Glas zaveznikov Leto II • St. 429 informacijski voj spre jen,, mnogostranskih po-ffodb in sporazumov, v katerih sodelujeta obe državi. t »toda «4 Uvo- zila svojega priznanja glede veljavnosti dvostranskih sporazupiov med Združenimi državami in Albanijo.* «Ti sporazumi'— pravi nota — nikakor nimajo značaja bremen*. Ti sporazumi zadevajo običajne predmete, kakor razsodbo, spravo, naturalizacijo in ekstradicijo in vsebujejo: pogodbo o razsodniStiru, podpisano v Washingtonu 1928: pogodbo o naturalizaciji, podpisano v Tirani 1933; sporazum glede najbolj pogodovane države in ostalih vprašanj, ki je bil 'podpisan v Tirani 192?; sporazum o odrekj taks za vizume potnih listov za nevseljen-ce, podpisan v Tirani 1926; konvencijo glede čekov, podpisano 1932. Sklep ameriške vlade, da umakne svojo misijo iz Albanije, je sporočil generalu Hodžl vršilec dolžnosti a-meriSkegh zastopnika v Tirani George Henderson v pismu z dne S. novembra. »Socialistična stranka poziva vse, ki so odgovorni za ital Janško politiko, da se zavedajo višjih interesov države, ki morajo biti vedno nad ničevimi špekulacijami strank. »Zlasti kar se tiče naših odnošajev s federativno republiko Jugoslavijo, socialistična stranka ponovno izraža svojo naklonjenost a r.e. posredna pogajanja, za sporazum o vseh spornih vprašanjih, Izraža svoje zadovoljstvo, da se uresničijo v bližnji bodočnosti zaželene možnosti in-da začneta obe demokratični vladi neposredne razgovore. Izjave, ki jih je podal Togliatti listu »UnltA* glede -Titovih predlogov o vprašanju meja obeh držav, sc naletele na živahno reakcijo časopisov demokristjanov ter desničarskih strank. Demokristjansko glasilo «Popolo» piše, da je Tito, poražen v Parizu, zcgrabil primeren trenotek obiska tovariša Togliattija, da znova zažene ofenzivo in ponovno zahteva Gorico, pri tem pa je pripravljen prepustiti Trst, ki ni pod njegovim nadzorstvom, temveč pod zavezniškim. »Kako je mogoče a tako naivnostjo izustiti podobno zahtevo? Tem bolj, ker zahteva za Trst progresivna demokracija Beograda »resnično demokratičen* samoupravni statut, ki more za tistega, ki pozna terminologijo Beograda, pomeniti zagotovitev ‘neposrednega jugoslovanskega vmešavanja v no-tranjs življenje Trsta, ne da bi pri tfm namignili na usodo pristanišča. »Risorgimento Llberale* pripominja, da piore italijanska komunistična stranka po »zgodovinskem sestanku Togliatti-Tito* s pravico zahtevati oceno suverene države. Da se vse to dogaja, medtem ko italijanski zastopnik pred zmagovalci v New Yorku z obupnim glasom prosi za edini demokratični izhod: plebiscit, je to že zavestna sabotaža naše mednarodne akcije. Toda ko vlada sprejema vse to z vdanim godrnjanjem ali celo zahvaljujočim smehljanjem, je to ne-sprjemljtvo in nezaslišano. »Nato zaključuje časopis, da je D^ Gašper: Jeva dolžnost, takoj i^oeči vmes, da ne bo že tako obupna usoda Italije, spravljena v nevarnost z udarci po glavi. Monarhistična «L’Italia Nuova* zahteva, naj se ministrski predsednik in zunanji minister jasno in odločno izjavita o Togliattijevem primeru, posebno pa (a) kdo je pooblastil Togliattija, da se pogaja s Titom o stvareh, ki zadevajo ves italijanski narod — katerega Je Togliatti in njegova stranka le del in celo zelo majhen in dvomljiv — ter zadevajo italijansko vlado, katere Togliatti ni član, (b) če Je bil opolnomočen zato, zakaj Je Togliatti postal izvrševalec Tltov‘h odredb po časopisu, preden Ji je sprejela vlada? To je nedoptistno. Neodvisni «11 Tempo* pripominja: «Medtem ko Italija s svojim diplomatskim delovanjem v New Yorku zahteva plebiscit na sporn'h področjih, odide poslenec Togliatti v Beograd, da neposredno s Titom razpravlja o italijansko-jugoslovanskih odnošajih. Ob vrnitvi pa izvrši tipično gesto totalitarne politike, ko ljudstvu a slovitega balkona naznani usodno rešitev.* Sociallstčnl »LAvanti* piše: »Pozitivna stran tega dogodka na* ne srn« zapeljati, da bi prezrli druge točke tega težkega vprašanja. Odločitev o naših vzhodnih mejah n: več v naših rokah ln ne v Jugoslovanskih. Po drugi strani pa je trefia ugotoviti — čeprav so besede maršala Tita za nas velikega pomena — da je jugoslovanski zastopnik dal bistveno drugačne izjave štirim zunanjim ministrom. Ker je Svet 4 zunanjih ministrov najvišji sodnik pri odločitvah, nujno upošteva izvajanja, ki sta Jih imela pred njim jugoslovanski in Italijanski zastopnik.* Komunistična «L’Unitš» pripominja, da co Togliattija v njegovi pobudi vodila čustva, ki gredo preko neposrednih koristi stranke, to Je njegova čustva do Italije. List nadaljuje: »Vse to Je ljudstvo razumelo, a zdi se, da tega nista razumela rimski tisk in vlada v svoji uradni izjavi.* List nato ponavlja svoje stališče, po katerem vprašanje Trsta — kt ga tako globoko občutijo komunisti — v resnici za mnoge ljudi ni drugo kakor izgovor za protikomunistično kampanjo in razlog za volivno špekulacijo, Časnik’ nadaljuje, da so se nekateri politiki in časnikarji drznili govoriti, da gre za «kupčijo»: «Ne gre — pravi časnik — za kupčijo, da bi zamenjali Gorico za Trst. Gre za mnogo resnejše vprašanje: v prvi vrsti gre za to, da Trst ostane italijanski; v drugi -vrsti gre za (o, da oblasti in oborožene sile, ki nimajo ničesar opraviti s Trstom in Jadranom, dejansko ne gospodujejo toliko Trstu kakor Jadranu; in končno gre za tn, da storimo kaj novega v naši zunanji politiki, da dosežemo trajen sporazum med dvema narodoma, ki nikoli nista bila sovražnika in v katerih interesu je, da se povežeta v resničnem in trajnem prijateljstvu, da bosta skupno služila miru.