I Asity

FROSVETA
glasilo slovenske: narodne; podporne jednote
Ursdatlkl la «prwraUkl ff •Uri; HST & Lawadtfc av.
Offte« «T pabUcsUeu:
9«8T Bo. La»»4at« Iff. T»!tpk*Ms lawBtUU 4«fi.
leto-YEAR xvn. ÍTUS* sr^-asžr^rs: arrc^varrss cuuio, ul, »bot* ia mí* (M.t IO). 1924.
Acc.pt.»c. im mIU«| «I ihcUI rat« •! h«Ii|«
SJEV.—NUMBER 111.
Nr mtU« 1103, Art *f Oct. !•!?. mntUri—4 — Um» 14, !•!•.
japonska zadeva hudo razburja senat.
PrdMdnik Coolidg« je ohdolžen, da m je »«1 politiko, s katero se je del&l naklonjenega japonski is-kljnčitvi »amo «ato, da je poteg-californike volilce za sabo.
PAK SENATORJEV ZAGOVARJALO COOLIDGA, VEČINA OA OBSOJALA.
Ws»hington, D. O. — Odločna opozicij« proti omiljenju japon-ike izključit vene določb« v pri-iclniki predlogi, kakor to zahte-u predsednik Coolidge, ki želi, d« bi naj stopila namesto dne 1. julija letos šele dne 1. marca 1922 v veljavo, se obeta v kongresu, če je soditi povroči in burni debati, ki so jo imeli v senatu zadnji četrtek.
Vnela se je tista debata kot predhodnica viharja, ki ga bo iz-trata predložitev konferenčnega odseka danes. Poročilo je bilo najprej predloženo poslanski zborni-ei zadnji četrtek po poslancu Johnsonu. Kakor vse kaže, bo po ročilo sprejeto šele po vročem boju v obeh kongresnih zborni-eah, te bo sploh sprejeto.
Določba za popolno izključenje japonskih priseljencev ima, ka kor je sklenil konferenčni odaeL', atopiti šele dne 1. marca 1925 veljavo. In predsednik Coolidge naj se medtem pogaja z Japonci za odpravo takozvanega gentle-mafltkega dogovora. To propozi eijo -ata zagovarjala senatorja Reed in King. Z vso silo pa so jo izpodbijali naslednji senstorji: Hiram Johnson, Shortridge, oba iz Cslifornije, Robinson iz Ar-ksnsasa, Ashurst iz Arizone, Bo-rsfr -države o.
Tisti, ki so izpodbijali predsed nikov načrt, so dejali, da je predsednikovo stališče v nasprotju z onim te vlade, ki je le odnekdaj smatrala priselnilko vprašanje za «'isto domačo zadevo. Nadalje so dejali predsednikovi nasprotniki, da bi bila s to odložitvijo dana •Japonski prelepa prilika za po-množitev japonskega prebivalstva T tej deželi v razdobju, ki si ga prizadeva doseči predsednik.
Senator Robinson je očital pred-sedniku, da se je iel politiko, ko J'' pred dobrim tednom dni dal naznaniti ameriškemu narodu, 'e* da je za japonsko izključitve-™ dolo,"bo. S tem je hotel pridobiti ealifornske volilce zase. Nakana se mu j« prav dobro obne-
Senator Johnson je dejal, da japonska vlada nastaniti v ^"•m razdobju več kakor 200 000 •Japoncev v tej deželi, preden se marca drugo leto zapro japonskim izseljencem priselniška Trata Združenih držav.
Senator Reed se je z vso vnemo preval za predsednikov načrt ter d"J»>l. da ne bo imela za vlačite 7 vključit vene določbe nikskšnega Posebnega zla zn poslcdico. Po kvoti ho moglo priti le kakih 60 •'aponeev v deželo do 1. marca
]f)jr,.
Senator Shortridge je rekel, de »>o nikoli pritegnil k rešitvi te-is ?rU, važnega vprašanja na Msgi pogodben« oblasti. Ta "»-leva je nad tem, kakšna usoda politične stranke, je rekel. ' Naš korak ni bil sirov ali cen* !J'"l*n, niti ne žaljiv za noben ra-t pam, da postane izključitev pravno dejatvo. Kajti le potem se »"•mirijo duhovi, in nobenega ne-r* rarumljenja n« bo potem vrč nami in dragimi narodi."
Pregled dnevnih dogodkov.
Amerika. —
Senator Lodge je zasnoval me<l narodno sodišče brez. lige.
Senat je razburjen radi japon akc zadeve.
Gompers jc objavil svojo vylil no platformo.	*
John Dietz, branitelj Cameron jeza, je umrl.
Inozemstvo Generalna stavka rudarjev * Nemčiji se nadaljuje.
Doba reakcije prihaja v Nem čiji; predsednik Ebert morda odstopi.
Mednarodno razsodišče reši nemško-ruski spor. MacDonaldova vlada se nahaja novi krizi, ki pa ni videti nevarna.
Vstaja na Kubi je končana.
ameriški zasnu-i tek mednarod-i
inega sodišča.
Senator Lodge bi rad ime) medna-rodno loditte ločeno od lige na rodov pod pokroviteljstvom ha ikega tribunala.
NA SEDANJIM K0NQRB8NEM ZASEDANJU PA NI BO MO OOCE SPRAVITI PRBDLOOA POD STRBHO.
Rusko-nemški spor gre pred razsodišče.
Mednarodni odbor reši sadevo, toda Moskva fte vedno aahteva formalno ladoMonje.
Berlin, 9. maja. — Nemška in sovjetaka vlada sta danes pristali na poravnanje spora — ki je na stul radi policijskega vloma v prostore ruske trgovske misije v Berlinu žednjo soboto — po med naroduem razsodišču. Posebni mednarodni odbor bo vodil pre iskavo. Sovjetska vlada pa še vedno zahteva, da Nemčija for maluo izreče svoje 'obžalovanje
ebert, preds. nemčije, mogoče odstopi
Socialisti nočejo previeti odgo-vornoitl sa vlado; to pomeni, da naoionalisti in fašisti «topijo na krmilo.
Gompersova platforma.
Washington, D. 0. (Federated Press.) — Skrajno previdnost na strani uradnikov Ameriške delavske federacije v predsedniški kampanji in izraz zadovoljnosti s staromodno poštenostjo, zabeljeno znanimi zahtevami federačijskih uradnikov, je opaziti v izjavi in programu, ki ga jc podal Samuel Gompers s svojima tovarišema Frankom Morrisonom in Jamesom 0'Connellom. Ti trije namreč tvorijo takozvani • nestrankarski politični odsek Ameriške delavske federacije.
"Ameriško delavsko gibanje ne prosi nobenih uslug od vlade," jc glavna točka tiste izjave. Po orne-nitvi presenetljivih razkritij, ki so prišla zadnjih par meseeev na dan, in po zatrditvi, kako krva vo je treba oživiti poštenost, inte griteto in nepristranoet w javnih »MIhah, pojasnjuj* IzjffVt legisla tivni programi, ki se pričenja priseljeniškim vprašanjem in se potem po vrsti peča z otroškim de lom, vojaškim bonusom, s pravi co do organiziranja, z zlorabo de lavtkih sodnih prepovedi, z Bar kleyjevo železniško predlogo, s preklicom Shermanove protitru-stovske postave, z okrnjenjem oblasti zveznega najvišjega sodišča, z odpomočjo za poljedelstvo, s davki, lahkimi vini in pivom pa mednarodno harmonijo potom lige narodov.
O priseljevanju pravi Gomper-»ov odsek: "Politika stroge iz-ključitve je nujna za veliko število let v prihodnjosti. Čim bolj se morejo Združene države približati popolni izključitvi, tem bolj bomo v stanu ohraniti in izboljšati ameriški pravec v življenju in državljanstvu . . . Amerika ne more oststl bivališče mnogih plemen in narodnosti ter obenem iti za tistimi cilji in nstanovsmi, za katere jc Amerika. Niti ne more Amerika rszviti plemenske enot« in docela smeriške psihologije, če je prisiljena sprejemsti v svojo sredo nepreirtan dotok misli in smotroV, prihajajočih iz vseh kotov svets, dotok, ki nas ovira z mešanico vsskovrstnih jezikov, običajev, misli, z ideali in pomanj. kanjem idealizma pa z vso različnostjo v temperamentu, prsvcu in načinu človeškega življenja."
O železniškem položaju je v glavnem povedano le to, da ima Bark ley jeva predloga namen nadomestiti silo in omejitev s ko-operacijo in pospeševanjem bolj-(Dalje na 3. strsni.)
Ostra kazen za graf-tarje v Rusiji.
Dva visoka Industrijska urednika obsojana na smrt, drugI pa
dolg upor.
ZVEZNA VLADA PRODALA KUBI ZA $100,000 OROŽJA.
VaahiagtoB. D. O. — Kubanska
Y,»da j« kupila pri vojnem de-P*rtT,f„la orožja ia streliva pri ^'*no ta $200.000, odkar se je pri "Ia kubanske vstaja. Vojni tej-^ P« j« odklonil kubansko vle d«, ko je vprašala po lltalth, z» k*J. obstoječ« postave sa prode-J«nje vojnih potreb* n Kubi ae "'»'■jej© zrakoplovov. VrMege T* »udi nima vlada toliko letel, kt jih prodajala.
Waahington, D. 0. — Predfeg
da bodi mednarodno sodišče 'lo-, radi neljubega dogodka, ceno od lige narodov in prcesno-vano pod pokroviteljstvom fea-škega tribunala, in da pristalo Združene države k takšnemu »o-dišču pod takšnim pogojem, je formalno predložil v senatu senator Lodge, ki je načelnik -odeiku za vnanje zadeve. Predlog je!bil uveden v obliki rezolucije. V d*r ho tega naj predsednik Zdn|ie nih držav predlaga tretjo kooffe renco vseh narodov, je rečeni v omenjeni rezolueiji.
Ta načrt so predlagali tepupli kanski voditelji kot del prodre ma za mednarodno politiko, fck jo bo, kakor upajo, administracija uvrstila v platformo na repuhli kanski narodni konvenciji v Clc-velandu.
V kapitolu so admlnistracijeki voditelji tekli, da se je eenetor Lodge pogovoril o novem naftrtu za mednarodno sodišče s predsed nikom Coolidge m, preden ga je predložil senatu, in da je Coolidge naklonjen takšni namer!, V Bel hiši je bilo rečono, da nI bil ne črt predložen predsedniku, in da si je te pridržel sodbo o njem.
Senator Lodge misli dosefci raz pravo o tem načrtu pred senatom v kratkem v nadomestek ti*t|g* priporočila, v katerem sta ee pokojni predsednik lisrding in dr-žavni tajnik Hughos zavzemala in ogrevala sa to, da bi naj vstopile Združene države v sedaj obstoječe mednarodno sodišče s pridržki, ki bi naj obvarovali Ameri* ko pred zaplotki z ligo narodov.
Kakor vse ksže, se ne bo dalo dobiti dvetretjinske veČine na se. danjem zasedanju zveznega kongresa za to zadevo. Zato tudi ni pričakovati, da bi senat storil kak korak v tem oziru pred pred-sedniškimi volitvami, na katerih bo mednarodno sodišče važno po-litiČno vprašanje. In ravno v tem vprašanju boata zavzemale republikanska in demokratska stranka vsaka svoje posebno stališče. Izid predsedniških volitev bo določil (Dalje ne 3. strani.)
BPOR IN STAVKI SB NADA
LJUJKJO; 600,000 DBLAV-OBV POOIVA V PORURJU.
POLET OKOLI SVETA.
Portugalk» letalca pustila polet.
Simls, Indije, 9. maja — Por* tugalska letaiea Pse« in Beirrs sta opustila polet okoli svete, o**-rome iz Lisbone v Maes?. Tako poročajo iz Pspirja, kjer sta le-talea imela nesrečo, da sta trtilc skupaj v zraku.
Pariz. 9. meja. — Krcm oski I«-tclee Do sjr je dane« na ¿reftnem potu v Bangkok, 1123 milj jil-novzhodno od Kslkute.
VREME.
rkieego in okoliec: V nedelje ' nestalno in š*- vedno hladno. K«ln» lee isid« ob 3:3«, sa de •oh 7 57.
Coolidge ima fa-šistovske maniré.
Mockva, 0. maja. — Zadnje dn se je vršila v Moskvi važne aod nijska obravnava proti sovjet akirn industrijskim uradnikom, k so bili obtožcui korupcije in eko nomske špijonai«. Černieev, ravnatelj državnega tekstiln«ge tru sta in neki Kelinen, oskrbnik Wiesbsdenske korporecije, sta bila obsojena na amrt, dvanajst drugih obtožencev je pa prejelo daljšo sli krsjšo zaporno kssen. fttirje so dobili deset let ječe. Med temi j« tudi neki Moekvičan, ki je bil pred revolucijo lastnik tekstilne toverne in odličen bur žoe. Osem obtoženoev, med katerimi je bivši gubernator v Smo-lonsku, je bilo obsojenih na tri leta sepore z izgubo vseh civilnih pravic in isključenjem od veeko amnestije, ki bo eventualno rei glaiene. Dva obtožence sta bila oproščena. ' -
Obtožnica se je glasils, da so obtoženci prejemali podkupnino od privatnih podjetnikov in vodili sovjetska podjetja v interesu privatnih tekmecev. Černieev je bil obenem tudi direktor privatne podjetniške družbe.
