165. številka.
Ljubljana, nedeljo 20. julija.
XII. leto, 1879.
OVENSKINAROD
Dopiii nuj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ue vračajo. — Uredn išt vo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi St. 3 „gledaliSka stolba". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo posijati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reci, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiSi.
Dvomljiv zaveznik naših nemšku-tarjev.
Ko je ondaa v pum'uji južoe Afrike padel princ Lulu Napoleon, preboju od izzakotn.h „asagajev" d.vjih Zuluvljanov, spominjamo ae, da smo brali v velikem s t vero-nemške m listu dubovito opombo, da ae pač niti sanjalo nij onemu divjaku, kaj je storil, koga je ubil, ko je s svojo su 1 c > smrtno za KI reprezentauta velike ideje bonapartizma, nositelja slavnega imena, pred katerim se je ves svet trese!; nij vedel in gotovo še denes ue ve oni divji Zulu, da je nehoteč postal zavetnik franco skih republikancev.
Tako se tudi ouemu turovemu gorenjskemu pobalinu v Mostah, ki je prvi mistl sprožil, „škrijceuu" iz Kranja na cesto „naga jat" iti, gotovo še sanjalo nij, da je b tem postal zaveznik naših nemškutarjev in pomočnik za hujskanje zoper nad rod.
In kako silno je Dežnian vesel tega najnovejšega pomični k h svojega, tega našega pri-mojduševskega Zumva! Kar za stalnega Bode-lavca .Tagblatta" ga je postavil ia vsak dan imče od tam svoje nasagaje" na nas. Pa ne Je to, tudi za dopisnika v tuje nemške liste je najet. In najgrše, kar si žurnalističae per-ti nje misliti more, storil je ta Dežmanovec v rTagespostia, večerni list od četrtka 17. julija, prvi članek.
Tu graški list pod naslovom ndie folgen der natioualen takt k in Krain" riše naše kmete kot prave barbare iu črne razbojnike, kliče oblasti na pomoč, pravi da je vsega tega kriva slovenska žurnalistika in imenuje aSlo vedski Narod", ter kliče državnega pravdnika na pomaganje, naj nas kouhScira se bolj itd. itd
Teško je nasproti taci m poh mikarjein, ki pred tujim svetom, ki se ne more sam o neresn.ci prepričati, tako našo deželo in nas grde, ohraniti nam mir, ki ga pa obraniti moramo. Odgovarjati pa po zaslugi nij mogoče, ker sicer bi se „Tagespostin" nemško liberalni in nemško-aolegijalni svet po g državnemu pravduiku izpolnjeval.
Mi opuščamo odgovor na tako zlobno in neresmčuo ukrivljeuje tem lažje, ker to, kar smo sližuli in kar tudi denarji dopis iz Kranja nekoliko omenja, kaže,datie bode najbrž ostrina noža, nastavlja-nega sedaj nam na prsi, obrnila od nas naDežmanovein„Tagespo8tine prijatelje. Ne bo te prvič prtgovor uresničil: kdor di uzeuu jamo koplje itd. Pa, bomo videli, če bodo ti žurnali tudi potlej tako vpili! Dumo videli, kakove svete in migljaje bo „Tagesp." p( tlej g. državnemu pravduiku dajala.
S cer je pa sistema in namen v tem hujskanji in veduem naglašanji nevarnega sta
nja v našej deželi. To vedno grdenje kmet Bktga prebivalstva na Kranjskem je uže st.ro žurualistično in javnozborsko rokodelstvo Dež-raanovo. Zdaj ko je na stara leta propad v trt h kurijah, na kmetih, v mestih in v velikem posestvu, zdaj ko se s prav'co boji, da bole njegovemu gospodarbtvu in njegovej pro-tiuaroiinej strasti kmalu tudi v deželnem in mestnem zboru konec, zdaj od njega in srdi tosti piha in izpušča bvojo jezo v „Tagblatt" in v „Tngespost." Upamo pa, da si odločevalo! ali „merodajni" krogi ne bodo dali od tega novinarskega neopravičenega vpitja vplivati, temuč, da bodo sami preiskali stvari in resnico, kakor je objektivno. Bolj nego kje tu velja Gothejev rek: nman merkt de absicht itd."
Iz l,i>m/<niit se poroča, da je zulu-ski kralj Cett\vayo poslal poročnika v fi>rt Napoleon, por udit mir. \Volseley je terjal, naj pošlje Cettvv >yo tri veljavne posrednike v angleški tabor.
Doj
Politični razgled.
NotrmiJ« <i«»žele.
V Ljubljani 19. julija.
„N. fr. Pr." v večernem listu 17. t. m. še gaslo daje, da „nezaupanje do grofa IVt «•//<■)«« je dobro utemeljeno in raste vsak dau". A judovsko - nemški glavni oig^n ne poe nobenega čina in nobenega dejanja, zakaj kliče na ne/aupnost.
Češki „Pokroku prinaša uvodni članek z naslovom: „rozhodnouti" (odločitev), v katerem pravi: O I te dobe, od kar je Taatte nastopil, smo pridno opazovali, kako se bode obrnil k dozlanjej opoziciji, pred vsem češkej. Zdaj ko so volitve zvrštne, ne more njegova do dan a nedelavnost v tem oz.ru dalje trajati. Taaffe ima zdaj možnost mir v notranjem ustvariti, narode umiriti, nedotikaje se Nemcev. Dozdaj Tnalle nij nič storil.