* Tajništvo italijanske komunistične partije je izdalo sledeče poročilo: ((Tajništvo partije je na nujno sklicanem sestanku vzelo na znanje poročilo tovariša Palmira Togliattija o njegovem potovanju v Ljubljano in Beograd, o njegovem razgovoru Z'maršalom Titom in o izidu tega razgovora. »Tajništvo partije priznava ogromno stvarno vrednost, ki jo ima za ves italijanski narod pobuda glavnega tajnika italijanske komunistične partije in ugoden izid iste. Dejansko postavlja ta pobuda, ki se ne bo r.stavila pri ponevnih brezuspešnih pogajanjih glede odstopa tega ali onega dela ozemlja prve ali druge države, nove temelje za celotno vprašanje odnošajev med demokratsko Italijo in novo Jugoslavijo ter nudi možnost trajnega sporazumevanja in plod. nega sodelovanja z izpolnitvijo osnovne Italijanske narodne težnje, ki je bila vedno in je še zdaj, da bi ostal Trst v italijanskih mejah.* »Tajništvo partije se zahvaljuje tovarišu Togliattiju za njegov« prizadevanja v prid narodnim interesom, in za mir ter izraža svoje priznani v imenu vseh priv h itnli jansk h demokratov maršalu Titu za velikodušno razumevanje, kt 8» FRANCOSKI TISK 0 TITOVEM PREDLOGO Pariz, 9. novembra Ko je pisal včeraj list «Hitmanile*, organ * francoske komunistične stranke, o Titovi ponudbi, da opusti jugoslovanske zahteve glede Trsta, če bi le izročili Gorico Jugoslaviji, jo označuje za Uživanje Velike Britanije in Združenih držav List pravi: «To pot so Anglo-A-meričani postavljeni ob steno. Ce bodo zavrnili Titov predlog, bodo dokazali, da je njihov načrt podvreči avtonomno ozemlje Trsta zavezniškim vladam služil edinole za maskiranje načrta, storiti iz Trsta oporišče za strategijo zahodnih sil v Sredozemskem bazenu.* «L’Aube», list republikanskega ljudskega gilanja, katerega voditelj je- francoski ministrski predsednik Georges Bidault, gleda na ponudbo marSala Tita s povsem drugačnega gledišča in jo označuje za «barantanje». Danes, pravi list, Tito skriva kremplje, toda kaže zobe in njegovi zobjo so dolgi. Med tema ekstremoma piše «Po-pulaire», list socialistične stranke: «Največje važnosti je, da bi dospeli do sporazuma, pa naj bodo njegovi pogoji kakršni že koli, tako, da odstranimo nevarno napetost v tem delu Evrope.* Neodvisni Ust zCombat* misli, da borbe, ki jo mora ital'j nsk: narodi je predlog «uresničljiv le v tem pri-voditi in jo vodi za tvojo neodvi. meru, če bi Italija odločno telila h snost, svobodo .n m:r.» | komunističnemu režimu.* Je pokazal za vprašanja, ki so Italijanskemu narodu najbolj pri srcu. Komunističnim ministrom so naročili, naj poskrbijo za to, da bo Italijanska vlada vzela v pretres Togliattijevo pobudo in predloge maršala Tita in dejansko pričela neposredna pogajanja za naglo rešitev v:eh spornih vprašanj med Ita-1 jo in Jugoslavijo in za trajno zbli-žanje ter pravo sodelovanje med obetrn državama. Tajništvo partije poziva vse komunistične organizacije ln vse tovariše, naj nemudoma pekrenejo ljudsko akcijo, da bi raž* ložili vsem Italijanom, kako je komunistična partija tudi v tem primeru ravnala kot pnv. zistopn:k koristi države, miru ter sodelovanja med narodi. «Borba zi Italijansko-jugoslovansko prijateljstvo tvori bistven del Težka naloga ameriški! repu lili kanske stranke WASHINGTON, 9. novembra — Znani ameriški novinar VValter Lippmann je glede republikanske zmage izjavil sledeče: spričo našega vladnega ustroja traja precej časa, da ena stranka pri vladi zamenja drugo stranko. Za to izpremembo so potrebna skoraj tri leta. V tej dobi tisti, ki so na vladi, prekinjajo svoje delovanje in zapuščajo vodilna mesta, medtem ko jih novi zamenjujejo, organizirajo svoje vrste, izbirajo voditelje in urejujejo svoje nazore. Sedaj sino v taki prehodni dobi. Izpremsmba se začne Seveda naj. prej v kongresu, ko uprava ne more več zapovedati večini, ki Je ra delu. Prav tako kakor Hoofer po letu -1929-30, kakor Wilson po letu 1918-19, kakor Taft po lstu 1909-10, tako tudi Truman, odkar je pri-šel na oblast, ni imel večine in «e je moral proti boriti naraščajoči opozic jt v kongresu. Vendar pa v Ameriki ni nujno potrebno, da bi ta opozicija bila jedro bodoče uprave, kakor je to n. pr. v Veliki Britaniji. Nadzorstvo za novo narodno stranko prihaja iz zveznih držav. Od tam izhaja politična sila in tam se preizkušajo in vežbajo večinoma predsedniki *— v sodobnem čaau naši najuspešnejši predsedniki. Velika verjetnost je, da postane dofcej- predsednik bivši guverner, ne pa človek, ki se je uveljavil v kongresu. Uspešni predsedniki p.t nas »o zato bili Theodore Roosevelt, Woodrow W.lson, Calvin Coo-lidge in Franklin Roosevelt, ker so bili državni guvernerji. Taft, Hardjng, Hoover in Truman pa niso bili guvernerji. Ce bo republikanska stranka mo. rala vladati (ce bo v letu 1948 izvoljena republikanska uprava), bo vsekakor morala zastopati širck kompromis med nazori: morala bo biti stranka sredine ali pa bo uničila državo ln dosegla, da se bedo njene vrste razcepile. Morala bo biti takšna, kakor morajo biti vse ameriške stranke, če hočejo uspešno upravljati državo, ki Je tako velika, tako raznovrstna ln ima tako različne interese — to Je, morala bo biti delujoča skupina, zastavljena iz mnogih strank, enot in pokrajinskih Interesov. Zdaj Je dolžnost naših odgovornih rgpjU^tVaffsklh politikov, da iščejo in najdejo osnovo, kjer bodo lahko začeli s svojim vodstvom naroda, Ta njihova naloga ne bo lahka. V Veliki Britaniji desničarski ca. aoplai na splošno z zadovoljstvom pozdravljajo republikansko zmago. Nekateri pa izražajo zaskrbljenost zaradi dobav ameriških živil Evropi in Daljnemu Vzhodu. Britanski levičarski časopisi pišejo, da bodo po njihovem mnenju volivni izidi imeli negativen učinek na svetovni prehranjevalni položaj. Tudi liberalni listi z zaskrbljenostjo gledajo na gospodarske odmeve teh volitev v ostalem svetu. Times ugo. tavlja, da so republikanci in demo. krati v zunanji politiki različnega mnehja predvsem o gospodarstvu in o mednarodnih financah. Predvidevajo, da bo predsednik Truman izrazil prve komentarje k izidom volitev. Dopisniki so mnenja, da bo odklonil predloge, da bi odstopil v korist kakemu republikancu. V Bell hiši — pravijo dopisniki — so prav malo razpravljali o bodoči upravi. Zdi se, da je predsednik Truman mnenja, da bi nje. gov odstop pomenil dezerterstvo pred nasprotnikovim ognjem. Po diugi strani se ni že nikoli zgodilo, da bi predsednik odstopil,' ker mu Je bil kongres nasproten. Ko je Wlnston Churchill v Londonu sprejel častno meščanstvo mesta Stafford, je podal sledeči komentar o ameriških volitvah: »NI vazno kakšna vlada ali stranka bo prišla na oblast v Združenih državah tn kalina vlada alt stranka jo bo dobila na britanskih otokih. Prijateljstvo tn večno bratstvo med eksponenti sveta angleškega jezika bosta tvorila nepremagljiv branik proti vsaki oviri, kt bi mogla ogr*. iati svobodo ali ovirati pot člo-veštva k napredku.