sezonski popust 10% do pri nakupu ročnih ur OD s. po 6* j urarstvo budna r—'j— ! Glavni trg 16 Novo meto tel.: 068 25 698 ii j >J DOLENJSKHrfST *-DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST dolenjski list DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ig DOLENJSKI LIST PRVENSTVO PRI VODNJAKU 4:Hl0VO MESTO - V soboto in fleljojc bilo v Novem mestu držav-®Prvenstvo v kegljanju za mladinke 1 ^ -3. leta, na katerem je nastopilo ' ' tekmovalk iz 10 slovenskih klu-51 Zmagala je Nina Podlesnik iz |"QVeljskega Rudarja, ki je v nede-o Jo s 424 podrtimi keglji postavila * nski rekord kegljišča, druga je bila r .na Verdnik iz Celja in tretja Kam-Canka Hrenova. pRl OSILNICI SPET PLAZOVI °silnica - Na območju obči- Iti f Osilnica spet grozijo plazovi. Vačnja dva sta bila pri potoku ' ^ lca in v Ribjeku. Tisti pri Beli-^sPet grozi, da bo zdrsel v potok 9 j.,v njem napravil jez, oni v Ribic*® pa je odnesel že kar precej , telje in ograjo. Vse to se dogaja -, V|dez brez pravih vzrokov, saj ki nikoli ni poplavljal, (naplavlja zdaj kar na treh mestih. k____________________ Povečan osnovni kapital Revoza Lani za četrtino večji promet in za skoraj tretjino manjši dobiček NOVO MESTO - Prejšnjo sredo, 24. aprila, je potekala redna in kasneje še izredna skupščina delničarjev Revoza. Na redni skupščini so sprejeli poročilo o poslovanju v lanskem letu. Lani je Revoz dosegel promet v višini 111,9 milijarde tolarjev, kar je četrtino več kot leto poprej; pri tem pa je Revoz lansko leto zaključil z neto dobičkom 752.2 milijona tolarjev, kar je več kot 31 odst. manj kot leto poprej. Na izredni skupščini so potrdili sklep o povečanju osnovnega kapitala Revoza, ki mora biti uresničen v 30 dneh po sprejetju tega sklepa. Osnovni kapital bo povečan za 871.2 milijona tolarjev in bo tako znašal 13.199,632 milijona tolarjev. Po tem povečanju kapitala bo lastniška struktura delniške družbe Revoz taka: Renault S.A. 54 odst., Holding IM V, d.o.o, 30,28 odst., Nova Ljubljanska banka 12,68 odst.. Republika Slovenija 3,04 odst. Pri tem pa gre le za prvo tranšo v sklopu predvidenega potrebnega povečanja kapitala delniške družbe Revoz. TMglav tudi na evropskem vrhu Pol stoletja organiziranega zavarovalništva na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevskem -Novomeška enota postala območna - Več kot milijardo SIT dobička NOVO MESTO - Prejšnji četrtek je bila v Novem mestu osrednja prireditev ob proslavi 50-letnice organiziranega zavarovalstva na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevskem, ki so seje udeleželi tudi generalna direktorica Zavarovalnice TViglav Nada Klemenčič, njeni sodelavci ter direktorji območnih enot iz cele Slovenije. Dan so zaključili z veliko dobrodelno prireditvijo v novomeški športni dvorani, na kateri sta nastopila Moped show in New swing quartet in katere izkupiček so namenili za gradnjo novomeške regijske porodnišnice. ‘Začetki delovanja območne števile pogodbene delavce. “Letos enote Novo mesto so bili zelo težki, saj smo leta 1991 začeli tako rekoč iz nič,” pravi direktor te enote Boris Šepetave. “16 delavcev nekdanje zavarovalne skupnosti Triglav je pred petimi leti začelo delati v najetih prostorih nekdanjega hotela Kandija, danes pa smo sodobna enota z novo poslovno stavbo v Novem mestu, s predstavništvi in zastopniškimi pisarnami v vsakem večjem kraju na območju, ki ga pokriva naša enota.” V enoti je zaposlenih 77 delavcev, poleg teh pa imajo še bomo odprli novi zastopniški pisarni v Škocjanu in Šentjerneju, predstavništvo v Kočevju pa se bo preselilo v večje poslovne prostore,” je napovedal Šepetave. Dobro delo novomeške enote se, so prepričani tako v enoti kot v vodstvu največje slovenske zavarovalnice Triglav, odraža v polovičnem tržnem deležu na tem območju, ki so ga dosegli tako pri zavarovanju občanov kot pri zavarovanju podjetij. Prav te dni je, gotovo tudi zaradi take uspešnosti oziroma prav zaradi nje, nekdan- V BREŽICAH PAPEŽEVO VINO »REŽICE - Podjetje Vino I *žice je nedavno predstavi-0 Dr. Pepper, naj starejšo ^•heriško brezalkoholno pija-I J?’ ki jo je na podlagi sklc-4 ‘'■Ritih koncesijskih pogodh i*r®d kratkim začelo polniti 'teienjeno brežiško podjetje. tiskovni konferenci je di-tektor Vina Brežice Karl Revi p r s sodelavci predstavil tudi ji **Peževo in Slomškovo vino. PREPOVED LETENJA Uprava Republike Slovenije za zračno plovbo pri ministrstvu za promet in zveze je za čas od 17. do 19. maja prepovedala vse letalske športne prireditve, letenje z zmaji, motornimi zmaji, jadralnimi padali, baloni, jadralnimi letali in drugimi zračnimi plovili ter spuščanje radijsko vodenih modelov v slovenskem zračnem prostoru. TREBANJSKA NAIVA ZNANA VZELO ODDALJENIH DEŽELAH -Zbrane v Galeriji likovnih samorastnikov je najprej pozdravil trebanjski župan Ciril Pungartnik (na posnetku) in izrazil upanje, da bi se pisani druščini ustvarjalcev na taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem kdaj le pridruži! še kakšen od teh 17 umetnikov, ki razstavljajo svoja dela do 7. maja v tej galeriji. Razstavo je odprl predsednik umetniškega sveta galerije Zoran Kržiščnik. Povedal je, da Trebnje po tej galeriji poznajo celo na Haitiju! Za prijeten kulturni spored je poskrbela harfistka Bronka Prinčič iz Ljubljane. (Foto: P. P.) Zelo slabo poznamo delo rojakov Slovenska izseljenska matica bo skušala s pomočjo ministrstva za šolstvo vsaj nekoliko izboljšati znanje mladih o naših rojakih po svetu - Z razstave avstralskih Slovencev TREBNJE - Pred približno dvema letoma in pol so Slovenci v Avstraliji pod vodstvom neutrudnega Iva Lcbra načrtovali predstavitev likovnega delovanja Slovencev v Avstraliji. In lani je Slovenska izseljenska matica (SIM) sklenila, da bo svoje bodoče delovanje povezovala z vsakoletnimi prikazi življenja Slovencev na posameznih kontinentih. “Mi s to razstavo pričenjamo z ker je naše poznavanje življenja drugačnim delovanjem doma zato, Sproščeni, sposobni sprave Jutri bo minilo 16 let, odkar je umrl Josip Broz Tito, po najnovejši Tudmunovi razlagi najuspešnejši hrvaški politik vseh časov, ki še posmrtno s svojim imenom pomaga v svetu utrjevati hrvaško identiteto. Seveda obstajajo tudi drugačne oznake Titove osebnosti, toda dejstvo je, da je bilo pred 16 leti v teh dneh povsod čutiti iskreno žalost in pozornost. Če smem bili malo oseben: nikoli ne bom mogel pozabiti tistega četrtka, ko sem kot zadnji zaklenil vrata uredništva Dolenjskega lista in na poti domov v času pogrebnih slovesnosti po vsem dolgem Glavnem trgu, čez kandijski most in po nekdanji Partizanski cesti sredi belega dneva nisem srečal niti enega človeku, pa ne v Diogenovem smislu. Ni namen niti v moči teh vrstic izrekati zgodovinsko sodbo o fenomenu Tito, ki je ohranil presenetljivo pozitivno podobo v zavesti ljudi. Nasprotniki bodo sicer trdih, da je posledica “pranja možganov", kar je Center za raziskovanje javnega mnenja prav v teh dnclt ugotovil, namreč, da je 6 5 odst. od 1001 po reprezentativnem vzorcu izbranega in vprašanega Slovenca zgodovinsko vlogo Tila označilo za pozitivno, 18 odst. celo za zelo pozitivno in le slabih 10 odst. za negativno. Res pa je lutli, da je 48 odst. islilt vprašanih ljudi poboj domobrancev označilo za zločin in le 8 odst. kol pravično kazen za izdajo lastnega naroda ter 19,5 odst. kot zgolj politično napako. Taista javnomnenjska raziskava pa je prinesla tudi ugotovitev, ki smo je veseli vsi ljudje dobre volje: pokazala je, da smo Slovenci strpnejši do preteklosti, kot si mislimo ali kot je videli iz političnega življenja in pisma bralcev. Smo sproščen narod, sposoben sprave, to pa jv največji adut za našo prihodnost. MARJAN LEGAN rojakov po svetu zelo slabo. To lahko rečem tudi kot pedagog. Vsakoletno generacijo študentov, ki pridejo na fakulteto, preizkusimo glede tega, kaj vedo o Slovencih po svetu, in to znanje je izredno skromno. Zato bo SIM že v naslednjem letu poskušala delovati tudi v tej smeri, da se mlade generacije Slovencev doma, v domovini, natančneje seznanijo z rojaki,” je dejal predsednik SIM dr. Janez Bogataj ob otvoritvi razstave “Kulturni most med Avstralijo in Slovenijo” v Galeriji likovnih PESEM POSAVJA 1996 BREŽICE - Posavsko pevsko združenje v sodelovanju z ZKO Brežice organizira tradicionalno revijo Pesem Posavja 1996 v soboto, 11, maja, ob 19. uri v slavnostni dvorani brežiškega gradu. Na reviji bodo sodelovali; moški zbori KUD Brežice, Svoboda Brestanica in KI) Kapele; lovski zbor Globoko; mešani pevski zbori: KUD Oton Župančič Artiče, Viva Brežice, Svit Krško, Jutranjka in Primož 'lV-ubar Loka. samorastnikov pretekli petek v Trebnjem. Koordinator razstave Ivo Leber se je zahvalil za pomoč slovenskemu ministrstvu za šolstvo, SIM, veleposlaništvu Slovenije v Canberri in sponzorjem ter povedal, da je razstava, ki je začela svojo pot v slovenski prestolnici, nadaljevala pa jo bo še po nekaterih krajih v Sloveniji in zamejstvu, tudi prodajna. Knjižničarka Slovenskega društva v Melbournu Milena Brgoč je v kratkih besedah popeljala še po bibliografskem delu razstave. P. PERC PREMAGALI SPANCE NOVO MESTO - Veteranska ekipa Novega mesta, ki so jo zvečine sestavljali igralci rekreativnega moštva Pedagogi, se je v Novem mestu prijateljski Vilafranci del Penedcs v Kataloniji pomerila s tamkajšnjimi vrstniki. S 62:53 so zmagali Novomeščani. Koše za Novo mesto so dosegli: Župevec 21, Jerman 17, Cerkovnik 9, Cujnik 8, Munih 4, Olujič 2 in direktor novomeške agencije za šport Rafko Križman 1. VREME V naslednjih dneh se bo vreme ustalilo, le še jutri bodo krajevne plohe. ja novomeška poslovna enota postala območna in se tako izenačila z ostalimi enotami v okviru Zavarovalnice Triglav. “S tem ima tudi ta enota ne samo večjo samostojnost, ampak tudi večjo odgo- (Nadaljevanje na 2. strani) NA SEJMU UČILA TUDI BRŠLJINSKA ŠOLA LJUBLJANA - Od 7. do 10. maja bo v na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal Sejem učil, na njem pa se bo na razstavnem prostoru dvorane C predstavila s projektnim delom Šolski čebelnjak tudi OŠ Bršljin. Na šoli namreč deluje čebelarski krožek, pri katerem sodeluje čebelar Repše, v bližini šole pa je postavljen tudi čebelnjak. Krožkarji spoznavajo življenje čebel, delo v čebelnjaku, čebelje proizvode ter tudi sami ustvarjajo različne izdelke. K sodelovanju so pritegnili tudi zunanje strokovnjake: g. Gabrovška, zdravnika g. dr. Kapša, g. Somraka. Za pomoč in svetovanje se vsem zahvaljujejo in vabijo na ogled. NA SROMLJAH SREČANJE BORCEV KOZJANSKEGA SROMLJE - Na dan upora proti okupatorju je bilo tradi-conaino srečanje borcev in aktivistov Kozjanskega, tokrat spet na Sromljah, kjer je bil pred 52 leti ustanovljen Kozjanski odred. Zaradi deževnega vremena je bilo srečanje v sromeljski šoli, za pester kulturni spored pa so poskrbeli učenci osnovne šole Artiče in sromeljski mošk pevski zbor. Slavnostni go vomik, predsednik brežiške ga občinskega sveta dr. Slav ko Sušin, je med drugim po vedal, da bi si ljudje v teh, danes vse preveč pozabljenih krajih zaslužili boljšo infrastrukturo, ceste in vodovode. Kozjansko je bilo zanesljivo zaledje partizanskih enot, Kozjancem pa ni potrebna sprava, ker so se vsi odločili za pravo pot. Kozjanci se tudi zavedajo pomena utrjevanja dobrih sosedskih odnosov s Hrvati, je dejal Sušin, «|» MOLEK avtoservis - prodaja vozil -avtodeli AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 (pri vulkanizerstvu Mohorič) Tel. 068/322-366 Danes v DOLENJSKEM LISTU stran 3: • Rotarijanski krst na Otočcu stran 5: • Stečaji so terjali svoj davek stran 6: • Polemika o direktorju Komunale stran 8: • Letos se turizmu ne obeta dobro stran 11: • Snov za usnje, apno ali heroin? stran 13: • Slovenija se že duši pod goro odpadkov stran 15: • V pričakovanju papeževega obiska DRAGOCENO DARILO PLJUČNEMU ODDELKU - Med vsemi oddelki v novomeški bolnišnici je pljučni v najslabšem stanju. Stara stavba je vsa polna razpok, odpada omet, kljub temu pa se zdravstveno osebje prizadeva, kolikor je v njegovi moči. Žal mu za sodobno diagnostiko primanjkuje naprav, saj že dobrih deset let niso kupili nobenega novega aparata, stare naprave so vsak dan manj natančne, pregledi z njimi pa vsak dan težji za bolnike. Oddelku je z durilom priskočila na pomoč zavarovalnica Tiha in pri uvozniku že naročila telesnipletiz-mograf najsodobnejši med aparati za preiskavo delovanja pljuč. Ta čas se s tako napravo v Sloveniji lahko pohvalita le dve specializirani bolnišnici: Golnik in Topolščica. Nuprava je veljala 7 milijonov tolaijev in na zunaj spominja na telefonsko govorilnico. “To je enako, kot bi doslej imeli avto jugo, dobili pa bi najnovejšega mercedesa!", pravi navdušen nad najnovejšo pridobitvijo, ki jo pričakujejo čez mesec dni, dr. Ivan Hečimovič. Hermina Kastelic je po stažu najstarejša delavka na pljučnem oddelku, zato se še posebej veseli pletizmografa, ki ne bo olajšal delo le njej, temveč tudi bolnikom. Na sliki skupaj z bolnikom in dr. Hečimovičem. (Foto: J. Pavlin) Ali še praznik prvi maj? izme proslav. Ali tja ne gredo iz političnih razlogov? Vsaj zdi se, da je prvi maj postal v dobrem stoletju do danes že nekako vseljud- fržavljani, ne oziraje se na rasne, verske, politične, poklicne' in druge razlike, jedo in pijejo za isto mizo in plešejo na istem plesišču. Razlog, zakaj pridejo skupaj, je kljub vsemu tisti prvi maj, ki v mednarodnem delavskem gibanju pomeni upor delavcev proti brezsrčnim podjetnikom. Prvi maj je postal mednarodni dan razrednega boja resda zaradi krvavih dogodkov v Chicagu pred več kot stoletjem, vendar bi razloge zanj lahko dobili tudi v današnjem času. V Chicagu so delavci zahtevali 8-umi delavnik, Slovenija leta 1996 pa se lahko vpraša, ko kor pa najdete v “zakladnici” sodobnih delavčevih težav marsikaj srhljivega. Neomejena svoboda lastnikov kapitala zato potiska delavce v položaj Marxovih proletarcev in Leninovih Odgovori o tem so v anketi. . “ipif ANTON JAKOFČIČ, ključavničar iz Metlike: “Med prvomajskimi prazniki nekoliko praznujem, a večkrat tudi delam. Ti prazniki pridejo prav, da dokončam predvsem večja dela, ker sta prosta dva dneva. Opažam pa, da mnogi ljudje izkoristijo te praznične dni predvsem za delo in ne za počitek. Zlasti po vaseh je več tistih, ki delajo, kot tistih, ki praznujejo.” MARTIN SEVER, samostojni avtoprevoznik z Osojnika pri Semiču: “Zadnja leta na 1. maj nisem delal, prej pa je prišel ta praznik prav za gradnjo hiše, manj pa smo delali na njivah. Zdaj, ko je hiša gotova, gremo 1. maja na srečanje na Smuk. To srečanje je postalo že tradicionalno in prav je, da se v današnjem času, ko postajamo ljudje vse bolj odtujeni, takšno druženje ohranja.” TATJANA TREBŠE, učiteljica razrednega pouka na osnovni šoli na Blanci: “Ne vem, zakaj gre nekaterim v nos celo tak praznik, kot je 1. maj. Morda koga moti, ker pravimo, da je delavski praznik. Za svojega ga imamo skoraj vsi zaposleni, izkoristimo ga ga tudi za druženje s prijatelji. Med tokratnimi prazniki bom z družino obiskala sorodnike na Primorskem.” MARIJA ŠUŠTERŠIČ, učiteljica razrednega pouka na osnovni šoli v TVebnjem: “1. maj ni zaman mednarodni praznik dela, pa tudi pri nas in za nas bo gotovo še dolgo aktualen, ker je delo premalo cenjeno. Verjamem, daje še potrebna delavska solidarnost, za prevladovanje ozkih, sebičnih interesov, ki se žal preveč uveljavljajo, pa je še toliko bolj pomembna.” MARTIN RUKŠE, upokojenec iz Brusnic: “Delavci bodo svoj praznik vedno bolj potrebovali. Morda je ta praznik v prejšnjem sistemu preveč izgubil, saj ga delavci skorajda niso imeli za svojega. Sedaj je čas, da prapore zamenjajo transparenti, delavske pesmi in delavci za govorniškimi pulti. Delavci naj opozorijo, da obstajajo in da morajo živeti.” FRANC GRAMC, upokojenec iz Brežic: “Prvi maj smo zmeraj praznovali. To je delavski praznik, star praznik. Kres, zastave, mlaj, pihalna godba, jesti in piti, vse to je bilo. Ta praznik je vsaj tako potreben, kot je bil včasih. Za delavca je zdaj slabo, saj nima pravic. Prej so bili ljudje v službi, zdaj so brez nje. Tisti delavci, ki izgubijo službe, pa nimajo zemlje, bodo reveži.” ZORAN STANKO, delavec tovarne Videm papir iz Krškega: “Položaj delavcev je slab. Če veš, da moraš cel mesec delati za petdeset jurjev ali za manj, je to slabo. Čedalje slabše je, pa so rekli, da bo bolje. Zato je prvi maj Še delavski praznik. Praznik delavcev in nič političen. Prav je, da je ta praznik. Preveč ljudi je pomrlo, da ga ne bi bilo. Zanj so se borili.” NATAŠA ANDOUŠEK, upravna delavka iz Lipovca pri Ribnici: “Kljub različnim spremembam praznik dela ni izgubil svoje vsebine. Jemljem ga tako kot vedno in tudi pri drugih ne opazim, da bi imeli do praznika drugačen odnos kot včasih. Tako je še posebno na vasi, kjer vsako leto na predvečer praznika kurimo kresove. Vse to dokazuje, da nam praznik ne pomeni nič manj kot včasih.” JOŽE NOVAK, direktor Doma starejših občanov Kočevje: “Z leti se tudi ta praznik in odnos do njega spreminja. Vendar pa je toliko vsid-ran v srcih ljudi, še zlasti tistih na podeželju, da še naprej ohranjajo tradicijo kurjenja kresov. Tb pa je bil verjetno tudi razlog za umik prepovedi kurjenja v naravi. Osebno mi praznik dela pomeni toliko, kot mi je nekoč, in ne občutim nobene razlike.” Informacije neredko skrivajo Poziv z okrogle mize LJUBLJANA - Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev Slovenije dve leti po sprejetju slovenske medijske zakonodaje ugotavljata, da je med normativistiko in prakso še vedno prehudo in včasih naravnost katastrofalno razhajanje. Tako v praksi in v navzkrižju z zakonodajo prihaja pogosto do zapiranja informacij in do izmikanja, pri tem pa je zapiranje virov informacij tudi najbolj ugodna podlaga za manipuliranje z informacijo in za zlorabo informacije za doseganje parcialnih in pristranskih političnih ciljev, za korupcijo novinarjev z informacijo ter podobne nečednosti, ki ne sodijo v razvito demokratično okolje. Tej temi sta DNS in SNS posvetila okroglo mizo sredi aprila v Bovcu. Od tam sta pozvala nosilce javnih služb, naj svoje delovanje prilagodijo zakonodaji, novinarje in uredništva pa, da uberejo zakonsko pot, če jim nosilci javnih služb kratijo informacijo, do katere so upravičeni. MARKOM VABI LJUBLJANA - Markom, know - how info supply, d.o.o., stopa v sedmo leto svojega delovanja. Uvaža vsakovrstne knjige, časopise, revije, CD - rome in ostale nosilce strokovnih informacij. Posebno pozornost pa posveča izobraževanju - učenju tujih jezikov. Sodeluje z “Euroclu-bom”, d.o.o., in organizira različne jezikovne tečaje za otroke in odrasle, za mlade pa je nekaj posebnega jezikovni tabor. Informacije do- bite na tel. št. 061/441-772. • Ne verjamem v konec socialistične ideje, kajti to bi pomenilo konec človekovega hrepenenja po umni in humani družbi. (Franci Šali) Triglav tudi na evropskem vrhi (Nadaljevanje s 1. strani) vornost,” pravi generalna direktorica Klemenčičeva. Zavarovalnica Triglav, kije imela svoje čase v Sloveniji na tem področju skorajda monopolističen položaj, saj je imela kar 95-odst. tržni delež, ima danes kljub čiščenju portfelja še vedno celih 58 odst. slovenskega zavarovalniškega trga in posluje zelo uspešno. Lansko leto so zaključili z več kot milijardo tolarjev dobička in delničarji bodo dobili 7-odst. dividendo. “Naša bilanca uspeha pa ni dobra le zaradi dobička, čeprav je to naš osnovni cilj. Zlasti smo zadovoljni, da naše zavarovalno-tehnične rezerve znašajo toliko kot letna premija v lastni izravnavi,” pravi Klemenčičeva. “To pa še ni naš dokončni cilj. Naše naloge so ambiciozne in zahtevne. Letos smo ponudbo popestrili z novimi zavarovanji s področja osebnih zavarovanj, to je z novim pokojninskim zavarovanjem in zavarovanjem proti kritičnim boleznim. Lani je Zavarovalnica TViglav zbrala 47 milijard tolarjev bruto premij, kar je realno 13 odst. več kot leto poprej, rešili so 224.000 škodnih primerov in izplačali za 28 milijard tolarjev odškodnin, kar je 17 odst. več kot leto poprej. Drugače povedano: vsak dan je ta zavarovalnica izplačala za milijon in pol mark odškodnin. Povečanje zavarovalno-tehijdj nih rezervacij in še nekateri dijre kazalci uvrščajo Zavarovalni Triglav med najboljše evropfi: zavarovalnice. *Jv2 A. BARTljp! ------------------------------«a TRIGLAVSKI VRH - Ob 50-letnici zavarovalništva na Dolenjskem je bil v Novem mestu celoten vrh največje slovenske zavarovalnice. (Foto: A. B.) DENAR IZ PRORAČUNA NOVO MESTO - Sekretariat za kulturo, šport in mladino pri mestni občini Novo mesto bo del proračunskih sredstev za področje športa razdelil preko javnega razpisa, ki ga je poslal vsem klubom in društvom v novomeški občini. Tako so 1,6 milijona tolarjev namenili pomembnim športnim prireditva, 3 milijone večjim športnim prireditvam, 2,5 milijona rekreativnemu športu in množičnim projektom na področju športa in enako vsoto projektnemu delu z mladimi. Zaposliti nameravajo tudi še enega trenerja za delo z mlajšimi kategorijami. Klubi in društva, ki bi se radi potegovali za proračunski denar se lahko na javni razpis javijo do 17. maja. Predlog razdelitve denarja bo na osnovi prijav predlagala projektna skupinama šport. Neponovljiva zaščita zdravja Poslanka dr. Kožuhova na javni tribuni v Sodražici o vseh večjih problemih in anomalijah v zdravstvu Ugodna posojila tudi za T\vingo se NOVO MESTO - V poobfi: laščeni prodajni mreži Refe nault v Sloveniji je od 1ŽF aprila naprej moč s posebni^ ugodnimi posojilnimi pogojih ki so doslej veljali le za Re^1 nault 5 in Clio, kupiti tudi vst|a različice modela Twingo. Pri odplačilni dobi 36 me "1 secev znaša obrestna mera ZTf posojilo do zneska 800 tisoča!r kov T + 5 odst. Obrestni^ mera je ugodna tudi pri višjih zneskih posojila: za 800.00^' do milijon tolarjev znaša T +L 7 odst., za milijon do 1,4 milil jona tolarjev T + 8 odst., zl 1,4 do 2 milijona tolarjev pL: T + 9 odst. Pri daljši odpla' čilni dobi (do 48 oz. do 6%t mesecev) je obrestna merijo nekaj višja, toda praviloma n% presega T + 10 odst. kj Nedavna primerjava poso-jvj jil za nakup avtomobila, ki jejte je naredilo uredništvo revija Kapital, je pokazala, da soira posojila za nakup Renaultok; vih avtomobilov v pooblašče; ni slovenski prodajni mreži med najugodnejšimi. SODRAŽICA - Javno tribuno je pripravila območna organizacija ZLSD 23. aprila. Prav na ta dan so v Sodražici ustanovili tudi krajevno organizacijo stranke. Dobra udeležba in razprava sta pokazali niz slabo rešenih zdravstvenih in socialnih problemov, predvsem pa, kako naj bi zdravstvo v bodoče organizirali, da bi se odpravile razlike med priviligiranci in tistimi, ki so odvisni zgolj od obveznega zavarovanja. “Tik sistem zdravstvene zaščite, ki smo ga imeli v zadnjih desetletjih, je neponovljiv,” je dejala poslanka dr. Mateja Kožuh Novak. Razlogi, ki ga vse bolj poslabšujejo, izhajajo iz nedorečene zakonodaje. Zdravnik ne more biti dober ali slab, če je odvisen od finančne zmožnosti pacienta. Zdravstvo je zašlo v moralno krizo predvsem tam, kjer si bogati usluge plačujejo posredno ali direktno. Tega na podeželju ni opaziti, dogaja pa se. Mnogo preveč denarja se namenja predolgi ležalni dobi v bolnišnicah, denarja pa zmanjkuje za vlaganja v sodobne instrumente, ki jih zdravstvo nujno potrebuje.” Mnogo je bilo postavljenih vprašanj, zakaj tako dolga čakalna doba, ki pa je samoplačniki ne poznajo. Razpravljalci so bili mnenja, da zdravstvo ne bi smelo razlikovati revnih in bogatih. Govorili so tudi o kategoriji zavarovancev, ki malo ali nič ne plačuje. Za primerjavo so navedli kmete, ki plačujejo samo desetinko za enako zdravstveno oskrbo, kot jo imajo delavci, na katerih kljub mizer- nim plačam sloni dotok denarja. Nedvomno pa je tudi med kmeti veliko revežev. Žal sedanja oblast ZAMUDA PRI DOBAVI MEGANOV • Splošna ugotovitev je bila, da se ljudem obetajo črni časi, čeprav se večina tega še ne zaveda. Kot je dejala dr. Kožuhova, zavarovalnice dajejo le lažno upanje, da si bomo z doplačili kupili pravice. Sedanje kritično in neurejeno stanje se nam bo otepalo še desetletja. ne prisluhne anomalijam, ki so prisotne pri zaposlovanju v zasebnem sektorju, kjer je varnost delavcev katastrofalna. A. KOŠMERL NOVO MESTO - Nekaj k*3! cev, ki so naročili avtomobil f nault Megane z opremo Rij dodatno doplačali za elektrik pomik stekel in daljinsko vodej osrednjo ključavnico, še ved] čaka na svoje nove avtomobile-zastoja pri izdelavi avtomobil! to kombinacijo serijske in doda1 opreme je prišlo zaradi težavi dobavi nekaterih sestavnih de|f saj imajo proizvajalci nepredvK no veliko število podobnih nar!’? iz cele Evrope. V Revozu se kil*1 cem zaradi zamude opravičujejo jih prosijo za razumevanje. MINISTER OSTERC NA ZEVNIKOVI KMETIJI - Elka in Anton Zevnik sta 25. aprila na svoji kmetiji na Čatežu ob Savi odprla apartmajski objekt, s katerim dopolnjujeta turistično ponudbo kmetije. Tlak pred vhodom je prerezal dr. Jože Osterc, minister za kmetijstvo in gozdarstvo (na sliki). Otvoritve so se udeležili med drugimi državna sekretarka Alenka Urbančič, župan brežiške občine Jože Avšič, župnik s Čateža ob Savi Jože Bacek ter še nekateri predstavniki občine in upravne enote. Ob otvoritvi so se pohvalno izrazili o razvoju omenjene kmetije. Anton Zevnik je dejal, da pomeni otvoritev prelomen dogodek. (Foto: I.. M.) •' j ..* ---• . • Ljubljansko pismo j Res moramo vstopnico v EZ plačati Italiji? Stališči poslanca dr. Bučarja in predsednika Kučana LJUBLJANA - Razgreta razprava v parlamentu o tem, kolikšno ceno plačati Italiji za naš vstop v Evropo, močno vznemirja slovensko javnost. To je razumljivo, saj še vedno živi spomin na trpljenje in žrtve, ki jih je ljudem med 2. svetovno vojno (in že prej) prizadejal italijanski fašizem. Pri obsodbi popuščanja zahtevam Italije po vrnitvi nekdanjega optantskega premoženja je zlasti odločen dr. Franc Bučar, ki pravi: “Italija se želi vrniti na slovensko ozemlje in v kraje, ki jih je dobila z londonskim sporazumom kol nagrado za prestop na stran zaveznikov. Vrnitvi optantskega premoženja bi sledili šc drugi koraki italijanskega prodora, ki sicer nc govori na gias o revizijah raznih pogodb, ki jih je sama podpisala s Slovenijo, ampak o nadgradnji, ki je nujna zaradi spremenjenih okoliščin. Slovenija je del za zdaj še praznega prostora, kjer je nekdaj vladal komunizem, zanj pa se je začel interesni boj in Italija bi nas na poti v Evropsko zvezo ovirala v vsakem primeru: sedanji razlog so optanli in nepremičnine, če pa tega ne bi bilo, bi izbrala kaj drugega. Slovensko upiranje je konstruktiven korak za Evropo. Če bo Slovenija popustila, b° znak, da so taki pritiski v Evrop legitimni in daje vrhovno pravi’ lo pravilo močnejšega in večje ga. Slovenija je nacionaln* država. Nacionalna država pa jej tv organizacija, v katero je povej zan narod. Naloga države J* braniti in ohranjati narodovi istovetnost.” Vse to drži, res pa je tudi, djj nam je Evropa usojena, sief nam grozi Balkan. Zato si MB Kučan prizadeva umiriti poslal ske in druge glasove, da bi spre memba lastninske zakonodaj* ogrozila nacionalne interese >3j ozemeljsko nedotakljivost drže] ve. “Ne vlada ne parlament i3] tudi ne stranke se odgovorno*11 p za odločitve, ki bodo v splošne31] k državnem interesu, ne morej3 v, izogniti in jih ne morejo prelag3j o ti na druge. Zato naj poudaril3, c da medsebojni spori, volilni rafl l logi, prestižna vprašanja, zaplul v pogajanjih s sosednjo Italijo a11 • ' Ulij, druge morebitne ovire ne p smeli Sloveniji zapreti poli v ev'l f ropske integracije,” je poudaril'; J odgovoru za vprašanje STA. Predsednik Kučan me je spomnil, daje “odločitev drža v ljanov Slovenije, da ustvari)11 samostojno državo, vsebova ’ povsem prepoznavno voljo, d* bi Slovenija živela po evropski To je mogoče razumeti samo k° J* J 1 li odločitev, da živijo Slovenci i11 1 aij* ' iti!1 vsi drugi državljani Slovcn')* 1 enako kot državljani razvi] evropskih držav, ki so člani3 EU, in da delijo njihovo usod*1’ Ta volja državljanov je upr;,v] Ijalce slovenske države zavez3' la, da najdejo poli v EU, “ Slovenijo usposobijo za življL nje znotraj nje in da zato uskl3 i 1 S i dijo tudi zakone in druge pf( . piše s tistimi, ki veljajo v drža*'3 Evropske zveze. VINKO BLATN^J t*d' Novomeška kronika OGRAJA - Ko je Ciril Kle- |i iCnčič pred kratkim postal novi dl ^(Pobarvati ograjo okoli centra. Ci- ddr '«ekt°r novonle^ega Gasilsko- feševalnega centra, je dal najprej pobarvati ograjo okoli centra. Ci-rfd je tudi pri tem opravičil svoj Rdeči Ciko, saj so ograjo prebarvali ma rdeče. Najbrž ne faradi rdečega petelina, s katerim se bojujejo vrli gasilci... "1 DOPUST - Ko nastopijo lepi |>evi in pomlad vabi k delu na Ufrtove ali na sprehode, začnejo »Judje jemati po dan dopusta, saj ) Se ne da vedno strpeti do konca 'edna, pa še vreme ima to zoprno )b navado, daje največkrat lepo med te tednom, za soboto in nedeljo se pa . Lako spridi. Občinski uslužben-zelo radi vzamejo dopust ob sre-}jdjan, ko so uradne ure tudi popol-te dne. Kdor dopust na dolgo sredo /sPanko dobi, seveda. Prejšnjo ga je 'teel sekretar Miloš Dular. Pa ga te-"1 Potreboval za zgoraj omenjene ^dejavnosti, ampak je bila prejšnja ja-Sreda prvj “delovni dan” za zbi-n)ranje podpisov za uvedbo referencama za drugačne volitve, kar (^Predlagajo socialdemokrati. Du-' + ar Pa je njihov novomeški pred-;|{ Sednik. Zi ELEKTRIKA - Kaže, da je bil pjaPril mesec silno visokih računov |a 2a elektriko. Po objavi bodičke v gPrejšnji številki, ko je račun za ele-rJ sinko za tričlansko družino znašal skoraj 240 tisočakov, seje oglasi-,a se druga gospa, in to iz iste hiše, ;0.k!ie prav tako dobila nenormalno 'i '*k račun. Pa ni vse ostalo le pri ji ,eni; Tudi novomeški pesnik je jd °d*l sorazmerno veliko prevelik tečun za elektriko v vikendu, v .^terem niso bili celo zimo. “LIN - Stanovalcem na Jakčevi - diici v Novem mestu so obljubili, a bodo letos dobili plin. Nekate-1 ‘"stniki stanovanj so že začeli "speljevati centralno ogrevanje, o 0"Spovedovanj gradnji plinovoda p ni še ne duha ne sluha. Ljudje r* spregledali šalo v napovedi: da plinovod začeli graditi - 1. 1 tV LVio gospa je rekla, naj bo občine dan, ko bo se-tt’7"Vemu občinskemu svetu poteči mandat. (jjjhohranjshi drobiž] ^ ,vVESELI drobnih stvari )0 i .e''ko stvari potrebujejo dvorski p: . 'arčki in učenci male šole. Želja iv ^“telovadnici in po prostoru, kjer e „ b°do lahko igrali je dolgoletna, l* Dnie'ova^n'co Pa bo potrebno še ji P*?kati. Tudi majhni predmeti, e. "'si za igro ali učenje, pridejo jo v0j nega gugalnika tovarne No-r‘ otres" Drobno pohištvo so sc D.; Ce °c‘ 2do razveselili. Tako pomoč v\ taLo otroci kot tudi šola ti feherk ,|i Ta,AjVEČJE ŽELF.ZARSKO-,j joK1 LN0 OBMOČJE -Nad vas-z0i. v°r» ki je znana po svoji žele-y VrkVarnL je manjša vas Vink'"' a Severozahodno od vasi Vinkov , Q®uie z gozdom porasli hrib 'j r6 abec ali Grac-sprim, na kate-‘ I pj Sc še danes dobro vidijo vko-I |c^"zgodovinskega naselja. Že-3 l'as°r°*)n' prebivalci so svoje I* iip c'je dodobra utrdili s kamnit-•’j sv .°®zidjem. Na tem mestu so I lezi* ^?sc s,ale talilne peči za že-t ie| *’ Ljer so prebivalci izdelovali lij ne predmete in z njimi tudi žC|bVali. Skoda, da največjega b0|Zafsko-talilnega območja na j' l vinjskem ne predstavimo bolj /-I Ustim, ki hodijo po naših \ Slp|2VE RAZGLEDNICE NA-.. | L, KRAJ EV - Turistično društvo r 'Cmbcrk-Dvor bo izdalo v |. hic Snjem letu par novih razgled-h O 'h*'0 zapolnilo dolgoletno H j j!' Db 200-letnici železarstva , | V()ru bo prav tako na voljo "■ I ijJj razglednica Dvora, ki jo bo /. 0 kulturno društvo Dvor. S. M. A S I 35 občinskih stanovanjskih posojil Kar 26 prosilcev ni izpolnjevalo vseh pogojev - Od odobrenih 35,3 milijona SIT ostalo neizkoriščeno 5,8 milijona SIT - Najvišje posojilo 2,2 milijona tolarjev NOVO MESTO - Lani je bilo v novomeški občini na voljo za stanovanjska posojila blizu 70,7 milijona tolarjev; pol te vsote je bilo namenjene kreditiranju individualnih posojilojemalcev, in to za novogradnje, nakupe, prenove oz. rekonstrukcije ter vzdrževalna dela na demografsko ogroženih območjih, druga polovica pa za kreditiranje neprofitnih stanovanjskih organizacij. V razpisnem roku - razpis je bil zaključen v začetku decembra lani - je prispelo 59 vlog, od teh le ena za pravno osebo, Zarjo. Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora je po pregledu vlog pripravil predlog dodelitve stanovanjskih posojil, posebna komisija občinskega sveta pa je konec lanskega leta sklenila, da stanovanjsko posojilo dodelijo 32 fizičnim osebam in Zarji; ker niso izpolnjevali razpisnih pogojev, posojila niso dodelili kar 26 prosilcem. Do konca janurja letos, to je do izteka roka za uporabo teh posojil, je bilo porabljenih 29,5 milijona tolarjev od dobrih 35,3 milijona, kolikor je bilo namenjeno za posojila fizičnim osebam, neizkoriščenih pa je ostalo 5,8 milijona tolarjev. Na izdane sklepe o dodelitvi stanovanjskih posojil se je pravočasno pritožilo 7 prosilcev, od tega petim pritožbam niso ugodili, dvema pa so. Gre za nekaj manj kot 1,16 milijona tolarjev naknadno odobrenih sredstev. Tako je za lani za novogradnje prejelo občinsko posojilo 26 prosilcev, in to v skupnem znesku nekaj manj kot 33 milijonov tolarjev; najvišje odobreno posojilo znaša 2,2 milijona tolarjev, najnižje pa 500.000 tolarjev. Za nakup stanovanj so dobili posojilo trije prosilci, skupni znesek pa znaša dobra 2,5 milijona tolarjev; za prenovo oz. re- RAZPIS ZA KULTURNI DENAR IZ PRORAČUNA NOVO MESTO - Sekretariat za kulturo, šport in mladino pri mestni občini Novo mesto bo del proračunskih sredstev za področje kulture razdelil preko javnega razpisa, ki gaje poslal vsem društvom, samostojnim skupinam in zavodom ter mladinskim organizacijam v novomeški občini. Gre za sredstva, namenjena skupni rabi nekaterih objektov, perspektivnim posameznikom na področju kulture, projektom na področju kulture, založništvu in mladinskim projektom. Vsi, ki bi se radi potegovali za proračunski denar, se lahko na javni razpis javijo do 20. maja. Se ugodneje do “petke” Nova Revozova ponudba za nakup petke: staro za novo in ugodno posojilo - Tudi Ttoingo in Clio NOVO MESTO - Revoz je v sodelovanju s pooblaščenimi prodajalci vozil Renault v Sloveniji pripravil dodatno ugodnost pri nakupu vseh različic modela Renault 5. Kupci, ki so se odločili za nakup priljubljene “petke” po sistemu staro za novo, lahko od 22. aprila dobijo posebej ugodno posojilo z odplačilno dobo 5 let (60 mesecev) in obrestno mero T + 4,65 odst. Nova prodajna akcija temelji na odkupu rabljenega vozila katerekoli znamke v vrednosti od 181.000 do 453.000 tolarjev, kar se pri nakupu “petke” upošteva kot polog za posojilo z odplačilno dobo 5 let in obrestno mero, ki je odvisna od vrednosti pologa. Najugodnejša obrestna mera (T + 4,65 odst. letno) velja pri odkupu rabljenega vozila, katerega ocenjena vrednost znaša od 308.001 do 326.000 tolarjev. Na podlagi te ponudbe bo kupec novega vozila Renault 5 Five s troje vrati, ki je ob nakupu oddal svoje rabljeno vozilo v vrednosti 317.000 tolarjev (približno 3.500 DEM) in se odločil za posojilo na 60 mesecev, za svoj novi avto plačeval mesečni obrok v višini 18.035 tolarjev. Seveda se lahko tisti kupci, ki lahko plačujejo večje mesečne obroke, pri nakupu modelov Renault 5, Twingo in Clio v pooblaščeni prodajni mreži v Sloveniji še naprej odločajo za posojila z odplačilno dobo do 36 mesecev in obrestno mero T + 5 odst. V času od 19. do 28. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Majda Dragan iz Črnomlja - deklico, Majda Sintič z Oštrca - Boruta, Klavdiju Mravinec z Goleka -Tanjo, Mihaela Zupančič iz Dolenjih Laknic - Tino, Nežka Miklavčič iz Gorenje Brezovice - Vesno, Marija Jelovšek z Ostroga -Marka, Anica Sladič iz Svinjskega - deklico, Jadranka Pečar iz Metlike - Zvonka, Snežana Bukovec iz Vavte vasi - Majo, Marija Bukovec iz Straže - Lovra, Nevenka Strahi-ja iz Gorenjih Laknic - Nino, Jelka Kozole s Senovega - Mojco, Jožica Prešeren iz Brezovice - Klemena in Suzana Gornik s Primost-ka - Lejo. Iz Novega mesta: Darja Žagar, V Brezov log 17 - Tjašo, Brigita Mlakar, Mestne njive 11 - dečka, Tatjana Vovko, Westrova 44 - deklico, Vesna Medle, Paderšičeva 26 - Benjamina. Čestitamo! r a virolam Fka" ] Novo mesto, Foersterjeva 10 (pri Novoteksu v Bršljinu!) 068/ 323-035 T VVHEELS PROMOTION ALU PLATIŠČA % * % konstrukcijo sta občinsko stanovanjsko posojilo dobila dva prosilca v skupnem znesku 618 tisočakov; za vzdrževalna dela na demografsko ogroženih območjih so prejeli posojilo trije prosilci, in to v skupnem znesku nekaj manj kot 1,5 milijona tolarjev. A. B. TURK MED OSEM NOVO MESTO - Na turnirju za odprto prvenstvo Slovenije v tenisu za igralce do 16. leta v Ptuju je uspešno nastopil tudi Novomeščan Blaž Turk, ki se je uvrstil v četrtfinale, medtem ko je Tomaž Kastelec izpadel v prvem krogu, Tomaž Bud-ja pa žal že v kvalifikacijah. LETOS FLORJANOVO NA CEROVCU NOVO MESTO - Zaradi proslavljanja 700-letnice šmihelske fare bo letošnja osrednja novomeška gasilska prireditev pri podružnični cerkvi sv. Florijana. 5. maja ob 9.30 bo krenila gasilska povorka v spremstvu novomeške mestne godbe izpred gasilskega doma na Lakov-nicah k podružnični cekrvi sv. Florijana na Cerovcu, Kjer bo ob 10. uri slovesna maša, nato pa kulturni program, v katerem bodo sodelovali učenci podružnične osnovne šole Birfna vas in moška pevska zbora Šmihel in Ruperč-vrh. Po kulturnem programu bo družabno srečanje. Pri organizaciji prireditve sodelujeta KS Birčna vas in GD Gorenje Lakovnice. MOST BO KMALU ODPRT - Dela pri obnovi kandijskega mostu potekajo po načrtih in predvidevanjih in tako bo, zatrjujejo, most odprt v tem mesecu. Promet po njem bo dovoljen za lažja vozila in bo potekal enosmerno. Ko bo stekel promet, bo seveda konec brezskrbnega pešačenja po mostu. Most in tudi celotno staro mestno jedro bi lahko, pravijo odgovorni, za promet povsem zaprli šele po izgradnji severne obvoznice. (Foto: A. B.) PODPISI ZA DRUGAČNE VOLITVE - Socialdemokrati se zavzemajo za spremembno ustave, ki bi uvedla neposredne volitve poslank in poslancev ter omogočila njihov odpoklic. Podpise za podporo tem zahtevam za razpis referenduma zbirajo po celi Sloveniji, in akcija bo trajala do 21. junija. V Novem mestu imajo svojo stojnico pred občinsko stavbo na Novem trgu, podpise pa zbirajo ob občinskih uradnih dnevih. Fotografija, na kateri prof. Janez Mežan iz vodstva SDS Novo mesto vpisuje eno od podpornic za njihova prizadevanja, je bila posneta v ponedeljek, ko je bil njihov tretji “delovni dan". Pravijo, da zanimanje ljudi kaže na uspešno akcijo. (Foto: A. B.) DAN ODPRTIH VRAT V BRUSNIŠKI ŠOLI - Osnovna šola Brusnice je nedavno organizirala dan odprtih vrat, kjer so med drugim predstavili projektno nalogo Naš kraj. V večmesečnem projektu so učenci in njihovi mentorji raziskovali zgodovino in zanimivosti Brusnic in okolice. V programu za zaključek projekta so učenci v lastnem dramskem prizoru razložili izvor krajevnih imen s tega območja. Nastopili so tudi šolski folkloristi (na sliki) in ljudski pevci iz Gabrja. (Foto: L. M.) I V našem servisu nudimo kvalitetne in hitre mehanične | storitve na vseh tipih vozil po konkurenčnih cenah. | Redno pa vam BREZPLAČNO zamenjamo pri nas I I kupljeno olje in oljne flltre, ki so vedno na zalogi. Olja; CASTKOL* tvt /. V O t / /v /•; p/čofon ■ SVEČKE IN OLJNI FILTRI CHAMPION j NOVO! ROČNA AVTOPRALNICA-----I I I I Rotarijanski krst na Otočcu Rotary klub Novo mesto sprejet v mednarodno rotarijansko organizacijo - Visoki cilji NOVO MESTO - Organizacija Rotary po celem svetu povezuje več kot 1,1 milijona članov, v glavnem vodilne ljudi iz poslovnega sveta in strokovnjake, ki so pripravljeni dajati humanitarno pomoč in delati za visoke etične cilje ter za utrjevanje zaupanja in miru v svetu. Prvi Ro-tary klub so ustanovili pred 90 leti v Chicagu, danes pa ta organizacija združuje več kot 25.000 klubov po vsem svetu. Organizacija je nepolitična, njeno geslo pa je podrejenost osebnih interesov skupnim. Karkoli rota-rijanci narede, delajo kot prostovoljci. Ukvaijajo pa se s problemi okolja, izobraževanjem, preprečevanjem narkomanije in skrbijo za vse, ki so potrebni pomoči. Na Dolenjskem je bil pred dvema letoma ustanovljen Rotar)' klub Novo mesto, ki šteje okoli 30 članov. Novomeški klub so pred kratkim sprejeli za polnopravnega člana mednarodne rotarijanske organizacije. Uradno bodo sprejetje Rotary kluba Novo mesto v mednarodno članstvo proslavili sredi junija na Otočcu. Thkrat se bo tam zbralo okoli 200 članov evropskih in prekomorskih rotary klubov, ki bodo proslavili vstop novomeškega kluba v svet tega vplivnega klubskega združenja. Ob tej priložnosti bodo izdali posebno publikacijo, v kateri bodo predstavili delovni program in cilje novomeškega kluba, Novo mesto kot kulturno, gospodarsko in upravno središče regije ter Dolenjsko s poudarkom na njenih gospodarskih in turističnih potencialih. Tako bodo Novo mesto, Dolenjsko in Slovenijo predstavili tudi poslovnežem in strokovnjakom z različnih področjih iz celega sveta. Tildi denar, ki ga bodo zbrali na tej “krstni” prireditvi, bo šel v dobrodelne namene. A. B. MMi 12 NAŠIH OBČIN MM KOCUANCIC NA ZBORU ZLSD METLIKA METLIKA - Območni odbor Združene liste socialnih demokratov Metlika je imel pretekli teden redni letni občni zbor, na katerem sta bila tudi predsednik stranke in poslanec v državnem zboru Janez Kocijančič in poslanka Breda Pečan. Pregledali so delo odbora, predvsem pa župana in štirih svetnikov stranke v občinskem svetu v preteklem letu in letos, ter govorili o pripravah na volitve v državni zbor in o delu, ki jih v letošnjem letu še čaka. Evidentirali so dva kandidata ZLSD za volitve v DZ iz belokranjskega volilnega okraja. Sicer pa je Kocijančič govoril o vlogi stranke po izstopu iz koalicije, o vstopanju v Evropsko unijo in o volitvah. Pečanova pa je pojasnila napake lokalne samouprave in financiranje občin, kjer je še vedno velika centralizacija države. O DELU OBČINSKE UPRAVE SEMIČ - Semiški svetniki so na zadnji seji sprejeli precej obširno poročilo o delu občinske uprave. Zupan Janko Bukovec je ob tem spomnil, da v občinski upravi zelo pogrešajo pravnika, sicer pa tisto, kar v črnomaljski občinski upravi dela 18 ljudi, po njegovih besedah v semiški opravljajo le štirje in župan s polovičnim delovnim časom. Zato semiški občinski uslužbenci delajo veliko več, kot je njihova delovna obveznost. Opozoril je, da mnogi občani še vedno ne vedo, da so pristojnosti in opravila sedanje občine veliko večje kot nekdaj v krajevni skupnosti. KAKŠEN BO OBČINSKI ČASOPIS? SEMIČ - Člani tukajšnjega občinskega sveta so imeli veliko pripomb k osnutku odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila občine Semič. Nekatere je motilo ime časopisa Semičan, grajali so, ker časopis, ki je začel izhajati lani, letos še sploh ni izšel, slišati je bilo predloge, naj bi natančneje določili, o čem bo pisal časopis, ki naj bi bil sicer povsem neodvisen, urejal pa bi ga 5-članski uredniški odbor. PROSLAVILI BODO 50-LETNICO DRUŠTVA ČRNOMELJ - Letnih konferenc društva upokojencev, ki so bile v preteklih dneh v Adlešičih, Črnomlju in Dragatušu, se je udeležilo preko 200 članov. Iz poročila predsednika Vilija Fortuna in ostalih članov je razvidno, da je bilo društvo zelo delavno na raznih področjih. Zopet florjanovo v V Črnomlju bodo jutri z veliko prireditvijo obudili tradicijo ČRNOMELJ - Nekdaj je bilo florjanovo (4. maj) v Črnomlju pomemben praznik, s^j seje le na ta dan ter na velikonočni in binkoštni ponedeljek v mestu plesalo kola in obredno igro Most. Letos bosta tukajšnje prostovoljno gasilsko društvo in Zveza kulturnih organizacij znova obudila staro tradicijo medsebojne pomoči in skupnega dela. Prireditev sodi v okvir različnih dejavnosti, združenih pod skupnim naslovom “Črnomelj-moje mesto”. Letošnje florjanovo so Črnomaljci pripravili poskusno. Črnomaljsko gasilsko društvo bo ob tem praznovalo tudi 115 let svojega dela. Slovesnost bo pričela jutri, v soboto, 4. maja, ob 8.30 črnomaljska godba na pihala s promenadnim koncertom pred gradom. Pol ure pozneje bo v farni cerkvi maša. Ob 9.50 bo imel župan Andrej Fabjan pred gradom zdravico, nato pa bo nastopila domača folklorna skupina Zeleni Jurij. Da ne bi bili lačni in žejni, bodo poskrbeli aktiv kmečkih žena Črnomelj, mešani pevski zbor Črnomelj, društvo vinogradnikov Črnomelj, izdelke domače obrti, med ter še marsikaj drugega pa bo ponudila domačija Raztresen in Jankovičev. Ob 14. uri bo pri osnovni šoli Loka zbor gasilcev, ki bodo krenili po mestu, ob 15.30 pa bo slovesna otvoritev prenovljenih prostorov gasilskega doma, razvitje novega prapora ter prevzem novega orodja. Od 16.30 naprej bo v jur-jevanjski dragi velika vrtna veselica. M. B.-J. Kulturne prireditve celo poletje Prireditveni odbor pri metliški Ljudski knjižnici je že pripravil pester program letošnjih poletnih kulturnih prireditev “Pridi zvečer na grad” -18 kulturnih večerov METLIKA - Na tukajšnjem grajskem dvorišču bodo letos že osme poletne kulturne prireditve z naslovom “Pridi zvečer na grad”, četrtič zapored pa jih pripravlja poseben odbor pri metliški Ljudski knjižnici. Lani je bilo na sporedu rekordnih 14 prireditev, letos pa še 4 več. Od 29. junija do 31. avgusta bo vsak konec tedna vsaj ena prireditev, največkrat pa dve ali tri. Tako kot lani bo tudi letos prireditveni odbor, ki ga vodi Anica Kopinič, v njem pa so še Toni Gašperič, Matjaž Rus, Rudi Vla-šič, Martin Skoliber, Matra Strahinič in Andreja Brancelj-Bednar-šek, izdal programsko knjižico in zloženko. Vse prireditve bodo ob 21. uri, vstopnina simboličnih 500 tolarjev, denar za prireditve pa bodo prispevali tudi številni sponzorji. Generalna sponzorja bosta Beti in zavarovalnica Tilia. Na slavnostni otvoritvi metliških poletnih kulturnih prireditev, ki bo 29. junija, bo nastopila domača folklorna skupina “Ivan Navratil”, ki obljublja nov program, kot gostje pa bodo povabljeni prireditelji uglednih slovenskih grajskih festivalov. 6. julija se bodo na 2. etno folk festivalu predstavile skupine Šukar, Marko Banda in D Kovači, dan pozneje pa v cerkvi pri Treh farah z orgelskim koncertom Milko Bizjak ter kvartet flavt pod vodstvom domačinke Ane Pezdirec. 12. julija bo večer z znanimi Slovenkami, dan pozneje pa večer z Jerico Mrzel in pianistom Emilom Glavnikom, ki bosta predstavila šopek najlepših pesmi slovenskih pesnikov ter ljudske pesmi različnih narodov. 19. julija bodo nastopili Prifarski muzikanti, 20. julija Popolnočne kočije, 21. julija pa mednarodni mladinski komorni orkester. 26. julija bo jazz večer s skupino Acid jazz trio iz Italije, dan pozneje pa koncert Roberta Magnifica in Alke Vujiče. Avgustovske kulturne večere bo 2. avgusta pričela skupina Duma Levantina iz Tržiča s pesmimi španskih Židov, 3. avgusta pa bo nastopila Alenka Godec s pri- ČISTILNA AKCIJA - Nedeljske čistilne akcije jelševniškega potoka so se udeležili številni ribiči. Četudi je potok dolg le dva kilometra, akcija pa poteka že drugo leto, ga letos kljub pridnosti ne bodo mogli očistiti, ker je premočno zaraščen. (Foto: M. B.-J.) Njim ekologija ni le na jeziku Člani črnomaljske ribiške družine tudi čistijo zanemarjene in zaraščene vodotoke, čeprav to ni njihova dolžnost -15 obveznih delovnih ur - Za občinski ekološki tolar ČRNOMELJ - Okrog 350 članov ribiške družine Črnomelj je v svojem statutu zapisalo, da morajo največjo skrb posvetiti vzdrževanju voda, ki jim jih je občina Črnomelj zaupala v upravljanje. Mnoge od njih so precej zanemarjene, vendar ribiči upajo, da jim bo z rednimi delovnimi akcijami, ki jih iirn^jo že desetletje, v nekaj letih uspelo očistiti zarasle vodotoke. Črnomaljska ribiška družina je razdeljena v starotrško, viniško, dragatuško in črnomaljsko sekcijo in skrbi za okrog 100 kilometrov vodotokov: za Kolpo od kočevske do metliške občinske meje, za Lahinjo od izvira do Vranovičev, za Dobličico ter za Jelševniški in Paški potok. Po besedah Staneta Lozarja, podpredsednika družine in predsednika komisije za varstvo okolja, je dolžnost ribičev vzdrževati vodotoke in poribljavati, medtem ko je čiščenje delo vod- Marija je znala povezati mlade Okrog 30 mladih iz Črmošnjic in Srednje vasi že šest let pod vodstvom Marije Zupančič pripravlja programe za različne prireditve - Pomembna šola za življenje ČRMOŠNJICE - Zupančičeva družina seje pred osmimi leti preselila v Črmošnjice. Gasilci, ki jim predseduje Drago Zupančič, so lepo uredili svoj dom, ki pa je v glavnem sameval. Ženo Marijo je motilo, da se v domu nič ne dogaju, zato je pred šestimi leti zbrala okrog 30 otrok iz Črmošnjic in sosednje Srednje vasi ter začela z njimi vaditi skeče, recitacije, ples, petje. Vsi osnovnošolci pa tudi nekaj predšolskih in srednješolskih otrok tako že vrsto let pod vodstvom Marije Zupančič pripravljajo nastope ob dnevu žena ali materinskem dnevu, ob Miklavžu ali dedku Mrazu. “Otroci so veseli, da igrajo in nastopajo, saj v naši vasi razen naše skupine in mladih gasilcev zanje ni druge organizirane dejavnosti,” pravi Zupančičeva, ki sama prej ni nikoli igrala, ideja o otroški igralski skupini pa se je pri njej porodila povsem spontano. Marija navadno izbere besedila ali pa jih celo sama napiše, potem pa se skupaj odločijo, kaj bodo pripravili za nastop. Seveda ima vedno pred očmi, da dela z otroki, med katerimi so tudi trije njeni: petošolec Miha, tretješolka Mateja in petletna Marta. Odrasli za tovrstno delo niso pokazali zanimanja, pa tudi sama pravi, da raje dela z mladimi. Marija je tako postala nekakšen njihov vodja, gonilna sila, čeprav pravi, da ne ve, v čem je njena čarobna moč. A z njimi ni le pozimi, ko vadijo in nastopajo, ampak pripravlja akcije skozi vse leto. Imeli so že več čistilnih akcij, uredili so okolico pokopališča in cerkev, dekleta pomagajo pri peki peciva, s katerim po nastopih pogostijo obisko- ValCC' i,d' M. BEZEK-JAKŠE nega gospodarstva. Ker pa so vodotoki preveč zarasli, so se sami lotili dela, s tem pa tudi ekološkega osveščanja ribičev. “Člani morajo na leto obvezno opraviti 15 delovnih ur. Lahko rečem, da smo edina organizacija v naši občini, ki nima ekologije zgolj na ustih,” pravi Lozar. Ribiči bi radi revitalizirali vode, naselili vanje žlahtne ribe in jih ponudili turistom. Tako so že očistili zgornji tok Lahinje od izvira do Podloga, naredili nekaj jezov in pred dvema letoma vložili 3.000 potočnih postrvi, letos pa še postrvi, primerne za ribolov, ter ponudili Lahinjo za komercialni ribolov. “To je za nas že velik uspeh. Načrtujemo, da bosta postala gojitvena potoka tudi jelševniški in paški potok,” je ob čiščenju jelševniškega potoka povedal Lo- zar M. BEZEK-JAKŠE jatelji Primožem Grašičem, Blažem Jurjevčičem, Janijem Hace-tom in Ratkom Divjakom. 9. avgusta bo na ogled dokumentarni film o fotografiji domače režiserke Maje VVeiss in Petra Braatza Foto film 2001, fotografska razstava Žige Koritnika in koncert skupine Indust bag. 10. avgusta bo večer šansonov Edith Piaf v interpretaciji Alenke Vidrih, 17. avgusta pa 6. Okarina etno festival. 23. avgusta bo večer z Zoranom Predinom in gostom Arsenom Dedičem, naslednji dan pa se bodo ob spremljavi Mojmirja Sepeta predstavile legende slovenske popevke Marjana Deržaj, Lado Leskovar in Stane Mancini. Zaključek prireditev bo 31. avgusta s koncertom Vlada Kreslina in Malimi bogovi. M. B.-J. Brez stiske samo v Vinici ČRNOMELJ - V črnomaljski občini ugotavljajo, da so se v zadnjem času razmere v osnovnem šolstvu izboljšale, toda še vedno je denarja zgolj za pokrivanje najnujnejših stroškov, s katerimi zagotavljajo minimalne normative. Poleg rednih vzdrževalnih del bodo letos obnovili streho na šoli v Starem trgu in ravno streho na novem delu dragatuške šole ter zvočno izolirali telovadnico vini-ške osnovne šole. Nadaljevali bodo s sanacijo stavbe, v kateri je glasbena šola, in uredili strešne prostore ter dokončali prizidek k osnovni šoli Loka, opremili zbornico, pisarne in računalniško učilnico. Zelo pereča je v črnomaljskem osnovnem šolstvu prostorska stiska. Po novem zakonu o osnovnem šolstvu ima dovolj prostora za devetletko le šola v Vinici. Največ težav zaradi pomanjkanja prostora imata največji šoli v občini OŠ Mirana Jarca in OŠ Loka, ki imata dvoizmenski pouk. V šoli Mirana Jarca poteka pouk za predmetno stopnjo v matični stavbi, za razredno stopnjo v dijaškem domu, trije oddelki nižjih razredov pa imajo pouk popoldne. Osnovna šola Loka ima v najemu 6 učilnic v sosednji srednji šoli, za 2 oddelka učencev 3. razreda vozijo v podružnično šolo v Adlešičih, 3 oddelki razredne stopnje pa imajo pouk popoldne. Ker predvideva v prihodnjem šolskem letu srednja šola več oddelkov za svoj izobraževalni program, pomeni to manj učilnic za osnovno šolo. Zato so na šoli predvideli, da bi imelo popoldne pouk kar 8 oddelkov. To pa bi povzročilo večje stroške predvsem pri prevozu učencev-vozačev je namreč kar 73 odst. Ne gre pa prezreti tudi negativnih sociopedagoških posledic. Nekaterim nekdanjim šolskim poslopjem, ki so v precej slabem stanju, pa se vendarle obetajo boljši časi. M. B.-J. m- ŽUPANOVA MICKA - Mladi iz Črmošnjic in Srednje vasi so letos prvič naštudirali tudi daljšo igro, in sicer Županovo Micko. Na fotografiji: Andrejka Retelj (levo) kol Jaka in Katarina Bobaš v vlogi Micke. (Foto: M. B.-J.) • Ko bo končana denacionalizacija, bo država z lučjo iskala ljudi, ki bodo pripravljeni delati na zemlji pod pogoji, ki bodo narekovani iz Evrope. (Čater) PREDPRAZNIČNE SLOVESNOSTI - V vseh treh belokranjskih občinah so pred dnevom boja proti okupatorju in mednarodnim praznikom dela pripravili svečanosti. Tako je na dvorišču metliškega gradu imela koncert mestna godba ma pihala (na fotografiji), predstavili so se recitatorji OŠ Metlika, slavnostni govornik pa je bil župan Branko Matkovič. V Gang-lovem razstavišču v gradu pa je bil koncert skupine Duma ter otvoritev razstave akademske slikarke Brigite Požegar. V črnomaljskem kulturnem domu je gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z gledališko predstavo Žorana I ločevarja "Smejči", na ogled pa so bili tudi pasteli belokranjskih osnovnošolcev. V Semiču so imeli 27. aprila svečanost pri spomeniku ob semiškem kulturnem domu, na predvečer praznika dela pa še pri cerkvi sv. Mihela na Trati. (Foto: M. B.