ViiiiuiV držitve.
Iz < ti i it; i<. tlu 8e telegrafično poroča, da je Kheireddin dal ostavko. On hoče imeti enako in sporazumi o ministerstvo. 17. t. m. je 400 muhamedanskih delavcev iz arsenala šlo na porto terjat zaslužek, ali vojaki ao to trumo rttipodili, To je, se ve, bolj ugodno, kot plačati.
\c tu,i a vlada je predložila svetovaf-stvu vatli nemških držav, ali „bunuesrathu" reakcionaren nasvet, naj se nekateri paragrafi nemške ustave izpremene; z veli c i ni strahom vidijo nemški liberale', da i m uiisli B smark še nekaj ustavnih svobo BciD iz rok vzeti: vsakoletno polaganje računa po državnem kancelarji naj odpade, dalje na| veja, da ne bo trebalo vsako leto po-•ebe bmlgeta dovoljevati, ne vsako leto zbora skiicavati. Bismark namreč hoče, naj državni /.bor dovoljuje za celi dve leti budget, naj se ima t-k icati samo na vsake dve leti, iu na) se voli nu štiri leta Ali udali se bodo Nemci v vse, kar bo B smurk hotel.
Na Irskem se zdaj, kakor baje navadno ob tem času ljudje mnogo pretepljejo. D »e 20 .ulija ob dnevi bitve pri B yoe 1. 1G90, ko ;e bila osoda Irske odločena, pra-iuovi.li so Angleži s^ojo zmago, Irci so jih pa napah iu velik tepež se je vnel, ki je bil jako krvav. Celo streljalo se je. — In vendar na Irsko ne seže delavnost slovenske žurnalistike, na katero pri uas nemškutarji vpijejo.
»LSI.
Iz It run Ju 18. julija. | L.v. dop.] V soboto 12. julija 1370 peljala se je črez naše mesto čudna karavana. Tisti trebušni gospod Johao Kecel se je bil pripeljal v Kranj, da oi jo drugo jutro odpibal na Bled, ter tako všel narodnej zabavi, katero bo ho t d i drugi dan v njegovem mestu napraviti nekateri narodnjaki iz Kranja in Ljubljane. Ali Janes nij bil sam prišel! Mož je nosil za pasom kakor kak turšk paša dva r e v o 1 v er j a , češ, da je pot od Kamnika do Kranja zelo nevaren! On menda uže pozna tiste kraje, vsaj se je tudi sam rodil blizu Most, na kmetskih tleh! Pa zgodovino tega Janezovega rojstva pisati, nij moja naloga. Le toliko še jedenkrat poudarjam, da je nosil za pasom revolverje, in da je bil — čiato brez vsake uniforme ! Najmanjše peresce nij frfetulo krog njega! In to se je ljudem, ki Janeza poznajo do obisti, močno čudno zdelo t Pripeljal ae pa nij bil aam. Na srcu mu je slonel tisti „rihtar iz Kamelka", gospod Klav-ser, ki je, kakor se sploh ve, tudi akcijonar loškega kopelnega društva.
Janez Kecel je pot in razložil tolste svoje ude na vrtu neke tukajšnje gostilne, kazal ponosno svoje revolverje, ter govoril, — kakor on sploh govori. Ironično je tudi povedal, da bodo jutri Kranjčanje v „Kamelku" dobro sprejeti, in da se jim bode streljalo, kolikor mogoče.
Omenm naj še tudi, da je drugf dan, ko Brno mi v Kamn ku bili, uže j>opolddue iz Ljubljane prišla tu Bem novica, da bodo Kranjčanje iz Kamnika gredoč zvečer tej) en i.
Povem naj končno še tudi, da so se (kakor govore) tisto nedeljo popoludne videli v Lahovšah in v Mostah Jihanovi hlapci, vino pijoči. Tako se govori, če je resnica, ne vtmo Še, pa zvedeli bomo.
Toliko mesto vsakega uvoda! Vsak pa si lehko misli pri tem kar hoče. Kar pa se tiče najiada samega, s t v a r nij taka, kakor je „Tagblatt" od tukaj poročal. Nerad pitem o tem „napadu", katerega je naš „Tagbl«ttovu zlobni kortšpodent hipoma v „vojsko" sj*re-menil. Da se izve resnica, naj povem, kako je bilo.
Vozili smo Be v treh oddelkih. Prva dva voza  sta menda brez vsake opovire j>r šla *kozi Vi:s. Tretji voz pa je bil napaden od dveh pob al ino v, katerih jeden je s polenom po I konji mahnil, drugi pa po vozu. Voznik, boječ !se, da bi se mladi konj ne splošil, je sprožil
revolver v zrak, kar je napadovalca odpodilo. Nesramno je torej, ako  kranjski nTag blattovec" v tem strelu vidi provokacijo, češ, da smo svojo nesrečo mi sami zakrivili si.