* ^ . hov »cordon sanitaire*, ki ga skušajo ustvariti okrog in proti novim demokracijam v Evropi. S stalnim nalaganjem kapitala v tržaško :n-duslrijo in pristaniške naprave, z ustvarjenjem svoje gospodarske ba ze v Trstu ielljp anglefki ln ameriški monopolisti pronicati na Bal-s .n in v Srednjo Evropo ter ta n s svojimi gospodarskimi postojankam: ogražad neodv:snost ln svoboden razvoj oalkansklh in srednjeevropskih narcdcv. Drugi del tega r.n 'rta za zasufnJanje srelnie-cv.-cpak.h ns.ro tov je tako imeno-trn.i tr.Gipr^.craleacija Dona??. Dua;■ i.i) fc bil pakt o Trstu v obliki tako Imenovane -internacionalizacije Trsta eno izmed najvažnejših žarišč pri ustvarjanju železne zavese med Balkanom in Srednjo Evropo na en: strani ln zahodno Evropo na drugi strani, med ljudstvom vzhodn h demokracij in demokratskimi silami v Italiji ter v drugih zahodnoevropskih državah. Smoter te zavese je zatrtje notmalnega gospodarskega življenja v Evropi ter utrjevanje postojank reakcionarnih sil v Italiji in po vsej zahodni Evropi. Trst kot anglo-ameriško oporišče naj bi ime! drugačen pomen za demokratski ln narodni prerod Ital. j e in za njeno vlogo v Evropi. Tako naj bi bil Trst trdnjava proti neodvisnosti Italije m njenemu demokratskemu razvoju. , Na mirovni konferenci v Parizu so te sile dobile težak udarec pred svetovnim javnim mnenjem. Sovjetska in jugoslovanska delegacija sta s pomočjo drugih demokratskih držav razkrinkali anglo-ameriške namene v zvezi s Trstom. Jugoslovanska delegacija je' storila vse, kar je mogla, da bi našli najboljšo rešitev tržaškega vprašanja in Je stalno vztrajala nš sporazumu ter je v ta namen v celi vrsti vprašanj popustila. Jugoslovanska delegaoija Je tud. pristala na nekaj neuradn:h razgovorov z italijanskimi predstavnik:. Ti pogovori n.so rodili uspehov, ker na italijanski strani niso bili odkr.ti zaradi anglo-amerižkega vpliva na izvestne kroge v Italiji. Njihov glavni smoter je bil preprečiti sedanje razgovore, to je preprečiti takšno rešitev, ki bi odgovarjala koristim nove Jugoslavije, kakor tudi koristim italijanskega ljudstva. Obisk glavnega tajnika italijanske politične stranke To. gliattija, neuradni razgovori, ki jih je imel v Beogradu, kakor tudi njegovo poročilo, ki ga jb podal po prihodu v Rini, ponovno kažejo prizadevanje nove Jugoslavije za preprečitev, da bi Trst postal trdnjava proti Jugoslaviji in proti narodnemu ter demokratskemu prerodu Italije in proti miru v tem delu Evrope. Možnost rešitve tržaškega vprašanja, kakor ga omenja Togliattijeva izjava, na osnovi avtonomističnega Trsta v okviru italijanske suverenosti, na osnovi resničnega demokratskega statuta za Trst, ki naj ga jamči ne le enostranska izjava Italije, marveč tudi izjava Jugosla. vije, vse to je težak udarec temnim reakcionarnim krogom. Moincet take reSitve bi imela poseben pomen za zajamčenj« demokratskega življenja tržaškega prebivalstva in za zagotovitev njegovega gospodarskega in kulturnega razvoja'. V politiki do Trsta so Jugoslavijo vedno navdihovale ne li njene narodne pravice, marveč tudi demokratsko stremljenje tržačk*g.a prebivalstva. Jugoslavija si tudi danes prizadeva, da bi zagotovila kolikor mogoče demokratskih svoboščin, najboljše življenjske pogoj« za prebivalstvo Trsta, najboljše pogoje za gospodarski razvoj Trsta, bolj normalne in po možnosti najboljše odnošaje med Trstom in Jugoslavijo. Zato je danes smoter Jugoslavije, da stori vse, da prepreči, da bi Trst postal kamen spodtike na italijanako-jugo-slovanski meji; njen smoter je nadalje narediti Trst za most, ki bo vezal našo ljudsko republiko z demokratskimi silami italijanskega ijndstva. Crnlo na Togliattijevem poročilu se še ni posušilo in raikcio-rarji so že začeli gonjo proti,temu, da bi Jugoslavija dosegla sporazum, za katere nastopa Togliatti v zum, za katerega nastopa Togliatti v svojem poročilu. Ta gonja in te spletke še enkrat kažejo, da si reakcionarni krogi prizadevajo da bi preprečiti vsako rešitev tržaškega vprašanja, ki bi utegnila biti proti njim ln proti njihovim kolo-nadrtom* ’* Glad v Porurju Anglija z veliko težavo dobavlja nujno potrebna živila LONDON, 9. novembra — Vojaški poveljnik britanskega zasedbenega področja Nemčije je poročal v Londonu Attleeju o sedanjem, težkem prehranjevalnem položaju. Navzoč' je bil odgo-vorni minister za področje Hynd. Dejal je, da je prehranjevalni položaj še vedno skrajno resen in da so podobne krize bile v preteklosti, toda zdaj so izčrpani viri; iz katerih so zajemali, dfi M Jih rešili. : je dodal, da bodo sedanje rezerve zadostovale za obroke za prihodnji teden in je omejiti, da so v teku razpravljanja z Združenimi državami, da bi videli, kako je moči rešiti, sedanjo krizo. Izjavil je, da bo vse vprašanje prehranjevanja britanskega in ameriškega področja del pogajanj o gospodarski e. notnosti, ki se bodo kmalu začela. Parlamentarni dopisnik BBC o-menja, da so poljedelski okraji britanskega področja v boljših pogojih kakor mesta glade