Po™:C\°°an9 Leto IX, št. 229 Ljubljana, sobota 29. septembra 1928 Cena 2 Din M oP (Jutra), — Oglasi po tartta. Uredništvo a U ubij »na, Kjuitiora uUcs ftter. tJL it. mo7* tn «805^41. / Ljubljana, 28. septembra. Ni je sence, ki bi nekje ne pokaza.a dobre strani. Tudi v politiki. Naša bLS, ki je sicer kot eksponent cerkvene politike mednarodna in nenarodna in ji je nacijonalizem v hudo napotje, se je od osvobojenja sem krepko igrala z narodnim čustvom Slovencev. Ker ji je tako prijalo v boju proti naši državni ideji, od katere klerikalizem tedaj ni pričakoval pomoči, je izigravala ljubezen Slovencev do rodne grude, do materinščine kot pismenega jezika, proti namišljenemu «sovražniku», kakor je lah-kovernežem siikala Jugoslovenstvo. Sedaj naenkrat je prišlo drugače. Po čudoviti zvezi dogodkov in zaradi sebičnosti srbijanskih hegemonistov, je prišla za nekaj časa SLS na površje državne uprave. To je njeno plačilo za izdajstvo interesov prečanskih krajev in zato, da tvori januarsko četo proti Hrvatom. V tem trenutku je nastopila v vodstvenih krogih SLS čudovita me-tamorfoza: kar so prei preklinjali, je sedaj naenkrat sveto, SLS se cedi državotvornosti, preganja «anridržavne» elemente, jih denuncira in dostikrat se nam zdi, ko čitamo klerikalne članke, da so prepisani mutatis mutantis iz starih Franc Jožetovih časov in iz tedanjih k. k. številk slovenske izdaje «Va-terlanda». Kakor v tedanjih časih za dunajski, tako se SLS sedaj ogreva za beograjski centralizem. G. Korošec pa je šel še dalje. Sedaj, ko mu je hrvatski nacijonalizem na potu, razvija vodja SLS teorije o narodnem edinstvu in se je izjavil celo za niveiizacijo vseh treh vej Jugoslove-nov. Ta nivelizacija da se bo izvršila na višji stopnji. Vidi se, da se g. Korošec pridno ln nag,o uči. Kakor se je SLS naučila, odkar razpolaga z žandarji, državotvornosti in se ž njo razmetava, tako je gospod Korošec očividno pozabil, da je narodno edinstvo še nedavno označeval kot največji humbug, jugoslovensko akcijo, da se razvije v vseh delih naroda čut solidarnosti, pa kot narodno Izdajstvo. Očividno je mož pazljivo či-tai stotere članke «Jutra», ki je never- ncjiiu Ti^maZu ratlaga!« jugo-3lovcu;»ku idejo, se zavzema!o za kulturno edinstvo in pridigovalo nacijonalno solidarnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pazljivo je čital g. Korošec naše nauke, a z nezadostnim razumevanjem. On je danes Jugosloven (vsaj v svojih izjavah za inozemske liste),, a zopet ni pravi Jugosloven. Kakor je bil preje grob Samoslovenec brez razumevanja za pravo vsebino in kulturno poslanstvo slovenstva, tako je sedaj grobo zagrabil za jugoslovensko idejo. Iz enega ekstrema je pohitel v drugi, najboljši dokaz, da ni doumel niti slovenstva niti jugoslovenstva. Ko smo zaradi našega odkritega jugoslovenskega stališča bili od Koroščeve stranke proglašeni za izdajice slovenstva, smo imeli pogum ostati pri svojem prepričanju, danes ko g. Korošec pridiguje jugoslovensko idejo ter bi nas najraje anatemiziral kot njene sovražnike, imamo zopet pogum reči, da nivelizacija, tudi če se naj izvrši na višji stopnji, ne tvori jugoslovenstva. Ona ni potrebna za naš nacijonalni solidarizem. Različnost kulturnih stopenj raznih delov in rrajev naroda je neizbežna in vzbuja k tekmovanju vseh delov k višjemu idealu. Spokorjenje SLS na jugoslovenski program ie seveda le navidezno. To je formula za Beograd, ki je sam velik grešnik proti migoslovenstvu, in za čas vlade. Molčanje »Slovenca« na naše prve konstatacije 00 objavi Ko'rošče-vega intervjuva v Independance belge to potrjuje. Zato pa dvakrat pribiiemo ta lucidu-m intervalnim in nanj ne bomo smeli pozabiti. V življenju narodov je silno zanimivo ooazovati valovanje njihovih vodilnih idej. Jugoslavija kot nacionalna država nima niti pravice niti možnosti zdravega obstoia, ako odbije idejo edinstva svojega državnega naroda. Danes izgleda, kakor da je jugosloven-ska ide-ia pahnjena nazaj. 0 njej se mani čuie in govori. Morda je baš to bila pogreška, da je bila preveč v ospredju političnih boiev. V kaosm, ki je sedaj nastal, pa išče narod idejne x>od'lage, po kateri se hoče uravnati. Pri tem se instinktivno vrača na idejo edinstva, narodne solidarnosti in rav-nopravnosti. ki v stvari nič drugega ni, nego jugoslovenska ideia, čeprav je zdaj mnogokrat anonimna. Zdi se, kakor da ideia. ko se o niej naimanj javno razpravlia, razvija največ svoje večno resnične notranje moči. Podlegel ii je. ko mu je zmanikalo argumentov iz klerikalne ideologiie tudi de. Korošec, pogumno i'zdaiaioč posojilo kot lastni pridelek. Bog blagoslovi. Le naprej tako! Odprava vizuma ired Francijo in Nemčijo Berlin, 28. septembra (be.) V oktobru se prične med Francijo in Nemčijo pogajanja za od-prarvo potnega vizuma. Politična ugibanja po radikalski resoluciji Avdijenca Ace Stanojevica. - Korošec ne vidi vzroka za demisijo. - Nezaupljivi demokrati Beograd, 28. septembra p. Od 5. do 6. popoldne je bil sprejet v avdijenci Aca Stanojevič. V političnih krogih pričakujejo z velikim zanimanjem akcijo Ace Stanoieviča za saniranje razmer v radikalni stranki. S posebnim zanimanjem se pričakuje tudi jutrišnja seja radikalskega poslanskega kluba, ker se domneva, da bodo na njej mnogi radikalski poslanci dali duška nad kritiko, ki so jo doživeli na seji širšega glavnega odbora radikalske stranke. Mnogi so baje tudi mnenja, da Ace Stanoieviča ni treba priznati za voditelja stranke. Vendar pa prevladuje v radikalskem posilanskem klubu pomirljiva struja. Današnje »Vreme« poroča baje iz dr. Koroščeve okolice, da dr. Korošec ne misli 'zvaiati posledic iz sklepov širšega glavnega odbora radikalne stranke, temveč bo počakal na splepe radikalskega poslanskega kluba, o katerih smatra da so zanj edino merodajni. Nadalje poroča »Vreme«, da pristaši radikalskega glavnega odbora proučujejo po- litični položaj z orirom na izpremembe v smeri, ki jih je obeležil glavni odbor. Trdi se, da želi Aca Stanojevič predvsem proučiti možnost sporazuma s Hrvati V teh krogih se veruje, da se bo sestavila vlada, ki bo že pred 20. oktobrom dobila volilni mandat in razpustila skupščino Želja vseh pristašev radikalskega glavnega odbora je baie ta, da se sestavi vlada radikalov im KDK. Ljuba Davidovič se bo v najkrajšem času vrnil iz Vrnjačke Banje v Beograd; v kratkem se vrne tudi dr. Marinkovič iz Pariza. Demokrati trdijo, da delajo radikali za razpad sedanje vladne koalicije. Zato prevladuje pri demokratih mnenje, da se ne sme-io pustiti prehiteti od radikalov in da bi bilo ranie bolje, ako sami izzovejo razpad vladne koalicije. Zato se bo vršila skupna seja poslanskega kluba in glavnega odbora demokratske stranke, na katero bodo pozvani rudi predstavniki stranke iz prečanskih krajev in na kateri se bo formuliralo razmerje demokratov do KDK. Zopet nov škandal v beograjski Glavnjaci V Glavnjaci so z batinamem težko ranili bivšega ruskega polkovnika, ki is bi! brez pravega povoda aretiran Zagreb, 28. septembra, r. Današnja ječ» poroča iz Beograda: V četrtek, dne 20 t. m. o priliki racije v Dušanovi ulici (kje1 so v redakciji «Jedinstva> odkrili kockar nico), so policisti zahtevali tudi od nek^gi Borisa Legata, bivšega ruskega polkovnika ki so ga zatekli na ulici, naj se legitimira Legat je izjavil, da nima pri sebi nikakih dokumentov, pač pa jih ima doma v Duša novi ulici, par korakov od mesta, kjer so ga ustavili. Policisti mu niso dovolili, da bi šel domov po svoje listine, marveč *o g? odgnali v zloglasno Glavnjačo. Zaprli so v samotno celico, v kateri ni bilo nikakeg? pohištva, ter ga silili, naj se vleže na be Ionska tla. Ker so bila tla vrhuletza še zeb limaiano in blntlia. Li»srnt tcefn u' hotrl i'in riti, marveč je izjavil, da bo prebil noč sto je v celici, naslonjen ob zid. Žandarji so ga nato s silo vrgli na tla ter ga neusmiljeno nretepli. Poškodovali so mu pljuča, ranili vranico in zlomili dve rebri. Naslednje-jn 1ne je bil Legat policijsko kaznovan na 110 nin globe, nato pa so ga izpustili iz zapora. Ranjeni Legat ie sedaj v bolnici, kier so '.dravniki ugotovili težke notranje poškodbe n veliko izgubo krvi. Polkovnik Boris Letat je bil med svetovno vojno odlikovan z najvišjim ruskim vojnim odlikovanjem, z fto» brali!* Tako piše »Slovenski gospodar«. To seveda ni cinizem, to je pravi izraz klerikalnih muk, na podobo takih, kakor jih ima trdovraten delinkvent pred sodnikom, ko je razgaljena že vsa njegova hudobija. Naravna stvar, da si tudi «Domoljub» ne more več drugače pomagati iz za' drege, kakor da «po beležkah ubitega Perica, ki jih ima zdajj policija,* opisuje, kako so «žerjavovski orjunaši mučili delavca Fakima*. In še bolj naravna stvar je, da maziljena roka k temu opisu vedoma pristavlja prostaško laž in kleveto: «In ta zverinstva so žerjavov-ci zagovarjali!* Za ljudi, ki uganjajo v svooih »ljudskih* tednikih take podlosti in se vrhu tega še štejejo za božje namestnike, je socijalni bojkot še daleko premilo sredstvo. Zaslužijo prezir. Zato se pač ne moremo čuditi, če je glasilo sarajevskega nadškofa v resni skrbi obsodilo politične metode slovenskega in hrvatskega klerikalizma s povdarkom, da politikujoča duhovščina sama uničuje vero in škoduje cerkvi. Prazne obljube orožništvn Iz orožmških krogov smo prejeli naslednji dopis, ki nasn predočuje, kako krivično Je zapostavljen o rožni šk i stan, ki opravlja težavno in odgovorno službo: Letošnjo pomlad se je mnogo pisalo o tem, da se bodo razmere v orožništvu izboljšale, ker da bo kmalu uveljavljena nova zadevna uredba Leto gre h koncu, a orožniki smo postali še večji siromaki, zakaj vsak orožnik mora plačevati sedaj mesečno 60 do 80 Din davka, ki ga prej ni bilo. Narednik II. klase na pr. ima polnih 30 let orožniške službe in plačuje mesečno 75 Din davka od plače. Ko gre v pokoj, Pa dobi 533 Din mesečne pokojnine. Vsak drug državni nastavljenec dobi najmanj polovico več pokojnine kakor orožnik, čeprav, ima ta Izredno naporno in odgovorno službo. 2e pokojnina drugih državnih nameščencev je neznatna, a orožniška je prav beraška. Vsak državni uslužbenec dobiva dnevno za posameznega družinskega člana po 5 Din, edino orožniki dobivajo: aktivni po 4 Din, upokojeni pa, Id običajno bolujetjo za rev-matizmom, celo samo po 3 Din. Posl. dr. Kramer in dr Zerjaiv sta se energično in dosledno borila za naše pravice, a klerora-tiikahid režim je vse pogazil in je celo sodbo Državnega sveta vrgel v koš! Orožniki trpimo pomanjkanje, a od me-rodajnih člniteljev se za nas nihče ne briga, ker smo pač le orožniki ter Imamo »vezane roke in zamašena usta. In pri tem je sedaj »največji Slovenec« dr. Korošec naš šef! Mladli neoženjeni orožniki so sicer na boljšem, a kljub temu so začeli zapuščati orožništvo, ker vidijo, da v tem stanu nimajo nikake bodočnosti: ako služiš 4 al! pa 30 let pri orožništvu, Imaš vedno eno ta isto plača dočim drugi državni uslužbenci postopno napredujejo v plači. Danes, ko so na krmilu ljudje, ki so nam obljubljali zlate gradove, smo zapostavljeni in tepeui ka- km Is pforiag. Sram naj iih boj du, ki je v naprednih rokah, razpusti in da se občina izroči klerikalnemu ge-rentskemu svetu. Za gerenta je določen g. Mihael Černe, hotelir pri Petranu na Bledu, za prisednika pa Fran Zupan in Zdravko Rus. Kakor čujemo, so klerikalci že jako nejevoljni, da veliki župan ni takoj izvršil njihovega naloga, ter so že urgi-rali, da se razpust takoj izvrši. Po njihovem načrtu bi se imeli sistematično razgnati vsi občinski odbori, ki niso povsem v rokah SLS ter suspendirati občinska avtonomija povsod tam, kjer ni brezpogojno pokorna klerikalni komandi. Dr. Maček o radikalsld resoluciji Zagreb, 28. septembra č. O resoluciji, ki jo je sprejel širši glavni odbor radikalske stranke je danes dx. Maček dal novinarjem naslednjo izjavo: »Srbski narod iz Srbije žal sploh nima stranke v evropsko-demokratskem smislu besede. Da je tako, se vidi najbolje lz tega, ker dobiva večino pri vseh volitvah ona stranka, ki ima oblast. Srbijanski politiki, ki smatrajo sebe ali ki jih smatrajo tudi drugi nepoučeni za voditelje stranke, zavzemajo napram Hrvatom vsi isto stališče. Jahajo na hrvatskem narodu, pa tudi na svojem lastnem narodu. To je vsa ideologija sedanjih srbijanskih strank. In zato me resolucija radikalskega glavnega odbora niti najmanj ne interesira. Vedeli smo že, še predno je bila sprejeta, kakšna bo. Saj je že pokojni predsednik Stjepan Radič povedal in to ponavljamo tudi mi, njegovi nasledniki, da za nas ne obstoje srbijanske stranke, za nas obstojata samo narod in kralj«. Pred občinskimi volitvami v Bosni Sarajevo, 28. sept. č. Včeraj Je bil zadnji dan za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve v Bosni in Hercegovini. Svoje kandidatne liste so v mnogih krajih vložile vse stranke V Sarajevu je bilo vloženih 13 kandidatnih list; prva je muslimanska, zadnja pa radikalna. Do zanimivega v vsej državi edinstvenega slučaja je prišlo v malgajskem srezu. Tam so se vsi volilci kakih 30 tisoč po številu sporazumeli, da postavijo za vse občine samo eno, skupno listo. Po tem sporazumu dobe muslimani 30, KDK 15, zemljo-radniki 14, radikali pa 29 mest v občinskih zastopih. V Foči je oblastni poslanec Daso-vič, ki pripada dr. Spahovi stranki postavil posebno listo in se proglasil za disidenta. Vodstvo JMO se pripravlja, da ga zaradi tega izključi iz svojih vrst in z njim vse, ki niso za oficijelno listo JMO. Važne spremembe v policijski upravi Beograd, 28. sept. p. Na predlog pred« sednika vlade dr. Korošca je kr»lj podpisal ukaz, s katerim se sedanji načelnik javne varnosti Žika Lazič postavlja za pomočni* ka notranjega ministra, dosedanji pomočnik Žarko Milovanovič pa upokojuje, za načelo nika oddelka javne varnosti je imenovan Rado Todorovič, dosedaj načelnik oddelka za zaščito države. Oddelek javne varnosti in oddelek za zaščito države se obenem spojita. Začasno bo dolžnosti načelnika javne varnosti vršil inšpektor Savičič. Do« znava se, da je tudi podpisan ukaz, s ka« terim se imenujejo trije novi veliki župani, vendaT pa njihova imena še niso znana. Kongres za zaščito avtorskih pravic Beograd, 28. sept. p. Mednarodni kongres za zaščito avtorskih pravic je danes nad a* ljeval svoje delo. Današnji seji sta predse* dovala dr. Kumanudi in dr. Maillard, Rav* natelj mednarodnega biroja dela Ostertag je zahteval, naj naša država ratificira ben* ske konvencije, v katerih se določa zaščita avtorskih pravic v vseh panogah intelek* tualnega ustvarjanja. V razpravi so sodelo* vali