Glavni napad pa je bil storjen na drugi oddelek, v katerem se je peljalo morda kakih Bedem voz.  Čakali so nas pred gostilno, katera stoji na istem mestu,  kjer se cesti iz Kamnika in Mengša zjediniti. To gostilno ima v najemu ueko človeče, katero se, kakor čujemo,  v domačem  življenju  kliče za Spilaja. Mogoče je, da je ta poštenjak sploh pobožna dnša, ker na zid  njegove  gostilnice mu je menda tisti Kavka, tedaj ko se je redil še v mengiškem farovžu, s prečudnimi barvami nametal  velikanske  svetnike.   Ali ta večer je Špilaj pozabil na svoje svetnike, ter je v svojo gostilno, kakor se kaže, zbral vse potepuhe v Mostah. Ko je torej prvi voz druzega oddelka pridrdral do Špilajeve gostilne, planili so trije ponočnjaki na cesto, ter poskušali velik brun pred konje zavaliti. Takoj smo obstali. Nastal je vriš, in nekoliko moških nas je skočilo iz vozov. Pri tem bo „naši" ujeli tri nasprotnike, in jih v prvem srdu .malo" pretipali. Tu pa tam je zafrčal kamen mej vozove, pa zadeta je bila samo jedna gospica, in še ta le lahko na lice! Jeden gospodov pa je dobil malo rano z nožem, in sicer tudi na obraz. To so naši ranjenci. Gotovo pa je, da so ti junaški .fantje", čeravno so nas v temi napadli, več staknili, ker v prvej našej srditosti so naši Tožniki z biči mej njimi na dobro gospodardi. Ta „boj" pa je trajal morda dve ali tri minute. Potem pa smo sd cdpeljali iz vasi, kakor videti, brez posebnih „izgub". Zunaj vasi pa smo počakali, da so prišli za nami še zadnji vozovi. Najzadnji voz o VBem „napadu" ničesar vedel nij. Gospodje v njem so veselo pevaje vozili se skozi vas, — in nikdo jih nij več napadel!
To je VBa tista „vojaka" v Mostah, ka tera je vašega iz Nemškega na Kranjsko pri vandranega Kravsa napolnila s takim en tu zija zrnom! Tu se pač lahko zakliče: toliko krika zavoljo samo jedne omelete !
Potem pa smo se združeni odpeljali proti Lahovčem. Mej potjo Brno srečavali mnogo fantov, a ti so šli mirno mimo nas. Samo pri zadnjej bajti lahovškej se je stikal nekov Brehkarjev Jaka (ali kako se uže zove tisti falot) ter se kratkočasil s tem, da je kamena lučal na mimogredoče vozove. In jeden teh kainenov je zadel gospoda v vozn, mu preb.l ustnico, ter mu poškodoval dva zoba. To pa je bila ttdi naša največja nesreča isti večer, toliko bolj občutljiva, ker nas je zadela v trenotku, ko smo se uže na varnem čutili.
Tu imate popis vse te afere! Da bodo nemškutarji to stvar razpihnili kolikor mogoče vedeli smo uže poprej. Da bode od Kecelj Klavserjeve stranke prišel v „Tagblatt" kak neumen dopis, to smo tudi uže poprej slutili. Da pa bode tudi blaga gospa Schnei-dova v ta dopis vsiljena, to bo sicer nij moglo vedeti poprej, pa daje vendar nravnemu razvitju tiste sedmoglaBne kameniške inteligence žalostno spričevalo!
Končno pa moramo tisti mladi zarod v Mostah dušnim pastirjem v Komendi ali v ka-terejkoli drugi fari, kamor morda ti žalostni farani pripadajo, živo priporočati, ker poduka so ti surovi ponočnjaki vsakako prav silno potrebni. Gostilničarja Špilaja in njegov pa tent pa priporočamo okrajnemu glavarstvu v
Kameniku, katero mu najložje njegovo ponoč-ojaško gostilno zapre! y.—
Iz Movetf* uacfttfl 17. julija. [Izv. lop.] Ljubljanski „Tagblatt", glasilo vaših nem-škutarskh propalic, je v št. 158 12. t. m prinesel neko „rechtfertigung", podpisano od gospodov urgermanov: „Surz" in „Ogoreutz", dveh trgovcev v našem mestu. Ista pseudo-„rechtfertigung" — to n m mora vsak nepri stranski čitatelj priznati — je po nemški prava „wascheu — po naše domače rečeno pa neslan „ričet", zabeljen z nesramnimi lažmi in s celo vrsto babjega zmerjanja, ki se nahaja le v nemčursko-mameluškem „achimpfleksiku". M bi sploh na to brozgo ne odgovarjali ničesar, ker s „Tagblattom" in njegovimi mej Slovence ptiklatenimi patroni se pravdati nam nij Častno. Pa da ne bosta „v e I i ko • nem ca" Ogoreutz n Surz menila — mimogrede omenjeno: jeden e doma na štajersko -hrvatskej meji, drugi iz Drake poleg Novega mesta — da sta nas s svojimi inftimnimi insulti, kateri nijso s peresom, ampak s starim trh'enim vatlom izza pu-deljna pisani, v kozji rog ugnala, naj navedemo njima v odgovor le to: Vi se predrznete nam očitati, da je vse „laž", kar Brno poročali o g. Br uda rje vej pooblastnici! Pa vedite, da tožba zarad iste je bila 14. t. m. vložena pri c. kr. drža vnem pravdništvu v Novem mestu, opiraje se na naše uže v protestu navedene priče. Na katerej strani pa je resnica, vam bode uže državni pravdni k odgovoriti mogel in pravični sodnik potrdil.
To pa rečemo, da nas vest nič ne teti in da nam nij treba tekati in „antichambro-vati" pri „bauer Drudar" ji, kakor ste vi to v ponedeljek 14. t. m. počenjali, ko ste v nekej veži pestili „den buuer-, in ko vam je ubegnil, ste za njim se drevili, kakor lovski psi za ubeglim zajcem.