-J.) Sprehod po MetiiOj METLIČANI SO MALALl,^ PREJŠNJEM SISTEMU, farb£JQ^ pa tudi v zdajšnjem. Stene na |,noi reč. Navadno takrat, kadar za jjne čez Gorjance kakšna pomembr |oma ša republiška osebnost. Po naetu ^ Čilu “protokola” so dali v Be ater( kranjskem muzeju prebeliti do en šen del zidov, ko sta bila v Met ij ae na obisku slovenski in hrva riuzej policijski minister. To še ni o ure grešnega, če ne vemo, da m 0pr zdaj računa nihče plačati, mu eško pa tudi nima cvenka za takšne a aa, podobne spomladanske prendiove Ravnateljica Belokranjskega it SR žeja Beba Brancelj se zdaj melftipr; uči na izust preurejeno pesm^arji < Še kikelco prodala bom, za štji, naj hanje dala bom... »a or ŽE NEKAJ LET DAJEJO Planji SEBEN PEČAT VINSKIM ^ami: GREDIM slovenski frajtonarjUiresn bodo letos raztegovali mehoviiekat nedeljo, 26. maja, po rani nujni je namenjeni dobri letini. Njihtf>odjr predstava bo na Mestnem trjhjiho vse, kar morajo pred njo storihbilo r je, da se prijavijo na naslov: I^arje Gašperič, Naselje Borisa Kidanj 3, 8330 Metlika. TOP PRED BELOKRAN SKIM MUZEJEM BI JELI STATI jabolko spora med priprt Ijalnim odborom Vinske vigred? vodstvom Belokranjskega muzi Na prostoru, kjer top stoji,1 razstava, zato bi bilo treba sfj menik iz prve svetovne vojt prestaviti. Muzealci se bojijo,1 bo zadeva v tem primeru razp j la, pripravljalci Vinske vigredi j zagotavljajo, da bodo v nasprf nem primeru izgubili kar pref denarja pokrovitelja razstave.il pomoč bi bilo treba poklicati of jence, ki so pred leti pod vpl'u\p? alkoholnih hlapov top spustilic strmini do vrat prve Dolenjrtč hranilnice in posojilnice, in si^AP brez posledic za top in zanje. dr p Črnomaljski drobil PREVIDNOST - Črnomatjrt Komunala že nekaj let nasla^ na gasilska društva prošnje,f jim sporočijo, koliko vode so f rabili gasilci pri vajah in požart Toda doslej se na prošnje ko"1' nalcev ni odzvalo še nobeno di štvo. Na Komunali pravijo, dat radi imeli te podatke zgolj zato,ji bi vedeli, koliko je v vodovod"*! omrežju nepravih izgub. Zatrjen jo, da gasilcem na vajah in r gašenju požarov porabljene v0dprli vsi navzoči, tudi pred-Javniki kočevske občine in društva Hočevarjev iz Celovca. Kočevarji iz "Strije so ob tem povedali, da v Jihovem časopisu Gottscheer Zei-Jng^v tujini živeče Kočevarje Oveščajo o dogajanju na Kočev-|kem s povzemanjem prispevkov iz Pjenjskega lista ter da celo raz-V'SUajo, da bi občini Kočevje v časopisu namenili celo stran v r°Pagandne namene. Ribniški zobotrebci t zdravstveni dom i PRAVITI IZ TEŽAV - Na izred-jta r'^n'škega občinskega vse-iAjiN.je bila minuli teden, so svet-jj 'zdali soglasje k imenovanju / ■ “etra Rusa za direktorja zdravilnega doma Ribnica. Ob tem Bj Se dogovorili, da bodo ustanovi-'jP°sebno komisijo, njena naloga sisll ■ ug°tovili možnosti in po-C*a>! poti za razrešitev težav, ki Drstijo ribniški zdravstveni dom. ROBITI VSE MEDVEDE? -_nenja o tem, ali bi bilo potreb-napadalno medvedko, ki je Je ranila 70-letnega Stanislava rudna iz Zlatega Repa le nekaj Ck- metrov °d njegovega doma, ek 111 ali ne, so zelo različna. O tem . v Ribnici ne razglabljajo in azPravljajo le “navadni” občani, , so na zadnji, izredni seji £«nskega sveta spregovorili tudi |L c'nski svetniki. Tako je eden iz-d svetnikov ob nedavnem ne- )wa* ;. veH nem srečanju človeka z med-£iv a°m opozoril, da gre tu že za anie preživetja: ali človek ali jL Ped. Mnenja je bil namreč, da 3jih ,.*° potrebno vse medvede, ki “udje videvajo v bližini nase-jid ’ Pobiti. Ob nadvse tragičnem ,vdn^dku za Grudna in njegovo Ote 'no bilo neuvidevno v tem ,|,e Uutku reči v bran medvedov jjj Sj]° Samo lepo besedo, vendar bi I? 'udi sprejemanje dokončnih J^ufitev p iod vtisom nesrečnega ahko prav tako neu-Da.evno, čeprav v tem primeru za \ "sProtno stran. J Krpanova kobila: ■■ j(J>namo take poslance, ki spre-Po»° Predpise, po katerih je pre-izdelovati suho robo upokojencem, ki pretil0 18 ali 19.000 tolarjev sta-■ tok"* Pokojnine, sami pa za vi-J „.e denarje počenjajo predvsem I Lenosti. Borijo se torej, da bi ii rcčji reveži... ^Cepoljskl krompirčki J j,^AN GODBE - Za nedeljo, f brjcj®?3 junija, pripravljajo do-■I tijMski godbeniki Dan godbe, I 0,1^'urega so povabili 6 pihalnih i| v0 ^s,rov (Kočevje, Ribnica, No-t M^usto, Grosuplja, Stične in i Komi'R'';') in mažoretke. Domači j tijs. eniki pridno vadijo ne le za ta ,i v j?P> ampak tudi za gostovanja , Jun^ulunjski, saj bodo v maju in : D0i^u.nastopili v raznih krajih j nJUrtiskc kar 10-krat. Letos so že I hiert vral nastopili tudi doma, Ko drugim 14. aprila s Schuber-k mašo v domači farni cerkvi. PnDBREPOLJCI NAJBOUŠ! Pk S I - Dobrepolju pogosto j (jJujo kar pevska dolina. Da so Cjupoljci dobri pevci, se je iz-lUdl 0 že pogoslo. To so potrdili 1 hte mladi pevci osnovne šole Do-j k' so na nedavni reviji 1 VkihJn mladinskih pevskih li yr')v v Šentvidu pri Stični zased-' K, "kurenci desetih zborov ' k Siesto. Dobrepoljski zbor, ki I **lir ,,udi največ pevcev, je vodil I tfJWman. VSt AN()VILI ODBOR SDS -kr9|'Ugah so 21. aprila ustanovili L'vni odbor Socialdemokrat-I hiij. 'unke Slovenije, za predsed-j llSu Pa so izbrali Darka Medjo. | lujjj Uuvnega zbora se je udeležil Predsednik stranke Janez Ulil I Z M A | I H O 8 Č I N MŠŠ Stečaji so terjali svoj davek v Število socialno ogroženih se je v ribniški občini lani povečalo - Prevladujejo nezaposleni zaradi stečajev, veliko pa je tudi iskalcev prve zaposlitve RIBNICA - Zaradi stečajev seje lani število upravičencev do socialnovarstvenih dodatkov v ribniški občini povečalo. Ob močno zmanjšanih možnosti zaposlovanja v ribniški občini in odstotkovno naj večji brezposelnosti v državi pa je tamkajšnji center za socialno delo zaprosilo za pomoč tudi veliko iskalcev prve zaposlitve. Denarno pomoč kot edini vir preživljanja je v preteklem letu prejelo 9 občanov, denarni dodatek pa 125 upravičencev, med katerimi jih je bilo 67 samskih in 58 družin. Med družinami so prevladovale popolne družine z dvema ali tremi otroki. Več kot polovica vseh prejemnikov je bila samskih. Največ jih je bilo v starosti od 27 do 45 let, med njimi pa poleg lani prvič zabeleženega precejšnjega porasta iskalcev prve zaposlitve. Po rahlem zmanjšanju števila prejemnikov socialnovarstvenih dajatev v začetku letošnjega leta glede na lanski december, ko jih je bilo 92, je njihovo število v naslednjih treh mesecih postopoma naraslo na 100, kolikor sojih imeli v aprilu. Najvišji denarni dodatek za polnoletnega je znašal 17.233 tolarjev, denarna pomoč kot edini vir preživetja, ki jo le z izvedenskim mnenjem, s katerim je doka- OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Naravovarstveniki so zelo prizadevni glede varstva medvedov in volkov. - Tudi medvedje pričakujemo, da bodo enako prizadevni zdaj, ko je eden naših oklal tistega Ribničana in da mu bodo izplačali ali pa vsaj priskrbeli primerno odškodnino, saj za živa bitja ne sme biti različnih meril, ne glede na raso, pasmo, vero itd. zana nezmožnost za delo, lahko prejmejo mlajši od 60 let, pa je znašala 19.884 tolarjev. Zaradi novosti, ki jo prinaša zakon o vrtcih, pa so v zadnjem mesecu in pol OBOGATITVENI PROGRAMI V VRTCU RIBNICA - Med občasnimi programi, ki ji v letošnjem letu izvajajo v ribniškem vrtcu Ringara-ja, so Mali umetnik, Lonček kuhaj in Ciciban planinec.Ciciban planinec je program, ki teče že od decembra lani in se bo zaključil junija. Razdeljen je na teoretični in praktični del, ki so ga poimenovali Cicibanove stezice. V okviru tega programa bodo otroci spoznavali bližnjo okolico Ribnice, najdaljša in najzahtevnejša pot, ki jo bodo opravili, pa bo pohod k sv. Ani. Program vodita vzgojiteljici Darja Šilc in Kati Vesel. Program mali umetnik tudi že teče od sredine februarja, vodita pa ga vzgojiteljici Marija Petek in Agata lic. Namen programa je spoznavanje različnih materialov in njihova obdelava, otroci, ki pri takšnem delu radi sodelujejo, pa so bili zelo navdušeni tudi nad srečanjem z umetnikom iz Ribnice Milanom Cirovičem. Zadnji iz niza letošnjih obogatitvenih programov jc program Lonček kuhaj, v okviru katerega naj bi otroci spoznavali kulinariko naših babic in sodobne prehrane. Program vodijo: Mojca Trdan, Andreja Marolt in Helena Kozina. na ribniškem centru prejeli veliko prošenj za ugotovitev upravičenosti do denarnega dodatka. Od 15. marca namreč po novem velja, da so vsi, ki prejemajo denarni dodatek, oproščeni plačila oskrbnin v vrtcih, zato se večina tistih, ki imajo otroke v vrtcih in ki so do sedaj svojo osebno denarno stisko skušali reševati na drugačne načine, sedaj obračajo po pomoč na center za socialno delo. M. LESKOVŠEK-SVETE OBČINSKA GASILSKA ZVEZA LE USTANOVLJENA LOŠKI POTOK - 27. aprila so delegati iz vseh šestih društev, ki delujejo v občini Loški Potok, svojo odločitev o ustanovitvi gasilske zveze potrdili, temu pa so pritrdili tudi predstavniki GZ Slovenije, ki so sodelovali na zboru, in pa predstavniki občinskih zvez iz Kočevja in Ribnice. Omeniti velja, da so se zbora udeležili tudi predstavniki GZ iz sosednje Hrvaške. Na zboru so sprejeli finančni plan za to leto, smernice delovanja in statut. Splošna ugotovitev govorcev je bila, da ima zveza spričo dokaj dobro organiziranih društev vse pogoje za uspešno delo. Upravni odbor nove GZ ima 11 članov. Poveljnik zveze je postal Janez Ravnikar, za predsednika je bil predlagan Ivan Marjanovič, ki je bil sicer soglasno izvoljen, a je izvolitev vsaj na zboru zavračal, tajnika bo izvolil upravni odbor, za to delo pa je bil predlagan Stane Mišič. A. K. Priprave na papežev obisk Kočevje bo dalo drugo najštevilnejšo ekipo prve pomoči Planinsko kočo na Mestnem vrhu bodo razširili Planincem pomaga občina KOČEVJE - Planinski dom pri Jelenovem studencu na Mestnem vrhu je ena najbolj obiskanih izletniških točk v okolici mesta Kočevja. Ker je daleč premajhen, da bi sprejel vse, ki se od tod odpravljajo na pohode bodisi proti Kočevski Reki, Osilnici ali v smeri Ribnice, so se kočevski planinci po več letih razmišljanj odločili, da ga bodo razširili. Pri tem jim pomaga tudi občina. V skladu s strategijo razvoja Kočevske in ustvarjanjem pogojev za razvoj turizma se je kočevska občina že lani odločila, da bo Planinskemu društvu Kočevje pomagala pri obnovi in razširitvi koče na Mestnem vrhu. V ta namen je občina že zbrala vso potrebno dokumentacijo za pridobitev lokacijskega dovoljenja, izdelala pa je tudi idejno zasnovo za adaptacijo in razširitev doma ter projekt ureditve njegove okolice. V obstoječi koči je na voljo okoli 15 ležišč, z dodanim prizidkom v velikosti 9x10 metrov pa bodo pridobili še okoli 30 ležišč, 40 sedišč ter jedilnico z 28 sedišči. S tem bo zadoščeno želji planincev, da bi lahko v koči prenočilo za avtobus izletnikov. Vsem pa bo dobrodošla urejena okolica s parkirišči, otroškim igriščem, prostori za sedenje, postavitve razglednim stolpom in steno za vadbeno ple- Zanje' M. L.-S. OS1LNIŠKA GROBARJA - Janez Žagar (desni) in Stanko Poje (levi na fotografiji) sta povedala, da sta edina v osilniški občini, ki kopljeta na pokopališčih jame za grobove in še z dvema pomočnikoma pokojnika tudi pokopljeta. Dodala sta, da sta za časa nove občine izkopala 6 grobov, medtem ko sta se v istem obdobju v občini rodila le dva otroka, tretji pa je - kot je zatrdil tudi župan Anton Kovač - že na poti. Župan je dodal še, da bo težko zaustaviti upadanje prebivalstva v tej po številu prebivalcev najmanjši slovenski občini. (Foto: J. P) KOČEVJE - V kočevski občini se je v priprave na svečani sprejem papeža Janeza Pavla II. aktivno vključilo okoli 100 pripadnic enot prve pomoči civilne zaščite. Z enajstimi ekipami prve pomoči bodo pripadnice civilne zaščite iz kočevske občine druga najštevilnejša ekipa iz ljubljanske regije. “Zagotovitev tako velikega števila ekip prve pomoči je odraz večletnega kadrovanja v enote civilne zaščite in permanentnega usposabljanja na tem področju,” pravi namestnica poveljnika občinskega štaba CZ v Kočevju Milena Lautar. Priprave na papežev obisk so v Kočevju potekale od marca do konca aprila v obliki 11 -urnega dopolnilnega pouka,” pojasnjuje Lautarjeva. Medtem ko so morali po nekaterih drugih občinah, da bi zagotovili potrebno število enot, ki se bodo udeležile papeževega sprejema, pospešeno opaviti še temeljne programe usposabljanja, pa seje v kočevski občini lahko v dopolnilno usposabljanje takoj vključilo skoraj 100 pripadnic enot prve pomoči. Zato so v Kočevju tudi lahko oblikovali kar 11 ekip, ki v skupnem številu vseh sodelujočih, ki jih bo za sprejem papeža zagotovila ljubljanska regija, predstavljajo 16,6 odst., glede na število prebivalcev občine Kočevje pa kar 0,4 odstotka. Posebnost kočevske ekipe v regionalnih merilih pa je tudi, da vseh 11 ekip sestavljajo izključno ženske, kar je po mnenju Lautarjeve vredna pohvale. M. L.-S. SAKRALNE OBJEKTE OBNAVLJAJO LOŠKI POTOK - V Retjah, ki je največja vas v občini, imajo kar štiri kapelice, manjšo cerkev in nekaj drugih znamenj. Pred nekaj leti so obnovili kapelico sredi vasi, v teh dneh pa prenavljajo kapelico sv. Antona. Vaški odbor pa je sklenil obnoviti tudi kapelico, ki stoji ob cesti Retje-Hrib in je zaradi tresljajev in starosti močno poškodovana. Alojz Debeljak, lastnik zemljišča, je že ponudil prostor, da se kapelica odmakne od cestišča za meter ali dva, stara pa podre. Tako bi bilo kapelico laže vzdrževati in ne bi bila izpostavljena prometnim vplivom. A. K. Amandmaji skoraj ogrozili proračun občine Kočevje Prevladal je razum KOČEVJE - Minuli petek zvečer so v podaljšanju po poslovniku določenega štiriurnega trajanja seje občinskega sveta med zadnjimi v zahodnodolenjski regiji sprejeli občinski proračun tudi Kočevarji. Nepravilno vloženi amandmaji in ostali kasnejši zapleti pa so skraj ogrozili sprejem proračuna. Kočevski župan Janko Veber je povedal, da so amandmaji, ki sojih vložile stranke LDS, Zelenih in SKD v neskladju s poslovnikom občinskega sveta, ker sojih vložile stranke. Pravilno je bil vložen le amandma svetnika Jožeta Novaka, ki pa mu je župan oporekal, češ da je za šport, kateremu naj bi po amandmaju namenili še dodatnih 5 milijonov tolarjev, že tako namenjeno 8 milijonov nad merili. Po prekinitvi seje je takoj prvi zaplet, ki je postal osrednja točka razprave o proračunu, povzročil prvi predstavljeni amandma, ki ga je vložila skupina svetnikov. Predlagali so, da se za 4 milijone tolarjev zmanjšajo bruto plače zaposlenih v občinski upravi, denar pa nameni za ureditev pločnika v Dolgi vasi. Kljub županovim pojasnilom, da zagotavlja denar za delo občinske uprave država ter da ga ni možno prerazporediti drugam, so predlagatelji vztrajali, naj se o amandmaju glasuje. Po vrnitvi župana, ki je s sodelavci zapustil sejo, da bi uskladili vse predlagane amandmaje, pa je med svetniki vendarle prevladal razum. Z glasovanjem o posameznih amandmajih spornega amandmaja niso sprejeli, zavrnili pa so tudi Novakov amandma, amandma Irene Trobentar, da bi povečali sredstva kulturnemu centru, in predlog skupine poslancev, da bi prerazporedili delavko iz ZTKO na občinsko upravo. Sprejeli pa so amandmaje: Braneta Dekleve, da se za letno šolo v naravi nameni 700 tisoč tolarjev, ki naj bi jih Občinarji “privarčevali” pri zamenjavi avtomobilov; Irene Trobentar, da se iz naslova najemnin nameni 3 milijone tolarjev za vzdrževanje stavbe kina; Vincenca Janše, da se v proračun vključi obnovitev stare elektrarne in vodarne v višini štirih milijonov tolarjev, ter amandmaje, da se za ureditev pločnika v Dolgi vasi nameni skupno 20 milijonov tolarjev. Proračun kočevske občine bo znašal na prihodkovni strani 1.120.189.734 tolarjev, odhodkov pa je planiranih 1.204.200.000 tolarjev. M. LESKOVŠEK-SVETE Suha roba reševala podeželje Izdelovanje suhe robe učinkovitejše od pomoči demografsko ogroženim Dobrepoljci vadijo za Torino Tam bodo 5. julija nastopili na Igrah bre* meja -Iščejo pokrovitelje, saj potrebujejo 20.000 DEM DOBREPOLJE - Na letošnjih Igrah brez meja bo sodelovalo tudi 9 slovenskih ekip, med njimi iz Dolenjske Novo mesto in Dobrepolje. Dobrepoljci so izvolili 5-članski organizacijski komite, ki ga vodi predsednik Stanc Škulj, njegova najpomembnejša naloga pa je nabiranje denarje za kritje stroškov nastopa, ki bodo veljali okoli 20.000 DEM. Dobrepoljci so že izbrali ekipo, ki jo vodi Brane Ternovšek, in vadijo. Na testiranje za izbor ekipe je prišlo 10 moških in pet žensk, v ekipo pa so bili izbrani po štirje moški in ženske ter pri moških dve rezervi, pri ženskah pa le ena, ker več kandidatk ni bilo. Zdaj ekipa pridno vadi, določena pa je za tekmovanje evrpskih mest oz. krajev, ki bo 5. julija v Torinu. Še pred odhodom, 23. junija, se bo ekipa predstavila domačinom na zabavnoglasbeni prireditvi, ki jo bosta organizirala domača Turistično in Športno društvo. Posebna komisija pripravlja tudi predstavitev tako imenovane “TV-razglednice dobrepoljske občine”, ki bo predvajana ob tekmovanju v Torinu. Dogovorjeno je še, da bo v Torino odpotovala tudi dobrepoljska godba na pihala, zaželjenih pa je kar največ ostalih navijačev, za katere bo organiziran posebnen prevoz. Rok za prijave poteče v soboto, 4. maja. Navijači plačajo stroške prevoza in vstopnico za prireditev, kar znaša 6.000 tolarjev. M. STEKLASA VELIKE LAŠČE - 23. aprila je bil na IVubarjevi domačiji na Rašici posvet o problematiki izdelovanja suhe robe. Udeleženci so poudarili, da za izdelovalce suhe robe ni vprašanje plačevanja davkov, le postopke vodenja evidence in plačevanja davkov naj bi poenostavili, in tako zahtevo so naslovili tudi na vlado. Posvet je bil pomemben tudi zato, ker je v pripravi zakon o kmetijstvu, ki bo natančneje opredelil dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Kmet, ki želi izdelovati suho robo, mora po sedanjih predpisih imeti obrtno dovoljenje. Če želi te izdelke prodajati kot izdelke domače obrti, mora pridobiti o izdelkih mnenje obrtne zbornice Slovenije in je v tem primeru obdavčen na osnovi normiranih stroškov, se pravi, da se mu ob prodaji prizna 60 odstotkov iztržka za normirane stroške, od preostalih 40 odstotkov pa plača davek po PLANINCI NA SV. ANO DOBREPOLJE, RIBNICA -Planinsko društvo Dobrepolje organizira v soboto, 4. maja, pohod na poti Struge-Sv. Ana-Grmada-Kamen Vrh- Videm. Med pohodom bodo v sosednji ribniški občini obiskali planinsko kočo ribniških planincev za Sv.Ano in to razgledno točko ter turistični dom na Grmadi. Pohod bo praktično zaključen pri planinskem domu dobrepoljskega društva na Kamen Vrhu. veljavnih predpisih. Možno pa je še, da kmetje suhorobarsko dejavnost le priglasijo, a morajo v tem primeru voditi poslovne knjige. Ob vsem tem pa naj bi bilo • Posveta so se udeležili predstavniki občin Velike Lašče, Ribnica, Dobrepolje in Kočevje, poslanci Benjamin Henigman, Marjan Podobnik in Nada Skuk, predsednik Obrtne zbornice Slovenije Pavel Sedovnik, predstavniki območnih obrtnih zbornic Ribnica in I.jubljana -Vič-Rudnik, ministrstva za kmetijstvo (republiške uprave), kmetijskih zadrug, ki odkupujejo suho robo, in še nekateri. Skupno je bilo prisotnih okoli 30 udeležencev posveta. kmetom, ki dobivajo starostno kmečko pokojnino, prepovedano izdelovati suho robo. Vsi ti predpisi so za kmete dokaj nerazumljivi in prezapleteni, zato so nekateri predlagali, naj bi za vse suhorobarske izdelke predvideli možnost obdavčitve po normiranih stroških. Spet drugi so menili, naj bi suho robo opredelili kot hišno obrt, tej obrti pa naj bi dodelili poseben status in nato vse zadeve okoli nje preprosteje ure- dltl' J. PRIMC VSE VEČ TURISTOV TRAVA - Duša in gibalo kraja je postalo “Gostišče travljansko”, ki preko celega leta organizira prireditve, znano pa je postalo po obiskih avtobusnih izletnikov, ki se radi podajajo v naravo, ki je v teh krajih prvobitna in enkratna. Res je, da je preko zime, ki je tu lahko izredno ostra, manj živahno, zato poskušajo nadoknaditi preko poletja. Tako je bil že 20. aprila speljan triatlon ali izbirna tekma slovenske reprezentance za nastop na evropskem prvenstvu na Portugalskem. Večja prireditev bo srečanje Travljancev in vrsta drugih aktivnosti s taborniki, planinci in drugimi skupinami. Tone Potisek, ki je lastnik tega vse bolj popularnega gostišča in pobudnik večine turističnih akcij, pravi, da je s 1. majem uvedel poletni delovni čas in je priljubljeno gostišče odprto razen ponedeljka vsak dan od 12. do 22. ure. a MŠŠ J Z NAŠ T H o 8 Š J N ttMtt Junija nova centrala v Trebnjem Telekom v TVebnjem začel montažo nove, sodobne telefonske centrale ■ Boljše tudi medkrajevne zveze - Letos še povečanje zmogljivosti ATC Dobrnič in Velika Loka TREBNJE - Do konca meseca maja bo zaključena montaža nove nadomestne in sodobne telefonske centrale sistema Iskra SI 2000, v začetku junija pa jo bodo vključili v promet in nanjo priključili vse obstoječe naročnike. To razveseljivo novico za vse, ki so se doslej nemalokrat upravičeno jezili zavoljo slabih telefonskih zvez, so nam sporočili iz novomeške poslovne enote Telekoma Slovenije. Sedanja centrala je ne le tehnološko zastarela, ampak že tudi popolnoma zasedena. Nova telefonska centrala bo ob kakvostnem telefonskem prometu uporabnikom ponudila še vrsto novih storitev, kijih omogočajo današnje digitalne centrale, od preusmeritve pozivov, zapisa klicanih številk in porabe impulzov do ugotavljanja nezaželenih klicev in podobnih storitev. Ko bo vključena v promet nova centrala, bodo ožive- VPIS V MALO SOLO DO PETKA SEVNICA - Tukajšnji vzgojno-varstveni zavod Ciciban bo vpisoval predšolske otroke v različne vzgojno varstvene programe (celodnevne, poldnevne, krajše) in v program priprave na šolo (mala šola) za šolsko leto 1996/97, in sicer: od ponedeljka, 6. maja, do petka, 10. maja, od 9. do 12. ure; v torek in sredo pa tudi od 15. do 18. ure. Dodatne informacije dobijo starši na telefonu 81-403. le tudi nove, boljše medkrajevne povezave s telefonsko centralo v Novem mestu. Povedati pa je treba, da so poštarji že pred nekaj • Telekom Slovenije bo letos vložil v prenovo novih prostorov in •zamenjavo telefonske centrale v Tbebnjeni ter v nove medkrajevne zveze in gradnjo krajevnega omrežja preko 120 milijonov tolarjev. Po besedah pomočnika generalnega direktorja Telekoma inž. Andreja Zupanca, se bo 1.790 uporabnikom sedanje centrale v Trebnjem lahko priključilo kar okrog 600 novih. Ker pa je za zdaj interesentov “le” 182, bi lahko rekli, daje naložba v novo sodobno telefonsko centralo, za katero so kar nekaj časa zbirali denar, že naložba za prihodnje tisočletje. Po gostoti (32 telefonov) pa so TTebanj-ci že zdaj pri vrhu, tik za Novo-meščani. leti začeli obnavljati in širiti tudi krajevno omrežje, da bi omogočili vključevanje novih naročnikov. Zgradili so krajevno omrežje za obrtno cono, Telekom pa pripravlja dograditev omrežja na območju Nemške vasi in obnovo omrežja na Starem trgu. Z zamenjavo in povečanjem prometnih zmogljivosti telefonske centrale v Trebnjem se bodo odpr- DARUJTE KRI! TREBNJE - Rdeči križ Slovenije - Območna organizacija Trebnje organizira krvodajalsko akcijo, in sicer: v sredo, 15. maja od 7. do 13. ure v Zdravstvenem domu TVebnje, v četrtek, 16. maja, od 7. do 12. ure v Kulturnem domu Mokronog in v petek, 17. maja, od 7. do 13. ure v OŠ Mirna. Lepo vabljeni, kajti le kri lahko nadomesti kri, zato pa je dar življenja. le možnosti še za posodobitev preostalih telefonskih central v trebanjski občini. Te razvojne korake načrtujejo pri Telekomu v naslednjih letih. Za krajane Suhe krajine v trebanjski občini pa je gotovo razveseljiva obljuba Telekoma, da bodo že letos podvojili zmogljivost centrale v Dobrniču, kjer je gostota telefonov na 100 prebivalcev komaj slabih 15; povečanje zmogljivosti za 190 priključkov še letos obljubljajo tudi za centralo v Veliki Loki, kjer je gostota 25, interesentov za nov priključek pa 120. P. P. TREBNJE - DEŽELA, KJER SE UČI LJUBLJANA - V hali C Gospodarskega razstavišča bodo na razstavnem prostoru Andragoškega centra RS na Sejmu učil, ki traja od 7. do 10. maja, v projektu “Slovenija - dežela, kjer se uči” predstavili štiri slovenske občine: Ormož, Tržič, Trebnje in Maribor. Občino Trebnje bodo predstavili 9. maja od 10. do približno 17. ure, in sicer takole: Naredimo nekaj za boljši jutri (izdelovanje cvetja in ekoloških materialov WE pri OŠ Mokronog), S knjigo v življenje (OŠ TVebnje - knjižnica); Potopisna predstavitev občine TVebnje, Rom, aktivni družbeni dejavnik, Študij na daljavo, Modne ilustracije kot pogoj za uspešno delo pri modnem oblikovanju (C1K TVebnje), Kulturno zgodovinska predstavitev občine TVebnje (Knjižnica Pavla Golie) in Družinski dan (projekt TVebnje zdrava občina dobrih medčloveških odnosov), Dejavnost društva za zdravje in sožitje v družinah (istoimensko društvo), Godovapje (KUD Svoboda Mirna), več-krat čez dan pa bo občina TVebnje pripravila Celostno urejanje podeželja. ODPRTI DAN OSNOVNE ŠOLE BLANCA - Z malo šolo je na blanški osnovni šoli 199 učencev, kar povzroča v že nekaj let preveč utesnjenih prostorih ob dvoizmenskem pouku še dodatne težave pri količkaj normalni organizaciji učno-vzgojnega procesa. Blanška šola je v sevniški občini na vrsti za večjo naložbo takoj za boštanjsko, kjer pa gre letos h koncu. Navzlic tem zagatam je dan odprtih vrat OS Blanca lepo uspel: učenci so predstavili življenje v naravi in glasilo Ajdiča, projekt Od Blance do Bohorja, malo šolo, projekt Obrt v naši okolici (na posnetku si učenci ogledujejo to razstavo) in razstave drugih izdelkov. (Foto: P. P.) Uravnotežen občinski proračun Odbor za družbene dejavnosti pri trebanjskem občinskem svetu že imel na rešetu osnutek proračuna TREBNJE - “To je proračun, ki omogoča boljše delo. Jasno bo potrebno še odgovoriti na prostorske izzive trebanjske osnovne šole v luči zidave prizidka za potrebe glasbene šole in občinskega pihalnega orkestra. 25. aprila smo na svetu OŠ Trebnje ugotavljali, da če bodo 4 paralelke,” je povedal predsednik odbora za družbene dejavosti pri občinskem svetu v • Če vlada plava, gospodarstvo tone. (Jurič) OKROGLIČANI PO DOLGIH LETA DO ASFALTA - Praznični dnevi so bili že nekdaj nadvse primerna priložnost za t. i delovne zmage in to tradicijo je spoštoval tudi predsednik vaške skupnosti Janez Nunčič, ko je ob zaključevanju del pri posodobitvi lokalne ceste Breg - Okroglice - Razbor v dolžini 6 km na dan upora proti okupatorju povabil najzaslužnejše krajane in goste na srečanje (na posnetku), da bi se jim zahvalil in da bi tudi družno nazdravili veliki pridobitvi. Na Okroglicah pod Lisco je le 46 hišnih številk, a so krajani že pred 3 leti zbrali za cesto 100.000 tolarjev in bili zato deležni občinske podpore oz. pomoči iz t.i. demografskega tolarja. Asfaltirali so 3 km ceste. Letos so krajani in KS Loka za naložbo predvideli in zbrali okrog 22 milijonov tolarjev; največ so prispevali po 2.500 mark, lastniki vikendov po 1.500 mark, 20 krajanov zaselka Podvine pa za nekategorizirano cesto kar po 2.700 mark. Krajanom, KS Loka in sevniški občini se je za sodelovanje zahvalil še prizadevni predsednik gradbenega odbora Vidko Močivnik. (Foto: P. Perc) PROTESTNA IZJAVA - Na občnem zboru sevniške borčevske organizacije in proslavi 55. obletnice ustanovitve OF (na posnetku) so veterani 2. svetovne vojne sprejeli protestno izjavo proti rušenju spomenikov Kidriču in Kardelju v Ljubljani. “Pobuda prenapetih ljubljanskih svetnikov spominja na čase, ko so preganjali Primoža Trubarja in javno sežigali knjige, ko so bili nekaterim v napoto celo Prešeren, Cankar, Gregorčič in druga velika imena slovenske kulture. Svetniki naj zgodovino raje prepustijo stroki, odločitev glede spomenikov referendumu in svoje moči reševanju perečih mestnih problemov!" Slavnostni govornik je bil Jožko Papež, kulturni spored pa so izvedli učenci sevniške osnovne šole Sava Kladnika in glasbene šole. (Foto: P. P.) Trebnjem, Milan Rman. Poudaril je, da je odbor proti delnim rešitvam, osebno pa pogreša skupno voljo v želji, da bi se skupaj dobili predstavniki javnih služb oz. zavodov, občinskega sveta in zavodov, da bi naredili skupno strategijo. “Lažje je problem amortizirati, če imajo ljudje določeno vizijo o namerah. Predlagatelj je upošteval uravnoteženost, iz tega se vidi skrb glede kontinuiranega razvoja tega prostora,” je komentiral razpravo o osnutku občinskega proračuna predsednik odbora za družbene dejavnosti, prof. Milan Rman. ROTARIJANCI PRINESLI IGRAČE SEVN1ČANOM - Drugi petek v aprilu so učence sevniške osnovne šole Ane Gale in vodstvo te šole za razvojno motene osebe zelo razveselili člani ljubljanskega Rotary kluba, na čelu s predsednikom prof. dr. Fedorjem Pečakom in zakoncema Šubic, ki so prinesli na šolo igrač v vrednosti 100.000 tolarjev. Defektologinja Fanika Zemljak je povedala, da imajo že slabo izkušnjo z interpretacijo inte-gracije v OS, ki so si jo nekateri razlagali čisto po svoje. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z drugačnimi osebami, se namreč bojijo, da gre za neupravičeno zadrževanje razvojno motenih osebah v OŠ, in če je tako, se dela tem otrokom nepopravljiva škoda. Učenci so gostom in staršem pripravili prisrčen kulturni spored. (Foto: P. P.) Polemika o direktoiju Komunale Sevniški občinski svet ni potrdil predloga svoje komisije, da bi za direktorja Komunale imenovali Bojana Lipovška - “Tehtanje” direktorjev Dobovška in Lipovška IZGNANCI IMAJO V DOLENJEM BOŠTANJU NO VO KAPELICO VE JURIJA - Zadnjo aprilsko nedeljo popoldne se je v lepem sončnem vremenu zbrala ob novi Jurjevi kapelici v Dolenjem Boštanju množica nekdanjih izgnancev, tudi iz drugih krajev. Boštanjski župnik Srečko Golobje daroval mašo, predsednik boštanjske krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Tone Novšak in recitatorji pa so obudili spomin na trnovo pot slovenskih izgnancev. Kapelico so poleg boštanjskih izgnancev izdatno pomagali zgraditi Jurjevi pevci, ki ohranjajo jurjevanje in so, po besedah Cirila Udovča, že nekaj let namenjali večji del pobranih prispevkov za obnovo Trubarjevega hrama na Rašici in za eno najlepših kapelic naokoli, ki jo je zasnoval do vseh podrobnosti sevniški umetnik Rudi Stopar. (Foto: P. Perc) SEVNICA - Dosedanjemu direktorju javnega podjetja Komunala Sevnica Miru Dobovšku je aprila potekel mandat. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je ugotovila, da izmed petih na razpis prijavljenih kandidatov za direktorja vsi izpolnjujejo pogoje razpisa. Občinskemu svetu pa je predlagala, naj za direktorja Komunale imenuje 44-letnega diplomiranega inženirja elektrotehnike iz Sevnice Bojana Lipovška, sedaj direktorja lnesa. Ko so svetniki zvedeli, da se je vanje predloga upoštevala stro- nadzorni svet podjetja med dvema kandidatoma, ki sta prišla v ožji izbor, Lipovškom in Dobovškom, bolj nagibal za slednjega tudi zato, ker je bil Lipovšek pred leti že izbran na to delovno mesto, a si je premislil, in je takrat “reševal” Komunalo Dobovšek, se je polemična razprava poglobila. Svetniki, zlasti Franc Pipan (ZLSD), so podvomili, da je komisija “kot izhodišče za razpravo oz. obliko- kovnost kandidatov in sposobnost vodenja podjetja v širšem razvojnem smislu”. Medtem ko je nadzorni svet po strokovni plati dajal prednost Dobovšku, naj bi imel Lipovšek več menedžerske žilice. Toda tudi o teh domnevnih prednostih so svetniki polemizirali. Zlasti Boštanjčana Boris Pernov-šek (SDS) in Alojz Zalašček (SLS) sta spraševala, kje je Dobovškova strokovnost, če pa je imela Komunala zadnja tri leta izgubo. Drugi svetniki so spet v bran sedanjemu direktorju navajali, daje potrebno pač upoštevati, da so cene komunalnih storitev že dolgo zamrznjene. Spraševali pa so zagovornike kandidata Lipovška, kaj imajo s stroko skupnega elektrotehnika in komunalne storitve, pa tudi naposled, kakšne so njegove menedžerske reference in kako posluje Ines, ki ga vodi. Naposled so svetniki soglašali, daje potrebno razpis za direktorja sevniške Komunale ponoviti, kandidati pa morajo predložiti tudi delovni program oz. razvojno vizijo Komunale. Krjavljeve ishricej~ KDAJ SEJA V STIČNI?-Svet nik SKD v ivanškem občinske''red svetu Pavel Groznik je že ls"ripe predlagal, naj bi eno izmed 9 lomi občinskega sveta imeli pod streli lame samostana Stična. To naj bi si žel 'ilom tudi opat s sodelavci. Zdaj se,!1 ikoj kaže, nekaj zatika pri usklaje*' lamr nju termina seje. Svetniki bo* jaki morda še pred papeževim oe e up, iskom skočili iz lepo opremljenem a utesnjene sejne sobe na župa' t u, stvu na sestanek v večnamensl dv0; dvorano ivanške cerkve. Za reze am0 vo ostajajo še gasilski domovi Jim z KMEČKO GLASILO? - S'lo.o. cialdemokratski svetnik Igor BC D\ čina se pritožuje, da je občinsEdol glasilo Klasje predvsem “kmefi ® ja: časopis z malo kulture in spod vškt da pa skoraj nič ne piše o gosp 'or. darstvu”. Urednik Klasja Andi1 Jlo. Agnič zanika, da bi favorizirala katerokoli stranko, ne Zelene »Tati ternative niti SLS, kot so bili Bf jvdtlce pogostejši očitki. Milena Vrhovce svetnica SLS, zaposlena kot dir»m; torica KZ Stična, pa meni, “hlad strokovnih nasvetov v časopisuife bi smeli mešati s politiko. PRAVILNIK O PLAČAH Of Ed NADOMESTILIH - Nekate' svetniki so prepričani, da omenjJ ni pravilnik spada prej na začetf dnevnega reda kot pa na začeljf kamor so ga doslej uvrščali, kotd ne bi želeli, da bi ga sprejeli' na seji občinskega sveta 10. maj ( Trebanjske iveri DO RANE ZORE - Občin* __ odbor za družbene dejavnosti, m» ga vodi Milan Rman, je eno prizadevnejših teles trebanjski občinskega sveta. Odbor je -i j, aprila izčrpno razpravljal o ostUjL, ku občinskega proračuna. NavZjjj^ temu da so se v dobrih petT ° dolgem zasedanju ukvarjali p*] težno s to materijo, in so obravtj vo nekaterih drugih točk odloz1 so sestanek zaključili šele poe uri zjutraj. Kaj bi šele bilo, koj člani odbora vedeli, daje predse* nik Rman ravno tistega dne pr3! noval rojstni dan? f. DOKTOR ALI ZIDAR PAN? - Pevec Alberto Gregoriif s svojim čudovitim glasom^ neposrednostjo preteklo sobo’ zlahka navezal stik z množi® N obiskovalcev prireditve Pesem1,1 'd druži v Velikem Gabru. Alberto1. n< je spomnil, da je zbranim čestf 'a ‘Tep praznik” (dan upora), P( zdravil pa je tudi trebanjsko!,11' “doktor župana.” Gregorič je Pvr. vedal, da v Južni Ameriki povs® j J tako titulirajo župane, da pa ne'’ j J zakaj ne bi bil župan zidar. ^ VESELJE IN ŽALOST-ZA -ganizacijo prvih dveh omenjej1. 'I priredtev se je največ ubaJ b Alojz Barle. Tako naj bi bilo "*, tokrat, toda Lojze je moral zaravVl težav s srcem počivati. Na pfeV: večer operacije srca, pred dneve1 o žena oz. materinskim dnevotoK še napisal svojim prijateljem p^jj cem in drugim pismo, kot da: slutil, da bo to poslednje deja®A' v njegovem življenju. Ko so P|J brali to pismo s sporočilom, ^ uživajte v petju in druženju, se!$iJ navkljub številnim veselim nutkom na tej prireditvi n"1 t,„ sikomu v dvorani utrnila solza. ( Sevniški paberk[ ČESTITKE ATLETOM -nik sevniškega atletskega ki"™?1 Srečo Vodenik vestno beleži zultate obetavnih in vse bolj ^ (javljenih sevniških atletov, skn s; pa tudi za obveščanje mediji dosežkih Sevničanov. Tako Sre” ni ušla ne ravno ne pomemh? ^ podrobnost, da te dni KlaV^J pm Tomažin, ki je na sobotnem * teku na Petelinjek zmagala r članicah na 6.500 m, in Zvo"! Bregar, ki je bila v prav tej k3 ( goriji tretja, praznujeta roj**1! vJil dan. Rafku, Jasni in Kla želimo v imenu vodstva kluba privržencev kraljice športov1 pesne priprave v Medulinu! . ŠE ČREVA VEN VLEKU ho Spomladanska čistilna akcija dotokov v sevniški občini je dojj uspela, predvsem po zaslugi ol(r in njihovih mentorjev oz. učitelj* v "Sh Vprašanje pa je, če so dolžni počistiti vso svinjarijo, k'( [j odrasli zmečejo v naravo-in cel",] potoke. Na primer: na Blanci seJ (j okrog 30 osmo- in sedmošoKL j na akciji pridružilo le nekaj ga5( ^ cev, žal pa noben ribič ali l°v i k Otroci so iz Blanščice zvlekli f-l > nagnusne sluzaste kože dom"^ ^ živali in njih trupla, vmes s0^( ^ našla tudi kakšna čreva, tako,"1 j, je mladino, povsem minila žc V j. po hrani. Odrasli so raje opazdv] ^ i77a 7avi>c Lot žI:i hi ‘iti" 1: akcijo izza zaves, kot da bi sa"^,, Ij zgledom pokazali, kot so na P |. ; mer studenški lovci, ki so od zas‘T [ ka Novo do Rovišč nabral' L tovornjak odpadkov. 6 DOLENJSKI LIST St. 18 (2438), 3. maja 199^ '*£h M Dame Krške novice s«' Dame z avtomobilom - ISi re<* dnevi se je z avtomobilom ; lai inpdjaio v Kostanjevico več :d» omkinj. Očitno je bilo, da so '.^i 7*e v pisanih krilih in z avtomo-'ze''l0nj prispele na delo, v službo, e, k akoj ob izstopu iz avtomobila so JJe,'?®feč družno prevrnile smet-bol ^ 'n pobrale, kar je bilo v njem “ Uporabnega. Omenjene gospe, i ,°sni0 preverili, niso kooperant o" lC Uradne občinske službe 7: ensk idv, uradne občinske službe za j v°2 smeti, marveč delujejo kot .dostojne podjetnice. Menda VIS«lo 23 podietie Jerinov Grm, Bd DVORANA - Krško bo vendar-ins,| “obilo dvorano. To je jasno. Ni ne ?jasno, kaj bo v njej, zato se v tort jtskem začenja veliki boj za pro-osjl0r' Brez dvoma bo drag. Nič Če ne bo denarja, se bo zirtpaca|° tudi z glasovi, saj so pred nehati volitve. ' "'.Butalska setev - za Bu- (°'j,, ce se ve, kaj so sejali, da so po-1!rTjB zrasle koprive, ki naj bi bile ‘h Tadas°l- Ni pa znano, kaj sejejo SU fcfi n* ali okoličani, da jim po m P°UU rastejo živalski hrb-i “f^den takih hrbtov cveti na robu atXe*išča pri vodovodnem rezer-enjjuarju na Krškem polju. No, lahko -eTina krških njivah ne rastejo av-s no ^ravP 'n kar je še podob-hrbtov in da je v tem primeru i vi utovino tja nekdo prinesel. Eno na) vemo zagotovo: tega ni storil j" JJMttor, ki ima v svojem delov-| ur območju drugačne naloge z __■ lrLVldez negibnimi živalskimi int JJJjŠči, v katerih že vse gomazi. 'nAESALCI TEKMUJEJO fi _ V LAŠKEM sati KRŠKO - Posavski plesni ivzL. Lukec bo soorganiziral ;[i zavno plesno prvenstvo v prt dibinaciji, in sicer v soboto v ivrv P°rtni dvorani Tri lilije v La-oži «m. Predtekmovanje se bo 5 TCel° ob 12. uri, finale bo na ‘°ič®redu ob 20. uri. V nedeljo *sr3il na istem mestu ob 13. uri ’ Fadno odprli mednarodno 2l rVe,'stvo Slovenija Open. riiAr gjjjovo v Brežicah ž‘n MOSTU - Brežiški most 'hej 1 u - nrezisKi most V Savo in Krko bodo kmalu •d' i a°vili. Kako tudi ne, saj na njem itrt ,'ajo dan in noč. Podnevi na pi Km delajo gradbinci, ponoči pa •cl , "'presor, in sicer vse do jutra. : Pj2r.Se Oče kompresorja, je zdaj v^iasno. Sprva so namreč misli-e'( h je kompresor posebne vrste r.ua kmalu po polnoči začne ^,Jjyati kar sam. Potem so ugo--1'1. % da ga vključujejo razposaje-j1“režiški fantje, ki jim ob dveh *1jL v manjka do popolnega za-rj -,°Jjstva samo še ta užitek. rt hrf AK - Včasih je veljala na v ■fc?v.0zu v Obrežju omejitev hi-11 ■ J140 km/h. Za mostom je stal P*! O konec omejitve hitrosti. Ta a: ^ k stoji še vedno, vendar so ga jrtf ^ larjj obrnili vstran, tako da ga P1* i-V|dij° vozniki na cesti, ampak ^Pocfinje iz bližnjih hiš. Če se bo lC| farski ukrep obnesel, bodo v geniji prenehali popravljati ';1 ^,e in bodo raje samo obračali J- jj.'Petne znake. Hitreje in cene-'llif °brniti znak kot pa asfaltira-! Les,°. posebno če je že tako zde-1 b kot je ta skozi Obrežje. Tir lati ^ANJE - Podjetnika, ki de-u b,L n°v znak brežiške občine, sta 11. ij* Pred dnevi spet na seji breži-f( občinskega sveta, tokrat že Č3*. Predstavitev tudi v drugem rt kfi su n' usPckt. Na zadnji seji m,. Predstavnika podjetja sploh * p?a Prišla do besede. Skoraj celo ’! (jvP°ldne sta čakala na poziv v i'l, *J»no, potem pa so svetniki ob l! pre,, vetih zvečer prekinili sejo in f' vstavitve znaka sploh niso do-1*1 tHu'''.Če bo šlo tako naprej, bo rt' gojeno podjetje tisti milijon, ki rt,! sJe dobilo za znak, zapravilo Ji za vozovnice v Brežice in 1 rt Vesna Kozole iz Dole* $ j4 Leskovca - Tamaro, Marii M-,11 Hirt z Dobrove - Luka, . t r*a Švajger iz Krškega - dek-J |^'Jožica Filipčič z Bojsncga -tl m Jfino, Dorotea Lazarova iz iw‘ic' B-^n°> Mefka Štih s Se-. c8a - Klemna. Čestitamo! IZ NAŠIH OBČI N mš Praznovala ena najlepših šol Ob 90-letnici stare šolske stavbe več prireditev ■ 40-letnici galerijske dejavnosti posvečena razstava 8. otroškega ekstempora v Lamutovem likovnem salonu KOSTANJEVICA - Osnovna šola v Kostanjevici praznuje praznik šole že vrsto let ob obletnici rojstva domačina Jožeta Gorjupa, po katerem šola nosi tudi ime. Letošnji 8. ekstempore, ki so se ga udeležili mladi likovniki iz 14 osnovnih šol, je posvečen še enemu pomembnemu jubileju - 40-letnici od uradne otvoritve Gorjupove galerije, ki domuje v starem delu šolskega poslopja. TUdi ta letos praznuje 90 let. Danes šola ni samo šola, ampak je hkrati tudi galerija Jožeta Gorjupa, ki spada pod okrilje Galerije Božidarja Jakca. Stara šolska stavba je bila med drugo svetovno vojno deloma porušena in v šolo v obnovi je leta 1953 prišel poučevat slavist Lado Smrekar. Bilje umetniška duša in se je s svojim neutrudnim delom vpisal v zgodovino kraja kot eden najpomembnejših ljudi, ki so kdaj živeli in ustvarjali v Kostanjevici. “Še iz Akademskega kolegija, kjer sem med študijem stanoval, sem imel nekaj risb in grafik, ki so mi jih dali prijatelji. Obesil sem jih na šolske hodnike. Ker sem imel v umetniških krogih mnogo znancev, so le-ti prihajali tudi v Kostanjevico. Zlasti slikarji in kiparji so hitro opazili, da nastaja na šolskih hodnikih prava likovna zbirka. Ta se je množila in 21. oktobra 1956, ko smo imeli prvi občinski praznik, posvečen najbolj žalostnemu dnevu v Kostanjevici, spominu na OBMORSKE LIKOVNE VZPOREDNICE SLOVENSKA VAS - V Galeriji Hamer v Slovenski vasi bodo 4. maja ob 19. uri odprli razstavo Obmorske likovne vzporednice, ki jo galerija gostiteljica organizira skupaj z Obalnimi galerijami Piran. Razstavljali bodo Apollonio Zvest, Mira Ličen-Krmpotič, Jure Cihlar, Erik Lovko, Aleš Sedmak, Tomo Vran, Janez Matelič, Ljerka Kovač in Masayuki Nagase. Avtorje bo predstavil Dejan Mehmedovič, kustos Galerije Insula. Pred otvoritvijo razstave bodo v Galeriji Hamer organizirali razpravo o bodočem programu Trgovsko-poslovnega centra Slovenska vas. MARATON TERME ČATEŽ BREŽICE - Atletski klub Fit Brežice bo pod pokroviteljstvom Term Čatež in Vina Brežice v nedeljo, 5. maja, ob 10.30 pripravil drugi maraton Terme Čatež 96. Organizatorji so tekačem namenili progi, dolgi 21 in 10 km, nastopajoče pa bodo glede na starost razdelili na 4 kategorije: mladinsko, člansko ter veteransko A in B. Štart in cilj prireditve bo v Termah Čatež pred zdraviliškim domom, prijavite pa se lahko pisno na naslov: Atletski klub Fit Brežice, Bizeljska cesta 20, Brežice, ali po telefaksu 0608 62 860, možne pa so tudi še prijave do pol ure pred tekmovanjem. Na lanski prireditvi sta zmagala Mirko Vindiš iz Ptuja in Novomeščanka Mateja Udovč. ZA BOLJŠO OBVEŠČENOST DELAVCEV BREŽICE - Občinski odbor SDS Brežice pripravlja brošuro v obliki opomnika tako za delavec kot delodajalce, ki bi oboje seznanjala in opozarjala na pravice in dolžnosti iz delovno-pravne zakonodaje. Pogosto se namreč zgodi, da delavec zaradi nepoznavanja zakonov išče pomoč pri inšpekcijah takrat, ko je že prepozno in je edina rešitev sodišče, kjer pa so postopki dragi in dolgi. Opomnik bo izšel v enem mesecu, brezplačno pa bo na voljo na upravnih enotah in drugih javnih mestih. Pred kratkim je bil v okviru občinskega odbora SDS Brežice ustanovljena tudi Socialdemokratska mladina, ki je v eni prvih akcij opozorila na ekološki problem v občini, v ta namen pa je izdala tudi manjšo brošuro o črnih odlagali-•ščih. RAZSTAVA SLIK NA STEKLO IN RISB BRESTANICA - Društvo likovnikov Krško OKO in Galerija samorastnikov sta v soboto, 27. aprila, zvečer pripravila razstavo slik na steklo in risb Leopolda Petana. * streljanje talcev med vojsko, je bilo v zbirki že 65 umetnin,” se spominja Lado Smrekar, ki je zbirko postavil skupaj z Vladimirom Lamutom. Z gradnjo nove šole so 8. EKSTEMPORE - Stike, ki so jih ustvarjali mladi iz 14 osnovnih šol Dolenjske, Posavja in Bele krajine, so od petka na ogled v Lamutovem likovnem salonu. (Foto: T. G.) prostore v stari šoli prilagodili lepim razstavnim prostorom za li- BOGATAJEVDAN KOSTANJEVICA - V petek, 10. aprila, ob 13. uri bo v kulturnem domu v Kostanjevici 12. dan dr. Jožeta Bogataja, ki ga v spomin na pionirja zdravstvenega varstva v občini organizira Zdravstveni dom Krško. V slavnostnem delu bodo med drugim podelili tudi priznanja, v strokovnem delu pa bo dr. Ivo Nemeth spregovoril o glavobolih, dr. Vlado Mlinarič pa o gastroenterologiji. V avli kostanjeviškega zdravstvenega doma bo od 10. do 13. ure na ogled razstava stare zobozdravstvene opreme. ZARADI AVTOCESTE ŠE BREZ SPOMENIKA BREŽICE - Potem ko so letos odkrili spominsko obeležje v Ri-goncah, nameravajo v prihodnje postavili še nekatere spomenike v spomin dogodkom in žrtvam vojne za Slovenijo. Prvi naslednji tak spomenik bo v Prilipah, kjer bodo postavili ostanke oklepnika. Za zdaj še ne morejo odkriti spomenika v Krakovskem gozdu, ker morajo tu najprej najti ustrezno mesto, od koder obeležja ne bo treba umakniti ob gradnji bodoče avtoceste. IZVOLILI ODBORE ZDRUŽENJA KRŠKO - Na nedavnem zboru Združenja veteranov vojne za Slovenijo v Krškem so izvolili člane območnih odborov v vseh treh občinah in pokrajinskega odbora. Tako je Jani Košir postal predsednik območnega v Sevnici, Rudi Smodič v Krškem in Edi Za-nut v Brežicah. Ernest Breznikar bo še naprej predsednik pokrajinskega odbora za Posavje. kovno kulturo, kar so “zapečatili” še z Čopičevim mozaikom Bitka na krškem polju, ki je danes naš naj večji mozaik. V petek, 26. aprila, se je v Lamutovem likovnem salonu, kjer je bil pouk že leta 1773, zbralo precejšnje število domačinov in ljubiteljev likovne umetnosti, saj so slovesno odprli razstavo 8. otroškega ekstempora. Ob kulturnem programu in besedi ravnatelja Matjaža Zajelšnika je spregovoril tudi Lado Smrekar, kije orisal življenjsko pot šole, galerije, domačina Jožeta Gorjupa, ni pa mogel niti mimo manj spodbudnih značilnosti Kostanjevice, namreč, da je to “najbolj zapuščeno mesto v Sloveniji in vsem v sramoto, bolj kot nam, ki v njem delamo in pre- • Danes šteje Gorjupova zbirka, ki je ena najpomembnejših post-imresionističnih zbirk na Slovenskem in združuje stvaritve kakih 180 domačih in tujih umetnikov, nad 2.000 umetnin, če odštejemo tiste, ki sojih prenesli v 30 dvoran Galerije Božidarja Jakca. Tako je prišlo v Kostanjevico v 40 letih več kot 3.000 umetnin, med temi prav lepo število, ki sijih kako večje in pomembnejše mesto ni moglo ali pa ne znalo privoščiti. bivamo. Nič ne kaže, da bi se kaj premaknilo na boljše, vse več znakov je, da se upanje spreminja v obup...” Pa vendar, marsikaj se da narediti z zagnanostjo in odrekanjem - to je dokazal tudi Lado Smrekar. T. GAZVODA Posavje spet izbira najlepši kraj in šolo Najprej po občinah, nato v regiji in državi KRŠKO - Ttiristični delavci treh posavskih občin so se konec aprila dogovarjali o akciji Turistične zveze Slovenije “Pomladansko urejanje in čiščenje okolja”, kije predhodnica večletnega projekta “Moja dežela - lepa, urejena in čista”. Regija v projektu sodeluje že četrto leto. Tekmovanja bodo posebej za osnovne šole in posebej za kraje, prijavijo pa se lahko vsi, ki mislijo, da imujo lepše urejen kraj ali šolo kot drugi. Udeležence lahko prijavijo šole, kraji ali krajevne skupnosti, in sicer do 15. maja - Brežičani na naslov Občinske turistične zveze Brežice, Sevničani na Turistično zvezo Sevnica in Krčani na Oddelek za gospodarske dejavnosti občine Krško. Posebna komisija bo najprej opravila izbor na občinski ravni v vsaki od obeh kategorij, nakar se bodo zmagovalci pomerili še na regijskem tekmovanju. NajboQše bo od tam pot vodila na državno tekmovanje. Ocenjevanje bo tudi letos dvakrat: prvič v začetku junija in drugič v septembru. Turistični delavci Posavja so prepričani, da v regiji ne manjka krajev in šol, ki se lahko kosajo z drugimi po Sloveniji. Krško bo imelo (malo manjšo) športno dvorano Zavrnjen zaključni račun KRŠKO - Veliko časa in energije so spet porabili krški občinski svetniki pretekli četrtek, da so prišli do sklepa o izgradnji večnamenske športne dvorane. Predlog je, potem, ko so ga na eni izmed prejšnjih sej že zavrnili, prišel ponovno na svetniške klopi -tokrat popravljen. Namesto prejšnjih 3.500 kv. metrov površine za dvorano so sedaj razpravljali o “skrčenem” predlogu z 2.480 kv. metri površine. Občina bo sofinancirala projekt do višine 162,5 milijona tolarjev, ostalo pa bo primaknilo ministrstvo za šolstvo in šport. Občinski svet je imenoval tudi komisijo, ki bo spremljala gradnjo in finančne tokove pri investi-ciji.Poleg predsednika občinskega sveta Francija Bogoviča so v komisiji še Emil Moškon, Brane Janc, Silvo Gorenc in Stanislav Dvoršak. Potem ko matični odbor ni podprl predloga o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1995, so ga zavrnili tudi svetniki. Zaradi večjih odstopanj pri nekaterih porabnikih sprejetega proračuna so predlagatelju naročili, da za naslednjo sejo pripravi natančnejše obrazložitve in utemeljitve porabe. Ker je bila seja prekinjena pozno zvečer, bodo o predlogu proračuna za leto 1996 razpravljali na nadaljevanju seje, ki bo predvidoma 9. maja. B. BJEGOVIČ PESEM IZ PREKO 500 MLADIH GRL - Kostanjeviška šola je v petek, 19. aprila, gostila preko 500 mladih pevcev osnovnih šol iz Krškega, Leskovca, s Senovega, iz Podbočja, Brestanice in malčkov iz leskovškega vrtca, ki so se poleg domačinov udeležili revije otroških in mladinskih zborov občine Krško z naslovom “Pesem mladih src". Pevci pod vodstvom zborovodij Mojce Jevšnik, Mile Ivanovič, Damjane Mlakar, Janeza Ceglarja in Stanke Macur ter povezovalke Melite Skušek so navdušili polno telovadnico, po prireditvi pa so se v bolj sproščenem vzdušju poveselili še ob plesu. (Foto: T. Gazvoda) “KDOR OD MINISTRSTVA PRIČAKUJE VEČ, SE MOTU Ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra smo med nedavnim obiskom v krški občini vprašali za mnenje glede odločitve krškega občinskega sveta, da bo poleg šolskega centra stala manjša telovadnica, in ne nadstandardna. Neposredno ni hotel povedati svojega mnenja, pač pa je dejal: “Po Sloveniji se lepo število občinskih svetov odloči, da bodo le našli dodatna sredstva, sgj je to priložnost, da državni denar oplemenitijo. V jeseni bomo začeli z gradnjo šolskega centra v Krškem, a kdor pričakuje, da bo šlo ministrstvo s sredstvi preko že določene meje, pričakuje v prazno. Kdor ne verjame, da občina potrebuje kaj več od običajne telovadnice, bo lahko kasneje sam sebi pripisal takšno odločitev. Upam pa, da bo občina še enkrat premislila.” Trenutno ministrstvo za šolstvo in šport sodeluje kar pri 72 investicijah. v Terme na Čatežu in na Hrvaškem Terme Čatež odprle prenovljeno trgovino in hotel Zdravilišče - Terme kot mega center - Švicarji bi gradili hišice - Posodobitev Mokric - Nekajkrat večji dobiček ČATEŽ OB SAVI - V Termah Čatež so 25. aprila odprli prenovljeni hotel Zdraviliški dom, ki s posodobitvijo dobiva novo ime Zdravilišče. Od tega dne lahko gostje v Termah kupujejo v modernizirani, dobro založeni trgovini z mešanim blagom, med katerim je tudi precej vrst kruha in peciv iz lastne pekarne in slaščičarne Term. Omenjene dokončane naložbe pomenijo le enega od korakov v širitvi in kakovostni rasti ponudbe HOTEL ZDRA VILIŠČE - Terme Čatež so letos obnovile trgovino Market v zdraviliškem kompleksu ter avlo, restavracijo in teraso nekdanjega hotela Zdraviliški dom. Na sliki: ob otvoritvi hotela Zdravilišče. (Foto: L. M.) Term Čatež, o kateri so govorili na tiskovni konferenci. Terme Čatež bodo postale “mega center”, kot je že zadnjič v Ljubljani pred medna-rodnim avditorijem in tudi na tokratni konferenci na Čatežu poudaril Borut Mokrovič, generalni direktor te delniške družbe. Gre za to, da nekdanje čateško naravno zdravilišče razvijajo v veliko rekreacijsko in zdraviliško središče. To bodo delali verjetno s sodelovanjem tujcev. Za poslovno uspešne Terme se zanimajo tuji vlagatelji, nazadnje so tak interes pokazali Švicarji, ki bi za začetek zgradili na Čatežu več kot 100 hišic apartmajskega tipa. Z zdraviliško dejavnostjo se Terme širijo v prostor zunaj občine Brežice in tako želijo vlagati kapi- tal v Ljubljani in ob morju ter v hrvaški prestolnici. V turistični ponudbi naj bi tudi v bodoče igrale pomembno vlogo Mokrice z igriščem za golf. V Mokrice bodo zato vlagali, pri čemer bodo obnovili recepcijo in bivalni del za goste, načrtujejo tudi, da bi znova začel delovati dvižni most pri gradu. Med naložbami omenjajo tudi obnovo hotela Terme na Čatežu in gradnjo poslovnega objekta v Brežicah ter več deset novih hišic v kampu na Čatežu. Do konca leta se bodo odločili o vsem, kar zadeva gradnjo novega hotela in večnamenske dvorane. Terme Čatež se, po vsem sodeč, ne bojijo za lastno prihodnost. Vodstvo družbe ne skopari z optimizmom in tudi ne s hvalo. “Naš dobiček nekajkrat presega dobiček konkurentov,” komentira stastistične podatke o poslovanju Term direktor Mokrovič. , L. M. Stečaji tudi za obrtnike in male podjetnike Kako do svojega denarja? Kratke domače INFLACIJA - Kot je sporočil Zavod za statistiko, je bila inflacija v aprilu kar 1,2-odstotna. V preteklem mesecu so se cene na drobno dvignile torej za več kot en odstotek, v lanskoletnem aprilu pa so komaj zaznavno celo nazadovale za 0,1 odstotka. Napovedim o enomestni celoletni inflacije se torej ne piše nič dobrega, saj bi, če bi inflacija rastla s tako naglico, kot je v prvih mesecih, do konca leta skupno presegla 18 odstotkov. JAVNE PRODAJE - Doslej je bilo zaključenih že 86 javnih prodaj, trenutno pa potekajo tri: v podjetju Lip z Bleda do 16. maja, v podjetju TP Rožca iz Jesenic do 15. maja ijt v kranjskem RTC Krvavec do 31. maja. NOVO V KOTAČI JI - V začetku maja, predvidoma 8. maja, bosta na Ljubljansko borzo v kotacijo OTC uvrščeni dve novi delnici. Gre za delnico Lesnine Emmi iz Slovenske Bistrice in delnico Slovenijalesa. PREMIJE ZA DELAVCE ZAPRTIH RUDNIKOV SENOVO, KANIŽARICA - V Uradnem listu so bili že objavljeni razpisi za financiranje prezaposlovanja delavcev iz treh slovenskih rudnikov rjavega premoga, ki so v postopku zapiranja, med njimi sta tudi senovški in kanižarski rudnik. Rok za prijave je do konca leta, o vlogah pa bodo odločali vsak mesec sproti. V skladu z razpisom bodo izplačali nepovratno premijo tistemu delodajalcu, ki bo zaposlil delavca rudnika za nedoločen čas (vsaj dve leti), ali tudi delavcu, ki se prezaposli na kmetijo in dobi status kmeta. Premije znašajo od 750.000 do 980.000 tolarjev, odvisno od pokojninske dobe delavca. MALA ŠOLA PODJETNIŠTVA Za bodoče kapitaliste Preden se odločamo o nakupu vrednostnega papirja ali pa o tem, če ga bomo prodali ali za dalj časa obdržali, je dobro poznati nekaj pomembnih kazalcev vrednostnega papirja. Poleg cene, za katero se pozanimamo pri borznih posrednikih, je med drugim pomemben podatek o tem, kakšna je likvidnost določenega vrednostnega papirja. Likvidnost Če je likvidnost neke listine namreč slaba, to za nas pomeni, da jo bomo zelo težko prodali ali kupili. Papirje