Sovjetski pravdnik, ki je vodil tožbo, jc dejel pred sodiščem, da proces je poskus vlade, da ustevi privatni kapital pred osvajanjem državnih podjetij. "Nepovci (pri* vatni podjetniki in trgovci) so postali ž« tako predrzni, da na-skakujejo vladne ekouomske epa» rate. Ako jih pustimo nekaznovane, s« bodo s korupcijo polastili državnih trustov,' 'Je rekel prevd-nik.
Černieev 11 in Kalinanu, ki sta obsojena na smrt, se zspleni vse njuno premoženje.
Waehington, D. O. (FcJersted Presu.) — Predsedniku Coolidgti se ni posrečilo, da bi preprečil na stavitev najboljšega pravdniks Francisra J. ffeneyja v Couzenso-vem odseku, ki bo preiskal, ksko se je finsnčni tsjnik Mellon ob-našsl ob upravljanju urada davčnih zadev. Hed-murna borba v se-nstu med starimi republikanskimi gardisti na eni strani in pa progresivei in demokrati na drugi Je rešila to vprašanje. Predsednik je bil strsbovito poražen.
Naalrdnje jutro J« pozval Coolidge Lodga, Boreha in Hmitha k sebi v Belo hišo. Te tri Je opo zoril na to, da bo vetiral vs« rs dikalne predloge, med temi tudi japonsko izključitveno določbo v priselniški predlogi, £« s« mu kongres ne ukloni. Nemignil j«, da bo odklonil tudi davčno predlogo, kakor so jo prsdelali in prenere-dili progresivel in drmolčratj« v senatu in poslanski zbornici, pred trtlnom dni pa je rekvl, da J za japonska izključitev. Srdsj Je zlezel pod klop, ker M je ustreš 1 jasnega odgovors na tisto njer'»-to izjavo.
Opozieijonalni stranki ee roga ia njegovim grožnjam; kar prosi
Berger svedsl praktično predlogo.
Weehington, D. O. (Kedersted Presa.) — Kocijalistlčni poslanec Viktor L. Berger Je uvedel v po slanski zbornici predlogo ze pre kile dobro znsne točke štev. 3 v šp jonažni postavi iz I. 1917.
Ta točka doloma tol«; Kdorkoli bi v Času, ko so Združene države v vojni, poizkusil poviročiti nepokorščino, nezvestobo ali pitnt, ali odklonitev vojaške službe, hodi kasnovan z denarno globo, ki n« sme presegati zneska po $10,-000, in z zaporom, ki ne sme ma šati več kakor dvsjset let. ali pn z obojim. Berger in mnogi drugI soeijeii«ti so bili obsojeni v /spor po tej postavi, dočlm nI bil niti td«n številnih vohunov, ki so bili v svesi s sovražnikom, kasnovan v smislu omenjene postat0.
Glavna razlika med to politič-no kaznijo in pa ono upornitk" postave sa /aaa Adamsove admi-nistreeije je bilo to, da jc bil« v osemnajstem stoletju najvilje koze« določena na tri mesece zapore in dovolili so doprinesti tudi do-kas resn «e v obrambo. Č* pe kd« sedaj po tej moderni post «vi do prittCM dokaz resni««, dobi vel jo
I
Berlin, 9. maja. — Ispor in generalna stavka rudarjev po vsej Nemčiji se nadaljuje. Samo v Po-rurju je 600,000 delavcev v konfliktu s rudniškimi baroni, ki bi radi nategnili delavnik na devet ur.
Sedenja industrijska bitka odloči, d« li ostane v veljavi osem-urnik ne površju in aodetpurnik pod zemljo ali bodo morali delav ci sprejeti devet in deset urni delavnik v svrho, da bodo nemški kapitalisti ložje plačevali A*para eijo po Dawesovem nsčrtu. Po tem načrtu morajo delavci v Nemčiji prevzeti največji del repara oljskega bremena na svoje rame.
Berlin, 9. maja. — Nemška po litična kriza se rasvija ugodno sa nacionaliste in drugo nszadnje ke. Kekor a« danes poročs, so vo ditelji socialdemokratIčne stranke sklenili, da ne sprejmejo odgo vornosti za vlado. To pomoni, da sooialiati iaatopijo is koalicij« in stopijo v opozicijo i daljo snsči, da imajo naoionalisti s svesi s fašisti in drugimi monsrl|istiČni-mi stranksmi prosta roke za organiziranj« vlade. Koalicija s« pomakne s srede na desnico.
Vse kaže, da bo prihodnja vlada reakcionarna in Nemčija j« stopila v dobo konservatisma. To mogoče prisili Kberts, sooialdemo-klitičnega predsednika nemllio republike, da poda ostavko. Kbertovs služba poteče prihodnje leto. Ako Kbert odstopi, s« bodo vršile volitve noveg« predsednika in nacionslisti napno vse sile, da monarh^st zased« predsedniški atol.
Atevilo Žensk v nemškem parlamentu je padlo s «40 na 23. To do« kasuje, da Jo navdušenj« nemškega Ženstv« za politiko hitro iz* puhtelo. Glasovanj« v mnogih okrožjih j« tudi pokazalo, da «o žene v zadnjih volitvah g'asovalc večinoma sa nacionaliste in kato-ličane ,torej reakcionarno.
t t MacDonaldova vladi
pred novo krizo.
Konservativci so predtolil! predlog nesaupnicc, o katerem ibornioa glasuje v torek.
John D!etzv rebel-ni farmar, Je mrtev.
Znani "junak Oameron Dama" v
Wisconslnu je kondno podlegel.
Milwaukec, Wls. — John Dieti, inani neustrašeni branitelj Came* ronskega jesa v S«wyer oountyju, jc 8. t. m. umrl v tukajšnji bolnišnici po dolgi bolezni v starosti ti3 let.
John Diets j« zaslovel po vsej Ameriki leta 1910., ko je sum samcat s puško v roki branil svo* je posestvo proti Četi deputišeri* fov, ki so g« hifleli pregnali na sahtvvo lesno družbe Cluppcuu Log & Hoom Co. Ta družbu je na reki poleg Dietsove, farme «gre* ilila jez, kater«ge je vsak eas od* pri«, kadar je hotela pognati lilo* do po vodi. Odprtje jesa je po« viročilo, da je voda vselej udrla na Diet sovo farmo in uničila nje* govo pridelke. Diets je dolgo časa skušal na postavni način pri« siliti lesno družbo, du odstrani jes, toda zastonj) družba je gonila proces v breskončnost in medtem poplavljala njegovo far« mo. Tedaj Je Dieti vzel sakon v svoje roke, Nitje pod kompanij* skim jesom j« sgradil drugi je«, glasoviti Camnron Dam, tako de je saprl vodo, ki jo uhajala na njegovo farmo, H tem pa jo tudi saprl pot lesu, ki ga je družba «puščala po reki. Družb« je dala podreti Catneron Dam in Diets ga ju postavil znova. Ko s« j« to več* krst ponovilo, se je Diets naveličal večnega aidanja. Vzel Je puško v roko in strašil svoj jos pred rasdirelel. To ju pomagalo, Na^i j« družba dobila šerifa, da naj prežene Diets«. Diets je oborožil svoje sinove in ko j« prišla četa deputljev a šerifom na Aelu, su je vnela krvava bitka, ki je trajala dn«v*.. Vsa Amerika je ohčudo*
te ga. naj U »«ved* svoj« gr*ln}t. kasea, kekor p« bi jo, le bi me | Prog real v ci in demokretj« ksa'jo čal. Bear" se je napriiner pr«. obdržati kongres na zasedanju ter gr«éii t latrdilom. da je Ml« pokazati deželi, da je Cool'dge f* njš vojoa posledice trgovinske«« sto navaden fošUt Le Muacolini tekmovaaja. in da jc b Ia trditev jete drznoMi m« manjka.	I idealizme U «lepilna krinka.
London, 9. m«j«, — Prihodnji torek bo kritičen dan za delavsko vlado Velik« Britanije. Miniatr-ski predsednik l(«msay MscDo-nsld je sprsjel rokavico, katero so mu vrgli konserv«tlvui, in bo smatral predlog bivšega ministr-kega predsednika Baldtvina glede budgeta za nezaupnico, To je na* znani! včeraj John H. Clyne, pomožni vladni voditelj v zlmruiei. Predl/ig, katenga jc prednesel B«ld«in, sc glasi, da parlament z«vrže točko v l«birit«kem hud getu, katfra doloma, da se I. julij« odpravijo M «'K emu/te carinske pristojbin« na avtomobile, zlatnino in gotov« drugn loksurije f.'lyne« je isj«vfl, d« vlada ostane pri tej točki in sm«tra. da je B«ldwinov predlog vprašaoj« ze upnice. To pomeni, de more vlad« podati ostevko, če bo to/k« zavržen«,
Isid glasovanj« o tej tolki J« problematičen, vendar pa ni ne* varnosti, kajti ld>eralei m «e iz javili za delavski budget v eeloti In konsekventno morejo glasovali *tudi za to točko, '•« nočejo |»oJesti d «ne brsed«. Konservstivei so «»d ločno proti točki.
Plaaet Mcrkurlj j« obljuden?
Paru, 9. maja, — Pran*o«ki astronom Itigourah j« mnenje, Ia J« planet Merkurij, ki j« n«JbUi* j« «olneu, aejbrž obljuden.
v^lg paaupnrga (irj»**4IL W s« . ,
ju sam elvojiml otroci boril proti mogočni družbi in oboroženi četi , šerifa. Kden dnputijev, Oscsr Jlarp, jc bil ubit v tej bitki. Dleta Je kapituliral še le tedaj, ko mu je pošlo vse strelivo,
Bil je aretiran in obtožen umo« ra. Diets Je trdil, da Ju dcputl padel pod kroglo, katero je is« strslll njegov nerodni tovsril. Porota mu nt verjtd« in obsojen j« bil v dosmrtno Ječo — n« toll* ko redi uboj« deputija kolikor radi oborožene vstaj« proti last« ninskim interesom lesn« družbe. Pozneje mu je bila kazen znižana na '/0 let, governor Blaine ga Je pa pomilostil ,kn je Diets pr«««d«f U let v Ječi. John Diets j« bil po narodnosti Nemec,
Frssk je zsšel,
zopet psdstl.
♦
Negotovost volilnega islda v Pranciji in stavke v Nemčiji, kt ugrožsjo Dawosov nolrt, so v «rok.
New York, N. Y. - flpekuletlv. n« operacije s tujimi valutami, temelječe 11« negotovosti volilnega re/ultffi« v Krsncijkin veliki industrijski krizi v Porurju, so povzročile padce francoskega frank« in «ngleškrga sterling« n« netvyorški band. Kr«nk Je v četrtek padel s« 40 pik in jc iuIsJ vreden 5.Hit centov j sK rliugski funt je p«de| z« dv« eeute in obstal na M M
Angleška valut« je padla vsled pon»čil, da se bo r< p«r«cijskt vpresanje rop« I zavleklo rs pre« rej čas« r«di industrijske lil poli* li^i kriz« v Nemčiji, kat«re ogrožs Dawesov načrt,
Samomorilec si j« preskrbel leHšle
/1
vzel
P«riz, 9 mej« — Kriiesl D« sh«yea, delavec ,s« Je pobrigal primerno ležišče, predno «I J življenj« v Beriiayu. Ves evoj denar j«* iz«l«l ra lepo krst«, v katero je položil mehko Idas no( st«k'lnieo za gorko vodo in p!»* Ičeto et«k)enieo s nejl*olJšim ko* njakom Neto a« j« oblekel v «vejo nsjbolj&o obleko in «e obesif oa bre«kvi, ki j« bila v najlepšem
PROSYETA
CLAflLO ILOVIHia WABOPtl» HOfOM» «PHOTE I ¡JUTNINA SLOVElSftE N>
T BME^E ÍILK^IWH EMT"
laUrrlptfc»: UalUd SUtM (
B"MIMBEa W
Caasda
Dal «m v «kUMi« ••	11^14)	nkfi
4« M VM M utovi II«.
FtMrttt jt
ALI JE ZA DELAVSTVO NAPOČIL DAN POČITKA?
Se ni! Ampak vsi, ki se senčijo v milosti kapitalizma, bi radi videli, ko bi,si delavci dali odmor pri delu za svojo osvoboditev.