žitaric in da lahko vojaška vlada da izmenjati namembni kraj transportom v področju n.nogo hitreje, kakor bi to bilo mogoče pod civilno vlado. Izjavil je, da upajo, da bo mogoče storiti kakšen začasni ukrep, mogoče s pomočjo ameriškega področja, za pokritje krajevnih pomanjkanj. Po vesteh, ki so prišle iz Hamburga, plujejo ladje, ki prevažajo približno Z0.000 ton žita, k britanskemu področju, šef osrednjega gospo, dafokega urada v britanskem področju, ki je Nemec, se je pritožil, da določene trgovske omejitve, ki ■ njso delno skladne s trenotno prehranjevalno krizo, toda dodal je, da so jih naložile zasedbene oblasti, je treba priznati, da je Velika Britanija rešila smrti med letošnjim letom nemško prebivalstvo področja z dobavami živil. Neki britanski predstavnik, ki je označil prehranjevalni položaj v Porurju kot brezupen, je dejal: ePotrebno je nekaj čudežu podobnega za preprečitev, da ljudje ne bodo v množicah umirali od gladu pred koncem meseca. Nove obroke, ki dajejo 1.550 kalorij dnevno in so jih uvedli pretekli mesec na britanskimi področju v Nemčiji, so dotlej v celoti oskrbeli.)) Britanski predstavnik je dodal: uPoložaj je tako težak, da so poslali nujen poziv s prošnjo takojšnje akcije, da stavijo Porurju na razpolago izredne zaloge.)) Eksplozija bombe, ki je poškodovala nasip pri prekopu Dortmund-Ems, je preprečila za teden ani pošiljko živeža v Nemčijo, ki je bil namenjen za prve potrebe v sili. Na tisoče ton žita za ameriško področje, kakor tudi premog iz Porurja za severno Nemčijo, je zadržala poškodba nasipa približno 19 km severno od Munstra, Britanski inženirji, ki zo dodeljeni delom za začasno popravo, upajo, da bodo končali delo do 20. novembra. Poljske umetnine skrile v Kanadi OTTAWA, 9. novembra. — Kanadski list «Toronto Star», ki prinaša izjave, katere naj bi podal neki funkcionar palače kardinala Villeneuvea v Quebecu, zatrjuje, da samo pet oseb na svetu — vsi katoliški duhovniki — ve, kje so zaboji s poljskimi umetniškimi deli, ki so jih skrili v Kanadi. To odkritje sledi izjavi poljskega poslaniki v Kanadi dr, Alfreda Fi-derhieiulcza, po kateri niso mogli dobiti nazaj 1S6 zelo dragocenih umetniških del, ki so jih Poljaki skrivaj prenesli v Kanado med vojno, da jih rešijo. Ti zakladi, ki bi jOi morali po končani vojni izročiti zastopnikom, katerim je znano dbločeno geslo, so baje še skriti v podzemskih prostorih neke cerkve, ki ni daleč od kardinalovega stanovanja. .List pristavlja.,, da-je .preteklo poletje oče Thomas Peilcti&f, Han reda sv ,Odrešenika, izrodi po sprejemu potrdila nekaterim osebam, ki so vedele za geslo, 23 zabojev in kpvčeg z umetniškimi predmeti, ki so bili skriti v svetišču sv. Ane e Beaupriju. Kanadski ministrski predsednik je izjavil, da vprašanje poljskih u-tnetniških zakladov ne zadeva vlado, ker so jih izročili v varstvo zasebnikom. Pristavil je, da niti Poljska niti poljska delegacija v Otta-UH nista prosili pomoči kanadske vlade, da jim vrnejo te zaklade. Poljsko poslaništvo v Ottavoi je izdalo snepopolni» seznam predmetov, ki manjkajo, od katerih sta kralj Sigismund (15. stoletje) in August U. nekatere zapustila poljski državi. Ti zakladi so v 32 zabojih, ki so jih skrili v skrivališčih u. Ottaioi m v cerkvi pri sv. Ani i> Beauprčju v Quebecu. Seznam obsega 150 flamskih preprog z vtkanimi slikami (gobelini) iz IS. stoletja, tri turške zastave iz 17- stoletja, eno poljsko preprogo in neko drugo preprogo te 16 stoletja, 9 kelihov iz 17. stoletja in servis za kava ter dva kipa iz slonove. kosti iz 17. stoletja. TSOUDEROS ZAHTEVA RAZPUST PARLAMENTA IN NOVE VOLITVE Atene, 9. oktobra V pismu na grškega kralja Jurija je predložil bivši voditelj grške republikanske' napredne stranke Emanouil Tsourderos, razpust parlamenta in nove volitve. Razpravljajoč o možnosti, da se razpišejo volitve kljub »poslabšanju* zakonov in reda, Je TBouderos pisal, da «je pbtekai plebiscit 1. septčmbra pod takimi pogoji*. Tsouderos je izjavil kralju,' da bo na desetine orožniških častnikov odstopile, ker se niso hoteli pokoriti odredbam, da bi borili proti tistimi, katere so proglasili za upornike. Po mnenju Taouderosa bi bila samo koalicijska vlada, ki bi izhajala iz novega parlamenta, v katerem bi bile zastopane y«e politične težnje, sposobna uspešno prispevati k vzpostavitvi spoštovanja zakona in reda. Tsouderos . je izrazil bojazen pred «zunanjimi zapletljaj*, če ne bodo ustavili «poslabšanja», ter ob zaključku omenil težave pogajanj z uporniki, medtem «ko se gleda na nesložncst v vojski, ki mora izvrševati drugačne naloge kot običajno*, Tsouderosu je sledil kot voditelj napredne stranke -Kafandaris, katerega stranka se je vzdržala nedavnih volitev in ki ni zastopana v parlamentu. I_ŽENSKI KOTIČEK ŽENE PO SVETU Ob koncu oktobra je bilo na Angleškem zasedanje Zenskih organizacij. Bilo je prvo zasedanje, na katerem so se sestale zastopnice vseh večjih organizacij, ne giede na politično usmeritev. ReSevale so najbolj pereča povojna vpraSanja, ki se nam včasi zde skoraj nerešljiva. Eno izmed najtežjih vprašanj je gotovo, kaj bo z ženami, ki so med. vojno nadomestovale može v javnih službah in večkrat prišle na odgovorne položaje. Proti vsakemu pričakovanju dobro so se obnesle. in pripovedka o ženski manjvrednosti ne drži več, tudi v Angliji ne. Žene, ki so med Vojno vse žrtvovale, stavile svoje moči in sposobnosti v službo domovine, delale pod najtežjimi pogoji, so zdaj s pomilovalnim nasmehom in'skromno odškodnino postavljene na oesto. Pri delavskih družinah navadno preusmeritev ni tako težka. Med vojno je žena delala v tovarni namesto svojem moža in poleg tega morala voditi svoje gospodinjstvo ter skrbeti za otroke, kar je popolnoma izčrpalo njene moči. Vesela je zato, da lahko del bremena ponovno odloži na moževa ramena. Saj ima dovolj dela z