nelikviden, če pride do popolne blokade v trgovanju, če pa je takih papirjev več, postane nelikviden trg vrednostnih papirjev; posamezne papirje je sicer mogoče prodati, le večji posli niso mogoči. Kako presojamo borzno likvidnost vrednostnega papirja? Predvidimo jo lahko že na začet- ku kotacije papirja na borzi. Odvisma je namreč od števila izdanih delnic, veliko pa tudi od njihove razpršenosti. Več ko je lastnikov delnic, bolj se z njimi trguje in večja je likvidnost delnice. Likvidnost nam torej pove, ali je vedno dovolj kupcev za nek papir. Večjega zaupanja so tako vredni vrednostni papirji, ki so v razpršeni lasti, se pravi, daje dovolj različnih imetnikov. Zelo pomembna za presojo nekega vrednostnega papirja je seveda tudi uspešnost podjetja, vredno je spremljati bilančna poročila o poslovanju v zadnjih letih in objektivnost računovodskih izkazov (revidirano zaključno poročilo) pa tudi velikost izdaje vrednostnih papirjev. Če govorimo o delnicah, je pomembna še donosnost trajnega kapitala in odstotek delniškega kapitala v javnosti, pri obveznicah pa razmerja med dolgom in aktivo podjetja. Sporna prodaja pred stečajem? S tožbo nad prodajo Kekovega premoženja tik pred uvedbo stečajnega postopka - Bo to vplivalo na prodajo premoženja? - Delavcem priznanih 184 milijonov terjatev KOČEVJE - Člani Mreže za pomoč malemu gospodarstvu v zahodnodolenjski regiji so nedavno razpravljali o tem, kako izkoristiti vse zakonske možnosti, da tudi manjši podjetniki in obrtniki pridejo do plačil za svoje račune. Obravnavali so primer mizarja, kije gostilničarju izdelal opremo. Delo je bilo pisno dogovorjeno s postavljenimi roki za plačilo in predvidenimi zamudnimi obrestmi, vendar se krčmar za plačilo ne zmeni. Plačilo mu je odredilo tudi sodišče, a ker računa ni poravnal, je sledil rubež. Pokazalo se je, da gotovine na žiro računu nima, na hišo je zapisana hipoteka, medtem • ko je oprema osnovno sredstvo in se je ne sme rubiti. Upniku (mizarju) so svetovali, naj predlaga uvedbo stečaja, vendar je sodišče zahtevalo 400.000 tolarjev predplačila za plačilo nagrade stečajnemu upravitelju. Poleg tega bi moral plačati vnaprej tudi vse sodne takse, odvetnik pa ni vedel povedati, koliko bo treba plačati njemu. Po vsem tem bi upnik lahko v najboljšem primeru dobil nazaj opremo, ki jo je sam naredil. Prisotni so se vprašali, ali res ni mogoče za obrtnike in manjša podjetja predpisati stečajnega postopka, ki bo terjal le toliko plačila, kolikor bo res stroškov. Ni jim tudi razumljivo, zakaj postopki tečejo tako dolgo, saj je npr. kočevski SGP Zidar v stečaju že 6 let! Prizadeti v postopkih ne dobijo informacij, vrednost premoženja podjetja v stečaju pa pada iz dneva v dan. Nekateri stečajni upravitelji vodjjo postopke za več podjetij, in to z nagradami v višini menedžerskih plač, povrhu vsega pa opravljajo še odvetniško delo. M. CETINSKI NOVO MESTO - Minulo sredo je bil v Novem mestu drugi preiskus terjatev do žužemberškega Keka v stečaju. Na njem smo med drugim zvedeli, da je bila na novomeškem sodišču še v roku vložena tožba, ki poskuša spodbiti pravna dejanja pred začetkom stečajnega postopka v Keku, tovarni keramičnih kondenzatorjev. Tožba sicer nima povezave z narokom, vendar pa lahko njen izid vpliva na potek stečajnega postopka. Vložil jo je Emil Glavič, nekdanji predsednik delavskega sveta in tudi sam eden izmed delavcev, ki imajo skupaj največjo terjatev do Keka. Po njegovem je podjetje tik pred stečajem prodalo več kot 10 odstotkov vrednosti podjetja, kijih omenja zakon o lastninjenju, vendar k taki prodaji ni dobilo soglasja Agencije za privatizacijo. S tožbo želi doseči, da bi razveljavili prodajo proizvodnje, blagovnih znamk in poslov petim podjetjem, ki nadaljujejo programe Keka. Predsednik stečajnega senata Anton Panjan je na samem začetku naroka opozoril prisotne, da snemanje ni dovoljeno, ker ga je namreč varnostna služba opozorila, da se bo narok skrivoma zvočno snemal. Stečajni upravitelj Martin Drgan je na 2. naroku priznal za 184 milijonov tolarjev terjatev delavcev (skupno so jih prijavili za 224 milijonov). Delavci so nekaj denarja za plačilo prejeli v bonih, poleg tega pa so nekateri imeli pri podjetju kredit za stanovanja, zato jc prišlo do poravnave terjatev. Na ta način, ki ga opredeljuje zakon, so njihove terjatve pobotane oz. na nek način “poplačane” za celotni znesek terjatve, medtem ko bodo ostali delavci prejeli le toliko, kolikor bo omogočala stečajna masa. To vsekakor velja za polovico delavskih terjatev, medtem ko ima druga polovica terjatev prednost pri poplačilu in se poravna iz stroškov stečajnega postopka. Za dobro poplačilo iz stečajne mase je, kot smo že pisali, malo upanja, saj ima drugi največji upnik, t. j. Dolenjska banka, svoje terjatve v višini 63,7 milijona tolarjev zavarovane s hipoteko nad nepremičninami Keka. B. D. G. REVOZ VEC PROMETA, PA MANJ DOBIČKA * LJUBLJANA - Konec aprila sta bili redna in izrednap skupščina Revozovih delničarjev. Na redni so potrdili poročilo o poslovanju v letu 1995, po katerem je Revoz dosegel skupni promet v višini 111,9 milijarde tolarjev, kat je za četrtino več kot leto prej. Ob tem je družba zaključila poslovno leto z neto dobičkom 752,2 milijona tolarjev, kar pa je skoraj za tretjino manj kot v letu 1994. Izredna skupščina Revoza je potrdila sklep o povečanju osnovnega kapitala podjetja za 871 milijonov tolarjev. Po tem, prvem od predvidenih povečanj kapitala, bo imela država Slovenija 3-odstoten delež v družbi, Holding IMV 30,3-odstotnega, Nova LB 12,7-odstoten in Renault 54-odstoten delež. iP ose »go •ori Tee 'icit reb up J/ el ti ''P O MALEM GOSPODARSTVU - Vse tri posavske občine so že oblikovale razvojne koalicije za področje malega gospodarstva in so se javile na razpis za pridobitev državnih sredstev. Zdaj pridobivajo tudi ustanovne partnerje za regionalni pospeševalni center, saj bi radi projekt še pred poletjem pripeljali v zaključno fazo. O tem, o državnih vzpodbudah in o strategiji razvoja malega gospodarstva so govorili pretekli teden na okrogli mizi v Krškem, ki jo je sklical predsednik Združenja podjetnikov Posavja Emil Vehovar (na sredi), udeležili pa sta se je tudi državna sekretarka Staša Baloh Plahutnik (desno) in Cvetka Tinauer, direktorica Sklada RS Pomoč ne bo več simbolična “Denar za razvoj malega gospodarstva je treba združiti iz različnih virov,” so dejali v Krškem • Vse gospodarstvo temelji na obrestih, te pa so v Svetem pismu prepovedane. Prepovedane so zato, ker z njimi revni postajajo še revnejši, bogati še bogatejši. (Dre-vvermann ) KRŠKO - Kot je na okrogli mizi o razvoju malega gospodarstva v Rrškem dejala državna sekretarka za to področje Staša Baloh Plahutnik, bo država v prvi fazi podprla 15 od 60 prijavljenih projektov lokalnih pospeševalnih centrov za malo gospodarstvo. V njih bodo delovali svetovalci, ki bodo morali zadostiti nekaterim standardom, če bodo hoteli, da bo država njihovo dejavnost sofinancirala. in so propadla! Zdaj je odziv občin neverjeten - kar 80 se jih je odločilo, da želi z nami skupaj v razpis,” je dejala. V sedanjem razpisu lokalne skupnosti še ne sodelujejo, vendar lahko sklenejo pogodbe z istimi bankami po istih merilih. V državnem razpisu bodo imeli prednost tisti projekti, ki bodo podprti tudi z lokalnimi viri. B. D. G. Kako kaze na borzi?] mil Delnicam v preteklih dneh ni bilo prizaneseno, saj so vse izgubljale vrednost. Slabo se je godilo predvsem delnicam Finmedie, MK -ZaložJbe in Dolenjske banke, ki so izgubile skoraj 10 odstotkov svoje vrednosti, še slabše pa je bilo z delnico Salusa, ki je po sprostitvi trgovanja od 12.600 zdrsnila na 10.253 tolarjev, karje 20-odstotno znižanje. Poleg padanja tečajev je dogajanje na borzi vrednostnih papirjev v znamenju izredno majhnega prometa. Vlagateljev ne pritegnejo niti najave skupščin delničarjev, bližajoči čas izplačila dividend in niti objave dobrih rezultatov poslovanja v preteklem letu večine družb, katerih delnice kotirajo na borzi. Očitno je negotovost, ki je posledica spora med poslovnim sistemom Dadas in Agencijo za trg vrednostnih papirjev, še vedno prevelika, po drugi strani pa se mnogi vlagatelji odločajo za nakupe privatizacijskih delnic, kjer vidijo možnost za večje zaslužke. Največja nihanja tečajev je zabeležila delnica Dadasa, ki se je v torek dobila za 62.000 tolarjev, kar je najnižja vrednost delnice po letu 1993, nato pa si je tečaj opo- Ljj 'njih mogel, tako da se je v naslednji dneh trgovalo po cenah preko [ 80.000 tolarjev. Dokaj živahno jt t. bilo še trgovanje z delnico Pri' J1 mo fina. dokler ni bilo »■ oclA ' I mofina, dokler ni bilo v petek’ trgovanje zadržano, in sicer dok■ p ler ne bo izdajatelj objavil pojas-^ nila o dogajanju v podjetju in o ^ omejitvi pooblastil direktorju■ Zaradi prenosa delniške knjige centralni register KDD je bile ?P zadržano tudi trgovanje z delnica- - Ajuut ium/ Mtui ugvruujc d. .... mi SKB banke in Term Čatež. J In še kratek pogled na izven- L° borzni trg OTC. Cena Mercator■ . jevih delnic se je ustalila na ravni 1 okrog 4.000 tolarjev, na novo pf ^ je začela kotirati delnica podjetje ^ Grosist iz Gorice, vendar z njo št >t. ni bil sklenjen noben posel. Trgov■ ^ a nje s privatizacijskimi delnica• | ^ mi, ki še ne kotirajo in s katerimi ^ se trguje večinoma preko oglasov, je zelo nepregledno. Cene se pri različnih posrednikih precej raz■ ^ likujejo, praviloma pa so nižje od ^ cen, doseženih v javni prodaji, i MARJETKA ČIČ, ^ Dolenjska borznoposredniška hiša, h Novi trg S, tel. 0681323-553,323-551 £ SLOVEN1CA PRVIČ V BELI KRAJINI - Podjetje Lahinja iz Gradca v Beli krajini je pretekli petek v metliškem obrtnem domu odprlo zastopstvo za zavarovalnico Slovenka. Kot je povedal direktor Lahinje Janez Molek, je njihovo podjetje zastopnik za vso Belo krajino, pri njih pa so na voljo vsa avtomobilska, premoženjska in življenjska zavarovanja. Trak je tokrat prerezala Ivanka Vertelj iz Slovenke, ki je botra belokranjske agencije, v bogatem kulturnem programu ob otvoritvi pa so nastopili folkloristi, recitatorji in plesalke iz metliške osnovne šole. (Foto: M. B.-J.) Cvetka Tinauer, direktorica Sklada RS za razvoj malega gospodarstva, pa je še pojasnila, da je razpis odprt, saj bo denar od kupnin na voljo tri ali celo štiri leta. Po besedah Tinauerjevc je denar za razvoj malega gospodarstva razpršen na najmanj 20 različnih virov, zato bo nujno temeljito dogovarjanje in nato skupni razpisi 3 ali 4 skladov. “V preteklosti smo pomagali vsak po svoje, v resnici pa smo z majhnimi vsotami podjetjem pomagali le simbolično Letos se turizmu ne obeta dobrot V prvih mesecih letos zmanjšanje števila prenočitev - Manj tujih gostov, tudi v zdravilišči - Od stacionarnega k izletniškem turizmu? - Manj gostov, več smučarjev Tečaji Povprečni menjalniški tečaji v torek, 30. aprila: za marko prodajni 90.24 in nakupni 89.06 tolarja; za šiling prodajni 12.83 in nakupni 12.55 ter za 100 lir prodajni 8.95 in nakupni 8.58 tolarja. Marko ste lahko najbolje prodali v Dolenjski banki ali menjalnici Publikum (89.50), medtem ko ste na Poštni banki zapjo dobili le 87.95 tolarja. Najugodnejši nakup je bil v menjalnici Publikum (89.79), med bankami pa v Banki Celje (90.09). Srednji tečaji Banke Slovenije: 100 ATS 1284.4357,100 HRK 2462.2161, 100 DEM 9037.0483, 100 ITI. 8.8048, 1 USD 137.5077 in 1 XEU 169.9372 tolarja. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo v Sloveniji zabeleženih kar za 3 odstotke manj prenočitev kot v enakem obdobju lani, kar ni ravno vzpodbuda za letošnje turistično leto. Še posebej pomemben je podatek Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS, da seje kar za 8 odst. zmanjšalo število tujih prenočitev. Slovenski turizem beleži največje nazadovanje pri številu gostov in njihovih prenočitev iz Avstrije in Italije, medtem ko je gostov iz Nemčije in Hrvaške več. OBRTNA ZADRUGA HRAST JE USPEŠNA NOVO MESTO - Obrtna zadruga Hrastje lani dosegla za 1,25 milijarde tolarjev dohodkov in leto zaključila z dobičkom, v tem letu pa naj bi dohodke povečala še za 100 milijonov tolarjev. Na pomladanskem občnem zboru je zadruga za predsednika novega upravnega odbora izvolila Jožeta Dulca. V teh dveh mesecih so imeli več prenočitev kot lani v planinskih kočah, prenočiščih, turističnih naseljih, gostilnah in počitniških domovih, manj pa je bilo prenočitev v osnovnih nastanitvenih objektih (hoteli, penzioni, moteli). Turistom je bilo na voljo 43 tisoč ležišč, ki pa so bila kljub s snegom izjemno bogati zimi izkoriščena le 25-odstotno. Ob tem je štel letošnji februar še dan več in tudi šolske počitnice so bile tega meseca. Tudi v vseh 15 slovenskih zdraviliščih je bilo v letošnjem prvem četrtletju 7 odstotkov manj hotelskih gostov kot v enakem obdobju leto prej. Zabeležila so za 10 odst. manj tujih gostov in prenočitev in 5-odstotno zmanjšanje pri domačih gostih. Število hotelskih gostov se je povečalo v Termah Čatež (3. odst), v Strunjanu (1 odst.) in Šmarjeških Toplicah (1 odst., vseh prenočitev je za 5 odst. več), pa tudi v Lendavi, Moravskih Topli-cah, Atomskih Toplicah (11 odst.) in v Termah Zreče. Najbolj se je v prvih treh mesecih letos zmanjšalo število hotelskih prenočitev v Termah Portorož in v Rogaški Slatini. Čeprav je bilo v tem času v zdravi-liških hotelih za 13 odst. manj Avstrijcev, imajo ti kar več kot polovico tujih prenočitev. Po deležu jim sledijo Nemci in nato Italijani, ki pa so v tem času ustvarili za 30 odst. manj prenočitev v zdraviliških hotelih. Za 8 odst. je bilo več gostov iz 1 Irvaške, ki so za 16 odst. tudi povečali število prenočitev. Tako se je Hrvaška po deležu prenočitev v zdraviliških hotelih (10,4 odst.) približala Italiji. Podatki za prve mesece letošnjega leta kažejo, da se način počitnikovanja v Sloveniji izrazito spreminja in preveša od staci^l)U| narnega v izletniški turizem. Ujtij prav je bilo manj gostov in iHnAt prenočitev, pa je bilo na slovCfK skih smučiščih vendar bistveno'^ j smučarjev. Slovenski žičničarji JI v prvih dveh mesecih prepeljali*"1 četrtino več oseb kot pred leW?|^ dni. Ker se je povečalo tudi šh?! ■» lo obratovalnih dni, so žičničar I zabeležili kar za 63 odst. poveč* 4 prihodek. V tem času je tudi ko naših mejnih prehodov v Sl" venijo pripotovalo za 4 odst.vl potnikov kot v istem času lani. B. D- TURIZEM: PRED BREŽICAMI LE PIRAN Po podatkih Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS je dvajset turističnih občin lani ustvarilo 87 odstotkov vsega turističnega prometa v državi. Najbolj turistični občini sta Piran (17,6 %) in Brežice (7,6%), ki sta tako lani skupaj ustvarili kar četrtino vseh turističnih prenočitev! Po številu gostov so Brežice s 87.000 gosti na 5. mestu, število prenočitev v občini pa je tako veliko predvsem zaradi Term Čatež, ki so zabeležile kar 440.620 od skupno 446.380 prenočitev v občini. Po deležu domačih turistov so med vsemi slovenskimi občinami na prvem mestu Brežice (92 odst.), podoben odstotek pa imata še Podčetrtek in Laško, ki jima sledijo Zreče, Izola in Novo mesto (vse tri občine čez 80 odst.). Največji delež tujih prenočitev pa imajo: Postojna, Ljubljana, Nova Gorica in Bled. Turisti so se najdlje zadrževali v občini Laško (povprečno 8,9 dni), medtem ko so se v Novem mestu povprečno zadrževali 5,3 in v Brežicah 5,1 dneva. KATERE BANKE SODELUJEJO? 6 f« Obrtniki in mali podjetn1 lahko oddajo vlogo za posojil0 T n, L t (»ri L t tli nrl Iviitk. ^ katerikoli od navedenih bank, glede na to, če so njeni komite^ K sodelovanju s Skladom za ražv" MG so pristopile: Banka ViP L Nova Gorica, A banka Ljubija11. Komercialna banka Triglav LjJHo Ijana, Nova KBM Nova God^JU SIB banka Ljubljana, Splošna - . ka Koper, Banka Celje, Krek0' banka Maribor in SKB bank Ljubljana. o prostocarinski*1 ■ OBMOČJIH SLOVENSKA VAS - Obm^i ■ gospodarska zbornica Posavje P J1 redi v torek, 7. maja, v pros|0*j I Galerije Hamer v Slovenski v J pri Brežicah okroglo mizo o p^v ' logu zakona o prostih carin*^ conah in prostih conah. Okf°Pi, mizo bo vodil Cveto Stantič, predsednik Gospodarske zborn Slovenije. “S kmeti je zelo prijetno delati Hranilne vloge so trikratno zavarovane, zanje jamčijo ustanoviteljice, Slovenska kmetijska banka in država - Ob 25-letnici HKS priznanje tudi v Novo mesto NOVO MESTO - Ob 25. obletnici ustanovitve Zveze Hranilno-kredit-nih služb na Slovenskem so na nedavni proslavi v Ljubljani štirim od skupaj 61 HKS v Sloveniji podelili priznanja za uspešno delovanje, med njimi gaje prejela tudi zadružna HKS Novo mesto. | PRIDELOVALCEM JAGOD Jagode na prostem - še ^bej na lahkih tleh je potrebno ®8ode namakati, ob tem pa je °r>stno dodajati kristalon ali h ?eenplant. Plevele uničimo s her-l|c'dom (5 kg/ha); škropljenje je ,eba opraviti skrbno po navodilih •Pred cvetenjem jagod. .Jagode v tunelih - v 10 tleh po prvem škropljenju je proti j®lritisu treba škropiti drugič. '‘Poročljiva je menjava škropiv 5}®ilex, ronilan, mithos) in doda-Ne calciogreena, ki učvrsti plo-| 0ve. Najboljša preventiva pred ••'ritisom je zračenje tunelov, s '••ero uravnavamo vlažnost in J •'•'peraturo v njih. Odločilno je ifdi enakomerno namakanje. Inž. A. BRENCE ESKE TRŽNICE ■ J^edpraznični utrip seje dodob-p •občutil tudi na tržnici. Spre- IjNlcev med mizicami je bilo ve-t r°< branjevke pa so tarnale, da 0 *!*Pčij ni bilo. Izpisali smo nasled- * rCene: jajca od 22 - 25 tolarjev, j?Jbica zlatega delišesa 900, nag- • !*• jabolka 50, kozarček semena - “0. liter čebulčka 300 - 400, se- 1 ’nski krompir 60, koren 200, i^lji 300, domače žganje 650, i ?e(l 550, smetana 600, sirček 400, I j°niači jabolčni kis 150 tolarjev. > J Sadju in zelenjavi je špinača • tolarjev, solata 400, peteršilj i j"J0, kumare 450, cvetača 295, , ‘"rovt 190, limone 185, kivi 273, i bozdjg 570 tolarjev. Deladini je ■ Računal: paradižnik 350 tolarjev, I ?°Hca 180, hruške 200, grozdje ^ pomaranče 150, limone 220, , 8?ške 700, banane 150, jagode , solato 700, zelje 120, čebulo I koren 200, česen 500 in cve-„ 400 tolarjev. SAD ŠT. 4 KRŠKO - V aprilski številki revi-k*a sadjarstvo, vinogradništvo in SJntv° piše mag. Anita Solar o K*|erijski pegavosti orehov, mag. ||| ,Na Strniša o naložbah v jablanove jQSade na kmetijah, inž. Primož i Sorelec o hidrogelih in sadjarstvu, Andrej Karba o radgonski ranili’ j ,?• sorti za predikatna vina in inž. 'f Mamilovič o strokovni ekskur-J/^^ovenskih sadjarjev « ">nfnn * /l ii) Zadružna hranilno-kreditna služba Novo mesto zajema območje kar treh občin: Šentjernej, Škocjan in Novo mesto, vendar pa so kmetije razen nekaterih izjem razdrobljene in majhne. HKS Novo mesto je bila ustanovljena v letu 1976 kot poslovna enota Semenarna je v Evropi ena izmed petih največjih Načrti ob 90-Ietnici LJUBLJANA - Letos mineva devet desetletij, odkar je podjetni Maks Sever postavil prvo stojnico s semeni na ljubljanski tržnici in s tem postavil temelj za največje semenarsko podjetje v Jugoslaviji in danes eno od petih n^jvečjih v Evropi. Znan je njegov izum male vrtičkarske semenske vrečice, kije ponesla sloves podjetja Sever in Comp. ter s tem slovenskih semenarjev celo v daljno Ameriko. Danes je Semenarna delniška družba v večinski lasti 318 zaposlenih, ki ima v semenarstvu edina v celoti zaokrožen potek pridobivanja semena z lastnimi blagovnimi znamkami (kalia, Valentin, perun, bonami in dar) ter celotno ponudbo za polje, vrt in dom. Hkrati je tudi zastopnica znanih evropskih pridelovalcev semena in sadik, pa tudi hrane in potrebščin za rejo malih živali. Podjetje ima v načrtu nove žlahtnitelj-ske programe, med njimi vzgojo prvih povsem slovenskih sort ozimnih žit, ter ponudbo vsega, kar je za naše pridelovalce zanimivega na sortnih listah Evropske zveze. Semenarno že dolga leta vodi inž. Franc Ušeničnik In je tudi poslovno uspešna, saj je kljub izgubi precejšnjega dela nekdanjega jugoslovanskega tržišča v letih od 1993 do 1995 dosegla kar 43-od-stotno rast, velike načrte pu ima tudi z izvozom, ki ga namerava do leta 2.000 povečati kar za dvainpolkrat. M. L. kmetijski nasveti ;beset silirnih zapovedi jL^ifanjc krme se je v zadnjih desetletjih tudi na Dolenjskem " br _ ho uveljavilo in pripomoglo do napredka v živinoreji, ki sije t. ^silažne koruze sploh ni moč več predstavljati. Koruzo je somerno lahko silirati, težje pa je s travami in deteljami, ki vse-|:JeJo več beljakovin in manj sladkorjev ter so zato bolj izpostav-ji^ ,e kvarjenju. Pri njih še posebej veljajo strokovna navodila, ki wJ® urednik revije Kmetovalec, inž. Andrej Golob, imenoval de-•ilirnih zapovedi za travo in ki jih na kratko povzemamo: n J: Siliraj v ustrezni razvojni fazi! Najboljši čas za košnjo in sili-j ?Je trave jeod začetka do polnega lalenja trav. / Upl Shiraj samo zdravo in nepokvarjeno krmo! Če pokošeno krmo J J[aj dni pere dež, je ne bomo rešili z baliranjem, temveč je bolje J 5akati na lepo vreme in jo posušiti na tleh. ,L.- Siliraj samo čisto krmo! Da ne bo imela primesi zemlje, je ' Jn<' potrebno že spomladi razgrabiti krtine, ob košnji pa koso j Tavnati tako visoko, da ne bo “dodajala” krmi še zemlje. I J;pazi na pravilno uvelost. Najbolje se silira trava, ki ima sušine \ do 40 odstotkov. To praktično ugotovimo tako, da pri zvi-, kJU Šopa trave kapljice vode ne izstopajo več. In še to: mokre il <^rez dodatkov skorajda ni mogoče uspešno silirati. K/Čas od košnje do siliranja naj bo čim krajši. Zaželeno je, da Posiliramo najkasneje v 24 urah po košnji. \ Siliraj hitro! ... i>' Čimbolj iztisni zrak! Tlačenje silaže je odločilno za uspeh si- p hjft enj ivrinp iv vil:r)n/» macu k:ir ilHIVCČ znikii, ki OmOCOCl Kvur- j^!\ia,saj izrine iz sdažne zraka, ki omogoči kvar- il1 Prepreči dostop zraka! Ko gre za prekrivanje silaže ali balira-’ •5 Mijo ni pametno varčevati. Če siliramo v obliki bali, je treba lesljivo zrakote jj-^viovanih mestih kar najhitreje zalepiti. J| ki ' dodatke pravilno uporabljaj! Uporaba je "i j1® Sama težko silira. ' jv f f- J|i*,s'ofij°nipa...______________________ . - posebej skrbeti za zanesljivo zrakotesnost in tolijo na fl o^dovanih mestih kar najhitreje zalepiti, j Iti'Dodatke pravilno uporabljaj! Uporaba je smiselna le pri krmi, \ ^ Sama težko silira. Za vse dodatke velja, da morajo biti kar se 1 IrJ^komerno razporejeni. ... ... Hjj ■ Pravočasno reagiraj na težave, ki se pojavljajo med silira- Inž. M. L. tedanje KZ Krka Novo mesto, po nekaj spremembah pa je od leta 1980 samostojna pravna oseba. Sedaj ima zadružna HKS tri ustanoviteljice: M-KZ Krka Novo mesto, M-KZ Suha Krajina Žužemberk ter Pekarna in slaščičarna Dolenjska, Novo mesto. Da bi pritegnili čimveč varčevalcev, poskušajo biti čimbolj konkurenčni tako z obrestnimi merami za varčevanje kot s krediti, kar je v zadnjem času zelo težko, saj so v mnogočem izenačeni z bankami. Varčevalci lahko urejajo svoje finančne zadeve na sedežu v pro- Nada Jakše štorih KZ Novo mesto ali na blagajniških mestih na Grabnu, v Šentjerneju, Škocjanu, Mimi Peči, Straži, Žužemberku in Hinjah. Hranilne vloge zbirajo tudi od drugih občanov in se ne zapirajo v okvire kmečkega denarja. “Na prvem mestu so krediti za pitanje govedi, za katere uveljavljamo tudi regresirano obrestno mero za kmete, isto velja tudi za dolgoročne investicijske kredite za razne namene,” pravi vodja ZHKS Nada Jakše. Pri odobravanju kreditov upoštevajo merila: pri kme- * Služba je opremljena z računalniško obdelavo podatkov, ima lastno mrežo Novell ter je pristopila k izvajanju projekta, ki ga organizira Infohit Ljubljana in naj bi v bodočnosti povezoval vse HKS v Sloveniji vključno z Zvezo HKS. V HKS Novo mesto posvečajo veliko pozornosti izobraževanju kadrov, zniževanju stroškov, uvajanju novih del in povečevanju kapitala. tih tržno proizvodnjo, pri delavcih kreditno sposobnost na osnovi plače in pri upokojencih pokojnino. “Moram priznati, da je s kmeti zelo prijetno delati in nimamo večjih težav z vračanjem sredstev, saj zadeve sprotno spremljamo in opozarjamo na eventuelne izjeme. Menim, da smo s svojim načinom dela in ponudbo pridobili zaupanje kmetov in drugih varčevalcev,” meni Nada Jakše. j. G. Drugo dognojevanje žit Ozimna žita prihajajo v značilno fazo kolenčenja Prvo dognojevanje ozimnih žit smo opravili ob koncu zime, ob začetku vegetacije, da so se žita obrasla in ustvarila zasnove za število klasov. Sedaj pa bodo v fazi kolenčenja in to je čas za drugo dognojevanje ozimnih žit z dušičnimi gnojili. Z drugim dognojevanjem ugodno vplivamo na število klaskov v klasu in cvetne zasnove. Če je na razpolago dovolj hranil in vlage v tleh ter zmerne temperature, je to čas najbujnejše rasti žit. V tem času priporočamo gnojenje v odmerku 40 do 60 kg čistega dušika na ha za ozimno pšenico, kar pomeni 150 do 220 kg KAN-a. Ozimnemu ječmenu dognojimo s 30 do 50 kg dušika na 1 ha in ozimni rži prav tako 30 do 50 kg dušika na 1 ha, vendar rži dogno-jujemo nekoliko pozneje, v fazi bilčenja, da ne pride do polega- nja. Večje odmerke damo redkejšim posevkom, nizkim sortam, posevkom, ki so rumeni, in tistim, ki rastejo na slabših tleh. Za velike in kvalitetne hektarske pridelke, predvsem pa vsem tržnim pridelovalcem žit, po potrebi priporočamo še tretje dognojevanje v času klasenja. V tem času se polni, debeli zrnje, nalagajo beljakovine in zadostna količina vpliva na kvaliteto kot tudi na količino pridelka. Da pa ne bi dognojevali na pamet oziroma z napačnimi odmerki, priporočamo uporabo hitrega nitratnega testa, kjer na osnovi rastlinskega soka odčitamo količino nitrata in se na osnovi rezultata odločimo za potrebno količino hranila. Inž. MARJETA UHAN Svetovalka za poljedelstvo taBakciro Novo mesto Podbevškova 5 tel.: 068/23-826, 341-810 fax: 068/322-625 TRGOVINA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO VABI CENJENE KUPCE NA PRAKTIČNI PRIKAZ DELOVANJA TRAKTORJEV IN MOTOKULTIVATORJEV PRIZNANE FIRME K SREDNJA KMETIJSKA J 9 ŠOLA GRM E * NOVO MESTO Sevno pod Trško goro 13 TOREK, 7. MAJA 96 OB 11. URI Z - DA SPOZNATE A NOVE DOSEŽKE NA K 9 PODROČJU A ' KMETIJSKE J VINOGRADNIŠKE IN SADJARSKE MEHANIZACIJE - DA SPOZNATE VI NAS IN Ml VAS NE ZAMUDITE!!! VSE NA ENEM MESTU V NOVEM MESTU A AGRO /M NOVO ME d.o.o. MESTO EN ~ HRIBČEK BOM KUPILi ■ ■ Ureja: dr. Julij Nemanič Vinogradniki pred obdobjem pričakovanj Malo premisleka, preden uporabimo pesticide Prebujanje novega življenja z ozelenitvijo narave nam vlije veselje do življenja, upanje, da bomo dosegli po svojih pričakovanjih zastavljene cilje. Žal nas tudi doseženi cilji ne napolnijo z dolgotrajnim občutkom notranjega miru. Zato svetujem: ne zapravljajmo moči v pričakovanjih, bodimo srečni vsako novo jutro, ki je enako lepo kot raz-cveteni maj, vendar v svoji drugačnosti. Vem, bojazni je mnogo, ker je mnogo nakopičenih težav. Odprte pa so poti in mi se zanj odločamo. Bodite brez skrbi, nič več se ne bo potem zgodilo, kar bi bilo nezaželjenega. Spoštovani vinogradniki, želim, da skupno skušamo pregnati strah in izvajati ukrepe samo v nujnih primerih. V prihodnjih mesecih tja do avgusta bom na terenu spremljal razmere in ogledoval razvoj trte in se skupaj z vami odločal, kaj ukreniti, da bi preprečili nastanek večje škode. Vse potrebno bo objavljeno v tej rubriki in dostopno na telefonskem odzivniku št. 98-23. Torej: ko začutite, da bi bil ogled in posvet neposredno v vinogradu najboljši način pred odločitvijo o izvedbi nepreverjenih ali sumljivih ukrepov, pokličite svetovalno službo in se boste dogovorili za ogled pri vas. Dosedanja praksa rednih mesečnih ogledov je bila na večini območij uspešna. Sedaj se bo nadaljevala samo s to razliko, da se bo potrebno sproti poprej dogovoriti za datum in uro. Prepričan sem, da veste, kdo je vaš območni svetovalec. Za- željeno je, da se dogovori za več ogledov na terenu v istem dnevu, za kar bo potrebno sodelovanje tudi s sosednimi vinogradniškimi društvi. Del organizacije na svojem območju bodo prevzeli tudi svetovalci. Razvoj trte poteka zadovoljivo in skrbi lahko povzroči posameznikom le dolgotrajnejša ohladitev s padavinami. Padavine, neglede na nizke temperature, omogočijo okužbo z črno pegavostjo samo v vinogradih, kjer je ta prisotna v večji meri. Poznamo je po beli rozgi na osnovi poganjka, posuti z drobnimi črnimi pikicami (obvezno prisotne), ali črnih plitvih krastah (pri večji okužbi). Do večje občutljivosti pripomore gnojenje z mineralnimi gnojili in pretirano obremenjevanje. Okužbe omejimo s škropljenjem z dithanom ali antracolom ali euparenom v 0,2-odst. koncentraciji, možno pa tudi s fol-petom in mikalom, vendar je folpet zaradi strupenosti najmanj primeren. Tudi pršice bodo povzročile škodo samo ob hladnem vremenu ali kvečjemu na izčrpanih in preobremenjenih trsih na poganjkih na osnovi šparonov ali reznikih. Torej redno pregledujte vinograd, in ko ugotovite, da se lističi ne razvijajo sorazmerno porastu mladice, morate nemudoma škropiti. Če je zadosti toplo, uporabite pepelin v konc. 1% ali (če je nujno) thiodan v konc. 0,2%; če pa ste opazili tudi rdečo sadno pršico, uporabite pinuron v konc. 0,15%. Za omejitev širjenja oidija je priporočljivo uporabiti žveplov prahu, ko bodo poganjki veliki 10 do 15 cm. Pogoj je, da žveplamo v toplem, mirnem vremenu. Z žveplanjem omejimo tudi razvoj pršice, zato predhodno škropljenje opravimo res samo takrat. če je večja prizadetost poganjkov, kar je najbolje ugotoviti s pregledom. JOŽE MALJEV1Č, dipl. inž. agr. PRAVNA SVETOVALNICA Svetuje odvetnica Marta Jelačin Prodajalna »SEJALEC« ( Rozmanova ulica 3 , tel.: 24-132 i i • vrtna semena 1 • semena trav in detelj 1 • sadike VRTNIC, BOROV- ' NIC, JAGOD, KIWIJA... , • semenska koruza: pakira- , na tudi po 1 kgBC-272,BC- , 318, PIONEER-EVA, HELGA, . CARLA, STIRA, RAISA, DEA • »KMETIJSKA APOTEKA« ! Kastelčeva ulica 3 ■ tel.: 322-560 • I ZAŠČITNA SREDSTVA ZA ' VARSTVO RASTLIN • ročne in motorne škro- , pilnice, škropilne palice, ■ rezervni deli in pripomočki ■ za škropljenje i • žveplenoapnena bro- 1 zga 1 Prodajalna »NOVI TRG« ! poslovno-trgovski center pri ■ pošti ■ tel.: 324-583 • I • motorne žage STIHL in HUSOVARNA • vrtne rotacijske kosilnice in , kosilnice na laks ■ • pralni aparati LAVORVVASH ■ in KARCHER i • rezervni deli ' • vrtna semena ' • vrtno orodje WOLF • drobno ročno orodje Vložil več kot drugi VPRAŠANJE: S soglasjem ostalih solastnikov hiše sem opravil nujna adaptacijska dela, v katera sem vložil veliko denarja. Sedaj pa bi solastniki radi vrednost te hiše delili po enakih delih. Kako naj zadevo uredim pravno? ODGOVOR: Če solastniki zgradbe drugemu solastniku izrecno ali molče dovolijo izvedbo nujnih investicijskih vlaganj, zaradi katerih se vrednost zgradbe poveča, ima investitor na podlagi takega sporazuma pravico, da zahteva, naj se ugotovi, da se je njegov solastninski delež sorazmerno vloženim sredstev povečal. Treba pa je vedeti, da se v primeru spora na sodišču taka vlaganja priznavajo pri povečanju solastninskega deleža le takrat, kadar se zaradi investicij v solastninsko nepremičnino ta bistveno poveča. Pravno je najbolje, da dosežete priznanje vašega povečanega deleža na nepremičnini sporazumno, s predočenjem argumentov, nasproti drugim solastnikom. helena mrzlikar gospodinjski kotiček Mikrovalovne in druge pečice Pri nakupu klasičnega štedilnika ima velik pomen izvedba pečice, saj je izbira med njimi večja kot pri kuhalnem delu. Pečice so običajne, ventilatorske, dvosi-stemske, večsistemske in plinske. Po načinu ogrevanja jih ločujemo na ogrevanje s klasičnimi sevalnimi greli, ki so lahko skrita pod dno pečice, z infra greli na ogrevanje s krožečim vročim zrakom in ogrevanje s plinom. Po kombinaciji načina ogrevanja se pečice ločijo na klasične, ventilatorske, dvosistemske, večsistemske, plinske in plinske z infra grelcem. Med naštetimi so najboljše pečice na VENTILATORSKO OGREVANJE. Omogoča prisilno kroženje vročega zraka po vsej pečici, lako da je mogoče peči v treh nivojih hkrati in s tem prihranimo do 25 odstotkov energije. Moč segrevanja živil je večja kot pri običajnih pečicah, čas obdelave pa je krajši. Različne vrste mesa se v pečici na ventilatorsko ogrevanje enakomerno zapečejo in jih ni potrebno obračati. INFRA ŽAR uporabljamo predvsem za pečenje tanjših kosov mesa, za opekanje kruhkov, raznih narastkov in sladic. Novejše pečice imajo med pečenjem na žaru zaprta vratca, zato porabijo do 15 odstotkov manj energije. Za pečenje večjih kosov mesa, to je nad 1 kilogram, pa se priporoča kombiniran način ogrevanja: s sevanjem infra grela in z delovanjem ventilatorja, kar imajo vgrajene vse novejše večsistemske pečice. Temperatura pri tem načinu pečenja na žaru je samo med 40 do 180° C in prihranek energije je kar do 45-odstoten pri zaprtih vratcih pečic. VEČSISTEMSKA PEČICA je opremljena z vsemi tremi načini ogrevanja, to je običajnim, ventilatorskim in infra, ter ima najmanj šest načinov obratovanja. Novost pri pečicah je tudi uporaba mikrovalovnega sevanja. Blok premajhen za ljubezen Ivanka Mestnik izdala novo knjigo - Zgodbice o živalih NOVO MESTO - Ivanka Mestnik se je z upokojitvijo pisateljsko razživela, saj zagnano suka pero in se oglaša z novimi in novimi prispevki v časopisju in s samostojnimi knjižnimi izdajami. Kot upoko- ' jena učiteljica ima poseben posluh za mladinsko oziroma otroško književnost, in tako je svojemu knjižnemu prvencu Izlet na Modri planet, ki je postal uspešnica, in zbirki črtic V dedovi grapi te dni dodala še knjigo Kara, napisano za mlajše bralce. Zgodbice v knjigi pripovedujejo, katere pernate in štirinožne prijatelja sta si dobila Sandi in Tin-ca, ki tako kot mnogi slovenski otroci živita v bloku, kjer seveda ni pravega prostora za živali, otroci pa kot otroci bi jih radi imeli. In tako sta poskusila s papagajčkom Pikijem, ki pa je žalostno poginil, potem z želvo Pepino, ki je lepega dne na dvorišču izginila v svobodo, pa z zajčkom Mikijem, ki je nekaj časa razveseljeval otroška srca, a pozvročal skrbi in jezo staršema, ko je glodal vrata, stole, fotelj in kavč, in je seveda moral iz stanovanja med svoje dolgouhe vrstnike na deželi. Zadnja v tej vrsti je bila Kara, ki so jo kot drobceno pre-mraženo kepico našli pred blokom, jo vzeli za svojo, dokler ni zrasla v lepo črno psico, preveliko za blokovsko stanovanje in preži-vahno za hišni red, pa je tudi morala stran, na kmete za čuvaja. Otroškemu veselju z živalmi je tako vedno sledilo spoznanje, da živali ne moreta imeti pri sebi, in s tem spoznanje, da žival sodi v sebi primerno okolje, kjer je edino lahko srečna. Posebnost knjige je njena likovna oprema. Pisateljica je zahtevno nalogo grafičnega oblikovanja in ilustriranja prepustila Katji Markovič, učenki 8. razreda, ki je za knjigo pripravila pet barvnih in sedem črno-belih ilustracij. Oboje skupaj, besedilo in ilustracije se lepo ujamejo. M. MARKELJ SKUMAVC V “SKEDNJU” RAŠICA - V galeriji “Skedenj” na Trubarjevi domačiji na Rašici pri Velikih Laščah so 26. aprila odprli razstavo del slikarja Marjana Skumavca. Na otvoritvi je pel in igral na kitaro Tbmaž Pengov. Tudi vsakdanjik lahko postane pesem Predstavitev pesniške zbirke Miše Shaker Zvezde v pritličju, ki jo odlikuje intuitivnost in senzibilnost - Delo predstavil T\igo Zaletel - Vloga Društva za revitalizacijo kulture NOVO MESTO - 23. aprila, ob mednarodnem dnevu knjige in avtorskih pravic in prvem slovenskem dnevu knjige, so tudi na Dolenjskem potekale raziične prireditve, s katerimi smo obeležili pomen knjige v razvoju človeštva in ohranjanju narodove kulturne identitete. Ena izmed njih sta bila večerno literarno srečanje in pogovor z ustvarjalko Mišo Shaker, ki je s pomočjo Thga Zaletela predstavila svojo novo pesniško zbirko Zvezde v pritličju. Zaradi velikega števila prireditev ta dan - nekatere so potekale tudi istočasno - se je v rokopisni čitalnici Knjižnice Mirana Jarca sicer zbralo le nekaj obiskovalcev, toda kljub temu sta bila srečanje in pogovor nasploh o slovenskem literarnem in pesniškem ustvarjanju zelo prijetna in zanimiva. Predstavilo pa seje še novo Društvo za revitalizacijo literature, kije bilo skupaj s knjižnico organizator srečanja s Shakerjevo. Pogovor z Mišo Shaker je vodila Jadranka Matič - Zupančič, ki je poudarila predvsem to, da tudi “ZVEZDE V PRITLIČJU” - Avtorica Miša Shaker je na literarnem srečanju prebrala nekaj svojih pesmi. Shakerjeve druga pesniška zbirka (prva iz leta 1991 nosi naslov Malo nostalgije, a ne preveč) Zvezde v pritličju kaže osnovno značilnost t.i. ženske poezije - močno senzibilnost in intuicijo. “Točno, Miša ima nedvomno izjemen dar za opazovanje. In to za tiste najmanjše stvari. Tiste, ki jih v naglici vsakodnevnega življenja niti ne opazimo. Še več, ki jih sploh ne opazimo, ki se nam zdijo tako zelo nepomembne v primerjavi z žveliki-mo zgodbami’, ki jih piše življenje,” piše v recenziji knjige Tadej Cater. Zato in ker se Shakerjeva v loteva zarisov socialnih odnosov, je treba njeno poezijo prebirati dosledno, pa čeprav je zelo “berljiva”. O gostjinem ustvarjanju je zanimive misli povedal tudi Tugo Zaletel, literat, ki se ukvarja in s prozo, poezijo, piše pa tudi druge tekste. Shakerjevo poezijo je 19. dolenjski knjižni sejem Od 6. do 10. maja v avli poslovnih prostorov Krka -Spremljajoče prireditve z znanimi gosti NOVO MESTO - Letošnji dolenjski knjižni sejem, 19. po vrsti, pomeni začetek praznovanja 25-letnice KUD Krka in bo trajal pet dni, od ponedeljka, 6. maja, do petka, 10. maja. Na sejmu bo Mladinska knjiga -Knjigarna Novo mesto razstavila vse knjige, ki so izšle od lanskega do letošnjega maja. Letos 50-letnico delovanja praznuje Knjižnica Mirana Jarca, ki bo v času knjižnega sejma postavila razstavo ob 120-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja, prav tako pa bo predstavila dela pesnika Vena iaufera in dr. Borisa Paternuja. Otvoritev sejma bo v ponedeljek, 6. maja, ob 19. uri v avli poslovnih prostorov Krke, tovarne zdravil, gost večera pa bo letošnji Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, pesnik Veno Taufer. Z njim se bosta pogovarjala novinarka in publicistka v Delovi kulturni redakciji Ženja Leiler in kulturni delavec, režiser Filip Robar - Dorin. Glasbena gostja bo Vita Mavrič. V okviru knjižnega sejma pa bodo potekale še ostale prireditve: v sredo, 8. maja, bo ob 20. uri slovesnost ob 120. obletnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja, na kateri bo slavnostni govornik predsednik slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik, z monodramo Domovina, ljubezen moja pa bo nastopil igralec Tone Kuntner. V četrtek, 9. maja, bo ob 19. uri gost sejma dr. Boris Paternu, tema pogovora pa bo poezija in sodobni človek. Založba Ethno bo ob 160. obletnici prve izdaje Prešernovega Krsta pri Savici predstavila bibliofilsko izdajo Krsta. Zadnji dan sejma, v petek, 10. maja, se bodo predstavili mladi literati novomeških osnovnih in srednjih šol. Njihov in naš gost bo pesnik prof. Janez Kolenc. Obeta se torej pester kulturni teden z veliko knjižno bero in zanimivimi spremljajočimi prireditvami, na katere ste lepo vabljeni. L. MURN 12 DOBITNIKOV GALLUSOVIH PRIZNANJ - Znano je, da je v šent-jernejski občini za ljubiteljsko petje veliko zanimanja. Eden izmed zelo zagnanih je mešani pevski zbor Vlaste Tavčar, ki je v soboto, 21. aprila, zvečer pripravil letni koncert, s katerim je v prostorih OŠ Šentjernej navdušil številno občinstvo. Tamkajšnji župan Prane Hudoklin (drugi z desne) je pevcem izrekel pohvalo z besedami, da njihovo petje daje občini še posebno vrednost, skupaj z Janezom Selakom (prvi z desne), predsednikom KUD Šentjernej, pa je 12-im najvztrajnejšim podelil Gallusova priznanja. Za 5 let prepevanja v zboru so bronasta priznanja dobili: Justina Faraguna, Alojz Radovan, Janez Janc, Avguštin Hudoklin in Marija Cvelbar; za 15 let zvestobe v MePZ Vlaste Tavčar iz Šentjerneja pa so srebrna priznanja prejeli: Jožefa Gorenc, Frančiška Selak, Marko Simončič, Tinca Luzar, Stanislav Švalj, Jože Hrovat in Joži Jordan. Program, ki ga je povezoval Janez Bratkovič(so popestrili tudi gostje: domači citrar Darko Duh, Vinogradniški oktet iz Šentjerneja, skupina deklet Copacabana iz Novega mesta, iz domače glasbene šole pa Jerneja Bučar, Petra Slak, Mateja Jordan in Sonja Udvanc. (Foto: L. Murn) označil za odprto, razumljivo, prijetno in berljivo, kar pomeni, da je “pesnica ena od znanilcev novega odnosa do poezije in njenih bralcev”. Zaletel je povedal, da zna vsakdanje dogodke zabeležiti kot pesem, vendar pri tem ni banalna in ohrani kritičen odnos do življenja. “Njene pesmi so napisane epsko, vendar jim ne manjka lirike, tistega, kar pesem naredi pesem,” meni Zaletel. Sama avtorica pravi, da ko piše, se z nekom pogovarja, mu nekaj zaupa, “kot da so pesmi pisma prijatelju”. Seveda je vsaka knjiga živa, če je • Miša Shaker je članica Društva za revitalizacijo literature, njegovo vlogo pa sta predstavila Borut Dolenc, tehnični urednik, in Thgo Zaletel, glavni in odgovorni urednik. Menita, da je pot knjige do bralca predolga, da so knjige predrage, da veliko avtorjev usahne tudi zaradi nerazumevanja založb itd. med ljudmi in jo berejo. Glede tega ni bilo slišati pohvalnih besed na račun grosupeljske založbe Mondena, pri kateri so izšle Zvezde v pritličju. Knjiga vsaj do sedaj menda ni bila dovolj založniško podprta, premalo je bilo predstavitev ipd. Zanimivo pa je tudi to, da je urednik založbe Ivo Frbežar iz te Mišine zbirke izločil cikel ljubezenskih pesmi, čeprav je ravno ta poezija letos februarja dobila v Trstu prvo nagrado revije Mladika. L. MURN Naj igra harmonika! Jože Zevnik 200 učencev poučuje na domu VIDEM - DOBREPOLJE -Med glasbenimi instrumenti je vse večjega zanimanja pri mladih deležna harmonika. Tako gotovo drži za kraj Videm - Dobrepolje in okolico, kajti Jože Zevnik, ki se je pred 3 leti odločil za privatno poučevanje harmonike, ima učencev vsako leto več. “Leta 1992/93, ko sem začel, sem imel 10 učencev, RAZSTAVA O ROCK SKUPINI VAN HALEN NOVO MESTO - Prejšnji četrtek je bila v novomeški galeriji Luna, kjer so se kulturni dogodki vrstili vso zimsko sezono, otvoritev razstave, povezane z ameriško rockovsko skupino Van Halen. Že zadnja tamkajšnja prireditev je bila posvečena tej skupini. Gledanje videospotov omenjene skupine in poslušanje njihove glasbe je popestril še dober izbor posterjev, plakatov, nekaj koncertnih rekvizitov, na voljo pa so bili tudi vsi njihovi pomembnejši podatki. Občinstvo je bilo zadovoljno, pav tako tudi prireditelji. Sicer pa si podobnih prireditev še želimo, saj je ta razstava dobro zdravilo proti vsesplošni melanholiji, ki je močno razširjena med mladimi. S. SROVIN TO IMAMO V DRUŽINI NOVO MESTO - KC Janeza Trdine vabi na zadnjo abonmajsko predstavo v sezoni 1995/96, na ogled komedije To imamo v družini v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Predstava bo tokrat izjemoma na sporedu v torek in sredo, in sicer za red A v torek, 7. maja, ob 19.30 in za red B v sredo, 8. maja, ob 19.30. Vstopnice izven abonmaja lahko rezervirate na tel. št. 21 - 447 vsak delavnik razen 3. maja. JOŽE ZEVNIK S TREMI UČENCI - Devetletni Boštjan Slana iz Les pri Krki se uči tri leta in je lani prišel v polfinale na tekmovanju harmonikarjev v Ljubečni, zraven je njegova sestra Mojca in Tanja Sctničariz Praproč pri Žužemberku. potem 20, nato kar 100 in letos že 200. Če bo šlo tako naprej...” pravi Jože in se nasmehne. Sicer pa je velikega povpraševanja zelo vesel, kajti ve, kaj lahko glasba pomeni človeku. Sam izhaja iz glasbene družine, oče mu je kupil tudi prvo harmoniko in vseh pet bratov je pevcev. Jože je leta 1950 začel sodelovati v domačem pihalnem orkestru, kjer je igral vse inštrumente, če je bilo treba, v godbi pa je vztrajal vse do lani. V tistem času je tudi ustanovil svoj ansambel Veseli Dobrepolje!, s katerim je do pred štirimi leti veliko nastopal ob raznih priložnostih. Igral ni samo harmoniko (klavirsko in diatonično), pač pa tudi trobento. Jože je pred nekaj leti z dvema svojima učencema ustanovil trio Zelena dolina, pred tremi leti pa se je odločil tudi za privatno poučevanje harmonike. Njegova posebnost je, da pride na dom: hodi v Žužemberk, Trebnje, Gaber itd., največkrat popoldne. Letos ima kar 200 učencev, ne samo mlajših, čeprav je res, da prevladujejo stari do 10 let. Skupni nastop vseh učencev Jožeta Zevnika bo junija na Jurčičevi domačiji na Muljavi. Dekleta pa bodo nastopila še prej, predvi-doma milja. L MUKN GOSTJE V PRVI VRSTI - Med številnimi obiskovalci zaključnega ki certa sta bila tudi Tea Valenčič, sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šp (druga z leve), zraven nje pa sedi Jože Privšek, ki je ob 50-letnici glasb šole prav zato napisal skladbo Ob reki in ji je v izvedbi novomeški C simfoničnega orkestra z veseljem prisluhnil. (Foto: L. Murn) ^ P Enajst bogatih večerov! 'Um »Ije 'eNe Zaključek ob 50-letnici Glasbene šole Marjana Kozine - Gostjtf T. Valenčič, J. Privšek, glasbeniki iz Langenhagna.. rožj %! NOVO MESTO - Zadnji petek v mesecu aprilu, 26. aprila, se je zvečer v avli KC Janeza Trdine slovesno zaključil program prireditev ob 50. rojstnem dnevu novomeške Glasbene šole Marjana Kozine. V dveh tednih so učitelji in učenci šole - tudi tisti, ki se sedaj glasbeno izobražujejo naprej - pripravili 11 nastopov, na katerih so pokazali svoje znanje in navdušili vedno veliko število obiskovalcev. Na petkovem zaključnem koncertu je bilo še posebej slovesno, saj smo bili obiskovalci deležni glasbenih užitkov novomeškega simfoničnega orkestra pod vodstvom Zdravka Hribarja in mlajšega godalnega orkestra, ki ga vodi Petra Gačnik, kot gostje pa so nastopili še glasbeniki iz pobratenega nemškega mesta Langenhagen. Med številnimi gosti je prvi imel besedo novomeški župan Franci Koncilija, ki je poudaril predvsem to, da je šola kljub neštetim težavam vsa leta vztrajno vzgajala nove generacije in je danes ustvarjalka glasbene podobe mesta ob Krki. Zahvalil se je sedanjemu ravnatelju Zdravku Hribarju, ravno tako pa tudi Tea Valenčič, državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport RS, ki je rekla, da je 50 let novomeške glasbene šole velik dogodek za vseslovenski prostor in da šola sodi v ožjo skupino najbolj uspešnih glasbenih šol tire lik, fen; gar pri nas. Kako se pride do tega, pa je lepo povedal ravnatelj šole: “Lahko in lepo je delati ZIM/ dobrim kolektivom in učenci, čc pa imamo potem še tako prijazno publiko kot danes, je res enkratno.” Boris Dular, predsednik sveta šole, se je zahvalil še sponzorjem, brez katerik praznovanje jubileja, ob kate;, rem so izdali tudi zbornik, ne bi,r^ bilo tako uspešno. M hi 0 Jer gi “In Mnogim čestitkam in pozornostim od vsepovsod (iz glasbe nih šol Slovenj Gradec, Krško, Brežice itd.) seje pridružila tudi ^ glasbena šola iz Langenhagna-Njen ravnatelj Horst Hans Becker je Hribarju in Konciliji po-le( daril sliko njihove mlade umet- oi niče. Zanimivo je bilo tudi dari- ok lo glasbene trgovine F+ -no* dirigentski pult. Prav posebna pa je darilo Jožeta Privška: posebej za to priložnost je napisal skladbo Ob reki, ki jo jc novomeški simfonični orkester na zaključni prireditvi tudi za-l igral. Želja vseh zbranih je bila, da bi glasbena šola Marjanah Kozine Novo mesto še naprej s'a vztrajala in tako dobro opravila °v. svoje kulturno - umetniško po-r*1 slanstvo in da bi mladi glasbeni; ki kmalu zaigrali v novi dvorani. -KC Janeza Trdine. Naj nam nji" hova glasba še naprej lepša *4j vsakdanjik! L. MURN M rNd URA A VEČER Z MARINOM IN RAZSTAVA “VELIKA NARAVA” TREBNJE - Knjižnica Pavla Golie vabi v torek, 7. maja, bo 19. uri v avlo CIK, Trebnje, kjer bo otvoritev razstave “Velika narava” akad. slikarke Brigite Požegar. Avtorica bo imela kratko uvodno predavanje o svojih delih in estetiki ustvarjanja. V petek, 10. maja, pa bo ravno tako v avli CIK v Trebnjem ob 19.30 večer z g. Marinom, ki je velik erudit, izjemen govornik in zabaven mož. Pripovedoval bo o gradu, o svojem delu - že tretje leto izdaja tudi revijo Speča lepotica in celo o vas. Priložnost bo tudi za ogled slik gradu, ki bodo prvič predstavljene javnosti, namenjene pa so bodoči grajski galeriji. NA OGLED SLIKE KOTARJa - Branko Kotar)), četrtek, 25. aprila, svoja dela pH, * stavil stanovalcem in delavd 1 Doma starejših občanov v Šmit" v Novem mestu. Po 20-ili letini začel ponovno odkrivati nov sV& s tem tudi del sebe. Na sliktč. ovekovečil prelepo dolenjsko pol jino in s tem stanovalcem omog) da jo občudujejo vsaj indirek1" Razstava je na ogled v glavni niči doma še 30 dni. Lepo vablfi (Petra Mihalič, delovna terapevt* RAZSTAVA DULARJEVIH DEL - V metliški Ljudski knjižnici i mednarodnem dnevu knjige in avtorskih pravic pripravili razstavo ddn telja prof. Jožeta Dularja. Mladim obiskovalcem knjižnice so zaS*jl knjižno uganko, povezano s tem metliškim pisateljem. Dular pa je 10 srečnežev, ki so dobili tolažilne nagrade, medtem ko je glavno njegovo knjigo "Krka umira ", dobila drugošolka Sara Vivoda (na fotofr ji). (Foto: M. B.