ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
Povečini sončno in vroče bo. Možnost za popoldanske nevihte bo majhna.
cg
|r>> o
59 let
številka 27
četrtek, 5. julija 2012
1,80 EVR
IIAIMO
VELENJE
Rudarji so praznovali
Praznik rudarjev je praznik vseh Šalečanov - Tudi 52. skok čez kožo, na katerem je v rudarski stan skočilo 66 novincev, odlično obiskan - Trdno odločeni, da si razvojnih ambicij ne bodo dovolili vzeti - Častni skok je opravil dolgoletni rudar, jamski reševalec in ustanovitelj Rudarskega okteta Oto Gradišnik
Velenje, 29. junija - Tradicija je rudarjem pisana na kožo, še posebej, ko gre za njihov stanovski praznik. Pražnje oblečeni se zberejo v središču mesta, v uniformah, ki jih nosijo s ponosom številne generacije rudarjev. Potem pa krenejo proti prizorišču dogajanja, stadionu.
Na vsej poti jih pozdravljajo someščani. Razpoloženje se stopnjuje in doseže vrhunec, ko prispe parada na stadion, katerega tribuna je popolnoma polna, številni obiskovalci pa stojijo tudi drugod naokoli. Uniformirane rudarje vsi navdušeno pozdravljajo. Dogodku dodajo
veličino godbeniki. Takrat pa se že oglasi vodja skoka čez kožo Matjaž Koželj, ki s ponosom ugotovi, da je Velenje še vedno mesto rudarstva, sinonim delovnih ljudi.
Dalje na 3. strani
Naj živi SREČNO!
Mira Zakošek
Zadnja sporočila Greenpeaca so znova dodobra »razgibala« slovensko javnost, ki se že nekaj časa »zaskrbljeno« ukvarja z gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, sedaj pa se močno boji tudi za prebivalce Šaleške doline, ki jim z izgradnjo šestega bloka grozi smrtna nevarnost. Raziskava Greenpeaca namreč kaže, da bo blok 6 kriv vsako leto za smrt 33 prebivalcev, verjetno predvsem Šaleške doline. Lepo je, da skrbijo za nas, lepo je, da jim ni vseeno, kakšen zrak dihamo, kako zdravi smo. Tudi resnico, če to je resnica, je marsikdaj težko sprejeti. Toda logiko, to logiko dogodkov, je še težje.
Na premogu in elektriki je današnja dolina zagnala svoje temelje. Za narodov blagor smo tu razdrli bolj kot ne kmečko skupnost, se zažrli v nedrje zemlje, preoblikovali notranjost in zunanjost celotne doline, poplavili polja, podrli naselja ... Naredili smo drugačno, a kljub vsemu prijazno okolje. Ko nas je država potrebovala, smo krepko zavihali rokave. Prekrepko! Nikjer ni bilo nikogar, ko smo iz šoštanjske termoelektrarne spuščali v ozračje kar okoli 123 tisoč ton škodljivega žveplovega dioksida, zaradi katerega so začeli umirati tukajšnji gozdovi. Najbrž se redki spomnijo, tako osamljeni in zateženi smo bili, ko seje začela tu prebujati slovenska ekološka zavest in ko je bila na velikem shodu državi jasno in glasno postavljena zahteva po ekološki sanaciji. Slovenija je takrat pač terjala tone in kilovate, prebivalci te doline je niso zanimali. Koliko smrti bi nam takrat in zaradi takrat odmerila raziskava Greenpeaca. Izsilili smo ekološko sanacijo, danes spušča termoelektrarna v ozračje le še 4.000 ton žveplovega dioksida letno (trideset krat manj kot še pred nekaj leti), pa nam skušajo dopovedati, kako nevarno bo za nas, ko bodo z izgradnjo šestega bloka to količino še razpolovili!? Pravilno! A lahko bi recimo izračunali tudi, koliko smrti, socialnih stisk, zavoženih družin, razsutih četrti bi pomenila ukinitev gradnje bloka 6. Pa ne le v Šaleški dolini, ampak tudi po Sloveniji, saj bi z dražjo uvoženo ali ekološko energijo ukinjali še kopico delovnih mest. Skušajo nam dopovedati, da se vse skupaj ne izplača, da ni rentabilno, pa mencajo, da bi to morda zmogel kakšen tujec. Dopovedujejo javnosti, da bomo blok 6 financirali z davkoplačevalskim denarjem, pa ne povedo, da gre samo za poroštvo, poroštvo za energetski objekt, za katerega strokovnjaki zagotavljajo, da se bo pokrival sam in bo tudi ekološko sprejemljivejši. Res je čas, da se začnemo poslušati, da slišimo, kaj kdo govori, da združimo skupaj dobre in slabe stvari, predvsem pa da počistimo s političnimi in individualnimi interesi, z nesmisli in lažmi. Šaleška dolina je še enkrat povedala, da živi in želi živeti z energetiko, zato je bilo jasno tudi sporočilo zadnjega rudarskega praznovanja: naj nam pustijo, da svoj razvoj usmerjamo sami in naj nam dovolijo, da bo v tem okolju rudarski srečno, ki simbolizira tovarištvo in razum, še dolgo donel.
n
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
"»HAS
5. julija 2012
lokalne novice
Vendarle potrdili projekt
Topolšica, 3. julija - Na seji, v torek, so člani sveta zavoda Bolnišnice Topolšica med drugim obravnavali tudi projekt energetske sanacije bolnišnice in ga tokrat vendarle potrdili. Poleg blizu 2 milijonov evrov, ki jih je bolnišnica pridobila na razpisu, bodo najeli še 650 tisoč evrov kredita.
Po terminskem planu izvajalca - velenjskega Esotecha - bodo dela začeli 16. julija, končali pa naj bi jih 22. decembra letos. _"tp
Občinski svet razrešil komisijo
Šmartno ob Paki - Na zadnji seji občinskega sveta je predsednik Komisije za vprašanje energetske oskrbe v lokalni skupnosti, svetnik Rajko Pirnat poročal o delu te komisije in hkrati tudi predstavil rezultate delovanja. Ti so pokazali, da za zdaj med večino občanov ni pretiranega zanimanja za izvedbo daljinskega ogrevanja, bi ga pa bilo mogoče najprej urediti za javne ustanove in stanovanjske bloke. Člani komisije so se dogovorili (svetniki pa podprli), da bodo v jeseni predstavili rezultate svojega dela in seznanili s svojimi ugotovitvami širšo javnost. Po predvidevanjih bi naj septembra začela delovati tudi energetska svetovalna pisarna.
Člani komisije so še predlagali uvedbo energetske knjige za javne zavode in ustanove, hkrati pa so se zavzeli za skupno nabavo kurilnega olja za javne zavode, ustanove in večje porabnike.
■ tp
O denarnih nagradah
Šmartno ob Paki - Na sejah občinskega sveta so svetniki že razmišljali o ukinitvi denarnega dela občinskih nagrad, nazadnje na nedavni zadnji seji pred poletnimi počitnicami.
V letošnjem občinskem proračunu so sicer še predvideli v ta namen 1500 evrov, a bodo o tem še govorili. Najprej člani komisije za priznanja in nagrade, nato pa o njihovem predlogu še svetniki. Kot so še dejali nekateri je večina občin v Sloveniji odpravila finančni del nagrad.
Lani je dobitnik grba občine prejel 700, dobitniki plakete pa po 350 evrov.
_ntp
Arhitekturne ovire še obstajajo
Šoštanj - V Šoštanju so v zadnjih letih povsod tam, kjer so se lotili obnovitvenih ali vzdrževalnih del, poskrbeli tudi za odpravo arhitekturnih ovir. Niso pa jih odpravili še povsod. Skupaj z vzdrževalcem cest bodo stanje ponovno preverili in v skladu s proračunskimi možnostmi ovire odpravili.
■	mkp
Stanovanja v stavbi sodišča ostajajo
Šoštanj - V stavni bivšega sodišča v Šoštanju je 18 stanovanj, 15 v lasti Občine Šoštanj, 3 so v lasti etažnih lastnikov. Nekateri opozarjajo na to, da bi bilo treba stanovanja bodisi urediti, bodisi zgradbi spremeniti namembnost. Na Občini Šoštanj se težave zavedajo. Objekt ni bil grajen za bivanje in nekatera stanovanja imajo še vedno skupne sanitarije. Dodajajo pa, da bi najbrž nekateri stanovalci ob selitvi v kakovostnejša stanovanja, kljub subvencioniranju najemnin, stroške težko zmogli. Ocenjujejo, da trenutek ni najprimernejši za večja vlaganja v objekt, dolgoročno pa bo tudi o tem potrebno sprejeti odločitev.
■	mkp
Starejši bi se družili
Šoštanj - V Šoštanju imajo lep Tresmirjev park s številnimi zanimivimi igrali, senco, klopmi in vso potrebno opremo, kamor rade zahajajo družine z otroki ne samo iz mesta, ampak tudi iz okolice. Poleg tega je v Šoštanju še nekaj lepo urejenih igrišč, tako da je za otroško igro poskrbljeno.
Starejši pa »svojega« prostora, kjer bi se v senci lahko družili, nimajo, a bi si ga želeli. Radi bi, da bi jim Občina pomagala uresničiti željo in našla prostor za kakšno balinišče ali kegljišče.
■ mkp
Območje urejanja prometa v Rečici ob Paki
Šmartno ob Paki - V delu Rečice ob Paki smo opazili precej neobičajen prometni znak. Ta je postavljen na občinski cesti v samem središču vasi.
Ko so preverjali na občinski upravi, kaj pomeni, smo izvedeli, da znak predstavlja območje umirjanja prometa in omejuje hitrost na 10 km na uro.
Ob tem pa je potrebno povedati, da je žal, znova na pohodu vanda-lizem, tarča uničevanja pa so predvsem ti na novo postavljeni znaki.
■ tp
Velenje sodeluje z Ulcinjem
Velenje, 28. junija - Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je sprejel predsednika Občine Ulcinj Nazifa Cungu s sodelavci. Predstavil jim je Mestno občino Velenje in najpomembnejše projekte. Predsednik Občine Ulcinj Nazif Cungu je bil nad videnim navdušen in ob koncu obiska dejal, da je lahko Velenje primer številnih dobrih praks tudi Občini Ulcinj, zato je izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju, še posebej pri projektih trajnostnega razvoja in drugih evropskih projektov.
Delničarji Gorenja o dobičku
Velenje, 5. julija - Na skupščini se bodo danes sestali delničarji Gorenja. Ocenili bodo lanske poslovne rezultate, ki so bili glede na zaostrene gospodarske razmere, ki so še posebej prizadele panogo bele tehnike, zadovoljivi. Uprava in nadzorni svet zato predlagata, , da bi 2,39, od skupaj 5,52 milijona evrov bilančnega dobička namenili izplačilu dividend, kar bi pomenilo 15 centov na delnico. Preostanek bilančnega dobička v višini 3,14 milijona evrov pa bi ostal nerazporejen.
Odločali bodo tudi o razrešnici upravi in nadzornemu svetu za leto 2011 ter imenovali revizorja. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi to delo zaupali KPMG Slovenija.
■
Mladi pomagajo
Šoštanj, 2. julija - Prva skupina dijakov in študentov, ki bodo v Šoštanju urejali mesto, delali v krajevnih skupnostih in tam, kjer potrebujejo
mlado moč, je v ponedeljek začela delati. Kot pravi župan Darko Menih, so enotedensko delo zagotovili vsem, ki so se prijavili v roku. Takih je iz občine Šoštanj 160. Za eno uro dela bodo prejeli 3 evre plačila.
■ mkp
Odločitve še ni
Šmartno ob Paki - V vrtcu v Šmartnem ob Paki beležijo rekorden vpis v vrtec, kar 160 otrok. Zaradi tega bo nastalo kar precej prostorske stiske.
Kot je znano se je lokalna skupnost pred 2 letoma odločila za postavitev mobilne enote in s tem že takrat ublažila stisko. »Občina bi tudi sedaj reševala pomanjkanje prostora s postavitvijo dodatnih mobilnih enot, a se je žal, zapletlo pri administrativnih zadevah. Kljub temu, da gre za montažne mobilne enote moramo izvesti vse postopke, kot bi gradili objekt. Po drugi strani pa obstoječi vrtec do sedaj sploh ni imel uporabnega dovoljenja in je tudi to ovira, da ne postavimo še dodatni mobilnih elementov. Kljub vsemu upamo, da bodo skupaj s tukajšnjo osnovno šolo rešili prostorsko zagato in sprejeli vse vpisane otro-
ke,« je povedal šmarški župan Alojz Podgoršek.
Podgoršek je še povedal, da odločitve o morebitni podelitvi koncesije za zasebni vrtec še ni, saj interesenti še nimajo potrebnih pogojev. Se pa pogovarjajo o možnem najemu prostorov za leto dni, seveda če bodo ti ustrezno urejeni in bo tudi cena sprejemljiva.
_ntp
Počitniška rezervacija je
• V •
višja
Šoštanj, 1. julija - Šoštanjski svetniki so na zadnji seji povišali višino počitniške rezervacije iz 20 na 40 odstotkov. Počitniška rezervacija je ugodnost, ki jo občine lahko, če se tako odločijo, nudijo staršem otrok, ki obiskujejo vrtec. Tudi višina rezervacije je prepuščena občinam. V Šoštanju so se odločili, da počitniško rezervacijo ohranijo, so jo pa bili prisiljeni povišati. Tisti starši, ki v juliju in avgustu ne bodo imeli v vrtcu otroka, zanj pa plačujejo mesečno denimo 120 evrov, bodo morali za počitniško rezervacijo odšteti 48 evrov.
■ mkp
Zmeda, nekaterim vzeli tudi
zasluzeno
Pokojninska zmeda po slovensko - Ne prosimo pomoči, še ne - Obdavčen luksuz, višje trošarine - Nejevoljni podjetniki - V Žalcu pregnali Želvo
Ob zadnjem izplačilu pokojnin je nastala res precejšnja zmeda. Nihče ni prav vedel, ali je dobil manj ali ne, predvsem pa mnogi, ki so dobili manj, niso vedeli natančno, zakaj. Še sreča, da vsi več ne dobivajo na dom mesečnih dokazil o penziji, pa se tako revolt upokojencev ni zgodil na en dan, ampak seje malo razpotegnil. Nekateri so nižje pokojnine pričakovali, saj so jih na to opozorili, a na spiskih takih, ki so dobili manj, so se znašli tudi taki, ki tega nikakor niso pričakovali. Tudi teritorialci, ki so se borili za samostojno Slovenijo, če že borcem za osvoboditev Slovenije izpod okupatorja domoljubnega dejanja ne priznavajo več. Vsaj denarno tega ne vrednotijo več tako visoko.
Ne vem, če bo zaradi nižje pokojnine res kdo moral prositi za pomoč, z državnega vrha pa lahko slišimo, da za pomoč še ne bo prosila Slovenija. Kljub težavam, ki nas tarejo, naj bi bili vendarle še precej oddaljeni od Grčije ali Španije, čeprav ti deželi nekateri Slovenci predvsem v tem poletnem času radi obiskujejo. Je pa menda res, da je tudi takih potovanj manj. Pomoči Evropske unije še ne bomo zaprosili tudi zato, ker bomo močno zategovali domači pas. Pri tem država močno ceni kadilce in pivce, saj iz naraščajočih trošarin bogatijo proračun. Kadilcem je z novo višjo trošarino in s tem z višjo ceno cigaret država »zakadila«prav v nedeljo. Da se prilagajajo evropskim direktivam, jim je le dobrodošlo opravičilo. Da pa ne bi kdo rekel, da ne »udarjajo«tudi po bogatih, so vendarle uvedli tudi davek na luksuz. Na luksuzna vozila. A poznavalci pravijo,
da so ga postavili tako, da iztržek ne bo kaj prida. In tako »luksuzaši« ne močno udarjeni.
Kot sem napovedal že prejšnji teden, so v Celju »cestarji« res šli na cesto. In pred celjsko izpostavo davčne uprave. Predvsem z vprašanjem, kdo je kriv, da jim delodajalec ni plačeval prispevkov. Menijo, da tudi davčna uprava, saj ne verjamejo pojasnilu, da zaradi težav z informacijskim sistemom niso vedeli za to. Niso pa še šli na cesto ali trg podjetniki iz Slovenskih Konjic, ampak so se odločili za tožbo. Tožijo občino zaradi dolgotrajne obnove mestnega jedra, ki žre njihove prihodke. Kaj se bo iz tega izcimilo, še ni jasno. So tudi taki, ki menijo, da padec prodaje ni le zaradi prekopanega trga, ampak tudi zaradi krize, ki krči vrste kupcev in drugačnih strank.
S podobnimi težavami se srečujejo tudi v Celju, kjer tudi s pomočjo evropskega denarja preurejajo center mesta. In tudi tu nekateri trgovci še vedno negodujejo. O drugačnem kopanju pa govorijo v Preboldu. O tistem kopanju v vodi. Ob pomoči fundacije za šport jim je uspelo obnoviti kopališče, v tej vročini pa mladim do 18. leta nudijo kopanje celo brezplačno. In ko v Velenju med počitnicami mladi čistijo mesto, v Preboldu dijaki in študenti v okviru počitniškega dela skrbijo za red in čistočo na bazenu. Žalčani pa so pregnali želvo oziroma Želvo. Ta ustanova sredi mesta, kjer so se zbirali odvisniki od prepovedanih drog, je bila mnogim pravi trn v peti. Zdaj je objekt padel pod stroji, program za odvisnike pa bodo opravljali na mobilen način. S prevoznim sredstvom. Seveda se mnogi znova bojijo, da se bodo zbirali v poslopju, ki so ga v tem kraju namenili za brezdomce. Nekateri se tudi nad tem domom že pritožujejo. Kaj hočemo, tako smo pač ljudje!
Vas kaj daje vročina? Časi so taki, da se bomo morali na vročino kar navaditi. Napovedi, ne vremenske, ampak tiste o stanju v naši slovenski kokoški, so namreč take, da nam bo še vroče. Nekateri ob tem pravijo, da je še vedno bolje, da nam je malo bolj vroče, kot pa da bi zmrznili.
mz
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
PRAZNIK RUDARJEV
»Naj živi nam večno naš rudarski SREČNO«
Nadaljevanje s 1. strani
»Sami bomo načrtovali svojo prihodnost«
Zbrane pozdravi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, tudi sam nekoč rudar, rudar je bil tudi njegov brat, rudarja sta bila njegov oče in njegov dedek. Odločno poudari, da Velenje ni samo pusta dolina s tremi dimniki, kakor jo slikajo nekateri, ampak veliko več. Kon-
bilo potrebnega v tem okolju, za razvoj energetike. Občina je izgubila kar nekaj naselij, velike površine pa izgublja še naprej. Družmirsko jezero se je od leta 2000 povečalo s 47 na 76 ha. Živeti s termoelektrarno ni enostavno, a jo v Šoštanju vseeno podpirajo, prav tako pa tudi razvoj premogovnika, s katerim delajo z roko v roki. Zato so tudi dosegli, da je ta izključil Šoštanj iz svojega eksploatacijskega območja in s tem zagotovil njegov nadaljnji razvoj.
Častni skakalec Oto Gradišnik
Od leta 1994 na prireditvi opravijo tudi častni skok čez kožo. Tokrat ga je opravil sedemdesetletni Oto Gradišnik, ki je celotno delovno življenjsko pot pustil v velenjskem premogovniku. Med drugim je bil tudi jamski reševalec in ustanovitelj Rudarskega okteta. »To je bilo popolno presenečenje. Počaščen sem, da so me izbrali,« je dejal takoj po skoku. Vesel je napredka svojega nekdanjega kolektiva, še posebej pa tehnoloških izboljšav. »Delovne razmere so se v teh letih močno spremenile, saj je mehanizacija odpravila vsa težja dela, večja je varnost, ni več nemogočih delovnih razmer na klasičnih čelih,« je pripomnil.
tič dodobra razgiba prisotne, ko jih v svojem govoru v prispodobi poimenuje za »duhce« »Če bi držalo tisto, kar ugotavljajo okoljevarstveni-ki Grenpeeasa, bi bili le teoretično med živimi.« V osemdesetih letih je Termoelektrarna Šoštanj spuščala v ozračje 123.000 ton žveplove-ga dioksida, danes ga 4.000, ko bo zgrajen blok 6 ga bo le še pol manj, okoli 2.000 ton. »Po kriterijih Gren-peeasa bi v osemdesetih letih zaradi delovanja elektrarne umiralo po 3.000 do 4.000 ljudi letno in nas do današnjih dni ne bi bilo več,« je bil slikovit Kontič. Sicer pa je poudaril, da se zavzema za pripravo celovite analize, ki bo pokazala tudi ta del zgodbe o TEŠ, a je prepričan, da podatki Grenpeeasa, ki napovedujejo 33 mrtvih na leto, ne morejo zdržati resne analize. »Dovolj imamo tega, da kar naprej nekdo namesto nas razmišlja, kaj je dobro za Šaleško dolino in to taki, ki je ne poznajo, pa še njenega imena ne znajo izgovoriti. Pri miru naj nas pustijo, da bomo sami načrtovali svojo prihodnost.« Dotaknil se je tudi Šaleškega lobija in naglas povedal slovenski politiki, da ga sestavlja 45.000 občanov Šaleške doline. Ti zahtevajo svetlejšo prihodnost, še posebej, ker je bilo treba za to kar je danes tukaj veliko žrtvovati. Med drugim cele vase, za mnoge izbuljene domove ...«
Zbrane je nagovoril tudi šoštanj-ski župan Darko Menih, ki je prav tako poudaril, koliko odrekanja je
premogovniku pripravljeni realizirati svoj del nalog pri izgradnji projekta TEŠ 6. To so dokazali tudi s podpisom dolgoročne pogodbe o dobavi premoga do leta 2054. zagotavljajo, da bodo od leta 2015 dalje nudili konkurenčno ceno premoga po 2,25 evrov na GJ, kar je bistveno nižje, kot so cene vseh ostalih uvoženih premogov,« je dejal in se tudi ob tem dotaknil okoljevarstvenih navedb o škodljivosti proizvodnje elektrike, ki bo povzročila 33 smrti letno. Te navedbe je zavrnil kot neosnovane, nedopustne in skrajno zavajajoče. Ustavitev izgradnje bloka 6 bi bila, je poudaril, v veliko korist trgovcem z energijo, saj bi le--ti pri nižji stopnji oskrbe z domačo energijo veliko bolje služili z uvoženo energijo. Pomenila pa bi tudi predčasno zapiranje premogovnika, s tem pa bi v zemeljskih nedrjih pustili več kot 80 milijonov odkopnih zalog energetskega premoga, ki ga znajo zelo uspešno in konkurenčno pridobivati z velenjsko odkopno metodo, eno najuspešnejših metod, ki so jo sami razvili. Ustavitev izgradnje bi pomenila v prihodnjih letih več stroškov, manjšo energetsko samooskrbo, večjo odvisnost od uvožene energije in s tem seveda višje cene električne energije, ponovno bi se odprli problemi financiranja nadaljnje ekološke sanacije Šaleške doline. Nanizal pa je tudi številne uspehe, ki jih dosega premogovnik na mednarodnih trgih.
Govor je sklenil v prepričanju, da je treba zgodbo rudarjenja v Šaleški dolini nadaljevati.
V rudarski stan skočilo 66 dijakov in študentov
Na tokratnem že 52. skoku čez kožo je slovesno, potem ko so premagali še zadnjo preizkušnjo, čez kože, ki simbolizira jamski jašek, skočilo 66 novincev. Skupaj so do-
»Ne ustrašimo se nobenih izzivov«
»Letošnje leto se za nas ni začelo preveč spodbudno. Da se ne ustrašimo nobenih izzivov, se je izkazalo, ko je zagorelo v podzemnem delu Muzeja premogovništva Slovenije. Takoj smo aktivirali jamske reševalce, ki so s hitrim posredovanjem preprečili širjenje požara.« je dejal predsednik uprave premogovnika dr. Milan Medved in z veseljem sporočil, da obnova muzeja uspešno napreduje in da bodo že jeseni odprli za javnost tudi njegov podzemni del.
»Povezanost in pripadnost zaposlenih pa v podjetju ni bilo čutiti samo pri sanaciji muzeja. Rudarji ste s svojo prizadevnostjo in veliko voljo pripomogli k odpravi zastojev v proizvodnji, ki so se pojavili v začetku leta v izjemno zahtevnih geomehanskih pogojih dela jame Pesje. Težave smo premagali in že 31. maja dosegli letošnji rekordni dnevni izkop v višini 24.749 ton premoga. V prvih šestih mesecih je bilo tako nakopa-nega že skoraj 2 milijone ton, do danes pa smo uspeli nadomestiti precejšen del izpadle proizvodnje.« je dejal Medved in dodal, da postavlja letošnje leto prednje številne izzive. Potrebnega bo veliko truda, da bodo izpolnili proizvodni plan v višini 4.050 000 ton premoga.
Zahvalil se je celotnemu kolektivu, ker so z razumevanjem sprejeli ukrepe, ki so jih za obvladovanje poslovanja morali sprejeti in zato,
ker se tudi v teh težkih časih znajo pogovarjati in iščejo rešitve v dolgoročno korist podjetja. Ob tem dosledno izpolnjujejo zaveze do zaposlenih. Vse plače do sedaj so bile v pravočasno izplačane, plačani so tudi vsi prispevki za zaposlene, izplačan je regres v skladu s priporočili ministrstva.
»V začetku letošnjega leta se je ponovno pokazala velika prednost domačega premoga. Tudi v najbolj zahtevnem obdobju termoelektrarna ni prenehala obratovati in v prvi polovici leta ni bilo problemov s preskrbo z električne energije - in to kljub temu, da je v Sloveniji vla-
dala nekajmesečna suša, da smo bili izpostavljeni zelo nizkim temperaturam, da so v širši regiji zaradi ledu stale vse največje HE in da v spomladanskem času zaradi remonta ni delovala Jedrska elektrarna Krško. Iz Šaleške doline smo nekaj časa zagotavljati celo več kot 50 % vse električne energije v Sloveniji. Zaradi vsega naštetega lahko mirne vesti zatrdim, da je domači premog najzanesljivejši vir za zanesljivo energetsko preskrbo tudi v eks-tremnih klimatskih razmerah.« je dejal Medved. Nanizal je tudi nekaj mednarodnih podatkov, ki kažejo na pomanjkanje električne energije
zaradi zapiranja starih termoenergetskih objektov, pri tem pa načrtujejo uvoz. Ob tem pa se seveda samo po sebi postavlja vprašanje: Od kod? Za zanesljivo slovensko oskrbo je zato blok 6 toliko pomembnejši. »Je namreč edini slovenski energetski objekt, ki ima gorivo za delovanje zagotovljeno do konca svoje življenjske dobe, do leta 2054. Ob tem ne smemo zanemariti niti socialnega vidika, ki omogoča delovna mesta v Šaleški dolini še nadaljnjih nekaj desetletij. Izjemno pomembno je tudi, da je Blok 6 sprejemljiv tudi za lokalno okolje,« je dejal Milan Medved in zagotovil, da so v
Na Skoku čez kožo so letos že peto leto zapored razglasili naj sodelavce oziroma sodelavke in naj skupine v Skupini Premogovnik Velenje. Za naj sodelavce so bili izbrani Nahid Melic in Vili Grm iz Premogovnika Velenje, Tomaž Parfant iz HTZ Velenje, Mladen Jurkovic iz Gosta, Vida Žirovnik iz PV Investa in Janja Koželj iz PV Center starejših Zimzelen. Za naj skupino Premogovnika Velenje in HTZ Velenje je bila izbrana Reševalna služba, za naj skupini Premogovnika Velenje sta bili izbrani Projektna skupina Mariovo in Pripravsko moštvo številka 13; iz HTZ Velenje Moštvo za izgradnjo lakirnice HTZ, iz RGP Beto-narna in vozniki avtomešalcev, iz Gosta Kolektiv hotela Barbara, iz PV Investa Skupina za geodetski nadzor gradnje in geodetska dela pri TEŠ ter iz PV Center starejših Zimzelen Čistilke.
slej v svoje vrste na takšen način sprejeli že 3413 rudarjev. Vodja ceremoniala Matjaž Koželj je novincem nazdravil, slovesnost pa sklenil s prepričanjem, da bo rudarski SREČNO v tem okolju še dolgo živel. Druženje so rudarji in številni gostje nadaljevali na tradicionalnem rudarskem srečanju ob velenjskem jezeru.
■ Mira Zakošek
SOLSTVO
"»HAS
5. julija 2012
Novi biseri v mavrici centra
Na Šolskem centru Velenje v šolskem letu 2011/2012 med 84 prejemniki priznanj tudi 24 odličnjakov - Izjemni dijaki posameznih šol, izjemen dijak šolskega centra Jure Ledinek
Tatjana Podgoršek
Odličnjaki Šolskega centra v šolskem letu 2011/2012
Velenje, 27. julija - Šolski center Velenje (ŠCV) že nekaj let pripravi ob koncu tekočega šolskega leta prireditev, na kateri podeli priznanja dijakom, ki so pri učnem uspehu, na tekmovanjih iz znanj in na različnih področjih delovanja dosegli vidnejše rezultate. Letošnja je bila minulo sredo v veliki dvorani velenjske glasbene šole. Na njej so podelili 84 priznanj, med njimi je bilo tudi 24 dijakov, ki so prejeli priznanje in knjižno darilo Mestne občine Velenje za odličen uspeh.
Direktor ŠCV mag. Ivan Kotnik je ob tej priložnosti med drugim dejal, da sta vzgoja in izobraževanje mladih nekaj žlahtnega. »To ni samo poklic, je tudi poslanstvo.« Ponosni so na zelo dober učni uspeh dijakov, na to, da nihče ne ostane pred vrati, ampak bodisi nadaljuje izobraževanje ali se zaposli. Vsako leto izpostavljajo odlične prostorske in materialne pogoje, v katerih pridobivajo dijaki in drugi udeleženci predvsem potrebno uporabno znanje. »Položaja v šolstvu in s tem tudi na ŠCV ne prenašamo v učilnice, tako da ti ne čutijo naših finančnih težav v ozadju.«
Po Kotnikovih besedah je Šolski center nekaj posebnega v izobraževanju v Sloveniji. To pa zato, ker bi radi bili najboljši. Medpodjetniški izobraževalni center (MIC) in večnamenski pedagoški objekt Gaudeamus omogočata izobraževanje od otroštva do pozne jeseni na enem mestu predvsem za programe, ki so
V dvorani ni bil noben dijak »po pomoti«. Vsak si je vabilo na prireditev ob koncu šolskega
leta krepko zaslužil.
zaposljivi v dolini.
»Včasih slišim očitke, da je za srednješolsko in visokošolsko izobraževanje dijakov, študentov odgovorna država in ne lokalna skupnost. Vendar smo se v našem okolju s ŠCV dogovorili, da ne bo tako, da je potrebno sodelovanje in iskanje skupnih rešitev. Dokaz za to je tudi zadnja
skupna pridobitev - pedagoški objekt Gaudeamus, ki bo stičišče srednje- in visokošolskega izobraževanja in nadgradnja MIC-a,« je med drugim poudaril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Po njegovem mnenju država ne potrebuje novih univerz, ampak kakovostne, ki bodo izobraževale zaposljiv kader. Varčevanje
Izjemni dijaki za šolsko leto 2011/2012
Izjemen dijak Rudarske šole je Jaka Hiršel, Strojne šole Vid Kovač, Elektro in računalniške šole Enida Suljič (dijakom se je pridružila šele v tretjem letniku, prišla pa je iz Bosne in Hercegovine), Šole za storitvene dejavnosti Jernej Gassper, na gimnaziji pa se s naslovom izjemen dijak kiti Vid Jazbec, Nace Mohorič pa je prejel posebno priznanje za osvojitev naslova naj dijak Slovenije že drugič zapored.
Naziv izjemen dijak šolskega centra Velenje je prejel Jure Ledinek iz Elektro-računalniške šole.
v državi je potrebno, vendar pri izobraževanju in raziskovanju je pri tem potrebna zvrhana mera umnih odločitev, saj so posledice sicer drugačnega ravnanja znane.
Na šolah Šolskega centra je - po zagotovilih Kotnika - veliko dijakov, ki si zaslužijo priznanje za rezultate, po katerih izstopajo iz sivine povprečja. Nekaterim so priznanja podelile šole že na svojih šolskih prireditvah. Na slovesnosti ob koncu šolskega leta pa so nagradili s priznanjem, kot se je izrazil Kotnik, bisere - najboljše med najboljšimi. Razglasili so izjemne dijake posameznih šol in izjemnega dijaka šolskega centra za šolsko leto 2011/2012.
■
Ne štejejo le
V g • •
ocene, štejejo tudi vrline
Jure Ledinek, izjemen dijak Šolskega centra Velenje za šolsko leto 2011/2012
Tatjana Podgoršek
V kroniki Šolskega centra Velenje je za šolsko leto 2011/2012 vpisanih kar nekaj imen dijakov, ki so si zaradi svojega dela in uspehov zaslužili mesto v njej. Povsem na vrhu seznama je Jure Le-dinek iz Elektro in računalniške šole, ki je prejel naziv izjemen dijak Šolskega centra za omenjeno šolsko leto.