otroci, ki so med vojno popolnoma podivjali, če jih hoče navaditi na red ter skrbeti za najpotrebnejšo obleko in hrano. Vedno mora računati, kajti razen stvari, ki jih dobi na odrezke, je vse silno drago in je z mesečno piaoo težko izhajati. Mladim za koncem je večkrat nemogoče izhajati samo s plačo moža ter si mora žena poiskati zaposlitev v tovarni ali po pisarnah. Mlade žene in dekleta, ki večinoma Se stanujejo pri starSih, lahko delajo za plačo, s kakrSno samostojna žena nikakor ne bi .mogla biti zadovoljna. Zaradi tega so nevarna konkurenca za žene, ki se morajo same preživljati. Zaradi draginje je mnogo večje Število žena, ki si morajo same služiti kruh, kot je to bilo pred vojno. Položaj je težaven zlasti za starejSe žene, ki v mladosti niso uživale strokovne izobrazbe ali so vedno delale le po pisarnah in uradih. Odlična izpričevala, ki pričajo o njihovih organizatorskih sposobnostih med vojno, so jim kvečjemu v oviro, kajti splošno menijo — večkrat po pravici — da se žene, ki so se odlično uveljavile v vodilnih položajih, tetko podredijo mladim in pogostoma manj sposobnim moSkim. V Angliji ni mogoče najti gospodinjskega osebja. Žene, ki so med vojno zapustile službe, so se naučile ceniti samostojnost in, rqj$, gtadujpja., kgt $a bi jo zopet izgu- L MODA =3 VESTI V 1 STAVKU ŽIDOVSKI BEGUNCI V FRANCIJI Pariz, 9. oktobra V kratkem bodo apglo-francosko-ameriškjmi razgovori o prehodu židovskih beguncev preko Francije, ki Je verjetno načela vprašanje rednega prihoda židovskih beguncev z ameriškega zasedbenega področja v Nemčiji na francosko hiejo. Francija meni, da je prihod begunce?, ki so vedno brez dokumentov, vzrok za večjo zaskrbljenost za to državo, kot pa strah, ki Pl je izrazila Velika Britanija o posledicah, ki bi lahko nastale za-radi begunskih taborišč v bližini pristanišč kot na primer Marseillea. BENNERJEVE IZJAVE • - : London, 9. oktobra Predsednik avstrijske republike dr, Kapi Rennerje tmel preko dunajske radijske postaj« govor, v dje za zvezo s Srednjo Evropo ka-rnine *>rez dosege miru, predstavlja Sntve za celoten narod. Avstrija Jeli postati veliko nevtralno podro- tjc za zvezo s Srednjo Evropo ka- , _ , ..... . _ .... * .**«•««* **** sat — V Taranfu (Italija) se mudi tričlanska delegacija predstavnikov Venezuele, Kolumbije in Ekvadorja, ki preučuje možnost povečanja trgovinskih izmenjav ter naročil trgovinskih ladij v italijanskih ladjedelnicah. —- V pokrajini Piacenzi se je pričela stavka poljedelskih delavcev, ker niso dosegli sporazuma glede nove poljedelske pogodbe. — Feldmaršalu Albertu Kessel-ringu, bivšemu poveljniku nemških sil v Italiji, bodo prihodnje leto So-diili pred britanskim vojnim sodiščem v Rimu, kjer bo odgovarjal zaradi vojnih zločinov. — Zaradi vzjjostavitve zračn'h zvez med Italijo in Avstrijo ter med Italijo in Madžarsko, ki so bile začasno prekinjene, je obnovljena zračna poštna služba z navedenimi - — Na pot; iz južne Nemčije proti Škotski je zadelo letalo «Anson» v bližini Hamma na Westfalsk=ui ob dimnik ter strmoglavilo na zemljo, pri čemer so izgubili življenje štirje čldni posadke in štirje potniki. — Sveti oče je imenoval mons. Josipa Berana, ki je zdaj rektor semenišča v Pragi, za praškega nadškofa. — Italijanska policija j« povečala svojo pozornost nad znatnim številom ladij, ki so ob, jugovzhodni italijanski obali v zvezi s tajnim židovskim izseljevanjem. — V Palermu je izbruhnila epidemija tifusa 'akutnega značaja z visokim odstotkom umrljivosti, ki jo pripisujejo pokvarjeni pitni vodi. — Na progi med Amsterdamom z Zahodno.* Renn?r je izrazil željo, da bj Avstriji pustili .vojsko 30.000 mož, AVSTRIJCEM VEG KRUHA Dunaj, 9. oktobra Kancelar Leopold Figi je preko radia objavil, da bodo od prihodnjega ponedeljka dalje Avstrijci prejemali na dan po 1550 kalorij *!viL Zvišali bodo predvsem obrok kruha. Do sedaj so Avstrijci prejemali 1200 kalorij na dan, kar prejemajo tudi v Nemčiji. sko letalo s 15 jjotniki na krovu, od katerih so os>ali vsi pri življenju zaradi spretnega vodstva pilota Meijerja. — Vojvoda in vojvodinja Wind-sorska sta odpotovala iz Southamptona v New York na krovu prekooceanskega parnika «Queen Elizabeth* t:r so jima ob jyihodu pristaniški delavci priredili prisrčne manifestacije. — Zaradi zahtfeve zvišanja plač so v Grčiji izvedli 24 urno stavko uslužbenci postne, telegrafski in telefonske široke; predsednik. Tsal-darls jih je pozval, naj jiočakajo da bo prišla iz tujine pričakovana finančna pomoč. Na naši risbi so posebne zanimivi žepi in gumbi u obliki črke V. bile. Da bi položaj izboljšali, so ustanovili posebne šole za gospodinjske pomočnice, negovalke, vzgoji teljice in podobno. Na zasedanju ženskih organizacij so razpravljali tudi o tem vprašanju, vendar niso mogli priti do praktičnih zaključkov, ker v danih prilikah ni mogoče najti prostorov za Solo. VpraSanje je,, če bodo podobne Sole pomagale pri rešitvi težavnega vpraSanja. Solano osebje z JjtpriCe-vali bo gotovo lahko našlo dobro plačana mesta. Povprečna gospodinja pa, ki bi najbolj potrebovala pomoči, si tako drage pomoči ne bo mogla privoščiti. V zvezi s teni so na konferenci Sene razpravljale tudi o tem, ali žena potrebuje po sebno izobrazbo za zakon in družinsko življenje. Angleška dekleta 'iz srednjih in delavskih družin, gredo takoj, ko zapiiste Solo v službo kot trgovske pomočnice, uradnice in delavke.' Stanujejo pri starSih in jim dajejo del svoje plače. Zato jih doma streže mati in le redko pomagajo' pri gospodinjskih delih. Ko se poroči, začnejo voditi svoje gospodinjstvo brez vsakega znanja in prakse, kar ima pogostoma usodne posledice. Težave soše mnogo večje v povojnih prilikah. m od bombardiranj pojjkodovanih domo vih. Dež pronica skozi razrahljane strehe in razpoke v stropu, okna se ne zapirajo, razpoke v 'zidovih postajajo