dnermk ▼ Združenih državah Velj« z« tsc leto • • - $6.00 Z* pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 ^^Za inozemstvo celo leto $7.00 list slovenskih deliveev T Ameriki* TELEFON: 00RTLANDT 3876 KO. 197. — ŠTEV. 197. KaUred — l»coad Ola— Matter, Bfrtembr 21, IOCS, at the FortOffic« t Hew York. H. Y, udar Act of Oangnm of Marab 3, lm Ifrbe H . tke United States. every day except Sundays g aod legal Holidays. 75,000 Reader«. J J NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 22. 1928. — SREDA, 22. AVGUSTA 1928. TEUETON: OOBTLANDT 887* VOLUME XTXVL — LETXfXS XXX 71. za svečano kronanje. ALBANSKA KRALJEVINA JE ZADNJA IZNAJDBA ITALIJE DOSEDAJ ŠE NIKAKEGA SLEDU 0 POGREŠANIH LETALCIH Ahmed Zogu bo v {nedeljo proklamiran albanskim kraljem. — Jugoslavija je mnenja, da sega Italija predaleč. — Novi kralj se bo (imenoval Sken-derbeg III. — Značilna izjava voditelja demo-kratsko-kmetske koalicije. BEOGRAD, Jugoslavija, 2 1. avgusta. — Iz Tirane poročajo, da se bo Albanija v nedeljo prelevila iz republike v monarhijo. Ob tej priliki bo sedanji predsednik Ahmed Zogu proklamiran albanskim kraljem. Iz Skadra poročajo, da bo domnevana izpremem-ba v soboto objavljena ter da bo nedelja proglašena za narodni praznik. Soglasno s sklepom ministrskega sveta se bo novi kralj imenoval Skenderbeg III. Prvi vladar tega imena je vodil leta ! 444 revolucijo proti Turkom. Albanci ga še danes smatrajo za narodnega junaka. Poročilo, da bo nova dinastija nosila njegovo ime, je izzvalo vsepovsod splošno navdušenje. BEOGRAD, Jugoslavija, 21. avgusta. — V Jugoslovanskih političnih krogih se vprašujejo, kako daleč bo šla Italija v podpiranju svoje sosede Albanije. Splošno se domneva, da je že sedaj šla predaleč. Tudi ostale evropske sile zro z nekako nevoljo na italijansko ravnanje. Celo v Albaniji ni popolnega zadovoljstva. Albanija se namreč deli na tri dele. Na severu so ri-mo-katoliki, v centrumu so moslimi, na jugu pa Albanci grško-pravoslavne vere. Ahmed Zogu je mohamedanec ter je veliko vpra sanje, če bodo ž njim zadovoljni katoliki in pravoslavni. Letalca pogrešajo od nedelje zjutraj od treh. — Izvedenec jim daje še pet dni časa. Zal, da ni v bližini nobene ameriške bojne Udje, ki bi pomagala pri iskanju. — Morda ista pristala v gozdovih. WASHINGTON, D. C., 21. avgusta. — Potem ko je po teklo več kot trideset ur izza časa, ko sta odposlala oba stockholmska letalca Bert Hassell in Parker Cramer s svojega aeroplana Greater Rockford zadnjo radijsko brzojavko, se je obrnil nadomestujoči državni tajnik William Castle na canadsko vlado s prošnjo, naj poizveduje za letalcema. Tudi vladi Nove Fundlandije in Danske sta bili tozadevno obveščeni. Tri- Posebni poročevalec New York Herald toune, Leland Sto\ve, poroča iz Beograda: — Med Hrvati prevladuje splošno mnenje, da so bili Srbi dovolj dolgo na krmilu ter da se hrvatski poslanci ne bodo nikdar vrnili v sedanjo beograjsko skupščino. Hrvatje zahtevajo nove volitve, zatem pa ustavne amendmente, ki jim bodo za jamčili enake pra-cev vseh fazah vlade. Na Hrvatskem sta dve skupini, ki se borita za to načelo. Prva jfe kmetska stranka, kateri načeluje dr. Maček, drugi so pa neodvisni demokratje, ki jim načeluje Svetozar Pribičevič. V nekem pogovoru mi je rekel Pribičevič: — V sedanjo beograjsko vlado se ne vrnemo pod nobenim pogojem. Beograjski politiki hočejo ustvariti v zunanjem svetu mnenje, da je to boj med Hrvati in Srbi. To pa ni res. To je boj med mogočniki in zatiranimi. Na Hrvatskem niso zatirani samo Hrvatje, pač pa tudi Srbi. V Hrvatski je dva milijona Srbov, ki se bodo borili za enakopravnost. Predno bo Hrvatska zadovoljna, mora l iti država popolnoma reorganizirana. V preteklosti so nam vladali tirani. Srbi so nas pognali z umorom iz skupščine. Najprej zahtevamo nove volitve ter dokaz dobre volje. Potem se bom d vrnili. Sporočilo državnega tajnika je dostavljalo, da sta ajneriška letal-ea ugotovila v nedeljo zjutraj ob treh svojo pozicijo nekako 75 milj od Labradorja in 400 milj od Mount Evans, Grenlandija. Obrežna straža Združenih držav je ob istem času objavila, da se bo istGOako udeležila iskanja in da je poslala v bližino Davis ožine svoj čoln Marion. Poveljnik čolna, Smith, je brzojavil, da bo ubral zig-zag pot med Labradorjem in Grenlandijo. Nobena ameriška bojna ladja .se ne nahaja v bližini, da bi mogla pomagati pri iskanju. OTTAWA, Ont., 21. avgusta. — V upanju, da je pristal aeroplan Greater Rockfond nekje v gozdovih Ca na de, je razpolal državni mornariški in ribiški department klice na vse strani, v katerih je pozval vse kraje francosko-canad-ske province, naj pošljejo takoj poročila o eventualnih sledovih pogrešanega aeroplana. č'e se ne bo v naslednjih 24 urah ničesar slišalo o letalcih, bodo odšli canadaki letalci na iskanje. KODANJ, Danska, 21. avgnsta. ZOBOZDRAVNIK JE PODLEGEL POŠKODBAM Zobozdravnic dr. Gold-enburg |je podlegel ranam, katere je dobil v boju z bratom. TAJNICA L0EWENSTEINA ZOPET DOMA Miss Van Name, Id je bila tako očarana od Alberta Loewensteina, da je pustila svojo službo ter odšla za njim, se je vrnila brez službe ter priznala, da je bil zastrupljen od sovražnikov. Prepir med dvema bratoma jedo-vedel, kot že poročano, do težkih poškodb in poznejše smrti dr. Hermana Goldenherga, starega 44 let, dočim je njegov starejši brat, 52. letni Samuel Goldenberg zaprt, o-sumljen umora. Tajil je sicer ter trdi, da se je orožje slučajno sprožilo. ko mu je skušal njegov brat iztrgati revolver, da prepreči samomor, a temu nasproti stoji dejstvo, da je zobozdravnik obdolžil pred svojo smrtjo brata tega dejanja. — On me je danes zjutraj ob-strelil, — je rekel, ko so mu privedli k njegovi postelji Samuela, — ker mu nisem hotel ustanoviti lastne trg-ovine. Potem, ko me je obstrelil, me je še udaril z ročajem Do zadnjega maja je delala Miss Van Neme stenografinja s Staten Islanda, v uradu Albert Emanuel & Co. na William St. v New Yor-ku. Xato pa je prišla v stik s kapitanom Albertom Loewensteinom, ko je ga karijera v visoki financi je bila legendarna celo za časa, ko je še živel. Včeraj pa se je Miss Van Name vrnila domov, — da išče zopet enkrat službo. Ko je prišel tekom preteklega maja Loewenstein v to deželo, je obiskal parkrat urad Albert Ema-nuela & Co. kot del obširnega načrta, da ustvari nadaljne milijone. S seboj iz Belgije je privede! številne tajnike, a spoznal, da potrebuje še enega. Ozrl se je krog sebe po uradu in njegove oči so padle na Miss Van Name. Ali bi hotela sprejeti diktat od njega ? Ona ga je seveda sprejela in od takrat naprej je le nji diktiral. Ivo je prišel čas za odhod, je stavil finančnik Miss Name ponudbo, naj gre ž njim. V onem času se je glasilo. da je on tretji najbogatejši mož na svetu. Deklica s Staten Islanda. ki ni bila nikdar z doma, je pustila svojo službo ter odšla na pot romantike. Spremljala je "skrivnostnega moža" kamorkoli je šel, iz Bruse-selja v Pariz, iz Pariza v London, povsod v hitrih avtomobilih, privatnih vozovih, privatnih jahtah iti pred vsem v sijajnem opremljenem aeroplanu. RUSKI S0VJETI SO BAJE ZAP0ČELI OBŠIRNO VSTAJO Japonski militaristi izjavljajo, da so sovjeti zapo-čeli vstajo, ki je izbruhnila v Mongoliji proti avtoriteti Kitajske. — Buriati se hočejo oprostiti od Kitajske. TOKIO, Japonska, 21. avgusta. — Japonski vojaški krogi trdijo, da so sovjetski vplivi započe-li mongolsko vstajo proti avtoriteti Kitajcev v o-kraju Kulun Nor. Namignili so, da bo mogoče Japonska prisiljena posvetiti položaju resno pozornost, če bi imelo gibanje rezultat, da bi se sovjetska kontrola razširila v notranjost Mongolske. Oficijelna japonska poročila pripisujejo nemire poskusom mongolskih Buriat plemen, da s a proglase neodvisnim od Kitajske. Soglasno s temi poročili ima separa-, tistično gibanje le krajeven značaj. Neko poročilo iz Harbina, Mandžurija, javlja, da je bil pridržan v njegovem stanovanju sovjetski podpredsednik kitajske iztočne železnice in sieer od krajevnih oblasti. Dotičnemu uradniku, ki se piše baje Laševae. t>o zapretili s formalno aretacijo, če ne bodo mongolska plemena v teku dveh dni odj>okli-mana z bojnega pohoda. Kitajci trdijo, da je LaSevee glavni povzročitelj vstaje. TOM MIX V JAVNEM ŽIVLJENJU Znanega filmskega igralca iščejo detektivi, ker je bil obdolžen, da je grdo pretepel zakonsko dvojico Morrisey. LOS ANGELES, ( al . 