Letos je leto volitev. Socialistična stranka stopa pred ameriško ljudstvo z jasnim in določnim programom. Program pove jasno, kaj stranka že zahteva v mejah današnje družbe, da se zbolj&a življenski položaj delavcev, ravnotako jasno pa pove, kaj jf končni cilj socialistične stranke.
V	Ameriki se danes bijejo boji za izboljšanje socialnih razmer z volilnim listkom na volišču. Očetje Ameriške republike so izvojevali to pravico svojim potomcem, da uravnavajo z njo socialne uredbe na miren način v interesu ameriškega ljudstva.
V	teku časa je veliko ameriških delavcev spoznalo resnico, da morajo v političnih bojih nastopati kot razred, da se ne smejo obešati starim strankam kot privesek, ako hočejo res kaj pridobiti za ameriško delovno ljudstvo. Za kapitalistični razred je tako spoznanje nevarno. Kolikor bolj se tako spoznanje Širi, toliko večja postaja nevarnost, da izgine vpliv kapitalističnega razreda na zakonodajne zbore. Kajti s Širjenjem takega spoznanja raste v ljudskih masah tudi zavest, da mora končno zmagati le pravica nad krivico.
Tudi v letošnjem letu bodo skušali zagovorniki kapitalizma pocepiti delavstvo, da se zniža vpliv politične akcije razrednozavednega delavstva. Poslužili se bodo vsakega sredstva, dostojnega in nedostojnega, da zanesejo konfuzijo v delavske vrste. Delavstvo'bo moralo biti seveda na straži. Razumevati bo moralo metode, ki le jih njegovi nasprotniki pod krinko delavskih prijateljev poslužujejo, da naprlvijo zmešnjavo v vrstah delavstva. Nasprotniki delavstva se prav dobro zavedajo, ako napravijo zmešnjavo v vrstah delavstva, da jim bo lahko izvojevati zmago zase in zopet poraziti delavstvo.
Delavski nasprotniki bodo prihajali pod raznimi pretvezami proti kandidatom socialistične stranke. Eni bodo kričali, da socialisti hočejo vzeti ameriškemu ljudstvu, kar mu je najsvetejše, to je vero, kakor da bi vera prinašala brezposelnemu delavcu in njegovi družini kruh v hišo in zanj plačevala najemnino in kupovala obleko celi družini. Drugi bodo rekli, da so socialisti mednarodni brezdomovinci, ki izdajajo najsvetejša načela narodnosti. Tretji bodo hvalili posamezne kandidate starih strank kot velike .delavske prijatelje, ki sojji stekli že ogromne zasluge za blagostanje delavskega razreda. Tako bodo prihajali delavski sovražniki, ki delavce le takrat ljubijo, kadar jih brez ovir lahko izkoriščajo v svojo korist, z raznimi priporočili z edinim namenom, da zbegajo delavstvo.
Cilj takega beganja je jasen. Nasprotniki delavstva hočejo delavstvo obdržati v ravno tistih gospodarskih sponal), v kakortnih je, popustiti nočejo nič od svojih privilegijev.
Delavstvo se ne more proti takemu početju bojevati z drugim, kot s pojasnjevanjem. Toda sredstva, s katerimi delavstvo razpolaga, so skromna. Njegova najboljša sredstva so živa in zapisana beseda: shodi in tisk, agitacija od ust do ust na domu in v tovarni, razširjenje letakov agitatorične vsebine v tovarni in od hiše, kjtr prebivajo delavci, časopisje in znanstveni spisi. Da se nabavijo taka sredstva in vporabijo z uspehom, je seveda treba denarja.
Delavec, ki žrtvuje od svojega bornega zaslužka majhen del za pojačanje teh sredstev, dela za svojo o-svoboditev, obenem tudi pokaže, da se zaveda, kolike vrednosti je zanj živa ali tiskana beseda, izrečena ali zapisana v obrambo delavskih interesov v volilnem boju.
Delavci v volilnem letu smo! Kaj torej? Delavec, ki se zaveda, da le socializem prinese delavskemu razredu gospodarsko svobodo in enakopravnost, mora biti na straži za interese svojega razreda, da delavski sovražniki ne zbegajo delavstva. Zaveden delavec bo delal in razkrinkava! delavske nasprotnike, pa naj prihajajo v kakorini že obleki, da jim ne posrečijo njih temni na-1 Za delavstvo pač še ni napočil čas počitka!
_
SOBOTA
Pa. — Ni dolgo, kar Mm pital v glasila Prosvete, da je neznano kam izginil Frank Pe> trovčič S. januarja 1924, zdsj pa naznanjajo, da so potegnili njegovo truplo ia reke Allegheny dne 8. aprila 1924. Kako j« prišel v vodo, ni znano, ali je šel tam v smrt ali mu je kdo atregel po življenj«. Včasih je priiel malo ob um in morda mu je to pomagalo
"Bled" popularno med tukajšnji
mi 8io venci in Hrvati,
v amrt.	___________	__r
Pokojnik je bil doma iz Preso-lps., z obširnim programom. Torej
kov orkester. Zabave ja bilo dovolj prav do jutra. . Da je napredno, pevsko društvo
potrjuje
to, da ga js povabijo tudi hrvaško podporno društvo sv. Roka v Johnstownu, Pa., ki obhaja 30 letnico avojega obstanka dne 13. ui* js t. L v Hrvaški dvorani na 8. ave., ter tudi tam pripomore k lepšemu programu.
Omenim naj tudi, da društvo "Bled" priredi plesno veselico dne 24. msjs t. 1. v Slovenskem delavskem domu v Conemanghu,
Delo otrok v Zdrvžsnih državah.
rja pri Ljubljani. V Ameriki je bil nad 25 let, ves čaa v Brad docku, Pa. Pokopan je bil tu na Mogahela pokopališču. Zapušča ženo in šest sinov ter vnuka. Bodi mu lahka tuja zemlja. — J. Genu.
Star Olty, W. V». — V nedeljo
dne 4. maja so imeli socialisti konferenco v Morgantownu, W. Va., katero je sklieal sodrug Masson, tsjnik socialistične stranke za J5a-padno Virginijo. Namen konferen-ee je bil, kakor organizirati io pojačati socialistično stvar, da bi imeli več uspeha. Povabljeni so bili sodrugi iz vse W. Va., ali odzvalo se nas je malo število. Zelo se mi zdi Čudno, ko ni bilo nobenega sod ruga iz Meridena od klu-ha J. 8. Z. Tudi klub v Pursglovu je bil slab« zastopan, kar je bilo vzrok, ker se je istočasi\p vršila seja 8. N. P. J. Na programu smo tudi imeli, ali se pridružimo samostojni kmečko delavski stranki v Zapadni Virginiji pri letošnjih vo litvah. Sklenjeno je bilo, da gremo skupno v volilni boj ter da sc stori vse potrebno zs združitev.
Podrobnosti ne bom opisoval Slovenski javnosti v tej okolici naznanim, da se vrši javni shod dne 11. maja na Osagu, W. Vs., v dvorani kinogledišča, kjer boste imeli priliko slišati vse podrobnosti.
Apeliram na vas, bratje delavci, da se shods udeležite brez razlike, v kateri delavski stranki pripadate, saj vendar stremimo vsi za enakimi cilji ter smo proti nam sovražnemu in krivičnemu kapita-liatičnemu sistemu. Obenem vabim Člane in tudi nečlane, da s? udeležite seje socialističnega kluba J. S. Z. dne 18. maja na Pun-glovu popoldne. Prišel bo rta sejo tajnik socialistične stranke v West Virginiji in razložil bolj natančno, kako akcijo bomo zavzeli, da se pojača socialistična stranka v naši državi.
Na svidenje dne 11. in 18. maja! — Lawrence ftslak.
meni.
Oonemaugh, Pa. — Tukajšnje razmere za delavstvo so bile do se-daj še povoljne. Za naprej pa ne vemo, kako bo. Obrat 'je namreč pričel samo po tri dni na teden. Pa saj je vedno tako, da kapitalisti gledajo, če imamo enkrat več, da se poravna in imamo zopet malo manj. Tako je, da delavec ost a-ne vedno siromak. •
Dne 26. aprila t. 1. je slovensko pevsko in izobraževalno društvo "Bled" iz Conemaugha, Pa., bilo povabljeno v Pittsburgh na banket, ki ga je priredilo tamkajšno podporno društvo svetega Jožefa K. S. K. J., da jim zapoje psr lepih slovenskih pesmi ter s tem pripomore d« boljše zabave. Društvo "Bled" se je povabilu takoj odzvalo in jih posetilo omenjenega dne, ki mu bo radi dobre zabave in izvrstne postrežbe ostal v trajnem spominu.
' Program je bil precej zanimiv. Poleg "Bleda" so nastopila tudi slovenska pevska društva "Prešeren", tamburaški sbor, sestoječ is samih mladih deklet in fantov, ter slovenski orkester, ki je f>o dovršenem programu igral za ples. Na tem meatu izrekam v imenu društva "Bled" prisrčno zahvalo društvu svetega Jožefa za dobro zabavo in fino postrežbo, ker v resnici kaj takega nismo prioako-vali. Kadar kaj sličnega zopet priredite, bo društvo "Bled" vse-lej radevolje ns razpolago.
Dne 3. maja t. 1. se je vršila o-tvoritev Slovenskega delavskega doma v Conemanghu. Pa., na katc-ro je Hit "Ble4" tudi povabljen. 1 da prispeva programu. Tn«li to pot je bil zanimiv program. Pr-vo je nastopila slovenska "Vie-;tor" godba pod vodstvom mr. J. Turka in zaigrala ve» lepih komadov. Potem je nastopil znan! r«jak mr. John Pajk, ustanovitelj doma, ki j« opisal zgodovino društva. os. doma. Da je navzoče rojake zanimal govor, j« pričal vc lik aplavs. In potem ja še nastopil "Hlod", ki je zapel več Upih pesmi, na kar so oe pričele ple«u« točke, sa katere je Igral Navlni-
vsem tukajšnjim Slovencem in lir vatom se toplo priporoča za po-se t. ker s tem pripomorete za na-daljni obstoj vrlega pevskega zbora "Bled". — Ignatz Travnik.
Homer Oitj, Pa. — Ker sem dobil odgovor na dopis v Št. 90 Prosvete, bi bilo preveč poniževslno, da dopisovalki ne odgovorim, ne samo vsled mene, pač pa za vse, ki smo prizadeti. Dopisovalka ic čuti prizadeto vsled mojega tfo-pisa.
Na prvi dopiaovalkin odstavek odgovsrjsm, da duhovni ne hodijo po hišah gledat na stenske koledarje, kateri dan je v mesecu; oni hočejo, da se jih kaj prime. — Piše, da se popolnoma strinja s socialističnimi idejami. Iskreno bi ji častital, ko bi zelo ne dvomil o tem. Pravi, da nekateri Člani kluba ne pripoznajo, kar socializem in sploh nimajo pojma o socia lizmu. '
Vsled tega jo v imenu kluba št. 198 povabim na sejo prvega junija, po seji društva S. N. P. J. Imela bi priliko, da nam stavi kaj dobrih idej in nas pripelje na pot pravega socializma. Garantiram ji, da jo bomo poslušali, ako nas bo v resnici pr*r učila.
Draga rojakinja, vidiš, koliko bi lahko dobrega napravila za tlačeno delavstvo! Pg*vendar si ne-utralna napram korjatnemu delu.
Kolikor se tiče 1. maja 1919, ji povem, da nima pojma o stvari. Vsak se še lahko spominja, kaj vse so nam obetali naši izkoriščevalci v vojnem času. Ker js bilo delavstvo nesramno prevarano, ae je pričelo vzdigovati z demonstracijami, ne samo na Homer Cityju, pač pa po vsej Ameriki. Resnično so magnatje razganjali delavstvo s svojim orodjem — policijo. Takrat niso nič vprašali, če si socialist ali kaj si. Na vsakega, če je bilo količkaj rdečega na njem, se je navalila policija, ga pretepla in odgnala v okrajno ječo. Rojaki se tudi še dobro spominjajo stavke iz leta 1922; kaj so delavci zakrivili, ko so se poganjali za boljši obstoj življenjskih razmer T Ponoči in podnevi so kompanijski hlapci udirali v hiše. Morili to ne-, dolžne ljudi. Celo spečim niso prizanesli. Mnogo delavcev in delav-skih voditeljev je bilo uničenih, ki tudi po imenu niso bili socialisti.
Radi prvega maja 1919 sam bolje vem, kot dopisovalka. Prisostvoval sem s malo izjemo vsem shodom in pohodom, dočim nje ni bilo nikdar zraven. Nikdar nI bilo kakih izgredov od strani delavcev ali druge nespodobnosti. Dne 1. maja pa je policija razgnala mirne delavce z zborovanja v dvorani. V Združenih državah je zakonit« tretja stranka, a policija je vseeno razbila čarter socialistične stranke, ps nihče ni bil ksznovan. Rad bi bil videl našo dopisovalko, da bi bila prišla tistega dne na pohod, pokrita z rdečo ruto, da bi se taka pokazala na ulici nazad-njakom za vzgled in za boljšo pot v bodočnost. Mislim, da bi se z njo ne godilo nič drugače kot z drugimi, čeprav bi bila popolnoma hedolžna.
