevanje in/ali izobraževalni sistem. Celo ve č, podjetno(stno) razmišljanje in delovanje naj bi prežemalo tudi vodenje in organizacijo u čnega procesa na šolah na vseh ravneh. Za čeli smo razmišljati o tem, da ni dovolj, da je podjeten samo dijak, biti morata tudi u čitelj in ravnatelj. Seveda je povezava medsebojna; brez podjetnega u čitelja, ki podjetno pou čuje, ne more biti podjetnega u čenca; brez podjetnega vzdušja na šoli pa (verjetno) ne more biti podjetnega učitelja. Pa vendar je dilema, ali to pomeni vpeljevanje podjetništva ali podjetnosti. Ali razlika je, in če je, kakšna je? Dilema namreč izhaja iz angleškega termina entrepreneurship, ki ga lahko v slovenščino prevedemo kot podjetništvo ali pa kot podjetnost. Čeprav prevod v druge jezike bolj kaže na podjetništvo kot pa na podjetnost, smo termin v Sloveniji razumeli širše, ne samo v smislu ekono- mije, pa č pa v širšem smislu podjetnosti. Povezali smo ga z izbranimi človekovimi lastnostmi, ki omogo čajo podjetno obnašanje in vključujejo podjetnostne veščine oz. kompe- tence. Torej je šlo za zmedo zaradi pojmov le navidezno – klju čno je bilo razumevanje konteksta. Podjetnost je (kakor koli) ena izmed 8 splošnih veš čin vseživljenjskega učenja, ki jih je opredelila in zapisala Evropska komisija (Priporo čilo Evropskega parlamenta in Sveta …, 2006; Pri- poročilo Sveta z dne 22. maja 2018 …, 2018). Predpostavimo lahko, da evropski referen čni okvir pod- jetnostne kompetence (EntreComp) izhaja s podro čja ekonomije oz. kapitala, a hkrati lahko upravi čeno trdimo, da je njegov namen širši. Poudarek ni samo na ekonomiji in ustvarjanju dobi čka, ampak tudi ustvarjanje socialnih in kulturnih storitev, torej neke vrste približevanje soci- alnemu podjetništvu in morda tudi t. i. ekonomiji delitve. Kakor koli, definicija se glasi: Podjetništvo je, ko ukrepate glede na priložnosti in zamisli ter jih spremenite v vrednost za druge. Vrednost, ki jo ustvarite, je lahko finan čna, kulturna ali družbena. (EntreComp …, 2016) V tej smeri potekajo tudi prizadevanja za vklju čevanje podjetnostnih kompetenc ali kratko podjetnosti v šole v Sloveniji. Gre za projekt POGUM v osnovni šoli, o katerem avtorji tudi pišejo v tej številki revije, in PODVIG na gim- nazijah, ki sta financirana iz evropskega socialnega sklada. Če se omejimo na projekt PODVIG, so se aktivnosti sprva nanašale na spoznavanje okvira ENTRECOMP, ki smo ga v okviru projekta na ZRSŠ prevedli v slovenš čino (Polšak, 2019). S tem smo dobili enoten vsebinski dokument za projekt tako na ravni osnovne šole kot gimnazije. Nada- ljevanje aktivnosti je bilo usmerjeno na ozaveš čanje, raz- vijanje oz. nadgrajevanje obstoje čih načinov vklju čevanja podjetnostnih kompetenc v pouk, pri čemer skušamo dati na vidno mesto tudi sodelovanje gimnazij z zunanjim oko- ljem. V ta namen govorimo pri projektu PODVIG o zunanjih partnerjih ali mentorjih. Ob tem je treba še poudariti, da oba prej omenjena projekta podjetnosti ne razumeta kot »pripravljalnico za podjetništvo« in poudarjata razume- vanje podjetnosti kot lastnosti ljudi. Zasnovana sta tako, da sledita zapisu v izhodiš čnih dokumentih o konceptuali- zaciji podjetnosti v projektih POGUM in PODVIG, s čimer omogočata naslavljanje aktualnih lokalnih in globalnih družbenih izzivov (Izhodiš ča konceptualizacije podjetno- sti (v Sloveniji), cit.): • »… u čencev, u čenk, družin, lokalnih skupnosti in druž- be v celoti, tako da se bo povečala pozornost edukacije oblikovanju sposobnosti za problemski pristop k u če- nju, kritično mišljenje, sposobnosti reflektiranega dela v skupini in samorefleksijo, sposobnosti na črtovati lastno življenjsko pot in pri njej vztrajati ter jo reflektirano zamikati, sposobnosti kombinirati skrb zase s skrbjo za druge in za okolje – zlasti ob zavedanju o soodvisnosti RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Anton Polšak, Tomaž Kranjc | Oris prizadevanj za vpeljavo podjetnosti v slovenske srednje šole | str. 6 - 13 | 8 človeške družbe in narave tako na lokalni kot globalni ravni; • ob tem naj šola krepi še sposobnosti samoomejitve, to- leranco, iniciativnost in proaktivnost ipd.