2! Proti gledališkemu cowbi»\ u Tom »Mixu sta bila izdana včeraj zvečer j v uradu mestnega obtožit« lj i »ha Oficijelno pa ni bilo ]>otrjeno to za!>orn« povelja, potnm ko «|- i- gnila proti njemu M i-, s Al i-Isri • M;l- časnikarsko poročilo. Newyorski bankir vzel Clarkovo hčer. BUTTE. Montana. 21. avgusta. Mrss Hug-uete Clark, hčerka pokojnega senatorja \Y, CIarka, se je 'poročila včeraj na domu svoje matere. v Santa Barbara, Cal. z "Wil-liamom MacDonald G o wen oni, newyorskim bankirjem. Senator William Clark je zapustil ob svoji smrti premoženje nekako pet in sedemdesetih milijo- ler. ki je v resnici že i s bralca. Will M or rineva obtožb«. r<: dejanskega napada. Miss Millar jr pvišt i >a:na. da dvigne obtožbo proti M:xu. Imela je zavezano oko. GU.vnj 4 rar-je-nee" pa je njen mož. T j "leži na hrbtu ter se ne more premaknili, tako močno ga je pretepel Tom .Mix. T "bogemu možu so bili pretreseni možgani". Mix je jodal danes zjutraj izjavo, v kateri je zanikal, da je bil on vzrok pretepa. On je pretepel Morriseva le v sil obranil. Morrisey in njegova žena sta bi- Brixen se boji Mussolinijeve jeze« IXOMOST, Tirolska, 21. avgusta. — Poročila iz Brixeua v južni Tirolski javljajo, da je v ponedeljek zjutraj, ko se je mesto predramilo, veselo plapolala v zraku rdwe-bela zastava Avstrie, med o-bema stolpoma katedrale. Orožni-ki «o takoj sneli zastalo ter aretirali avstrijskega župnika, Njegovo h&injo, cerkovnika in kaplana. Ob i* tem i asa pa so tudi vzeli ključ- Prebivalstvo domneva, da so hujskači razobesili avstrijsko zastavo ter se boji težkih discipli narnih kazni laških oblasti. Strašna nesr LOWELL, Mass., 21. avgusta Xa strašen način se je ponesrečil danes Walter Novak pri delti v tukajšnji predilnici. Njegova leva roka je zašla v stroj in slednji mu je roko iztrgal. Ponesrečeni zapušča vdovo in troj« otrok. PREISKAVE NA POMOLIH Preiskava obiskovalcev na francoskem pomolu je imela . baje namen najti demante, ne pa žganje, a za preiskane je bilo to vseeno. Helde Bangstead, izvedenec glede po glavi. Grenlandije, ki se je ravnokar vr-l Ta težka obdolžilev je bila pod-nil od tam, je mnenja, da ni nobe-'prta od izjave policista in nekega nega vzroka, da bi se pred pote- George Fuchsa, ki je prvi stopil v kom petih dni ljudje vznemirjali urad zobozdravnika, potem ko so nad tem, da sta izginila ameriška ga prebivalci hiše opozorili na letalea Hassell in Cramer. strel. Samuel pa vstraja pri tem, da se je strel sam sprožil, ko se je boril ž njim njegov brat, da ga obvaruje pred samomorom. Rekel je, da je hotel ustreliti samega sebe, potem ko se je njegov brat branil posoditi mu petdeset dolarjev. Ko je dvignil roko, da izstreli orožje proti samemu sebi, mu je padel v roke njegov brat in krogla je zadela njega. Aretirani, ki je stanoval nazadnje v Jewish Sheltering Home, je doma iz Romunske ter je služil do pred vojno pri "Modrih hudičih" v francoski armadi ter bil tekom vojne tolmač v ameriški armadi. On je neporočen ter je vodil izza vojne nemirno, nestalno življenje, vedno potikajoč se naokrog. Svojega brata je baje videl zadnjikrat pred enajstimi leti. Žena in sin ustreljenega zobozdravnika se nahajata sedaj v Franciji. WASHINGTON, D. C., 21. avg. Z ozirom na telesno preiskavo, izvedeno na več sto potnikih, ki so bili v ipetek zvečer na parniku Isle de Frapce, je objavil sedaj prohi-bieijski ravnatelj, podzaldadničar Lowman, da je bil vprizorjen pogon v glavnem v namenu, da se prepreči tihotapstvo demantov, o-mamljivik sredstev in drugega sličnega blaga. Če so našli sempa-tam kako stekleničieo prepovedane pijače, je bil to zgolj slučaj. Preiskavo bo izvedli carinski, ne pa prohibieijški uradniki. V za-kladniakeui uradu so domnevali, da se dosti tihotapi in odkar se. je ojačilo število carinskih urad« nikov, se je posvetile posebno važ- no v dolarjev, pri katerem je bila soudeležena Miss Huguette Clark la nato danes zjutraj aretirana Dne 11. avgusta pa se je odpe- kot ena ^ dedi&v> Dobila boip0ll sumom pijanosti. Miss Miller po $7500 na leto, dokler ne bo pol-'je bila nato oproščena v sodišču noletna. |proti jainščini dvajsetih dolarjev. Morrisey pa ni mogel priti v soli- ljala proti domu. da postane zopet' navadna stenografinja. Poročevalec jo je vprašal na ladji: — Ali mislite, da je izvršil milijonar samomor? Mesto odgovora je le skomnig-nila z ramama. — Kaj mislite o poročilu, da je bil zastrupljen od nekega londonskega bankirja, katerega pe finančno uničil? — Jaz sem slišala o tem, — je rekla, — a ne vem prav ničesar. Ne smete me vprašati. — Ali vas je kdo posvaril, da ne smete govoriti? Zopet je skomignila z ramama. Rekla je le, da bo morala sedaj poiskati novo službo in da so se njene sanje razblinile v nič.— SBSiHlEB?;:«* Predsednik Coolidge dober strelec. SUPERIOR, Wis., 21. avgusta. Včerašnji dež je zabranil predsedniku Coolidgu njegovo glavno zobavo, ribolov v Brule reki, vsled česar se je posvetil streljanju ter izboljšal svoj rekord tako, da je zadel od 25 strelov štirindvajset-krat lončene golobe, na katere je streljal. Zadovoljen s tem rezultatom svoje strelske izurjenosti, je ostal predsednik tekom preostalega dne v Cedar Island Lodge ter-delal za svojo pisalno mizo. Nov eksperiment je poskusil predsednik zadnjo soboto, ko se je podal na nočni ribolov v Brule re-povelje, 8 katerim bi ae prepove- ko. Vrnil se je šele ob polnoči, dalo krajevni zvezi krojsčic orga-j Predsednik je ujel pri ten lepo ite- 44 injunkcija" prvi korak. BOSTON, Mass., 21. avgusta. — American Garment Co. se je obrnila na sodišče, da dobi ustavno ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVcfIK V ZDR. DRŽAVAH. šče. Njegov odvetnik je izjavil, da mora ostati v postelji radi dobljenih poškodb. Njegova žena pa je rekla, da bo imela stvar š*- svoje posledice v sodi«ču za civilne zadeve. - — — . . •• DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. 1,000 ....... $ 18.40 2,600 ....... $ 45.75 5,000 ....... $ 91,00 " 10,000 ....... $181,00 " 11,110 ....... $200,00 v Italijo Lir 100 ....................$ 5.90 200 ....................$11.50 300 .............$16.95 " 500 ....................$27.75 " 1000 ...................$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino -za taka izplačila od 3Je na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200— $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazmnete glede načina nakazila. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. TELEPHONE: COHTLANDT *4ti —J ..." GLAS NARODA v <•< '(SLOVENE DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY r (A Corporation) Frank Salter, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: osti iz Jugoslavije. Svatba s krvavim koncem, i V hiši Gjorgja Mili novica v Lip-niku pri Savskem Mostu je bila svatba in povabljenih je bilo mnogo njegovih znancev in prijateljev. Veselje je bilo veliko in veselo razpoloženje jt* spremljalo streljanje z možnarji in revolverji. Ves dan so streljali brez nesreče, čeprav so bili svatje že precej vinjeni. Pod večer so se gostje začeli poslavljati. Tudi Ilija Predojevic je velel na preči svoje konje. Nesreča je hotela, da je pred odhodom stopil k vozu David Kosovec in prosil Predojeviča, naj nni posodi samokres. da bo pred odhodom še stre-jljal za slovo. Predovič samokresa j ni hotel izročiti in tako je med njim Dopisi brez podpira in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se Kosovcem nasta."