mnogoštevilni udeležniki. ZarubIjeni državni uradi Sarajevo, 28. sept. n. Pri tukajšnjem sodi« šču je vloženih cela vrsta tožb trgovcev proti državi, ki ne plačuje svojih dobav. Sodišče je že v več slučajih izreklo svojo sodbo. Ker denarja tudi po razsodbi ni bi* lo mogoče iztirjati, so tožitelji segli po ru* bežni. Danes je sodnija zaplenila vso opre* mo v sobi ravnatelja sarajevske poštne di* rekcije im v pisarni delegacije ministrstva za trgovino. Poštna direkcija dolguje trgov* cem okrog 9000, delegacija trgovinskega ministrstva pa 30.000 Din. Borba za agrarno reformo t Dalmaciji Beograd, 28. septembra p. Spor, U fe nastal v vladati večkrf zaradi ureditve •vranah odno-šaffev v DaknaciJS, danes Se od bil rešen. Popoldne so »mete sefo dT. Korošec, dr. AmaJelinovič in D-aka Popovid, toi pa ni primes ta zažeil j enega uspeha. Zato se bodo njihova posvetovanja Jutri nadalUJevala. Z ozirom na to, ker se ministri niso sporazumeli, se domneva, da bo zadava predložena v rešitev poslanskilm klubom vladne večine. Čsl. zdravstveni minister t Dalmaciji Sarajevo, 38. septembra o. Semkaj Jc dbspd r spremstvu višjih uradnikov našega ministrstva za narodno zdravje češkoslovaški minister narodnega zdravja dir. Tiso, ki si bo ogledal razne institucije naše države na polju narodnega zdravja. Jutri bo odpotoval v Dubrovnik ja w to tmtai pv dni k Datadji Veliki nemiri ▼ Južni Avstraliji Adetatde, 28. sept. (lo.) Včeraj to vdrli stavkajoči pristaniški delavci ▼ prostore ne« organiziranih delavcev ter so izgnali stav« kolomce in jih neusmiljeno pretepli Nato so demonstranti vdrli na parnike in pome« tali vse blago v morje. Na drugem mestu je nad 2000 stavkajočih vdrlo na pomol, kjer je kamenjalo stav kolomce in jih mno go ranilo. Na pomolu sta bila samo dva policista, ki sta morala pred razjarjenimi množicami bežati. Adeleide, 28. sept. (lo.) Ministrski »vet je imel dolgotrajno sejo o napadu stavkajo« čih proti delavoljnim delavcem v lulri. Mi« nistrski svet je proglasil, da obstoja narod« na kriza m je ustavil vsa dela do ponedelj« ka. Ministrski predsednik je pozval prebi* valstvo, naj ustanovi narodno stražo. Komunistična akcija v Bolgariji Sofija, 28. sept g. Kakor poročajo H«rtt, je bila v Slivnem sklicana tajna komunistič« na konferenca. Policija je izvedela za to konferenco in aretirala 40 oseb. Na čelu gi» banja je bil neki Spajanov, ki je bil nedav« no obsojen na 15 let ječe. Policija zatrjuje, da je vodila organizacijo v Slivnu dunaj« ska komunistična organizacija, ki jo je vo« dil novinar Iskrov, ki je bil na Dunaju ob* sojen zaradi poneverbe potnega Ksta. Sovjetski občinski obrati v privatnih rokah Moskva, 28. sept. d. Glavni koncesijski odbor je izdelal načrt občinskih gospodar« skih koncesij za nad 60 mest, med njimi za Moskvo, Ljendngrad, Odeso, Harkov, Tiflis in Kijev. V tem načrtu so razni ob* Činski gospodarski obrati, kot električne železnice, plinarne, vodovodi itd. označeni kot koncesijski zavodi. Glavnico, ki bi jo bilo treba naložiti, cenijo na okroglo 7 mi* Iijonov rabljev. Od koncesijonarjev se v prvi vrsti zahteva, da bi določili tarife, ki bi jih prebivalstvo lahko plačevalo, pri če« mer bi bil zasiguran tudi zadosten zaslu* žek za koncesionarje. Pogodbe bi se lahko podaljševale. Za varnost investicij bi bilo preskrbljeno tudi s tem, da bi bile za do* ločeno dobo prepovedane ustanovitve slie* nih obratov. Odkrita dijaška zarota ▼ Rusiji Moskva, 28. septembra g. 22 dijakov poljedelske visoke šole v K uhanu je bi lo aretiranih zaradi prottiT«voluoijonarae zarote. Dijaki so obtoženi, da so z razglasa propagirali svobodo tiska, odpravo politične potecije in vzpostavitev starih političnih razmer. Zaroto so odkrili na ta način, da so dijaki umoril neko tovariši«), ker ije hotela izdati zaroto. Francosko-turški odnošaji Angora, 28 .septembra s. Novi francoski poslanik de Ghambrun je izročil Mustafa Kemal u j paša svofe povariinioe. V pozdravnih nagovorih sta oba državnika slavila čustva simpatij, ki vladajo med Francijo in Turčijo. Prvo oficijelno priznanje nan-kinške vlade Newyork, 28. septembra d. Iz Washmgtona se izve, da je ameriška vlada de jure priznala nacionalistično vlado v Nankingu. To priznanje se bo v kratkem poznalo na novih smernicah ki jih hoče ameriška politika zavzeti napram Kitajski. Razpis sovjetskega posojila Moskva, 28. septembra (be.) Sovjetski odbor za koncesije pora vi ja na podpis 400-miliijonskega posojila, ki se bo uporabilo za gradnjo električnih central v 60 ruskih mestih. Velik bančni polom na Danskem Kodanj, 28. sept. (be.) Ena največjih dan« skih bank «Privatbanken» je po brezuspešnih naporih, da premaga financijelne teža* ve zaprla svoje prostore. Izgube banke se cenijo nad 70 milijonov kron. Pri polomu je prizadeto mesto Kodanj in več važnih industrijskih koncernov. Ministrski svet je razpravljal 11 ur, kako naj se proži banki državna pomoč. Vsak dan nove eksplozije in druge katastrofe Rim, 28. sept. (be.) V Fortu Pertite v bližini Piacenza je prišlo do strahovite eks* plozije. Umrlo je 13 ljudi. Rim, 28. sept. s. V dinamitni tovarni v Orpetellu je prišlo do eksplozije. Pet oseb je bilo ubitih, pet pa ranjenih. Berlin, 28. sept. (be.) V bližini Anversa je eksplodirala zaloga municije. Kakor jo dognala preiskava, je nastala eksplozija v municijski tovarni pri trdnjavi Hoboken vsled požara, ki so ga zanetili neznanci. Tri osebe so bile aretirane. Hankov, 28. sept. (be.) Požar je upepeJil 2200 hiš. Ubitih je bilo 150 oseb. 10.000 lju« di je ostalo brez strehe. Bridgetovn (Mali Antilf),, 28. sept (lo.) Na otoku Barbados so zabeležili izredno močan potres, ki je trajal 15 sekund. Harbin, 28. sept. s. V okolici Tungliao, kjer se stekajo meje med Mongolsko, Čili* som m Mandžurijo, je dosedaj umrlo 189 oseb na kugi. Nobile pri papežu Rim, 28. septembra g• Papež je spreM generala Nohfia v tričertmt umi zasebni evdijeuci. General Zagorski žrtev zarote? Kovno, 28. septembra (be.) Poljsld Štabni oficir, fcf Je bil aretiram na litovskem ozemlja, |e izjavili, da sta poljskega generaia Zagorskega ustrelita v Vina poljska polkovnika Miersinski in Becki. Zaroka japonskega prestolonaslednika ToUo, 28. septembra (io.) Dane« M Ma poroka provizornega prestolonaslednšca Cičibuja i gospo Setsuko Madsudaiira, hčerjo novega Japonskega veleposlanika v Londonu. Podražitev nemškega premoga Berila, 28. septembra (be.) Državna premogovna družba je sklenila povišati ceno rjavemu premogu od 50 pfenigov na 1 marko. Državni eospoduski minute«; M fs izjavil proti poviša^ I mm J Robert Fatat • Loces Imperijallzem in pacfflzem ▼ UtMM se mudi te dni eosU pobttcot baron Robert Fabre-Luce, ki ie zaslovel po Evropi kot početnik novega pokreta med francosko mladino, pod »meni »Nova desnica« in »Svobodna Evropa«. Pokret je izrajzdto pacifističen, vendar pa pri tem ne negira sfl, ki dajejo pravec današnji mednarodni politiki. LmperijaMzem in naciKmalizem smatra kot realna, narodom prirojena pojava, s katerima je treba računati. Rešiti je treba problem, kako spraviti naciijanalizam in imperijalizem v eklad s pacifizmom. Nekaj misli o tem je nanizal g. Fabre-Luce v člantou, ki ga je napisal za »Jutro« in ki ga danes objavljamo. Z Jugoslavijo vežejo odličnega francoskega novinarja že stari stiki. Njegov ded marquis de Rose je bil sošolec in vojaški tovariš kralja Petra. Intimno prijateljstvo fu ie vezalo še tadi potem, ko je kralj Peter pred 25 Jeti postal srbski vladar. Robert Falbre-Luce sam je bil med vojno več let prideljen kot francoski oficir srbski drrnski diviziji in Je bil v vseh bojih. Srbohrvaščino obvlada perfektno. V prehodni dobi, kakor je naSa, ko se toliko misli križa in ko toliko duhov Išče neke mednarodne modre misli, neke sintetične politične doktrine, osobito v zunanji poiitiki, Je zanimivo proučiti dva nauka, ki sta se v prvi četrtini našega veka najbolj dojmila narodnih mas: imperijalizem in pacifizem. Prvi je posebno naglašena oblika nacijonalizma, drugi pa je reakcija na izrodke, ki jih je prinesel hnperijalizem, upor individualizma proti koncepciji, ki je morda ustvarjajoča, vendar izključno kolektivnega značaja. Svetovna vojna se je rodila lz inrperlja-lizma, in sicer iz njegove najbolj brutalne forme. Dva imperija, angleški in nemški, ki sta imela nasprotujoče si gospodarske interese ,sta bila prisiljena zgrabiti za orožje, da čuvata vsak svojo nadvlado, ter sta povlekla v ta boj dve skupini narodov. Voditelji Nemcev so si usvojili nauke svojih filozofov Treitschkeja in Hegela ter Angleža Danvina in uaglasili potrebo vojne. Po njih mnenju je bilo tedaj treba postaviti temelje nemški prevlasti in hegemoniji s krvavimi sredstvi. Angleški imperij se Je čutil neposredno ograženega. Politika sira Edvarda Greya je uničila nade lorda Haldanea in privedla Anglijo na stran an-tante, s čimer je bil nemški poraz zagotovljen. Nemški imperijalizem se je zrušil, ali pa je vsaj začasno mrknil, toda imperij alistično stremljenje ni mrtvo. Vidimo, kako vstaja pri drugih narodih: ali ni morda fašistična Italija ravno tako imperi-jalistična .kakor je bila pred vojno Nemčija? Francija je tako stremljenje poznala samo kratek čas v oni nesrečni dobi, ko je poskušala anektirati Porenje, sklicujoč se na umetni porenski separatizem; Poljska je oderovnrila na ruski naoad na Varšavo s pohodom na Kijev, Japonska pa je s svojim! armadami imela na Daljnem vzhodu iste namere. Ali je s tem rečeno, da so taka stremljenja del narodnega bistva? Benito Mussolini nam odgovarja na to vprašanje trdeč, da je ravno imperijalizem bistvo naroda. Na nesrečo so bili vse do danes v.si voditelji narodov Istega mnenja. Hitler, ki sem ga slišal govorit! te se ž njim spoznal tudi osebno, odkrito izpoveduje imperijalizem. Naj navedem njegove besede: »Delavec, prijatelj moj; ti, ki se trudiš ves dan najprej počivaš, ko se vrneš z dela. Ko zadostiš tej želji, ti žena proži svoje roke v objetje, kajti čutiš potrebo po ljubezni. Kot plod ljubezni, ki jo občutiš, se pojavi dete. Zdaj pa te vprašam: ali nisi imperijalist? Kajti, ako nisi, ne smeš imeti sina, ali pa moraš sam izvršiti samomor!« Hitler nadaljuje: »Vidva sta sedaj dva in samo z borbo, samo z vojno si bosta lahko zagotovila obstanek!« Jasno je, da je tako dokazovanje napačno, kajti narod se ne pomnoži z enim otrokom, temv,eč se šese s tretjim otrokom po- »Grof Zeppelin" se je moral vrniti Friedrlchshafen, 28. sept. g. Davi ob 7. se je dvignil zrakoplov grof Zeppelin za dru« gi poskusni polet. Zrakoplov je letel preko Monakovega v Salzburg, kjer se je vsled slabega vremena zopet obrnil proti Mo« nakovem in opustil polet na Dunaj. »Grof Zeppelin* je ob 4.26 popoldne gladko pri« stal v hangarju. Današnji polet je pokazal, da zrakoplov ni samo za lepo vreme, tem* več da vzdrži tudi pri močnem vetru in v dežju. Vsi udeleženci poleta se navdušeno izražajo o današnji lepi vožnji. Sumljiva aretacija v Celju Zagreb, 28. septembra, n. Celjska polici« ja je danes obvestila zagrebško policijsko direkcijo, da se je prijavil v Celju neki Anton Krže ter izjavil, da je izvršil tatvi« no v vlaku iz Zidanega mosta proti Celju ter da je nekemu neznanemu potniku ukra* del denarnico z manjšo vsoto denarja. Ker nima zatočišča in je brezposeln, se je sam prijavil da bi na ta način prišel vsaj za nekaj časa pod streho. Policiji se je zdela ta samoprijava sumljiva ter je začela mo* žakarju izprasevati vest Pri njem so našli okrvavljeno srajco, kar je vzbudilo sum, da gre morda za morilca nedavno v Zagrebu umorjenega branjevca Alojzija Škorjanca. V kriminalistiki je znanih namreč že mno* go slučajev, da so se zločinci radi kakega manjšega kaznivega dejanja sami prijavili, da bi na ta način zabrisali za seboj pravo sled. Zato je o odkritju obvestila celjska policija zagrebško, ki je poslala v Celje svoje dete ktive. Kržett so fotografirali, okrvavljeno srajco pa so poslali kemične, mu laboratoriju ▼ Zagreb, da ugotovi, ali gre za človeško kri. Krže namreč ne more pojasniti, odkod izvirajo krvavi madeži na srajčk Pri zasliševanju se je večkrat za* pletel ▼ protislovja, tako da je policija prepričana, da ima v rokah pravega storil« ca. Znano je, da je morilec po zločinu ▼ Zagrebu zamenjal na kolodvoru v trafiki okrvavljen lOOdmarski bankovec ter se na* to odpeljal proti Mariboru. Krže je doma ia JurkLočtz* pri Brežicah. viša število prebivalstva kake dežele. Skoro ravno tako napačno je dokazovanje g. Goebbelsa, enega izmed Hitlerjevih poboč-nikov, in načelnika berlinskih rasistov (V61-kisehe), ki sem ga čul in ki v svojem govoru veleva sledeče: »Ali potrebuješ krompirja? Friderik Veliki je znal rešiti to vprašanje: Zav.ojeval je Šlezijo!« Toda mladi govornik ne vidi dejstva, da je Prusila s srečno vojno zavojevala Šlezijo, da pa jo je Nemčija z nesrečno vojno zopet izgubila. Valois, bivši vodja »Action Franvaise« in sedanji vodja francoskih fašistov, s katerim sem že nekoliko let v prijateljskih stikih, je šele 1. 1925. spoznal, da je treba v nečem spremembe. V svoji knjigi »LTiom-me qui vient«, ki je nekaka apologija sile, proglaša vodno na temelju prinJpov krščanstva za sveto. »Vojno dopušča in hoče sam Bog, da z njo izbrišemo svoje grehe ter se v nas prebude lepše državotvorne energije!« Kasneje je Valois svoj nazor razvil močno v smer nekakega mirotvi>rnega evropeanizma. »Treba se je postavit! na višje stališče,« Trii je dejal pri mojem zadnjem posetu. »To se pravi, treba je opustiti razprave in preiti k delu. Vpoštevati se mora i-zprememba dobe, ki se ji moramo prilag >ditl 2e'ja po moči včeraj ni mogla najti drugih sredstev. in se je udejstvovala horizontalno, prišlo je tedaj do vojne. Danes je tako horizontalno ojačenje nemogoče ln je vojna nekaj absurdnega. Zato se pomirjenje Evrope uveljavlja samo po sebi.