« OKVIR PROJEKTA V tem prispevku ne moremo zahajati v podrobnosti Evrop- skega okvira podjetnosti (EntreComp …, 2016; EntreComp into Action, 2018). Klju čno vsebino s tremi podro čji in 15 kompetencami podjetnosti prikazuje Slika 1.  Slika 1: Tri področja in 15 podjetnostnih kompetenc okvira En- treComp v slovenskem prevodu Gotovo je omenjeni okvir osnova za razmišljanje in delova- nje v smeri usposabljnaja razli čnih u čečih se oseb za pod- jetnostno kompetenco. Ker je skupen za EU in za razli čne ciljne skupine ljudi, je prilagodljiv – lahko za prilagodimo za različne namene, hkrati pa ustvarja skupno razumeva- nje, kaj naj bi podjetnost bila. V okviru je poseben poudarek udejanjanju zamisli (po- dročje K dejanjem). Priložnosti za udejanjanje zamisli prepoznava na ve č načinov — kot biti podjeten/podjetnik v kakršni koli situaciji: od šolskega kurikula do inovacij na delovnem mestu, od pobud v skupnosti do uporabnega učenja na univerzi. In še celo ve č, v okviru EntreCompa je podjetnostna kompetenca tako individualna kot kolek- tivna zmožnost (EntreComp …, 2016: 13, EntreComp into Action, 2018), kar mo čno nakazuje pomen timskega dela. Tudi v nadaljevanju omenjena publikacija ne lo čuje podje- tnosti med akademsko (šolsko) in podjetniško sfero, saj širi pojmovanje kompetence na splošno raven, torej na raven človeka in njegovih veš čin. Prav tako so veš čine, ki jih okvir EntreComp opredeljuje, splošne in uporabne v razli čnih okoliščinah, česar smo se že dotaknili. Okvir opredeljuje tudi dve pomembni na čeli. Prvo je, da je 15 kompetenc enakovrednih. To pomeni, da v okviru EntreComp ni klju čne kompetence, ampak so vse enako pomembne. Kompetence so oštevil čene zaradi lažjega pregleda, zato tudi vrstni red ne vpliva na njihovo po- membnost. Učna dejavnost lahko zajema le eno kom- petenco ali pa vklju čuje vseh petnajstih. Drugo na čelo poudarja prilagodljivost okvira, kar pomeni, da sta izbor in število kompetenc, ki jih želimo razvijati, odvisna od tega, kje jih želimo razvijati in kako. Za kakšen poseben proces podjetnostnega u čenja ali pridobivanja izkušenj bomo pa č izbrali namenu ustrezne kompetence. Avtorji okvira Entrecomp navajajo, da je lahko orodje upo- rabno za dosego več ciljev. Ti so: • vzbuditi zanimanje za podjetnost in navdihniti delova- nje (ukrepanje, akcijo), • ustvarjanje vrednosti z uporabo okvira v razli čnih situa- cijah, • oceniti ravni razvitosti podjetnostne kompetence, • udejanjiti podjetne zamisli in projekte, • prepoznati veščine podjetnosti. Okvir EntreComp ima kompetence razdeljene na osem rav- ni (Preglednica 1). Zanimivo je, da niso zapisane po ravneh izobraževanja (npr. ob koncu osnovnošolskega ali srednje- šolskega izobraževanja). Ker torej ravni niso dolo čene gle- de na raven izobraževanja (navsezadnje so bile oblikovane za namen vseživljenjskega u čenja), je treba vedno znova ugotoviti obstoje čo razvitost neke kompetence in si nato zadati cilj, do katere ravni jo želimo razvijati. Pri tem so nižje ravni razvitosti kompetence zapisane tako, da predvidevajo njihovo uresni čevanje ob pomo či drugih (npr. u čitelja, mentorja), nato pa se samostojnost posame- znika ve ča. Nekako od šeste stopnje naprej je predvideno, da posameznik že deluje oz. vpliva na druge ter s tem širi svoje zamisli in dejavnosti. To nakazujejo tudi na čela (npr. vzpostavljanje neodvisnosti in opisniki za posamezne rav- ni (Preglednica 1). CILJI PROJEKTA Ključni (razpisni) cilj projekta Krepitev kompetence podje- tnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraže- vanjem in okoljem v gimnazijah ali kratko PODVIG (Javni razpis, 2017) je razviti in preizkusiti model celostnega razvoja podjetnostne kompetence pri dijakih s poudarkom na medpredmetnem povezovanju in sodelovanju z lokal- nim okoljem in širšo skupnostjo. Cilj lahko razdelimo na raven gimnazije in raven dijaka oz. strokovnega delavca – učitelja. V tem smislu to pomeni: • razvoj, preizkušanje, implementacija, spremljanje in evalviranje celovitega modela podjetnosti v gimnazijah, ki bo usmerjeno v odprto in prožno prehajanje med gi- mnazijo in okoljem ter • opolnomočenje dijakov