Isti „veliko - nemci", ki hočejo po mestu veliki zvonec nositi in komandirati, a la Surz, Ogoreutz, mej katerimi prvi še domačinstva nema v mestu, še manj pa meščanstva, naj se prej zanj potrudijo, predno bodo 6 n i pravico imeli po svojej „svetej dolžnosti" naše na zgolj fakta se opirajoče dopise svojim „so meščanom" kot lažnjive v umazanem in od svojega rojstva sem lažnjivem ter moralično spridenem „Laibacher Tagblattu" podajati.
Da g. Ogoreutz, kakor ae v tistem „Tag-blattovem"  „eingesendet" zagovarja,  za dr žavne volitve nij agitiral,  to utegne istinito biti, ker takrat nijso uemčurji novomeški njemu in njegovim pajdašem te važne naloge izročili ker jim je bilo treba sposobnejših agita torskih močij, kakor sta ravno naša slavn „hof - Janeza", Bundrov dohtar in Rakitničan Tem bolj pa je agitiral za občinske vo litve,  če Be še spominja, kajti „der bauer Brudar" De gotovo nij prišel sam od sebe štacuno ponujat s pooblastnico, naj   bi nder ehrenwerte biirger" za njega volit šel, še manj se je ponujala gospa R. in gospod N., čisto nič pa ne gospod A. iz Krškega.
Lahko bi se še tudi o tem spregovorilo, da so najvišje glave v Novem mestu, katere bi morale vsled svojega postavljenja nad strankami stati, strastno po noči in po dnevi agitirale, tako da so jim morali volilci na skrivaj iz mesta ubežati, in da še zdaj tiste nemčurske glave svoje strasti ne morejo brzdati, da neke poprej najbolj priljubljene krčme le zarad tega, ker tista posestnica nij hotela glasovat iti, ne obiskujejo. Gospoda! Kaj bi počeli „Ogoreutz", „Surz", „Gustin" e tutti quanti
naših nasprotnikov, ako bi po izgledu ravno navedenih nemčurjev slovenski kmet tiidi njihove štacuoe ali prodajalnice popustil?
Da prezremo vbo druge insulte, pove"mo „Tagblattovima" patronoma iz Novega mesta le to Še, da njihov: „wie der scfaelm ist, so * nk t er von anderen" nedotaknen njima nazaj vračamo, ter smo pripravljeni dokazati, da je ta nemški rek bolj za nja narejen bil, nego za nas druge ljudi.
O tistem „grand - filozofu" pa, ki v kavarni „Slovenski Narod" nemčurjem interpretira in si v svojej oholosti usoja s surovimi nemškimi glosami ga cenzurirati, — rečemo le, d* ga pomilujemo, da je po svojih visocih študijah dospel žalibože do čaBti borne p o-steroe v hiši jednega prvih nemčurskih ma-melukov, — o tej ničli dalje — nič!
■ z Trati* 15. julija. [Izviren dopis,] (Program tukajšnje državne gimnazije.) Šolski Bklep je bil 15. julija.   Po zahvalnoj božjej službi  se je vršila razdelitev spričal.   Programu na čelu je spis g. vodja Hofmana : „Uber die bei griechischen nnd ro-mschen  Schriftstellern ervvilhnten Auf- und Uotergiinge der Sterne".  — Podučavalo je preteč«-.no leto na gimnaziji 12 prof. z vodjem, suplenti, judovski rabin, pa dva druga učitelja. Učencev je bilo na koncu leta 247 javih pa 1 privatist. Po narodnosti je bilo 125 Nemcev (1), 78 Lahov (?),  37 Slovencev n 8 Grkov. (Notranjih 232, inostrancev 16). — Po veri je bilo 192 katoličanov, 19 protestantov,   13  pravoslavnih  pa 24  Židov (a kateri bo imeli veronauk na gimn.) Ollikašev e bilo na celej gimnaziji 56, prvi red jih je dobilo 141, ponavljenje (reparatur)  11, drugi red 24, tretji 12, neizkušeni 4, k poskufinji zrelosti se je oglasilo 14 javnih pa 1 privatist. Odlikovani so bili 4, zrelih 11. Skušnje je   vodil gospod deželni šolski nadzornik A. Klodič. — Slovenščina se je na gimn. u'ila v treh oddelkih, in sicer je obiskovalo slovenščino 43 dijakov. — Angleščina se je učila v dveh oddelkih.
Prihodnje šolsko leto se začne b 16. ki-novcem.
H koncu tega dopisa moramo zopet pritožiti se in britko obžalovati, da tržaške okolice Slovenci tako malo in nič ne gledajo na to, da bi svoje sinove študirati pustili in si bi tako kaj domače narodne inteligence zaredili, sinovi okoličanskih kmetov pa bi prišli v boljše stanove in svoje ljudi moralno in materijalno podpirati mogli. To je veliko vprašanje in važno, naj tržaški Slovenci o tem mislijo.
Domače stvari.