-J.) ’?cf 6 ž u f n i Toroča/o 'MEL OROŽJE - 28-letni R. K. Zagorice pri Velikem Gabru je lomljen kaznivega dejanja nedo-“'jene proizvodnje in prometa z r°žjem ali razstrelilnimi snovmi, ’ :rje marca kupil vojaško avtomat-^ l°_puško in 26 nabojev. Takega r“žja posameznikom sploh ni do-, %no imeti v posesti. Na podlagi “redbe sodišča so mu policisti “jko zasegli. /Lomil v garderobno ; 'Marico - 29. aprila popoldne je ■ Znanec v Čateških Toplicah vlomil " garderobno omarico, iz katere je s kradel 110 tisočakov. J °B SMREKE - Od jeseni do l°nec aprila je neznanec v gozdu l 'rti Pavičiči in Gribljami posekal 6 ;l".rek in s tem lastnika J. B. iz i ‘dbelj oškodoval za 60 tisočakov. Mobitel brez slušalke - Znanec je iz odklenjenega osebja avta, ki ga je F. H. s Studenca ■ na parkirnem prostoru pred • Riškem domom v Trebnjem, ukra-i,e' Prenosno slušalko mobitela. |i Cinika je oškodoval za 60 tisoča-,, °V’ . ODNESEL ŽAGO - Neznanecje . /meji vasi vlomil v skladišče, last , Rrada iz Črnomlja. Odnesel je °tno brusilko z montirano diamant- 0 krogelno žago, vredno 70 tisoča-' ov. PRECEJ VINJENIH f ^OVO MESTO - 26. aprila r ,C(J 21. in 3. uro je bilo na ob- • '°čju UNZ Novo mesto poostre-■8 kontrola prometa s poudarkom s8 kontroli vinjenosti. Policisti so j ls,avili in kontrolirali 336 vozni-J °v- Zaradi kršitev cestnopromet-•predpisov so sodniku za pre-; r'ke napisali 36 predlogov, od 16|s kar v 22 primerih zaradi " °ždje pod vplivom alkohola. Na 1 'aju prekrška so 38 voznikom tekli denarne kazni, od tega 18 1 ^nikom zaradi prekoračitve « , . s*i. Policisti so z alkotestom Izkusili 54 voznikov, od tega je i j/15 preizkusov pozitivnih, 7 pa n Je preizkus odklonilo. Homa na policista Kočevje - v soboto oko- 11 ene ure ponoči so policisti ■»terveniruli v Biljard klubu 'Kočevju, kjer naj bi se stepli Jlemi. Ko so hoteli s pri/.ori-p® odpeljati 26-letnega Mi-a»a G., se je njemu v bran ^stavilo šest drugih Romov, k* so začeli policista vleči za plačila. Eden od pjih je polista s pestjo udaril po glavi, ak« daje ta padel, poskusili Ga so se spraviti še na drugega- Okoli policistov se je ne-a®doma zbrala velika množica Romov, ki so jima grozili, a* bodo z njima obračunali, *ato sta poklicala pomoč. Ker s* niso hoteli umakniti, je R^licist izvlekel službeno Nštolo in jih pozval, naj se ra*idejo, kar ni bilo učinko-V to, je opozorilno ustrelil v vr*k, kar je zaleglo. Štiri *t°tne so policisti odpeljali na Galicijsko postajo, enega pa s" odpeljali nazaj na Dob, ker ** ni vrnil s prostega izhoda. Snov za usnje, apno ali heroin? S skoraj 26 tonami kemikalije bi lahko po navedbah policije izdelali skoraj 10 ton heroina NOVO MESTO - Po Dolenjski se je že dober mesec govorilo o obsežni policijski akciji, v kateri so kriminalisti temeljito premetali stanovanje Jožeta Papiča, z računalnikov njegovega podjetja Biro 5 pa naj bi skopirali tudi tiste podatke, ki so bili že zbrisani. Prejšnji teden smo le dobili tudi uradno informacijo policije, kije ovadila dva osumljenca, zadeva pa je že naletela na burne odmeve, saj obtožena stran navedbe policije zanika. Tako so novomeški kriminalisti na podlagi suma, da družba z omejeno odgovornostjo Biro 5 pri svojem poslovanju uporablja ponarejene listine, ki so podlaga za uveljavljanje določenih ugodnosti pri prometu blaga, na osnovi odredbe preiskovalnega sodnika opravili več hišnih preiskav. Ugotovili so, da je Biro 5 nabavil 25,9 tone kemične snovi - anhidrida ocetne kisline, ki se lahko uporablja tudi za izdelavo heroina. Iz tolikšne količine bi lahko izdelali kar 10 ton heroina, po nekaterih drugih izračunih pa celo 100 ton! Surovino naj bi podjetje nabavilo na podlagi ponarejene izjave končnega uporabnika, da se le-ta ne bo uporabljala za izdelavo narkotikov, drog in psihoaktivnih izdelkov. Kriminalisti so ugotovili, da končni uporabnik ni naročil niti nabavil omenjene snovi, zato so prepričani, da kemikalija očitno ni bila namenjena legalnemu tržišču. Kriminalisti so raziskovali tudi sum prodaje okrog 200.000 tablet mamila fenetilin, ki je bolj znano pod imenom captagon. Snov spodbuja centralni živčni sistem in lahko povzroči odvisnost. Captagon v Sloveniji velja za mamilo in ni predviden za zdravljenje, cena za posamezno tabletko pa se v tujini giblje od 3 do 8 ameriških dolarjev. “Pri vseh zadevah je slaba tolažba, da kemikalija in tablete niso končale na našem tržišču. Očitno pa je, da se Slovenija poskuša, v nekaterih primerih tudi uspešno, uporabljati kot tranzitno območje in kot odskočna deska za dobavo mamil v tujino,” je bilo zapisano v policijskem sporočilu. Na policijsko sporočilo je odgovoril tudi pooblaščenec Biroja 5 odvetnik Milan Krstič: “...Policija z več kot enomesečno zamudo javnosti poroča o svojih začetnih ugotovitvah, ki so nepopolne, pomanjkljive in nepreverjene. Biro 5 je bil le člen v verigi družb, ki so sodelovale pri nakupu in prodaji kemične snovi, za katero se trdi, da bi se lahko uporabljala za izdelavo heroina. Trditev, da končni uporabnik ni naročil niti kupil omenjene snovi, ne drži. Naročnik, podjetje iz Makedonije, je posredovalo družbi Biro 5 ustrezno izjavo o tem, da se blago ne bo uporabljalo v nedovoljene namene, pač pa v usnjarski industriji in proizvodnji apna.” Blago, po besedah odvetnika, ni bilo pripeljano v Slovenijo, zaposleni v Biroju 5 pa niso vedeli, da je ta snov na kakršenkoli način sporna. Kot je povedal Jože Papič, je o tabletah fenetilin prvič slišal šele iz časopisov. “Povsem normalen posel s kemikalijo, ki ni bil nič posebnega, je tako izpadel kot afera. Kriminalisti pri preiskavah niso našli nobenih mamil ali sledi o njih, vzeli so le dokumentacijo. Trgovanje z omenjeno kislino je čisto legalno, saj je v prosti prodaji, tako kot na primer papir ali polivinilaste vrečke, slednje tudi uporabljajo za trgovanje z mamili, pa niso sporne,” je dejal Papič. “Le novomeški policisti vedo, zakaj menijo, daje podjetje Biro 5 odgovorno za izpeljavo navedenega posla, čeprav je v poslu sodelovalo kar nekaj podjetij. • Po prepričanju Biroja 5 gre za zlonamerno trditev organov, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da v tej državi o tem, ali je kdo storil kaznivo deja-nje ali ne, odloča sodišče in ne policija. O tem, ali je bila sporna snov namenjena za proizvodnjo apna, usnjarsko industrijo ali morda za proizvodnjo heroina, bo torej odločilo sodišče. Trditve o ponarejenih papirjih, vsaj kar zadeva Biro 5, ne držijo in niso dokazane. Družba Biro 5 ugotavlja, daje policija presegla pooblastila, ki jih ima, ko je dala v javnost sporočilo, ki se nanaša na zadevo, ki ni nova in ki je že v pristojnosti novomeškega okrožnega sodišča,” meni KrStiČ' T. GAZVODA ALKOHOL NAREDIL SVOJE SEVNICA - V soboto, 27. aprila, dopoldne je Jurij Z. iz Zavrat-ca prišel domov močno vinjen. Začel je pretepati in zmerjati Ido H. Ob prihodu policistov je s kršitvami nadaljeval, zato so ga odpeljali na sevniško policijsko postajo, kjer je alkotest pokazal kar 2,3 promila alkohola v izdih-njenem zraku. POZOR, VABE ZA LISICE Veterinarska uprava Republike Slovenije v teh dneh do predvidoma 13. maja opravlja spomladansko vakcinacijo lisic proti steklini, s čimer se lisiče aktivno imunizirajo in se tako prepreči širjenje bolezni. Ob izkore-nitvi t.i. urabane stekline z redno vakcinacijo psov pomeni steklina lisic nenehno grožnjo za prenos bolezni preko domačih živali na ljudi. Polaganje vab veterinarska uprava opravlja s posebej prirejenimi avioni iz višine 300 metrov, ki jih vodijo piloti domačih športnih društev. V tem času psom (razen službenim) ni dovoljeno prosto gibanje. Po zahtevah mednarodne zdravstvene organizacije je potrebno vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali. Če pride vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, je potrebno mesto dobro izprati in umiti z milom ter nemudoma obiskati najbližjo antirabično ambulanto območnega zdravstvenega zavoda, kjer bodo strokovnjaki zdravstvene organizacije poskrbeli za prizadetega. |JH NASPROTNI PAS - 23. I ijd‘a ob 8.50 je 38-letna Marta K. Ovega mesta vozila osebni avto i°kaTni cesti iz Cegclnicc proti !l»gu. Ko je pripeljala v bližino vasi, je iz neznanega vzroka i l/ljala na levo polovico vozišča ^ |Jenutku, ko je nasproti pripe-J§j46-letni Jože G. iz Novega j ^Ma. Voznik je zaviral in se umi-vendar trčenja ni mogel predli. v nesreči sta se voznica in sopotnica 20-letna Marjana R. iz Novega mesta, ki sta ostali ukleščeni v avtu, hudo poškodovali. VOZILO SE JE PREPOLOVILO - 24. aprila ob 17.40 je 24-letna B. M. iz Zagreba vozila avto od Dobove proti Kapelam. Ko je pripeljala v Podvinje, je v ostrem ovinku zapoeljala na bankino, nato pa trčila v obcestno drevo. Vozilo se je prepolovilo, voznica pa se je hudo poškodovala. Ministrovi odgovori Potočanov niso zadovoljili Več zaščite policije LOŠKI POTOK - 25. aprila so okrogle mize v Loškem Potoku o cestni infrastrukturi v občini in državni meji udeležili tudi minister Andrej Šter, Nace Polajnar, Benjamin Henigman, Anton Šajn in Franc Henigman. Minister Šter je spregovoril o vlogi policije ob meji in o skrbi za te kraje, da ostanejo poseljeni. Udeleženci okrogle mize so mu zastavili niz vprašanj: zakaj toliko policije v naseljih, kjer ljudje pogosto plačujejo prekrške, medtem ko policija ne nudi zaščite; zakaj ne uredijo mejnega prehoda v Novem Kotu, kjer se prebivalci počutijo utesneje; zakaj je prepovedan promet s tovornjaki na delu republiške ceste, saj je to ovira za razvoj gospodarstva... Šter v bistvu ni odgovoril nič, kar bi ublažilo gnev občanov, govoril pa je o tem, da bi moralo biti več domačinov policistov, ki razmere bolje poznajo. Glede razdeljenosti občine na dve upravni enoti je menil, da je teh težav kar veliko in da se težko rešujejo, glede mejnega prehoda pa je dejal, da je bil sporazum že večkrat tik pred podpisom. Anton Šajn je dejal, da je cestna problematika tudi v tej občini pereča. “Žal lahko ceste le krpamo. Načrtujemo odprtje Črnega Potoka, cesto do Novega Kota in cesto v Loško Dolino. Težava pa je, da je na teh cestah pramalo prometa. Trudimo se tudi, da bi nekatere ceste prekategorizirali in ne bi bile več v breme občine,” je dejal. Prisotni so menili, da gostota prometa ne more biti merilo, saj v stanju, kakršne so ceste, promet največkrat sploh ni mogoč. A. KOŠMERL GROZIL S PIŠTOLO PIŠECE - 19. aprila med 18. in 19. uro je v Pišecah prišlo do prepira med 47-letnini M. K. iz Glogovega Broda in 56-letnim M. Š. iz Pišec. Med prepirom je M. Š. iz stanovanjske hiše prinesel plinsko pištolo, jo repetiral in M. K. grozil, da ga bo ustrelil. Policisti so pištolo zasegli in zoper M. Š. napisali ovadbo. VARUHA PRAVIC NI BILO Kot kažejo zadnji dogodki, se bomo morali vsi krčevito prizadevati, da bi se popravile vsaj tiste krivice, ki jih je še možno popraviti. Žal je nasprotnikov denacionalizacije vse polno, pa tudi takšnih, ki so že dobili vrnjeno premoženje. Sedaj, ko so prišli na stolčke, na vse načine hvalijo obvežnice. Hvala jim za zvitorepnost, ki pa ji ne bomo nasedli. Razlaščenci se jim bomo v zakonitih okvirih zoperstavili. O razlaščencih sem že velikokrat pisala in na varuha človekovih pravic Iva Bizjaka naslovila prošnjo, naj zaščiti naše pravice. Na moje prošnje je ostal ravnodušen, tudi na zbor razlaščencev ni prišel, kar ni prav. EMILIJA LAUŠEVIČ Šentjernej Začelo se je sojenje Marjanu Anžurju Obravnava prekinjena NOVO MESTO - Prejšnji teden se je na novomeškem okrožnem sodišču začelo sojenje Marjanu Anžurju, nekdanjemu prvemu možu holdinga IMV in sanatorju proizvodnje avtomobilov in prikolic v Novem mestu. Obtožba ga v zvezi z Adrio Caravan obtožuje poskusa kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe in pridobitve večje premoženjske koristi zase in za druge. Marjan Anžur naj bi očitano kaznivo dejanje začel, ne pa tudi dokončal, s tem daje kot predsednik poslovnega odbora holdinga IMV, ki je bil lastnik tovarne prikolic Adria Caravan, oktobra 1991 brez sklepa organov upravljanja in brez predhodne vloge za vpis v register podjetij v tujini s kapitalom v višini 250 tisoč francoskih frankov v Parizu ustanovil delniško družbo Adria International. Po obtožnici naj bi to družbo dokapitaliziral z 213 tisoč francoskimi franki in emisijo 213 delnic v korist dveh zasebnih družb iz Luksemburga in Švice, ki sta tako postali 46-odstotni lastnici Adrie International. Anžur naj bi po obtožnici na to družbo prenesel delnice in revalorizirane deleže podjetij Adrie Caravan v tujini v skupni vrednosti skoraj 15,7 milijona nemških mark, 51 odstotkov neto aktive AC, kije znašala 36,44 milijona mark in brezplačno uporabo blagovne znamke Adria. Z • Na okrožnem sodišču seje obtoženi že zagovarjal, zaslišana pa je bila ena priča. Marjan Anžurje med drugim povedal, da se ne čuti nič krivega in da so se sanacije Adrie Caravan lotili resno in strokovno in si nikakor ne bi mogel privoščiti očitanega. Priča Miran Verde(j pa je med drugim dejal, da se mu je zdel projekt vseskozi sporen in naiven. V nadaljevanju obravnave bodo zaslišani še Danilo Plesničar, Cirila Zajc in še nekateri drugi, ki so sodelovali pri omenjenem projektu. vsem očitanim naj bi za društvo Eurofinance pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 21,5 milijona mark zase in za Andreasa Poschacherja pa za vsakega po 1,235 milijona mark. To mu ni uspelo zaradi upora delavcev AC, posredovanja agencije za privatizacijo in sklepa upravnega sodišča o moratoriju na del zakona o podjetjih. Eurofinance pa je po plačilu odškodnine v znesku 19,6 milijona tolarjev vrnil 213 delnic in se odpovedal solastništvu v AL po dolenjski deželi • Proti koncu aprila je neznanec ob lokalni cesti Jordan Kal v potu svoje obraza naložil tri hlode, ki jih je lastnik A. K. iz Mirne Peči pripravil, da jih bo odpeljal domov. Neznanec mu je očitno hotel pomagati, a kaj, ko se je pozabil pozanimati, kje stanuje lastnik. • Policistom se pogosto zgodi, da vozniku zaradi vinjenosti prepovedo vožnjo, prepovedi pa ta ne upošteva, in tako ponovno pade v policijske mreže. Poseben primer je bil 45-letni D. C. iz Metlike. Policisti so ga ustavili v Ro-salnicah in ugotovili, da je le malo prevečkrat videl dno kozarčka. Sledila je običajna prepoved vožnje, voznik pa je može v modrem lepo prosil, naj ga odpeljejo domov. Očitno je bila ta poteza le krinka, saj je bil že pol ure kasneje spet sam sposoben sesti za volan. Kako je mogoče tako hitro treznjenje, bo pojasnil tudi sodniku za prekrške, zadeva pa je zanimiva tudi z medicinskega stiališča. • Se bolj je bil prepričan o svojih sposobnostih 38-letniJ. A. iz Zalok, ki so ga 24. aprila ustavili sevniški policisti. Prepovedi vožnje ni upošteval, pač pa je pogumno peljal naprej. Njegova korajža je pravzaprav razumljiva, saj je alkotest pokazal kar 2,34 promila alkohola v izdihnje-nem zraku, kljub junaškemu nastopu pa ni mogel preprečiti policistom, da mu ne bi razkazali notranjosti policijske postaje. NOVA ŽRTEV MAGISTRALKE ZALOKE - 24. aprila ob pol peti uri zjutraj se je na magistralni cesti Ml Gmajna - Obrežje zgodila huda prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje. 50-letni državljan Bosne in Hercegovine je vozil tovornjak proti Obrežju. Pri Zalokah je nenadoma zapeljal na nasprotni pas, v tistem trenutku pa je nasproti pripeljal 20-letni Zagrebčan. Vozili sta silovito trčili, v nezgodi pa je umrl sopotnik v osebnem avtomobilu 22-letni B. Z. iz Velike Gorice. v Žaga ne moti samo prebivalcev Žago razširili brez dovoljenja, zazidalni načrt pa na tem območju predvideva stanovanjsko pozidavo - Hrup, prah in tovornjaki postajajo neznosni DOLENJSKE TOPLICE - Res, da je žaga v Dolenjskih Toplicah menda že celih pet desetletij, vendar predvsem v zadnjem času povzroča med prebivalci kar nekaj hude krvi. Žago je leta 1993 od Kmetijske zadruge Krka kupil Anton Zupančič iz Straže, ki jo je v preteklem letu popolnoma prenovil in povečal zmogljivosti žage za razrez hlodovine. Žaga je toliko bolj sporna, ker je zgrajena nelegalno, brez lokacijskega dovoljenja, po zazidalnem načrtu Na Kamenju pa je na tem območju previdena stanovanjska pozidava, tako da žaga na tej lokaciji ni možna, kakor tudi ne posegi na objektu, ki bi stanje še poslabšali, žagarska dejavnost pa se naj se nebi tej lokaciji v neposredni soseščini stanovanj več odvijala. Kot je povedal sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora na mestni občini Novo mesto Miloš Dular, so na lastnikovo zahtevo za legalizacijo objekta odgovorili negativno, napotili pa so ga v iskanje nadomestne lokacije, saj bi bila sprememba zazidalnega načrta ne le dolgotrajna, pač pa prav gotovo ne bi uspela. Lastnik žage Anton Zupančič iz Straže izjave za časopis ni hotel dati, dejal pa je, da žago še kako potrebujejo bližnji kmetje, tudi na novo lokacijo bi se preselil. V preteklih mesecih so se stanovalci iz bližine žage s pritožbo že obrnili na inšpekcijske službe, zahtevali so prepoved, predvsem pa prekinitev izvajanja dejavnosti, kar pa se še ni zgodilo. Investitorje konec septembra lani prejel odločbo gradbene inšpekcije za odstranitev nedovoljenega objekta, po kateri bi ga moral odstraniti do 20. novembra lani. Zoper odločbo se je Anton Zupančič pritožil, dejavnost ter gradbena in ure-jevalska dela na objektu in okolici pa nadaljuje. Sosede v neposredni bližini žage zaradi kratke zračne razdalje in izpostavljene lege objekta moti stalen hrup, saj žaga deluje vsak dan od 6. ure zjutraj, pogosto celo do 18. ure, in tudi ob sobotah in nedeljah. “Žaga je proti naselju v celoti odprta in brez ustrezne protihrupne ba-riere, hrup žage pa sočasno povečuje še delovanje kamionov, viličarja in motornih žag. Bivanje v takšnem okolju je nemogoče, v toplejšem obdob- ju pa bo podobno tudi v stanovanjih. Poleg hrupa zelo moti tudi prah, ki se ob suhem vremenu useda na okna, balkone in vrtove s sadjem in zelenjavo,” so zapisali krajani v pismu, ki so ga naslovili tudi na Ministrstvo za okolje in prostor. A kaj, ko zadeve na državnem nivoju tako počasi tečejo, iz dneva v dan pa lahko spoznavamo, da celo sistem sam s svojo počasnostjo spodbuja negativne posege v prostor. T. G. SPORNA ŽAGA V DOLENJSKIH TOPLICAH - Žaga ne ovira le prebivalcev, saj objekt sploh ni legaliziran. Po izdani odločbi inšpektorja za odstranitev in pritožbi investitorja na ministrstvo ljudem v okolici ostaja le strpno čakanje. Po Sloveniji zares v Beli krajini Letošnja mednarodna kolesarska dirka Po Sloveniji se bo po ponedeljkovem prologu v Ljubljani zares začela v torek v Beli krajini - Med favoriti tudi Krkini kolesarji DUATLON V STRAŽI STRAŽA - Tekaški klub Portoval, kamor so se, ko je prenehal delovati triatlonski klub Novo mesto, preselili nekateri novomeški triatlonci, bo v nedeljo, 5. maja, v Straži pri Novem mestu pripravil tekmovanje v duat-lonu Straža 96. Tekmovanje bo na krožni progi od Straže proti Zalogu, štart ob 11. oziroma i2. uri pa bo pred kulturnim domom v Straži. Tekmovalci se bodo pomerili na dveh različnih progah. Ob 10. uri bo du-atlon za pokušnjo namenjen rekra-tivcem in začetnikom (2 km teka, 6,5 km kolesarjenja in še 1 km teka), ob 11. uri pa bo duatlon Straža 96 namenjen bolje pripravljenim tekmovalcem (6,5 km teka, 26 km kolesarjenja, 3 km teka). Prijave bodo zbirali po faksu 068 21 405 in na dan tekmovanja pred kulturnim domom od 9. ure do 10.30. NOVO MESTO - Dolenjski kolesarski delavci so bili pred tremi leti edini, ki so si upali in bili sposobni pripraviti mednarodno kolesarsko dirko Po Sloveniji. Letos bodo to največjo kolesarsko prireditev v Sloveniji pod okriljem novomeškega kolesarskega društva Cyclotour pripravili že četrtič, nastopilo bo 17 ekip s 102 tekmovalci, med katerimi sta tudi dve moštvi poklicnih kolesarjev. Letos prvič na dirki ne bo nastopila slovenska reprezentanca, pač pa bodo na štartu vse najmočnejše klub- ske ekipe - Rog, Krka in Sava ter kranjsko poklicno moštvo Cantina Tollo, kjer velja poleg obeh Slovencev Hvastje in Rovščka omeniti tudi Italijana Marca di Renza, ki je bil lani na koncu tretji. V drugem poklicnem moštvu Selle Italia Gla-cial bo na dirki nastopil tudi lanski zmagovalec in najboljši slovenski kolesar Valter Bonča. tarič), pa bodo imeli kar precej dela, če želijo, da boededn izmed njih stal na zmagovalnih stopničkah, neko- v novomeškem taboru največ pričakujejo od prerojenega Sandija Papeža, ki je letos zmagal na zahtevni in naporni dirki po poteh kralja Nikole in se izkazal na dirki Po jadranski magistrali, za etapne zmage se bodo trudili predvsem šprinterji Eržen, Mervar in Fink, pa tudi kdo od mla- • Po prologu v Ljubljani se bo prava dirka začela s prvo etapo v Beli krajini. Urnik dirke in kraji, kjer bo le-ta potekala, so obširneje predstavljeni v posebni prilogi, ki je danes vložena v Dolenjski list. KRKA V FINALU NOVO MESTO - Kadetska ekipa odbojkarskega kluba Krka je nastopala v zahodni skupini kadetske lige in se z drugim mestom uvrstila na finalni turnir, ki bo 11. maja v Slovenski Bistrici, kjer se bodo za naslov državnega prvaka pomerili z Olimpijo, Granitom Preskrbo in mariborskim Marlesom. V rednem delu lige so Novomeščani izgubili le tekmi z Olimpijo in Žužemberkom. Novomeščani bodo edini nastopili z dvema ekipama. V prvi bodo vrteli pedala Sandi Papež, Bogdan Ravbar, Branko Filip, Martin Derganc, Bogdan Fink in Boštjan Mervar, v drugi pa Uroš Murn, Brane Ugrenovič, Vladimir Miholjevič, Milan Eržen, Andrej Gimpelj in Pavel Šumanov. Vsi razen Martina Derganca so na dirki po Sloveniji že nastopili, lani pa je bil na koncu najbolje uvrščen (22. mesto) Rečan Vladimir Miholjevič, ki je takrat vozil za hrvaško reprezentanco. Lani najbolje uvrščeni Novomeščan Srečko Glivar (16. mesto), bo letos sodeloval kot trener, Gorazd Štangelj, ki letos tekmuje za italijansko moštvo Fior, pa letos na dirki Po Sloveniji ne bo nastopil. Vsekakor so letošnji načrti Krkinih kolesarjev precej višji, kot so bile lanske uvrstitve. Glede na izjemno dobro pripravljenost nekaterih konkurentov, med katerimi od slovenskih kolesarjev prednjači Robert Pin- liko lažje pa bo doseči vsaj kakšno etapno zmago. Glede na formo, ki so jo pokazali na zadnjih dirkah, lahko NASI NA DUNAJU DUNAJ - Tekme za Evropski pokal Dunaj 96 v praktičnem stre- ljanju z velikimi kalibri, ki je bila od 21. do 23. aprila, so se udležili tudi slovenski tekmovalci. Na 11 stezah se je pomerilo 176 tekmovalcev iz devetih držav. Rezultati naših so bili nad pričakovanji in spodbuda za naslednjo tekmo Austrian open v Salzburgu, selektor slovenske reprezentance Ludwig Dvojmoč pa računa na dobre rezultate naših tekmovalcev tudi na svetovnem prvenstvu v Braziliji. Na Dunaju je bil Andrej Feguš tretji, Ludvvig Dvojmoč je zasedel 17. mesto, Damjan Pesek je bil 20., Samo Jakše pa je zaradi težav z orožjem osvojil 40. mesto. Sandi Papež je letos izvrstno pripravljen in sodi med favorite dirke Po Sloveniji. dih lahko preseneti. Morda je njihov skriti adut Bogdan Ravbar, ki je do sedaj dokazal, da mu naporne in dolge etapne dirke ležijo, lani pa je prišel v pravo formo šele v drugem delu dirke Po Sloveniji. I. V. VRSTA TURNIRJEV Utrujeni Interier klonil v Krškem Košarkarji krškega Interierja so v finalu pošteno namučili državne prvake - Dotolkle sojih štiri zaporedne tekme vsak drugi dan - Ivo Nakič je nastopil z vročino KRŠKO - Košarkarji krškega Interierja so minuli in ta teden poskrbeli, da je bil Finale državnega prvenstva v košarki napet do zadnjega trenutka in da seje morala ljubljanska Smelt Olimpija za peto zvezdico pošteno potruditi. Odločili so Nakičeva bolezen, ubijalski tempo igranja štirih tekem na teden in utrujenost prve peterke krškega sanjskega moštva, sgj so imeli Ljubljančani na razpolago več košarkarjev, ki so bili sposobni enakovredno meriti se z odličnim nasprotnikom. Da se ne morejo več šaliti, so Ljubljančani spoznali že v Ljubljani na prvi tekmi, ko so Krčani močno zapretili; le dobri sreči se imajo zahvaliti, da so prejšnji torek, potem ko so Krčani po prvem delu vodili s 44:41 in je bilo ob koncu rednega dela 77:77, v podaljšku le zmagali z 92:81. Da se Ljubljančani še iščejo, je bilo očitno na drugi tekmi, ko je Interier v Krškem z zanesljivo igro brez večjih težav z 89:81 (40:40) premagal moštvo državnih prvakov, v drugem polčasu pa je blestel predvsem Mišel Krajcar, ki je s 5 trojkami dotolkel Ljubljančane. Tretja tekma v Ljubljani je bila odločilna, Krčani pa so bili zaradi Nakičeve bolezni precej oslabljeni, saj je Ivo stopil na igrišče vročičen in je bil le senca najboljšega strelca lige; zapravil je kar precej žog in dosegel zanj rekordno malo točk - le 8. Kraljevič, ki je dosegel 20 točk, seje izkazal predvsem v prvem polčasu, a sam tudi ob pomoči hitronogega McDonalda in bojevitega Ademija ni mogel narediti vsega, Ljubljančani pa so že vodili z 2:1. Da možnosti za zmago ni več, je bilo jasno v ponedeljek na četrti tekmi, ko seje v Krškem le zbralo nekaj več ljubljanskih navijačev kot na drugi tekmi, ko so zanje zaman ogradili in pustili prazen kar precejšnji del tribune. Težke tekme vsak drugi dan so pustile posledice na petih košar- karjih Interierja, ki večino odločilnih tekem ostanejo na igrišču vseh 40 minut. Nekaj več moči je imel le še McDonald, ki je z mnogimi izsiljenimi osebnimi napakami in presekanimi napadi komajda uspel obdržati ravnotežje na igrišču. Nakič si je sicer nekoliko opomogel, a prav ve,-likega učinka ni imel, centra Ademi in Kraljevič pa sta si hitro prislužila po 4 oziroma 5 osebnih napak. Ljubljančani so imeli očitno dovolj časa, da so temeljito preučili Krško peterko in proti njej postavili čvrsto in neprebojno obrambo, ki so jo Krčani s prodori pod koš razrahljali šele v prvih minutah drugega polčasa. Na drugi strani so Krčani v je Interier 6 minut pred koncem Ljubljančanom približal na 1 točko (68:69), potem vse skupaj še nekaj časa držal v negotovosti. A na koncu so Krčani le morali priznati, da ima Ljubljana ta čas boljše moštvo, čeprav mu je bil Interier povsem dorasel tekmec. I. V. NOVO MESTO - Prejšnji konec tedna se je zvrstilo kar nekaj turnirjev za odprto prvenstvo Slovenije v tenisu za različne kategorije, na katerih so nastopili tudi tekmovalci novomeškega kluba. V Velenju so igrali dečki in deklice do 14. leta in se je Miha Bende uvrstil med 16 najboljših, v Domžalah, kjer so se pomerili igralci do 16. leta, je Tjaša Blaznik v 2. krogu premagala drugo nosilko turnirja Katarino Kavec in se kasneje prebila do četrtfinala, Tomaž Kastelec pa se je uvrstil v drugi krog glavnega turnirja. Člani so nastopili v Krškem, kjer se je Katarina Zupančič uvrstila v drugi krog, Bojan Erak pa je izpadel v kvalifikacijah. • INTERIER: SMELT OLIMPIJA (izidi finalnih tekem in najboljši strelci pri Interierju): L tekma v Ljubljani: 83:92 (77:77, H U C Lt6i tič «: 'ta? p-'k 44:41), Nakič 22, McDonald 19, Kraljevič 18, Ademi 12; 2. tekma v Leskovcu: 89:81 (40:40), Nakič 27, McDonald 22, Krajcar 21; 3. tekma v Ljubljani: 67:87 (36:36), Kraljevič 20; 4. tekma v I-cskovcu: 82:89 (38:51), McDonald 26, Nakič 21, Ademi 17. Kočevski šport je na robu Brez dovolj denarja tudi v športu ni mogoče pričakovati željenih uspehov. To so letos na svoji koži zelo boleče občutili kočevski športniki, ki so predvsem zaradi precej neuspešnega gospodarstva v svojem koncu, ki je v preteklosti zlahka napajalo šport, na robu preživetja. Lani je zaradi zloma podjetja Avtobum dobesedno čez noč izginil pr\’oligaški nogometni klub, letos pa po istih stopinjah stopajo še nekateri športi. V namiznoteniškem klubu, ki je zaradi slabega vodenja in skrbi za podmladek ter neurejenega financiranja na robu prepada, se lahko zgodi, da bo po dvajsetih letih ta igra v Kočevju utonila v pozabo. Tak razplet napoveduje trener Marjan Oražem, ki je trdno prepričan, da bi odhod Gregorja Komca pomenil dejansko konec upanja v lepšo prihodnost namiznega tenisa v mestu ob Rinži. Na nitki visi tudi obstanek ženskega odbojkarskega kluba Lik Tilia, ki se več kot dve leti ubada z večnim pomanjkanjem denarja. Klub že dlje časa ne plačuje sodnikov in delegata takoj po tekmah, ampak denar, ko ga zberejo, pošljejo po pošti. Igralke že dve leti nastopajo v istih dresih, za večino drugih sicer nujnih stvari pa v klubski blagajni denarja preprosto ni. In zgodilo se je. Zaradi denarja Kočevke v soboto niso odpotovale v Celje, kjer bi morale igrati prvenstveno tekmo v skupini za obstanek v prvi ligi. Že pred tein je bilo jasno, da nimajo več možnosti, da ostanejo v družbi najboljših. V klubu sicer delajo7, mladimi, toda kmalu se lahko zgodi, da tudi tega ne bo več. Neurejene so tudi razmere v ženskem rokometnem klubu Kočevje, ki je znan, da precej obljubi, a tega potem ne plača. Pred začetkom prvenstva so klubsko upravo okrepili s kočevskim županom, toda blagajna se zaradi tega ni napolnila in trener že ugiba, ali naj odide. Zdaj je povsem jasno, da bo kočevsko prvoligaško drevo v prihodnji sezoni odrezano vsaj za eno vejo, saj je Lik Tilia že izpadla iz lige. Lahko pa se zgodi, da bo po istih stopinjah krenil še kdo drug. Podobne ali še večje težave z denarjem imajo tudi manjši klubi. Skoraj povsod se čuti tudi neaktivnost upravnih odborov, ki pa očitno nikomur ne polagajo računov za svoje (ne)delo, pa tudi tisti redki, kjer je vodstvo dejavno, ne živijo ravno v izobilju. M. G LA VONJ1Č Sv TURNIR V VITI TREBNJE - V športnem cent j ZABIJANJE - Steber obrambe krškega Interierja Mario Kraljevič se je na drugi finalni tekmi takole izkazal z zabijanjem žoge v koš. Krčani se bodo morali pošteno potruditi, da bodo Maria, ki se že ozira čez veliko lužo, zadržali v Interierju. KOLESARSKI MARATON OB KRKI NOVO MESTO - Rekreativna skupina pri kolesarskem društvu Krka bo tudi letos dan pred začetkom mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji, to je v nedeljo, 5. maja, pripravila mali in veliki kolesarski maraton ob Krki. Štart in cilj prireditve, namenjene predvsem rekreativcem, je pred novomeško športno dvorano. Mali maraton bo dolg 36 km in bo kolesarje popeijal čez Stražo do Soteske in nazaj čez Podturn in Dolenjske Toplice do športne dvorane v Novem mestu. Prvi del 80 km dolgega velikega maratona bo po progi malega, vendar se bo iz Novega mesta nadaljeval čez Ratež do Šentjerneja in nazaj čez Otočec do cilja pri športni dvorani. V času prireditve bodo ceste normalno odprte za ves promet, udeleženci pa za svojo varnost odgovarjajo sumi. Prijavite se lahko na štartnem prostoru pred novomeško športno dvorano med 7. in 9. uro, štart je ob 9. uri, udeleženci pa morajo pripeljati na cilj najkasneje ob 14. uri. Organizator bo ob progi postavil stojnice z brezplačnimi osvežilnimi napitki, na cilju pa bodo udeleženci dobili malico. Otroci do 14. leta starosti se maratona lahko udeležgo le v spremstvu staršev oziroma druge polnoletne osebe. Udeleženci, ki bodo prispeli na cilj do 14. ure, bodo dobili spominske medalje. Vita v Trebnjem bo v soboto, 4. mi ob 9.30 rekreativni teniški turnir posameznike. Prijavnina je 1.71 tolarjev, prijavite pa se lahko po tel* fonu 44 990. PADALCI S KOBALE NOVO MESTO - V soboto, 2 aprila, se je s štartom na Kobali n* Tolminom začelo letošnje tekmo)' nje v slovenski jadralnopadalski l>| Tokratna tekma je bila najdaljša* sedaj, saj so morali tekmovalci n* zahodnimi Julijskimi Alpami prd1 teti kar 103 km, povrhu tega pa* izredno težavne vremenske razni"1 močno ovirale udeležence. Nastop li so tudi Dolenjci, člani društva K* mulus. Marjan Grah se jc dob( znašel in osvojil 8. mesto, Meil) Šuštar je bil 36., Aleš Šaver pa 49- ZVAN ČETRTI NOVO MESTO - Na prvi letoša dirki za pokal Alpe Adria l v motok" su v Budimpešti je v dresu držav* reprezentance skupaj s Kernom1 Korošakom nastopil tudi Novort* ščan Matej Žvan in med posamert* ki v razredu do 80 ccm osvojil 4. m1 sto, slovenska ekipa pa je zmag*'1 Od Novomeščanov je nastopilI" Jaka Može in bil osmi. Ponovno obujen “sindrom ZTK0’ Predsedstvo ZTKO nasprotuj predlogu odbora za kulturo šport J ri obrambi premalo sodelovali, pa tudi v napadu je žoga prepočasi potovala iz rok v roke, tako da za met ni bilo prave priložnosti. Čeprav s Kraljevičem na klopi, se Naši rokometaši izpolnili načrte KOČEVJE - Ker so nekateri činski svetniki v zadnjem času f novno obudili ugibanja in sunm’*; n ja o delu ZTKO Kočevje v zadrt* nekaj letih, je predsedstvo ZTKO županov urad posredovalo dop|Sv . . .. 1 . • . , . _ _ 'I rt’ katerem obsoja takšno ravna") l/ CTK l/»m cn -/tivrnili U* AFP Dobova je tretja in je vstopila v Evropo, Krško je osmo in Akripol deveti v državi - Dobovčani naj razmišljajo o še višjih ciljih - Trebanjci bodo morali še kupovati Če bi AFP Dobovi, Krškemu (na začetku sezone Interier) in Akripo-lu pred začetkom letošnje rokometne sezone v prvi slovenski rokometni iigi ponudili uvrstitve, kakršne so zasedli na koncu, bi verjetno z veseljem podpisali, da se strinjajo. Čeprav nekateri danes niso zadovoljni, velja omeniti, da je bila liga z izjemo prvo- in zadnjeuvrščenega moštva izredno izenačena. naslednje sezone izkoristiti prevsem, da nabere dovolj denarja in da zadrži ključne igralce moštva. LOKOSTRELCI V SADINJI VASI - Lokostrelska sekcija novomeške vojašnice je v soboto v Sadinji vasi na strelišču za gostilno Na gričku demonstrirala streljanje z lokom na klasične in živalske tarče. Predstavitev si je ogledalo kar precej gledalcev, predsednik lokostrelskega kluba Novo mesto Marjan llar pa je povedal, da skušajo tudi s takim treningom, kot je bil ta, v klub privabiti nove člane. (Foto: S. Mirtič) AFP Dobova je celo sezono igrala zanesljivo. Bila je zelo nevarna tudi, ko je igrala v gosteh, kjer je razen Pivovarne Laško bila sposobna premagati prav vsakogar. Boj za naslov državnega prvaka je po petih podaljških na dveh tekmah z Gorenjem izgubila le za las, v igri za tretje mesto pa so Dobovčani dokazali, da so poleg Velenjčanov za razred boljši od ostalih, saj so utrujeni in brez pravega motiva tudi na zadnji tekmi s 24:23 (13:10) premagali Primorske novice Pro mak ter se tako uvrstili na evropsko rokometno sceno. Dobova bi prav lahko osvojila drugo mesto, vendar razlika ni velika in tega ne kaže objokovati. Klub je tudi finačno stabilen, in čeprav imajo Celjani na razpolago skoraj toliko denarja kot vsi ostali klubi skupaj, bi veljalo resno zamisliti, če si ne bi za naslednjo sezono za cilj zastavili resneje konkurirati Pivovarni Laško. Krčani so bili novinci v ligi in so imeli kar precej težav z denarjem pa tudi nihanje forme moštva, ki je bilo, kadar je bilo razpoloženo, sposobno premagati vsakogar, le teden kasneje pa je lahko izgubilo z vsakim. Kljub temu nevarnosti pred izpadom ni bilo. Rokomet ima v Krškem bogato tradicijo in Krčani vsekakor sodijo v prvo ligo. V boju za 7. mesto so trčili ob ljubljanskega Slovana, kije bil pred ero Celjanov najboljše slovensko rokometno moštvo in dokazano eno najboljših v Evropi, kar Celjanom nikakor ne gre od rok. Uprava Krškega mora odmor do Trebanjci so dosegli svoj maksimum. Če je bil njihov cilj pred sezono obstanek v družbi najboljših, so ga povsem izpolnili, le malo pa je manjkalo, da bi se lahko potegovali celo za 5. mesto. V rednem delu prvenstva so naredili le en spodrsljaj, ko so doma izgubili s Krškim. V skupini za obstanek v ligi so si potem lahko privoščili celo tak spodrsljaj, kot je poraz z litijskim Inženiringom Sarbkom. Za kaj več bi morali imeti kar precej močnejše moštvo, ki bi bilo sposobno zmagati tudi v gosteh in ne le pred fanatično množico navijačev na domačih tribunah, zato so kljub zagretemu delu z mladimi še za nekaj let obsojeni na kupovanje igralcev, pri tem pa je velikokrat potrebno imeti tudi srečo, ne le de- svetnikov. Ob tem so zavrnili predlog odbora za kulturo in špof prenosu finančno-računovod* službe ZTKO na občino. V dopisu predsedstvo ZTKO", vaja, da je predlog o prenosu fin*1’ no-računovodske službe na obč"; dokaz, da predlagatelj ne ve, za krt od kdaj je ta služba pri ZTKO i") kakšno ter kako obsežno delo pr". Predlog spremen’ zaprav gre nf ocenjujejo za neodgovorno dej"u posameznih svetnikov in odbof* celoti kot predlagatelja. , Predsedstvo tudi ocenjuje, d*j finančno-računovodska služba n”J, potrebna za pravilno in funkcin", no delovanje ZTKO in daje bila ^, pravilna dosedanja odločitev, daj" služba pri ZTKO. Doseženi špU uspehi, ki jih postavljajo v san’ -, venski vrh, po mnenju predsedrt 1 > • jd1 I. V. že sami po sebi povedo veliko o ZTKO, služili pa naj bi tudi, da Kočevju prenehali govoriti o ‘s dromu ZTKO", kar pomeni, da bi se končno prenehalo z dvomi;. . tolcevanji in ugibanji o delu ZTJS Klevetanje namreč deluje ncsp~J budno in zaviralno na šport in šp1!^ ne delavce, kol so zapisali v dop kočevskemu županu Janku Veb*1^ DOLENJSKI UST Št. 18 (2438), 3. maja 199* 1 Odlagališče odpadkov v Leskovcu pri Novem mestu je eno redkih, ki ne bo zapolnjeno do leta 2000. Slovenija duši pod goro odpadkov Gospodarska razvitost in potrošništvo naj bi ljudem prinesla raj na zemlji. Obilje dobrin in splošno blagostanje morda res osrečujeta posameznika, vendar pa tega ne bi mogli reči za raj sam, za prostor, v katerem živijo potrošniški srečneži. Ta raj je vse bolj zastrupljen, onesnažen, čezenj pa za nameček lega tudi vse bolj temna senca, ki jo meče iz dneva v dan rastoča gora odpadkov. Slovenci smo po mnogih pokazateljih, če ne že v središču potrošniškega raja, pa vsaj na poti k njemu, že zdaj pa uživamo premnoge njegove stranske “pridobitve", od onesnaženih voda do umirajočih gozdov. Pri rasti gore odpadkov smo celo enako marljivi graditelji kot naši razviti sosedi. Stvarno povedano: Slovenija se sooča s hudim problemom odpadkov, ki ga mora rešiti, predno se bomo zadušili v smeteh. Po ocenah iz lanskega leta v Sloveniji pridelamo letno precej več kot 8 milijonov ton najrazličnejših odpadkov. Skoraj polovica jih nastane v gozdarstvu, kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji, dobra petina v gradbeništvu, 14 odstotkov venergetiki in slaba desetina v ostali industriji. Precejšen del teh odpadkov lahko vrnejo naravi, uporabijo za prekrivne sloje na odlagališčih ali za zasipavanje, problematično pa je že zdaj reševanje končne oskrbe nevarnih in posebnih odpadkov, gnojevke, grezničnih gošč, hkrati ko se že nakazujejo problemi z velikimi količinami žlindre, pepela in sader ter z gradbeniškimi odpadki, ki se bodo z nadaljnjo urbanizacijo, gradnjo avtocest in investicijsko dejavnostjo v podjetjih izjemno povečali. Izrazito že nekaj časa narašča tudi količina odpadkov iz naselij oziroma komunalnih odpadkov. Pred petimi leti je letna količina komunalnih odpadkov v povprečju znašala 628 tisoč ton oziroma 314 kilogramov na prebivalca, zdaj pa znaša letno povprečje že 850 tisoč ton oziroma 420 kilogramov na prebivalca. S tem se Slovenija lahko primerja v razvitimi zahodnoevropskimi državami; v Nemčiji denimo pride na prebivalca letno 375 kilogramov komunalnih odpadkov, v Švici 424, v Avstriji 316. Seveda pa je treba takoj pripomniti, da smo v ravnanju z odpadki v velikem zaostanku za omenjenimi državami. Samo da gre izpred oči Pri nas se namreč lotevamo odpadkov iz naselij na najbolj preprost način. Trdne odpadke, embalažo, odslužene predmete, izrabljene avtomobile in podobno, kar vse se uvršča pod pojem odpadki iz naselij oziroma komunalni odpadki, pobiramo in odlagamo na odlagališča. V redni odvoz odpadkov so vključene že tri četrtine slovenskega prebivalstva, kar se sliši lepo in je na prvi pogled videti urejeno, vendar je resnična podoba daleč od tega. Med 53 odlagališči komunalnih odpadkov, ki so v uporabi in jih upravljajo komunalna podjetja, jih je kar 70 odstotkov takih, ki delujejo pravno nelegalno. K njim je treba prišteti še tisoče in tisoče črnih odlagališč, kamor slovenski državljani samovoljno odvažajo vse mogoče, samo da se nadležnih odpadkov znebe in da jim izginejo izpred oči. Ocena, ki so jo pripravili strokovnjaki v Poročilu o stanju okolja 1995, govori o 60 tisoč črnih odlagališčih po jamah, jarkih, grapah, brežinah, gozdovih in še kje, kamor se vsako leto odloži kakega pol milijona kubičnih metrov odpadkov. Na črnih odlagališčih naj bi po najbolj grobih ocenah ležalo okrog 10 milijonov kubičnih metrov odpadkov. Za nameček povejmo še to, da niti eno odlagališče komunalnih odpadkov v Sloveniji ni urejeno v skladu s predpisi Evropske unije, kamor si tako želimo in se radi prištevamo. Slovenija se torej že zdaj duši v odpadkih. A kaj šele bo, če bomo nadaljevali s takšnim ravnanjem! Večina sedanjih odlagališč v Sloveniji bo zapolnjena prej kot v petih letih, le dvanajst je takih, ki zadoščajo za deset ali več let. Za območje širše Dolenjske velja, da bo nekaj prostora po letu 2000 samo na komunalnem odlagališču v Leskovcu (novomeška občina) in Mali Gori (ribniška občina), vsa druga so že zdaj polna ali pa se bodo napolnila v naslednjih dveh letih. Ko ljudje v skrbi za okolje pospešeno čistijo črna odlagališča, je to hvale vredno, saj odstranjujejo potencialno nevarna žarišča onesnaževanja okolja in ogrožanja zdravja ljudi, vedar pa osnovnega problema pravzaprav ne rešujejo, saj odpadke z njih le prenašajo na bolj urejena odlagališča, ki se tako še hitreje polnijo. V takem ravnanju pa je vseeno čutiti, da sta okoljska osveščenost in občutljivost ljudi večji, kot sta bili. Predvsem zmanjšati količino odpadkov Ravnanje s komunalnimi odpadki je že vrsto let ena od prednostnih in temeljnih okoljstvenih nalog, ki jih v razvitem svetu skušajo kar najbolj učinkovito in celovito reševati. Slovenija se je z naraščanjem količin odpadkov, z zapolnjenimi odlagališči in konflikti, ki se vnemajo ob njih, znašla pred nujo, da pohiti in ujame Evropo ne samo v “proizvodnji” odpadkov, ampak tudi v smotrnem ravnanju z njimi. Z zdajšnjim ravnanjem smo namreč v zaostanku za 15 do 20 let. V ta namen je nastal osnutek strategije ravnanja z odpadki, ki bo po usklajevanju na vladni ravni kmalu šel v parlament. Z njim si Slovenija srednjeročno do leta 2000 in dolgoročno do leta 2010 začrtuje poti, ki jih bo ubirala pri obvladovanju zapletenega vprašanja ravnanja z odpadki. Osnovno načelo, ki ga bo verjetno najtežje uresničiti, sega v samo jedro problema in zahteva občutno zmanjšanje nastajanja odpadkov pri samem izvoru, tako v proizvodnji kot potrošnji. Drugo enako pomembno načelo govori o tem, da je treba odpadke snovno in energetsko kar najbolj izrabiti, se pravi, da je treba pri ravnanju z njimi poskrbeti, da se, kar je uporabnega, vrne v proizvodnjo kot sekundarna surovina oziroma vrne v naravo, kar je za to primernega, ter da se izrabi, kar je le mogoče, za energetsko recikliranje in nazadnje poskrbi za okoljsko sprejemljivo končno obdelavo tistega, česar ni mogoče ne snovno in ne energetsko izrabiti. Tako bi se močno zmanjšala količina odpadkov, ki preostanejo za odlaganje. V Sloveniji bi tako lahko zmanjšali število odlagališč ter s tem odpravili možne nevarnosti za okolje in zdravje ljudi. Navsezadnje bi se izkazali tudi kot dobri gospodarji s prostorom, ki ga v Sloveniji tako in tako nimamo na pretek. Namesto navadnih odlagališč male tovarne V strategiji ravnanja z odpadki pa ne gre samo za načelne usmeritve, ampak so zastavljeni tudi konkretni cilji. Začrtano je, za koliko naj bi se zmanjšala količina odpadkov v industriji gradbeništvu in energetiki. Bistveno pa naj bi se zmanjšal tudi pritisk na odlagališča komunalnih odpadkov. Do leta 2000 naj bi odlagali za 40 odstotkov manj komunalnih odpadkov kot sedaj, po letu 2010 pa za 57 odstotkov manj, se pravi da bi šlo na od-lagališča precej manj kot polovico vseh g nastalih odpadkov iz naselij. Za ures-“ ničenje tega cilja bo treba poleg ostale-s ga predvsem zgraditi sodobne centre za ? obdelavo odpadkov, kjer bodo odpadke g razvrščali, razstavljali, termično obdelo-“• vali v sekundarne surovine oziroma predelovali organske odpadke v kompost. A kje take sodobne predelovalnice in obdelovalnice odpadkov postaviti? Znan je odpor ljudi do takih objektov. Vsi so sicer za reševanje problema odpadkov, vendar pa odlagališč in obratov za predelavo odpadkov nočejo imeti v svoji bližini, naj bodo še tako sodobni. Morda bodo prvi centri za obdelavo in odlaganje odpadkov, ki naj bi začeli delovati pri nas že prihodnja leta, spremenili odnos javnosti, saj bodo tako kot v tujini lokalnim skupnostim, kjer bodo postavljeni, prinašali dodaten vir dohodka in nova delovna mesta. Po načrtih sestav-ljalcev strategije ravnanja z odpadki naj bi pri postavljanju teh objektov upoštevali regijski princip, se pravi, da bi te male tovarne za obdelavo odpadkov postavili v večjih lokalnih skupnostih, saj bi bile predrage za vsako občino posebej. Gospodinjstva bolj obremenjena Sodobno ravnanje z odpadki namreč ni poceni stvar. V razvitem svetu plačujejo kar precejšnje denarje za celovito in učinkovito ravnanje z odpadki. Zal je tako, da tudi pri nas cena odpadka ne more biti bistveno cenejša. Izračuni kažejo, da bi morali za uresničitev začrtane strategije ravnanja z odpadki letno nameniti v povprečju okrog 16 milijard tolarjev za investicijska vlaganja. Prva leta naj bi bila vlaganja nekoliko manjša, v naslednjih pa bi porasla in presegla povprečje. Za letošnje in prihodnje leto naj bi tako zagonska sredstva za program znašala 3,2 milijarde tolarjev, potem pa vsako leto več. Do leta 2000 naj bi obremenitev bruto družbenega proizvoda na prebivalca dosegla 1,1 odstotka. Del potrebnega denarja bo zagotovila država, predvsem iz ekološko-razvojnega sklada, del ga bo mogoče dobiti iz programa Phare, zlasti sredstva za študije in projekte, precejšen del stroškov pa bo padel na lokalne skupnosti, se pravi na ramena prebivalstva. Zanimivo je, da ni več predvideno plačevanje odvoza odpadkov po površini stanovanja, ampak po dejanski količini odpeljanih odpadkov. Ocene govore, naj bi slovensko gospodinjstvo do leta 2000 plačevalo v povprečju od 3700 do 5000 tolarjev letno kot prispevek k investicijskim vlaganjem v programe in objekte za obdelavo odpadkov. Po letu 2000 bo obremenitev gospodinjstev še večja, v primerjavi z razvitim svetom pa še vedno ne tako velika kot denimo v Nemčiji, kjer gospodinjstva plačujejo za odpadke tudi do 600 nemških mark letno. A tako je pač, enkrat je treba plačati zapitek, nekega dne pride streznitev. Prej ko pride, manjši bo račun in manj bo vse bolela glava. MILAN MARKELJ Razvoj da, vendar drugačen Odpadki, ki se kopičijo po naši ljubi domovini na sončni strani strani Alp in delajo sive lase iskalcem poti in načinov, kako jim biti kos, še zdaleč niso edina stvar, ki nas opozarja, da se gibljemo po nevarnem robu. Se veliko je stvari, ki so prav tako ali še bolj glasne, in ves svet, še posebej pa razviti, opozarja, da smo v težnji po nenehni gospodarski rasti za vsako ceno in z dobičkom kot edinim merilom stopili na tisto točko, ko tako ni več mogoče naprej; ne zato, ker bi nam zmanjkalo moči ali volje, ampak ker smo do skrajnih meja prenapeti zmogljivosti prostora, v katerem uprizarjamo to noro potrošniško dirko za gmotnimi dobrinami, ker smo okolje tako obremenili, da se grozi sesuti z nami vred. Pustimo ob strani puščave, ki so se razprostrle v notranjem svetu sodobnega človeka, in varljivo bliskanje fatamorganskih oaz duhovne sreče in miru, zaradi teh puščav svet ne propada, naš rodni modro zeleni planet Zemlja se spreminja v življenjsko puščavo zaradi človekovih nespametnih in mišljenim in sebičnim interesom podreja prav vse. Degradacija okolja je zaradi človekovih posegov v okolje že tako velika, da se povsem jasno očrtuje na obzorju možnost katastrofe planetarnih razsežnosti. Človeštvo se ne more več obnašati kot slovita trojica opic, ki si s šapami zatiskajo oči, ušesa in usta: spregledati mora, prisluhniti in spregovoriti. Čas je tak, da se ne da več sprenevedati. In se tudi ne več. Minili so namreč časi, ko so za tolažbo slabe vesti zadoščali kozmetični popravki okolja in romantično okoljsko vračanje k naravi, že kar nekaj časa je popolnoma jasno, da ne bo šlo brez temeljitih globalnih sprememb, predvsem v takšni odločni preusmeritvi tokov gospodarskega razvoja in življenjskih navad, da razvoj in življenjski slog ne bosta usodno škodljiva za okolje in bosta temeljila še na kakšni vrednoti več, kot sta dobiček in posedovanje stvari. Morda je rešitev v tem, kar se je rodilo in uveljavilo kot geslo konca tega tisočletja in rešitve tako potrebnega 21. stoletja - v trajnostnem razvoju. Trajnosten oziroma sonaraven ali uravnotežen razvoj je Svetovna komisija za okolje opredelila kot razvoj, “ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnost prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam". Kasneje so definicijo dopolnili s tem, da je trajnostni razvoj “težnja po izboljšanju kakovosti življenja tako, da bomo živeli v okviru nosilnih zmogljivosti podpornih ekosistemov". Gre torej za več kot le za varstvo narave, saj doktrina trajnostnega razvoja upošteva ob njem tudi skrb za kvaliteto življenja ter medgeneracijsko solidarnost in enakopravnost, poudarja etične in socialne razsežnosti človekovega blagostanja, razvoj pa dopušča le v okviru nosilnih sposobnosti naravnih sistemov. Voditelji 179 držav so leta 1992 v Riu de Janeiru sprejeli načela trajnostnega razvoja in akcijski načrt Agenda 21 za njihovo uresničevanje. S tem je doktrina trajnostnega razvoja postala svetovna razvojna strategija. Med podpisniki je tudi podpis predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška. Slovenija je torej zavezana uresničevati načela trajnostnega razvoja. Ali jih? Osnutek strategija ravnanja z odpadki daje pritrdilne znake, žal pa jih ni mogoče raztegniti na vse slovenske strateške razvojne opredelitve. Že sam podatek, da znaša letna škoda, ki jo povzročamo okolju, 4 do 6 odtot-kov BDP letno, da pa namenjamo za okoljevarstvene namene le 0,6 odstotka BDP, prepričuje drugače. MILAN MARKELJ Priloga Dolenjskega lista 13 SADJAR STVO ■ • ■ Slastno domače sadje - do kdaj še? Ne odhajamo samo mi v Evropo, saj v resnici Evropa prihaja k nam in z njo tudi raznovrstno sadje, ki nam ga na prodjanih policah ponujajo vse leto. Dežele Evropske zveze vsako leto pridelajo preveč sadja, zato ga poskušajo prodati drugam ali pa kmetom celo plačajo, da pridelka ne dajo na trg. Kakšno bodočnost ima v taki Evropi slovensko sadjarstvo? S pritiski domačih proizvajalcev je že izdelan program razvoja te dejavnosti, ki naj bi jo spravili iz plenic še pred vstopom v EZ, da bi tam lahko hodila po svoje. Slovenski sadjarji in strokovni krogi, ki se ukvarjajo s to panogo kmetijstva, so zadovoljni s pripravljenim razvojnim programom, ki ga je februarja pretresal in nato podprl že tudi parlamentarni odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Samo upamo lahko, da bo država program sprejela in ga resno uresničevala, tudi s predvideno zaščito, subvencijami in drugimi oblikami pospeševanja razvoja. Časa ni veliko, saj Evropska zveza Sloveniji ne bo dovolila širiti nasadov in je zato sadjarstvo treba okrepiti prej. Morda se bo kdo vprašal: zakaj naj bi država trošila denar, če pa lahko kupimo cenejše sadje od naših evropskih bratov? Razlogov je veliko. Sadjarstvo marsikomu na podeželju prinaša dodatne ali celo osnovne zaslužke, prispeva k ohranitvi poseljenosti, ekstenzivni (travniški nasadi) pa ohranjajo tudi značilno slovensko pokrajino. Sadjarstvo ima na Slovenskem dolgo tradicijo (spomnimo se, s čim so se sladkali na cesarjevem dvoru na Dunaju!) in dobre naravne danosti. Poleg tega naša kmetijska zemljišča še niso niti približno toliko onesnažena kot evropska, zato so izredno primerna za vse bolj želeno “zdravo” pridelavo, ki ji v sadjarstvu pravijo integrirana pridelava (SIPS). Slovenci si lahko želimo razvoja in ohranitve našega sadjarstva tudi, če bi radi še po našem vstopu v Evropo kdaj ugriznili v “ta pravo” sadje. Tisti, ki so kdaj s pohlepom gledali razloženo sadje v tujini, bodo razumeli. Bleščeča jabolka imajo verjetno do desetinke milimetra enak obseg, enako debele breskve se skoraj ne ločijo druga od druge po barvi. Izgled je vrhunski, a ko ugrizneš - no, vsak ima svoj okus, pa vendar razočaranje ostane, poželenje po takem sadju pa haj hitro splahni. To so priložnosti, ko človek začne ceniti slovensko sadje. Morda je tu priložnost. Čeprav pridelamo malo, bi morali to kot posebno dragocenost ponuditi tudi evropskemu trgu. Prenovimo le 170 ha na leto Po statističnih podatkih je v Sloveniji zdaj okrog 4500 ha intenzivnih in čez 30 tisoč travniških nasadov, kar je v evropskem merilu le drobna kapljica v morje. Skupno je sadjarstvu namenjenih le dobrih 5 odstotkov obdelovalnih površin, vendar pa Špela Terpin in Vesna Valant, ki sta analizirali stanje in pripravili razvojni program, ocenjujeta, daje za intenzivno sadjarsko pridelavo primernih 20 tisoč ha zemljišč. Trenutno se z intenzivnim sadjarstvom ukvarja 1800 slovenskih kmetij, medtem ko se jih je kakih 70 povsem specializiralo in živijo samo od te dejavnosti. Velik del nasadov obdelujejo kmetijska podjetja (zadruge), vendar se njihov delež s privatizacijo manjša. Travniški nasadi so pomembni predvsem kot sestavni del urejene krajine, vendar je pridelava v njih večinoma namenjena za predelavo v sadne sokove in žganje ter ne pokriva stroškov vzdrževanja. Med vrstami sadja pri nas prevladujejo jablane, precej pa je še breskev in hrušk. V zadnjih letih so se povečale površine, zasajene z oljkami, breskvami in jagodami, medtem ko se je izrazito zmanjšala pridelava višenj, robid in češenj. Pridelava ribeza, po kateri je bilo znano tudi Posavje, je skoraj povsem izginila. V zadnjih 30-ih letih pridelek po vrstah sadja ni bistveno naraščal, in čeprav je sadjarstvo ena najbolj donosnih dejavnosti na kmetijah, je bilo v zadnjih letih le malo obnov. Povprečno je bilo vsako leto obnovljenih 400 ha nasadov, največ jablan, breskev, oljk in jagod. Trenutno je z obnovami še slabše, saj se prenovi le 170 ha na leto, kar ne zadošča niti za ohranitev že obstoječih sadovnjakov! S prenovo se spreminja vrsta sadnih dreves (odvisno od tržnih možnosti), trgu se prilagaja tudi sortni izbor in posodablja tehnologija pridelave. Izrazite spremembe so se dogajale zlasti v zadnjih petnajstih letih, ko je naraščala gostota sajenja sadik, se krajašalo obdobje, v katerem je nasad dosegel polno rodnost, in se nižala starost, pri kateri so nasad krčili. Premalo hladilnic Kar so slovenski sadjarji že dolgo poudarjali, še vedno drži: Tehnologija pridelave v intenzivnih nasadih pri nas ne zaostaja toliko za pridelavo v Evropi, čeprav bo treba poskrbeti še za učinkovitejši prenos sodobnih tehnoloških postopkov. Država naj bi po predlaganem programu razvoja združila proračunska sredstva in kar v največji meri podprla napravo novih nasadov in obnovo starih, kar velja tudi za travniške nasade in nasade namenjene za predelavo sadja. Zaradi velikega zaostanka v tehnologiji skladiščenja in priprave sadja za trg naj bi država neposredno podprla obnovo, razširitev in gradnjo novih skladišč in hladilnic ter opreme za pripravo sadja za trg (sortirnic in pakirnic). Slovenija razpolaga s hladilnicami, v katere je mogoče spraviti okrog 20.000 ton sadja, kar niti približno ne zadošča za ustrezno uravnavo oskrbe s sadjem čez vse leto (in tudi večje zaslužke), saj v zadnjih letih samo v intenzivnih jablanovih nasadih sadjarji pridelajo čez 40.000 ton jabolk. Kot ugotavljajo na kmetijskem ministrstvu, je pomanjkanje skladiščnega prostora zadnje čase še večje, saj se lastniki hladilnic preusmerjajo k skladiščenju bolj donosnih živilskih izdelkov. Za povrh vsega predstavljajo tri četrt vseh zmogljivosti hladilnice z navadno atmosfero s hlajenjem in tudi redke s kontrolirano atmosfero so danes že zastarele. Tako so slovenski sadjarji prisiljeni prodajati ka- kovostno sadje jeseni, ko je cena najnižja, in še to kot polizdelke namesto v končni embalaži. Šibka točka slovenskega sadjarstva so tudi transportna sredstva, medtem ko sadjarji sami med največje pomanjkljivosti štejejo slabo kakovost sadik in nered na trgu z njimi. Zakonodaja na tem področju niti približno ni usklajena z evropsko, pa še tista, ki jo imamo, se ne izvaja, zaradi tega ni dobre kontrole niti nad domačim sadilnim materialom niti nad tistim, ki se uvaža. Iz slabe sadike pa * seveda ni bogatega pridelka. g Razvoj le z državno pomočjo ■S in zaščito g Sadjarstvo vrednostno predstavlja 6 m do 7 odst. slovenske kmetijske pridelave, g vendar pa razen zadnjih let ni bilo de-2 ležno pozornosti države in se je razvijalo po svoje. Pred tremi leti je država uvedla z zaščitno politiko tudi na področju sadjarstva (posebne uvozne dajatve in sezonske carine, nizke carine za repro-material v kmetijstvu, oprostitev nekaterih davkov za sezonsko delo). Poleg tega zdaj namenja tudi več proračunskih sredstev za obnovo nasadov, za pomoč pri izvozu in trženju nasploh, za regresiranje sadik, pospešuje tudi raziskave in poskuse ter financira genske banke. Zdi se, da se ob državni pomoči po večji “povojni” krizi slovensko sadjarstvo spet pobira. V letu 1994 so sadjarji tako izvozili za tretjino več sadja kot leto prej. Žal je šlo večinoma za sveče sadje (predvsem jabolka in hruške), in to v paletah kar neposredno iz sadovnjaka, medtem ko je Slovenija uvažala dražje sadje, pakirano že za končnega potrošnika. Za ureditev razmer na trgu in doseganje stabilnih cen, ki bi se jih lahko oprijeli sadjarji, ko načrtujejo razvoj, bi država morala stalno nadzirati ta trg, po potrebi sprejemati zaščitne ukrepe in celo umikati določene količine sadja s trga. Ker je trg Evropske zveze močno zaščiten, ima Slovenija tam možnosti samo z izredno organiziranim tržnim nastopom in s prodajo kakovostnih, za ta trg primernih pridelkov. Njena priložnost je tudi slovenska integrirana ter človeku in naravi prijazna pridelava (SIPS), ki je vzbudila veliko zanimanja med sadjarji, vendar doslej na trgu ni bila ustrezno nagrajena. Organizirano trženje in blagovna znamka Slovenija izvozi največ jabolk, večino v nekdanje države Jugoslavije (Hrvaška, BiH), medtem ko največ hrušk izvozi v Italijo. Bivša jugoslovanksa tržišča so gotovo tudi v bodoče velika priložnost za naše sadjarje, poleg tega pa ne bi smeli zanemariti niti trgov Vzhodne Evrope, ki so razen Poljske in Armenije, vsi uvozniki jabolk. Predvsem bi morali že zdaj izkoristiti dostopen trg držav CEFTE. Po- leg tega pa gre računati tudi na povečano porabo svečega sadja doma ter morda na boljše in dolgoročnejše sodelovanje z domačo predelovalno industrijo, ki zdaj večji del potrebnega sadja uvaža. Ker med osnovne pomanjkljivosti slovenskega sadjarstva sodi tudi slaba organiziranost pridelovalcev in neučinkovito trženje, bi morali med prednostne naloge razvoja sadjarstva zapisati ravno to. Pobude za organiziranje so sicer v rokah sadjarjev samih, vendar pa ga država lahko spodbuja tako, da ponudi finančno pomoč le pridelovalcem, ki se združujejo v zadruge ali druge oblike tržnih skupnosti. Namesto dostikrat neučinkovite obrambe pred točo naj bi država sofinancirala raje protitočne mreže in zavarovalne premije, ki dosegajo že do 30 odstotkov vrednosti pridelka. Podpirala naj bi tudi promocijo zaščitne znamke slovenskega sadja in opredelila merila za delovanje svetovalne službe. Sadjarji opozarjajo, da že dobivajo resne ponudbe tujcev, ki so pripravljeni jeseni odkupiti ves pridelek in ga prodajati pod svojo blagovno znamko. Slovenija naj bi torej še pred vstopom v Evropsko zvezo povečala obseg obnove sadovnjakov tako, da bo potem lahko kar v največji meri izkoriščala svoje naravne danosti. O konkretnnem številu obnovljenih in nanovo postavljenih nasadov ter o ceni za to še nihče ne govori. BREDA DUŠIČ GORNIK ČETRT STOLETJA BELOKRANJSKEGA MUZEJA V muzeju zagnani kot nekdaj 1. maja 1951 so v Metliki slovesno odprli Belokranjski muzej, ki je po skromnih in težkih začetkih v 45 letih prerasel v eno najpomembnejših kulturnih ustanov v Beli krajini. Ob otvoritvi so bile zbirke kar na treh različnih krajih v mestu in šele ob 25. obletnici ustanovitve muzeja so bili urejeni zadnji razstavni prostori v metliškem gradu. Do ustanovitve Belokranjskega muzeja je pripeljalo veliko srečnih naključij in okoliščin. Misel o njegovi ustanovitvi je bila živa že od leta 1910, ko je bil v Črnomlju ustanovljen odbor društva za spoznavanje Bele krajine. Ta naj bi pripravil vse potrebno za ustanovitev Belokranjskega muzeja, a do tega ni prišlo ne takrat ne leta 1932, ko je bil v Metliki pri Tujskoprometnem društvu osnovan muzejski odsek. Za muzej so namenili opuščeno in precej dotrajano Martinovo cerkvico ter jo začeli obnavljati, delo pa je prekinila druga svetovna vojna. Šele ko je bilo leta 1949 v Metliki ustanovljeno Muzejsko društvo, so člani obnovili cerkvico in začeli zbirati muzejske predmete. Toda za vse muzejske zbirke je bila cerkev premajhna. V njej je bila na ogled le arheološka zbirka, kulturnozgodovinska in etnološka zbirka je bila v metliški proštiji, zbirka narodnoosvobodilnega boja pa v mestni hiši. Med 22 ustanovnimi člani muzejskega društva, ki je leta 1951 ustanovilo Belokranjski muzej, kar je eden redkih ali celo edinstven primer v Sloveniji, je bil tudi prof. Jože Dular. Trideset let je vodil društvo in z izrednim smislom za mu-zeološko delo ravnateljeval v muzeju, v katerem je pustil svoje življenjsko delo. Prav njemu, ki je prijel za vsako delo, ki je bilo v prid muzeju, gre zahvala, da so Belokranjci lahko ponosni na svoj muzej. Tik pred 45. rojstnim dnem muzeja je ravnateljstvo prevzela v svoje roke dipl. etnologinja in profesorica umetnostne zgodovine Andreja Brancclj-Bednaršek, ki je šele tretja, ki vodi to ustanovo. Pred njo je petnajst let uspešno krmaril v muzeju prof. Zvonko Rus. Čeprav se novopečena ravnateljica dobro zaveda, da časi niso naklonjeni kulturi in s tem tudi muzealstvu ne, ni preveč črnogleda. “Prof. Dularje kot oče belokranjskega muzealstva začel iz nič in je po- S stavil zbirke, kar je ogromno delo. Profesor Rus je nasledil že veliko in začel prenavljati grad, v katerem domujemo. Meni bi moralo biti kot ravnateljici še veliko lažje kot predhodnikoma,” je optimistična Brancljeva. Njene oči so že uprte v leto 2001, saj naj bi do 50. obletnice muzeja prenovili vse zbirke. Ve sicer, da je sedanja postavitev še vedno zanimiva in da so tisti, ki prvič obiščejo muzej, presenečeni nad pestrostjo in bogastvom razstavljenega gradiva. Toda v muzeju čutijo, da morajo zbirke posodobiti po vseh modernih merilih in jih dopolniti z novimi spoznanji zadnjih let. “V zadnjem času v muzejih ne govorijo več o stalnih razstavah, pač pa naj bi jih vsakih nekaj let na novo postavili. A ker gre za velike stroške, tega v glavnem ne uresničijo. Imamo pa kljub temu srečo, da so na upravi za kulturno dediščino pri ministrstvu za kulturo razumevajoči do naših načrtov,” pravi ravnateljica. Da je to res, je dokaz prenovljena zbirka novejše zgodovine, ki bo odprta prihodnji teden, medtem ko je na ministrstvu že odobren denar za obnovo etnološke zbirke, ki jo bodo pričeli na novo postavljati še letos. Problem vseh muzejev, kakršen je belokranjski, ki imajo sedeže v historičnih objektih, pa je, da se morajo skoraj bolj posvečati obnovi in vzdrževanju stavb kot delu v muzeju. Muzej v Metliki ima srečo, da imajo zanj razumevanje tudi na občini. Danes obišče stalne in občasne razstave v Belokranjskem muzeju, ki ima tudi krajevno muzejsko zbirko v Semiču in Zupančičevo spominsko zbirko v Vinici, okrog 20 tisoč obiskovalcev na leto. Po slovenski vojni se je njihovo število podvojilo. Takrat so začeli v muzeju razmišljati, ali vsem tem ljudem tako oni kot tudi drugi v Beli krajini nudijo dovolj. Ugotovili so, da ne. Zato nameravajo opremiti pedagoško sobo, kjer bi jim v pomočjo multivizije nazorneje predstavili Belo krajino. Dobro vedo, da sta klasično vodstvo in neposredni stik z obiskovalci zelo pomembna, a kaj, ko jih poleg pomanjkanja denarja še najbolj tepe premalo zaposlenih, saj v muzeju delajo le štirje, nikoli pa jih ni bilo več kot pet in jih najbrž tako kmalu tudi ne bo. Toda če je kje kdaj držalo, da se zgodovina ponavlja, to zagotovo velja za zaposlene v muzeju v Metliki. Tako kot so pred desetletji zagnanci v glavnem delali zastonj, iz ljubezni in zanimanja ter zbrali številne od devet tisoč predmetov, od katerih je za mnoge zmanjkalo prostora v petnajstih sobah stalne zbirke, tudi danes zaposleni v službo hodijo z veseljem. Z zagnanostjo se lotijo vsakega dela, tudi izven delovnega časa, na petek ali na svetek, ter na laž postavljajo vse, ki trdijo, da danes ni več udarnega dela. Skratka, živijo z muzejem, tako kot je z njim živel njegov osnovatelj. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Stebri Belokranjskega muzeja: prof. Zvonko Rus, ravnateljica Andreja Brancelj-Bednaršek in prof. Jože Dular. NAŠ POGOVOR: ANDREJ SAJE V pričakovanju papeževega obiska Andrej Saje Letošnje leto bo našo državo zaznamoval zelo pomemben dogodek -prav kmalu, 17. 18. in 19. maja, jo bo prvič v zgodovini obiskal poglavar rimokatoliške Cerkve papež Janez Pavel drugi, z njim pa se bo na treh krajih, tako se vsaj pričakuje, srečalo veliko naših vernikov in ostalih. Tudi zato smo tokrat v goste povabili duhovnika Andreja Sajeta, našega rojaka, doma z Velikega Kala pri Mimi Peči, ki že skoraj dve leti opravlja delo tajnika nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Andrej meni, da bo srečanje s svetim očetom le še utrdilo krščansko vero, ki ima pri nas dolgo tradicijo - prav letos namreč praznujemo 1250 let zvestobe Cerkvi. • Vsak človek v življenju opravlja neko delo, če ima srečo, potem celo takšno, ki ga res veseli in izpolnjuje. Menite, da je vsak že poklican za določen poklic, in ali je bila vaša odločitev za duhovniškega, ki ni čisto navaden, težka? Pri vsaki stvari je težko, dokler se ne odločiš. Pri meni je šlo takole. V Novem mestu sem leta 1985 končal srednjo na-ravoslovno-matematično šolo, potem sem šel k vojakom v Bitolo v Makedonijo, po vrnitvi pa sem v Ljubljani vpisal študij gradbeništva. Toda po mesecu in pol sem se premislil oziroma dokončno odločil za duhovniški poklic, o katerem sem razmišljal že prej. Odločitev je bila težka, ker je to temeljna življenjska odločitev in ima posledice za vse življenje. Toda ko je bilo to za mano, sem bil zelo pomirjen in srečen, ker sem čutil, da me Bog kliče. Vsak duhovniški poklic je sad mnogih molitev in žrtev. Razlika med duhovniškim, redovniškim ali misijonskim in ostalimi poklici je ravno ta, da pri prvih Bog kliče človeka. Sam se sicer nikoli ne bi odločil za ta poklic. Za druge pa se odločamo po svoji presoji, nagnjenostih in možnostih. No, moji starši so to lepo sprejeli, ravno tako tudi nekateri v okolici. Nekaterim pa se zdi to nerazumljivo. Pred kratkim me je na primer nek moški vprašal, kolikšno plačo dobim za svoje delo. Ko sem mu povedal, da plače nimam in da duhovniki živimo od mašnih darov, je rekel, da se to ne izplača. Res je torej, da duhovniški poklic lahko razumeš samo v luči vere. • Delo duhovnika vas torej osrečuje. Kaj je najlepše pri tem poklicu in kako ste sprejeli celibat? Ta poklic jc nekaj posebnega tudi zato, ker nudi posebno notranje zadovoljstvo. Sreča je v tem, da z nerazdeljenim srcem živiš duhovništvo in lahko veliko ljudem pomagaš, da so bolj srečni. To pa si želimo vsi. Danes je veliko stisk in trpljenja v družinah, ljudje se ne ali pa sc premalo pogovarjajo. To se da razbrati tudi pri spovedih, kjer ljudje zaupajo svoje težave. Opažam, da tukaj v Ljubljani ljudje prihajajo k spovedi res s tem namenom, ker se poleg sprave z Bogom želijo še pogovariti. Pripovedujejo najrazličnejše življenjske zgodbe, predvsem je veliko mladih. Rad spovedujem, je pa to težko in zahtevno delo. Glede celibata pa takole. V ostalih cerkvah, evangeličanski in pravoslavni, so duhovniki poročeni, pri katoliški cerkvi pa je že dolga tradicija takšna, da duhovniki niso poročeni. Iz Svetega pisma vemo, da so nekateri apostoli imeli žene. Tudi v prvi Cerkvi so bili poleg neporočenih še poročeni duhovniki, vendar je bil vedno ideal duhovništva neporočenost, in sicer ne iz kakršnegakoli razloga, temveč zaradi božjega kraljestva, to je zaradi višjega cilja. Ko je Jezus govoril o razlogih za neporočenost (prim. Mt 19,12) je dejal, da nekateri ne razumejo, da se nek fant ali dekle odloči za duhovniški ali redovniški poklic in ostane samski. Pozneje je katoliška cerkev določila, da njeni duhovniki zaradi popolnejše predanosti svojemu poklicu ostanejo neporočeni. Danes vsak duhovniški kandidat sprejme celibat po dolgi pripravi, svobodno in po treznem premisleku. Katoliška Cerkev bo to sicer lahko kdaj spremenila, toda tradicija kaže na to, da bi poročeni težko opravljali tako službo. Celibat tudi ni glavni razlog za majhno število duhovniških poklicev, kajti na primer v Nemčiji ima evangeličanska Cerkev, kjer so duhovniki lahko poročeni, veliko manj poklicev kot katoliška. Gotovo je celibat težak, toda ne tako zelo, da se ne bi dalo zdržati, kajti sodelovanje z božjo milostjo daje za to dovolj moči. Vsak duhovnik je to lahko samo v tesni povezavi s Kristusom. Če pa bi bil samozvani duhovnik, bi bilo to mnogo težje oziroma nemogoče. • Po končani teološki fakulteti, ki traja šest let (za laike pet), ponavadi čaka duhovnika mesto kaplana na določeni župniji. Vi ste to delo opravljali v Grosuplju le dve leti, čeprav ta doba ponavadi traja dlje, približno pet let. Kako to, da ste tako hitro “napredovali" in postali nadškofov tajnik? V 6. letniku sem bil na pastoralni praksi ob koncu tedna na Vrhniki, po mašniškein posvečenju 29. junija 1992 pa sem šel za kaplana v Grosuplje. Poučeval sem verouk, vodil dve mladinski skupini, skavte, sodeloval s pevci, skratka pomagal g. župniku. Po študiju pa sem tudi vpisal magisterij na svetopisemski katedri in se sedaj učim bibličnih jezikov in poslušam nekatera predavanja iz svetopisemskega področja. Žal zaradi časovne stiske vseh predavanj ne morem obiskovati. Doba kaplana je v različnih škofijah različna, v naši je pet let, ni pa vedno enako. Če so potrebe, lahko duhovnik opravlja naloge župnika že prej, čeprav še nima vseh izpitov. Vsi duhovniki moramo namreč po posvečenju še pet let opravljati tečaj, najprej tri leta kaplanski in zatem župniški. Potem dobiš uraden naziv župnik. No, mene je še prej kot po dveh letih v Grosuplju poklical nadškof in vprašal, če bi bil njegov tajnik. Bil sem presenečen in sem rekel, da se ne čutim primernega, toda če me je izbral, potem sprejmem. Ko sem z diakon-skim posvečenjem postal duhovnik ljubljanske nadškofije, je nadškof Šuštar dobil jurisdikcijo in lahko z mano razpolaga po svoji presoji. Ravno tako tudi nastavlja duhovnike za župnike, kaplane in druge službe v škofiji. Nadškof mi je z ime-novanjem za svojega tajnika izkazal veliko zaupanje in to je velika odgovornost. • Kakšne so vaše obveznosti kot nadškofov tajnik? Moja služba je odgovorna, tudi zato, ker sem v središču cerkvenega in političnega dogajanja. Že samo ime tajnik pa pove, da moram držati stvari tajne. Tajnik torej veliko ve in malo govori. Moja glavna naloga je, da pomagam nadškofu, da dobro opravlja svoje poslanstvo. Moje delo se razteza na različna področja. Delam v pisarni in skrbim za stike z duhovniki in z javnostjo ko pripravljamo razne slovesnosti), odgovoren sem za tiskovni urad nadškofijskega ordinariata - javnost obveščam o pomembnejših dogajanjih in obiskih na škofiji, skrbim tudi za bogoslužje v stolnici ob raznih slovesnostih, ko ima mašo nadškof Šuštar. Vsakič se je treba posebej dogovoriti o poteku, kakšno bo sodelovanje s strani duhovnikov, vernikov itd. Sedaj spomladi imamo veliko birm po vsej nadškofiji. Nadškof veliko hodi okrog, obiskuje tudi bolne duhovnike v bolnišnici in po župnijah; v glavnem sem vedno zraven, ker sem tudi njegov šofer. Pogosto je povabljen na razne sprejeme ob različnih državnih praznikih in ob drugih priložnostih, ker ima velik ugled v naši državi. Nemogoče pa je, da bi sprejel vsa vabila. Tudi sam ima veliko obiskov: duhovnikov, vernikov, naših in tujih veleposlanikov ter drugih. Moja naloga je še urejanje Sporočil slovenskih škofij, to je interni mesečni informativni list za vse tri slovenske škofije. Skratka, delo je zelo razgibano in zahteva veliko samoiniciativnosti. No, sedaj že bolje poznam stvari kot na začetku, saj to službo opravljam skoraj dve leti - to bo 15. avgusta. • Kakšen je vaš delovni dan, ostane kaj časa za sprostitev? Glede na to, da veliko ur na dan preživite z nadškofom - kako se razumeta? Z njim se zelo dobro razumem, ker je izredno plemenit in pozoren človek. Delati z njim je res veselje in ni prenaporno. Je pa zame delo tajnika nekaj čisto novega in sedaj pastoralnega dela prak- tično nimam več - no, lani sem imel v stolnici mladinski verouk. Vstanem ob 5.20, čez slabe pol ure imam hvalnice, ob 6. uri mašo, potem dnevno molitveno uro, ob 6.45 je zajtrk, od 7. do 8. ure je prosto. Takrat se še kaj pripravim za čez dan, preberem dnevne časopise ipd. Moja dolžnost je namreč tudi ta, da nadškofa čimbolj obveščam o tekočih družbenih dogajanjih. Od 8. do 13. ure sem v pisarni, popoldne pa delam v svoji sobi ali pa grem z nadškofom na razne obiske, sprejemamo goste, politike itd. Ob 18.30 je molitev, uro kasneje večerja, potem pa prosto, čeprav veliko dela, ki mi ga ostane čez dan, ostane še za nočne ure. Prostega časa je torej zelo malo. Načelno imam vsake dva tedna prost dan. Predvsem pogrešam naravo, tako da grem v prostem času rad v planine, da se sprostim, pa seveda domov. • Kot nadškofov tajnik ste verjetno vseskozi spremljali priprave na obisk papeža Janeza Pavia II. Kako ste jih doživljali in kakšno je po vaši oceni sodelovanje med cerkvenim in državnim pripravljalnim odborom ? Priprave so se začele lani jeseni (daljna, bližnja in neposredna priprava), sedaj pa se že počasi iztekajo, kar seveda pomeni, da so vedno bolj intenzivne in konkretne. Za zdaj je prijav manj, kot smo pričakovali. Ob tej priložnosti vabim seveda tudi bralce Dolenjskega lista, da se nam pridružijo na enem od treh srečanj s papežem. Ves čas priprav smo se na obeh straneh zavedali, da papežev obisk ni samo državniški, ampak predvsem pastoralni. Vključuje množična srečanja papeža z verniki in vsemi, ki bi se jih želeli udeležiti, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Postojni. Organizacija samih prireditev je zelo zahtevna in predvsem za varnost se trudi Ministrstvo za notranje zadeve RS. Mislim, da oba pripravljalna odbora, tako državni, ki ga vodi minister Andrej Šter, kot tudi cerkveni pod vodstvom pomožnega škofa Alojza Urana dobro sodelujeta. Sicer bi bilo nemogoče izpeljati organizacijo tako zahtevnega obiska. Še pomembnejša pa je duhovna priprava, ki je ves čas zelo intenzivna. Molitvena veriga slovenskih redovnikov in redovnic poteka že eno leto, po mnogih župnijah molijo rožni venec in posebno molitev za papeža, na različnih srečanjih spoznavamo papeževo osebnost in njegov nauk itd. Seveda lahko v vsem tem nekdo vidi le nekakšno predstavo in spektakel, za večino pa sem prepričan, da bo srečanje s papežem pomenilo veliko več - utrditev vere in krščanskega življenja za prihodnje. • Sam papež j e ob obisku naše delegacije v Vatikanu dejal, da se veseli obiska v Sloveniji. Kako bi označili pomen obiska svetega očeta in ali ste se že kdaj srečali z njim? Papež prihaja k nam po večkratnih povabilih naše države in Cerkve. Najprej je bilo rečeno, da bo prišel leta 1985, no sedaj pa bo pri nas letos. Prvič je, da prihaja k nam uradno na obisk sploh kakšen papež. Zato je to velik zgodovinski dogodek ne samo za verne ljudi, ampak tu- di za neverne. Papež ima namreč po vsem svetu veliko moralno avtoriteto, saj na prvo mesto postavlja človeka, neponovljivega v svoji identiteti, in zagovarja vrednote, ki so večno veljavne. Nekaj posebnega je tudi po svojih mnogih potovanjih in okrožnicah in po tem, da evangelij podaja na nov in današnjim ljudem razumljiv način. Zanima se za vprašanja ljudi današnjega časa in jih tudi rešuje, zato lahko rečemo, daje sodoben. Papežev obisk je pomemben tudi zato, ker prihaja v letu, ko Slovenci praznujemo 1250 let krščanstva. Zato seveda ni isto, ali si papeža ogledamo doma po televiziji ali pa doživimo živo srečanje s Petrovim naslednikom. Bo pa dobro poskrbljeno za obiskovalce - vsak bo s simboličnim denarnim prispevkom, ki ni vstopnica, dobil dežni plašč, stolček in malico ter knjižico z vsemi besedili, berili, pesmimi in nagovori, da bo lahko sodeloval. Sam v priprave nisem neposredno vključen, jih pa spremljam vseskozi zelo intenzivno, ker sem v nadškofovi bližini. Dr. Šuštar se bo namreč udeležil vseh srečanj s papežem. S svetim očetom pa sem se srečal že dvakrat: v Rimu na evropskem srečanju mladine 1987 in jeseni 1994 v Zagrebu. • Je že jasno, ali bo papež ob obisku v Sloveniji razglasil Slomška za blaženega? Vsi to upamo in si močno želimo, ker bi bil Slomšek prvi svetnik na Slovenskem. Vendar za zdaj zadnje besede iz Vatikana še ni. Gre za zelo zapleten in dolgotrajen proces beatifikacije, ko posebne službe pregledajo vse njegovo delo, življenje, dokazani morajo biti čudeži na njegovo priprošnjo itd. Ta postopek traja menda že 70 let. Papež je izrazil veliko željo, da bi našega svetniškega kandidata razglasil za blaženega, to pa bi bila tudi najlepša potrditev 1250-letne zvestobe Cerkvi pri nas. Pristojne službe - kongregacije za posamezna področja pa bodo odločile o tem, saj morajo biti določeni postopki končani. • Menda bo šlo za največji medijski dogodek v Sloveniji. Se vam zdi, da mu mediji posvečajo dovolj pozornosti in da so pri svojem poročanju korektni? Imamo različne izkušnje, nekateri novinarji in novinarske hiše poročajo realno, druge ne in tudi zlorabljajo priprave. Je pa res, da ko je bil obisk papeža uradno potrjen, je to povzročilo veliko razburjenj in polemik, zakaj ga vabimo ravno pred volitvami in predvsem, zakaj tako visoki stroški. Vsak državniški obisk in priprave nanj pač nekaj stanejo, tako tudi papežev. Vendar se mi zdi, da se to preveč poudarja, čeprav je tudi finančna stran brez dvoma zelo pomembna. Pripravljalna odbora se trudita, da bi bili stroški čim manjši. Sam imam veliko stikov z novinarji in običajno so zelo prijazni, včasih pa tudi vsiljivi. Imajo pa mediji danes prav gotovo veliko moč pri oblikovanju javnega mnenja, zato upam, da bodo ta zgodovinski dogodek znali obeležiti tako, kot si zasluži. LIDIJA MURN Dr. Alojzij Šuštar in njegov tajnik Andrej Saje v veliki dvorani Nadškofijskega ordinariata 17. aprila, ko je bila predstavitev znamke papeža Janeza Pavla II. Priloga Dolenjskega lista 15 NAŠI KRAJI: ZDOLE Z novimi močni naprej V vaseh in zaselkih Pleterje, Loke, Zdole, Anovec, Kostanjek in Ravne, ki so združene v krajevno skupnost Zdole ter so le nekaj kilometrov od Krškega, se je v preteklosti marsikaj dogajalo. In če je mnogo aktivnosti zamrlo, je z vstopom krajevne skupnosti v državni projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) življenje v teh krajih dobilo novih moči. Seveda se le od računanja na državno pomoč ne bi veliko zgodilo, krajani so morali močno pljuniti v roke in rezultati so že vidni. Naselje Zdole, ki leži na slemenu Zdolskega hriba in ponuja razgled na Krško-Brežiško polje, je bilo prvič omenjeno v 13. stoletju, saj so ga takratni lastniki salzburški škofje imenovali Villa in Monte suppani Santi Georgii ali po naše - vas na hribčku sv. Jurija. Ljudje so bili dolgo vrsto let tesneje navezani na Brežice, saj jih je povezovala Puntarska cesta, ki so jo morali zgraditi puntarji za kazen, ko so se uprli graščakom. Znano je, da je bil pouk na Zdolah že leta 1857, šolska stavba pa je začela služiti svojemu namenu leta 1862. To je bila druga najstarejša šolska stavba v občini, dve leti prej je bila postavljena brestaniška šola. Podružnično šolo na Zdolah je v “najboljših” letih obiskovalo preko 200 otrok, v šolskem letu 1916-17 je bilo v šolskem okolišu kar 268 šoloobveznih otrok, a vsesplošno zmanjševanje rojstev se je kazalo tudi v teh vaseh. Po drugi svetovni vojni se je število otrok močno zmanjšalo, najbolj v šolskem letu 1965-66, ko jo je obiskovalo le 62 otrok, kar je bil poleg centralizacije tudi vzrok, da so šolo v letu 1971 ukinili, šolarji pa se od takrat vozijo v Krško. Ob ukinitvi šole je v kraju zavladalo popolno mrtvilo. Takratni občinski možje niti krajani se niso zavedali, kaj je kraj izgubil ob ukinitvi šole. Kljub tej izgubi pa so se v prazni šoli pojavile možnosti za razvoj amaterske dejavnosti, tako da mrtvilo ni dolgo trajalo. Kmalu so mladi ustanovili mladinsko kulturno skupino, pod okriljem kulturnega društva Rudi Rožanc so delovale številne sekcije. Široko paleta dejavnosti je z leti zamrla, nove možnosti pa so se pojavile, ko je pred leti skupina krajanov sprožila pobudo, da bi se ti kraji vključili v državni program CRPOV. Na množičnem zboru krajanov leta 1993 kot tudi pri občinskih oblasteh je projekt naletel na odobravanje, zato si je po 11 letih oživljena krajevna skupnost zastavila širok program. V njem velja omeniti program več kot 10 prireditev po vseh krajih krajevne skupnosti skozi vse leto, s katerimi skušajo na čim pristnejši način oživiti stare običaje. Velik poudarek so dali sadjarstvu, vi- ci nogradništvu in vrtnarstvu, spodbudili pa -J so tudi ustavnavljanje društev. Tako se je o dolgoletnemu in aktivnemu gasilskemu 7 društvu Zdole pred dvema letoma pri- g družilo Vinogradniško društvo, ki šteje preko 100 članov, in Turistično hortikulturno društvo. Slednje si je zadalo pomemben cilj: uresničiti potrebe za vsestranski razvoj turizma in urejenost kraja, vzpodbujati in organizirati kulturne, narodno-folklorne ter družbene prireditve. Pred kratkim so krajani ustanovili športno društvo, ki bo prav tako vneslo nekaj družabnih srečanj, ponovno pa želijo oživiti tudi kulturno-umetniško društvo. Krajevna skupnost si je kot prednostne naloge začrtala cestno infrastrukturo in vodooskrbo, v okviru programa f Mercator Obogaten z vitamini. Dober nakup od 25.4. do 11.5 Za vas smo pripravili nekaj prijetnih presenečenj. Prav gotovo vas bodo razveselile cene izdelkov, ki vam bodo popestrili vaš vsakdan. Obiščite Mercatorjeve trgovine in se prepričajte o ugodni ponudbi. V času akcije so nakupi v Mercatorju še posebej ugodni! .'96 Zelo ugodno! Red Horse 189,00 energetski napitek 0.251 Poživljajoča in osvežilna brezalkoholna pijača. Gorčica 236,00 Eta 700 g Ketchup 485,00 paradižnik Eta 1 kg Hamburger special 1.009,00 vakuumsko pakiran 1 kg Okusen mesni izdelek. Nepogrešljiv pri narezkih in odličen z ocvrtimi jajci. Pariška 597,00 mini salama 1 kg Vedno sveža mini salama je "lahkega" okusa, zato jo imajo zelo radi tudi otroci. Mesnine dež Jurjevanje je na Zdolah znano še iz časov pred drugo svetovno vojno, bolj organizirano je zadnjih 14 let, letošnje pa je bilo nekaj posebnega. Že v soboto popoldne je zeleni Jurij s konjsko vprego po vseh vaseh krajevne skupnosti nabiral jajca, ki so jih pekli v nedeljo. Ta dan pa je bilo ob bogatem programu živahno še pozno v noč. Če so lani krajani nabrali 500jajc, je bila letošnja bera več kot uspešna: kar 1.200 se jih je cvrlo v nedeljskem dopoldnevu. CRPOV načrtujejo zbiralnico zelenjave za 6 kmetij in ureditev vaškega centra z začrtanim trietažnim večnamenskim objektom, ki naj bi ga začeli graditi prihodnje leto; v vasi bi radi imeli pošto, ki je sedaj v trgovini, za razvoj kmetijstva pa je še kako pomemben projekt namakanja, na katerem bi se lahko dela začela še letos. Obsežen program sta si zadali tudi Vinogradniško društvo in Turisti-čno-hortikulturno društvo, slednje je največjo nalogo opravilo prav minuli vikend z organiziranjem tradicionalnega jurejevanja, ki je zadnji dve leti tudi krajevni praznik. Za zdolsko faro je jurjevo velik praznik, ker je sv. Jurij farni patron. Možnarji, zvonjenje in veliki kres napovedujejo ta praznik, pri katerem sodelujejo vsi krajani z naprejšnjim darovanjem jajc, ki jih pečejo v nedeljo dopoldne. Čeprav je bilo v krajevni skupnosti v zadnjih dveh letih že kar nekaj narejenega, pa je dela pred krajani še ogromno. Glede na to, da Zdol v predlogu občinskega proračuna sploh ni bilo (razen nekaj malega za program CRPOV, za katerega svojega dela ni poravnala niti za lani), se krajani zavedajo, da lahko tudi v bodoče računajo največ na svoje delo 2 in sredstva. Krajevni vodovod, ki so ga krajani zgradili leta 1972, bi radi skupaj s Kostakom pripravili do te mere, da ga bo prevzelo to komunalno podjetje. Prioriteta ostajajo ceste, v vsaki vasi bi radi vsaj na glavnih mestih uredili javno raz- svetljavo. V programu tudi letos ostaja zbiralnica zelenjave, nadaljevanje s projektom vinske ceste, krajani kažejo zanimanje za ureditev kmetij odprtih vrat, razmišljajo pa tudi o blagovni znamki CRPOV Zdole za sadjarstvo in zelenja-varstvo, saj se pridelki iz teh krajev že uveljavljajo po Sloveniji. Tudi na ljubljanski tržnici je povpraševanje po zdolskih pridelkih vse večje. TANJA GAZVODA Na območju krajevne skupnosti Zdole je nekaj starih lesenih hramov, ki bi jih krajani radi vključili v turistično ponudbo, vendar pa ta projekt na državnem nivoju lani žal ni doživel podpore. ZDRAVNIK RAZLAGA Prim. mr. sc. TATJANA GAZVODA, dr. med. Skrb za telo v jeseni življenja (2) Gubanje že po tradiciji ocenjujemo kot najbolj jasen znak starajoče sc kože. Vendar sc gubanje v resnici začne že v dvajsetih letih in sc nadaljuje precej enakomerno vse življenje.Obraz uporabljamo za sporazumevanje med ljudmi, za izražanje jeze, gneva, sreče, razočaranja ali presenečenja. Ti izrazi so ujeti na naših obrazih s črtami, ki sc pokažejo na mestih, ki se največ premikajo. Zato zelo malo ljudi doseže štirideset let brez teh izdajalskih znakov. Gubanje povzroči predvsem stanjšanje podkožne maščobne plasti, ki daje koži prvotno debelino. Obenem pa razpad vezivnih vlaken, česar jc krivo zlasti sonce, povzroči izgubo elastičnosti. Dolgotrajno izpostavljanje soncu nedvomno pospešuje staranje kože. Poleg tega jc krivo za različna druga obolenja kože. Pri večini starajočih sc na koži pojavijo “rjave pege”. To so nepravilne pig-mcntacije (obarvanja) kože, nastale zaradi starosti in izpostavljanja soncu. Te pege niso nevarne, pač pa neprijetne. Kjer se kožne površine med seboj stikajo (med prsti na nogah, pod pazduhami, pod prsmi pri ženskah), lahko trenje in pomanjkanje zračenja povzroči vnetje. Koža postane hrapava, dobi zadah in se rada okuži z. glivicami. Zato je potrebno te predele ohraniti suhe in hladne, prav tako se ne smemo rediti. Ce postane koža rdeča in občutljva, bo zdravnik predpisal zdravila za preprečevanje glivičnega obolenja. Kaj pa lasje? Sivenjc je normalen del staranja in večina ljudi je sredi štiridesetih let že opazno osivela. Sivi lasje pa so prav tako zdravi kot nesivi in ne potrebujejo posebne nege. Plešavost prizadene predvsem moške, čeprav lahko postanejo plešaste tudi ženske, vendar v manjši meri. Če gre za družinsko nagnjenost, tega ni mogoče ne preprečiti ne pozdraviti. Nekatere bolezni, zlasti nepravilno delovanje ščitnice ali slabokrvnost, tudi povzročijo izpadanje las. Vendar se lasje po zdravljenju obnovijo. Mnogi živijo zaradi plešavosti v duševnem stresu. Izguba las lahko povzroči izgubo poguma in to poslabša depresivno stanje. Za plešavost so krivi trije dejavniki: dednost, hormoni in starost. Običajno se začne v zgodnjih dvajsetih letih in je v srednjih letih že kar precej razvita. Zgodnji znaki se pokažejo na obeh krajih čela, kar je značilno. (Nadaljevanje prihodnjič) NAGRADA V NOVO MESTO IN KOSTANJEVICO Žreb je izmed reševalcev 8. nagradne križanke izbral Alojza Stubi-čarja in Vido Franko iz Kostanjevice. Stubičar bo prejel 6.000 tolarjev denarne nagrade, Frankova pa knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 10. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 9. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 8. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 8. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PLISKAVKA, REGENERAT, AMAN, RALO, TELAMON, VENO, ASKET, TARA, POTAGE, STAR, TERRA, ER, TRUŠČ, LEKTIRA, RAFAL, IDA, SIR, OPEVANJE, MAJI, PARANGAL, KRAJ. V svetu negotovosti koprnimo po gotovostih, ki bi nas, če bi bile lahko trajno vzpostavljene, ugonobile kot posameznike in kot vrs- '°' B. PEKIČ Senilnost nima ne moralnih ne političnih razsežnosti. V. KAVČIČ Intelektualci imajo, kadar se javljajo v trumah, na sebi zmeraj nekaj neizrekljivo komičnega. L KOU4Č/Č Poglavitne človeške norme ostajajo vse večne čase enake. / TORKAR NAGRADNA KRIŽANKA 9 AVTOR: MARKO BOKALIČ MESTO V SEVERNI DALMACIJI PRAŽIVAL, AENJAČICA ZVEZDNI SESTAV VOJAŠKI OKLEPNIK VŽIG MOTORJA MAKEDON. REVOLUCIO. (GOCE) KROVNA PLOŠČA NA STEBRU RAK DESETERO- NOŽEC SALOMONOV UGANKAR 13. IN 15. DAN V MESECU RIMSKEGA KOLEDARJA DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU AZUSKI VELETOK VSAK NTEK NOVI UGANKAR ITALIJANSKI IZDELOVALCI GODAL FERDINAND PO DOMAČE IGRALKA ZUPANČIČ ROM. SKLAD. (ANATOL) JUHA OD KRVAVIC GLAVNO MESTO JORDANIJE MAGMATNA KAMNINA CITROENOV AVTO REKA IN DRŽAVA V AFRIKI NEKDANJA JUGOSLOV. PREMIERKA PLANINC GLAVNO MESTO GANE PRESOJA, KRITIKA ŽLAHTEN PLIN SIRSKI PREDSEDNIK (HAFEZ EL) NAJtOUil IOUAI VSI H ČASOV (MUHAMMAD) ORANŽEN JUŽNI SADEŽ MODO, TESTIS UGANKAR. SKI IZZIV ZVIŠANA NOTA *G’ RAZLIČNI ČRKI AMERIŠKI REŽISER NEMEGA FILMA (THOMAS) SKUPINA ŽUŽELK V ZRAKU POTREBA PO PIJAČI SALAMO- NOV VANDRO- VSC NAPEV, MELODIJA (FRANC.) UTERARNA Junakinja KARENINA FEVDAL- ČEVO BIVALIŠČE IZJEMNA PRAZGODOVINSKA NAJDBA — Piščal, stara 45 tisoč let V jamskem arheološkem najdišču Divje babe nad Reko pri Cerknem so arheologi Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU našli stegnenico jamskega medveda z umetno narejenimi luknjami. Menijo, da gre za piščal. Preseneča seveda njena starost, saj je s 45 tisoč leti najstarejše znano glasbilo na svetu. In ker naj bi piščal uporabljal neandertalec, je najdba še toliko bolj presenetljiva in prava svetovna senzacija, saj korenito menja poglede na neandertalca in njegovo duhovnost. V jami na strmem pobočju Divje babe, kjer so začeli z arheološkimi izkopavanji že leta 1980, so bili tisočletja dolgo stalni prebivalci zdaj že izumrli jamski medvedi, ne pa tudi edini. Arheologi so v starejših plasteh našli sledove, ki pričajo, da je jama nudila zavetišče tudi našim davnim prednikom. Našli so namreč sledove ognja ter kamnito in koščeno orodje. Od 26 datiranih plasti zgornje tri pripadajo modernemu človeku (Homo sapiens sapiens), vse ostale pa neandertalcu (Homo sapiens neandertalensis). Lani poleti je arheolog Janez Dirjec našel v mousterienski plasti dobrih 10 cm dolgo kost stegnenice mladega jamskega medveda, v katero sta bili izvrtani dve luknji, sled tretje pa je dobro vidna. Raziskave so zavrgle možnost, da bi luknjice lahko naredila kaka žival z ugrizom, očitno so delo človekovih rok. In jasno je bilo tudi, čemu je kost z luknjicami služila -piskanju. V jami so torej našli piščal. Da-tiranjc je pokazalo, da je piščal stara najmanj 45 tisoč let, kar pomeni, da je za najmanj 10 tisoč let starejša od kateregakoli drugega doslej znanega glasbila. Niso bili le čokati divjaki A presenečenja in izjemnosti najdbe s tem ni konec. Najbolj namreč preseneča dejstvo, daje piščal imel v rokah neandertalec, vrstnik modernega človeka, ki je skrivnostno izginil z razvojne poti in o katerem znanost doslej ni imela nobenega materialnega dokaza, da je poznal kakšno obliko umetniške ustvarjalnosti. Neandertalci so živeli v Evropi v obdobju od 230.000 do 30.000 let pred sedanjostjo. Ko so znanstveniki odkrili to zgodnjo vrsto mislečega človeka, so dolgo prevladovali stereotipi o manjvredni človeški vrsti, o čokatih, divjih ljudeh, nizke inteligence, na zelo nizki stopnji razvoja, ki niti govoriti niso znali. Najdbe v nam bližnji Krapini in drugod so celo nakazovale, da so poznali Ijudožerstvo, naj je šlo za izhod v sili ali za obredno uživanje človeškega mesa. V zadnjih desetletjih se podoba neandertalca v očeh znanosti korenito menja. Novejša odkritja potrjujejo, da so neandertalci poznali skupinski lov, skrb za bolne in oslabele, novejše najdbe pa prav tako kažejo na višjo stopnjo obrtnega znanja izdelave orodja iz kremen-ca, kar vse nakazuje bolj zapleteno družbeno organiziranost, kot se je ocenjevalo doslej. “Neandertalci so bili domiselna in inteligentna bitja. Niso bili čokati divjaki, ampak kot mi, le drugačni,” pravi strokovnjak za neandertalce Fred Smith z univerze Illinois. Poznali Ijudožerstvo, a tudi skrb za bolne Kljub mnogim novim odkritjem pa ostajajo neandertalci še vedno skrivnost, ki je znanost še zdaleč ni razrešila. Neandertalska uganka se je zastavila daljnega leta 1856, ko so v dolini Neander-tal blizu Duesseldorfa našli fosilno človeško okostje. Takratni znanstveniki, ki so si prvi ogledali okostje, so menili, da gre za sloviti manjkajoči člen'med človekom in opico. Nekateri so celo dokazovali, da gre za kosti spačka. Kmalu zatem so podobne fosilne ostanke odkrili v Belgiji. F ranciji in drugih delih Evrope. Na prelomu stoletja so odkrili ostanke kakih 80 okostij neandertalcev v Krapini na Hrvaškem. Njihov izvor je negotov. Znanstveniki domnevajo, da imajo skupnega prednika z modernim človekom v pokončnem človeku (Homo erectus), ki se je kot prvi hominid naselil iz Afrike v Evropo pred kakim milijonom let. Neandertalci naj bi sc pojavili pred kakimi 300.000 ali 230.000 leti. A kot njihov izvor je skrivnostno tudi njihovo izginotje. Nihče zanesljivo ne ve, zakaj so pred dobrimi 10.000 leti povsem izginili. Naj- verjetneje jih je izrinil moderni človek. Morda je prinesel bolezni, ki so pomorile neandertalce, ali pa so počasi izumrli, ker niso mogli tekmovati s sposobnejšim modernim človekom. Neandertalci so živeli v skupinah do 30 posameznikov. Po telesni zgradbi so bili prilagojeni surovim bivanjskim razmeram, bili so čokati, kratkoudi in z močnim mišičevjem. Zanimivo je, da so bili njihovi možgani precej večji, kot jih ima moderni človek. Umirali so zvečine pred 30. letom starosti, življenje neandertalcev je bilo namreč zelo trdo in kruto. Preživljali so se z nabiranjem plodov in lovom. Razvili so skupinske oblike lova in se lotevali tudi velikih živali, kot sta los, bizon in celo mamut. Lov je bil zelo nevaren in lovci so bili pogosto hudo ranjeni. Raziskave okostij iz mnogih najdišč, kjer so našli ostanke neandertalcev, so pokazale, da so utrpeli zelo hude poškodbe. Presenetljivo pa je, da so se nekatere zarasle, kar kaže, da je za ranjene lovce skupnost poskrbela in jim omogočila življenje. Se posebej presenetljiva je bila najdba neandertalca, kije bil hudo ranjen po glavi, brez očesa, brez desne roke in z hudimi artritičnimi poškodbami nog, pa je vendar v tistem krutem in neusmiljenem svetu nekako živel. Po stotisočletjih iztrebljeni Pred 40.000 leti je v Evropo prišel prednik današnjega človeka. Znal je iz- delovati boljše orodje in orožje, gradil je boljša zavetišča ter poznal govorico in umetnost. Naselil je kraje, kjer je dotlej lovil neandertalec, in ga v naslednjih 30 tisoč letih povsem izrinil, ugonobil ali pa ga povsem asimiliral. Za slednjo možnost se zavzema le malo znanstenikov, večina jih je prepričanih, da je prišlo od iztrebljenja. Ena od skrivnosti je tudi, ali so neandertalci znali govoriti. Prve najdbe so kazale, da sploh niso imeli primerno oblikovanega organa za govor, manjkala je hyoidna koščica. Kasneje sojo pri nekem dobro ohranjenem okostju le našli. Da so znali na nek način dobro komunicirati, pa nakazuje ugotovljeno dejstvo, da so poznali skupinski lov na veliko divjad, ki ni možen brez sporazumevanja med posamezniki v loveči skupini. Vse do slovenske najdbe znanstveniki niso imeli v rokah prav nobenega predmeta, ki bi dokazoval, da so neandertalci poznali kakšno obliko umetnosti. Raziskovalci se zato nagibljejo k mnenju, da so morda neandertalci svojo ustvarjalnost izražali v plesu, krašenju oblačil in rezljanju lesa, kar se vse ali sploh ne more ali pa le zelo težko ohrani skozi večja časovna obdobja. Zdaj vemo, da so poznali glasbo, kar dokazuje prav izjemna slovenska najdba. MILAN MARKELJ (Vir: Delo, National Geographic) Risba 45 tisoč let stare piščali. C praktični K ^ praktični K F?» č X praktični praktični J /\ Nakit £0£j zopet v modi Zopet je v modi nakit, bodisi pravi ali ponarejen. Stvar okusa, tipa in ne nazadnje tudi denarja je, za kateri material se boste odločili pri nakupu. Vendar pa morate vedeti, da ni okusno nositi hkrati zlato in srebro. Optično prištevajo zlato k toplim, srebro in platino pa k mrzlim kovinam, zato nekateri nosijo poleti zlato, pozimi pa platino ali srebro. Posebno za alergike je priporočljiva platina, ki je najdragocenejša in najdražja kovina in se skoraj ne obrabi. Ko nosite nakit, si lase nalakirajte, preden si ga nadenete, saj lahko sicer na nakitu za vedno ostanejo madeži. Zlat nakit očistite z mlačno milnico ter z mehko krpo zdrgnite do suhega. Platino, diamante in nakit z različnimi kamni naj vam očisti juvelir. Srebrni nakit hranite v aluminijasti foliji, da ne počrni, sicer pa nakit spravljajte tako, da vsak kos zavijete v svilen papir ter se tako izognete praskam. Postrvi z vinsko omako Postrvi dobimo v ribarnici, kjer jih na našo željo tudi očistijo. Za spremebo si jih privoščimo za kosilo namesto svinjine ali drugega mesa. Štiri srednje velike postrvi očistimo, oplaknemo pod tekočo vodo in popivnamo s papirnatim prtičem. Z zunanje in notranje strani jih solimo in popopramo. Trebušno votlino nadevamo z drobno sesekljano mešanico šunke, korenčka, čebule, rožmarina in v belem vinu namočene kruhove sredice. Nadevane postrvi pečemo v ponvi na maslu, da z obeh strani lepo porjavijo. Dodamo strt česen, da svetlo zarumeni. Postrvi preložimo na pladenj, prelijemo pa jih z omako: v kozici razpustimo 50 g masla, dodamo žlico moke, premešamo, zalijemo z 2 dl belega suhega vina, solimo, popopramo in kuhamo na majhnem plamenu, da se zgosti. \a) Za jablane - V dovoljeni pesticidi Slovenija ima na stotine agronomov, vendar lahko na prste dveh rok prešteje vse tiste, ki se resnično temeljito spoznajo na pesticide. Stvar pač ni preprosta, saj gre za množico kemičnih pripravkov z različnimi učinki, v različnih razmerah, njihovo število pa se še stalno povečuje. Za primer naj navedemo pripravke, ki so dovoljeni v naravi prijazni integrirani pridelavi jabolk. Zelena lista med fungicidi dovoljuje bakrove pripravke, ce-potan 50, venturin 50, delan SC 750, do-din S-65, melprex, chromodin, euparen, kumulan, anvil, baycor, bayleton, punch, rondo, rubigan, score, sithane 6 E FLO, topas C, topas 100 EC, med insekticidi baturad, biobit, thuricide, alsystin, dimi-lin, dudim, frutapon, belo olje, insegar, pirimor, zolone, hostaquick, med akari-cidi proti pršicam apolo in nissorun, med herbicidi pa boom efekt, cidokor, kantata, sting, roundap, bata, fusilade super in deharban M. Dosti krajša tudi ni t.i. rumena lista, na kateri so pogojno dovoljeni pripravki, med katerimi sta tudi sloviti dithane M-45 in cosan. Razsvetljava Pravilna in dobra svetloba poveča delovni učinek, ugodno počutje in dejavnost ter obenem zmanjša število napak in nesreč pri delu in gibanju. Zadnja leta velja v svetlobni tehniki posebna pozornost razvoju energetsko varčnih žarnic. Povprečno štiričlansko gospodinjstvo porabi za razsvetljavoi okoli 10 odst. od porabljene električne energije. Če bi si svetili štiri ure na dan s petimi 60 vatnimi žarnicami, bi na leto porabili 438 kWh ali mesečno 36 kWh. To sicer ni veliko, vendar je razsvetljva zaradi razširjenosti in hkratnosti uporabe dokaj neugodna obremenitev za elektroenergetski sistem. Zato bomo v prihodnjih sestavkih pisali o varčnih žarnicah. Več lahko zveste brezplačno v Energetski svetovalni pisarni v Brežicah, Črnomlju in Novem mestu. Priloga Dolenjskega lista 17 Jože Brodarič iz Dragatuša Uši ga niso marale Ko je pred kratkim osnovna šola v belokranjski vasi Griblje spet praznovala visoko obletnico svojega obstoja, so na prireditev povabili tudi najstarejšega učenca te šole Jožeta Brodariča. Našli so ga v Dragatušu, kamor se je še pred drugo svetovno vojno preselil. Že po tem je moč sklepati, da mora biti možakar kar v letih. In ko ga je prišla sedanja gribeljska učitljica v Dragatuš vabit na obletnico šole, jo je Jože presenetil. Pri devetdesetih se je še dobro spomnil stvari iz Abecednika, ki se jih je učil v prvih razredih osnovne šole. In ko je potem prišel na gribeljsko slavje, je prinesel s sabo tamburico. Nanjo je zaigral nekaj melodij, ki se jih naučili prav tu. Takratna učiteljica Amalija Uršič iz Gorice je bila skupaj s sestro Pepco, ta ji je gospodinjila, duša gribeljskega tam-buraškega društva, ki je bilo ustanovljeno sredi dvajsetih let. Tistega časa se Jože rad spominja, saj je bil to čas brezskrbne mladosti. Rodil se je leta 1906 na Stanakovi kmetiji v Gribljah. Bila je to takrat druga največja kmetija v vasi in vsi na njej so morali po svojih močeh prijeti za delo, naj si bo za pastirsko palico, plug ali za lonce na ognjišču. Pri hiši je bilo sedem otrok, trije fantje in štiri dekleta. Najstarejši brat Matija je bil med vojno vpoklican, zato so morali ostali toliko bolj prijeti za delo. Sestra Ana je pri petnajstih letih že gospodinjila številni družini, kajti mati je bila bolna, pa tudi oče je bil invaliden. Nogo si je poškodoval v ameriških rudnikih. Kar trikrat je potoval prek Atlantika za kruhom. Zadnjič je dobil izplačano nadomestilo za poškodbe in vse vložil v domačijo. Takrat je pri Stanakovih zrasla zidana hiša in dobili so več kmetijskih naprav in orodij, ki so močno olajšale delo. A Jože se spomni tudi svojega deda, ki je bil prav tako skrben in umen gospodar. On je k hiši pripeljal železni plug, ki ga je napravil kovač Janko Doltar iz Gradca. Takrat so bili taki plugi še redkost in pogosto so si jih kmetje izposojali med sabo, posojnino pa poravnavali z delom. Stari leseni plugi so še čemeli in trohneli pod skednji, a jih pri delu Jože ni več videl. Tisti čas so v belokranjskih vaseh še sejali lan in konopljo in iz njiju izdelovali predivo za domače platno. Za domačo nošnjo je morala zadostovati konoplja, iz katere je bilo platno bolj grobo. Platno iz lanu je bilo namenjeno za boljše priložnosti. Takih priložnosti pa je bilo tisti čas veliko. Gribeljski tamburaši so bili dobrodošli na porokah in ljudskih slavjih. A staro se je že takrat sramežljivo umikalo v ozadje. To se dobro vidi na fotografiji iz tistih let. Mladi tamburaši so na njej odeti v moderno krojene obleke iz industrijskega blaga. To je bilo takrat, tako so to pojmovali, napredno. Danes mislimo drugače. Kmetijo v Gribljah je potem prevzel starejši brat, Jože pa se je v Podzemlju in v Gradcu izučil za mizarja in odšel v svet. Pristal je v Dragatušu, kjer sta z ženo Kristino osnovala družino. Rodila sta se jima dva sina in dve hčerki, sedaj pa imata tudi že sedem vnukov in dva pravnuka. Devetdesetletni Jože Brodarič iz Dragatuša pa ni le zanimiv pripovedovalec gribeljske preteklosti, ampak tudi dragocena priča o usodi, ki je doletela mnoge naše ljudi, ker so bili in hoteli ostati Slovenci. Ko so leta 1942 Italijani iz Slovenije odvažali može in fante v Italijansko zaledje, ker so se bali, da se bodo pridružili odporniškemu gibanju, je bil med temi nesrečniki tudi Jože. Sprva je sicer kazalo, da bo ostal skupaj z družino, a nekega poletnega dne so prihrumeli italijanski vojaki v Dragatuš in pričeli zganjati ljudi skupaj. Jože se je izmuznil na njivo s koruzo, pa so ga našli in potisnili v skupino kakih tridesetih sovaščanov, ki so jih tistikrat odpeljali v internacijo. Doma je ostala Kristina sama z otroki. Interniranci so najprej tolkli lakoto v Padovi, od tam pa so jih prepeljali v Renici, kjer so jih poleg lakote zdelovale še uši. Lakoto so še nekako premagovali, medd drugim tako, da so si skrivaj pekli in kuhali “kostanj”. Užitnega kostanja seveda niso imeli, pač pa so v taborišču med šotori rasli hrasti in njihove plodove so taboriščniki pobirali in obirali. Predstavljali so si, da je žir slastni kostanj, pa so ga jedli in preživeli. Uši pa so se zalezle v obleko in se jih nisi mogel več znebiti, saj je bila osebna higiena na psu. Jože pa je bil svojevrsten človek. Njega uši niso marale. Seveda se ni nikoli in nikomur pritoževal nad tem, a v množici ušivih internirancev je bil vsekakor zanimiva redkost. Seveda mu je ta posebnost tudi pomagala, da je lažje dočakal čas, ko sojih Italijani spet preselili, tokrat v Peruggio, kjer so bile razmere precej boljše. Tja so dobivali pakete, lahko so trgovali z Italijani za hrano in druge potrebščine. Čas je hitreje tekel in tako je prišla tudi jesen naslednjega leta, ko se je fašistična Italija zlomila. Jože je preživel fašistični režim in marsikoga, ki mu je služil. Čil in zdrav je še danes, ko v Tanči gori privezuje trtje v svojem vinogradu, v dolini pod njih pa zeleni gozd. “Tudi letos bo želoda, a jaz ga ne bom več jedel,” verjetno sam zase ugotavlja, ko mu oko objame to zeleno bogastvo. TONE JAKŠE Prihaja čas čudežev Zgodovina je polna pripovedi o nadnaravnih dogodkih, ki so osupljali ljudi od davnin do današnjika, naj je šlo za to, da so shodili hromi, spregledali slepi, v hipu ozdravili dolga leta bolni, ali za prikazovanja božanstev in znamenj vseh vrst. Verujočim so ti pojavi izraz delovanja božanskih sil, neverujočim, ki so kot sodobni človek sploh prežeti z racionalizmom in empirijo, pa se ob nemoči znanosti, da bi pojave zadovoljivo razložila, razlaga odmika in prepušča prostor dvomu in zanikovanju. In če se, kot govori veliko najrazličnejših pričevanj, čudeži g res dogajajo - bilo naj bi jih celo vse več - kaj pomenijo, zakaj do njih < prihaja? \ Zanimiv odgovor na to vprašanje nam ponuja knjiga Prihaja čas čudežev, ki je pred kratkim izšla pri založbi Vep-Jankovič. Napisala jo je slovenska avtorica, Barbara Škoberne, ki je po formalni izobrazbi profesorica angleščine in nemščine, uveljavila pa se je kot prevajalka in publicistka. Zrasla je v never-skem okolju, iskanje življenjskega smisla pa jo je vodilo do študija različnih verskih in filozofskih tradicij, predvsem vzhodnih in ezoterike. Njeno pozornost so pred leti zbudili vse pogostejši pojavi, ki jih ni mogoče znanstveno razložiti: prikazovanje skrivnostnih likov na žitnih poljih v Veliki Britaniji in Ameriki, prikazovanja Marije in Kristusa na različnih krajih po svetu, pojavi svetlobnih križev prav tako vsepovsod po svetu, srečevanja z angeli in drugimi bitji, ki tako skrivnostno, kot se prikažejo, tudi izginejo. Še posebej jo je pritegnil pojav, ki je bil zares množičen. Lanskega septembra so kipci hinduističnih božanstev po svetiščih v mnogih mestih od indijske podceline do Amerike srkali mleko, ponujeno jim v daritev. Čudežu so bili priče tisoči ljudji, zabeležili so ga tudi množični mediji. Čudeža v Novem mestu Avtorica ni v knjigi zabeležila le čudežev iz sveta, kot to običajno počno pisci podobnih knjig, ki le povzemajo že napisano, ampak navaja tudi nekaj slovenskih primerov. Enemu je bila sama priča, in sicer prikazovanju Jezusovega srca na steni stanovanjske hiše blizu Ljubljane. Dva med navedenimi čudeži pa sta zanimiva za nas, ker sta se dogodila v Novem mestu. O prvem poroča Tatjana Lindtner takole: “Zgodilo se je nekega spomladanskega dne leta 1989 ali 1990. Okrog desete ure, po končani maši, so se pred kapiteljsko cerkvijo v Novem mestu ljudje zbirali v manjše skupinice in kramljali o tem in onem. Med njimi sem bila tudi jaz. Nenadoma se je med nami pojavila slepa ženska srednjih let. Okrog vratu je na vrvici imela kartonsko škatlo, na kateri je pisalo Umrl mi je mož. Naravno bi bilo, da bi vsaj kdo izmed nas segel po denarnici in ubogi ženski dal nekaj denarja. Žal tega ni storil nihče. Nekaj trenutkov smo se v zadregi neumno gledali in še bolj neumno izgovarjali, češ, saj nimamo denarja pri sebi. Medtem je ženska izginila. Na vse strani sem se začudeno ozirala, da bi videla, v katero smer odhaja in kako lahko hodi sama, ko pa je vendar popolnoma slepa. Izginila je prav tako skrivnostno, kot se je prikazala. Doma sem še dolgo premišljevala o tej ženski. Spraševala sem se, kako bo sedaj, ko je ostala sama, živela in skrbela sama zase. Upala sem, da jo bom še kdaj srečala in ji ponudila pomoč, hkrati pa sem imela občutek slabe vesti, ker tega nisem storila takoj. Nikoli večje nisem srečala, čeprav je Novo mesto razmeroma majhen kraj. Ko se danes ozrem nazaj, ugotavljam, da je ta dogodek v meni pustil globoko sled. Ko sedaj srečam pomoči potrebnega človeka, ne čakam na jutri, temveč storim kaj takoj. In pogostokrat, ko komu pomagam, imam občutek, da ne delujem samo jaz, občutim prisotnost še nekoga. Verjamem, da so spremembe, ki jih pri sebi opažam v zadnjih petih letih, povezane s skrivnostnim dogodkom...” Anonimna priča, prav tako iz Novega mesta, pa poroča o prikazni moške postave (Kristusa) v oblakih, ki jo je ugledala 17. deeembra 1994 med skupinsko meditacijo prvega letnika Duhovne univerze v Novem mestu. “Iz oblaka se je pojavil moški od pasu navzgor. Imel je temne, ravne lase do ramen, počesane nazaj, visoke obrvi, oči je imel temne, raven nos, polna usta, temno rjavo polt (kakršno imajo Indijci), imel je brke in brado. Nosil je belo modro oblačilo. Prišlo mi je na misel: To je gotovo Kristus.” Tem dogodkom Škoberne pravi inspi-rativni čudeži in jih loči od parapsiholoških pojavov, kot so premikanje predmetov na daljavo, krivljenje vilic in podobni iluzionistični triki, zato ker inspi-rativni čudeži posebej delujejo na ljudi, ki so jim priča. Ti čudeži v človeku prebujajo vero v dobro, lepo, v sočutje, skromnost, spremene jim vrednostni sistem, razumevanje sveta, v sebi začutijo navdih za bolj plemenito, človeka vredno življenje. Ljudem se ob čudežnih dogodkih razkriva globlji smisel življenja in pogosto potem zažive duhovno polnejše življenje, hkrati ko se zavedo, da z nami biva neka razumu nedoumljiva božanska navzočnost. Zakaj prihaja do čudežev Ko Barbara Škoberne kot neverujoča osebnost išče razlago za pojav čudežev, jo najde v ezoteričnem nauku, katerega bistvo je neumrljiva duša, notranji jaz ali duhovno jedro, ki diha skozi minljivega človeka in se v procesu reinkarnacije na poti utelešenj v tisoče življenj samouresničuje. Tisti, ki so samouresničenje dosegli, so razsvetljeni, prebujeni, gospodje sočutja ipd., so prebivalci sveta duha, pravijo jim tudi Belo bratstvo, duhovna hierarhija in mojstri modrosti. Občasno nekateri pridejo delovat med ljudmi in so poznani kot mitološka ali zgodovinska bitja: Hermes, Heraklej, Konfucij, Buda, Kristus. Delujejo pa tudi preko svojih učencev, ki jih navdihujejo, da človeštvu dajejo izjemna odkrija, ideje in spoznanja, omenimo Aristotela, Platona, da Vincija, Beethovna, Bacha, Shakespeara, Gandhija, Schvveitzerja. Čudeži so znamenja, s katerimi se potrjuje in razkriva obstoj Belega bratstva. Vse več jih je zato, ker mojstri duha prihajajo živet med ljudi, da bi človeštvu pomagali na prehodu iz obdobja Rib, ki se po dveh tisočletjih zaključuje, v obdobje Vodnjarja. Za dobo Rib jc bil značilen idealizem in individualizem, ki pa sta se izrodila v fanatizme in totalitaristične ideologije ter sebičnost z vsemi škodljivimi političnimi, gospodarskimi in okoljskimi posledicami, prihajajoča doba Vodnarja pa naj bi s približevanjem duhovnega in materialnega sveta prinesla duhovno osvoboditev človeka in uresničevanje idealov v vsakdanjem življenju. Prelomni čas je težak, poln nevarnosti, ki groze z uničenjem človeštva in planeta, zato naj bi mojstri modrosti skupaj z Maitrejo, najstarejšim in najbolj posvečenim med njimi, z bivanjem med ljud- Avtorica knjige Prihaja čas čudežev Barbara Škoberne. mi pomagali premagati nevarnosti. Naraščajoče število čudežev, zdravilnih vrelcev, videnj, NLP in podobnega za zdaj opozarja na prisotnost Maitreje in mojstrov modrosti med nami. Število čudežev bo naraščalo toliko časa, dokler se ne bodo ljudje začeli na glas spraševati, kaj se dogaja, in bo napočil čas, ko se bo Maitreja na poziv javnih medijev, ki se ne bodo več mogli sprenevedati, razodel in razkril razloge za svoj prihod med ljudi. To bo na Dan razglasitve, ki bo sam čudež nad čudeži. Na ta dan se bo pojavil Maitrejev obraz na vseh televizorjih, ljudje bodo telepatsko sprejeli njegov poziv k pravičnosti, pravilnim odnosom in miru, energija ljubezni pa bo tekla skozi vsa srca in ljudem dala izkušnjo božanskosti v njih samih. Maitreja naj bi že nekaj let živel v Londonu, ostali mojstri modrosti pa v različnih drugih krajih sveta. Sporočilo upanja Škobernetova v knjigi razlaga tudi osnove Maitrejevega učenja in povzema nekatera od 140 sporočil, ki jih je Maitreja s telepatskimi presvetlitvami posredoval škotskemu pisatelju Benjaminu Cremu, s katerim avtorica vzdržuje stike. Na koncu knjige objavlja obsežnejši blok najzanimivejših vprašanj in odgovorov, ki se tičejo vsega povedanega. Kot zanimiv drobec omenimo Maitrejevo mnenje o združeni Evropi, torej o temi, ki je ta čas za Slovence tako zelo vroča. Maitreja pravi, da je v redu, da se Evropa bolj povezuje v kulturno-gospodarskem smislu, vendar je sedanje združevanje po njegovem posledica diktature kapitala, ki ogroža nacionalno samobitnost držav, ki se združujejo. Knjiga Prihaja čas čudežev je vsekakor zanimivo branje. Četudi ne bo prepričala vseh bralcev, saj na več mestih boleha za neverodostojnostjo (tako je denimo fotografija pojava Maitreje v Nairobiju leta 1988 očitna in zlahka prepoznavna fotomontaža), pa to niti ni tako pomembno, če poslanstvo te knjige vidimo v optimizmu, ki ga ponuja ljudem, in v poudarjanju vrednot, ki so posamezniku in človeštvu dandanes še kako potrebne. Ker vrednot ne veže na ideologijo ne na religijo ozioma dopušča, da jih ljudje sprejmejo znotraj svojih različnih nazorskih obzorij, so toliko bolj sprejemljive za vsakogar. Kar sc pa tiče neumrljive duše, Maitreja, mojstrov modrosti in njihovih čudežev, je stvar človekove osebne odločitve, oziroma bolje rečeno, verovanja, ali jih bo sprejel kot resnico ali ne. MILAN MARKELJ Maitreja v značilni beli obleki se je iz nič pojavil na molitvenem srečanju v Nairobiju. 12 ZAPISKOV GITEE MATKOVIČ Maj, peti maj “Po polju je duhtelo po svežih grudah in kmetje so sadili koruzo. Tudi moja sestra, mati in jaz smo tisto popoldne sadile. Dan je bil lep, sončen, ves omamen od cvetoče pomladi. Breze so zelene žarele. Vse potne smo kdaj pa kdaj dvignile glave in se zasanjano zazrle v prelepe belokranjske steljnike. Kobilice in murenčki v travah so se poskrili, joj! Bil je petek in v zvoniku naše cerkve je odbila tretja ura. Vsak petek ob tej uri se je oglasil veliki zvon in zapel v čast Kristusovemu trpljenju, ki je ob tej uri na križu umrl. Tako je tudi ta dan zazvonil tretjo uro, zadnjič iz visokih lin. Mama se je pokrižala in pričela moliti, s sestro pa sva molili za njo. Zvon je utihnil. V tem zvoniku za vekomaj. Ni bilo dolgo, ko so tam od Črnomlja prihrumeli avioni in pričeli krožiti nad vasjo. Začudene smo strmele v te železne pošasti, ki so preteče zavijale. Tedaj pa, o groza! Prvi tovor iz bombnika je padal na vas. V nebo se je dvignil gost črn dim. Avioni pa so še naprej grozeče zavijali, ti jekleni jastrebi. Ne zavedam se, kako smo pritekle v zatišje obrova na koncu njiv, preraščenega s smrekami. Avioni so odleteli, kot da se jim silno mudi nazaj, od koder so prišli, me pa smo stekle domov, da vidimo, kaj se je zgodilo v vasi. Mamo učiteljice Zore Hartman je ubilo in jo vrglo na ograjo bodeče žice, kjer je obvisela. Vaščanke so jo položile v travo na Štefaničevem vrtu. Takrat je prišel mimo Babičev Mika in jih posvaril: ’Kaj čakate? Bežite, dokler je še čas! Radi se povrnejo z novim tovorom.’ Kot bi listje pometel, smo se razkropile. Bila sem sredi te tragedije. Naša hiša ni bila daleč, in še predno sem prišla do nje, so tam iz smeri Butoraja že drugič prileteli. V stiski sem se zarila v živo mejo kraj vasi. S seboj sem vzela, sama ne vem od kod in kako, bratovo triletno hčerkico Bredo. V ograji sem jo stiskala k šemi in ji zakrivala obrazek, da ne bi videla te groze. Bilo nas je več. Gledali smo v trebuhe teh pošasti. Zasmrdelo je vsakič, ko je bombnik poletel nizko nad ograjo. Ob vsaki eksploziji bombe sem nehote dvignila glavo in videla tisto silno razdejanje. Mogočna zvonika farne cerkve sta hkrati padala vznak kot drevo, kadar ga posekaš, ne da bi se sesula. Ob eksploziji se je pokazal najprej gost črn dim, ki ga je hip zatem pordečila cerkvena opeka, ki je letela v nebo. Pri drugem bombardiranju je odtrgalo glavo že prej mrtvi ženici in jo vrglo med cerkvene ruševine, kjer so drugi dan našli le nekaj koščkov. Pokopali so jo brez glave. Ko so zmetali svoj tovor, so avioni odleteli. V vasi je ostala velika vrzel. Ostala je brez krone, ki jo je krasila. Kolika je bila bolečina faranov! Vsi so se jokali, ko so se v nedeljo, namesto da bi bili pri ntaši, zbrali ob ruševinah. Bolečina je ostala živa še mnogo let. Tako smo izgubili drago cerkev sv. Janeza Krstnika. Ko je bilo konec drugega napada, si nisem upala več v vas. Zapustili smo naše zasilno zaklonišče in vsakdo je stekel proti sosednji vasi, ki mu je bila najbližja. Jaz sem bežala kar čez polja, kakor so mi noge dale. Prišla sem v pol ure oddaljeno vas Sela. Tu sem našla nekaj obupanih sovaščanov. Medtem ko sem bežala čez loge, so avioni že tretjič leteli nad Dragatuš. Izpod dreves smo gledali proti domači Vasi, kako se strmo spuščajo proti delu Vasi, ki je bila svojčas namenjena za gradnjo železniške postaje. Ko se jc zmračilo, so avioni srečno odleteli, vedoč, da so nas silno onesrečili. Tisti čas je bila vas že skoraj čisto prazna. V njej je bil le še moj oče. Našli smo ga, ko smo se drugi dan preplašeni vrnili. Ali se nisi skril?’ smo ga vprašali. On pa je odvrnil: 'Nisem hotel nikamor. Ce mi je usojeno umreti, naj umrem v domači hiši.’ Začudeni smo bili nad njegovim pogumom. Doma jc bil tudi brat Fonza, ki je bil takrat v brigadi. Noč po bombardiranju jc prišel domov. Pripovedoval je: 'Veter je močno pihal, ko sem šel Ponoči skozi vas. S streli je metal opeke ■n okna in vrata praznih hiš so loputala v vetru. Klical sem, a ni bilo nikjer nikogar. Vasje bila kot izumrla. Hotel sem stopiti v sosednjo Kučko hišo, prijel za kljuko in vrata so padla s tečajev. Jokal sem vso pot, in ko sem prišel domov, sem v domači hiši našel očeta. Ležel je v postelji. Objel sem ga in skupaj sva jokala.’ Še nekaj dni po bombardiranju so ležale med ruševinami in na polju neeksplodirane bombe. Na naši njivi je 500-kilogramska zaorala globoko brazdo. Bali smo se, daje tempirana, pa smo se je izogibali. Čez nekaj dni so prišli partizani, vse razmontirali in odpeljali. Tako je bila končana velika tragedija Dragatuša. Vas je bila izdana, češ da je v njej partizanski štab, a se je ta nekaj dni prej umaknil. Na srečo več žrtev ni bilo. Vaščani so pričeli graditi nove hiše. Vas je zacvetela kot majski cvet, toda najlepši cvet, naša farna cerkev, seje izgubil za vekomaj.” Cita Matkovič - babica, ki piše Približno tako je o tistem 5. maju pred dvainpetdesetimi leti, ko so nemški bombniki grobo posegli v življenje Dragatuša in njegovih prebivalcev, zapisala Cita Matkovič. Rojena je v tem kraju, v Cest-nikovi družini, ki je dala več besednih in likovnih ustvarjalcev. Tudi Cita, čeprav je ostala v Dragatušu kot žena, gospodinja, mati in babica, je nagnjena k leposlovnemu in likovnemu izražanju. Ko sem jo pred dnevi obiskal v Dragatušu, mi je pripovedovala o svojem delu. Vse ji pač rodi spontano, ker sama tako čuti ali ker jo k temu spodbudijo drugi. Zdaj se ji utrne otroška pesmica, zdaj zapiše zgodbo, ki ji je globlje segla v srce, zdaj se prepusti svoji domišljiji in čustvom. Včasih je tudi slikala. Veliko tihožitij in belokranjskih motivov v olju in drugih tehnikah so ustvarile njene roke in mnogo jih je odrajžalo v širni svet z belokranjskimi izseljenci kot njihova trdna vez z domovino. Zaradi zdravstvenih razlogov zdaj ne slika več, piše pa še. Velika spodbuda za njeno ustvarjanje sta bila njena vnučka Jure in Ana. Ko je pazila nanju, jima je pisala otroške pesmice in zgodbice. Čeprav sta dorasla in ne potrebujeta več babičinega varnega zavetja, ju še vedno spremljata zvezka s temi zapiski, ki jima jih je poklonila babica. Ti zapiski so seveda intimna stvar vsakega posameznika, Cita pa razmišlja tudi o tem, da bi vsaj del svojega besednega ustvarjanja zbrala in publicirala. Tako bi tudi širša javnost zvedela, kaj se dogaja in snuje v prijazni belokranjski vasi Dragatuš, saj je Cita, lahko bi rekli, tudi neke vrste njen kronist. Ko mi bere iz svojega zvezka, bere o dogodku, usodnem za Dragatuš in njegovo faro, stoji poleg nje na mizi tudi maketa farne cerkve, ki jo je izdelal njen oče Janez Cestnik. Le na maketi in na raznih forografijah tukajšnje povojne generacije lahko vidijo, kako lepa in mogočna je bila nekdaj njihova cerkev. Kako je bila izbrisana, pa priča gornja Citina pripoved. TONE JAKŠE & KN JIŽNA POLICA Cita Matkovič ob maketi nekdanje dragatuške cerkve Smrt Jugoslavije “Mojih resnic” o razpad(anj)u Jugoslavije je bilo napisanih že kar nekaj, zadnji dve izpod peres dveh največjih protagonistov v kolektivnem predsedstvu nekdanje SFRJ dr. Drnovška in dr. Joviča, zato je knjiga Smrt Jugoslavije angleške dopisnice Financial Timesa Laure Silber in večkrat nagrajenega novinarja BBCja Allana Littla nekaj posebnega. Je pogled z nevpletene in neprizadete strani, je zelo verodostojna, s podatki in izjavami prič utemeljena kronologija krvavega razpada neke dokaj velike in navzven uveljavljene države ter je napisana, kot pravi njen prevajalec Marjan Sedmak, predsednik Društva novinarjev Slovenije, v briljantnem novinarskem slogu. Istoimenska odmevna televizijska serija, ki je nastala na njeni osnovi oz. hkrati z njo, velja za prepričljivo podobo jugoslovanske tragedije. Knjiga Smrt Jugoslavije je temeljita predvsem v predstavitvi političnih dogodkov, ki so delali Jugoslavijo vse bolj neznosno za mirno skupno življenje. Avtorja sta bila očividca, raziskovalca in razlagalca večine ključnih dogajanj, predvsem v Beogradu in Zagrebu. Položaj novinarjev iz tako uglednih tujih novinarskih hiš jima je omogočil vpogled tudi v tisto zakulisje, ki je bilo za domače bolj ali manj nenevtralne poročevalce zaprto. Svojo publiko sta med prvimi opozorila na pravi pomen te vojne, na željo po delitvi ozemlja. Knjigo je vredno pazljivo prebrati, ker je polna argumentiranih podrobnosti, ki šele ustvarjajo celovito podobo in omogočajo razumevanje krvavega razpleta. Samo primer, ki nas najbolj zadeva. Tistega usodne junijskega nedeljskega dopoldneva leta 1991, ko so letala JLA že ogrevala svoje motorje, da poletijo s smrtonosnim tovorom nad Slovenijo, je marikdo menil, da smo vendarle tvegali preveliko ceno za osamosvojitev, s tem ko je slovensko predsedstvo odobrilo oborožen odpor. Toda knjiga pokaže, da je poleg Slobodana Miloševiča najvplivnejši politik Milan Kučan najbolj natančno poznal takratne jugoslovanske razmere in zato lahko predvidel tak potek dogodkov, namreč, da bo Slovenija lahko izšla iz nekdanje skupne države brez večjih žrtev. Bolj kot seje in konference ob pristonosti noivnarjev so na to kazali neformalni pogovori med odločilnimi politiki, denimo tisti 24. januarja 1991, ko je v zasebnem pogovoru dal Miloševič Kučanu jasno vedeti, tako rekoč častno besedo, da Srbija ne bo nasprotovala izstopu Slovenije iz Jugoslavije in da bo v tem smislu vplival na predsedstvo SFRJ in vodstvo JLA. Kot je znano, je proti umiku JLA iz Slovenije 18. julija istega leta glasoval v zveznem predsedstvu samo še predstavnik Hrvaške Stipe Mesič, seveda v strahu za svojo republiko. Knjiga Smrt Jugoslavije ugotavlja, da vojna v Jugoslaviji ni bila “napaka” mednarodne skupnosti pa tudi ne zgodovinsko neizbežna. Pisca pravita v njej dobesedno: “Jugoslavija ni umrla naravne smrti, temveč so jo namerno in načrtno uničili možje, ki z mirnim prehodom iz državnega socializma in enopartijske vladavine v tržno gospodarstvo in večstrankarsko demokracijo niso imeli kaj dobiti, lahko pa bi vse izgubili. Zametki vojne so se začeli z vzponom srbskega nacionalizma. Miloševičeva zavestna uporaba nacionalizma kot orodja za dosego oblasti, njegovo centralizatorsko, samovoljno vodenje ter preračunljiva in zvita manipulacija politike podpihovanja nestrpnosti med narodi je druge jugoslovanske narode izzvala in jih pripravila do prepričanja, da ne morejo več živeti skupaj.” Po prepričanju avtorjev knjige so zato poglavitni scceonisti Srbi in ne Slovenci, kar skuša srbski lobi še danes dopovedati svetu, poglavitni, a ne edini krivec med posameznimi politiki pa je Miloševič, to je tisti človek ironija usode ki je na koncu po mnenju nekaterih zahodnih politikov tudi največ pripomogel, da je prišlo do daytonskega miru. MARJAN LEGAN Leksikon Slovenska književnost Leksikon Slovenska književnost, ki ga je izdala Cankarjeva založba leta 1982, se je z leti “postaral” in je ob vseh spremembah, ki jih je Slovenija doživela, že kar klical po prenovitvi. V petnajstih letih se je namreč pojavilo več novih obetavnih pesniških in pisateljskih imen, v leksikon že vpisani ustvarjalci so napisali nova dela, nekaj se jih je tudi poslovilo od življenja, predvsem pa je v slovensko književnost stopila dotlej zaradi političnih in ideoloških razlogov zamolčana in prepovedana zdomska literatura s precejšnjim številom novih imen. Tri leta so trajale priprave za obnovo leksikona in pred kratkim je ta potrebna in mnogim koristna knjiga izšla. Da gre za obnovljeno in precej dopolnjeno izdajo, je opaziti že na zunaj. Leksikon je drugačen po zunanjem videzu, je vezan v trde platnice, obsežnejši in nekoliko večjega formata kot dosedanji. Bistvena sprememba pa je seveda v vsebini, saj ima nova izdaja dodanih okoli 250 novih gesel, tako da je vseh skupaj 1325. Uredništvo (Janko Kos, Ksenija Dolinar in Andrej Blatnik) se je odločilo, da bo načelom, na katerih je bil zasnovan prvotni leksikon, sledilo tudi v novi izdaji, se pravi, da so poskušali vanj zajeti kar najširši krog literarnih ustvarjalcev, leposlovnih piscev in njihovih sopotnikov, pri čemer so upoštevali vse avtorje, ki so se že močneje uveljavili in pritegnili pozornost javnosti, ne glede na žanrsko, estetsko ali generacijsko pripadnost. Gesla so razvrščena po abecednem vrstnem redu, vsak ustvarjalec pa je predstavljen z bolj ali manj izčrpnim opisom življenjske in literarne poti, sledita pa še bibliografija in seznam literature o njegovem opusu. Na splošno se leksikon izogiba vrednostnim sodbam, razen kadar navaja splošno priznana mnenja. Pri pisanju novejših gesel so nekateri od avtorjev (vseh je dvajset) presegli golo navajanje dejstev in so ubrali bolj avtorski pristop. Na koncu knjige so geslovniku dodani še seznami antologij, almanahov, literarnih časopisov, zbirk pogovorov in avtobiografij, literarnozgodovinskih in literarnoteoretičnih del ter enciklopedij in leksikonov. Vsekakor koristna in uporabna knjiga, ki pa bi oboje lahko bila še bolj, če bi uredniki v leksikon vključili še več literarnih ustvarjalcev. Ob listanju se nekako vsiljuje misel, da so bili kriteriji primernosti uvrstitve v leksikon nekoliko prestrogi. Od leksikona uporabnik ne pričakuje kakovostnega izbora, ampak kar največ informacij o ustvarjalcih literature, ki so delovali ali še delujejo na Slovenskem. Videti je, kot da odmevnost velja le, če zadeva slovensko upravno središče, saj v leksikonu denimo ne boste našli literarnih ustvarjalcev, ki desetletja dolgo žive in ustvarjajo recimo v Novem mestu, Trebnjem ali Krškem, pa četudi njihov opus šteje nekaj knjig in več deset objav v revijah in časopisih. MILAN MARKELJ Cena ljubezni, cena prijateljstva Pisatelj, pesnik, publicist in prevajalec Cvetko Zagorski je marca letos praznoval 80. rojstni dan in v počastitev tega lepega življenjskega jubileja je pri Sanjski knjigi pred kratkim izšel izbor njegovih osmih proznih del pod naslovom CENA LJUBEZNI, CENA PRIJATELJSTVA. Avtorja, ki je bil dolga leta znan predvsem kot pisatelj za mladino, smo v drugačni luči prepoznali po izidu avtobigrafskih del Vračanje k sebi in Vračanje v čas ter roman-siranem avtobiografskem delu Lisičji čas. V njih je opisal svojo življenjsko pot v partizanih in potem v svinčenih časih, ko je bil kot mnogi drugi zaprt, ko je moral skozi kalvarijo Golega otoka in potem še lep čas trpel preganjanje, ker je pač mislil s svojo glavo. Pisatelj je v teh delih pokazal presenetljivo odkritosrčnost, redko v sodobni slovenski literaturi, zato ne preseneča, daje tudi v svoji najnovejši knjigi enako, če ne celo še bolj odkrit, kot tudi ne preseneča, da jc večina objavljenih novel avtobiografsko obarvanih ali celo povsem avtobiografskih. Za Zagorskega je pač lastno življenje tisti najpolnejši vir, iz katerega zajema snov, za svoje pisanje, v jeseni življenja še toliko bolj, saj “zdaj pri osemdesetih, to imam: samega sebe. In premišljam in pišem o sebi. Dolbem vase, se razgaljam, kar je bila od nekdaj moja sla: odpreti se sam sebi, se vsega priznati...” Vendar ne gre za spsihologizirano brskanje po samem sebi, pač pa za klasično realistično pripoved, ki jo poleg pregledne in jasne pripovedi odlikuje humanistična moralna drža in čut za druge ljudi. Res je, da se Zagorski loteva težkih tem, blokad v razmerjih med zakonci, odtujenosti med člani družine, uničevanju osebnosti po zaporih in v golootoškem gulagu, moralne poplitvenosti nekdanjih partizanskih tovarišev, vendar je v teh mračnih zgodbah čutiti neko vedrino, optimizem, ki temelji predvsem na pisateljevi globoki veri v človeka, kot da bi s slikanjem njegovega padca opozarjal na višine, s katerih je padel. MILAN MARKELJ Kamen na srcu Verjetno ni človeka, ki na srcu ne bi nosil kakšnega kamna ali pa vsaj kamenčka. Ni važno, koliko je težak - kamen je kamen. Lažje pa ti je, če ga vsaj za nekaj časa lahko odvržeš. Tudi pisateljica Zdenka Žebre nam tokrat ponuja “zgodbo s kamnom na srcu”, zgodbo, ki je otožna, pa vendarle ob branju nudi tudi iskrice veselja. Morda ravno zato, ker je tako iskrena in občutljiva. Žebretove Kamen na srcu je “težak” 166 strani, izšel pa je pri grosupeljski založbi Mondena. Zdenka Žebre, sicer redkim poznana pisateljica, je tokrat napisala že četrto knjigo. S Kamnom na srcu prihaja med bralce s pretresljivo zgodbo o svoji mladostni prijateljici, ki je svoje življenje zaključila žalostno in prezgodaj. Boleče je spremljanje usode mladega dekleta, na začetku polnega moči, lepote in veselih pričakovanj, na koncu pa utrujenega, razočaranega in propadlega, ki mu tudi najboljša prijateljica, Čeprav tako drugačna od nje, ni mogla pomagati skreniti s pogubne poti. Kljub temu roman vendarle pokaže na to, kako je za vsakega človeka in njegov notranji mir pomembno in potrebno prijateljstvo. Še posebno vrednost pa ima, če se je rodilo v mladosti. “Mladostno prijateljstvo - kako čudežno je, kako nepozabno in neponovljivo. Tudi če umre, še vedno ohrani svojo moč, ker je del življenja.” Roman lepo prikazuje tudi odnos med najstnikom in starši, ki je ponavadi v teh letih zelo problematičen. Lahko pa se takrat postavijo med njimi vezi lepega prijateljstva, ki traja. Kamen na srcu ima svojo lahkost v tem, da se čuti, da ga je Žebre-tova napisala z veliko ljubeznijo, Človeškim razumevanjem, z živim spominom in v trenutku -verjetno zato, ker je ta boleč spomin iz mladosti pač “morala” dati iz sebe. Vital Klabus, ki je napisal spremno besedo, opozarja predvsem na dve posebnosti pisanja Zdenke Žebre, ki sta v naši literaturi zelo redki. Najprej je to čas zgodbe (1936), pred drugo svetovno vojno, ko je bilo pri nas še skoraj vse nedotaknjeno, veljale so drugačne vrednote in morala, prevara in greh je bil veliko strašnejši kot danes, itd. Druga posebnost pa je pisateljičin jezik. “V njem je vse polno besed in fraz, ki so bile v takratni družbi žive in normalne, potem pa so potihoma usahnile in jih danes najdemo le še pri nekaterih pisateljih tistega časa, na primer pri Puglju in Kvedrovi.” Tudi zato je Kamen na srcu Zdenke Žebre vredno prebrati. Morda bo potem naš malo lažji. Vsaj za nekaj časa. LIDIJA MURN Anton Martin Slomšek Vse kaže, da bomo Slovenci prav kmalu dobili tudi prvega zares našega svetnika oziroma blaženega. Postopek beatifikacije škofa Antona Martina Slomška je namreč v sklepni fazi in prav lahko se zgodi, da bo za slovenske katoličane radostno vest o sprejemu Slomška med blažene sporočil sam papež, ko bo sredi tega meseca za tri dni obiskal Slovenijo. Škof Slomšek bo tako še močneje sijal med znamenitimi in velikimi Slovenci, med katerimi ima že dolgo svoje mesto kot narodni preroditelj, prosve-titelj, pesnik, urednik, lavantiski škof in borec za pravice slovenskega naroda. O življenju in delu škofa Slomška govori knjiga Brača Zavrnika ANTON MARTIN SLOMŠEK, ki je nedolgo tega izšla pri Mladinski knjigi. Pisec je pospremil našega prosvetitelja skozi vse pomembne življenjske postaje od študenta bogoslovja v Celovcu do lavantinskega škofa v Mariboru, njegovo delovanje pa je zarisal na širšem zgodovinskem ozadju. Na koncu knjige je natisnjen še zanimiv dodatek, kako je tekel postopek za Slomškovo beatifikacijo. MiM [foffgrtelMcPgit ijp flrpgtteBp^P] ZNAMENJE S KRIŽANIM - Očem v veselje, spominu na ljubo in se-danjosti v ponos stoje iz preteklih časov staroveška znamenja ob cestah in poteh. Pred Požunovo hišo v Podbočju, pri Spodogarjevih, stoji ob cesti leseno znamenje s Križanim. Postaviti ga je dala stara mati pokojnega Požuna. Do nedavnega in še v današnji dan ima to znamenje posebno mesto in vlogo v življenju faranov. Ob njem so se vedno ustavili pogrebci iz okoliških vasi, ki so s sprevodom pospremili pokojnika v cerkev in nato na pokopališče. Ob znamenju Križanega je sprevod počakal duhovnika, ki jim je prišel naproti iz Sv. Križa, sedajega Podbočja. Znamenje je “vaško”, krase pa ga Požunovi. V preteklosti so zanj izdelovali rože iz krep papirja, danes ga krase s svežimi rožami in s smrekovimi vejicami in vato. (Pripravila etnologinja Ivanka Počkar) Zamaknjena v moža in kupico - Hudevka Belka poštena žena in sicer prav dobra, skrbna gospodinja mora iti vsak pondeljek z možem v mesto. Na zadnje ostane z njim in drugimi Hudevci v kaki krčmi tudi včasi do polnoči. Zdaj je noseča, ima doma majhne otroke, dosti lačne in žejne živine ali to je ne predrugači. Po porodu začela bo isti red precej, ko pojde prvikrat v cerkev - celi pondeljek ne bo je doma. Ta dan mora piti z ljubljenim možičkom v družbi bratovski složnih Hudevcev - z njimi v krčmo pride, z njimi odide. Včasi vstane in se napoti ali čez nekaj hipov sedi zopet pri možu in gleda zamaknjeno zdaj njega zdaj kupico. Kaj ima raje se ne ve ali to se ve, da je vredna ljubezni svojega moža radi prelepega ponašanja in vrlega gospodinjstva in tudi to, da je vredna vina, ktere-ga pije, kajti si ga pridela sama toliko s potom in žulji doma, da si za skup-Ijene denarje lahko omisli kak bokal v veseli tovaršii poštenih vaščanov v kaki mestni ali kakor je prilika v kmečki krčmi mestne okolice. % A 3Q02bM " ^ fla sntmf MOST LJUbfZm Pogosto moraš vložiti veliko truda in veliko upanja, da premagaš kakšno oviro. Tako nastajajo mostovi kot plodovi naših prizadevanj, da bi uresničili svoja upanja. Pravim mostovi, ker po mojem obstajajo poleg mostov, ki povezujejo bregove rek in služijo premagovanju naravnih ovir, tudi mostovi med ljudmi. To so mostovi upanja, zaupanja in ljubezni. In te mostove je najtežje graditi. Ljubezen večkrat prinaša več gorja kot veselja. Nihče ji ne uide. Pogosto je prav ljubezen tisti “dogodek”, ko ob stremljenju, da bi spoznal ljubljeno osebe, spoznaš svoj pravi jaz. Že dolgo časa gradim svoj most ljubezni, a šele pred kratkim sem spoznala svoj cilj. To je on, princ mojih sanj. Poznala sem ga že prej, vendar je bil dolgo zame nepomembna oseba, bil mi je tujec. Potem pa seje nenadno vse spremenilo. Iz tujca mi je postal najljubše bitje, zanj sem se pripravljena žrtvovati, ni me strah ljubezni, ni me strah usodne poti, ki je pred menoj, čeprav vem, da bo težka. A tvegala bom, živela bom zanjo. Pravijo, da tisti, ki zna čakati dobi vse. Znam čakati in pripravljena sem na vse. Čakala bom, še celo življenje je pred menoj. Predolgo sem čakala na človeka, kot je on, pa bom počakala še toliko, da bo res moj. Kitajski pregovor pravi, da pot, dolgo tisoč milj," prehodiš tako, da narediš prvi korak. A kako naj mu povem, kar čuti moje srce, ko pa se tako bojim. Bojim se govoriti, svojih čustev ne znam izliti na papir. A tako rada bi mu povedala, kako mi je, ko si prikličem pred oči njegov obraz, kako na ulici vztrepetam, kadar zagledam kakšnega blondinca in mislim, da je on. Rada bi, da bi vedel, kako mi je, ko grem zvečer sama v posteljo, kakšne bolečine mi povzroča želja, da bi se ga lahko vsaj dotaknila. Pravijo, da sem močna osebnost, a sama se ne počutim tako. Če bi bila res močna, bi se ne bala, da bo zavrnil mojo ljubezen. Zdaj pa me hromi ta strah. Včasih se bojim, da zastonj gradim svoj most ljubezni. Žgodilo se mi je že tako, zato se toliko bolj bojim novega poraza. frtfl STRAH Bilo je to davnega leta 1925, med obema svetovnima vojnama. Moja pokojna mati je bila takrat še dekle. Imela je prijateljico Lino, s katero sta se družili, kot da bi bili sestri. V tistih časih ni bilo v ljudeh toliko pokvarjenosti in bilo je veliko pravega prijateljstva pa tudi časa so imeli dovolj, da je sosed sosedu prišel v vas, se pogovoril o dobrem in hudem. Tudi za molitev ni zmanjkalo časa. Ko seje zvečer oglasil zvon k večernicam, je avemarija žanjici na njivi ali koscu na travniku naznanila, daje končal z delom. Zdaj vsega tega ni več. A vrnimo se k zgodbi. Nekega večera, ko so ljudje kot običajno sedeli pred hišami, je stekel pogovor o strahovih, o čarovnicah in vsem mogočem. Beseda je nanesla tudi na vaške govorice, da na koncu vasi ob večerih straši, da se kaže sama smrt v belem ter s koso na rami. Tega večera so se fantje in dekleta odločili, da gredo gledat strah. Nad šentjer-nejskim poljem je že padala noč, ko so se je vaška mladina odpravila na mesto, kjer naj bi strašilo. Tudi moja mati s svojo prijateljico Lino je šla tja. Ko sta prišli do konca vasi, sta videli, da že več mladih čaka na prikazen. Skupaj so krenili naprej. In glej, iz bližnje koruze se nenadoma prikaže velika bela smrt s koso na rami. Vsem se je zdela neskončno velika in strašna. Večina jih je prestrašena zbežala, nekateri so od groze otrpnili na mestu. Najpogumnejši fant pa je junaško zavpil: “Streljal bom!” Res je imel s seboj pravi revolver. Tedaj pa je smrt, prav tako nenadoma prestrašena, vrgla iz sebe belo rjuho, v katero je bila zavita. In zaslišal se je glas vaščana: “Ivo, ne streljaj! Jaz sem, Stanko.” Se dobro, da se je smrt razkrila, saj je bil Ivo zares pripravljen streljati, in lažno smrt bi doletela tista prava, dokončna smrt. Moja mati in njena prijateljica sta po vsem tem tako tekli proti domu, da ju nihče ni mogel dohajati. Ljudje pa so se o dogodku, ki bi se kmalu tragično končal, še velikokrat pogovarjali. Kaj vse bi lahko bilo iz norčij! Partizanski Rog - duša in srce odpora Odločili so se za postavitev brunarice iz neotesanih debel. Potrebovali so deske za kritino in za obdelavo notranjih sten. Nabavili so jih pri lesnem trgovcu Spreicerju v Starih Žagah. Dve okni so sneli z neke prazne hiše v Srobotniku. Priprave so vzele nekaj dni, Ganziti pa je oblikoval delovno skupino. Vodenje del je zaupal Alojzu Založniku, ki ni bil samo dober zidar, marveč prav tako dober tesar. Pomagali so mu zidarji: Anton Anžur, Ciril Pezdir, Mirko Trtnik, Anton Tomšič in mizar Anton Bizjak. Nekateri med njimi so že pred vojno gradili skrivališča za partijske tehnike in tiskarne; med vojno so se jim pridružili novi sodelavci pri gradnji prostorov za delo ilegalnih tehnik in tiskarn in za stanovanja ilegalcev v okupirani Ljubljani. Zatem so gradili za podobne namene v Podlipoglavu in Dolomitih. Zdaj naj bi svoje bogate izkušnje uporabili pri urejanju novega sedeža političnega vodstva in ga gradili v kar največji tajnosti. V dolini zbrani material so z vozom prepeljali čez Podturn, po Roški in Červanovi cesti, tam so ga razložili in ga na ramah znosili po strmi stezi na gradbišče. Najprej so postavili kamnit temeljni zid, na tem pa je iz neotesanih debel rasla brunarica. Fantje so garali in hišico postavili, jo opremili in pokrili v treh dneh. Sami sebi niso mogli verjeti, da jim je uspelo delo opraviti v tako kratkem času. Inž. Rojc, ki graditeljem tega sicer ni povedal ob začetku del, je računal, da bodo imeli za ureditev baze mesec dni časa. Tako je namreč kazalo s preselitvijo celotnega VPV iz Dolomitov, ko je od tam odhajala prva skupina. Vendar se je uštel, saj je bila 16. aprila 1943 dograjena prva brunarica, naslednji dan, 17. aprila pa je že končala svoj desetdnevni pohod iz Dolomitov glavnina VPV s sodelavci, ki je prispela na novi - roški sedež. Manj zadovoljni kot prvi stanovalci Baze 20 so bili z brunarico graditelji; ob prvem močnejšem dežju je skozi star in preležani les začela pronicati voda. Svoje je k temu prispevala tudi zelo položna streha, ki jo je zaradi boljše prikritosti predpisal inž. Lojze Rojc. Povrh se je pokazala potreba, da bi čimprej zrasla še ena baraka - za člane 10 OF. Žica s proge, žeblji iz partizanske “tovarne” Gradbeniki so se tokrat dela lotili malo drugače. V gozdu so odkrili tesan les, ki je ležal tam še od začetka vojne. Iz tega so napravili ogrodje za novo barako, čezenj pa so nabili opaž iz desk. Ostrešje so pokrili z opeko, ki so jo pobrali z opuščenega kozolca na Pogorelcu nad Podstenicami. Po naročilu inž. Rojca so začeli graditi naslednjo barako za CK KPS. Gradili so jo kot prejšnjo, prekrili pa so jo s strešno lepenko, ki so jo priskrbeli sodelavci Cirila Kulovca. Gradbeni skupini se je pridružil Franc Darovec-Polde, doma s Polja ob Vinko Blatnik duša im srce odpora Krki, strokovnjak za izdelavo skodel. Logar iz uprave bolnišnic je določil prostor, kjer je Darovec s pomočnikom lahko začel z izdelavo tolikanj potrebne kritine. Gradnja baze je odpirala vsak dan nove probleme; komaj so rešili enega, že se je pojavil drugi. Graditeljem je pošla vsa zaloga žebljev, ki jo je Ganziti pred časom pokupil na Gornjih Sušicah. Ždaj ni bilo več kje kupovati. Ganziti je potožil o težavi Jožetu Nosetu, ta pa se je posmejal in povedal, da je pred italijansko ofenzivo skril precejšnjo zalogo žebljev. Šel je Ganzi-tiju pokazat kraj v gozdu, kjer jih je skril. Res sta jih našla. Problem je bil za nekaj časa rešen, a je žebljev kmalu zmanjkalo. Našli so rešitev. Patrola je ob železnici pobrala jekleno žico, v delavnici v Starih Žagah sojo nasekali, koščke na enem koncu ošilili, na drugem potolkli, da je nastala glavica, in - žeblji so bili tu. Delo graditeljev je bilo težaško. Les in vse drugo, kar so pri gradnji potrebovali, so morali v glavnem znositi do baze po strmih, skalnatih roških stezah. Uidi priprava terena za gradnjo jim je delala težave, saj so, kamor so se obrnili, naleteli na skalo. Tako je bila gradnja barak še najmanj utrudljiva, a kaj,ko so jim “odgovorni tovariši” postavljali kar naprej tako kratke roke. Vselej se je mudilo. To, kar so dokončali danes, bi moralo stati že včeraj. Kljub garanju “težka tehnika” ni nikoli odpovedala. Graditelji so bili vselej dobre volje, med seboj so se razumeli in živeli kot družina. Ob večerih so kljub utrujenosti radi pokramljali ob ognju in se šalili zdaj na račun enega, zdaj drugega. Rezervna skrivališča za hudo silo Nova baza, ki je kmalu dobila ime Baza 20, je bila še daleč od svoje končne podobe, ko so graditelji že dobili novo nalogo. V bližini je bilo treba zgraditi skrivališča za primer napada na bazo. Poiskali so tri primerne prostore v bližini Červanove ceste. Skrivališča so uredii v kratkem času, čeprav je bilo delo še težje od priprave in gradnje barak. Prostor, ki so ga določili za gradnjo skrivališča - v glavnem so bile to vrtače - so najprej očistili in ga oblikovali; če je bilo dno pregloboko, so ga prekrili z debelimi tramovi in čeznje napravili pod. Stene so obložili z lesom. Strop so napravili tako, da so s skale na skalo polagali tramove, nanje pribili deske, to pa prekrili s strešno lepenko. Na tako napravljeno “streho” so nasuli debelo plast zemlje in površino, uredili, da se ni razlikovala od okolja. Ko so bila skrivališča dograjen, je bilo v njih prostora za približno petdeset ljudi. Bila so zračna, opremljena s pogradi, klopmi, mizami in policami. Poleg opreme je bila v vsakem skrivališču brenta vode in zaloga suhe hrane. Založnik, ki je sodeloval pri gradnji vseh skrivališč, je imel nalogo enkrat mesečno vsa tri pregledati in v njih zamenjati vodo. Ob nevarnosti - kadar je sovražnik udaril iz svojih postojank z večjimi silami in je kazalo, da lahko prodre tudi v Rog - je bila Baza 20 z vsemi svojimi prebivalci v pripravljenosti. Pri vsaki baraki je bil zakopan pločevinast sod, v katerega so pospravili arhiv. Graditelji skrivališč so imeli točen razpored, v katero skrivališče se bodo umaknili in kdo bo vodil skupine do skrivališč. Vodniki so bili graditelji in so se morali v takih primerih tudi umakniti v skrivališča. Do barak skozi krošnje dreves Bivanje na Bazi 20 se je precej razlikovalo od onega na prejšnjem sedežu glavnega poveljstva v Dolomitih. Ilegalna skrivališča so sicer zamenjale udobnejše brunarice in barake, a baza je živela ves čas svojega delovanja v enako strogi tajnosti kot skrivališča v Dolomitih. Vhoda v bazo nepoklicano oko ne bi moglo odkriti. Vsi prebivalci baze so vanjo prihajali in iz nje odhajali pp lestvi, ki je bila položena na prečni drog, vsidran med dvema drevesoma. Lestev se je dala dvigati in spuščati. Po njej so borci znosili vso potrebno hrano, vodo, drva in ostale potrebščine. Vhod je bil urejen po zamisli in izkušnjah dr. Lunačka. Ob vstopu na lestev ni smelo biti nobenih sledi. Za to so borci poskrbeli sproti. Zabrisali so sledi stopinj in po potrebi nasuli listja. Tudi kasneje, pozimi, je bilo treba skrbno zabrisati sledi. Najprej so jih zravnali, potem so čeznje s sitom narahlo posuli sneg. Vse življenje na bazi je bilo podrejeno skrbi za ohranjanje njene tajnosti. V začetku so prebivalcem baze celo priporočali, naj se po nepotrebnem ne gibljejo med barakami. Posebno skrbno so kurili in dim odvajali skozi zemeljski rov, da ne bi z njim zbujali pozornosti v dolini. Kadar so sovražnikovi premiki kazali na ofenzivne akcije v smeri Roga, so bili vsi varnostni ukrepi še poostreni. Ne nazadnje pa je k tajnosti baze mnogo pripomoglo tudi ime Baze 20, ki so ga dosledno uporabljali v pisnih kot tudi v osebnih stikih prebivalcev baze z drugimi partizani. Ob tem imenu ni nikoli nihče omenjal političnega vodstva. Stare Žage - partizanski “interšop” Po naselitvi VPV na Rogu je v obdobju od aprila do julija 1943 nastajalo v Starih Žagah oskrbovalno središče. Najprej so tu organizirali klavnico in mesnico, uredili so skladišča hrane, obleke in druge vojaške opreme, imeli so hlev z jahalnimi konji in nekaj mulami. Nastajala pa je cela vrsta partizanskih delavnic: od puškarske, mehanične in finomehanične do krojaške in čevljarske, ki so se jim kasneje pridružile še nekatere. Vsa ta podjetja so partizani imenovali Henrikova ali pa Borutova baza - po intendantu in njegovem pomočniku. Hrano in vse druge potrebščine so iz Starih Žag na bazo nosili borci zaščitne čete. Dokler je bila Baza 20'številčno šibka, so fantje vse nosili v nahrbtnikih in vrečah na ramah vsak drugi dan. Nošenje je bilo naporno; ko se je število prebivalcev baze povečalo, je oskrba postajala za zaščitnike še utrudljivejša. Fantom I so dali nekaj mul, kar je pomenilo precejšnje olajšanje na uro in pol do tri ure trajajoči poti. Oskrbovanje vojnopolitičnega vodstva je postalo manj zapleteno, znosnejše, ko se je skupaj z drugimi ustanovami preselilo v Belo krajino. Decembra 1944 so se namreč prebivalci Baze 20 preselili na Dobličko goro, kjer so ostali do odhoda v Ljubljano. Konec OBČINA SEVNICA Glavni trg 19 a 8290 Sevnica razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA JAVNEGA PODJETJA KOMUNA, d.o.o., SEVNICA, Naselje heroja Maroka 17 Kandidati za direktorja morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - da imajo visoko ali višjo, izjemoma tudi srednjo, šolsko izobrazbo, - da imajo vsaj pet let delovnih izkušenj v stroki, od tega vsaj tri leta na vodilnih delovnih mestih, - da imajo sposobnost za uspešno gospodarjenje in organizacijske sposobnosti, razvidne iz dosedanjih zaposlitev, - da predložijo program razvoja komunalne dejavnosti v občini Sevnica. Pisne prijave z dokazili o zahtevanih pogojih in dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na Občino Sevnica, Splošna služba, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica. Priloga Dolenjskega lista 20 Lana je najboljša med najmlajšimi Dolenjsko smučanje dobiva novo šampionko TREBNJE - Trebanjka Lana Grandovec, ki vadi in tekmuje smučarsko društvo Krka Kog, Novo mesto velja za najbolj nadarjeno mlado smučarko 'Sloveniji. V letošnji sezoni je ^r trikrat zmagala na tekmovanju za Ski open oziroma Pokal Rega in Kvak, dvakrat pa Lana Grandovec ie bila na tem tekmovanju dru-Sater tako prepričljivo osvojila Prvo mesto tudi v skupnem vrst-jtem redu. Uspešno je nastopila tudi na najbolj množičnem Smučarskem tekmovanju za Jajmlajše pokalu Maximarketa, Nor je med cicibankami, rojenimi leta 1987, prav tako osvojila Prvo mesto. Vse kaže, da z njo mnenjsko smučanje poleg pionirske državne prvakinje Jane Ja*binšek iz Šentjošta pri No-Ve|tt mestu dobiva še eno odlično smučarko. I. V. BALINARJI IZ ŠENTJANŽA - Lani so v Šentjanžu na Dolenjskem zgradili novo balinišče, na katerem so se v nedeljo, 28. aprila, domači balinarji pomerili z balinarskim klubom Oaza iz Novega mesta. Zmagala je domača ekipa, za katero igra tudi osnovnošolka Iris Majcen, edina deklica v dolenjski balinarski ligi. (Foto: J. Pondelak) Tri zmage krke LN0VO MESTO - Tekači novome-h atletskega kluba Krka so pri Ijfmljani nastopili na Molniškem (J*. V teku na 21 km je z odličnim 1:06,37 Borut Retelj zmagal, ^ bu na 10 km pa sta zmagala l^bova varovanca Franci Menič in |Jl'a Auersperger, ki je še mladin-Ijjmedtem ko je bil Mariin Erceg J. P. FILIP SEDMI V NEMČIJI j^|GVO MESTO - Kolesarji novo-kji e Krke so zastopali Slovenijo na J|iaPni dirki po nemški pokrajini Im r.lngen. V skupnem vrstnem lij J® največ dosegel Branko Filip, tli bil na koncu sedmi. Na posa-Sj?njh etapah se je najbolje uvrstil Papež, ki je bil v četrti etapi b1 m v šesti etapi peti. V DRUGEM KROGU BREŽICE - Od 26. do 28. aprila je na teniških igriščih v Brežicah potekal turnir za odprto prvenstvo Slovenije v tenisu za člane in članice. Od Novomeščanov je na turnirju nastopila le Katja Zupančič, ki se je uvrstila v drugi krog glavnega turnirja- ŠTANGLJU PRVA ETAPA V VENDEEJU NOVO MESTO - Novomeščan Gorazd Štangelj je na izredno močni etapni dirki Tour de Vendee, na kateri je sicer član italijanskega Fiora nastopil v dresu slovenske reprezentance, v šprintu dvajseterice dobil prvo 183 km dolgo etapo, v nadaljevanju pa je precej pripomogel, da se je to pomlad najbolje pripravljeni slovenski kolesar, Ljubljančan Robert Pintarič, prebil na prvo mesto in na dirki, na kateri je nastopilo kar 8 prvorazrednih poklicnih moštev in vsi najboljši francoski kolesarji, tudi zmagal. Gorazd je na koncu v skupnem vrstnem redu osvojil 20. mesto, medtem ko je bila slovenska reprezentanca v ekipnem vrstnem redu druga. NA 18. TEKU NA PETELINJEK 5 ZMAG SEVNIČANOV GABROVKA - Na dan upora proti okupatorju v soboto, 27. aprila, je ŠD Presad pripravil že 18. tek na Petelinjek. Sevniški atleti so nastopili s 14 tekači in petkrat zmagali. V kategoriji deklic, letnik 1985 in mlajše, je na 500 m zmagala Branka Virtič, pri fantih, letnik 1984 - 1985 je na 1000 m zmagal Domen Kralj, na 2000 m Borut Veber, pri članicah na 6500 m Klavdija Tomažin, pri članih ntl 11.000 m pa Robert Grojzdek. KARATEISTU DANILU LISCU 3 KOLAJNE LENART - Na 1. pokalni tekmi za osnovnošolce v katah in borbah so v Lenartu sevniški karateisti osvojili 10 medalj, v kategoriji kate ekipno pri starejših dečkih pa je Sevničanom pripadel tudi naslov pokalnih zmagovalcev. V borbah posamezno je pri starejših dečkih v kategoriji do 40 kg zmagal Gorazd Mlinarič, najboljši posameznik v sevniškem moštvu pa je bil Danilo Lisec, ki je osvojil 3 kolajne, in sicer zlato v ekipnem delu, srebrno v katah posamezno in bronasto v borbah. Tudi drugi sevniški karateisti so se zelo dobro odrezali. Posebej velja omeniti nastop mladega karateista Iztoka Kcšeta, ki je v kategoriji mlajših dečkov osvojil srebrno in bronasto kolajno. jt' KRKKZDRAVILIŠČK HOTELI OTOČEC teniški center otočec Parlamentarci vteni- j. ' Od 9. do 12. maja bo v teni-Cin centru Otočec evropski i kal prlamentarcev. Nastopili t d« politiki iz Anglije, Češke, t'unije, Finske, Hrvaške, Mad-(i iSke, Makedonije, Nemčije, u iske, Romunije, Švice in dve genski ekipi. I atni je bilo to tek-lt| Vi,nje na Češkem, zmagali pa H, 'nglcži, ki letos pripisujejo iiJVl'č možnosti za zmago dinna-Hralcem. | pIlTK I O PRVENSTVO SLO-l E za igralce do 14. leta je v I m | kem centru Otočec potekalo b l d" '7. aprila, nastopilo pa je I >1 k’1 120 tekmovalcev. Zmagala K Mojca Mileta iz mariborskega L kluba (ialea Malečnik in Andraž Jovanovič iz Tennis collegea iz Ljubljane. Od Novomeščanov sta največ pokazala Tomaž Kastelec in Tjaša Blaznik, ki sta se uvrstila v četrtfinale glavnega turnirja. Furnirje v sodelovanju s teniškim centrom Otočec pripravil teniški klub Krka Novo mesto. • TUDI DOLENJSKE TOPLICE - S člansko izkaznico imajo tenisarji po novem 30 odstotkov popusta na teniških igriščih v Dolenjskih Toplicah, že od prej pa velja, da lahko ceneje igrajo v Šmarjeških Toplicah, na Otočcu in pod Portovalom ter da imajo 10-odst. popust v restavraciji Tango na Otočcu. MARJAN GRAH ZA SVETOVNI POKAL NOVO MESTO - Najboljši dolenjski jadralni padalec Novomeščan Marjan Grah si je lani z dobrimi uvrstitvami v slovenski jadralno-padalski ligi priboril mesto v slovenski reprezentanci, ki ta teden nastopa na tekmi svetovnega pokala v Feltru v italijanskih Dolomitih. Ker je jadralnopadalska zveza bolj revna, so Grahu morali pomagati tudi pokrovitelji - Krka, Malkom, Gozdno gospodarstvo Novo mesto in VGP Novo mesto. ODVZELI ZMAGO NOVO MESTO - Novomeški motorist Lovro Mervar je izvrstno nastopil na dirki za odprto prvenstvo Madžarske na slovit progi Hunga-roring. V razredu 600 ccm super-sport je v skupnem vrstnem redu zasedel 3. mesto in zmagal v seštevku za slovensko državno prvenstvo. Ko so po končani dirki pregledali posnetek, so zaradi prezgodnjega štar-ta nekaterim tekmovalcev pribili kazenske pol minute. Med njimi je bil tudi Lovro, ki je štartal prezgodaj, potem ko so ga že prehiteli tekmovalci iz 3. vrste. Kljub pribitku je osvojil drugo mesto za državno prvenstvo, medtem ko je bil v istem razredu drugi Novomeščan Matej Dule peti. V razredu do 125 ccm je bil Silvo Judež tretji. TEČAJ ZA ROKOMETNE SODNIKE NOVO MESTO - Zbor rokometnih sodnikov Novo mesto vabi vse zainteresirane, da se prijavijo na tečaj za rokometne sodnike. Rok prijav je 15. maj. Vse dodatne informacije bodo prijavljeni kandidati dobili po pošti. Prijave pošljite na naslov Zbor rokometnih sodnikov Novo mesto, p.p. 138, 8000 Novo mesto. ZMAGA KONDOVE NOVO MESTO - Na prvi dirki za državno prvenstvo v motokrosu v Radencih se je na dirki podmladka v kategoriji do 80 ccm izkazala mlada tekmovalka motokluba Mel iz Novega mesta Natalija Konda, ki je zmagala v obeh vožnjah in s tem tudi v skupnem vrstnem redu, Novomeščan Hvastja je bil četrti in Brežičan Jelovšek peti, v kategoriji podmladka do 60 ccm pa je bil 8-letni Semičan Oguliti tretji. Člani so vozili drugo dirko za državno prvenstvo. V kategoriji do 80 ccm je bil Matej Žvan s 3. in 4. mestom v posameznih vožnjah v skupnem tretji, Jaka Može pa peti. V kategoriji do 125 ccm je bil Ludvik Mežnar četrti. BO POTOŠKO DRUŠTVO ZAŽIVELO? LOŠKI POTOK - Predvsem na pobudo Mirka Moharja, dolgoletnega aktivnega nogometaša, seje 19. aprila v Loškem Potoku sestal pripravljalni odbor za ustanovitev športnega društva. Hkrati so ustanovili tudi občinsko ligo v malem nogometu, prve tekme spomladanskega dela prvenstva pa bodo že po prvomajskih praznikih. Za naslov prvaka se bodo merila moštva Tabor, Veterani, Poliestct Draga in Kava bar Lokvanj. V Loškem Potoku ugotavljajo, da je šport že nekaj let v krizi in da bi moralo društvo združevati vse športne dejavnosti vključno z zimskimi športi. Popraviti bi morali smučarske skakalnice, ki že nekaj let propadajo, saj tudi tekem ni imel kdo organizirati. Ograjo okrog nogometnega igrišča je treba popraviti in prebarvati, igrišče pa bi radi tudi osvetlili, pri čemer računajo na pomoč občine, zato morajo društvo čimprej registrirati. A. K v Šport iz Kočevja in Ribnice RIBNICA - Na igrišču Ugar je bila mednarodna prijateljska rugby tekma med Kolinsko Bežigradom in moštvom ameriških vojakov v Evropi. V prvem polčasu so bili gostje boljši, saj so z nekaterimi pobegi po krilih spravili Ljubljančane v obup, v nadaljevanju pa ji je zmanjkalo moči in Ljubljančani so zmagali s 67:35. V predtekmi so mladi ribniški rugby-sti premagali Kolinsko Bežigrad s 15:0. Junija bo v Ribnici mednarodni turnir, na katerem bo sodelovalo 10 ekip. KOČEVJE - Končnica državnega prvenstva v prvi ženski ligi se bo začela v soboto, 4 maja. Ekipa Kočevja, ki je redni del prvenstva končala na predzadnjem mestu, se bo v prvem krogu pomerila z Poljem v Ljubljani, v drugem bo prav tako gostovala pri mariborskem Braniku. DOLENJA VAS - Na občnem zboru Športnega društva Lončar iz Dolenje vasi so na kratko so ocenili lanske dosežke, med katerimi je treba še posebej omeniti dograditev igrišča za male športe. Posebno priznanje so podelili dosedanjemu predsedniku Tonetu Prusu. Za novega predsednika je bil izbran Danilo Hočevar. KOČEVJE - Plesni studio in Klub M je bil organizator 13. državnega prvenstva v rock n’rollu. V telovadnici OŠ je nastopilo 200 tekmovalcev iz šestih slovenskih klubov. Med pionirji sta zmagala Barbara Šercer in Damri Lazič (Klub M), med mladinci sta postala državana prvaka Urška Jenko in Klemen Prosen, med člani pa Katarina Medič in Marko Vavpotič (vsi Bolero). M. GLAVONJIČ KAJAK, KANU IN RAFT REGATA NA KRKI ŽUŽEMBERK - Kajak-ka-nu klub iz Žužemberka bo v nedljo, 5. maja, pripravil 11. mednarodno turistično veslaško regato od vasi Krka, kjer bo štart ob 10. uri, do Žužemberka, kjer naj bi bil cilj okoli 15.30. Regata je predvsem rekreativnega značaja, na njej lahko nastopijo kajaki, kanuji in rafti. Vse dodatne informacije lahko dobite pri glavnemu organizatorju Emilu Glaviču (tel.: 87 055). S. M. KEGLJAŠKE NOVICE TREBNJE - Na 14. mednarodnem kegljaškem turnirju Jama 96 v postojni je Trebanjka Milena Veber v prvem delu podrla 431 kegljev. (N. G.) NOVO MESTO - Na letošnjem prvenstvu Dolenjske v igri dvojic st med moškimi, ki so tekmovali v Črnomlju in Novem mestu, zmagala Željko Goleš in Vinko Hutar (3389 kegljev) nad dvojico V. Mržljak - S. Mržljak (3233) in Draganjac - Šimic (3182). Vsi so člani črnomaljskega kluba. Med ženskami, ki so tekmovale samo v Novem mestu, sta zmagali Trebanjki Andreja Rifelj in Milena Veber (1483) nad Črnoma-Ijkama Vidmarjevo in Lamutovo in Trebanjkama Škedljevo in Dalmacijo. Zmagovalni dvojici sta se uvrstili na državno prvenstvo. (N. G.) NOVO MESTO - Na kegljišču Vodnjak v Novem mestu se je začelo odprto prvenstvo Trebnjega. Po nastopu 37 tekmovalk je vodila Irena Oder iz Slovenj Gradca s 415 podrtimi keglji, druga je bila Lojzka Škafar iz Krškega, peta pa Trebanjka Milena Veber. (N. G.) KRKA TRETJA V SLOVENIJI NOVO MESTO - Tretje mesto novomeške mladinske košurkarske ekipe v državi je nov dokaz, da se v Novem mestu zares dobro dela z mladimi košarkarji in da imajo uspehi članskega moštva trdne temelje. Krkini mladinci na finalnem turnirju mladinskega prvenstvu sicer niso mogli ugnati vrstnikov iz Smelta Olimpije, ki so pravzaprav že pravi mladi profesionalci, pač pu so na tekmi za tretje mesto po srditem boju in podaljšku z 90:86 (81:81, 45:36) premagali ŽKK Maribor. Najboljši strelec turnirja je bil Novomeščan Matjaž Smodiš, ki je na dveh tekmah dosegel 73 točk, izbran pu je bil tudi v najboljšo peterko. DOGODKI V SLIKI IN BESEDI OTROCI RAZVESELILI STANOVALCE DOMA STAREJŠIH - Pogosto slišimo, kako dobro se razumejo otroci in starejši ljudje. O tem se je bilo mogoče prepričati tudi v četrtek, 24. aprila, ko so malčki WO Laboda iz Novega mesta dopoldne veselo presenetili stanovalce Doma starejših občanov v Šmihelu na intenzivnem oddelku. Skupaj s svojima prizadevnima vzgojiteljicama Tončko Rozman in Majdo Kirar so s petjem in igranjem na različne inštrumente ter z radostjo, ki jim je ne manjka in je nalezljiva, polepšali dan nekaj 10 bolnikom. Ti so se otrokom pridružili pri petju in jim ob koncu kulturnega programa podarili Huga na steklu. Zadovoljstvo je bilo obojestransko in otroci iz Labodovega vrtca so obljubili, da se kmalu spet vidijo. (Foto: L. Mum) NOVA PRODAJALNA MESA - Kostanjeviška klavnica, ki posluje v okviru krškega Mercatorja Agrokombinata, je v Velikih Malencali pri gostilni Prah odprla svojo prodajalno. Prebivalci okoliških krajev, predvsem pa Krške vasi, so mesnico močno pogrešali. Kot so na otvoritvi zagotavljali predstavniki podjetja in poslovodja Albert Lorber, bo prodajalna dobro založena, predvsem z mesom živine iz krškopoljskili hlevov in z mesninami, ki nosijo zaščitni znak “Mesnine iz Kostanjevice". (Foto: M. Vesel) LUDOVIKA PRAZNOVALA 90 LET - Prezadovoljna in zelo bistra teta Ludovika Brzin s Trstenika 1 pri Mirni je v nedeljo, 21. aprila, v Javornikovi gostilni na Rakovniku pri Šentrupertu praznovala svoj 90. rojstni dan. Z veliko truda in mnogimi odpovedmi v življenju ji je uspelo dočakati častitljiva leta. Vsi tisti, ki smo bili v nedeljo z vami, vam želimo še mnogo sreče, zdravja v krogu svojih najdražjih. (K. V) OBIČAJ OB SEKANJU VELIKONOČNIH PIRHOV- V vasi Grm imajo vrtnarico Magdo Hlebec, ki skrbi za okras vasi, poleg nje pa so v vasi tudi dobri kmetje, pridni obrtniki in ostali. Vsa vas živi v slogi in prijateljskih odnosih. Zbirajo se ob vsakih praznikih: novem letu, dnevu žena. Letos se je po starem običaju - sekanju velikonočnih priltov pri vaški novo urejeni kapelici zbralo okrog 40 vaščanov (na sliki). Seveda je bila miza poleg s pirhi obložena tudi z ostalimi dobrotami, ki so jih pripravile vaščanke. Zanaprej pa mentorici Darinka Slavič in Magda Hlebec že načrtujeta samostojne izlete. Prvi naj bi bil na Gorenjsko, potem na Gorjance in še kam. Taka srečanja in medsebojni prijateljski odnosi cele vasi naj bi se torej še nadaljevali. (Foto: Franc Bartolj) Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9... Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...” vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Strasti spet razgrelo Drgančevje Dol. list št. 16, 18. aprila Občinski svet mestne občine Novo mesto je 11. aprila s tajnim glasovanjem sprejel sklepe o bodoči namembnosti nekdanjega vojaškega območja pri Žabji vasi. Po teh sklepih, ki so pisani na kožo skupini zasebnih obrtnikov, ki so po pogodbah z občino najemniki opuščenih in bolj ali manj za silo popravljenih (ali celo na črno dograjenih) vojaških zgradb, naj bi v dopolnjenem prostorskem delu dolgoročnega plana občine to območje opredelili za “proizvodno storitveno cono za okolju neškodljive in sosednjo stanovanjsko sosesko nemoteče proizvodne dejavnosti manjših in srednjih zmogljivosti (tekstilna, konfekcijska m obutvena industrija, elektroindustrija, kovinsko-predelovalna industrija, grafična industrija, farmacevtska industrija, lahka predelovalna industrija), drobno obrt, trgovino, gostinstvo in turizem, dejavnosti osebnih storitev, finančnih, tehničnih, informacijskih in drugih poslovnih storitev ter dejavnosti komunalne in energetske oskrbe”. Temu pestremu in obsežnemu “programu” so predlagatelji sklepa dodali še naslednji stavek: “Takšno opredelitev namembnosti območja žDrgančevja’ se upošteva ob pripravi urbanističnih zasnov Novega mesta in ob tem prouči možnost umeščanja v to območje tudi nekaterih kvartarnih dejavnosti.” Očitno predlagatelji takega sklepa in občinski svetniki, ki so glasovali zanj, nimajo niti najosnovnejše predstave o resničnih prostorskih možnostih danega zemljišča, ne poznajo zakonsko določenega postopka za pripravo urbanističnega načrta (kakršneko- li ravni) in se ne menijo za doslej strokovno opredeljena izhodišča rabe tega eminentnega dela novomeškega urbanega prostora! Zaman so bila vsa strokovna pojasnila in opozorila pristojne strokovne in upravne službe ter izdelovalca urbanističnega načrta mesta in vse kaže, da naj bi se neustrezna urbanistična praksa stihijskega plenjenja mestnega prostora, kije bila - z redkimi izjemami -značilna za pretekla desetletja, nadaljevala... Na omenjeni seji občinskega sveta so si nekateri, zlasti pa g. Vesel (eden od najemnikov in pobudnik sklepov) ter g. Smrketova, dovolili poskus strokovnega diskreditiranja urbanistične stroke in še posebej mene, ki sem v Urbanističnem inštitutu RS poverjen za izdelavo osnutka novega urbanističnega načrta mesta. Pri tem je bilo večkrat poudarjeno dejstvo, da z izdelavo tega osnutka zamujamo, vendar niso bila sprejeta pojasnila okoliščin, ki so vplivale na to zamudo. Najbolj žalostno je, da je bilo s protipravnim izglasovanjem omenjenih sklepov stopnjevano nasilje nad mestom ter stroko, in sicer nekaj dni pred prvo javno razpravo o osnutku celovitega urbanističnega načrta! Osnutek urbanističnega načrta (ali po besedah zakona žurbani-stične zasnove’) je ovrednotil območje Drgančevja in sosednjega Ragovskega polja kot prvovrstno območje za perspektivno širitev mestnih centralnih dejavnosti, med njimi zlasti žtovarne znanja’ kot najpomembnejšega mesto-tvornega dejavnika evropske (in upajmo tudi naše) bodočnosti mest. Med temi dejavnostmi, (ki jih strokovna literatura imenuje tudi 'kvartarne') naj hi prednjačilo visoko šolstvo, raziskovalna in raz- vojna dejavnost s spremljajočimi stanovanjskimi in rekreacijskimi programi. Obstaja pa tudi možnost določenega deleža urbanih stanovanj in storitev. Gričevnati in gozdnati (pretežni!) del Drgančevja naj bi bil urejen in vzdrževan kot mestni park, ki povezuje zeleno vzhodno zaledje mesta z Ragovim logom in krajinskim obrobjem reke Krke. Valorizacija sestava krajine je bila delno že opravljena ob načrtovanju lokacije univerzalne mestne dvorane, ki naj bi bil eden od možnih odgovorov na potrebo športne naprave za bližnje svetovno mladinsko kolesarsko prvenstvo. Taka dvorana je namreč povsem skladna s primarnim programom, ki smo ga imeli v mislih za celoten kompleks. Ob tej priliki ne bi želel podrobneje utemeljevati neprimernosti Drgančevja za 'industrijsko cono’, menim tudi, da to niti ni potrebno ob očitni nestrokovnosti izglasovanega sklepa. Vsekakor pa je tudi povsem nesmotrno puščati prazno bližnjo obrtno cono na Cikavi, ki je že komunalno opremljena in v kateri je občina nudila zainteresiranim obrtnikom nadvse ugodne pogoje namestitve. Prof. mgr. VLADIMIR BRACO MUŠIČ, d.i.a. Urbanistični inštitut RS Dobrepolje: Ni (še) zanimanja za turizem Dol. list št. 16, 18. aprila Občina Debrepolje je sprejela del prostorske dokumentacije za izgradnjo 10 do 15 ha velike industrijske cone v neposredni bližini vasi Podstruge. To pomeni grobo industrializacijo ene zadnjih ohranjenih slovenskih dolin. V “igri” so tri možne lokacije za novo industrijsko območje. Zeleni Slovenije smo zaskrbljeni zaradi nagibanja oblasti občine Dobrepolje k ekološki najmanj primerni lokaciji. Industrijska cona na kraških tleh sredi gozda v neokrnjeni naravi v bližini stanovanjskega naselja, ki naj bi se širilo še na drugi strani ceste, je že sedaj močno obremenjeno s kamnolomom KPC Ljubljana. Za kakšne tovarne, skrite v gozdu naj bi šlo? Včasih so se v gozdovih skrivali ravbarji. Pekarna, sladoledarna, livarna, predelava poliuretana in kaj vse bo še našlo domovanje v reliktu preteklosti? Povsod po razvitem svetu namreč industrijske cone opuščajo, novogradenj pa se ne lotevajo. Nikjer več pa jih ne postavljajo skoncetriranih na enem mestu v neokrnjeni naravi. Posebej zanimiv je sklep občinskih oblasti, da bi domači podjetniki imeli 30-odst. popust pri komunalnih dajatvah. Vsem “tujim” investitorjem, bodočim obrtnikom industrialcem (pri čemer “tuj” ne pomeni Italijanov, Francozov..., ampak Slovenca iz drugih delov Slovenije), bodo uničenje okolja zaračunali dražje. To področje potrebuje in je prav, da se tam čimprej prične urejati problem vodovoda, kanalizacije, čistilnih naprav, novih delovnih mest, vendar predvsem za domačine. Velik del vsega potrebnega in željenega bi v Dobrepolju lažje in hitreje rešili z večjim poudarkom na terciarnih dejavnostih, zlasti turizmu in drugih okolju prijaznih projektih. Kljub izrednim možnostim predvsem kmečkega turizma ni v celi občini niti ene postelje, kjer bi turist lahko prespal. Krajanom Dobrepolja in širše okolice Zeleni želimo dobre in racionalne rešitve, ki ne bodo imele negativnih soslednih posledic. RUDI MERŠAK, generalni sekretar Zelenih Slovenije Iz Thlinovih zapisov Dol, list št. 16, 18. aprila V svojih zapisnih knjižicah je pisatelj Janez Trdina (1830-1905) zabeležil veliko zapiskov, največ o Dolenjcih, manj o Kranjcih in Belokranjcih ter le nekaj, ki posebej pričajo o tedanjih Hrovatih oz. Hrvatih. Od slednjih je Dolenjski list objavil le eno “mnenje o Hrvatih”, nesramno in žaljivo, ki ga je Trdini povedal nekdo, ki očitno ni preveč maral Hrvatov, zato bi bilo napačno in krivično po tem mnenju soditi pisatelja in sosedni narod, čeprav je od tedaj minilo že 125 let. Zato bi dodal nekaj drugih Trdinovih “hrvaških” zapiskov, da popravim bralcem prvotni vtis. “Slabo mnenje o Hrovatih, ki so ga dobili Slovenci od vojakov in Švabov gine brzo, odkar zahajajo naši bajtarji in dr. delavci v šume in na železnice, etc in se zopet med rojake povračajo. Nekaterim všeč je modrost hrvaških kmetov, da se iz človeka ne delajo tako norca ko Kranjci. Drugi hvalijo hrovaško šego pozdravljanja: Hvaljen Bog -na vek in da se o teh besedah oba odkrijeta. Lepo jim se zdi, da tudi otroci povsod pozdravljajo tujca prijazno po krščanski. Tudi pravijo da niso Hrovatje tako ušivi, kakor so pred o njih slišali, tudi tatvina daje redka...” “Meščanke hvalile so Hrovate a) da ne pijančevajo ko pridejo na božjo pot b) kamor gredo, da so med svojo rodovino - oče, mati, otroci, sosedje vedno skupaj -vlačugarjev menda med njimi še ni c) če že pridejo v krčmo, da nikoli ne razsajajo, ne žalijo drugih in se ne pretepajo kakor Kranjci d) da niso razuzdanci, se ženijo zgodaj in vsi - skurbana dekleta so med njih redke, med sabo jih ne trpe e) žlahtniki se med sabo radi imajo -v hiši je toliko žen in se vendar ne prepirajo in ravsajo - Kranjice bi hišo po koncu postavile, pri nas še edina nevesta z edino taščo ne more ostati prijateljica. Za zdraž-be jih ni hujih ljudi na svetu nego so Kranjci.” “S Srečo je treba govoriti po hrvaški, drugače ne čuje. Sreča je Hrovatiča. Sreča doge dela. Sreča kliče v hrvaške šume. Na ITrva- pišete. Bojimo se, da se ne zavedate posledic tako zmotnih trditev. Ljudje bodo prestrašeni, strah jih bo celo “zvite vrvi”. Mislimo, da vsak javni delavec, posebno pa še novinar, se mora zavedati odgovornosti za svoje pisanje, znati prevzemati odgovornost, saj ima veliko možnosti, da preko javne besede ustvarja zmedo ali red v prostoru kjer tudi sam živi. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO PRIPIS - Zapisano napako (povezava med Bovino spongiformno encefalopatijo pri govedu in Creutzfeldt-Jacobovo boleznijo pri človeku res ni strokovno dokazana in je britansko zdravstveno ministrstvo v svoji javni izjavi 22. marca uporabilo besedo “morebiti”) sem, ko je bilo že prepozno, sam opazil in popravil v naslednji številki Dolenjskega lista, ko sem poročal s predavanja mag. Polone Juntes in mag. Zorana Kovača v Novem mestu. Nastala je kot posledica pomanjkanja verodostojnih strokovnih informacij in se zanjo opravičujem. In še to, dragi zavod, tudi tvoj kritični odmev ni čisto brezhiben: navaja napačen naslov članka, nenatančno ime bolezni in ni prepoznavno podpisan z imenom in priimkom, da o vejicah niti ne govorimo. MARJAN LEGAN, dipl. inž. agr. škem najde srečo vsaki Kranjec, ki ostane zdrav, priden in pošten.” “O Hrovatih pater Tramonta-nus: Ni res da bi bili za vsako reč za nami. Predivo pripravljajo bolje ko mi, slive suše bolje ko mi, ku-ruze sejejo več ko mi, v vinogradih skrbe za žlahtni trs bolj kot mi... duhovne spoštujejo tako kakor zaslužijo, ne preveč pa tudi ne premalo, kakor mi, ki v nobeni reči ne poznamo mere. Ponočnjakov pri njih ni, pri nas so, pretepačev tudi ni tako kakor prt nas, žlahta se med sabo bolj ljubi kakor pri nas, tudi so boljšega srca od nas. Tudi kvantati, kvartati in goljufati ne znajo tako kakor mi, še njihove babe klepetajo manj kakor naši možje in še tisti ki se štejejo za modre. V nagajanju in obrekovanju so proti nam pravi otroci.” Na koncu pa še tale: “Na ražnju zna peči edini Hrvat in njegov najbližji brat Belokranjec, delo vseh drugih mojstrov in mojstric je šušmarija.” Tako je Trdina zapisal, kaj se je o Hrovatih in Kranjcih govorilo v tistih časih, pa vendar kakšen stavek bi bil še za današnjo rabo. Trdina je bil zelo naklonjen Hrvatom, saj je na Hrvaškem preživel del svojega življenja in deloval v prid slovensko-hrvaškega prijateljstva in spoštovanja. Inž. IGOR JUGOVIČ Mesto je kot skupna dnevna soba Dol. list št. 16, 18. aprila Grozljivka, bolezen norih krav Z začudenjem smo prebrali, gospod novinar, vaš članek v prejš-nji številki Dolenjskega lista, z naslovom “Grozljivka, nore krave”. Saj se z nekaterimi vašimi trditvami kar strinjamo, toda v podnaslovu ste zagrešili veliko napako, ko enačite Bovino spongiformno encephalopatijo (po novinarski iznajdbi imena bolezni - bolezen norih krav) z Creut-zfieldt-Jacobova bolezen. To zaenkrat niti približno ni potrjeno, pa tudi novejše raziskave ne kažejo v to smer. Mislimo, da enačenje obeh težkih bolezni ene pri živalih in druge pri ljudeh, delate veliko škodo sebi, pa tudi ljudem s katerimi skupaj živite in za katere C Gorjancev”. Omenjena odločitev pristojnih organov in strokovnih služb Mestne občine Novo mesto je bila z vsem spremljajočim gradivom ravno tako oktobra 1995 posredovana občini Šentjernej, da se glede te odločitve opredeli, saj spada velik del obravnavanega območja Gorjancev k njihovemu teritoriju. Novonastala občina Šentjernej pa ima v svojem programu prioritetnih nalog v ospredju druga, zanjo nujnejša opravila njenega odgovora pa nam žal do danes še ni uspelo dobiti. Brez sodelovanja omenjene občine pa kvalitetne krajinske zasnove Gorjancev ne moremo izdelati. • Zakaj se izdelava programske zasnove za ureditveni načrt grajskega kompleksa GRM še ni začela Izdelavo programske zasnove za ureditveni načrt grajskega kompleksa GRM in ureditvenega načrta smo uvrstili v program nalog za leto 1996, vendar ne moremo z gotovostjo trditi, da jo bomo v letošnjem letu tudi izpeljali. Na Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto se namreč ukvarjamo in vodimo poleg novih nalog tudi vrsto starih, nedokončanih, ki smo jih podedovali iz prejšnjih let in jih je glede na čas začetka izdelave nujno potrebno pripeljati do konca. • Trenutno stanje pri izdelavi ureditvenega načrta za industrijski kompleks Revoza Postopek izdelave ureditvenega načrta za industrijski kompleks Revoza seje začel v drugi polovici leta 1994. Naročnik izdelave ure- ditvenega načrta je podjetje Revoz, d.d., za izvajalca del pa it • Trenutno stanje pri izdelavi urbanistične zasnove Novega mesta V kratkem (9.5.1996) se bo razvila strokovna obravnava osnutka urbanistične zasnove Novega mesta, kateri bo čez dober mesec ali dva sledila javna razgrnitev osnutka dokumenta. Strokovna obravnava, kjer bodo sodelovali ljudje različnih profilov, je predvidena zato, da bi pred javno razgrnitvijo in javno obravnavo dobili trdna strokovna izhodišča, na podlagi katerih bi znali kasneje ovrednotiti prispela mnenja javnosti. Javne razgrnitve in javne obravnave prejšnjih osnutkov urbanistične zasnove Novega mesta, ki so bile opravljene v preteklih letih so namreč pokazale, da je sprejemanje takega temeljnega prostorskega dokumenta, kot je urbanistična zasnova, težavna naloga, saj gre za trenje najrazličnejših mnenj in potreb, katerih se je treba lotiti skrajno organizirano in odgovorno, če želimo uspešno pripeljali ta pomembni dokument do zaključ- KQ. Krško le ni v Černobil Dol. list št. 11, 25. aprila • Razlog, zakaj je zastala izdelava krajinske zasnove Gorjancev Oktobra leta 1995 je komisija za recenzijo osnutka krajinske zasnove Gorjancev, ki je bila imenovana s sklepom župana Mestne občine Novo mesto na predlog Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Mestne občine Novo mesto, ugotovila, da osnutek, katerega je izdelal GIP Pionir, p.o., Novo mesto, Projektivni biro, ni primeren za javno razgrnitev niti za nadaljno obdelavo ter da se postopek izdelave dokumenta “lonovno prične. Ta odločitev je lila potrjena tudi s sklepom župana. Kot vemo, je bilo na omenjeni osnutek tudi v okviru drugih strokovnih razprav izrečenih veliko kritičnih besed, kar potrjuje članek, ki sta ga objavila ZVNKD in članstvo Društva Novo mesto v Dolenjskem listu 23.3.1995 z naslovom “Ne za krajinsko zasnovo Bioenergetik ■ čer ali svetilnik Dol. list, 23. marca 1994 temu ne morem upreti. 1 Ivala vam za vso pomoč in trud, ki ga vlagate vame, v moža... Dajete mi svojo moč, svojo energijo. To opazijo tudi drugi okoli mene. Pred 28. septembrom 1995 sem bila čisto na tleh. Tedaj sem prvič prestopila prag hiše, v kateri zdravite. G. Ivan, razdajate se za nas vse, večkrat tudi preveč. Res ste skrivnosten mož, ki prihaja na Ratež. Mnogi vam niso dovolj hvaležni. Zelo težko mi je, da vas vidim utrujenega. Ste močan, železen] ne. Rada vas vidim veselega nasmejanega. Ze pri prvem obisku ste i odpravili vrtoglavico, na nogi sc imela 15 let kurje oko, ki je izgit lo, da nisem dobro vedela kdaj, pediker se ni mogel načuditi. Okj ti 17 let sem imela kronične bolej ne v želodcu in organih okrognj ga, bolečina se je širila celo v pleč Verjetno so bile težave živčne) izvora, bolečina pa se je iz leta leto stopnjevala do neznosnih a padov v letu 1995, ko zaradi nj ponoči nisem mogla zatisniti oč sa. Ivana sem po telefonu ničkot kokrat prosila za pomoč, bolečin je takoj ponehala za kak dan, ( zadnji seansi 9. aprila letos pa n« lim, da sem bolezni rešena. Pa še to: v naši soseščini žj' človek, ki je lani hudo bolan 1 ež v novomeški bolnišnici. Srce' delovalo prav in je bil poln vod Zdravniki mu niso mogli več p1 magati, takrat pa je njegova že* prosila g. Pirca, naj mu poma( telepatsko. Nista se videla, on P je že prvo noč po dolgem času lep spal. Bil je vsak dan boljši in kfl< lu se je vrnil domov zdrav. Bila sem med mnogimi, ki* našli pot do velikega bioenergd ka, ki sem mu iz srca zahvaljuje* 11 * AMALIJA (naslov v uredništvi “Zmagali bomo in pospravili vse. karje slabega” Dol. list št. 17, 25. aprila voz, d.d., za izvajalca del pa je bilo izbrano podjetje K.A.B., d.o.o., iz Novega mesta. Po več usklajevalnih sestankih med naročnikom, Sekretariatom za varstvo okolja in urejanje prostora takrat občine Novo mesto, in izdelovalcem dokumenta v letu 1994 je v letu 1995 delo na ureditvenem načrtu industrijskega kompleksa Revoz zastalo deloma zato, ker naročnik še do danes izdelovalcu ni sporočil končnih potreb, zahtev in rešitev v zvezi z ureditvijo tovarniškega kompleksa, deloma pa tudi zaradi kadrovskih in reorganizacijskih sprememb na Mestni občini Novo mesto. V letu 1996 naj bi se ureditev industrijskega kompleksa tovarne Revoz obravnavala v okviru urbanistične zasnove Novega mesta, ki je v pripravi in v nadaljevanju tudi z dokončanjem ureditvenega načrta za industrijski kompleks Revoza. Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto Kot domorodka iz Loškega P toka najprej povem, da Loški P ? tok predstavlja sedem vasi in je1' , C “osvoboditve” samostojna občil* Hudožalnamje.dajestakozva11 ^ osamosvojitvijo pri nas zop? zaživelo medvojno sovraštvo. * pred desetletji smo pozabili1 ^ hude človeške rane, ki so se za# ^ v naših lepih krajih z ustanovil1 jo prve bele garde na Slovenski 2 Po vojni smo se stari in mladi # Q dili in odpravili nesoglasja' sovraštvo. No, zdaj nas spet delijo. Pose ^ no aktivni so desničarji, ki so ka1 5 lu dobili nekaj pristašev z obal 2 njem sovražnosti iz časov vojne ' ne domači, ampak vrhovi deš? j čarskih strank. In tako so omeni1 > nega dne sklicali predvolilni' kakršen že zbor socialnih Janše' (| demokratov. V našem Loške ^ potoku je nekaj deset članov j, stranke. Agilni predsednik Q Malega Loga se strašno trudi,1. bi jih bilo čimveč. Potočani, pol I 1 di jih Dno cimvec. Potočam, po*' j. ni namreč, pravijo, da sta * , Janša in Brejc obljubila nagr3* če bo še bolj uspešen. “Velikega” zborovanja se udeležilo nekaj nad dvajset lj** * * * * Iz občine Loški potok samo r drugi so prišli z Blok, iz Sodra*1' ter drugih vasi, da bi zapol". Ali mislijo gospod dr. Šešerko in njegovi somišljeniki slovenski narod spraviti na beraško palico? Dovolj je nepravilnosti in nepremišljenih ukrepov nekaterih poslancev, ki se izživljajo in trobijo razne strokovne zadeve po svoje. Mislim, da je stroka povedala svoje. Dr. Šešerko in njegovi privrženci, če vztrajate pri predčasnem zaprtju JE Krško, in vsi tisti, ki trobite v ta rog, med njimi tudi naši sosedje Avstrijci in Italijani, prevzemite vse stroške, tudi stroške dvesto sedežev. Govornik pa "L ............ ■ : ali1 nihče drug kot zelo poznani ski poslanec Ivo Hvalica * Janševe stranke. Seveda sp" večina zelo razočarani, ker nis°. prišli resno na strankin miting,", pa nas je bilo nekaj tudi “firb#' kot se to ponavadi dogaja pov>. 1^ in tnHi nri muči R:t7m':ir:ini energije, potem pa predčasno zaprite NE Krško. Druga možnost je, da se dr. Šešerko in vsi tisti, ki jih je strah pred nuklearko, izselijo tja, kjer ni jedrskih elektrarn. ANTON JAVORIČ na Dorcu 8 Brestanica Gospod Pirc, čeprav ste mi rekli, da ne potrebujete pisne zahvale, češ da je bilo zahvale že dovolj, se pa tudi pri maši. Razočarani p1^ sednik iz Malega Loga je od l'u'j bije kar kričal, “koku so ldje ciplinirani”, nezavedni, površ" še marsikaj je rekel, kar ni vrp1 zabeležiti. Jasno, da je bil tudi v ja desničarske poslanske skup! v DZ, kakor mu pri nas pravJ Ivo Hvalica nadvse razočpf Mislil je, da bodo naši ljudje drli v dvorano, ni pa vedel, da** ga že prek televizije že zdav presiti. . Pustite nas v miru božje)® našem! Kaj ne vidite, da naWr zaslugi Peterletove lastninske konodaje v Loškem potoku j padlo vse gospodarstvo? V smeh je tudi lesna industrija1,., stari ata so rekli, da je b' j Loškem potoku ustanovljena parna žaga na Kranjskem. I” glejte zdaj: sredi bujnih 802jf q, smo ustavili jermene tudi tej . J dustriji, pa se bomo šli spet “a 4 j) tarie", gozdne delavce v Slav"1,; > Strankarji, naj vas hudič vz^Ji jt nehajte nas imeti za norce! 1’"*, naše življenje v miru, saj n"1 j V kar lepo s sedanjim županj)*1 jp % zares vzorno skrbi za vse lj" j občini, posebno pa v Loške"1 ” \ toku! , jj' š« Pismo za časopis sem odd1 ^ (/^ edi.^1 Ljubljani, ker vrag ga vefl ne bi pogruntali kak breičevci in “laltku tude na*^ anv’. Povem pa vam, da sem1 ‘ (jj sala čisto resnico. ,,JI [ Potoč*"' DOLENJSKI LIST ZZB Slovenije je že ob kandidaturi Antona Drobniki * l"a.za generalnega državnega ni tožilca nasprotovala njegovemu imenovanju. Bili smo Mnenja, da njegovo javno Politično udejstvovanje, posebno pri ustanavljanju Nove 1 slovenske zaveze, ne daje n! jamstva, da bo kot generalni Al državni tožilec deloval nepristransko. Kljub temu je bil, v Posmeh odporniški Sloveniji, J na to odgovorno mesto imenovan človek, ki je po lastnih •ajavah ponosen, daje bil domobranec. Kaj takšnega se v drugih deželah demokratične Tak človek ne more biti državni tožilec Izjava ZZB Slovenije , • Rehabilitacija ško- 'A ROŽMANA? - Poskus rehabilitacije ljubljanskega kkofa Gregorija Rožmana (ki je spodbudil tožilec Drobnič) dokazuje, da slovenska Cerkev ni sprejela zgodovinske resnice, da je preddvojni ■ j Nitični katolicizem vodil v ,e. fnšizacijo slovenske družbe l' to da je opazni del te Cerkve togrešil kolaboracijo. Tildi ^kof Rožman. S to rehabili-tocijo bi se formalno oprala Zgodovinske krivde, hkrati pa ni prikrila ali vsaj opravičila k°t potrebno današnje obnavljanje političnega katoli-riima in vlogo cerkve kot yodilne družbene, kapitalske to politične sile pri nas. Ob avtonomnem in nepri-|> stranskem sodstvu ni nobene toožnosti za rehabilitacijo škofa Rožmana. Njegova krivda je dokazljiva že z znanimi dokumenti, kriv pa je p! todi po tedaj veljavnem cerk-l Venem pravu, saj je zapustil , I svojo škofijo brez izrecnega JC ?.ovoljenja iz Vatikana. (Peter Kovačič Peršin v intervjuju *n Svobodno misel) Uporniške Evrope ne bi mo-§to zgoditi. Zato je tedaj nad “2.000 borcev, članov ZZB NOB in drugih državljanov 'Slovenije, podpisalo zahtevek J Za njegovo razrešitev. sp .Dosedanje delovanje g. ki Probniča je potrdilo upravi-^nost naših pomislekov. Kot ,, j>eneralni državni tožilec ak-;ie lvno izpoveduje svojo politič-i/ n° usmeritev, predvsem pa Invno in na strokovni ravni i °Pravičuje kolaboracijo z fjkupatorjem. Do tega ima kot državljan vso pravico, ni Pa takšno ravnanje v skladu s tonkcijo državnega tožilca. GO ZZB NOB Slovenije se Jnto pridružuje pobudi, da državni zbor RS oceni delo-|anje generalnega državnega tožilca Antona Drobniča in v Primeru upravičenosti pripomb in ugotovitev, danih v Jtobudi za njegovo razrešitev, i)i ,0 tudi stori. Glavni odbor ZZB in toteležencev NOB Slovenije predsednik: IVAN DOLNIČAR Krščanski socialisti so se razšli Zakaj naša skupina ostaja v okviru DS pod novim imenom Krščansko socialno krilo Somišljeniki, ki nas vodi krščanski socialni čut, se že dolgo poznamo in skupaj delujemo. Tako so za nekatere zanimiva že sedemdeseta leta, ko smo se tedensko sestajali v tako imenovani Šentjakobski skupini, pa razna srečanja po vsej Sloveniji (na Rakitni, na primer). Od nekdaj smo bili različni. Taki smo tudi danes. Vse nas družita predvsem dva pridevnika: KRŠČANSKI in SOCIALNI. Ali kot bi s preprostimi besedami rekli: pošteni kristjani, ki svoje delovanje osmišljajo na krščanskem etosu in navezanosti na slovensko krščansko socialno izročilo. Pred zadnjimi volitvami se je skupina organizirala v stranko Krščanski socialisti in skupaj z dvema drugima manjšima strankama smo šli na volitve. Ker smo si ves čas prizadevali naše ideje in programe uveljavljati v vsem slovenskem prostoru, smo se v zadnjem času pridružili stranki, ki je bila programsko najbližja našim vrednotam. Pri dogovarjanju o možnih povezavah z drugimi strankami smo namreč vedno izhajali iz naših načelnih programskih izhodišč ter možnosti za delovanje in uveljavljanje le-teh v slovenskem političnem prostoru. Za razliko od skupine naših ko- 19. srečanje starejših krajanov v Brestanici Bilo je prijetno BRESTANICA - Želeli smo praznovati sredi cvetja, ki pomladi zadiši na Ribniku v Brestanici, praznovali pa smo v pobeljenem okolju. Presenetil nas je aprilski sneg, kar pa ni zadržalo naših krajanov, starejših od 70 let. Gostišče je komaj zadostovalo, saj so se srečanja udeležili kar 104 udeleženci. Lepi kulturni program, ki so ga pripravili mladi člani Rdečega križa iz OŠ Brestanica, je razveselil navzoče. Od prispevkov članarine, obrtnikov in ostalih donatorjev naše KS smo pripravili prijetno srečanje ob harmoniki in petju. Čestitali smo zakoncema Resnik, ki letos praznujeta biserno poroko, najstarejši udeleženki, 94-letni gospe Samec, in najmlajši udeleženki ter najstarejšemu in najmlajšemu prisotnemu gospodu. Prietno smo presenetili našo dolgoletno predsednico gospo Cvetko Kinčič, ji čestitali ob 70-letnici in se ji zahvalili za njeno požrtvovalno delo. Ob nasmejanem in prijaznem obrazu gospoda Dularja in našega glasbenika ter ob sladkih dobrotah, ki so jih pripravile članice našega odbora, smo se zadržali kar do 13. ure. Prisrčno se zahvaljujemo naši območni organizaciji RK Krško in vsem,*ki ste nam finančno pomagali ali pa z darili in drugim. Za vse nas, ki smo srečanje pripravili, pa so bile najlepše plačilo besede ene izmed udeleženk:”Od danes naprej bomo težko pričakovali naslednje srečanje.” Odbor KO RK Brestanica '1 b/^^ETNEM SREČANJU - V soboto, 20. aprila, smo odborniki KS RK if ij &jtuš pripravili srečanje starejših krajanov. Iz naših 22 vasi jih je prišlo 1,11$ 50 povabljenih, starejših od 80 let. Ob prihodu so naši gostje dobili t, L Rogelj, ponudili smo jim aperitiv in kasneje prigrizek, pijačo in ostalo. | ki '‘Pleni pozdravnem nagovoru predsednice KORK Dragatuš Milene Fink ’ ,n Barbari, razživeli pa so se tudi ob zvokih harmonike Tomaža i \J‘ju in si pozorno ogledali igrico Tunino kraljestvo petošolcev naše šole. t: t, ['iv sproščen klepet, tudi o mladosti, radi pa so se tudi zavrteli ob igranju ji •i'~ •»///i/jcifi /vic/zc/, tulu u rniuuuMi, rum \m sv sc mm zuvricu uu lgri< j Un'1,1 radostnih lic smo skupaj zapeli nekaj priljubljenih pesmi. Po \jju,,ih iskricah v očeh naših gostov, po njihovem smehu, klepetu in petju \ sP°^uali, da je starost lahko tudi lepa. Našim gostom, ki jih imamo k Pu želimo, da bi še dolgo ostali med nami. (Milena Gorše, KO RK ,11 totuš) legov, ki so prejšnji teden iz Demokratske stranke Slovenije izstopili, ostali nadaljujemo z delom pri Demokratih Slovenije (DS). Glavni vzrok razhajanj v krilu krščanskih socialistov je bil prav v oceni o možnosti za uveljavljanje in v dosedanji stopnji uveljavitve našega programa znotraj DS. Tisti, ki v DS nadaljujemo z delom, smo prepričani, da moramo graditi na celovitem programu, ki naj v prvi vrsti zagotavlja stabilen gospodarski in civilizacijski razvoj Slovenije kot suverene in demokratične države, temelječe na sodobnem socialnotržnem gospodarstvu. Torej vsakemu državljanu zagotoviti možnost, da z delom soustvarja bodočo blaginjo Slovenije. Prav tako pa je za nas izredno visoka vrednota te rezultate krščansko pravično (socialno) deliti. Osnovna skrb in odgovornost vseh vladajočih struktur pa je zagotavljanje pogojev, da bodo imeli predvsem Slovenci (in ne tujci) možnosti za razvoj lastnega ekonomskega potenciala. Tu se lahko učimo pri našem vzorniku dr. Kreku, ki je vzpodbujal ustanavljanje slovenskih zadrug, slovenskih hranilnic in podobno, predvsem za to, da bi Slovence in Slovenijo zavaroval pred preplavlja-njem tujega kapitala. Le gospodarsko močan narod (in njegovi posamezniki) je lahko samozavesten član v evropski družini enakopravnih narodov. Program DS je z vstopom in delovanjem krščanskih socialistov bogatejši in popolnejši. Skupaj z ostalimi člani DS si bomo prizadevali, da ga bomo imeli priliko V Dol. Toplicah počastili spomin na preteklost Vzorna prireditev DOLENJSKE TOPLICE - V počastitev dneva upora proti okupatorju in praznika dela je bila v nedeljo, 28. aprila, v osnovni šoli v Dolenjskih Toplicah slavnostna akademija, ki so jo organizirali krajevno združenje borcev in udeležencev NOV, društvo upokojencev Dolenjske Toplice, krajevna skupnost, društvo za zaščito spomenikov Baze 20 in topliška sekcija medvojnih pionirjev. Prireditev je bila zelo dobro organizirana ter lepo in kulturno izvedena. Nadvse pohvalno se je predstavil upokojenski pevski zbor iz Straže, ki je med drugim zapel partizanske pesmi, ki so bile tudi v sedanjem času med starejšo generacijo in mladimi lepo sprejete. Slavnostni govornik je bil predsednik KS Alojz Puhan ml., navzoče pa je pozdravil še predsednik KZZB NOV Metod Rom. Učenki osnovne šole Andreja Urbanč in Urška Novak sta doživeto recitirali. Ob spremljavi harmonike in pevskega zbora so za zaključek zapeli pesem "Domovina naša je svobodna”. Veselo spominsko srečanje se je nadaljevalo s plesom ob zvokih ansambla Mitje Bukovca. Spominska predstavitev zgodovinskih dni, kot kažejo obiski takih srečanj, se bo med slovenskim narodom ohranila, saj smo se v tistih težkih dneh borili za preživetje naroda. Načrti nacizma in fašizma s Slovenci so še vedno živi! TONE VIRANT ZAHVALA NOVO MESTO - Od 25. do 3«. marca sem bila s skupino 8 invalidnih otrok, 4 sestrami negovalkami in štirimi od staršev na letovanju v zdravilišču Laško. Izredno sem bila presenečena nad delovno strokovnostjo, požrtvovalnostjo, dobro voljo in brezhibno organizacijo celotnega letovanja. Vsem sestram, organizatorjem in sponzorjem se v svojem imenu in imenu ostalih staršev najtopleje zahvalju- ,Cm- JOŽICA BREGAR Šentjernej ZAHVALA NOVO MESTO - Iskrena hvala KS Birčna vas, ki je namesto venca pokojnemu Alojzu Boltarju iz Bircne vasi podarila denar za humanitarno dejavnost občntočni organizaciji RK Birčna vas. tudi uresničiti. Skupina, ki nas je zapustila, je skupina poštenih ljudi, ki daje prednost predvsem socialnim vprašanjem. Do tod smo si enotni, s tem da mi enakovredno in celo na prvem mestu poudarjamo pravico do dela in možnosti za ustvarjanje in šele nato pravično delitev. Naš program pa lahko uresničujemo samo z aktivnim političnim delovanjem, ki ga nam po naših ocenah DS v okviru svoje organiziranosti omogoča. Slovenija kot majhna država si namreč ne more privoščiti prevelike socialne razslojenosti, če hoče obstajati in biti uspešna. Socialna pravičnost ima zato v naših programih prednost in jo v naših aktivnostih tudi posebej izpostavljamo. Naši programi so kot temeljna sestavina vključeni v program DS. Med drugim so zajeti v dolgoročnih usmeritvah in temeljijo na razvoju in ravnovesju med tržnim gospodarstvom in socialno pravičnostjo, demokracijo in pravno državo ter zagotavljajo možnost za razcvet podjetnosti in ustvarjalnosti. Gospodarski sistem mora biti enostaven in stabilen, z visokim vrednotenjem etike in morale ter strogim nadzorom javnih financ. V ospredje je postavljen razvoj na podlagi lastnega znanja, ki temelji na visoki kakovosti ekološko sprejemljivih tehnologij. Pri tem se morajo upoštevati načela politike enakomernega regionalnega razvoja. Program zavezuje DS, da mora posebno skrb namenjati življenjski ravni mladih družin, študentov, dijakov in invalidov ter ukrepom, ki bodo spodbujali odločanje za več otrok. Preprečevanje nadaljnjega upadanja ravni socialnega standarda, vzpodbujanje uvajanja novih dejavnosti, ki omogočajo intenzivnejše zaposlovanje, ter uveljavljanje politike sporazumevanja med delodajalci, delojemalci in državo, je vseskozi v ospredju prizadevanj DS. Ker smo ocenili, da imamo možnosti za nadaljnje delovanje, smo se odločili, da naša skupina nadaljuje z delom v okviru DS pod novim imenom Krščansko socialno krilo. Za krščansko socialno krilo pri DS JOŽE DULAR V Sefi s Kompasom, delavci s krampi (in delom na črno) L maj - praznik dela Ker še vedno nista sklenjena socialni sporazum za leto 1996 in dogovor o politiki plač, lahko pričakujemo razpad sistema plačne politike tako v negospodarstvu kot v gospodarstvu, kar bo imelo katastrofalne posledice za možnosti uspešnega razvoja države. Še bolj se bo povečalo neupravičeno socialno razslojevanje, ki ni zasnovano na rezultatih dela in znanja, ampak na uveljavljanju “pravice” moči družbenih elit, poslovnih povzpetnikov in skupin, ki delujejo na robu kriminala. Še vedno se nadaljuje slabšanje pravne varnosti zaposlenih, ki v posameznih primerih spominja na odnose, značilne za začetke industrijske družbe koncem 19. stoletja- V industriji grozijo množični stečaji, še posebej v delovno intenzivnih panogah, čeprav je gospodarstvo že dosedaj plačalo ceno “tranzicije” z izgubo 250.000 delovnih mest. Množice brezposelnih in zaposlenih, vendar slabo plačanih delavcev, ki v vsakdanji borbi za preživetje iščejo dodatni vir zaslužka v sivi ekonomiji, bo prvomajske praznike v kombinaciji s tremi dnevi dopusta izkoristila za delo na črno. Njihovi šefi bodo pa praznovali s Kompasom ali s kako drugo turistično agencijo na morju, v hribih, v tujih letoviščih in ekzo-tičnih krajih 1. maja ne bodo nikoli pozabili. V upanju, da bodo spet prišli časi, ko bomo vsi lahko praznovali vse praznike, ob 1. maju, delavskem prazniku, čestitam vsem revnim in razžaljenim delavcem (na črno). JOŽE VUK tajnik Delavske zveze ZL Glejte, že sonce zahaja! Nihče ni rad na starost zapuščen in osamljen, zato jim podarimo nekaj časa, toplo besedo in nasmeh KOČEVJE - Na praznični velikonočni ponedeljek je ribniška župnijska Karitas obiskala starejše in bolne v domu počitka v Kočevju, da bi vsaj delček velikonočnega veselja prinesla v življenje našim preizkušenim bratom in sestram. Z veseljem smo se zbrali pred župniščem in se odpeljali v Kočevje. Naši trpeči prijatelji se spomi- kakšno hudomušno. Za konec bi rada še enkrat rekla, naj nam starejši ne bodo v nadlogo. Pomagajmo jim z nasmehom in hvaležnostjo in z mislijo, da bodo kmalu isto delo morali za nas opravljati drugi. MILKA KOZINA Ribnica njajo časov, ko je tudi zanje prišla pomlad, ko so se lahko veselili novega življenja. Ja, marsikatera bridka solza steče po licih. Žvrgo-lenje ptic ne zgane več njihovega srca, ampak naznanja še en dan samote, zapuščenosti in mogoče trpljenja. Mnogi si želijo, da sonce ne bi več vzšlo in da bi končno stopili tja, kjer ni več trpljenja. Toda saj od nas ne zahtevajo veliko, le kakšen obisk, prijazno besedo, malo časa. S solzami v očeh so se nam zahvaljevali za obisk. Ne smemo pozabiti, da bomo tudi mi nekoč veseli, če nas bo kdo prišel obiskat, da ne bomo zapuščeni. Kakor se mi danes obnašamo do starejših, tako se bodo drugi obnašali do nas. V spominu so mi ostale besede, ki so jih mnogi izrekli:”Radi bi umrli!” Za temi besedami se ne skriva samo teža bolezni, ampak tudi osamljenosti. Toda starost sodi v naše življenje in v družbo, sicer bi nekaj manjkalo. Da imaš srčno kulturo, ne potrebuješ univerze, ampak le čut za človeka v stiski. Nihče ni rad sam ali drugim v breme. Še najhuje pa je, če te zapustijo tvoji domači, ki kaj hitro pozabijo, da si jim bil nekoč koristen. Našega obiska so bili vsi zelo veseli, razveselili pa smo jih tudi s simboličnim darilcem - pomarančo in pirhom. Za spomin pa jim je g. kaplan Jože Rački podaril podobico sv. očetu. Za popestritev je g. Jože Osvald veselo zaigral na harmoniko in poskrbel za smeh in Kruhova pijanost Nam je res hudo? Ker rad pešačim, sem se pred kratkim odpravil peš od Straže proti Soteski. Občudoval sem zeleno naravo, saj je bil tisti dan sv. Jurij. Pogled mi je uhajal na njive, kjer so ljudje sadili krompir in sejali drugo seme, pa tudi v vinogradih so imeli precej dela. Marisikje sem videl dim, saj so sežigali, kar je nekoristnega. Razveselil sem se tudi ptičjega petja. Med potjo so me sicer v oči zbodle odvržene pločevinke in druge smeti, toda ko sem prišel na vrh Strmol, sem onemel: pod cestno bankino sem zagledal kup kakšnih 20 hlebcev in štruc kruha! Naslonil sem se na ograjo in gledal in gledal... Zaskelelo me je pri srcu in ob spominu na lačno mladost bi se skoraj zjokal ob tako sramotnem dejanju. Spomnim se očeta, ki je dejal, da je kruhova pijanost hujša od vinske. Spominjam se naših mater, da so, preden so hlebec načele, nanj naredile znamenje križa. Če nam je otrokom po nesreči kruh padel na tlu, smoga spoštljivo poljubili. Tako so nas takrat učili doma in v šoli. TONE VIRANT Filip Rihar Z žalostjo v srcih smo sprejeli vest, da je za vedno odšel od nas naš nekdanji učitelj na šoli v Soteski, kjer je služboval v prvih povojnih letih, saj ni bil samo učitelj, ampak tudi neutruden organizator kulturnega življenja. Na novo je ustanovil kulturno-prosvetno društvo, ki je prav po njegovi zaslugi zelo uspešno delovalo. Bil je izjemno skromen človek, vendar zelo sposoben in je zrežiral na desetine ljudskih iger, ki smo jih igrali na domačem odru in tudi po okoliških krajih, kjer so nas ljudje sprejemali zelo prisrčno in so bile dvorane vedno nabito polne. Na prireditve smo hodili, se vozili z vozovi in konje ozaljšali, kot da gremo v svate. Neutrudni Filip pa je moral poskrbeti pri vsaki igri za razne stvari, ki jih mi še nismo bili vešči. Pisal je na roke plakate, tudi po trideset za eno igro, skrbel za sceno, maskiranje in drugo. V imenu tistih, ki smo še živi, lahko rečem, da je bilo lepo in čudovito delati pod njegovim vodstvom. Bil je tudi dovzeten za šale in smo se včasih do srca nasmejali, ko nam je “praktično” pokazal, kako se zaigra kakšen lik igralca. Tudi na šoli so ga imeli učenci radi, in če bo kateri bral te vrstice, se bo zamislil v tiste čase, ko še nismo imeli toliko materialnih dobrin, pač pa smo imeli idealiste. In eden izmed teh je bil naš učitelj in režiser Filip Rihar. Naj mu bodo te vrstice v zahvalo za vse, kar je naredil pri nas na kulturnem in prosvetnem področju. Filip je ljubil zemljo, naravo. Bil je asket, ki ni ne pil ne kadil, kolesaril in planinaril pa je zelo rad. Navkljub vsem samoodpovedim je bil naravno vesel in je tudi svoje življenje sprejemal kot dar narave. V imenu soteških igralcev TONE VIRANT Dom za ostarele ■ okrevališče in ne hiralnica Pohvala šmihelskemu osebju NOVO MESTO - V današnjem brezčutnem svetu nenehenega pehanja za materialnimi dobrinami smo že prav začudeni, če kje naletimo na prijaznega sočloveka, ki nam privošči besedico ali dve več, kot je nujno potrebno. Nekaj takšnih ljudi sem pred dnevi spoznala in njim je namenjenih teh nekaj vrstic. Bilo je v Domu za starejše občane v Šmihelu pri Novem mestu, kamor sem pospremila svojo bolno mamo. O domu in bivanju v njem smo slišali različna mnenja, zato smo imeli družinski člani pomisleke - to zdaj kar nekoliko osramočena priznam - ali naj mamo prepustimo oskrbi tam zaposlenih. Toda njena bolezen je napredovala in druge rešitve ni bilo. Da bi ji olajšala življenjsko spremembo sem prvih nekaj dni preživela v domu skupaj z njo. Obe sva bili nadvse prijetno presenečeni, ko sva opazovali vzorno čiste prostore, trikrat na dan uživali dobro pripravljeno hrano, se sprehajali po svetočem parku Okoli stavbe in končno našli popoln mir na balkonu svoje sobe. Še bolj pa naju je presenetilo osebje doma, ki, na čelu s prijazno gospo direktorico, skrbi za dobro počutje svojih varovancev. To so ljudje, ki sem jih omenila v uvodu, ljudje v pravem pomenu besede. Njim služba ne pomeni zgolj delo za preživetje, temveč zares delajo po znanem geslu “z ljudmi za ljudi”. Prijazni so, potrpežljivi, vestni, hitri in ustrežljivi, veseli. Tale zapis je nastal v zahvalo osebju doma in za spodbudo vsem, ki se sprašujete, ali bi onemogle svojce napotili tja. Moj nasvet: peljite jih v dom, saj to ni hiralnica, to je pravo okrevališče! ZDENKA VIDIC Novo mesto MODNI KOTIČEK Lepota za vse čase Štirje letni časi ne naznanjajo samo sprememb temperature, ampak tudi včasih bolj, včasih manj opazne spremembe v naši zunanjosti in počutju. Vsakdo izmed nas lahko prepozna enega in ga proglasi za svojega. Pomembno je, da se naučimo pozitivno izkoristiti spremembe letnega časa za lepotno podobo, ki izžareva našo osebnost. Pomlad se je začela, ne samo koledarsko, temveč tudi vremensko. Že po tradiciji je to čas za nov začetek. Dnevi postajajo daljši, sonce prebuja prve prozorne in čiste Ce . barve. Če je pomlad vaš letni čas, vas bo kmalu, če vas še ni, omamilo spomladansko počutje, zanos v novo pričesko in lahkotnejša oblačila. Tudi v vaš siceršnji odnos do življenja bo zavel spomladanski veter. Sedaj je čas, da si temeljito ogledate postavo, težo in mere. Ce niste zadovoljni sami s seboj se lotite sprememb: shujševalne diete, odpovejte se alkoholu, kajenju, pojdite v naravo, da bo telo “zadihalo”. Skrbno pospravite zimsko garderobo in si pripravite spomladansko-poletno. Razmislite o presenetljivih barvnih kombinacijah in jih začnite ustvarjati. Ko končate pregled oblačil in obutve, se posvetite obrazu. Najboljši način za osvežitev vaše zunanjosti je, da si spremenite pričesko. Preglejte vse dele telesa, na katerih je koža suha in razpokana: komolce, kolena, hrbet, stegna. Ko boste nared postopoma začnite izpostavljati svoje telo soncu in zraku, vendar pazljivo! JERCA LEGAN BILO JE PRED STO LETI Hvaležna brana Izbral Miloš Likar Na njivo naš kmet še dosti pazi, na travnik pa navadno premalo. Vsak posestnik pa v„ da nudi travnik primeroma več dobička, nego njiva. Vsaj vidimo, da bolji in umnjeji kmetovalci opuščajo sejanje rži in pšenice, da si pridobe več prostora za krmila. Tako je tudi prav. Toda paziti je treba, da se tudi bolje skrbi za travnike. Čas za to pa je ravno sedaj spomladi najbolj pripraven. Prav zdaj je treba travnik lepo osna-žiti, razgrniti krtine in ga dobro namočiti. Prevleči je tudi treba travnik z brano. Kmetje se pritožujejo, kako naj prevlečejo travnik z brano, saj ta umne stvari nimajo. Jaz pa jim svetujem: “Kupi si je sam. Če ni težko, združite se dva, trije, štirje ali cela soseska. Korist je tako velika, da se vam stroški vže v prvem letu povrnejo". Posredujemo vam spis iz Kmetovalca. Takole piše: “Mnogo se je vže govorilo in pisalo o travniških branah: toda naši kmetovalci še ne rabijo dosti tega prekoristnega poljedelskega orodja. " Bodi mi dovoljeno, da iz svoje izkušnje nekoliko povem o koristnosti in porabi travniške brane. Ker imam precej travnikov, umislil sem si brano, in sicer dvouprež-no. Stala me je 40 goldinarjev (to je mesečna plača nižjega uradnika, op. M. L.). Stroški so se mi povrnili v enem letu. Res, brana je zelo koristna stvar. Dolenjske Novice, april 1896 Zakaj smo upokojenci grenko razočarani Razmišljanje o našem sedanjem položaju in vzrokih, ki so pripeljali do tega, da smo se sami politično organizirali Upokojenci postajamo vse težje breme vladi in državnemu zboru naše mlade osamosvojene Republike Slovenije. V želji, da se kar najbolj razbremeni, je vlada “podtaknila”, državni zbor pa sprejel v januarju zakon, s katerim nam je spet zmanjšal pokojnino za leto 1996 za najmanj eno tretjino mesečne pokojnine. To zmanjšanje ni bilo prvo, saj so nas že leta 1993 prav tako prikrajšali za del pokojnine. Na februarskih demonstracijah upokojencev iz cele Slovenije je bilo potrjeno, da je upokojenska generacija zapostavljena in zaničevana. Predsednik državnega zbora Jožef Školč, mladenič, ki doslej še ni delal nič drugega kot politiko, ni hotel sprejeti naše delegacije na pogovor. Tako je “država” nedvoumno pokazala zaničljiv odnos do upokojencev, arogant-boko pode nost in globoko podcenjevanje generacije, ki je zgradila temelje naše samostojnosti in neodvisnosti. Potem je prišlo pismo vlade vsem upokojencem. Da bi tudi pri tem nekaj prihranila, je vlada za poštarja uporabila Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki nam je skupaj z obračunom pokojnine za prijavo dohodnine poslal še navedeno pismo. V tem pismu nam vlada med drugim tudi piše, da “omenjeni sitem obračunavanja pokojnin ne zmanjšuje pravic upokojencev”. No, pa razumi to vlado: vzame ti del pokojnine in ti pri tem ne zmanjša pravice! Mogoče res, da pravica ni zmanjšana, pokojnina pa je! Upokojenci smo z veseljem sledili razvoju naše mlade države, oživljanju gospodarske rasti, izvoznim dosežkom, vse večjim deviznim rezervam in se nadejali, da ob tako pozitivnem razvoju naše pravice ne bodo le ohranjene, temveč celo povečane. Toda grenko smo razočarani. Govorijo, daje upokojencev preveč in veliko stanejo. Govorijo, da 750.000 aktivnih zavarovancev ne more vzdrževati 450.000 upokojencev in zbirati prispevkov še za njihove pričakovane pokojnine, pri tem pa zamolčujejo ali neradi priznavajo, da število aktivnih zavarovancev v zadnjih letih vse bolj upada, v letih 1990/91 za 9,3% ali za 67.713 zavarovancev, v letih 1991/92 za 7,4% ali 52.629 zavarovancev. Tako se je samo v dveh letih število zavarovancev zmanjšalo za 120.000. Ali so temu krivi upokojenci? Kdo vodi politiko zaposlovanja in zakaj ni bilo večjega pri- zadevanja za ohranjanje delovnih o naloga vla< hočemo organizirano upreti v okviru naše stranke DeSUS. Imamo naslednji program. 1. HOČEMO V PARLAMENT V neposredni tekmi z ostalimi političnimi strankami želimo izvoliti naše poslance v državni zbor, da bomo lahko brez posrednikov enakopravno soodločali o svojem položaju in o vseh vprašanjih družbenega razvoja. 2. DeSUS se ne izloča iz mreže društev upokojencev in organizacij invalidov, je organiziran, da se bori za pravice upokojencev in invalidov. Ko bodo upokojenci in invalidi lahko uveljavljali svoje pravice prek organizacij civilne družbe, bo lahko stranka postala odveč. 3. DeSUS se zavzema, da se ohranijo oziroma povečajo pravice upokojencev in invalidov. Zeli sodelovati pri sprejemanju bodočega pokojninskega sistema. 4. Kot parlamentarna stranka bomo zagovarjali rešitve, ki bodo v skladu z našim programom, in sicer: • pokojnina je trajno pridobljena pravica, je lastninska pravica, kije ni mogoče enostransko spreminjati, • v odnosu do zaposlenih delavcev nočemo nobenih izjem in zagovarjamo soodvisnost gibanja plač in pokojnin; • odklanjamo še nove izjeme za upokojevanje; • sredstva za pokojnine so osebna in ne javna poraba, zato jih ni mogoče podrejati proračunskim bilancam; • v društvih upokojencev je včlanjeno več kot polovico upokojencev, zato se ta društva in invalidske organizacije mora upoštevati kot subjekt civilne družbe pri urejanju državnih zadev, ki zadevajo upokojensko generacijo, • skupščina pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije mora zagotoviti enakopravno udeležbo in odločanje upokojencev z drugimi partnerji. Skupščina mora dobiti večje pristojnosti in neodvisnosti. 5. Spremembe sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja so možne le na osnovi strokovnih analiz in študij. Za že upokojeno generacijo ni mogoče spreminjati pokojnine kot trajno pridobljene pravice, ki izhaja iz dela in višine vplačila v pokojninski sklad. S spremembami sistema ni mogoče ukinjati usklajevanje pokojnin z rastjo plač. Nacionalna pokojnina je cilj, ki ga bo mogoče doseči potem ko bomo gospodarsko do- mest? Je ali ni to naloga vlade? Pri tem se je število upokojencev povečalo za najmanj enkrat več kot pri normalni dinamiki upokojevanja. Le-ta je znašala v obdobju 1984-1989 od 5 do 7% letno in se je povečala v letu 1990 na 9,4%, vletu 1991 na 15,3%invletu 1992 na 9,4%. Število upokojitev se je v teh treh letih podvojilo. Zakaj? S pospešenim upokojevanjem je vlada zmanjševala socialne napetosti. Slika pokojninskih izdatkov je izkrivljena, saj se znotraj njih nahajajo razne socialne dajatve, ki niso pokojnine in bi jih moral pokrivati državni proračun (v lelu 1994 je bilo znotraj pokojninskih izdatkov kar 27% socialnih dajatev). Tako zamegljena podoba je po volji vlade, da lažje pritiska na zmanjševanje “javnih” izdatkov za upokojence. Sledijo akcije za zmanješvanje pokojnin. Že leta 1993 je intervencijski zakon odpravil poračune in tako zmanjšal pokojnine. Namesto za 11,4% so se povečale le za 6,71%, razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino pa se je znižalo na 74,5%. Predlogi za omejevanje pokojnin so si sledili in vlada je spet radikalno posegla in z odpravo poračunov zmanjšala naše pokojnine. Smešno in obenem žalostno je, da so predlogi za omejevanje nastajali v ministrstvu za delo, družino in socialno politiko. Taka ministrstva se v “Evropi” potegujejo za upokojence, čc bi si finančni minister drznil segati po sredstvih za pokojnine. Res smo še daleč od Evrope. Kakor koli obračamo, pridemo do zaključka, da moramo upokojenci aktivneje poseči v boj za naše pravice. Zato smo se organizirali v Demokratično stranko upokojencev Slovenije. Zakaj tako in kaj hočemo, bomo povedali v nadaljevanju. Znašli smo se v položaju, ko naj bi breme družbene preobrazbe prevzeli na svoja ramena najprej in pretežno upokojenci. Temu se T • • v v • v Lucijan Rescic v Primorskih srečanjih Prihodnje leto pregledna razstava ilustracij V novi številki Primorskih srečanj je Bariča Smole objavila topel zapis o slikarju in čedalje bolj znanem ilustratorju Lucijanu Reščiču. V zanimiv in razgiban klepet je zapletla človeka, ki že četrt stoletja živi v Trebnjem, a pravzaprav le malokdo ve, da je Primorec iz Šempetra pri Novi Gorici. Melodija rod-“ 'ga kraja je skoraj že izginila Reščičevega dialekta, saj se ne iz je z zborno izreko v prvih letih učiteljevanja nekako izgubila, a slikar je vendarle še vedno razpet med Kras, Primorsko in Dolenjsko. Načrtov trebanjskemu umetniku ne manjka, saj ga stalno srečujemo v Rasti, kjer je likovni urednik revije, in v vedno številnejših knjižnih izdajah. Zasut je z naročili za nova dela in ljubitelji njegovih stvaritev si želijo, da bi se spet lotil tudi slikanja na steklu, s katerim se je postavil v okviru srečanj med samorastniki v trebanjski galeriji. Iz zapisa Smoletove, ki predstavlja slikarja pod naslovom “Lucijan Reščič - poet s čopičem”, zvemo še, da bo imel umetnik prihodnje leto v Dolenjskem muzeju pregledno razstavo ilustracij. V rubriki Primorski portreti ugledne novogoriške revije je zdaj predstavljen umetnik, ki ga na Dolenjskem imamo skoraj že za svojega. f. GOŠN1K volj razviti. Ovdoveli zakonec naj bo udeležen v pokojnini umrlega zakonca! Kapitalski skladje bistvena prvina novega sistema pokojninsko invalidskega zavarovanja. Naj bo samostojna pravna oseba in profitno usmerjena organizacija, ločena od sredstev za izvajanje obveznega zavarovanja. Isto velja za stanovanjski sklad. Socialne dajatve je treba izločiti iz celotnega obsega pokojnin in jih prenesti v proračun. Sedanjo splošno solidarnost naj nadomestijo solidarnosti znotraj posameznih zavarovanj. 6. Zdravstveno zavarovanje: Odklanjamo nove obremenitve upokojenih zavarovancev, saj so že dosedanje spremembe prizadele večino upokojencev. V sistemu zdravstvenega zavarovanja morajo biti posebej zaščiteni starejši upokojenci, upoštevajoč njihov socialni položaj. 7. Gospodarska politika: Zavedamo se, aa Ja brez gospodarske rasti ni večjega zaposlovanja in večjih upokojenskih pravic. Zavzemamo se za stabilizacijsko politiko, pri čemer pa ne sme prevladovati omejevalni pristop predvsem do upokojencev. Zahtevamo objektivno in kritično oceno vseh oblik javne porabe in ne pristajamo na oceno, da stroške dela dvigujejo le visoke prispevne stopnje. Za učinkovitejšo davčno politiko manjkajo ukrepi za onemogočanje dela na črno, nezakonitega zaposlovanja, gra-beža družbene lastnine, ukrepi za ekonomsko upravičene davke od premoženja in učinkoviti ukrepi za zajemanje pa izterjavo predpisanih davkov. Zunanja politika naj se usmeri v gospodarsko-poslovno diplomacijo za odpiranje novih tržišč. Zavzemamo se za usklajen program javnih del, za novo zaposlovanje, za selektivne omejitve pri uvozu proizvodov široke porabe in za ekonomsko spodbujanje zaposlitve tudi za krajši delovni čas. Plače po individualnih pogodbah v podjetjih z družbeno lastnino naj bodo javne, kakor tudi prihodki nosilcev javnih funkcij! 8. Socialna politika: Po naši osamosvojitvi so se po- dedovane socialne pravice iz prejšnjega režima začele ožiti in vse več ljudi živi v revščini. Zmanjšuje se skrb za predšolske in šolske otroke, študij postaja domena premožnih, število nezaposlenih je veliko, omajana je pravna varnost delavcev in upokojencev. Prevladuje divji kapitalistični razvoj z vse večjimi socialnimi razlikami in krivicami, za kar so v pretežni meri krive odločitve tistih, ki vladajo in ki niso znali ali hoteli vgraditi varovalk za zmanjšanje sedanjih vse manj razumnih socialnih razlik. 9. Smo za politični pluralizem, ne bomo pa podpirali teženj in rešitev, ki jim je za cilj vse večja koncentracija politične moči v vrhovih političnih strank. Smo za širok medstrankarski sporazum na področju zunanje politike, ciljev makroekonomske politike in politike nacionalne varnosti. Nasprotujemo težnjam političnih strank, da bi svoje ideološko obarvane interese uveljavili na vseh področjih družbenega razvoja. Ne bomo se združevali z drugimi strankami, sodelovali pa bomo, ko bo šlo za odločanje o konkretnih vprašanjih. 10. Kakšno državo hočemo? Zavzemamo se za demokratično, pravno in socialno državo z racionalno organizacijo državne uprave in skrbjo za varovanje okolja. Sodelovanje v lokalni samoupravi nam bo omogočilo vplivati na kvaliteto našega življenja. Nasprotujemo nacionalni omejenosti in odklanjamo teorije o naši samozadostnosti. Odklanjamo nacionalizem. V odnosu do sosednjih držav je potrebno vsa nesoglasja in odprta vprašanja reševati s strpnim, enkakopravnim in demokratičnim dialogom. Z gornjim programom stopamo pred naše volilce. Prepričani smo, da bodo predvsem upokojenci dali svoj glas za svojo stranko in si tako omogočili prek svojih poslancev enakopravno soodločanje v parlamentu o vseh vprašanjih družbenoekonomskega razvoja naše mlade države, ki še išče pravo pot. Zakaj ji s svojimi bogatimi izkušnjami ne bi pri tem pomagali? MIROSLAV VUTE Novo mesto Ne čakamo samo na pokojnine Zadnje čase se upokojenci oglašamo le še kot protestniki ali pa drugi pišejo o nas, češ da nas je težko toliko živeti, drugi spet nas upoštevajo le kot grožnjo ob prihajajočih volitvah. Prav zato vam bom raje pripovedovala o tem, kaj vse počnemo v Društvu upokojencev v Novem mestu. Nikoli nimamo rok križem, tudi na jesen življenja počnemo marsikaj, posebno tisti, ki nam je res do kvalitetnega življenja in ne le do preživetja. V treh smereh teče naše dobro narjenje za' kopanje v slovensk organizirano delo. V športno-rekreacijski dejav- nosti igramo šah, balinamo, kegljamo, streljamo z zračno puško in pikado. Na regijskem tekmovanju smo v skupni razvrstitvi osvojili L mesto! Enkrat tedensko imamo v telovadnici osnovne šole Grm korektivno telovadbo, ki jo vodi fizioterapevt iz Doma starejših občanov. Organiziramo prevoz in kopanje v Šmarjeških Toplicah, že • V naših vrstah je 3.475 članov. Mnoge še čakamo. Vključite se, poskrbite za kvalitetno jesen življenja, ne počutite se odrinjene in zapostavljene! Sami morate napraviti prvi korak. Vključite se in pridite že na občni zbor našega društva, ki bo 30. marca ob 17. uri v osnovni šoli Grm. APLAVZ NI OBVEZEN, v' Čar kotizacijej I ve. 'kil Pok star Permanentno izobraževanji je potrebno za vse poklice, št posebej za učiteljskega. Republika in občina odmerjata v M namen skromne tolarčke, šoli pa naj bi delale čudeže. Vsakega učitelja naj bi poslale po znanje vsaj trikrat letno nii seminarje, za katere je trebit plačati kotizacijo. Pa ne majh-1 no, kot bi si kdo mislil. Pamet-] ni organizatorji permanentnega izobraževanja so pogrun-tali, da se da z (ne)znanjerU dobro zaslužiti. Poglejte: Pred kratkim se je na Bledi izobraževalo najmanj 400 ravnateljev slovenskih osnovnih šol. Kotizacija je bila 14.000 tolarjev in ni treba imeti fakultete s smerjo matematika-fizika, pa človek lahko izračuna, da je to natanko 5.600.000 tolarjev. To niso mačje solze, čl vemo, da so dobili ravnatelji zi ta denar nekaj predavanj ženi in mož z ministrstva, šest osnutkov pravilnikov (ki bi jih morali tako in tako dobiti), kup reklamnega materiali slovenskih založb ter koncert resne glasbe v blejski Festivalni dvorani. Prenočišča in dnevnice so poravnale šole, iz katerih so pač bili udeleženci ravnatelji. Biznis, ni kaj! Permanentno izobraževanji poteka navadno v turističnih krajih: na Bledu, v Portorožu pa morda še v katerih od slo-•riških toplic. Tam, kjer so ho- je j teli, ki jih je treba napolniti, ko je tako imenovana “mrtva sezona". Organizatorji seminar jev so za to “specializirana'' podjetja in ne morda sainO Ministrstvo za šolstvo in šport-Če je permanentno izobraževanje že (predpisana) zahtevo, bi bilo prav, da se zanj zagotovi tudi denar, in to v celoti. Kol pravite odgovorni na to trditevi TONI GAŠPERK USTANOVILI DRUŠTVA UPOKOJENCEV Na občnem zboj Po oceni predsednika slovenskih upokojencev je DU Novo mesto eno najbolje organiziranih na Slovenskem VINICA upokojencev na Vinici, ki se g* udeležilo 50 članov, so ustano"1 društvo upokojencev. Dotlej? ij bili viniški upokojenci včlanjen1 društvo Črnomelj. Upokojenci jjC( krajevne skupnsoti Vinica in SinJSvj Vrh se bodo odslej včlanjeval1^ novo društvo. Predsednik drui? N ljubljanski Grad...). Nadaljujemo s tečajem nemščine; vsak torek je na kmetijski šoli Grm tečaj pletenja iz šibja; enkrat tedensko so vaje našega mešanega pevskega zbora. Zelo dobro so obiskana predavanja o zgodovini Novega mesta, ogledali smo si kulturnozgodovinske zanimivosti Kapitlja, razstavo Vse o srcu idr. Poleg vsega tega imamo poseben program za interesno skupino Plani-vsakogar in Ogled in lovenskih zdraviliščih. je, postal Ivan Cvijak, a Franc Butala. taji" k E TK *B lati lijs »sn Cr> Go No Se\ Tre zna niši ma lete p Sprotno in tekoče smo o vsem obveščeni preko Biltena, ki ga dobimo vsake tri mesece. V njem preberemo, kaj smo od načrtova-ili nega že opravili in tudi načrt dela za naslednje tri mesece. Predsednik Društva upokojencev Slovenije g. Vinko Gobec je dejal, da smo eno najbolje organiziranih društev na Slovenskem, ki se odlikuje zlasti po raznolikosti dejavnosti. Vse naše aktivnosti bodo letos usmerjene predvsem v praznovanje 50-letnice in 40-let-nicc našega pevskega zbora, kar bomo storili oktobra. 1. MESTNIK OGORČENI KRAJANI Krajani Obrežja, Slapa i" Loke ugotavljamo, da do danes nismo prejeli odgovor* na zahteve, podane 4.11.198* in poslane na KS Radeč"' Ponovno opozarjamo, da ji čistilne na pri lokaciji kršeni pozit nap ra v" i pozitivni predpisi gl? de oddaljenosti lokacije č'* stilne naprave do naselj" Obrežje. Ne glede na stan)? tehnične dokumentacije i* dovoljenja za gradnjo napr*' ve, obveš" ..oveščamo prejemnik" tega pisma, da bomo sproži" _ upravni spor pri ustrezni" f, ......ih, inštitucijah, v skrajni sili pa fizično preprečili začetek d' vajanja del. Ker smo zag? vajanja de.. .... ....._„ vorniki pravne države, prev lagamo, da se nastali problei" reši sporazumno z dogovb' P rom. Zahtevamo takojše" odgovor! u ODBOR OGORČENI"1 KRAJANO" dalj časa poteka tudi plesni tečaj, ki ga vodi g. Boris Volk. Zelo pester in lep program ima- '.elo pester in lep program imamo v izletniško-družabni dejavnosti. Hodimo na izlete, organizira- mo martinovanje, dan žena, novoletno rajanje. Za letos je v načrtu kar trinajst izletov po domovini in tujini. Nekaj posebnega se dogaja v programu kulturno-izobraževal-nih dejavnosti. Hodimo na gledališke in operne predstave v različne kraje in si tisti dan vedno ogledamo še kaj drugega (ZOO, Plečnikovo cerkev na barju, Pokrajinski muzej v Mariboru, Stolnico, 9 Obljubljena dežela - kdaj- Vsem nam navadnim smrtnikom, ki ne poznamo dovolj poliliA* so mogotci pri koritu natvezli, da bo po osamosvojitvi bolje. Rekli sO| da bo Slovenija etnično čista, da naši delavci ne bodo delali za ricrU-vite, da bo Slovenija postala mala Švica. Toda obljube ostajajo t"a | si kje neizpolnjene, še posebej za kmete in delavce. Veljajo pa za "e smrtnike, za katere se točno ve, kdo so.Osamosvojitev je torej le\ mini , 4U AMIlfl' lUčfiU Vt, /Ul C/ 31/. \SiUfriU3 VUJlll\ J C ll/ft/ i)(J grofe, farje in tovarnarje, mi navadni naivci pa bomo kot v starih ča# br, postali sužnji, berači, hlapci in morda (žal) še tolovaji. Velja PorT,lj 'k liti, če g. Jelinčič le ni premalo nestrpen. Mar naj pokličemo na ••••» ‘ 1 (,• •»mili u »i »II y/»c iilUll/ illJii »l. /»lili lilij y/i//vin c»»i»» »m p' j. kralja Matjaža? Da ne ho pomote - poudarjam le to, da so Ijudfi . delno verjeli r izrek, da če se bo mogotcem dobro godilo, se tudi tttt ne bo slabo. In kaj se danes govori med ljudmi: “Komunisti so kra‘ .'