in strokovnih delavcev v gimna- zijah s kompetenco podjetnosti. Z vidika strokovnih delavcev to pomeni: • razvoj didakti čnih pristopov in strategij, podpornega okolja in pripravo vsebinskih okvirov in podlag za model ter razvoj samega modela v skladu z Evropskim referen č- nim okvirom za spodbujanje podjetnosti (EntreComp); • opolnomočenje strokovnih delavcev v izobraževanju s kompetenco podjetnosti; • razvoj didakti čnih pristopov za vklju čevanje kompeten- ce podjetnosti v gimnazijski kurikul. ZAMISLI IN PRILO NOSTI K DEJANJEM VIRI Sodelovanje Ustvarjalnost Vizija Vrednotenje zamisli trajnostno razmišljanje Samozavedanje in in vztrajnost ekonomska pismenost Prevzemanje pobude upravljanje in tveganja Podjetnostna kompetenca RAZPRAVE | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 9  Preglednica 1: Ravni usposobljenosti za podjetnostno delovanje Osnovna raven Vmesna raven Višja raven Strokovna raven Zanašanje na pomoč drugih Vzpostavljanje neodvisnosti Prevzemanje odgovornosti Sprožanje pretvorbe, inovacije in rasti Pod neposrednim nadzorom. Z zmanjšano podporo drugih, z nekaj samostojnosti in skupaj z vrstniki. Samostojno in skupaj z vrstniki. Prevzemanje in deljenje nekaterih odgovornosti. Z nekaj vodenja in skupaj z drugimi. Prevzemanje odgovornosti za sprejemanje odločitev in sodelovanje z drugimi. Prevzemanje odgovornosti za prispevanje h kompleksnim dosežkom na nekem področju. Bistven prispevek k razvoju nekega področja. Odkrivajte Raziskujte Poizkušajte Drznite si Izboljšujte Okrepite Širite Preoblikujte 1 Prva raven se v glavnem osredotoča na odkrivanje lastnih vrlin, potenciala, zanimanj in želja. Prav tako se osredotoča na spoznavanje različnih vrst problemov in potreb, ki jih je mogoče ustvarjalno reševati in na razvijanje posameznih veščin in nazorov. 2 Druga raven se osredotoča na raziskovanje različnih pristopov k problemom s poudarkom na raznolikosti in razvoju socialnih veščin in stališč. 3 Tretja raven se osredotoča na kritično razmišljanje in eksperimentiranje z ustvarjanjem vrednosti, na primer s praktičnimi podjetniškimi izkušnjami. 4 Četrta raven se osredotoča na spreminjanje zamisli v dejanja v resničnem življenju in na sprejemanje odgovornosti za to. 5 Peta raven se osredotoča na izboljšanje lastnih spretnosti pretvarjanja zamisli v dejanja, na prevzemanje vedno večje odgovornosti za ustvarjanje vrednosti in na grajenje znanja o podjetnosti. 6 Šesta raven se osredotoča na sodelovanje z drugimi, na uporabo lastnega znanja za ustvarjanje vrednosti in na spopadanje z vse bolj kompleksnimi izzivi. 7 Sedma raven se osredotoča na kompetence, ki so potrebne za spopadanje s kompleksnimi izzivi, in na obvladovanje nenehno spreminjajočega se okolja z visoko stopnjo negotovosti. 8 Osma raven se osredotoča na nastajajoče izzive z razvijanjem novega znanja preko raziskav in razvoja ter z razvijanjem inovacijskih zmožnosti, da bi dosegli odličnost in preoblikovali način dela. Vir: Splet 4. Za dijake so cilji še konkretnejši: • izvedba konkretnih projektov dijakov, ki temeljijo na načelih podjetnosti in rezultirajo v storitev ali produkt v okviru gimnazije; • opolnomo čenje dijakov s kompetenco podjetnosti, kar vključuje omogočanje praktične izkušnje preizkušanja ustvarjalnih in inovativnih rešitev v realnem okolju gimnazije; • izvedba evalvacije kompetence podjetnosti pri dijakih; • spodbujanje in celovito promocijo kompetence podje- tnosti med dijaki in v okviru gimnazije. Ciljne skupine javnega razpisa so torej dijaki in strokovni delavci gimnazij, dodatna zahteva oz. klju čni pričakovani rezultat pa je bil, da se v projekt vklju či in kasneje model spodbujanja podjetnosti implementira vsaj 70 gimnazij. Skladno z razpisom se je v projekt tako vklju čilo 28 razvoj- nih gimnazij, 27 implementacijskih gimnazij A, ki so bile zaradi nekaterih okoliš čin v projekt vključene praktično enako kot razvojne gimnazije, in 15 implementacijskih gimnazij B, ki so z aktivnostmi za čele dve leti po za čet- ku projekta. Projekt vodi ZRSŠ s sodelovanjem še sedmih konzorcijskih partnerjev (Institut Jožef Stefan, Šola za ravnatelje, Društvo Humanitas - Center za globalno u čenje in sodelovanje, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zavod za kulturo, umetnost in izobraževanje Kersnikova, Fakul- teta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem). Projekt predvideva številne aktivnosti, ki jih lahko združi- mo v naslednje sklope: 1. analiza stanja in pregled razli čnih pristopov in modelov spodbujanja kompetence podjetnosti; 2. celovito načrtovanje, razvijanje in implementacija modela, v okviru katerega se predvideva izbor, preizkus in povezovanje ter nadgradnja pilotnih iniciativ, novih pedagoških strategij, pristopov oz. praks v okviru opera- cije; 3. celovita vzpostavitev podpornega okolja za razvojne in implementacijske gimnazije; 4. celovito načrtovanje implementacije modela in izvedba projektov dijakov; 5. načrt in izvedba spremljave in evalvacije kompetence podjetnosti v okviru modela ter 6. promocija kompetence podjetnosti v okviru modela in širšem okolju. Ker gre za razvojni projekt, smo pri njegovem na črtova- nju in izvajanju uporabili raziskovalno-analiti čni pristop RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Anton Polšak, Tomaž Kranjc | Oris prizadevanj za vpeljavo podjetnosti v slovenske srednje šole | str. 6 - 13 | 10 (Slika 2), kjer smo želeli najprej spoznati izhodiš čno stanje in na teh ugotovitvah razvijati pristope za nadaljnje razvi- janje podjetnostnih kompetenc in jih širiti tudi z novimi oblikami oz. načini. PRAKSA Načini razvijanja podjetnosti v gimnazijah so razli čni – to kažejo tudi zbrana gradiva, ki so na voljo v spletni u čilnici (PRO – Podjetnost v gimnaziji) in gradiva pri vodji projekta (ZRSŠ, 2020, interno gradivo). Gre za primere razvojnih in implementacijskih gimnazij A, ki so dve leti (šol. l. 2018/2019 in 2019/2020) razvijale in udejanjale na čine, kako podjetnostne kompetence vklju čevati v pouk. Učne situacije kažejo, da so gimnazije podjetnostne kompeten- ce vključevale tako, da so bile nanje posebej pozorne pri predmetnem pouku, medpredmetnih vsebinah oz. povezo- vanju, pri obveznih in izbirnih predmetih, ki so lahko že v osnovi povezani s podjetnostjo in/ali podjetništvom (npr. v programu ekonomske gimnazije), prav tako pa so jih v ve- liki meri vklju čevali pri raznih projektih, ki so zajemali zelo različna področja (od temeljitega raziskovanja kemijskih ali bioloških problemov do aplikativnih rešitev na podro čju tehnike in tehnologije) (Slika 3). Zlasti pri slednjih na črti šol kažejo, da gre za celostno in/ali celovito vklju čevanje podjetnostih kompetenc – od zamisli do realizacije projek- tov, deloma se to kaže tudi pri »podjetniško« usmerjenih aktivnostih, kjer tu in tam manjka faza realizacije oz. vstopa na trg. Preostali na čini (prej omenjeni predmetni ali medpredmetni pristop pri rednem pouku, ki je eden od glavnih ciljev projekta) v glavnem vklju čujejo razvija- nje izbranih, tj. posameznih podjetnostnih kompetenc z zavestno načrtovanimi dejavnostmi za dijake v okviru (iz- branih) učnih situacij. V teh primerih dijaki niso razvijali samo znanja in veš čin iz vsebinskih – predmetnih ciljev (npr. slovenš čine, matematike, fizike, kemije, zgodovine, geografije itd.), ampak tudi podjetnostne kompetence. Te je možno in smiselno razvijati prek didakti čnih pristopov in ne kot u čenje o kompetencah, ampak preko aktivnega vključevanja dijakov v pouk. To pomeni, da je razvijanje podjetnostnih kompetenc v veliki meri odvisno od didak- tične izvedbe učnih situacij. Šole (gimnazije) so se v glavnem lotile na črtovanja učnih situacij tako, da so že ob obstoje čih načinih in praksi razmislile, kaj podjetnostnega že obstaja, in to uzavestile, naprednejše šole pa so obstoje čo prakso skušale nadgraditi tako, da so pouku dodale cilje in oblike, ki podpirajo razvi- janje podjetnostih kompetenc. Pri tem se je moral do neke mere spremeniti tudi sam pouk oz. didaktična izvedba, sicer prihaja do ponavljanja modelov, ki so obstajali že od prej in v pretežni meri niso bili usmerjeni na zavestno, ampak na- ključno in/ali priložnostno razvijanje podjetnostnih kom- petenc. Delo v prvih dveh letih (2018/2019 in 2019/2020) je  Slika 2: Splošni