> let Za- republikanskim predsedniškim kandidatom ------ sližana jc bUa kot priča v neki raz- Hoov erjem. pravi. Morala bi pričati. je 1o- The New York Times je objavil njegovo pismo, v/a leta 1926 ivs potolkla njene pri-, , . i i i , v , ..delke in pridelke seljakov njene katerem pravi, da ne more glede dveh vazmh vprašanj1 j slediti Herbert u Hooverju. To sta prohibieija in mornariški program. Dr. Butler je eden najbolj uglednih in vplivnih mož, kar jili ima republikanska stranka. Njegovo ime se je Med zasliševanjem je ženca očitala starki, da j-ovori neresnico in jo je pozvala, naj priseže pred sodniki, če se upa. Racija beograjske policije. V jng. prestolici s«' zbirajo najrazličnejši temni eleoneiiti. Tudi v tem pogledu j>ostaja Beograd velemesto. Policija gleda tem sumlji-vežem jKxsebno na prste in ni dneva, da ne bi aretirala kakega pustolovca. tatu. vlomilca *tli ropar ja, ki se je zatekel v veliko mesto, misleč, da je tu varen pred oblast mi. Beograjska jKJlicija zato priredi od časa do časa velike racije, da iztrebi vse sumljive elemente. Te dni je policija v Beogradu ]>o(l-vzela obsežno racijo v okolici o brežnili kopališč in v vseh beograjskih premestjrh. Racija je začela ob 6. uri zvečer in jc končala v zgodnjih jutranjih urah naslednjega e niso mogle izkazati ali so bile drugačt sumljive. Med temi je mnogo tatov. ki so zadnje čase opravljali »voj nepošten posel zlasti po kopališčih. Dopis. seljakov, se je vest o tragični smrti starke hitro razširila po vsej okolici in ljudje zdaj govore o božji kazni, ki je zadela krivoprisež- nico. IZKORISTITE TO PROSTO ZDRAVNIŠKO SLUŽBO. , . . , , t . i Sodnik je zato odredil, da »iar- veekrat imenovalo s predsedmsko ali erovernersko kandi-f, .... 1 - ka priseže m tako potrdi svojo :z- < lat uro. Bil je vedno odločen nasprotnik proliibicije, pro-|javo. Starka je odgovorila, da priti kateri se je vedno odkrito boril, bodisi v stranki, bodi-|sež^ kadar kdo hoče in kolikor-si izven nje 'krat hoče. Ko je sluga pripravil 'razpelo in sveče in se je starka pri- Njemu ne gre samo za vsebino alkohola v opojnih pravljala, da dvigne tri prste, se je pijačah, ampak on smatra prohibicijo za vprašanje, ki se nenadoma zgrudila na tla nezavestne zradbe in funkcije deželne vlade. !na- v sodni dvorani Je nastal» . ' jlika razburjenost. Poklicali so A svojem pismu pravi med drugim sledeče: [zdravnika, seljaki v dvorani so pa Jasno je, da gospod Hoover ne razume problema, s|kri^alL: Bastite jo. ,saj je hotela katerim se mora pečati vsa dežela in o katerem se vrseJ*"™ 1>rise*i! To ****** kazen! [Med tem je starka izdihnila in nje-ze nad pet let ostre debate. Ta problem nima nobenega o-' truplo so odpeljali v mrtvašni- pravka z alkoholom, nobenega opravka z eksperimenti, ;co. Ker je bilo pri razpravi mnogo dobrimi ali slabimi. Gre za funkcije vlade Združenih držav. Nihče ne more odobravati principov, na katerih temelji naša vlada, oziroma naša ustava, kot je obstajala pred letom 1920 ter se obenem zavzemati za osemnajsti amendment, ker si je oboje v popolnem nasprotju. Ta amendment je tHrj in nenaturaliziran vsiljivec ter mu mola narod pokazati vrata, če hoče obdržati in ohraniti list a vo. Dr. Butler poudarja, da je sedanja proliibieijska po-stava ustvarila razmere, ki izpodkopujejo spoštovanje pred postavo ter napravljajo iz ljudi narod hinavcev. Kdor zahteva, da je treba to postavo izvesti, se zavzema za brezpostavnost ter za nadaljevanje organiziranega napada pod vladno zaščito na temelje vladnega sistema. Dr. Butler smatra prohibicijo za gnojni tvor, ki zastruplja naše narodno telo ter se neprestano bolj širi. S Hooverjem kot predsedniškim kandidatom je prekinil vse zveze, ko je rekel: — Noben predsedniški kandidat, ki se zavzema za take doktrine, me ne bo pridobil zase. Trdno sem uverjen, da je v republikanski stranki še nešteto drugih, ki so mojega mnenja. Kot znano, je Hover v svojem nominacijskem govoru zagovarjal tudi obširnejši mornariški program. Rekel je, da mora Amerika za vsako ceno vzdržati tvojo moč na morju ter da ne sme v tem pogledal zaostajati za nobeno velesilo. Dr. Butler se je dotaknil te njegove izjave. — Ali ni čudno, — je izjavil, — kako dvostročno igro igramo, oziroma jo hočemo igrati? Na eni strani priporoča predsedniški kandidat močnejšo mornarico, ki bi mogla z vsemi tekmovati, na drugi strani pa skuša ameriški tajnik izključiti vojno kot sredstvo narodne politike. Hoover zagovarja zgraditev novih bojnih la4lij, Kellogg pa poziva evropske narode, naj podpišejo njegovo pogodbo, koje namen je preprečiti bodoče vojne. Butlerjeve besede so trde, toda odločne. Kot vodja liberalnega elementa v republikanskem taboru je naptavil s svojim pismom mogočen vtis. Re-^ Marsikdo je včasi nekoliko bo-lehen, pa ne dovolj, tla bi klieal zdravnika. Mi vzdržujemo poseben department za one, ki nam pišejo (po nasvete. Ta department je pod vodstvom izvršujočega zdravnika z 25-letno izkušnjo. Z veseljem vam bo dal razne nasvete, na katere se boste lahko zanesli. Ko mu pišete, navedite natančno znake svoje bolezni. Vsa vprašanja naslovite na: Medieal Department. W. P. Severa Company. (Izdelovalci zanesljivih Severovdh Domačih Zdravil), Cedar Rapids, Iowa. Bessemer, Pa. Ker se nihče ne oglasi iz te na selbine, bom pa jaz malo poročal. Z delom gre bolj počasi kakor povsod drugod. Ljudje se selijo drugam za delom. Zadnji teden se je preselil F. Ruiič v Cleveland. Tain si namerava kupiti svoj dom. Iz CaUfornije je prišla obiskat zena to- j sestro Klara Kučnik, ki namerava ostati tu dva tedna. Xa počitnice v Cleveland gredo koncem avgusta Marija Sneži«". Alojzija Ferk. Nikola Herolič. Frank Rajda, .Joe Ciglar in Mate Brižan. Želim vam srečno pot. Xa društvenem polju tudi precej dobro napredujemo. Tukajšnja društva so napravila skupni zlet, kateri je prav dobro uspel Ves dobiček je bil namenjen štrajkarjem, katerega so poslali Miners Relief odboru M Pittsburgh. Pa. Po mojem mnenju je najboljše, če se pošlje kakemu odboru, da štrajka-ši res dobe v roke. Aprila meseca sta bila dva. ki sta pobirala za štrajkarje, neki Luis Boh o re. drugemu )>a ne vem imena. Nabrala sta okoli 85 dolarjev. pa sta obljubila, da bomo čitali v -Glas Naroda in v Prosveti. kdo so darovalci. Cez dva tedna je prišel Luis Boli ore sam in spet dobil 75 dolarjev in nekaj obleke. Zdaj pa ni ml njega nič več slišati. Pismo smo mu pisali, pa ni odgovora. Midva, ki sva ž njim hodila, nisva odgovorna za denar. Nekateri se jeze, da je sam Luis Boh ore denar pobral, pa izginil. Če je pošteno denar razdelil, kar ga je nabral tu v Bessemer. Pa., naj nam kdo čitateljev kaj piše. On je bil iz Bridgeville. S pozdravom DEMOKRATSKI PODPREDSEDNIŠKI > KANDIDAT U»B(«»000 « UOOIKWOOC. M ». senator Joe Robinson (na desni) je navdušen ribič. S svojim pri.ia teljem W. L. Sheperdom je tekom treh ur tijel devet rib. Društvo narodov in kiti. Poleg ljudi mora zdaj čuvati j.^egla vmw londonsko zoološko Zveza narodov tudi kite. naj več- j društvo. Zahteva. •* prepove \ je morske sesalce. To je posledica Antarktiki, kot v zadnjem zave- Jolian Brgles. Box 155, Bessemer. Pa., Lawrency Co. ROJAKI. NABOCAJTE 8E HA 8L0VSN8KI DNEVHUL V ZDI "O LAS NAHODA", NAJVEČJI DRŽAVAH. ŠPANSKI PRAZNIK V SANTA BARBARA Y Sant i Barbara, Cal., imajo Španci vsako leto svoj narodni praznik. Pri tej priliki se vrne velike svečanosti. Letos »ta bila nav-MČa tudi set pokojnega predsednika Wilwmt McAdoo in znani p« stoji poleg stoji pol« v,.- spora, ki je izbruhnil med Anglijo in Norveško. Sredi ledenega oceana <»li .lu/-iiem tečaju ležijo otoki Bonvaiš. Tompson in Lindsay. Prvi in največji otok je našel prvič 1. 