— (Jedna slovenska in jedna strogo katoliška knjigotržnica v Ljubljani.) Dozdaj Slovenci nijsmo imeli nobene knjigotržnice. Ta obrt je bil povsod v rokah ne - Slovencev. Zdaj menda dobomo v L,ubijani v kratkem kar dve, jedno za cerkveno slovstvo, katero je ustanovila katoliška družba z načelnikom peazijoniranim faj-moštrom Jeričem, prevzemši koncesijo od Kleiove vdove; za drugo obče narodno in za splošne potrebe slovenskega slovstva, zlasti za slovensko in slovansko knjigotr-Atvo za vse avstrijske slovenske dežele, Bta vložila početkom tega meseca prošnjo za koncesijo dva znana slovenska pisatelja v Ljubljani in jo upata tudi v kratkem dobiti, ter
poleg druzega v to svrho »padajočega delova nja skrbeti po možnosti tudi za zalaganje onih slovenskih manjših in večjih literarnih potreb, katere ne spadajo v krog „Matice" in „Mohora" ali se tam ne za-Itladajo. Torej 86 bosti obe knjigarni le dopolnjevali, ne pa konkurirali, mislimo. Več kasneje.
— (Dežman in njegov „Tagblatt") sta tudi od druge, gotovo ne naše strani dobila po nosu:   „Laibacher Zeitung" priobčuje sledeči:   „Eingesendet.  Im „Lnibacher Tapj-blatt" vom 16. d. M. Nr. 161 wird unter den Xiokalnotizen  von  einer in der Nacbt vom 15 Juli „angeblich" durch Gvmnasiasten her-beigeftlhrten Ruhestorung berichtet und am Schlusse bemerkt:   „Die Sache (— oilmlich Verhetzung der Schuljugend der boheren Klas-een durch das Lesen des „Narod* —) vvird erst erklarlich, wenn man \veiss, dass es sogar Lehrer gibt, denen es lieber ist, wenn die Jugend nach  der Kost des „Narod" greift, als wenn sie Gefahr liefe, sich durch Vertie fung   in  die Meistersverke eines Gothe und Schiller „deutsche Bildung" anzueignen". Diese Đehauptung, wenn sie Bich auf die Lehrer des hiesigen Gvmnasiums beziehen soli, muss die unterzeichnete Direction  als eine that siichlich ganz unbegrtindete Verdiichtigung der selben entschieden zuritckvveisen, da die Lehrer nicht nur der deutschen, sondern auch die der slovenischen Sprache die Jugend der boheren Ktassen auf die genannten Meisterwerke als Bildungsmittel hinzuweisen pflegen  und Be kanntschaft mit denselhen fordern.   Und dass diese  Werke  von   den  Gvmnasiasten auch viel gelesen werden, darfiber kiinnen auch die Herren Bibliothekare Auskunft geben. Laibach am 17. Juli 1879. Die k. k. Gvmnasialdirection." — Kljubu tej klofuti pa Dežrnan in „Tag-blattu ne bosta nehala slovenskih dijakov in profesorjev grditi in krivo denuncirati.
— (Program ces. kr. novomeške gimnazije) prinaša nam konec dobro pisanega polemičnega znanstvenega sestavka: „\Vann bat Cicero die beiden ersten Ca tili narischen Reden gehalten?" od profesorja Jo s. Ogorka. Kakor posnemamo iz jako nepregledno in neukretno se stavljene programu pridejane tabele, štel je učiteljski zbor poleg direktorja 13 defmitivnih profesorjev in 1 pomožnega učitelja za petje; mej stalnimi profesorji so 4 frančiškani. — Gimnazijo je obiskovalo 149 učencev, mej katerimi je bilo 16 odličnih, 84 s prvim, 19 z drugim, 5 s tretjim redom; 1 ostal je ne izprašan in 23 sme jih preskušnjo ponavljati po počitnicah. Po narodnosti b lo je 149 Slovencev in 9 Nemcev, a vendar je učni jezik nemški, Bamo latinščina in krščanski nauk učila sta Be (poleg slovenščine) v 1. in 2. razredu slovenski. Štipendistov imela je gimnazija 12, vojake 3. Maturantov bilo je letos 8; zrelostno preskušnjo prebilo jih je 6, vsi hote študirati jus; dva sta pala za dva meseca. Dijaška imena so v obče pravilno pisana.
— (Na Triglavu.) Piše se nam: Pohod na Triglav izvršila Bta Ljubljančana g Alojzij Kremžar in njegova sestra gospodična Ana. Odpotovala Bta namreč 16. t. m. ob 1 uri popoludne iz Dovjega z vodnikom Š:mnom Pintarjem in dospela sta tisti dan ob 7 uri zvečer v zavetno kočo, kjer so vsi trije prenočili. Druzega dne ob 3 '/s uri odrinili so dalje proti vrhu velikana, kamor so ob 7 uri
srečno dospeli. Pot je bil jako trudapoln, kajti onda je še mnogo snega, pot večinoma ledena ▼sled deževnega vremena, ali prestani trud bil je vreden krasnega izgleda, jutro je bilo Cisto in razširila se je čudapolna panorama ob obnoJ.ji. Po eno uro trajajočem občudovanji vrnili so se z velikana k zavetnej koči in od tod v Dovje nazaj.