Nekomu, ki ae skriva pod dopisom v št. 102 Prosvete is Homer Citjrjs, ps bi svetoval, da bolj odpre oči in pogleda v svet, bo vsaj videl, kakšna kriviea se godi delavcu.
Na obrazih mnogih delničarjev sem opazil nezadovoljnost radi mojega dopisa v št. 90, kar pa še enkrat potrdim, ds je bila resni ea, kar nem napisal. Ne umaknem se sa črko. Videl sem tudi pojasnilo na moj dopU v Olasu Naroda, kar se mi vidi zelo pomanjkljivo. Morali bi pojasniti vsa dohodke in izdstke od vsskegs leta, potem bi stranski delnišarji vedeli, kako in kdaj dvorana napreduje. — Jernej Slaba.
Umetni lasje. Neka t vomica na Turinškem je isnašls steklene lase. Lasje so isvrstns imitacija pri-rodnih las In se izdelujejo v vseh
V kongresu Združenih driav se rsvnoksr razpravlja vprašanje o trotkega dela v namenu, da se u-vede dodatek (amendment) k u stavi, ki naj prepone otroško delo v svrho zaslužka. Za spremembo ustave je treba dvetretinske večine obeh zbornic kongresa; sklep kongresa se na to predloži v odobritev državnim legislaturam; a-ko tri četrtine držav ga odobrijo, je predlog sprejet. Po tem nameravanem dodatku k ustavi bi bila federalna zakonodaja pooblaščena določiti nekatera minimalna pravila glede otroškega dela in nobena država ne bi smela iti pod ta minimum. Pač ps bi bilo svobodno vsaki državi, ds določi še strožje odredbe glede otroškega dela.
Ta akcija kongresa izvira iz dej stva, da je vrhovno sodišče Združenih držav že dvakrat proglasilo zakone o otroškem delu, ki jih je kongres sprejel v prejšnjih letih, za neustavne. Da se doseže ta u-stavnost, mora sedaj kongres sprejeti predlog za spremembo oziroma dodatek h konstituciji' in ga predložiti državam v odobrenje. Ko bo ta dodatek sprejet, bo imel kongres ustavno pravico, da vza-koni pravoveljavne postave o o-troškem delu.
O tem vprašanju je miss Grace Abbott, načelnica federalnega o-troškega urada (U. S. Children's Bureau) v nedavnem govoru poudarjala med drugim sledeče:
''Sodelovanje federalne vlade z državami je potrebno, da se izkorenini sramota otroškega dela v Združenih državah.
"Po več kot sto letih državnega zakonodajstva o otroškem delu nam ljudsko štetje od L 1920 kaže, da v Združenih državah več kot miljon otrok v starosti od 10 do 19 let dela za zaalužek. Od teh več kot 400,000 otrok je izpod štirinajstega leta. Mends ga ni človeka, ki bi hotef zanikati, da ti otroci spadajo v šolo in ne na delo.
"Otroško delo se pomnožuje tudi sedaj.
"Od 1. 1920, ko je bilo zadnje ljudsko štetje, je federalni otroški urad zbral statistike iz 34 mest v 18 državah in v distriktu Columbia. Vsled industrijalne depresije ki je nastala takoj po 1. 1920, je padlo število ' zaposlenih otrok, vkolikor se je vsaj dalo sklepati iz števila izdanih dovoljenj za delo; zato smo se nadejali, da bo to pojemanje nadaljevalo. Ali obe zadnji leti pokazujeta odločno povečanje števila zaposlenih otrok. Lani je skupno število delovnih dovoljenj, izdanih otrokom, znašalo 90,166 nasproti 75,686 v letu 1920. V 19 mestih se je število za poslenih otrok povečalo za 20 od sto, v 8 mestih celo za 30 odsto. Ti otroci so bil zaposleni v skladu z zakonitimi predpisi; koliko jih je bilo nezakonito zaposlenih, ni inc-goče ustanoviti.
"Dodatek ali sprememba k u stavi glede otroškega dela, kiy»e sedaj nahaja pred kongresom, bi pooblaščala federalno vlado, da sodeluje z državnimi oblastmi v svrho zaščite otrok v tem pogle du, kajti dodatek k ustavi ssm ne vsebuje nikakih posebnih pravil ali prepovedi. Taka akcija fede ralne vlade ne bi značila nikake ga eksperimentiranja. Kongres je že dvakrat poprej sprejel zakone o otroškem delu, kr so bili v veljavi cela štiri leta, predno jih je vr hovno sodišče proglasilo za neustavne. V tej dobi so državne oblasti izjavljale, da je bila federalna oblast in njena mašinerija od ve like pomoči za države in da ta okolščina ni prav nič ubila volje in inicijative držav za oskrbo o t rok.
"Niti ne bi predlagana ustavna sprememba glede otroškega dela imela za posledico kakega pomuo Ževanja federalnih uradov in "nove vojske uradnikov". Prvi
■hp^V
flatnih uradniških oseb — kar gotovo ni nlkaka uradniška vojska. Stroški tekom prvih desetih mssc-eev so znašali okolo $111,000 — okolo U centov za vsakega izmed ensga miljona zaposlenih otrok.
"Federalna vlada je ogromno napredovala tekom poslednjih desetih let. Pomagala je novčarstvn. trgovini in poljedelstvu. Miljon; dolarjev se trošijo v te s vrhe. Mar naj bodo Ženake maloduŠne, ko se zahteva, naj federalna vlada potroši nekaj tudi za otroke t
federalni zakon o. otroškem delu je dodal otroškemu uradu 51 do-
. 10. MAJA, 1924.
marveč je to vprašanj, sodeloi
»ja d. se zaščitijo pravice otrl
"Predsedniki WiUon, in Cool..Jge so nsglašali iQ ¿3 ročali, naj federalna ob! v tem smislu. Predsednik» O mg in Coolidge sta pri^^H svojih poslsniesh, naj koa* predloži državsm tozadevno »3 membo k ustavi. Programi ob3 strank vsebujejo točko o fedetj nem nadziranju otroške^ deli Te točke programa tvorijo obliy bo in obvezo naproti deei v I zemlji. Mar ženskam ni d0 t„. da ae ta obljuba izpolni 1 m ■
"Končno tu ni vmes nikskojmiku tud[^"original
Iipred sodišča. - Dekla Marij, Cuš ukradla/dne 8. decembra 1¡J Kokole, pri kateri je prenočeval 1000 dinarski bankovec in no Čuš je tatvino priznala in je bi obsojena na dva meseca težke j če. — France Kitag in ltudoli Pleteršek, delavca v delavnica! južne železnice v Mariboru sta din 15. decembra ukradla iz delavni ce 38 kg bakra. Kitag je bil ob sojen na dva meseca težke ječe Pleteršček pa na šest tednov «tro-' gega zapora, ker je baker od Ki-taga kupil in prodal. — Franc Ma-lak je ukradel 16. februarja svo-ji gospodinji Mariji Lesnikovi pr¡ Sv. Miklavžu iz zaprtega hle\» konjski komat ter ga prodal Hor-vatu za 400 kron. Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo Maleka na 4 mesece težke ječe. — Josip Roz. man v Vašju pri Ptuju se je v svo». ji pijanosti stepel v gostilni Bi. zevšek v Ptuju in udaril Štefana Vinklerja močno po glavi. Ta gi je tožil in Rozman je bil pri okr. sodišču v Ptuju obsojen na dva dni zapora in mora plačati poškodovancu 370 dinarjev. Obtoženi se je pritožil, vendar je bil pri *o> dišču zavrnjen ter se mu je ob-sodba popravila v toliko, da je do-bil namesto dva dm teden dni zapora, da se bo lažje pomiril. — Komaj 16 let stari Alojzij Medved iz Šikol je zabodel z nožem 16 let-nega Konrada Žnidarja in pa težko ranil. Okrožno sodišče v Mariboru je Medveda obsodilo na dva meseca težke ječe.
Strašen dvoboj s sekirama. — V Vladimirovcu sta «e naselila Stana in Janko Sankovič. Janko je bil za čaaa vojne dobrovoljec. Po vojni ae je vrnil v svojo va< Kozsperovee, kjer se je priženil k vdovi Stani. Ko je dobil kot d<> brovolec 8 jutrov zemlje v Vladimirovcu, je nagovoril Stano, da proda svoje posestvo in gre z njiiu na nov dom v Vladimirovee. Stana je pristala na to ponudbo. V Vladimirovcu je Janko Sankovič zapravil denar, katerega je Stana dobila za/svoj dom. Ko sta bila mlada zakonska brez densrjs, je pričel Sankovič poditi svojo ženo Stano od sebe. Med zakonskima je vladalo strsšno življenje: več-ni prepiri in pretepi. Nekega večera je prišel Janko Sankovič pijan domov in pričel zopet besneti proti ženi, dokler ni segel po »<*• kiro in nastala je borba za življenje in smrt. Pred sodiščem je Stana dvoboj s sekirami popisala ta-ko-lc: "Ko je mož prvič zamahnil, sem mu udarec odbils s »vojo sekiro. Pravtako se mi je posrečilo odbiti udarec drugič. Moževs w-kira je odletela ob držaju moje sekire in sem bila le nekoliko ranjena po roki. V tretje so najine sekire zadele v celo, d« se je tau>-krilo železo. V četrto je m<»j in< i zamahnil nekoliko višje, s jsz nižje. Pri tem udsrcu »e je »o* zgrudil rsnjen ns tis in na mestu umrl." Za tem udarcem j«« še dvakrat udarila z ušesi sekire svojega moža po glavi. Pred sodiščem je bila Stana Stankovi« oproščena za smrtni udsree, ki *« je prizadejala možu. ker je so-lsik smatral, da je ravnala v »tlobran». Obsojena je bila le za r.sdnjs «Iva udarca po že padlem možu. k" je pretforščila sllobrsn. Sodba " glasi na tri mesece zapors.
Falzifikati rokopisov znameai tih pisateljev, FVsne, knju^nj* George Oirsrd je nspisal t nrhi pariški brošuri zsnimivo zg*«»«* no največjega književnega pu»^ lovca Vrena Lucasa. Ta " nik" je naprej izdal vse H«* del. ki so bila seveda ffols ljotina. Izmislil si je lep* kako je našel pod razvalinam. kega samostana nekaj »tanj gamentov in rokopisov, zs kije našel lahkoverne kur' T*" js prodal leta 1M7. ikf»'" Cholu rokopise Pasksla. N in svetega Alojzija pozneje.je prodal istemu »»■"V
H
\>ksj
bsrvsh. Lasje se dsjo rsvno tako I vprašanje državnih pravic naspro zvijati s razgretim železom, kakor,ti federalnim praviesm, niti ni »•< prsvi.	¡vprašanje strankarska r 4
De belin gallieo
Mola stalo
¡ROM FAŠISTOV PROTI NAŠIM ZASUŽNJENIM BRATOM.
6. april* 1924. »o »e zopet ponavljali ▼ Istri prizori nasilj o«* 15. majnika 1921. Naii volilci pretepam, težko ranjeni. Streljanje, bombe. Kalvarija naših
iMUŽnjenih brator.
Razne vestie
REVOLTA HA KUBI JI KONČANA
Glavni vodja m pogaja i vlado glede kapitulacije.
><0d b^I* P°wbneS* dopisnika.)
pne 6. aprila 1924. »o se vrii-L v j(tiiji jržavnozborske volitve. \it volitve 10 bile za naie zasuž-SLne brate v Italiji druge take Kj(.. Prve so se vrailc one nepolne binkostne nedelje leta ita-^nske kulture in civilizacije onejra dne, ko so zaplapolali Cd domovi naših zasužnjenih bra-[tov plameni nenasitnega sovražnikovega žrela, onega dne, ko je ne-jkto naaih bratov — sužnjev v Mdnjem svojem smrtnem krču jiljubljalo rodno grudo, ki jo je gffljelaeni tujec ugrabil srcu na it »kupne matere. Binkoitno ne-| drljo 1.1921. »o naši bratje Istra-I »i tapisali v knjigo mučeništva
«jih, kjer bi eventuelno propadla, t. j. tudi ie ne bi dobila niti enega glasu.
