PLACEVANJE PO UCINKU V TRGOVJNSKIH ORGANIZACIJAH
V BEOGRADU
POSKUS, Kl ZASLUŽI POZORNOST
Prvoga septembra lani je trgovinsko podjetje »Gruds-ki magazin« v Beogradu uvedlo na pobudo okrajnega siudivkalnega sveta plaeevanje po učinku. Dva meseca kasucjc je uvedla ta sistem tudi tekstil-na trgovina »Lovran«, a od začetka le-tošnjcga leta ga izvajata tuJi veleblagov-nica »Narodni magazin« in trgovinska prodajalna »Velur«. Kakor poudarjajo v omcnjenih trgovinskih organizaeijah, je plačevanje detavcev po opravljenem delu vplivalo na boljše poslovanje. Promet se je povcčal, inlercs članov kolektiva je večji, nabava rednejša, postrežba kultur-nejša in lx>j za potrošnika prizadevnejši, izbira blnga je bolj bogata in iifvklajena z željami kupcev, plačevanje dobavite-lfev pravočasno. knjigovodstvo bolj a/.ur-no itd. Res je, tla jc ta sistem pokazal ne-katere pomanjkljivosti, posebno pri p!a-čcvauju dclavcev in uslu/boncev v fasu letnega dopusta, plačane odsotnosii in b<>-lezni. Razeiv trga se čednlje bol j postavlja tudi vprašanje realnosti planiranja pro-meta. Ker ni predpisov, ki bi v celoti uravnavali plačpvanje po učinku, so tc pomanjkl jivosti tndi Taznmljive.
Ne friede na t<> pa v onionicnili podjp)-iih in trjrovinah mislijo. da je plaicvan je po učinku niisos« lx»lj stimulalivno tako za podjotjo kakor za posam<»znika in sra zato priporočajo tndi dniifim trsrovin-skim orpanizaci.jam. oziroma prpdlajrajo. da bi ta nač.in plafcvanja nveljavili v ce-lotui   ve.ii.
Da   informiramo    našp    bralco.    objav-
]jamo izkušhje o izvujanju U*ga sistcmu v veleblagoviiici »Ciradski inuguziiu in trgo-vini jLovraiu. Pripoininjunio, da ta na-cin nagrajevanja šc raziskujejo iu pre-izkušajo  v  praksi.
»Gradski magazin« v Beogradu je prva trgovinska organizacija v državi, ki je uveclla način plačevanja po učinku. Na vprašanja, kako je to plačovanje vplivalo na poslovanje podjetja, »<> v »Gradskem Diagazinu«, razen že uaštetih prednosii, onienili, da je osnovno to. da je notranju razdelitev sredstev pravičnejjša, a s tem .<*> prišle do izraza tudi S|X>sobnosti vsa-kcg-a člana kolektiva in sumoiniciatirnost posameznikov. Ta dva momenta sta zclo pomemb"na za uspch koloktiva. Nadaljnja afirinacoja tcga. sistoma bo zahtevala, da sc sistem poilrobnfje izdola in da so ne-katcre stvari lx>lj točno dolofijo s pred-pisi. Prav tako je treba zagotoviti tudi bolj realno planiranjp. Sodnnji plarfi |«>d-jctja so bili izdelani proclvsfm po jzku.š-njah iz prejšnjih let, tako da posameztii momonti. ki jih je treha upoštevati pri plnnirauju, niso prišli po]»lnoma do izra-za. Dojraja sp, tla posampzni ocMolki ali posainezniki v npkein mesecu realizirnjo znalno večji promot, kakor je bil plani-rau, in to naknadno popravtjajo, kar ni popularno, v skrajneni primcru pa niti npravirono. To toliiko bolj. kor se korek-liirp p<>!r<>sfo ompjnjejo na 1o, da so po-vprujc nalo«ra tistim delavccm, ki delajo dobro in dolo n.sppšno orpaTiizirajo, a pri slal>š.ili (Iclavrili so l>olj redko.