»Priznanje je potrditev mojega dosedanjega dobrega dela in dobrega dela ljudi okoli mene. Na Šolskem centru Velenje je namreč veliko ta-
Jure Ledinek - marljiv, skromen in vsestranski dijak
kih, sposobnih, ki ti privoščijo uspeh in ti pomagajo priti do njega. Biti izjemen dijak centra je torej skupek povedanega,« je komentiral.
Zajeten je spisek tega, kaj je Jure počel v minulih štirih letih kot dijak, kakšne rezultate je dosegel na šolskih, regijskih in državnih tekmovanjih iz znanj, predvsem matematike, tujih jezikov, v robotiki, kjer je bil eden od 3000 udeležencev svetovnega prvenstva v Gradcu. V svoji stroki - na elektro področju, je Jure presegel pričakovanja učiteljev. Uspešno se je preizkusil tudi kot mladi raziskovalec v gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Blestel je kot sošolec, pripravljen pomagati sošolcu z učno pomočjo ali pa samo s pogovorom in nasmehom. »Neskromno lahko povemo, da je Jure res blestel s svojimi dejanji, občutkom za kritično mišljenje in z močno osebnostjo. S svojimi vrlinami se ni nikoli postavljal, ampak jih je povezal s sošolci, učitelji in šolo,« so zapisali.
Svojo vsestranskost je dokazoval še v športu. Njegova prva ljubezen je odbojka. »Morda sem med bogato bero priznaj in medalj najbolj ponosen prav na športne dosežke. Z odbojkarsko ekipo smo dosegli res lepe uspehe, še bolj pa šteje to, da smo bili med sabo zelo povezani, dobri prijatelji in da smo za uspehe tudi garali,« je Jure odgovoril na vprašanje, katera od priznanj mu pomenijo največ.
Njegovi sošolci cenijo pri njem skromnost in marljivost. To, da so bile v vseh štirih letih šolanja na Elektro in računalniški šoli v njegovem spričevalu same petice ... »Vemo, da ocene vedno ne štejejo«, je nadaljeval misel in dodal, da so pomembne tudi ostale vrline - osebnost in čut za človeka.
Pred njim je nov izziv - študij na univerzi za elektrotehniko v Mariboru, ki bo zanj ob nadaljevanju dosedanjega dela »mala malca«.
■
Bodo plačali svetniki ali bo dal proračun?
Svetnica mag. Vilma Fece predlaga, da stroške preimenovanja šole plačajo svetniki s petimi sejninami
Nekdanja Kajuhova šola je stala na mestu, kjer danes stoji nova. Kmalu
bo dobila staro ime.
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Odločitev svetnikov za preimenovanje Osnovne šole Šoštanj v Osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha je bila soglasna. Pesnik, šoštanjski rojak in narodni heroj bi letos decembra dopolnil 90 let.
Ker je negovanje in ohranjanje zgodovinskega spomina na preteklost ena pomemb-
nejših nalog lokalne skupnosti, v Šoštanju ocenjujejo, da bi bilo vnovično poimenovanje šole po pesnikovem imenu poklon njegovemu spominu in delu.
Niso pa bili svetniki in svetnice enotni o tem, ali je leto zategovanja pasov in varčevanj primerno za taka preimenovanja, ki tudi stanejo.
Na to sta jasno in glasno opozorila Ro-
man Kavšak (NSi): »Smiselno bi bilo počakati dve ali tri leta. Stroške, povezane s preimenovanjem, pa raje namenimo socialno
šibkim.« Vprašanje, če je čas primeren za preimenovanje šole, je svetnica mag. Vilma Fece (Za Šoštanj gre!), načela že v uvodu,
ko je predlagala umik točke z dnevnega reda. »Glede na finančni položaj trenutek ni primeren. Preimenovanje je povezano s stroški. Imeli bomo še veliko priložnosti za podelitev Kajuhovega imena bodisi šoli bodisi kakšni drugi ustanovi. Mogoče pa bi njegovo imel lahko nosil tudi nov šoštanjski vrtec?«
A svetniki so se za preimenovanje odločili že pri rebalansu proračuna, v katerem so za to »rezervirali« 7.000 evrov. Svetnica Fecetova pa je želela, da svetniki finančno breme preimenovanja prevzamejo nase tako, da se odpovedo petim sejninam.
Tak predlog je sprožil različne odzive, a o predlogu svetnice niso glasovali, ker to ni bilo predvideno. Ni pa rečeno, da ne bodo naslednjič, saj Fecetova s svojim predlogom vztraja.

V SREDISCU
Gorenje ostaja v Velenju
Svetniki Mestne občine Velenje so na torkovem izrednem zasedanju dobili zagotovilo, da sedež podjetja in uprava ostajata v Velenju, kjer tudi ne bodo zmanjševali števila delovnih mest
Podprli pobude delavcev Gorenja
Svetniki so podprli tudi vse pobude delavcev, ki pričakujejo, da se zagotovi delo vsem, ki bodo ostali brez njega zaradi optimizacije proizvodnih lokacij; da se poiščejo nadomestni programi za zapolnitev proizvodnih zmogljivosti; da vse ključne odločitve uskladijo s socialnimi partnerji; da optimizacije ne bodo prinesle dodatnih zadolžitev in da se zagotovi ohranjanje obstoječega števila delovnih mest.
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič in direktorica občinske uprave
Andreja Katič med izredno sejo
Mira Zakošek
Velenje, 3. julija - Na pobudo samostojnega svetnika Miša Letonje so se zbrali velenjski svetniki na izredni seji, kjer so želeli dobiti odgovora predvsem na dve vprašanji, o katerih se je v tem okolju v zadnjem obdobju veliko ugibalo: ali bo Gorenje upravo podjetja preselilo na Dunaj in ali bodo zaradi optimizacije delovnih procesov v Velenju še naprej zniževali število zaposlenih.
Svetniki so bili hitro pomirjeni, saj jim je predsednik uprave Franjo Bobinac takoj na začetku na obe vprašanji odločno odgovoril da ne in da vprašanji tudi nimata nobene realne osnove. Če bi želeli upravo in s tem tudi sedež podjetja preseliti (jasno je, da je uprava tam, kjer je tudi sedež podjetja), bi morali takšen sklep sprejeti na skupščini s 75-odstotno večino (kaj takšnega pa nihče nikoli ni predlagal). S socialnimi partnerji, sindikatom in svetom delavcev pa sta uprava in nadzorni svet sprejela sporazum, v katerem so se zavezali, da števila delovnih mest na lokacijah v Sloveniji zaradi optimi-
zacije delovnih procesov ne bodo več zmanjševali.
»To smo zapisali, ker to iskreno upamo in verjamemo. Uprava in nadzorni svet bosta storila vse za to. Gorenje je vrhunsko mednarodno podjetje, ki prodaja izdelke končnim uporabnikom po vsem svetu,
Na švedskem je cena ure 26, v Sloveniji 9 in v Srbiji 3 evre
hkrati pa je to podjetje družbeno odgovorno. To seveda pomeni, da cilj podjetja ni zgolj ustvarjanje vrednosti lastnikom, ampak tudi skrb za zaposlene in do širšega okolja,« je dejal Franjo Bobinac. Svetnikom je predstavil tudi vizijo Gorenja do leta 2015. Ta predvideva, da bo Gorenje v prihodnjih letih raslo, bistveno bolj kot konkurenca, za štiri odstotke letno in da bodo v letu 2015 ustvarili že milijardo in pol evrov prihodkov. To želijo doseči predvsem s širitvijo na hitro rastoče trge Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske
in druge čezmorske dežele. Spremeniti nameravajo tudi strukturo prodaje, tako da bi visokocenovni izdelki dosegali kar 25-odstotni delež. Še bolj intenzivno se usmerjajo predvsem v izdelke za dom, ki predstavljajo trenutno 85-odstotni delež, v letu 2015 pa bodo dosegli že 90 odstotnega.
Bobinac ni zanikal, da bodo proizvodne lokacije še naprej optimira-li in med drugim selili proizvodnjo iz Velenja v Srbijo. Seveda pa gre za selitve produktov, ki ostajajo le na takšen način konkurenčni, v na-
sprotnem primeru bi jih bilo treba ukiniti. Upoštevati je treba, da je delovna sila v Srbiji trikrat cenejša. Bodo pa po vsej verjetnosti (sklep mora v petek sprejeti še upravni odbor hčerinskega podjetja švedske družbe Asko) na lokacijo v Velenju že prihodnje leto prenesli proizvodnjo vrhunskih izdelkov s Švedske, kjer je delovna sila trikrat dražja kot v Sloveniji.
Svetniki so v razpravi menili, da bi morala država podpirati uvajanje novih proizvodnih programov kakovostnih izdelkov ter ustvarjanje
Gorenje zaposluje dobro polovico Velenjčanov, skupaj je zaposlenih 12137, od tega v Gorenju 6699
novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo domačim gospodarskim družbam pod enakimi pogoji kot tujim investitorjem.
Svetniki so usmeritve Gorenja podprli, ob tem pa poudarjali izjemen pomen tega kolektiva za to okolje, ki daje kruh kar polovici zaposlenim v občini. Še posebej so seveda pozdravili odločitev o ohranitvi obsega proizvodnje v tem okolju.
Seveda jih je zanimalo tudi, kaj bo z Gorenjem po letu 2015. Bobinac je prepričan, da se bo zgodba nadaljevala in da bo Gorenje še naprej močna blagovna znamka, načrte_pa bodo seveda pripravili skladno z gospodarskimi gibanji na domačem in svetovnem trgu.
■
TEŠ še kar v rokah poslancev
Tudi na zadnji seji odbora državnega zbora za finance in monetarno politiko prekinili razpravo - Na dnevnem redu ponedeljkove seje Državnega zbora poroštva za TEŠ ni
Mira Zakošek
Odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko tudi pred tednom dni ni sklenil razprave o poroštvu za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Znova so jo prekinili, češ da še vedno nimajo vseh zahtevanih podatkov, vodstvi obeh energetskih kolektivov, Holdinga slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj pa zatrjujeta, da so dali vse odgovore v njih pa tudi zatrdili, da končna cena projekta ne bo presegla milijarde 300 milijonov evrov.
Predvsem je odbor znova zahteval dodatna pojasnila glede končne cene projekta. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Igor Šalamun je pojasnil, da vlada podpira ta projekt in ve, kaj Teš pomeni za stabilno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo, vendar želi pred sprejemom poroštva razjasniti vse dvome.
Direktor HSE Matjaž Janežič je ponovno poudaril, da bi začasna zaustavitev projekta to naložbo bistveno podražila. Že 60-dnevni suspenz z dobaviteljem glavne tehnološke opreme Alstomom povzro-
či prek 50 milijonov evrov dodatnih stroškov, 120-dnevni pa prek 75 milijonov evrov. Če bi v tej fazi prekinili pogodbo, bi morali plačati pogodbene kazni, Evropski investicijski banki pa vrniti že prejete kredite. Oba energetska kolektiva bi morali dokapitalizirati ter sprejeti zakon o zapiranju Premogovnika Velenje. Janežič je poudaril tudi, da si nadaljnje stabilne energetske oskrbe Slovenije brez te naložbe ne zna predstavljati. Tudi Simon Tot, direktor Termoelektrarne Šoštanj je opozoril, da je projekt v časovni stiski in na kritični poti. Povedal pa
je tudi, da so uspeli s pogajanji ceno projekta znižati za 128,9 milijona evrov, s tem , ko so dosegli omejitev eskalacije, ceno montaže, predvideno provizijo Alstoma za montažna dela pa so znižali iz predvidenih 25 na 10 odstotkov.
Odločitev o podelitvi državnega poroštva za šesti blok šoštanjske termoelektrarne je po ponedeljkovih pojasnilih ministra za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača na državnem zboru, kdaj pa bodo o tem
odločali pa zaenkrat še ni znano.
■
Globljenje po klasični rudarski metodi
NOP II bo bistveno skrajšal transportne poti premoga in znižal stroške transporta
Velenje - Izgradnja izvoznega jaška NOP II je ob koncu druge faze pripravljalnih del. Začenja se glo-bljenje jaška po klasični rudarski metodi.
Jašek bo lociran znotraj eksplo-atacijskega območja, kar bo imelo pozitiven vpliv na okolje. Območje bo razbremenjeno vplivov rudarjenja, manj bo hrupa, prahu, hkrati pa bo to območje lahko dobilo drugo namembnost za poslovno dejavnost.
Vsa inženirska, projektantska in gradbena dela so s svojim znanjem in izkušnjami opravili znotraj Skupine. Idejni projekt ter vse podrob-
nosti glede njegove zasnove so plod znanja Premogovnika in hčerinskih podjetij RGP, HTZ, PV Invest in Sipoteh.
Vodja projekta Dušan Čižmek pravi, da se rudniški jaški redko izdelujejo. »Njihova izdelava je v tehničnem smislu tudi precej zahtevna. Izvoznega jaška NOP II, ki bo za naš proizvodni proces pomenil pomembno racionalizacijo, saj bodo bistveno skrajšane transportne poti in znižani stroški transporta, smo se lotili z lastnim znanjem in lastnim delom.«
Objekti in naprave, ki jih je danes moč videti na samem prizorišču,
so začasnega značaja. Potrebni so v času izdelave rudniškega jaška. Končna postavitev opreme, ki jo bo predstavljal prevažalni stroj z dvojnim skipom, bo inštalirana po dokončanju rudarsko-gradbenih del v jašku, ki bo globok 505 metrov, njegov končni svetli presek pa bo nekaj več kot 6 m. Globljenje jaška bodo začeli v kratkem, njegova izdelava pa bo trajala 24 mesecev. Po dokončanju rudarsko-gradbenih del bo sledila montaža jaškovne infrastrukture, na površini izdelava zunanjih objektov, montaža opreme, izdelava logistične in infrastruktur-ne povezave.
Jašek bo s svojimi dimenzijami omogočal obratovanje skipov, ki bosta z maksimalno hitrostjo 12 m/s prevažala vsak po 23 ton koristnega tovora. Kapaciteta avtomatiziranega prevažalnega postroja bo 960 t/h, kar pri 18 urah obratovanja na dan in pri 235 delovnih dneh v letu pomeni nekaj več kot 4 milijone ton prepeljanega premoga, kolikor je tudi povprečna proizvodnja Premogovnika v zadnjih nekaj letih. Redno obratovanje skipov in s tem dokončanje projekta načrtujejo v septembru leta 2015.
■ mkp
Odgovorili na dodatna vprašanja
Direktor Termoelektrarne Šoštanj Simon Tot nam je včeraj zatrdil, da so že v ponedeljek odgovorili na vsa dodatna vprašanja, ki so se nanašala predvsem na stroške financiranja in provizije Alstoma. Tudi sam pa ni imel informacije, kdaj naj bi z razpravo na odboru nadaljevali.
Cena premoga določena do leta 2054?
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič ne more razumeti, kako lahko vlada v tako negotovih gospodarskih razmerah, ko se cene energentov, zlasti vlade spreminjajo dobesedno vsak teden, zahteva od Premogovnika Velenje, da zagotovi ceno premoga v višini 2,25 evra na GJ za celotno obdobje do leta 2054. »ta zahteva je smešna, če ne že tragikomična,« pravi.
Selitev proizvodnje Asco v Velenje?
Gorenje je pred dvema letoma prevzelo švedsko družbo Asco, ki posluje negativno - Med najoptimalnejšimi rešitvami je selitev proizvodnje v Velenje - odločitev bodo sprejemali v prihodnjih dneh
Mira Zakošek
Velenje, Vara, 28. junija - Že aprila letos se je vodstvo hčerinske družbe Gorenja Asco s sindikati dogovorilo za optimizacijo in prestrukturiranje družbe, ki kljub številnim ukrepom še naprej posluje negativno. Na to nedvomno v zelo veliki meri vplivajo tamkajšnji visoki stroški dela. Rezultati študij so pokazali, da je z ekonomskega vidika najbolj optimalna rešitev preselitev celotne proizvodnje pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev iz Askove tovarne v Vari v Gorenjeve proizvodne obrate v Velenju. V Vari bi ostal celoten razvojni oddelek kot tudi oddelek za upravljanje blagovne znamke Asko in oddelek marketinga. Od sedanjih 500 zaposlenih, bi jih delo obdržalo 50.
Predvideno je, da bi proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev na Švedskem zaključili konec januarja prihodnje leto, v Velenju pa bi potem proizvodnja stekla aprila. Proizvodnjo pomivalnih strojev bi zaključili sredi prihodnjega leta, v Velenju pa bi jo vzpostavili septembra 2013. Proizvodnja tega hčerinskega podjetja predstavlja sedem odstotkov celotne proizvodnje Gorenja. Končno odločitev bodo sprejeli v prihodnjih dneh.
DOMA IN NA TUJEM

5. julija 2012
M,
Sreda, 27. junija
Potem ko se je naš premier Janez Janša srečal s Josejem Manuelom Barrosom, je evropski politik dejal, da Bruselj od Slovenije pričakuje velikopotezne ukrepe za ureditev slovenskega bančnega sektorja.
Lastniki so potrdili
dokapitalizacijo v višini 381 milijonov evrov.
In vlada je brž začela z delom. Lastniki NLB-ja so potrdili predlagano dokapitalizacijo v višini 381 milijonov evrov. V drugem svežnju ukrepov, s katerimi naj bi spodbudili gospodarstvo, pa so obravnavali spremembe zakonov o graditvi objektov, o prostorskem načrtovanju, o varstvu okolja, o vodah in o kmetijstvu.
Minister Žerjav je istega dne povedal, da država trenuto nima denarja za odškodnine izbrisanim.
Nadzorniki Darsa so krivdno razrešili predsednico in članico uprave družbe Matejo Duhovnik.
Britanska kraljica Elizabeta II. se je v okviru počastitve 60-letnice vladavine v Belfastu srečala z nekdanjim poveljnikom Irske republikanske armade Martinom McGu-innessom.
Kitajski premier Ven Džiabao je obiskal Južno Ameriko in tamkajšnjim državam ponudil 8 milijard evrov investicij v infrastrukturo in ugoden trgovinski sporazum.
Četrtek, 28. junija
Domači vladajoči politiki so se domislili novele zakona o prevozih v cestnem prometu, po kateri bi država dijakom in študentom sofinancirala mesečno vozovnico za avtobus in vlak.
Premier pa si ni mogel zamisliti izplačevanja odškodnin t.i. izbrisanim. »Ne vemo, kako bomo spravili skupaj proračunsko politiko za naslednji dve leti, tako da odgovora na to vprašanje enostavno nimam,« je dejal.
Z denarjem je imel dela tudi fi-nanččni minister. Pojasnil je, da država NLB-ju v novi dokapitalizaciji ni dala dejanskega denarja, ampak gre za le pretvorbo depozitov.
Od srede do torka - svet in domovina
Po sirski sestrelitvi turškega letala, je Turčija na mejo s Sirijo poslala dodatne vojaške enote, med katerimi so tudi protiletalske rakete.
Petek, 29. junija
Belgijska banka KBC ni podpisala sporazuma o dokapitalizaciji NLB--ja. Zaustavile so jo zahteve Evropske komisije.
Opozicijski poslanci pa so skušali
Banke bo mogoče dokapitalizirati neposredno iz stalnega reševalnega sklada.
zaustaviti preimenovanja vojašnic. V SD-ju so tako pozvali, nj vojašnica Franca Rozmana - Staneta ohrani svoje ime, pozivajo v SD-ju, v PS pa so opozorili, da vlada odpira ideološke teme, ki delijo ljudi.
Premier Janša se na to ni odzval, saj ga ni bilo doma. V Bruslju je zavrnil špekulacije, ki so se pojavile v nekaterih svetovnih medijih, češ da utegne Slovenija kmalu potrebovati pomoč iz sklada za rešitev evra.
Vrh evrskega območja je sklenil, da bo v prihodnosti mogoče banke dokapitalizirati neposredno iz stalnega reševalnega sklada. Glavni pogoj je vzpostavitev enotnega nadzornega mehanizma.
Sirski predsednik Bašar Al Asad je dejal, da čuti dolžnost »izkoreniniti teroriste« za zaščito ljudi.
V ZDA so divjali požari, ki so vzeli že prvo življenje, na desettisoče ljudi pa prisilili v evakuacijo.
Sobota, 30. junija
Seja odbora je bila znova prekinjena.
Mislili smo že, da bomo izvedeli kaj o poroštvu za TEŠ 6. A seja odbora DZ-ja za finance je bila znova prekinjena.
Vrhovno sodišče v ZDA je odločilo: vlada od Američanov lahko zahteva, da se zdravstveno zavarujejo ali pa plačajo davčno kazen. S tem so potrdili ključni del zdravstvene reforme predsednika.
Pod Najevsko lipo je tokrat prišlo le malo politikov.
Pod Najevsko lipo so bili nekoliko razočarani. Navkljub mnogim poslanim vabilom se je vsakoletnega srečanja udeležilo le malo politikov. Prisoten Gregor Virant je dejal, da je prav, da je politična podoba dežele pestra, saj to daje družbi pestrost, bogastvo in dinamiko. »Toda ne smemo se zaničevati zaradi političnih stališč,« je še opozoril.
Sodišče je nekdanjemu poslancu in predsedniku SNS-a Zmagu Jelinčiču Plemenitemu zarubilo 10 tisoč evrov, ker državnemu zboru ni vrnil zahtevanih 113 knjig.
V Nemčiji je odjeknil obveščevalni škandal, poem ko so potrdili, da so agentje Nemške tajne službe le nekaj ur pred načrtovano predajo tožilstvu uničili dokumente s ključnimi podatki o neonacistih.
Kot novi predsednik Egipta je slovesno prisegel zmagovalec Mohamed Mursi.
Nedelja, 1. julija
Polletno predsedovanje Evropski uniji je prevzel Ciper. Četudi je moral zaprositi za mednarodno finančno pomoč.
Svetovne sile so se dogovorile o načrtu za tranzicijo v Siriji. Strinjali so se, da so vanjo lahko vključeni tudi člani trenutnega režima, a zahodne države se nikakor niso strinjale s predlogom Rusije, da pomembno mesto ohrani tudi predsednik Bašar Al Asad.
Južna Koreja je začela s projektom selitve prestolnice države iz Se-ula v Sejong.
Japonska je prvič po lanski katastrofi v Fukušimi ponovno zagnala jedrski reaktor v elektrarni Oi.
Islandski predsednik Olafur Ra-gnar Grimsson je osvojil še peti predsedniški mandat.
NLB-ja in hkrati začela pregled načrta prestrukturiranja banke.
Na Hrvaškem je v enem od nakupovalnih središč izbruhnil velik požar, pri čemer je zgorel večji del strehe poslopja, nekaj ljudi pa je bilo tudi ranjenih.
Mednarodna skupina za upravljanje Kosova je sprejela odločitev o koncu nadzorovane neodvisnosti Kosova, s čimer bo država septembra dobila polno suverenost.
Torek, 3. julija
Na finančnem ministrstvu so zatrdili, da se zaradi odstopa KBC-ja iz dokapitalizacije NLB-ja državi ne bo treba dodatno zadolžiti, niti se ne bo povečal javnofinančni primanjkljaj.
Hitro so se odzvali v PS, kjer so napovedali interpelacije več ministrom, v prvi vrsti ministru Šuštarši-ču. V SD so bili še bolj ostri. Dejali so, da bodo razpravljali o konstruktivni nezaupnici celotni vladi.
Španci znova prvaki
Dan pa se je vrtel predvsem okrog nogometa. V finalu evropskega prvenstva sta se pomerili Špaija in Italija. Rezultat pa kar 4:0 za Špance.
Ponedeljek, 2. julija
Navkljub vročini, ki je pregrevala ozračje, sindikati niso počivali. Jasno so povedali, da zahtevajo, da se spremembe delovne zakonodaje izvedejo tako, da bo to prineslo tudi večjo socialno varnost delavcev in dodali, da odmora za malico nikakor ne dajo. »Vsaka sprememba ne sme biti eksperiment,« je dejal Dušan Semolič.
Premierju se zdi predlog interpelacije neresen.
Janez Janša je na to odvrnil, da bi se takoj podpisal pod interpelacijo, če »opozicija najde ekipo, ki ne bi sprožila politične krize in bi njegovo ekipo rešila garaškega dela v vladi«.
Politični boj je bil napet tudi pri mlajših rodovih. Tako so se v podmladku PS odzvali na izjavo SDS, naj stroške za izbrisane poravnajo tisti, ki so dejali, da odškodnin ne bo. Mlajši člani Jankovičeve stranke so sporočili, naj odškodnine plačajo tisti, ki so izbris zakrivili - to je po njihovem mnenju Demosova vlada.
Na sedežu Evropske komisije so novinarji zastavili vprašanje, ali bo Slovenija šesta članica območja evra, ki bo zaprosila za pomoč. Odgovor se je glasil: prošnje še nismo prejeli, ničesar pa ni mogoče izključiti.
V Evropskem parlamentu so razpravljali o Acti. Večina poslancev je sporazumu nasprotovala, poslanci Evropske ljudske stranke pa so dejali, da bi najraje počakali odločitev Sodišča EU-ja.
žabja
perspektiva
Na ZDrAvje
Tjaša Zajc
Minili sta že dve leti, odkar je predsednik Obama podpisal zdravstveno reformo, s katero bo zdravstveno zavarovanje obvezno za vse prebivalce ZDA. Več zveznih držav je proti reformi vložilo tožbo, v javnosti ima še danes manj kot 50 odstotno podporo. Medtem ko Amerika s težavo koraka k večji dostopnosti zdravstvenih storitev, pa pri nas v zdravstvu korakamo v nasprotno smer.
Zaradi ameriške reforme bodo morali vsi državljani kupiti zavarovanje, v nasprotnem primeru jih čaka kazen. Brez zavarovanja je trenutno nekaj manj kot 20 odstotkov ali okoli 50 milijonov državljanov. Med drugim zato, ker ameriške zavarovalnice trenutno ne želijo zavarovati tistih, ki že imajo kakšne zdravstvene težave ali kronične bolezni. Cez dve leti bo morda slika drugačna. Vrhovno sodišče je prejšnji teden potrdilo ustavnost zdravstvene reforme. Sodba vrhovnega sodišča je pokazala na nov pogled oziroma pravno interpretacijo ameriške ustave. Obamovi odvetniki so se sklicevali na člen ustave, ki določa trgovinsko klavzulo. Na podlagi tega lahko zvezna vlada regulira trgovino oziroma gospodarstvo med zveznimi državami. Ker je zdravstvo pomemben del gospodarstva, kije trenutno brez prave regulacije, so trdili Obamovi odvetniki, naj bi bilo obvezno zavarovanje eden načinov regulacije pomembnega segmenta trga. Vrhovno sodišče je argument sklicevanja na ta del ustave zavrnilo. Kot je zapisal predsednik sodišča John Roberts, vlada že tako ali tako nadzoruje, kaj ljudje delajo. Cesar ljudje ne delajo, vlada ne more nadzorovati. Ali z besedami nasprotnikov reforme: vlada ljudi ne more prisiliti, da jedo brokoli ali samo zelenjavo. Če se torej državljani ne zavarujejo, to ni stvar trgovinske klavzule. Čeprav so zagovorniki reforme izbrali napačen argument v podporo zdravstvenim spremembam, je sodišče odločilo, da reforma ni sporna, ker ima ameriški kongres pravico uvajati davke. Uvedba obveznega zavarovanja pa je lahko drugače poimenovan nov davek. Naloga sodišča pa ni, da sodi ali omejuje nove davke, je zapisal Roberts. Sodba sicer še ni 100-odstotno zagotovilo za uveljavitev reforme. Nekateri še vedno upajo, da bo na predsedniških volitvah zmagal Obamov nasprotnik Romney in preprečil uveljavitev zdravstvene reforme, ki bi morala v
veljavo stopiti leta 2014. ***
Združene države Amerike trenutno iz javnih sredstev pokrijejo nekaj več kot 48 odstotkov vseh stroškov za zdravstvo. Prav toliko zdravstvu namenja Čile, po podatkih OECD manj namenja le še Mehika. Breme za posameznika oziroma njegovo zavarovalnico je zato veliko. Slovenija je v primerjavi z ZDA bistveno na boljšem: leta 2010 je iz javnih sredstev krila skoraj 73 odstotkov vseh zdravstvenih stroškov, kar je sicer še vedno bistveno manj kot Norveška, ki zdravju namenja skoraj 86 odstotkov. Od ameriškega zdravstvenega sistema smo torej k sreči še daleč. Vendar zadnji ukrepi slovenske vlade postopno vse več stroškov prenašajo na državljane. Z novim varčevalnim zakonom (ZUJF) so se določeni stroški iz obveznega prenesli na dodatno zdravstveno zavarovanje. Nič presenetljivega ni, da so zavarovalnice po uveljavitvi varčevalnih ukrepov praktično takoj zvišale premije zavarovanj. Od prvega julija dalje so te višje, zato marsikdo že razmišlja, da se ne bi dodatno zavaroval.
Ob napovedanem zvišanju premij sta se v duhu „mi smo z vami" oglasila tako premier kot minister za zdravje. Oba sta dvig premij zasebnih zavarovalnic označila za preuranjen. Pa se je prav zahvaljujoč njima z uveljavitvijo ZUJF odpravil nadzor nad povišanjem premij, kije bil še pred nekaj meseci zapisan v Zakonu o zdravstvenem varstvu.
Medtem ko Amerika s težavo koraka k večji dostopnosti zdravstvenih storitev, pa pri nas lahkotno korakamo v nasprotno smer.
Sindikati nasprotujejo predlogu, da se odmor za malico ne bi štel v delovni čas.
Razburjali so se tudi notarji. Izrazili so ostro nasprotovanje zakonskemu predlogu, ki bi del njihovih pristojnosti prenesel na upravne enote.
Minister za okolje Zvonko Čer-nač je povedal, da v njegovi ekipi pripravljajo poenostavitve pridobitev dovoljenj pri gradnji in drugih posegih v prostor. Enostavneje naj bi bilo tako pri gradnji lastne hiše kot pri večjih poslovnih investicijah.
Evropska komisija je začasno odobrila načrt dokapitalizacije


ZDRAVSTVO
Od kod Greenpeacu izračuni?
Opozarjanje je legitimna pravica Greenpeaca, a le do mere, ki ločuje resnico od neresnice - V Šaleški dolini so prepričani, da bi bila velika nevarnost za zdravje ljudi ukinitev premogovnika in zaprtje termoelektrarne
V medicini dela v Zdravstvenem domu Velenje, kjer opravljajo temeljite preglede delavcev Premogovnika, Termoelektrarne in tudi delavcev dela Gorenja, ugotavljajo, da ne opažajo povečane obolevnosti, ki bi jo lahko povezali s prisotnostjo termoelektrarne. »Prav gotovo pa bi nas tudi tisti, ki obdelujejo podatke, opozorili, če bi opazili, da je na tem območju nekaj narobe.«
Milena Krstič - Planine
Velenje, Ljubljana - »Govoriti, da bo TEŠ 6 letno povzročil od 33 do 48 smrtnih žrtev, je govorjenje brez osnove in kaže na lahkotnost manipuliranja,« se je na oceno slovenskega Greenpeaca odzval direktor Zdravstvenega doma Velenje, zdravnik Jože Zupančič. Tudi v TEŠ pravijo, da je opozarjanje na težave legitimna pravica Gre-enpeaca, a dodajajo, da je takšna letako dolgo, dokler ločuje resnico od neresnice.
Mnogi v Šaleški dolini so bili nad tem, kako se je v nasprotovanje bloku 6 vključil Greenpeace, presenečeni.
TEŠ ali
brezposelnost?
Številni, ki so gledali posnetke pred parlamentom, kjer je bilo v znak protesta proti bloku 6 postavljenih 1.320 glinenčkov, s katerimi je Greeneace ponazoril prav toliko prebivalcev, ki naj bi jim v 40 letih obratovanja življenje vzel TEŠ 6,
nižja umljivost zaradi bolezni srca in ožilja, raka sapnika, sapnic in pljuč. Umrljivost zaradi bolezni dihal je bistveno nižja, celo za 20 do 40 odstotkov v obdobju od 2005 do 2009, v letu 2010 pa izenačena. Prav tako nobena od nam dostopnih študij o pojavnosti raka ne izkazuje razlik v standardizirani in-cidenčni stopnji med populacijo Šaleške doline in celotno Slovenijo,«
vplivi in stanji. Velika nevarnost za zdravje ljudi bi bila kvečjemu ukinitev premogovnika in zaprtje termoelektrarne, kar bi posledično vodilo v brezposelnost in socialno ogroženost,« pravi Zupančič. »Res ne vidim nobenega tehtnega razloga, zakaj Greenpeace nastopa tako. V ozadju mora biti nekaj drugega. Bojazen za zdravstveno stanje prebivalcev Šaleške doline gotovo ne.« Ob tem spomni na definicija zdravja Svetovne zdravstvene organizacije: »Zdravje ni samo odsotnost bo-
letih prejšnjega stoletja celih dvajset let plačevala strahovit davek za nemoteno oskrbo Slovenije z električno energijo. Emisije koncentracij dimnih plinov so v teh letih pogosto prekoračevale mejne dovoljene vrednosti, tako da so s sirenami opozarjali prebivalce, naj ostanejo v zaprtih prostorih in naj ne odpirajo oken. Velenjsko jezero in reka Paka sta bila tako onesnažena, da živih bitij v njih ni bilo. Prebivalci Šaleške doline so takrat prvi v Sloveniji pričeli izražati ekološke zah-
Jože Zupančič, dr. med: »Velika nevarnost za zdravje ljudi bi bila kvečjemu ukinitev premogovnika in zaprtje termoelektrarne.«
ogorčeni. Sploh, ko je čeznje vozil valjar in jih drobil. »Sam bi nanj napisal Brezposelnost in socialna ogroženost. To dvoje pa lahko pospeši poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalcev naše doline.«
Greenpeace naj bi v raziskavi, v kateri je prišel do tega števila, sle-
Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012
V nacionalno raziskavo vključenih tudi 2400 prebivalcev celjske regije
Tatjana Podgoršek
Inštitut za varovanje zdravja Slovenije bo ves julij pod okriljem ministrstva za zdravje ter v sodelovanju z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo in Medicinsko fakulteto iz Ljubljane izvajal obsežno nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012. Anketirali bodo 16 tisoč naključno izbranih prebivalcev Slovenije, med njimi je pred nedavnim prejelo vprašalnik tudi 2400 prebivalcev celjske regije. Koordinator raziskave v omenjeni regiji je Zavod za zdravstveno varstvo Celje, ki poziva občane, ki so prejeli vprašalnik, da ga izpolnijo in ga v priloženi ovojnici pošljejo nazaj.