« Valois v resnici dobro upošteva, da se Je pacifistična misel, pred vojno zelo slaba, tako ojačila, da ni mogoče iti preko nje. Kakor smo že videli, je čisti m preprosti pa-j cifizem individualističen nauk, ki gre preko narodnosti. Ta nauk prezira narod in daje prednost celo samemu internacijonalizmu, ki je samo oblika zanikanja narodov. Vendar obstoja v pacifizmu več odtenkov in naj smo že taki ali taki, vsaj eden izmed teh odtenkov, učinkuje na vsakogar izmed nas v tej povojni dobi. Prevzema nas tako popolnoma, kakor nas je prevzel in oslepil imperijalistični nacijonalizem pred voino. Številni kongresi pacifistov povojne dobe proglašajo nauk integralne pacifistične doktrine. Takisto Kelloggov, pakt, ki ni nič drugega, kakor priznanje pacifistične dogme v zelo zmerni obliki, ker si pridržuje pravico do obrambne vojne, smatrajoč jo za zakonito. Vse to postavlja sedaj kategorični pacifistični imperativ, ki je tako močan, kakor je bil oni krvavi iz leta 1914. Toda naj bo še silnejši, dokazuje Ii to, da je porajajoči ali prerajajoči se imperijalizem nekaterih narodov zaradi tega oslabljen? Tega ne moremo reči in prisiljeni smo verovati Mussoliniju, ki pravi, da je bistvo vsakega naroda njegova rast. Valcs, Ki sem ga pinvKai uaid, Jc ti^t? imperijalist, čeprav je pristaš pacifizma, ker pravi, da je včeraj želja po moči našla samo sredstva, da se udejstvuje korizontal-no, kar je dovedlo do vojne: za danes pa dopušča sredstvo, za udejstvovanje sile v. vertikalni smeri, navzgor. Ako premislimo to koncepcijo, vidimo, da ni prirodna Ali ni borba za rast zakon prirode in člo-večanstva in ali si ne moremo predstavljati, da bi ga napredek lahko izpremenil? Ali naj ne verujemo v silnejše orožje, kakor je današnje materijalno orožje? Kako naj ne verujemo, da bi tisti, ki ima silnejše orožje, ne bil nekega dne zmagovalec? Vsakdo si lahko, kakor Hegel, po borbi teze in antiteze predstavlja sintezo ln sanja o imperijalističnem nacijonalizmu, teda potreba ga sili, da postane imperijalistični pacifist, ako ga že tako hočem nazvatl Beseda tu ni glavno. Ali se beseda imperijalizem ne poraja v stremljenju, ki je večinoma mirnim potom napravilo iz angleške ko« lonijalne posesti svetovni imperij? Aretacija ▼ prometnem mini' strstvu Beograd, 28. septembra p. Danes oistrsivu za promeit med uradnimi urazrf areiti-ran Sreten Mihajlovič, ekonom mmi^tostva z* promet, ki je obtožen, da je por overil večjo vsoto uradnega denarja. Točna vsota ponever-. jenega denarja še ni ugotovoljfja. Živa baklja Sarajevo, 28. septembra £• Davi Je nefra L«* ka Abinum v svojem stanovanju nalagala na ogenj v ognjišču, pri čemer se ji }e vnela obleka. Na vpitje otrok so prihiteli sosedje, ki so našli ženo vso v pamenu, ouroke pa v kotu, kjer so gledate, kako gori njihova mati. Sosedom je uspelo ogenj pogasiti, nakar so težko ranjeno ženo prepeljali v bolnico. Turnir v Budimpešti in Berlinu V Sertmtek Je biHo v Budimpešti odSgrano 8esto kote mednarodnega šahovskega tnirmirja. Spoel-marnn je zmagal proti Havasyju, MarshaH proti Bal ti m Stoner proti dr. VaiidL Partiji Steiner-CapaManca in Merenyi-Kmoch sta bili prekinjeni Stanje po šestem kota je sledeče: MarshaH 4fA, Capablanca 3^(1), Spiekreann 3^, Steiner 2^(2), Stoner 2^(1), Brila 2(2). Va-ida 2(1), Kmooh 1%(2), Merenyi 1<2), Havasyi 1(1). V Berlinu so odigrali peto rundo. Bogoljubov ie zmagal nad Holzhausnom, Rotflienstedn nad HelUngom, Grtofeld nad Lichtom. Partije S5-nrisch-Steaher, Johmer-Richter in Kosbič-Ahues so bile prekinjene. Stanje po petem kota: Bogoljubov 3/4, Ršchter, S&Tmscfc 3(1), Grflnfeld, HeJftog 3, Atates 2^(1), Kostič 2(1), Lictot 2, Johner, Steaner lH(l), Rotbenstein iH, ttota-baraseo K. VSeraJ so bBe v Budimpešti odigrane viseče partije. Capabtonca je porazil Steinerja, Havasy Merenvfja, dr. Vajda Stonerja in Kmodh BaMo. Stanje pred sedmim kolom: Capablanca, MarshaH 4fA, Spiehnann 3X, dr. Vajda 3, Kmoch, Steiner 2K(1), Sttoner 2K, Baffla 2(1), Havasy 2, Menem* Hli, m Jesen v Beogradu Beograd, 27. septembra Težko je zadovoljiti vse ljudi, posebno glede štirih letnih časov. Sanjači imajo najrajši pomlad, cvetoči majnik; ljubitelji vode, kopanja in plavanja poletje; požeruhi jabolk in hrušk, grozdja in sliv ter breskev jesen, a lenuhi, sankači in drsalci pa zimo Tretji ne marajo nič slišati ne o pomladi. ne o poletju, ne o zimi, držeč se gesla, da je za njihov želodec »Jesen rumena dobra žena«. Prebivalcem metropole kraljevine SHS, mislim, ne bi storil krivico, ako bi jih pri-štel v tretjo skupino — skupino zaljubljencev v razne bingljajoče sočne božje darove. Tisto ie že res, da Beograjčana pozimi in začetkom spomladi košana pošteno prepiha prav do kosti in ga poleti beograjska tropska vročina zaeno s posestrimo »pra-šino« salam ensko zdela. Ali da se bo spak za vice zime in poletja na jesen znal od-škodovati v tako izdatni meri na svežih zemeljskih produktih, nak, tega bi pa človek ne verjel. Ampak mi bcste verjeli, ako sedaj, ko je jesen priromala v deželo, stopite samo nekoliko po beograjskih ulicah. Kakor da so v našo prašno prestolnico naenkrat od vseh strani sveta privozili vlaki, dovrha polni sliv, grozdja, breskev, jabolk. hrušk, loabenic, dinj itd., in razmetali vso to sladko robo ljudem pred vrata in na police odprtih oken! Neštete »narodne kujne« so se založile predvsem z dinja-mi in slivami, a izložbe prodajalcev sadja se košatijo s provrstnim smederevskim grozdjem in breskvami. Hodiš po ulicah in od vsepovsod ti diši po sadju. Nasproti glavne pošte se dobroTejen tre-bušat Beograjčan pogajja s Čokalijo narodne kuhinje za dinjo. Premetava »bučo« po rokah, trka po njej s PTStom, pogodi se na vse zadnje za ceno in odroma potem dostojanstveno, s precej obilnim sadežem pod pazduho, proti domu. Tame spet so se mlade sladkosnede Beograjč'nke s svojimi belimi zobčki zagrizle v zapeljive, rožnato nadahnjene breskve in odlično smederev-sko grozdje. Oboje jim gre v slast, grozdje in breskve, in zato pomežikiiejo urodajal-cu, da jim nemudoma napolni bisago do vrha, da se bodo sladkale doma tudi njihove mamice in tetke in boirce in strtčki . . . Cireš mimo gostiln in restavracij. Na mizah gostov ne vidiš samo pivo, nego tudi rdeče kose narezane 'jubemce na krožnikih in grozdje cele grmada, česar £a se junaški želodec Beograjčana nikakor ne ustraši. In se ti zdi, ko tako -^otuješ j>o slavni beograjski kaldrmi, da se Ta vsak'm oglom, za vsakim oknom, za vsakimi vežnimi vrati skrivajo goltajoča usta z nemirnim, v požrešni blaženosti cmokajož.ni jezikom. Sicer pa iesen v Beogradu tudi n: tako medena, kakor se zdi na prvi pogied Objektiven sodnik bi celo trdil, da ie za beograjsko prebiva1 s'vu jesen tako rekoč po-provka s prav hudim poprom. Od Dunava navzgor prično z jesenjo vreh vihrati vetrovi in vrtinčiti po zraku »gromm množine prahu, ki se ie n^ek.i leta nabnl no lamah ulic. Pred temi oblaki :n vrtinci pranu ne moreš ubežati. Zasačijo te sr*di ulice izre-nada, — zakrivaš s: z dlanmi oči in usta, ali vse nič ne pomaga. Ko prideš domov, imaš oči tn usta in ušesa zaprašena tako temeljito, kakor da si se p.)l dieva valjal po prahu. Ln edina tvoji želji ie, da si čim prej pljusknoš v obraz vedro vedo. Ne povsem brez Dovoda je zadnjič neki hudo- mušnež pred »Moskvo« predlagal, da bi Beograd trebalo prekrstiti v. Prašni grad. Kdo bi potemtakem Beograjčanu zameril njegovo veliko zaljubljenost v, sočne, božje darove jeseni?! V borbi z zaprašenim grlom je kapitulacija razn.h obzirov :n pied-sodkov pač neizbežna. K Iz življenja vrlega gorenjskega obrtnika Žirovnica,* koncem septembra Tam doJi v idilični rodni vasici Bregu pri Žirovnici na obali zelene Save in ob vznožju visokih Karavank biva naš Miha Artelj kot samostojna obrtnik ter praznuje danes 70-letnioo svojega burnega življenja ob strani svoje drage soproge. — Leta 1903. je prišel kot samostojni obrtnik na Jesenice ter odprl svoio čevljarsko delavnico v bivši Raimondovi hiši poleg stare šole na Jesenicah. Takrat se je db graditvi karavanške železnice bil na Jesenicah hud nacijo-nalni boj. Vlada kakor tudi razna gospodar- ska podjetja so skušala v kali zatreti na-cijonalno misel v teh krajih ter so Impor-tirala uradništvo kakor tudi kvalificirano delavstvo izključno iz nemških krajev ali pa dajala prednost onim, ki so bili nemškega mišljenja. Povsod se je bil boj za obstanek, domačin je bil zapostavljen povsod. Ni čuda, da je naraščalo renegat-stvo. V takih razmerah se ie v Jeseni 1904. ustanovil na pobudo narodnih krogov jeseniški Sokol. Med ustanovitelji je bil Artelj, ki je nekaj let marljivo vršil tudi funkcijo blagajnika. Leta 1906. se je otvorila karavanška železnica v Podroščici na Koroškem in na ta veliki praznik le drlo tja mlado in staro tudi iz Gorenjskega, med njimi velika družba jeseniških Sokolov -pevcev. Da pa bi se pred visokimi gosti, ki so prišli z Dunaja, Gradca in ,>d drugod otvarjat aoloBMio.->, v eadostni icri prodočil nemški značaj tega kraja, so Netnci privabili v Podrosčico tudi »turnarje« a. bližnjih nemških mest kakor tudi številna nemška pevska društva. Kajpak je prišlo do velikega pretepa in Miha Artelj, visok kakor jelka, je stopil v gručo oretspačev in miril, kakor je mogel, oba dela razjarjenih nasprotnikov. Nikomur ni storil nič žale-ga, a vendar le bil aretiran z drugimi Soko- □ IP np Hf= 131 DANES! DANES! Velika slavnostna premijera velefilma CIRKUS" V glavni vlogi nedosegljivi, edinstveni Charlie Chaplin Film, kakoršnega še ni bilo v Ljubljani! Cirfcus je svetovna senzacija. Uspeh dvoletnega neumornega dela velikega umetnika. Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Vsled velikih nabavnih stroškov cene povišane za Din 2.—. Predprodaja vstopnic od 10 do pol 1. in od pol 3. naprej. Telefon 2124. ELITNI KINO MATICA. t np DE IE H, dočim so bili vsi nemški izztvačl puščenl na svobodi. Kljub temu. da mu ni mogel nihče dokazati nobene krivde na pretepu, je bil Artelj obsojen na 3 mesece ječe. Največ je k njegovi obsodbi pripomogel ljubljanski »Slovenec«, ki je prejšnji dan objavil članek, da se je pri pretepu v Podroščici posebno odlikoval liberalni čevljar Miha Artelj z Jesenic. Ker torej Artelj tudi s 16 pričami ni mogel dokazati svoie popolne nedolžnosti pri teh izgredih, se je odločil, da natihoma pobegne v Ameriko in se tako reši zapora. Dne 19. marca 1907. je opolnoči šel peš na Dovje, kjer je vstopil na vlak ter se preko InomosU ln Le Havra podal čez veliko lužo. V mestu Šparti v državi Minessotta je dobit v nekem velikem podjetju službo kovača. Trpel je od zore do mraka, končno pa zaradi hude krize, ki Je takrat zavladala, izgubil zaslužek. Brez dela in svojcev, v skrbi za ženo in sina ni bilo Artelju več obstanka v Ameriki. Vrnil se Je v domovino, a preden je mogel videti ženo in sinčka. Je bil že aretiran ir, odveden v sodne zapore v Celovec, kjer je moral presedeti 3-meseono kazen. Tudi drugače je Artelja vedno preganjala zla usoda. Tako mu .ie 6. maja 1925. utonil v Blejskem jezeru edini sin Mirko, ki Je ravno dopolnil 19 let. Kljub vsem bridkim izkušnjam oa je Artelj še vedno čil in zdrav, O. še letos je kljub svojim sedmerim križem bil še na Golici, Stolu in Triglavu. Želimo našemu dragemu Mihi, ki je po vsem Gorenjskem, zlasii pa na Jesenicah izredno priljubljen, k lepemu življenskemu jubileju, da nam ostane še mnoga leta srečen in tako čvrst, kakor je danes. Iz zgodovine „ Južnega^ Sokola" Ob 65-letnici. ^Ljubljanski Sokol> je prestal vse težke boje minulega polstoletja in je dosegel z zmagami na svetovnih tekmah svoj nesporni sloves. Podoben je staremu sivemu sokolu, ki sedi na skali in gleda mlade Soko-liče, ki so vzrastli ob njem. Da bi bil še bolj star in častitljiv, si je prevzel še .mih pet let, ki jih je preživel njegov prednik «Južni Sokol*. «Južni Sokol* je vzletel 1. 1863. in je bil razpuščen zaradi poulične praske z ljubljanskimi turnarji 1. 1867. Sedanji v običajni zasedbi pod taktirko kapelnika gosp. Štritofa; zvečer pa uprizori drama Sha-kespearejevo tragedijo vici Jože Crtalič jc imenovan za poduradnika v II. plačilni stopnji. Veterinarski major v pokoju Franc Rebernik je sprejet v oblastno službo kot honorarni na-stavljenec in pridelien kot strokovni učitelj oblastni podkovski šoli. Za oblastne cestarje so nameščeni v krškem cestnem okraju: Jože Resnik, Franc Koštomaj, Franc Pavlin, Ivan Mohar, Martin Komočar, Rudolf Dolenšek, Alojzij Šoln in Jožef Zorko; v brežiškem cestnem okraju: Franc Kla-kočer, Mihael Bernardič in Ivan Kostevc; v cestnem okraju Ljubljana okolica: Janez Zavašnik, Martin Tomšič, Josip Kalčič, Jožef Gostinčar, Franc Goršič, Franc Stra-žišar, Jožef Vode, Janez Gašperš;č, Jožef Pcdlesiiik, Lovro Tesner, Anton Stare, Janez Virant, Alojzij Lani, Janez Jakič, Jožef Žitnik, Jakob Kenk, Ivan Cimperman, Anton Urbančič, Franc Mravlje, Anton Pre-može in Franc Gris. • Imenovanja v armadi. S poslednjim ukazom so imenovani; za načelnika sanitetnega oddelka komande osiješke divizijske oblasti sanitetni podpolkovnik dr. Andrej Arnšek; za upravnika stalne vojne bolnice II, armijske oblasti sanitetni polkovnik dr. Anton Hočis ,r; sprejet je v armado v činu rezervnega pešadijskega poročnika Ivo Šole, a v činu rezervnega pešadijskega podporočnika: Julij Urlep, Fran Kesler, Martin Ribarič. Edvard Kumišek, dr. Anton Filipič; v činu rezervnega konjeniškega poročnika dr. Franio Šnep; v činu rezervnega konjeniškega podporočniku Leo Lemež, v činu rezervnega administrativnega podporočnika ekonomske stroke Franjo Bratuš. • Dramski tečaj Zveze kulturnih društev. Samo še danes je čas, da se vpiše v gledališki tečaj vsak, ki čuti veselje do gledališke umetnosti. Tečaj, ki se bo- otvoril v torek 2. oktobra ob pol 20. uri v prostorih srednje tehnične šole, bo obsegal poleg piedavanja o vseh, gledališko stroko spa-dajočih predmetov in teoretičnega pouka tudi praktične vaje. Vodil ga bo g. profesor Šest. Predavanja se bodo vršila vsak torek od pol 20. do 22. ure. Tečaj bo trajal pet mesecev Prijave se sprejemajo v tajništvu ZKD med uradnimi urami od 9. do 12. in od 16. do 18. ure v Kazini. II. nadstropje, levo. • Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla po dolgem trpljenju uradnica Ljubljanske kreditne banke Lojzka P i k e 1. Pogreb bo jutri ob 4 popoldne z Dolenjske ceste 12. Po-kojnici blag spomin, žalujočim naše iskreno soM'e! • Nova planinska doma v Dalmaciji. V Splitu in v okolici se ie pričelo zelo lepo razvijati Primorsko planinsko društvo »Di-nara«. Nedavno je zgradilo planinski dom v Mravincih. kjer planinci na svojih izletih po Mosorjti lahko prav udobno prenoče, a sedaj namerava zgraditi planinska doma na. Kozjaku in v Splitu. Zaradi pomanjkanja sob v hotelih, osobito v poletni se žili, bo zlasti planinski dom v Splitu dobro došel. • Odpiranje in zapiranie poslovnih lokalov. Na našo notico o odpiranju in zapiranju brivskih delavnic smo prejel' naslednji dopis iz vrst brivskih pomočn;kov: »Za nas sedanji delovni čas v brlvnicah ni najbolj- ši in bi zato tudi mi želeli, da se preuredi, in sicer naj se dela v brivskih lokalih od 8. do 11. in od 13. do 18. ure vsak dan ne glede na sobote in dneve pred prazniki. Ob nedeljah pa naj bo povsod zaprto ves dan. Taka ureditev poslovnih ur v brivskih lokalih bi nam nastavljencem najbolj ugajala. Menda bi pa ugajala tudi državnim uslužbencem, ki delajo od pol 8. do 14. ure, kakor trdi pisec predvčerajšnje notice. Državni uradniki »imajo torej vse popoldne čas za poset brivskega lokala.