pristop k razvijanju podjetnosti v gimnazijah v okviru projekta PODVIG  Slika 3: Nekateri možni na čini razvijanja podjetnostnih kompetenc Podjetnostna kompetenca načini/oblike ITS - interdisciplinarni tematski sklop predmeti in medpredmetno povezovanje projektne aktivnosti (gledališka igra, razstava ... ) drugo (lahko sodi v OIV): raziskovalne naloge, debatni klub, razredne ure, priprava na tekmovanje ... obvezne izbirne vsebine (kroki, tečaji, gledališče, šport, tabori, prostovoljno delo ...) RAZPRAVE | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 11 bilo torej usmerjeno v to, da se podjetnostne kompetence na ravni šol (gimnazij) razvijajo sistemati čno in zavestno, ne pa (samo) naključno in ne (dovolj) osmišljeno. V tretjem letu izvajanja projekta (šol. l. 2020/2021) so bile aktivnosti usmerjenje v poglobitev razumevanja okvira podjetnosti po ravneh, še zlasti pa na izziv, kako razvijati kompetence, ki so bile v dosedanjem delu manj prisotne, čeprav niso manj pomembne. Prav tako so šla prizadevanja v smeri, da je treba čim ve č razmišljati o celostnem pogle- du na kompetence in da ni dovolj razvijati izbrane ali posa- mične kompetence, ampak kar najve č z vseh treh področij okvira. Zdi se, da so za to prav lepe priložnosti avtenti čne naloge, problemski pouk, projektno delo in sorodne dejav- nosti, kjer v ospredje stopi splet kompetenc, kon čni učinek v obliki znanja, veš čin ali opredmetenega (konkretnega) izdelka. V tem smislu to ne pomeni, da nismo pozorni na pot, ki vodi do tega – prej nasprotno. Šele u činkovito na- črtovanje u čnih situacij za dijake omogo ča razvijanje prej omenjenih kompetenc, kar enostavno povedano pomeni, da je klju čen dejavnik razvijanja podjetnosti oz. kompe- tenc podjetnosti didaktika oz. na čin izvedbe dejavnosti za dijake. V to smer so merili tudi v projektu do konca šol. l. 2020/2021 zbrani primeri u čnih situacij (spletna učilnica, interno gradivo itd.), ki so vklju čenim v projekt v tisti fazi služili za razmislek in za ustvarjanje novih u čnih situ- acij, ne pa za njihovo posnemanje ali celo kopiranje. Cilj v projekt vklju čenih u čiteljev je oz. je bil biti kar najbolj podjeten, velja pa, da je vsako stvar mogo če še izboljšati in nadgraditi, saj ustvarjalnost ne pozna meja. Kon čni cilj projekta je razviti oz. oblikovati model (Slika 4) razvijanja podjetnostnih kompetenc na ravni gimnazij. To vključuje že zgoraj zapisane pristope, prav tako pa model širi področje razvijanja podjetnostnih kompetenc na okolje, pod katerim razumemo dejavnike, ki lahko podprejo razvijanje podjetnosti neposredno v sodelovanju z u čitelji (kultura in umetnost, znanost, gospodarstvo in druga podro čja), in na dejavnike, ki so s šolo povezani kako druga če (npr. društva in aktivnosti, v katere so vključeni dijaki bolj ali manj zunaj pouka). Celovitejši model bo nastal do konca izvajanja pro- jekta, ki se zaklju či 31. avgusta 2022. DIJAK – KLJUČNI DEJAVNIK PROJEKTA Omenili smo že, da je glavni cilj projekta usmerjen v dijaka. Izpostavili bi izziv, da se v projektu s podjetnostno kompe- tenco opolnomo či čim več dijakov (končni cilj je 7000 dija- kov, a kaže, da bo število precej preseženo). Razpis v tej zvezi poudarja konkretne projekte dijakov in/ali prakti čne izku- šnje preizkušnja ustvarjalnih in inovativnih rešitev. Da je to dobro zastavljen cilj, ni dvoma, a zdi se, da gre za precej am- biciozno nalogo – še zlasti pa bi bilo treba enotno razumeti, kaj to sploh pomeni. Projekti so v slovenskih šolah lahko zelo različne aktivnosti, kjer imajo dijaki bolj ali manj aktivno oz. samostojno vlogo, pravih »projektov« pa je razmeroma malo. Je pa tudi tu šolska (gimnazijska) praksa raznolika in odli čna. Na marsikateri gimnaziji so dijaki nosilci razli čnih projektno zasnovanih aktivnosti od zamisli do realizacije oz. izdelka – pa naj gre za odli čne raziskovalne naloge posameznikov oz. skupin ali že kar podjetniške zamisli oz. projekte na nekate- rih, zlasti pa strokovnih gimnazijah. V projektu se ne osredoto čamo samo na te »projektne« aktivnosti, ampak razumemo podjetnost širše – kot splo- šne človekove lastnosti, da posameznik