zaradi pogostega dežja vedno večje. Temu se pridružuje ie pomanjkanje premoga in p.l'na. Angleške žene res nimajo lahkega življenja, in se morajo boriti z nič manjiSi težavami kot njihove sovrstnice pri nas ali v drugih, od vojne prizadetih državah. Na zasedanju so se žene bavile predvsem s temi perečimi vprašanji. Zastopnice vseh stanov in političnih gledanj so se združile, da bi našle izhod iz te zagate. T R S T General Erskine na obisku t Trstu Poročevalski urad Julijske krajine je za včeraj zvečer napovedal prihod poveljnika policije generala I. E. Erskinea, D. 8. O., na po- veljstvo prve oklepne divizije na kratek obisk. , General Erskine bo danes pre-. gledal prvo stotnijo policije okUpne divizije in obedoval skupno s. častniki. Popoldne bo obiskal po veljnika policije ,Julijske krajine podpolkovnika Hichardsona in uporabil ostali del. popoldneva za obisk raznih‘policijskih oddelkov. General Erskine bo zvečer gost vrhovnega poveljnika generala sira Johna Hardinga, KCB, OBE, DSO, MC, pri večerji v devinskem gradu in bo zapustil področje v nedeljo zjutraj. _____ V ponedeljek ne bo pouka Prosvetni oddelek ZVU v Trstu sporoča, da v ponedeljek, II. t. m., zaradi praznovanja praznika miru na vseh šolah v Trstu ne bo pouka. Seja pokrajinskega sveta Med včerajšnjo dolgo sejo pokrajinskega sveta niso sprejeli nobenega ukrepa posebne važnosti. Prečitali so pismo podjetja «Ace-gat», ki pravi, da zaradi pomanjkanja zracnic in .pičlega števila potnikov ni mogoče podaljšati proge filovije «A», medtem ko upajo, da bodo mogli v kratkem uvesti novo progo filovije med Portici di Chioz-Za in Rocolom, ki bo peljala preko ulice Sonnino. Z majhno večino so odobrili sklep za izredno zvišanje preračuna za leto 1946 za vsoto 600.000 lir v korist muzeja za zgodovino in umetnost. KULTURA Slavistični študij na tržaški univerzi Ena izmed značilnosti tržaške u-niverze je študij slavistike. Na ekonomski fakulteti poučujejo ruščino, češčino in srbohrvaščino, na filozofski in jezikovni fakulteti pa slovenščino in slovensko književnost, srbohrvaščino in srbohrvcutsko književnost ter slovansko filologijo. Na ta način so zastopani glavni Slovanski, jeziki...rg^ličjiifi,:. skupin. Češčina za zahodno • skupino, ruščina za vzhodno in srbohrvaščina ter slovenščina za južno skupino. Ti študiji niso nikakd novost za tržaško . univerzo, niti za mesto Trst. Ze v začetku preteklega stoletja. so v Trstu tiskali slovensko slovnico (1811, Weissenthum) ter hrvatski slovar s točnimi naglasi (1812, Starčevič), ki je izšel pred Vukovim slovarjem. Srbohrvaščino, ki so jo tedaj imenovali ilirščino,' so poučevali kot prost predmet na srednjih šolah. Zanimanje za slovanska vprašanja se ■ ni zmanjšalo niti pozneje, kot lahko posnamemo iz številnih člankov, ki so bili objavljeni v «Osservatore triestinov in predvsem o vFavilliri. V zadnji četrtini preteklega stoletja je višja trgovska šola sRevoltella» 'nadaljevala tradicijo s poučevanjem srbohrvaščine. Prva svetovna vojna, ruska revolucija in rojstvo novih slovanskih držav so podčrtali potrebo po razširitvi slavističnega študija, Tako so zaradi povečanega zanimanja in iz že stoletne tradicije leta 1919 u-vedli poučevanje češčine, ruščine, in srbohrvaščine na ekonomski fakulteti, ki je naslednica stare višje trgovske šole. . Tečaje so vodili priznani strokovnjaki kakor prof. G. Mayer, A. Bartolomucci, J. Schmitt, B. Cerng, J. Matzner in J. Bukaček. Zaradi značaja fakultete, na kateri so jih poučevali so ti predmeti zajemali snov predvsem z ekonom-sko-tehničnega področja, niso pa zaradi tega zaostajali na kulturnem področju. O tem pričajo poročila v arhivih tržaške univerze, v katerih so zabeležene številne pTo- morije in teze\0 ekonomskih, juri-dičnih in zemljepisnih vprašanjih raznih slovanskih držav. Primanjkovalo j? Še znanstveno središče, ki bi. med seboj povezalo omenjene študije, to je institut slovanske filologije. Institut so na pobudo in s pomočjo tedanjega rektorja univer. ze prof. H. E. Viore ustanovili leta 1W ,a uviflfio Jezikovne. «*.. filološke fakultete. Institut je podoben tistemu na rimski in padovanski univerzi. Ustanovitev podobnih institutov so vzpodbujali že leta 1861 N. Tommaseo, leta 1870 poslanec prof, G. Vegazzi-Ruscalle in leta 1911 prof. Cicrdi-Duprč. institut slovanske filologije, ki je nastal med drugo svetovno vojno, se mora boriti z velikimi težavami, da lahko izvaja svoj program. Ena izmed težav je pomanjkljivo znanje jezikov pri slušateljih. To oviro bodo kmalu premostili, k • čemur bo mnogo pripomogla nova šolska ure. ditev, ker bodo vstopili na univerzo dijaki s slovenskih srednjih šol. Druga težava, ki jo bo mnogo težje premostiti, je pomanjkanje knjig o slovanskih vprašanjih. Vendar upajo, da bo z ureditvijo mednarodnega knjižnega trga tudi na tržaški fakulteti mogoče ustanoviti primerno strokovno knjižnico. . Kljub omenjenim težavam sta bili na fakulteti..že dve slavistični promociji, prva iz češke književnosti o temi vtMacfia in Italijo), druga pa iz slovenske' književnosti o temi aPrešeren in Petrarcav. Toda okrepitev in širša organizacija tržaškega slavističnega instituta in kot posledica tega tudi temeljitejši študij slavistike dobiva danes poseben pomen, ki je del mnggo širšega in splošnejšega problema, ker zadeva odnošaje med vzhodno in zahodno Evropo. Samo ustvaritev rednih odnošajev in dolgo razdobje miru bosta mogla okrepiti kulturno izmenjavo; samo s pomočjo tega bo moči med različnimi narodi ustvariti tisto strpnost in razumevanje, ki sta ideal vsakega izobraženca. Preprečeno sabotažno dejanje na progi Trst - Nabrežina Sedem kg težak eksplozivni naboj pod tračnico - Čistilci min odstranili nevarno st Včeraj okrog 10.45 ure je civilna policija v Nabrežini obvestila čistilce min o najdbi mine, ki so jo zjutraj neznanci