Sestavljanje plana in način obračunavanja
Prvo, kar je lnilo treba pri uve-dbi si-stema plačevanja pt> učinkii napraviti. je bila izrlolava plana promola |«> oddclkih. To so uapmvili tnkolo. Na ieinolju i/.kti-_ šenj iz prejšnjili Iet (po prodmetih in možnoslili za njihovo prodajo) je bil sp-starijen plan proincta podjotja in razrte-ljen na oddolke. Nnto s<> ]x> tarifnem pra-vilnikn določili plačni sklad mldolka. Znesck plačnepra sklada so [K>množili s 100 in delili z vrp()n<>«ti<i planiran<\?a prometa. Tako so dobili mJ-ilotpk. ki \m-meni osnov« za zaslužck. Plan oddelkn določajo vsakc tri mcsece. vsak član od-d<4ka pa dobi odlok « Iptii. kolikšna jp rjcjrova mcsečna nalofTa. Vsak <"!an torpj ve. s kak5nim -odstntkom sr>doliije v pro-metu in pri plačnom skladn. V odstotck zashižka vračunajo'tiidi socialno zavaro-vanje. stannvanjski prispevok in druffP daiatvp.
Po kpnfnnom clplovnem fasu prpdloži vsak čian koloktiva poserl^pj r>ororilo prlav-ni biatrajni o dnevncm učinkn. Rlafrajna vodi zbirne li^te, po kafprih snrpiniia iz-pohijevan je plana po <Kldolkili. Rafnno-vodstvo vwli analiliPno pvidcnco o iz.pj>l-nitvi promcta. Ob konfii moseca opraviio nriniprjavo. izplarujejo pa naikasnpip do petpsca v prilmdnjeTn mo^ocu. 7,a diroktor-ja, komt>rcialno!ra dircktorja in clavnpsra poslovodjo vpleblagovTiicp njrotavljaio nd-stotek zasiužka posampzii-o. a za ndmini-=tracijo, raninovodstvo in tplpsite delavce dolopijo sknpinski otLsfofck.
1|j   stran
8. IX. 1957
NASA SKCPNOST
Isti prinoip so uvpljavili tudi v trgoviui jLovrnrH tako. cfa inia vsak prodajalec svoj |)ara?onski blok, na katorcm evi-dentira dnevni promct. a po konoanem delovnem fasu prpdloži poroeilo blagajni. Hla.?ajna v<h1| posampzno evidpnco in p<>-roča vsak dan knjiKovodstvu, ki vodi po-SHinPzne kartone, s katerimi sprpmlja (IpIo vsakoga člana kolektiva. Zaslužke izplat-u jcjo prvcjra v nicsoeu.
Kakšne so prednosti...
Kakor snio rckli. je sistem plnčevanja p<> učinkii pokazal štcvilnc prcdnosti. Vc-lcl>!iifrovnica >Gradski niairaziii« je pove-fula promot za pribli/.no 10 do 20 ocUtot-kov v primcrjaii z lanskini lptom, a trgo-vina jLf>vrarii je v prvcm pollotjn letoš-njcjja Ipta v primorjavi z cnakim razdob-jcm lanskpga lcta realizirala za 20 tniii-jonov diimrjpv večji prompt. Obratna srodstva te trgovinp znašajo 13 milijonov clin. a povprefni promet se ffiblje dc 16 niilij<mov. Ko je jjovora o prometu, je troba vspkakor upoštpvati tadi novc in-strumente (predvspm uriMlbo o razdolitvi skupncffa dohodka). u tudi bolj redno pre-skrlm in boljšo izbiro prpdmetov za širo-ko potrošujo. Očitno pa jp. kakor zatrjn-jpjo v onipnjonili orgranizacijah in tndi v občinskpm ljiid.skom odboru Stari Grad, da jo plačcvanje po učinkn znatno 'vpli-valo tudi  na  nspcšno poslovanje.
Možnost. da se realizira-na sredstva na znotraj razdplijo jk> trelovnorn nčinku, je dovedla do znntnepa povefanja prpjem-kov. Neki prodajalec v trsrovini «Tx>vrani. ki ima po tarifnem  pravilnikn   13.200 din
plače, je letos zaslužil od 14 do 44 tisoč din na mesoc, podobne zaslužke pa so do-sefdi   tudi  drngod.