« * Veliki avijatični manevri. Pri svečani proslavi prebitja solunske fronte 6. in 7. oktobra v Beogradu bo sedelovala tudi letalska divizija, obstoječa iz dveh letalskih polkov. Prvi polk pod vodstvom majorja Radoviča iz Novega Sada bo obstojal iz 80 bombnih letal, a drugi polk pod vodstvom poveljnika zemunskega aerodroma majorja Tomiča iz 40 do 60 lovskih avijo-nov. V oba ta letalska polka bodo uvrščeni avijoni z aerodromov v Novem Sadu, Ze-rr.unu, Skoplju, Mostarju, Rajlovcu in Zagrebu. * Rezervnim oficirjem Uprava ljubljanskega pododbora izjavlja, da nima z noticami, ki su izšle v dnevnem časopisju na naslov rezervnih oficirjev, nikake zveze, kar je razvidno iz tega, da uprava ni podp sa-na. Uprava pododbora vsako objavo podpiše, a za stvari, ki izidejo v časopisju v obliki polemike, ne nosi nobene odgovornosti Obenem izjavlja enkrat za vselej, da za članke, ki bi utegnili iziti še v bodoče brez podpisa uprave pododbora, uprava ne odgovarja. — Uprava ljubljanskega pododbora. * »Ženski svet«. Izšla je septemberska številka tega priljubljenega mesečnika. Prinaša to-le vsebino: Karin Mihaelis (Marica Bertolova). — Jesenska. (K. K.) — Pismo gospodične Marine. (Anka Nikoličeva.) — Tri rože. (Kristina.) — Mrtva hiša. (Pavla Rovanova.) — Večerno poročilo. (Matija Lipužič.) — Mati v spominsko knjigo. (Ru-ža Lucija.) — Mimogrede. (Igor Volk.) — V tesnobnih dneh. (Matija Lipužič.) — Dvoie pisem. (Gizela Majeva.) — Večer. (Ksaver Meško.) — Smreke. (Gustav Strniša.) — Byron in ženske. (Fran Pogačnik.) — Francoske pisateljice. (Vida P.) — Iz-vestja. — Številki je priložena krojna pola. »Ženski svet« stane 64 Din na leto in se naroča pri upravi. Liubliana, Mirje št. 27. Srajce za gospode, prvovrstno blago, fina izdelava ceftr z 2 ovratnikoma Din 60 do 80 fini karo cefir » 85 » 95 mako, popelin. najnovejše » 110 » 125 be^l«, nafmeiši šifon » 78 spodnje hlače iz gradlna od 36 naprej srajce za delavce, močne »30 » nudi F. in I. GORlCAR, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29 Lastni izdelek! Lastni Izdelek! * Kakor v vojnih časih... Prejeli smo: Ko so se te dni naši dijaki, pet po številu, peljali s polnočnim brzovlakom iz Ljubljane v Brno študirat, so morali vso pot do Dunaja stati, ker je bil en sam voz 3. razreda na razpolago, seveda nabito poln, posamezni kupeji 2. razreda so bili pa prazni. * Uvedba difieres - telegramov v izven-evropskem prometu. Po rešeniu ministrstva pošte in telegrafa smejo v odnošajih naše države s prekomorskimi državami sprejemati in odpravljati diffčrčs - telegrami proti plačilu polovične Pristojbine za navadno brzojavko v isti relaciii. Po vrstnem redu se te brzniav.ke odpravljajo kot zadnje, torej za novinarskimi brzoiavkami. Glede na to, v kakšnem izmed gotovih določenih jezikov je brzojavka sestavljena, to je, ali v francoskem ali v našem državnem (slovenskem in srbohrvatskem) jeziku ali v jeziku, ki ga je naslovna država določila, mora pošiljatelj pred naslov brzojavke napisati označbo LCF ali" LCO ali LCD. * Dvakrat konfiscirana »Balkanska vojna«. Prejeli smo: Pri čitanjn vašega poročila o konfiskaciji »Balkanske vojne« sem se spomnil njene prve konfiskacije v Avstriji. Tiskali smo jo najprej 5000, a bila je v par dneh razprodana. Zato smo priredili drugo »pomnoženo izdajo«, kar je vzbudilo pozornost policije, ki jo je konfiscirala zaradi pesmi o Draču. Detektivi pa so našli samo še kakih 10 izvodov, vse drugo je bilo že med narodom. Dovolili so mi celo, da sem si vzel še par izvodov zase. iz česar se vidi, da so bili boli prijazni nego sedanji konfiskatorji, ki so odnesli edini izvod posestniku te danes redke in dragocene publikacij. Še nikoli nisem tako čutil, da smo zopet v Avstriji, kakor pri tem dogodku. čemuT pa se ne čudim, če pomislim, kdo je naš ministrski predsednik. Knjiga, ki 'e bila radi jugoslovenstva nevarna in konfiscirana v Avstriji, je morala biti ped temi pogoji konfiscirana tudi ob desetletnici Jugoslavije. — Urednik »Balkanske vojne«. Redni občni društva Zoo v Ljubljani bo dne 6. oktobra t. 1. ob pol 9. uri zvečer v Prešernovi so;bi restavracije Slon. Zaradi važnih sklepov naj se zborovanja udeleže v s i člani. _Odbor. * Mlad sadist. Pred okrožnim sodiščem v Subotici se je v sredo zagovarjal 21 letni Stevan Čore, obtožen, da je posilil neko 6'etno deklico in jo nato zaklal. Za obravnavo je vladalo veliko zanimanje. Obtoženec je priznal oba zločina ter je bil obsojen na 15 let težke ječe. * Velika poneverba v Vel. Klkindl. Pri finančni upravi v Vel. Kikindi so odkrili veliko poneverbo. Veselin Vazdanid, konti olor, ie vze! iz blagajne 250.000 Din in pobegnil z avtomobilom proti romunski meji Za Vazdaničem so izdali tiralico. * Oče, ki hoče, da mu obesijo sina. Pri Horgošu v Bački je delavec Štefan Csenei odpeHal svojo 61etno hčerko v gozd. jo zlorabil in r.ato umoril. Po krvavem dejanju ie zbežal na Madžarsko, kjer pa so ga Pri- POPOLDANSKE OBLEKE, zadaja pariška in dunajska moda v velour Sifonu. volnenem georgetu, crep satenu, kakor tudi blago v vseh modernih varijacijah za izdelavo oblek ravnokar dospelo. P. MAGDIČ, LJUBLJANA. jeli in ga izročili našim oblastvom. Državnega pravdnika, ki zahteva smrtno kazen, je te dni obiskal obtoženčev oče in zahteval. naj prav gotovo obsodijo njegovega sina v smrt na vešalih, ker je nakopal družini s svojim zločinom tako strašno sramoto. * Grozovit uboj. V Cantavirju v Bački je 251etni posestnik Petar Utasi s sekiro pob 1 na tla svojega tasta Franca Sokolova. 64-letnega posestnika, in ga razsekal na drobne kose. Tak je bil epilog kratkega prepira zaradi nekega zemljišča, o katerem se nista mogla zediniti, ali ga naj dasta v najem ali ne. Utasija so aretirali ln ga izročili državnemu pravdništvu. * Trije pošteni roparji« ukradeni. Zastopnik filmskega podjetja »Fcx< v Novem Sadu je prijavil policiji, da mu je bil ukraden film »Trije pošteni roparji«, vreden 21 tisoč dinarjev. Morda bo naslov filma omehčal tatu, da bo film vrnil lastniku. * Umoril svojo ljubico. V Andrijcvcih pri Brodu je te dni posestn k Blaž Kovačevič zaklal svojo Pirbico. Umor je izvršil iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov, ker sta oba živela v najlepši slogi in ni nikdar bilo med njima prepirov. Kovačevič je po krvavem dejanju pobegni neznanokam. Kovačevič jc bil že enkrat obsojen radi ti rno ra. je žel po vsem svetu triumfe, kakršnih ni dosegel doslej še noben film. V Berlinu ie nad 100 kinematografov predvajalo »Cirkus« 45 dni pri razprodanih hišrli. Zato danes vsi v Elitni kino Matica. * Samomor na železniškem tiru. V Osi.ie-ku so našli v sredo na železniškem tiru v bližini s'adkorne tovarne strahovito razmesarjeno truplo, v katerem so spoznali 24letnega mesaria Antona Šoraka, ki ie izvršil samomor najbrže v pijanosti. Šorak se je že večkrat poskušal usmrtiti, vendar so ostali vsi njegovi poskusi brez uspeha. Skok pod vlak se mu je končno obnesel. * Samomor Ljubljančana v Subotici. Pod tem naslovom smo objavili 21. t. m. vest. da se je neki Rudolf Pust v Subotici obesil v hotelu »Terezija*, ker je bil odpuščen iz službe v tvornici »Ferrum« ter bil tako brez dela. Omenjena firma pas sedaj obvešča, da je bil Rudolf Pust zaposlen v tvornici kot delovodja, da ni bil odpuščen iz službe ir. da se še sedaj vedno vodi v spisku uslužbencev. Kakor izjavlja podjetje, samomorilec tudi ni nikomur rekel, da želi zapustiti službo, nego je 11. t. m. vzel bolniški listek za okrožno blagajno, češ da je bolan, nakar ni prišel več na delo. se »r:I utri d ie 30 sept. ob 15. uri (3 ur ) na Kon7Tesien trgu. Moderne pletene obleke iz lastne delavnice v najmodernejših vzorcih vedno v zalogi. Po meri v najkrajšem času F. & M. ROZMAN, Židovska ul. 7. Nizke cene! Nizke cene! * V avtomobilskem salonu v Parizu razstavlja Mercedes - Benz prvič novi osem-cilinderski voz. Ta je napravil poskus preko 20.000 km in ga je prestal sijajno. Dalje pokazuje Mercedes svetovno znani dirkalni zmagovalni voz »S« in tako priljubljeni 6literski kompresorski tip. Continental bo opremil s pnevmatikami celo število vozov, vendar sam direktno ne bo razstavil. 1679 * Dijaški koledar 1928 29 je tiskan v hrvatskem, srbskem in slovenskem jeziku: torej v 3 posebnih izdajah. * V pojasnilo predvčerajšnje notice na tem mestu vljudno naznanjamo, da so srečke 4. razreda 16. kola razredne loterije iz Beograda prispele in so našim cenjenim odjemalcem na razpolago. — Podružnica Zumbulovič, Ljubljana, Aleksandrova, cesta. 1672 * Obleke kemično čisti, barva, pHsira in ?ka tovarna IO«? RF1CH * Cenjeno občinstvo se opozsrja na današnji inserat tovarn čevljev »PEKO« v Tržiču. Kakor čujemo, bo tovarna v vseh večjih mestih naše države otvorila svoje lastne prodajalne, da tako stopi v neposredne stike s svojimi konsumenti. s tem služi javnosti ter di vsakomur priliko, da s' po nizki ceni nabavi neposredno iz tovarn dobro, ceneno in najmodernCšo, odnosno najelegantnejšo obutev. Mnogo denarja gre po nepotrebnem izven naše države, ker ljudje ne vedo, da so izdelki to-varn »PEKO« resnično na višku izdelave, kvalitete, kakor tudi cene. Ustanovitev lastnih prodajaln ima prav namen, da to- varna z domačimi izdelki dokaže cenjene mu občinstvu svojo konkurenčno zmož nost. 1675 Iz Ljubljane u— Francoski dijaki v LJubljani V četrtek zvečer je dospela v Ljubljano večja sku pina francosikh dijakov in dijakinj. Pod vodstvom g. Flervja so tekom zadnjih dveh tednov potovali po balkanskih državah in povsod doživeli prisrčen sprejem. V Carigradu so jih posebno lepo sprejeli turški akademiki, v Romuniji jih je kraljica-vdo-va Marija povabila k sebi. Precejšnje razočaranje pa so doživeli ob prestopu naše meje in nato v Beogradu, kjer jih ni nihče pričakoval na kolodvoru. V Ljubljani so dragi gostje nastanjeni v Akademskem kolegiju. Včeraj so ves dan prebili na Bledu. Želimo mladim prijateljem, sinovom in hčerkam velikega francoskega naroda, da odneso na povratku v domovino najlepše vtise iz naših krajev. u— Gostje Iz češkoslovaške. Dne 30. t. m. ob 13.53 bo piišlo v Ljubljano 35 socijalno prosvetnih delavcev iz Češkoslovaške. Naša dolžnost je, da jih dostojno sprejmemo. — Fr. Grm, ravnatelj gluhonemnice. u— Napoleon Bonaparte. Danes in jutri bo priredila ZKD filmsko predavanje o H-delu in koncu francoskega velefilma Napoleon Bonaparte. Ker nudi II. del tega filma mnogo lepega in zanimivega iz življenja velikega Napoleona, vabimo vse one, ki so si ogledali 1. del, da posetijo tudi to predstavo. ZKD bo priredila z II. delom tega filma tri predstave in sicer bo prva v soboto 29 t. m. v prostorih kina Matice točno ob 14 30 uri. V nedeljo 30. t. m. pa bosta na sporedu- dve predstavi, in sicer se bo pričela prva ob pol II. dopoldne v kinu Ideal, druga pa ob 11. uri dopoldne v kinu Matica. To posebnost smo uvedli zaradi tega. ker vlada med našim občinstvom in zlasti med šolsko mladino ogromno zanimanje za ta film in ie na ta način vsakomur omogočen poset te predstave. u— Šentjakobska knjižnica v LJubljani čitateljem zlasti iz ljubljanske okolice ln z dežele. Ker obisk podeželskih čitateljev zlasti v zimskih mesecih rase in je mnogim neprikladno popoldne ostajati v Ljubljani, bo od oktobra za zimski čas odprta knjižnica tudi vsako soboto dopoldne od 10. do 12. ure. Za prebivalstvo ljubljanske okolice, ki so mu večerne ure neprikladiie. pa posluje knjižnica ob nedeljah in praznikih od pol 10. do 12 dopoldne. Seveda se tudi ljubljanski čita tel ji lahko poslužujejo knjižnice v teh urah. Sicer pa posluje cd 1. oktobra do konca marca knjižnica vsak delavnik od 15. do. pol 20. Na razpolago okoli 25.000 knjig V IO Jezikih rer puputuil Imeniki knjig, ki jih naj vsak kupi. da si prihrani čas z izbiranjem v knjižnici. Kot naša največja in najboljša javna ljudska knjižnica nudi šentjakobska knjižnica svojim tisočerim čitateljem najizbranejše štivo. u— Merkurjev! večerni učni tečaji. Trgovsko društvo »Merkur« bo otvoriio ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom t. I. večerne tečaje v šoli na Grabnu za srbohrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bo-deta letos vodila v dveh oddelkih: a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačaio malenkostno učnino, dočim moraio nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče 17/1 med 10. in 12. uro dopoldne in 3. do 5. ure popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduie. 1669 u— Cercle francais v LJubljani otvarja s I. oktobrom t. |. pouk v francoščini in sicer- I. tečaj za začetnike ob ponedeljkih ln četrtkih od 18. do pol 20. ure; predava g profesor R Južnič, Ila tečaj ob torkih in petkih od pol 19 do pol 20 ; predava g profesor dr. Fr Novak: II. b tečaj ob sredah od pol 19 do pol 20 ure: predavatelj isti; III a tečaj ob torkih In petkih od pol 19 do pri 20 ure; predava ga Belč francosko slovn!co v francoskem Jeziku: [II. b tečaj ob ponedeljkih in četrtkih od pol 19 do pol 20: konverzacijo vodi gdč. Juvančičeva. Obiskovalci tečaja todo plačevali mesečno Din 20.—, lahko pa obiskujejo več tečajev. Vsi tečaji se bodo vršili na moškem učiteljišču na Resljevi cesti. Prijave sprejema ravnatelj, moškega učiteljišča v svoji pisarn' vsak dan od 11 do 12 ure in od 17 do 18 ure. počenši od 24. t. m dalie. Prijavi se lahko po pošt! z dopisnico. Prijave sprejemamo še tekom celega oktobra. 