Nuša Konec Juričič, predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na celjskem zavodu, o tem pravi: »Sodelovanje izbranih anketirancev je neprecenljivo. Z odgovori nam bodo pomagali pri oceni zdravja in zdravstvenih ter drugih težav odraslih prebivalcev celjske regije. S pomočjo raziskave bomo opredelili najbolj ogrožene skupine prebivalcev. Prav tako nam bodo rezultati služili za izboljšanje obstoječih programov, kot so delavnica za preprečevanje bolezni srca in ožilja, program zgodnjega odkrivanja raka na debelem črevesu, program promocije zdravja Živimo zdravo, šola hujšanja in mnogi drugi dodatni zdravstveni programi. Hkrati pa nam bodo s svojimi od-
Nuša Konec Juričič: »Na Celjskem je v raziskavo vključenih 2400 naključno izbranih prebivalcev.
Njihovo sodelovanje je neprecenljivo.«
govori pomagali pri pripravi novih programov za varovanje in krepitev zdravja, ki bodo v največji možni meri pisani na kožo prebivalcem naše regije, saj bodo izhajali iz njihovih dejanskih težav.«
Dosedanje tri raziskave (leta 2001, 2004 in 2008) so namreč pokazale, da se regije v Sloveniji razlikujejo po umrljivosti in obolevanju za nekaterimi boleznimi in v socio--ekonomskih kazalnikih. V celjski regiji - na primer - med vedenjskimi dejavniki tveganja najbolj izstopajo telesna neaktivnost, prekomerna telesna teža, premalo uživanja zelenjave in tvegano pitje alkohola.
Kot je še dejala Nuša Konec Ju-ričič, dosedanja prizadevanja za bolj zdrav način življenja niso bila zaman, saj obstoječi preventivni programi za zgodnje odkrivanje in obravnavo najpogostejših kroničnih bolezni že kažejo pozitivne rezultate.
Mag. Marko Mavec: »Celotna umrljivost v Šaleški dolini je nižja kot v celjski regiji.«
dil metodologiji Evropske agencije za okolje. »Te metodologije pri nas nobena zdravstvena institucija, ki obdeluje podatke, ne uporablja. Pogovarjal sem se s pristojnimi na Inštitutu za varovanje zdravja, Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, z ljudmi, ki se na to spoznajo, in zagotovili so mi, da metoda ni uporabna za namen, za katerega so jo uporabili. Tako govoriti o žrtvah, je s strokovnega vidika popolnoma nesprejemljivo. Metoda je zlorabljena. Očitno so v njihova prizadevanja, da ustavimo gradnjo, vpete neke druge računice,« meni.
Umrljivost nižja kot v regiji
Primerjava podatkov o obolenjih prebivalcev na omočju upravne enote Velenje s celjsko regijo kaže, da je zdravstveno stanje boljše, umrljivost pa nižja kot v regiji. To v svojih ugotovitvah poudarja tudi ERICo, Inštitut za ekološke raziskave Velenje. »Primerjava kaže, da je celotna umrljivost v upravni enoti Velenje nižja kot v celjski regiji. Primerjava po posameznih boleznih pa pokaže, da je v Velenju
Namesto TEŠ bi Zupančič na valjar napisal: »Brezposelnost in socialna ogroženost.«
(foto: Matic Vrabič)
pravi mag. Marko Mavec, direktor ERICa, v ugotovitvah, ki so jih izdelali in so povezane s stanjem okolja v Šaleški dolini v zadnjih dvajsetih letih.
Stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja
»Vedno, ko ocenjujemo vplive, jih je treba postaviti v realno okolje in uravnotežiti z vsemi drugimi
lezni, je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja.«
Problematična so bila osemdeseta
Ob tem pa se v Šaleški dolini vračajo tudi v preteklost, v osemdeseta leta, ko so zadeve bile problematične, ko se je začela sanacija okolja. »Sočasno z izvajanjem ukrepov ekološke sanacije se je bistveno izboljšalo stanje okolja. Šaleška dolina je v sedemdesetih in osemdesetih
teve in njihove takratne zahteve se uresničujejo skozi vsa leta. Rezultat je permanenten proces sanacije okoljskih vplivov preteklosti in modernizacija tehnologij, ki zagotavljajo sodobno proizvodnjo elektrike z minimaliziranjem okoljskih vplivov,« pravijo v Ericu.
■
Certifikat za Bolnišnico Topolšica
Golnik, 29. junija - Minuli petek sta doc.dr. Jerneja Farkaš-Lainščak,
koordinatorica slovenske mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah in prof.dr. Mitja Košnik, direktor Univerzitetne klinike Golnik podelila Bolnišnici Topolšica certifikat, na osnovi katerega je ta postala članica mednarodne mreže za promocijo zdravja v bolnišnicah za obdobje 2012 - 2015.
Bolnišnica Topolšica je aktivnosti za vključitev v mrežo začela lani, usmerila pa jih je predvsem na promocijo zdravja bolnikov, ohranjanje zdravja zaposlenih, spreminjanje bolnišnic v podporna okolja, krepitev zdravja v lokalnih skupnostih. V bolnišnici že delujejo šole za astmo, kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), individualno delo pri bolnikih z diabetesom, pri bolnikih na trajnem zdravljenju s kisikom. Na področju promocije zdravja zaposlenih periodično izvajajo interna izobraževanja, usposabljanja, v pripravi je program promocije zdravja zaposlenih v bolnišnici. Strokovnjaki Bolnišnice To-polšica sodelujejo in so podporni
S podelitve certifikata na Golniku. Z leve proti desni: prof.dr. Mitja Košnik, mag.Brigita
Putar, prim. Leopold Rezar, doc.dr. Jerneja Farkaš-Lainščak
člani v različnih društvih in združenjih bolnikov. Zdravstveno osebje ob svetovnih dnevih astme, KO-PB, srčnega popuščanja, diabetesa izvaja različne aktivnosti v lokalni skupnosti.
Direktor Bolnišnice Topolšica,
prim. Leopold Rezar in mag. Bri-gita Putar, koordinatorica promocije zdravja v bolnišnici sta povedala, da je pridobitev certifikata za vodstvo in zaposlene v bolnišnici »šele začetek nove poti in obveza, da se Bolnišnica Topolšica odpre
s svojimi znanji in izkušnjami zaposlenih k prebivalcem regije, doline ter prične razvijati partnerstva z drugimi izvajalci zdravstvenih storitev v regiji za krepitev zdravja prebivalstva.«
■ tp
■
NASI KRAJI IN LJUDJE
"»HAS
5. julija 2012
Zaznamovali 70-letnico ustanovitve šaleške čete
Slovesnost je bila pri Vrhorniku v Podgorju, pri hiši, na kateri je spominska plošča
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, Podgorje, 1. julija - Bilo je vroče, bolj kot se za začetek julija spodobi, a do kmetije Franca Kotnika, po domače Vrhornika, v Podgorje je v nedeljo prišlo veliko ljudi z obeh strani »meje«, velenjske in slovenjgraške. Krajevni organizaciji zveze borcev za vrednote NOB Šoštanj in Podgorje sta v sodelovanju z Območnima združenjema Velenje in Slovenj Gradec na Vrhorskem vrhu zaznamovali 70. obletnico ustanovitve Šaleške čete in 68-letnico bojev XIV. divizije na območju Anžejevih trat.
Slavnostni govornik, podpredsednik območne organizacije Velenje dr. Franc Žerdin, je na prireditvi še posebej pozdravil nosilce praporjev,
Dr. Franc Žerdin: »Rdeča zvezda je simbol boja za svobodo in
pravice delavskega razreda.«
tiste z zvezdo in tiste brez, kot je rekel. Udeleženci pa so na njegov predlog na za razvoj partizanskega boja pomembnem mestu obsodili odločitev vladnega odbora za proslave, s katero je bil na letošnji državni proslavi ob dnevu državnosti na Kongresnem trgu v Ljubljani preprečen nastop praporščakom Zveze društev Rudolfa Maistra, organizacije TIGR, Zveze društev vojnih invalidov in Zveze združenj borcev za vrednote NOB. »To se je zgodilo prvič po osamosvojitvi. Utemeljitev je bila ponižujoča: da na proslavi ne smejo sodelovati organizacije, ki imajo zvezdo kot simbol agresorja na Republiko Slovenijo. Boj proti okupatorju je bil boj partizanov, skupaj z zavezniškimi silami, za preživetje in svobodo, za osebno čast in dostojanstvo, za solidarnost, pravičnost in enakost med ljudmi. To so trajne vrednote človeštva, ki jih je potrebno vedno in povsod spoštovati.«
Spregovoril je tudi o upravičencih do pravic, pridobljenih z »vojno zakonodajo«, ki so pred dnevi prejeli
odločbe o znižanju pokojnine. »To naj bi se zgodilo zaradi varčevalnih ukrepov. Za mnoge vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja pa je to nekaj zelo bolečega, krivično enostransko sprejetega. Ukrep posega tudi na druga življenjsko pomembna področja. Država bo s temi ukrepi letno prihranila 1,5 milijona evrov. Ker pa
REKLI SO ...
Neža Hrastnik iz Šoštanja: »Dva strica sem izgubila med NOB, eden je umrl v taborišču, eden je padel pri Ravnah. Spomine na tiste čase je
treba ohranjati. Kri ni tekla zaman!« Vojko Režen, predsednik krajevne organizacije Šoštanj: »Iz Šoštanja nas je na svečanost prispelo blizu 160. Res bi bilo žalostno, če bi ob obeleževanju različnih
bodo ti ukrepi močno vplivali na poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja ter s tem tudi na skrajšanje življenjske dobe, se bo prihranek države na njihov rovaš zagotovo bolj naglo povečeval.«
V imenu Območnega združenja Slovenj Gradec je vse prisotne pozdravil predsednik Jože Vrabič.
dogodkov pozabili na Šaleško četo, ki je delovala tukaj.« Bogomir Kačič, predsednik krajevne organizacije Podgorje: »Prav prijetno sem presenečen nad tem, koliko ljudi je prišlo kljub vročini. A saj tudi partizani niso izbirali vremena, ko so šli v borbo.«
Med
desetimi najboljšimi
Lokalna akcijska skupina LAS -Društvo za razvoj podeželja Šaleške doline, v 4 letih izvedla 17 različnih projektov -Predsednica društva ostaja Mojca Kodrič
Tatjana Podgoršek
Metleče, 22. junija - V Sloveniji deluje 33 Lokalno akcijskih skupin LAS - društev za razvoj podeželja. Od maja 2008 tudi v Šaleški dolini, ki ga je sredi prejšnjega meseca ministrstvo za kmetijstvo in okolje obvestilo, da se je uvrstilo med 10 najuspešnejših tovrstnih društev v Sloveniji.
Predsednica LAS-a Šaleška dolina Mojca Kodrič je povedala, da so cilje delovanja opredelili v lokalni razvojni strategiji in jim sledijo z vsakim pozivom za prijavo različnih projektov. »Zastavili smo štiri razvojne cilje, in sicer konkurenčno
Člani in članice upravnega odbora Lokalne akcijske skupine LAS - Društva za razvoj podeželja Šaleške doline, na nedavnem občnem zboru društva
kmetijstvo in razvoj novih gospodarskih dejavnosti, umnejša raba prostora kot turistični izziv Šaleške doline, privlačnejša in prijaznejša Šaleška dolina, pri čemer postavljamo v ospredje trajnostno rabo okolja, ureditev infrastrukture za kakovostnejše življenjsko in bivalno okolje, četrti razvojni cilj pa smo poimenovali uresničevanje pristopa od spodaj navzgor, kar pomeni, da ideje ljudi preko društev, podjetij in organizacij poskušamo spraviti v življenje.«
17 projektov, 250 tisoč evrov
Po njenih besedah LAS deluje po načelih pristopa LEADER (pristop, ki celovito usmerja razvoj na podeželskih območjih), projekte pa sofinancira iz sredstev 4. osi programa razvoja podeželja 2007- 2013 in Evropskega kmetijskega sklada
za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. V letih delovanja je LAS Šaleške doline izvedel 17 različnih projektov, zanje pa pridobil več kot 250 tisoč evrov. Med večjimi projekti, ki so bili uvrščeni v izbor za leto 2011, je Kodričeva omenila projekt Ljudske univerze Velenje Sadni gozd, tematska kolesarska pot paški Kozjak, projekt Kmetijske zadruge Šaleška dolina in projekt ERICa Velenje Imejmo zabavo - jejmo zdravo. Nastajata pa še dva filma, in sicer Črno-mo-dro (film o zgodovini premogovništva) ter na temo Kavčnikove in Grilove domačije.
Letos še en poziv
V tem času pripravljajo v LAS--u Šaleške doline v sodelovanju z izbranim upravljalcem (Zavod za razvoj podeželja in turizma Savinja) načrt izvedbenih projektov za
leto 2012. Na javni poziv je prispelo 11 projektnih predlogov za izvajanje Lokalne razvojne strategije Šaleške doline. Kodričeva meni, da bo izbranih 8, ki jih bodo nosilci lahko začeli izvajati letos, končali pa predvidoma leta 2014. Glede na to, da se je LAS Šaleške doline uvrstil med 10 najboljših v Sloveniji, bodo iz te postavke pridobili še nekaj denarja, »tako da načrtujemo konec letošnjega poletja objavo še enega poziva za nabor projektov. S tem bo zgodba za to finančno obdobje končana. Kako pa bo v prihodnje? Čakamo na smernice ministrstva za kmetijstvo in okolje,« je še dejala Mojca Kodrič (predstavnica Mestne občine Velenje), ki so jo na nedavnem občnem zboru društva znova izvolili za predsednico.
■
Raznovrstnost podeželja
Projekt so v četrtek predstavili in zaključili v središču Velenja
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 28. junija - Enoletni projekt »Imejmo zabavo, jejmo zdravo z raznovrstno ponudbo podeželja Šaleške doline« se je v četrtek s predstavitvijo pred Centrom Nova v Velenju iztekel. Njegov namen je bil ponudbo podeželja na območju treh šaleških občin predstaviti čim širšemu krogu ljudi, ob tem pa opozoriti na pomen zdrave prehrane.
V projekt so vključili različne ciljne skupine, od otrok, ki obiskujejo vrtec, osnovnošolcev, študentov, pa vse do obiskovalcev teh krajev.
Za naše najmlajše so organizirali ustvarjalne delavnice na različnih kmetijah. Otrokom iz vrtca Šoštanj, enota Brina, so predstavili med in izdelke iz medu, proizvodnjo in predelavo mleka, pridelavo in predelavo različnih vrst žit v pekovske izdelke in pridelavo zelenjave in sadja. Otroci so se
Ponudba podeželja je pestra! Nekaj tistega, kar obiskovalci niso videli in okusili, je predstavil direktor ERICa, mag.
Marko Mavec (foto: A. Grudnik)
učili razvrščati živila v skupine v prehranski piramidi in ločevati živila po pomenu za naše zdravje. Spoznavali so različne poklice, od kmetovalca do peka, prodajalca, mlinarja, mlekarja in drugih. Primerjali so poti pridelave posameznih živil nekoč in danes. »Najlepše od vsega pa je bilo, da so lahko sami spekli svoj kruhek in izdelali različne sirne namaze, izdelali so čebelice in čebelnjak, okušali med, surovo in predelano zelenjavo ter sadje. Osnovnošolskim otrokom iz Šoštanja, Šmar-tnega ob Paki in Velenja je bila zdrava prehrana in ponudba podeželja predstavljena na predavanjih in degustaciji živil različnih lokalnih ponudnikov v Šaleški dolini v prostorih nekaterih osnovnih šol. Študentje Visoke šole za varstvo okolja Velenje so v okviru terenskih vaj izvajali ankete na kmetijah in tako spoznavali kmetijstvo in raznolikost podeželja Šaleške doline v pridelavi in prodaji kmetijskih izdelkov,« pravi vodja projekta dr. Nataša Kopušar z Erica, Inštituta za ekološke raziskave.
Slovenskim in tujim turistom so v sodelovanju s Turističnim društvom Topolšica ponudbo podeželja predstavili tako, da so organizirali pohode od kmetije do kmetije, kjer so jim gostoljubni lastniki pripravili malico z domačo hrano in pijačo ter predstavili svojo dejavnost.
Opise kmetij in njihovo ponudbo ter predstavitev aktivnosti v okviru projekta so predstavili na spletni strani http://www.erico.si/raznovrstnost-pode-
zelja/. Ponudba podeželja Šaleške doline pa je predstavljena tudi v brošuri.
■
Ovitek brošure, ki je izšla ob zaključku.
■
LJUDJE
Urbani element navdih za nove zgodbe?
Mesto mora imeti dušo, da jo dobi, pa v centru potrebuje več vsebin - Veliko bi jih lahko dala prenovljena promenada - Večja prenova napovedana za leto 2013
Velenje, 30. junija - V soboto se je simbolno iztekel EPK projekt »Promenada - urbana revitalizacija«. Končal se je namreč še razpis za ime urbanega objekta, ki stoji na mostu čez reko Pako, namenu pa so ga predali teden dni prej. S svojo drugačno, simpatično obliko, je večini všeč, zdi pa se, da se mnogi še odločajo, ali bi ga tudi uporabili ali ne. Zna se zgoditi, da bodo na promenadi še pred temeljito obnovo, ki naj bi se začela v letu 2013, postavili še kakšnega. Velenjski župan Bojan Kontič je namreč že ob predaji zanimivega urbanega elementa poudaril, da bi tako lahko preprečili vožnjo z avtomobili po površini, ki je že dolga leta namenjena pešcem. A kaj več kot pešpot doslej ni postala.
Knjiga inspiracij
Vodja projekta »Promenada«, arhitekt in oblikovalec Bojan Pavšek, je bil nad rezultati projekta, ki so spisani tudi v res izvirno oblikovani knjigi »Pomenada - urbana revitalizacija«, zadovoljen. Sploh, ker je tudi program ob zaključku projekta izpadel odlično. V knjigi, ki so jo predstavili ob tem dogodku, so predstavljeni vsi sodelujoči mentorji, udeleženci in dognanja posameznih skupin, ki so delovale v obliki delavnic. »Knjiga je analiza vsega, kar se je dogajalo na delavnicah. V njej so zajete vse želje in potrebe mladih, kaj si želijo na sami promenadi. Gre za knjigo inspiracij.« Dodan pa ji je tudi plošček z glasbo, ki so jo ustvarili tolkalisti Erik, Tilen in Gregor. Poimenovali so jo »Utrip delavnice in zvoki ulice«.
Iztekel se je tudi rok za iskanje
imena urbanega elementa na promenadi. Dobili so 12 predlogov, izbrali pa so ime »urban«. Ime je pravzaprav nastalo spontano, saj je bil tudi mentor delavnice, na kateri so element oblikovali, Urban Novak.
In kaj si avtorji urbanega elemen-
Cakajoč na denar
Po tem, ko je župan Bojan Kontič prerezal otvoritveni trak na urbanem elementu, smo ga vprašali, kakšen se mu zdi: »Mislim, da bo ta urbani element porajal tako vprašanja kot različne odgovore, kaj sploh pomeni.
MO Velenje se bo prijavila na šesti razpis za nepovratna sredstva, projekt je znotraj Regionalne razvojne agencije že dogovorjen. Vsi župani SAŠA regije smo se z njim strinjali. Sedaj čakamo, da bo objavljen razpis. Do konca leta moramo pripraviti vse dokumente, vključno z gradbenim dovoljenjem. Računamo, da bi lahko prenovo promenade začeli v letu 2013.«
Kako obsežna bo prenova, je odvisno od sredstev in uspeha na razpisu; več kot jih bo, bolj bo promenada spremenila svojo podobo, s tem pa tudi mestno funkcijo. »Pred zdravstvenim domom si želimo zgraditi dvonivojsko garažno hišo, saj je tu dopoldne vedno velika gneča. Želimo podobno, kot jo že imajo v Podčetrtku, projektiral bi jo lahko isti arhitekt. Želimo si
Tudi otvoritveni trak ni bil klasičen, saj tudi urbani element na mostu čez reko Pako ni. Za kaj vse ga bodo uporabljali mimoidoči, avtorji prepuščajo njihovi domišljiji.
ta želijo, da bi se dogajalo na njem? »To bomo prepustili interpretaciji ljudi, ki bodo hodili mimo in ga uporabljali. Ravno zaradi svoje skrivnostne oblike si lahko vsak v njem interpretira svojo zgodbo. Nekateri ga bodo uporabljali za sedenje, počivanje, drugi za simpatičen odprt oder ali pa kaj čisto tretjega.«
To je zgolj prvi korak v prenovi promenade, saj nameravamo tu urediti in postaviti nove urbane elemente in vsebine. Želimo si, da se tako domačini kot gostje po tej promenadi ne samo sprehodijo, ampak da postane prostor za druženje, za nove vsebine. Zavedamo se, da mora biti promenada, če želimo to doseči, urejena. Tega pogoja danes ne izpolnjuje.
preurediti tudi porečje reke Pake, saj bi radi preusmerili več pozornosti nanjo. Paka je vse bolj čista, polna življenja, teče skozi naše mesto, zato si želimo ob njej urediti kamnite klopi, kjer bi se lahko ljudje družili in uživali ob vodi. Poleti Paka tudi prav prijetno hladi,« je še dodal župan.
■ Bš
Živalski vrt in
v«	■•
živali
10. poletni tabor Društva prijateljev mladine Šmartno ob Paki - Otroci željni počitniških dejavnosti - Upajo na še kakšen okrogel jubilej
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, od 24. do 26. junija - Čeprav je od zadnjega dne šolskega leta 2011/2012 minilo že slabih 14 dni, je bilo prve dni minulega tedna v osnovni šoli bratov Le-tonja v Šmartnem ob Paki še živahno. Po avli in nekaterih učilnicah se je namreč razlegal otroški vrvež
udeležencev poletnega tabora, ki ga organizira Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki.
Gre za tradicionalno tridnevno aktivnost, ki jo je društvo letos pripravilo že desetič. »Morda smo se tudi zaradi jubileja na tabor nekoliko bolje pripravile, sploh pri izbiri teme zanj. Izbrale smo Živalski vrt in živali. Na to temo smo organizi-
rale ustvarjalne delavnice, izlet ...,« je povedala predsednica šmarške-ga društva prijateljev mladine Jožica Malus.
24 otrok od 1. do 5. razreda je letos sodelovalo v taboru, kar je nekaj manj kot preteklo leto. Manj ne nazadnje tudi zaradi omejitve števila prijav. »Pogoji v osnovni šoli sicer omogočajo večje število ude-
Čas za ugovor se je iztekel
Informativni izračuni dohodnine bi že morali biti pri vseh zavezancih
Milena Krstič - Planinc
Franc Peperko: »V drugi tranši je informativne izračune prejelo 48 odstotkov zavezancev.«
Velenje - Vsi zavezanci za vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2011 bi morali do 15. junija na dom prejeti informativni izračun dohodnine. Rok za ugovor po poslani drugi tranši je bil 2. julij. V tej je informativne izračune prejelo 48 odstotkov dohodninskih zavezancev.
»Če ugovora ni, postane informativni izračun dokončna odločba,« pravi direktor Davčnega urada Velenje Franc Peperko. »Iz informativnega izračuna je tudi vidno, kdaj bo vračilo dohodnine,« dodaja. Za vračilo je določen 27. julij , za doplačilo pa je datum 2. avgust.
Izračuni so sestavljeni na osnovi uradnih evidenc, podatkov izplačevalcev dohodkov in podatkov o vzdrževanih družinskih članih. »Če zavezanec za vložitev napovedi za odmero dohodnine informativnega izračuna ni prejel, mora dohodninsko napoved vložiti sam,« pravi direktor Davčnega urada Velenje. To mora storiti najpozneje do 31. julija. »Pod pogojem, da je prejel dohodke, od katerih se plačuje dohodnina, ki presegajo 3.143,57 evrov, pokojnino, od katere je bila obračunana in plačana akontacija dohodnine, pokojnino, pri čeerm pa je pri akontaciji dohodnine uveljavljal posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane, pokojnino, od katere ni bila obračunana in plačana akontacija dohodnine, vendar je poleg tega prejel dohodke (od katerih se plačuje dohodnina) višje od 80 EUR.«
Zavezancem, ki informativnega izračuna niso prejeli, svetuje: »Predlagamo, da prek
VIDE (virtualne davčne asistentke) z vnosom svoje davčne številke preverite, ali vam je Davčna uprava informativni izračun dohodnine poslala na dom. Če vam je bil informativni izračun dohodnine poslan, vi pa ga niste prejeli, lahko na pristojnem davčnem uradu oziroma izpostavi zaprosite za kopijo informativnega izračuna dohodnine.«
Na obroke brez preverjanja?
Zavezance, ki bodo morali dohodnino doplačati, v primerih, ko gre za visoke zneske, zanima, ali lahko to naredijo obročno, ne da bi davčni urad pred preverjal socialno stanje. »Zakon o davčnem postopku daje tako možnost. Treba pa je oddati ustrezno vlogo. V tem primeru ne ugotavljamo socialnega položaja vložnika. Davčni urad vlogo reši po čim hitrejšem postopku. Poravnati pa je treba obresti po evropski medbančni obrestni meri.«
Še zadnje vaje pred nastopom za starše ob zaključku poletnega tabora
ležencev, a je ostale aktivnosti težje izpeljati.« Sicer pa Malusova meni, da se je tabor zelo prijel, da je prava popestritev počitniških dni v lokalni skupnosti in da si otroci takšnih aktivnosti zelo želijo. »Že konec spomladi me sprašujejo, kdaj bodo lahko dobili prijavnice, ustavljajo me starši, ki jih zanima, ali bomo taborili. Glede na zadovoljstvo
udeležencev in zanimanje upamo, da bomo tabor organizirali še nekaj časa in praznovali še kakšno okroglo obletnico.«
Prvi dan tabora so si udeleženci pri Dobnikovih v Velikem Vrhu ogledali lame in se tako prepričali o sožitju človeka in divje živali. Dan kasneje so se z avtobusom odpeljali v živalski vrt v Ljubljano. »Veliko navdušenja je bilo, ko so lahko pobliže spoznali tri živali. Mislim pa, da je največji vtis nanje naredila kača, ki so si jo pustili oviti okoli vratu.« Poleg zapisanega so družili prijetno s koristnim v ustvarjalnih delavnicah, igrali so družabne igre, gledali risanke . Zadnji dan pa so izkoristili predvsem za priprave na zaključno prireditev, na katero so povabili še starše.
Da je bilo na taboru »ful fajn« in da so se animatorke društva zelo potrudile, so povedali tudi nekateri udeleženci. Tako je Maji ostal v lepem spominu izlet v živalski vrt v
Ljubljano in kosilo, ki so ga pripravile zanje. Gašper je bil v taboru prvič, prišel pa je na povabilo prijatelja. Njega so najbolj navdušile lame in izdelovanje različnih izdelkov v ustvarjalnih delavnicah. Tako kot Maja in Gašper tudi Katarina ni prav nič pogrešala svojih staršev. »Malo smo drug drugemu nagajali, animatorke so nas malo razvajale, izlet v živalski vrt, kjer so me navdušili kenguruji in ptice, pa je bilo doživetje prve vrste,« je še dejala Katarina.
Poletni tabor bo Društvo prijateljev mladine Šmartno ob Paki pripravilo tudi prihodnje leto. »Delamo že načrte, imamo nekaj idej, za kaj se bo odločilo članstvo, ki smo ga letos zelo pomladili, pa bomo videli. Zagotovo bo zanimivo za tiste, ki jim je tabor namenjen,« je še dejala Jožica Malus.
■
KULTURA
"»HAS
5. julija 2012
Carmina Burana navdušila Velenjčane
Glasbeno-scenska podoba, v kateri je sodelovalo 130 nastopajočih, popestrila poletno dogajanje in pritegnila številne obiskovalce
Mira Zakošek
Snovalci letošnjega programa EPK v Velenju so si veliko obetali od četrtkove uprizoritve svetovno znane srednjeveške kantate Carla Orfa. V sodobno izvedbo so vključili kar 130 nastopajočih, najpomembnejšo vlogo pa je pri tem imela tolkalna skupina SToP pod vodstvom Dejana Tamšeta.
Uprizoritev je odlično izzvenela, zagotovo tudi zato, ker so jo spremljali številni obiskovalci. Velenjča-ni in tudi mnogi drugi, ki so dokazali, da radi sprejemajo tako zahtevne vrhunske glasbene dogodke.
Sodobno Carmino Burano je ustvarilo 130 vrhunskih glasbenih ustvarjalcev, scensko pa jo je
s projekcijo popestril Stane Špegel.
Velenjska Carmina Burana je bila res nekaj posebnega, saj so jo povsem priredili. Po besedah Dejana Tamšeta je ta projekt vrhunec dvanajstletnega ustvarjanja tolkalne skupine. Poleg klasičnih klavirjev so prvič uporabili digitalne in analogne
klaviature, zvok pa posodobili na več načinov. Tolkalni skupini SToP, ki je »predstavljala« orkester, se je pridružilo 120 pevcev, dve pianistki, žal pa ni bilo napovedanega Roka Goloba, ki je sodelovanje v projektu odpovedal le nekaj dni pred
premiero. Dogajanje so popestrili s projekcijo na tematiko Carmine Burane, ki jo je pripravil Stane Špegel. Skratka, nastal je projekt, ki je pritegnil in navdušil staro in mlado.
Pevski zbor, dva pianista na digitalnih in analognih klaviaturah, tolkalna skupina Slovenski tolkalni projekt (SToP) in solisti so izvedli svojstveno poustvaritev scenske kantate Carla Orffa iz leta 1937. Orff se je naslonil na rokopis srednjeveških nemških in francoskih pesmi iz 12. in 13. stoletja. Ljubezenske, pivske in večinoma veseljaške pesmi so si svetovni sloves prislužile prav z Orffovo uglasbitvijo Carmine Burane.
Carmina Burana je zbirka 254 srednjeveških latinskih, redko srednjevisokonem-ških, starofrancoskih in provansalskih posvetnih pesmi in dramskih besedil, nastalih po letu 1220 in pred letom 1250. Besedila so našli kot rokopisni kodeks leta 1803 v Benediktinskem samostanu Benediktbeuern na južnem Bavarskem. Odlomke iz pesniške zbirke Carmine Burane je uglasbil Carl Orff v istoimenskem delu za simfonični orkester, zbor in vokalne soliste.
Odlični na mednarodnem tekmovanju
Videm, Italija - Čeprav smo uradno že zakorakali v čas brezskrbnih počitnic, Glasbena šola Nazarje ne počiva. To so nam dokazale učenke flavte Larisa Kotnik, Manja Pančur in Nika Zgojznik, ki so se v 23. junija udeležile mednarodnega tekmovanja v Vidmu v Italiji. Pod mentorstvom Jerneja Marinška in ob klavirski spremljavi Tonija Acmana so dosegle resnično fantastične rezultate.
1. mesto in 1. nagrada v kategoriji A (med 53 tekmovalci na različnih instrumentih) je s 95,60 točkami (od 100 možnih) pripadla prav naši učenki Larisi
Kotnik. V kategoriji B je 1. mesto dosegla zopet naša tekmovalka Manja Pančur s 93,40 točkami, osvojila pa je 2. nagrado - prve nagrade komisija ni podelila. Le mesto za njo je z 91,32 točkami pripadlo Niki Zgojznik. Blesteče točke naših učenk v konkurenci iz vse Evrope zopet dokazujejo, da imamo v naši dolini odlične mlade glasbenike, ki lahko pod mentorstvom učiteljev GŠ Nazarje konkurirajo tudi na širši mednarodni glasbeni sceni.
