številka 36 četrtek, 8. septembra 1994 100 tolarjev Posodobljena cesta na Graško Čeprav je v soboto popoldne močno deževalo, je sijalo za krajane Graške gore sonce. Namenu so predali prvi, 1700 metrov dolg asfaltirani odsek ceste od Graške gore do Grmade. Mnogi so še spomladi, ko so začeli odločne aktivnosti, da tudi oni dobijo lepo cesto, le zmajevali z glavo in temu niso verjeli, a ga zdaj ni, ki ne bi bil prepričan, da bo prihodnje leto asfaltiran tudi 1200 metrov dolg odsek ceste od Grmade do Plešivca. Cesto sta odprla predsednik gradbenega odbora Drago Plazi in predsednik velenjske vlade Srečko Meh. Slednji je v svojem govoru pohvalil prizadevnost krajanov, njihovo neomajno voljo in pripravljenost za delo, izrazil paje tudi prepričanje, da bodo v prihodnjem letu zbrali še preostala sredstva in cesto dokončno uredili. Drago Plazi se je zahvalil vsem, ki so jim pomagali, še zlasti pa velenjski občinski skupščini, rudniku, termoelektrarni in Gorenju. ■ (mz) Grablje, kose, sa- mokolnica,... • Kako se s tem kmečkim orodjem rokuje, so v posameznih disciplinah prikazali tekmovalci ter tekmovalke 12 ekip vaških krajevnih skupnosti na nedeljskih kmečkih igrah v Gaberkah. ■ stran 16 Blok V. spet obratuje Prejšnji ponedeljek je iz slovenskega elektroenergetskega omrežja nenadoma izpadel peti blok šoštanjske termoelektrarne zaradi napake na generatorju. Strokovnjaki šoštanjske termoelektrarne, ki so se jim pridružili tudi predstavniki firme KWH, ki je dobavila turbino, so delali neprekinjeno vse do tega ponedeljka in obsežno okvaro odpravili. Tako so blok v ponedeljek malo pred 15. uro že vključili v slovensko elektro omrežje in s tem prepričili redukcije, ki so grozile Sloveniji, ki je prejšnji teden uvažala kar tretino potrebne električne energije. ■ (mz) SAVINJSKI GAJ - Na čudovitem prostoru ob Savinji je bila od minulega petka do torka na ogled peta velika mednarodna razstava. Vnovič je bil obisk "štajerskega bisera" doživetje zase, za kar so poskrbeli vrtnaiji iz šestih držav in upravljalci gaja, ki so ob vsej lepoti cvetja res zagotovili veliko zanimivega in raznoliko ponudbo. In milijonti obiskovalec po 16 letih? Bila je to Tanja Gor iz Gotovelj, Id ji je bogato nagrado izročil direktor ERE Šmartno Gvido Omladič. STRAN 9 i m? Ob koncu tedna bo sončno in razmeroma toplo vreme. S torkovega zasedanja DPZ m ZZD Sob Velenje Ekologija buri duhove Poslansko jesen so v Šaleški delegati DPZ-ja, poslanci zasedanje tudi nadaljevalo. Vsaj Poslansko jesent dolini "otvorili" delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora velenjskega parlamenta. To je bil zanje popravni izpit, kajti omenjena zbora nista bila sklepčna ob julijskem sklicu. Takrat so namreč predviden dnevni red "obdelali" le poslanci zbora krajevnih skupnosti. Zasedanje naj bi poslanci obeh zborov začeli v sejni skupščinski dvorani ob 8. uri, vendar so bile vrste tako razredčene, da je vse kazalo na vnovično nesklepčnost. Po 20 minutah čakanja so vendarle zagotovili potrebno sklepčnost ZZD-ja pa so sedli v klopi na ločenem zasedanju še več kot 30 minut za prej omenjenimi poslanci. Tako kot se je začelo, se je pri predlogu sklepa o imenovanju Upravnega odbora Sklada za okolje občine Velenje. Več na 3. strani Prvidnevi pouka so minilj brez nezgod Vsaj en cilj je vsem enak -varnost otrok Temeljite priprave na prve šolske dni, ne samo doma, ampak tudi zunaj šole, v prometu, so se vsaj v prvih šolskihdnehv občini Velenje in Mozirje izplačale! Ni se pripetila nobena prometna nezgoda in samo želimo lahko, da bi bilo tako tudi v bodoče. V prvih šolskih dneh so nad prometom bdeli tako mladi prometniki, ki so jih pri tem usmeijali in jim svetovali sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, voznike so na mlade nadebudneže opozarjale rumene rutice, kijih nosijo okoli vratu, na bližino šol pa tudi znaki. V prvih dveh dveh pouka so bili na cesti povsod po Sloveniji prisotni policisti, ki j ih bo v bližini šol videti tudi v bodoče. Budno so spremljali dogajanje v prometu, včasih in ponekod pa so si pomagali tudi z radarji in ustavljanjem ter opozarjanjem udeležencev v prometu. V Velenju so morali poseči tudi po ukrepih. Na Policijski postaji so nam povedali, da so 1. in 2. septembra na previdnejše obnašanje v prometu opozorili 81 udeležencev, 32 so jih mandatno kaznovali, za 32 so napisali predlog sodniku za prekrške, začasno pa so odvzeli 1 kolo z motorjem. ■ mkp GORENJCANI VSE BOLISI- Deseti jubilejni Jar- novičev memorial je bil najmočnejši doslej, saj so poleg gostiteljev -domačega Gorenja, na njem zaigrale še tri prvoligaške ekipe iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Na koncu je Jarnovičeva žena Milka skupaj s predstavnikom kluba Jožetom Silovškom podelila kapetanom ekip lepe pokale, najboljšemu igralcu, vratarjem in strelcem pa praktične nagrade, (vos) TO SO PRAVI UPI - Na državnem ekipnem prvenstvu do 14 let so pripravili izjemno presenečenje igralci in igralke velenjskih klubov ŠTK in AS, ki so ekipi Velenja izjemno presenetljivo zagotovili naslov državnega prvaka. V konkurenci najboljših slovenskih teniških upov je to pravi podvig. STRAN 13 2 NAŠ CAS DOGODK isr o V soboto bodo slavili borci Radmirje - Občinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOB Mozirje in Odbor skupnosti borcev 3.VDV brigade NOV bosta ob 50-letnici osvoboditve Zgornje Savinjske doline in ustanovitve 3.brigade VDV v soboto, 10.septembra, pripravila proslavo, z njo obeležila oba jubileja. Po slavnostnem programu bo na prostoru ob radmirskem gasilskem domu tovariško srečanje, proslavo pa bodo pred spomenikom v Radmirju pričeli ob 11.uri. ■yp Kanalizacija nič več v Pako! Šoštanj - V teh dneh bodo v Šoštanju delavci Vegrada, ki bo glavni izvajalec, pričeli z deli, potrebnimi za priklop kanalizacijskega omrežja levega brega Šoštanja na Centralno čistilno napravo Šaleške doline. Ta predel Šoštanja doslej nanjo še ni bil priključen, vse odpadne vode iz kanalizacije so se stekale v Pako. Dela bodo stala okoli 17 milijonov tolaijev, potreben denar pa so zagotovili iz nelimitiranega dela občinskega proračuna, četrtino denarja pa bo predstavljal republiški kredit. Računajo, da bodo dela opravljena v treh mesecih. Vzporedno s priključitvijo kanalizacijskega omrežja levega dela Šoštanja na čistilno napravo, pa bo v mestu potekala tudi sanacija vodovoda. ■ mkp Izvolili novo vodstvo Krajevna skupnost Skorno - Florjan - Skoraj 50 odstotkov volilnih upravičencev se je v nedeljo, 4. septembra, v Skornem in Florjanu udeležilo volitev, na katerih so izvolili novo vodstvo krajevne skupnosti. Za predsednika sveta krajevne skupnosti so izvolili Silva Mežnarja za podpredsednika pa Antona Korena. V novem dvanajstčlanskem svetu krajevne skupnosti pa bodo: Vlado Ostervuh, Florjan Mežnar, Franc Kurnik, Franc Turinek, Anton Skornšek, Franc Vrčkovnik mlajši, Andrej Jurkovnik, Rajko Godec, Silvester Goličnik, Pavel Skornšek, Roman Ledinek in Miran Napotnik. ■ mkp Na državno prvenstvo v oranju Kočevje - Jutri in v soboto bo v Kočevju državno prvenstvo v oranju na strnišču in ledini. Na farmi Mlaka, last Kmetijskega gospodarstva Kočevje, se bosta z nasprotniki pomerila tudi Anton Špital iz Gaberk in Franci Rotnik iz Raven pri Šoštanju, ki sta pred tem že zmagala na tekmovanju celjske regije. Zlata harmonika v Ljubečni Nazarje - Junija je bilo pred gradom Vrbovec v Nazarjih eno od izbirnih tekmovanj za letošnjo "Zlato harmoniko v Ljubečni. S tega izbirnega tekmovanja seje v nadaljnje tekmovanje uvrstilo kar šest godcev. Kar štirje od njih so se na polfinalnem tekmovanju v Rogaški Slatini znova izkazali in se z mojstrskim igranjem uvrstili v sam finale, ki ga bodo v Ljubečni izvedli v Ti štirje ju lik iz Šošt Belaj iz Gornjega grada in Kristi Germelj iz Luč ob Savinji, na tekmovanju v Ljubečni pa jih bodo spremljali številni ljubitelji in jim s spodbujanjem skušali pomagati k še večjim uspehom. *jP soboto in nedeljo, lO.in 11 .septembra. Ti štirje junaki so Primož Založnik iz Vitanja, Stanko Vrčkovnik iz Šoštanja ter Brane ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje BBS - HITRA IN KVALITETNA INFORMACIJA V sodobnem svetu je hitra in kvalitetna informacija porok za sprejem pravočasne in uspešne odločitve. Zato smo tudi v LB Splošni banki Velenje d.d. posodobili informacijski sistem, ki omogoča posredovanje bančnih infomacij na dom in sicer preko BBS-a (BULLETIN BOARD SYSTEM). Do informacij, kijih objavljamo preko našega BBS-a, imajo dostop vsi tisti naši komitenti, ki razpolagajo z ustrezno računalniško opremo (osebni računalnik in modem). In kaj ponujamo na našem BBS-ju? BBS LB Splošne banke Velenje d.d. objavlja informacije s področja: - kreditne ponudbe za obrtnike in občane - tolarskih in deviznih obrestnih mer - zakonskih zamudnih obresti, seznanjamo vas s: - tečajno listo Banke Slovenije - tečajno listo LB Splošne banke Velenje d.d. - seznamom naših enot in naših menjalnic, omogočamo vam dostop do: - raznih sporočil, obvestil in - baze podatkov stanj na vaših tekočih in žiro računih - obrtnikom in podjetnikom pa tudi objavo reklamnih sporočil. BBS lahko koristite neprekinjeno vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih na telefonski številki 063 856 510. Podrobnejše informacije dobile na ekspozituri šaleški osebno ali na telefonu 063 859106 vsak delovni dan od 7. do 13. ure. Iz dela velenjske vlade Kaj bodo gradili v Podkraju? Velenjska vlada je dorekla in dala v javno razpravo Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za Podkraj. Ta dokument bodo tudi javno razgrnili in organizirali o tem javno obravnavo v omenjeni krajevni skupnosti. Glede na to, da je to območje že pozidano, so v prostorskih ureditvenih pogojih opredeljena zemljišča, ki jih je mogoče komunalno urediti in vključiti v urbano strukturo. Prav tako je opredeljena nadomestna gradnja, adaptacije in nadzidave. Dostava pošte od sobotah Že nekajkrat smo tudi v našem tedniku opozorili na to, da Velenje izgublja mnoge pomembne funkcije. Velenjska vlada je takoj odreagirala, ko je ptt podjetje Celje v mesecu avgustu ob sobotah ukinilo dostavo pošte v izven mestne krajevne skupnosti Velenja. Pomočnik generalnega direktorja Jože Palčnik je v dopisu izvršnemu svetu navedel, da so s tem samo uskladili dostavo pošte z akti o dostavi pošiljk in poudaril, da s tem svojim uporabnikom ne kratijo dostave, ampak opravljajo storitve, ki jih zakonodajalec predpisuje. Predlaga še, da naj se naročniki časopisov iz teh krajev oglasijo na pošti, kjer bodo lahko prevzeli svoje pošilja, ki jim bodo sicer dostavljene ob ponedeljkih. Člani velenjske vlade se s takšnim odgovorom niso strinjali in zahtevajo sestanek z odgovornimi s ptt podjetja. O ukinitvi družinskega varstva Z letošnjim šolskim letom je velenjski vzgojno varstveni zavod ukinil večino oddelkov družinskega varstva, o tem pa so govorili tudi na zadnji seji velenjske vlade. Ravnateljica velenjskega vzgojno varstvenega zavoda Metka Čas, jim je posredovala utemeljeno obrazložitev za takšno odločitev, vseeno pa so temu zavodu predlagali, da v kolikor bo le mogoče, ohranijo takšno obliko varovanja otrok v okoliških krajih. ■ mz OZPM pomagala k veselim počitnicam aniti«i«iiti(iii»s*a»«i(iKiiiii Vključenih več kot 600 otrok Izvršni svet SO Mozirje llliSliKIIClillli S takso nad Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je tudi v letošnjih počitnicah, ki so se iztekle točno pred 14 dnevi, pripravila vrsto aktivnosti za najmlajše, večino s pomočjo društev prijateljev mladine, ki delujejo po krajevnih skupnostih. Veselih uric, ki so v posameznih krajih in zaselkih trajale po najmanj teden dni, seje letos udeležilo preko 150 otrok. Na Debeli rtič in v Savudrijo so odpeljali 230 predšolskih in šolskih otrok, dobro paje bil obiskan tudi tabor na Slemenu. Preko 200 otrok je letos prišlo v dnevni tabor. Sedaj, ko se je šolsko leto že pričelo, so na OZPM že pripravili več novih stvari, ki bodo tekle v prihodnjih mesecih. Vse osnovne šole v občini Velenje so že prejele razpis za dva projekta, v katera se bodo osnovnošolci vključevali prostovoljno. "Po poteh preteklosti" je ime prvemu; učenci od 3. do 6. razreda naj bi v njem raziskovali gradove v naši okolici in ob koncu izdelali prospekt, s katerim bodo svojim sošolcem te približali. V drugem programu bodo vključili sedmo in osmo-šolce, gre pa za ekološko izobraževanje in raziskovanje . Več o obeh programih bo znano po 15. septembru, ko se izteče rok za prijavo. Že 21. Napotnikova likovna kolonija V Zavodnjah nad Šoštanjem bodo 23. in 24. septembra spet ustvarjali mladi likovniki. Tričlanske ekipe bodo pod vodstvom mentorjev kiparile, svoje izdelke pa bodo osnovnošolci in ostali udeleženci potem razstavili v Na-potnikovi galeriji v Majerjevi vili v Šoštanju. Na OZPM trenutno še zbirajo prijave; poleg velenjskih osnovnošolcev pričakujejo še udeležbo skupine iz občine Lju-bljana-Center in Šaleških likovnikov. ■ bš obremenjevanje okolja Prvo sejo po krajšem počitniškem odmoru so člani mozir-skega izvršnega sveta namenili nekaterim pomembnim sprotnim in tudi zadevam dolgoročnejšega pomena. Med slednje gotovo sodi sprejetje Uredbe o taksi za obremenjevanje okolja in racionalno rabo naravnih dobrin. Takšno takso je uvedlo že precej slovenskih občin, ki ob zamrznitvi cen s strani republiške vlade, na ta način želijo doseči ekonomske cene komunalnih storitev. Sklep o uvedbi takse je mozirski izvršni svet sprejel hkrati s preklicom dviga cen komunalnih storitev; višje cene so veljale od 1.julija naprej. Kaj to praktično pomeni? Pomeni, da bo nominalna višina seštevka cen komunalnih storitev in takse enaka dosedanji (preklicani) ceni komunalnih storitev. Za koristnike storitev torej ne bo dodatnih obremenitev. Izvršni svet je sprejel tudi sklep o rednem povišanju cen vzgojnine v otroških vrtcih, prav tako sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta industrij-sko-obrtne cone Prihova in os- nutek Odloka o ureditvenem načrtu mestnega jedra Mozirja, ki so mu dodali priporočilo občinski skupščini, da ga sprejme po hitrem postopku. Ena izmed točk je zadevala ustanovitev konzorcija za zaščito zgornjesavinjskega želodca, odločitev o tem pa so člani izvršnega sveta preložili na naslednjo sejo, ker je bila obrazložitev o tem pomanjkljiva. Predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje je v nadaljevanju razčlenil kritično stanje v Gostinskem podjetju Turist Nazarje. Kljub ponovljenemu razpisu namreč še niso našli ustrezne kadrovske rešitve za mesto direktorja. Ne glede na to bo najprej potrebno lastninsko preoblikovanje, za pomoč pri reševanju iz težkega položaja pa je izvršni svet imenoval posebno komisijo, ki jo sestavljajo Rudi Hramec, Jože Mutec in Andrej Presečnik. Ob koncu seje so člani spregovorili tudi o tem, kdo onesnažuje nekoč tako znane Ko-pelce v Mozirju. Voda namreč ni več primerna za kopanje, sklep pa je, da je treba zadevo temeljito raziskati. ■ jp Anketa o uporabnikih telefonskih informacij 11 i > Visoka prav dobra ocena V zadnjih letih smo lahko v javnosti večkrat zasledili besede nezadovoljstva glede posredovanja telefonskih informacij pri PTT podjetjih, tudi celjskem. Zato je to podjetje s pomočjo društva Vivera iz Mozirja izvedla javnomenjsko raziskavo med 300 rednih uporabnikov telefonskih informacij iz omrežne skupine 063. Ti so te storitve ocenili z visoko prav dobro oceno in 80-odstotno potrdili, da je odnos uslužbencev do klicočih korekten. Visoke ocene so presenetile tudi samo PTT, hkrati pa so prinesle potrditev, da enoletni trud in uvajanje številnih novosti v službi informativnih storitev, ni bil zaman. Število danih informacij, ki so dosegljive preko posameznih telefonskih številk, se je dvignilo za 48%. Uvedli so računalniško kontrolo prihajajočih klicev (zato smo do nedavna, če smo zavrteli 988, slišali "Informacije Celje, prosimo počakajte trenutek!"), povečalo število delovnih mest, na katerih uslužbenci posredujejo informacije, za 50%, pred kratkim pa so z glasbenim vložkom in identifikacijo delovnega mesta zaokrožili trenuten program. Če ste v tem času izboljšanje storitev in prijaznejši odnos do klicočih opazili tudi vi, so na PTT Celje, ne glede na raziskave, svoj namen res dosegli. Vsaj v nečem spet stari časi Medtem ko še vedno proizvajamo precej manj kot pred nekaj leti in ko je vsaj pri večini osebni standard še močno pod ravnijo iz preteklosti, ob izteku turistične sezone obetavno napovedujejo, da se vsaj na tem področju približujemo časom pred našo osamosvojitvijo. Tisti čas, ki je bil za nas usoden, je bil na mnogih področjih tudi prelomen. Na vzhodu ali jugu smo izubili veliko tržišče, turisti z zahoda so se prestrašili pokanja in si niso upali k nam na dopust. Čeprav mnogi pri nas še s posebnim poudarkom naglašajo, da je vojna trajala le nekaj dni, je tujce pregnala za precej dlje. Ob tem, ko radi poudarjamo, kako pametni so ljudje na zahodu, je treba tudi povedati, da je širša geografija mnogim španska vas. Kako dolgo niso vedeli, kje se je začela vojna na tleh bivše Jugoslavije, potem tudi ne, da se je pri nas že končala, drugje pa še traja. In se še vedno niso odločali za pot v "vojno" območje. Ob obilni ponudbi od drugod jim tudi ni bilo treba. Zdaj vendarle stvari počasi postavljajo na pravo mesto, to pa se že pozna v naših turističnih območjih. Nekateri napovedujejo, da bomo po številu nočitev letos že dosegli leto pred vojno. Seveda bo kdo rekel, da je to možno, saj tudi Slovencem ni več tako lahko preživljati dopusta, ko pa so izgubili dobršen del "domačega" morja. To je res, res je pa tudi, da statistika vendarle kaže, da seje prenočevanje tujcev, izraženo v odstotkih, povečalo veliko bolj kot pa domačinov. To velja za vso državo in tudi za širše celjsko območje. Do konca avgusta se je število nočitev povečalo za 11 odstotkov. Pri tem je bilo število nočitev domačinov večje za tri odstotke, tujcev pa kar za 19. Toda tudi po raznih krajih oziroma centrih je "povratek" tujcev zelo različen. Številke kažejo, kako privlačni so naši kraji za tujce. Na ožjem območju beležijo zelo dober obisk tujcev na Dobrni in v Topolšici. Obe zdravilišči sta prav pri vrhu turističnih krajev. Imamo pa na našem območju tudi kraja, ki sta pri repu. To sta Žalec in Velenje. Če naj bi veljalo, da je obisk tujcev manjši tam, kjer gostje nimajo česa videti, se s čim ukvarjati, je kar čudno, da jih Velenje bolj ne zanima. Gotovo v tem primeru velja, da tu tujci nimajo kje prenočevati. Načrti o tem, kako bodo obnovili in posodobili hotel Paka, imajo že kar brado. In nemalokrat so mnogi tu v središču Šaleške doline v zagati, ko morajo svoje goste na prenočevanje peljati kam izven kraja. Tudi zato ponekod v obrobju beležijo boljše nočit-vene rezultate, čeprav so jih dejansko "ustvarili" Velenjčani. Ampak to ni njihov problem! Seveda se najdejo tudi taki, ki menijo, da podatki o nočitvah tujcev sploh ne držijo. Prepričani so namreč, da prenočuje po Velenju še veliko več tujcev, le da te statistike nihče ne beleži. Vidimo jih po ulicah, seveda pa jih ne najdemo po hotelih. Je pa tudi res, da se s takimi gosti, pa čeprav tujci, vsi ne ponašajo radi! (Kr) 8. septembra 1994 Kaj se dogaja v EKO p.o.? Kdo je in kdo ni direktor? Približno tri leta so minila od takrat, ko je šla v stečaj Gorenjeva Elektrokovinarska oprema, krajše EKO. Po končanju prisilne poravnave EKA v stečaju so ustanovili novo podjetje TTE, daljše Tovarno tehničnih elementov. Novo podjetje je prevzelo zaposlene iz bivšega EKA in svojo dejavnost od vsega začetka opravlja na najeti opremi in v najetih prostorih EKA. V tem času so v podjetju TTE poslovali uspešno in do EKA redno poravnavali obveznosti (najemnina prostorov in opreme). V zadnjem času naj bi se zahtevki EKA do TTE bistveno povečali in v določeni meri menda celo ogrozili poslovanje, vendar so skušali stvari sproti urejati in se sporazumevati. To je pomembno zato, ker naj bi bilo v izhodiščih oblikovanja Tovarne tehničnih elementov