po-ležili pod tračnico na železniški progi Trst-Nabrežina. Eksplozivni naboj, kot sporočajo čistilci, je bii položen v neko luknjo, izkopano pod tračnico na odseku proge med križiščem Nabrežina in postajo v Nabrežini. Takoj po obvestilu je v rekordem času prišla na mesto edinica čistilcev min pod vodstvom poveljnika Ivlatovvskega. Težko ;n nadvse nevarno odstranitev in onesposobljenje mine je opravil poveljnik Kla,towsky sam s pomočjo tehničnega voditelja skupine gospoda Omcdeija. Sabotažna naprava je bila težka okrog 7 kg; sestavljena je bila iz vnetljive žela. tine, s nabojem trituolain binitro-naftalina, Vžlgalni sistem je Ml podoben tistemu pri navadnih ročnih bombah, tako da bi pri prehodu vlaka tračnica pritisnila na udarno iglo na površju mine in ta bi eksplodirala, kar bi povzročilo najtežje posledice. Dejansko bi pri tem eksplozija pognala v zrak precejšen kos tira in vlak bi zaradi tega iztiril. Zadnji potniški vlak, ki je peljal preko tega tira, je bil vlak, ki prihaja iz Trsta ob 10.10 uri v Nabre. ž'.no, zato sklepajo, da so storilci naboj položili med 10.20 in 10.30 uro. Policija je takoj začela z preiskavo, da bi odkrila storilce. Splovitev motorne ladje V LADJEDELNICI SV. ROKA V ladjedelnici SV. Roka so včeraj srečno splovili motorno ladjo «Leo», ki je last podjetja Gluckman v Go-teborgu (švedska). Pri splovitvi, k! jo je vodil ing. Pontoni, sta prisostvovala polkovnik Bovvman in' načelnik industrijskega oddelka Zavezniške vojaške uprave podpolkovnik Foden. Prisotni so bili tudi voditelj in nameščenci ladjedelnice. Po blagoslovitvi ladje, ki jo je opravil župnik iz Milj, je botra gospa Gilda Cosulich izvedla tradicionalni običaj. Nato je ladja, na kateri so plapolale rdeča zastava, na kljunu zastava s helebardo in na krnu švedska zastava, počasi šdrknila v morje. Delavci so zapeli delavsko himno. Prihodnja tiskovna konferenca v«ji častnik polkovnik B6wni*% bo imel tokovno konferenco v torek 12. t. ni. ob 16. urj v konferenčni dvorani Ljudskega doma. LOUIS WlLTON 55. Kilometrski kamen št. 27 — Ne morete si misliti, gospod zdravnik, kako je čuden: kadar le more, rne pusti ha cedilu, kakor delajo otroci, ki si v šali drug drugemu grozijo... Morda je nemogoče, toda v trenotku, ki je tako kritičen in ko ve o vsej zadevi ogromno, Je 2e ne prav vse in ne spregovori niti besedice... AH bi poskusili kaj izvleči iz njega, ko ste z njim v tako dobrih stikih... Perkins je mahoma obmolknil, ker se je skozi vrata prikazal Alf Duncan. Bil je svež, obrit in na^piejan, kot da bi bil na londonski plaži in se priklanjal visokim aristokratskim damam. Višji nadzornik je z zadovoljstvom ugotovil da more biti zelo dobre volje. — Ali vidiš, dečko moj — Je prisrčno stisnil roko zdravniku — kje so se končale vse naše lepe iluzije? Ti pomagaš krepkim kmeticam, zdraviš želodce njih sinovom, ki imajo/, «tahitr.o» od- nezrelega sadja... Jaz pa živim v svetu tatov, pustolovcev, zločincev, policijskih uradnikov in drugih. Ko je povedal to, je' pričel mirno jesti. Komaj pa je pospravil eno jajce in popil skodelico čaja, se višji nadzornik ni mogel več premagovati. — Skratka, zagotavljam vas, da noč, kot... - — Gospod William t— je prekinil Alf in se obrnil do starega ravnatelja, -— ali bi mi hoteli dobiti telefonsko zvezo z Wellingborough-St . atfordom 302 Sicer je šele pol šestih, morda pa je čudoviti uradnik že vstal. Na vsak način pa vas prosim, bodite tako dobri, čakajte toliko časa, dokler ne dobite zveze. — Dobro ste naredili — je pripomnil Perkins. — Vedno je okoli nas ta prekleti pijanec in vohuni. Dejal sem.torej... Tudi tokrat Perkins ni mogel nadaljevati, ker ga Je Duncan spet prekinil. — Udar pri «gozdarski koči* se je torej ponesrečil?- Sepec z brado >» ^ ^ p -a, <^n ^ -m, m jo je torej počedil in uničil, moram reči, precej dobro vse podjetje. Prav malo je manjkalo, pa bi se morali odpovedati veselju, da zajtrkujete z menoj. Višji nadzornik je obupano pogledal zdravnika, preden je stavil pohlevno vprašanje: — Kaj hočete reči s »podjetjem*? — Mislim to, kar bomo videli v teku dneva — je kratko odvrnil Duncari. —; Torej, dobro, mi boste povedali, kadar vas bo velja — je dejal. Potem pa je prišel na dan s svojo veliko novico. — Ali veste, da je dobil ta nesrečni igralec strel, v svoji sobi? Todd zdravnik, pravi, da nekaj ni v redu... — Ce to ]»ravi zdravnik, potem bo že držalo. Saj dobro veste, da mi iz Cambridgea... — Vem, dobro vem — je hitro dejal Perkins, medtetn ko je Duncan zadovoljno kimal in potegnil iz žepa velik avtomatičen revolver ln ga položil na mizo. — Izstrelek, ki je naredil tisto luknjo v Gwynnovem telesu, je bil izstreljen pred približno .šeštlmi urami iz tegale železa. Bila pa je povsem enostavna zamenjava, ker priziv: iz političnih RAZLOGOV ODPUŠČENIH Komisija tržaškega področja za preučevanje in razsodbo prizivov iz političnih razlogov odpuščenih oseb je objavila seznam nameščencev, katerih prizive je sprejela In katerih ne. Komisija je ugodila 80 prizivom: med temi so sledeče osebe: Braunizer Rudolf; Leban Jožef, Rodberšič Evgenij, Šinigoj Rudolf, Vesnaver Viktor, Godina Mario, Kumar Gvido, Kočevar Marjan, Godina Rudolf, Sivih Marjan, Panek Franc, Kranjec Franc, vsi od drž. železnic; Bekar Kam jut Pč-lagija, Jelšek Amalija, Jereb Milan, Rakovšček Petrič Marija, Ribarič Justin, Živec Franc, od višjega eolskega nadzornistva. Nasprotno pa je komisija zavrnila 21. prizivov; med katerimi so sledeče osebe: Vitezi Marta, Mlekuž Eva, Sancin Antonija, Lapajne Franc, Zuljan Marija, Lovrenčič Štefan jn Zajc Franc. Ustanovitev OTROŠKIH VRTCEV Po. novi uredbi so v Trstu ustanovili poseben oddelek za otroške vrtce. Vse izprašane, učiteljice otroških vrtcev naj vlože prošnje na nvkalkovanem papirju s potrebnimi dokumenti na Upravo otroškjh vrtcev v Trstu — slovenski