■ JM
"»WAS
Naprej do 2020
Aleš Ojsteršek
Na prihodnost najlažje vplivamo tako, da jo oblikujemo, je reklo, na katerega stavim v časih, ko seje potrebno iztrgati sponam sedanjika. Velikokrat potrjen namreč pomembno pomaga pripraviti voljo do stopnje, ko je misel in ravnanje dejansko mogoče podrediti načrtovanju, čeprav na mizi leži kup neodložljivih zdaj in tukaj nujnih zadev. Danes, ko imamo pred seboj izziv domisliti ravnanja za naslednje desetletje, nas bolj kot to, kar trese od topih zvokov udarjanja jeklenih nosilcev nove TEŠ. Ne vemo zagotovo, ali je to zven v prazno ali v polno. Evropa, okvir moje razširjene mi domovine, in v njenem imenu Evropska komisija, je objavila načrt razvoja do leta 2020 in nas povabila k njegovemu oblikovanju. Povabilo spoštljivo nagovarja vse, od predstavništev do posameznika. Da velja o tem glasno razmišljati, meje ponovno spodbudila misel profesorja in esejista Aleša Debeljaka, ki bode z ugotovitvijo, kako na ravni skupnosti ideje Evrope nismo uspeli ponotranjiti kot okvir, v katerem je potrebno nujno biti aktiven; kot drugo pa znana šaleška pasivnost, ki seje tokrat še enkrat pokazala v primeru nacionalnega energetskega programa, našega strateškega načrta. Ob njegovem prebiranju je mogoče ugotoviti, da nanj kot skupnost v fazi javne razprave ločeno nismo podali pripomb ali dopolnil. Na ravni samoupravnih lokalnih skupnosti ga je podala samo Občina Litija, na ravni združenj pa še sveta regije Severne Primorske in Zasavske regije. To omenjam kot primer, ki pa, zdi se, idealno potrjuje tezo o težavnosti aktivnega načrtovanja, ki naj ob vseh težavah vsakdanjika, vendarle del moči vloži v prihodnost.
Predlog Evropske komisije je zanimiv v delu, ki govori o stopnji upravičenosti do deleža kohezijske pomoči, pri čemer našo, vzhodno, uvršča med manj razvito, zahodni del Slovenije pa med bolj. Delež sofinanciranja bo tako v tem delu Slovenije pomembno višji, zanimivo pa bo spremljati naš narodov značaj, saj bi morala pregovorna slovenska nevoščljivost to morala preprečiti.
V pretekli finančni perspektivi EU Šalečanke in Šalečani s svojo regionalno razvojno agencijo (RRA Celje) nismo imeli sreče. Za doseganje ciljev nam je zmanjkalo dobrih regionalnih operativnih voditeljev, vprašanje je tudi, ali nismo igrali s figo v žepu in kohezije razumeli preveč lokalno in premalo regionalno. Dejstvo, da imamo na ravni EU v Sloveniji samo dve regiji, bi nam moralo dati vedeti, da se uspešnost meri še v drugih vatlih, kot samo ozko lokalnih. Slednje v projektu Evropske prestolnice kulture priznavamo. In se znamo ponašati s tem, tudi ponosno. EPK nam je v nekaj primerih celo pokazala, kaj nam je, kot dobrim gospodarjem, postoriti v prihodnje. Uspešni so takšni projekti, ki jih je mogoče povezovati v širšo zgodbo in kjer se namesto razdrobljenih zgodb pojavljajo večji in skupni programi; spomnimo se, da smo takšno veliko zgodbo zgradili tako, da so ponujeno idejo zgrabili vsi veliki v eno skupno že na začetku. Pravo vprašanje bi se torej moralo glasiti, kako bomo pa danes poskrbeli za jutri.
Jezero na robu mesta
Projekt Jezero na robu mesta je nastal na pobudo Simona Hernau-sa (z umetniškim imenom Dušan Dim) in je vključen v program EPK 2012. Nosilec projekta je Knjižnica Velenje, ki je pred dnevi tudi pripravila prvo ustvarjalno srečanje sodelujočih pri projektu.
Jezero na robu mesta bo knjiga,
sestavljena iz petih kratkih zgodb, ki jih bo napisalo pet uveljavljenih avtorjev: Feri Lainšček, Dušan Dim, Peter Rezman, Ivana Simic- Bodro-
žic in dr. Jože Hudales, katerega zgodba bo esejistični povezovalni opis povojnega Velenja.
Kako narediti enovito knjigo sestavljeno iz petih različnih zgodb?
Iz česa črpati motive za zgodbe? Kaj naj bi bilo zgodbam, kljub umetniški svobodi, vseeno skupnega? O vsem tem so avtorji v mestu ob robu jezera razmišljali in razpravljali dva dni. Preko poletja se bodo »videvali« na spletnih straneh, do konca septembra pa že oddali rokopise.
Predstavitev knjige Jezero ob robu mesta bo v sredini letošnjega decembra.
■ vr
■
■
107,8 MHz
tAonjsna IDÜ cAS©PDSDOI
Tudi velenjski radijci na Melodijah morja in sonca
Konec tega tedna bo v Avditoriju v Portorožu festival Melodije morja in sonca. Seveda ne bo minul tudi brez ekipe Radia Velenje, v kateri bosta tonski tehnik Dragan Berkenjačevič in moderator Igor Kukovec.
»Vesel sem, da se je odgovorna urednica radia Mira Zakošek odločila, da smeva tudi letos na festival. Že blizu 10 let se ga udeležujemo velenjski radijci. Morje, glasba prijata v tem poletnem času, sploh v Portorožu, a bo za naju to zelo delovna sobota. Zvestim poslušalcem Radia Velenje se bom oglasil v oddajo in poročal o dogajanju, prav tako bova z Draganom posnela še nekaj intervjujev z nastopajočimi, ki jim bodo lahko poslušalci prisluhnili malo kasneje,« je povedal Igor, ki je po stažu eden najstarejših moderatorjev na Radiu Velenje. Za zdaj sta »njegova« ponedeljkovo in sobotno popoldne. Sle-
Igor Kukovec pravi, da bo letošnje poletje zanj bolj delovno
dnje bo do 1. septembra minevalo brez njegove rubrike Rock šok, ker gre na dopust? »O, ne«. Kot je pojasnil, načrtuje nekaj počitniških dni konec tega meseca in morda še kakšen dan v avgustu.
Na dopustu je ta čas tudi naš propagandist Jure Beričnik, ki pa je pred odhodom spremljal festival narodno-zabavne glasbe na grajskem dvorišču gradu Vurberk. Seda si menda novih moči si menda nabira v enem od slovenskih zdravilišč.
■ Tp
... na kratko...
KALAMARI
Po krajšem delovnem premoru se je primorska skupina ponovno odpravila v studio, kjer je posnela single Noro se mi zdi, s čimer so tudi pričeli s snemanjem novega albuma, ki bo izšel prihodnje leto ob 20-obletnici njihovega delovanja.
LEA SIRK
Leo Sirk ste leta 2009 in 2010 lahko slišali na slovenskem prediz-boru za Evrovizijo, v zadnjih dveh letih pa tudi v uspešnih singlih Vse je le A in Song 6. Tokrat med svoje poslušalce pošilja novo poletno skladbo z naslovom A bi? Ti bi!
POLONA FURLAN
Po rojstvu drugega otroka nadaljuje svoje glasbeno udejstvovanje na letošnjem festivalu MMS, ki bo to soboto v Portorožu. Potem, ko je na MMS-u nekajkrat uspešno nastopila s skladbami Danila Kocjančiča, se bo tokrat predstavila s skladbo, za katero je besedilo napisala sama, glasba pa je delo Saše Fajona.
DEMETRA MALALAN
15-letna Demetra Malalan, zmagovalka slovenskega X Factorja, predstavlja svoj debitantski singel, ki nosi naslov Poišči me srečno. Glasbo je ustvarila priznana avtorica Neisha, besedilo je prispeval Rok Vilčnik, za aranžma in produkcijo pa je zaslužen Dejan Radičevič.
PLAVI ORKESTAR
Sarajevska skupina nadaljuje s predstavljanjem novih skladb z njihovega novega prihajajočega albuma. Naslov najnovejše je Ti misliš da je meni lako, kakršen bo tudi naslov novega albuma. V skladbi gostuje znana folk pevka Dragana Mirkovic.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	KARMA feat. ALEKSANDAR OLUJIC - Subota
2.	LANGA - Mala odi nazaj
3.	OCEANA - Endless Summer
Leto dni po njihovem zadnjem singlu Recept za krizu se je hrvaška skupina Karma vrnila na sceno z novo skladbo Subota, ki je nastala v sodelovanju z nadarjenim mladim harmonikarjem Aleksandrom Olujicem iz Reke. Avtor skladbe je Neno DJ, pesem pa bo kmalu dobila tudi angleško različico, s katero namerava skupina osvojiti Vzhodno Evropo, Nemčijo, Italijo in Azijo, kjer so njihove skladbe nekoč že zasedle visoka mesta dance lestvic.
LESTVICA D@MAČB GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Veseli Dolenjci - Kaj mi bo taka pomlad
2.	Vesele Štajerke - Nikoli več
3.	Veseli Svatje - Pod mojim oknom
4.	Veseli Begunjčani - Abraham pršu je h nama
5.	Ansambel Orion - Katarinčice
6.	Slovenskih 6 - Kdor nima časa, ima dost denarja
7.	Ansambel Obvoz - Porno polka
8.	Ansambel Vrh - Nova obzorja
9.	Veseli Gorenjci - Zakaj
10.	Veseli Ptujčani - Jesen bo prišla
... več na www.radiovelenje.com
Glasbene novičke
Skladbe Nirvane, Queenov in Guns'n'Roses v Velenju
To soboto, 7. julija, bo v Letnem kinu ob Škalskem jezeru zanimiv koncert, na katerem boste na svoj račun prišli ljubitelji legendarnih skupin Nirvana, Queen in Guns'n'Roses. Na koncertu z naslovom Tribute to Legends bodo nastopile najbolj avtentične tribute zasedbe omenjenih kultnih ben-dov. Gre torej za zasedbe, ki skušajo kar najbolj verrodostojno, tako z glasbeno kot tudi scensko interpretacijo in posnemanjem avtentične podobe, predstaviti originalne skupine in njihove skladbe. Nastopili bodo The Concept - NIRVANA Tribute Band (Slovenija), Jailbre-ak - GUNS N' ROSES Real Tribute Band (Srbija) in QUEEN Real Tribute Band (Srbija). Koncert se bo začel ob 21. uri.
Odpočila si bo
Uspešno leto pop zvezdnice Ka-ty Perry je očitno terjalo svoj davek. Naporna svetovna turneja in težave v zasebnem življenju, ki so se končale z ločitvijo po le 14 mesecih za-
50 let Slovenske popevke
Pri založbi ZKP RTV Slovenija so izdali trojni album Zlati jubilej Slovenske popevke: 50 slovenskih popevk za 50 let. Album prinaša 50 izvirnih posnetkov festivalskih popevk med letoma 1962 in 2011, kot so Mandolina, Zemlja pleše, Zvezde padajo v noč, Malokdaj se srečava, Orion, Poletna noč, V Ljubljano, Med iskrenimi ljudmi, Na vrhu nebotičnika, Pegasto dekle, Vem, da danes bo srečen dan, Dan neskončnih sanj, Za prijatelje ... in še mnogo drugih zdaj že zimzele-
Velenjčan Damir Tadič, na hip hop sceni bolj znan kot Nemir, je pred kratkim izdal svoj prvi solo album Boj za obstoj/Nemir zvani Tadija. Čeprav je to njegov prvi samostojni izdelek, pa Nemir ni novinec na hip hop področju, saj je deloval že v zasedbah Thug Connect, Corpus Delicti in Last One. Na njegovem samostojnem albumu so sodelovali znani raperji, kot so Mrigo, Ghet, Princip, Mulac, Cr-ni, kot producenti pa Bmd, Mistik, Makhi ter drugi. V teh dneh predstavlja prvi singel Boj za obstoj, za katerega je z ekipo Fame & Flame posnel videospot, v katerem nastopata tudi MMA borca Luka Čož in Grega Smole.
Vsaka minuta Alme Merklin
Alma Merklin, simpatična črnola-ska iz Murske Sobote, ki je s svojim petjem očarala gledalce šova X Factor, se predstavlja s svojim prvim singlom. Naslov skladbe je Vsaka minuta, glasbo, besedilo in aranžma zanjo pa je napisal eden naših
nih slovenskih popevk. Izdaja skuša razgrniti kar se da široko paleto skladateljev, avtorjev, pevk in pevcev ter skupin, ki so zaznamovali bogato polstoletno zgodovino slovenske popevke.
Solo prvenec velenjskega raperja
najbolj cenjenih producentov Dejan Radičevič. Plesno obarvana pop skladba predvsem v refrenu premore tudi elemente rocka. Alma, ki živi za glasbo in petje, se je na X Fac-torju iz tedna v teden dokazovala s samimi zelo zahtevnimi pesmimi, svoje pevsko znanje in interpretacij-ske sposobnosti pa dokazuje tudi v debitantski pesmi.
kona z Russelom Brandom, so gotovo pripomogli k njeni odločitvi, da se za nekaj časa umakne z glasbene scene. Trenutno je na višku svoje priljubljenosti, saj je kar šest singlov z njenega zadnjega albuma Teenage Dream pristalo na prvem ff! mestu ameriških lestvic, hkrati pa tudi promovira svoj film Part Of Me, ki je nastal med njeno svetovno turnejo. Kljub temu se je odločila za začasen umik, da, kot se je izrazila, pride malo k sebi in si odpočije. Poznavajoč delovanje glasbene industrije njena odsotnost z glasbene scene gotovo ne bo trajala dolgo.
12
»'»H: as
5. julija 2012
^ Jernej Javornik je bil odličen nogometaš. Ko je obesil kopačke na klin, se je posvetil trenerskemu poklicu. Če bi izbirali naj trenerja, bi si ta naslov gotovo zaslužil za minulo drugoligaško prvenstvo. V poldrugem letu je Dob z dna lestvice popeljal do naslova podprvaka in po dveh zmagah proti zadnjemu v prvi ligi Triglavu odprl možnost napredovanja v elitno nogometno
_ druščino. A bodo
Dobljani še naprej igrali v 2. ligi. Čeprav skorajda vsak trener sanja o tujini (kot nogometaš je igral v Avstriji, Cipru, Izraelu, na Nizozemskem in Poljskem ), so njegove trenutne želje: »Da bi bili tudi v novi sezoni med najboljšimi in ...«. Pa dolgoročne? S prstom je pokazal proti Rudarju.
^ Župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek (prvi z leve) se je na nedeljsko srečanje upokojencev Šaleške doline pripeljal s kolesom in s tem dokazal, da je kljub vročini in 60 letom, ki jih bo praznoval v teh dneh, še prava korenina. Tega predsednik Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje Drago Karl Seme (na sredini) seveda ni spregledal: »Veš Lojz, te čakamo, da prideš v naše vrste. Sam ne mislim biti večni predsednik, pa tudi sedaj nam bi prišel še kakšen prostovoljec več prav.«
Čvek ugotavlja, da tudi v naši dolini motorji 'rastejo' kot gobe po dežju. Tudi velenjski duhovnik Janko Rezar v teh pasji vročini rad sede na njega. Pred dnevi je bil na srečanju motoristov v Cirkovcah, kjer jim je z blagoslovom zaželel čim bolj vrano vožnjo. Ob tem dejanju je ljubitelje dvo- oziroma trikolesnikov tudi opozoril: »Ne mislite, da ste z blagoslovom dobili kasko zavarovanje .«
Davek na lastnike psov
Davki so redno nepriljubljen ukrep, ko pa se oblasti odločijo za obdavčitev nekoliko nevsakdanjih reči, državljani pogosto ostanejo odprtih ust. Nekaj takšnega se do-
7*V» iN Y^
IG ♦ -
<Kyc/7)	i
WS	
10364.59 -331.10	
Y
<10/5/
/0AQ
«319.« C
mo uvedli davek,« je dejal Hiroya-su Čiyomatsu, župan centralnega japonskega mesta Izumisano.
Popaj se vrača
Če se trudite, da bi vi ali kdo okoli vas vzljubil špinačo, boste kmalu dobili pomoč: jeseni naj bi začeli v 3D različici snemati nov film o največjem ljubitelju špinače med vsemi risanimi junaki, mornarju Popaju. V podjetju Sony Pictures Animation so delo režiserja ponudili Gen-ndyu Tartakovskyju (pred kratkim je končal režijo filma Hotel Transylvania), film bosta producirala Avi
gaja na Japonskem, kjer razmišljajo o davku na internetno prodajo elektronskih knjig, glasbe in drugega blaga tujih prodajnih portalov, pa tudi o davku na lastnike psov. Povišanje davka na uvoženo elektrotehniko je posledica odločitve japonskega parlamenta, da se bo davek od prodaje do leta 2015 podvojil na deset odstotkov. To povišanje bi sicer prizadelo le domače spletne prodajalne, medtem ko so tuji prodajalci elektronskega blaga izvzeti, kar japonske prodajalce postavlja v slabši položaj. Domači trgovci so se tako že začeli seliti na tuje. Bolj nenavaden je davek na pse oziroma njihove lastnike. Obdavčiti jih želijo, ker se javna komunala preveč časa zadržuje na terenu zaradi pobiranja pasjih iztrebkov. »Pomembno je, da mesto postane čisto. In če ta kampanja ne bo uspela, potem bo-
odpravili peš. Težko si predstavljamo, kako so bili presenečeni, ko bo v zahodnem predmestju ruske prestolnice srečali štiri velike divje svinje. Prestrašeni pešci so pokli-
Miss holokavsta
V Izraelu so pripravili nekoliko nenavadno tekmovanje, in sicer z namenom, »da bi globoko ganili državo«: izbor za miss holokavsta. Na lepotno tekmovanje se je prijavilo skoraj 300 žensk iz vsega Izraela, v finalni izbor pa se je uvrstilo 14 lepotic, starih od 74 do 97 let. Tekmovalke so izbirali na osnovi njihovih zgodb, kako so preživele holokavst in kako so si potem znova zgradile življenje. Kot je pojasnil organizator tekmovanja Šimon Sabag, je fizična lepota samo del tekmovanja. A finalistke so prav gotovo uživale tudi v lepoti. Oblečene v svečane črne obleke, z uhani in ogrlicami so se veselo smejale in mahale,
in Ari Arad (sodelovala sta tudi pri franšizi Spider-Man), za scenarij pa bosta skrbela David Ronn in Jay Scherick. »Popaj je ena večnih ikon med risanimi junaki, prav tako pa je neizogibno povezan z razvojem animiranega filma,« je veselo povedala Hannah Minghella, vodja produkcije v družbi Sony Pictures Animation.
Divje svinje v Moskvi
Minuli teden so se kot vsak drugi dan nekateri Moskovčani v službo
cali policijo in sporočili, da svinje tekajo gor in dol po ulici, nazadnje pa so se živali vdale in izginile v bližnji gozd. Divje svinje v Rusiji sicer niso redke, toda to je prvič, da so jih opazili na tem območju vse od leta 1980, ko so presenetile delavce med gradnjo objekta za olimpijske igre.
ko so se predstavile na rdeči preprogi s svojimi zgodbami. Štiričlanska žirija je za kraljico okronala Havo Herško-vic, ki so jo leta 1941 izgnali iz njenega doma v Romuniji in jo za tri leta poslali v koncentracijsko taborišče v Sovjetsko zvezo. Po vojni se je preselila v Izrael, danes pa živi v domu Roke pomoči.
Umrla prva ženska, ki je zanosila s pomočjo umetne oploditve
Pri štiriinšestdesetih letih je za posledicami raka umrla Lesley Brown - prva ženska, ki je zanosila s pomočjo umetne oploditve. Gospa iz angleškega Bristola se je v zgodovino vpisala 25. julija 1978, ko je rodila hčerkico Louise. Gospod in gospa Brown sta se za inovati-ven poseg odločila po tem, ko sta po naravni poti kar enajst let po-
skušala spočeti otroka, a nista bila uspešna. S pomočjo revolucionarne tehnike umetne oploditve je Lesley štiri leta kasneje rodila še eno hčerko Natalie, ki je leta 1999 postala prva ženska, spočeta s pomočjo umetne oploditve, ki je sama rodila otroka. Po rojstvu obeh hčera je bil par deležen številnih kritik javnosti, ki so ju obdolževali neetičnosti in neprimernosti. A Brownova sta bila presrečna in dejstvo je, da sta odprla vrata mnogim: od leta 1978 do danes se je s pomočjo umetne oploditve rodilo na milijone in milijone otrok.
Čakanje
Velenjska občina je prisluhnila predsedniku uprave Gorenja in razpravo o tej družbi pripravila nekaj dni kasneje. Saj lahko Gorenje malo počaka. Zaposleni upajo, da bo Gorenje res počakalo - v Velenju.
Brezup
Kljub vsemu, kar se dogaja, so nekateri še vedno prepričani, da bo glede gradnje bloka 6 prevladal zdrav razum. Da le ne pričakujejo preveč!
Pozaba in spominjanje
Bolj ko poudarjamo, da je že čas, da pozabimo preteklost, bolj se nekateri spominjajo novih stvari iz preteklosti, ki nas razdvajajo.
Inovativnost
Saša je že dalj časa zelo inovativna. Pa mora vseeno pogosto podleči okostenelemu državnemu kolesju.
Nekoč in danes
Modreci so sledili zvezdi! Danes bi nekateri zvezde najraje sklatili z neba.
Šoštanjčani po svoje
Šoštanjčani, čeprav se ve, kateri stranki pripada župan, gredo očitno po svoje. Medtem ko po državi spreminjajo imena objektov, ki spominjajo na partizanstvo, bodo svojo šolo (spet) poimenovali po narodnem heroju Karlu Destovniku Kajuhu. Morda pa bodo eni v opravičilo rekli, da po pesniku KD Kajuhu.
Mladi na boljšem
Otroci bodo letos na brezskrbnih počitnicah vse do 3. septembra. Šolnike bojda čakajo dolge in pestre počitnice.
Srečno!
Tudi ob zadnjem rudarskem prazniku smo pogosto slišali njihov pozdrav SREČNO. Glede na vse, kar se dogaja v energetiki in se očita tudi premogovniku, bodo srečo res še potrebovali.
Vreme kot življenje
Poletno vreme je kot življenje pri nas. Velika razgretost z občasnimi nevihtami z udari z vrha in drugimi nepredvidenimi dogodki.
MED VAMI
Ni nam vseeno
Na letošnjem 31. srečanju Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje blizu 1000 članov - Posebno pozornost 47 parom, ki letos slavijo zlato ali biserno poroko
Tatjana Podgoršek
Velenje, 1. julija - Šaleška pokrajinska zveza društev upokojencev Velenje je minulo nedeljo drugič pripravila zaključek tedna upokojencev ob Velenjskem jezeru. 29 tovrstnih srečanj je bilo do lani na Rogli. Letošnjega se je udeležilo blizu 1000 članov društev zveze, ki sicer šteje 7000 članov. Na njem so posebno pozornost namenili parom, ki letos slavijo zlato poroko. Takih je bilo 46, en par pa vztraja v zakonski zvezi že 60 let. Kratko sporočilo letošnjega srečanja je bilo
Ni nam vseeno.
življenjskih pogojev starejših ter projektu Starejši za starejše.
Država
se sesuje, če ...
V nagovoru zbranim se je med drugim dotaknil aktualnih tem -med drugim znižanja pokojnin. Kot je dejal, se je aktualna oblast lotila zadev na napačni strani. Poseganje v pridobljene pravice je boleče in nepravilno. Že sedaj imajo prostovoljci veliko dela, poslej ga bodo imeli še več. »Kdo deluje v turističnih, gasilskih, kulturnih, planinskih in še kakšnem društvu? So mladi,
no, kaj se dogaja z upokojenci,« je med drugim še dejal Drago Karel Seme. Po njegovem prepričanju je rešitev za mnoge težave družbe pogovor, dogovor, strokovno delo in prostovoljstvo.
Naša prihodnost takšna, kot jo bomo želeli mi
Poleg Sonje Kugonič, članice uprave Skupine Premogovnika Velenje in delavske direktorice, sta zbrane nagovorila tudi župana - velenjski Bojan Kontič in šoštanj-
Kljub vročini in krizi so bili organizatorji z udeležbo na srečanju zadovoljni.
Drago Karl Seme, predsednik Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje, je povedal, da ima srečanje velik pomen predvsem zaradi tega, ker se dobijo »na kupu« v večjem številu, se med seboj pogovarjajo in pogovorijo. »Tu dobijo člani koristne informacije in napotke.« Sicer pa v zadnjem času dajejo pri zvezi večji poudarek ustvarjanju boljših
ampak je običajno še več upokojencev. V Sloveniji je bilo lani opravljenih 3 milijone 500 tisoč prostovoljnih ur, v Šaleški dolini smo jih prostovoljci upokojenci opravili več kot 15 tisoč, brez ur, ki jih opravijo člani v najrazličnejših društvih. Trdno sem prepričan, da se država sesuje, če bi se umaknili. Tako pa dokazujemo, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z državo, in ni nam vsee-
Kresna noč je najbolj čarobna noč v letu. Takrat dobijo živali, rastline in stvari tudi nadnaravne moči in kot vsako leto smo tudi letos podoživljali čar kresne noči na Kavčnikovi domačiji v Zavodnjah nad Šoštanjem. Muzej Velenje in Univerza za tretje življenjsko obdobje sta z roko v roki pripravila bogat program, tema letošnjega kresovanja pa je bila stara kuhinjska oprema in stenski prti. Skozi večer nas je popeljal Jože Krajnc, kres pa je letos prišla prižgat sama Jaga baba. (izsek iz programa kresne noči:) Jože: V kresni noči »cvetijo« tudi zakladi - najraje
Posebno pozornost so namenili 46 parom, ki letos praznujejo zlato ali biserno poroko.
nam jo bo narekovala Ljubljana,« je med drugim dejal Kontič in doživel buren aplavz.
Po besedah Antona Donka, podpredsednika Zveze društev upokojencev Slovenije, je država z zadnjim ukrepov pri pokojninah povzročila, »da nas je nad pragom
revščine le še tretjina. Tako več ne gre. Tega ne smemo dopustiti.« Pozval je upokojence, da strnejo vrste pri zavzemanju za svoje pravice.
Za prijetno razpoloženje so poskrbeli ansambla Podkrajski fantje, Njivski kvintet, godba Univerze za
tretje življenjsko obdobje Velenje, pevski zbor Društva upokojencev Velenje. Na prireditvi so podelili pokale in priznanja najboljšim ekipam, ki so nastopile na tekmovanjih pokrajinske zveze, na panojih pa sta prikazali dejavnost društvi upokojencev Šalek in Šoštanj. ■
ski Darko Menih. Oba sta se dotaknila aktualnih dogajanj v zvezi z blokom 6 TEŠ in izrazila upanje, da bo država dala poroštvo za njegovo izgradnjo, kajti s to naložbo je povezan nadaljnji razvoj Šaleške doline, ki je v preteklih letih prav zaradi zagotavljanja potrebne energije veliko žrtvoval. »Naša prihodnost mora biti takšna, kot jo bomo hoteli mi, in ne takšna, kot
z modrim plamenčkom. Ponekod menijo, da je za to, da jih vidiš, potrebno imeti pri sebi praprotno seme, še lažje pa prideš do zaklada, če si omisliš bedro zelene žabe, tri zrna žegnane soli in dlako devetih mačk. S tem v žepu na vrhu hriba zagledaš lučko, ki ti pokaže zaklad.
Jaga baba: Drži, drži! Otroci, če ima kdo s sabo žabje bedro, sol in mačjo dlako, zaklade verjetno že vidi, ostali pa preverite, če imate kje skrito praprotno seme. Poiščimo, kje se skrivajo zakladi.
■ Janja Jelen
Vse življenje vsezivljenjsko učenje
Knjižnica Velenje že peto leto kot ena od štirih točk sodeluje v projektu Center vseživljenjskega učenja Saša, katerega nosilka je Ljudska univerza Velenje. Glavni cilj točk vseživljenjskega učenja je povečati vključevanje prebivalcev v organizirano samostojno učenje ter različne oblike neformalnega učenja. Knjižnice danes poleg osnovne dejavnosti, opravljajo tudi pomembno vlogo informacijskega središča. Slogan »Knji-
žnica Velenje - svetišče knjige in informacijsko središče«, nazorno pove, kam se knjižnice danes umeščajo. V knjižnici se vedno več srečujejo ljudje z različnimi potrebami, interesi in znanji, ki se lahko medsebojno prepletajo. Knjižnica Velenje nudi stalno ali pa občasno »zatočišče« številnim interesnim združenjem, katerih člani se v knjižnici dobivajo, občasno pa svoje delo predstavijo tudi širši javnosti.
'■4-fria i
I_I C:' Naložba v vašo prihodnost
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT
Stara modrost pravi, da se človek uči vse življenje. Izobraževanje se ne konča z maturo ali diplomo, temveč se mora človek zato, da se uspešno razvija v delovnem in življenjskem okolju, izobraževati vse življenje. Uradno pridobljena izobrazba je danes že nuja za opravljanje dela.
Posebna skupina, ki se ji knjižnica posveča kot točka vseži-vljenjskega učenja, so varovanci v domovih za varstvo odraslih. Knjižničarke pripravljajo bralne ure v domovih za varstvo odraslih v Velenju in Topolšici. Te so vedno zelo dobro obiskane in pri varovancih s hvaležnostjo sprejete.
Jedro delovanja knjižnice v okviru projekta vseživljenjskega učenja pa predstavljajo raznovrstna predavanja, ki pomenijo prenašanje različnih znanj in izkušenj na obiskovalce. Tako se učimo od drugih.
V	minulem šolskem letu je tako knjižnica pripravila kar dvanajst predavanj, ki se jih je udeležilo okoli dvesto petdeset obiskovalcev. Večina predavanj je bila potopisnih, saj tako doživimo vsaj delček tujine, ki je sicer ne moremo obiskati. Obiskovalci so se tako odpravili v Turčijo, Kenijo, Pakistan, Egipt, Indijo, na Korziko, na Japonsko in v Novo Zelandijo.
V	jesenskem delu se bo zvrstila še vrsta zanimivih predavanj, ki bodo pomenila še kakšen kamenček v mozaiku znanja. Vsi dogodki so vedno najavljeni na spletni strani www.vzu.si in spletni strani www.knjiznica-velenje.si.
■
NASI KRAJI IN LJUDJE
naHl AS
5. julija 2012
V Logarski Aplenci v bližini Luč čebelarji Saše poskrbeli za možnost čebelarskega turizma - Naložba stala blizu 120 tisoč evrov
Tatjana Podgoršek
Čebelarska zveza Saša združuje 11 čebelarskih društev iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, v katerih deluje 383 članov, ki čebelarijo s 4500 čebeljimi družinami. Od nedavnega imajo tehten razlog za zadovoljstvo. Svojemu namenu so namreč predali čebelarski center, ki so ga uredili na tako imenovanem območju Logarske Aplence v bližini Luč. Naložba je veljala blizu 120 tisoč evrov.
Predsednik Čebelarske zveze Saša Ivan Čopar je povedal, da se je ideja o ureditvi čebelarskega centra porodila pred sedmimi leti pri pripravi planov takratne Zgornjesavinjske čebelarske zveze Mozirje. Uresničitve ideje pa so se lotili leta 2006, ko so se združili s čebelarskimi društvi iz Šaleške doline. »Večji in močnejši smo se
Ivan Čopar:»Morda bomo letos natočili medu od 2o do 30 odstotkov običajne letine.«
lažje odločili za izgradnjo objekta, ki ga je narekovalo dvoje: čebelarji se namreč zavedamo pomembnosti obstoja in razvoja čebelarstva na tem območju, k odločitvi za naložbo pa je pripomogla tudi potreba po vzreji matic alpskega eko tipa kranjske sivke.«
Prostor, kjer so predvideli ureditev vzrejališča in ob njem postavili objekt, v katerem so uredili šolski čebelnjak za izobraževanje mladih in potrebe čebelarjev, je bilo zaraščeno zemljišče. Danes je lepo urejen prostor, ki bi ga lahko s pridom izkoristili za čebelarski turizem, saj
ima center vse možnosti, da postane eden od nosilcev razvoja čebelarstva v Sloveniji.
Naložba je bila velik finančni in tudi siceršnji zalogaj. Virov financiranja je bilo več. »Posebej so se izkazali člani Čebelarskega društva Luče, ki so poleg fizičnega dela zbirali še les, opravili veliko prostovoljnih ur, med pa so prispevali tudi člani ostalih čebelarskih društev v regiji Saša. Izreden posluh je imela občina Luče, ki je prostor odkupila in ga dala čebelarjev v najem. 39 tisoč evrov pa smo pridobili na razpisu LAS-a.«
Če ne bo medu, bomo čebelarji točili solze
Ivan Čopar je še povedal, da je za zdaj letošnja letina medu katastrofalna. »Če ne bo medu, pravimo, bomo čebelarji točili solze. Do sredine prejšnjega meseca je namreč le tu in tam kdo od čebelarjev v regini Saša točil, večina še nič. Medi smreka, lipa, pojavil se je tudi kostanj - če bo od tega kaj, bomo morda vsega skupaj natočili od 20 do 30 odstotkov običajne letine. Ta znaša več kot 30 ton medu,« je še povedal Ivan Čopar.