dogovorjeno, da se bosta v bližnji prihodnjosti ti dve podjetji združili. "Tako je bilo naše poslovanje ves čas podrejeno temu in s tem ciljem smo izvajali tudi nekatere skupne naloge na novih proizvodnih programih," pravi direktor TTE Bojan Penšek Skupni poslovni interes, ki ga omenja, je načrtovana proizvodnja kabelskih setov za Revozov program osebnega avtomobila Clio. Zaradi dogovora o skupnem izvajanju nalog in kasnejši povezavi, so razvojni del prenesli v EKO in oblikovali projektno skupino, da bi pripravila potrebno za začetek proizvodnje. "V njej bi zaposlili delavce TTE in nekatere še bivše delavce EKA, ki so po stečaju še vedno brez dela." Vedeti je namreč treba, da je TTE danes življenjsko odvisen od EKA in od najema prostorov in opreme. To potrjuje tudi direktor Bojan Penšek. "Vse kar bi se dogajalo z EKO-m, posredno vpliva na nas. Prav zaradi tega smo ves čas težili k ohranjanju dobrih odnosov z EKO." Zdaj pa se je, kot kaže zgodilo nekaj nepredvidenega. V torek, 30. avgusta, naj bi sedem od dvanajstih delavcev zaposlenih v EKO, na zboru delavcev s tajnim glasovanjem izreklo nezupnico direktorju EKA Andreju Glušiču in za v.d. imenovalo Bojana Penška, direktorja TTE. Slišati pa je, da nekateri v EKO zdaj oporekajo legitimnost temu zboru, med njimi je tudi Andrej Glušič in med njimi naj bi bila celo dva, ki sta se zbora udeležila in glasovala tako kot je glasovalo drugih pet. Bojan Penšek pa trdi, da je bil zbor povsem legitimen, da se ga je od 12 zaposlenih udeležilo 7, da pa sta 2 udeležbo odklonila. Razplet? "Razplet mora teči v okviru zakona in pravno primernih načinov in metod. Skrbimo za korektnost poslovanja in izvedbo obveznosti, ki jih imajo v tem primeru EKO in njegovi zaposleni. Tisti, ki menijo, da postopek ni bil pravilno izveden, imajo zakonske možnosti, da se pritožijo. V nobenem primeru pa ne smemo dovoliti, da pride do blokade delovanja EKO in izvajanja nalog na projektu Revoz. Čeprav dobivam občutek, da bi nekaterim bilo to v interesu." Na vprašanje, če bi bil v ozadju zapletov lahko tudi zasebni interes, pa je Bojan Penšek odgovoril: "Vse, kar bi v tem trenutku rekel, bi lahko prejudiciralo zadeve, tega pa ne bi želel. Prav gotovo pa interesi so. Kakšni in na katerih področjih, bi prepustil v presojo ustreznim organom. V vsakem primeru je potrebno opraviti revizijo poslovanja v EKO, kije družbeno podjetje. Naš cilj je, da se to družbeno premoženje ohrani in da se lastnini v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij." Izjava Andreja Glušiča Za pogovor smo v ponedeljek (v petek smo ga zaman iskali) zaprosili tudi Andreja Glušiča, ki pa nanj ni pristal. Posredoval nam je "IZJAVO direktorja Andreja Glušiča v zvezi z dogodki v podjetju EKO p.o." V njej piše: "Ker je bila javnost preko lokalnega radia Velenje dne 2.9.1994 enostransko obveščena oziroma zavedena, dajem kot zakoniti direktor podjetja naslednjo izjavo v zvezi z nenavadnim dogodkom, ki seje odigral v našem podjetju: Dne 30.8.1994 je skupina petih delavcev EKA organizirala tajni sestanek, na katerega so s prevaro, deloma pa tudi s prisilo zvabili še dva zaposlena delavca EKA ter pripeljali zraven štiri delavce sosednjega podjetja TTE (ki je v 100% lasti Gorenja GA) z direktorjem Bojanom Penškom na čelu. Tako obilikovana skupina seje zaklenila v prostore, oklicala tajni sestanek za "zbor delavcev" ter sprejela sklep o razrešitvi di- rektorja Andreja Glušiča in imenovala na njegovo mesto Bojana Panška kot v.d. direktorja podjetja EKO p.o. Na pobudo preostalih prizadetih delavcev, ki za tajni sestanek niso vedeli oz. nanj niso bili vabljeni, je bil 1.9.1994 sklican zbor delavcev, na katerem je sedem delavcev EKA od dvanajstih zaposlenih soglasno ugotovilo, da tajni sestanek skupine "prevratnikov" ni bil zbor delavcev in da so tam sprejeti sklepi brez vsake pravne veljavnosti. Na podlagi siceršnjih pooblastil in tudi izrecnih zadolžitev na zboru delavcev 1.9.1994 sem kot legitimni direktor ukrepal v smislu zaščite zakonitosti in varovanja družbenega premoženja. Na SDK Velenje je EKO zadnji hip preprečil izvedbo nezakonite spremembe podpisnika žiro računa in pisno opozoril pristojno registracijsko sodišče v Celju, da zadrži morebitni zahtevek za spremembo na registerskem vložku na podlagi nezakonitih sklepov. Hkrati je EKO vložil na pristojno sodišče tožbo na ugotovitev ničnosti sklepov sestanka skupine delavcev ter na družbenega pravobranilca samoupravljanja naslovil prošnjo za urgentno pomoč pri odpravi motenj v podjetju EKO p.o. Velenje. Prav tako je EKO pri javnem tožilcu vložil kazenske ovadbe zoper tri osebe zaradi Podpisani Andrej Glušič, direktor EKO p.o. Velenje pa je naročil objavo naslednjega plačanega obvestila: Nujno obvestilo Podjetje EKO Elektrokovinarska oprema p.o., Velenje opozarja poslovne partnerje, da obvestilo, ki jim ga v svojstvu v.d. direktorja EKO te dni pošilja Bojan Penšek, nima nobene realne niti zakonske osnove, kar lahko preverijo z vpogledom v sodni register. Hkrati jih opozarja, da kakršnokoli dejanje Bojana Penška ne zavezuje podjetja EKO p.o., Velenje. Proti Bojanu Penšku je zaradu suma kaznivih dejanj, storjenih pri poskusu nezakonitega prevzema funkcije v.d. direktorja podjetja EKO, vložena kazenska ovadba. EKO p.o., Velenje Direktor Andrej GLUŠIČ tem pooblastil za nezakonito razpolaganje s premoženjem EKA v korist podjetja TTE Velenje. Medtem ko pričakujemo ukrepanje pristojnih državnih organov za zaščito zakonitosti postopkov, pa v podjetju EKO kljub motnjam z vso pozornostjo nadaljujemo aktivnosti na projektu CLIO in na lastninskem preoblikovanju in upamo, da neljubi dogodki v podjetju ne bodo ogrozili zastavljenih ciljev podjetja EKO p.o. Velenje." Mi smo se trudili dobiti tudi človeka, za katerega smo slišali, da je vodil zbor delavcev 30. avgusta, vendar do njega nismo uspeli priti. Telefon je odzvonil do konca ne da bi se kdorkoli oglasil, v sredo (včeraj) pa se je namesto njega oglasil Andrej Glušič: "Lahko jaz kaj pomagam?" Za tistega, ki ga kličemo, pa ni vedel, kje je- Po vsem tem, kar se dogaja, človek res ne ve, kdo (zakonito) vodi podjetje EKO p.o.. Eden trdi, da on, drugi trdi, da on in očitno bo zmeda ostala vse dotlej, da ustrezni organi stvar ne raziščejo do konca. Čas pa bo pokazal, kdo v tej igri je imel prav in kdo je v njej upošteval tudi delavce, ki so lahko danes ob tem, kar se dogaja, le prestrašeni. S pravimi infomacijami in pravimi kartami razpolagajo le "poklicani". In če nekateri namigujejo na lastninjenje morda niso daleč od resnice. Najpomembneje ta hip pa je, da delo v TTE nemoteno teče, in da zaposleni v njem glavnemu odjemalcu svojih proizvodov, to pa je Gorenje GA, pravočasno dobavljajo naročeno. Pri tem jim najbrž niti ni pomembno, kako se direktor tega ali onega podjetja piše, bolj jih skrbi za lastno prihodnost. ■ Milena Krstič - Planine kaznivega dejanja poskusa nezakonitega prevzema funkcije v.d. direktorja EKO p.o. Velenje in s r j V torek sta zasedala ZZD in DPZ Sob Velenje Ekologija buri duhove Po poletnih počitnicah so v torek oživele poslanske klopi tudi v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. Vanje so sedli delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora velenjskega parlamenta, torej tisti, ki se vabilu na julijsko zasedanje niso odzvali v zadostnem številu in sta bila oba zbora takrat nesklepčna. imenovanju upravnega odbora Ob 8. uri, ko naj bi zbora zasedala, je vse kazalo na to, da se bo julijska zgodba ponovila. Po več kot le akademski četrti, ko so nekateri že odhajali iz skupščinske dvorane, se jih je za potrebno sklepčnost vendarle dovolj zbralo v DPZ-ju. Več kot pol ure kasneje seje to dogodilo še v zboru združenega dela. Zato sta zbora zasedala na ločenih sejah. Najbolj razburljiva točka torkovega zasedanja v obeh zborih je bil predlog sklepa o imenovanju Upravnega odbora Sklada za okolje občine Velenje. Že to, da predloga izvršnega sveta ni sprejela komisija za volitve in imenovanja, na zasedanju pred dopusti ga niso potrdili tudi poslanci zbora krajevnih skupnosti, je po svoje dal slutiti nadaljnji razplet zadeve. Najbrž pa vsemu navkljub tudi poznavalci niso pričakovali, da bo sestava omenjenega odbora tako sprla poslance občinske skupščine. Glavni razlog za zavračanje predloženega upravnega odbora tiči v terenski nepokritosti celotnega območja velenjske občine. Največ pripomb so imeli v Šmartnem ob Paki, saj v predlogu ni bilo kandidata s tega območja. Mnenje Ivana Atelška naj bi podprli tudi njegovi LDS-ovi kolegi. Ivan Atelšek je že v razpravi zagrozil, da bo glasoval proti ali pa bo zasedanje zapustil. Ker je velenjska vlada z njenim predsednikom Srečkom Mehom na čelu trmasto vztrajala pri predlogu, je Atelšek skupaj s strankarskim kolegom Igorjem Mehom (po njegovem mnenju funkcija občinskega sekretarja za varstvo okolja ni združljiva s članstvom v upravnem odboru sklada) to tudi storil. S tem je postal DPZ nesklepčen. Po tem dejanju je stopil za govorniški oder poslanec Zelenih Vane Gošnik, ki je v celoti podprl predlog velenjske vlade in zahteval, da bo napovedana obstrukcija in s tem blokada delovanja občinskega ekološkega sklada jasno zapisana tudi v zapisniku z zasedanja zbora. Ker s tem predsedujoči družbenopolitičnega zbora Marjan Gaberšek ni soglašal in je bila tudi nadaljnja razprava formalna, je zasedanje zbora prekinil. V zboru združenega dela pa so poslanci po razpravi glasovali o predlogu IS in o možnosti obravnave predloga na naslednjem zasedanju zborov velenjske občinske skupščine. Večina se je odločila za slednjega. Najbrž je jasno, zakaj nekaterim ni vseeno, kdo bo v upravnem odboru občinskega ekološkega sklada. Sklad naj bi razpolagal s precejšnjim denarjem (ta trenutek s 187 milijoni tolarjev), vendar pa njegovo delo zaradi neimeno-vanje tega organa ne more zaživeti. Tako ne morejo nameniti denarja iz tega naslova za tiste naloge oziroma za izva-janje v skupščini sprejetih nalog: za toplifikacijo Topolšice, za izgradnjo plinovoda v Škalah, modernizacijo ceste na Graški gori in še nekatere druge naloge. Velenjski izvršnik je menil, da se pri zatika tudi zato, ker želijo v nekaterih KS delati po starem, da dobivajo denar neposredno od glavnega onesnaževalca -šoštanjskih termoelektrarn. Po neuspelem zasedanju družbenopolitičnega zbora je Srečko Meh seznanil delegate, da bo izvršni svet na seji nasled-nji dan (včeraj, v sredo) z odredbo imenoval ta organ, da bodo v skladu lahko uresničevali že sprejeti načrt sanacije. Na torkovem zasedanju so poslanci obeh zborov potrdili še predlog o preimenovanju osnovnih šol v velenjski občini, o poenostavitvi postopka za priglasitev del za pomožne objekte, se znova zavzeli za nadaljnji razvoj in obstoj bolnišnice Topolšica. Predlagatelj, IS, paje z dnevnega reda črtal točko o legalizaciji črnih gradenj, kef je rok za izpeljavo postopka že potekel. ■ (tp) Evropsko združenje rudarjev^ Člani tudi slovenski rudarji L Konec avgusta je bil v Sloveniji na obisku predsednik Evropskega združenja rudaijev (združenje ima sedež v Bruslju) in obenem predsednik nemškega sindikata rudaijev in delavcev v energetiki. Spremljala sta ga predsednik podobnega sindikata v Avstrgi ter sekretar oddelka za mednarodno sodelovanje. Ta visok obisk naj bi pomenil pričetek včlanitve v Evropsko zvezo rudaijev tudi delavce dejavnosti energetike in premogovništva Slovenije. Ze na tem prvem obisku so postavili temelje bodočega sodelovanja s sindikalnimi kolegi v Nemčiji in Avstriji. Zakaj je članstvo v Evropskem združenju rudaijev lahko koristno tudi za slovenske rudaije? Nedvomno je to poleg pomembnih informacij, do katerih imajo člani dostop in stikov z evropskimi združenji, tega še več. "Prednosti takšne vključitve so med drugim tudi v izmenjavi izkušenj, možnosti dostopa do zahodnoevropske zakonodaje in pomoči v obliki svetovanja. Če so med člani posebej prisotni recimo socialni problemi ali problemi varstva sindikalnih pravic, pa tudi do zelo konkretne materialne ali pravne pomoči," pravi Franc Druks, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Najbrž bi si slovenski rudarji in energetiki lahko veliko pomagali že z izkušnjami zahodnoevropskih kolegov pri zapiranju premogovnikov, o čemer se v Sloveniji veliko govori. Zahodna Evropa se je s podobnimi problemi srečala v začetku 60. let, ko je prišlo do vrste zapiranja rudnikov v Avstriji, Nemčiji in Franciji. "Zapiranje rudnika je velik tehnični problem, še večji pa socialni. Kako rudarjem, ki izgubijo delo, zagotoviti socialno varnost? Do konca leta 2000 naj bi v Sloveniji dokončno zaprli rudnike Senovo, Kanižarica in Zagoije in tu se bomo srečali s podobnimi problemi, s kakršnimi so se srečevali zahodnoevropski kolegi. Veliko izkušenj lahko pridobimo prav preko teh povezav in pravočasno preprečimo napake, ki bi jih lahko pri teh posegih naredili." V Sindikatu delavcev energetike Slovenije računajo, da bi lahko polnopravni člani tega združenja postali že do konca letošnjega leta. ■ mkp 4 IAS ČAS 8. septembra 1994 Petdeset let od ustanovitve III. brigade VDV - Štajerske Ob koncu avgusta 1994 bo minilo 50 let, odkar je bila v Zgornji Savinjski dolini ustanovljena III. brigada VDV, imenovana tudi Štajerska. V Sloveniji so bile ustanov ljene tri brigade VDV, in sicer: prva za Dolenjsko, druga za Primorsko in Gorenjsko in tretja za Štajersko. Poleg teh so bili v četrto brigado VDV povezani še kurirji TV-postaj. Prva in druga brigada VDV sta bili ustanovljeni že aprila in maja 1944, tretja paje bila zaradi težkih pogojev med zadnjimi. Zato pa so priprave za njeno ustanovitev bile toliko bolj temeljite. Uradni datum ustanovitve te brigade je 25. avgust 1944, ko je bila izdana kratka naredba o njeni ustanovitvi z opisom nalog in področjem delovanja. Tej naredbi je sledilo obširno navodilo, kako te naloge izvajati. Desetega septembra 1944 pa seje večina borcev novoustanovljene brigade že zbrala v Radmiiju, za spomin so se slikali in se formirali po bataljonih, četah in vodih. V novo brigado so bile vključene vse VOS grupe na Štajerskem in Koroškem, največ borcev pa sta dali Šlandrova in Zidanškova brigada. To so bili predvsem mladi preizkušeni borci, ki so združevali varnostne izkušnje in tudi izkušnje borcev operativnih enot. Čas od 25. avgusta do 10. septembra so uporabili za imenovanje starešin, za formiranje bataljonov, čet, vodov in za seznanjanje borcev z novimi nalogami. To usposabljanje pa je bilo v Radmirju 10. 9. 1944 prekinjeno zaradi sodelovanja brigade pri osvobajanju Moziija in spodnjega dela Zgornje Savinjske doline. Tretja brigada je dobila nalogo onemogočiti nemški posadki v Šoštanju, da bi nudila pomoč napadenim postojankam. Borci so zasekali in minirali cesto proti Mozirju in progo proti Smartnemu ob Paki. Tuje brigada ves dan 12. septembra 1944 bila ogorčen boj z Nemci, ki so prišli iz Šoštanja z vlakom in s kamioni. Brigada je obdržala svoje položaje in Nemcev ni pustila naprej. Že v prvem boju se je komandant brigade Tone Vratanar - Antonesko zatekel k zvijači. Ko so Nemci najbolj pritiskali na položaje brigade, je skrivaj poslal skupino drznih borcev v napad na sam Šoštanj. Nemce je to tako zmedlo, da so se umaknili nazaj v postojanko. Tuje brigada uspešno prestala svoj ognjeni krst, ki jo je spremljal na vsej njeni bojni poti. Tretja brigada VDV - Štajerske je dala ogromen prispevek k skupni zmagi nad fašizmom. Med vojno je povprečno štela 550 borcev, ki so se borili v štirih bataljonih: revirsko-savinjskem, kozjanskem, šaleško-pohorskem in koroškem. Skupno so borci teh bataljonov onesposobili za boj blizu 800sovražnikovih vojakov, oficiijev, krajevnih nacističnih vodij in gesta-povskih agentov. Borci in minetji te brigade so vrgli v zrak 19 lokomotiv in vlakov, 21 sovražnikovih tovornjakov, oklepnih vozil in avtomobilov. Zaplenili so 432 kosov pehotnega orožja. Tako se je brigada pravzaprav sama oborožila. Na take bojne uspehe so borci lahko upravičeno ponosni. Navodila so od VDV-jevcev zahtevala skrajno spoštljiv odnos do prebivalcev. Predpisovala so najstrožjo vojaško disciplino in red s strogim vojaškim življenjem. Zahtevala so, da mora biti vsak vojak VDV vzgojen v popolnoma novem duhu, zavestno discipliniran, skratka biti mora vzor novega slovenskega vojaka vedno in povsod. In VDV je postala izredno disciplinirana slovenska vojska. Danes so borci III. brigade VDV povezani po bataljonih, ki jih združuje brigadni odbor s sedežem v Trbovljah, kjer ima brigada domicil. Skupno z občinskim zborom ZZBV NOB Trbovlje in Moziije ter s skupščino občine Mozirje pripravlja brigadni odbor proslavo zlatega jubileja brigade. Ta bo v rojstnem knyu v Radmiiju v soboto, 10. septembra, ob 10. uri. Vabljeni vsi borci in vsi sodelavci te slavne partizanske brigade. ■ Franjo Marošek POSLOVNE NOVICE Vabimo vse direktorje privatnike in podjetnike na ustanovno skupščino združenja podjetnikov Savinjsko-Šaleške regije. Podjetje ABITURA iz Celja razpisuje seminarje za trgovce in trgovske poslovodje s pričetkom 15. septembra. Banka Celje razpisuje natečaj za kreditiranje malega gospodarstva. Rok: 15.9.1995 Podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Gospodarska zbornica Slovenije in Turistična zveza Slovenije vabijo v sredo, 14.9., ob 11. uri v dvorano Smelt na predstavitev računalniško- informacijskega sistema za turistične centre v Sloveniji. Republiška carinska uprava nam je poslala navodila o izdajanju potrdil o neposrednih pošiljkah z obrazci (za blago v tranzitu). Prejeli smo program sejmov v Bukarešti za leto 1995 in spisek prioritetnih projektov, ki jih razpisuje Ministrstvo za industrijo Romunije. Projekti se nanašajo predvsem na rekonstrukcije in modernizacije v energetiki, lesni in papirni industriji, proizvodnji stekla ter nafte, zemeljskega plina in drugih procesnih industrij. V Pri Triglavu Morda veste, zakaj? 1. Najnižji stroški poslovanja. 2. Najnižja vpisna provizija. 3. Največ delnic za vaš certifikat! 4. Brezplačna lastninska nakaznica-vpisnica. 5. Pooblaščene investicijske družbe Triglav vodijo ljudje iz vašega kraja, ki jih poznate in jim zaupate. Triglav Pooblaščene investicijske družbe NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA. v sodelovanju z zavarovalnico triglav d.d. SLS tudi v občini Velenje .................