Zakon že sam na sebi tedaj ne odgovarja demokratičnim načelom današnje dobe, ampak je temveč že sam po sebi nekako nasilje vladne stranke nad manjšinami. Še posebe pa nastavlja zakon manjšinskim strankam nešteto pa sti, posebno s tem, da se da nebroj zakonovih določb interpretirati na najrazličnejie načine. Poleg tega pa je še način glasovanja tak, da ga je težko razumeti eelo na čitanem» Človeku, kaj šele kmetu, ki nima opraviti leta in leta s pi sanjem, a kali še nepismenemu človeku. Glasovnica ssma izgleda kakor nekaka brzojavka.'Na obo
Havana, Kuba, 9. maja. — Ku
banska vstaja, ki je trajala 10 dni, je končana, likalni izgredi se bodo morda, še nadaljevali, toda hrbtenica revolte j« bila zlomljena včfcraj, ko je general Laredo Bru, voditelj vstaje v provinci Banta Clara, stopil v pogajanja s komisijo Zayasove „ vlade glede kapitulacije. Vstaši ostanejo potem bres voditelja in nedvomno se podajo.
Izgube znašajo A mrtvih in 12 ranjenih izključno na strani vata še v.
nafcira naroda s sragami od udar . _ .... , , ggf «pisali jo v srce slehernemu » ™beh notranJe 8tran/ u0"i od' tmdnemu Slovanu s svojo srčno rnake	onih itr.aI?k' . * 80
tivednemu Slovanu s svojo krvjo. In v nedeljo, nedeljo, dno |. aprila 1924. je zopet tekla kri, jope t je rezala bikovka krvave grage v izmučeno telo zasužnjenih bratov, rezala jim rane v dušo in irre. Zopet so poljubljali bratje-roznji rodno grudo v svoji krvi pri prvih državnozborskih volit« rib smo to pričskovali. Kar se je p« zgodilo pri drugih ni sramota samo za ves italijanski narod, ki ie šteje med kulturne in se s svojo kulturo ponaša, pač pa je sramota vsemu kulturnemu in civiliziranemu svetu. Grozote, ki so se dogajale 6. aprila 19Ö1. nad našimi brati v Italiji, morajo zadeti
v	iree vsakega zavednega Jugo-ilovana, mora zadeti v srce vse Slovanstvo, zsdeti mora ves svet, ker je to zasmehovanje zakona, «asmehovanje državljanskega in elovečanskega prava.
Državnozborske volitve L 1921. ao se vriilc po proporcionalnem volilnem »istemu. Vsaka pokraji. na si je izvolila svoje poslance, ki ao potem tvorili italijanski parlament, ki je doživel fašistovski prevrat. Koj ko si je fašizem v Italiji osvojil vlado, je moral njega vodja, Mussolini, najprej misliti na to, da si osigura svoj položaj, predvsem pa položaj fašlstovske stranke kot vladne stranke. Zbor-niea. ki jo je Mussolini našel ob nastopu svoje vlatle, bi lahko dan ali drugi utegnila po svoji sesta-
vi	postati toli Mussolinijevi vladi, kolikor faiistov>iki stranki sploh nevarna — «ko pomislimo, da jo bilo v stari zborniol samo 30 po-»laneev-fasistov. Poleg tega pa je bila stara zbornica le gluho in nemo orodje Mussolinija, pa je za-to radi tega ugled Italije, oziro-m» nje sedanje vlade v inozemstvu padati. To je moral Mussolini predvsem tedaj izključiti iz svo-J*M načrta. Moral *e je tedaj od-ločiti izrabiti staro zbornico le ie v 'oliko, da potrdi novi volilni za-
po katerem bo fašistovski franki že vnaprej zagotovljeno, (i<» bo imela v novi zbornici veči-in sicer absolutno večino z iz-
predložile svoje kandidatske liste v dotičnem volilnem okrožju, sredini ps so zopet črte, na katere lahko volilec napiše prednostne sli preferenčne glssove. Voli lee izrazi svojo voljo s tem, da prečrta s svinčnikom, ki ga dobi na volišču, odznak svoje stranke
Volišče pa je prirejeno tako, da ne more nihče volifea opazovati ko izrazi svoj glas. V ta namen so na volišču postavljeni dve kabini ki morata biti taki in tako postav Ijeni, da nihče ne vidi volilca, ko je v njej. V vsaki kabini mora bi ti na verižici pritrjen 6rn svinč nik.
Ko je volilee prečrtal odznak svoje stranke, mora zganiti sopet glasovnico tako kakor jo je pre jel od predsednika. (Volilci prej mejo namreč od predsednika vo lilne komisije na volišču državno glasovnico.) Pri zapretju glasov niče mora predvsem paziti na to, da ne odtrga malega priveska glasovnice, na katerem je s roko na pisana številka glasovnice. To šte vilko je moral poprej tajnik vo lilne komisije zabeležiti v imeni ku poleg volilčevega imena. Ko vrne volile« glasovnico, mora t privesek predsednik volilne komi sije odtrgsti, a nsto v volilčevi navzočnosti spustiti glssovnico v žaro. S tem in pa ker je volilec prečrtal odznak svoje stranke v kabini, je zagotovljena volilna tajnost.	'
Glede pravnih lekov proti prestopkom je omeniti, da je zakon zelo strog ter predvideva zelo občutne kazni zapora in globe.
Vsak volilee, ki je vpisan v volilnem imeniku, prejme od svoje občine potrdilo, da je vpisan, ali volilno legitimacijo. Kdor pa ne bi tega potrdili prejel ali pa bi ga izgubil, lahko dvignu v občinskem "uradu duplikat in sicer to vse dni do dneva volitev (tudi fia dan volitev).
Vsaka stranka lahko imenuje v vsako volilno sekcijo svojega zastopnika in njega namestnika. I-nuno vanje teh dveh se izvrši po
lANmrVO PREDAVANJI.
"Ali mora znanost prinesti demo
kraeijoT"
Percy Wsrd, znani predavatelj o socialnih in anastvenih vpraša, njih, bo v nedeljo 11. maja ob enajstih predpoldne predaval v Studcbaker Theatru, Michigan Ave., Chicago ,o predmetu: "Ali more znanost prinesti demokracijo?"
V predavanju se bo Ward dotaknil biologije in politike, nazadovanja naprednih narodov in plemen, zakona podcdovalnosti in evgenike, aooializiranja vede, hu-manizirauja industrij, kontrole ¡>orodov, umetnosti, morale in vede,
Slofeitki Narodu
t« ftpHli
ISO«
Priponi Jedatti
If. N«IJa W v 4riarl lltlaaU.
BOLJÔE NEKAJ, KAKOR PA NIO.
Washington, D. O. (Federated
Press.) — Predsednik filipinske ga senata in voditelj prevladajo če stranke na otočju Manuel Que-zon je dospevši semkaj dejal pred otoškim odsekom poslanske zbor niče, da bo njegov narod rajši sprejel desetletno odložitev svoje neodvisnosti kot amendment k ne odvisnostni predlogi Icakor sploh nobenega zagotovila. Na poti iz Manile mu je bilo povedano, da si je Coolidge svest predsedniške izvolitve meseca novembra.
Člani filipinskega poalanstva, ki so že nekaj časa v Wsshingtonu niso tako pesimiatičui. Po njih nem mnenju bodo demokratje in progrcsivci kontrolirali dvetro tjinako večino v obeh kongresnih zbornicah prihodnje leto, in da bo lahko sprejeta direktna neod visnostna predloga.
KMEÖKX ODPOMOÖNE PRID LOOK PRID KONORISNO
ODOODXTVXJO.
glavni stan, »M7-aa ta lawndale ave., Chicago. Illinois. 0	Irvrfevtlni odbor:
uppravniooskki
PrsMftlfc Vteaatt C«UW. p»4*,*é.*4m\k A.*«w VIM. F. O T, «I. J.ka.».wa, Pa„ «T. ui.lk M.UU. Tark, laj.ik UUUkrf. eUalk»
îir^uSrîuîLV^'cWl	#frUk* -e«nlli cUaU J*U JUrrrt.lk.
POROTNI OOSKKi UaSarwaai»reS»aS»lh. 40T W. Mar S».. Sffis|fUM, IlU MjjHl. , ft«i S7iTft«rWn*^ 6aU, Fra4 A. VOaa. In tf S. KIt. «II. IM II, «•^•f.TUU, P., Mi (M 414 W. H*f Si*
llllnlSMi _ Jaka TwWJ.
SrHM'Md. in.
BOLNIŠKI OOSKKi	I
OSREDNJE OKKOSJCi KU* Navak, •rafeaJalk. SSS?«9S k. LawUala Av*
VZHODNO OKKOUK. ZAPADNO
WALL BTRKKT STAVI MA OOOLIDOA.
• '	I ■!
New York, N. Y. — Špekulanti v Wall 8treetu, ki stavijo velike vsote na kaudidate, so začeli staviti 8 proti 5 .da bo CooUdge izvoljen za predsednika.
Remija «asula 14 oseb v Mehiki.
Vera Cruz, 9. maja. —• Ogromna plast zemlje, ki se je odlupila i strmega hriba, je včeraj zavila vas NUsutlo blizu Jalape, Štirinajst oseb je pokopanih. Zasutje je posledica potresa, ki je pred par dnevi zmajal hrib in okolico in zrahljal strmo pobočje.
Jaka GraialJ, I4SSI P .. OKKOUKi Arnum I «Ur, Km 104, Oeaaa, Rai Mm Mar«, ki ISS, K
mm«, km, pa. II r*par An., ClavalaaS, O.
-------4, Raki, Ml... m
S4SS S. Wia.ka.tar Si. Murraf, Uuk *
NUmtsI odbori
M laka, pnJiihlfc, S4SS W. Nik Si., CklaaM, lil. fra«k iMmk «SI? Pvmmt At«., CW«eUa4. O., WlllU«i SltUr, S404 S». CUlr S».,
CUraUaAOKK
Zdniftitrmi odbori
i P«»k AM, S1S4 a*. Cr«wf.r4 Amh CMm«* IU. Jmikm Owm, SSSt W. M(W 8«. Ctl——, IK. Jm. S In k, «404 Otf Cl., C^mlaad, OkU.
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. F, J. Kara. SSSS Si. Clair Ata OaaaUai, a POKORI Kimnalisi» a «1. aAa^lM. M Jalaja v |U»«a ara4a, m «ril labalai
VSA PISMA, M se metala «a paala al. MaSaMalU m Mala««« Pra4«a4ai||«a STn. P. J. SSST-S» Sa. Uwa4ala A««. Cfclaafa, III.
VSK KADKVK ROLNISKK PODPOKK SK NASLOVKi KalaUk. uh alll«« S. N. P. J., StST-SS Sa. Uw«4aU Ara. CMaa««. IU.
DKNARNK POIIUATVK IN STVARI, M a« «Maja at. Ia««4a«alaafa ra la Jikili vaUa m «aaUaai TajaUt«« S. N. P. J.« SSIT-S4 S a. Uwa-Sala A««. CMaa«a, lil.
VSR KADKVK V ZVKZI S KLAOAJNIIKIMI POSU m «aAUiaja m • Klagajalll«« S. N. P. J., S4S7-SS Sa. Law«4ala A««., CkUafa, III.
vrnili
Argentinski delavoi so se na delo.
Buenos Aires, 9. maja, — Gene ralna protestna stavka je bila včeraj oficijelno končana in da* nes so se delavci vrnili na delo. Lokalni Štrsjki se tupatam še na daljujejo, kar pa ne izpremeni po ložaja.
Delavci smatrajo generalno stavko za uspešno, kajti prisilili so vlsdo, da predloii zadevo po kojninskega zskona kongresu še
te dni.
it vi jo možnosti, da bi se ino- tom prizivnega dvora (sodišča) "I sestaviti od strank opozicije]dotičnega volilnega okrožja. Za-'•'•»k. ki bi mogel računati na uspe- xtopnik in njegov namestnik ima-Tako ne je rodil od očeta Mus- ta pravico, prisostvovati vsem vo-,!,,,'ja in hirajoče stare matere lilnim operacijam, imata pravico star»' /linrniee novi volilni zakon, staviti svoje izjave in ugovore na bila kmalu po odobri- zapisnik volilne knmiMj. 1< r sts po zakonu sploh v vsakem oziru enakopravna članom volilne ko-
' novega volilnega zakona raz Mtusolini je zavrgel r"iJj". ki mu ni več rabilo. Haz-j misije! Volilne operacije prično v fiKano so bile volitve r parlament i soboto ob 16. uri, glasovanje sa. >i<-'-r za dan 6. aprila 1024. ^"vi volilni zakon je v glavnem
Washington, D. 0. (Federated Press.) — Kmečke odpomočne odredbe pridejo navsezadnje ven darle na vrsto še pred odgoditv jo sedanjega kongresa. To nenad no izpremembo v načrtih admlni stracijske gospode je iailil spora zum med progrcsivci in demokrati, ki so sklenili vzajemno glasovati proti odgoditvi, dokler ne pride kmečka odpomoč na razpravo in glasovanje.
Ko bo ta zadeva rešena, se bo-sta morala senat in poslanska zbornica lotiti Železničarske predloge. In stara garda se bo morala zopet ukloniti željam progresiv-ccv In demokrstov.
RADI ŽENSKIH LAS VI MARA OBPITI DLAKE.