1653 u_ československž obec v Lublanl. Sva- tovaclavskč posviceni již dnes v sotobu večer ve Hvezde. — Prijdte všichni! u— Vpisovanje v skavtsko organizacijo se je zopet pričelo, in sicer za izvidnike vsak četrtek ob 18. v telovadnici na Ledini. za planinke in čebelice pa vsako sredo ob 17. v »Mladiki«, III. razred. Vpisnino 10 dinarjev je treba vplačati takoj. u— Vpisovanje vajencev in vajenk obrt-no-nadalievalnih šol v Ljubljani, in to na II., III. IV. deški osnovni šoli ter na dekliški osnovni šoli pri Sv. Jakobu bo v nedeljo 30. t. m. od 9. do 12. ure. Oni, ki na novo vstopijo naj prineso s seboj poleg zadnjega šolskega izpričevala učno pogodbo, lanski samo izkaze o napredku. Podrobnosti so razvidne na oglasni tabli v šolskih vežah. u— Vpisovanje v gospodinjsko šolo »Mladika« bo v soboto in nedeljo 29. in 30. t. m. vsakikrat od 9. do 11. ure v poslopju Mladike. Redni pouk se bo pričel v ponedeljek 1. oktobra ob 8. uri. u— Šolsko-zdravniška posvetovalnica za učence in učenke po mestnih šolskih zdravnikih nadzorovalnih šol posluje od 24. t. m. dalje vsak ponedeljek, sredo in petek ob 16. uri v Mestnem domu. Istotam se vrši zdravniško poklicno posvetovani« in obsevanje z višinskih solncem. Danes! Popolnoma noro! Danes! Pustolovn« drama poln« senzacij. V slavnih vlogah George 0'Brien Na morskem dnu. — Med vročekrvnimi Spanjolkami. — Življenje ie ne, ki ljubi ia se Ji Ijubav ne vrača. — V rokah gusarjev. — Čarobno lepi posnetki. Izredno napeto! Lepa Kodba! Predstave ob 4., JŽ6., ta 0. ari KINO IDEAL. u— Imenik porotnikov je na magistratu v sebi št. 21. javno razgrnjen na vpogled do vključno srede 3. oktobra. Opozarjamo na tozadevni razglas na mestni občinski deski. u— Drobiž (kovan denar) po 2, 1, 0.50 in 0.10 Din odda (zamenja) Jugoslovenska Matica v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7.II. u— Stalna razstava umetniških slik, A. Kos, Mestni trg 25. 1676 u— Matere, skrbite že sedaj, da bo imela vaša hčerka elastičen korak, pravo linijo in gracijozno ponašanje. Najlažje dosežete to s tem, da jo vpišete v telovadni tečaj »Aie-ne«. 1665 u_ Policijske prijave. Včeraj je bil zopet dan beračev kakor pač sleherni petek. Policija je prijela kakih 9 nadiežnikov, ki ustavljajo ljudi na ulicah in prihajajo tudi v privatna stanovanja, trgovine ter urade. V zčpor so bile spravljene dalje še 4 osebe in sicer 2 zaradi vlačugarstva ter 2 zakadi tatvine V ostalem so bili prijavljeni naslednji dogodki: 2 tatvini na trgu, 1 tatvina zajcev, 1 sleparstvo, 1 pretep v gostilni, X ogenj, 1 prestopek kaljenja nočnega mirti 2 izgreda, 10 prestopkov predpisov glede zapiranja trgovin, 12 prestopkov cestnega policijskega reda in 7 prestopkov avtomobilskih predpisov. u— Zaradi ženske. France je sedel v neki gostilni v Šiški in se tiščal živahnega dekleta, v katero pa je silil tudi neznan človek. France je premišljal nekaj časa ali ima prav za prav on več pravice do navihane deklice ali pa njegov nasprotnik, ki ga niti poznal ni. Slednjič je prišel na čisto in si odločno priznal, da ie on v pravici. Da ne bi bil v morebitni zmoti, je povprašal o tem še deklico, in ko se je ta odločila zanj je France vstal in udaril. Udaril pa je tako, da je mora] biti nujno pozvan stražnik, ki je Franceta prijel pod pazduho in ga zavlekel na stražnico, dočim je dekle izginilo ter se izgubilo v noč z drugim oboževateljem. France je prisegel, da bo urugic ravnal pre-vidneje. u— Majhen ogenj. V noči na četrtek je stražnik opazil, da se vali iz nekega mizarskega skladišča v Čopovi ulici težak, gost dim in da se v lokalu nevarno svetlika. Stražnik je takoj ugotovil, da preti nevarnost požara in je pozval na pomoč gasilce. Ti so bili pc nekaj minutah na mestu in prav tako naglo udušili nastajajoči ogenj, ki bi lahko postal usoden za vso okolico. Kakor se je moglo naknadno ugotoviti, so se v skladišču vneli razni leseni mizarski odpadki in je pričel tleti že tudi notri nakopičeni premog. Škode ogenj ni povzroči] nobene. Iz Maribora a— Oblastni odbor je na svoji zadnji seji razpravljal o razširjenju kopališča v Dobrni. Zgradila se bo nova stavba za stanovanje gostov, razširilo pa se bo tudi kopališče, tako da se bo število kabin podvojilo. Okrajna cesta v Rogaško Slatino bo preložena izven zdravilišča. Za zgradbo ceste Sred'šče-Stara gora ie odobren kredit 25 tisoč dinarjev. S 1. oktobrom se bodo preselili posamezni oddelki oblastnega odbori V povečani in prenovljeni zgradbi na dvorišču oblastne palače se bodo namestili gradbeni, zdravstveni in kmetijski odJelek. u— Pozor pred žeparji. Na Vodikovem trgu so se pojavili v poslednjem času zopet nevarni žeparskj tipi, ki time.i.» kaj spretno posegati v tuje žepe ali lošarice, kier slutijo denarnice. Včeraj do^ldne sta postali žrtvi dolgoprstnikov t?ve nakupovalki. Služkinji Ivanki Jenkovi * drzen tat ukradel iz žepa listnico z 80 Din in nekaj drobiža Pranji Ižančevi pa je ?epar izmaknil denarnico s 100 Din gotovrne. Dalje je posta! žrtev žeparja tudi železniški uradnik Fran Žumer, ki mu je tat ukradel v vlaku na poti v Ljubljano listnico s 160 Din ter železniško legitimacijo. V vseh primerih je ostalo zasledovanje za tatovi brezuspešno. Iz Celja e— Vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo bo jutri od 10. do 12. in v ponedeljek od 19. do 20. ure v pisarni ravnateljstva državne dvorazredne trgovske šole v Celju. Ponavljalni izpiti bodo v torek. e— Tatvine so v Celju zadnji čas na dnevnem redu. V zavodu je nekdo odpeljal zasebnici Mariji Matešičevi psico voič.ie pasme, vredno 500 Din. V hlevu hotela »Pri pošti« je odnesel neznan tat Franu Šuštarju dežni plašč v vrednosti 250 Din. v gostilni na Škarpi pa služkinji Anici Stante-jevi izpod potne košare gotovine 160 Din. e— Goljufiv kupec je Josip Turnšek, bivši krojaški pomočnik, ki ga policija zasleduje zaradi tatvine pri krojaču Oražmu v Celju. Dne 21. .tm torej dan pred latvno pri Oražmu, je prišel Turnšek v. trgovino £. Kolbesna v Prešernovi ulici in nakup'1 na kredit razno blago v vrednosti 671 Din. Obljubil je: da bo prinesel kupnino takoi, ko mu bo izplačal zaslužek njegov mojster Kranjc. Trgovec se je informiral in 'zvedel, da Turnšek ni bil nikdar v siužbi pri imenovanemu mojstru. Turn^i < * iščejo. «JUTRO® It. 229 S SoEota 29. IX. 192» Z Jesenic s — Na naslov poštne direkcije. Prebi« valstvo Jesenic m okoliških vasi se stalno pritožuje, da ne prejema pošte pravočasno. Leta zaostane včasi kar po ves teden. Poštno direkcijo pozivamo, naj nastavi se enega pismonošo. . s— Avtomobilska zveza z Ljubljano, bo spcid Franc Taar, hotelir in avtomobilski podjetnik, bo uvedel avtomobilske vožnje v Ljubljano to nazaj za vse one, ki obisku« jejo ljubljansko opero in dramo ter kine« matografske predstave. s— Tombola Stavbne in gostilničarske zadruge v prid zgradbi javnega kopališča je bila zelo dobro obiskana Glavni dobi* tek — lepo sobno opravo — je zadel dela« vec g. Franc Pogačnik z Javornika, drugi dobitek — pitanega prašiča — ga. Zorma« nova, žena delavca, in tretji dobitek — moško kolo — g. Janez Rekar, upokojcnec na Savi. Iz Litije n— Iz Hotiča nam pišejo: Potekla sta že dva meseca, odkar nas je obiskal predsed« nik oblastne skupščine g. dr. Natlačen z namenom, da se prepriča, kakšnega mnenja smo pri nas o. priključitvi naše občine k Litiji. Videl je, da je vsa občina proti pri« Vljučitvi in so posamezniki to stališče ob« čanov tudi stvarno utemeljili. Takrat je rekel g predsednik, da se volitve v občin« eki zastop niso razpisale, ker je hotel prej slišati mnenje o priključitvi. Ljudska volja se mora upoštevati, in kakor odločno od« klanjamo priključitev, tako odločno zahte« ^mo razpis občinskih volitev. i— Sestanek dramskih diletantov. Na poziv litijskega Sokolskega gledališča se jc vešil predvčerajšnjim v sejni sobi Sokol' «kega doma sestanek igralcev. Našemu •odru so ostali zvesti po večini lanski igral' ci, k sodelovanju pa se je priglasilo tudi nekaj naraščaja. Za predsednika Sokolske ga gledališča je bil izvoljen g. Beno Pečnik. režiser veseloigre «Charleyeva tetka», ki se bo igrala pri nas prihodnjo nedeljo. Pri« pravlja se Gogoljeva «2enitev». ki jo bodo predstavljali po večini starejši igralci j— Potreba telefona na Savi. Sava pri Litiji je važno nakladišče lesa, ker je v neposredni bližini več žag. n. pr. Rotarje* va, Škerbec= Bartolova i. dr. interesenti s tomobili na progi Novo mesto « Brežice: iz Novega mesta v Brežice ob 10.15. iz Bre« žic ob 6.48; na progi Novo mesto « Karlo« vec: iz Novega mesta cb 10.14. iz Karlovca ob 9.; na progi Novo mesto « Ljubljana: iz Novega mesta ob 11.40; iz Ljubljane ob 7.33. n— Kolonija novih hii na Marofu je do« mala dovršena ki večinoma tudi že zasede« na. Te dni postavljajo drogove in napelju« jejo žice za elektritno razsvetljavo, tako da bo s 1. oktobrom vsaka nova hiša imela električno luč Novo mesto dobi tako po zaslugi sedanjega občinskega zastopa eno svojih najlepših četrti Di>aki so ji že tudi našli ime Pravijo ji novomeški «Quartier latin». Oficijelno ime bodo seveda našli na magistratu. Je pa v novi četrti tudi le* pa cesta, ki bi ji bilo čim prej izbrati kak« šno ime. Vprašanje je. kdo ima največ za» slug za ustvaritev nove naselbine. Zahvala gre vsem občinskim očetom, a v prvi vrsti gotovo sedanjemu županu g. dr. Režku, ki je po neplodnih letih prejšnjega županova« nja znal nasprotujoče si stranke pridobi« ti za velika skupna dela. Zato bi bilo naj« pravičneje, da bi se nova cesta imenovala «Dr. "^ežkova cesta*. n— Sadni trg Na sadnem trgu je sedaj največ dobiti breskev in grozdja Kvalite« ta je relativno še.precej dobra. Cene so zmerne: 5 breskev stane 1 Din, velik grozd rudi 1 Din. Iz Ptuja j— Treznostno predavanje v Ptujh. V prostorih mestnega magistrata v Ptuju bo imel g prof Lojze Pavlič 30 t m ob 18 skioptično treznostno nredavanie. Brez vstopnine. Vsi vabljeni. Za učence in sred nješolce bo predaval ob 14. in 16 v njiho« vem zavodu j— Jesensko deževje je mnogo škodova« lo tukajšnjim vinogradom Vse vesel ie in nade na dobro trgatev so šle po vodi. Ljud= je se resno ukvarjajo z mislijo pričeti ta» koj s trgatvijo Kupčije z novim portugal« cem so že pričele in ga ponujajo liter po 3 do 4 Din iz kleti. Gostilne ga točijo po 9 do 10 Din na tnd< no 12 Din l)o«iis BREZNO PRI SV. JEDERTI. V nedeljo 30. t m. s pričetikom oto 15 priredi javna ljudska knjižnica v Breznem pri g Ko-zoletu veselico, na kateri uprizori dramatično društvo »Zora« tri šaloigre: »Junaki«, »Zamorec« in »Opeharjeni Žid«. Po Igri vinska trgatev, spuščanj« raket m razni bengalični eksperimenti. Za zabavo vsestransko preskrbljeno. Ker je 5:sti dobiček na men jen za nabavo novih knjig- vabi k obilni udeležb' odbor. BRASIOVCE. Namesto venca ta pokojnim Nandetom Grahom iz Braslovč je darovala oba-telj Vrankovič iz Rakovelj za revne učence bra-slovške šole 200 Din. Za velikodušni dar se šolski vodstvo d a rova te! ju na}iskrewj< zahvaljuje MEŽICA. Podružnica SPD Mežica-Cwna oh vešča vse planince in prijatelje olanine Pece, da bo zatvoritev koče na »Peci« dne 30. t. m. Ob oriliki zatvoritve se bo vršila trgatev t prosto zabavo, katere dobiček gre ta kočo Opozarjamo, zamudnike, da ne pozabijo na ta dan t« na« obiščejo Poznejšim obiskovalcem bo ključ koč* na razpolago v Mežici. Žerjavu hi Cerni. Imens sbraniiteliev ključev objavimo pozneje ST. LENART V SLOV. GORICAH. V obrtno nadaljevalno šolo bo vpisovanje učencev in učenk v vse tri razrede v nedeljo, dne 30 t m. m v ponedeljek od 9 do 12 ur« v ravnateljev: pisarni meščanske šole K vpisovanju mora prinesti vsak vajenec in vajenka zadnje šolsko izpričevalo in 100 Din vpisnine kot prispevek za učne pripomočke Opozarjamo vse obrtnike v okolišu 6 km. da morajo vsi niihovi vajenci brez izjeme obiskovati šoto Redni šolski pouk se prične v sredo, dne 3 oktobra popoldne o-b 14 ŠMARJE PRI JELŠAH. Prebivalstvo ob rogaški železnici Je doživelo veliko razočaranje t novim voznim redom, po katerem bo treba po-poMne na Grobetaem -čakati sedem Četrt ure na zvezo proti Celju in Mariboru ter eno uro iz istih krajev proti Rogatcu. S temi vlaki sr vozi največ občinstva po rogaški železnici, zlasti dijaki iz §o!, uradniki in učitelji, tei v Šmarju nimajo stanovanja, ter trgovci in drug: po opravkih v Celie. Marilbor in pri uradih v Šmarju Na Grobefoiem ie pri teh vlakih najvpč potnikov, častit kar na stotine Kje naj toliko ljudi čaka toMko ur: v mali mrzli čakalnici, ali v križem odprti verandi. aitf v obeh maVh gostilnah? Zlasti uboga šolska mladina bi tu zmrzovala, trpela na zdravrfu in zzubliala dragocen' čas za učenje Pa tudi vlakovno o sobi e nima opravila in se tri ure ne ve kam drugam zateči nego v gostilno Kako se le moglo dogoditi tako strašno poslabšanje voznega reda? Nnmo potrebno je. da se ta Cna.'"blažje rečeno) pomota popravi še pred 1. oktobrom, in da se uvede dosedanji zimsk vozni red. po katerem imata na Orobelnem vlaka št. 8135 in 6836 prihod ob 14.47 in odhod ot 15 13. To ie treba t3kot urediti, da polenia veliko ogorčenje med ljudstvom, ki se boji velike zamude, stroškov in škode. Zimski vozni red »s rosaški železnici je v ostalem enak poletnemu med glavno sezono v Rogaški Slavni, kar po sezoni nima pomena, ker v zdravilišču nf več gostov. Stara zimska popoldanska zveza k najboljša. zato na! ostane; po možnosti naj se pa zboljša jutrania zveza iz Maribora 'm večerna v Maribor. Zlasti naj se napravi zveza rogaške železnice k dopoldanskim vlakom glavne proge ob 10 24 oziroma 10 47 SEVNICA. V našem lepem trgu smo biffi v nedelo deležni krasne svečanosti Naše gasilno društvo si le tekom dveh let nabavilo nove instrumente ta godbo in novo motorno bnzsralno. kar zahteva v današnjih težkih časih pač ogromno požrtvovalnost tako od strani članov kakor tudi oibčinstva v splošnem V nedetjo se le vršila blagoslovitev motorne bazalne v navzočnost' kumice gospe lulke VerbiČeve in nredala instrumentov svojim namenom v navzočnosti pokroviteljice gospe Jožefe Ko-vačeve Svečanost se zaradi slabega vremena n' mogla vršiti točno po obširnem programu. V soboto zvečer je bila bakljada z godbo na čelu po trgu, s podoknico kttmtei im pokroviteljici ter švtzan'em raket na hribu »Vrtača«. V nedeljo ob pol 10. je bila prepeljana lepo okrašena motor n" brizgalna v spremstvu godbe in mnogoštevilnih gasilcev iz Gasilnega doma k cerkvi, kjer se je po maši vršila blagoslovitev. Cerkveni oibredi. lepa pozdravna nagovora ku.ntioe in pokroviteljice ter deklamacije treh deklic, vse to je ganilo marsikaterega osivelega gasilca, ki se je že pri neštetih požarih mučil s težko ročno brizžalno, ki io le sedal nadomestila motorka. Popoldne se je vršila veselica v novih gostilniških prostorih g. Frana Plausteinera, katere uspeh ie v moralnem in upamo tudi v gmotnem pogledu bil vsekakor Vremensko poročilo Meteorološki rgrori » Kiiihim,,, 28. septembra 1928. ViSinu barnm*»tr* nos« m Kraj >p«z>>*anta Liuhlians Maribor . . Beograd * , Sk«l>Me t . . SpMt , Zagreli Sarajevo Dubrovnik t • < » • Caj. e C im S n f empcr T j* Z - -s /•o 2-7 5-0 a 63 4 11 l 7o4 0 14-C 83 7bl 4 16 C lb i Vncr *em in brzina • metrih ■d S 1J mimo <;\v i NNE 4 SE 1 NE 4 1 6 10 4 PjhIhvitic * mm megla del dci 4.0 3.0 zadovoljiv. Naša komaj leto stara godba aa pihala Je pod vodstvom kapelndka Josipa Kladnika sodelovala neumorno in zadovoljila yse navzoče. Pozdravni nagovor župnega načelnika R. Engels-bergerja godbi je našel lep odmgv pri vseh navzočih. Našemu agilnemu načelniku g. Rudolfu Cimperšku kakor tudi kapelniku g. Josipu Klad-niku kličemo: Le naprej po tej poti in na svidenje v novem Gasilnem domu! Šport Solnce vzhaja ob 5.53, zahaja ob 17.48, luna vzhaja ob 17 48, zahaja ob 4.3. Naivišja temperatura danes v Ljubliani 13.0 C, najnižja 6.0 C. Dunajska vremenska napured za soboto; $J;bo vreme. Temperatura bo padla. Finale bazenskega prvenstva I. S. S. K. Maribor : S. K. Ilirija. * Kot finalista v tekmovanju za prvenstvo LHP se v letošnji sezoni zopet sestaneta stara rivala, ISSK Maribor tet SK Ilirija, če bo odločila tekmo s SK Slivnico v svojo korist, kar pa je skoro izven vsakega dvoma. Obe družini razpolagata s popolnoma iz« balansiranimi sedmoricami prvovrstnih, v vsakem oziru odlično izvežbanih in rutini« ranih igralk, ki so neštetokrat uspešno za« stopale barve svojega kluba in dosegle tudi proti velikim, renomiranim nasprotnikom marsikak časten rezultr*. Odveč bi torej bilo povdarjati, da ji bodo tudi o tem odločilnem srečanju z vsemi močmi prizade« vale izvojevati si prvenstvo Slovenije ter se s tem kvalificirati za tekmovanje za državno prvenstvo, v katerem se tane« jo prvaki beograjskega, zagrebškega in Ijubli inskega podsaveza Fir. Ij se odigra po dvojnem cup«si.temu m se vrši prva tekma ~od vodstvom sa« veznega sodnika g Sancina v Ljubljani v nedeljo 30 t. m ob 11 dopoldne na igrišču Ilirije, revanžna tekma pa prihodnjo ne« deljo. 