1730. francoski kapitan Pierre Bouvais. Čakal je cel teden priložnosti, da bi se izkrcal, a se mu s i i |»or>rečilo. Mt-pla in burja sta j?a prepoolno kitov. Zatl-njim sledijo lovci vedno .bolj proti jugu. kjer se skrivajo izumirajoči orjaki preti zasledovalci. Norveška kitolovska družba "Ras-mussen" je lani dobila od Anglije dovoljenje zjrrai] it i oporišče na otoku Bouvais. Ko pa tja pri-sj>eli njeni parniki. so našli tekmeca, rojak Iiraajda. Ta je mislil Ja nima otok lastnika, razvil je na njem norveško zastavo in javil to v Oslo. Tekmeca sta potegnila v spor še diplomate. Oslo in London si dopisujetea, ker je kitolov do-biekanosna stvar, in Rasmnssenova najemnina ni majhna. Braajd pa noče stran. A nenadno je po- tišču. lov na kite in j.- vložilo pritožbo na Zvezo narodov. Mefida bo ta kitom bolj pomagala kakor ljudem. Za delegata fašistične trgovske zveze v Sežani je imenovan car. Mahorčie. Lal Piovano je otopil. Fašistični li->ti čestitajo ilaliorčiču k imenovanju i:i mislijo, da sprejmejo Kra-ševci novega trgovskega delegata v. največjim veseljem. NAZNANILO. Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno ve^t. da nam je dne (i. avgu>ta lf>28 umrl naš tri. v Philadelphia. Pa. Anton Ln Ferdinand Kuss, brata, v stari domovini. Veronika Schiffer, 2'litii Darby K d.. So. Ardmore. T'per Darby. Philadelphia, Pa. ___SO NASE POŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE Udobnosti, ki izvirajo iz poslovanja v velikem obrata, pridejo način strankam v korist. Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, vsled fe* mm- ao cene pri nas nižje kot pri agentu alt zavoda, ki mora poslati Vašo naksznieo v izvršenje v New York. Hitrost naše** poslovanja je nedosegljiva, rad! našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da se posvete našim nalogom največjo pozornost. Našo denarne nakazniee odpošljemo z vsakim brzoparnl-kom, ki odpluje iz New Yorka — toraj brez zamude in na-dsljnrga Naše cene so objavljene dnevno v listu "Glas Naroda". Za zneske nad $2M<— računamo primerno nižjo ceno, katero Vam radevolje ■poročimo predno nam pošljete pošiljate* Mi imamo največ poslov s strankami izven New Yo/ka. kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vook, m Miiii še teko daleč prač od poslovnega središča Amerike. Pošljite toraj Vi Izvršitev. prihod« jo SAKSER STATE BANK 1XWTOBX --- Razumeti jih je treba. \ <*;i-si Mf sni k«lo milo in h^ prav posebno vralaiitno prito/.i: — Ti. kaj j** j »a T«». Zjrajra. da jaz nmj«» babe ne zastopim/ •K< «ra vprašam. Ziikaj ne razume svoje jro.Npe, ki j^ vendar, kolikor jo jaz oddalev poznani, uzor v^r-ga ženskega spola, se nadalje prito-/uje: — Najbrž ne ne. kaj govori. Keee tako. napravi pa narobe. In to že eelih >eo-roeena. •]n/. vsakemu rad {»omagam in zato objavljam tukaj par folma-■ •••rjj žetivke^a trovorjenja. Stvar je navidez precej zi»p!«-te-na. kakorhitro j«> pa elovek (»ogrun-Ta. j»* takn enostavna, da je joj. Zt-n-ka uparim»*r pravi: Se nikogar na svetu n'mem tako radi* im»>la kot tebe. J.ahko mi ver-jameš; jaz nikdar nf lažem. Misli pa : S 'fini be»edami jih />■ dosti ujela, mogoee .bom tudi t«-be. Ona pravi: — Poeakaj nie v sre-do t(x'no <>d osmih na šestnajsti ee-sti in tretji Ave. L«' bodi prijatelj \ «tnajsti ce--ti in tretji Ave. bodi tam in čakaj! Čakaj, da t>oš i'rn. Saj .je ne bo. C V pa jrrrs v «"etrt»'k zvečer ob po) devetih na petnajsto cesto in drugo Ave., jo b«>š dobil. Te bo že čakala. Kajti to je hotela povedati, samo malo nerodno se je izrazila. Namesto, da bi rekla "v četrtek". je rekla "v sredo"; ko je rekla "ob osmih", je mislila "od ]>ol devetih na petnajsti eesti in drutri Ave.", rif pa na "šestnajsti in tretji Ave.", kot >»' ji je V naglici pomotoma zaletelo. To je vendar povsem enostavno! Kaj še tega ne razumeš, dragi rojak.' Ej, presneto še zelen za ušesi. V i* asi tudi pravi: — X'ocoj bo pa malo prej večerja. W-eraj mi je rekel mesar, da bo imel sarno pol dne odprto, liom šla zgodaj kupit, le zgodaj pridi! V takem .slučaju, dragi prijatelj, v takem slučaju, >e kar lepo v re-stavrairtu na Večerjaj. Doma nam-ree ni nobene večerje. Ko boš pri.š'*! domov, ti bo za-gostolela nasproti: — -ležf*, ti bu-čarji! Kadar se jim zljubi pa za-pro. Popoldne som bila dvakrat tam. pa je bilo zaj)rto. Oe hočeš malo kofeta Tako pred prazniki bo rekla: V soboto te bom pred šopom po čakala, da ti bom šla obleko kupit. Si že tuk kot kak cigan. Ali veš, kaj se bo zgodilo? Ke« te bo počakala in res bosta šla v štor. Toda iz štora bo prišla ona z novo obleko, ne ti. Ti ji boš pa moral kimati, ko te bo -prepričevala : — No. nikar se tako kislo ne drži. Take kravate kot sem ti jo kupila, so Vsepovsod po pet i ti pet deset centov. .laz sem jo pa dobila za devet in štirideset. Se r**s izplača v velikem štoru kupovati. -Jaz ja tudi ne morem naga hoditi, saj veš. Ako ti zjutraj vsa zaspana pravi: — t"e nimaš denarja, kaT v moj pocket i>oglej. Je notri ae eden za pet dolarjev. Glej, da boe zvečer drobi« prinesel. V tem slučaju, prijatelj, je treba skrajne previdnosti. Reci ji, da pocketa ne morea najti, prosi jo, naj vutane, ker se ti mudi na delo. Malo nerada bo vstala, pa bo vseeno in Lo kmalu dobila pocket. Stoj tik za njo. ko ga bo odpirala. Iz njega bo potegnila en sam božji zeleni dolar. — O. lej ga. — bo rekla nedolžno — bi skoro piisegla, da je bil notri eden za pet. Če bi bil zjutraj sam vzel, bi ji moral zvečer polagati račun o petih dolarjih. Kajti v tem »lučaju bi zares prisegla. da jih je bilo pet... To je zaenkrat par blagohotnih nasvetov, ki utegmejo komu koristiti. Če bodo koristili, jih bom ie ae-kaj objavil. • OLAS NAHODA, 22. AVG. 1928 zjutraj heni ga na»*l motnem parku. Xjo-itnenom ene prvih 7. naven obrnjeno M LUCY Ob štirih na klopi v gov pladT- z fvTtik je bil svilnato jMhlloffo zvit v jKnlzglav-nik, na katerem je sladko smrčal Njegov frak je bil brezhiben, hlače skrbno polikane, i*'la ovratnica umetno zvezana v metuljasto pentljo. Moj frak. moje hlače in moja ovratnica so brle po prekrokani noči v primeri z njegovimi v zelo slabem Ntariju. Vzbujal ni f-amo moje pozornosti, temveč tudi Mraznikovo, ki si je najbrže hotel skrajšati svojo dolgočasno nočno blužbo z uradnim poslovanjem. Zato sem zbudil simpatičnega mliidega moža. Xi bil razkačen kakor drufri iz spanja prebujeni ljudje, anijitik se je ljubeznivo na-smehntl. To je okrepilo mr>je «lr>-bro mnenje o njegovem značaju. Peljal sem jja v Kvoje stanovanje. Ob sedmih zjutraj .sva pila bratovščino. Ko sem moral oh osmih oditi v pisarno, sem mu rekel, naj leže v mojo posteljo, da se temeljito prespi. Izkazalo se je nam-reč, da trenutno nima nikake«?a pravetra stanovanja. — .Moj prijatelj si! je rekel Minpotični mladi mo/, in nadalje->al: — Pila sva bratovščino. Vem, kaj ti dolgu jem. Toda, prijatelj in brat, ne pusti me samega v svojem stanovanju! t V pa me že pustiš aamega, potem zakleni vse! Xe želim, ila bi pogrešal kako stvar, ki ti je ljuba. Človek sem, meso je slu-bo in trenutno imam smolo. Ako ne bi imel sniole, hi ti ne bilo treba ničesar zaklepati pred menoj! Te besede so š'1 bolj okrepile moje dobro mnenje o njegovem značaju. Xato mi je pripovedoval o svoji smoli. Ime mu je bilo Otmar — priimek mi je pozabil povedati — ter je bil človek nenavadne nadarjenosti in talentov. Xa vsak način rlovek, ki je bil predober, da bi m^>gel leto za letom presedeti v kakem pustem uradu. — Torej, da veš, kaj me je v.