Za začetek poletja odličen koncert
Šmartno ob Paki, 2. julija - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je v sodelovanju z ameriškim velepolaništvom v Sloveniji pripravil na začetku tedna koncert. Na njem je nastopila 13- članska jazz zasedba Zračnih sil ZDA v Evropi Check Six.
Na uro in pol dolgi prireditvi na prireditvenem prostoru ob tamkajšnji Hiši mladih je številno občinstvo uživalo ob nekaterih tudi Slovencem znanih zimzelenih
melodijah Glenna Mileija, Franka Sinatre in drugih.
Gostovanje jazz zasedbe je sodilo v sklop prireditev ob praznovanju dneva neodvisnosti ZDA, z njim pa so v občini Šmartno ob Paki zaznamovali začetek poletnih prireditev.
■ Tp
Navdušili so številno občinstvo
100 let lučkega »na pomoč«
Luče, 30. junija - Minula sobota je bila za člane Prostovoljnega gasilskega društva Luče prazničen dan. Zaznamovala ga je 100-letnica delovanja društva, ki so jo proslavili tako, kot se za jubilej spodobi - s slovesno sejo, parado in predajo gasilskega vozila. Naložba je veljala
v stoletju svojega delovanja opravili izjemno delo v dobrobit številnih generacij Lučanov. Številne intervencije pri požarih, poplavah in drugih nesrečah so dokazale, da ste vedno pripravljeni priskočiti na pomoč sočloveku. Solidarnosti, požrtvovalnosti, plemenitosti,
Gasilske zveze Slovenije Nikolaj Vihar. »Gasilstvo na Slovenskem ima več kot 140-letno tradicijo in praznovanje 100-letnica društva kaže, da jo ima tudi v tem delu Zgornje Savinjske doline,« je med drugim dejal Vihar in dodal, da je bil prvoten namen gasilskih društev
Ključe poveljniškega vozila je poveljniku društva Tomažu Funtku predal župan Ciril Rosc, vozilo pa je blagoslovil tukajšnji župnik Viki Košec.
več kot 20 tisoč evrov, denar zanjo pa so gasilci zbrali s pomočjo občine Luče. Najzaslužnejše člane so ob tej priložnosti nagradili s priznanji in odlikovanji.
O pomenu društva za lokalno skupnost, njene občane so dovolj nazorno pričale besede lučkega župana Cirila Rosca: »To je prvi tako visok jubilej katerega od društev v naši občini nasploh. Zelo sem ponosen na vas gasilce, ki ste
humanitarnosti in pomoč bližnjim, nenazadnje tudi druženja in iskrene tovarištva, ki ga premorete gasilci, v sodobni potrošniški družbi vse preveč manjka,« je med drugim dejal Rosc.
Poleg predsednika društva Antona Pečovnika in predsednika Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janka Žuntarja je zbrane nagovoril še poveljnik Savinjsko-šaleške regije in član upravnega odbora
gašenje požarov, ti pa v zdajšnjem številu intervencij predstavljajo le 20 odstotkov dejavnosti gasilcev.
Po končanem programu so si udeleženci ogledali še razstavo o častitljivi zgodovini delovanja društva.
Prireditev so obogatili učenci lučke osnovne šole, ki so prikazali zgodovino delovanja društva, člani tamkajšnjega moškega zbora in godbeniki Zgornje Savinjske doline.
■ tp
Blagoslov kapelice sv. Barbare
Po stari rudarski tradiciji so jo postavili v neposredno bližino izvoznega jaška NOP II
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 28. junija - V neposredni bližini izvoznega jaška NOP II je Premogovnik Velenje postavil kapelico s kipom sv. Barbare, zavetnice rudarjev, kip pa je izdelal šoštanjski umetnik Milojko Kumer. Kapelico je v četrtek opoldne blagoslovil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek.
»Izgradnja jaška NOP II je pomemben razvojni projekt in eden od mejnikov Premogovnika. Z njim bomo bistveno skrajšali transportne poti za prevoz premoga, znižali stroške glavnega odvoza premoga in zmanjšali skupno število jamskih prostorov. Novi jašek ne bo le strateški objekt, ampak tudi izziv sedanje generacije, saj bo predstavljal pomemben dosežek znanja naših strokovnjakov,« je na slovesnosti poudaril predsednik uprave dr. Milan Medved.
Z blagoslovitvijo kapelice so se prava rudarska dela pri globljenju
Po blagoslovitvi je predsednik uprave dr. Milan Medved, celjskemu škofu dr. Stanislavu Lipovšku poklonil nadzorniško
palico.
jaška tudi dejansko začela. Jašek je globok 42 metrov, ko bo gotov, bo 500 metrov. Do te globine naj bi prišli do konca leta 2014.
Sv. Barbara je že stoletja zavetni-ca rudarjev. Ti so se ji vedno priporočali. »Molili pa bomo tudi za sreč-
no nadaljevanje projektov, za katere vemo, da se otepajo nekaterih težav,« je rekel celjski škof. Mislil je seveda na TEŠ 6. »Trdno verjamemo, da bodo zmagali modrost , razum in dobra volja,« je dejal.
■
Blagoslova so se udeležili številni.
■

VI PIŠETE
Po delavnici so bile članice društva bolnikov z osteoporozo nadvse navdušene nad okusnimi in zdravimi sladicami, ki so jih
pripravile s pomočjo Mojce Kaš Fidej.
Bogastvo zdravih okusov
Društvo bolnikov z osteoporozo Šaleške doline je pred nedavnim v domu krajanov KS Šmartno pripravilo delavnico Bogastvo zdravih okusov.
V	uvodu sta članice, ki so se delavnice udeležile, pozdravili predsednica Janja Rednjak in podpredsednica ter strokovna vodja društva dr. Aleksandra Žuber.
Naše počutje je odvisno tudi od tega, kaj pojemo. Vsak je tisto, kar mu ustreza. Ampak ali je to tudi zdravo, ali se lahko dobro posladkamo z zdravimi sladicami in domačim sladoledom? Če boste v dvomih, da se lahko, smo se mi v društvu o tem prepričali, in sicer tako, da smo zdrave in okusne smutije, domači sladoled in druge sladice seveda poskusili. In uživali v njih.
V	ta svet okusnih, odličnih in predvsem zdravju in našim kostem prijaznih sladkih stvari nas je popeljala vodja naše kuharske delavnice Mojca
Kaš Fidej. Predstavila nam je zdrava žita - piro, kamut, proso, pomen lanenih semen in olja, ki jima pripisujejo številne blagodejne in zdravilne učinke za telo in zdravje. Izvedeli smo, da je zelo pomembno, da oreške, zrnja, semena in stročnice pred uživanjem in kuhanjem namakamo. Zakaj? Vsa zrna v ovoju vsebujejo fitinsko kislino, ki se lahko veže s kalcijem, cinkom, bakrom, magnezijem in železom ter blokira njihovo absorbcijo. Zaradi tega lahko pride v telesu do pomanjkanja mineralov in izgubo kostne mase. Z namakanjem nevtraliziramo velik del fitinske kisline v zrnih, strupene snovi ter prehranske zaviralce v ovoju semen, oreščkov, stročnic. Seznanili smo se, da je za segrevanje pri visokih temperaturah najbolj primerna kokosova maščoba, saj v njej pri segrevanju ne nastajajo škodljive snovi. Kokosova maščoba vsebuje visok odstotek
lavrinske kisline, ki dviguje odpornost organizma, pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi, zniževati raven holesterola, pospešuje presnovo in izgorevanje maščob. Sestavni del prehrane so tudi sladkorji. Beli sladkor lahko nadomestimo s fruktozo, kvalitetnim rjavim sladkorjem, ste-vio, pa seveda tekočimi sladkorji, kot so agavin, jabolčni, javorjev sirup. Ne velja pozabiti, da so naravni sladkorji tudi v sadju, ki je poleg tega, da je pomembno v naši prehrani, tudi zelo zdravo, okusno in osvežilno.
Bogastvo okusov zgoraj omenjenih živil je nedvomno izjemno. Vse sladke stvari, ki so jih članice pripravile na delavnici, so bile odlične. Navdušenje nad delavnico je bilo veliko, zato bo društvo delavnico spet pripravilo v jesenskem času, ko bodo članice lahko izpopolnjevale svoje znanje ob druženju in zdravih ter okusnih dobrotah iz jesenskih plodov.
■ Lucija Paradžik, DBO Šaleške doline
o
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
Sex, drugs and rock n' roll v Letnem kinu
Zakorakali smo v julij, sonce pripeka s polno paro, ekipa ŠŠK-ja pa se ne da! Dijaška sekcija ŠŠK-ja v teh dneh počasi zaključuje festival Park S5 dogaja. Danes vabljeni v park pred velenjsko gimnazijo, kjer boste lahko predstavili svoje talente in žirijo ter publiko prepričali, da ste nova vzhajajoča zvezda. Jutri, 6. 7., bo podmladek ŠŠK ekipe chill-outav, saj si po 14 dneh festivala zaslužijo malo počitka, hkrati pa se pripravijo na zaključni spek-
takel, ki bo potekal v soboto v letnem kinu ob Škalskem jezeru. Da je letni kino eden neverjetnih koncer-tvenih prostorov v Sloveniji, se bomo ponovno prepričali to soboto. Ta idilični prostor pod milim nebom nekateri primerjajo celo z ljubljanskimi Križankami. V soboto bomo prostor zavrteli v zadnja desetletja prejšnjega stoletja in se zabavali z večno živečimi glasbenimi legendami rock legendami. Nastopile bodo najbolj avtentične tribute zasedbe treh kultnih bendov: The Concept - NIRVANA Tribute band, Jailbreak - GUNS N' ROSES Real Tribute band in QUEEN Real Tribute band. The Concept - NIRVANA Tribute band so slovenska različica kultnega in najbolj vplivnega grunge rock banda iz 90-ih. Deluje od leta 2009 v Kopru. Občinstvo so osvojili s svojo preprečljivo interpretacijo. V letnem kinu bodo zaigrali večino hitov, ki so dosegali čudeže na svetovnih glasbenih lestvicah v 90-ih in
pustili neizbrisen pečat v glasbi. Zato ni dvoma, da bodo ti odlični glasbeniki navdušili še tako zveste oboževalce Kurta Cobaina, Crista Novoselicha in Davea Grohla. Srbski QUEEN Real Tribute band ohranjajo britansko pop in rock skupino iz Liverpoola med živimi. Z brezhibno glasbeno izvedbo, kostumografijo in pristno energijo so izjemno prepričljivi. Ivan v vlogi Freddieja Mercuryja ima namreč identični glas in stas, kitarist pa igra na enako kitaro, kot je igral Brian May, in prav tako uporablja kovanec namesto trzalice. Nesmrtnost glasbe Guns n' roses nam bodo pričarali fantje iz srbske skupine Jailbreak - GUNS N' ROSES Real Tribute, ki na odru ustvari energijo, kakršno so imeli Axl Rose, Slash, Izzy Stradlin, Duff McKagan in Steven Adler. Nadomeščajo jih Alex, Jeki, Dzoni in Petar. »Sex, drugs, cigarettes, alcohol, young girls, metal, blues and rock n' roll!« Nič se ni spremenilo - pristni Guns N'
Roses prihajajo v džunglo sredi Velenja. Naj vas spomnimo, da se z neverjetno hitrostjo približuje tudi ŠŠK-jeva izmena v Ribnem. Si želiš preživeti avanturistični konec tedna v neokrnjeni naravi? Šaleški študentski klub že nekaj let zapored organizira taborjenje na čarobni jasi blizu Bleda. Tako bo tudi letos. Skupaj bomo preživeli kar 5 nepozabnih dni. Rezerviraj si termin od 8. do 12. avgusta in se hitro prijavi. Nepozabne dogodivščine zagotovljene. Večeri v Saloonu s kitaro nepogrešljivi. Ne bodo manjkali! ŠŠK pa pridno skrbi za svoje člane in članice tudi v domačem okolišu. Izkoristite bogato ponudbo, ki smo jo pripravili za vas. Ohladite se v bazenu, si privoščite odbojko ob večernih urah ali se rekreirajte v prijetno ohlajenih fitnes center po ŠŠK ugodnih cenah!
■ Nastja Stropnik Naveršnik
Kako dolgo si boste se lastili državo?!
V času obletnice osamosvojitve Slovenije bi morali uživati veselje, radost, srečo težko pridobljenega stanja v tako lepi državici, kot je Slovenija. Vendar stvari so šle popolnoma v drugo smer. Ko človek prebira vsakodnevne novice v časopisih, se resno sprašuje, kam plujemo. Iz dneva v dan smo kot državljani vznemirjeni in globoko razočarani. Kje je naša socialna država? Če si človek vzame čas, da prisluhne izvoljenim gospodom, ki bi morali zaradi zaupanja pri volitvah zastopati vse državljane, je ob spremljanju tekočih zadev bridko razočaran. Reveži bodo še bolj revni. Tisti, ki so si znali pridobiti premoženje iz naše skupne blagajne, katerega bi moralo biti za vse dovolj, če bi jo po pošteni poti koristili, pa nikoli ne odgovarjajo za svoja dejanja. Znali so skriti nepripadajoče bogastvo, pridobljeno z luknjami v zakonu.
Sedaj jih moti še rdeča zvezda. S kakšno pravico so si dovolili pohoditi vrednote, ki nam veliko pomenijo. Spomini na vojno in vsa leta po njej so še vedno živi. Smo generacija, rojena pred
Prejeli smo
2. svetovno vojno. Nismo še pozabili trpljenja gorja in vsega, kar je prinesel čas krvave vojne. Vzeto nam je bilo srečno otroštvo. Prva šolska leta smo se selili po raznih lokacijah, kjer smo imeli pouk na požganih senikih v nemogočih razmerah. Po pouku smo cele popoldneve, kot 7-letni otroci, nosili strešno in zidno opeko za gradnjo požganih domačij. Ni bilo kruha, saj smo po vojni živeli na živilske karte. Odraščali smo v pomanjkanju. Vendar šole in tudi starši so nas vzgajali v pridne skromne in poštene državljane. Po možnosti smo si pridobili razne poklice in pridno ter vestno opravljali zadane naloge. Vseskozi so bile naše skromne plače obremenjene z raznimi samoprispevki. Gradili smo ceste, tovarne, mostove, počitniške hiše. Sindikati so bili zelo pomembni. Napočil je čas lastninjenja. Po nepravični razdelitvi in prodaji certifikatov se je mnogo družbene lastnine razgrabilo. Nepošteni in zviti malopridneži so brez moralnih zadržkov razgrabili premoženje skromnih in poštenih državljanov.
Kot mala deklica sem s starši in ostalimi brati in sestrami živela visoko v hribih. Ko sem nekega zimskega dne stala ob hiši, so mimo prišli parti-
zani, premraženi in lačni. Stekla sem v klet in se vrnila s polnim peharjem korenja. Vsak izmed njih si je vzel 1-2 korenčka. Na glavah so imeli kape z rdečo zvezdo. To je bil simbol požrtvovalnosti lačnih, prestrašenih borcev, katere hoče zdaj nova vlada skriti, zatajiti, ponižati.
Danes, ko štejem 74 let, se zgrozim, ko poslušam in gledam kaj se dogaja. Nisem član nobene stranke. Živim po načelih poštenosti in zavesti pomagati pomoči potrebnim. Ljudje, kateri ne priznavajo zgodovine, niso vredni prihodnosti. Zakaj že toliko let po vojni ne najdemo točke, katera bi nas povezovala in ne razdvajala. Med ljudmi se še vedno goji sovraštvo. Ali res ne zmoremo najti skupnega jezika, da bi pošteno in srečno živeli v tako lepi državi, kot je Slovenija.
Moralna načela in vrednote pa poskušajo spre-obračati tudi vodilni v verski skupnosti, ki naj bi živela po visokih moralnih načelih. Žal niti v svojih vrstah ne uspejo obvladovati položaja pa se upajo dotikati simbolov preteklosti, ki so jih naši državljani v preteklosti sprejeli za svoje. Čas bo pokazal, kako ljudje mislijo in čutijo. Njihova dejanja bodo poplačana ob naslednjih volitvah.
■ Prizadeta državljanka Pavla Golob
Naj dopust mine brez nadležnih pikov in ugrizov
Dopustniško potepanje po naravi nam lahko pokvari naključno srečanje z nekaterimi živalmi, ki se branijo z ugrizom ali strupenim pikom. V Sloveniji poznamo nekaj strupenih kač. Mesto ugriza oteče, pomodri in postane lisasto, zelo hitro se razvije vnetje lokalnih bezgavk. Pojavijo se še slabost, bruhanje, driska in oteženo dihanje. Nekateri strupi povzročajo motnje v strjevanju krvi. Zdravljenje mora biti takojšnje. Bolnik mora mirovati, prizadeti ud imobiliziramo, otrokom pa ob ugrizu modrasa ali gada damo specifični protiserum.
Naši domači kuščarji bodo zaradi svoje plahosti pred nami praviloma bežali. Če jih presenetimo, bomo deležni manjšega ugriza, ki je boleč, a nenevaren. Med potepanjem po Arizoni ali Mehiki lahko sreča-
mo in doživimo ugriz strupenega bisernega ali velikega kuščarja gila. Učinek strupa je podoben kot pri piku kače.
V Sloveniji smo varni pred velikimi strupenimi pajki, na dopustu v Dalmaciji pa se lahko srečamo s črno vdovo. Ugriz je podoben piku igle. Prizadeto mesto pordi, peče in boli. Pomaga hlajenje z ledom in kortikosteroid, mesto vboda pa spiramo z vodikovim peroksidom.
Najpogosteje se srečamo s piki čebel, os ali sršenov. Odrasla zdrava oseba lahko brez večjih posledic prenese tudi do 20 pikov na kg telesne teže, vse drugače pa je pri alergikih, ki jim lahko že en sam pik sproži anafilaktično reakcijo z možnim šokom. Zdravljenje mora biti takojšnje in učinkovito, saj lahko v nasprotnem primeru prizadeti tudi umre. Po piku želo izpraskamo in pazimo, da preostalega strupa ne iztisnemo v tkivo. Na mesto vboda polagamo led in ga namažemo z antihistaminskim mazilom. Pomaga tudi kortikosteroid in analgetik. Osebe, ki so alergične na pike, morajo nositi s sabo komplete za prvo pomoč (tablete antihistamini-ka in injekcijo adrenalina). Bolnike postopno desenzibiliziramo in tako zmanjšamo občutljivost na podobne alergene.
Med žuželkami najpogosteje pikajo in sesajo kri komarji, obadi, bolhe, uši in stenice. Njihova slina povzroča številne reakcije. Mesto pika moramo razkužiti, nato pa uporabimo sestavljeno mazilo, ki vsebuje antihistaminik, anestetik in kortikosteroid. Za ublažitev lokalne reakcije lahko uporabimo obloge ledu. Pri hudi reakciji bomo upora-
zdravnik svetuje
bili tablete antihistaminika ali injekcijo adrenalina ter čim prej poiskali zdravniško pomoč. Za odganjanje žuželk uporabimo različna mazila in pršila ali pa različna mehanska sredstva - od mrež do različnih svetilk in oddajnikov motečih šumov ali vibracij.
Vbod klopa se lahko konča z vnetjem možganskih ovojnic in možganov ali borelijo. Po potepanju po gozdu, stikanju po grmovju ali ležanju v travi se moramo stuširati in temeljito pregledati kožo. Vedno uporabljajmo ustrezno oblačilo, v veliko pomoč pa bodo tudi mazila in pršila. Proti klopnemu meningitisu se lahko cepimo, ob morebitnih znakih borelije pa bomo uporabili ustrezen antibiotik.
V mediteranu živeči škorpijoni niso nevarni. Pik boli in peče, okolica nekoliko pordi in oteče. Strupeni, ki žive v Severni Afriki, Južni Ameriki, na jugu ZDA, v Mehiki in Indiji, s svojim pikom pri otrocih povzroče nemirnost, napetost in nehotene gibe. Odrasli lahko reagirajo z motnjami srčnega ritma, dihanja in porastom krvnega tlaka. Vsi bolniki imajo težave s povečanim izločanjem sline ter motnjami pri dihanju. Pomagamo si s kockami ledu in uporabo sestavljenega mazila. V prvih 12 urah po piku ne uživamo hrane. V najtežjih primerih je potreben protiserum.
Ob hoji po morskih plitvinah ali neprevidnem skakanju v vodo lahko stopimo na morskega ježka. Problem so zlomljene bodice, ki so tujek in povzročijo lokalno vnetje. Pogosto prodrejo globoko v tkivo, vse do kosti in okvarijo še živec. Javljajo se lahko bolečine v sklepih ter kožne spremembe. Bodice moramo odstraniti čim prej. Pomagajo kisove obloge in sestavljeno mazilo.
Srečanja z vetrnicami, koralami in meduzami so lahko zelo neprijetna. Na lovkah imajo številna žela, s katerimi ob dotiku ožgejo kožo. Bolečina je pekoča, spremlja pa jo srbenje. Pojavijo se lahko mehurji, ki se včasih zagnojijo. Ob močnejšem ožigu se razvijejo splošni znaki zastrupitve z oslabelostjo, slabostjo, glavobolom, bolečinami po mišicah, krči, izcedkom iz nosu, motnjami srčnega ritma in bolečino v prsnem košu. Svetujejo izpiranje z morsko vodo. Ostanke lovk odstranimo s pinceto, nato pa prizadeto mesto namočimo v mešanico vode in kisa v razmerju 1 : 1. Rano lahko potresemo z moko ali jedilno sodo, posip pa nato postrgamo z ostrim nožem. Rano nato ponovno namakamo v kisu in ob koncu uporabimo še lokalno sestavljeno mazilo.
Za miren dopust in brezskrbno potepanje po naravi svetujem prgišče previdnosti ter ščepec preventivnega ravnanja. Nikar ne pozabite na sestavljeno mazilo, alergiki pa na komplet prve pomoči.
■ Janez Poles
SPORT IN REKREACIJA
"»«ČAS
5. julija 2012
Še devet dni
Rudar v prvi domači pripravljalni tekmi doživel visok poraz - Do gostovanja v Murski Soboti čaka trenerja še veliko dela
Čez dober teden bodo v boju za prvenstvene točke znova oživela prvoligaška igrišča. Podobno kot drugi se tudi nogometaši velenjskega Rudarja že nekaj časa zavzeto pripravljajo na novo tekmovalno sezono. V drugem delu priprav njihov trener vadbo kombinira z igranjem prijateljskih tekem. Konec prejšnjega tedna so se v tem pripravljalnem obdobju prvič predstavili gledalcem na svojem stadionu ob jezeru v novi zasedbi. Gostili so ukrajinsko Zoryjo, ki je
v prejšnjem prvenstvu osvojila13. mesto. Spomnimo, nogometaši Rudarja so bili v slovenskem šesti. Ukrajinci so bili premočni zanje, zmagali so kar s 4:1, Uroš Rošer pa je v zadnjih minutah tekme z bele točke dosegel častni zadetek za domače.
Čeprav je bila to nočna tekma, je bilo za vroče, in upati je, da je bil ob trdih nogah po naporni dosedanji vadbi to eden izmed vzrokov slabe predstave domačih, ki so bili pogosto prepočasni za hitre
goste in tudi premalo zbrani. Zlasti prva dva zadetka sta bila namreč posledica prav teh pomanjkljivosti oziroma značilnosti nogometne igre. Res pa je, da je bilo najbrž vroče tudi gostom, ki so igrali bolj zavzeto in tudi več tekali. Vsekakor pa trenerja Milana Djuričica in njegovega pomočnika Andreja Gorska čaka še precej dela do bo moštvo 14. julija, ko bodo v uvodnem krogu gostovali v Murski Soboti, doseglo želeno uigranost. Tedaj pa bodo njihovi navdušenci gotovo dobili vsaj delen odgovor tudi na to, ali je strokovno vodstvo pripeljalo prave okrepitve.
Nova tujca Stjepanovič in Bubalovič
Podobno kot na prejšnjih tekmah je trener tudi proti Ukrajincem dal priložnost za igro vsem igralcem,
ki jih je imel na voljo. Manjkali so rahlo poškodovani Rusmin Dedič, Leon Črnčič in drugi vratar Alen Pašagič (namesto njega je bil na klopi Luka Verboten). Bilo je tudi nekaj novih obrazov. V dresu Rudarja bodo še Senad Jahic, ki se je vrnil iz Šmartnega ter tujca Christian Bubalovic (prišel je iz nemškega Cottbusa, ki ga je nekaj časa treniral tudi Bojan Prašni-kar) in Nemanja Stjepanovic, ki je nazadnje igral za moštvo Kozare Gradiška v prvi ligi BiH. Zaigrala sta tudi Klemen Bolha (v prejšnjem prvenstvu je kot igralec z dvojno
igrat tudi za Šmartno) in skorajšnji mladinec Alen Bukšek.
Prvo domačo tekmo si je ogledalo približno 200 gledalcev. Kakšen bo novi Rudar pa je zanimalo tudi njihova nekdanja trenerja Marjana Pušnika in Bojana Prašnikarja.
Igrali so: Rozman, Bakarič, Sta-kic, Berko, Jeseničnik, Rotman, Krefl, Podlogar, Klinar, Firer, Bizjak (Jahic, Bubalovic, Bukšek, Rošer, Stjepanovic, Bolha, Muha-removic, Čirič, Bratanovič).
■ S. Vovk
Trener Djuričic je imel opravičilo za takšno igro: »Moštvo Zorye je veliko boljše in tudi bolj izkušeno od nas. Moji fantje so se hrabro borili. Toda nasprotnik je znal vsako našo napako kaznovati. Mi pa bi morali biti naše obetajoče akcije izvesti veliko hitreje. Za to za zdaj še nismo pripravljeni. Res pa je tudi, da so nas Ukrajinci ujeli v najtežjem trenutku naših priprav, ko fantje v fazi velikih obremenitev. Zato ni sramota izgubiti s takšnim nasprotnikom.«
V začetku tega tedna je začela treninge članska ekipa Nogometnega kluba Šmartno 1928
Kot je znano, bo ekipa tudi
v sezoni 2012/2013 igrala v drugi slovenski nogometni ligi, ker se je Interblock iz Ljubljane zaradi izgube sponzorja odločil za tekmovanje v nižji nogometni ligi.
V upravi so povedali, da bodo okostje ekipe sestavljali domači igralci in da se bo okrepila v skladu z možnostmi. V prva prvenstveni tekma bodo 5. avgusta gostili Kalcer Radomlje. Ta čas pa se bo poskušala ekipa čim bolje pripraviti na novo sezono.
v upravi še povedali, da bo člansko ekipo v novi sezoni vodil Jani Benčina iz Celja. Njegov pomočnik pa bo Oskar Drobne.	■ tp
Prvič z novim drikalnikom
Posadka V-Racing Matej Grudnik - Maja Kugonič Pahor je na reliju v soboto, 30. junija, v Mariboru in okolici prvič nastopila z novim Twingom RS R2 EVO
Zaradi natrpane časovnice ekipe, pred dirko žal ni bilo možno izvesti prva nujno potrebna testiranja z avtomobilom pripravljenim za reli. Ekipa je uspela rešiti vse formalnosti in registrirati avto šele tik pred relijem v petek ob 15. uri. Tako sta Matej in Maja na njem nastopila predvsem s ciljem, da ga uspešno zaključita, saj je v boju za končno uvrstitev v državnem prvenstvu v diviziji 2 pomembna vsaka točka. Prve hitrostne preizkušnje so bile tako le privajanje in spoznavanje novega dirkalnika. Med dirko je glede na spoznavanje in ugotovitve obnašanja avtomobila, ekipa sproti spreminjala nastavitve, Matej ga je čedalje bolje čutil in obvladoval. To se je odražalo tudi na doseženih časih in zaostanki za uspešno in izkušeno konkurenco. Ob koncu relija je Matej hudomušno a tudi zadovoljno dejal: »No sedaj pa smo končno pripravljeni za pravo dirkanje, avto je super in veselim se že naslednjih dirk.«
V Maribor sta Matej in Maja
odšla kot vodilna v diviziji 2 kar sta dosegla še s Cliom RS GrN, po prvem nastopu z novim Twingom R2 se vračata še vedno kot druga z minimalnim zaostankom in prvenstvo je glede na izredno izenačenost še vedno povsem odprto. V diviziji 2 slovenskega državnega prvenstva
slovenskega državnega prvenstva sta Matej in Maja dosegla 7. mesto Zmagovalec relija je bila posadka Aleks Humar-Florjan Rus, Škoda Fabia S 2000, pred Peljhanom z Mitsubishijem in Horvatom prav tako Mitsubishi. V diviziji 2 so se zvrstili 1. Logar Peugeot 206 R3,
sta dosegla 4. mesto in 3. mesto v konkurenci avtomobilov razreda R2 1600 ccm. Zmagovalec dirke v diviziji 2 Boštjan Logar nastopa z avtomobilo R3 2000 ccm kar je v dejansko višji razred, a v Sloveniji je zaradi manjšega št avtomobilov združeno vse skupaj od 1401 -2000 ccm. V generalni razvrstitvi
2. Pajk Citroen R2, 3. Vajnhandl Citroen R2, 4. Grudnik Twingo R2, pred voznikoma Škod R2 Prekom in Novakom.
Naslednji reli slovenskega državnega prvenstva bo 1. septembra v Italiji v okolici Čedada.
■

j\
n_/\
jV_/X _
i\j\ j[_r_rr_xv_n/_r,_r;_i\^r_m
I Ji-UNBill^TTFFnTHTT^iTiTffJNHiiliU
Kolesarili bodo v Srebrenico
v
Šest rekreativnih kolesarjev iz Velenja in okolice se je odločilo, da se s kolesi podajo v Srebrenico, kjer bodo tudi letos 11. julija uradno pokopali žrtve pomorov med vojno v BIH, ki so jih izkopali iz skupnih grobišč
Mujo Nuhanovič: »S kolesarjenjem želimo izraziti čast 18 nekdanjim velenjskim rudarjem, ki so izgubili življenje v Srebrenici.«
Takrat se v Srebrenici vsako leto zbere več tisoč ljudi, ki tudi s svojo prisotnostjo počastijo spomin na umrle v vojni.
Mujo Nuhanovic, upokojeni velenjski rudar, nam je povedal: »Odločili smo se, da letos tudi mi počastimo spomin na žrtve Srebrenice. Med tistimi, ki so tam izgubili življenje, je tudi 18 naših sodelavcev na Premogovniku Velenje. Ko se je med vojno tam stanje zaostrilo, so šli domov, ker so želeli pomagati svojim družinam, da zbežijo pred pokoli. Žal jim ni uspelo, saj vsi vemo, kako hudo je bilo v tem mestu.« Do Srebrenice bodo
kolesarili, nazaj pa se bodo peljali s kombijem, ki ga je sponzorsko omogočil Premogovnik Velenje. »Zbrali smo se ljubitelji kolesarjenja vseh nacionalnosti, naša povprečna starost je okoli 60 let. Najstarejši ima 72 let, najmlajši nekaj čez 50 let. Prevozili bomo okoli 750 kilometrov, zato bomo kolesarili po etapah. Planiramo pet etap; najprej do Karlovca, naslednja postaja bo Bihač, potem se ustavimo še v Sarajevu in od tam do Srebrenice, kjer želimo biti prav 11. julija.«
Na pot bodo (so) krenili danes, večer prej se bodo skupaj z družinami in prijatelji zbrali na Titovem trgu. Tako bodo na svojo akcijo opozorili tudi Šalečane.
■ bš
%
POVEČAJTE
SI DOBIČEK
■njem v naših medijih!
HM_
časopis/videostrani/radio
03 89817 50
Obveščamo vas, da bo zaradi prireditve
4. TRIATLON VELENJE
v soboto, 7. 7., od 16.45 do 19.00 popolna zapora lokalnih cest Klasirnica-Jezero (od Esotecha do krožišča pri restavraciji Jezero (Merkur) in mestne zbirne ceste Simona Blatnika (od krožišča pri restavraciji Jezero (Merkur) do krožišča pri centru Jager).
V nedeljo, 8. 7., od 13.45 do 15.00 popolna zapora lokalnih cest Klasirni-ca-Jezero (od Esotecha do krožišča pri restavraciji Jezero (Merkur) in mestne zbirne ceste Simona Blatnika (od krožišča pri restavraciji Jezero (Merkur) do krožišča pri centru Jager).
Prav tako od 15.45 do 19.00 popolna zapora lokalnih cest Klasirnica-Jezero (od Esotecha do odcepa za mestni stadion) in mestne zbirne ceste Simona Blatnika (od križišča pri komunalnem podjetju z krožiščem pri centru Jager in do vključno krožišča pri Merkurju).
Prosimo za razumevanje ter vabljeni, da v čim večjem številu ob progi in na cilju spodbujate udeležence te zahtevne prireditve.
Direktor prireditve in Predsednik TK Velenje Mitja Tašler
POLETJE
Vroče, vroče,
žeja, žeja ...