Vm «rllalka alaSeMaUaMja « gl. ls«rAa«alaam «Steve s« «aJ »aAlljaja Fraak Zaita«, pra4aa4alk« aaiaaraaf a aStara, Aiffar «aala« J« a«ara|.
Val «rlal«l «a «I. pa ratai mM aa aaj pallljaj« m «aala«i Jaka UaSar-waas, 40T W. Nap Si. SpH««flaM, III.
Vsi 4—H I« draft spisi, «•■•aaüa, ««laal, «aralalaa I« aplak «m kav
fu^sTliT-¿rV1 ** U m l ' IM™
kakor so sedaj, bi jih naj izvolila volilna komisija, sestavljena is glavnega odseka in posebnega komiteja, ki bi naj sestopal Združene driave, angleško dršavut
Francijo, Italijo in Japonska uišču. z njenim iastopoin so po-
Ohicago, 111. — 8tari prepir radi vprafianja, aH smejo Ženske nositi pristrižene lase, ali ne, je bil zopet pred sodnikom Johnom F. Connellom, ko ata bile zaslišani sestri ga. Louisa Wisminski, sta
ra 53 let, In pa ga. Mira Pelting ________________________________
ham. Mara 57 let, radi tega, kerjbJ nli ZdruUn$ države podpirale sta se nespodobno obnašale na in	VMj(0 mr<|ntrodno akei-
javnem prostoru.	jo kj jf „v^ovnemu miru v ko-
Ga. Wisminski si je bila dala fUt	„ 'komblnaeU
pristriči in skodrati lase;	jf vseh svobodnih ljudstev sa sva»
OOMPIRIOVA PLATPORMA.
(Nadaljevanje s prve atranl.)
iih odnošajev in seve tudi boljše ielezniške služnosti za celo dele lo.
Preklic Shermsnove postave je zahtevan, zakaj, protitrustovske postave uporabljajo le strokovnim unijam V škodo. Predlagana js
kontrola sodnih avtokratov. V to svrho je treba ustavnega araend-menta, ki ga je odobrila konvencija 1. 1922. Po tistem amendmen-tu bi naj imel kongres oblast preglasovati s dvotretjinsko večino zvezno nsjviije sodišče, ksdsr bi to smstrslo ksterokoli postavo za neustavno.
Olede na mednarodne odnoša-je se glaai Gompersova plat forma: "Delavstvo je vedno bilo in je ie za mir in proti militarismu. Delavstvo pa priznava, da ae ne da miru zagotoviti s pacifističnim nsukom, nego s pridobitvijo jav-nega razpoloženja po oelem svetu. nadalje z dobrimi narodnimi odnošaji in ustvarjanjem pa n-stsnsvljsnjem sredstev, ki bodo izdstno zavirala politiko nasilja in uničevanja. Delavstvo meni, da
Modniike kandidate bi naj imenovale narodnostne skupine v ha-škem tribunslu.
Hodno območje, oblast In pošto, panje predlagsnegs hslksga rax-sodišča se popolnoma krije z o nim sedsnjegs mednarodnega sodišča. Besedilo je isto, le beseda liga je izpuščene.
Vendar pa je v Lodgovl razo-luciji precej točk, ki jih ni v sa koniku sedanjega mednarodnega eodiščs. Ena timed njih določuje pomen bmede "država". Ta naj pomeni v smislu zskoniks nove ga svetovnega razsodišča le po polnoma samostojno in neodvisno d »lavo, ali ne uključuje pa nobs-nega dominija, nobene kolonije in drugih sestavljajočlh delov ta ali one drŽave. Na ta način bi prižlf Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika in Indija ob svoje glasov« v volilni komisiji,
••leč»
V»e
m strankam ji? svobodno, na-
mo pa prične v nedeljo ob 9. uri predpoldne ter traja do 21. ure.
To bi bil v glavnih potezah novi italijanski volilni zakon ter
:,,piti v volilnem boju. Prizna se sem smatral za potrebno opisati ' «nio ona stranka, ki nastopi ga vsaj v glavnik potezah v t.vrho
v dvoje voliluili okrožjih. Vse
I	'Ijja jr razdeljena za prve vo-
II	w' po novem volilnem zakonu ; '•> volilnih okrožij. Poslanskih ""M v zhornftei je MS, a od teh '"'pade večinski jtranki 35« man-[«'ov, a vsem manjftinskim stran-kaia vkup 179 mandatov. Za ve-
""»ko atranko «e smatr« ona, ki • do*4>gJa v vsej Italiji največ «Usov, in sicer najmanj 25% od v**b v Italiji (t. j. v vaeh petnaj-Mero volilnih okrožjih vkop) od-danih tr lasov. Za msn>šinake 'anke p« ae porazdele mandati J*> njih nspehih v posameznih vo-•Inih okrožjih po nekakem pro-IKtrrionalnem sistema.' Opr>mb«> ^re.ln,, fr t4Hftj <ja „j tfeba ¿j "'in^ke stranka uspe v \aek vo-dnlh okrožjih. Dovolj Je, da «toee-" r Italiji potrebno število plesov, da »e jI potem »dkaftejo mandati v onih volilnih okro-
sestra Mira pa se je še nadalje držala stare navad« ter nosila! dolge lase.	»
In to je bilo ravno, kar je po vzročilo prepir. In ko ata bil<» pri vedeni pred sodnika, st« se še vedno prepirale ter prosile »od nika, naj razsodi, katera imuj prav.
"V tej zadevi ne maram cepit» ntko dt|<fifro platforme, dlake," je. dejal sodnik. "Obe l.o kr ,f| kandWti<5 ,,, katerok
Čem postaviti pod bond, in sicer vsako v zneaku po S1,(MM>, da boj mir med vama."
tu v skupni družini'. Odobrilo bi unš vstop v sedsnjo ligo narodov
in mednsrodno aodišče."
Kdini namig, da bi odsek pustil d<mokrste na cedilu ter ae ogreval za La Follettovo volilno liato to leto, je čuten v zadnjem stav-ku, v katerem je |>ovedano tolei "Po teh zahtevah bo merilo sme
»t ran ksterokoli jsv.
no alužbo.'
Vae nsitete dežele Imsjo . vsaka gvoj glaa v ligi narodov 4»<r dajejo tako Angliji šest glasov.
Vaaka drŽava lahko iaatopi is vrste v tem med na rod o o tu raaso.'
lažjrgn razumevanja nezakonitosti. ki so jih počenjal« na dan C. POMORŠČAKOV NE MOREJO aprila t. I. toli od vlade imenova	DOBITI
ne volilne komiaije, kolikor tolpe
AMSRIiKI ZAIVUTBK MED IfARODRBOA «ODlâôA
oboroženih fadiatov v vsej Italiji.' a poaebno še'nad našimi brsti, primorskimi Jugoslovani.
(Konec prihodnjič.)	L
Nadaljevanje s prv« atranl.)
politično amer Združenih držav "¡tem pogledu.
Kakor je pričakovali, bo demo-''ki so va obiskali
fflEKANILO IK JÄAHVALA.
H tužnim srcem naznanjamo s<»: rodnikom, snsneem in prijateljem žalostno vest, da je neusmiljena smrt pretrgsla nit tivljanja našemu nadvse ljubljenemu sinu Iii brstu
PR AVK U PUiTOVRH.
' Preminul je dne 13. aprila IftU ob 2 uri popoldne v starosti II let Iii 3 mesece. Nič hudega sluteč, ae je pod s l z drugimi sošolci v na-ddjako šolo in rsvno pred šolo ga Je ¿adel avtomobil tako nesrečno, da je v par minutah zatem zavedno zaupal. Pogreb ae jo vržil ia h lie žalosti dne 17. sprils t. I na Narodno pokopslišče v Bridge-.ville Ps. Nsj|e|wfc« sa zahvaljujemo društvu It. H. H. P. Z„ kuterega član bil v Mladinskem oddelku I za darovani krasni venoe. Neša lakr<mi hvala vse» darovalcem I veneev, ki no jih položili na iije-| govo krsto, Posebno se pa zahva-| IJujemo pre.Uedniku društva št Ml#. H H P. Z. za ginljiv irovor pri | odprtem grobu. Maslu» sa prsvl lepo zslivsljujeiiio Mary Krek,! >fl»ee D« rmota in vsem drugim.
pri mrtva*k«'mi zadnjemu
tem končana vae njeno obveanu-sti, ki jih je previela ob vstopu. Ali svoj isstop mora naauanltl dve leti poprej.
Mednsrodno razsodišče se uo »m« vmešavati v zadevo Združenih drŽav, ki jih smatra sa domače probleme. Glede naseljevanja tujih iaaeljeneav bi naj ne imelo mednarodno aodiSč<( prav nobena besede. To ja izključna zadeva Združenih držav.
PMMTAVA "Deaet božjih' za|Kivedi" je krasna slika i> življenja vseh časov ter je soda J lata na programu izključno /a mesto Chicago, ie v Woods gltulali* &ču na Dearborn uliei, (Adv.)
NAUČITE SE ANGLEŠKO
Ml «m aavllai« ■•twill. «Hall •« rUtii awilfSiTjaiiik a^*« e^«* f	luv
p« «m »Msrtlsaia «mm r*«um»f m »»«su*-a h mm mW* Saaai« «naMiis« .m S» r krrfcl. N« •4U».|ir	»rMnllr
U", SSSS wT Umé H* tm MIN«M A
»MaOll. - (A4'I
►•h
IÉ0EM SVOJEGA BRATA
Alojzij ^(euda doma ia Itovea ud Primorskem, po domača pri lust eo gs imenovali Joselnov Loj/*', tukaj v Ameriki »e iialiujn že okrog II li t ,preti H lat) je bhal na kje v državi Peuns/lvauiji i» v West Virginiji, u sedaj pa prav liiš ne vem, kje Je, l'enjeu« rojaka uJjudiio prosim, ie kdo ve za njegov usslov, naj ifii hitro l<> naznani, /a kar bom s< lo hvab ž« n, (u> bo ps »am čital ta oglu«, naj aa nemudoma prijavi avojemu bratu na naslov t Matija Kenda. ßf'tii and Maine Ht.j Itoute % Wau«a-losa, Wis. 1	(Ad» )

Mussolinijevo ' eeearatvo' severnem tečaju.
Near York. — (Fed. Press. Novi mornsrični tajnik Curtis I).
Wilbur ae je pred nekaj dnevi po kretska platforma za aedanji med- odru m ga apremili k tožifna nekem zWovanju v New narodni aodni dvor bras vsekr počitku. Urina hvala tudi %*rm, Torku, da ae noča priglaaiti do- inega pridržka Vpra4anje be is , ki ao dali «voJm avtomobile na volj rekrutov za bojno mornarico zvalo zelo vrpč boj na republl razpolago in so vozili u»i* snanae
na
kljub zapeljivi kampanji, ki vlada vodi v ta namen.
jo kanski nerodni konveneijl.
(> bi bila l/odgovf rezolueija •pnjeia v kongreau, bi predsad
Zlorabljanje Leninovega imena prepovedano.
Rim, 9 maja. — Roald Amund , sen. arktični raziskovalec, je ne redil pogodbo z italijaneko vlado da pokloni Italiji ve« teritorij. k< ga alučejno odkrije v Mižim «r Moskva, » msjs vernega tečaje, katerega obi*/-e I o poletje. Italijanska vlada Je po
in prijatelje pri pogreb«. A* »n krat naia najlepše hvala akupaj. Tebi dragi aitiAak in b*t
ca ovekoSe^enJe «pfimina na Lern na je prepovedala rabo Leninove-
ulk pr««flsgal ve|e»(|am, naj ekli'j,taA. p« Mimo: polivaj mirno v če Jo haSko konferenco. 1er jim «valKMlni amiriéki /« mlji, Krank j pri|K»ro/il apre jat ja zakonika sa ,|rtf} »p«vaj sladko v črni zemlji | ustanovitev mednarodnega aedi- jA aolnee zlato nej tebi sije, ter Komisija ¿¿a. Keoluaije predlage nedelj'- /Mrjš Buta rumeni na tvoj« g«»mi
magala Amundaenu kupiti dva ga imena in slike na ovHkih ze nega d*era U nov uetroj ca u _______J|
letala in dale mu bo tretje letal«, smotke in rigerete, aladksrije, atevo in zdržavanje Je pr*4legan	Vai v Hygan, Ps
zakonik, ki Je v poginem akladju ^ Žalujoči oatelit Krank In K^ai# ¡1 onim sedanjega svetovnega sod p,tftovrh, alertée. Ferdinand in
Welter, brau Alberta in Elisa
s Italijanskim atvo.
i^ištvom za apr« i
zlatnino i» v druga trgovakei Nameate de bi bili sodniki Iz •vrhe.	¡voljeni ne skupščini lige narodov i
Ako želite
da U* vala dsneraa mUIJU prevala«a« frUfala v 4aai*rlaa, aaklara)U aS raiaaa baafclrja. da vaaa Uda lak aa
JADRANSKO BANKO
VaAa nakaalla aa lavrlejaj » Mtrartoiao In braa vaakaea n<l-
bHka potoru naAlh p«>4rufalr bi po potu
Nai aa»ar4kaa«ki *4iaUb j« «m* aailai u.«l>*a»m ar/ri ACNo M «.i-a-
Za vaa laformarlja cbn.i:
CENTRALO
JADRANSKO BANKO,
AMgRIKANSKI ODDELEK LJUaiJANA JUGOSLAVIJA
Padralnlca t
i:
U»rta*. CaMS) in1"«»»'* i.il* J--»»"'- H"» •
IM«. Srr»l U-SIM— ......
e>*.*lH	Sv«C
aib*«*k. Ih'A
VM«
■eSaHi.