— (Imenovanje.) Polkovni zlravnik dr. Josip Uoterlugauer, Slovenec iz Novega mesta, je nostal okraini zdravnik v Rmjejluki
— (Dragoljubei. Zbirka poučnih pri povedek slovenskej mladini. Na« bral in spisal Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Zvezek I.) — Tako se rove najnovejša 94 stranij debela knjižici, s katero je ustanovljena knjižnica za našo šolsko mladino. Mi to novo pod-vzetje pozdravliamo z veseljem, ter želimo, da bi vsi prijatelji slovenske mladine, posebno pa naša čestita duhovščina in gosp. učitelji obilo segali po ličnej knjižici, ki ima v sebi 41 različnih, podučro zabavnih sestavkov za našo mladino. Knjižica je trdo vezana v platnenem hrbtu in se dobiva pri knjig ar ji J. Giontiniju, pa tudi pri „Vrtčevem uredništvu", v Lingerjevih ulicah št. 1, po 45 kr — „Dragoliubci" bo dobro do^li ravno zdaj, ko BO šolska darila po ministerakem ukazu zopet pripuščena. Mi Želimo novemu podvzetju najboljši vBpeh!
— (Tatinska druhal) je pri bv.Ro-prtu nad Laškim vlomila v hiše in odneBla obleke, platna in denarjev v vrednosti 250 goldinarjev.
— (Pod težek voz) z deskami naložen je prišel Andrej Ratej blizu Oplotnic v konjiškem okraji; konji so mirno stali celo noč, posestnika pa so mrtvega našli drugo jutro.
— (Z ž v epi en kam i i gr a li) sta 2 deklici v listnjaku in ogenj zanetili, ki je celo kajžo materi Mariji Golobovej v Zbelovskem vrhu celjskega okraja pokončal.
— (Tolovaji v Spodnjem Drav-burgu) bo posestnico Marijo Hudelistovo za klali in njeno imetje pobrali.
— (V Dravo skočila) je Barlskega grajščaka mlada hišina in utonila.
— (Bogate premogove jame) so baje našli v Ponikvi blizu železniške postaje. G. Gstiitter iz Gradca jih je navrtal.
— (Nesrečno zmožnarji streljal) je v Makolah na sv. Telovo posestnik Fr. Štefan. Nabiti možnar je sprožil krčmarju J. Mo horiču v hrbet in ga tako poSkodil, da je nesrečnik moral umreti zapustivši ženo s tremi otročiči.
ljudstvo hujskaio m kako. Glavni agitator je nekov Leib Deut^ch, ki se iraenuie „komisar revoluciiomrne vlade" in je judovske vere. Ta agitator klat;l se je, in njegovi tovariši več let po Čigirinskem okraju in klical nevedni liud v imenu Boga in cesarja na krvavi upor. Ligal se je, da ie cesar takrat, ko jih je osvobodil od suženjstva in jim razdelil zemlju, vse drugače ukazal, kakor so uradniki objavili. Kmeta da so proti cesarjevej volji njegovi in sovražniki ljudstva prevarili, zato pak zdaj vladar zahteva, naj prime prebivalstvo za orožje, ter varuje sebe in cesarja. To basen ro taino pripovedovali ti agitatori kmetom, ki so se takoj k njim pridružili. In zdaj ie kmet kmeta ščuval. Da bi pak šla stvar bolj gotovo, moral je vsakdo Deutschu priseči, da bo brezposojno ubogal in agitatoriev ne izdal, na kar je bila smrt določena. Deutsch ie imel takov vspeh, da se je 8 občin in 19 vasij krvavo Bpuntalo. Upor so bili potem za-duš'li in mnogo se jih je prijelo. Ti so rekli, da so se hoteli za cesarja boriti, kateremu nevarnost preti.
* (Nesreča na morji.) Iz Zadra v Dalmaciji se telegrafira 10. julija: Danes se je vtopila pri Kastelaustuvi neka barka. Osem ljudij je utonilo, mej temi tudi vojak lovec z vojaško pošto in denarjem.
* (Z m r z n i 1 m e s e c a j u 1 i j a ) Iz Ilohen-elbe poroča se: Zadnjih 14 dni je bil posebno po hribih takov mraz, ker ie zmirom snežilo, ali je pa šla toča, da je v Keilbaudenu nekov hrihovec — zmrznil.
* (Mlekarstvo v Ameriki.) Lord Derby je angleškim kmetom svetoval, naj se bolj pečajo z mlekarstvom in tako urede- to, kakor Amerikani, ki delajo surovo maslo in sir v fabrikah z mašioami. Ta obrtnost je v Beveru Amerike čisto nova, in se zdaj združuje več naseljencev ali „farmarjev" skupaj, da napravijo „faktoriio" za izdalovanje surovega masla in sira, ali pnk si jo kakšen bogat živinorejec aam osnuje. In ker se sira in surovega masla tam mnogo pridela, zato tudi cena silno pada. Tedaj pak so tudi v Kilburnu na Angleškem tri take mašine za predela-vanje mleka postavili, in v par urah potem, ko so krave bile pomolzene, pride iz teh mašin popolnem za razpošiljanje pripraven „puteru ali surovo maslo ven. Poleg tega pa ostane še mleko, kateremu se je vzelo maščobo, in ki je tudi potem dobro še za hrano; trdi se tudi, da tako mleko posebno ugaja teletom.
Razne vesti.