Mnogo Šalečanov se ob neznosni vročini 'namaka' v jezerih v dolini, nekateri pa kar doma, kar je še ceneje. Konec prejšnjega tedna jih je bilo največ na Velenjskem jezeru, kjer smo od mnogih slišali: »Voda je topla, stroškov skoraj nič v primerjavi, če bi se odločili za 'skok' do slovenske obale ali kam drugam. Škoda, da je v vodi kar preveč trave. Prav bi bilo, če bi postavili kakšen tuš ali pa vsaj kakšno pipo z vodo, da bi se v tej vročini odžejali, saj vsepovsod opozarjajo, da je treba v tej vročini piti čim več vode.« Mogoče bodo njihove želje uslišane, ne glede na to, da table opozarjajo: Kopanje in drsanje na lastno odgovornost.
■ S. Vovk
Raziskovalni izlet na slovenjebistriško Pohorje
V četrtek, 14. junija, so se nadarjeni učenci skupaj z učenci ustvarjalnih delavnic Osnovne šole Gorica odpeljali na izlet k Trem Kraljem. V prelepi pohorski oazi ob pogledu na Dravsko in Dravinjsko dolino so izvedli dve raziskovalni delavnici. Prva skupina pod vodstvom Branke Mestnik in Nade Štravs je odšla proti Osankarici. Raziskovalna tematika skupine je bila zgodo-vinsko-geografska. Z učenci so si na Osankarici ogledali muzej in kratek film. Obiskali so Tri žeblje, kraj poslednjega boja pohorskega bataljona. Pot jih je vodila tudi na več kot 160 let staro umetno Črno jezero. Druga skupina - naravoslovna, je pod vodstvom učitelja kemije Mitje Ocepka raziskovala nežive in žive dejavnike gozdnih
tal. Učenci so merili temperaturo zraka v gozdu, opazovali so talni profil, določali količino apnenca na tleh, določali kislost tal, učenci so nabirali in opazovali gozdne živali. V drugem delu raziskovalnega programa so odšli skupaj s športno pedagoginjo Brigito Krajnik Mavec z nordijskimi palicami na pohod. Ogledali so si neodkrito partizansko bolnico Jesen. Po kosilu so spoznali preprosto športno igro - bovling. Ob igri so spoznali, da je lahko rekreacija ali resna igra, saj se je v napeti igri skupin v njih prebudila tekmovalnost. Izlet smo zaključili okoli sedme ure zvečer. Poslovili smo se nasmejani, polni prijetnih vtisov, novih znanj in nepozabnih trenutkov ob druženju.
■ Brigita Krajnik Mavec
Po baker in vodovodni material
Velenje, 26. junija - V noči na torek je bilo vlomljeno v ograjeno območje zasebnega podjetja na Selu. Storilec je v delavnici vzel okoli 30 kilogramov bakrenih polizdelkov in več kosov raznega električnega orodja znamk Hilti, DeWalt in Makiata.
Z gradbišča na Šercerjevi cesti pa so neznanci v torek vzeli za okoli 700 evrov različnega vodovodnega materiala.
Pregnal vlomilca
Velenje, 27. junija - V sredo je v Kavčah krajan pregnal storilca, ki je skušal vlomiti v sosedovo nenaseljeno stanovanjsko hišo. Policisti za storilcem kaznivega dejanja velika tatvina še poizvedujejo.
Trčil in odpeljal naprej
Velenje, 28. junija - V četrtek zvečer je neznani voznik osebnega avtomobila znamke Peugeot Partner zaradi neprilagojene hitrosti na parkirnem prostoru v Šaleku trčil v osebni avto in po trčenju odpeljal s kraja. Vozilo so še isti večer izsledili na parkirišču v Šaleku. Ko bodo ugotovili, kdo je avto vozil, bo prejel plačilni nalog za dva prekrška.
MODROBELA KRONIKA

5. julija 2012
Denar vzel, drugo vrnil
Velenje, 28. junija - V četrtek dopoldan je v trgovini Dvojčka na Cesti talcev nakupovalka pozabila etui z mobilnim telefonom, osebnimi dokumenti in denarjem. Ko se je vrnila v trgovino, njenih stvari ni bilo več. Kasneje pa je policiste obvestila, da je vse predmete, razen denarja, dobila nazaj. Za storilcem kaznivega dejanja zatajitev še poizvedujejo.
Poizvedujejo pa še za enim storilcem kaznivega dejanja zatajitev. Tistim, ki je v petek dopoldan z ban-komata pri NLB Gorenje vzel denar, ki ni bil njegov. V reži bankomata ga je pozabil tisti, ki je tam denar dvigoval pred njim.
Mopedist v motorista
Velenje, 29. junija - V petek zjutraj je voznik kolesa z motorjem na Koroški cesti zaradi izsiljevanja prednosti
trčil v voznika motornega kolesa. Pri tem je udeleženi voznik utrpel telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v Bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da so njegove poškodbe lažje.
Poškodovana voznica in sopotnik
Velenje, 29. junija - V petek ponoči so v dežurni ambulanti zdravstvenega doma nudili zdravniško pomoč poškodovani voznici osebnega avtomobila in njenemu sopotniku. Zvečer sta bila udeležena v prometni nesreči v krožnem križišču pod skakalnico. Nesrečo je zaradi izsiljevanja prednosti povzročila druga voznica osebnega avtomobila. O okoliščinah nesreče policisti še zbirajo obvestila.
Starejši vrstnik mu je vzel kolo
Velenje, 29. junija - Policisti so v petek obravnavali prijavo oškodovan-ke, ki je povedala, da je njenemu sinu, še otroku, pred trgovino na Partizanski cesti starejši vrstnik vzel gorsko kolo znamke GT. Policisti so mu kolo zasegli, čaka pa ga tudi kazenska ovadba.
Na prireditvi ostala brez nahrbtnika
Velenje, 29. junija - V petek zvečer je obiskovalcu prireditve ob Velenjskem jezeru neznanec s klopi vzel odložen nahrbtnik črne barve, znamke Diadora, z vsebino. Kmalu za tem, ko je lastnik nahrbtnika prijavil krajo, so se policisti ukvarjali še z eno prijavo kraje na istem prireditvenem prostoru. Oškodovanki je neznanec s klopi vzel nahrbtnik modre in krem barve z vsebino.
Ponoči pa je na prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru ostala brez mobilnega telefona obiskovalka. Neznanec ji ga je smuknil iz torbice.
Brez sončnih očal
Velenje, 29. junija - V soboto je neznanec na parkirnem prostoru pred trgovino Momax na Celjski cesti iz odklenjenega osebnega avtomobila vzel sončna očala znamke Ray Ban.
BMX je bil odklenjen
Velenje, 29. junija - S hodnika stanovanjskega bloka na cesti Simona Blatnika je v petek ponoči izginilo odklenjeno kolo BMX. Policisti so ga tistemu, ki ga je vzel, zasegli že naslednji dan, po odobritvi državnega tožilca pa oškodovancu že tudi vrnili.
Huje poškodovan voznik
Mozirje, 30. junija - Na regionalni cesti Ljubno ob Savinji - Nazarje, pri naselju Varpolje, se je v soboto dopoldan zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba huje poškodovana, tri pa lažje.
55-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Grušovelj proti Nizki. Zunaj naselja Varpolje je zapeljal na levo smerno vozišče, po njem pa je pravilno iz smeri Nizke pripeljala 76-letna voznica osebnega avtomobila, državljanka Nizozemske. Vozili sta čelnem trčenju, so katerega je prišlo, se je voznik huje poškodoval, njegov sopotnik ter voznica in sopotnica iz drugega vozila pa lažje.
Padalcu zaprlo padalo
Žalec, 30. junija - Na Celestniko-vem hribu na območju Prebolda je v soboto dopoldan z vzletišča poletel 30-letni jadralni padalec. Zaradi bočnega sunka vetra se mu je zaprlo padalo in strmoglavil je z višine petih metrov. Pri padcu se je huje poškodoval.
Nesreči s pobegom
Velenje, 1. julija - V nedeljo zjutraj je prišlo na glavni cesti v Paki pri Velenju do prometne nesreče s pobegom.
Neznani voznik osebnega avtomobila znamke Citroen Berlingo, s slo-venjegraškega registrskega območja, svetlo sive barve, je zaradi nepravilnega prehitevanja povzročil nevarnost za voznika motornega kolesa, ki je zato zapeljal z vozišča. Voznik osebnega avtomobila je odpeljal naprej, medtem ko se je voznik motornega kolesa, ki je utrpel lahke telesne poškodbe, po klicu na OKC, vrnil nazaj na kraj.
Zaradi razjasnitve okoliščin nesreče policisti pozivajo voznika osebnega avtomobila in morebitne očividce, da
Iz policijske beležke
Soseda nad soseda
Velenje, 26. junija - V torek je v stanovanjskem bloku na Vojkovi stanovalka, stara znanka policistov, napadla soseda. Policisti so ji napisali plačilni nalog.
Žaljiv do bivše žene
Velenje, 27. junija - V sredo popoldan se je v stanovanjski hiši v Črnovi bivši mož žaljivo in nesramno obnašal do bivše žene. Ker je pred prihodom policistov odšel, bo »račun« prejel naknadno.
Spor zaradi zemljišča
Vinska Gora, 27. junija - V sredo sta se v Vinski Gori zaradi zemljišča sprla soseda. Eden drugega sta pri tem žalila. Policisti so obema napisali plačilni nalog.
»Streljal« na teraso lokala
Velenje, 28. junija - V četrtek je neznanec z enega od blokov v bližini Centra Nova na Šaleški cesti streljal plastične kroglice na teraso lokala, kjer so sedeli gostje. Policisti za kršiteljem še poizvedujejo.
Nedostojno do znancev
Velenje, 28. junija - V četrtek se je na terasi lokala Pit stop na Celjski cesti do znancev nedostojno vedel pijan moški, povratnik. Policisti so mu napisali plačilni nalog.
Voznik ga je napadel
Podkraj, 29. junija - V petek popoldan so policisti obravnavali prijavo moškega, ki ga je fizično napadel neznani voznik osebnega avtomobila (registrske oznake so znane). Kršitelju bodo plačilni nalog izdali naknadno..
Nesramen gost
Šoštanj, 29. junija - V petek se je gost v lokalu Grudnik nedostojno vedel do natakarice, njenega moža pa je fizično napadel. Kršitelj je odšel s kraja pred prihodom policistov, a mu bodo ti plačilni nalog za dva prekrška izročili naknadno.
Preglasno!
Velenje, 29. junija - Policisti so zaradi predvajanja glasne glasbe v petek obiskali bar Max na Šaleški cesti. Odgovorni osebi so napisali plačilni nalog.
Tudi v prometu se ravsajo
Velenje, 30. junija - V soboto popoldan je pred voznika motorja na Partizanski cesti zapeljal neznani voznik osebnega avtomobila renault twingo, zaradi česar se je moral zaustaviti. Potem se ga je lotil verbalno in fizično in odpeljal naprej. Oškodovanec je iskal zdravniško pomoč, ugotovljeno je bilo, da je utrpel lažje poškodbe.
On njo, njega on
Velenje, 30. junija - V soboto je v dežurni ambulanti iskal zdravniško pomoč poškodovan moški. Ta je na stopnišču stanovanjskega bloka na Jenkovi fizično napadel znanko. Stanovalec, ki je videl, kaj se dogaja, pa mu je to - tudi s fizično silo - preprečil. Globo bosta pa morala plačati oba.
»Živahno« nedeljsko popoldne
Vinska Gora, 1. julija - V nedeljo popoldan se je k znancem v Vinsko Gori pripeljal znanec in jim grozil. Prišli so policisti, a se je kršitelj ob njihovem prihodu odpeljal. Policista sta zapeljala za njim in ga ustavljala z modrimi lučmi in sireno, ustavil pa jima je šele na gozdni poti nad Prelsko. Preizkus alkoholiziranosti in strokovni pregled je odklonil, zato so mu vozniško dovoljenje odvzeli. Ker pa je bil v »soočenju« z znanci poškodovan, sta ga policista najprej zapeljala v dežurno ambulanto in nato v bolnišnico, kjer so ga oskrbeli, šele potem pa v posebne prostore za pridržanje, kjer je ostal do streznitve. Za več prometnih prekrškov bo predlagan v postopek na sodišče, oddelek za prekrške, plačilni nalog za dva prekrška pa so mu že izročili. Plačilni nalog pa so napisali tudi moškemu, ki je kršitelja fizično napadel.
pokličejo na Policijsko postajo Velenje, telefonsko številko 03 898 61 00.
Okoli poldneva, istega dne, so policisti obravnavali še eno prometno nesrečo s pobegom, in sicer v krožnem križišču pod skakalnico. Neznani voznik osebnega avtomobila, domnevno znamke Honda, svetlo sive barve, registrskega območja CE in velenjskim grbom, je zaradi nepravilnega premika trčil v voznico osebnega avtomobila in po trčenju odpeljal naprej. Za povzročiteljem policisti še poizvedujejo.
Mopedist huje poškodovan
Šoštanj, 1. julija - V nedeljo popoldan je 79-letni možakar po regionalni cesti Šoštanj - Zavodnje vozil (neregistrirano) kolo z motorjem. V desnem preglednem ovinku je zaradi vožnje preblizu desnemu robu padel in se poškodoval.
S kraja nesreče so ga z reševalnim vozilom odpeljali v Bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da je pri padcu utrpel hude poškodbe.
Mopedist nima vozniškega dovoljenja, med vožnjo ni uporabljal varnostne čelade. Kolo z motorjem so mu zasegli. Zoper njega pa bodo podali obdolžilni predlog na sodišče, oddelek za prekrške. Naknadno mu bodo izročili tudi plačilni nalog za tri prekrške.
Motorist nepravilno prehiteval
Velenje, 1. julija - V nedeljo ponoči je na Partizanski cesti v Pesju 51-letni motorist zaradi nepravilnega prehitevanja trčil v voznika osebnega avtomobila, ki je pred njim zavijal levo.
V trčenju se je motorist huje poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Preizkus z idikatorjem alkohola pa je pokazal več kot 0,52 mg alkohola v izdihanem zraku.
Ukradel okna
Gornji Grad, 2. julija - V ponedeljek je bilo vlomljeno v poslovni prostor na območju Gornjega Grada. Vlomilec je ukradel več oken, vrata in več ponjav za vrtne paviljone. Lastnika je oškodoval za dobrih 2.6000 evrov.
Z vilami nad polbrata
Vinska Gora, 2.- julija - V ponedeljek zvečer je v Vinski Gori mlajši moški, povratnik, na travniku z vilami napadel polbrata in njegovega sina. Oba sta pri tem utrpela lažje telesne poškodbe. Policisti so kršitelju zasegli vile, čaka pa ga tudi kazenska ovadba za kaznivo dejanje ogrožanje z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru.
Trije opijani pridržani
Velenjski policisti so v zadnjem tednu pridržali tri pijane voznike, enega v torek, enega v nedeljo in enega v ponedeljek.
Zasegli štiri vozila
V	zadnjem tednu so velenjski policisti zasegli štiri vozila, dva kolesa z motorjem, enega v četrtek in enega v nedeljo ter dva avtomobila, enega v petek in enega v ponedeljek.
Vredno pohvale
V	sredo, 27. junija, je Velenjčanka policistom izročila šop ključev cilindričnih ključavnic, ki jih je našla na Šaleški cesti. Lastnik jih lahko prevzame na Policijski postaji Velenje.
V	ponedeljek, 2. julija, zvečer pa so v garaži Mercator Centra našli kontaktni ključ osebnega avtomobila znamke BMW. Lastnik ga dobi pri policistih, kamor ga je najditelj prinesel.
Poškodovanega pustil na kraju nesreče
Velenje, 28. junija - V četrtek zvečer je v križišču Kidričeve in Prešernove ceste neznani voznik osebnega avtomobila zaradi izsiljevanja prednosti trčil v 26-letnega voznika neregistriranega kolesa z motorjem.
Po trčenju je povzročitelj odpeljal proti Kardeljevemu trgu, na kraju nesreče pa pustil poškodovanega motorista. Policisti so 53-letnega voznika kmalu izsledili. Odredili so mu strokovni pregled, saj je preizkus z indikatorjem alkohola pokazal več kot 0,52 miligramov alkohola v izdihanem zraku. Poškodovanega voznika so z reševalnim vozilom odpeljali v bolnišnico v Celje, kjer so ugotovili, da je utrpel lažje telesne poškodbe. Zasegli so mu kolo z motorjem. Zoper njega bodo podali obdolžilni predlog za tri prekrške., zoper povzročitelja pa kazensko ovadbo na državno tožilstvo za kaznivi dejanji nevarna vožnja v cestnem prometu in zapustitev poškodovanca v prometni nesreči.
Naj bo tako, kot da smo doma
Konec šolskega leta je naznanil dolgo pričakovane počitnice, ki se jih poleg šolarjev veselimo tudi starejši. Med zaposlenimi, ki v delovnih sredinah čutimo različne in številne pritiske, je dopust tisti čas, ko si lahko oddahnemo in sami ali skupaj z družinskimi člani naberemo novih moči za prihajajoče obveznosti. Številni med nami ne bodo odpotovali, eni zaradi (službenih) obveznosti, drugi pa zaradi»okrnjenih« družinskih proračunov in izdatkov, kijih čakajo v septembru z novim šolskim letom. A vendarle se bo večina odpravila od doma, vsaj za nekaj dni, če že ne za več tednov. In v tem primeru je prav, da pomislimo tudi na varnost svojega doma, ki ga zapuščamo za čas potovanja oziroma počitnic.
Ekonomskofinančna kriza se kaže tudi z bolj ali manj konstantnim povečevanjem kaznivih dejanj, kar je posledica povečevanja števila brezposelnih ter drugih negativnih socialnih pojavov, ki so spremljevalka poslabšanja gospodarskih razmer v sleherni družbi. V skupnem številu obravnavanih kaznivih dejanj se delež splošne kriminalitete zmanjšuje na račun gospodarske kriminalitete, ki jo preiskovalci vse bolj preganjajo in odkrivajo, saj tovrstna kazniva dejanja poleg same premoženjske škode ustvarjajo tudi druge negativne vplive, ki lahko imajo veliko obsežnejše negativne posledice kot klasična kazniva dejanja. Policisti so v letu 2011 obravnavali 88.722 kaznivih dejanj, pri čemer so storilce odkrili v 43.529 ali v 49.1 %, kar je dober rezultat. Med temi so obravnavali 55.082 t. i. kaznivih dejanj zoper premoženje, med katerimi je bilo preiskanih le 13.309 ali 24,2 % kaznivih dejanj. V tej skupini je bilo največ tatvin, in sicer 44.009, preiskali pa so 7.432, kar pomeni, da so storilce odkrili v 16,9 % primerih. Navedeni podatki so nam lahko spodbuda, da ob razmišljanju o počitnicah, kraju in načinu preživljanja počitniških dni, razmislimo tudi o tem, kako zavarovati dom in stvari, ki so v njem ali njegovi neposredni bližini. Ce nas zgornje številke niso prepričale o tem, pa poglejmo še podatke o vlomih v objekte. V letu 2011 so policisti obravnavali 13.363 vlomov, od tega so preiskali 1.799 ali le 13,5 % obravnavanih primerov. Med našo odsotnostjo je dom lahko tarča profesionalnih vlomilcev, ki se na vlom temeljito pripravijo, ali »amaterskih«, ki se za vlom odločijo brez predhodnih priprav ali zgolj po naključju. Marsikateri vlom pa bi lahko preprečili, če bi naredili enega ali dva protizaščitna ukrepa in prav zaradi tega je smotrno razmisliti o tem, preden zaklenemo vrata in »odrinemo na pot«.
Pred profesionalnimi vlomilci se lahko zavarujemo le s kvalitetnimi varnostnimi ukrepi, med katerimi strokovnjaki izpostavljajo predvsem: kakovostno alarmno napravo, protivlomna in protipožarna vhodna vrata, opremljena s kakovostno ključavnico, zaščitnim okovjem in ščitom proti lomljenju; zaščitena okna z varovalnimi folijami in mehansko zaščito na okenskih krilih; senzorske luči (pri vhodnih vratih, oknih, dvorišču ali ograji); hrambo vrednejših predmetov v (skritem) domačem vgrajenem sefu ali v najetem sefu v eni od bančnih ustanov. Vsi našteti ukrepi bistveno otežijo delo vlomilcem, saj varovalni mehanizmi dvignejo raven zaščite objekta, da v večini primerov vlomilci izberejo »lažji plen«. Eden od učinkovitejših ukrepov za zaščito doma pa je ustvarjanje okoliščin, kot da smo doma. Redno praznjenje poštnega nabiralnika, urejanje rož na okenskih policah, urejanje vrta, prižgane luči v notranjosti, uporaba senčil v dnevnem in rolet v večernem času ustvarjajo videz, kot da smo doma. Na ta način nepridipravom ne »puščamo sporočila«, da je stanovanje ali hiša prazno(a). Pred leti je marsikdo na vrata nalepil listek s sporočilom »smo na dopustu, vrnemo se čez dva tedna«. Toda če danes ne pišemo in nameščamo tovrstnih sporočil na vratih svojega doma, pa to pogostokrat naredimo z e-mail komunikacijo. Pri tem moramo biti previdni, da takšna sporočila posredujemo samo tistim, ki jim zaupamo in za katere vemo, da podatka ne bodo zlorabili.
Torej, preden se odpravimo na pot, poskrbimo, da bo videz našega doma takšen ali vsaj podoben, kot da smo doma. Pri tem nam lahko pomagajo sosedje, sorodniki ali prijatelji, saj bomo tako bistveno izboljšali varnost svojega doma. Srečno!
■ Adil Huselja
UTRIP

oroskon
Oven 21. 3. - 20. 4.
Doletelo vas bo razočaranje, vendar pa vas to ne bo vrglo iz tira. Kmalu boste namreč spoznali, da stvari niso tako črne, kot jih vidite vi. Videli boste, da se ne splača obremenjevati s preteklimi težavami. Pustite, da se stvari odvijejo same od sebe in se iz njih razvije nekaj novega. Če boste nestrpni in boste to tudi pokazali, se vam bo maščevalo kot bumerang, saj se bo vse odvijalo v napačno smer. Tako pri zdravju kot pri financah vam ta mesec kaže izjemno dobro. A se tega še ne zavedate. Ko se boste, boste čisto drugače razmišljali o nekem projektu, ki ste ga ravno zaradi denarja dali na stranski tir.
Bik 21. 4. - 20. 5.
Dobro se zavedale, kje delale napake, a si ne znate pomagati. Marsikatera težava vas omejuje na poti v boljše življenje. Preveč boste pričakovali od ljudi, ki vas obdajajo, saj jim boste čisto preveč zaupali. Odločite se, da ste svobodni in se ne obremenjujte več z drugimi. Nujno potrebujete sprostitev od vsakdanjih skrbi, saj kratek dopust ni odpihnil težav, ki so se kopičile kar nekaj časa. Odpravite se vsaj na dolg sprehod in dobro premislite o stvareh, ki jih nameravate narediti. Nepremišljena dejanja vas namreč lahko drago stanejo. Rešitev imate pred nosom, le videti je nočete.
Dvojčka 21. 5. - 21. 6.
Precej nemirni boste. Predvsem zato, ker se ne boste mogli sprijazniti s tem, kar se vam dogaja. Vzemite si nekaj časa samo zase in si privoščite sprostitev. To lahko uživate tudi v majhnih dozah, ni treba, da imate prevelika pričakovanja, ki jih potem nikoli ne uresničite. Proti koncu prihodnjega tedna boste spoznali osebo, ki bo kasneje v življenju še močno vplivala na vaše odločitve. Čeprav boste sprva nezaupljivi, boste kmalu ugotovili, da gre za resnično dobrega prijatelja. Pazite na svoje zdravje, saj boste težko ušli poletnemu prehladu. Tudi spali boste precej nemirno.
Rak 22. 6. - 22. 7.
Marsikaj se vam bo dogajalo, saj bo teden intenziven, kot že dolgo ne. O nekaterih preteklih težavah boste razmišljali drugače kot prej. Spoznali boste, da ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli v zadnjem obdobju. Nekaj prihodnjih dni bo za vas res veselih, česar se boste začeli zavedati že ob koncu tega tedna. Povod bo zelo prijeten, še nekaj dni vam bo jemal dih. Veselili se boste časa z družino in prijatelji, saj samoto prenašate z veliko težavo. Tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu. Ker se v naravi počutite izjemno dobro, izkoristite proste dni za izlete čim dlje od doma in vsakdanjika, ki ga boste imeli kmalu vrh glave.
Lev 23. 7. - 23. 8.
Mnogim se bo zdelo, da ste upornik brez razloga, le vi pa boste točno vedeli, zakaj se obnašate tako kot se boste. Uprli se boste bližnji osebi, saj boste imeli v sebi veliko notranjega ognja in tudi moči. Čeprav se boste počutili ujete, dobro premislite, če se vam splača kregati. Če boste preveč nepopustljivi, lahko pride do nerazrešljivega spora. Samskim se obeta avantura, ki jo še zlepa ne boste pozabili. Če se boste vsaj malo potrudili, se lahko razvije v dolgotrajno razmerje ali pa vsaj v iskreno prijateljstvo. Saj vam ni treba hiteti, le stikov nikar ne prekinite. Krepko bi vam bilo žal, saj ste naleteli na res sorodno dušo.
Devica 24. 8. - 23. 9.
Napačno boste presodili situacijo in reagirali, kakor najbolje znate. Bližnji osebi se boste zato zelo zamerili, čeprav sprva ne boste vedeli, kaj ste naredili narobe. Situacijo lahko popravi le iskreno opravičilo, nekaj pa vas bo tudi stala, saj je drugače ne boste mogli rešiti. In tokrat vam ne bo težko seči v denarnico, saj boste prali tudi slabo vest. Imeli boste veliko notranje moči, vendar se boste vseeno počutili nekoliko utesnjeni. Ko boste s svojimi najdražjimi, mislite najprej na njih, šele potem na sebe! Zelo vam zamerijo, ker ste zadnje čase čisto v svojem svetu, okoli sebe pa sploh ne vidite.
Tehtnica 24.9. - 23.10.
Vročina vam bo še naprej jemala energijo. Ne bo edina, poslovno se namreč za vas začenjajo trdi časi, česar se že nekaj časa dobro zavedate. Pogrešali boste vsakodnevni pozitivni stres, ki vas dela le še bolj inovativne. Zdelo se vam bo, da ste z neko svojo idejo doživeli izjemen uspeh. In tokrat vas občutek ne bo varal. Dokončali boste predolgo nedorečeno zgodbo, kar vas bo napolnilo z energijo. Oddahnili si boste od preteklih težav, ki ste jih imeli v življenju, vendar bo breme iz preteklosti še vedno rahlo vplivalo na vaše počutje. Pomembno je, da se počutite močni in tako vas tudi zdravje
ne bo pustilo na cedilu.
Škorpijon 24.10. - 22. 11.
Veliko boste razmišljali o zapletih iz preteklosti, ki še vedno vplivajo na vaše življenje. Ko jih boste razumeli, se vam odpirajo možnosti, da dokončno razčistite s temi dogodki. Previdni bodite pri poslih in ljudem, ki jih ne poznate dobro, ne zaupajte na slepo. Pazite tudi, koliko svojih želja in načrtov jim boste razkrili. Sredi prihodnjega tedna boste spet boljše volje, vse se bo odvijalo tako, kot ste si zamislili in zaželeli. Vmes pa se bo zgodilo še marsikaj, tudi takega, da vas bo močno jezilo, pa boste jezo ves čas tlačili v podzavest. Da to ni zdravo, že veste, a tokrat ne boste znali drugače.
Strelec 23. 11. - 21. 12.
Prihodnji dnevi bodo za vas zelo ustvarjalni. Julij nasploh vam prinaša veliko pozitivne energije. Dobili boste občutek, da obvladate vse, kar se dogaja okoli vas. Vendar pa vseeno ne bodite preveč samozavestni in zadržite kakšno misel tudi zase, saj vam predolg jezik lahko prinese precej nevšečnosti. In to predvsem na poslovnem področju, kjer še niste izplavali iz težav, čeprav ste že nad gladino. Premislite o drugačni organizaciji vašega dela in dela vaših sodelavcev. Morda ravno v tem tiči ključ k večji motivaciji. Pazite se prepiha, tudi klimo naprave uporabljajte po pameti. Sicer bo najmanj, kar vas bo doletelo, glavobol.
Kozorog 22. 12. - 20. 1.
V
Čas je, da se spustite na realna tla in končno sprevidite, da vas neka oseba le izkorišča. Najboljše bi bilo, če s to osebo prekinete vse stike. Proti koncu tedna boste s pomočjo pomembnih dogovorov dokončali neko delo in poželi uspehe. Tako se bo popravila vaša finančna situacija in tudi vaše notranje zadovoljstvo. Ko bo kazalo, da vam gre spet vse kot po maslu, bo počilo na čustvenem področju. Partnerja že nekaj časa jemljete kot samoumevnega, on pa tega ne prenaša več dobro. Igrate se z ognjem, kar boste spoznali, ko boste ugotovili, da je vaš partner nekomu iskreno všeč. Streznite se!
Vodnar 21. 1. - 20. 2.
Ustavili se boste na točki, ko sami ne boste znali naprej. A brez skrbi, le motivacije vam je zmanjkalo, vse ostalo ste zastavili tako kot je treba. Spoznali boste, da imate iskrene prijatelje, ki so vam kadarkoli pripravljeni pomagati. Naslednji teden bo minil brez večjih pretresov, rahlo se boste zapletli le v finančne težave, saj ste v zadnjem času preveč zapravljali, za povrhu še za stvari, ki so vas tolažile, potrebovali pa jih niste. Spoznali boste, da so bila nekatera pričakovanja o vašem partnerju zgrešena, vendar si tega ne ženite preveč k srcu. Čaka vas namreč izjemno razburljivo, uspešno in srečno obdobje.
Ribi 21. 2. - 20. 3.
Prve dni prihodnjega tedna boste precej nervozni, saj vam bodo v službi naložili čisto preveč dela. Ob tem nihče ne bo znal opaziti, koliko ste ga v resnici že opravili. Počutili se boste odrinjeni, saj boste spoznali, da vam tudi dobri prijatelji lahko škodujejo. Morda so to, kar so storili, storili res nevede, a vam se bo zdelo, da je bilo dejanje premišljeno. Svoje težave boste poskusili skriti pred drugimi, čeprav vam to ne bo preveč uspevalo. Dobro bi bilo, da končno storite korak, ki ste ga že nekaj časa površno načrtovali. To vam bi prineslo notranji mir in lažji spanec, vprašanje pa je, če tudi srečo. Ta zadnje čase ni na vaši strani.
Ni nas še zadelo
Velenjske mladine nesmiselno trošenje še ni zadelo - Zbirajo odpadne, a še vedno uporabne predmete in materiale - Med 15. Festivalom mladih kultur Kunigunda jih bodo predelali, ponovno uporabili ali izvirno reciklirali
Tina Felicijan
Tudi letos tradicionalni Festival mladih kultur Kunigunda ustvarjajo mlade Velenjčanke in Velenjčani pod okriljem Mladinskega centra Velenje. Pri pripravi programa jih je sodelovalo skoraj dvajset, celotna organizacijska ekipa pa šteje več kot štirideset članov. Letos, ko je festival vključen v program EPK, so pripravili tudi številne predfesti-valske dogodke, Kunigunda pa se začne 24. avgusta in po mestu nori do 1. septembra.
Zbiralna akcija
Skozi festivalsko ekipo je letos zapihal svež umetniški veter, saj so pri pripravi programa intenzivno sodelovali mladi šaleški umetniki. Na Kunigundi bodo ustvarjali in predstavljali svoje projekte, pa tudi zanimive umetniške procese. Med drugim koncepta remake in reuse, pri katerih gre za predelavo ali ponovno uporabo odpadnega materiala ali zavrženih predmetov. Zato že poteka zbiralna akcija manjših kosov pohištva, elektronskih naprav, tekstilnih in kovinskih izdelkov, pri kateri lahko sodelujete tudi vi. Zbirališče je v Pekarni na Starem trgu 17, manjše predmete pa lahko prinesete tudi v mladinski center ali eMCe plac. Za odvoz vseh večjih reči in o vseh podrobnostih pa se lahko dogovorite prek
elektronske pošte janez.slivar@ kunigunda.si.
Pekarna
Vse odkar so mladi lokalni umetniki ustanovili mladinsko sekcijo Društva šaleških likovnikov, se soočajo s pomanjkanjem ustreznih prostorov za ustvarjanje. Priložnost so videli v stari pekarni v Starem Velenju, ki je ustrezno velika, na ugodni lokaciji in jo je mogoče v veliki meri obnoviti s prostovoljnim delom. Uspeli so se dogovoriti, da bo tam njihovo novo zavetje, v času festivala pa osrednje razstavišče. Hkrati je Pekarna največji reuse projekt Kunigunde, saj bodo umetniki industrijsko dediščino spremenili v središče kulturno-umetniške dejavnosti. V pritličju bosta galerija in knjižnica strokovne literature in katalogov, v nadstropjih pa ateljeji in inštalacije. Umetnost pa se bo dotaknila tudi fasade.
S čim bo Kunigunda zadela letos?