oddelek — ulica GaUrtU 20-1., tel. St. 68-89. Izredno porotno sodišče Sambo 30 let TRI OBSODBE NA 6 LET IN 8 MESECEV ENA OPROSTITEV Pred izrednim porotnim sodiščem so zaključili razpravo proti bivšemu fašističnemu zveznemu tajniku dr. Brunu Sambu in miličnikom Carlu Bonlfaciu, Gujdu Apolloniju, Carlu Marchiu in Brunu Artusiu. Razpravo, ki se je pričela 9. oktobra ter so jo nadaljevali 10. in 19. ■oktobra, so včeraj zaključili z govorom javnega tožilca jn branilcev. Po približno poldrugo uro trajajočem posvetovanju je predsednik sodlsč? dr. Nachich izrekel sledečo razsodbo: Bruno Sambo obsojen na 30 let ječe; Carlo Bonifacio, Gui. do Apollonio in Bruno Artusi obsojeni vsak na 6 let in 8 mesecev ječe; Carlo Marchi oproščen. Obsodbe so bile takšne, kot jih je zahteval javni tožilec, razen Ciamba, katerega javni tožilec na podlag; izpovedi prič ni »poznal za odgovornega umorov partizank Marie Me-dizza in Line Zacchigna in mladeničev Bruna Coslovicha, Stea Se-galla in Virgilla Perossa, in za katerega je zahteval 10 let ječe. GORICA Protestna stavka končana Delavci podjetja «S.A.F.O.G.» i» bombažne predilnice v Strašicafc kot tudi slovenska šolska mladina, ki so v četrtek prekinili delo oziro' ma j>ouk v znak protesta proti zasedbi Ljudskega doma, so včeraj spet pričeli z običajnim delom. Meč stavko se ni primeril nikak incident. Praktični nastopi za učiteijiščnlke Višje šolsko nadzorništvo v Gorici sporoča: «U6ni načrti za učiteljišča obsegajo v III. in IV. letniku tud! praktične 'nastope > učencev r osnovnih šolah. Kandidati, ki se nameravaj0 javiti kot privatistl k učiteljskem'1 zrelostnemu izpitu v šolskem let« 1946-47, morajo do 15. novembra 1946 vložiti prošnjo pri pristojnem višjem" šolskem nadzorništvu, da jim dovolijo praktične nastope na osnovnih šolah, V prošnji naj navedejo osnovno šolo, na kateri želijo nastopati, in sicer štiri ure na teden. Višje šolsko nadzorništvo bo prošnje pregledalo in bo kandidat* cdkazalo šolam, (.za katere so pr o sili, ce se jih za isto šolo ne W javilo preveč. V tem primeru bod4 kandidate primerno razdelili F raznih šolah.* VELIKA TATVINA V SREDISCU MESTA Ko so je gospa Emma Tamaro, stanujoča v ulici Battist; »t. 21, >o večmesečni odsotnosti vrnila domov, je ugotovila, da so neznani zlikovci, s pomočjo ponarejenih ključev in vitrlhov, vdrli v nje-o stanovanje in ji ukradil razno blago, usnje, posodo iz aluminija in perilo ter 12 ameriških dolarjev. Skoda znaša približno 200.000 Ir. EKSPLOZIJA TOPOVSKEGA NABOJA y četrtek aln , na kili, mladi in stari, žene*4® otroci, lahko s polnim zaDe(ji njem vprašajo za svet ort°P ‘ ka Bartollnija, ki sprej0"1 TRŽIČU: 12. novembra v h°telu Moncenisio; GORICI: 13. in \i,, n°vemhra v hotelu Universit^’ TRSTU: 15., 16. i« „17- novem bra v heteju Vah0 je bij strel namenjen neki drugi osebi. Ko že ravno govorimo o tem, bi vam svetoval, da greste takoj po okrepčilu na sprehod v Alderscourt, vas, ki je na zfemljevidu označena nedaleč od tod. Vaša stara prijateljica Drevvova mora biti zelo iz sebe zaradi samote, Istočasno pa posvetite pažnjo tudi njeni prečastiti hčerki... Zapeljite po kolovozu, ki je na levi strani, ko pridete iz gozda; je precej prijazna in tudi zanimiva pot. Seveda pa morate voziti malo hitreje, kot je naredil pametni gospod Fielder... — Wellingborcgh kliče — je v tem trenotku zavpil William. Duncan je vstal. — Kaj pravite? — je zamrmral Perkins zdravniku na uho. — Zdaj ste slišali tudi vi: ne uspete izvleči iz njegovih ust niti ene same besede, če pa, je vse tako zamotano, da ste še ,bQlj zmešani, kot ste bili.... Na vsak način — je z vzdihljajem zaključil — bom moral storiti vse to, kar mi je nasvetoval;... Alf je bil odsoten dobre četrt ure in ko se je spet prikazal je bii videti zasanjan kot prejšnji -len, ko sta, šla š Perkinsom ven. Detektiv si ni obetal nič dobrega-, pa je kljub tertiu hotel- poskusiti z napadom. — Ce ta bedak «Divjl» ne bi bil vsega pokvaril, — tako je Perkins. previdno prinesel zadevo znova na dan — bi bilo zdaj že vse končano. Prav mil js, da j.h je izkupil, bo vedel za drugič. In če pomislimo že na to, da je Marwel tako dpbro padel v past. Zdaj pa kdo ve, koliko časa bomo izgubili, da ga spet iz sledimo. Kot prikazen se mi zdi Marwel. — «Prikazen» je prava beseda — je priznal Duncan in ponovno pogledal na uro z nekako nestrpnostjo. — To bi vam tildi zdravnik lahko potrdil na prepričljiv nač nv L. Tokrat je zdravnik obstal precej presenečen, toda Duncan se ni zmenil za to in je dobrohotno pogledal W’.lliama, ki je bil videti zelo za-poslen. — Ali bi hoteli biti tako dobri — mu je rekel — in se vrniti k telefonu ter • poklicati *,Welingbor;»ugh 302? Mogoče boste morali del j' časa čakati, toda ne smete se Pre" makniti od telefona, zame je vaaka minuta dragocena. — Nato se j? obrnil k zdravniku: — Zdaj pa tl govori. T/ol Miri -novem? — Lahko začneš kar pri ; žrtvi črnega kllonlCtrskega kam Menim, da si «'oiA' a,l vsaj 1 kor je od njega 08talo, pregleda da si morda ugotovil kakšno sebnost. — Prvi? —. ie dejal zdravnil se zbral, da b; razm ,slil. — Se«1 vsa žrtve jaz pr:gledal; 1 rečem tl, da delo ni bilo P1-1 razveseljivo- Da, da, sporni" se. P«.va žrtev je bila prav . o1 najbolj zdelana izmed vseh 0 lih: vrhnji del trupla je bil zogl in to tako, da ga ni bilo r spoznati... Opazil pa sem da j ’ • na desnem kolenu neko oteklin* je morala izvirati od neke 9 poškodbe.... D.uncan je prikimal in ir°» pogledal višjega nadzornika. _ Vidite? To je Cambridg9' spod Perkins... In James M«1 katertga tako vztrajno iščeta, n prav ta, prva žrtev. — In bradati mož, ki šepa? ' obupano zamrmral višj; nadz01 ko je videl, da je Duncan »Pet gledal na uro. Toda tokrat DUI ni ušel in ga pustil suhih ust, več je v nasprotju s svojo na začel kratko in odločno 8ov°11. (Nadaljevanje prihodnj-