•«>tai»>«tiiiili> Ne le za kmete, ampak tudi za druge Na političnem nebu Šaleške doline je minulo nedeljo dopoldan utrnila še ena zvezda. V prostorih gasilskega doma v Gaberkah je bil namreč ustanovni zbor Slovenske ljudske stranke v občini Velenje. Za njenega predsednika so izvolili dr. Boruta Koruna. O pomenu, programu in delovatgu stranke je takole odgovoril na naša vprašanja. Mar ni v Šaleški dolini že delovala Slovenska ljudska stranka? Na prejšnjih volitvah je ob nekaterih delegatih vendarle bilo zapisano tudi njeno ime. Dr. Borut Korun: "Ne. Do sedaj je v občini Velenje delovala Šaleška kmečka zveza, ki se uradno ni nikoli preimenovala v SLS. Njeno delo je bilo usmerjeno le h kmečkemu prebivalstvu. To pa je v dandanašnjih časih premalo. Program Slovenske ljudske stranke je nekoliko širši in tudi vključuje v dejavnost ne le kmete, ampak tudi delavce, mestne ljudi, intelektualce in še koga. Združevala naj bi pač ljudi, ki mislijo v slovenskem duhu." Za kaj se bo vaša stranka zavzemala? Dr. Borut Korun: "Kot že samo njeno ime pove, naj bi zastopala interese čim širše ljudske množice, se zavzemala za ohranjanje tega v kulturnem in civilizacijskem pomenu te besede." So ustanovitev stranke narekovale potrebe, bližnje volitve™? Dr. Borut Korun: "Oboje. Kmečka zveza je bila prva organizacija, ki se je organizirala na demokratičen način. Naslanjati se sedaj le na najbolj slovenski del slovenskega prebivalstva je za volitve premalo. Pa tudi preseči je treba nasprotja med kmečkim in delavskim prebivalstvom in podobno. Pri tem nam gredo zelo na roko sedanje oblasti, ki prihajajo v obdobje zgodnjih kapitalističnih odnosov (kraje družbenega premoženja ...). Naravnost silijo nas, da postanemo SLS v pravem pomenu besede. Zavedamo se, da bo volilni boj težak, ker so v Šaleški dolini še večno močno prisotne prejšnje struje, ki pa niso zveste svojim teorijam." • Morda v nekaj besedah predstavite okvirni delovni program stranke. Dr. Borut Korun: "Konkretnega programa še nimamo, saj bo ena naših prvih nalog dogo- vor s sorodnimi strankami o nastopu na občinskih volitvah in o skupnem sodelovanju. Posebnih težav, ocenjujem, pri tem ne bi smelo biti. Jedro delovanja bo seveda tvoril program kmečke zveze. Danes združuje stranka 586 članov, kar ni zanemarljivo. Kljub temu bomo precej pozornosti namenili pridobivanju novih. Prav tako nameravamo znotraj stranke organizirati več zvez: poleg kmečke še žensko zvezo, zvezo zelenih, nacionalno (to naj bi prevzel Ivo Verzolak), upokojensko zvezo. Skratka, odvisno od ljudi, njihove pripravljenosti za organiziranost in delovanje." Prej smo vas poznali kot člana Narodnih demokratov, sedaj ste predsednik SLS v Dr. Borut Korun: 'Volitve na občinski ravni bodo težke, vendar se bomo v SLS-u nanje primemo pripravili" občini Velenje? Dr. Borut Korun: 'To je pa tako. Po neuspelih volitvah Narodno-demokratske stranke leta 92, kjer sem bil tudi kandidat oziroma podpredsednik sveta te stranke, se je vpovolilni depresiji izoblikovalo mnenje, da kot samostojna stranka NDS ne bo mogla delovati. Priključitev k Slovenski ljudski stranki sem zagovarjal tudi sam. Kasneje pa je vodstvo NDS-a začelo "navijati" za združitev s Slovenskimi krščanskimi demokrati. Temu sem nasprotoval, in koje NDS "šla" v krščansko demokracijo, sem ostal zunaj stranke. Razmišljal sem, da se s politiko ne bi več ukvarjal. Ker pa sem menil, da lahko še kje kaj koristnega storim, sem se vključil v SLS. Bistvene razlike med Narodno-demokratsko stranko in SLS pa tako ni." ■ (tp) Šoštanj, Aškerčeva 11 • •••••••••••••• vas / PETEK, 9. IN V SOBOTO. 10. SEPTEMBRA vabi na veliko posezonskp razprodajo usnjene galanterije! • •••••••••••••• *toaletne torbice 100 SIT *leseni cokli 1.000 SIT *usnjene torbice 2.000 SIT glin ir~i žagarstvo Lesarska 10,63331 Nazarje tel.: (063) 831-321,832-422,832-613, faks (063) 831-920 PONUJAMO VAM: - termoizolacijska okna raznih oblik in velikosti z možnostjo izbire termo stekla, - polkna s fiksnimi lamelami, - polkna z gibljivimi lamelami, - vrtne hišice, - vse vrste masivnih oblog, - žagan les. POKLIČITE NAS! Pokličite nas v novo nastalo podjetjo, ki nadgrajuje znanja iz preteklosti! Andraž nad Polzelo Odprli nov gasilski dom, razvili prapor Srečanje borcev in aktivistov OF celjsko-savinjskega okrožja Primerno proslavili 50. obletnico zmage nad fašizmom HCM OPREMA V Andražu nad Polzelo so v nedeljo proslavili v okviru občinskega praznika občine Žalec Dan gasilca. Ob tej priložnosti se je zbralo več sto gasilcev iz vseh štiridesetih društev občine in pobratenega društva iz Križevcev na Hrvaškem. Na praznovanju je bilo zelo slovesno, saj je domače društvo otvorilo nov gasilski dom in razvilo društveni prapor. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik GD Andraž nad Polzelo Anton Rebernik, ki je v svojem govoru na kratko orisal 22-letno zgodovino društva, potek gradnje novega gasilskega doma, pri tem pa še posebej poudaril požrtvovalnost članov društva in ostalih krajanov, ki so opravili kar 16 tisoč prostovoljnih delovnih ur, veliko pa prispevali tudi v denarju. V imenu KS je govoril predsednik Tone Mešič, v imenu občine pa Milan Dobnik, žalski župan. Osrednji govornik na nedeljski slovesnosti je bil predsednik OGZ Žalec Franc Oset. V 5 svečanosti ob otvoritvi novega gasilskega doma v Andražu uvodu je govoril o razvoju in pomenu gasilstva na področju žalske občine, poudaril je, da njihovo delovanje sega tudi na druga področja, ne le na požarnovarstveno. Za vsa društva je značilna velika delavnost in požrtvovalnost, česar sad je tudi nov gasilski dom v Andražu. Povedal je tudi, da mno- ga društva v žalski občini praznujejo zelo visoke jubileje, da so vsa ali vsaj večina dokaj dobro opremljena. Ob koncu se je dotaknil tudi novega zakona o varstvu pred požarom in zakona o gasilstvu. Tako prvi kot drugi opredeljujeta naloge in pristojnosti lokalnih skupnosti pri zagotavljanju, organiziranju, opremljanju in delovanju gasilstva... Sledilo je podeljevanje občinskih in republiških gasilskih odlikovanj. Občinska je prejelo osem članov gasilskih društev, republiška gasilska odlikovanja Gasilske zveze Slovenije pa so prejeli GD Polezela: Zvone Reberšak, Srečko Kugler, Cveto Pavline, Ivan Bla-gotinšek, Franc Dreml, Janez Dernač, Ivan Kotnik, Franc Praš-nikar in Vlado Božič. Vinko Piš-korič iz Križevcev je v imenu svojega društva podelil zlate plakete GD Križevci, ki so jih prejeli Franc Oset, Martin Drev, Rudi Herman, Anton Gros in Alojz Targlav. Ob koncu slovesnosti so razvili prapor in nanj pripeli trakove, potem je Tone Mešič, predsednik KS, prerezal trak novega gasilskega doma, nazadnje pa je gasilski dom blagoslovil domači župnik Niko Kranjc. Praznovanje se je nadaljevalo ob lepem poznopoletnem vremenu še dolgo v noč. ■ -er Ob žalskem občinskem prazniku so se v Andražu nad Polzelo v soboto popoldne zbrali borci in aktivisti OF celjsko-savinjskega okrožja. Na srečanja je kljub slabemu vremenu prišlo več sto članov te organizacije, da bi počastili praznik občine Žalec in se poveselili na tovariškem srečanju. Med gosti je bil tudi predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar. Najprej jih je pozdravil predsednik KS Andraž nad Polzelo Tone Mešič, nato žalski župan prof. Milan Dobnik, osrednji govor pa je imel Bogo Gorjan, član slovenske borčevske organizacije. Precej kritično je govoril o odnosu nekaterih do NOB in partizanov ter drugih aktivistov, ki skušajo NOB razvrednotiti, ne glede na to, da o pomenu tega boja govorijo tudi mednarodno priznani dokumenti. Narodnoosvobodilni boj je potekal na strani zaveznikov, ki so zmagali, s tovarne oblazinjenega pohištvo 62380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Telefon (0602) 42 OSI; telefaks 42 153 Zaradi slabega vremena je bil kulturni program v obnovljeni dvorani zadružnega doma (foto: -er) tem pa je tudi slovenski narod pridobil dokaj ugleden položaj pri sklepanju mednarodnih pogodb, določanju mej itd. Borčevska organizacija in njeni člani, po be- sedah Boga Gorjana, tudi danes podpirajo organe slovenske države, želijo, da bi tako delovali, da bi lahko bili oni in vsi ostali Slovenci nanjo ponosni. Partizani so se borili za svobodo in poštenje in tega si želijo tudi danes. Vsekakor pa je, po njegovih besedah, dolžnost in pravica nas vseh, da prihodnje leto primerno proslavimo 50. obletnico zmage nad fašizmom. Srečanje je obogatil tudi kulturni program, domači mešani pevski zbor in učenci podružnične osnovne šole iz Andraža nad Polzelo. Tovariško srečanje paje trajalo do poznih večernih ur. ■ -er Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, tel.: 0602 / 44 -185,42 - 051 Novo mesto, Košenice 65 a, tel.: 068 / 321 - 674 _Divača, Lokev 189 / b, tel.: 067 / 67 - 615_ ^ijMiS? ABONMA 1994/95 GLEDALIŠKI ABONMA Slovensko ljudsko gledališče Celje Henrik Ibsen: STRAHOVI, drama Režija: Dušan Mlakar Igrajo: Milada Kalezič, Tomaž Gubenšek, Janez Bermež, Darja Reichman in Miro Podjed Mestno gledališče Ljubljansko Arthur Miller: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA, drama Režija: Žarko Petan Igrajo: Boris Cavazza, Ljerka Belak, Jožef Ropoša... Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana H. Achternbusch: SUSN, satira Režija: Edvard Miler Igrajo: Ivan Rupnik, Nataša Barbara Gračner, Olga Kacjan, Olga Grad, Marinka Štern... SNG Drama Ljubljana Woody Allen: ZAIGRAJ ŠE ENKRAT, SAM, komedija Režija: Boris Cavazza Igrajo: Gregor Bakovič, Aleš Valič, Vojko Zidar, Marijana Brecelj in Petra Govc Mestno gledališče Ljubljansko Marc Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, comedija Režija: Zvone Šedlbauer Igrajo: Tanja Ribič, Mirjam Korbar, Maja Vidmar, Jožef Ropoša, Borut Veselko, Boris Kerč Moje gledališče Ljubljana Miro Gavran: MOŽ MOJE ŽENE, komedija Režija: Marjan Bevk Igrajo: Ivo Ban, Iztok Valič MLADINSKI ABONMA Repertoar bo objavljen v naslednji številki Našega časa! ZLATI ABONMA CANKARJEVEGA DOMA obisk najkvalitetnejših glasbenih gostovanj v CD v Ljubljani KRONOS QUARTET, ZDA (20.10.) KRALJEVI ŠKOTSKI ORKESTER, dirigent Walter Wellner (13.11.) SIMFONIČNI ORKESTER BAVARSKEGA RADIA, dirigent Lorin Maazel (6.12.) NATIONAL ART CENTRE, simfonični orkester, Ottava, Kanada dirigent Trevor Pinnock (22.2.) AMSTERDAMSKI BAROČNI ORKESTER, dirigent Ton Koopman (8.3.) KLANGFORUM, Dunaj, dirigent Ingo Metzmacher (15.3.) Število abonmajev je omejeno. Prevoz bo zagotovljen! PIKIN ABONMA LG Maribor, ŽOGICA MAROGICA, lutke MIA IN ŠKRAT SANJAVEC, otroške pesmi LG Ljubljana, MEDENA PRAVLJICA, lutke Glasbena mladina Jesenice, MOJCA POKRACULJA, glasbena pravljica LG Maribor, KO PRIDE ZVEZDA, lutke Zaključek abonmaja: OBISK DEŽELE JAGOD Abonma je primeren za otroke od 5 - 12 let. Mlajših ne vpisujemo. CENE ABONMAJEV Gledališki abonma: ... 4.200,00 SIT Mladinski abonma:.... 1.500,00 SIT Pikin abonma:............ 1.000,00 SIT Zlati abonma:.............cena bo znana kasneje Abonma je možno plačati tudi v dveh obrokih. Upokojenci, študenti in učenci imajo 20% popust, če predložijo ustrezno potrdilo. Abonenti izven občine Velenje oz. v oddaljenosti najmanj 7 kilometrov imajo prav tako 20% popust, če se na prireditve vozijo. VPISOVANJE Vpisovanje bo potekalo od ponedeljka, 12. septembra do petka 30. septembra 1994, vsak dan od 9.00 do 15.00, v sredo do 17.00, v pisarni 53/1 v domu kulture Velenje. Prvi teden abonmaja imajo prednost dosedanji abonenti. Kulturni center Ivan Napotnik si pridržuje pravico do sprememb v programu zaradi tehničnih in finančnih razlogov zaradi katerih ne odgovarja, če bi jih narekovale drugačne razmere, kot ob vpisu abonmajev. Če ni zadostnega vpisa abonentov, bo organizator abonma odpovedal, že vplačani znesek pa vrnil abonentom. Informacije - telefon 853 574, fax 853 747. I____________________I mobitel d.d. PE CELJE, Lava 7, 63000 Celje tel.: (063) 451-334, fax: (063) 451-811 MAXON CENA: 2890 DEM + p.d ( APARAT + PRIKLJUČEK ) Pet temeljnih resnic o certifikatih Z malo kapitala ni mogoče doseči velikih ciljev. Zagotovljene morajo biti vse možnosti za stabilno in v prihodnost usmerjeno poslovanje družbe za upravljanje. Če ima družba za upravljanje enega močnega lastnika, obstaja možnost, da bo ta skušal vplivati na izbor podjetij, ki niso najprimernejša. Kdor ni le nikoli upravljal in prodajal podjetij, jih bo najbrž težko dobro kupoval. Uspeh ni nikoli naključen. Podjetje je bolj uspešno, kadar je njegovo vodstvo povsem odvisno od rezultatov. Kdor nima dolgoročne vizije, je njegova pot omejena, cilji pa nezanesljivi. Arkada ima več kot 158 miljonov tolarjev ustanovnega kapitala, s čimer sodi med največje družbe za upravljanje. V Arkadi nima nihče večinskega lastništva. S tem, ko ni možnosti, da bi katerikoli lastnik uveljavljal svoje interese, je vodstvu Arkade zagotovljeno popolnoma strokovno odločanje. Arkada je edina družba za upravljanje, kjer je celotna poslovodna ekipa že upravljala in prodajala slovenska podjetja. MRCCCI.XXX!V ARKADA Na resničnih temeljih! V Arkadi smo vsi zaposleni samo v Arkada postaja pomembna finančna družba, Arkadi in delamo izključno za Arkado. ki se bo v prihodnosti ukvarjala samo z Od uspešnega vodenja upravljanjem investicijskih skladov, investicijskih družb Arkade je neposredno To pomeni, da bomo pojutrišnjem zbirali odvisna naša uspešnost. tudi Vaše denarne prihranke, ki nam jih boste zaupali, ko se bomo izkazali z oplemenitenjem Vaših certifikatov. SLOVENICA zavarovalniška hiša d .d., Ljubljana S T R T Komercialna Banka Triglav Vpisna mesta so na vseh poštah PTT Podjetja Slovenije in v organizacijskih enotah SDK, na sedežu podjetja Arkada D.Z.U. d.o.o. v Ljubljani in na posebej označenih mestih. V Dravogradu v Komercialni banki Triglav na Trgu 4.julija 5 in v agenciji Tris zavarovalniške hiše Slovenica na Dobravi 12 c, v Celju v poslovni enoti Komercialne banke Triglav na ulici Ivanke Uranjek 4 in na Kosovelovi 16, v menjalnicah Publikum na Kocbekovi 1, Miran Jovan na ul. XIV. SVETOVALNA H I S A divizije 14 in Atka na Prešernovi 23, v Trade centru na Miklošičevi 1 (2. nadstropje) in v Ljudski banki na Prešernovi 27, v Slovenskih Konjicah v poslovni enoti Komercialne banke Triglav na Mestnem trgu 1, v podjetju Lesko na Grajski 10, v svetovalni hiši Riosi na Starem Komercialna banka Triglav i.d. Ljubljana trgu 13, v menjalnici Atka na Mestnem trgu 3, v Laškem v poslovni enoti Komercialne banke Triglav na Titovi 4, v menjalnici Atka na Valvazorjevem trgu 4, v Žalcu v poslovni enoti Komercialne banke Triglav na Mestnem trgu 6, v menjalnicah Publikum na Titovem trgu 2 in Atka na Šlandrovem trgu 6, v Lučah v turistični agenciji TTS v Lučah 87, v Šentjurju pri Celju v menjalnici Publikum na Ljubljanski 30, v Ljudski banki na Mestnem trgu 2, v Mozirju v menjalnici Publikum na Savinjski 4 in v Poljčanah v trgovini Preskrba Poljčane na Bistriški 54. Arkada D.Z.U. - Pooblaščena družba za upravljanje d.o.o., telefon 061 15 98 737, 15 91 147 r, " —alke _ 4, Velenje 854 - 867, 851 - 982 IZJEMNA PO 1.) ZA VINOGRADNIKE - hladile! kleti - toplotne črpalke za hlajenje vina in mošta 2.) ZA OBRTNIKE LESNE STROKE - sušilniki lesa 3.) ZA PREDELOVALCE PLASTIKE - toplotne črpalke s kombinirano uporabo hladilnega in grelnega učinka 4.) ZA VSE OSTALE - toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne _ vode - klimatizerji . a SMO VODILNO PODJETJE NA PODROČJU RACIONALNE RABE ENERGIJE! — mm KULTURA Hx \ fi i »i. f. 63320 Piše: ivo Stropnik Visoka pesem mojemu mestu (II in III. del pesnitve) - Nisem še končal besed o tebi, moje mesto, ki mi jemlješ sladki sen aristokratske ljubezni. Nisem še začel besed o tvojem biču, o brezbarvni zemlji, o pustotni solzi, ki leze po previsu belega zvona - Tak zven je večen kot žalost stara pod mladostjo breze in tišji od sladu svobode vranje pod oblaki. Naj te s hvalnico tepem in dozorim v priznanje: Nikjer te tako ne slavi zemlja kakor na celini tvojega otroštva. - Spomni se blatnih dvorišč in se pogrezni vanja. Tisoč rok se te je dotaknilo, dvakrat toliko oči te je pomilovalo. Bil si otrok, bal si se poti do čebelnjaka, vpil si na strah za hrbtom, ko si od večerne molže prinašal vroče mleko izbranega vimena. In v robidovi globači je obstajala skrivnost in si drznil vanjo. Bila je težka hiša čez strupeni gozd in v njej zelen modras, a treba je bilo prinesti znamenje izza težkih vrat. Nikoli nisi premaknil molitvenika ali zganil pajčevine; ko si se vrnil čez brv in čez ribe, si premagal strah. Pustil ti je oče zarezati v meso lesnike in te potem močno udaril. Še velikokrat si razprl nož, a zmeraj si se ustrašil te ostrine. Prihajal je tvoj oče čudno skrivnostno in čudno nemo od vsake sadežne veje in zdelo se je, da jih šteje, da jih ogovarja z imeni. Težko putrovko izberi, ki je srkala sok zate! Igraj se z orehi in deli jedrca z dekleti, ki ne morejo do njih. Tak dom, žganjekuhan, kamnito zidan les, s pobožno mizo in zblaznelimi angeli v gmajni. V tak dom jutro ne prihaja prosit vstajenja, jutro tu vzhaja. O lastna imena mojega doma! Nikjer te tako ne slavi zemlja kakor v mesečini tvojega očeta. Spomni se njegovih velikih čevljev, venomer odloženih k levemu podboju vrat, kako si skočil vanje in padel, ko si poskusil nekoč stopinje odraslega. Tebi so bili namenjeni tisti božični čeveljci, ojoj kako so prve dni se lesketali! - - Svetla celina otroštva je vsem enaka. Prostorna in brezmadežna je. Vetrovi z drugih celin se naseljujejo v njej. A glej. mlin brez mlina - ravnice brez ravnice. Tišina brez tišine - zrno brez matere, očeta. Klet brez miši - sod brez vehe, kot brez pajčevine - kotek brez križane podobe -Nikjer te tako ne slavi zemlja ... O lastna imena mojega doma in vas za vasjo! *** - Moje mesto. Naj rečem tiše ali glasneje o obdarjenosti tvoje hiše: krite z otroškimi prsti netene s hrupnim življenjem in podplutimi očmi; naj pričam o tvoji zdelani rjuhi in razsuti odeji: težki kubiki zemlje te bremenijo in obtežijo; daleč od morja vežeš na rano ostri kras in sol, zvezeno si, moje mesto, kakor protireformacijski mašniški prt, ko ti podarjam pridevnike slavljenja; naj zidam, naj rušim tvojo utrdbo: naj brez glasu zasujem kri svojih ust... Jaz sem tvoj favn in ti si vso pohotno gričevje. -Si divji smeh visokega polja in mižečnost očesa. -Ti mižeče oko mojega mesta, in še pod veko trda lupina oreha, si gluha sliva. Zaradi tvojih in svojih pravil bom tu na veke izobčen: ker branim čast bezga, ker hodim korak mlade vdove ... Imenuj to moje mlado hrepenenje kakor hočeš, ne upihneš zlahka vetrnice otroka in mlina starca ... - Moje mesto, tvoj junaški vrvohodec je žlebar, dlani ima razbeljene od bele pločevine. Visoko navzgor pogledujem za njegovim lahkim srcem, kdaj bo vratolomno strgal nit in prepolovil misel-mit o tako črnem zlatu, da se Njene jutranje prsi ne spominjajo več beline. - - Nekje ti mora biti gorko! So kraji, kjer nam bi lahko bilo lepše, a je v naših žilah tako, da stalno najdevamo stare ceste. - Kaj boš tam počel? Nikoli nič drugega, samo Pesnik. Na tisoče vozovnic sem shranil v to mesto (in do svoje vasi). Tu bi rad rekel nekaj zadnjih besed. O lastna imena mojega doma! Nikjer te tako ne slavi zemlja kakor na celini tvojega očeta. (...) (Iz rkp. Lastna imena mojega doma, 1994) Slovensko Ljudsko Gledališče Celje Petek, 9. septembra, ob 20. uri: C. Goldoni - A. Rozman: Sluga dveh gospodov. Režija: Franci Križaj. Gostovanje v Laškem. Z omenjenim delom bodo celjski gledališčniki v nedeljo, 11. septembra, ob 20. uri gostovali v Kompolah pri Celju. Od 12. do 20. septembra bodo na blagajni gledališča vpisovali dosedanje abonente, od 21. do 24. septembra pa nove lastnike abonmajev. Blagajna bo odprta vsak delavnik od 9. do 11. ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 11. ure. Zgodilo se je... 8. kimavca LETA 1898 Vse današnje novice smo poiskali v Slovenskem narodu. Prva, ki je zares kratka, govori o dejavnosti enega izmed mnogih šaleških kulturnih društev: "Udeležbo pri veliki pevski slavnosti na Vranskem dne 8. septembra zglasila so dalje: Pevsko društvo "Zvon" v Trbovljah, tamburaški zbor v Šoštanji, bralno društvo v Št. Pavlu v Savinjski dolini, bralno društvo v Letušu in slovensko-krščanska socijalna zveza v Ljubljani." Tudi v tem pogledu so bila pred sto leti naša društva veliko bolj aktivna kot so današnja. Ali pa se morda motim?! LETA 1913 V rubriki "Štajersko" je Slovenski narod nekaj let kasneje objavil tudi naslednjo zanimivo novico iz Škal z nekoliko porogljivnim naslovom "Prvi uspeh Jugoslovanske strokovne zveze?", ki govori o že kar stari politični razcepljenosti slovenskega naroda: "V Škalah pri Velenju so poskušali rudarji začetkom preteklega tedna stavkati. Rudniški lastnik je dal poklicati orožnike, ki so najbolj glasne rudarje ustrahovali. Te so seveda takoj odpustili in stavke je bilo konec. Škalske rudarje "organizira" klerikalna Jugoslovanska strokovna zveza. S kakim uspehom, se vidi iz tega slučaja." Tudi iz tega prispevka veje hudo rivalstvo med slovenskimi liberalci in klerikalci tedanje dobe. Danes je situacija na Slovenskem žal popolnoma enaka ali pa vsaj močno podobna. Politične razlike med ljudmi so seveda normalna zadeva (ali pa kar nuja), vendar samo do trenutka, ko gre za nekatere skupne interese, tako kot je to primer v gornjem članku. Naslednja novica iz naše doline je bila objavljena v isti številki Slovenskega naroda. Tokrat v rubriki "Drobne novice". "Iz Šoštanja. V sredo ponoči je udarila strela v kozolec posest-nice Marije K. v Družmirju in ga užgala. Kozolec je v kratkem času zgorel. Škode je nad 3000 K, zavarovalnina pa znaša komaj 1200 K." Letošnje vroče poletje je žal s seboj prineslo tudi precej podobnih nesreč oziroma vremenskih ujem, ki so prizadele mnoge prebivalce Slovenije. Marsikateri posestnik se je tako znašel v enakem ali pa še celo v slabšem položaju, kot posestnica Marija K. iz Družmirja. Pri zavarovalnini je namreč navadno tako, ko si dobro zavarovan se ne zgodi nič, ko pa nisi ali pa je znesek zavarovalnine nizek, se pa rado kaj zgodi! Pa bodi pameten, če si lahko. ■ Damijan Kljajič I I I I I I I I I I I I I I I I I I J Galerija KC Ivana Napotnika Velenje Akrili Igorja Kregarja V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje bodo novo sezono začeli z razstavo akademskega slikarja Igorja Kregarja. Predstavil se bo s serijo kolorističnih Kompozicij. Avtorja poznajo ljubitelji slikarstva v Velenju, še bolj pa v Šoštanju kot mentorja slikarskih delavnic, ki jih je uspešno vodil pred leti. Akrile Igoija Kregarja bodo za širši krog občinstva na ogled postavili jutri (v petek, 9. septembra), ob 19. uri. Strokovno predstavitev slikaija bo pripravil Pavel Toplak, kustos Mednarodnega grafičnega centra iz Ljubljane. V krajšem priložnostnem kulturnem programu pa bosta nastopila Hugo Šekoranja - saksofon in Peter Mihelič - klavir. fr X LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Kako je bilo v nedeljo, 4. septembra: 1. SREDENŠEK: "Bayernman san wery good" 8 glasov 2. KLINC: "Karlinka" 3 glasovi 3. FANTJE TREH DOLIN: "Mi je doktor zabranil" 2 glasova 5. DOVŽAN: "Le enkrat bi videl" 1 glas 5. NIPIČ: "Zakaj pa ne" 1 glas Predlogi za nedeljo, 11. septembra: 1. AVSENIKI: "Pozdrav s Pohorja" 2. BRAJKO: "Primorsko dekle" 3. KLAVŽAR: "Čez Plištanj voda teče" 4. KMETEC: "Tri krat tri je devet" 5. ZAJC: "Pojdi z mano v gore" ■ Vili Grabner GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * Slabo vreme, o kakršnem sem pisal v prejšnjem uvodniku te rubrike, nam jo je še enkrat zagodlo. Z obljubo iz prejšnje številke, da vas bom podrobno seznanil o vtisih s koncerta Parnega valjka v Celju, tako žal ne bo nič. Prejšnji petek, ko naj bi legendarni Zagrebčani nastopili na celjski Špici, je namreč ves popoldan deževalo. Koncert so zaradi tega prireditelji seveda morali odpovedati (ali so se dogovorili za drug termin, v tem trenutku žal še ne vem) in tako je šla po zlu še ena od že tako ne ravno preveč pogostih tovrstnih prireditev v našem koncu. Za vsaj delno uteho ljubiteljev nekoliko trših ritmov je sicer poskrbela skupina Šank ročk, ki je v petek zvečer dodobra napolnila celjski klub Barfly in se obenem občinstvu prvič predstavila v novi zasedbi. Sam žal na tem koncertu nisem bil, tako da vam o vtisih z njega ne morem poročati, obljubljam pa vam daljši zapis o skupini, spremembah v njihovih vrstah in načrtih za prihodnost v eni od prihodnjih številk. Nič, niti slabo vreme, pa ni moglo ustaviti prirediteljev in nastopajočih na letošnji prireditvi NOVI ROČK 94, ki je potekala v ljubljanskih Križankah minuli vikend. Več o tej dvodnevni prireditvi si preberite v članku Bojane Špegel, ki si jo je ogledala prav za vas. S tem pa z nastopi rockovskih in pop skupin še nismo zaključili. Preostala nam je namreč napoved še ene mednarodne rockovske prireditve v ljubljanskih Križankah. To bo 12. EBU Ročk festival, ki bo potekal na prostoru tega znanega ljubljanskega koncertnega prizorišča v petek, 9. in soboto, 10. septembra ob 21. uri. Gre za prireditev, ki se pod okriljem Zveze evropskih radijskih postaj že dvanajsto leto seli križem po Evropi, njen osnovni namen pa je predstavitev novih, svežih in zanimivih izvajalcev ročka izven držav iz katerih prihajajo. Prireditelj letošnjega srečanja je Radio Slovenija, ki je z natečajem izbral sedem skupin iz različnih evropskih držav. Vsak od nastopajočih ima 35 minut časa za nastop, koncerte pa prireditelj posname in nato dis-tribuira, tako koncertne, kot post-produkcijsko obdelane posnetke. Sodelujoče postaje kasneje posnetke predvajajo v svojih programih, lahko pa prevzamejo tudi neposredni prenos samega festvala. Na letošnji prireditvi bodo nastopile naslednje skupine: Arhangel (Makedonija), Axident (Moldavija -Rusija), Le majorite silencieuse (internaconalna zasedba), Ba-zooka (Švedska). Sub -urban tribe (Finska), Swimming the Nile (Nemčija) in Magnifico (Slovenija). B Mitja čretnik Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo. «« SANK ROČK Velenjska skupina Šank ročk je vse manj velenjska, vse bolj pa postaja vseslovenski in celo mednarodni band. v skupini je namreč pred kratkim prišlo do kadrovske spremembe. Na mesto dosedanjega basista, Polak Cveta, ki je s skupino nastopal kar dolgo vrsto let (skoraj od samega začetka), je namreč vstopil novi član, Inko Brus (na sliki spodaj). Gre za 24-letnega Tržačana, ki je dolgo časa nastopal z znano slovensko - italijansko zasedbo Mary Rose, pred kratkim pa se je vrnil iz Nemčije, kjer je prav tako igral na različnih rockovskih prireditvah. Izkušnje si je nabiral tudi v ameriški me-ki trdega ročka, Los Angelesu, kjer se je tudi osebno spoznal z nekaterimi znanimi glasbeniki iz sveta heavy metala (npr. z Lem-myem iz skupine Motorhead). Kaj ta sprememba pomeni za skupino Sank ročk bo pokazala prihodnost, kaj več o njihovih načrtih pa kot rečeno v eni prihodnjih številk. Mimo je Novi ročk '94 Začnimo kar z vremenom. Vsako leto v začetku septembra, sploh pa v zadnjih letih, imajo organizatorji Novega ročka, Radio Študent in Škuc ROPOT, neverjetno srečo z njim. Vedno dežuje. Prvi znak, da bi kazalo razmisliti o novem terminu za prireditev, ki vsako leto, že 14 let zapored, pokaže, v katero smer se razvija mladi slovenski ročk. In če lahko sodimo po tistem, kar se "prebije" skozi ušesa (letos štiričlanske) žirije, ne bi bilo nič narobe, če bi drugo leto jubilejen festival praznoval v povsem novi, drugačni obliki. Stvar je očitno preživeta, pa čeprav edina, ki omogoča promocijo še neuveljavljenim domačim novo-rockerskim skupinam. Od Novega ročka zadnjih let vsi pričakujejo več le v drugem delu, ko na oder pridejo gostje in tako je bilo tudi letos. Na velikem odru Plečnikovih Križank so se res številnemu občinstvu najprej predstavile štiri najboljše slovenske skupine, ki so jih na "živih" nastopih izbrali izmed 35 prijavljenih na letošnji razpis. Žirija je prisegla na skupine Ana Pupedan iz Pivke, Agent's Limited iz Hrastnika, Link Der Wasser iz Deskel in Baby Can Dance iz Ljubljane. Njihove odrske predstave bi bile brez tehničnih motenj (največkrat pri solo kitaristih) kratke in dovolj jedrnate, da se iz njih prepoznajo glasbene smernice skupin. Pivška štiričlanska zasedba spada med najbolj konvenciona-Ine zasedbe letošnjega Novega ročka. Ušesom dobre znane rife v klasični ročk sestavi (bas, bobni kitara, vokal), ki jih fantje črpajo delno iz dediščine slovenskega ročka, kanček punka, še večji navdih pa jim daje Hendrix, so preoblikovali v dokaj izpeto zveneč ročk. Glasbeno podobni so bili slišati in videti hrastniški Agent's Limited, ki so se na razpis prijavili že lani, pa zaradi slabega zvoka na demo posnetkih niso prišli skozi. Ponudili so nam nekaj garažnega ročka in zapeli v hrvaščini!? Organizatorji so jih na ta račun v preteklih letih slišali že kar nekaj, saj so bile hrvaške skupine že bolj množično zasedane kot domače. Po letih trajanja in starosti članov sta Link Der Wasser in Baby Can Dance že med starejšimi predstavniki domače ročk scene, slednji pa so s pevko Branko imeli tudi edino žensko predstavnico na letošnjem Novem rocku. Prvi so mnogo bolj udarni kot drugi, pa vendar solidno odigran dokaj mehko melodičen nastop skupine Baby Can Dance pusti močnejši vtis. In že smo pri gostih. Celjski speed-rolleiji Strelnikoff so se na Novem rocku prvič pokazali leta 1989, po tem (kot ena redkih skupin, ki se ni po nastopu na tem festivalu izgubila v pozabo) pa je šla njihova pot le še navzgor. Gostovanja po Evropi, CD Heavy Mentally Retarded, sodelovanje na kompilaciji priredb Kraftvverkovih klasik 'Trans Slovenia Express" in ravno v teh dneh izid novega CD-ja z zgovornim naslovom "Hojla-rija, svinjarija", na njem pa priredbe Buldožerjevih "ta bolših", so bile dovolj, da so dobili status gosta. Dobra predstava in dobra godba sicer dokaj nekonven-cionalne zasedbe, ki se ji je pred časom pridružil še basist Matjaž Uratnik. Za njimi so s trdim in ostrim rockom udarili Barkmarket, newyorška trojica, ki gradi na najboljših temeljih, ki sta jih zapustila punk in hard-core. Večer je zaključila petčlanska skupina Cop Shoot Cop, ki je prav tako priletela iz New Yorka. Ti so v zadnjem času svoj brezkompromisen industrijski ročk obogatili z zvoki trobil, godal in tudi sintetizatoijev in sam-plerjev. _■ Bojana Špegel KAK VAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE ■ m mm 8.septembra 1994 V Škalah in Hrastovcu se bodo prihodnje leto ogrevali s plinom j© tli! Kar nekaj časa se že v Šaleški dolini govori o nameravani plinifikaciji severne veje občine. Pri teh načrtih je danes najdlje krajevna skupnost Škale -Hrastovec, kjer se lahko že pohvalijo s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, do katerega so prišli v letu in pol. Znano je tudi že, kdo bo dela izvajal. Med dvanajstimi ponudniki, ki so se prijavili na razpis, sta bila najugodnejša IMP Promont iz Ljubljane za montažni del in Obrtna zadruga Veko Velenje za gradbeni del. Naložba v plinifikacijo Škal in Hrastovca bo veljala okoli 2300 nemških mark na gospodinjstvo. Denar pa bodo prispevali Ekološki sklad, Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje, občinski proračun ter lastno delo in sredstva krajanov. V finančni konstrukciji so krajani predvideni predvsem s svojim delom. Tisti, ki ne bodo delali, pa bodo prispevali določen delež v denarju. Od 279 hiš, kolikor jih je na tem področju, jih nekaj k plinifikaciji ni pristopilo, vendar se še lahko odločijo. Ta čas sklepajo predpogodbe. "Zadostiti smo morali potreb- nim zahtevam, ki omogočajo tudi najetje republiških kreditov za to investicijo. Ugotavljamo, da vse lepo poteka, kljub temu, da smo si v preveliki vnemi, včasih postavili prekratke roke," ugotavlja Milan Kneževič, strokovni delavec s Sekretariata za javne gospodarske zadeve občine Velenje, ki ima na skrbi krajevne skupnosti. Delati naj bi začeli v drugi polovici septembra, že jeseni prihodnje leto pa bi se v Škalah in Hrastovcu lahko ogrevali s plinom. V začetku je bilo med krajani malo bojazni pred plinom, pred- vsem se je zapletalo pri določanju lokacije za glavno plinsko postajo. "Med krajani je vladalo prepričanje, da je objekt nevaren. Zdaj smo že določili lokacijo. Stal bo na vrhu Škal, na začetku Plešivca", pravi Kneževič. Najbrž pa bo veliko lažje, že v drugi polovici oktobra. Takrat bo v Velenju namreč "hišni sejem plinske opreme", kjer se bo predstavilo blizu 10 proizvajalcev in montažerjev te opreme, in kjer bo poleg ogleda možno dobiti tudi vse pomembne in potrebne informacije. ■ Milena Krstič - Planine Veliki Vrh v KS Šmartno ob Paki Upanje poslip stwarn#sf Še pred letom dni sami krajani Velikega Vrha v KS Šmartno ob Paki in zgornjega dela Lokovice niso verjeli, da bo res tako, kot so načrtovali. Za zdaj kaže, da bodo zahtevno naložbo pri izgradnji vodovodnega omrežja tudi zares končali do konca tega leta. Globoko je predsednik gradbenega odbora za Veliki Vrh Ivan Verbič zajel sapo, ko je spregovoril o tem, kako daleč so. "Končali smo izgradnjo 6 km dolgega primarnega voda, prav tako opravili že tlačni preizkus, tudi cevi do hiš smo že napeljali. Le še jašek pri hišah morajo krajani izkopati, zasuti še nekaj jarkov in konec bo. Takrat si bomo v 18 gospodinjstvih Velikega Vrha, v enem več v Loko- vici in v 5 v Andražu zares oddahnili od napornega dela. No, malo smo si že v dopustniških dneh. Smo pa res garali v dŽžju in mrazu, skratka v nemogočih Ivan Verbič: "Smelo smo načrtovali, da bodo dela pri Izgradnji vodovoda nared do konca tega leta. To svojo obljubo smo ob zvrhani meri pripravljenosti večine krajanov In ob pomoči KS Šmartno ob Paki ter Lokovica tudi zares izpolnili." razmerah skozi celo lansko in to leto." Že na začetku del, oktobra lani, so se dogovorili o obveznostih: 17 obrokov po 5000 tolarjev in vsako gospodinjstvo po 100 udarniških ur na primarnem vodu vodovoda. Tisti, kijih ne bodo opravili toliko, bodo razliko plačali v denarju. Po besedah Ivana Verbiča sta jim pri uresničevanju naložbe, "težke" približno 62 milijonov tolarjev, krepko stali ob strani obe krajevni skupnosti. Prispevek širše skupnosti pa bi težko tako ocenil. Potrebe po zdravi pitni vodi tudi v tako dolgo trajajočih sušnih dneh so krajane in seveda tudi člane gradbenega odbora silile v smelo zastavljene cilje. Že več kot štiri leta so krepko čutili, kaj pomeni biti v najbolj vročih dneh odvisen od pripravljenosti gasilcev za dovoz vode. Tudi letos so jim ti morali priskočiti na pomoč pri oskrbi z vodo z nekaj cisternami. Ob koncu leta, ko naj bi dela pri izgradnji vodovoda tudi končali, teh težav ne bo več. "In to bo vredno primerno zaznamovati," je dejal ob koncu pogovora Ivan Verbič. ■ tp Krajevna skupnost Topolšica ¥ Jeseni vendarle "start" Po ničkoliko napornih dokazovanjih in prepričevanjih o pravilnosti svoje odločitve krajani Topolšice naposled vendarle ugotavljajo, da prizadevanja za ekološko sanacijo njihovega kraja niso bila zaman. Pogodba o izgradnji toplovoda je namreč tik pred podpisom. Najugodnejši ponudnik, ki se je prijavil na razpis, je bilo podjetje ESO Montaža. Da gre za zelo zahtevno naložbo, dokazuje podatek o vrednosti. 248 milijonov tolarjev bo "težka" izgradnja primarnega vro-čevoda v skupni dolžini 1800 met- rov in s šestimi podpostajami. Potekal bo od Pohrastnika do Topolšice, nanj pa se bo priključilo 150 individualnih hiš, štirje bloki, zdravilišče, bolnišnica, podružnična šola ter dom krajanov. Glavni vir financiranja naložbe za izgradnjo toplovoda bo pritekal iz občinskega ekološkega sklada, 20 odstotkov naj bi znašal republiški kredit, nekaj pa naj bi primaknil še občinski sklad stavbnih zemljišč, in sicer za bodoče graditelje. Za sekundami del vro-čevoda bodo morali zbrati denar v krajevni skupnosti. S sredstvi sa- moprispevka so doslej že v dobršni meri plačali stroške za pridobitev potrebne dokumentacije za toplifikacijo. Začetek del predvidevajo v drugi polovici tega meseca, rok za dokončanje naložbe pa je do kurilne sezone leta 1995. Hkrati s primarnim vodom naj bi na nekaterih delih položili tudi sekundarni vročevod. Po besedah predsednika sveta krajevne skupnosti Topolšica Vikija Dreva bo izgradnja toplifikacije v kraju, s katero bodo precej pripomogli k ekološki sanaciji zraka v tem turistično-zdraviliškem ko- tičku Šaleške doline, največja naložba v občini Velenje v zadnjih dveh letih oziroma v zadnjih nekaj letih v tem kraju. Vso pozornost bodo krajani od druge polovice tega meseca seveda namenjali že omenjeni nalogi. Do sedaj pa je ta veljala izgradnji vodovoda na Lomu. 10 milijonov vredno naložbo, ki jo gradijo že tri leta, bi radi zaključili do začetka izgradnje toplovoda. S povezavo vodovoda z Grmovim Vrhom pa bi dolgoročno rešili težave glede oskrbe v kraju. ■ tp Novi gobarski zakon Je očitno zmede! tudi gobo. Začele so rasti "ena po drugi"! To nenavadno sožitie je odkril Tone Gjerkeš t ^ v . m KS Šentilj čaka sanacija mnogih cest V Laze že kmalu po obnovljeni cesti Po tem, ko so letos dobili v Šentilju pri Velenju novo cestno razsvetljavo skozi kraj, bi radi še pred zimo pričeli z urejanjem okoli kilometer in 700 metrov lokalnih cest. Pogodbe za izvedbo del so že podpisane, financirane pa bodo delno iz občinskega proračuna, ostalo bodo prispevali krajani. V teh dneh pa že tečejo dela na okoli 800 metrov dolgem odseku cestišča v naselju Laze. Tu so krajani cesto zgradili že leta 1973, čas je na njej naredil svoje, predvsem po tem, ko so gradili nov odsek za Velenje in se je po tej cesti nekaj časa odvijal tudi tovoren promet in sedaj je bila sanacija že krepko potrebna. Gre za cesto lokalnega značaja, vendar je tam-kajšnjim krajanom seveda zelo pomembna. Sredstva iz občinskega proračuna bodo zadostovala le za sanacijo tretjine dolžine celotnega cestišča, vendar so krajani vseeno zadovoljni. Upajo seveda, da bodo lahko že v prihodnjem letu obnovili še preostali del. Dela bodo predvidoma končana čez 14 dni. ■ bš Srečanje ■■■■■■■■■ 1VD DlW Pri delu na terenu smo ga in ga še srečujemo na več področjih. Da je fant prizadeven, so nam povedali tudi drugi. Ko smo mu to v uvodu v pogovor o njegovem življenju in delu povedali, nam je Ivo Drev iz Belih Vod odgovoril: "Res je bilo. Človek je na začetku svoje ustvarjalne poti nadvse prizadeven. Vedno sem menil, da bi lahko kje kaj postoril, pomagal in sem se zato tudi vključil. Pet, šest let sem dajal vse od sebe, potem ti počasi pojenjajo moči in zaželiš si mirnejšega življenja. Ne bi več zdržal, če bi tudi v prihodnje delal tako kot sem doslej. Konec koncev, zakaj bi, ko pa si za opravljeno delo večkrat poplačan z govoricami kot s čim drugim." Obsežen spisek obveznosti je dovolj zgovoren, koliko prostega časa zahteva takšno delo: mož, oče, predsednik sveta KS Bele Vode, tajnik Šaleške kmečke zveze, član komisije za elementar na občinski ravni, ekološko- sanacijske skupine in še kje. Sploh, če hočeš dobro delati. Vse, pravi, ga nekako življenjsko vežejo, pri vseh je v ozadju motiv, ki ga žene. Žal, pri tem najkrajši konec potegne družina. Največ energije, pravi, vlaga v delo krajevne skupnosti. Uspehi niso izostali. "Že takrat, ko je bil Mazej predsednik KS, smo veliko naredili. Tudi v času mojega mandata v Belih Vodah pošteno migamo. Lahko bi morda še več, ampak z glavo skozi zid ne gre. Smo pred izgradnjo 23 milijonov "težkega" vodovodnega omrežja. Od krajanov denarja ne moremo veliko zahtevati, ampak bolj delovne obveznosti." Že danes ve, da bo imel vsega vrh glave, da bo doma zaradi njegove odsotnosti kljub razumevanju in strpnosti kdaj pa kdaj nastopila "huda ura ", vendar drugače ne bo šlo. "Trmast pa sem toliko, da hočem zastavljeni cilj tudi uspešno končati. Delo z ljudmi je naporno in kar znati moraš "voziti", da se z večino uja-meš. Jaz sem se za zdaj. Toda res, samo vodovod še, potem pa bom dolžnost predsednika sveta KS odložil. Gradim hišo in..." Zaposlen je v Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, kjer je vodja enote v Ravnah. Do sedaj mu je uspelo izkoristiti pet dni dopusta. Kdaj mu ga bo uspelo izkoristiti še kaj več? "Ne vem, upam, da kmalu," je še dejal ob koncu pogovora in odbrzel skozi vrata na tlolžnost pri obiranju hmelja. Že tako je spet zamujal. ■ fpj Velenje - nekoč mesto lepih balkonov Pred leti je bilo Velenje daleč okoli znano po lepih, z bujnim cvetjem okrašenih balkonih. In kako je sedaj? Izgleda, da se med stanovalce vrača volja in da so spoznali, da je balkonska ograja veliko lepša, če jo krasi cvetje. Po drugi strani pa je res, da mnoge balkone v mestu krasijo balkanska navada in navlaka, veliko balkonov je zastekljenih in precej čudno opremljenih. Sušenje perila vsem na očeh ne sodi na balkon, z malo truda ga lahko očem mimoidočih skrijemo, pa se vseeno posuši. Vsa pohvala pa velja kmečkim gospodinjam, saj v Velenju ni kmečke hiše, ki je ne bi krasile rože, pa ne samo na hišah, ampak tudi na gospodarskih poslopjih. Tu se že na daleč vidi, da smo Slovenci veliki ljubitelji rož. Sprašujem se, ali si bo mesto Velenje ponovno izborilo status, ki ga je nekoč že imelo. Več čudovotega balkonskega cvetja in nekaj več reda na balkonih res ne bi škodilo. V svetu, kjer nekaj dajo na lepoto svojega kraja, zato poskrbijo tudi komunalni inšpektorji. ■ L. OJsteršek Balkoni v Velenju - takšni In drugačni 8.septembra 1994 \ax os 9 ■ Savinjski gaj v vsem sijaju Tisoči ina meinarcinl razstavi Minuli petek so v Savinjskem gaju v Mozirju odprli peto večjo mednarodno razstavo rezanega cvetja, ki je čudovito dopolnila parka ob Savinji, ki je letos že sicer lepši kot kdajkoli. priložnostne slovesnosti so se udeležili številni gostje, med njimi soproga predsednika države Štefka Kučan in predsednik slovenske turistične zveze dr.Marjan Rožič. Slovenski vrtnarji