Na Kunigundinih odrih bodo igrali Disciplin A Kitschme, Melodrom, Jani Kovačič, Senser, Kultur Shock, General Woo in mnogi drugi domači in tuji bendi. Med drugim si bomo ogledali predstavi Pes, pizda, peder in Skok iz kože. Elvis Halilovič bo na Velenjskem jezeru zgradil Vodno mesto, ki bo na ogled med festivalom. Veliko bo posamičnih razstav, inštalacij in performan-sov, pa glasbenih in likovnih delavnic, športa, druženja in sproščanja, program pa je objavljen na www.kunigunda.si.
Na 15. Festivalu mladih kultur Kunigunda bomo veliko preoblikovali, ponovno uporabili ali razbili in reciklirali. Navsezadnje nas še ni zadelo -potrošništvo namreč.
Park Art
Tudi letos bo delavnico Strojnica vodil vodja zasedbe The Stroj Primož Oberžan. Foto: Goran Petraševič
Letos bo Kunigunda še posebej drzno posegala v vsakdanjik mesta. Tako bo park pred velenjsko gimnazijo, kjer zatočišče pred vrvežem iščejo vse generacije, postal središče glasbenih in športnih delavnic ter umetniškega ustvarjanja. Obiskovalci bodo spoznali koncepta junk art in land art in spremenili podobo parka. Pri prvem prav tako gre za
umetniško obdelavo odpada, pri drugem pa za spajanje umetniških izdelkov z naravo. Tako bo Paka tekla čez pisane kamne, šibe se bodo upognile v intimna zavetja, drevesno lubje se bo odelo v barve, klopi pa v krhke mozaike. Med tem bodo po mestu odmevali zvoki afriških bobnov, zvočnih skulptur in Radia Kunigunda, posedalo se
bo na udobnih starih kavčih pod krošnjami dreves, v centru bo bazar ponujal zvarke, uroke in talismane, pred eMCe placem pa se bo na koncert pripravljala vaš najljubši bend. In tako boste vedeli, da je Kunigun-da spet prišla z gradu med ljudi.
■
Nirvana, Queen in Guns N' Roses
Letni kino ob Škalskem jezeru bodo obiskale glasbene legende - Priznane tribute zasedbe treh kultnih bendov - Koncert bo 7. julija v Letnem kinu
Poletje v Šaleško dolino prinese še več dogajanja ob jezera, s tem pa tudi v Letni kino ob Škalskem jezeru. Letošnjo koncertno sezono bodo mladinske organizacije začele v duhu rožnatih 70-ih, prelomnih 80-ih in burnih 90-ih, ko so se po vsem svetu peli komadi, kot so Smells Like Teen Spirit, Knocking on the Heaven's Door in We are the Champions. V Velenje prihajajo priznane tribute zasedbe bendov Nirvana, Queen in Guns N' Roses, ki njihove oboževalce navdušujejo s pristno energijo, glasbenimi veščinami, interpretacijo, kostumi in drugimi vizualizacijami ter ustvarijo občutek, da so na odru nihče drug
kot Kurt Cobain, Freddie Mercury in Axl Rose.
Nirvana
Slovenska različica kultnega in najbolj vplivnega grunge rock ban-da iz 90-ih deluje od leta 2009 v Kopru. The Concept so se do leta 2010 izoblikovali v avtentični tribute Nirvane. Takoj so osvojili občinstvo s svojo preprečljivo interpretacijo. Od lanskega leta ustvarjajo tudi svoje komade in nekatere druge priredbe, a so nedvomno mojstri glasbe, ki še danes navdušuje vse generacije po celem svetu. V letnem kinu bodo zaigrali večino
QUEEN Real Tribute band
hitov, ki so dosegali čudeže na svetovnih glasbenih lestvicah v 90-ih in pustili neizbrisen pečat v glasbi. Zato ni dvoma, da bodo ti odlični glasbeniki navdušili še tako zveste oboževalce Kurta Cobaina, Crista Novoselicha in Davea Grohla.
Queen
Queen so s svojo glasbo zasloveli v 70-ih, s spektakularnimi koncerti pa so se vpisali med najbolj kontro-verzne bende v glasbeni zgodovini. Dva člana zasedbe sta nastopala še dolgo po smrti glasbene in osebnostne ikone Freddiea Mercuryja, originalna zasedba pa ni nastopila
od leta 1991. Srbski QUEEN Real Tribute band pa jo ohranja med živimi. Občinstvo iz cele Evrope in Brazilije ga je namreč imenovalo med najboljše tribute zasedbe. Z brezhibno glasbeno izvedbo, kostumografijo in pristno energijo so izjemno prepričljivi. Ivan v vlogi Freddieja Mercuryja ima namreč identičen glas in stas, kitarist pa igra na enako kitaro, kot je igral Brian May, in prav tako uporablja kovanec namesto trzalice.
Guns N' Roses
Ogled brezkompromisnih per-formansov tega kultnega banda je konec 80-ih let bila želja praktično vsakega mladeniča. Pravzaprav je še danes, saj je njihova glasba nesmrtna. Za to pa skrbi tudi Jail-break - GUNS N' ROSES Real Tribute bend iz Srbije, ki na odru ustvari energijo, kakršno so imeli Axl Rose, Slash, Izzy Stradlin, Duff McKagan in Steven Adler. Nadomeščajo jih Alex, Jeki, Dzo-ni in Petar, ki so v Indiji, Braziliji, na Malti ter po celem Balkanu zasloveli kot najboljši trubite bend z avtentičnimi koncerti, na katerih zajemajo identičen zvok, pristno energijo, popolno vizualno podobo in s tem občinstvo ponesejo v čas nastopanja legendarne zasedbe Guns N' Roses v svoji originalni podobi. »Sex, drugs, cigarettes, alcohol, young girls, metal, blues and rock n' roll!« Nič se ni spremenilo - pristni Guns N' Roses prihajajo v džunglo sredi Velenja.
■ Tina Felicijan
TV SPORED

5. julija 2012
Četrtek,	1 Petek, 1	Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,	Sreda,
5. julija	■ 6. julija ■	7. julija	1	8. julija	1	9. julija	1	10. julija	1 11. julija
tvsloT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT
06.45 Poletna scena 07.15 Odmevi
08.00	Pikijeve dogodivščine, ris. 08.05 Karli, ris.
08.10	Pokec, ris. 08.15 Timi gre, ris. 08.25 Toni in Boni, ris.
08.30	Policaj Crt, ris.
08.40	Svetovalka Hana, ris.
08.50	Gozdna druščina, ris. 09.05 Vlakci, ris. 09.15 Ribič Pepe
09.30	Pozabljene knjige naših babic:
O šivilji in škarjicah 09.45 Male sive celice, kviz
10.30	Skavti in taborniki 10.45 Moj konj, dok. film
11.00	Potplatopis, nan.
11.20	V dotiku z vodo, 18/26 11.55 Crno beli časi
12.10	Prava ideja!, posl. odd.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Zahodna civilizacija - se ji bliža
konec?, 1/6
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Krtji sestrici, ris.
15.50	Olivija, ris. 16.05 Studio Kriškraš, lutke
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Slovenski vodni krog: Selška Sora
17.45 Eko utrinki: Odtis hrane 17.55 Vzpon, 9/15 18.25 Minute za jezik 18.35 Pujska Pepa, ris.
18.40	Svetovalka Hana, ris. 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Bandidas, am. meh. film 21.25 Maribor 2012, EPK
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena 23.25 Sveto in svet: Kar je v medijih,
je resnično? 00.15 Dnevnik, pon. 00.45 Slovenska kronika
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
06.45	Poletna scena
07.15	Odmevi
08.00	Pikijeve dogodivščine, ris.
08.05	Karli, ris.
08.10	Pokec, ris.
08.20	Timi gre, ris.
08.25	Toni in Boni, ris.
08.30	Policaj Crt, ris.
08.40	Svetovalka Hana, ris.
08.50	Gozdna druščina, ris.
09.05	Vlakci, ris.
09.15	Ribič Pepe
09.35	Martina in ptičje strašilo:
Nočni tatovi
09.45	Nočko: Prebrisana Lenčka
09.55	An ban pet podgan:
Najdihojca
10.15	Skavti in taborniki
10.30	V dotiku z vodo, 19/26
11.00	(Ne)pomembne stvari: Rojstvo
11.55	Sveto in svet: Kar je v medijih,
je resnično?
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Šrilanka - med rajem in
peklom, potopis
14.20	Maribor 2012, EPK
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček: Sokoli, 12/26
16.10	Oceansko podnebje, dok. nan.
16.15	Podnembje vročega pasu, dok. nan.
16.20	V boju s časom, 12/13
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba, potr. odd.
17.50	Blisk: Tekma, 10/15
18.15	Sanje v skrinjici, dok. film
18.30	Ozi Bu, ris.
18.35	Bali, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Festival Vurberk 2012, 2. del
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena
23.25	Polnočni klub: Crni scenarij
00.40	Posebna ponudba, potr. odd.
01.10	Dnevnik, ponov.
02.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Infokanal
Ul.JU II II U l\a II a I	_
TV SLO T TV SLO T
____....	H7 HR Infnl/onol
07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 12.30 Juan Vasle in Opus cuatro,
posn. koncerta 13.05 Igralci brez maske: Janez
Hočevar Rifle 14.05 Igralci tudi pojejo 14.20 Muzikajeto: Rock'n'roll 14.55 Zdravje Slovencev: Ko zboli
srce, dok. ser. 15.25 Žogarija
15.55 EP v nogometu, Rusija : Ceška,
posn. 17.45 Mostovi
18.20 Komisar Rex: Zadnja tekma, film
19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Lang Lang in Herbie Hancock,
posn. koncerta 21.55 Neposlušni portugalski konzul,
franc. film 23.40 Sodobna družina I., 11/24 00.05 Zabavni infokanal
07.00	Infokanal 07.45 Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
12.30	Orion, dok. film 13.25 Izvir(n)i
13.55 Minute za ..., tv Koper
14.20	Crno beli časi
14.40	Slovenski magazin: Vipavska
15.05 Knjiga meine briga: Haruki
Murakami 15.25 Obzorja duha: Ivan Camplin 15.55 EP v nogometu, Nizozemska :
Danska, posn. 17.50 Mostovi
18.20 Pri stricu Idrizu, bosanski film 20.00 Stena smrti, dok. odd. 21.00 Predstavitev slovenske olimpijske reprezentance, prenos
22.00 Sodobna družina (II.), 16/24 22.20 Šopek bodeče žice, 1/3 23.10 Morilca brez obraza, 1/3 00.40 Zabavni infokanal
pop pop
06.25	Tv prodaja
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.45	Zakon brez ljubezni, nad.
08.40	Tv prodaja
08.55	Mojster Miha, ris. ser.
09.05	Jaka na Luni, ris. ser.
09.15	Mia in jaz, otr. ser.
09.40	Avatar, ris. ser.
10.05	Tv prodaja
10.35	Brezno ljubezni, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Larina izbira, nad.
13.00	24 ur ob enih
13.30	Beverly Hills 90210, nan.
14.20	Dobra mačka, nan.
14.45	Brezno ljubezni, nad.
15.40	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45	Larina izbira, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec
18.50	Misli zdravo
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Ujemi me, če me moreš, am. f
22.00	24ur zvečer
22.20	Ujemi me, če me moreš, nad.
23.00	Misli zdravo
23.05	Detektiv na Floridi, nan.
00.00	Vohun v nemilosti, nan.
00.55	Mentalist, nan.
01.50	Beverly Hills 90210, nan.
02.40	24ur, pon.
03.40	Nočna panorama
.25	Tv prodaja
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.45	Zakon brez ljubezni, nad.
08.40	Tv prodaja
08.55	Mojster Miha, ris. ser.
09.05	Jaka na Luni, ris. ser.
09.15	Jaka na Luni, ris. ser.
09.15	Mia in jaz, ris. ser.
09.40	Zadnji gospodar vetra, ris. ser.
10.05	Tv prodaja
10.35	Brezno ljubezni, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Larina izbira, nad.
13.00	24 ur ob enih
13.30	Beverly Hills 90210, nan.
14.20	Dobra mačka, nan.
14.45	Brezno ljubezni, nad.
15.40	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24 ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45	Larina izbira, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Superman se vrača, am. film
22.00	24 ur zvečer
22.20	Superman se vrača, nad. filma
23.00	Eurojackpot
23.05	Superman se vrača, nad. filma
23.25	Castnik in gentleman, am. film
01.50	Beverly Hills 90210, nan.
02.40	24ur, ponov.
03.40	Nočna panorama
©
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Cas za nas, tabornike! 11.10 Mednarodno leto gozdov 2012, ponovitev
12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.35 Prodajno TV okno
12.50 Videospot dneva
12.55 Videostrani, obvestila
17.55 Prodajno TV okno
18.25 Vabimo k ogledu
18.30 Regionalne novice
18.35 Mojca in medvedek Jaka: Pajek
plete mrežo 19.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, ponovitev 22.10 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, ponovitev 23.25 Prodajno TV okno 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, informativna
07.00 Zgodbe iz školjke 07.25 Radovedni Taček 07.35 Iz popotne torbe: Zgodovina 08.00 Studio Kriškraš 08.50 Mojca Pokrajculja, lutke 09.30 Palček David, ris. nan. 09.55 Male sive celice, kviz 10.35 Moj konj, dok. film 10.50 Nenavadne in prismuknjene
živali, dok. ser. 11.00 V dotiku z vodo: Šigra Gracie, 2. del
11.30 Dogodivščine Charlotte in
Henryja, anim. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Tednik
14.25 Alpe, Donava, Jadran 14.55 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu
15.50 Ljudje podeželja: Ekokmetijstvo
na Siciliji 16.00 Otroci koke, dok. odd. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Kulturni vrhovi, 1/4 17.45 Komisar Rex, 1/1 18.30 Ozare 18.40 Olivija, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport
20.00	Gremo na morje, gremo na sonce 2012
21.1	5 32. festival Melodij morja in
sonca, prenos 23.00 Poročila, šport, vreme 23.30 Poletna scena 00.00 Oglaševalci (I.), 2/13 00.50 Otroci koke, dok. odd. 01.45 Ozare 01.50 Dnevnik, ponov. 02.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.00 Infokanal
TV SLO T
08.10 Skozi čas 08.35 Poletna scena 09.05 Polnočni klub: Dopust - črni stenarij
10.20 Posebna ponudba, potr. odd. 10.45 Slovenci v Italiji 11.20 Slovenci po svetu 11.55 EP v nogometu, Nemčija :
Portugalska, posn. 13.55 Formula 1, velika nagrada V.
Britanije, kvalif., prenos 15.05 Kolesarstvo: Dirka po Franciji,
7. etapa, vključ. v prenos 17.25 EP v nogemetu, Španija : Italija, posn.
19.15 Slovensko olimpijsko stoletje,
dok. odd., 8/11 20.10 Slovensko olimpijsko stoletje,
dok. odd., 9/11 21.10 Razred, franc. film 23.15 Maribor 2012, EPK 23.40 Na lepše 00.05 Brane Rončel izza odra 01.55 Zabavni infokanal
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	Liza in Pavel, ris. ser.
07.05	Medvedek Benjamin, ris. ser.
07.20	Dibo, ris. ser.
07.35	Lov na piškotke, ris. ser.
07.40	Waybuloo, ris. ser.
08.00	Mumu, ris. ser.
08.05	Moji žepni ljubljenčki, ris. ser.
08.20	Mia in jaz, ris. ser.
08.45	Hitri prstki, izob. odd.
09.20	Ben 10, ris. ser.
09.45	Jekleni mojstri, ris. ser.
10.10	TV Cira čara, zab. odd.
10.40	Radovedni George, ris. ser.
10.55	Peklenske mačke, nan.
11.45	Razočarane gospodinje, dok. ser.
12.40	Pogrešani sin, kanad. film
14.20	Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser.
15.15	Petrovi stilski nasveti, res. ser.
16.10	Težave na snemanju, am. film
17.55	Minuta do zmage
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Harry Potter in Princ mešane
krvi, am. film
22.50	Usodni nagon, am. film
00.35	Zbogom, ang. film
02.20	24ur, ponov.
03.20	Nočna panorama
©
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Mojca in medvedek Jaka: pajek
plete mrežo 11.05 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo 12.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Videospot dneva 12.50 Prodajno TV okno 13.05 Videostrani, obvestila 17.55 Prodajno TV okno 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Miš maš, otroška oddaja, Pozoj,
jezerski zmaj 19.15 Kuhinjica, izobraževalna 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Mediafest Plitvice, posnetek 1. dela
23.15 Na obisku.. pri Slavku Jezerniku 00.00 Prodajno TVokno 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila
09.00 Miš maš, otroška oddaja -
Pozoj, jezerski zmaj 09.40 Hišica iz kock, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Modri Jan: Kako pride voda na
10.20	Ujemi sanje, glasbena oddaja
11.20	Videospot dneva
11.25	Prodajno TV okno
11.40	Videostrani, obvestila
17.25	Prodajno TV okno
17.55	Videostrani, obvestila
18.25	Vabimo k ogledu
18.30	Nanovo: Grupiranje v srednjih šolah
19.10	Vabimo k ogledu
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Novice tega tedna
20.20	Vabimo k ogledu
20.25	Videospot dneva
20.30	Mediafest Plitvice, posnetek 2. dela
22.00	Jutranji pogovori
23.30	Mura Raba TV
23.55	Prodajno TV okno
00.10	Videospot dneva
00.15	Videostrani, obvestila
07.00	Rjavi medvedek, ris.
07.05	Pingu, ris.
07.10	Pokec, ris.
07.15	Kanopki, ris.
07.20	Aleks v čudežnem vrtu, ris.
07.25	Franček, ris.
07.35	Svetovalka Hana, ris.
07.45	Teo, ris.
07.50	Žanov svet, ris.
08.00	Palček David, ris.
08.25	Olivija, ris.
08.35	Tinček, ris.
08.40	Zoran in Žarko, ris.
08.50	Pri slonovih, ris.
09.00	Bina se giba, ris.
09.25	Okec, ris.
09.35	Bali, ris.
09.45	Toni in Boni, ris.
09.50	Gozdna družčina, ris.
10.05	Bacek Jon, ris.
10.15	Dedek v mojem žepu, 29/66
10.30	Dedek v mojem žepu, 30/66
10.40	Prisluhnimo tišini
11.15	Ozare
11.20	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.25	Festival Vurberk 2012, 2. del
14.35	Na lepše
15.00	Iz časa v čas, ang. film
16.35	Prvi in drugi
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Igralci brez maske - Maja
Šugman
18.20	Igralci tudi pojejo
18.35	Kanopki, ris.
18.40	Okec, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Praznovanje 40. obletnice
Avditorija Portorož
21.30	Glasba naj živi, ponov.
22.20	Na poti z Rudijem Zamanom,
22.50	Ljudje podeželja, 5/20
23.05	Poročila, šport, vreme
23.30	Poletna scena
00.05	Sinovi anarhije (III.), 12/13
00.55	Alpe, Donava, Jadran
01.20	Igralci brez maske - Maja Šugman
02.25	Igralci tudi pojejo, ponov.
02.40	Dnevnik, ponov.
03.05	Zrcalo tedna
03.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.55	Infokanal
06.50	Poletna scena
07.20	Utrip
07.40	Zrcalo tedna
08.00	Pikijeve dogodivščine, ris.
08.05	Karli, ris.
08.10	Pokec, ris.
08.15	Timi gre, ris.
08.25	Toni in Boni, ris.
08.30	Policaj Crt, ris.
08.40	Svetovalka Hana, ris.
08.50	Gozdna druščina, ris.
09.05	Vlakci, ris.
09.15	Ribič Pepe
09.30	Mihec in Maja, ponov.
09.40	Iz popotne torbe: Zgodovina
10.00	Ajkec pri restavratorjih, 3/10
10.20	Tomažev svet, 9/12
10.25	Dedek v mojem žepu, 29/66
10.40	Dedek v mojem žepu 30/66
10.50	Taborniki in skavti, nan.
11.05	Sprehodi v naravo, poučna odd.
11.25	v dotiku z vodo, 21/26
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Polnočni klub: Dopust - črni
scenarij
14.40	Utrip
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Bali, ris.
15.55	Žametek, ris.
16.10	Bacek Jon, ris.
16.15	Ali me poznaš, nan.
16.25	Dežalica Pimpan, ris.
16.30	Ribič Pepe
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Duhovni utrip
17.35	Invazivke, dok. feljton
18.05	Blisk, 11/15
18.30	Glasbila, ris.
18.35	Gozdna druščina, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena
23.25	Opus, medn. mlad. zborov.
festival v Baslu
23.55	Knjiga mene briga
00.15	Slovenska jazz scena
01.05	Duhovni utrip
01.20	Dnevnik, ponov.
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.40	Infokanal
06.40	Poletna scena
07.15	Odmevi
08.00	Pikijeve dogodivščine, ris.
08.05	Karli, ris.
08.10	Pokec, ris.
08.15	Timi gre, ris.
08.25	Toni in Boni, ris.
08.30	Policaj Crt, ris.
08.40	Svetovalka Hana, ris.
08.50	Gozdna druščina, ris.
09.05	Vlakci, ris.
09.15	Ribič Pepe
09.30	Zlati prah, pravljica
09.35	Studio Kriškraš, otr. odd.
10.25	Ali me poznaš, nan.
10.35	Kaznovana trdosrčnost, lutke
11.05	Zgodbe iz školjke
11.15	SMS, igrani film
11.25	Taborniki in skavti
11.45	Subtropsko podnebje, dok. nan.
11.50	V dotiku z vodo, 22/26
12.20	Opus
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Slon, ris.
15.50	Metka in Zverinko Zver, ris.
15.55	Toni in Boni, ris.
16.00	Teo, ris.
16.10	Bine, ris.
16.30	Nenavadne in prismuknjene
živali, dok. ser.
16.35	Sama na pot, dok. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.30	Ugriznimo znanost
17.45	Ljudje podeželja, 5/20
18.00	Blisk, 12/15
18.25	Minute za jezik
18.35	Pujsa Pepa, ris.
18.40	Žanov svet, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zahodna civilizacija, 2/6
20.55	Nova zemlja, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena
23.25	Globus
23.55	Ker mi Biblija tako pravi, dok. o.
01.35	Ugriznimo znanost
01.50	Dnevnik, ponov.
02.20	Slovenska kronika pon.
02.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.05	Infokanal
06.40	Poletna scena 07.15 Odmevi
08.00	Pikijeve dogodivščine, ris.
08.05 Karli, ris.
08.10	Pokec, ris.
08.15 Timi gre, ris.
08.25 Toni in Boni, ris.
08.30	Policaj Crt, ris.
08.40	Svetovalka Hana, ris.
08.50	Gozdna druščina, ris.
09.05 Vlakci, ris.
09.15 Ribič Pepe
09.30	Bine, lutk. nan.
09.50	Pepi vse ve o slikarstvu, ponov.
10.10	Zlatko Zakladko
10.30	Taborniki in skavti, nan.
10.50	Nenavadne in prismuknjene
živali, dok. ser. 10.55 Nenavadne in prismuknjene
živali, dok. ser.
11.00	V dotiku z vodo:
Lahkomiselnost, 23/26 11.25 Afna Friki, 3/11
12.00	Nova zemlja, dok. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.20	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi 15.45 Roli Poli Oli, ris. 15.55 Polžjegrajske zgodbe, ris. 16.05 Male sive celice,kviz
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Zdravje Slovencev: Parkinsonova
bolezen, dok. ser.
17.50	Pogled na . 18.05 Blisk, 13/15
18.30	Kanopki, ris. 18.35 Pokec, ris. 18.45 Aleks v čudežnem vrtu, ris. 18.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Sorodni duši, franc. film
21.30	Matevž Luzar, igrani film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena 23.25 Prava ideja, poslov. odd.
00.10	Glasbeni večer
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
°355 hfoüanal v j 02.40 Infokanal ----------------- _	mrn^rn
TV SLOr? TV SLO r TVSLOT	TVSLOr
I V 9LU L ■ V * 07 00 Infokanal	07.00 Infokanal
07.00 Infokanal
.55 Skozi čas 07.05 Poletna scena 07.40 Globus
08.10 Alpe, Donava, Jadran 08.40 Zdravje Slovencev: Ko zboli
srce, dok. ser. 09.10 32. srečanje tamburašev in
mandolinistov Slovenije 09.40 Glasbena matineja 11.25 Platforma, ponov. 12.00 EP v nogometu, Irska : Hrvaška, posn.
13.55 Formula 1, velika nagrada V.
Britanije, prenos 15.30 Kolesarstvo, dirka po Franciji, 8.
etapa, vključ. v prenos 17.20 Formula 1, velika nagrada V.
Britanije, tisk. konf., ponov. 17.53 EP v nogometu, Francija :
Anglija, posn. 19.20 DP v ulični košarki, finale, posn. 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Nogomet, Superpokal, Maribor :
Olimpija, prenos 22.00 Zaton Asadovih, dok. odd. 23.15 Skrbnik, igrani film 23.35 Kot kakšna žival se počutiš, ko
si zaljubljena?, tv igra 23.55 Zabavni infokanal
pop
06.30	Tv prodaja
07.00	Liza in Pavel, ris. ser. 07.05 Medvedek Benjamin, ris. ser.
07.20	Dibo, ris. ser. 07.35 Lov na piškotke, ris. ser.
07.40	Waybullo, ris. ser.
08.00	Drobižki, ris. ser. 08.05 Moji žepni ljubljenčki,ris. ser.
08.20	Mia in jaz, ris. ser. 08.45 Hitri prstki, izob. ser.
09.20	Ben 10, ris. ser. 09.45 Jekleni mojstri, ris. ser.
10.10	Tv Cira čara, zab. odd.
10.40	Radovedni George, ris. ser. 10.55 Peklenske mačke, nan. 11.45 Razočarane gospodinje, nan.
12.40	Nujni primer, am. film
14.20	Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser.
15.15 Petrovi stilski nasveti, res. ser.
16.10	Trije tedni, trije otroci, kanad. f. 17.55 Minuta do zmage 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Njegovi tastari, am. film
22.10	Dol z ljubeznijo, am. film
00.10	Mesto v plamenih, am. film
01.50	24ur, ponovitev
02.50	Nočna panorama
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
11.55	Otroci koke, dok. odd.
12.50	Prvi in drugi
13.05	Glasba naj živi
14.00	Stena smrti, dok. odd.
15.00	Kolesarstvo, dirka po Franciji, 9.
etapa, prenos
17.40	EP v nogometu, Ukrajina :
Švedska, posnet.
19.50	Žrebanje 3 x 3 plus 6
20.00	Poletni koncert iz Schoenbrunna
21.30	Dediščina Evrope
23.00	Pet dni, 2/2
00.40	Peklenski izbor
01.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
12.55	Peklenski izbor
13.40	32. festival Melodij morja in sonca
15.15	Posebna ponudba, potr. odd.
15.45	EP v nogometu, Grčija : Ceška,
posn.
17.40	Na poti, 4/4
18.10	Mostovi
18.40	Cudežne goslice, 2. del
19.50	Žrebanje Astra
20.00	South Riding, 3/3
20.50	Muzikajeto
21.20	Neodpuščeno, ang. film
23.05	Brane Rončel izza odra
00.35	Zabavni infokanal
pop pop
06.25	Tv
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.45	Zakon brez ljubezni, nad.
08.40	Tv prodaja
08.55	Mojster Miha, ris. ser.
09.05	Jaka na Luni, ris. ser.
09.15	Mia in jaz, otr. ser.
09.40	Zadnji gospodar vetra, ris. ser.
10.05	Tv prodaja
10.35	Brezno ljubezni, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
13.30	Beverly Hills 90210, nan.
14.20	Dobra mačka, nan.
14.45	Brezno ljubezni, nad.
15.40	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45	Larina izbira, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Beethoven postane zvezda, am. film
21.55	24ur zvečer
22.15	Franklin in Bash, nan.
23.10	Vohun v nemilosti, nan.
00.00	Mentalist, nan.
00.55	Beverly Hills 90210, nan.
01.45	Boš res oblekla tole?, res. ser.
02.15	24ur, ponov.
03.15	Nočna panorama

25	Tv prodaja
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.45	Zakon brez ljubezni, nad.
08.40	Tv prodaja
08.55	Mojster Miha, ris. ser.
09.05	Jaka na Luni, ris. ser.
09.15	Mia in jaz, ris. ser.
09.40	Avatar, ris. ser.
10.05	Tv prodaja
10.35	Brezno ljubezni, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
13.30	Beverly Hills 90210, nan.
14.20	Dobra mačka, nan.
14.45	Brezno ljubezni, nad.
15.40	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45	Larina izbira, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.50	Misli zdravo
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
20.50	Castle, nan.
21.45	24ur zvečer
22.05	Lov na osumljenca, nan.
23.00	Misli zdravo
23.05	Vohun v nemilosti, nan.
00.00	Mentalist, nan.
00.55	Beverly Hills 90210, nan.
01.45	Boš res oblekla tole?, res. ser.
02.15	24ur, ponov.
03.15	Nočna panorama
07.00	Infokanal 07.45 Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
12.20	Cudežne goslice, posn.
13.30	Duhovni utrip 13.45 O živalih in ljudeh
14.10	Na vrtu
14.40	Ugriznimo znanost
15.00	Kolesarstvo, dirka po Franciji,
10. etapa, prenos
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Ana Bolena, 1. dejanje opere 21.35 Branik človekoljubja, dok. film 23.15 Zabavni infokanal
pop
06.25	Tv prodaja
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.50	Zakon brez ljubezni, nad.
08.40	Tv prodaja
08.55	Mojster Miha, ris. ser.
09.05	Jaka na Luni, ris. ser.
09.15	Mia in jaz, ris. ser.
09.40	Avatar, ris. ser.
10.05	Tv prodaja
10.35	Brezno ljubezni, nad.
11.30	Tv prodaja
12.00	Larina izbira, nad.
13.00	24ur ob enih
13.30	Beverly Hills 90210, nan.
14.20	Dobra mačka, nan.
14.45	Brezno ljubezni, nad.
15.40	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Zmagoslavje ljubezni, nad.
17.45	Larina izbira, nad.
18.50	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Steklena hiša, am. film
22.00	24ur zvečer
22.20	Na kraju zločina, nan.
23.15	Zvit in prebrisan, nan.
00.05	Mentalist, nan.
01.00	Beverly Hills 90210, nan.
01.50	Boš res oblekla tole?, res. ser.
02.20	24ur, pon.
03.20	Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, Pozoj,
jezerski zmaj 09.40 Ustvarjalne iskrice (1) 10.00 2036. VTV magazin 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Napovedujemo 10.30 Strokovnjak svetuje: Telekom
Slovenije 11.30 Jesen življenja, ponovitev -godba na pihala Univerze za III. življenjsko obdobje 12.05 Napovedujemo 12.10 Naj viža, ponovitev 13.25 Kuhinjica, tedenski izbor 14.20 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Mojca in medvedek Jaka: pajek
plete mrežo 19.40 Pop corn, glasbena oddaja, pon. 20.40 Mediafest Plitvice, posn. 1. dela 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva, videostrani
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Iz arhiva otroških oddaja: Varno
v hribe in gore 11.40 Rock Otočec 2001, reportaža 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Modri Jan, otroška
okoljevarstvena odd., Biomasa 18.50 Palčica, gledališka predstava za otroke
19.15 Vabimo k ogledu
19.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.45 Videospot dneva
19.50 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 Zavezani slovenski besedi:
Ljubka Šorli 20.55 Regionalne novice 21.00 Skrbimo za zdravje: Laserska operacija oči - gost: dr. Irman 22.00 Napovedujemo 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.35 Oglasi 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Modri Jan, otroška
okoljevarstvena oddaja - Biomasa 10.50 Palčica, gledališka predstava za otroke
11.15 Skrbimo za zdravje: Laserska operacija oči - gost: dr. Irman 12.15 Videospot dneva 12.20 Kuhinjica, ponovitev 12.45 Prodajno TV okno 13.00 Videostrani, obvestila 17.55 Prodajno TV okno 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Nanovo, mladinska oddaja -
potrebujem inštrukcije 10.10 napovedujemo 19.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 21.30 Vabimo k ogledu 21.35 2038. VTV magazin 21.50 Kultura, inf. oddaja 21.55 Šport
22.00 Jan Plestenjak: Pesem za ljubezen, ponovitev 2. dela 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva, videostrani
11.50 12.15
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2038. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Šport 11.05 Videospot dneva 11.10 Nanovo, mladinska oddaja-potrebujem inštrukcije Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno 12.30 Videostrani, obvestila 17.55 Prodajno TV okno 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Cas za nas - tabornike,
mladinska oddaja 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Oglasi
21.40 Aktualno, pogovor v studiu -
Javni shodi in javne prireditve 22.40 Napovedujemo 22.45 Rock Otočec 2004, reportaža 23.10 Prodajno TV okno 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
Knjižne novosti
Koledar imen
Julij/mali srpan
5.	Četrtek -
Ciril in Metod
6.	Petek -Bogomila
7.	Sobota - Vilbald
8. 9.