lahko izkoristi svoj potencial v kateri koli življenjski situaciji. Zato aktivnosti prepletajo ves gimnazijski kurikul od obveznih do izbirnih predmetov, projektnih aktivnosti do raznih »krožkov« in drugega udejstvovanja dijaka v šoli in tudi zunaj nje. Gre za ugotovitev, da enkratne projektne aktivnosti niso dovolj, da bi lahko vse dijake opolnomo čili s podjetnostno kom- petenco do neke ravni, ampak mora biti to stalen proces pri vseh ali vsaj ve čini kurikularnih aktivnosti. Na šolah so zato aktivnosti usmerjenje v pouk oz. njegovo didakti čno izvedbo. Za kaj gre? Menimo, da je treba dijakom omogo či- ti tak pouk, za katerega velja: • da se lahko dijaki podjetno(stno) učijo, obnašajo in delajo; • pri tem mora biti podjeten tudi učitelj, dijaki pa morajo imeti priložnosti, da v u čnih situacijah razvijajo podje- tnostno/-e kompetenco/-e; • da gre za u čne situacije, da lahko dijaki razvijajo ustvar- jalnost, delajo z namenom in vizijo, da lahko preizkušajo zamisli, da lahko opazijo priložnosti, kjer lahko znanje ali veščine uporabijo, da lahko eti čno in trajnostno raz- mišljajo; • pri tem se zavedajo svojih mo čnih in šibkih področij, so pripravljeni vložiti napor za dosego izbranega cilja, da znajo delati timsko, da znajo oceniti finančne učinke neke aktivnosti ipd.; • poučevanje mora iz akademske sfere preiti v konkretno aktivnost, še bolje pa je, če gre pri tem za povezavo z lokalno ali širšo skupnostjo; • dijakom mora biti dovoljeno, da ideje preizkušajo, da se z njimi (z napakami in uspešnimi rešitvami) u čijo, da se znajo spoprijeti s tveganji in iskanjem alternativnih možnosti ipd. KATERE PODJETNOSTNE KOMPETENCE RAZVIJAJO ŠOLE IN KAKO (NEKAJ DOSEDANJIH UGOTOVITEV) Kot smo zapisali že v predhodnih poglavjih, je cilj projekta, da se podjetnostne kompetence šole (gimnazije) razvijajo čim bolj na črtno, sistemati čno in da zavzemajo čim ve čji  Slika 4: Model razvijanja podjetnostnih kompetenc v gimnazijah RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Anton Polšak, Tomaž Kranjc | Oris prizadevanj za vpeljavo podjetnosti v slovenske srednje šole | str. 6 - 13 | 12 delež od vseh petnajstih. Po prvih dveh letih projekta smo ugotovili, da se v povpre čju nekatere kompetence v na črtih šol pojavljajo manj kot druge (Grafikon 1). Zato smo tretje leto projekta izvajanje prilagodili tem ugotovitvam, prav tako pa tudi upoštevali ugotovitve iz prvega merjenja razvitosti podjetnostnih kompetenc na ravni vseh šol (Po- ročilo o evalvaciji projekta, Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem, 2020, interno gradivo). Iz evalvacije naj omenimo samo ugotovitev, da prihaja do različnih mnenj o tem, v kolikšni meri so podjetnostne kompetence raz- vite pri dijakih, u čiteljih in na ravni šol (gimnazij), kot to razumejo prej našteti subjekti. To morebiti pomeni, da se te kompetence razvijajo premalo sistemati čno (premalo sodelovanja med u čitelji samimi in med u čitelji in ravnate- lji), ali pa da manjka ozaveš čeno razvijanje teh kompetenc pri samem pouku, kar pomeni, da možnosti za skupno načrtovanje in pogovor med dijaki in u čitelji prav tako še niso v celoti izkoriš čene. V zadnjem letu projekta kaže ve č pozornosti nameniti tudi tem vprašanjem. NAMESTO ZAKLJUČKA – KAKŠNO VIZIJO IMA PROJEKT? Če izhajamo iz namena projekta, kjer je zapisano, da naj bi v času trajanja projekta razvili modele (tj. na čine), ki na ravni gimnazije pri dijakih omogo čajo uspešno razvijanje podjetnostne kompetence, in u čitelje opolnomo čili za to, potem lahko to povežemo tudi z vizijo šol. Šole so namre č v svoje letne na črte ob prvem letu trajanja projekta zapisale tudi vizijo projekta – kaj si želijo, da od projekta ostane dolgoročno oziroma, kaj naj bi od projekta ostalo tudi po njegovem kon čanju. Najprej navajamo nekaj citatno zapisanih primerov vizije. Ti primeri kažejo, da so šolski timi razmišljali res dolgo- ročno, da so segli tudi na podro čje šolske klime oz. na čina delovanja, poudarek pa je tudi na razvijanju dijakovih (notranjih) potencialov. V nadaljevanju navajamo še nekaj daljših citatnih zapisov vizije, ki kažejo široko razumeva- nje podjetnostne kompetence in povezujejo vsebinsko in odnosno znanje oz. veš čine. Kot klju čno ugotavljamo, da se v projekt vklju čene šole zavedajo pomena in namena projekta in vidijo v njem ne samo kratkoro čni smisel, ampak tudi dolgoročnega. Le tako in s takim razmišljanjem lahko pri čakujemo, da se bodo učinki projekta ohranili na daljši rok in s tem prispe- vali k višji kakovosti poučevanja tudi v prihodnje.  