* (L e t i n a p o K v r o p i) sploh letos ni j dobra in vsled tega bodo posamne dežele mo rale preskrbeti ae bolj z žitom za leto 1879 do 1880, in Bicer bode potrebovala Francija 38 milijonov hektolitrov, Anglija 40, Italija 6, Španija 8. Nizozemlje 4, Švajca 2, skupaj okolo 72 metričnih centov. 01 teh bodo mogle dati Beverno ameriške zjedinjene države 50 milijonov metr. centov pšenice; Chili, Indija, Avstralija, podunavske knježevine, Egipt in Rusija pa 20 milijonov. Cena pšenici gre hitro kvišku. V Novem Jorku je meseca aprila stala 1 dular 10 centov, a 9. julija uže 15 centov več. Krompir je na Angleškem letos prav slab, in se dober plačuje po G do 10 š. cent.
* (N ih i li sti šk i agitatori na Ruskem ) SodniJBka preiskava o nekakem uporu kmetov v Čigirinskem okrogn gubernije Kijev-ske pokazala bo zanimivo, kakšni agitatorji
w*mrli r- fjtitftifsaiil.
15, julija: Jožef Oblak, postrcSceka sin, 41', m., v Vodnikovih ulicah št. 6, vsled bozjasti. — Frane Merluzzi, sin hišnega posestnika, 15 m., v krojaških ulicah St. G. vsled difteritis.
16 jnlija: Marija Pance, hišnega gospodarja hčf, 22 let, Krakovski nasip štev. 14, vsled pljučne tuberkuloze.
17. julija: Meta Krigelj, dninarica. 81 let, na Marije Terezijo cesti St. 1, vsled starosti.
V d"želnoj bol-dci:
12. julija: Ana Smolej, delavka, 40 1. — Franca Egid, gostaška, .r>7 1.
16. julija: Marija Holzman, črevljarja vdova, 49 1., vsled pljučne tuberkulozo. — Jarncj Janee, delavec, 33 I., vsled pljučne tuberkuloze. — Janez Ja-kop, gostač, 79 I., vsled marazma.
16. jniija: Marija CJostivcc, šivilja, 23 1., vsled pljučne tuberkuloze. — .Tarnej Erzar, gostač, 62 lot, vsl"d pljučnega pokazenja. — Janez Bonač, delavec, 60 1., vsled vnetico trebušne kožice.
17. julija: Martin Jančar, gostač. 74 1.
18. julija: Janez Klopoič, gostač. 44 lei, vsled pljučne tuberkuloze. — Paviina Trčck, uradnika vdova, 67 1., vsled fčbra.
Tulci.
18. julija:
°'4 ftlonm Polak, Dolin iz Dunaja. — Woiner iz Gradca.
°-t Vlallrtot Murgcl iz Kranja. — Kefchol iz Dunaja. — "VVeizl iz Trsta. — ltoinor iz Koč ivja,
— Vtirderber iz Ciradca. — Stein, Seidl iz Dunaja.
— DreosBi iz Pulja.
Pri bnvni-Mltein dvora z Urbanoc iz Ptuja.
Nove vozne liste
za železnice
prav po niz kej ceni priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani.
Dunajska borza 10. julija.
(Izvirno telcgraiično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .	.   67 *ld.		— k..
Enotni dri. dolg v stebru   . .	. 68		10
Zla'* renta . ......	. 78		70
1860 dri. posojilo.....	. 126		60 ,
Akcije narodne barke   .   . .	. 899		—
			60 i
			7;>
			
			20
			49
			70 ,
I»0«1UI10.
Ker mi nij mogoče — pri sedanjih goriških narodnih razmerah — ponujeno mi uredništvo li.su „Soče" prevzeti, zahvaljujem se prisrčno častitim gospodom lastnikom za izkazano mi zaupanje!
Ob enem sem pa vedno pripravljen, žrtvovati svojo duševno malenkost listu, če pride ta v po-šteno-narodne, pa domače roke.
To sem želel objaviti, da se mi ne bodo od kake strani kaj očitalo.
Odličnim spoštovanjem (324) Vonr #•'<>»•///«.
Javna zahvala.
Za presrčno sočutje pri preranoj smrti naše preljube hčere, oziroma sestre
J^jjn^o Parice,
za obilni sprevod njen, za daritev lepih vencev se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znanemu.
V Ljubljani, dno 19. julija 1879.
(325) Žalujoča rodbina.
Lepe in po ceni
klobuke in čepke,
kakor tudi
kožuhovino
prodaja
v Ljubljani, na kougreBnem trgu na oglu glediščnih ulic. (2fH—6)
Kilovi
dobč na frankovano vprašanje zastonj direktno ali pa tudi po Bledečej firmi natančen navod za rabo o popolnem neškodljivoj »rebusu«*! zaviti ui kllove od (.«itl. Stur/.t*ucKK«'rJu  v 11 <-ri-.it n
s, njen. Iste j je priioienifa unollM izvrstnih spričeval in zahvalnih pia m popolnem ozdravljenih. Pošilja so v vso deže.o. Cena iavbi a. v. gld 8.90 jeden lonec. Dobiva so v ik-Žolnej lekarni E« Hir-»<liilz-n v l,iul»l|mii. (•'* 1 -i - -')
Rudokopi
s pogodiščino in i>omo<*u ik i dobe takoj dola v Lepavina-Sokolovačkeui pn-mogokopu. Delavci, ki iščejo dola, obrnejo naj so do rudarskega oskrbni-stva štajorsko-hrvatskoga rudokopa za svetli premog v Lopavini, pošta Sokolovac na Hrvatskem.
Rudokopi so na Zagruhako Zakanvjskej že loznici. (317—3)
Rudarski oskrbnik : Gabrijel Podesclivva.