-liičilo. Lahko si misliš. Ženske! Kakor sem Že rekel, sem človek Starim ljudem daje moč in krepkost/ Mr. B. V. Cosine. Redford, Mo.. pravi: "Jua «vojega položaja. Toda ženske! V zadnjem trenutku so vedno preprečile vse. Moje meso je slabo. Xedolgo sem svečano prijsegel: — Naj se mi ne približa niti ena! — Trdno sm sklenil, da se približam nobeni. Toda.... rečem ti. prijatelj, kaj takega se more zgoditi le meni ! Prenehal je in globoko zadihal: — Moram se krotiti, da je ne p roki in jam. — Kar prekolni jo, če misliš, da ti bo rxlleglo! — Ti govoriš nespametno, prijatelj! Ona je mrtva! — Mrtva! Strašno! — Da je mrtva, to še ni tak.» strašno. Saj moramo umreti vsi! Toda. kaj mi je storila.... — Govori vendar! Silno sem radoveden. — Vse boš zvedel, saj si moj prijatelj in brat! Sicer pa odstrani to iglo za ovratnico, kajti moj,- meso je slabo. Bilo je toc^j približno pred enim letom. Tudi sedaj sem imel smolo. Moral sem sprejeti v baru Majestic službo plesalca — pravzaprav iz športnih razlogov: oblika dam, ki sem jih moral vrteti po dnevi, mi je za- jamčila ohranitev moči v moji desnici. Potem mi je bar zaradi prenovitve lokala odpovedal službo. Sredi poletne sezone sem >*T il brez dohodkov, z majhno odpravnino v žepu. ki je bila tako malenkostna. da se človeku mojih življenjskih navad ne izplača i-meti v žepu toliko denarja. Zato sem sklenil, da jo zapravim. K<> istega večera sem sedel v Trocn-deru. Bil sem overjen, da ne hi me mogla ne kitajski cesar in ne perzijski šah pripraviti do tega, da bi zaplesal. Toda.... seveda, naravno. naenkrat je bila tu zopet ženska ! Ne baš preveč lepa, slabotna in nežna. Sedela je pri sosedni mizi in strmela vame kakor volk za Rdečo kapico. Naj bo ženska Še tako slabotna in nežna, vedno je volk in jaz sem Rdeča kapica. Kakor bi trenil, me je že imela in jaz sem plesal ž njo. Malo ealirles-tona — in ona je imela vroča lica! In njene velike oči! Xaenkrat je prišel nekdo ter mi jo je hotel vzeti sredi plesa. Po kratkem prerekanju — ali nisem že rekel, da je moje meso slabo? — sem mu prisolil krepko zaušnico. Kaj je bilo potem, se ne spominjam dobro. Malo sva se valjala po tleh in preden sva šla na zrak, sva si izmenjala vizitke.... Poslal vam bo .svoje sekundan-te, gospod! CENEJŠA BRZOJAVNA NAKAZILA V ITALIJO Uvedena Je bila pošiljati — brzojavna služba v Italijo, katera DIREKTNE BRZOJAVKE ZA $2.-8 Dotedanja pristojbina Je bila IS.—. Opozarjam« na&e stranke, da naj nam naročajo v zelo nujnih slučajih denarna izpUtila potoni direktnega brzsjava, ker je sedaj pristojbina teko nizka. Brzojavna pisani stenejo fte vedno samo $L— Pripominjamo ft«, da smo snliall pred kratkim pristojbino m lipMlt amerttkUi dolarjev od UL na 2o/„. ZA NAJCENEJŠO IN NAJTOOiNEJŠO POSTREŽBO SE OBRNITE IZKLJUČNO NA SAK8SR Mjk i * fcf Jl Ysrk.fi. Y. 19»H In jaz vam svoje, gospod! Xa to nisem mislil niti v spanju in on tudi ne. Toda dekle me ni več zapustilo. Prebil sem ž njo noč v hotelu, kjer si je najelo sobo, kajti običajno je živela na deželi, Sicer pa ni bila dekle, ampak mlada vdova. Pozneje mi je v svoji vili pripovedovala zgodbo svojega zakona. Moral sem se odpeljati ž njo kar z brzovlakom. V eačetku mi je bila zelo všeč. toda njen jokajoč glas in njena prevelika zaljubljenost «ta mi šla na živce! Sklenil sem. da pobegnem o pravi priliki. Ker pa sem brezpogojno potreboval njeno kočijo do koldvora, sem se moral svečano posloviti. Xavedel sem ji nujno obveznost in ji obljubil, da se gotovo vrnem v najkrajšem času. Vprašala me je za moj naslov, ker je vedela samo to, da mi je ime Otmar. — Tudi jaz vem samo to! — sem ga prekinil. — To ne spada k stvari!.... Tn glej, sedaj sem hotel izvesti svoj načrt. Ta ženska me ne bo dobila kar tako na lepem! Vzel sem iz listnice vizitko onega tujca v baru. Dve misli na en mah! sem si mislil. Ona me ne bo našla več in če bi mi hotela storiti kako sitnost — bo moral voliti prvi na-pod moj "prijatelj" iz bara! Dovolil sem ji še en poljub in se odpeljal.... — Xo, ta smola vendar ni tako huda! sem pristavil. — Čakaj, smola pride' — Gospa je vendar mrtva, si rekel! — Da. Velike oči. vroča lica.... bila je jetična! Legla je in umrla. Glej.... tu v časopisu! Izvlekel je iz žepa zmečkan ča- Spomin na Vrhniko. se, da nam je bilo vsem tesno pri* srcu ob ločitvi, toda v tolažbo nam je ostalo upanje, da se čez čas zo- Kako lepo je na Vrhniki: in nje za kažipota pa se nam je pridružil1 romantični okolici, ve človek oele, prafekt Ciril Jerina. I Vožnjo na vlaku in paruikti ll«* ko se po daljšem bivanja tamkaj Krasen je brl razgled od Sfer- de France smo imeli z«-lo lepo in zopet poaiovi. ževe hiše .na vrhove gtVra v daljavi,.udobno. V New Yorku pa sum se' Obiskal s'em mnogo drugih kra- kjer so goreli kresovi. Najlepši injse^li zopet > starimi znanci in pri-jev, a vselej sem bil najbolj ve- največji je gorel na Planini, kate- jatelji. sel. kosem se od kjerkoli vrnil na ri je bit napravljen in zakurjen' Zahvaliva «e posebno za ob vr-' Vrhniko. jmkI vodstvom Zakanovega Janeza.; nit vi prirejen« party bratrancu' Hribček sv. Trojice-se mi je zdel Goreli so nadalje kresovi pri sv. I Mart inn jn Jennie Zelene v Wood-* posebno zadnje tedne pred odho- Trojici, na Drči, na Žalostni gori side, L. 1. in za jrostoljubnost dra-' do lepši kot kdaj popreg. Xa eni ter drugih hribih bližnje in daljne;«remu prijatelju Maksu in Jennie Mohar v Greenwich. C'onii. in rod-1 biuam Kri*t in John Premrli v East Xorwalk. i'onn. Nova moč Otrcmit« se otrplosti. Severs'* Etorka, zanesljiva odvajalna tonika, odpravi zaprtje, vzbuja boljii tek, boljše spanje, boijii po-čutek. Dobite jo v lekarni strani razgled na brez ovinkov spe- okolice. Ijano železnico proti Drenovemu Lovci na srnjake so imeli poseb-griču. na drugi vLnjugasta cesta no ta večer veliko zaupanje v svo-priti Snežnemu griču. Na levi mo- je puške in čarodejno moč svin-j gočen Ljubljanski vrh, kateri ne- čenk. zato je ostal malokateri do-l. ^*amem,H sva mo zre na generacije, ki prihajajo, ma. ga občudujejo in zopet odhajajo. Ko smo prišli srečno do koče. Iskat tudi znanee pogledat in ob-1 in prijatelje v Iesorka AAiAMl prav vsakdo — kdor kaj išče; k do i kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro- daj; prav vsakdo Cleveland, Detroit in Waukegan. toda razgleda z istega menda ne najdemo vrata zaklenjena s težko'kiimor upava da osebno za one, ki Franc Kete. Jože in Ana Zelene. Slemenih, ko jwnnoli iz podstrešja glavo oberjager Xace Kunstelj ter i nas kliče smejoč se nazaj. Spusti1 nam doli lestvo, katero so potegnili zvečer v ]»odstrešje in povedal,! da so ključ od koče pozabili, ko sol v duhu gledali cele črede rogatih: srnjakov in potem v kočo ni biio mogoče. Postregli smo njim in sebi z do- kupijo karte tudi za nazaj. Mnogi so tam pričakovali svojih dragih Pri takih in enakih slučajnostih je čas doma prav hitro potekel, in od tu, toda na Vrbniki so bili v tem ni čudno, da je poteklo 10 mesecev oziru vsi razočarani ter žive v upanju, da pride ta ali osni drugo leto. Na vzpodbudo ameriških roja- .Nopisni papi . i kov je tam zelo oživelo tudi delo- — Toda kje je smola? Saj je j nisi ljubil! — Smola? Tudi to je v časopisu. Pretresljiva zgodba. Gospa je vse svoje premoženje — in ona je bila zelo bogata — zapustila možu, ki ga je ljubila, preden je vanje za postavitev spomenika velikemu pisatelju Ivanu Cankarju. Prostor med lvmetsko posojilnico, določen za s]M>menšk, je res najbolj primeren ter izg-leda že sedaj kot kak mali park. Spomenik bo postavljen v juliju prišel zanjo zadnji stadij_ leta 1930 in sicer za ^voto kakorš- bolezni. Meni! Toda. Otmar, kje je sra^a no bo mogoče spraviti skupaj do spomladi 1929, ker za priprave Otmar se je grenko nasmehnil: ^nutka in izkiesanje spomenika — Ali si ne moreš misliti, kdo je spravil denar? Oni tujec iz bara!.... Tu čitaj v časopisu! On je dedič! Saj sem ji vendar jaz sam izročil njegovo vizitko Tisti dan sem prišel zelo pozno v urad. Šef me je pokaral, svoj ill zadnjih petdeset mark pa sem ponudil Otmarju. Od tedaj ga nisem videl nikoli več. Toda bil je vseeno zelo simpatičen. Xa jbrže se ga drži še vedno smola • "Lega Naaouale". V odborovi seji "Lege" so se zopet bavilr z Zadrom in njegovimi potrebami za raznarodovanje jugoslovanskih otrok. Zader je sicer "Zara italianissima", ali v takih sejah se pokaže, kako grda laž je omenjena novinska trditev. Rikreatorij potrebujejo v Zadru in pošolsko zavetišče, da bo napredovala italijanizacija 'drugorodnega' življa. V seji so ponosom nagla-šali, da vzdržuje "Lega" v obmejnih pokrajinah 92 zavodov s 6509 gojenci. je potrebno eno leto časa. Zato se prosi rojake, katerim je na tem, da se postavi Cankarju čim lepši in primernejši spomenik, zberite in pošljite prispevke na gosp. F. Junca, blagajnika