in upravljalci "štajerskega bisera" so letos v gaju posadili več kot sto tisoč sadik cvetja, za razstavo pa so v goste povabili nizozemske, nemške, avstrijske, madžarske in hrvaške vrtnarje. Ti so vse svoje mojstrstvo izrazili v čudovitih aranžmajih, ki so jih tokrat prilagodili vodi - ribniku in potoku ob robu gaja. Posebno doživetje je bil večerni obisk gaja, saj so ljubitelji cvetja lahko dodatno uživali v umirjeni glasbi Veliko obiskovalcev so najbolj navdušili preužltkarjl v "svoJI" hiši in močno razsvetljenih gredicah in šopkih. Razstavi jo je sicer zagodlo zares slabo sobotno vreme, zato pa se je v Savinjski gaj v nedeljo zgrnilo na tisoče obiskovalcev od blizu in daleč. Imeli so kaj videti in doživeti. Ob vsej lepoti in bar- vitosti so prireditelji poskrbeli za prikaze nekdanjih kmečkih in rokodelskih opravil, za glasbo in petje, za večerno zabavo, pa tudi za siceršnjo in raznoliko ponudbo. Resnično lepo je bilo še v ponedeljek in torek, ta dan pa so razstavo zaprli z iskrenim na svidenje prihodnje leto. Dodajmo še to, da so v nedeljo popoldne poskrbeli za posebno presenečenje. V šestnajstih letih si je gaj po vseh izračunih ogledalo milijon obiskovalcev, v nedeljo pa so naključno izbrali milijontega. Bila je to obiskovalka, Tanja Gor iz Gotovelj, ki ji je najprej vzelo sapo, nato je vsa srečna "priznala", da gaj večkrat obišče, bogato nagrado je prispevala ERA Šmartno, nov in poln sod kakovostnega vina pa ji je izročil direktor Gvido Om-ladič. KS Liboje, Galicija ■■■■■■■■■■■■■■ Modernizirali dva odseka cest V teh dveh krajevnih skupnostih žalske občine so minuli konec tedna predali namenu dva odseka krajevnih cest. V KS Galicija so modernizirali cesto v zaselku Hramše v dolžini 880 m. To je bil odsek ceste, ki do sedaj ni bil asfaltiran, povezuje pa občini Velenje in Celje. Na slovesnosti, katere so se udeležili tudi predsednik SO Žalec prof. Milan Dobnik in drugi, je govoril Andrej Križan, predsednik KS Galicija in poudaril, da so krajani vsa dela do položitve asfalta opravili sami, asfaltno prevleko pa je plačala občina Žalec iz proračuna. Preden je cesto predal namenu Bernard- Jovan s prerezom traku (na sliki), je cesto blagoslovil galicijski župnik Janko Cigala in zaželel srečno in varno vožnjo. Po otvoritvi je bilo srečanje krajanov Hramš, za veselo razpoloženje pa je igral ansambel Iz vseh vetrov. Druga slovesnost pa je bila v zaselku Poranci v KS Liboje. Tudi tu so krajani z udarniškim delom in s prispevki v denarju prišli do nove asfaltirane ceste, ki povezuje Zabukovico in Kasaze v dolžini 1 km. Kako so potekala dela, je povedal predsednik KS Liboje Ivan Toplak, ki seje ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri tem, da je cesta Državno prvenstvo citrarjev ZKO Slovenije se je odločila, da bo organizirala državno prvenstvo citrarjev. K sodelovanju so povabili tudi Grižane, tako da so skupaj z ZKO Slovenije organizatorji prvega državnega prvenstva slovenskih citrarjev. Finale bo v soboto, 17. septembra, v dvorani Svobode v Grižah. Dan kasneje, v nedeljo, pa bo revija Zlate citre. : 11« Velenjske posebnosti!? Rdečo dvorano prenavljajo: streha in tla so že obnovljena, na vrsti pa so še tribune in ostala notranja ureditev: sanitarije, garderobe in ostalo. Vse bo gotovo do dogovorjenih rokov, morda tudi zato, ker so si rokometaši Gorenja iz Velenja izborili nastopanja za evropski pokal. Kaj pa okolica? Za okolico Rdeče dvorane skrbi "VEKOS". Poskrbeti bi morali tudi za svetilke, ki so okoli Rdeče dvorane že nekaj let polomljene in so prava sramota Velenja. Sicer pa tudi po mestu ni nič boljše in skrajni čas je, da svetilna telesa obnovijo ali pa odstranijo, saj takšna, kot so, še kako kazijo zunanji izgled mesta. Nič čudnega ni, če tudi letos pri ocenjevanju turistična komisija našega mesta še povohala ni. ■ L OJsteršek Cesto Je predal s prerezom traku namenu Jože Kolar asfaltirana. Posebno zahvalo je izrekel občini Žalec, Kamnolomu Liboje in krajanom, 450 tisoč tolarjev. ki so zbrali ■ -er Cebulovi zakladi Znani zbiralec narodnega blaga, Zvone Čebul iz Šoštanja, hrani veliko znamenitih in za našo zgodovino zanimivih listin. Skrbno varovanje teh dragocenosti pomeni za kraj in okolico ogromno bogastvo. Zvone Čebul rad pripoveduje, kako je bilo, ko so razstrelili nekdanjo cerkev sv. Mihaela in župnišče ob njej. Nihče ni tedaj pomislil na stare listine, ki jih je tam hranila župnija. Vse je dobesedno letelo v zrak. Razvaline pa niso dale miru neumornemu zbiralcu Čebulu in med kosi starega zidu in opeke je našel in shranil še marsikaj. Med njegovimi listinami najdemo tudi seznam "šolosposobnih" otrok za leto 1788. Pa poglejmo najprej, kako se je pri nas začelo ljudsko šolstvo. Cesarica Marija Terezija, kije bila znana po svojih reformah in sploh naprednosti, je kmalu ugotovila, da se mora ljudstvo šolati, da bo za državo koristno. Le razgledan človek je lahko tudi koristen delavec. Zato je naročila svojemu strokovnjaku za šolstvo, Ivanu Falbingerju, naj pripravi šolski red za enorazrednice. Ta red je cesarica potrdila 4. decembra 1774. Da bi dala vzor, je na svojih obsežnih posestvih pričela ustanavljati take šole in ko je leta 1780 umrla, je bilo v cesarstvu domala že 1000 šol. Njen sin in naslednik Jožef U. je izdal ukaz, da morajo enoletnice (trivialke) ustanoviti po vseh trgih in mestih cesarstva. V njih so učili branja, računanja, pisanja in verouk. Nadzor nad temi šolami pa je po volji posvetne oblasti prevzela cerkvena oblast. Tako je domači župnik nadziral šolo v kraju, okrožni nadzor pa je opravljal pristojni dekan. Pozneje so ustanavljali krajne šolske svete, ki so skrbeli, da so šole lahko delovale. Med Čebulovimi listinami je torej seznam, ki nosi naslov: Tabelle von der Pfare St. Michael ausser Schoenstein der Schulfaehigen Kinder von 6 bis 12 Jahre inclusive ddt. 3. Juni 1788. Torej gre za seznam "šolosposobnih" otrok iz župnije Sv. Mihael pri Šoštanju z dne 3. junija 1788, v njem pa so otroci v . starosti od 6 do 12 let. Seznani ima tabelo, v kateri so podatki: okoliš, hišna številka, lastnik hiše, njegov status, njegova zemljiška gosposka, ime otroka, spol in starost. Ob tem drobna zanimivost. V seznamu navajajo pod rubriko "status" obseg posesti lastnika v hubah, tako najdemo podatek, da je nekdo posedoval celo hubo, drugi pa pol ali četrt hube. V rubriki "kraj" najdemo Družmirje, Gaberke in Sv. Florjan. Domnevno manjka torej del seznama, saj je župnija imela gotovo še več krajev, kot jih navaja opisana listina. Kot zemljiška gospostva so zajeta Marovška graščina, Velenje, Forhteneg, Thurn in Šoštanj. Priimki staršev so. dokaj površno zabeleženi, kot bi jih pisal tujec. Pa še to: v kraju Družmirje je tedaj bilo 12 otrok (šolosposobnih), v Gaberkah 15 in v Sv. Florjanu 10 otrok, za slednji podatek lahko menimo, da ni popoln, ker manjkajo deli seznama. In nezadnje je zanimiv podatek o oddaljenosti do šole v urah hoje. Šola je morala biti v Družmirju, ker za ta kraj ni navedbe o oddaljenosti. Večja oddaljenost je razvidna pri kraju Sv. Florjan, ko so nekateri morali hoditi kar uro in pol daleč. m A. Videčnik Med letom je bilo že 6 področnih srečanj po vsej Sloveniji, kjer so izbrali finaliste za nastop na državnem prvenstvu. Med približno 200 citrarji, ki so sodelovali na področnih srečanjih, jih bo v Griže prišlo 40. V nedeljo bodo poleg najboljših z državnega prvenstva nastopili še ljudski godci ter osem najboljših slovenskih citrarjev. ■ -er QO ZBEU P© 6H0BA «*>•• Župnija Velenje po matičnih knjigah od leta 1790 do 1900 I. O Mariji, Juriju in Heleni ter Sabini Natančno pred 140 leti, leta 1854 torej, je šoštanjski "vzorni učitelj" Peter Musi v Šolskem prijatlu zapisal: "Kremljava od človeka in smerti in v mislih imava našo faro, kar so včerej gospod fajmošter po pridigi povedali. Fara šteje 3040 duš, narodilo se je 83 otrok, umerlo 54 ljudi", nato pa nadaljuje svoj člančič z zanimivimi podatki o razmerju med rojstvi in smrtmi, o pogostosti umiranja v različnih starostnih skupinah in drugih stvareh, ki jih "kerstne knjige dokažejo ". Ce so bile Musiju povod za članek besede gospoda fajmoštra, naj jaz porabim častitljivo obletnico Musijevega člančiča za zapis o nekaterih zanimivostih, ki jih kažejo matične knjige župnije Velenje za 19. stoletje. Zakaj ravno matične knjige? Kaj je v njih tako zanimivega, da bi se splačalo, naložiti si ogromno delo in pregledati zabeležke o vseh rojenih, umrlih in tistih, ki so si v preteklih stoletji^ naložili zakonski jarem, če ne iščemo ravno nekaterih najnujnejših biografskih podatkov o tej ali oni znameniti osebnosti ali če nas ne zanima naše rodbinsko drevo. V resnici so take raziskave vsaj v Sloveniji redke, čeprav so znamenita imena svetovnega zgodovinopisja, vsaj od leta 1959, ko je v Franciji izšla monografija o skromni župniji Crulai v Normandiji, že zdavnaj ugotovila, kako neprecenljiv izvor podatkov predstavljajo skromni zapisi, kakor je npr. tale: "Dne 8. maja 1784 je bila v Spodnjem Šaleku št. 6 ro- jena Marija, zakonska hči Simona Sušca, mlinarja, in njegove soproge Barabare Lešnikove. Botra sta ji bila Tomaž Kolar, kmet, in Marija Ternek, kmetica. - Bartolomej Goldmayr, župnik". Kaj nam povesta zapisa, da sta se "4. februarja 1850 v cerkvi sv. Martina pri Šaleku poročita 39-letni Jurij Oštir, po domače Polh, -kmečki sin iz Zgornjega Šaleka, in Helena Jelovšek, zakonska hči kmeta iz Bevč.fara Škale, stara 67 let" in daje "19. avgusta 1788 v Šaleku 32 (graščina Gorica!) umrla Sabina Mlinarica, najemnica graščinskega mlina, stara 40 let, ,na porodni postelji, in njen otrok moškega spola " - Ker sem zapise vendarle nekoliko izbiral, so seveda polni zanimivih podatkov in nam npr. povedo, da so leta 1784 Šalečani že mleli moko v mlinu na Paki, da so se nekateri moški (in ni jih bilo tako malo) poročali z bistveno starejšimi ženskami ali pa daje bil nekje v Zgornjem Šaleku (morda pa tudi ob Paki?) še graščinski mlin, kjer se je na današnji dan pred 206 leti (bil je seveda tudi četrtek) zgodila prava družinska tragedija, v kateri sta ob porodu umrla mati in njen komaj rojeni sin. Toda če bi vse te nadvse zanimive zapise navajali še naprej, oziroma če bi navajali podatke o skoraj 2000 otrocih, ki so se v župniji rodili v tem času, o skoraj 400 porokah in 1500 umrlih, bi prej ali slej postali dolgočasni. Prav gotovo pa ne bi znali odgovoriti na mnoga vprašanja, ki v nas (kako človeško!) ob teh zapisih budijo radovednost. "Kerstne knjige " namreč same po sebi nič ne povedo, ali je na primer mlinar Sušeč pred več kot dvema stoletjema bil vesel rojstva svoje hčere Marije in se je zato s sosedi zapil v gostilni čez cesto, ki stoji v Šaleku še danes, ali pa se je morda zapil od žalosti, ker so zdaj bila pri hiši ena lačna usta (pre)več. In kaj je bilo z Marijo? Rodila se je maja in je tako morala najprej dobojevati svojo prvo življenjsko bitko: kako preživeti kritične poletne mesece junij, julij in avgust, ko je največ dojenčkov umrlo zaradi griže ali drugih bolezni prebavil. Ji je uspelo? Ali pa je morda postala majhen mrli-ček še v svojem prvem letu, saj, kakor je zapisal Peter Musi, "največja umerljivost zadene do leta stare deca. Od 1000 jih 293 odmerje; pa od 13, 14 in 15 letnih otrok ne prideta nobeno leto čez 2 od 1000. Prav nič tudi ne izvemo o tem, kako sta pri skupni mizi in postelji shajala "mladoporočenca" Jurij in Helena. Za oba je bila to prva poroka; zakaj sta čakala tako dolgo? Je morda tedaj umrl Helenin oče in ji tako dal priložnost, da na jesen svojega življenja zaživi samostojno življenje? Ali je bil njen ženin Jurij šele drugi sin (prvi je postal dedič domače kmetije), ki ga je čakala le usoda hlapca pri sosedu - ali pa starega strica in malo boljšega hlapca v domači hiši - in se je zato tudi on raje odločil za samostojno življenje ob ostareli ženi. Za nas ostaja tudi uganka, ali je štiridesetletna Sabina umrla zaradi razrahljanega zdravja po številnih porodih ali pa se je morda lahko poročila šele v svojih poznih tridesetih letih (tudi to ni bilo zelo redko) in umrla zato, ker si je svojega otroka tako zelo želela. Oba sta postala drobno število v statistiki, ki jo je, sicer za dobrega pol stoletja kasnejšo dobo, objavil Musi: "Med 100 odmerjenimi (umrlimi, op. J. H.) deci se 3 mertvo rojeni štejejo: pa med 200 rojenimi otroci še clo edno v rojstvu ne umerje. Med 115 mertvimije ena porodnica, in med 400 ena, ki na porodu umerje." Vprašanja bi sicer lahko naštevali še v nedogled, vendar vseh odgovorov ne bi mogla dati niti še tako natančna (računalniška) analiza vseh podatkov iz matičnih knjig. Toda matične knjige vendarle imajo neko prednost pred drugimi zgodovinskimi viri. Izrazito univerzalne so in zajamejo prav vse prebivalce nekega kraja, župnije ali dežele. V tovrstnih virih so namreč zajeti prav vsi, celo tisti, katerih življenje se sploh ni začelo. Sleherni človek namreč ima svoje rojstvo in smrt; nekateri med nami se tudi poročijo in tako ne glede na svojo pomembnost vendarle zapuščajo svojo zgodovinsko sled. Če zberemo še dovolj dolgo serijo tovrstnih sledi, potem se dolgi nizi podatkov o datumih rojstev, imenih novorojencev, starostih poročencev in umrlih (itd.) združujejo v značilne vzorce individualnih življenjskih poti in usod, poročnih in porodnih strategij, družinskih struktur itd. Pri tem paje najpomembnejše, da so vsi ti vzorci mednarodno primerljivi in lahko tako podatke iz skromne velenjske župnije primerjamo s tistimi iz župnije Clayworth v Angliji ali Nishin-omiya na Japonskem. (Prihodnjič: Je ta človek na svet rojen) 10 NAŠ OS —————— Tri ( S f ;j j ||» 3.994 TjonesKeip Oven od 21. marca do 20. aprila V Idealistično boste zrli v prihodnost, svet se vam bo zdel nenavadno lep in na trenutke celo nepokvarjen. Sovražniki seveda ne bodo počivali, za vašim hrbtom bodo ušpičili precej neprijetno reč, ki vas bo močno prizadela. Najslabše, kar lahko naredite je, da se boste potegnili vase in molčali. Napad bo tokrat res najboljša obramba. Težko pričakovan denar ob koncu tedna! Bik od 21. a|>rila do 20. maja "V^ Srčne zadeve vas bodo popolnoma okupirale, celo toliko, da vam bodo pri delu očitali površnost. Le redki med vami si bodo lahko privoščili dopust ali si vzeli dovolj časa, za ukrepanje in razmislek. Bolelo in jezilo vas bo, ker ste imeli možnost in priložnost, pa ste jo očitno zapravili. Sprijaznite se s tem, tako bo še najbolje. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Razmislite, zakaj ste zadnje čase tako razposajeni? To ni najbolje, saj se lahko zgodi, da boste zaradi nepazljivosti spet naredili napako, teh pa je bilo dovolj že v preteklosti. Umirite se raje, sedaj je še čas. Na uradnem razgovoru boste izvedeli nekaj, kar vam bo dalo voljo, morda boste celo razmišljali o dodatnem izobraževanju, ki bi vam odprlo mnoga željena vrata. Rak od 22.junija do 22.julija ^ Q Sorodniki bodo poskrbeli za nekaj slabe volje in številna vprašanja. Spregledali jih boste še pravi čas, da se boste pametno umaknili in modro molčali. Veliko boste v naravi, celo več kot sicer, tja pa vas bo vlekel star hobi, ki se mu ne znate upreti. Tudi zaradi tega se boste krasno počutili in kar težko pričakovali vsako novo jutro in nov dan. Lev od 23. julija do 23. avgusta A J Dnevi vam bodo hitro minevali, večeri pa bodo nekoliko osamljeni in dolgočasni. Krivi ste sami, če bi se končno odločili, kdo vam je najbolj pri srcu in se posvetili le njemu, bi vam bilo lahko lepo. Tako pa vam je še vedno ljubše, da svoje amorjeve puščice spuščate na več strani, zadene pa ne nobena. Zdravje dobro, finance zadovoljive, pri delu pa boste rahlo odsotni. Devica od 24. avgusta do 23. septembra fj^j) Somi sebi se boste pričeli smiliti, ob tem pa boste videli le svoje težave. Ozrite se okoli sebe, opazujte in videli boste, da ni vse tako črno. Malo volje in nekaj prijateljeve pomoči bo že dovolj, da vas bo minilo. Res pa je, da čisto brez truda ne bo šlo. Šefu odkrito odgovorite na vprašanje, četudi veste, da mu odgovor ne bo všeč. Tako vas bo bolj cenil. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra V največji stiski s časom se boste odzvali nekemu povabilu. Slaba vest vas bo takoj minila, ko boste spoznali, koliko pomembnih ljudi lahko spoznate preko nje in koliko ta oseba ve o stvareh, ki vas resnično zanimajo. V vas se bo prebudila celo detektivska žilica, prav uspešno boste nekaj raziskali, z odkritim pa boste nadvse zadovoljni. v Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Prihranki vam bodo neverjetno hitro kopneli, tudi zato, ker boste želeli v vsem ustreči ljubljeni osebi. Res je, da si boste uredili nekaj takih stvari, ki bodo dolgotrajne, sicer pa boste ob vsem le uživali. Denarnico boste odpirali s takošno lahkoto, kot že dolgo ne. Res pa je tudi, da suša v njej ne bo dolgotrajna. Strelec od 23. novembra do 21. decembra )( Vaš strupen jezik vam bo v naslednjih dneh povzročil precej težav. S kratko, ostro izjavo, si boste na glavo nakopali zelo neprijetnega sovražnika, ki vam tega ne bo zlahka odpustil. Zato previdnost v naslednjih dneh ne bo čisto nič odveč. Tudi pri športu ali fizičnem delu pazite, da se ne boste poškodovali. Kozorog od 22. decembra do 20. januarja I]qV preteklih tednih vam zvezde niso bile najbolj naklonjene, zato je razumljivo, da ste bili tu in tam tudi nataknjeni. Sedaj se bodo oblaki razkadili. Življenje bo spet umirjeno, na trenutke prijetno razburljivo, na trenutke dolgočasno. Vendar si boste znali organizirati dneve tako, da ne bodo dolgi in da si boste kar všeč. Všeč pa boste še nekomu in zato vam bo kri hitro krožila. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja ^vva Nekdo si bo močno prizadeval, da bi skalil čudovit odnos med vami in vašim partnerjem. Ne bo mu uspelo, zato, ker boste vi tako hoteli. Dejstvo je, da ste trenutno tako srečni in zadovoljni, kot že dolgo ne. Le pri delu ste nekoliko popustili, pa se boste kmalu tudi tu vrnili v ustaljene tirnice. Ribi od 21. februarja do 20. marca Tr Kar se dela tiče, se ne boste mogli pritoževati ne vi, ne vaši šefi. Opravili boste vse, kar bodo želeli, morda celo več. Bo pa zato spet na udaru vaše zdravje. Če se ne boste vzeli v roke in si ne boste zatiskali oči, češ, da je vse vredu, se lahko še dobro izteče, sicer pa ne. Partner vas ne bo popolnoma razumel, zato boste veliko Dolge in kratke rese in resice Poletje se počasi poslavlja, lasje se zaradi hude vročine ne bodo več toliko mastili, ne bo jih več treba kar naprej umivati. Res pa je tudi, da je sonce, morska voda in klor v bazenu verjetno pustila posledice tudi na vaših laseh. Zato je lepo in prav, da zanje izdatno poskrbite, morda tudi z novo jesensko frizuro. Rese in resice bodo zaznamovale tudi jesensko "lasno" modo. Spoznale smo jih že v poletnih mesecih, marsikatera se je že odločila in sledila temu modnemu trendu. Če so vaši ravno pristriženi lasje poškodovani, pa že precej dolgi in se vam jih smili kar tako skrajšati, je resasto pristrižena frizura idealna rešitev. Lasje bodo še vedno dolgi, le poškodovane konice bodo skrajšane, s primerno oblikovano pričesko pa vaši lasje ne bodo izgledali čisto nič "osiromašeni". Če ste se svoje podobe v ogledalu že rahlo naveličali, je čisto sigurno res, da je najlažje in najhitreje doseči spremembo s spremembo frizure. In zato razmislite, izberite dobrega frizerja in... spet si boste všeč. Kislo mleko -vsestransko zdravilo Kislo mleko velja za odlično vsestransko zdravilo. Vsebuje enake hranilne snovi kot mleko, je nasitno, poleg tega pa uravnava delovanje črevesja, pomaga odplakovati strupe iz telesa in je imenitno lepotilno sredstvo. -Če si umivate obraz s kislim mlekom, bo koža kmalu spet napeta in sveža, drobne gubice bodo izginile. -Kislo mleko si lahko pripravite tudi sami: litru svežega nepasteriziranega mleka dodajte žlico pinjenega mleka ali nekaj kapljic limoninega soka. KUHARSKI NAM 16 Vkuhani celi paradižniki Pardižnika na vašem vrtu je v teh dneh toliko, da sploh ne veste, kam z njim. Zakaj ga ne bi pripravili in spravili za mrzle zimske mesece. In to kar cele, ki jih lahko pozneje uporabite za marsikaj; za omake, sataraš... 