7. oktobra v Mariboru. Nadaljevanje prvenstvenih tekmovanj v I. a-razredu. V nedeljo se srečajo v prvenstvenem tekmovanju kaj zanimivi pari. Za drugo kolo prvenstvenega tekmovanja so bili namreč prvenstvenega tekmovanja so bili ia Slovan, torej štirje najboljši ljubljanski klubi. Tekmovanja med sedanjim ljubljanskim prvakom Pnmoriem in Hermesom so ved« no vzbujala veliko zanimanje, ker gojita oba kluba lep kombinacijski nogomet. Pri« morje je nastopilo poslednjič v Ljubljani v tekmi za poškodbeni fond proti Iliriji, kjer je le sreča poslednje imenovanemu do« deli! zmago. Od tedaj naprej je moštvo Primorja nepretrgoma treniralo ter se res« no pripravljalo za prvenstveno sezono. A tudi Hermes ni počival, kar je dokazal v nedeljski prvenstveni tekmi proti Iliriji, kjer je sicer podlegel svojemu nasprotniku z veliko gobdiferenco, toda če bi bilo moštvo Ie malo odločnejše pred golom in imelo količkaj sreče, bi odšlo z igrišča po« raženo le z malenkostno diferenco ter bi si eventualno moglo priboriti tudi eno točko. Hermes baš v tekmah proti vodilnim klu« bom pokaže svoje znanje, saj so rezultati, »ci jih je dosegel proti Primorju m Iliriji^ zanj zelo laskavi. Spomladi je podlegel Iliriji z 2 ; 1. Primorju s 3 : 0, a v nedav« nih kvalifikacijskih tekmah za postavo pod« savezne reprezentance je Primorje le z velikim trudom doseglo rezultat 1 ; 0. Teh« nično in taktično izbalansirano moštvo Hermesa bo torej tudi za prvaka trd oreh ter bodo morali Primorjaši vložiti vse svo« je moči in znanje, če bodo hoteli doseči napram takemu nasprotniku pozitiven re« zultat. Drugi nastopajoči par, llirija^Slovan, za« služi tudi vse zanimanje. Moštvo Ilirije, ki v spomladanski sezoni ni bilo baš na višku, je s sistematičnim treningom doseglo zopet svojo prejšnjo formo ter v nedeljski tekmi pokazalo svoje znanje. Ambicijozni Hermes ie moral Iliriji kloniti z veliko diferenco in le bila zmaga Ilirije povsem zaslužena Tu» di proti Primorju v tekmovai.ju za po« škodbeni fond se je Ilirija dobro obnesla ter s tem dokazala, da je in ostane še na« dalje resen kompetent za naslov podsa« veznega prvaka Slovana sicer že dalje časa nismo videli v formi kot jo je pokazal v spomladanski prvenstveni tekmi proti Primorju; toda ker je tudi to moštvo poslednje čase pridno vežbalo, se nadejamo, da se nam bo po« kazal v najboljši luči. Kar posebno odliku« je Slovana je njegova odpornost in žila« vost ter je ravno zbog tega nudil tudi naj« jačjim svojim nasprotnikom trd odpor. Go« tovo je, da bo napram takemu nasprotniku morala Ilirija napeti vse sile, čeravno gre kot izrazit favorit v boj; i pa bo imel Slovan le količkaj sreče, bi tudi obraten rezultat ne mogel baš presenetiti. Obeta se nam torej napet boj za točke v obeh tekmah, tako da bo publika gotovo prišla na svoj račun Tekme se vršijo po sledečem vrstnem redu: Primorje«Hermes ob 15.45 na igrišču Primorja; ob 14 prven« stvena tekma rezerv. Istotam ob 8.30 pr« venstvena tekma II. razreda med Grafiko in Natakarjem. Ilirija«Slovan ob 15.45 na igrišču Ilirije; ob 14. prvenstvena tekma rezerv. SK Jadran. V nedeljo ob pol 10. ob« vezen trening za vsa moštva na našem igri* šču. Opremo je prinesti s seboj. Načelnik. SK Natakar Dne 30. t. m. se od:gra ob 8.30 na igrišču ASK Primorje prvenstvena tekma s SK Grafika. Naslednji igralci naj bodo eno uro pred začetkom tekme v re« stavraciji «rKutny» zaradi razdelitve opre« me: Ozebek. Lavrič, Strnad, Seden«Pod« gornik. Novak, Sušteruši*. Otič. Čiro. Po« kom. Zmagoslav. Bizjak Rediteljsko službo vršijo: Roje, Matko. Vospernik, Konča Tekma se igra ob vsakem vremenu. Najboljše, naj trajnejše, zato 13 najcenejše! Gospodarstvo Milijardno posojilo za dobavo železniškega materijala še ni deiinitivno sklenjeno Glede na vesti ix Beograda, po katerih je bila med naio vlado in nemškim jeklarskim Irustom (Vereinigte Stahiwerke) sklenjena pogodba za posojilo v višini 100 milijonov mark (1.35 milijarde Din), ki bi ae realiziralo v obliki dobav železniškega materijala, in gle.le na podobne vesti, ki so bile objavljene v večini inozemskih listov, ;>oroča dobro informirana ^Frankfurter Zeituug% da st ta poročila preuranjera. Jeklarski trust je sam v svojem komunikeju povlar-jal, da gre le za začasni dogovor, pri katerem je treba pogoje šele določiti. Zato se more danes le reči. da so izgledi za defini-thno pogodbe povoljni, pri čemer je med drugim še odprto vprašan:,«, v koliki m*ri se bodo teh dobav udeležila tudi druga nfmška vele posestva, n. pr. Allgemeine Elektrizitat? - Gesellschaft (A. E. G.) v Berlinu, ki je. kakor znano, stavila naši vladi svojo, toda manj ugodno ponudbo. Če bo pogodba ta dobavo materijala in za posojilo •efinitivno sklenjena, bo jeklarski trust z ?rarancijo v okviru nemškega izvozno krH11-*a\arovanja najel v Zedinjenih <1ria-vab posojilo on 10 milijonov dolarjev. Pred-v;nene pa so tu-H iruge garancije. V splošnem er" pri 'e' transakciji za zelo kimpli-•iran r.ačiu financiranja. Iz Berlina po'">-čajo, da je saša vlada dobila štiri jK>nu r->e, :n sicor r«'fwdbo o i berlimke A. E. G.. niifibo Ptke belgijsko - francoske skup-n:?e napram reformi, odnosno povišanju tarif. ..Temu je sl$dUa. špecijalna d»bata o spremembi tarif za posamezne vrste proizvodov lesne industrije. Predstavnici lesne industrije so v prvi vrsti zahtevali, da bi se pii sestavljanju novih tarif v prvi vrsti dale olajšave za izvoz in za prevoz v Vojvodino, za izvoz oglja in da bi se ukinil 10% dodatek pri nakladanju v zaprte vagone. Dalje so interesenti zahtevali olajšave za pre-nz lesa k domačim žagam, dočim ne bi nasnro-tovali povišanju tarif za izvoz okroglega lesa in hlodov. Tarife za izvoz rezanega le-ca naj bi «e diferencirale. Pri šperrnlni rteh>ti se je najprej razpravljalo o tarifih za brzojavne drogove pri prevozu k obratom, kjer ne impregnirajo, dalie o tarifah za jamski in taninski les. Končno se je še razpravljalo o važnem vprašanju reeksnedicije. Pri razpravah o tarifah za komično industriio so bile v prvi vrsti stavljene zahteve glede tarif za sodo in za sirovine za milarne. Glede na agrarni značaj naše države so bile stavljene tudi zahteve no znižaniu tarif za umetna enojila in za sirovne. ki jih potrebujejo tvorni'-? umetnih gnojil. — Konvencija o mednarodni trgovini s sirom. Mednarodni kmetijski institut v Rimu je izdelal načrt konvencije o mednarodni trgovini s sirom ter ga predložil v poštev prihajajočim državam v odobrenie. Vsaka država, ki bi pristopila k tej konvenciji. bi morala vnesti v svoje zakone posebne določbe, ki bi onemogočale vsako prevaro o izvoru in vrsti sira Predvidene so uradne ugotovitve odstotka vode in maščobe v siru. Dalje bi bil naziv gotove vrste sira brez dodatka dovoljen samo v državi, ki proizvaja dotično vrsto sira Sir, ki se v drugih državah proizvaja pod nazivom, ki je značilen za sir iz izvozne države, bi smel poleg dodatnega naziva nositi naziv izvozne države le tedaj, če se proizvaja iz iste vrste mleka, kakor v izvozni državi. = Ratifikacija jugoslovensko - avstrijskega dodatnega dogovora k trgovinski pogodbi. le nedavno smo poročali, da jugoelo ženska kakor tudi avstrijska vlada odlagata z ratifikacijo dodatnega dogovora k jugoslovensko - avstrijski trgovinski pogodbi, ker ta dodatni dogovor ni zadovoljil ne avstrijske in ne jugoslovenske gospodarske kroge. Prvotno je naša vlada nameravala uveljaviti tarifne spremembe tega dogovora uredbenim potom, pozneje pa je to namero opustila, ker se je bati, da bodo nove avstrijske carine povsem onemogočile naš izvoz živine in svinj v Avstrijo. Kakor poročajo iz Beograda, se je vlada odločila, da bo dodatni dogovor predložila Narodni skupščini v odobrenie, vendar pa šele v oktobru, tako da danes še ni sigurno, kdaj se bo izvršila ratifikacija. = Avkeija sirovih kol v Zagrebu. Te dni se je vršila v Zagrebu vsakomesečna avkvi-ia sirovih kož združen ia zagrebških mesarjev. Vsega je bilo na razoolago 16.000 kg sirovih govejih in 7800 kg sirovih telečjih kož. Ker so bile ponudbe za goveje Kože znatno nižje kakor pri zadnji avkciji (najvišja ponudba je bila 21.50 Din za la^ke in 23.50 Din za težke napram 2:150 in 24.50 Din pre>t. meseca) se je Združenje mesarjev odločilo, da partije ne proda. Telečje kože so bile prodane po najugodneši ceni 31.50 Din tvrdki Viljem Freund v Mariboru. — Konkuri je razglašen o imovini Antona Bučarja, trgovca v Brežicah (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Celju 4. oktobra, oglasitveni rok do t. novembra, ugotovitveni narok 8. novembia). = prisilne poravnave. Ker je bila sklenjena prisilna poravnava, je odpravljen konkurz o imovini Josipiue Toplakove, trgovke na Polzeli. AifaMti sc imenuje obculek, ko smo srečni Tako veseli smo lahko tudi tisti dan, ko se pere perilo, ako se spomnimo 7 prednosti, katere ima "ferpenims Mih Borze 28. septembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji- Večje povpraševanje je bilo po devizah na Curih in Dunaj. Manjšo potrebo v devizah na Newyork, Budimpešto in Pariz je krila privatna ponudba. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespreme-njeni. Na zagrebškem efektnem tržirču je bna danes tendenca v Vojni škodi mirnejša. Fromptna je notirala 440.75 — 442, trgovala pa se je kasa po 441 in za december po 451 — 452. Investicijsko je bilo zaključeno po 86. agrarne pa po 55.5. Med bančninv' vrednotami so bili običajni zaključki po nespremenjenih tečaijh. Med oidustrišskinii papirji je popustil Gutmann na 190 zaključek, dočim v Dravi po včerajšnjem močnem dvigu tečaja (v zvezi s pogajanji za prevzem vžigaličnega monopola po švedskem vijoličnem trustu) danes ni prišlo do zaključka, kajti iz|Hxl 610 ni bilo blaga, dočim se je nudil denar po 540. Zaključki so bili .še v Slavoniji po 4 iu v Osiješki ljevaonici po 165. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 - 22.8425. Berlin 13 5575—13.5875 (13.5725) Bruselj 0— 9 9126, Budimpešta 9*95—9.925 (9.91). Cu« rih 1094 1—1097 1 (1095.6). Dunaj 8002— 8.032 (8.017). London 0—276 21. Newyork 56.84—57 04 (56.94), Pariz 221 6-223.6. Trst 0—297.66. Zagreb. Amsterdam 22.8125 — 22.8725, Dunaj 8-002 — 8-032, Berlin 13.5575 do 13.5875. Budimpešta 9.9107 — 9.9407, Milan 296.52 - 298-52, London 275 81 — 276.61, Newyork 56.809 - 57.009, Pariz 221.6—2236 Dunaj Beograd 12.4550 — 12.4950, Berlin J68.97 _ 169.47, London 34.39875—84.49875, Milan 37.0650 — 37.1650, Newyork 709 do 711.50, Praga 21.0050-21.0850 Curih 136.41 do 136.91; dinarji 1243 — 12 49 Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.87. NVw->ork 519 65, London 25.20 in pet osmink, Pariz 20 32. Milan 27-16, Praga 15-40. Budimpešta 90.58, Bukarešta 3.16, Sofija 3.75, Varšava 58.22, Dunaj 73-175. Efekti. Ljubljana. Cel«ska 158 — 0. Ljubljanska kreditna 128—0. Praštediona 920—0. Kredit, ni zavod 175—0. Ruše 265—285, Stavbna 56—0. Šešir 105—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 440.75 — 442. kasa 440.75 — 442, za december 450 — 451-5. investiciisko 8« — 86.25, agrarne 55.5 — 55.75; bančne vrednote: Hi-p0 58 _ 585. Folio 18 — 19, Ljubljanska kreditna 126 — 130. Praštediona 920 - 925. Srpska 151 — 152. Narodna 0 — 7000, Jugo 88 — 88.5: indusfri ske vrednote: Gutmann 190 — 195. Slaveks 98 — 100. Slavonija 4 do 4.5, Drava 54< i — 610. Večera na 470 do 480, Vevče 107 — 1l2, Dubrovačka 480 do 490, Ljevaonica 162.5 — 167, Trbovlje 470 do 480. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (28 t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 20 vagonov bukovih pragov. Deželni pridelki: Tondenca čvrstejša Zaključena sta bila 2 vagona pšsnire. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, 78/80 kg. promptna po 290—292.50, za oktober po 295—297.5. za november po 302.5—305; t u r š č i c a: baška, slov. postaja, plač. 30 dni po 347.5— 350, argentinska tLa Plata». oromntna. za-carinjena, fco Ljubljana po 310—315.5; ječmen: baški, 70/71 kg. zdrav, rešetan, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 305— 307-5; rž: baška 73/74 kg, uzančno blago, mlevska tarifa, slov. postaja po 295—297.50; moka: «0g» fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430 do 435; oves: baški ali slavonski, rešetan, zdrav, navadna vozni na po 275—280. Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca stalna. Cene ovsu so dvignile. Promet: 50 vagonov pšenice. 