Gospodu Bogoljubu Kor diku,
lekarnarju v Slovenjem Gradcu. Vaša blagorodnostl Na vašo željo potrjuje vam s tem predstojni-štvo okrajnega društva zdravnikov v Mariboru, da je
\eč članov imenovanega društva \aš
sirup od željeza
pri chlorozi (bledici) in slabosti po hudih boleznih na odrašćenih m otrocih z dobrim vspehom poskusilo, in da je zaradi okusa pnimšanega jabelko-kislega željeza izvrsten. {32£—Z)
Za okrajno društvo zdravnikov v Mariboru: Dr. Itn) m u n <l <<lrOg|, !»••- Artur Mali,
zapisnikar. predstojnik. KnloKo v I .j ii 1» IJa ■■ i imajo bratje Hrinper. Cena jednej saieuioi g d. 1, s pošto gld. 1.901
E
pilepsijo (božjast)
zdravi pismeno specijalni zdravnik dr. Killisch v Drehden-u (Ntustadt). Največje izkustvo, ker je zdravil uže v črez 11.000 slučajih. (156—10)
Umeteljne zobe in zobovja
postavlja, no da bi bolelo in za žvečiti popolnoma pripravno, po najnovejšem umetniškem načinu, in zobno operacije izvršuje z omotenjom z gazom za amejanje (305—4)
zdravnik za zobe A. Paicnel,
poleg Ilradeckijevega mostu v 1. nadstropju.
Poljedelske mašine
(323—1)
m sicer:
■nlaOliaice ročne in z gonjačem (Goppl) za 1—8 konjskih ali volovskih moči], ina.HiiM' za eiMČeiijt' žita. za iuršico IiimIII. »Itoporoznicc, re|»orexnice 1.1 irombe za gnojnico i. t. d. i. c d.
Najnovejši in zdatno izboljšanega izdelka
Glavno zalogo
8 I
Petev Lassniir
v Ljubljani.
Uže 23 let obstoječa trgovina l rudninskimi vodami dajo no samo sanitatnemu uradu, nogo tudi vsakemu izmej p. n. naročnikov izvirno fakturo na razpolaganje, da se vsakdo lehko sam preveri, da so sklenice napolneno s pravimi in frišniini zdolaj imenovanimi stiulonci, ter prosi za mnogoštevilno obiskavanje, obljubljajoč točno postrežbo.
Adelaidin studenec, Bilinska kisla voda, Hebska Erc-n Fran-ceva voda, slani studenec in travniški studenec, Emski Viktoria-studenec, Emski hrenčeki, Friedrichshallna grenka voda, Franc Jcsipov grenki vir; Gleichencergski Konstantinov studenec, Sv. Ivana vir, Klavzonski jekleni vir in Gleichenbergska slanica; Giesshublerska kisla voda, Halska jodna voda; Karlsbadska mlinšica, gradska voda in vrelec; Marienbadska krizka voda, Preblavska kisla voda, Eilnaska grenka voda, Pirmondcka jeklena voda, Rodanjska kisla voda, Ra-koczy-grenka voda, Recoaro-jeklena voda, Rogatska kisla voda, Rimski studenec (Komika kislina), Ofenski Viktoria studenec, Saidschutzska grenka veda, Selterzerjeva voda, Ščavniska kislina, Sv. LcvTencija jeklena kislina, Wilhelmov studenec Kronthalski, Karlsoadska vrelska sol, Marienbadska sol in Halska jodna sol. (275—Sj
I
a x\
A xx
XX XX
XX XX XX
Bergerjevo medicinično
milo iz smole (Theerseife),
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se na AvMfro>OKerNk<piu, ri-iiucosKem. Nemškem, IIoIuiulHkeiu, v Stici i n na Kiiiuuu-sk<oiii itd. užo 10 let se sijajnim vspehom zoper
izpuščaje na životu vsake vrste,
kakor zoper vsako nečistost na polti,
osobito zoper hraste, kroničen in luskinasti lišaj, nalezljivo hrasto, tolstni tok, zoper prhljaj na glavi in bradi, pego, žoltine, rudeč nos, ozehljino, potenje nog, in zoper vse zunanjo otročje bolezni na glavi. Vrb tega so šo vsakemu priporoča kot polt čistočo sredstvo za umivanje.
Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr.
Bergeiiev<6 mil« trn smole ima 40°/0 konoentr. smolo iz losa, jo skrbno narejena ter so stvarno od vsoga dr uzega mila iz smolo, ki so v trgovini nahaja, razlikuje.
3rV L>a se prekanjenju izogne,
zahteva naj so v lekarnah ^          ^ ter naj so pazi na zeleni
določno ^^'^ vitek iti tukaj pona-
Ilergrrjevo milo yr»A..B. tisneno vurtttveuo
iz tmiolc,                         j Vf*f murko.
Jedini zastopnik za domače in tuje dežele: lekarnar  <jir. IX o 11 v O x> m* V U.
4-litMin vitloma /.» IJultl jimo  v lekarnah  J.  S u oboda  in 6. V i c c o 1 i ; potem v lekarnah v Idriji, v N o v e m m o s t u pri B e r g-mannu; v Kad ovv 1 j i c i pri A 1 o k s. B o b 1 e k u; v K r a n j i pri S a v n i k u in v K a m c n i k u. (317 — lo)
lzdateij m urednik JoBip Jurčič.
Lastnina in tisk BNarodne tiskarne".