Grafi kon 1: Zastopanost (število zapisanih) prednostnih podjetno- stnih kompetenc v operativnih načrtih šol za šol. l. 2019/2020 Odkrivanje priložnosti Ustvarjalnost Vizija Vrednotenje zamisli Etično in trajnostno mišljenje Samozavedanje in samoučinkovitost Motiviranost in vztrajnost Vključevanje virov Finančna in ekonomska pismenost Vključevanje človeških virov Prevzemanje in upravljanje Načrtovanje in upravljanje Obvladovanje negotovosti, dvoumnosti in tveganja Sodelovanje Izkustveno učenje Podjetnostne kompetence naj bi postale na čin dela na šoli. Gimnazija Tolmin Dijakom želimo privzgojiti nov pristop k oblikovanju idej, vrednotenju le-teh glede na njihove posledice ter jih spodbuditi k eti čnemu in trajnostnemu razmišlja- nju in viziji. Gimnazija Moste Šola je pomembna za oblikovanje celostne podobe človeka, zato je vizija naše šole, da dijaki naučeno in pridobljeno znanje uporabljajo v svoje dobro in v dobro sočloveka, zato so za nas pomembne vrednote: poštenje, odgovornost, samozavest, zadovoljstvo, sreča. Dijaki bodo sposobni prepoznati in odkriti priložnosti v lokalnem okolju, razvijati ustvarjalnost, sposobnost kritičnega mišljenja, timskega dela, reševanja proble- mov in ozavestiti pomembnost komunikacijskih veš čin. Ekonomska šola Celje, Gimnazija in srednja šola Stremimo k temu, da bodo naši dijaki opremljeni s kompetencami podjetnosti, ki so pomembne za živ- ljenje, saj jim teoreti čno znanje brez teh kompetenc v praksi ne bo koristilo. Izobraževalni center Erudio (Zasebna gimnazija Erudio) Poudarek ostaja na prepoznavanju, poimenovanju in zavedanju dijakovih prednosti in šibkosti ter s tem premagovanju ovir na poti do uspešne zaposlitve in uspešnega in kvalitetnega življenja. BIC Ljubljana, Gimnazija in veterinarska šola Dijaki bodo motivirani, samozavestni, komunikativni, ustvarjalni in samostojni. Opažali bodo priložnosti v okolju, načrtovali dejavnosti, sodelovali z drugimi, aktivirali vire in druge sodelujoče. Gimnazija Ormož RAZPRAVE | 2021 | št. 4-5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 13 Podjetnost bomo v naslednjih letih na naši šoli posto- pno vnesli v vse predmete gimnazijskega programa. Za to je potrebno opremljanje u čiteljev z ustreznimi podjetnostnimi kompetencami. Srednja šola Slovenska Bistrica Gradimo na temeljih medsebojnega spoštovanja, znanja, truda in odgovornosti do narave. Naš dijak spoznava, da je pomembna pot do cilja, odkriva, v čem je dober, katere sposobnosti in talente ima. Cilj je, da dijaki odkrivajo, kaj je podjetnost, kako lahko krepi te lastnosti in kako lahko s svojim znanjem pride na trg dela in kaj naj bi s tem znanjem po čel. Biotehniški center Naklo – srednja šola in gimnazija Učitelja ne vidimo ve č kot vodje, temve č kot modera- torja, sposobnega medpredmetnega povezovanja in sodelovanja z okolico. Dijaki sami zaznavajo priložnosti medpredmetnega po- vezovanja in na črtujejo sodelovanje z zunanjimi institu- cijami. Ob tem so sposobni na črtovati in voditi aktivnosti v okviru dolo čenega projekta, aktivirati druge (sošolce, u čitelje in zunanje deležnike) in delati z drugimi. Gimnazija Ledina VIRI IN LITERATURA Avsenak, P., Podjed, V., Vidmar E., Kranjc, T. (1998). Podjetno v svet geografije. Ljubljana: Zavod Repu- blike Slovenije za šolstvo. Arnejčič Munda, P., Babič, D., Blažič, L., Klasinc, M., Kranjc, J., Marolt, R., Mlakar, M., Plej, H., Praprotnik, M., Ristič, R., Župan, E., Žust, J. (2000). Podjetno v svet poklicnega izobraževanja. Ljubljana: Center za poklicno izobraževanje. Https://cpi.si/wp-con- tent/uploads/2020/08/Podjetno-v-svet.pdf. Bilc - Slivar, I., Bogataj, J. Pečnik, G., Rebek, D., Shrestha, T. (1998). Podjetno v svet