Kmetske posojilnice, Vrhnika. V trajnem spominu mi ostane tudi izlet v Tomšičevo lovsko kočo v Raškovcu na kresni večer. V onih dneh je ravno začetek lova na srnjake, in domači love! kar tekmujejo med sel)oj, kateri bo prvega podrl. Že v mraku odhajajo v lovske koče da pridejo potem še pred zoro na "atant" in v bližino pozornega srnjalka. Na kresni večer torej se nas odpravi trojica za io\opolen in povratek v Ameriko prijetnejši, sem se tam poročil z brhko Vrhničanko Bajt-no Anči. Izvršilo se je vse po stari domači šegi. V znak. da so jo domači fantje cenili' Ln spoštovali, so ji postavili na predvečer poroke lep slavolok z napisom v slovo. Xa vožnji k poroki so pred mojo rojstno hišo vaški fantje zagradili. postregli svate z vinom, nakar je bilo treba nevesto odkupiti, kar sem seveda ra-devolje storH. Zelo iznejiaden pa sem bil, ko je po končanih obredih zaigral na kor>u g. pevovodja Grum v Ameriki običajno poročno melodijo "Here comes the bride". Ohcet je bila potem na domu nevestinih staršev Jakoba in Ane Kunstelj na vasi. Za vožnjo je dal Mr. Sikulj na razpolago svojo Buick Sedan ter mi je bil poleg ne-v»estinega strica tudi on kot priča pri poroki. Hitro, skoro prehitro je prišel čas odhoda. Ločitev od doma je bila težka posebno ženi, ker to je njena prva pot v tujino. V Ljubljano so nas spremili njeni starši in sestre, moja teta, stric in sestra. Sešli smo se doli z Mr. in Mrs. Re ms ter se še enkrat vsi skupaj prijateljsko pozabavali in se na kolodvoru poslovili. Razume f Naznanilo. Na Vrhniki je umrl 30. julija po dolgi in mučni bolezni MATEVŽ SMRTNIK v 80. leta starosti. Bil je delavni trpin celo življenje. Pokppan je na farnem pokopališču na Vrhniki. Zapustil je žalujočo ženo Frančmko, brata Jožeta in sestro Jero Krašovec na Vrniki. Zapušča nadalje tu v Ameriki na Woodside, L. I. žalujočo hčer Jennie Zelene in zeta Martina Zelene, v starem kraju pa sina Jakoba in štiri poročene hčere: Fran jo Raz. boršek, Miei Malavašič, Antonijo Arean in TJriko G ruby, tere zete Franca Raaboisek, Franca Malavašič, Franca Arčan in Engelberta G ruby; sinaho Rozo Smrtnik in veliko število vnukov in pra vnukov. Bodi mu lahka domača grada, katero je pokojni Matev* tako IjubiL NOVE SLOVENSKE PLOŠČE COLUMBIA nove plošče 10 Inches po 7Se. ČLANI KVARTETA "JADRAN" s apremljevanjem orkestra. 2M84F (Nočni Čuvaj (Pevec na Note MARY UDOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE Skladba Dr. "\Vm. J. Lausche. 2&fl85F (Clngel — Cong-I, Duet (So Ptižice Zerane, Duet &NTOX SHUREL. Rariton s »premlevanjem orkestra. 25086F (Že Kikeljco Prodala Bom (Gor Čez Jezero 10 inch 75«. ANTON SHUREL, Rariton (Bod' MoJa. Bod' MoJ« ^ (Nebeška Ženitev m 25082F MARY UDOVICH In JOSEPHINE LAUSCHE i 1» 25483F (Sladki Spomini (Čez Savco v Vas Hodli VOJAŠKA GODRA "KKUG" 2M77F (Štajerski Lendler (Dolenjska Polka i HOYER RR.iT A x 25078F (Neverna An'ka, /altek (Dunaj Ostane Dunaj, Koračnica Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET 25004F (Kukavic* (Upanja SOIONČIČ RRATER 25006F (St. Ciarskl Valček * * (Newburgh March . * 25007F (Ainc Polka ( (Štajeriš 25a11f (Splc Polka (Poklotlž "t ŠTRUKELJ TRIO 25a80f (Ober fitajerii (Slovenski Poskočni Čotli SM81F (Nemški Valček (Cerniska Polka J. LAUSCHE in M. UDOVICH, Duel 25A79F Z507BF 2507CF (Danici (Domače pesmi (V slovo (Slovenska pasmi (En let in pol (t-jubca meja HOVER TRIO s Petjem 25A79F (Ar Ma Boi Kal Rada imala (Odpri Mi Dekle Kamrico MOŠKI KVARTET "JADRAN** SM67F (Na planina /Fantje s* zbirajo HOVER TRIO 2.1065F (Samo Se enkrat, Valček (Ven pa not. Polka . 25M2F (Poiter Tanc (Ribenika Polka 2S074F (Sokolska Koračnica (Kd* Je moja Ljubica, ValCak columbia orkester Z56C8F (t>v* Črni Oči j (Carlotta Valčak * 12I70F V finskih dolinah, Šot 11 Na krova Imdije, Valček ^ Jahrlov Novltetni Kvint^ 12069F Lastovk vaKek Usmili s« me. Valfek Bask! Novltetnl Orkeste* 12972F Spomladnl VaUfek % Sladke vijoltiee, VsiCek Baski Novltetnl Orkester 2ft«71F Sebelska korabrfe« Redaent po eeatl src (s petjem) fl^er Trla UMU1 Polka Kaparjev Ti si moja, Valček \ Borer Trio Jaka ne SL Claim, Polka Clevelandski valiek 7 tiojer Trio 12 Ineh $1.25 Člani jadranskega kvartet \ > s vreadjermajem Orkestra. X Kmečka Svatba. Del 1 S Kmeiki Svatba, Del 2 VSAKI POfilLJATVI PRILOŽIMO M IGEL BRRZPUCno - Manj kot sest plošč se ne posije. — SL0VENIC 82 Cortianiil LESHING C0. new lyorky n. y. p ni GLAS NARODA, 22. AYG. 1928 —MONT ORIOL KOMAH, Spisal Ony de Maupassant. — Za O. N. priredil O. P. 48 (Nadaljevanje.) Vrnil se je ter pokleknil j>ole<* nje, da govori ž n jo: — Pomirite se. prosim vas, pomirite >e. Ne smeta vas videti jokajoče. Sarlota je skočila pokonci, preplašena ob misli, da bi jo lahko rasla njena sestra s solzami v oeeh. Xjeno grlo je bilo polno vzdihov. katere je zadrževala in ki so jo tembolj boleli, a rekla je: — Da, da . .. kom-ano je .. . nič ni... . Kaj ne, vi ne vidite več tega ?.. Kristijana ji je obrisala solze z njenega lica. Nato pa si je posumila svoje lastne oči. K^kla je Paulu: — Bodi tako dober ter poglej, kaj delata. Ne moremo ju videti več. Skrita sta za skalami lave. Ostala bom tukaj pri tej mali deklici ter jo skušala potolažiti. Bretigny je zopet vstal ter rekel stresočim se glasom: — Sel bom ter ju pri vedel nazaj, a meni bo treba uravnati še nekaj drugega, — s tvojim bratom, še ta dan in pojasniti mi bo moral svoje nenpravičljivo dejanje. Od hitel je po griču navzdol, v središče kraterja. Gontran, ki je vlekel I.ujizo za seboj, je pohitel navzdol z vfco svojo silo i*> strmem griču, vsled česar je postala brez sape ter vsa vrtoglava. Tekla je poleg njega ter ga skušala ustaviti, ihteč: — O, ne tako hitro! Padla bom, ne tako hitro, vi ste blazni! Ustavila sta se pri skupinah lave. Nato sta odšla krog kraterja ler zrla na velike razpoke, ki so tvorili neke vrste duplino z dvema odprtinama, pri vznožju kraterja. Ko je vrgel umirajoči vulkan svojo zadnjo maso žareče lave, je ni bil več v stanu pognati jo v zrak in vsled tega je zmrznila ta masa na ustnicah umirajočega vulkana. Morava iti spodaj tam. — je rekel Gontran ter potisnil nila- Eno izmed najnovejših ges*»l zdravniških in nezdravniških redo deklico pred seboj. Ko .sta bila v notranjosti dupline, ji je rekel:' forraatorjcv je: Surova hrana! _ NEVESTA JAPONSKEGA PRINCA i MSJ POLICIJA PREGANJA NADLEŽNE CIGANE Poleg poklicnih razbojnikov, de-jla no osadski policiji hude pregla-ivice .' di ciganska tolpa okoli ine-Uta. ki krade in ropa. kjer le more in kar more. Policija jo je zato i vzela na piko in jo že nekaj dni ne-{usmiljeno preganja. Cigani so pa HKMJIY MlH.CH. *UH D. C. Miss Setsu Matsudaira. hči bivšega japonskega poslanika v Združenih državah, se bo poročila z bratom japonskega cesarja. Na .sliki jo vidite oblečeno v moderno obleko, v krogu svojih rovarišic. Kuhana ali surova hrana. j prebrisani in so se poskrili v močvirnatem ozemlju v novosadski o-koliei. da jim policija ne more do živega. Pretekle dni je-policija zopet priredila pogon za cigansko t o 1 ]x>. Racije so se udeležili tudi o-rožniki iz Novega SSada in iz arož-niššh postaj vseh okoliših srezov. Orožniki so ujeli l*j ciganov*z ženami. otroci in vozovi ter ugotovili. da so prišli iz Banata in pripadajo ciganski tolpi, ki zadnje čase krade po novosadski okolici. Policija je.tudi odkrila tabor, kjer so bile same ciganke. Cigani so žene pustili same in ]>obeguili v gozdove. Policija .je ciganke internirala na ozemlju Novega Sada, kjer bodo pod stalnim policijskim nadzorstvom. dokler ne ujamejo še ci-»ranov. — Well, gospodična, sedaj je čas napraviti vam izjavo. Ona je bila presenečena. — Izjavo — meni? — Seveda, s tremi besedami: — Vi ste očarljiva! % — To bi morali reči moji sestri. \ — O, vi veste zelo dobro, da ne delam izjave vaši sestri! — Pojdite vendar! — Poglejte, vi niste ženska, če niste razumela, da sem ji posve-čal pozornosti ravno raditega, da vidim, kako bosle mislili vi o njib.j-;, r,ovek je i/mni, knhauje In kakšne temu, poglede ste metali name! Da. vi ste izgledali zelo m?