'ariusAni za von fraak Saluar Si.tr Bank 'ss CarllaaSl M*« Tark.N T,
Oleaal karaafNtndanl se Južna Amerika Ihn V«fa«lara Da CW# Valfaeaiaa, Pa«u Atmmm. Aalalafi
r
PROSVETA
Rado Murni*:
Veselega kljunača žalostni roman.
(Dalje.)
UoMpa Hlokavku so m« motrili iikupio — kaj bi me tudi nel lu odprli moj častitljivi kljun; |)(»Kl"«lül Mm jih hvaleino, ker
ki upal, <ia imi z reiilbo besedo jxjiuaKajo u mučne zadrege. In ni« »cm •»«• motil, /akaj že ho izustili krilate b'-sede bolj po domače; "Kaj bi pa radi!"
"Va4o punco!" hcm bleknil okl* kritosrtao. Takoj pa sem spoznal ».ojo novo nerodnost in pogledat za<'udi*no damo prav milo in se iz-govarjal: "J'ardon, milostna, pro-Aifii vsa, ne zamerite mi! Ako bi vedeli... Proníra van prav vdano, dajte mi tfohpodično ličerko v zakon! Zmeniva h«!*'
"HlokanoT"
"(io*podic'iio Hlokano!"
"A — s — u!" jo zatrobila presenečena darno, kakoit bi ae učila petir "Nikdar bi ne bila pričakovala kaj takega! Saj vas'vendar fce nisem nikdar videla%v nobeni družbi, niti na promenadi."
"To nió ne de, milostna, soliden kljunač sem, jako solidtn!*' sem odvrnil. "Vea dan čepim doma, ponoči pa krokam," aem si mislil seveda natihoma. Kdo bi pravil bodoči tafici kaj takega na glas, pa le precej prvi dan!
"Kako ste rekli, mladi gospod, kaj st« že?"
"Pastir, miioatna! Veseli me, da ste ae jeli takoj početkoma zanimati zame. To mi vzbuja veselo upanje."
Moja zadrega me je minula, ka-VurJÁ pihnil.
"Pastir?" ae je zamudila okro gin goapa na zofi. "I, kaj pa pásete??"
"Lenobo."
"Atsko."	/
"Pastir lenobe. Čisto novo ime za prav atar poklic.H
"Koliko vam pa ncae ta slniba, foapod pastir?"
"Dozdaj 4e nič. Moje pastirstvo fte ni definitivno. Toda, ko dobim politično slulbo hrvaškega kotar-
skega predstojnika, bom izhajal prav dobro."
"Malp narobs se mi zdi, da pásete lenobo kar zastonj. Potemtakem ste socialna ničla."
"Plače nimam It nobene in to je moj edini ponos, velerodna puspa! Prost in svobode« kljunač sem. Noben ief mi n« mor« kisatl in greniti življenja. Vsak dan imam dopust in letim, kamor hočem. Ali ni to prijetna eksistenca? Marsikateri grof, marsikateri knez in kralj ne živi tako imenitno kakor jaz, provizorno nameščeni pastir lenobe."
''Dovolite mi opazko. Zdi ae »i, da ate učen, nenavaden ptiček, gospod doktorande!"
"Skoraj ste zadeli resnico."
"Kje ste pa pravzaprav doma, gospod —?"
"Krilatnik. — Doma sem pa pravzaprav tam, kjer se poljubljata večnost pa večerna zarja.'*
"Kako ste rekli? Kje domu jete?"
"Tam. kjer mladi popek začetka drži,invalidni konec za ogolje-ni frak."
"Ke razumem, dragi moji Kaj se to pravit"
"To ae pravi: tam, med bikon kavno hipotenuzo in krevljasto konstruktivno kosekanto, kjer si plete Diana svetlobo in sence v pisane paradne vence, tam dom je moj.
"No, pa ae niste slabo odrezali, gospod doktorandl Odgovor je bil natančen."
"Odgovor je bil pregnanten, jedrovit, bi dejal moj profesor en tomologiae universae. — Preden nadaljujem, dovolite, da malo poka» jam."
Umolknila sva.
Dalje drugi pot. Kdo bi čečkal venomer?
Na svetega Jožefa praznik. Ali imate kaj premoženja?" me je vpraiala gosps Slokavka po kratkem molku.
"Nobenega."
"In bogatih sorodnikov tudi ne?"
"Tudi ne. Sami berači so, ka-kor jaz. Moja teta Kukavica ima sicer par grošev pokojnine, pa «proti znosi polovico v loterijo, , polovico pa potrati za sleparska
.1
"zdravila", ki jih ponujajo ne-j sramni goljufi bolnikom po novi nab, koledarjih in pratikah. Da bi kdaj kaj podedoval za njo, tega ae ni bati Komaj bo za pogreb drugega raareda, ako sploh kaj oatane. Te je tako jaano, kakor s maslom namazan cilinder. Sicer mi je pa ta teta Že precej mrzla žlahta, v daljnem sorod-stvu. Tudi njena moralnoat ni p<y sebno zgledna. Lahkomiselna greinica je bila ie večkrat v ime nu postave zaprta zaradi izpolož-be otroka (( 149 kaz. zak.) in ie zmeraj nosi svoja jajca v tuja gnezda."
Oospa se je odmaknila na zofl od mene in vprašala dokaj nejevoljno: "Nemara imate bogatega strica ▼ Ameriki?"
"Strica imam, pa ni bogat. Tudi ne liri v Ameriki, ampak na Prancoakem. Ime* mu je Bčeaus-se. On vam je prav} ptič, moj stric! Ej, da bi se mi ljubilo govoriti I Bčcausso je straino zapravljiv dedec. V vsak. tako neumni iport vtika svoj kljun. Mo-, rali bi ga pahniti pyd kuratelo in ga postaviti pod policijsko nadzorstvo, dasi je ekselenca. Zelo je oiaben in antipatičen in neolikan ; niti ne ve, kako rita je latinsko ime. Srce ima pa tako mrzlo, kakor žaba pod ledom. Sicer pa — de vivia nile nisi bene!"
"I, nekaj bo*pa le imel, ako Je ekscelenca 1"
"V Normandiji ali kje ima posebne vrtove, poseben zavod za rejo polžev; pita jih z otrobi in aa-lato. Ne vem, Če mu to kaj nese. Tudi je veleposestnik hemoroid in dragih takih nevenljivih zaslug za domovino in drŽavo."
"Zakaj ga pa ni nikdar t nami doli ▼ Afriko?"
"Kolere se boji bolj kakor re-žečega se davčnega urada. Njegova žena, pardon, njegova goapa soproga je pa celo perverzna. Pravijo, da nosi jajca na osem o« galov, pa ne verjamem."
"Vidite, gospod snubač, moja Slokana je ie premlada, ie nima mature."
"Kaj pa je treba mature!"
"Punca je Se vsa otročja in neumna; bodite no vsaj vi malo pa-j metnil" '
Josip Jurčič:
BOJIM SE TE.
Mrzla noč jo leta 1681. ležala nad Ljubljano. Megla, ki ic dandanes nadleguje to ineito, je bila tačaa, ko ie ni bilo izsuitno močvirje ljubljansko, ie gostejia, negq je dandanea. Samotni ponočni potnik, ki je ves v plai' zavit pred mrazom, ko-račil od Velikega preko Starega trga, ni mogel videti samo poldragi teženj pred seboj, da-ai jc koledar kazal polno luno.
TJra je bila poludcsftih, ko je bil nsii nočni potnik priiel do Sv. Jakoba cerkve. Priiedii do jeauitakega samostana (danainje Virantove hiie) obstoji pri stranskih vratih, ki drže na vodo, potegne ključ iz žepa in odpre ter zopet zapre za seboj.	*
Bo tiatih stopnicsh priiedii v drugo nadstropje odklene zopet nizka vratca v ateni, in tipajoč prekorači mili temni hodnik, ozek tako, da bi ae ne mogla «Iva kretati v njem. Skozi druga, skoraj tpevidna tapetna vratca v ateni atopi v vi-soko aoho. Na mizi je gorela avetilniea in alabo razsvetljevala mizo, nekoliko atolov in akladani-eo knjig oh ateni. Nobenega človeku ni bilo tu: kar je pričalo, da je «večava pričakovala nniega priielra Tudi zakurjeno ni bilo; rnkaj ko je mož odložil ayo j plaič nu atol in klobuk na mizo ter ai a prsti lase pogladil s M«, pretresne «a mrnz in kakor nehntoma ai za^ne drpniti roke.
Slaboten svit v aobi nam kale mladega moža, knkilt ieatlndvajset let, arednje rnsti. ohličaja bolj bledega, a živih, iakronlh, kre|»kovo|jnili oči. Videti umi je bilo,'da iru nt knj duievno tare. Opravljen bil v črnem ¿»metu. gosposko, éedno, toda nikakor posebno izbrano. Itil j»< izmed onih ljudi, ki zanimajo človek» irle, ko jih natančneje ogle. dnje ali i. njimi občuje.
Njegove korake nli ropoi h atolem je že čul liekdo. Odpro *r «iranske duri in prikaže ae dolga poatavM \ črni jezuitski halji z zlatim križcem na zlati verižici okoli \ratu. / belimi lasmi in ble. din obrazom, čln\ek bi 1114 bil priaojal kakih ie»tdea« t let, «lasi je tnl ti\ot ¿0 visoko pokonci sklonjeni rumenkasto, naRuImnn lice je Ae kazalo telesno moč in u«t» n» smeh \rsto brlih roh.
"Dolgo 1 r ni bilo, Anton!" <»n><i>ori s'ari je. zuitski oče mladeniča.
"DoImm večer!" poadrsvljn Anton patra 1 ne. Inko nezadovoljnim, a \<ndar apoAtljivim glasom. in stopi \ njtgovo «oho; opravičeval ni avo. jega poznega prihoda, nr priM kakegj drufega pogovora.
"Sodi, takoj pridem," reče pater in korsči prrko «opio m prijetno zakurjene, elegantne »obe, »«» drugi konec, odkoder no nopcf druga vrata driuila * »aerdnjo temno sobico. 1/ njr prinese Min steklenic« vliu in dv» kniarea in vm post s vi ^'»-»tavi na m 1*0. Mrzle klol»a*e je imel žt hlile l»ripra\ljene N»tn privzdigne duhovni z ta-Uovi Ijnim obrazom ob straneh» zadnji oplati avoje dolge črne obleke, ter posadi počasi svoje telo na stol mlademu go»tu nasproti, mlmaái »teklenlco in na:oí: njemu in sel»» Nalo odrine veliko knji* go in nekaj papirja na stran in »«pregovoru
"PIJ. Antone, »olera bodel boljéc volje. Ne <Wlim te rad lastni«« rad te imam v i«tlni rad, kakor tvojega sina. — Kaj st po<Vl danes
Iu govorila sta o vsakdanjih, nevainih rečeh. Pridno sta pila oba; duhovnemu starcu se je poznalo, da jo vajen zlate kapljioe; mtudenič pa je imel vedno nalito čaio pred seboj, pil je tudi on ; zrdečilo se mu je lice, ali ni se mu razveselilo
1	•
srce!
♦"Ti morai biti nekoliko bolj lehkega srca, ljubi moj," reče pater, odpirajoč drugo steklenico. "Jas vem morda, zakaj «i sedaj nekaj dni tako slabev< ljcn ; vendar lepo bi bilo, da bi mi kaj več govoril. Olcj, prijatelj sem ti, in če ti morem pomagati, vci, da ti rad. Srce na jezik, dečko, in povej mi vse, ksr te teli; vedi, da mi ne morei ničesar novega povedati; vse sem izkusil, kar ima bridkega in sladkega življenje. No, povej, kako je s tvojo rrcvesto? Ali si bil danea pri njej?"
4"IJIH" odgovori mladenič. ♦
"Dil, bil! S kakim glaaom odgovarjal, kakor bi bil nerad taml Morda se vendar niata malo kaj sprla zaljubljenca? Pojdi, otročarije, ki te se vrnejo nadlegovati 1 Ali pa ie morda podira vaa ljubezen? To bLbilo lepo!"