Nedelja -Elizabeta
Ponedeljek -Veronika
10	. Torek - Ama-
lija, Ljubica
11	. Sreda - Olga,
Benedikt
Nostlinger, Christine: Ognjeno rdeča Friderika
Nekoč je živela mala Friderika, ki je imela zelo nenavadne lase. Nekateri prameni so bili rdeči kot paradižnik, resice na čelu so imele barvo korenja, ostali lasje pa so bili rdeči kot malinovec. Imela je še pege na obrazu in je bila zelo debela. Živela je v stari hiši skupaj s svojo teto, ki je tudi imela rdeče lase in pege, ko je bila še mlada in mačkom, ki je bil velik, debel in star. Friderika je vsak dan šla po nakupih in vsi ljudje, posebno otroci, so se norčevali iz njenih las. Kričali so: »Prihaja ognjeno rdeča Friderika! Ogenj, ogenj gori na njeni glavi!« Še večje težave je imela, ko je začela hoditi v šolo. A Friderika kmalu izve za skrivnost svojih las, s katerimi se lahko upre pred otroki. Njeni lasje se lahko iskrijo, lahko celo zagorijo, če se ona tako odloči in zaradi tega se zgodi v nadaljevanju zgodbe kar nekaj neverjetnih stvari.
Hofmann, Corinne: Afrika, moja strast
Corinne, »bela Masajka« se v svoji četrti avtobiografski knjigi ponovno vrača v Afriko, ki je postala njena strast. Po desetih letih predstavljanja in podpisovanja svoje knjige Bela Masajka, se odpravi najprej s prijateljico v Indijo, a je ta dežela ni tako pritegnila kot Afrika. Zato pa jo prevzame oglas v neki reviji za popotnike, kjer pustolovski fotograf išče sopotnico. Odpravi se na 720 kilometrov dolg treking po severu Namibije, daleč stran od civilizacije in udobja ter spozna domovino Himb. Spomladi leta 2010 se ponovno odpravi v Kenijo, svojo drugo domovino. Pristane v Nairo-
biju kjer v slumih zapisuje zgodbe najrevnejših prebivalcev tega predela. Njene zgodbe so poklon neusahljivi moči in volji do življenja teh preprostih ljudi, ki živijo v nemogočih pogojih. Spoznamo Anino, Irenino zgodbo in zgodbe drugih žensk, ki so se povzpele od beračic do uspešnih poslovnih žensk. V zadnjem delu knjige pa Corinne v Afriko pripelje svojo hčer Napirai, ki po mnogih letih spozna svojega masajskega očeta in svojo afriško družino.
Flegg, Aubrey: V orlovih krempljih
Irski pisatelj Aubrey Flegg nas v zadnjem delu trilogije Dekle v zelenem popelje v Avstrijo. Portret Louise Eeden, ki bralca kot rdeča nit spremlja v vseh treh delih in prehaja iz roda v rod, visi zdaj v stanovanju judovske družine Abrahams na Dunaju. Louisin portret povezuje
dve ločeni zgodbi v romanu in avtor nam predstavi dve plati življenja v nastajajočem nacističnem obdobju druge svetovne vojne. Spoznamo in spremljamo zgodbo mladega in nadarjenega judovskega violinista Izaaca Abrahamsa, ki pogosto vadi pred portetom in Louise postane tako njegovo občinstvo in njegova kritičarka. Na drugi strani pa se odvija zgodba Ericha Hoffmana, ki ga vzgajajo v duhu antisemitizma, saj ga je njegov ded že v mladosti učil sovraštva do Judov. Njune življenjske poti se večkrat križajo. Lousin portret pa ju poveže v neke vrste prijateljstvo in ju tudi reši; Iza-aca pred plinsko celico, Ericha pa pred nacizmom.
Geda, Fabio: V morju so krokodili
Knjiga V morju so krokodili je resnična zgodba malega Hazarja Enajatolaha Akbarija, ki odraste v mladeniča tako rekoč na poti iz Afganistana do Italije in ki mora ves čas dokazovati, da ima tudi on pravico do normalnega življenja. Kot deset letnega dečka ga je mama zaradi vojne pripeljala v Pakistan in ga tam pustila, pa ne zato, da ga ne bi imela rada, ampak zato, da ga
skrije pred talibani. Zadnji večer, preden je odšla, mu je položila na srce tri stvari, na katere ne sme nikoli pozabiti. Nikoli ne sme uživati drog, uporabljati orožja in krasti. Na zelo težki poti so nanj preža-le številne nevarnosti, a vedno se mu je uspelo izogniti najhujšemu. Včasih mu pomagajo dobri ljudje, včasih pa zaradi lastne iznajdljivosti, vztrajnosti, vzdržljivosti, potrpežljivosti in malo sreče. Po petih letih neprestane negotovosti se čez Iran, Turčijo in Grčijo po ilegalnih poteh prebije v Italijo. Svojo zgodbo je končal kmalu za tem, ko je dopolnil enaindvajset let in spoznal, da so v morju res krokodili.
Braun, Christina: Knjiga za male raziskovalce
Raziskovanje narave, pa čeprav še tako preprosto, otroku približa naravo in omogoča vzpostavitev pozitivnega odnosa z njo. V knjigi so starosti prilagojene raziskovalne naloge, s pomočjo katerih bo vaš otrok spoznaval rastline, živali, vreme, barve, zvoke in tehniko. Gre tudi za spodbujanje otrokovega telesnega in čutnega zaznavanja, jezikovnega izražanja in motorike . Ob pomoči staršev, prijateljev in vzgojiteljev pa gre za spodbujaje družinskega sodelovanja. Mogoče bodo prvi poskusi vašega otroka navdušili in v njem prebudili radovednost za naravoslovje.
■ Pripravila: BL
VELENJE
Četrtek, 5. julija
9.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 Galerija Velenje
Počitniške slikarske delavnice 11.00 Kunigunda - regionalni
multimedijski center Velenje Mladi v Vele'ju s5 delajo video 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje
Bralne urice 14.00 Park pred velenjsko gimnazijo Park s5 dogaja '12: Park's got talent vol. 2
16.00 Kotalkališče Velenje
Poletje na kotalkališču 1102 20.30 Park pod Vilo Herberstein Koncert Josipe Lisac
Petek, 6. julija
9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 10.00 Galerija Velenje
Počitniške slikarske delavnice 11.00 Kunigunda - regionalni
multimedijski center Velenje Mladi v Vele'ju s5 delajo video 14.00 Park pred velenjsko gimnazijo Park s5 dogaja '12: Chill out 15.00 TRC Jezero / pri Vili Čira-Čara
Odprta vrata Vile Čira-Čara 16.00 Kotalkališče Velenje
Poletje na kotalkališču 1102
Sobota, 7. julija
X Mercator center Velenje
Piknik in nagrajevanje nakupov nad 30 evr z dobrotami z žara 8.00 Ploščad centra Nova
Kmečka tržnica s spremljevalnim programom 9.00 Športni in wellness center Galactica
Poletni cross body Challenge 10.00 TRC Jezero / pri Vili Čira-Čara
Odprta vrata Vile Čira-Čara 10.30 Travnik pri Domu kulture
Klovnbufova vesela festivalska karavana 2012 15.00 Pri gasilskem domu Škale
Voden ogled in ustvarjalna delavnica
Velenje - V soboto, 7. julija, ob 10. uri bo vodja projekta razstave Urška Ojsteršek vodila po razstavi Gorenje z vizijo. Razstava bo v Galeriji Velenje postavljena na ogled vse do 22. septembra, nastala pa je v produkciji zavoda Maribor EPK 2012, Galerije Velenje in Gorenja. Predstavlja vrhunsko oblikovanje izdelkov Gorenja ter njegove marketinške pristope in strategije v preteklosti in sedanjosti s pogledom v prihodnost. Poteka kot časovni trak, ki s sklopi 'Sledilec', 'Izzivalec' in 'Usmerjevalec' izpostavlja ključne prelomnice v razvoju podjetja. Po ogledu razstave bo v atriju Galerije Velenje ustvarjalna delavnica, kjer bodo majhni in veliki, v duhu trajnostnega razvoja in sonaravnega bivanja, zasadili majhne in velike, dišeče in cvetoče,
Kdaj - kje - kaj
30 let ŠD Škale Hrastovec in 30 let vaške olimpijade, 15. srečanje preseljenih Škalčanov 19.00 Avtokamp Velenje
Teki povodnega moža Galactica in Nočni tek Galactica 21.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Koncert Poklon legendam -Tribute to legends
Nedelja, 8. julija
10.00 Velenjski grad
Afriške lutke na Velenjskem gradu oživijo
10.00 TRC Jezero / pri Vili Čira-Čara
Odprta vrata Vile Čira-Čara 14.00 Cirkovce - pri šoli Revija Ansamblov 20.30 Atrij Velenjskega gradu
Koncert klasičnega kitarista Pedra Ribeira Rodrigues iz Portugalske
Ponedeljek, 9. julija
7.30 Mladinski center Velenje
Poletni jezikovni tabor Happy faces
9.00 Ljudska univerza - avla
Hipokratov pohod za zadravje 9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 16.00 Kotalkališče Velenje
Poletje na kotalkališču 1102
Torek, 10. julija
7.30 Mladinski center Velenje
Poletni jezikovni tabor Happy faces
9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 10.00 in 16.00
Travnik pri Domu kulture Poletje na travniku - igrarije: Svet igrač in družabnih iger 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 16.00 Kotalkališče Velenje
Poletje na kotalkališču 1102 17.00-19.00
Mercator center Velenje Počitniško ustvarjanje na Lumpi parkirišču
Vesela pisano - risana druščina
okrasne in začimbne sadike na pročelje atrijske ograje Galerije Velenje.
■ mz
Za krajevni praznik revija ansamblov
Cirkovce - V tem julijskem času v Cirkov-cah praznujejo. Letošnji krajevni praznik v središču kraja, pri tamkajšnji šoli, bo to nedeljo, 8. julija. Bo glasbeno obarvan, saj bodo pripravili že 4. revijo narodno-zabav-nih ansamablov, tistih, ki še niso povsem uveljavljeni. Udeležbo so obljubili ansambli Žarek, Izziv, Knez, Braneta Verbotna, orkester Robija Goličnika. Nastopile bodo tudi 'Mažorete PGD Topolšice'. Nekaj pesmi bo zapela tudi Mateja Jan. Po reviji bo ljudi zabaval ansambel Akordi, prireditelji pa poudarjajo, da bodo poskrbeli tudi za presenečenje povezano z X 'Factorjem'.
Sreda, 11. julija
7.00 Restavracija pod Jakcem
Krvodajalska akcija 7.30 Mladinski center Velenje
Poletni jezikovni tabor Happy faces
9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Knjižnica Velenje
Vesela sreda: Čarovnik Boy 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 16.00 Kotalkališče Velenje
Poletje na kotalkališču 1102 20.30 Atrij Velenjskega gradu
Obleci me v poljub - predstava poezije in glasbe Saše Pavček
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 5. julija
10.00 do 21.00 Hiša mladih
Poletno počitniško dogajanje
Petek, 6. julija
10.00 do 21.00 Hiša mladih
Poletno počitniško dogajanje
Sobota, 7. julija
16.00 do 21.00
Kmetija Ježovnik - Napotnik, Veliki Vrh 34
Dnevi kislega mleka im mlečnih izdelkov
Nedelja, 8. julija
16.00 do 21.00
Kmetija Ježovnik - Napotnik, Veliki Vrh 34
Dnevi kislega mleka in mleč. izdelkov
Ponedeljek, 9. julija
10.00 do 13.00
Poletni vrt ob Hiši mladih Ustvarjalne in športno - zabavne delavnice za otroke in mladino
Torek, 10. julija
10.00 do 13.00
Poletni vrt ob Hiši mladih Ustvarjalne in športno - zabavne delavnice za otroke in mladino
Sreda, 11. julija
10.00 do 13.00
Poletni vrt ob Hiši mladih Ustvarjalne in športno - zabavne delavnice za otroke in mladino
Kot je to že v navadi. bodo pripravili tudi bogat srečelov, tisti obiskovalec, ki bo imel najbolj mirno roko in dober pogled, pa se bo s praznovanja vrnil s 'koštrunom'. Praznovanje bodo začeli ob 14. uri.
■ vos
Obisk podzemnega dela muzeja jeseni
Velenje - Z izjemno zavzetostjo članov reševalne čete in protipožarne intervencijske ekipe je večina podzemnega dela Muzeja premogovništva Slovenije, v katerem je 4. januarja letos zagorelo zaradi samovžiga premoga, ostala skoraj nedotaknjena. Škoda je neprimerno manjša, kot je sprva kazalo. V Premogovniku napovedujejo, da bodo podzemni del muzeja predvidoma odprli že jeseni. Na ogled bodo postavljene nove scene, oprema in
Lunine mene

. julija, ob 3.48, zadnji krajec
CITY CENER Celje
•	četrtek, 5. 7., od 14.0019.00, Biotržnica
•	nedelja, 8. 7., 11.00 pravljične urice v Džungli- Ribica z vprašajem
•	do 11. 7., Slovenski vojaki v Afganistanu
•	do 26. 7., nagradna igra OI London 2012
•	julij in avgust, razstava Moja nakupovalna vrečka
•	vabljeni na karting
lutke, zato bo ponovni obisk zanimiv tudi za tiste, ki so muzej že obiskali.
■ mkp
Konjeniške igre
Vitanje, Skomarje - Ob občinskem prazniku Vitanja bo tamkajšnje Konjeniško jahalno društvo Prijateljev Petre v soboto, 7. julija, pripravilo srečanje konjenikov iz vse Slovenije združeno z 8. konjeniškimi igrami. Prijave bodo zbirali od 10. do 12. ure. Nato se bodo tekmovalci s svojimi štirinožnimi ljubljenci preizkusili v spretnostih, ki so bile značilne za viteške čase; njim bodo ob 13. uri sledile galopske dirke toplokrvnih konjev, ob 14. uri hladnokrvnih, ob 16. uri bodo slovesno razglasili rezultate, nato pa bo sledil družabni del te zanimive prireditve.
Če bo vreme slabo, bodo igre teden dni pozneje, 14. julija.	■
KINO VELENJE • SPORED
MOŽJE V ČRNEM 3
(Men in Black 3). Akcija, komedija, ZF, 103 minute, Režija: Barry Sonnenfeld Igrajo: Will Smith, Tommy Lee Jones, Josh Brolin, Emma Thompson, Alice Eve, Jemaine Clement, Bill Hader, Michael Stuhlbarg, idr.
Petek, 6.7. ob 21.00 Sobota 7.7. ob 21.00 Nedelja, 8.7. ob 18.00
Agent J potuje v času do zgodnjih letih MIB-ja, v leto 1960, da bi ustavil nezemljana, ki je ubil njegovega prijatelja agenta K in tako spremenil tok zgodovine.
PUPIJEVA DOGODIVŠČINA
(SeeFood)- sinhroniziran Animi-
rana komedija, 78 minut. Režija: Aun Hoe Goh
Igrajo: Maj Jušič Piber, Iztok Lužar, Robert Vrtovšek, Nadja Jarc, Aleksander Golja, Gašper Jarni, idr.
Petek, 6.7. ob 19.00 Sobota 7.7. ob 19.00 Nedelja, 8.7. ob 16.00 - otroška matineja
Ko krivolovci ukradejo na desetine jajc morskih psov, se majhen morski pes po imenu Pupi odloči rešiti svoje brate in sestre. Njegova naloga je povsem nemogoča, saj se jajca nahajajo v svetu, kamor Pupi ne sme. Vendar se pogumni Pupi odloči rešiti svoje brate in sestre za vsako ceno. Na svoji poti odkriva tako pokrajine z očarljivo lepoto, kot tudi velike nevarnosti. Pri teh mu bo poma-
gal njegov najboljši prijatelj Julius.
UMETNIK
(The Artist) Romantična drama, 100 minut. Režija: Michel Hazanavicius
Igrajo: Jean Dujardin, Berenice Bejo, John Goodman, Penelope Ann Miller, James Cromwell, idr.
Petek, 6.7. ob 19.30 - mala dvorana
Sobota 7.7. ob 20.00 - mala dvorana
Nedelja, 8.7. ob 20.15 PLOŠČAD OB DOMU KULTURE VELENJE:
Ponedeljek, 9. 7. ob 21.30 -ploščad pred Domom kulture Velenje
ŽELEZNA LADY
(The Iron Lady) Biografska drama, 105 minut. Režija: Phyllida Lloyd. Igrajo: Meryl Streep, Jim Broadbent, Iain Glen, Harry Lloyd, Anthony Head, Richard E. Grant, idr.. V primeru slabega vremena bo predstava v Kinu Velenje!
Režiserka uspešnega mjuzikla Mamma Mia predstavlja navdi-hujočo biografsko zgodbo prve britanske premierke Margaret Thatcher. Po vstopu v politiko skuša Margaret podreti družbene in politične stereotipe, vendar med strankarskimi kolegi ne najde razumevanja. S pomočjo neizmernega osebnega odpovedovanja in stoične drže se ji uspe prebiti na čelo stranke in
na volitvah prevzame vodenje države. Toda srhljivo obdobje hladne vojne in grožnja spopada za Falklandsko otočje, jo pripeljeta pred vedno večje politične in osebne preizkušnje. Meryl Streep -Zlati globus in oskar za najboljšo žensko vlogo 2012.
Naslednji vikend, od 13.7. do 16.7. napovedujemo:
pustolovsko akcijo SNEGULJ-ČICA IN LOVEC, ZF akcijsko grozljivko PROMETEJ, vohunski triler KOTLAR, KROJAČ, VOJAK, VOHUN, animirano pustolovščino IMPIJEV OTOK ter 16.7. na ploščadi ob Domu kulture Velenje, v Zvezdah pod zvezdami, komedijo KRUHA IN IGER.
Corinne Hofmann
Afrika,
moja strast
OBVESCEVALEC
«"Has
5. julija 2012
Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.
Ugodno in kvalitetno polaganje parketa in laminata 031 677 018
STAVBN(j % \ Ivan Turk, s.p.
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Informacije: 03 898 17 50
mm NAROČNIK
h pnjnhdi t Mhwttf
Izkoristite naročniške ugodnosti: dostava na dom, nižja cena, do osem številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval!
In kje se naročile? Po telefonu 03 00817 50 ali e-mailn press@nascas.si
Nagradna križanka »Optika Paka«
Optika Paka d.o.o.
Rudarska 1, Velenje
(Hotel Paka - pri vhodu v kinodvorano)
Tel.: 03/ 588 50 91
Del. čas: Pon. - pet. 9.00 - 13.00, 14.00 - 18.00 Sob. 8.00 - 12.00
Pozor: pri nakupu korekcijskih očal Vam podarimo sončna očala!
•	Korekcijska očala na recept
•	Kontaktne leče (Zeiss, Bausch & Lomb)
•	Nove kolekcije sončnih očal priznanih znamk - 30% popust!!!
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 16. junija 2012 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 evr). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.
Nagrajenci nagradne križanke VZAJEMNA, objavljene v tedniku Naš čas, 21. 6., so:
1.	nagrada: flaška Vzajemna: Matej Velunšek, Kersnikova 21,Velenje
2.	nagrada: torbica Vzajemna: Emilija Breznikar, Stritarjeva 1, Velenje
3.	nagrada: majica Vzajemna: Franci Hudomal, Ravne 181, Šoštanj Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo na Vzajemni, Trg mladosti 6 v Velenju, kjer bodo prejeli nagrade. (tel. 898 76 20).
Radio lfelenje
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 5. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 6. julija
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 7. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde^ 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 9. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 10. julija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 11. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 25. junija 2012 do 1. julija 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 25. junij 2012 do 1. julij 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
OBVESCEVALEC
Zgodilo se je ...
od 6. do 12. julija
-	6. julija 1954 so prvič praznovali praznik takratne občine Velenje, ki so ga praznovali v spomin na začetek upora proti okupatorju v Šaleški dolini leta 1941;
-	6. julija 1986 so v Pesju dobili nov dom krajanov in gasilski dom;
-	v noči na 7. julij 1941 je bila od Šoštanja do Šaleka izvedena prva sabotažna in napisna akcija v Šaleški dolini;
-	7. julija 1983 je Herman Rigelnik postal predsednik začasnega poslovodnega organa SOZD - a Gorenje;
-	7. julija 1984, na praznik krajevne skupnosti Pesje, so krajevno skupnost Pesje preimenovali v krajevno skupnost Franc Lesko-všek - Luka; 29. avgusta leta
1991 pa so jo ponovno preimenovali v krajevno skupnost Pesje;
-	8. julija 1956 je bila na velenjskem rudniku konferenca, ki se je je udeležil tudi član Izvršnega sveta FLRJ Franc Leskošek -Luka; na njej je bil sprejet urbanistični načrt novega središča Velenja;
-	8. julija 1961 je bila v Velenju otvoritev novo zgrajenega hotela Paka, ki je bil v tistih letih eden najmodernejših hotelov v Sloveniji;
-	10. julija 1979 se je pričela lokalna delovna akcija pri izgradnji »Šaleške magistrale« na kateri je sodelovalo okoli 100 brigadirjev;
-	10. julija 1988 je bila v Velenju prva prireditev na novi 75-
Skakalnica v Velenju (arhiv Muzeja Velenje)
metrski skakalnici, prevlečeni s plastično maso;
-	11. julija 1981 je na svetovnem prvenstvu pihalnih godb na Nizozemskem Rudarska godba iz Velenja že drugič zapored osvojila zlato odličje;
-	12. julija 1999 so v prostorih Muzeja premogovništva Slovenije na Starem jašku v Velenju predstavili monografijo mag. Emila Šterbenka z naslovom Šaleška jezera;
-	julija leta 1958 so izdelali načrte za izgradnjo sušilnice lignita v
Velenju; s sušenjem naj bi njegovo kalorično vrednost s 3200 zvišali na 5200 kalorij. Vse pa je ostalo le pri načrtih; ■ člani predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje so julija 1979 sprejeli sklep, da bodo novi velenjski stanovanjski center, imenovan Šalek II poimenovali po Edvardu Kardelju.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
nudiM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 43-LETNI očka si želi spoznati žensko brez otrok (mamice niso sprejele njegovega sina). Leopold Orešnik, s.p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm:_031 860 668 MOŠKI, ki si je v življenju veliko ustvaril, v ljubezni pa ni imel sreče, si želi spoznati pošteno žensko. Leopold Orešnik, s.p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 041 959 192 SIMPATIČNA uslužbenka, vitka, 40-letna, si želi spoznati urejenega moškega do 53 let. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 SITUIRAN podjetnik, 57-letni, razve-
zan, želi spoznati urejeno žensko. Ti k meni ali jaz k tebi. Ag. Alan, gsm: 041 248 647
nepremICH
ODDAMO klimatizirane apartmaje v Povljani na otoku Pagu, 50 m od morja. Tel.: 0038598330499; www. apartmani-perilo.com
FživaU
KRAVO, sivo rjavo, tretjič brejo, prodam. Gsm: 041 783 122, tel.: 03 5728 509
habit
nepremičnine
Hctlt 4»jj. Kbroika 4& Utoni»
^özjLomm
GOLF III., benciner, l. 1997, zelo dobro ohranjen, ugodno prodamo. Gsm: 041 358 852 FIAT GRANDE PUNTO, letnik 2007, 63.500 km, kovinske svetlo modre barve. Klimatska naprava, potovalni računalnik, avtoradio z MP3 podporo. Zelo lepo ohranjen. Cena: 5300 Evr. Gsm: 041 692 995
PODARIM!
BREZPLAČNO oddam 200 kom betonskih strešnikov. Gsm: 031 290 162
rAŽNOihih
NOVO, zložljivo kolo, s 3-letno garancijo prodam za 200 evr. Gsm: 051 305 657 VRATA, dobro ohranjena notranja, s steklom, širine 86 cm, višina 199,5 cm. Poleg je tudi dodatek v enaki višini in širini 40 cm. Prodam za 10 Evr. Gsm: 041 692 995
Mali oglasi,
zahvale in osmrtnice
pRjDELKnHH
JABOLČNO vino, domači kis, mede-novec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883
898 17 50
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
•	hišo v Velenju na Efenkovi, 140m2, dve etaži, obnovljeno 1985, parcela 557 m2. Cena 205.000 evr.
•	1,5 sobno stanovanje, Velenje center, 45 m2, 3. nad., zgrajeno 1959.
Cena 56.000 evr.
•	3,5-sobno stanovanje Šmartno ob Paki, 82 m 2, 2. nad., l. 2009. Cena 85.000 evr.
•	PRODAMO
NOVOGRADNJO
RAZGLEDI OB PAKI, Velenje, v sedmih etagradi fo sepi 2013, velikosti stanovanj od 38 do 119 m2. Cena od 56.000 do 188.000 evr.
vec na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
A*
POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939	
•	POGREBNE STORITVE V CELOTI •	PREVOZI •	UREDITEV DOKUMENTACIJE •	NABAVA CVETJA	| MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV | POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI
IdomvvelenjE
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNSVELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
BOBOZDRAVN^
7. in 8. 7. - Maja Kipič, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas:
ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE1
Samir Ahmetovic, Velenje, Šaleška cesta 19 in Edvina Huseinovic, Velenje, Splitska ulica 29; Mirza Mumino-vic, Šoštanj, Cesta Matije Gubca 12 in Merima Iljazovic, Celje, Cinkarniška pot 12.
[SMRTII
Ana Škrbot, roj. 1927, Šoštanj, Tovarniška pot 12; Cecilija Kamenšek, roj.
1930, Majšperk, Kupčinji Vrh 21 Fadila Medara, roj. 1940, Velenje Prešernova cesta 2; Jakob Lipovšek roj. 1939, Velenje, Graškogorska c 21; Ivan Česnik, roj. 1942, Šentjur Boletina 25; Alojzij Selišnik, roj 1933, Luče, Luče 67; Angela Zor-man, roj.1919, Celje, Razlagova ulica 17; Franc Uranjek, roj. 1928, Velenje, Vinska Gora 22.
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
nikoli sa		mi' ■	1(	)7	,8i
					
r	R A	□		i i	1 □
1 □ B , E
&
1 O 7, B F M
Ni več trpljenja, ne bolečine zato ne jokajte, privoščite mi večni mir.
V SLOVO
dragi mami, sestri in teti
JOŽEFINISMONKAR
Upokojeni vrhovni sodnici rojeni v Plešivcu pri Velenju
Sporočamo, da nas je Jožica 24. junija 2012 v 69. letu starosti za vedno zapustila. Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu.
Hvala Pogrebni službi Usar.
Žalujoči vsi njeni
Vrt Vile Bianke bogatejši za »prebivalce našega mesta«
Galerija na vrtu zanimiva popestritev poletne kulturne pogodbe
Mira Zakošek
Člani skupine »Gambatte« so popestrili program že ob odprtju Vile Bianke, zdaj pa so obogatili še njen vrt s skulpturami »prebivalcev našega mesta«. Gre za skupino devetih članic in članov Društva Šaleških likovnikov. Tokrat se predstavljajo z veliko formo (skulpturami v naravni velikosti ljudi). »V podobah iz gline najdemo vsakega od nas, naše prijatelje, znance, someščane...« pravi Viktorija Meh, vodja skupine. Anamarija Stibilj Šajn,umetnostna zgodovinarka
in likovna kritičarka pa je njihovo odločitev, da so tokrat izdelali velike kipe na slovesno otvoritvi takole opisala:« Spomniti so se želeli mnogih generacij rudarjev in se jim pokloniti za njihovo naporno delo pod zemeljskim površjem, kjer so postavili temelje za gospodarski razcvet Velenja. V svoje kreativno zanimanje pa so člani skupine »Gambatte« vključili tudi nekatere druge, sedanjosti pripadajoče figuralne like. Izkušnje, znanje in nenehno ostrenje osebne senzibilitete so jih pripeljali do cilja, kjer na razstavni piedestal postavljajo artefakte na
še višjem nivoju likovne kvalitete.
Klasična ikonografija upodobitve človeške figure ostaja realistično pojmovana in vendar od vsakega posameznika skrbno izbrana in donegovana, oživeta z njemu lastnimi razmišljanji. Tako bi razstavo lahko uokvirili v tradicionalno, a avtorsko »preverjeno«, vsakemu ustvarjalcu lastno, in predstavljeno z izpovedjo, z vsebino. Forme so torej velike in polne vsega tistega, kar telo spreminja v človeka, v osebnost, v točno določenega posameznika.«
Novo pridobitev, ki je na ogled na vrtu Vile Bianke je odprl velenjski župan Bojan Kontič.
Kdo so
avtorji kipov?
Barbara Telič predstavlja žensko in moško figuro, Magda Posedel, Marija Štiglic, Vera Benda, Vladimir Cencel, Viktorija Meh rudarje, Marjana Lemež rudarja (žensko in moškega) v praznični podobi, Mija Kemperle najstnico s telefonom, Milica Tičič Piko Nogavičko in Marija Štiglic popotnika.
»Prebivalci našega mesta« popestrili podobo vrta Vile Bianke
■
Odkritje spominske plošče na Smrekovcu
Ob dnevu državnosti se tako rekoč na vsakem koraku in na najrazličnejših ravneh organiziranosti spominjamo številnih dogodkov, ki so kot kamenčki povezali v mozaik vso pot od začetkov osamosvajanja Slovenije do razglasitve njene samostojnosti. K podobi tega mozaika pa so svojevrstno barvitost seveda dodala pogumna dejanja nekaterih naših domoljubov med osamosvojitveno vojno. Čast in slavo sta si nedvomno zaslužila prav pilot Jože Kalan in tehnik letalec Bogomir Šuštar, ki sta se odzvala klicu domovine in že drugi dan vojne iz JLA prebegnila v našo Teritorialno obrambo s helikopterjem gazela SA
341. Poveljstvo sil Slovenske vojske je leta 2004 sprejelo odločitev, da je 28. junij dan 15. helikopterskega bataljona. Pilot Jože Kalan, župan občine Šoštanj Darko Menih, poveljnik 15. helikopterskega bataljona Slovenske vojske major Branko Rek in predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj Leon Stropnik so v soboto, 30. junija, ob 21. obletnici za pogumna dejanja, povezana s prevzemom, maskiranjem in varovanjem helikopterja gazela, prvega helikopterja Slovenske vojske, svečano odkrili spominsko obeležje na Planinskem domu Smrekovec, ko je bil od 9. na 10. julij 1991 na
tem mestu skrit helikopter gazelle z oznako T0-001 Velenje, s katerim sta 28. 6. 1991 iz JLA prebegnila Jože Kalan in letalec Bogomir Šuštar. Helikopter s posadko na Planinskem domu Smrekovec je varoval 133. vod Teritorialne obrambe krajevne skupnosti Bele Vode.
■ L. S.
Spominsko obeležje so odkrili župan Občine Šoštanj Darko Menih, pilot Jože Kalan, poveljnik 15. HEB Branko Rek in predsednik OZVVS Šoštanj Leon Stropnik.
Zahvala 15. helikopterskemu bataljonu
Velenje, 28. junija - Leta 1991 sta pilot Jože Kalan in letalski tehnik Bogomir Šuštar, pribežala iz Jugoslovanske ljudske armade. Prebeg sta izvedla s helikopterjem Gazella, ki je pozneje postal helikopter T0-001 VELENJE. Helikopter, s katerim sta pristala na Golteh,
je postal prvi helikopter takratne Teritorialne obrambe Republike Slovenije.
Kot vsako leto je tudi letos, poleg ostalih spominskih slovesnosti na ta dogodek, potekala slovesnost v vojašnici Cerklje ob Krki. Ob tej priložnosti je predsednik Območ-
nega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje Zdenko Hriber-šek (na sliki) poveljniku 15. HEB, majorju Branku Reku predal plaketo Zahvala za dolgoletno sodelovanje in namizno zastavico OZVVS Velenje.
■
Utrinek s Titovega trga v Velenju (foto: vos)
Velenje, 30. junija - Minulo soboto je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z velenjsko območno izpostavo sklada, Mestno občino Velenje, velenjsko glasbeno šolo ter Pihalnim orkestrom Premogovnika Velenje organiziral 5. mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju. Na njem je nastopilo 7 orkestrov z več kot 700 godbeniki. Med njimi jih je bilo 5 iz Slovenije, in sicer iz Šoštanja, Prebolda,
Radelj ob Dravi, Sevnice ter Tržiča.
Godbe so tekmovale v treh težavnostnih kategorijah, strokovna komisija (mag. Ivan Marin, mag. Siegmund Andraschek in mag. Igor Krivokapič) je v kategoriji C dodelila zlato plaketo Mestnemu pihalnemu orkestru Radlje ob Dravi, Pihalnemu orkestru Prebold , zlato plaketo s pohvalo pa je prejelo Kulturno društvo Godba Sevnica. V kategoriji B so zlatom plaketo prejeli: Popsid iz Estonije, Pihalni orkester Tržič in Gradski puhački orkestar hrvatskih železnica Varaždin. V kategoriji A pa je prejelo zlato plaketo s pohvalo za doseženih 99 odstotkov točk Kulturno društvo Pihalni orkester Zarja Šoštanj. Godbi dirigira Miran Šumečnik.
Poleg tekmovanja v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega je bilo živahno tudi na Titovem trgu v Velenju, kjer so v spremljevalnem programu nastopili mažoretne skupine ter pihalni orkestri Big Band Musikschule, St.Stefan im Rosental iz Avstrije, Tamburaški orkester KUD Gaj Zagreb in Akademik Big Band iz Rusije.
■ Tp