> ^ ^ kuhana ,mma ]jo]j srdita. In kako zelo mi je to ugajalo! In nato sem vam skušal poka- okusna tmli zato k,r jc l.azati, kaj da m talim pravzaprav o vas' Profesor Friedberger s Higijeu-.skega zavoda v Dahlemu pri Berlinu ]>iše: "Izum kuhanja, ki ga označujejo tako radi za eno največjih kulturnih pridobitev, bi jaz v marsikaterem pogledu vapored i 1 skoraj izumu alkoholu, najdbi tobaka in drugih mamil ter dra. Se nikdo poprej ni nikdar govoril ž njo na tak način. Čutila se je zmedeno in zradoščeno. — njeno srce je bilo polno ponosa in veselja. On pa je pričel zopet: — Jaz vem, da sem postopal grdo z vašo malo sestro. No. dobro torej. Ona pa pa ni bila varana, ne mislite na k~aj takega. Vi vidite, da je ostala zgoraj na griču in da ni hotela priti z nama navzdol. Ona je razumela, dobro razumela. Vjel je eno roko Lujize Oriol ter nežno poljubil konce njenih prstov, šepetajoč pri tem: — Kako lepa *te, kako lepa! Ona se je naslonila nazaj na zid iz lave ter cula utripanje svojega srca. a ni rekla ničesar. Edina misel, ki se je plazila po njenem razburjenem duhu, — je bila misel zmagoslavja: — Zmagala je nad svojo sestro! Neka senca pa je padla preko uhoda v duplino. Paul Bretignv ju je opazoval. Gontran je izpustil malo roko, katero je držal na ustnih, na nagel način (ter rekel: — A, tukaj si. Ali si sam ? — Da. presenečeni smo bili, ko sva vaju videli izginiti tukaj. — Well, prišla bova nazaj, moj dragi fant. Preiskavala sva to. Ali ni čudno? Lujiza, ki je zardela do svojih senc, je odšla prva in mlada mo-1 z.* sta je sledila, govoreča s pritajenimi glasovi. , Kristijana in Sarlota sta jih opazovali, ko so prihajali. Držali sta so za roki. Odšli so skupaj nazaj pro«ti vozu, kjer je ostal markij. Noetova barka se je napotila nazaj po proti proti Envaiu. Naenkrat sredi majhnega srekovega gozdiča, se je voz ustali in voznik je pričel kleti. Neki mrtvi osel je zastavljal pot. Vsakdo ga je hotel videti ter izstopil. Tam je ležal, iztegnjen na temnem prahu, sam siv. Njegova glava se je zdela vsem velikanska. Uboga glava, z zaprtimi očmi. je ležala tako mirno in pokojno na cesti iz zdrobljenega kamena, da se je vsakemu zdelo, da je presenečena v spričo tega novega in nepričakovanega miru. Dolga ušesa so visela navzdol kot cunje. Dve odprti rani iia kolenih sta pripovedovali, kako pogosto je padel na dotični dan, predno je omahnil zadnjikrat. Druga rana ob njegovi strani je kazala mesto, kjer ga je njegov go-s pod ar, leta Ln leta. zbadal s koničastim železom na koncu lesene pa-liee, da pospeši njegove korake. Voznik jfa je prijel za zadnji nogi ter ga povlekel proti jarku. Njegov vrat i-e je iztegnil, kot da hoče še enkra* zaj-igati. Ko je ležal na travi, je rekel mož srdito: — Kakšen tepec ga je moral pustiti sredi c-este! ! \ Nikdo drugi ni govoril in odšli so nazaj v kočijo. Kristijana, zlomljenega srca in turobna, si je izslikala usmiljenja vredno življenje tega bitja, ki je končalo tako ob Strailli ceste. Izprva, kot majhen oslieek, z debelo glavo in dolgimi uhlji, je ska-J al pole« svoje matere, vedno prost. Nato ]*a je prišel prvi voz in prva vožnja m prvi udarci! In nalo. neprestana in strašna potovanja po neskončni cesti. Udarci, udarci! Pretekli tovori in rse premagujoč« sol ne e! In za hrano. — le malo slame, malo sena in par listov ob cesti. mesto ed In pozneje je prišla starost in železna ost je stopila na me biča. Prišlo je strašno mučeništvo izrabljenega bitja, brez sape. v no obloženega « strašnimi tovori in trpečega v vsakem duhu svojega bornega telesa, nosečega oguljeno suknjo berača. In nato smrt, usmiljen* smrt, tri korake proč od trave v obcestnem jarku, kamor ga je človek proklLnjač vlekel. Kristijana je prvikrat razumela bedo Ibitij, -ki so zasužnjena. 8mrt se ji je včasih zdela zelo usimiljena. Naenkrat pa so prišli mimo majhnega vozička, katerega so vlekli neki moški, neka ženska v cunjah in sestradan pes. Človek je lahko videl, kako se pote in love sapo. Pes, suh in izstradan, je bil privezan med sprednjimi kolesoma. Na majhnem vo-sredi dracja, ip drugega 'eea, <*j je prikajpj obraz, zavit y cunje, okrogel obrazček i dvema očesoma, usti in nosom! J. iXWjt pnfaQdajULX, lahko več sne. ' Svoje krepke besede je podkrepil dahlen.ski protsor z eksperimenti na podganah, ki so se s surovo B hrano bolje vzredile nego z najboljšimi j iil m i iz franc.frke kuhinje. Da je med podganami in ljudmi precejšnja razlika, tega i?-veda ni nikjer omenil, kakor m omenja nikjer noben fanatični pri staš izključno rastlinske hrane, da so n. pr. na svetu cela ljud-t\:i. ' žive samo od mesne hrane in se pri tem telesno vsaj tako dobro počutijo. če ne še bolje kakor izključni vegetarijanci. Vzmemimo za primer Eskime, ki se hranijo od samega mesa in rib. ribjega olja in krvi. Ampak to je znak vsake napol resnične, izkonstruirane teorije, da mora radi efekta predvidno zamolčali drugo .stran resnice. Z objektivnega stališča je tudi s terorijo o surovi hrani tako kakor z vsemi podobnimi: Proglašati jo za edino zveličavno teorijo je ne-zmisel. Resnica je, da vpliva teška hrana zdravilno pri marsikakšnili živ. enih obolenjih, pri migreni, čezmerni tolšči, sladkorni bolezni, prrotinu in drugih boleznih. ki nastajajo radi napačne izmenjave snovi v telesu in zato so jo pametni zdravniki priporočali že v davnih časih takšnim bolnikom, ki so jm obenem prepovedovali meso in preveč začinjeno hrano. Resnica pa je tndi to, kar navajajo nasprotniki zgolj — surove hrane: da jo je treoa v njenih skrajnih konsekvencali za zdrave ljudi odločno odklanjati. Prof. Schfunenr v Lipskem, je isto tako kakor Friedberger eks-1 perimentalno dokazal, da dela ku-j hanje vsako hrano okusnejšo, teč-nejšo in bolj prebavno in tudi nje hranilno vrednost povečuje, med tem ko se da o surovi hrani v vseh teh ozirili trditi in dokazati bas nasprotno. Surova hrana zahteva izvrsten želodee. vsakdo, ki ga nima pa ueegne imeti samo zlo. Stvar je pač takšna, da je treba upoštevati vse okoliščine, vso tradicijo, človeško konstitucijo in klimatične razmere, v katerih človek živi. V pomirjen je vseh, ki se v vseh teh različnih prehranje-' valnjh teorijah ne znajdejo več, lahko mirno zapišemo, da je srednja pot najboljša |>ot. Pol mesna pol rastlinska, pol kuhana pol surova hrana ne bo nobenega zdravega človeka spravila pred časom v grob — a v posameznih slučajih bo znal vesten zdravnik naložiti svojemu pacijentu tisti ua-'ii življenja, ki mu to najbolje godi. C a t ' I t -> ■M Nočno Oslabelost Mehurja a«i Bolezni Lodic pri starih Hitro pomoč s priKtiiirn Santa! Midy Uspešno-Neškodljivo. SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. Blagajna velikega vojvode, roman ................„ J| LeUeJiea ................... u Iz dežel potresov, Banka rt. .Ift Izbrani spisi Hinko Dolenc M Knjiga o lepem vedenja, govorjenju in zasebnem iiv- Ijenjo, Bontan ..........l.«f Liberalizem................75 Materija in Energija, Čermelj M Otroei Solnea, Pregelj, t. v. Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma — (Prijatelj) .............Ltt Prava in revolucija, — Leo Pttamlo JI Soeedje^ Cehov .......... M Tigrov! zobje, Maurice Le- blflOC Vojska mi Turškem ...... JU Pesmi v prod, 4», t. t. .. Jt Sodnikovi. Stritar. ........ M Tri legende o razpela, m Zeyer, t, v. ............. .N .....................SS VtfaliM pisma. Kmetova .. jtt r»od v Filozofijo, Veber .. 1__ Zmmost in Vera, vedoslovna Študija, Veber .........L— Zbrani spisi ft. MasdJ Poi- llmbanU .............. LN Irtr«, Wr. Tžnfalk. povest .SS 1611 t Gospa i mtJ% Igra v 5. dejanji* .......TS ▼ 3. dejanjih '!?.......... Jt Psprluh, narodna pravljica, d dejanj ..............