1. Izberite majhne, čvrste paradižnike. Spustite jih v vrelo vodo, kuhajte 15 sekund in takoj z lopatico predevajte v ledeno vodo. Po tem jih boste tudi z lahkoto olupili in očistili. 2. Olupljene paradižnike postavite v malo osoljeno vodo, potem pa kuhajte 1 do 1,5 minut, odvisno od velikosti in zrelosti paradižnikov. Spet jih vzemite iz vode s pomočjo lukničaste žlice. 3. Paradižnike razporedite v steklene kozarce. Prelijte jih z vrelo slano vodo tako, da bo tekočina segala točno do vrha. Kozarce dobro zaprite in jih zavijte v deko. Pustite, da se počasi ohladijo, potem pa v shrambo z njimi! Nekaj "kratkih" o rumenjakih • Rumenjake, ki jih nekaj časa ne potrebujete, dajte v posebno skodelico in jih prelijte z mrzlo vodo. Ostali bodo lepo rumeni in se ne bodo zlepili. Ko jih potrebujete, vsakega posebej previdno odstranite s kuhalnico. Z vodo prelite rumenjake lahko hranite v hladilniku tri dni. • Morda še ne veste, da je pecivo lepo rumeno, če rumenjakom dodate mlace soli, preden jih začnete stepati. Zmes rumenjakov in sladkorja naj najmanj eno uro počiva; šele potem pripravite testo, kakršno pač želite. 1 Umešana jajca bodo veliko bolj rahla, če jim med stepanjem dodate malo kondenziranega mleka. 1 Umešana jajčna jed bo imela prijetno pikanten okus, če jajcem, ki ste jih stepli z malo mleka in soljo, dodate še žličko ali dve nastrganega sira. Če vam je všeč parmezan, ne pretiravajte s količino, kajti ta sir ima posebno oster in izrazit okus. Prijatelji in sovražniki vida Je res, ni res? ■ da ribe ostrijo vid? Res je. Lokarda, haringa, tuna in plave ribe vsebiy ejo visoko nasičene maščobe, ki izboljšujejo elastičnost celičnih open. Torej, prehrana z ribami res izboljšuje vid. ■ borovnice polepšajo oči? Res je. Kot tudi vsi ostali gozdni sadeži, tudi borovnice vsebujejo antiocijanin, aktivno sestavino, ki ščiti kapilare in tudi mrežnico. Ker izboljšuje pretok krvi v očeh, so te bolj bistre. ■ korenček izboljšuje vid? Res je. Vsebuje karotin ali provitamin A, ki ga organizem predela v vitamin A. No, to velja tudi za jetra, špinačo, maslo... ■ s pravilno prehrano se lahko izognemo mreni? Res je. V mnogih primerih je hrana bogata z vitamini A, C, E in kalcijem ter z malo maščobami upočasnila razvoj očesne mrene. ■ če bomo jedli veliko mesa, bomo bolje videli? Ni res. Prej se lahko zgodi, da zaradi pretiranega uživanja rdečega mesa (ali pa sirov in sladkorja) pride do razdraženosti v področju oči, te pa postanejo tudi rdeče. ■ je vegetarijanska hrana škodljiva vidu? Ni res. Uživanje velikih količin sadja in zelenjave lahko samo koristi našim očem. Vendar je treba pri vegetarijanski prehrani paziti, daje ta sestavljena uravnoteženo, da uživamo tudi jajca in mleko in da hrana ni preveč nizkokal-orična. ** ** *** ** * Z **# V * *. E Z *** D N # *i# **** * K * • * *# A Z 1 * *** # POT. * * * *** * * © dobro © srednje © slabo Oven Bik Diijčm Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon SMc Kozorog Vodnar m delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © r©~ © denar © © (•Z) © © © © © © © © LiL zdravje © © © © © © © © © © © © 8. septembra 1994 NIKA Padel v opuščen vodovodni rezervar ' V ponedeljek, 29. avgusta, je okoli 16. ure skupina otrok, v kateri je bil tudi 14-letni Boris S. iz Velenja, odšla v gozd nad Jerihovo cesto v Velenju. Mladi so želeli raziskati notranjost opuščenega rezervarja za vodo. Ker je bila odprtina zaprta in zaklenjena z železnimi vrati, so na silo odstranili pločevino z manjšimi odprtinami na vratih, ki so služile kot zračnik. Skozi to odprtino se je splazil Boris S. in padel v globino skoraj tri in pol metre globoko na betonsko dno. Pri tem se je lažje telesno poškodoval. Iz rezervaija so mu pomagali gasilci. Dva prenočila pri policistih Prejšnji teden so velenjski policisti v prostorih za pridržanje gostili dva prebivalca Šaleške doline. Prvega, 27-letnega Dragana R., so "vzeli" s seboj v četrtek, 1. septembra, v Šoštanju. Policisti so prišli pravzaprav v Šoštanj, da bi "posredovali" v sporu med moškim in žensko. Dragan pa seje vmešal v postopek in končalo se je tako, daje moral z njimi sam. 2. septembra zvečer pa so "postlali" 23-letnemu Matjažu G. iz Velenja, ki se je v stanovanju na Šerceijevi znesel nad domačim inventarjem in pri tem grozil. Da bi preprečil trčenje, zapeljal na travnik V sredo, 31. avgusta ob 12.20, je Franc K., 33 let iz Žalca, vozil osebni avtomobil iz Mozirja proti Ljubnemu ob Savinji. V Šentjanžu je dohitel kolesaija, 80-letnega Jožeta M. iz Šentjanža, ki je nenadoma, ne da bi nakazal smer, zavil v levo. Da bi preprečil frčenje, je voznik osebnega avtomobila zapeljal na travnik. Na vozilu je nastala materialna škoda. Trčila v steber V četrtek, 1. septembra ob 22.10, je voznica osebnega avtomobila 34-letna Cvetka Š. v Bočni trčila v steber stanovanjske hiše in se pri tem lažje telesno poškodovala. Do trčenja je prišlo, kot vse kaže, ker voznica ni prilagodila hitrosti stanju na vozišču. Vrgel ga je po tleh V soboto, 3. septembra sta se okoli 21. ure, v gostilni v Bočni sprla 29-letni Alojz V. iz Mozitja in 21-letni Milan K. iz Rovta pod Menino. Po prepiru je Alojz odšel in se hotel z osebnim vozilom odpeljati, pa mu je to preprečil Milan K., kije prišel za njim. Odprl je vrata osebnega avtomobila in Alojza vrgel po tleh. Pri tem se je Alojz lažje telesno poškodoval, nastala pa je tudi manjša materialna škoda. POLICI JSKJ \ POSTAJA ŽALEC Trčil v tovornjak V torek, 30. avgusta ob 11.40, se je na lokalni cesti v Taboru pripetila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba huje poškodovala, materialno škodo pa so strokovnjaki ocenili na 490 000 tolaijev. 55-letni Mile C. iz Celja je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz Tabora proti Kapli. V desnem nepreglednem ovinku je zapeljal na nasprotni vozni pas in s prednjim desnim delom vozila trčil v sprednji del tovornega avtomobila, ki ga je naproti pripeljal 37-letni Stanislav L. iz Celja. V nezgodi se je Mile C. hudo poškodoval. V bližini Čepelj umrl nizozemski državljan 57-letni Gijsbertus E. državljan Nizozemske, je v torek, 30. avgusta, ob 13.15 vozil osebni avtomobil po magistralni cesti iz Žalca proti Vranskemu. Ko je pripeljal zunaj naselja Čeplje skozi blagi levi ovinek na ravni del ceste, je zapeljal levo in trčil v Izletnikov avtobus, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 42- letni Ivan P. iz Slovenskih Konjic. Po silovitem trčenju z avtobusom je vozilo Nizozemca odbilo nazaj na desno, kjer je vanj s tovornim vozilom trčil še 44-letni Franci R. iz Ljubljane. Ta je vozil v smeri proti Vranskemu. Na kraju nesreče je umrl voznik osebnega avtomobila, potnici na avtobusu 63-letna Cvetka N. iz Celja in 31-letna Jožica H. iz Žalca pa sta se lažje poškodovali. Na vozilih in objektih ob cesti je nastala gmotna škoda, ki so jo ocenili na okoli 2 800 000 tolaijev. Padel s strehe V sredo, 31. avgusta, je okoli 18.30 49-letni Anton P. iz Gomilskega v teniških copatah splezal na streho svojega gospodarskega poslopja, ker je želel na slemenu s kitom pritrditi glinastega petelina. Na vrhu slemena mu je spodrsnilo. Izgubil je ravnotežje in zdrsel po strehi poslopja ter padel na asfaltirano dvorišče. Pri padcu seje tako hudo poškodoval, da je na kraju nezgode poškodbam podlegel. Vlom v Optiko Simona V noči na 1. september je neznanec vlomil v lokal Optika Simona v Šempetru v Savinjski dolini. V lokal je prišel tako, da je zlomil vložek cilindrične ključavnice. Iz lokala je odnesel polavtomatski brusilni stroj za brušenje stekel z dvema brusilnima ploščama in blizu 300 kosov različnih očal raznih znamk v skupni vrednosti 1600 000 tolaijev. Vabimo vas, da se nam pridružite in da pod trgovskim imenom ERA po principu franchising poslovanja uveljavite svoj osebni razvoj. Mi vam bomo pri tem pomagali z ugodnimi nabavnimi pogoji znotraj in izven sistema ERA, z izobraževanjem, marketinškimi, računovodskimi in ostalimi storitvami. K sodelovanju vabimo vse, ki imajo prostor za opravljanje trgovinske dejavnosti nad 30 m7 na naslednjih območjih: Velenje, Žalec, Celje, Šentjur, Laško, Mozirje, SI. Konjice, SI. Gradec, Dravograd, Zagorje in Trbovlje. Pozanimajte se za dodatna pojasnila na tel št. 853- 151, int. 228 (Danica Jerič). Vaše pismene prijave sprejemamo do 30.9.1994. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. AVTOAlOTOlt TRGOVINA IN SERVIS d.d. CELJE HYunnm AKCIJSKA PRODAJA MODELOV pony ZAKAJ BO P O N Y vaš pravi partner? - motor: štirivaljni, elektronsko vodeni, uravnavani katalizator, 1468cm3,84 KM - zmogljivost: navor 128Nm pri 3500 obratih/min., max. hitrost 172 km/h, pospeški 11,9 sek., od Odo 100 km/h, - poraba: pri hitrosti 90 km/h 5,51 - prtljažnik: 320 dm3 ali 1081 dm3 pri zloženi zadnji klopi (3 in 5 vrat), 421 dm3 (4 vrata) - konstrukcija: samonosna karoserija, varnostno grajena potniška kabina, servo zavore, spredaj diski (prisilno hlajeni), zadaj bobni, teža cca 900 kg do 950 kg, dimenzije: 4100 x 1607 x 1385 mm (3 in 5 vrat), 4275 x 1607 x 1385 mm (4 vrata). - serijska oprema: varnostni pasovi zadaj, 5 stopenjski menjalnik, brisalec zadnjega stekla, pnevmatike Michelin, ogrevanje zadnjega stekla iz notranjosti nastavljivi vzratni zrcali, - dodatna oprema: pri GLS- pnevmatike 175/70 R 13, merilnik števila vrtljajev, zadnji spojler, radio s štirimi zvočniki, električno odpiranje prtljažnika, odpiranje pokrova rezervoarja iz vozila, električno odpiranje oken spredaj in zadaj, centralna ključavnica, digitalna ura in električna antena. PONY s tremi vrati - PARTNER PONY s štirimi vrati - LS 16.990 DEM 18.990 DEM PONY s petimi vrati - PARTNER PONY s štirimi vrati - GLS 17.990 DEM 21.490 DEM E R A Trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki Prešernova 10, 63320 Velenje, Slovenija PONY s petimi vrati - GLS 20.990 DEM CENE VOZIL DO REGISTRACIJE INFORMACIJE: HYUNDAI Celje, tel. 063/26-716 8. septembra 1994 ria OKNA, I VRATA, montSHN^ prenovo OKEN JELOVICA f a Loka, tel.:064/631-241, fax:064/632-261 J *****.............!■■■«■ 1111 ■■■■■■ ■«■■«!■ ■■■■■■■«........................*.......*............ NA MOS V CELJU SSSNm* od 9. do 18. septembra '94 v hali J j) |•gapŠfr ^ prodajnih mestih JELOVICE v Slovenip: I£231® !iHi in mSmm flHtSt CELJE, Božičeva 3, »el./fax 063/25-881 ABCDRAVIHJA, Slov. Konjice, SAVINJSKI MAGAZIN, Žale< lesarstvo d o o Cesta talcev 11, Velenje PO AKCIJSKIH CENAH VAM NUDIMO: - LAMELNI PARKET HRAST 16/16 1400 sit / m2 - LAMELNI PARKET BUKEV 16 /16 1250 sit / m2 - LEPILO ZA PARKET ZA 20 m2 od 3800 SIT DALJE - JUP0L 30 KG 2670 SIT - AKRIL EMULZIJA 5 L 1450 SIT -VALIT 30 KG 2940 SIT - BELTON 4 L 2500 SIT - VSE VRSTE STAVBNEGA IN POHIŠTVENEGA OKOVJA - VODOVODNI MATERIAL... MOŽNOST PLAČILA NA 2 AU 3 OBROKE! DEL. ČAS: OD 7. DO 18. URE, OB SOBOTAH OD 7. D012. URE. VLJUDNO VABUENP IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA VELENJE ITA - Izletnikova turistična agencija PE VELENJE vabi na NEPOZABNA JESENSKA DOŽIVETJA: - GARDALAND z nočnim ogledom, 1 dan avtobus, 10.9. - MUNCHEN - OKTOBERFEST, bavarski praznik piva, 1 dan, avtobus, 24.9. in 1.10. - ELBA - KORZIKA - SARDINIJA, avtobus, 8 dni, odhod 30.9. - SINGAPUR - MALEZIJA, letalo 8 dni, odhod 26.10. - JESEN ob morju: Slov. Primorje, Istra, Kvarner Tedenske počitnice TUNIS - Hammamet, CIPER, TURČIJA, GRŠKI OTOKI (Krf, Kreta, Rodos, Santorin) _POSEBNE UGODNOSTI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE! Informacije: ITA Velenje (na avtobusni postaji), telefon: 063/858-798 DRUGAČE ZE OD JUTRI! CO M o ■ 105,1 MHz ■ Ljubljana m . □ ZAVEL BO NOV VETER! 99,5 MHz - LJUBLJANSKI GRAD □ 100,2 MHz -KRIM 104,8 MHz-BOČ □ 105,1 MHz-LJUBLJANA 1 RGl - ODSLEJ TUDI VAŠ RADIO '•a Iščejo tenorista Po uspešnem gostovanju Šaleškega okteta v Avstraliji in skoraj polletnem počitku, so se člani Šaleškega okteta konec avgusta zopet zbrali, da skupaj zapojejo in se predstavijo v Velenju ob zaključku poletnih kulturnih prireditev. Žal je prireditev odpadla, bila paje zadosten razlog za začetek prepevanja v novi sezoni. Odločili so se, da to sezono delajo še bolj zavzeto. Med drugim bodo medse povabili nove člane. Vsi, ki radi prepevate, se družite in ob tem poveselite, vaš razpon glasu pa ustreza prvemu tenorju oziroma prvemu basu - baritonu, pridite v ponedeljek, 12. septembra zvečer od 20. ure dalje v Kulturni dom v Šoštanj. Tam bo avdicija za sprejem novih pevcev. Pooblaščeni servis - prodaja vozil Kosovelova 16, 63320 Velenje, tel. & fax: 063/855-975 OPEL GM UGODNA PONUDBA mlil OP ti naMUSvCelju Od 9. d018.3. na zunanjem prostoru 318 ob teniškem igrišču za halo A SIJIMSKI POPUSTI UE00HI KREDITNI POBOJI IN MOŽNOST NAKUPA NA UASINB Na sejmu vas vabimo na predstavitev nove OPEL OMEGE (LIMUZINE IN KARAVAN) ter dostavnega vozila OPEL COMBO. MmmmmmmimmmmmMm usta* MESNICA TRGOVINA POZNIČ PARTIZANSKA 54, VELENJE KIDRIČEVA 57, VELENJE ČEČOVJE 5, RAVNE NA KOROŠKEM (DISKONT ŽAGAR) TEL.: 856 - 875 OB TRETJI OBLETNICI POSLOVANJA SMO VAM PRIPRAVILI POSEBNO AKCIJSKO PONUDBO: - SVINJSKA POLOVICA Z KOŽO BREZ GLAVE 430 SIT / KG - SVINJSKA POLOVICA 410 SIT / KG - SVINJSKI KARE 710 SIT/KG - JUNČJI KARE 660 SIT/ KG -PIŠČANCI 420 SIT/KG - PIŠČANČJA BEDRA + PRSA 540 SIT / KG - DOMAČE KLOBASE . 550 SIT/KG ... S SPODAJ PRILOŽENIM KUPONOM SODELUJETE V VELIKI NAGRADNI IGRI, V TOREK 4. OKTOBRA, OB TRETJI OBLETNICI POSLOVANJA MESARSTVA POZNIČ. 1. NAGRADA: SVINJSKA POLOVICA 2. NAGRADA: 0DD0JEK 3. NAGRADA: 10 KG JUNČJI KARE > IN ŠE 10 MANJŠIH NAGRAD NAGRADNI KUPON 5 % POPUST PRI NAKUPU V VSEH POSLOVALNICAH POZNIČ + SODELOVANJE V VEUKI NAGRADNI IGRI Ime in Naslov: — illili ŠPORT IN BEKBEflČjjŽT Rudar v četrtfinalu pokala a • > ■ a Toda šele z enajstmetrovkami Nogometaši velenjskega Rudarja bodo igrali v četrtfinalu slovenskega pokala, kar je vsekakor lep uspeh, ki ga pa seveda lahko še izboljšajo. Za kaj takega bodo morali seveda igrati precej bolje kot proti Primorju v osmini pokala na domačem igrišču. V tem srečanju so Velenjčani zmagali šele po izvajanju enajstmetrovk, končni izid pa je bil 6:5 (2:2, 2:2). Rudarji so zelo dobro začeli tekmo. S hitrim zadetkom Pešiča v 3.minuti so končno pokazali, da znajo tudi sami zadevati, ne pa samo prejemati zadetke takoj na začetku tekme. V 35.minuti je Džafič odlično preigraval, dosegel drugi zadetek za Velenjčane in s tem začel dokazovati, da vendarle ni bil zgrešena naložba. Hitro vodstvo je "rudarje" uspavalo. Pozabili so na to, da tekma traja 90 minut, kajti gostje so že v 36.minuti njihovo vodstvo znižali, samo dve minuti za tema pa že izenačili. V nadaljevanju so bili celo boljši, vendar predvsem po zaslugi odličnega Hrovata je domača mreža ostala nedotaknjena, enako tudi gostujoča, vse do konca rednega dela tekme. Tako je bilo tudi po dveh podaljških in odločale so enajstmetrovke. Velenjčani so bili uspešnejši in srečnejši in so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. V nedeljo bodo v l.ligi nadaljevali prvenstvo. Velenjčani bodo znova gostili Primorje in pričakovati je, da bodo v nedeljo zaigrali zavzeteje in odgovorneje, saj tokrat ne bo enajstmetrovk. Že morebitna izguba točke bi bila za "rudarje" neuspeh in v klubu bi se gotovo dvignila temperatura. Rudar:Reprezentanca Slovenije 1:2 (1:1) Pred včerajšnjo prvpo kvalifikacijsko tekmo z Italijo v Mariboru je bila najboljša selekcija na nekajdnevnih pripravah v Velenju, bivala paje v Termah v Topolšici. Zaradi tega nastopa reprezentantov v 1 .ligi v nedeljo niso igrali rednega kroga prvenstva, izbranci selektoija Zdenka Verdenika pa so na tekmi z Rudarjem preizkusili še nekatere taktične zamisli. Velenjčani so nudili reprezentatom soliden odpor. V 22.minuti je Džafič celo zadel prečko, pred koncem tekme pa je vratar Čanič preprečil izdatnejšo zmago reprezentance, ko je ubranil enajstmetrovko. Oba zadetka za reprezentanco je dosegel Gliha v 17.in 76.minuti, za Velenjčane pa je zadel Dejan Drenovac (34.); to je igralec hrvaške Croatie, registriran za Segesto, v Velenju pa je bil v nedeljo na preizkušnji. M VOS Mengeš:ERA Šmartno 0:3 (0:1) IIIlliitllt«Iiltl»888ll«)l Na drugem gostovanju zmaga Z drugega letošnjega gostovanja so šmarski nogometaši vrnili s polnim izkupičkom in se na lestvici 2.državne lige utrdili na 3.mestu. Že začetek tekme v Mengšu je pokazal, da bodo gospodarji na igrišču gostje, prvo lepo priliko pa je imel že v 3.minuti Mašič. Takoj nato so imeli edino pravo priložnost na tekmi domačini, na srečo Šmarčanov pa je strel domačega napadalca zaustavila vratnica. V naslednjih minutah so vzeli stvar v svoje roke igralci ERE Šmartno, Druškovič, Mašič in Purg pa niso bili dovolj natančni pri strelih. V 27.minuti je Druškovič prodrl v kazenski prostor, preigral domačega vratarja, ki ga je zrušil in bil izključen, Grobelšek pa je bil zanesljiv izvajalec najstrožje kazni. Domačini so "pritisnili" v začetku drugega polčasa, vendar je bila tokrat žmarska obramba zelo zanesljiva, v nasprotnih napadih pa sta Mašič in Delameja zapravila lepi priliki. V 67.minuti je Druškovič po lepi kombinaciji celonega napada še drugič zatresel domačo mrežo, premoč gostov pa je v 90.minuti z tretjim zadetkom kronal Mašič. Šmarčani bodo naslednji dve tekmi igrali doma, prvi nasprotnik v nedeljo pa bo ekipa Beltransa iz Veržeja. Tone Grobelšek, igralec ERE Šmartno: 'Tokrat smo zaigrali dosti dobro v napadu, obramba je bila zelo zanesljiva, domačini pa so igrali slabo. Obe točki sta torej naši, že v nedeljo pa bo treba zaigrati še bolje." ERA ŠMARTNO: Kališek, Fajdiga, Maglica, Irman, Golač, Grobelšek, Mašič, Purg (Podgoršek), Žurej, Druškovič, Delameja (Jelen). ■ J. G. Mali nogomet ■•■•»■••■•a Uga "Škale 94" V lin 2.1igi malega nogometa "Škale 94" so odigrali 14.krog. Rezultati - t.liga: Mister X-Gol bar:Vigo Vinska Gora 2:1, KMN Fori Ška-le:RBM Commerce 2:2, Plešivec: Konovo Saloon 2:1, KMN Podkraj Stil dekor:Lipov List 7:0, Madl Tris Mušketirji 3.2, KMN Bambino prost; lestvica: 1.Konovo Saloon 21 točk, 2.Mister X-Gol bar 18, 3.KMN Fori Škale 15, 4.RBM Commerce 15, 5.KMN Podkraj Stil dekor 15,6.KMN Bambino 14, 7.KMN Mušketirji 13, 8-Vigo Vinska Gora 11, 9.Madl Tris 11,10. Plešivec 7, 11.Lipov list 0; 2.1iga: Club Duo:Tempo Florjan 1:1, Topolšica:Zlatorog Škale 0:2, Kovinarstvo Novak: Kamnoseštvo Kozjak 1:4, KMN Ravne:ŠD TEŠ I 1:0, ŠK Cirkovce in Krokodilčki prosta; vrstni red: l.Zlatorog Škale 20,2. Kamnoseštvo Kozjak 17, 3.ŠK Cirkovce 14, 4.ŠD TEŠ I 13, 5.Tempo Florjan 11, 6.KMN Ravne 11, 7.Club Duo 10, 8.Topolšica 9,9.Kovinarstvo Novak 7 (-1), lO.Krokodilčki 2. Ligo bodo nadaljevali v petek, 9.septembra. 5.turnir za pokal KS KMN FORI Škale bo od 16.do 18.septembra organiziral S.turnir v malem nogometu za pokal KS Škale - Hrastovec. Prijavnina je 6.000 tolarjev in jo je treba plačati na ŽR: KMN FORI Škale 52800-678-57567, potrdilo o vplačilu in prijavnico pa morajo ekipe poslati na naslov: Božidar Repnik, Škale 47/a, 63320 Velenje, do sobote, lO.septembra. Tega dne bodo v prostorih GD Škale ob 20.uri pričeli tudi žrebanje. Ženski nogomet Športno društvo Škale je na novem igrišču v Loški gmajni izvedlo turnir za državno prvenstvo v nogometu za ženske, na katerem je nastopilo pet ekip. Vrstni red: 1.Pande (Murska Sobota), 2.