14-5 vagona cvsa. 46 vagonov turščice, 27 vagonov aokr in 8 vagonov otrobov. Pšenica: baška, baška potijska in sremska, 79 80 kg 242.5 do 245; banaška 240 — 242.5. Oves: baški 237.5 — 242.5. T u r š č i c a: bsška 300 do 305. M o ka : baška «0g» in «0gg> 350 do 360; <2» 330 — 340; <5» 310 — 320; «6* 265 — 275: «8> 210. Otrobi; baški v ju-tastih vrečah 182.5 — 187.5. Dunajska borza ta kmetijske iroizvr.de (27- t. m.) Zaradi višjih ameriških tečajev in prijaznejšega razpoloženja na budimpe-šlanskem tržišču je bila tudi tendenca na dunajski borzi prijaznejša. V efektivni trgovini so ponudniki za malenkost dvignili cene. Jugoslovenska pšenica oolijska se je za september nudila po 1.63 — t. 64 K? ex šlep Dunaj. Tudi argentinska turščica se je nudila dražje, zato se ie tudi uradna notacija dvignila za 25 grošev. Uradno notirajo; pšenica: domača 36 5 — 37.25 mizarska potijska 40.5 — 41. jugoslovenska 'iS do 38.50: rž: marchfeldska 37.25 — 37.5. m a džarska 35.75 — 36; turščica: 35.25 d. 35.75. y Iz življenja m < Bandit Milan Gjorič iz Alebsinca V Parizu smo postali slavni po maskiranem banditu Milanu Gjoriču, ki je izvrševal drzne vlome z osmimi pomagači. — Razkošno življenje vlomilca Pred dnevi so naši listi poročali, da je prišel pariški policiji v pest slepi bandit Milan Gjorič iz Aleksinca v Srbiji, mož, ki je že dolgo izvrševal v Parizu vlome ter je imel osem pomaga« čev, med katerimi sta bila samo en Italijan in en Francoz, vsi drugi pa so bili Gjoričevi rojaki. Gjorič je bil vod* ja izredno drzne vlomilske tolpe, ki je že dolgo delala sive lase pariški poli* ciji, a ji je slednjič le prišla v nabru* šene kremplje. Čitateljem našega lista je gotovo še ▼ spominu vlom v češko poslaništvo letos poleti v Parizu. Ta vlom, pri ka* terem so tatovi odnesli dragoceno ogr* lico in nakit ge. Osuske, soproge češke* ga poslanika v Parizu, je izvršil Milan Gjorič iz Aleksinca. Vlomil je ponoči v stanovanje in je popadel go. Osusko za vrat ter ji je zagrozil, da jo ubije, če le mukne bese« dico. Nato je uplenil vse dragocenosti in zbežal brez sledu. Letošnje poletje je bilo sploh boga* to na plenu za Gjoriča in njegovo tolpo. Dne 20. junija je bil izvršen vlom v stanovanje francoskega sena* torja vikomta de Cornudeta. Tatovi so odnesli denar, zlatnino in dragulje. 22. julija so isti vlomilci vdrli v stano* vanje nekega Vanderbilta in so ukradli za 300 tisoč frankov dragocenosti. 22. avgusta je bil izvršen vlom v stanova* nje princa Murata, tri dni pozneje pa pri nekem de Riclesu, kjer je izginilo za 50 tisoč frankov vrednosti. Vsi ti vlomi kakor tudi vlom v Deauvillu, kjer je bila neka ga. Bernheimova okra* dena za pol milijona frankov so bili izvršeni v enakih okoliščinah. Tako je prišla francoska kriminalna policija do zaključka, da je te vlome morala izvršiti ena in ista tolpa, ki ima enotno vodstvo. V stanovanje je po navadi vdrl razbojnik, okrinkan s čr* nim robcem. Z neverjetno drznostjo je oblezel stanovanje, pobral vse, kar je bilo v njem dragocenega in potem iz* ginil. Če je našel koga doma, ki se mu je zoperstavil, mu je zagrozil, da mu bo s kroglo upihnil življenje. O neverjetni drzovitosti je končno pričala nesramna metoda vlomilcev, ki so po vlomu obiskali še kuhinjo ter pojedli najboljše kar so našli v omari. Na vlomilskih pohodih je bila često* krat ena in ista oseba. Časih so vlomil* ca videli in srečali. Korakal je skozi uli* ce kakor bi bil njegov ves Pariz. Ven* dar pa ni vedel nihče, kdo je in odkod je prišel. Zato so ga začeli zalezovati posebni detektivi. Pred dnevi je srečal v predmestju Bagnolet neki policijski agent s tova* rišem, članom kriminalne policije, dva moška, ki sta s sumljivim vedenjem že na zunaj kazala, da ni ž njima vse v redu. Inšpektor Foulon se je brž odlo* čil, da sumljiva tipa aretira in je to storil. Po dolgem oklevanju sta areti* ranča povedala, kako se pišeta. Prvi je bil Attilio Bochetti, star 19 let, srbski državljan (tako je sam izjavil), drugi pa Branko Šuput, tudi srbski podanik. Pri obeh je našel detektiv zlato in dra* gulje. Priznala sta, da izvirajo drago* ceni predmeti, ki sta jih prodajala, od Člani Gjoričeve tolpe Od leve proti desn] In od zgoraj navzdol: Gjorič, Jovanovič, Vezlč, Suput, Pochettl, Mlletlč, Bo-gojevlč, Brudarz lo Meunler. raznih vlomov in sta takoj rekla, da imata sotrudnika v osebi 18 letnega Martina Miletiča, stanujočega v ulici Lemaitre. Pri tem tipu je policija odkrila veli* ko vlomilsko gnezdo in ujela tolpo, ki šteje devet mož. Bandit] so se baš sestali očividno zato, da bi pripravili kak nov vlom. Poleg Gjoriča so bili v družbi: Mladen Jovanovič, Marij Borojevič in Dragoljub Vezič — vsi iz Srbije. Na policiji so vsi označili za svojega voditelja Milana Gjoriča. ki pa je bil tako «velikodušen», da je svoje kom* plice skušal razbremeniti z izjavo, da so nedolžni, in da je vse vlome izvršil sam. Naknadno je policija dognala, da njegova izjava ni resnična. Gjorič ie slep na eno oko in ie izvrševal vlome okrinkan z rob* cem. Njegovo življenje je zelo pusto* lovsko. Najprej je bil uradnik pri ne* kem rudniku v Srbiji, potem je prišel v Francijo, kjer je dobil zaposlitev pri neki lad jedelnici v Havreu. Vendar^ je imel premalo sredstev za razkošno življenje, ki je hrepenel po njem. Ker ni šlo po pošteni poti, se je vrgel na ne* pošten način «zaslužka». Letos v za* četku leta je prišel v Pariz, spravil skupaj nekaj banditskih tipov in ž nji* mi izvrševal vlome. Nakradene pred* mete je prodajal po smešno nizki ceni. Zdaj je vsa njegova tolpa na varnem. Portez Gill, novi prezident Mehike Callesov naslednik je komaj 37 let star in se bo držal smernic politike dosedanjega predsednika Mehiška republika je dobila te dni novega državnega poglavarja v osebi Porteza Gilla. Mehiški kongres ga je izvolil za provizoričnega načelnika dr* zave z 274 glasovi, t. j. z vsemi glaso« vi, ki so bili oddani pri prezidentskih volitvah. Gill, ki je notranji minister v Calle* sovi vladi, je bil do svojega imenova* nja za ministra guverner mehiške pro« vince Tamalipas. Star je komaj 37 let in je torej najmlajši prezident, kar jih je doslej imela mehiška država. Smatrajo ga za privrženca Calleso* vega liberalnega političnega režima, kar Lya de Putti, simpatična mlada HImska Igralka, znana tudi našemu občinstva po svojih Izvrstnih kreacijah Nje zadaja fotografija/ daje garancije tudi za dobre odnošaje s sosedno Ameriko. Po vseh poročilih izgleda, da bo Calles za Gillovim hrb* tom še nadalje vodil mehiško politiko, ki je važna posebno v dveh vorašanjih: glede odnošajev napram inozemstvu (tu je vštet tudi Vatikan) in glede pe* troleja, ki tvori zlati vrelec mehiške republike. Kongres, ki je izvolil GilU za držav* nega poglavarja, je tudi določil, da se bodo vršile prihodnje prezidentske vo* litve čez dobro leto, t. j. tretjo nedeljo v novembru 1929. Gill je dal takoj po izvolitvi za prezidenta sledečo izjavo: «Vladal bom strogo ustavno in bom polagal posebno važnost na to, da bo* do prihodnje prezidentske volitve kar najsvobodnejše. V ostalem bom sledil smernice obnovitvenega programa, ki ga je razvil pred mehiškim kongresom predsednik Calles.» Mehikanci, ki so zadnje čase trpeli mnogo glede notranjega miru, si obe* t?jo pod Gillovo vlado pomirjenje. Ka* toličani celo upajo, da jim bo Gill pri* jaznejši in pravičnejši nego Calles in da bo v tem oziru prišlo do konkor* data ali vsaj do predhodnega sporazu* ma s papežem v Rimu. Nobilova ekspedicija v knjigi Gen. Nobile — «ov!ra vsem hi vsemu* Medtem ko sedi general Nabile v Rimu na varnem in si od časa do časa napravi malo reklame z obiskom v tem ali onem italijanskem mestu in mestecu, je izšlo prvo tiskano delo o njegovi eks-pediciji v Oslu na Švedskem. Knjigo je napisal rešitelj Nobila, kapetan Lund-borg. Redigiral jo je norveški novinar Arnesen. Korespondenti velikih listov, ki so publikacijo prelistali in prečitali javljajo, da vsebuje to delo mnogo značilnih detajlov, ki so bili doslej neznani. Posebno pozornost pa vzibujajo diference med generalom Nobilom in med poveljnikom ladje «Citta diMiiano*, Romagno. Onadva sta se ves čas srdito prepirala. Ko je kapetan Lundborg rešil generala in ga izročil v oskrbo Romagni, je poveljnik italijanske oporiščne ladje pokaral rešitelja z besedami: «Cemu ste prav za prav rešili prvega generala?! Ta človek je vsem in vsemu na poti!» Seveda zbuja ta pripomba splošne komentarje. Odlomke iz Lundborgove knjige že ponatiskujejo ameriški listi, ki pripravljajo s tem pot Lundborgu "v Ameriko. Hrabri rešitelj Nobila bo namreč v Ameriki predaval o svoji rešilni ekspediciji in je najavil v Zedinjenih državah nad sto konferenc s to vsebino. Nobile pripravlja gradivo za natis prve knjige o znanstvenih izsledkih vožnje na severni tečaj. Prvi de] bo obsegal njegove beležke, drugi pa Behounekove podatke in gradivo italijanskega meteorologa Pontremollija ter Šveda Malm-greena. _ Tretji in četrti polet L. Z. 127 i V sredo, 26. septembra se je najnovejši zeppelinovec tretjič dvignil v Friedrichsliafnu. Startal je ob 14. popoldne. Topot ga ni vodil dr. Eckener, ampak poročnik Flemming. Dr. Eckener je vodil manever iz svoje študijske sobe posredstvom radia. Ob petnajstih je letel Zeppelin nad Konstanzo. odkoder se je vrnil zopet nad Friedrichshafen, kjer je križaril nad dobro uro časa. Vsa popravila, ki so jih napravili na podlagi zadnjih izkušenj s poleti, so se izvrstno obnesla. Obod ladje ne pofrfotava več kakor pri prvih dveh poletih in tudi druge naprave kažejo znatno izboljšanje. L. Z. je ostal na tretji vožnji v zraku štiri ure. V petek zjutraj pa se je dvignil Zeppelin na srednjeevropski polet. Tega poleta se je udeležil tudi predsednik državnga zbora v Berlinu Loebe. Mimo Monakovega je krenil zrakoplov proti Avstriji. Imel je dokaj slabo vreme in je zaradi tega s precejšnjo težavo križaril po zraku. Iz velemestnega močvirja Na Dunaju je napovedala konkurz velika trgovina s preprogami Orendi. Vzrok poloma je prišel na dan šele pri naknadnem pregledovanju računov. Blagajničarka tvrdke, 47 letna Ema Šipkova, rodom iz Prage, je imela ljub-čka, ki je bil oženjen, a je živel ločen od svoje žene in mu ni bilo nikdar dovolj denarja. Blagajničarka, ki se je bala, da se ne bi ljubček izneveril tudi njej, mu je dajala denarja kolikor ga je hotel. 2e več let je ukradla iz blagajne vsak večer po nekaj sto šilingov (100 šilingov je v našem denarju 800 dinarjev), njen ljubček pa je denar ponoči zapravljal v barih in zabaviščih ter si je zanj kupoval tudi ljubezen drugih žensk. Herbert Raimund Rubinek, kakor se ŠPORTNE ČEPICE krasnih modernih vzorcev tudi na debelo v zalogi pri A. Presker — Sv. Petra cesta. Priznano najnižje cene ::: Sanatorij iz jekla Dr. Cunlngton z medicinske fakultete v Kansas-CItvJu Je odkril novo metodo za zdravljenje sladkorne bolezni, ki Jo je oživotvoril v zgoraj naslikanem sanatorlju v podobi ogromne Jeklene oble. V tej obli Je več hermetično zaprtih dvoran, čijih zrak vsebuje postopoma naraščajočo . . ^ ummv.ouvi množino kisika. Pacijentl gredo skozi te dvorane. Kurijoznl sanatorij Je veljal 1 mllij. dolarjev. | Imelo je prostora Za 15 OSeb. je ljubček pisal, je živel zelo razkošno. Bil je po poklicu trgovec, a je fungiral kot tak le na papirju. Orendijeva tvrdka se je morala že letos spomladi sporazumeti s svogimi upniki zaradi plačil in je živela v veri, da se bo njeno finančno stanje sčasoma popravilo. To bi se bilo najbrže zgodilo, da ni imela pri glavi take trakulje, ki je požrla vsak večer sproti toliko, kolikor je bilo zaslužka podnevi. Šipkova je svoje goljufije priznala in sedaj sta pod ključem oba, ona in njen ljubček. Njene defravdacije gredo v milijone in kazen za njen greh gotovo ne bo majhna. Najbogatejši Grk umrl V Atenah je umrl nekdanji grški predsednik vlade Štefan Skudulis, mož, ki je bil zelo ugleden in premožen. 2e za življenja je bil eden najimovitejših Grkov. Razpečatenje njegove oporoke pa je pokazalo, da je bil resnično prvi Nabob svoje domovine. Zapustil je dedičem bilijon drahem ali petdeset milijonov dolarjev. Samo davek, ki ga bodo morali njegovi dediči plačati državi, znaša šest milijonov dolarjev. Skudulis je obogatel kot bankir v Carigradu. Ko je izbruhnila svetovna voina, se je Skudulis, ki je bil tedaj ministrski predsednik in zunanji minister Grške, uprl priganjanju, naj se njegova domovina udeleži vojne. To naprezanje, da bi ostala Grška nevtralna, mu je prineslo oznako germanofila, nakar je odstopil. Grška pa je takoi po njegovi demisiji stopila v vojno na strani antante. Tunney se poroči v Sorrentu Kakor poročajo, se meni svetovni boksarski prvak Gene Tunney poročiti v prvi polovici oktobra v Sorrentu. Njegova zaročenka miss Josephina Lauderjeva je že na potu v Napoli. Baje se sam Mussolini za to poroko tako zanima, da je obljubil svojo navzočnost in pa odstranitev indiskretnih novinarjev, ki bi hoteli Tunneya v tistih dneh motiti s svojimi vprašanji. Baje se misli Tunney kmalu po poroki vpisati na univerzo, da bi študiral filozofijo. POUK. 1 C6l Dame! Prijavite se k pouku za izvrševanje Lastne garderobe. — Pričetek 3-mesečnega pol-draevnega pouka 1. oktobra MODNI ATELJE M. Š A R C, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Vhod Pražakova, III. nadstropje. Palača pokojninskega zavoda. Potniško letalo v plamenih Potniško letalo nemške Lufthanse «Deunscfliamd>, Ki vozi na pro&i mea Berlinom in Parizom, se je moralo zaradi motornega defekta spustiti v bližini Kolna na tla. Komaj se je posadka z osmimi potniki spravila iz njega, ja bušknil iz razplinjvalca velik plamen, ki je vozilo v nekoliko minutah uničil. Nekoliko potnikov je bilo pri pristanku lahko ranjenih. «Deutschland» je bilo še čisto novo letalo Junkersovega tipa. OSTI za plašče in kostume ravnokar došlel A. & E. Skaberrte Ljubljana, Mestni trg ste*. 10. Na najlepši točki tik cerkve v večjem kraju pri Ptudu se proda radi rodbinskih razmer lepa hiša z staro vpeljano gostilno in trgovino. Tik poleg je vzorno gospodarsko poslopje, vinograd, sadovnjaki in nekaj oralov orane zemlje. Dobra eksistenca sigurna. Cena po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Lepo posestvo 17. Češke tkanine za domačo i/porabo Eksportiram svoje garantirano pristno-barvne izdelke /a konsumente (kanavas zefil - maceo, inlet, batist, flanelo, damast. brisače i t d.) Ko vpošljete moj naslov (zadostuje dopisnica z 1.50 Din znamko), dobite takoj iz moje tkalnice vzorčno kolekcijo g r a t i s in franko na vpogled. JAROSLAV MAREK, tkalnica, Bystre nad Metuje — Češkoslovaška. Zahvala. Za nTnogostranske izraze odkritosrčnega sožafja, ki srne jii prejeli pismeno a!3 osebno ob nenadomestljiva izguba našega ljubljenega soproga, očeta, sina, brala gospoda Nandeta Graha izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, zastopnikom gasilskega saveza an župe gg. Vemgustu in Koširju; gasita km društvom Braslovče, Gomiilsko, Tmava, Polzela, Puška vas, Patka, Panržtje, Kamenče in Letuš; dalje zastopnikom obrtnega društva na Vranskem in obrtne zadTuge prostih obriti za okraj Vransko. Zahvaljujemo se dalje vsem govornikom, p. č. dekanu Medvedu in gg. Omladiau, Vengustu, županu Omladiču, Bošna-ku in Lušinu za rajih poslovilne besede ob odprtem grobu; dalje pevskemu krožku in društvu v Braslovčah ter gasilski godbi »Zarja* iz Šoštanja za ganljive žalo-stiinike na domu, poti, v cerkvi in na grobu; vsem darovalcem prelepih vencev in ovetija ter končno vsem, ki so našega za vedno odiišlega ljubljenca spremili na njegovi zadnja poti. Še enkrat vsem naša najprisrčnejša zahvala. Priporočamo blagega pokojnika v prijazen sporam in molitev. V Braslovčah, 27. septembra 1928. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. ffaroala, uv vs+dopu*. nalifu oglasov, ]%, pudabu tus,OgLasrurod> cUUk JutraS, hubjjajui'. Mali t gUisi VJ+pristojbin* popada, li oommAJ* * m£U-očtU>m,f ar 4+oglas* trtobcue^ čiluMuručuj^paJbL+krar I Aali, <^glourL, hi> jlu.itfO o parr*de>ua±n+ ia roaf&L I rvcuTuuv. ob&udoa.. uroka k*s*da. &opar 1 mcuyJi vt+sak DU jr-s Priftojbuub uv tifrolMAS* Luui*M.t to^ Vrirtojbuuv ta. šifro Vuu | . sprejme Jožef Jesih, m^ar v Medvodah. 33507 Trg. pomočnik mlajši, dobro izurjen v me-iani trgovini — zmožen opravljati pisarniška dela. »e išče. Sprejme se samo «noS z najboljšimi referencami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33370 Praktikantinjo »prejme tovarna v Ljubljani. Reflekt-antje e trgovsko prakso naj pošljejo t"čne ponudbe pod šifro »Takoj* na oglasni oddelek »Jutra*. 33314 Krojaške pomočnike sa damsko in moško delo »prejme firma Elite, Prešernova ulica 9. 83277 Učenca pridnega in poštenega, e brano in stanovanjem v hiš:: sprejme Rud. Gole?, •lalčičarna. Laško. 33635 Boljšo šiviljo Jlčeai za dom. Naslov pove (kglasai oddelek »Jutra*. 33599 Dame in gospodje ki bi hoteli »ijajno zaslutiti i razprodajo oljnatih slik, naj javijo svoj naslov ra oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobra kupčij 606*. 33606 Izredna prilfkal Sprejmem še nekoliko zastopnikov za prodajo ratne Štete Zaslužek je izredno ▼elik Ponudbe na tvrdko Ii. S. Serdarušič, Beograd 33183 ZJti Periektna kuharica išče mesta v kako večje kuhinjo, kjer je tudi pomožna moč. Gre tudi na deželo ali v graščino. — Zmožna je slovenskega in nemškega jezika. Naslov v oglaenem oddelku »JutTa* 83597 Kuharica starejša, prvovretna, čedna, vajena gospodinjstva in g rovTstniml »pričevali, že-službo ta takoj, v večji hiši na deželi. Ponudbe na o>rlas. oddelek »Jutra* pod M.» 83611 Korespondentlnja samostojna, večletna odvetniška uradnica, hrv in nemška koresipondentinj«, v nianufaktnrnl veletrgovini tn lesni stroki vešča ura-dovanja. perfektna »lov., nemška ta hrv stenografi-nja ter strojepiska, išče namestitve v mestu ali na dež°li. Gre tudi za vzgojiteljico Ponudbe na oela«. *>dde!*k »Jutra* pod šifro »Prvovrstni*, 33563 Izurjena šivilja x dežele, ižče mesta v kakem salonu proti plačilu — ozir. stanovanju tn hrani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33598 Služkinja iš5e mesta na Dolenjskem. Najraje bi Sla v gostilno ali pa k mesarju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 83575 Les. praktlkanta išče večje industrij, podjetje za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Praktikant*. 33567 Kontorlstlnja dobra knjigovodinja in ko-respondentinja, s Štiriletno prakso, prosi za primerno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutro* pod šifro »Hvaležnost*. 83643 Angleščino poučuje diplom učitelj po ugodni ceni. Stari trg 3/II desno. 83355 Učiteljica klavirja x dolgoletno prakso, poučuje od 1. oktobra naprej. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 83595 Tečaj za risanje krojev in za šivanje dam-skih oblek. Šlehan, Ljubljana, Stari trg štev. 21/1. desno. 83581 Nemško konverza-cijo in pouk nudi izobražena gospa po 10 Din od ure. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 83320 Metoda Berlitz Pouk francoščine. angleščine. italijanščine Itd po profesorjih dotičnih dežel — Vsak profesor poučni* edinole v svoji materinščin' Prijave *amo v višji drž realki (Vegova ulica) pri tličja. I A razred. 201 Hrastove stoonice dobro ohranjene, za podstreho. 60 m lepega puipa-na za vrtno ograjo, okna in vrata proda Josip Oblak — Vič-Glince SIII/ll. 83601 Ia trbovelj. premog in lepa, suha bukova drva kupite najugodneje pri tvrdki Franc Slovša. Baz Lagova ulica 20. 175 Avtomat ln damsko kolo oboje v jako dobrem stanju, radi pomanjkanja prostora poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 83398 Okrasne letvice za oprave Vam najceneje nudi izdelovalnica Ivan D o v ž a n, Ljubljana VII Zahtevajte vzorce in cenike 83411 Cehano perje razpošiljam po pttlitja .najmanj 6 kg po Din 88 kg Izkoristit« priliko. doki« traja zaloga L Brozovič /.agreb. Ilira 82. kemična čistilnica perja. 183 2 fotoaparata 9 X 12, s stojali, Doppel Anfcstigmat za 800 Din, Ap lanat za 300 Din prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. KSSSjP Kočije, vozove in konjske opreme prodam vsled nabave avtomobila. Tozadevne informacije v vinski trgovini Bolaffio, Ljubljana. 33498 Inventurna prodaja vozičkov Večja partija otroških vozičkov raznih modelov je po jako nizki ceni naprodaj Tovarna dvokolee in otroškft vozičkov »Tribuna* F. B. L.. Ljubljana. Karlovska cesta štev 4. 29142 Angleške knjige naprodaj. Istotam se proda tudi nekaj pohištva. Ogled dnevno med 16 in 20. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 83561 Esselborn Elektrotechnik. Autenrieth-technische Mehanik. Kie-pert-Differential und Inte-gralrechnung I ta H del, se proda po u (rodni osni. Na pogled pri Hinko Sever Ljubljana. Stari trg It. 84. 83629 Andree-jev Atlant velika splošna iadaja iz 1. 1896., kra«no vezan, poceni prodam. Nadov v oglasnem oddelka »Jutra*. 2930« Mrna Avtomobili , samo 4000 km rabljen; »Peugeot*, dobavni zaprt voz, 5000 km rabljen; »Fiat* 501; »Presto*, šestsedeini; »Renault*, mali. štiri*edei- ni, 10.000 km rabljen; »Chevrolet*, 13.000 km rabljen — vsi v dobrem in brezhibnem stanju ugodno naprodaj pri tvrdki Lampret in drug. d. i o. s. Ljubljana, Dunajska c. 22. 83642 Srebnjak i* leta 1765 prodam. Na-4ov pove oglasni oddelek »Jutra*. 83602 ms Posteljo In 2 omari prodam. Poizve se »Grajska klet*. 33588 Lepo pohištvo orehovo, masivno, poceni prodam Gostilna »Ančnik* v SiškL 33609 Pisalnih miz kupdmo več komadov Ponudbe s navedbo cene na jglasni oddelek »Jutra* pori ■ Ugodna cena*. 83218 /> / Črna moška obleka iz finega blaga, skoraj nova, za srednjo postavo in moška suknja poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33654 Kožuhast plašč (Pelzmantel) po zelo nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 33641 PridOki Suhe gobe (jurčke) ta divji kostanj Inumj« po aajnSjih oonnb V H. Eohrman, Ljubljana Sv. Petra nasip 27. S3521 Zahtevajte cenik različnih sadik za jesensko saditev — Uprava velepo-sestva Tišina, p. Bankovci (Prekmurje). 29421 Kufzuns Trakovno žago dobro ohranjeno, električni motor, 1 % k. s., akobel-nik, divan (zofa), dober pianino, majhno želez, peč in suhe jesenove deske razne debeiosti kupi Josip Oblak, Vič-Glince XI1I/11 33600 Železno peč dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod Šifro «Pe5» 33610 Stare kovine Kakor baker medenino »struik* medl rrtnec eln klim, akumulator plošče ošta Toplice pri Novem mestu. 33617 Lokal nasproti KriževniSke cerkve oddam Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 83250 Čevljar, delavnico majhno, oddam v najem v Kranju ali pa sprejmem pridnega ta stalnega čevljar, pomočnika kot delovodjo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 33596 Mesnico na najbolj prometni točki v Mariboru, e stanovanjem tu hlevom oddam takoj v najem. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. -38651 fUmovanja Stanovanje »obe ta kuhinje iščem. — Grem tudi kot hišnica Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 83584 Stanovanje 2—8 sob, t pritiklinami, na družino 8 odraslih oseb. iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mirno*. 83626 Stanovanje 2 sob oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 83548 Cenejše stanovanje t «ob in pritiklin, semenja mirna družina, obstoječa t* iveb odraslih članov sa r>oljSe, komfortno stanova nje ii najmanj S sob. ko palnice ta pritiklin, v sre lini mesta Zamena takoj ali keaneje — Interesenti naj se obrnejo na inseratni oddelek »Jutra* pod šifro »Zamena stanovanja*. 83417 Stanovanje 3 »ob, event « kopalnico, v sredini mesta za takoj ali ■ novembrom išče so liden trgovec brez otrok Ponudbe na oglas oddelek •Jutra* pod »Snažno«t m red*. 8346S Gospodična šie majhno sobo ta kuhi a jo Kdorkoli tms tako majhno »tanovanje ta od isti naj poSlie «voj na «lov na oglasni oddelek •Jutra* pod značko »Sta novanje za mirno stranko* 2955P Kot sostanovalca sprejmem dijaka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 33580 Dijaka sprejmem na stanovanje s brano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33652 Dijaka aH akadem. ■»prejmem po zmerni ceni v centru mesta v sobo z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 33633 "Prehrana Abonente tudi visokofiolce sprejmem na dobro hrano po zmerni ceni Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 33634 Opremljeno sobo oddam s vso oskrbo. Na--dov pove oglasni oddelek »Jutra*. 33592 Sobo zračno ta čisto, sa enega aii dva gospoda, odda mirna stranka v Pražakovi ul. 6t 10/111. desno. 33593 Separirano sobo v centru mesta iSče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Separirano*. 83585 Sobo oddam v bližini obrtne io-le gospodu ali gospodični Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 83587 Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma na Taboru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.* 83603 Sobo z 2 posteljama in posebnim vhodom, oddam takoj gospodičnama v Ulici na grad 7. 83590 Gospodično sprejmem na stanovanje ta dve gospodični na hrano Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 83579 Sobo oddan In sprejmem gospodično kot sostanovalko. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 83559 Gospoda sprejmem na hrano ta stanovanje. Naslov V oglas, oddelku »Jutra*. 83560 Opremljeno sobo lepo v bližini opere oddam na željo z zajtrkom Na slov pove oglasni oddelek »Jutra*. 83582 Zračno sobo event. i uporabo štedilnika oddam, najraje zakonskemu paru brez otrok. Novi Vodmat St. 158. 83578 Sobo z 2 posteljama in prostim vhodom oddam Naslov ▼ oglasnem oddelku •Jutra*. 88607 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo, išče » 15 oktobrom gospodična pri boljši rodbini. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Boljša gospodična*. 8360-i Kabinet z elektriko, oddam za 60 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 83605 Lepo sobo v prvem nadstropju, s električno razsvetljavo, parketirano, novoopremljeno, od dam samo solidnemu gospo du. Naslov v oglasnem od delku »Jutra*. 33630 Sobo za 2 osebi oddam. Naslov pove oglas oddelek »Jutra*. 83653 Opremljeno sobo lepo ta zračno, s posebnim vbodom takoj oddam boljšemu gospodu v vili Cesta na Rožnik it. 51. . 83623 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 83524 Opremljeno Sobo lepo, veliko ta zračno, z 2 oknom«, parket ta elektr oddam na Rimski cesti št 7/11, levo. Ogleda naj se med 10. ta 16. uro. 33627 Dve prazni sobi v I. nadstr., na Miklošičev cesti oddam s oktobrom Primerni za pisarno. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 33632 Prazno sobo oddam takoj zakonskemu paru brez otrok Poseben vhod in elektrika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 33636 Lepo solnčno sobo z elektr razsvetljavo, posebnim vhodom oddam 1 ali 2 osebama, event. s vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 83532 Eno aH dve sobi prasni ali opremljeni oddam v najožjem centru mesta, g souporabo kopalnice Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 83616 G- Fh. Rotman: Prigode porednega Bobija Vesela opičja zgodba. 80./81. In tedaj ae je saSelot Bik, r&cjarjen po rdeči barvi, se je zaletel skozi plot in rjov< zdivjal za bežečo množico. Kmalu so hili vsi spet v mestu in so dirkali po cestah kakor preje, samo _ da narobe. V smrtnem strahu so plezali ljudje na zidoT« in dro- gove n ličnih svetiljk, da, celo ▼ kanale so se skrivali in ▼ brezumnem bega padali preko vozičkov s kruhom in ledom — z ene besedo, zmeda je bila tak«, da mesto še ni pomnilo podobne. Lepo sobo parketirano, oddam takoj Naslov f oglasnem oddelku »Jutra*. Sobo • posebnim vhodom, s hrano ali bres nje iič« soliden gospod. Cenjene ponudbe i navedbo cene na oglasnj oddelek »Jutra* pod »Soba*. 83558 Svetlo sobo parketirano, s električno razsvetljavo oddam dvema boljšim* gospodoma. Na-■dov pove oglasni oddelek »Jutra*. 83136 Opremljeno sobo v centru, parketirano, elektrika, oddam solidnemu, boljšemu, gamskemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. — Ogled med 15. ta 17. uro. ur Dvpiti Kot solnce čist je mojega «xca žari... 83574 Gospodična tujka, čedne zunanjosti — želi radi pomanjkanja znanja izvrstnega plesalca. Ce mogoče g sliko pod značko •Evelin* na oglasni oddelek »Jutra*. 83576 Hiromant je v Celju, hotel Balkan. Po linijah roke čita pro-šlost sedanjost ta bodočnost. V. Timotejev. 83570 X. Y. 0 pismu ne vem nl8! Kaj si pisala? Vse ostalo je lomneva brez podlage. Ali ti lahko pišem domov? — Kdaj prideS? 83613 Izjaa i'odpisana izjavljam, da ni- ravnost ia tvornice io glavnega skladišča N. Hrnjafe - lekarnar. SISAK. Lisičje, polhove kože in ««» drag« M divjate* Kupuje in uimUIt« dobro jlača P idravift Ljublja na PlorHansk* alte* « It Najboljši čevlji • 0 za jesen in zimo so „DOKO" čevlji, ker so ročnega izdelka in ne prepuščajo vlage in mraza. »DOKO«, Prešernova nika 9, dvorišče. Mni prstmi F. ČUDEN Poročni prstani LJUBLJANA., Prešernova ulira štev. 1. STANKO CIGLER trgovec, Rimska cesta, Ljubljana, FANČIKA PETERNEL Goreojebrdo Poljane nad Škcfjo Loko, poročena. 11133 Ljubljana, dne 28. seiptearibnu LUDVIK PODGORNIK poštni uradnik OLGA SLABINA poštna uradnica caroCena. Maribor, dne 24. sept. 1928 33378 Nabava Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 15. oktobra 1928 pismenim pogodbenim potfom Mannesmaimove cevi x armaturo. — Ponudbe je kolkovati z Din 5.—. Pogoji in specifikacija se dobe pri podpisani. Iz pisarne direkcije drž. rudnika Velenje br. 7287. •ULLA« ic kot dokazano že deeetiet ja vodilna kot oa) starejša in dokaz liivo tudi oajza so neizbežni podavi: kratko dtihanje hi ast-mabii&ne bolečine. Kogar one mučijo, ta zgubi voljo do življenja, ker ga bolečima omejuje v kre> uiuiurctt uuuu Aouii KjbuiKat. C* (S*rtxluc uakaruc & A &ai a»»»rt»»rj« trn* jeacrfc.lt. L* oseriug det jouagovurab Alojzi) Novak. V* • Ljubi jaok