Intpros vsakoga člana kolektiva, da rea-lizira čiiTi večji promct. ne pride do izra-za samo v kulturacjšeni odnosu do po-trošnika in prizad^evanju. da se proda čiin več, temveč tu<ii v tem, da se zadovoljijo vsp želje kuix;a. Kupce iščejo tudi »izvcn podjetja«, to je prodajalci se ne omeju-jcjo samo na to, da postrežejo kupce, ki pridcj-o v trgovino, tcmveč jih tudi sami iščcjo. Razen toga sc je zniiiijšalo tudi Stovilo bolczenskih dopustov in izostan-kov sploh, zmanj.šujo se tud« fluktuacija delovno sile, a  re-klamacij skoraj ni.
Trjrovina >Lovran^ je znatno ažurirala izplačilo dostavljav^ev in upcrablja v ta namon blagajniški skonto. Tako, to je 7. rednim plačcvanjern dostavljavcev, pri-lirani trgovina vsak mesec 150 do 160 ti-soč dinarjev.
...in kakšne pomanjkljivosti
Izvajanje siistema plačevanja po ueinku opozarja tatfi na nekatere pomanjklji-vosti, ki delno izvirajo iz dejstva. da innoge stvari niso tloločene s predpisi. To so prodvspm nana.ša na plačevanje v času letn^ga doptista, bolpzni in plačane odsot-nosti. S prcdpisi je določeno, da se vsa-kcmu članu kolektiva izplačuje v času lotnejra dopusta povprečjc trimesečnefra zaslužka. Tako so prejemki v tem raz-dobju <mIvisn i predvsem od tega, kdaj se vzame lptni dopnst. Plačevanje bolezen-skoga dopusta do sodeni dni in plačape ocJsotnosii prav tako ni rešeno. Če bi iz-plačovaH ustrezni znese-k tarifne postav-ke, bi dejansko trpel Škodo bolni ali od-sotni član koloktiva. v primeru, da plan ne bi bil iz|wlnjen, pa podjetje. Plačeva-nje povprečja tri-mesočnega Zcslužka. ka-kor sp sedaj postopa, skniva v sebi nevar-nost, da se bo število bolezerskih dopu-stov povpčalo.
S predpisi je določeno, da se ob pcrio-dičnih obračunih izkaže znesek plačnejra >klada in prosežka plačnega nklada, kar pri phu-pvanju po nčinku, kjer je prese-žck plačnp^ra sklada izkljueen. terja pre-računavanjfi, ki omogočajo tudi sumetna izločovanja<t.
Planiranje skriva v sebi pc izkušnjab. i/. prpjšnjih Ipt in mesecev razcn že ome-njenih poinanjkljivosti tudi nevarnost ^prikrojevanjat. Pra-ksa.' tfa se zaradi nc-izcnatonih zalo? in noenakomprnc oskrbe s ,jx>sampzniini prpdmeti. različnih cen in podobno pojrosto popravljiijo nalojre, s či-mor sn likrati dolno omctuje tudi mož-no^t vpčjpga zaslužka, Iahko ramrcč pri-polje ttidi do tejra. da se posinipznrikom np izplafa toliko. kolikor so ^aslužili (v ^Cradskpm maeazinu* imajo dojrovor. da ni mo^očf izplačati vcčjpjra zneska. ka-kor znašajo tri plače po tarifnem pravil-nikn). a to znianjšnje interns in pripelie dn tcga. da dolajo posamezniki manj, da l«i sc tako izognili naknadnim spremcm-bam. Pokazal« se jp. da 7K>samezni pro-'lajalci zasln/ijo več kakor vodilno ospIi-jo, kar lah.ko prav tnko negativno vplira yin  poslovanjp  podjetja.
Razen sprcjpma nstrpznih predpisov na-jrlašajo v ompnjenih orpranizacijah po=eb-iio potrolx> jyn vpr}pm anjražinn iu zbnr-nip in ljmf^kih ocll>nrov. knr sp doslej ni rlosajal-f>. Zhnrnica bi morala izdplaii )e-stvico odstotkov za po^amoznp prodniete in strnke. ki bi se nana^alp ns vse triro-vinffkp or^nnizaciip. iip^>rahljalp pa bi se pTiovito. Od IJTid«kili od)>opov prirnkii jpk>. da v okvirn svorih pristomosti nveliaviio nstrpzne prcdpise. ki bod« oinoaro^ili 'lsppšnpjše izVajanje tci «s:em» pla-čevanja.                          Branko Štimac