„ SS Skopuh, komedija t 5. dejanjih ................... .11 ▼rttoee, drama ▼ S dejanjlb Toleja, drama v S dejanjih M "GLAfl NABODA" •2 OortUndt Bt, Hnr York Pozor, rojaki! Is nailoTa as.Hatn, katorefa prejemate, je razridfaio, kdaj Vsa je naroteins polls. Ms čakajte to. raj, ds se Vss opominja, temreS obnovite naročnino ali direktno, sli ps pri enem sledečih nsUh ssstopnikov: CALIFORNIA Fontana, A. Hochorar. San Frandseo, Jacob Lnosia. COLORADO Denver. J. Sobutto. Pueblo, Peter Culig. .oba Gena. ft. Jsnesh, A. SaftlČ. Salida, Louls Costello. Walsenbnra. M. J. Bunt INDIANA IndianopoHs, Louls Banki ILLINOIS Aurora, J. Vorbicb Chicago: Joseph BIW J. BovBt Mrs. F. Laurieb. Cicero. J. Fabian. Do Poo, Andrew SpUlar Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. Zaletel. Jobn Kren, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelteb. Mascoutah. Frank Angustla North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Bsrborlch. Summit, J. Horvatb. Waokegan, Frank PctkorloP KANSAS Girard, Agnes MoCal* Kansas City. Frank 2aga* Pittsburg, John BepovL MARYLAND Steyer, J. Cerno. Kitxmiller, Fr. Vodonlvoo, MICHIGAN Calnaiet, M. F. Koba. Detroit, J. Bart«Jb. Ant. Janoslch MINNESOTA Chishoim. Frank Gon^ A. Panlaa. Frank PueelJ. By, Jos J. Pwhel J¥. Rveleth. Louis Oonfo Gilbert. Louis TmnL HibMng, John Povfe. Virginia, Frank Hrvsdcb MISSOURI St. Louis, A. Nsbrmf. MONTANA Klein, Jobn r. Bool Washoe. L. Champa. NEBRASKA Fn, m i, j.fc . oroasnta. NKW YORK Gewaada, Karl StanULs. Little Folio, Frank Masla, OHIO Barhert—. John Balaat, Joo HltL Cleveland. Anton Bobek. Charioo Karlinger, Loola Rudman, Aaton Sim-etch. Math. Slapalk. F. Bajt. 6M, Aaton Nagodo. Lorain, Louis Balaat In J, K Nile*. Frank IocotM. Warns, Mrs. F. Haefcir. Youngstown, Anton KikdJ. OREGON I 9. PENNSYLVANIA Frank Ji Loola Hribar. J. A. Germ Anton I pa vos. Fr. Tashar, A. BkerH A. Joriaa. J. Broaeroe. J. Pfko. Fr. Mofhofc. G. ProfiC, Losls ' ZASTAVE • ""'"JL™"""*' I«% cnej, M dn*oi. VIOTOK HAVOrtXK. Jerry Okc OH. Math. YaL Frank Npvafc. CKr Is sfesOss, rraak is Hretanje parntkov Shipping IN HRVAlKI IKSALMI, MEKOHAM N ICS. ZNAKI. UNIFOBMB ITD-1 HI QSCKVS ST, CONSMAUOM, PIS, K. avgusta: Franc«, Havre (1 A. If.) Majestic. Cherbourg. Arabic, Cherbourg, Aotwarpaa Cleveland. Hamburg. LevlatHan. Cherbourg. Berlin. Cherbourg. Vewndam, Boulogne *ur Mer, Rotterdam. Conte Blancamano. Napoll. oenova tt. avguata: Reliance, Cherbourg. Hamburg. M avguata: Bereng&ria. Cherbourg. America. Cherbourg. Bremen. 50. avgusta: Dreaden. Cherbcurg 51. avguata: Olympic, herbourg. 1. septembra: Parle. Havre <1. A M ) Beigetiland, Cherbourg, Antrerpen Hamburg. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne sur.M-r, Rotterdam 4. Mptembra: K*-sotute, Cherbourg, Hamburg 5. septembra: Mauretanla, Cherbourg Pres. Harding. Cherbourg 6. septembra: lie de France, Havre (1 A. M.) Homeric, Cherbourg Mlnnewaslta. Cherbourg Perinlund, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg Columbus. Cherbourg. Bremen Cont« Olympic. Cherbourg Arabic, Cherbourg, Antwerpen Minnetonka, Cherbourg Deutschland, Cherbourg, Hajnburg Berlin, Cherbourg. Bremen Volendam. Boulogne »ur Mer. Rotterdam 25. septembra: . Rfelltaace, Cherbourg, Ifamburg 20. septembra: Mauretarlia. Cherbourg 27. septembra: Dresden. Cherbourg, Bremen 28. septembra: America, Cherbourg. Bremen 29. septembra : Ue de France, Havre {1 A M.) Homeric, Cherbourg Belgenland. Cherbourg, Antwer-Ptn • Conte Grande, Napoll. Genova Vetendam, Boulogne, sur Mer. Rotterdam 2. oktobra: Pres Wilson. Trst Resolute. Cherbourg, Hamburg A'quitankL, Cherbourg Pres. Harding, Cherbourg, Bremen 6. oktobra: France, Havre (t A. ir ) Majestic, Cherbourg. Penntand. Cherbourg, Antwerpen Mlnnewaska, Cherbourg Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan, Cherbourg. Bremen Columbus. Cherbourg. Bremen Roma, Napoll, Genova 10. oktobra: Berengaria, Cherbourg Pres. Roosevelt, , Cherbourg, Bremen. " - ' ' t 13.' oictobrai Paris Havre (1 A. M.) Olympic.' Cherbourg Lapland, Cherboa»g Lapland, Cherbourg Aibart Bail in. Cherbourg Hamburg Conte Granuj, Napoll, Oenova Rotterdam, Bolougne sur Mer, Rotterdam ' - ' <4 17. oktobra: Mauritania, Cherbourg George Washt. gton, Cherbourg, Bremen 20. oktobra I!« de France, Havre (1 A. M.» Homrelc; Cherbourg Arabic; Cherbourg, Antwerpen Mlnneaonka, Cherbourg New' York. Cherbourg, Hamburg Republic.- Cherbourg. Bremen Berlin, Cherbourg. Bremen Augustus. Napoll, Oenova New Amsterdam, Boulogne aur Mer Rotterdam • 23. oktwbra: Reliance. Chetbourg, Hamburg 24 ektobra: Aquitania. Cherbourg Leviathan, Cherbourg, Bremen 25. oktobra: Dresden Cherbourg, Bremen 27. oktobra: Fran«*, Havre 4) A. Ml Saturnia, Tr.«t Majestic, Cherbourg Deutsrhland. Cherbourg. Hamburg Voleiidam. Bouiogi.e »ur M*r, R&t-terda ui j 31. oktobra: ' ' ■ ' v Berengaria. Cherbourg PreH^ Harding. Cherbourg. Bremen ONI PREKO OCEANA Nejtarajta In n«jb»ij ugodna pot sa potovanje na eeromnlh earnlklh: Franco — 24. avg. — 14. sept. Paris — 31. avg. — 21. sept. Ho de France 7. sept.; 28. sept.'. (Ob polnetl.) Nsjkrajfts pot po ftviesnlcl. Vsakdo jo t posebni ksblisl z vsemi modernimi udobnosti. — Pljafs ln slavna francosko kuhinja. Isredno Diske ceno. Vpratsjts katarsg«koU pooblssssosgsagents tU FRENCH LINE lt Btalo BtreeS, Hew York, IV. Y. Aatoo Oiotatk, V fr. Inaaohar. Lsois, J, Koprlvflsl HMwaj, John Zomt Moas Baa, Wr. PodailUsk ntHMrgk, SS. Jskshs. If. Msflstsr. ▼lac. Ath la D. Jakobtct*. J. Osrss J. Pocafcir. PrertSb I. Desttbsr. Snilas, f. Pevlln, MoolAoa. A. Brcs. Cattj Ws. Ii tksKs. L BUt& ft. Scbltet. Joaspta Joras. . 1. OTAV , Tr WMcgy tCwen. Hi Joseph. Trstsik ts Jos Frank Joloso John Zormaa. Wool AIUa. Frank Skok, ffTOMlM Losls Tanebog, A. Z. Arkou ▼oak oastodalk la«a potrdilo sa ova uk katero }o prsJeL yi&stopnlks n|s Nasotatss sa -Olao Narodsh St ess ISIS 9t4»f st Ml lfl»iMO? ■oooo Utot aa Isfr,ts m Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ sta* rt kruj. Jt? potrebno, da Je pouf**Q o potnih listih, prtljagi ln druglb stvareh. Vsled imSe dulgolftne kupuje Vatn lui zatuoremo dat' najboljša pojasnila in prifioruf-atno, vedno le prvovrstne brzopamlke. Tudi nedržavljnnl zumorejo |Krto-vatl v.stari kraj, toda [»reskrbeti si nioraju dovoljenje ali jiermlt iz Washlngtona, bodisi za eno leto ail 6 Lae.-ev ev ln se mora delu ti proftujo vsaj en uie>ec preotovanjeni in to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselniškega komi* sarja. Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne poSlje izrinit po poŠti, auipak ga mora iti iskat v*ak prosilec osebno, bodisi v najbližji naseiniSki u-rad ali pa ga dobi v New Torkn pred odputovanjem, kakor kdo t prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, i»utuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Od prvega Julija je ▼ veljavi nova amerl&ka priseljeniška postava. Glasom te postave zainorejo ameriški državljan! dobiti svoje žene in neporočene otroke Izpod Si. leta ter ameriške državljanke svoje mole s katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene. Izven kvote. Jugoslovanska kvota .znaSa 5e ve-dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riAl ameriških državllanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1926. lets poročili In poljedelci, oziroma žene in neporo- čsni otroci izpod- 21. leta onih__ne^ državljanov, ki so MU postavno * pripuSčecl v to deželo 20 stalno bi, vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor : bratov, ffester, nečakov, nečakinj Itd., ki Bpadajo v kvoto brea vsake prednosti v Isti, pa se ns sprejema nikaklh proieoj sa not-rikanske vlzeje. STATE BANK 82 Cortlandt Stree« NEW YORK ADVERTISE IN G L A3 NARODA Pratik in ... Koledarjev imsmo is nekaj ? Mlogi. Pratiks stono 25 eentor. Koledar pa CO centov. Koledar ima letos izredno zanimivo vsebino; rozrprave, povesti, slike, iala, ssnimiTosti itd. Blaznikova Pratika je saiim rojakom jako priljubljena. 6« yf starem kraju so je bili ▼sjeni in js tudi tukaj nt norejo pofriešatt Naročite takoj. Sbvofc I^Uailnt M OoHlssdt H, Ssw