"Ne, stric, tega no! Dve uri sem bil danea popoldne pri njej, dve blaieatni/srečni uri; a vendar sem odhajal žalosten. Ena beseda moje neveste me je tsko neznano, tako bridko »pekla, da sem moral priti acm k Vam: sam ne morem biti I Ena beseda, in vendar ni nič posebnega; Emilija ne ve in ne aluti, kako me je v arce zbodla z eno '»esedo pred slovesom, z besedo, ki jo je govorila *koro z nsamehom, in vendar tako čudno, tnko čudno!"
"Katera je ta beseda? Ali — povej mi rajii v»e, kako ai ae radoval popoldne, povej mi vse obširno* to te razvedri in potem dobodeč svet, kakriiMga ti morem dati. Ne dvojim, da vse pre-črtio vidii po svoji navadi. Gotovo v tiati besedi ne bode nič posebnega. A govori in povej, kako ata in kaj sta počela! Je 11 Emilija zdrava?"
"Zdrava! Naj Vam vse povem, stric! Danes pop-»¡dne, ko sem jo obiskal, je bila aama doma, njena mati je bila z domu. Tiho aem stopil v sobo; pri okna sedeč, me ni zspazila, dokler se ji nisem približan Ko me zagleda, mi akoči nasproti, obja-me me in poljubi. Vi pravite, atric, da ste ulili vse, kpr ims življenje sladkega, potem veste mords, kako srečen sem bil, flpedajoč v njene oči."
Pater popije čaio viua. morebiti, da bi pregnal («oavetne spomine is onih čsaov, ko je bil i* mlsdtnič, ko ga ni ie vezala sveta obljuba, ne telila ga starost.
"Jas som ji stavil nedolžno vprašanje," nadaljnje mladenič.
"Katero? Le natanko!" mu prestrižr stric
besedo.
44No, alt me ljubi?"
'"In ona je rekla tako kakor vsako ljubeče deklo na tem svetu, namreč: " Kako more* vpra-iahl" — "in aopet te je poljubila, kaj ne?" reče duhovni atrio s dobrohotnim nasmehom
"Ne'" odgovori Anton "Kekls mi je: "Bo-jim »e te!" Ta besed* so mi presnnik sree. Nič več inaera mogel govoriti; veselje me je bilo minil»; tudi ona je bila pmtala resna in plaho me je pogledala. — «trie, ona se m« boji p
(Dalje prihodnjič.}
"Milostna, ne sahievajte prt
več od mena!"
"Vse, kar je prav. Ne zamorite mi grenka besede — zdi se »i, da ste malo prismuknjeni. * L
"Ne mslo, marveč prav peste* no! Ne baham ae rad,'toda, kar je res, je res! Vsak pravilno za ljubljeni mladienič je priamojen, to je pravtako stara kakor zlata reaniea. Zato tudi prav nié ne vpraiam po doti. Ako daate Slo-kanioi mlin za kavo in pa cekar perila, pa sem popolnoma zadovoljen. Slokana ljubi mene, jaz pa njo. Stvar je obtemtaken v najlepšem redu. Zmeniva se!"
"Slabo znamenje, ako je dota snubaču ob taki gospodarski stiski deveta briga. Obžalujem, da vali želji ne morem ustreči." ' '.
"Potem sem pa presneto slabo opravil!"
"Moja hči ima že drugega snu-bača."
"Vem, tistega onegavega barona, tistega Grillenkitzlerja. Star je možiček, star, zum Teufel iat der Spiritus! Piko ima na kljunu, velik falot je in ie umazanec in skopuh po vrhu."
"Pameten gospod je, inspektorr dobro slulbo ima."
"Inšpektor dol ali gor, to ment prav nič ne imponira, Slokani pa ie manj. Ona pravi, da ga je le pol možu, akotudi se postavlja kakor petelin na gnoju. Tedaj, milosti va, ali res ne bo nič?"
"NiČ. Obžalujem. Pustite na-io punco pri mira, če ne vas za-tožim naii slavni hermandadi."
Molčal sem klasično, kakor Izklesan od Prakaitela. V salončku jc bilo tako tiho, da aem aliial, kako si je v sosednji sobi moja ljubica frizirala svoje krasne kuitr-čke.
Navzlic žaloatnemu porazu aem veselo pomigal z repom in dejal: "Milostna, danea je fiele sred-postna nedelja. Saj lahko počakam. Saj nisem tako aitent Morebiti si premislite?"
"Jaz že ne!"
"Jaz tudi ne! Brez zamere. Pa vesele velikonočne praznike!"
Tako žalostno se je predvčerajšnjim končala moja anubitev ; jaz pa kljubu temu veselo sedim na dilici in prebiram zaljubljena pisma svoje zveste ljubice.
, Judiea — hopaaaal
Veselo sedim na dilici in pre-miiljujem avojo žalostno ljubezen.
Le prvi večer po snubitvi sem bil malo poparjen. PU aea v kavarni 4 Pri zadnjem fioku" abaint, pa sem bil sopet dobar. Lete l Lete I
Vsak dan je drugačno vreme: zdaj gre dež in aneg, zdaj zopet aneg in dež. Dnevi so zaspani, pusti, hladni; skoraj neprenehoma pile zoprna sapa. Zamaknjenega v prijetno parfimirana rožnorde-ča pisemca zlate ljubice, pa me ne moti niti grdo vreme, niti ponesrečena snubitev. Včeraj sem videl prvega metulja; gotovo je zmrznil, ako se ni prej obesil zaradi puščobe.
Tovariši mi zavidajo mojo nesrečno ljubezen; menda mialijo, da imajo aamo oni patent na smolo v srčnih stvareh.
Vslcd materine prepovedi ae ljubiva le ic bolj vroče ; kadar le moreva, letiva na rendezvoua, seveda le incognito. Čiato prav ima modrijan, ki veli, da nesrečna ljubezen tudi ni od muh.
Moja ljubica pa ni tako Židanr volje kakor jaz. Revica me ljubi s solzami. Zastonj ji poudarjam: Kdaj se je zmenil pameten kljunač za dovoljenje stariev? Kaj nama mar, ali je najina ljubezen materi po godu, ali ne.? Slokana kar nc more preboleti, da so mi dali mama koftarieo, pravzaprav že cel kol. Pravi, da so to strašno žalostne avspicije za najino bodočnost. *
, (Koneo prihodnjič). •
Naročite "Pros vato" vaiemv sorodniku ali prijatelju v star domovini.
CUNARD
ZA JUGOSLAVIJO
••)kra>A« H »««k« ir*4* a tr*«0 «l»HS»»lwl parnftl
atRSNGASlA	AQU IT AN IA
MAURITANIA tpfkm Ch*rkMr|il
AKO »MiS'il« 4*rttU vtto ■ Nés* «• Jroo*L A VU*. p»tn,4tt« * MHi N«A «r*4 * ÍWMÍHP fim f v fmmm* tm m iwtH Vrt »m. sfSi trot**» nert, M VMU* T haMnafc ■•■•SfcHtJto« «U«aa« « IMS t« )iM>>il
•# ofcrftH» M ImiN
*t*M* «S r*
Shaw in trmast reporter.
Znano je, da ni Bernsrd Shaw posebno naklonjen novinarjem in dnevnemu tisku. Predvsem pa so ' vraži luivinarske razgovore. Nc-I davno ga je obislyal pročevalec1 nekega ameriikegaliata in ga pro-| sil za imena d vanajatih najbolj J snanih sodobnih pisateljev. Arne-j riiki poročevalec je iel tako daleč, da je zahteval od velikega angleškega satirika kratko karakteristiko označenih oseb. Shawa je reporterjeva predrznoat zelo razjezila. ,
Ameriiki novinar pa je vztrajal pri svoji zahtevi in se ni dal opla-iiti po ne bai prijaznem apreje-mu. Obiakal ga je drugič in mu' ponovil avojo proanjo. Bernard Shaw je izjavil, da vpraianja sploh ni mogoče reiiti in naj ga torej pusti a sličnioai ugankami na miru. Shaw je mialil, da je ait-nega poročevalca enkrat za vselej odpravil. Svojemu slugi je naročil, da nfe sme vsiljivca nikdar več pustiti k njemu. Bernard Shaw je na to že pozabil, ko a« je nekega lepega dne Amerikanec zopet oglasil pri njem. Prijavil ae, je pod tujim imenom in poarc&ilo ae mu je priti v mojstrovo aobo. Shawa je popadla grozna jcza.i ko je zagledal pred Seboj vsiljive-1 ga novinarja. Končno pa ae je izjavil pripravljenega ustreči njegovi Želji. Dragi dan je. prejel a-( meriiki repolter pismo, katerem mu je Bernard Shaw napiaal, imena dvanajstih pisateljev, ki zaslužijo po Shawoveip mnenju lavorjev venec. V pismu ao stala sledeča imena: 1. Jurij Bernhard Shaw, 2. Bernard Shaw, 3. Jurij B. Shaw, 4. Jur B. Shaw,' 5. J. B. Shaw, 6. J. B. S., 7, Jurij Shaw, 8. Bernard Shaw, 9. Jurij, 10. Shaw, 11. Shaw Jurij Bernard, 12. Shaw Bernard.
Zviti reporter je žarel od veselja, ko je imel v rokah težko pričakovano pismo. V trdnem prepričanju, da gre za dvanajst različnih imen je brzojavil besedilo pisma svojemu listu, ki ga je priobčil kot nekaj izrednega. Ameriški pisatelji pa so imeli sopet enkrat priliko občudovati anglei-kega aatirika.
SOBOTA, 10. MAJA
ODGOVOR VSEM Ni UHJA
na moj oglaa pov,». ^ ssms, brez otrok, »tar« 45 želim Hlovenca in nr Hm moža. In aicer tac^a, ^ j zroči spričevalo ,da j/ rcj in da ima vsaj polovic J premožen pa, kot g. im 1 Pijanca in razvajen^ če ima tudi ves svet. p,^ moža aprejmem ,tudi 1 ^ kom. Toliko v pojavilo v*, ao mi pisali. Naslov Jf « ka", 515 So. Seeond St.. K* Barberton, Ohio. ' ■ ' ¡3
' 4 m 1 '
DA SKUHAŠ DOBRO, VO. PISIPONASE PRODUKTE. ■
imamo v ulogf »Ud, hmelj, n vm druge potrebMine. pfl in m prepričajte, d« je dom. p kuhani vedno le najboljši in nejil.
Grocerijam tladčičtrjfm in v d
dajalna Želesnine damo orimtnD
Bit Pri večjih naročilih - 1 ormacij« na:
FRANK OGLAR,
•401 3«p«ri«r Atnat, CU»,
■■SMKíüriüC^JBBI'niT.'
JADRANSKA BANKA
sprejema denarje na hranilne vlog« ter jih obreatuje po
8%, 10% in
12% letno
Adrtrtrajte svoje . pošiljke na:
Jadransko Banko Centralo
AmrikaMld oddekk
LjvbIJiia, Jugoslavia
AFILIJACIJA:
FRANK SAKSER STATE BANK, NEW YORK.
ČETRTI MESEC POSTREŽBA UM A||C Dvakrat danes
wîiiiiriev dvak>at 0<"
Banalislaak «A	' *«
■vanooipn 11 vsiroorn
CENA i—ZvaBar In m***» Mc, $1.00 In >1.50 | In 10% Vea druga pradatava Me, TSc in $1.00
in 8:20 Nedeljo 3KH)
In 10% vojni oavak.
VSI SEDEŽI REZERVIRAM KUPITE VASO VSTOPNICO V HAPREJ VSTOPNICE SE PRODAJO ŠTIRI TERRE V HAPREJ KUPITE SEDAJ IR VAM RE ROPE TREOA ČAKATI V VBSTI
AR91PI ZIKQR ia JESSE L LASIT pr«Mwliil<
Izvrstno dramatično predstavo v«eh ¿asov
By CECIL B.DE HILLE
THE TEM
CMkaHri «naa
"Daaal Baftjih
raima sa Zapov»-ál" določan adino la m Wooda Taatra.
(DESET BOŽJIH ZAPOVEDI) povest prirejena po Jeane Macpherson času primerna produkcija.
(Fum«o Plar>n — Lasky Carporatlan
blagodejna moč hranjenja
Ustvarja zaupanje, neodvisnost m priliko. Mnoga velika bogastva so imela ovoj «ačetek v skromnosti.
MIUONE LJUDI HRANI - RAV; NO ZA TA CILJ. Za vzemite s« tudi vi tako delati in zadovoljni boste
z uspehom.
• «
Kaspar State bank
1900 Bhie kland Av., vogal 19. ceste. CHICAGO	«LL,N0,S
Nal INOZEMSKI ODDtLEK Va®
najbolj*. ^ ^ Z^ŽL denarja« a Fiwtoi parobr.daS""
lietld aa la iz terene, bdelai-
tajava ia dm«* ^^