Škale, 3.Jarše, 4.Novošped (Maribor), 5.Fori Škale. Najboljša igralka na turnirju je bila Polona Govek (Škale), ki sicer na treninge in tekme prihaja iz Šmartnega ob Dreti. (M L.S.J Squash R i I I K i Petra Vihar v Španijo Najboljšo slovensko igralko squasha Petro Vihar so kot edino Slovenko povabili na neuradno svetovno mladinsko prvenstvo v Španijo. Slovenska zveza ji finančno ni mogla pomagati, s pomočjo Gorenja, Predsednika SO Velenje Pankraca Semečnika, radeljskega Okusa in Našega časa pa je le zbrala dovolj sredstev za pot na to veliko tekmovanje. Istočasno bo v Španiji tudi uradno člansko svetovno prvenstvo, Petra pa bo na prvenstvo odpotovala 12. septembra. lOJarnovičev memorial ■ 8(ill8tlllllll(|8 Spodbudna igra Gorenja Letošnji jubilejni - lOJarnovičev memorial je bil zelo kakovosten, saj so poleg gostitelja, domačega prvoligaša, na njem sodelovali še Casino, osmouvrščena ekipa iz minulega avstrijskega državnega prvenstva, Komloi Banyas Tribu, četrtouvrščena iz minulega madžarskega prvenstva in Varteks Tivar, tretja najboljša hrvaška ekipa. Na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi je vse sodelujoče ekipe pozdravil predstavnik kluba Jože Silovšek, turnir paje odprl Milogoj, najstarejši sin pionirja rokometa v Šoštanju. Po odlični igri Madžarov proti Hrvatom je kazalo, da bo ekipa Komloi Banyas zlahka postala postala zmagovalec jubilejnega spominskega turnirja, še zlasti, ker so rokometaši Gorenja v uvodni tekmi s samo petimi zadetki razlike premagali slabe Avstrijce. Toda Gorenjčani so znova potrdili, da imajo najboljšo obrambo v Sloveniji in tako proti Madžarom kot v zadnji tekmi turnirja proti Hrvatom so šele v zadnjih trenutkih tekme izgubili drugo točko. Poznalo seje, da so nastopili brez poškodovanih Iztoka Rozmana, Srečka Meolica in Boštjana Tometa, mladi pa seveda še nimajo dovolj izkušenj, da bi jih lahko enakovredno zamenjali. Gorenjčani že nekaj časa iščejo okrepitev na mestu zunanjega igralca. V začetku priprav se jim je pridružil igralec Srdjan Zečevič, kije nazadnje igral na Cipru, vendar pa v klubu z njim niso zadovoljni, ker to zanje ni prava okrepitev in so se mu odrekli. Trenerji so za najboljšega vratarja izbrali novega vratarja Gorenja Aleša Anžiča, za najboljšega Horvatha, najboljši strelec pa je bil s 23 zadetki Gabor (oba Komloi BT). Rezultat - RK Gorenje:HCK Casino 20:15 (12:7); Varteks Tivar:Komloi Banyasz Tribu 11:25 (6:10); RK Gorenje: Komloi Banyasz Tribu 18:18 (11:9); Varteks Tivar:HCK Casino 25:20 (8:7); Komloi Banyasz Tribu:HCK Casino 28:22 (14:7); RK Gorenje:Varteks Tivar 14:14 (9:6). Vrstni red:l. Komloi Banyasz Tribu 5, 2. Gorenje 4, 3. Varteks Tivar 3, 4. HCK Casino 0. ■ VOS Gorenje:Ortigio 25:22 (11:9) Italijanski prvoligaš iz Saracuse na Siciliji, ki je bil na pripravah v Slovenj Gradcu, je bil gost velenjskih rokometašev. Ti so hitro povedli s 5:1, nato pa zaigrali zelo lagodno in gostje so prav tako hitro izenačili na 5:5, v drugen delu pa so celo nekajkrat vodili. Proti koncu so domači znova zaigrali zavzeteje in odgovorneje ter zasluženo zmagali. Največ zadetkov za domače so dosegli: Ocvirk 8, Kimčenko 6, Plaskan 4. lO.maraton Celje-Logarska dolina ••••••■■■••a IIIISIIKI Stanko Barber in Anka Pugelj Sobotni in jubilejni maratonski pohod od Celja do Logarske doline je v soboto precej zmotilo slabo vreme, ki pa najbolj vzdržljivim vendarle ni preprečilo, da ne bi zmogli vseh 75 kilometrov in postavili odličnih časov. To predvsem velja za Stanka Barberja iz Velenja, ki je ponovil lansko zmago, tokrat celo z rekordnim časom - 5 ur 8 minut in 54 sekund. Slabe pol ure za njim je progo zmogel Božo Mulej iz Celja, le 3 minute za njim pa je kot tretji pritekel še en Velenjčan Milan Župane. Velenjska je tudi zmaga v ženski konkurenci. Najboljša je bila s časom 7 ur 40 minut in 30 sekund Anka Pugelj, v skupni uvrstitvi je zasedla 27.mesto, druga je bila z velikim zaostankom Vidimova s Češke, tretja pa takoj za njo Švigljeva. V posebni disciplini - millitaryju na 40 kilometrov od Mozirja do Logarske doline, ki je namenjen pripadnikom Teritorialne obrambe Slovenije in je letos štel tudi za državno prvenstvo, je zmagala ekipa 6.pokrajinskega štaba TO iz Nove Gorice v času 3:13,06, druga je bila ekipa raketne brigade Šentvid I in tretja ekipa 310.UC Kranj. Ob enih ponoči je iz Celja krenilo 489 udeležencev, v Logarsko dolino pa jih je kljub močnemu dežju prispelo 274. Zaradi velikega zanimanja za ta maraton, ta tek in hojo, so organizatorji letos ob odstopnih ciljih v Mozirju in Lučah, pripravili še vmesna startna mesta v Mozirju, na Ljubnem in v Lučah. S temi udeleženci se je pohoda skupno udeležilo 665 tekačev in pohodnikov. Povejmo še to, da se je maraton Celje-Logarska dolina precej uveljavil tudi v mednarodnem merilu in bil odlično organiziran po vzoru podobnih maratonov v tujini. Še en podatek: prvega maratona leta 1985 so se udeležili štirje tekmovalci, pet let kasneje so presegli številko 500, lani jih je bilo 634 in letos torej 665. ■ Jp KrškoiUsnjar 2:3 (1:2) Zanseljiva zmaga z novincem V 2.krogu prvenstva na področju MNZ Celje so šoštanjski nogometaši gostovali v Krškem pri novincu v ligi. Domačini so začeli zelo napadalno in povedli že v 3.minuti. Njihovega veselja še ni bilo konec, ko je Usnjar z zadetkom Fi-lipčiča izenačil, že v 15.minuti pa se je v kazenskem prostoru domačih najbolje znašel Borovnik in gostje so povedli z 2:1. Šoštanjčani so drugi polčas pričeli še bolj odločno in Kostreš je v 54.minuti z lepim strelom povišal na 3:1. Za tem so Usnjaijevi igralci nekoliko popustili in gostitelji so v 78.minuti znižali rezultat. V soboto bo v Šoštanju gostovala ekipa Kovinarja iz Štor, ■ Luka Kostreš Karate - vpis v začetniške tečaje Karate klub Velenje je najstarejši v tem športu v Sloveniji, skupaj z ljubljansko Emono tudi najuspešnejši sleovenski klub doslej, temelj tega pa je tudi ena najbolj kakovostnih šol karateja za najmlajše. Tako bodo tudi letos bodo vpisovali v začetniške tečaje, na katerih se bodo udeleženci poleg karateja učili tudi samoobrambe. Vpisovali bodo na OŠ Šalek (12.,15., 19.in 22.septembra) in na OŠ Šmartno (13., 16., 20.1n 23.septembra), vedno od 19.do 22.ure. Tečajnino bo možno odplačati na obroke, tečaje pa bodo vodili priznani mojstri karateja in odlični trenerji. ■ D.B. Balinanje - hud boj za napredovanje Igralci RLV MACO so v soboto v gosteh pri Rogovili v Kranju sicer izgubili, vendar imajo še vedno lepe možnosti za napredovanje v 1 .državno ligo. Pogoj je, da na svojem balinišču premagajo trenutno vodilno Plešivico, ki je od njih boljša le po točkovni razliki. Praznih rok je ostal tudi Megrad iz Rogaške Slatine, ki se lahko izpada iz 2.1ige reši le z odlično igro in taktiko v zadnjih dveh krogih. ■ Boris Knavs ŽRK Velenje MBaaaiiasB Z novim trenerjem Na novo prvenstveno sezono se zavzeto pripravljajo tudi ro-kometašice Velenja. Zlasti v zadnjem času se je klub srečeval z velikimi finančnimi težavami, nič bolje pa ni bilo z igro, saj si je komajda zagotovil obstanek v družbi najboljših. Novo vodstvo kluba vneto išče pokrovitelja in ljubitelji rokometa pričakujejo, da bo vendarle kdo pokazal zanimanje tudi za edini povsem ženski šport v Velenju, na tekmovalnem področju pa bo njihov poglavitni cilj za novo sezono ostati v družbi najboljših, kasneje pa postati trden prvoligaški klub. Kot smo zvedeli v vodstvu kluba, vendarle upajo, da bodo dobili pokrovitelja, hkrati pa so hvaležni vsem, ki so jim v minuli sezoni pomagali prebroditi finančne težave. Tudi v igri želijo napredek, zato so v klub pripeljali novega trenerja; to je Zvonko Papak iz Splita. Kaj je tega strokovnjaka vodilo, da je prevzel mlado in neizkušeno velenjsko ekipo? "Na prvem mestu je bogata tradicija velenjskega rokometa, tudi moškega seveda, na drugem pa zaupanje v ljudi, ki vodijo ženski klub. Pretehtalo je še prepričanje, da s trdim delom in disciplino lahko v določenem času pripeljem to ekipo na tisto mesto v slovenskem rokometu, ki ga je že imela." Zvonko Papak je bil najprej trener v Splitu, pred dvema letoma pa je prevzel moško ekipo ptujske Drave: "Ce primerjam Ptuj in sedaj Velenje, je bilo pri Dravi na začetku še slabše. Ptuj ni imel rokometne tradicije, s skromnim znanjem so se "znašli" v prvi ligi, lepi rezultati pa dokazujejo, da smo kljub temu uspeli, če sem kot trener uspel tam, bom z dolgoletnimi izkušnjami uspel tudi v bolj športnem mestu, kar Velenje nedvomno je." v Kako tečejo priprave in kakšni so cilji, je bilo naslednje vprašanje. "Že na samem začetku se nisem preveč "pogovarjal". Takoj sem na treningih pričel spoznavati igralke in njihovo kakovost in danes že imam celotno podobo, vem, kaj me čaka in kako moram delati. Naš prvi cilj je, da ekipi zagotovimo obstanek v ligi, na podlagi tega pa postavimo temelje močne prvoligaške ekipe in ji zagotovimo nekdanjo veljavo. Zelo mlade igralke so tudi zelo nadarjene in bodo z dobrim delom uspele, za začetek pa bomo potrebovali okrepitve." S svojimi izkušnjami bodo obetavni ekipi pomagale Mirela Vujovič iz Žalca, trener Zvonko Papak paje v Splitu zagotovil še dve izkušeni igralki. Prva je kar 187 centimetrov visoka izrazita strelka Marija Medar, še bolj izkušena paje Ana Karaman. ■ vos Tenis S S ■ ■ Velenjčani ekipni državni prvaki Na igriščih ŠTK Velenje so v ponedeljek sklenili ekipno državno prvenstvo mladih do 14 let Veliko presenečenje je pripravila ekipa Velenja (igralci in igralke ŠTK in AS), ki je v finalnem srečanju nepričakovano, vendar povsem zasluženo, premagala prvega nosilca in favorita ŽTK Maribor s 5:4. Ob teh ekipah so na prvenstvo nastopile še ekipe Branik in Galeja Malečnik iz Maribora, Univerzale iz Domžal, Novo Mesto in Triglav iz Kranja. Igrali so po sistemu na izpadanje, ekipo so sestavljali trieje fantje in tri dekleta, igrali pa so šest posamičnih iger in tri igre dvojic. V prvem krogu je ekipa Velenja najprej premagala Triglav kar z 8:1, s prav tako visokim izidom v polfinalu še ekipo Branika, ki je pred srečanjem veljal za absolutnega favorita. Za velik uspeh in naslov državnih prvakov so zaslužni vsi igralci in igralke, ki so se srčno borili in poželi veliko priznanje domačega občinstva. Torej - Velenje:ŽTK Maribor 8:1, Črešnik:Ozmec 6:3, 7:6, Napotnik :Pipenbacher 1:6, 4:6, Lisac:Dragič 6:4, 6:2, Srebotnik:MuIec 6:1, 7:5, Me-mič:Pisnik 3:6,1:6, Glušič:Čulum 0:6,3:6, Črešnik-Napotnik:Ozmec-Lah 6:2,6:0, Memič-Glušič:Pisnik-Mulec 0:6,1:6, Lisac-Srebotnik:Pipenbacher-ČuIum 6:3,7:5. M Alojz Benetek Atletika Dobri nastopi Minulo soboto in nedeljo so se velenjski atleti udeležili nekaj tekmovanj v tujini in dosegli odmevne rezultate. Bahtiri in Hrapič sta najprej nastopila na mitingu v Trstu, kjer je Bahtiri zmagal na 800 metrov pred Poljakom Zahorskim in Hrvatom Čeličem, Hrapič paje bil v močni konkurenci peti na 3.000 metrov. Naslednji dan je Bahtiri sodeloval še na mitingu v mestu De Vita in zmagal na 3.000 metrov pred Hrvatom Pešičem in Italijanom Gambo. Lep uspeh so velenjski predstavniki dosegli tudi v avstrijskem Stainzu blizu Gradca na S.Schilcher teku. Pri dekletih je zmagala Steblovnikova pred Pozni-čevo, vso konkurenco pa je ugnal tudi Franci Videmšek pri pionirjih. g ^ ' Tudi tekači Gorenja solidni Na teku v Stainzu so se izkazali tudi člani tekaškega teama Gorenje, najbolj pa mladinec Matija Jerčič pri mladincih in Alojzija Felicijan pri veterankah, saj sta oba zasedla drugi mesti. g Smučarski klub Velenje Najmlajši pričeli priprave V velenjskem smučarskem klubu so že sklenili prvi del priprav na novo smučarsko sezono. David De Costa je prav v teh dneh na pripravah s slovensko mladinsko reprezentanco, sicer pa v klubu veliko pozornosti namenjajo najmlajšim; za dečke in deklice do 10 let bodo v prihodnjih dneh organizirali akcijo vključevanja v klubsko dejavnost. Za uvod v letošnje priprave so tako na Slemenu izvedli 5-dnevni skupni trening 16 najmlajših tekmovalcev, ki so jih v tem obdobju razumljivo namenili zlasti nabiranju telesnih moči. Temu primerno so sestavili program, ki je vključeval planinarjenje in gorsko kolesarjenje, mladi so prevozili preko 100 kilometrov, ogledali so si Kavčnikovo domačijo, sicer pa so prosti čas zapolnili s številnimi drugimi športnimi aktivnostmi. Prebivali so v domu obrambe, si v spodnjih prostorih uredili mini telovadnico, zelo zadovoljni pa so bili s pozornostjo upravnika doma Milana Kretiča. V tem obdobju mladi redno trenirajo vsak popoldan. JLJ tsHHi 8. septembra 1994 RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * Nadja, kaj veš, kdaj bo honorar? Nadja Blatnik je tista, ki najprej niti pod razno ni hotela slišati, kaj šele pristati, dajo zabeležimo v Radijskem mozaiku. "Ne, ne in ne," je trmo-glavila in pristala šele potem, ko ji je bilo rečeno, da v njem vsak pride na vrsto in obljubljeno, da bo vse skupaj čisto na majčkeno. Sploh pa ne bi bilo pošteno, če bi jo Radijski mozaik "zgrešil". Tako kot vse poti vodijo v Rim, tako v naši firmi vse poti vodijo k Nadji. S tem (kako vse poti vodijo do nje) bodo soglašali predvsem naši radijski honorarci, kajti Nadja Blatnik je "A zdaj še pa slikat?" Je rekla. tista, ki jim honorarje izračunava, in ki je navadno tudi najprej obveščena o tem, kdaj bodo ti odšli v izplačilo. To pa je vprašanje, ki jih vedno žuli. Če dobijo prijazen odgovor, ne glede na to, da velikokrat kličejo, so po-tolaženi in boljše volje. Pa če tudi morajo slišati, da denarja še ne bo naslednji dan. Nadja ima dve hčerkici Tjašo in Urško in enega moža. Vsi radi poslušajo Radio Velenje. Tjašo in Urško je 1. septembra sama pospremila v šolo, kdo bo njo, ko bo oktobra postala študentka, vpisala se je na VEKŠ, izredni študij, pa ni znano. Ampak najbrž jo bo mož, če ne bo imel časa, bo šla pa kar sama. "Ne. Nič ne vem. Pokliči drug teden," je rekla nekomu v telefon. Nobenega dvoma ni bilo, daje odgovorila na vprašanje neznanega honorarca: "Nadja, ali kaj veš, kdaj bodo honorarji?" I mkp GIBANJE PREBIVALSTVA (od 15. 8. do 2. 9.) Občina Velenje Mm*m*»mw**m*mmw»i**Mm Poroke: Srečko Podlesnik, Velenje, Graškogorska c.št. 20 in Klavdija Petek, Velenje, Cesta Františka Foita št. 4; Joško Koren, Silova St. 30 in Sabina Jevšnik, Laze št. 52/c; Jože Rih-tar, Velenje, Zidanškova c.št. 4 in Urška Uranjek, Velenje, Zidanškova c.št. 4; Jožef Kavnik, Spodnji Razbor št. 32 in Sonja Šumah, Gaberke št. 114; Matjaž Miklavžina, Velenje, Linhartova ul.št. 5 in Anica Prevalnik, Mežica, Trg 4. aprila št. 2; Leon Stropnik, Floijan št. 211 in Lidija Rah-ten, Florjan št. 171; Bernard Kožel-jnik, Florjan št. 140 in Romana Golob, Topolšica št. 27; Marko Rakita, Velenje, Graškogorska c.št. 31 in Anita Mesarič, Velenje, Koželjskega ul.št. 7; Branko Zabukovnik, Škale št. 32/a in Marija Britovšek, Hrastovec št. 40; Jože Videmšek, Paka pri Ve- lenju št. 57 in Vesna Turnšek, Paka pri Velenju št. 57; Zvonko Praprot-nik, Rečica ob Paki št. 69 in Mojca Primožič, Mali vrh št. 51; Peter Movh, Ravne št. 108/a in Dragica Zupan, Kavče št. 8/b. Smrti: Jožefa Uranjek, roj. 1928, Črnova št. 5; Jožefa Kvartič, roj. 1926, Podkraj pri Velenju št. 39; Marija Ugovšek, roj. 1927, Dol št. 50; Rudolf Naglič, roj. 1925, Zlakova št. 26; Jožefa Miklavžina, roj. 1939, Velenje, Šaleška c.št. 18; Ignac Gričar, roj. 1957, Velenje, Tomšičeva c.št. 53; Franc Srnovršnik, roj. 1934, Topolšica št. 118/b; Ida Irnar, roj. 1929, Velenje, Graškogorska c.št. 45; Anton Podgoršek, roj. 1933, So-jek št. 29; Silvester Šrimf, roj. 1928, Rogaška Slatina, Na livadi št. 4; Janez Pecigus, roj. 1935, Celje, Vrunčeva ul.št. 35; Anton Oštir, roj. 1933, Selo št. 4, Velenje; Martin Ma- DEŽURSTVA Občina Velenje ■ •■••i.............. Zdravstveni dom Velenje Zdravniki: Četrtek, 8. septembra - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. O.Renko in dr. Jonko Petek, 9. septembra - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Urbane Soboto, 10, septembra in nedeljo, 11. septembra - dr. V.Renko in dr. D.Vrabič Ponedeljek, 12. septembra - dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Rus, nočni dr. Friškovec in dr. Pir-tovšek Zobozdravstvo: V nedeljo, 11. septembra - dr. Aleksander Uršič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti v Zdravstvenem domu Velenje. Ob sobotah delajo zobozdravniki od 7. do 12.30 ure. Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 9. septembra do 16. septembra - Franc Blatnik, dr.vet.med., Velenje, mobitel: 0609618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 11. septembra - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ijubno, tel.: 0609/616-978 ali 841-277. Od 12. septembra do 18. septembra - Marija Rup, dr.vet.med., Gornji Grad, tel.: 0609-616-978 ali 843084. OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci! Obveščamo vas, da je tel. št. 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na št. 94 pokličite samo v nujnih primerih, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na številko 851-065, dežurno službo pa na številko 856- 711. ZDRAVSTVENI DOM VELENJE ®tipk™ Cil ACIDCMI IMČTDI IMCMTI GLASBENI INŠTRUMENTI S posebnim popustom za Vas tudi do 10%, na 27. MOS 94 v Celju od 9.9.-18.9.1994 KITARE PIANINI SINTESIZERJI OZVOČENJA in ostala glasbila POPULARNE NOTE HALA * R SCHLOGL rolt, roj. 1927, Plešivec št. 55; Ferdinand Kovič, roj. 1914, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja št. 1; Marija Lesjak, roj. 1912, Prelska št. 46; Ferdinand Kovič, roj. 1914, Velenje, Cesta Borisa Kraigherja št. 1; Jožef Stropnik, roj. 1919, Podgorje št. 6; Frančišek Drev, roj. 1931, Arnače št. 29; Jožef Knafelc, roj. 1911, Laško, Cesta v Debro št. 19; Alfred Plošnik, roj. 1930, Sp. Kapla št. 89; Alojzij Omerzel, roj. 1911, Do-bležišče št. 24. Občina Žalec laaiKniisiittiiiiifiiB Poroke: Janko Cukjati, Dolenja vas in Barbara Sternad, Prebold; Silvo Jelen, Andraž nad Polzelo 10/a in Krunčica Mraz, Polzela št. 207/b; Viktor Košica, Vologa in Renata Kro-povšek, Vologa; Uroš Berglez, Žalec in Jelka Krt, Šempeter v Sav. dolini; Martin Kurent, Čeče in Romana Schuller, Marija Reka; Ciril Zore, Trbovlje, Knez dol in Alenka Cestnik, Marija Reka; Robert Posedel, Parižlje št. 24/b in Stanislava Drolc, Ločica ob Savinji; Boštjan Cajhen, Polzela in Mateja Hribernik, Rako-vlje; Albin Piki, Zg. Roje in Sabina Svet, Šempeter v S.d. Smrti: Marija Omladič, stara 92 let, upokojenka, Zg. Gorče št. 3; Franc Milan Golob, star 83 let, upokojenec, Žalec, Fl.Pohlina 1; Alojzija Ro-govnik, stara 87 let, druž.upok., Paka pri Velenju 54/c; Gabrijela Uršič, stara 91 let, upokojenka, Celje, Zoisova 2; Jožef Praprotnik, star 49 let, dipl.ing. kemije, Prebold, Reška c. 49; Silva Hofman, stara 66 let, druž.upok., Založe št. 19; Karol Podvršnik, star 75 let, upokojenec, Pongrac št. 2; Matija Bobov-nik, star 86 let, upokojenec, Vrbje št. 92; Matija Bobovnik, star 86 let, upokojenec Vrbje št. 92; Mihaela Orešnik, stara 56 let, upokojenka, Šempeter v S.d. 171; Rudolf Seni-ca, star 70 let, upokojenec, Žalec, Ipavčeva 2; Gerardus Gijsbertus En-gels, star 58 let, tuj državljan; Kari Anton Praznik, star 49 let, delavec, Gomilsko št. 68. Občina Mozirje: •••••(•■■•■tiiitiiiia Poroke: Marko Skok, 1970, Varpol-je 39 in Saša Pfeifer, 1973, Mozirje, Cesta na Lepo Njivo 19; Herman Po-kleka, Rečica ob Savinji 59 in Dragica Memiševič, 1963, Rečica ob Savinji 59; Robert Gregom, 1970, Ljubija 60 in Julija Jevgenjevna Dani-levskaja, 1975, Ukrajina; Franc Turk, 1970, Spodnje Pobrežje 12 in Polonca Hren, 1972, Zgornje Pobrežje 24; Jože Remic, 1963, Priho-va 45 in Suzana Šipoš, 1967, Rečica ob Savinji 130. Smrti: Andrej Lenko, 1911, Pod-veža 11; Rajko Podbrežnik, 1903, Solčava 16; Marija Ugovšek, 1927, Dol 50; Marija Remic, 1935, Pusto Polje 11; Jožefa Krebs, 1912, Radu-ha 5; Dušan Pečovnik, 1965, Dol 28; Janko Andrejovec, 1959, Trno-vec 8; Frančiška Gomiršek, 1934, Trnovec 3; Antonija Grudnik, 1907, Dol 19; Jožef Mlačnik, 1913, Pod-veža 30. VELENJE ^ / STANOVANJSKO PODJETJE VELENJE 63320 Velenje, Koroška c. 48 tel.: 063/854-321, fax: 063/855-844 objavlja potrebe po zaposlitvi 1. inženir strojništva pogoji za sklenitev delovnega razmerja: - končana višja tehnična strojna šola - najmanj 3 leta delovnih izkušenj - poznavanje dela z računalnikom - državljan Republike Slovenije - vozniški izpit "B" kategorije - poskusno delo traja 3 mesece ali strojni tehnik - končana srednja strojna tehnična šola - najmanj 5 let delovnih izkušenj - poznavanje dela na računalniku - državljan Republike Slovenije - vozniški izpit "B" kategorije - poskusno delo traja 3 mesece - prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s strokovnim izpitom. 