angleščine, Lju- bljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Boltavzer, Z., Klučar, N., Vozelj, S., Morel, I., Glas, M. (1995). Podjetništvo – priročnik za učitelje, Ljublja- na: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Černe, B., Kožuh, V., Lukanec, M., Perenič, I., Vrankar, L. (1998). Podjetno v svet naravoslovja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Gibb, A., Cotton, J., Wright, M. (2006). Razumevanje podjetniškega načina življenja : priročnik za uči- telje / [Allan Gibb, Judi Cotton, Margaret Wright; v sodelovanju z Pam McNally in Paul Hinnigan; slo- vensko gradivo priredili Uroš Turk, Kristina Škibin, Primož Štekar]. Ljubljana : Center RS za poklicno izobraževanje. Https://cpi.si/wp-content/uplo- ads/2020/08/PODJETNISTVO_RAZUMEVA- NJE_web-1.pdf. Glas, M. (1999). Podjetništvo (priročnik za učence). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. EntreComp into Action - Get inspired, make it happen: A user guide to the European Entrepre- neurship Competence Framework (McCallum E., Weicht R., McMullan L., Price A., EntreComp into Action: get inspired, make it happen (M. Bacigalu- po & W. O’Keeffe Eds.), EUR 29105 EN, Publications Office of the European Union, Luxembourg, 2018. ISBN 978-92-79-79360-8, doi:10.2760/574864, JRC109128). Https://ec.europa.eu/jrc/en/ publication/eur-scientific-and-technical-re- search-reports/entrecomp-action-get-inspi- red-make-it-happen-user-guide-european- -entrepreneurship-competence. EntreComp: The Entrepreneurship Competence Framework (Bacigalupo, M., Kampylis, P., Punie, Y., Van den Brande, G. (2016). EntreComp: The Entrepreneurship Competence Framework. Luxembourg: Publication Office of the European Union; EUR 27939 EN; doi:10.2791/593884). Https:// ec.europa.eu/jrc/en/publication/eur-scientific- -and-technical-research-reports/entrecomp- -entrepreneurship-competence-framework. Hvastija, D., Jereb, D., Pavlič, G., Selevšek, G., Kranjc, T. (1998). Podjetno v svet matematike, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Javni razpis »Krepitev kompetence podjetno- sti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v gimnazijah« z dne 1. 12. 2017. Uradni list RS, št. 62/2017 z dne 3. 11. 2017. Https://www.uradni-list.si/glasi- lo-uradni-list-rs/vsebina/2017006200004/ javni-razpis-krepitev-kompetence-podje- tnosti-in-spodbujanje-proznega-prehajanja- -med-izobrazevanjem-in-okoljem-v-gimnazi- jah-st--5442-16220178-ob-337917. Kovač, M. (2007). Uvajanje podjetništva v programe SPI in SSI: vodnik za učitelje. Ljubljana: Center za poklicno izobraževanje. Meznarič, M., Rudolf, T., Kranjc, T. (1998): Podjetno v svet zgodovine. Ljubljana: Zavod Republike Slo- venije za šolstvo. Morel, I., Perenič, I. (ur). (1995). Podjetništvo – priroč- nik za učitelje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Polšak, A. (ur.) (2019). EntreComp: Okvir podjen- tostne komeptence. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Https://www.zrss.si/pdf/ entrecomp.pdf. Poročilo o evalvaciji projekta (2020). Analiza vpra- šalnika o kompetenci podjetnosti (PK) za dijake – začetno stanje, Analiza vprašalnika o kompetenci podjetnosti (PK) za učitelje – začetno stanje, Ana- liza vprašalnika o kompetenci podjetnosti (PK) za ravnatelje – začetno stanje. Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem in Zavod Republike Slo- venije za šolstvo, interno gradivo. Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. 12. 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2006). Https://eur-lex.eu- ropa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CE- LEX:32006H0962&from=LV. Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (2018). Https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ TXT/?uri=CELEX%3A32018H0604%2801%29. PRO – Podjetnost v gimnaziji. Https://skupnost. sio.si/course/view.php?id=9479. Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij – Novi program znanj in spretnosti za Evropo (2016). Https://ec.eu- ropa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2016/SL/1- 2016-381-SL-F1-1.PDF. Primeri razvijanja podjetnostnih kompetenc (2020). Interno gradivo projekta. Zavod Repu- blike Slovenije za šolstvo.