2. KV zidar - končana poklicna šola - zaželjene delovne izkušnje - državljan Republike Slovenije. Z izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev za sklenitev delovnega razmerja naj kandidati pošljejo na naslov: Stanovanjsko podjetje p.o. Velenje, Koroška 48, s pripisom "za razpis". Rok za prijavo je 10 dni po objavi. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 8. SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 9.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 10.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Izbor pesmi tedna; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, ll.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 12.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 13.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 18.40 Iz sveta glasbe; 19.00 Na svidenje. SREDA, 14.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; riN© riN© riN© DOM KULTURE VELENJE aiaaaaaaaaaaaaiaaaaaa Sobota, 10. 9. ob 22.30 uri Nedelja, 11. 9. ob 10. uri KREMENČKOVI (The Flintsto-nes) - komedija Vloge: John Goodman, Rick Moranis, Elizabeth Perkins, Rosie 0'Donnell Režija: Brian Levant Dolžina: 92 minut Priporočamo rezervacije! Redno predvajanje od 23. od 27.9.! Ponedeljek, 12. 9. ob 20. uri (Filmsko gledališče) (Como aqua para chocolate) -erotična drama Režija: Alfonsko Arau Vloge: Lumi Cavazps... V pravljično lepi pokrajini Mehike je z veliko fantazije irkmagije posnet film o ljubezni med Tito in Pedrom, ki se ne moreta poročiti, saj mora po stari tradiciji najmlajša hčerka ostati do materine smrti neporočena. Titina mati mu ponudi roko najstarejše hčerke in Pedro jo sprejme le zato, da bi bil bližje svoji ljubezni... KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 11. 9. ob 14. uri!!! KOT VODA ZA ČOKOLADO KREMENČKOVI - komedija. Nagrajenci nagradne križanke ERA PREHRANA 1. NAGRADO - darilno košarico v vrednosti 5.000 SIT v trgovini ERA Prehrana prejeme: TEREZIJA DREV, Tomšičeva 43, Velenje 2. nagrado - darilno košarico v vrednosti 5.000 SIT v trgovini Era Prehrana prejeme: KATARINA KRENKER, Ob gozdu 16,62382 Mislinja 3. nagrado - darilno košarico v vrednosti 5.000 SIT v trgovini ERA Prehrana prejme: DRAGIČ EVIČ, Jenkova 11, Velenje Pravilna rešitev nagradne križanke : DESET LET TRGOVINE ERA PREHRANA Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade dobite z osebno izkaznico v trgovini ERA Prehrana. TURISTIČNA AGENCIJA Cankarje™ 1, Velenje tel 83». 107 POTOVANJA TURIZEM IZLETI ront-a-car taxi SLOVENSKA OBALA JESENI ( Portorož. Seča ) MUNCHEN - OKTOBERFEST 24.9 in 1.10.1994 - 1 dan MONZA- FORMULA 1 11.09.1994- 1 dan GARDALAND 3.9 in 17.9 -1 dan NIZOZEMSKA 21.9-26.9.1994 - 6 dni TUNIZIJSKI SAFAIU - OKTOBER - 5 DNI PARIZ DISNEYLAND 21.9 in 5.10. - 5 dni DUNAJ 17.9 in 7.10. - 2 dni MEDITERANSKA TURA 14.9 - 5 dni VIKEND V GRČIJI -29.9 - 5 dni IMEGA MUNCHEN ' sreokovNi sejem (^astronomIje 18.9. '22.9. UGODNI PLAČILNI POGOJI ! 8. septembra 1994 \\!ŠOS 15 MALI OGLASI TELIČKO SIMENTALKO, tevvžko 120 kg prodamo. Telefon 893-071. ENOINPOL SOBNO STANOVANJE V VELENJU v Šaleku 90, IV. nadstropje s telefonom prodamo. Telefon 061-662-664 Golič. MLADIČE PASME AMERIŠKI PIT-BULL TERIER PRODAM. Telefon 858-574. DVO IN POL SOBNO STANOVAN- KAMNOSEŠTVO PODPEČAN ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo JER V Nazarjah prodam. Telefon 832-302 popoldne. TRI TRISTOLITERSKE SODE PRODAM. Telefon 857-388. PRAŠIČE MESNATE PASME od 25 do 140 kg, teličko črnobelo 90 kg prodam. Telefon 882-319. TOVORNJAK TAM, letnik 83, keson 4 m, nov, motor generalno obnovljen prodam. Telefon 892-300. ZFODNJA NAMIZNA JABOLKA PRODAM po 20 SIT/kg. Telefon 882-802 TRAKTOR SAME DELFINO na pred- nji pogon, star 1 leto, prodam. Telefon 859-122. OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, prodam za 5000 SIT in posojam sesalec za globinsko čiščenje tal, cena 2000 SIT/dan. Telefon 850-026. VEČJO OPREMLJENO SOBO, z možnostjo kuhanja, uporabo telefona, oddam ženski ali dvema ženskama. Telefon 855-450. NOV DAUINJSKI TELEFON PANASONIC KXT 3860 prodam za 21500 SIT. Telefon 850-552. PAVE MLADIČE, par, prodamo. Telefon 853-174. JUGO 60, letnik 10/89,58000 km prodam. Telefon 852-234 dopoldan. SPALNICO KOMPLET PRODAM in regal za dnevno sobo. Cena 40.000 SIT. Telefon 854-313. V VARSTVO VZAMEM DVA OTROKA. Telefon 855-575. KROMPIR ZA OZIMNICO vrste de-sire in sante vam dostavimo na dom. Telefon 885-550. V OKOLICI VELENJA oddam v najem poslovni prostor za mirno obrt. (80 m2). Telefon 893-004. PLIN TOP, dost.gosp. plina od 8. do 19., ned.in praz. od 10. do 17. ure. Telefon 851-396. IŠČEMO DEKLE, lahko pripravnica za delo v bistroju. Telefon 893-381. LADO RIVO 1500 letnik 91, 35000 km in P-126 letnik 90, prodam. Telefon 882-883. LOKAL 50 m2 v Velenju, ne gostinski, oddam ali prodam. Telefon 062-222-374. KUPIM PODSTREŠNO STANOVANJE do V. nadstropja ali v urejeni hiši. Telefon 855-079. TOPLOTNO ČRPALKO GORENJE, 2001, novo,prodam. Telefon 893-385. DVE KOZI MLADICI in eno molzno kozo prodam, (francoska alpina). Telefon 893-368. REDNO ZAPOSLIMO PRODAJALKO z ustrezno izobrazbo. Telefon 855-746. IŠČEMO SODELAVCA ZA DELOVNO MESTO MOŠKI FRIZER. Če imate nekaj let prakse, ste ustvarjalni in imate radi svoj poklic, pokličite po telefonu 855-483. USLUŽBENKA, s poklicem prodajalka mešane stroke išče honorarno zaposlitev. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika Naš čas, Foitova 10, s pripisom šifre "Zanesljiva." SPREJEMAM NAROČILA ZA GROZDJE MERLOT. Dostava na dom. Telefon 065-5&459. SEKULAR ZA REZANJE DRV, ugodno prodam ter kiperbush. Telefon 854-977. ODDAM LOKAL za mimo obrt, cca 60 m2. Telefon 855464 po 18. uri. NOV SUŠILNI STROJ 15 kg Primat Maribor. Telefon 855464 po 18. uri. POSREDUJEMO PRI ZAMENJAVI IN PRODAJI STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ. Telefon 0609-624-775. NUDIMO ZIDARSKE IN FASA-DERSKE STORITVE. Telefon 831-728. PRODAM MIVKO V VREČAH IN REMFUZI. Telefon 882-220. BIKCA težkega cca 130 kg, prodam. Telefon 882-710. ZEMLJO ZA NASIP ali ilovico odkupim sali odpeljem. Telefon 858-052 zvečer. HIŠO ODDAM V NAJEM v Velenju. Telefon 856899 od 7. do 14. ure. MARIJA ŠPEGEL iz Mute obvešča, da bo rjave kokoši ne-snice prodajala v nedeljo, 11. 9. 94, od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri Stropniku (blizu cerkve). Kokoši so 2 X cepljene in krmlje-ne s koruznim šrotom. Tel. 0602 61-202. YUQOSLAV TRAVEL AQEMCY W\ COMPANV CVIJcTIČ Hotel Toplice", Kralja Petra 56, soba 11 BEOGRAD - JUOOSLAVIA 0(381-11)624-230, 621-171 EKSPRES BUS BEOGRAD NOVI SAD SOMBOR MARIBOR 14.00 Mali Kalemegdan 14.30 Peron 28 06.00 i 15.45 Peron 3 17.00 04.00 05.00 03.00 18 00 i LJUBLJANA 06.00 Peroni 15.15 KOPER ▼ 07.00 Peroni 13.00A Sflree/ /ow 66320 Portorož. Obala 55 tel.: 066/ 76-795. 22-245. 76-040 REPUBLIKA SLOVENIJA Z/r/f//,r///■ ^/r/'/c/y-i išče predstavnike za prodajo avtobusnih kart na območju Velenja ^SL Polzela S8 tel: 721 052 Pf Velenje d.0.0. M: 154-121, M. I SUBARU - ZNIŽANJE CEN! UGODNI KREDITI NA 48 MESECEV, DEVIZNA KLAVZULA (npr. 10.000 DEM KREDIT -48x274 DEM) VIVIO GLI4WD 15.940 DEM IMPREZA SEDAN GL/BX1,6 2WD 29.990 DEM IMPREZA COMPACTLX 1,6 4WD 32.850 DEM LEGACY SEDAN Gl/PX 1,8 2WD 30 795 DEM LEGAČYRANGER DL1,8 4WD 31.600 DEM LEGACY RANGER GL/PL 2,0 4W0 36.880 DEM NOVI MODELI LEGACV: LEGACY SEDAN GL/PX 2,0 2WD 37.960 DEM LEGACY KOMBI GL/JX2,0 4WD 44.960 DEM ŽE DANES PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK! PLAČLJIVO V SIT PO PRODAJNEM TEČAJU LB d. d. ZA PRILIVE IN ODLIVE PODJETIJ NA DAN PLAČILA. GIPVEGRAD PE LESNA Ljubno ob Savinji Loke 33 ZIMOVANJE POČITNIŠKIH PRIKOLIC, ČOLNOV, JAHT Bliža se čas, ko se bodo končale počitnice, oziroma dopusti. Ste se že odločili, kam bosle shranili vašo počitniško prikolico, čoln ali jahto? *** Ponujamo vam optimalno rešitev, in sicer: *** V Ljubnem ob Savinji, na sedežu GIP Vegrada, PE Lesna, imamo za to primerni, varovani odprti ali pokriti prostor, katerega dajemo v najem po zelo ugodni ceni. Vse informacije dobite na PE Lesna, Ljubno ob Savinji, Loke 33 in na telefon: 063/841-112. ®J?IMt!Sd...o. Foitova 2, Velenje Promet z nepremičninami kupoprodajne in najemne pogodbe cenitve nepremičnin vpis v zemljiško knjigo tel., fax (o63) 857-647 od B. do 12. ure POGREBNE STORITVE 24 UR NA DAN ROPOTAR IVAN KOMPLETNE POGREBNE STORITVE - UREJANJE CVETLIČARSKIH STORITEV PREVOZI DOMA IN V TUJINI - MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA UREJANJE GROBOV - PRVI PREVOZ DO 70 Km ZASTONJ S POVRAČILOM STROŠKOV 76.500 VAM OPRAVIMO CELOTEN POGREB! ŠEMPETER V SAV. DOLINI 112/a, tel. 063/ 701 433 c ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in omice PEPCERESNIK rojene GRADIŠNIK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi Jo obiskovali v času bolezni in jo s cvetjem, svečami, darovanimi mašami in toplo besedo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala zdravnikom in osebju Urološkega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec, zdravnikom in osebju ZC Velenje, še posebej dr. Viviani Renko. Iskrena zahvala gospodu župniku, pevcem in gospe Tei Devic. Hvala vsem sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem. Njeni hčerki z družinama in ostalo sorodstvo prof. Lidija Napotnik Celoletni začetni in nadaljevalni tečaji NEMŠČINE in ANGLEŠČINE za otroke, osnovnošolce in dijake Prijave in informacije na tel: 881-232 do 20. septembra! REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VELENJE Sekretariat za občo upravo Inšpektorat Sekretariat za občo upravo - občinski inšpektorat Občine Velenje razpisuje prosto delovno mesto z naslednjimi pogoji: 1. SANITARNI INŠPEKTOR II - visoka šola živilske, veterinarsko-sanitarne, sanitarne ali biokemične smeri; - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit ZUP - državljan Republike Slovenije - vozniški izpit B kategorije - poskusno delo 3 mesece - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih 2. URBANISTIČNI INŠPEKTOR II (ponovni razpis) - visoka šola gradbene, geodetske, arhitektonske, geografske, krajinsko- arhitektonske, komunalne ali pravne smeri; - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit ZUP - državljan Republike Slovenije - vozniški izpit B kategorije - poskusno delo 3 mesece - ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Sekretariat za občo upravo - Kadrovska skužba Občine Velenje, Titov trg 1, Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po končanem razpisu. ZAHVALA ob smrti našega brata in strica JOŽETA STROPNIKA iz Podgorja 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podaijeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se kolektivu RLV, g. župniku, pevcem in govornikoma za poslovilne besede. *hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Trt m iS "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolaijev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: lliillll lllfl in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 4. Kmečke igre v Gaberkah Najbolj zabavala je "samokolnica" Anketa sm r §«u! Najbolj so se gledalci nasmejali pri navidez najbolj enostavni disciplini - pri slalomski vožnji kosice v samokol-nici. Da je bilo težje, seveda z zavezanimi očmi. Pa je šlo malo levo, malo desno, malo narobe... v splošno veselje in smeh. gibanja, za druge je bil tovor pretežak in so na poti do cilja "vklopili kiper", zopet tretji so naleteli na drugačne ovire. Ko so člani posebne komisije ob koncu iger sešteli točke, se je V prvi preizkušnji so imele koso v rokah ženske, grablje pa moški. Žaganje hloda je bila seveda povsem moška "zadeva" kot tudi držanje vrča s pivom. Najbolj nasmejala obiskovalce prireditve paje zagotovo vožnja samokolnice z zavezanimi očmi. Na videz povsem enostavna igra je povzročila tekmovalcem in tekmovalkam kar precejšnje preglavice. Nekateri so namreč zaradi slabega "pilotiranja" tekmovalke povsem izgubili smer Žagmojstri - večinoma "stari mački"- so vedeli da je treba žago zagnati počasi, nato pa hitreje in hitreje. teh največ "nabralo" pri ekipi iz Belih Vod (48), gostitelji - Ga-berčani so bili drugi s 46 točkami, tretji pa tekmovalke in tekmovalci iz Plešivca s točko manj. Sicer pa slike so same po sebi zgovorne: ■ (tp) LUCIJA BREZNIKAR, 1. letnik Tehnične fakultete v Mariboru: "Končala sem Tekstilno tehnično šolo v Celju in se odločila za nadaljevanje študija v Mariboru. Veliko novega me čaka in seveda si najbolj želim, da bi bila pri študiju uspešna. Počitnice sem doslej preživela doma, imam pa jih še mesec dni in morda jo bom zdaj mahnila malo na moije." ■ mkp,tp Paje minilo. Počitnice in brezskrbni dnevi brez učenja so za šolaiji in dijaki, nekaj "prostih" dni paje še pred študenti, za katere se bo novo študijsko leto pričelo oktobra. Najbrž pa od teh "prostih" dni, brez predavanj, ne bodo imeli prav veliko, saj jih v septembru čakajo še izpiti. Kaj od novega šolskega leta pričakujejo in kakšne so bile počitnice? 'M/JM GORAN SKOČAJ, 4. razred osnovne šole Antona Aškerca: "Uh, to že vem, da i. JP^ bom imel prijazno tovarišico in to je že ^BHPS- ' nekaj. Zdaj si želim le še to, da bi imel tudi aB-.^NV ^ lepe ocene. Šole se veselim, še posebno pa ^ t srečanja s sošolci. Prve dni se bomo malo v^ljjK- -pogovarjali o tem, kako je bilo med počit- Jgj nicami. Sam sem jih preživel malo doma, malo pri omi v Andražu, malo pa na moiju in bilo je lepo." ELVIS HASANOVIČ, 2. letnik elektro I usmeritve Centra srednjih šol: "Želim si, I da bi bilo v 2. letniku vse v redu, da ne bi imel kakšnih večjih težav. V1. letniku jih ni HhgC. bilo. No, v šolo grem letos z zlomljeno levo ^f roko, poškodoval sem si jo, ko sem padel. J Malo sem se teh počitnic že naveličal, tako ^ 1 da si želim spet šole." VRHOVNIK, 4. letnik Srednje šole za gospodinjske storitve: "Sem v prvi generaciji, ki nadaljujemo šolanje na srednji stopnji. Čakata me še dve leti. Vpisala sem se v kuharsko usmeritev in upam, da sem se odločila prSv. Počitnice so bile super, en mesec sem delala na morju, si tudi malo zaslužila, zdaj pa se spet veselim šole." Podružnica Zavarovalnice Maribor v Slovenj Gradcu Odslej v novih prostorih "Življenje gre naprej in mi z vami", je sporočilo Zavarovalnice Maribor, za katerim se "skrivajo" tradicija, kakovost in pestra ponudba. To so med drugim poudarili na ponedeljkovi novinarski konferenci predstavniki vseslovenske zavarovalniške hiše z dolgoletno uspešno in zaupanja vredno zavarovalniško prakso. Pripravili sojo ob preselitvi v nove prostore, na Francetovi 7 v Slovenj Gradcu. Čeprav je konkurenca na področju zavarovalniške dejavnosti v Sloveniji huda, se omenjena zavarovalnica trdo drži na drugem mestu medli tovrstnimi hišami po Sloveniji. Da dobro opravljajo svoje delo, naj bi med drugim dokazovali nekateri podatki: presegli so magičnih 500.000 zavarovanj (med njimi je največ avtomobilskih - 270.000 ter premoženjskih - 170.000). Na leto naj bi rešili od 50.000 do 60.000 škodnih zahtevkov. Pri tem pa poskušajo kar najbolje izpolniti pričakovanja njihovih zavarovancev. Da so ta njihova prizadevanja že obrodila sadove, dokazuje tudi dejstvo, da je kar 80 odstotkov vseh sklenjenih zavarovanj v koroški regiji sklenjenih pri Zavarovalnici Maribor. Svojo zavaroval- niško mrežo širijo po celi Sloveniji in tako kot so z novimi prostori v Slovenj Gradcu poskrbeli za kar najboljše delovne pogoje za delavce zavarovalnice in zavarovance, bodo prihodnje leto še za celjsko podružnico. Na novinarski konferenci so odgovorni možje Zavarovalnice Maribor še poudarili, da se konkurence zavedajo in tudi tega, da bo treba zadostiti ne le cenam, ampak predvsem kakovosti zavarovalniških poslov. Z dosedanjim delom so dokazali, da so tej nalogi kos. Zato bodo v prihodnje poskušali še bolje prisluhniti potrebam in zahtevam vsem zavarovancem, ki jim bodo izkazali zaupanje bodisi s sklepanjem najrazličnejših zavarovalniških poslov ali tudi na kakšen drugačen način. Priložnosti za to bo dovolj, saj načrtujejo v svoji ponudbi še nekaj novosti. Stisk roke, ki jo ponujajo, je bil že doslej čvrst in zanesljiv, trdijo. Tak bo ostal tudi v prihodnje. Nove prostore na Francetovi cesti 7 v središču Slovenj Gradca bodo svojemu namenu svečano predali danes (v četrtek). ■ (tp) Astrološki inštitut Matjaža Regovca ......................■■•llllt/llllKill «T» »»»«««» V VELENJE PRIHAJA ASTRMŠM SGbA Astrologija postaja danes v svetu spet spoštovana in upoštevana veda. Ne le, da se veliko uporabna v psihologiji in politiki, ki sta že tradicionalno področje, kjer je astrologija v zgodovini vedno zasedala pomembno mesto, ampak se je astrologija začela pojavljati tudi v najbolj vsakdanjih vidikih življenja. "Pred kratkim je nek znanec zaprosil za službo pri dunajski podružnici uglednega japonskega proizvajalca in tam so od njega poleg običajnih osebnih podatkov, zahtevali tudi uro rojstva. Ko se je temu začudil, so mu pojasnili, da bo eno od meril za sprejem tudi rojstni horoskop. Morda je za srednjeevropske razmere tak pristop novost, v Združenih državah Amerike in drugod pa je to že kar pogosta in nič kaj nenavadna praksa," pravi Matjaž Regovec, ki se z astrologijo poklicno ukvarja. Je ustanovitelj in direktor Astrološkega inštituta Matjaža Regovca, študiral je na Fakulteti za astrološke vede in še vedno študira na Centru za psihološko astrologijo v Londonu. Je avtor dveh knjižic Male šole astrologije. Prva ima naslov Sonce -kozmični oče in druga Luna - kozmična mati. Astrološki inštitut Matjaža Regovca je zasebni izobraževalni in raziskovalni zavod, namenjen poglobljenemu raziskovanju in izobraževanju s področja astrologije in sorodnih ved, predvsem psihologije, filozofije, zgodovine in astronomije. Izobraževalni program inštituta obsega uvodne tečaje, strokovne seminarje in triletni mednarodni diplomski študij astrologije. Zadaj pa prihaja tudi v Velenje, kjer bo prihodnji teden, v sredo 14. septembra, organiziral začetni tečaj astrologije. Če vas zanima, se lahko prijavite pri Daiji Turk na telefonski številki 882 -495. ■ mkp Jesen na j^radu v Šmartnem ob Paki V znamenju Primorcev in Jelka Kacina Slovo od poletja in dobrodošlica lepi jeseni -takšen je namen organizatorja vsakoletne prireditve "jesen na gradu" - krajevne skupnosti Šmartno ob Paki in nekaterih pokroviteljev. Letošnja je svoje "poslanstvo" opravila minulo nedeljsko popoldne. Letni oder pri razvalinah starega gradu nad šmarškim Vinom so tokrat "napolnili" Primorci, člani narodno- zabavnega ansambla Primorski fantje ter zmagovalec letošnjih Melodij sonca in moija v skupini do 14.1et, vseh muh poln simpatični Mak-similjan Vergan. K uspeli prireditvi pa so svoje prispevali še Majda Ar h, najboljša pevka po izboru strokovne žirije na prej omenjenem festivalu ter Strašna Jožeta z gostom. Tokrat je bil to republiški obrambni minister Jelko Kacin, kije med šestimi vabili za sodelovanje na nedeljskih prireditvah po Sloveniji izbral prav šmarško "jesen na gradu". Številni obiskovalci so se zabavali tako ob nastopu pevskih umetnikov kot ob poslušanju zvitih odgovorov Jelka Kacina na neresna in malo bolj resna vprašanja, ki sta mu jih zastavljala Jože Kranjc in Jože Robida. Minulo je lepo nedeljsko popoldne, je ob koncu vseh nastopajočih komentirala večina obiskovalcev. To priča o uspeli "jeseni" in kar škoda je, da je na tako lepem prostoru sredi gozda le ena prireditev na leto. ■ (tp) Prostor pri gasilskem domu v Gaberkah so si organizatorji 4. po vrsti kmečkih iger izbrali za prizorišče dogajanja v petih spretnostnih preizkušnjah. Pripravili so jih minulo nedeljsko popoldne. Vabilu Aktiva mladih zadružnikov Šaleške doline za ogled iger seje odzvalo kar precej smeha in zabave željnih občanov. Tudi ekip KS, ki so želele preizkusiti svoje sposobnosti v košnji, grabljenju, rezanju hloda, vožnji s samokolnico in držanjem vrča s pivom, ni bilo tako zanemarljivo malo. Tekmovalci in tekmovalke so prišle kar iz Jože Cme (Bele vode) je najdlje držal vrč, 12 krajev: Skal, po/n piva. Več kot 8. minut je vztrajal. Topolšice, Cirkovc, Bevč, Skornega, Belih Vod, Konovega, Lokovice, Gaberk, Šentilja, Raven ter Plešivca.