. pa so še revežem dati. Danes pa kradejo še bolj, toda siromakom ni'1 LOJZKA rum*. Čn\o"'e' jhl :: St. 18 (2438), 3. maja 24 DOLENJSKI LIST Zmagali pobudniki srečanja S prvega športno-strokovnega srečanja učiteljev slovenskih srednjih tehniških gradbenih šol vELIKO ZNANJA IN SPRETNOSTI - Mladi tehniki iz vseh dolenj- ■ skili, posavskih in belokranjskih občin so v delu z Iskrinimi strojčki * Pokazali veliko znanja. Izdelki bi bili lahko v ponos tudi njihovim 1 starejšim in mnogo bolj izkušenim mojstrom stroke. (Foto: J. Pavlin) J ■ Mladi tehniki so tekmovali: Zbralo se jih je nad 300 iz 15 občin - Najboljši v Velenje Jeseni je v zbornici novomeške gradbene šole vzniknila misel, da bi bilo dobro, če bi se učitelji slovenskih gradbenih tehniških šol kdaj srečali tudi v neformalnem, prijateljskem ozračju kake -iade. Tako se je rodila gradbeniada, ki je v svoji prvi izdaji uspela, da bolj ne bi mogla. Srečanje učiteljev celjske, kranjske, ljubljanske, mariborske in novomeške gradbene šole je bilo v Kranjski Gori od 12. do 14. aprila. V tem času so udeleženci nastopili v desetih športih moškega in ženskega programa. Tekmovanja so potekala v prostorih hotelov Larix in Prisank in v telovadnici osnovne šole v Kranjski Gori. Novomeščani so zmagali v moški košarki in odbojki ter z mešanimi ekipami moških in žensk v kegljanju, šahu in biljardu. Ljubljančani in Kranjčani so zmagali po dvakrat, Mariborčani in Celjani pa po enkrat. Zmagovalna moštva v posameznih disciplinah so dobila .BRŠLJIN - Območni svet ZO-*KS Novo mesto in osnovna šola v Bršljinu sta bila v petek organizatorja 19. občinskega in 14. re-8'jskega srečanja mladih tehnikov 5snovnih šol iz občin Brežice, Črnomelj, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Semič, “Cvnica, Škocjan, Šentjernej, tfebnje in Videm-Dobrepolje. V tnanju s področja ekologije, strojništva, robotike, računalništva, fil-[tta, dpmače obrti, raketarstva in !etalstva ter še nekaterih znanj se in pomerilo več kot 300 mladih, “arve Bele krajine, Dolenjske in “osavja bodo na 5. državnem Ječanju, ki bo 1. junija v Velenju, jastopali naslednji učenci: Nataša Nibič in Natalija Felja iz OŠ Le-tkovec pri Krškem (ekologija); ‘Ože Žokalj in Goran Anžiček iz Leskovec pri Krškem (strojništvo); Aljoša Zakšek iz OŠBre-s[anica in Toni Mustar iz OŠ Leskovec pri Krškem (Fischer tehnik); Janez, Kranjc in Darjan ■'kube iz OŠ Žužemberk (elek-'tonika); Matjaž Župevec in Jure 4rmec iz OŠ Žužemberk (elek-/(♦[tonika-konstruiranje); Silvester "jfarkovič in Uroš Papež iz OŠ “tšljin (robotika); Aleš Maver iz 9S Šava Kladnika in Uroš Jurglič 12 OŠ Šentrupert (računalniški aj Programi); Janez Omerzu iz OŠ (vi Artiče (CAD junior); Tadej Ma-S Jele in Uroš Žunič iz OŠ Šemič ,j pdelek iz lesa); Nino Dančulovič j R OŠ Grm in Rok Ilc iz OŠ Bre-, ‘tce (lego dacta); Alenka Anžlin, | pijetlana Evdjetič, Jure Rajer, Marjana Miklič, Bojan Kukman, , N iz OŠ Bršljin (tradicionalne Hi tehnologije); Jaka Piltaver iz OŠ Brežice in Aleš Lekše iz OŠ Leskovec pri Krškem ter Rok Marolt iz OŠ Brežice (iz učenčeve domače delavnice). Najboljše izdelke sp razstavili: tehnični krožek OŠ Šmarje-Sap, lesarski krožek OŠ Bršljin, Tea Zakrajšek iz OŠ Trebnje ter Anže Križ OŠ Center (fovto); fotografije foto krožkov OŠ Bršljin, Stopiče, Šmarjeta in Škocjan. Blaž Klobčaver iz OŠ Bršljin je pripravil najboljši video film. V tehnično-športnem delu so se odrezali naslednji tekmovalci: Vili Pepel iz OŠ Šmarjeta in Borut Vene iz OŠ Škocjan (tekmovanje avtomobilov); Borut Lendaro in Marjan Metelko iz OŠ Sevnica (rakete s padalom); Mojca Jenko iz .OŠ Otočec in Urban Božič iz OŠ Sevnica (raketoplani); Goran Pavlin iz OŠ Dolenjske Toplice in Staš Stankovič iz OŠ Center (jav-dralni modeli); Primož Rav iz OŠ Sevnica in Jernej Rožman iz OŠ Artiče (deltoidni zmaji); Robi Florjančič iz OŠ Bršljin in Jože Mavsar iz OŠ Grm (škatlasti zmaji); Mitja Luzar iz OŠ Brusnice in Sebastjan Lovrenčič iz OŠ Otočec (ladijski modeli); Rifelj Matej iz OŠ Otočec in Boštjan Marinčič iz OŠ Trebnje (jadrnice); Cvetka Mavsar iz OS Krško in Marko Keber iz OŠ Sevnica (lov na lisico). Pokrovitelji prireditve so bili župani vseh sodelujočih občin, Krka - tovarna zdravil, Novoterm, Zdravilišče Šmarješke Toplice in klubi ARK Apojo, raketna kluba Novo mesto in Žužemberk in CB Krka Novo mesto. J. P. OB DNEVU ZEMLJE Ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, smo imeli učenci OŠ Boštanj naravoslovni dan in smo ustvarjali v 14 zanimivih delavnicah. Mladi vrtnarji so presajali paradižnike in feferone, cvetličarji pa lončnice. V tehnični delavnici so oblikovali figure iz folije in okraske ter obeske iz različnih kovin. Iz likovne delavnice so prinesli čudovite kipe iz gline. Sadjarska delavnica je bila kar v sadovnjaku, kjer so izvedeli marsikaj o sadjarstvu. Tudi mladi ribiči so se s terena vrnili navdušeni. Najbolj je dišalo iz slaščičarske delavnice, v kateri so napekli obilo dobrot. Vse smo s tekom pojedli. V orientacijski delavnici so spoznali kompas in zdaj se res ne morejo več izgubiti. Geografi pa se dobro spoznajo na zemljevide. V čebelarski delavnici, ki je bila seveda v čebelnjaku, so se nekateri prav pošteno prestrašili čebel, a vrnili so se brez hujših posledic. V pletarski delavnici so se na veliko presenečenje vodje zbrale same deklice. Ljubitelji angleščine so ustvarjali besedila in pesmi v angleščini, vse seveda naši Zemlji na čast. Mladi novinarji pa smo spremljali delo vseh delavnic, anketirali učence, beležili vtise posameznikov, tudi fotografirali in razmišljali o naši onesnaženi Zemlji, ki je potrebna več pozornosti. Člani novinarske delavnice OŠ Boštanj Zdravnica bo Wo pravi Nina Ilc iz Velikih Lašč a Velike lašče - Med pri- h^inii učenkami osnovne šole /itnoža Trubarja v Velikih J^čah je tudi učenka 8. razre-;®Nina Ilc iz Velikih Lašč. Ti-J1 dan je bila dežurna v šoli in l imela kar precej dela. Kljub /[hu nama je uspelo na hitro sc Ogovoriti. Povedala je: ; Po končani osnovni šoli, ki jo ffeluje s prav dobrim in od-I j tini uspehom, se bo vpisala J? Zdravstveno šolo v Ljublja-J1’nato pa bo nadaljevala študij ^Medicinski fakulteti, saj želi Ostati zdravnica in tako požgati ljudem. Prav zato obsuje tudi dodatni pouk kemi-f'Saj ji bo to koristilo pri nadarjeni študiju. (.Poleg tega je športnica. Na (■hi ima rezultat 8,88. Igra tudi 7,godbi na pihala. Ker v Ve-5)n Laščah nimajo godbe, se je ranila v dobrepoljsko godbo ![se vozi na vaje na Videm. Si-f pa jc v to godbo včlanjenih i godbenikov iz občine Velike Wčc r»če, največ s Tbrjaka, in si-cer 7r I. Nina pa obiskuje še vrtilki krožek, kar ji pride prav ^Gi pri delu na domačem vrtu. J. P. Sejem otroških knjig v Bologni Knjige iz več kot 80 držav - Naša ilustratorka Marlenka Stupica nominirana za Andersenovo nagrado V Bologni je bil od 1 l.do 14. aprila sejem otroških knjig, ki je organiziran vsako leto in pomeni največjo knjižno predstavitev otroških in strokovnih knjig, srečanje založnikov vsega sveta in tudi največji šolski forum za otroke. Ob vhodu na ogromni razstavni prostor je najprej pritegnila pozornost mednarodna razstava otroških ilustracij, ki je letos praznovala 30. rojstni dan. Letos je bila tu še posebna razstava ilustratorjev iz Francije z naslovom Skrivni vrt. To je bil sploh zelo živahen del sejma, saj so se tu vsak dan zvrstile številne prireditve in srečanja z ilustratorji, slikarji, pisatelji, založniki itd. Med razstavljenimi knjigami iz več kot 80 držav smo lahko občudovali tudi novoiz-dane knjige naših treh založb: Mladinske knjige, DZS in Mohorjeve. Založba Mladinska knjiga je največ pozornosti namenila naši ilustratorki Marlenki Stupici, ki je bila letos pri IBBY (Odboru za knjige, namenjene mladim) predlagana za Andersenovo nagrado. To nagrado, ki jo IBBY vsako leto podeljuje avtorju in ilustratorju, ki s svojim celotnim delom predstavljata pomemben prispevek v otroški literaturi, sta letos dobila izraelski pisatelj Uri Orlev, ki jc bil izbran med 23 avtorji iz različni) dežel sveta, in nemški ilustrator Klaus Ensikat, ki je bil izbran med 24 nominiranimi ilustratorji sveta. Na tem sejmu so vsako leto podeljene tudi nagrade za najboljše knjige, škoda pa je, da so ukinili posebne nagrade za knjige po izboru otrok. Posebna žirija odraslih jc tako podelila nagrado leposlovnemu delu za otroke “Clovvn” Oucntina Blaka, leposlovnemu delu za mladostnike pa “Magasin Zin Zin” Frederica pokale, pokal skupnega zmagovalca pa so osvojili prireditelji Novomeščani. Končni vrstni red je bil naslednji: L STGŠ Novo mesto 42 točk, 2. STGŠ Ljubljana 33 točk, 3. STGŠ Kranj 27 točk, 4. STGŠ Maribor 23 točk in 5. STGŠ Celje 19 točk. Organizatorji so tudi zasnovali in izdali informativni bilten, v katerem so se predstavile vse šole, ki so nastopile na prvi Gradbeniadi. Ob zaključku srečanja so se predstavniki petih slovenskih tehniških gradbenih šol dogovorili, da bo naslednji prireditelj celjska Srednja tehniška gradbena šola, kraj srečanja pa bodo določili pozneje. Srečanje so podprli številni pokrovitelji, najbolj radodaren pa je bil Bramac, brez katerega Gradbeniade ’96 ne bi bilo. Eno od znamenj, daje srečanje uspelo, je bilo tudi dejstvo, da so učitelji na njem popolnoma odmislili svoj do dna prignani materialni in družbeni status in da se te slabo voljo vzbujajoče teme niso dotaknili niti z besedo. Vse ob svojem času. J. PENCA “Lešniki” dozorevajo z zamudo Letos srebrno Cankarjevo priznanje Barbari, lani pa zlato Ivanu VELIKE LAŠČE - “Naši učenci so pri slovenskem jeziku kar uspešni, kot da se pozna, da MARIJA OBLAK, predmetna učiteljica slovenskega jezika. (Foto: J. Primc) so doma iz Levstikovih in Stritarjevih krajev,” ugotavlja Marija Oblak, predmetna učiteljica slovenskega jezika na osnovni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah, kije tudi mentorica šolskega glasila Lešniki. Glasilo ima ime po Stritarjevi pesniški zbirki “Lešniki”, izhaja pa dvakrat letno, in sicer 8. februarja in junija ob dnevu šole. Najboljši dokaz o uspešnosti učencev pri slovenskem jeziku so vsakoletna državna tekmovanja za Cankarjeva priznanja. Na letošnjem je učenka 8. razreda Barbara Žnidaršič dobila srebrno Cankarjevo priznanje, na lanskem pa Ivan Gale zlato priznanje. Šolarji pišejo še v velikolaško glasilo “Krpanove novice”, v PIL in Kekca ter še kam. V svojih “Lešnikih” objavljajo pomembne dogodke za šolo pa tudi pesmi in prozo učencev. S SREČANJA - Odbojkarska ekipa gradbenic KULTURNI DAN V DRUŽBI S STARŠI 20. aprila smo imeli učenci vseh oddelkov 5. razreda kulturni dan. Zbrali smo se ob 8. uri in v spremstvu razredničark odšli v kulturni dom, kjer smo si ogledali film Sreča na vrvici. Med gledalci je bilo tudi nekaj staršev. Po ogledu smo se vrnili v šolo na malico, potem pa smo v petih skupinah reševali naloge. Prva je morala ugotoviti marsikaj zanimivega o nastanku filma nasploh, druga napisati poročilo o kulturnem dnevu, tretja je pisala doživljajske spise, četrta skupina je odgovarjala na vprašanja o nastanku filma Sreča na vrvici in o avtorju Vitanu Malu, peta pa je naredila plakat. V skupine so se vključili tudi starši in nam ves čas pridno pomagali. Po dveh šolskih urah so vodje poročali o svojem delu. Vse skupine so zelo dobro opravile svojo nalogo. Po končanem delu smo skupaj s starši veseli odšli domov. Želimo si še veliko takih nepozabnih šolskih dni. JASNA, DAMJANA, MARKO, 5.a OŠ Trebnje Clemcnta. Izmed strokovnih otroških knjig je nagrada pripadla skupini Les chats peles za delo Vive la musique, za mladinsko strokovno knjigo je bila nagrajena knjiga z naslovom Caught in the Crosstire Marie Oussemi, med novostmi Nico-le Claveloux & Compagnie, posebno nagrado za promocijo čtiva v deželah, ki si prizadevajo v boju za opismenjevanje, pa so dobile knjige iz zbirke Mala knjižnica. Sejem v Bologni je gotovo preobsežen, da bi si v nekaj dneh ogledali vse, kar nas zanima. Opazimo pa, da je vse več elektronskih knjig. Čeprav jc sejem v Bologni namenjen otrokom, ga obišče tudi veliko odraslih, kar dokazuje, da knjige za otroke niso samo za otroke. MIRA GRAHEK Knjižnica Mirana Jarca MLAD ČLOVEK MORA SANJATI Vsak mladi človek mora sanjati, pa čeprav sanja same nemogoče, nedosegljive stvari, kajti sanje mu bogatijo domišljijo, s katero lahko naredi marsikaj. Če imaš domišljijo, lahko pišeš knjige, slikaš, snemaš filme, pišeš scenarije za filme, krojiš obleke za na pisto, rišeš itd. Dobro je, če se ti želje izpolnijo vsaj v sanjah, če se že ne morejo v resničnosti. MARTIN HRIBAR, 7.a OŠ Krmelj - Poraz, ki ga ponosno prenesemo, je tudi zmaga. (Eschen-bacil) KO PREŠTEJEM1 III] PET PRIPELJITE SVOJO STARO KAI RO, FIČOTA, JUGOTA, STOENKO |£i Č> ALI KARKOLI DRUGEGA NA ŠTIRIH KOLESIH V NAJBLIZJI PRODAJNI CENTER RENAULT. Hči, JE AVTO VREDEN MED 2 000 IN 5.000 DEM, VAM GA BODO KI VZELI V CENO IN UPOŠTEVALI KOT POLOG ZA PRIDOBITEV 0 UGODNEGA KREDITA, S KATERIM... It v ... BOSTE KUPILI NOVI RENAULT 5! 'v tolarski protivrednosti pri ocenjeni vrednosti starega avtomobila J 500 DEM. RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! PETEK, 3. V. SLOVENIJA 1 8.15-0.30 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 OTROŠKI PROGRAM PIKA NOGAVIČKA, 3. del 9.25 ČISTO PRAVI GUSAR, mlad. Iv nadalje 5/5 10.10 SEST TA PRAVIH IN ZAROKA, nem. naniz., 5/6 10.35 TEDENSKI IZBOR ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE 11.25 DRGET, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 14.40 TERRA X, nem. poljudnoznan. serija, 7/10 15.25. PORTRET 16.20 KAM VODIJO NAŠE STEZICE, oddaja tv Koper 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 FALLERJEVI, nam. naniz., 10/36 18.30 HUGO, TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SORODNE DUŠE, angl. naniz., 8/21 20.40 POGLEJ IN ZADENI 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 DAJ ŠE ENKRAT SAM, amer. film SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs -11.40 Tedenski izbor: Izziv, poslovna oddaja, ponov.; 12.10 Znanost od blizu, ponov.; 12.35 Umetniški večer; 13.35 Dediščina Šogunov, angl. dok. nadalj., 1/3; 14.35 Idealist, slov. film; 16.30 Sorodne duše, angl. naniz., 7/21 -17.00 Cesarski pingvin -17.25 Veliki dosežki sloven. kirurgije -18.00 Po Sloveniji -18.45 Poglej me! -19.25 Denis pokora, 3/13 - 20.05 Forum - 20.20 Angel Falls, amer. nadalj., 6/6 - 21.10 Večer poljske tv KANALA 8.00 Tv proddaja -16.15 Risanka -16.45 Pot flamingov (ponov.) -18.00 Splošna praksa (43. del avstral. naniz.) -19.30 Risanka - 20.00 Dežurna lekarna (4. del Špan. hum. naniz.) - 20.30 Hazarderska mrzlica (amer. film) - 22.05 Splošna praksa (ponov.) - 23.00 Bančni ropar (ponov. filma) -1.10 ČNN poroča HTV 1 7.10 TV spored - 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara (serija) - 8.15 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila • 12.20 Ljubezen (serija) -12.45 Adam (amer. film) -14.35 Program za otroke in mladino -15.10 Izobraževalni program -16.45 Hrvaška danes -17.45 Kristalno cesarstvo (serija. 112/120)-18.15 Kolo sreče -18.50 Pol ure za kulturo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Javna stvar - 20.45 Glasbena oddaja - 21.45 Hrvaški Feniks (dok. oddaja) - 22.15 Poročila - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Izgubljeni svet (dok. film) - 23.45 Poročila HTV 2 13.05 TV koledar -16.15 Turbo lamach show - 15.00 Tenis -18.30 Govorimo o zdravju -19.00 Hugo, tv igrica -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Korak za korakom (hum. serija) - 20.45 Ameriški film - 22.30 Latinica - 23.40 “Bubimir” amer. film -1.30 Noč košarke SOBOTA, 4. V. SLOVENIJA 1 7.15-0.55 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.00 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 8.15 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 17/24 8.30 OTROŠKA ODDAJA 9.15 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 9.45 UČIMO SE TUJIH JEZIKOV, francoščina, 7/11 10.10 POTOVANJE NA MELONIJO, Šved. film 11.50 VELIKI DOSEŽKI SLOVEN. KIRURGIJE, 15. oddaja 12.20 KONCERTNAGRAJENCEVMLADIH GLASBENIKOV 13.00 POROČILA 13.05 HUGO, ponov. 13.55 TERRA X, nem. poljudnoznan. serija, 8/10 14.40 TEDNIK, ponov. 15.30 CHRISTY, amer. nadalj., 13/21 16.20 VRHUNEC, švic. dok. serija, 2/3 17.00 TV DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM MOJ OČE ŽIVI V RIU, nizoz. nadalj, 4/5 17.30 TIRI SKOZI ČAS, ponov. dok. oddaje, 5/8 17.55 ALPE JADRAN 18.25 OZARE 18.30 HUGO-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 IZBOR ZA NAJLEPŠO GOSPO 21.15 ZGODOVINA VATIKANA 22.20 TURISTIČNA ODDAJA 22.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.15 NASPROTNI SPOL, amer. film SLOVENIJA 2 9.00 Euronevvs - 9.35 Poglej in zadeni -11.05 Norčije v operi, amer. film -12.35 Znanost od blizu, kan. znanst. nadalj, 10/20 - 13.00 Šport - 18.30 Karaoke - 19.30 Na vrtu - 20.05 Metulj, amer. film - 22.30 Sobotna noč KANALA 9.00 Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Risanka -10.50 Dance sesion -17.10 Kako je bil osvojen divji zahod (ponov. 3. dela) -18.45 Šolska košarkarska liga -19.30 Risanka - 20.00 Tropska vročica (amer. naniz, 13. del) - 21.00 Pomembneži (amer. film) - 23.00 Hazarderska mrzlica (ponov. amer. filma) -1.00 CNN poroča HTV 1 8.20 TV spored - 8.35 Poročila - 8.40 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.20 Prizma -13.20 Srčno vaši (dok. oddaja) -14.20 Briljanten -15.10 Svetovni reporterji -16.00 Poročila -16.05 Televizija o televiziji -16.35 Sinovi Nevihte -18.00 Turbo limach show -19.14 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.20 Zabavna oddaja - 21.15 Policijska akademija, 5 (amer. film) - 23.05 Dnevnik - 23.05 Nočna premiera: Anglosaksonska stališča HTV 2 12.10 TV spored -12.25 Beverly Hills (serija 11/ 31) -13.15 Melrose plače (serija, 11/31) -14.00 Tenis -17.25 Rokomet -19.30 Poročila - 20.15 Hrvaški operni pevci (dok. oddaja) - 20.50 Vidikon - 21.35 Hrvaške županije - 22.25 Največji zločini in sojenja 20. stoletja (dok. oddaja) - 22.55 Hr top 20 NEDELJA, 5. V. SLOVENIJA 1 8.15-1.00 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.40 OTROŠKI PROGRAM JEKLENI JEZDECI, avstral. nadalj, 6/8 9.05 ŽIVŽAV 9.55 NEDELJSKA MAŠA 11.00 MOJ PRVI VIDEO O.., izobr. oddaja, 8/12 11.30 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR HUGO, tv igrica 13.35 KARAOKE, ponov. 14.35 NEDELJSKA REPORTAŽA 14.55 DLAN V DLANI 15.10 PONYEXPRESS, amer. film 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.45 ZA TV KAMERO 19.05 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDELJSKIH 60 21.15 PEKOVSKI MOJSTRI, franc, nadalj, 2/6 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 CIKLUS FILMOV CARLOSA SAURE: ELISA, MOJE ŽIVLJENJE, šan. film SLOVENIJA 2 8.00 Euronews - 9.55 Tedenski izbor: Angleška glasbena lestvica; 10.4S Videošpon; lL30Vvrtin-cu; 12.15 Tok, tok; 13.00Poglej me!; [3.40 Lahkih nog naokrog; 14.25 Na vrtu -14.55 Šport - 20.05 Izgubljene civilizacije, 9/10 %20.55 Večerni gost - 22.00 Tiri skozi čas, dok. oddaja, 6/8 - 22.20 Lovci na glave, angl. drama, 3/3 - 23.10 Športni pregled KANALA 8.30 Risanka - 9.00 Kaličopko (otroška oddaja) -10.00 Muppet show (35. del) -10.30 Jeleni z zahoda (ponov. 5. dela) -11.20 Tropska vročica (ponov. 13. dela) -15.45 Šolska košarkarska liga (ponov.) -16.30 Muppet show (ponov.) -17.00 Mala morska deklica (risanka) -17.30 Račje zgodbe (sinhron, risana serija) -18.00 Ti otroci preveč vedo (amer. mlad. film) -19.00 Siam (oddaja o košarki) -19.30 Risanka - 20.00 Jeleni z zahoda (6. del amer. nadalj,) - 20.50 Kako je bil osvojen divji zahod (4. del amer. nadalj.) - 22.30 Siam (ponov.) - 23.00 Pomembneži (ponov. amer. filma) -1.05 CNN poroča PONEDELJEK, 6. V. SLOVENIJA 1 9.15-0.20 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 OTROŠKI PROGRAM PRAVU1CE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA, 1/10 10.25 ARABELA SE VRAČA, češka nadalj, 9/26 10.55 CIKLUS FILMOV CARLOSASAURE: ELISA, MOJE ŽIVLJENJE 13.00 POROČILA 13.05 NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA 14.00 TEDENSKI IZBOR UTRIP 14.15 ZRCALO TEDNA 14.30 ZA TV KAMERO 14.45 FORUM 15.00 NEDELJSKA REPORTAŽA 15.20 INTERVJU 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK 17.25 TV OKO, angl. dok. serija, 9/13 18.00 SIMPSONOVI, amer. naniz, 31/48 18.30 LINGO, TV IGRICA 19.05 RISANKA 19.15 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 SOSTANOVALKE, angl. naniz, 2/13 21.25 TIBETANSKE ZGODBE GLAVNA SESTRA IN NJENA ZGODBA, 2/3 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SEAOUEST, amer. naniz, 16/21 SLOVENIJA 2 Opomba: 16.00 do 18.00 Kolesarska dirka po Sloveniji 9.00 Euronevvs -10.45 Tedenski izbor: Učimo se tujih jezikov, franciščina, 7/11; 11.10 Turistična oddaja; 11.25 Policisti s srcem, avstral. naniz.; 12.10 Izbor za najlepšo gospo Slovenije; 13.10 Sobotna noč; 15.10 Športni pregled; 15.55 Sostanovalke, angl. naniz, 1/13 -16.20 Seaquesl, amer. naniz, 15/21 -17.05 Muenchcnčana v Hamburgu, nem. nadalj, 5/14 -18.00 Po Sloveniji - 18.45 Sedma steza -19.15 Angleška glasb. lestvica - 20.10 Osmi dan - 20.40 Tommy, angl. film - 22.25 Brane Rončel izza odra - 23.55 Kolesarska dirka po Sloveniji - 0.25 Namizni tenis (posnetek) KANALA 16.10 Risanka -16.40 Dežurna lekarna (ponov. 4. dela Špan. naniz.) -17.10 Siam (ponov.) -18.00 Splošna praksa (44. del avstral. naniz.) -19.30 Risanka - 20.00 Zlata dekleta (34. del amer. hum. naniz.) - 20.30 Modri zaliv (amer. film) - 22.05 Splošna praksa (ponov. 44. dela) -0.00 CNN poroča TOREK, 7. V. SLOVENIJA 1 10.15-0.10 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.40 OTROŠKI PROGRAM JAPONSKE PRAVLJICE 10.55 DRUGI MEDNARODNI OTROŠKI FESTIVAL VARŠAVA '95,1/4 11.20 POTOVANJE NA MELONIJO, ponov. Šved. filma 13.00 POROČILA 13.05 LINGO, TV IGRICA 14.30 TEDENSKI IZBOR MOJ PRVI VIDEO O,, izobraž, oddaja 8/12 15.00 OBZORJE DUHA 15.30 LOVCI NA GLAVE, angl. drama, 3/3 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM KUUKČEVE DOGODIVŠČINE, 18/25 17.20 OTROŠKA ODDAJA 17.30 JEKLENI JEZDECI, avstral. nadalj, 7/8 18.00 FALLERJEVI, nem. nadalj, 11/36 18.30 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 BREZ ŽENSK NE GRE, angl. naniz, 9/19 20.40 MADE IN SLOVEN1A 21.30 ROKA ROCKA 22.30 DNEVNIK 3,'VREME, ŠPORT 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 SEAOUEST, amer. naniz, 17/21 SLOVENIJA 2 9.00 Euronews -10.05 Tedenski izbor: Sedma steza; 10.35 Osmi dan; 11.05 Nečloveški napori, švid. dok. serija, 2/3; 10.35 Alpe Jadran; 11.05 Nedeljskih 60; 13.05 Posnetek opere; 14.50 Analitična mehanika, 17/52; 15.20 Kolesarska dirka po Sloveniji -15.50 Brez žensk ne gre (8/19); 16.20 Seaquest, amer. naniz, 16/21 -17.05 Dr. Finlay, zadnji del -18.00 Po Sloveniji -18.45 Izobraževalna oddaja - 19.15 Videošpon - 20.05 V žarišču - 20.35 Muenchenčana v Hamburgu, nem. nadalj, 6/14 - 21.30 Obiski - 22.25 Posnetek predstave MGL -1.05 Tenis KANALA 17.10 Risanka -18.00 Splošna praksa (ponov. 45. dela) -19.30 Risanka - 20.00 Hermanova glava (amer. naniz.) - 20.30 Karma - 21.40 Tropska vročica (14. del amer. naniz.) - 22.30 Poslovna tveganja - 23.00 Splošna praksa (ponov. 45. dela) - 0.15 CNN poroča SREDA, 8. V. SLOVENIJA 1 9.45-1.15 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.10 OTROŠKI PROGRAM DEKLICA DELFINA IN LISICA ZVITOREPKA 10.25 HOV!, angl. nanizl, 1/8 10.50 TEDENSKI IZBOR ROKA ROCKA 11.401ZGUBUENEC1VIL1ZACIJE,9. del angl. dok serije 12.30 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE, 1. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 KOLO SREČE, ponov. 13.35 ZGODBE IZ ŠKOUKE 14.45 TEDENSKI IZBOR DLAN V DLANI 15.00 MADE INSLOVENIA 15.50 SLOVENSKI UTRINKI, oddaja madžar-ske tv 16.20 UUDJE 1N*ZEMUA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 FALLERJEVI, nem. naniz, 12/36 18.30 KOLO SREČE-TV IGRICA 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 GOSPOD BEAN, angl. naniz, 11/13 20.35 FILM TEDNA IGRALEC, amer. film 22.45 DNEVNIK3, VREME, ŠPORT 23.15 SEAOUEST, amer. naniz, 18/21 0.05 WlMBLEDONSKl ZASTRUPUEVA-LEC, angl. nadalj, 1/3 SLOVENIJA 2 89.00 Euronevvs - 8.50 Tedenski izbor: Izobraževalna oddaja; 9.20 V žarišču; 9.50 Obiski; 10.40 Posnetek predstave MGL: 12.50 Kolesarska dirka po Slvoeniji; 13.20 Tenis, posnetek iz Bratislave; 14.20 Pony express, amer. film; 15.55 Go- spod Bean, angl. naniz, 10/13; 16.20 Seaquest, amer. naniz, 17/21; 17.05 Angel Falls, amer. nadalj, 65/6 - 18.00 Po Sloveniji -18.45 Papež iz puščave, nem. dok. oddaja -19.25 V vrtincu - 20.10 Nogomet - 22.05 Kolesarska dirka po Sloveniji - 22.35 Koncert orkestra slov. filharmonije KANALA 11.55 Tv prodaja -12.10 Risanka -12.40 Tropska vročica (ponov. 14. dela) -13.30 Poslovna tveganja (ponov.) -14.00 Karma -15.30 Splošna praksa (46. del avstral. naniz.) -16.30 ŠKL- finale osnovnih šol (prenos iz hale Tivoli) -19.30 Risanka - 20.00Tropska vročica (15. del amer. naniz.) - 21.00 Dance session (oddaja o plesu) - 21.30 Splošna praksa (ponov. 46. dela) - 0.00 ČNN poroča PETEK 4.30-8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 10.00 Kuharski recept - 11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15- 13.00 NZ želje - 13.30 Čestitke -14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Voluhar ekspres-18.20 Kronika - 19.30-24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi - 12.30 Čestitke - 19.00 Glas evangelija - 19.30-24.00 Večerni program (ob 21.30 Dce Jay Time) PONEDELJEK 4.30-8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice -12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15- 17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja-18.20 Kronika-19.30 -24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30-8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Osmerec s krmarjem - 18.20 Kronika - 19.30 -24.00 Telefonske zabavne želje SREDA 4.30-8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Kulturni kažipot - 12.00 BBC. osmrtnice - 12.15-13.00 NZ želje - 14.00-15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Čestitke - 18.20 Kronika - 19.30- 24.00 Telefonske NZ želje PETEK, 3.5. 5.30 Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila - 21.00 Kviz z. evcrgrccni- 24.00 Nočni skok SOBOTA, 4.5. 5.30 Dobro jutro - 7.00 in 9.00 Poročila - 9.15 Praktični kotiček - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja - 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -13.00 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila - 20.00 Sobotna super veselica NEDELJA, 5.5. 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila - 9.30 Kmetijska oddaja -10.00 Mali oglasi-11.00 Poročila -11.10 Vinogradniška oddaja - 12.00 Mali oglasi, čestitke - 15.00 Poročila - 16.00 Kviz - 18.00 Poročila - 20.00 Cinca Marinca - 22.30 Ves ta jazz. PONEDLJEK, 6.5. 5.30 Domača glasba - 7.00 in 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled - 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -13.00 Glasbene želje -15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna - 17.00 Aktualna oddaja - 18.00 Poročila - 19.00 Rocko-vnik-22.00 Koncert - 23.00 Ploščati vrhovi TOREK, 7.5. 5.30 Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje - 15.00 Poročila - 15.50 Kviz: Vsi znamo vse -18.00 Poročila - 20.00 Nočni bcat - 22.00 Stari rockcrji SREDA, 8.5. 5.30 Domača glasba - 7.00, 9.00 in 11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 13.00 Glasbene želje NOVA ZGOŠČENKA DRUŠTVA MRTVIH PESNIKOV NOVO MESTO - Na police glasbenih trgovin prihaja nova zgoščenka skupine DMP z naslovom DMP - Opus 2 (Ko prižgeš nov dan). Novomeški kvartet je dal prednost akustičnim inštrumentom, predvsem kitaram, godalnemu kvartetu in tolkalom) Ves material je bil posnet v studiu Luca v Novem mestu, producent pu je bil Janez Križaj, dobitnik lanske zlate note za najboljšega producenta in dveh letošnjih zlatih petelinov. Poleg glasbe vsebuje zgoščenka še računalniški multimedijski program s slikovnim, tekstovnim, avdio in video gradivom o skupini od začetkov do danes, to pa pomeni, da gre za prvi tovrstni večpredstavni projekt v Sloveniji. Računalniški program je izdelalo podjetje T media iz Novega mesta. Skupina DMP se pripravlja na promocijo projekta doma in po Sloveniji, prvič pa jih bo mogoče slišati 8. maja v menzi študentskega naselja v Ljubljani. FREGATURAIN KOJOTI NAVDUŠILI Na nar tefl ČRNOMELJ - V soboto zvčer je bil v Mladinskem kulturnem klubu Črnomelj zanimiv koncertni večer, katerega protagonista sta bili skupim Fregatura in Kojoti. Koprčanke Fregatura so edini ženski rock’n’roll band v Sloveniji. Sam nastop je bil izbruh primarne punkovske energije, katere edini namen ni spevnost in melodičnost, ampak izražanje nezadovoljstva nad vsem in vsakim. To je bil lep uvod v nastop zagrebške skupine Kojoti, ki je navdušilo več kot 140 obiskovalcev-Kojoti so se se izkazali kot izredno energična skupina, ki ve, kaj hoče. Njihov neposredni nastop je tako navdušil poslušalce, da je bil koncert pravo rajanje, saj je bila dinamika koncerta pisana na kožo obiskovalcev kluba. Kojoti pa so s sobotnim nastopom k potrdili, da gre za enega boljših bandov, od katerega lahko v prihodnosti pričakujemo še obilico dobre glasbe. S. KHALll su ba Li Ob, (Ur, 1.01 2.1 2.1, Na kih Po« PESEM NAS DRUŽI - 27. aprila pozno ponoči se je v telovadnici ^ Veliki Gaber končala 3. prireditev Pesem nas druži. Tukajšnji KUD dr. D1 Držaja s pestrim kultumo-zabavnim sporedom in aktiv kmečkih žet» domačimi dobrotami, sta privabila številno občinstvo, med gosti pa ji' tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik. Nastopili so mešani pevski zbot‘ Petra Držaja (zborovodkinja Fani Anžlovar), otroški (na posnetku) mladinski zbor gabrske šole pod vodstvom Dušana Ješelnika, cerkveni m* dinski zbor (zborovodkinja Maja Gliha) in mladi harmonikarji. Pretiš1, nik ZKO Trebnje Mitja Prijatelj je v pozdravnem nagovoru omenil, dš. najvišje priznanje Pavla Golic, nedavno izročeno gabrskemu KUD, pb’ v prave roke. Za zabavo so poskrbeli Alberto Gregorič, duo Sonja in J°‘ koroški godec Franc in harmonikar Srečo Vrtnik. (Foto: P. P.) ■£! ---1 - iuku su remi ucueiji m ucenci ejiusuenr - »«, Brežice in prejšnjo sredo zvečer priredili koncert, ki je sodil v sklop prirej “ ob 50-letnici glasbene šole. V nabilo polni dvorani brežiškega kultni71*• h doma so obiskovalci lahko prisluhnili najrazličnejšim glasbenim zasedbP r katerih so se učencem pridružili tudi profesorji. Tako se je na odru P'7* lo več zanimivih triov (nekaterim se je pridružilo še solo petje) in dui,f pa solisti na harmoniki in citrah ter vokalna solistka ob klavirski spdf Ijavi. V drugem delu koncerta so nastopile številčnejše zasedbe: pi°fg 0 s ki kvartet z dvema pevkama, profesorski duo z violino in klavirjem, orkl^ p kitar - najprej sam, nato še z vokalno skupino Solzice - in za kottlj p učiteljski Dixieland band. Na fotografiji sta flavtistka Sonja Verbanffl, 9 prof. Berislav Cerinski na kitari, ki ju je na klavirju spremljala prof. ' k Rebič - Gašparlin. (Foto: B. D. G.) I Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolet1)! skega lista dodelil nagrado Tamari Ivančič iz Novega mesta. Nagrajen1 čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, ju18 teden takšna: . 1(1) Veseli fantje mi, Dolenjci - ANS. J. KUPLF.NKA IN DOLENJ^1 2 (3) Blagor tisti - ANS. SLAPOVI 3 (2) Naša “ta mlada” - ANS. SLAVČEK 4 (5) Sto cvetov - ANS. RUDIJA JEVŠKA 5 (4) Vabim te na ples - ANS. FRANCA POTOČARJA 6 (10) Kukavica - ANS. STOPAR 7 (6) Zdravica - SLOVENSKI ODMEV B (-) Sanja - ANS. PETRA FINKA 9 (7) Vanč vegetarijanec - A>IS. IGOR IN ZLATI ZVOKI 10 (8) Ostanimo Slovenci - ANS. CVET Predlog za prihodnji teden: Strto srce - ANS. VIHARNIK KUPON ŠT. 18 Glasujem za: Moj naslov: b Kupone pošljite nu naslov: Studio I), p.p. 103, 68000 Novo mestuA Na podlagi Pravilnika o subvencioniranju realne obrestne mere za namenske bančne kredite, odobrene za pospeševanje razvoja ma-'e9a gospodarstva v Občini Šentjernej (Ur. list RS, št. 20/96), objavlja Občina Šentjernej JAVNI RAZPIS subvencioniranje realne obrestne mere za namenske bančne kredite, odobrene za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Šentjernej '■ PREDMET RAZPISA Občina Šentjernej bo iz Proračuna Občine Šentjernej za leto 1996 (Or. list RS, št. 20/96) iz proračunske postavke 9. in 11. namenila ' 000.000,00 SIT za subvencije omenjenih kreditov. 2-MERILA IN POGOJI 2-1. Splošni pogoji Na razpis se lahko prijavijo: ' enote malega gospodarstva, ki delujejo ' kot samostojni podjetniki posamezniki ' ali kot podjetja v zasebni lasti, ' kmetje, N bodo na ta način pridobljena sredstva vložili v razvoj in razširitev Poslovanja oz. dejavnosti, in sicer: ~~ za razvoj malega gospodarstva v: ' nakup, graditev, prenovo in adaptacijo poslovnih prostorov; 1 nakup opreme; ' odpiranje delovnih mest, povezano z ustanavljanjem novih enot malega gospodarstva; ' uvajanje sodobnih tehnologij v enote malega gospodarstva, ki so energetsko varčne in ekološko neoporečne; fc za razvoj kmetijstva v: ' graditev, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije; f nakup in posodobitev opreme; * razširitev in posodobitev ter pridobivanje novih zmožnosti na j kmetijah za dopolnilne dejavnosti; * za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč ter združevanje parcel; * za programe predelave in trženja. ogoj za odobritev subvencije je, da enota malega gospodarstva oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, opravlja dejavnost J® področju Občine Šentjernej in da je kraj investicije na območju T>čine Šentjernej. Za subvencijo lahko zaprosijo tudi prosilci, ki so v jzi pridobivanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. registracije "a sodišču. ji Subvencije se prednostno odobrijo prosilcem, ki poleg pogojev, ki 0 m zahteva banka, v največji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije: ,| _ 't za enote malega gospodarstva: 1 ' opravljajo ali bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite; 1,1 ' razširjajo obseg poslovanja in odpirajo nova delovna mesta v :e‘ proizvodnih in storitvenih dejavnostih; <>1 1 ustanavljajo nove proizvodne in storitvene zmogljivosti in ustvaril jajo možnosti za nove zaposlitve; oi ■ da je naložba usmerjena v doseganje višje kvalitete proizvodov in storitev ter zagotavlja ekološko neoporečen delovni proces; ' zagotavljanje boljše oskrbe občanov; | za kmetijsko dejavnost so kmetijski zavarovanci; so kmetje, ki že opravljajo dopolnilno dejavnost na kmetiji, so nasledniki oziroma imajo naslednika; ■ kmetje, ki imajo ožjega družinskega člana s kmetijsko izobrazbo; p ekonomska upravičenost investicije. 2.2. Višina subvencije Subvencionira se 50% za malo gospodarstvo oz. 70% za kmetijstvo realne obrestne mere namenskih bančnih posojil, odobrenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva oz. kmetijstva v Občini Šentjernej. Doba subvencioniranja realne obrestne mere je enaka dobi vračila odobrenega posojila. 3. VSEBINA VLOGE 3.1. Kratka predstavitev prosilca 3.2. Poslovni načrt — opis razvojnega programa s pričakovanimi učinki 3.3. Dokazilo o registraciji obrtnika, samostojnega podjetnika oz. družbe; dokazilo o začetnem postopku pridobivanja dovoljenja za opravljanje dejavnosti oziroma registracije na sodišču oziroma za osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, potrdilo ZZZS, da so kmečki zavarovanci 3.4. Overjena fotokopija ali original pogodbe o odobrenem namenskem kreditu za pospeševanje razvoja malega gospodarstva oziroma za pospeševanje razvoja kmetijstva. 4. ROK ZA PRIJAVO Rok za prijavo začne teči od objave in traja do 15.7.1996 oz. do porabe sredstev. 5. Vloge za dodelitev subvencij POŠLJITE NA NASLOV: Občina Šentjernej, Oddelek za podjetništvo, Trubarjeva 5, 8310 Šentjernej. Vloge morajo biti v zaprti kuverti in označene z napisom »Prijava na javni razpis za subvencije — ne odpiraj!« Sklep o odobritvi subvencije se prosilcem posreduje najkasneje v osmih dneh po sprejetju in je dokončen. Po odobritvi subvencije sklene vsak posameznik tripartitno pogodbo z banko in Občino Šentjernej, v kateri so določene vse medsebojne pravice in odgovornosti pogodbenih strank. Namensko uporabo sredstev iz posojilne pogodbe preverjajo občinski organi in banka. 6. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. 7. Vse potrebne informacije dobite: — pri Občini Šentjernej (Darja Kovačič, tel.: 81-408) Občinski svet Občine Šentjernej - anna — Seidlova 4 Tel./fax: 068/325-153 POOBLAŠČENI PRODAJALEC aana BRAVO & BRAVA ) SERIJSKA OPREMA: AIR BAG, blokada vžiga, proti požarni sistem, avtoradio, tonirana stekla, po višini nastavljiv voznikov sedež, tretja zavorna luč... PUNTO že od 16.900 DEM R+6 • UGODNI KREDITI MENJAVA STARO ZA NOVO UNO za 12.850 DEM ^T^Vdostav dostavni program DUCATO G.P.B., d.o.o., Poslovalnica Novo mesto, Seidlova 4 G.P.B., d.o.o., Cesta bratov Cerjakov 11, Brežice tel.: 0608/61-633 GOTOVINSKA POSOJILA ZA OBČANE GARANCIJA ČEKI TR Novo mesto, » (068) 26-749 jt/mm IZŠLA JE MAJSKA ŠTEVILKA REVIJE E-ŠPORT iz katere smo izbrali nekaj naslovov: — Vinko Kandija odhaja iz Slovenije.v — Intervju z nogometašem Erminom Šiljakom: »Zavidajo mi, da sem najbolje plačani igralec SCT Olimpije«. — Pot košarkarjev Kovinotehne Savinjske Polzele do slovenskega pokala. — Jadralno padalstvo — šport s svetlo prihodnostjo. — Velikani športa: 30 kolajn Mira Cerarja. — Formula 1: Demon Hill trenutno brez pravega tekmeca. — Šport skozi oči televizijke Metke Volčič. Sodelujte v Hitovi nagradni igri in rešite nagradno križanko! Pohitite do svojega prodajalca časopisov po majsko številko revije E-SPORT LEKARNA NOVAK © Lekarna Novak zaposli dipl. inž. farmacije in farmacevtskega tehnika za nedoločen čas; zaželjene so izkušnje za delo v lekarni. Tel.: 068/322-700 p3 Trgovina, inženiring, - Nektiranje 10 Klemenčič, s.p., str. inž. Težki vodi 70, Novo mesto * Dobava, montaža, J SERVIS, f PROJEKTIRANJE °9revanja stanovanjskih in ; j Poslovnih prostorov jfj t Plačevanja in toplozračnega 31 °9revanja 1' J)ima naprav (RHOSS, EMMETI, . T0SHIBA) " . ^dovodne in plinske instalacije servisiranje gorilcev in klima naprav Sternov za izkoriščanje ®lternativnih virov energije ®lažne peči na kurilno olje IDEAL CUMA in EUROVVARM najcenejši solarni sistem 'NTEGRAL' Plinskih cistern za individualne Jfojekte ^SEBNA PONUDBA: °'ini gorilec KS04 (pred. + lop.) 48.000,00 SIT 0|ine peči TEDA 50.000,00 SIT Minske peči RHOSS (ogreva. + san. vod.) 136.654,00 SIT Nima EMMETI (Split) 2,6 kvn 142 509,00 SIT Sb. kotel VIADRUS 29 kw (20 ,'n'gar.) 105.372,00 SIT /anl ni zajet 3-odst. prometni J*k In montaža, ij^imo tudi brezplačno izdelavo Izračunov in strokovno ?°vanje. Pomagali vam bomo Jati sistem, ki bo upošteval Želje in zmožnosti. Pokličite ha tel (068) 321-456! Dolenjski ust VIZIJA je na 5. javni dražbi postala delničar PIVOVARNE UNION, RADENSKE IN TISKARNE NOVO MESTO VIZIJA ima v svojem premoženju že delnice KRKE, LEKA, TERM ČATEŽ, KOLINSKE, KOMETA, IGM STREŠNIKA, LESOKOVA, AUREE, INTEREVROPE, LISCE, PETROLA, MELAMINA, ISTRABENZA, HRASTA ŠENTLOVRENC, INTEGRALA STOJNE KOČEVJE IN PAVLIHE. Za delnice in deleže podjetij je zamenjala že 65 % zbranih certifikatov prvega sklada. VIZIJA vpisuje certifikate še do 21. junija 1 996. Vsi delničarji VIZIJE bodo sodelovali v novi nagradni igri. MAM. Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije Spoštovani lastniki certifikatov! Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje Investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT DAN MESEC LETO KRAJ PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA Na osnovi 22. člena Statuta občine Sevnica in 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Sevnica in o dodeljevanju sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere je Občinski svet občine Sevnica na svoji seji dne 24.4.1996 sprejel sklep, da objavi RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI SEVNICA ZA LET01996 VSEBINA IN POGOJI RAZPISA 1. Sredstva za posojila znašajo do 135.000.000 SIT. 2. Sredstva v obliki subvencioniranja realne obrestne mere iz občinskega proračuna se za isti program dodeljujejo le enkrat, in sicer za naslednje namene: nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, - nakup opreme in generalno obnovo obstoječe opreme, - uvajanje sodobnih tehnologij, - obratna sredstva 3. Sredstva za posojila bodo zagotovile banke: - Nova Ljubljanska banka, d.d., Podružnica Posavje Krško, Trg Matije Gubca 1, 8270 Krško SKB banka, d.d., Poslovna enota Krško, Cesta krških žrtev 51, 8270 Krško Dolenjska banka, d.d., Novo mesto, Seidlova c. 3, 8000 Novo mesto 4. Za sredstva za razvoj malega gospodarstva lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni podjetniki in obrtniki - mala podjetja - občani, ki so pri pristojnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori morajo biti na območju občine Sevnica. 5. Višina subvencioniranja obrestne mere znaša 4 odstotne točke realne obrestne mere posojilodajalca. Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere se odob- rijo samo za nova posojila. 6. Doba subvencioniranja realne obrestne mere za odobreni kredit je tri leta. 7. Posojila in subvencijo realne obrestne mere lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev. Minimalni znesek posojila je 1.000.000 SIT. 8. Razpis za pridobitev posojila in subvencioniranje realne obrestne mere traja po tem razpisu od 3.5.1996 do 18.5.1996, do 12. ure 9. Vloge za posojila in subvencijo realne obrestne mere z vso potrebno dokumentacijo vložijo prosilci osebno na naslov: OBČINA SEVNICA, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica, soba št. 208. Informacije dobijo prosilci na telefon št. (0608) 41-221, interna 206, ali osebno v Oddelku za gospodarske dejavnosti občine Sevnica v sobi št. 208 in pri bankah, navedenih v točki 3 tega razpisa, oz. njihovih enotah v Sevnici. Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 10. Prosilec mora predložiti naslednjo dokumentacijo: - vlogo na naslov banke, pri kateri želi najeti posojilo, investicijski program ali poslovni načrt, iz katerega morajo biti razvidni: a) finančna konstrukcija b) donosnost in likvidnost projekta c) pričakovani ekonomski učinki d) plan trženja e) možnost novih zaposlitev f) tehnično-tehnološki vidik - kopijo overjenega izpiska iz sodnega registra z vsemi prilogami - za mala podjetja: kopijo priglasitvenega lista na obeh straneh, potrjenega od izpostave RUJP Sevnica - za samostojne podjetnike, kopijo obrtnega dovoljenja za prosilce, ki opravljajo obrtno dejavnost, ali potrdilo, da je občan pri pristojnem organu vložil zahtevek za priglasitev dejavnosti, - obrtniki in samostojni podjetniki - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, napoved za odmero davka iz dejavnosti za leto 1995, overjeno od izpostave RUJP Sevnica, s prilogami (podatki iz bilance stanja, popis osnovnih sredstev) ter odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti za leto 1994, podjetja predložijo bilanco uspeha in bilanco stanja za leti 1994 in 1995 ter podatke o tekočem poslovanju v letu 1996 na obrazcu banke, akt o ustanovitvi podjetja, statut podjetja, kopijo obvestila razvrstitve po dejavnostih (statistični list) in kopijo podpisanega kartona, dokumente v zvezi z zavarovanjem posojila in ostalo dokumentacijo, ki jo zahteva banka, dokazila glede na namen posojila: - pri nakupu poslovnih protorov: kupoprodajno pogodbo oz. predpogodbo o sklenitvi kupoprodajne pogodbe, pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del s predračunom ali izjavo lastnika poslovnih prostorov, da dovoli obnovitvena dela, in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila, - pri nakupu opreme: račun ali predračun, - pri nakupu opreme za prenos dosežkov raziskovalnih ^ del v proizvodnjo: račun ali predračun in potrdilo prH stojnega organa o verifikaciji investicije, - za pridobitev obratnih sredstev: dokazilo (pogodbo) o prodaji izdelka. Metodologijo za pripravo investicijskega programa oz. poslovnega načrta, ki določa osnovne elemente, ki jih mora vsebovati program, in obrazec za spremljanje tekočega poslovanja lahko dobite pri bankah, navedenih v točki 3, oz. njihovih enotah v Sevnici in v Oddelku za gospodarske dejavnosti občine Sevnica, soba št. 208. Vse prosilce prosimo, da v vlogi navedejo svojo telefonsko številko in sestavljalca programa oz. poslovnega načrta in njegovo telefonsko številko, zaradi hitrejše obdelave podatkov. 11. Banke, navedene v točki 3 tega razpisa, bodo v sodelovanju s strokovno službo Občine Sevnica sprejele odločitev v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog in nato v 8 dneh s sklepom obvestile prosilce. 12. Občina Sevnica bo v roku, navedenem v točki 11, obvestila prosilce o odobritvi subvencije realne obrestne mere. 13. Za subvencioniranje realne obrestne mere se sklene pogodba med posojilojemalcem, posojilodajalcem in občino Sevnica. V pogodbi se določi način plačevanja subvencionirane re-k alne obrestne mere. 14. V primeru nenamenske porabe posojila mora prejemnik sredstev za razvoj v celoti vrniti prejeta sredstva s pripadajočimi obrestmi, skladno s sklenjeno pogodbo. digitalno omrežje z integriranimi storitvami Telekom Slovenije ISDN je stoškovno ugoden. Kljub večjim hitrostim prenosa se ISDN povezave tarifirajo kot pri navadnih telefonskih priključkih. Pri samem telefoniranju hitrejši prenos ne igra bistvene vloge. Pač pa se pri prenosu podatkov ali pri dostopih k elektronskim medijem, kot sta Slovenija online in Internet, na račun večjih hitrosti lahko bistveno znižajo stoški. informacije: Telekom Vi) Slovenije \\ PE Novo mesto Novi trg 7a 8000 Novo mesto ali po telefonu 080 8080 ______________________________________ aGrartacveue proizvodnja in trgovina Čatež d.d. AGRARIA CVETJE, d.d., TOPLIŠKA 34,8250 BREŽICE razpisuje prosto delovno mesto direktorja (ni reelekcija) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - visoka izobrazba ekonomske smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj v gospodarstvu - znanje vsaj enega tujega jezika (angleško ali nemško) - starost do 45 let Delovno mesto se razpisuje za določen čas (za dobo 5 let), OD po pogodbi. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj dostavite v 15 dneh po objavi na naslov družbe s pripisom “Za razpis direktorja”. Vse ostale informacije lahko dobite po telefonu (0608) 61-287. Smo podjetje za projektiranje tehnologije in proizvodnjo opreme v gradbeni industriji s področja betona. Naša specialnost je kalupno-opažna oprema in vibrotehnika. Za potrebe STROJNEGA OBRATA SUHOR (pri Vinici -v izgradnji) razpisujemo in vabimo k sodelovanju dinamično in skrbno strokovno osebo za delovno mesto TEHNOLOG Pogoji: • zaželjena je višja ali srednja izobrazba strojne smeri • vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu • zaželjena je usposobljenost za uporabo računalnika za program skladiščnega in obračunskega poslovanja Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Stimulativni osebni dohodek po dogovoru. Stanovanje za morebitno bivanje med tednom je preskrbljeno. Če si želite delo med mladimi sodelavci in soustvarjati podobo uspešnega podjetja, oddajte Vašo prošnjo s kratkim opisom dosedanjega dela na naš naslov: TEHNO INŽENIRING Radomlje Homec, VII. ulica 35 SLO - 1235 RADOMLJE 44 /4 Kandijska 9 ' ” * Novo mesto turistična. a. SPREJEMAMO NAROČILA za v* ste piščancev, enodnevnih in večjih.^ niča Senovo, Mio Gunjilac. TO (060&J 375. SPREJEMAMO NAROČILA z® vrste piščancev, bele, rjave in graha>1£ \ za purane. Martin Metelko, Hudo B® ^ 16, Studenec, TO (0608)89-038 ali (« «u 89-311. • lc RJAVE in grahaste jarkice ter bclfl čance bomo prodajali od 3. maja daljj: $$ (068)48-366, Prevolšek, Čatež. • ^ PURANE, bele, težke, stare 7 ted® prodajamo vsak dan. Kuhelj, Šmav Šentjernej, ® 42-524. MLADE DANSKE RACE, odlič<* ^ snice (320 jajc na leto, v 70-ih dneh* kg) prodam. ® (0601)21-806 ali (0601 £ KOKOŠI NESNICE, za zakol ali ? ljnjo rejo, farma Zalog, prodajamo. Vj: (Zdravje), « 21-279 ali 84-394. • I4 JARKICE, rjave in grahaste, sta' ^ mesece, lahko dobite vsak dan. Joic‘ šin, Račje selo, Trebnje, ® 44-389. * o, NESNICE, mlade jarkice, pasme h' i, j rjave, tik pred nesnostjo, opravljen® epljcnja, prodajamo po zelo ugodni® ^ Naročila sprejemajo in dajejo vse ij* na ■ • - - l2,U ! macije: Jože Zupančič, Otovec melj, ® (068)52-806, Gostilna Cfl Mostec, Dobova. ® (0608)67-578 in ^ ta Janežič, Slepšek 9, Mokronof (068)49-567. Žagam drva na domu. TO 28-639. ! preklici REZI ANDREJČIČ, Scgonje I. ? jan, prepovedujem Stanku Andrej? ji Goriška vas 9, Škocjan, obdeloval M poseganje po mojih parcelah. Če td? N/ bo upošteval, ga bom sodno pregafll h T. HUDOKLIN preklicujem vsc^ ^ nične besede, ki sem jih izrekel o P Bartol iz Dobravicc 24, Šentjernej«^ opravičujem. 126 P, letnik 1987, registriran do 2/97, prodam TO (068)42-531. 5155 OPEL KADETT 1.3 LS limuzina, letnik 7/89, servisna knjižica, radio, nove gume, odlično ohranjen, prodam. TO (068)68-159. 5156 DAIHATSU APLAUSE 1600 m3, odlično ohranjen, prevoženih 72.(XX) km, registriran do 2/97, prva lastnica, prodam. TO (068)51-681, zvečer. 5157 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 4/97, prodam. TO (068)44-659, /večer. posest HIŠO na Puščavi pri Mokronog^ 1] tom, prodam. TO (061)374-992. x I, HIŠO z dvema stanovanjema- > parcela 1100 m2, z garažo 10 x ^ (| opremo, v Črnomlju, Nova Loka 3*! L dam «(068)52-173. ^ l| VIŠNJA GORA - SP. BRK/J', tj Prodam starejšo vseljivo hišo in I•'j tj šestih parcelah za 50.000 (i (061)373-500. $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DEU ' j AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ra 068/24-791 MARUTiy BALENO Pooblaščen servis . uvuiaaceu servis ,i in prodaja rezervnih delov *-vVN'' St. IS (2438), 3. maja NOGRAD z zidanico na Trški gori im. ® (068)324-355. 5024 f SMAVRU pri Trebnjem prodam vi-Nd s staro zidanico in troje vrat ® ^^14-212, zjutraj ali zvečer. 5039 ^ A VINOGRADA na Koglem pri ^jeti^ elektrika na parceli, prodam. ^>n Žužek, Gor. Zabukovje 15, Tre-«o. 5043 'INOGRAD nad Stražo pri Novem 5tu, dostop z avtom, ugodno prodam. (061)123-53-83. 5046 ^IVO na Vel. Slatniku, 30 a, prodam. Uar, Mala Cikava 10 b, Novo me-5067 M ŠMARJEŠKIH TOPLICAH pri ®|tai cesti prodam najboljšemu ponud-^ parcelo z možnostjo gradnje. ® W)324-249. 5068 ^AURŠNIH SELAH prodam starejšo k za 30.000 DEM. ® (063)792-042, fcja. 5123 prodam J z mladiči ali z mlekom prodam. \ (^8)87-532. 4982 ' •'KAVO prodam ali menjam za tele ali ; ® (068)89-513. 4984 ' JAKOVA DRVA ugodno prodam. ® ' ®X3-657. 4986 81 ’H)EO IGRE in sintesyzer Yamaha \ J'5 prodam. Martin Mihelčič, Brezo-' £ber 4, Semič. 4988 1 ('DOJKE, 25 do 30 kg, prodamo. ® ^ "Hi-179. 4989 <00 L cvička prodam. Ivan Stušek, ' ^c 3 Tržišče, ® (0608)80-523. 4990 t 680 SIT z dostavo, smrekov, Pfve klase, prodam. S (063)451-082. 4992 IpČENl PRODAM nove ženske čev-"kgantne, usnjene, št. 37, rjave in črne. P08)41 -005. 4993 I ^ARaŽO na Jerebovi, primerno tudi Vadbeno barako, prodam. ® (068)27-" L 4995 RENTNO strešno opeko, malo rab-JJ.prodam. ® (068)20-548. 4996 * JETILNI STROJ, dvoredni, prodam * JO DEM. ® (068)24-786. 4997 v DOBERMANE, čistokrvne, mladiče, j ®°ntano prodam. ® (0608)31-065. )l 5002 j JiVALNI STROJ BAgat Višnja, malo d |^n> ugodno prodam. ® (0608)33- telO KOBILO, staro 8 let, prodam. (0608)59-171, zvečer. 5011 .j JOZLIČKE za zakol ali rejo prodam. V ’%8)84-305. 5021 ji VIDEOKASET, originale, s slo-|l podnapisi, in opremo za vide-•i{ *°> ugodno prodam. ® (068)22-905. (l. 5038 e PUČKO SIVKO, staro 10 dni, dobre Jjj, prodam. ® (068)321-631. 5051 (•NOGRADNIKI, POZOR! Pocinkajo, debeline 3.14 mm, prodajamo po ! 97 SIT/kg. ® (061)614-113 ali h [4-044. 5053 f Č ČRNO-BELIH BIKCEV, starih 7 '‘‘dni, in kravo simentalko, po teletu, jS. ® (068)76-528. 5057 J f^AVO, brejo 8 mesecev, s četrtim te-„j 0nU prodam ali menjam za bikca in je-! 'krompir prodam. ® (068)40-191. t . v 5060 i! '^ŽLIČKE, odlične pasme, za zakol •j ^daljnjo rejo, prodam. ® (068)65-5062 ffDlLNI KROMPIR in Z 750 po delih « (068)21-715. 5071 NmaNSKO OBLEKO št. 14 in čev-i 39 (za fanta) prodam. 717 (0608)32-; 5072 » 'SREČAT, 3 KW, zelo malo rabljen, "•m za 1200 DEM. ra (068)87-644. zj^UCO FRIZIJKO, brejo 8 mesecev, ® (068)40-301, po 19. uri. 5074 j ELEKTROMOTOR, 4.2 KW. prodam . Jjhenjam za enofaznega manjše moči. J «8)60-124. 5078 ,1 J^VADNO žensko kolo, nerabljeno, , & w (068)24-867, po 19. uri. 5080 j Emo 20, kombiniran bojlcr, ek-, *%ka posoda, črpalka, manometer, Sl k no ccntra'n0- odštcvalni števec, ra-65 x 40 , z dvema ventiloma, pro-, „Stanislav Goljuf, Kandijska 44, W ^8. 5081 jJfJSKE, težke 40 kg, prodam, ra ,^'121. 5083 /LE, staro 1 teden, križanec, ugodno 1 S. ra (068)40-788. 5085 J ».LICE, sivko in 2 simentalki, težke 1 550 in 500 kg, prodam * (068)40-i« ; 5089 t '^RlJZO ali koruzni zdrob in žganje > Ječ prodam, ra (068)22-467. 5092 '* hjsKOV. starih S tednov, in 3 pra * 'N zakol, težkih 100 do 130 kg, pro-5* (068)76-507. 5093 1 'bftILO, staro 6 let, sivo, brejo 9 mc-/ % Prodam, ra (068)89-070. 5094 TELICO FRIZIJKO, brejo 7 mesecev, prodam. ® (068)40-301. 5101 300 L vina (šmarnica) in domače žganje prodam, ra (068)25-254, po 20. uri. 5105 DIATONIČNO HARMONIKO Mclo-dija, 3-vrstno, malo rabljeno, ugodno prodam. ® (0608)70-170. 5110 SEDEŽNO GARNITURO in mizo s 6 stoli ugodno prodam. ® (068)322-827. 5111 ČRNO-BELO KRAVO s teletom pro-dam. Lukšič, Novomeška 52, Straža. ‘Z? 84-180. 5125 10 MALIH pujskov prodam. ® (068)76-548. 5126 KUHINJO GORENJE, posteljo, klubsko mizico in kopalniško pohištvo prodam. ® (068)45-666, zvečer. 5136 TELICO, staro 8 mesecev, dobre sorte, prodam. ® (068)85-819. 5137 DVE KRAVI, breji, mladi, prodam. ® (068)49-627. 5140 HARMONIKA VRATA,dimenzije4.5 x 2.7 m, malo rabljena, prodam. ® (068)73-459. 5146 PRAŠIČA, težkega 90 kg, ter pujske, težke do 35 kg, prodam. ® (068)81-179. 5161 PLEMENKE OVCE prodam. Jože Črnič, Tribuče 60, Črnomelj. 5163 PRALNI STROJ Gorenje WA 906 X, malo rabljen, in 80-litrski električni boj-ler, nov, prodam. ® (061)865-078. 5170 PRESTIŽNE PTICE, enoletne pave, tri pare, prodam. Prospekt o reji! ® (068)68-739. 5171 razno GRADBENI ENGINEERING, PGD in PZI projekti, promet z nepremičninami, upravni postopki, legalizacija ter izvedba vseh gradbenih del! ® (0609)630-883. 4416 PEČARSKO- KERAMIČARSKA DE- LA opravljamo. Garancija za opravljeno delo! ® (0609)630-883. 4417 LOKAL V OBULIČNEM NIZU v Trebnjem oddam v najem. ® (068)45-251, zvečer. 4980 UNIVERZAL - popravilo šivalnih strojev, Silvo Mišjak, Ob Težki vodi 58, Novo mesto, ® (068)27-682. 4999 ZIDARSKA zaključna dela izvajamo hitro, ugodno in kvalitetno. ® (0608)82-996. 5006 KLUB ZA KONJSKI ŠPORT Šentjer-nej oddaja v najem gostinski lokal in pomožne prostore na hipodromu Šentjernej. Interesenti si lahko lokal ogledajo v nedeljo, 5. maja, ob 10. uri. Ponudbe pošljite do 13.v maja na naslov: Klub za konjski šport Šentjernej, p.p. 8310, Šentjernej. 5023 NA ODLIČNI LOKACIJI, v poslovni zgradbi na Kočevarjevi 1/11 v Novem mestu, oddamo v najem lepo urejene pisarniške poslovne prostore. ® (0609)633-407. 5031 NA RELACIJI Gorenje Laknice -Šmarješke Toplice sem izgubil črno moško torbico, v kateri so dvoja očala. Najditelja prosim, da pokliče na ® (061) 343-527 ali obvesti PP Tebnje na ® (068)44-002. 5050 službo dobi IZKUŠENE SODELAVCE za telefonsko prodajo na domu iščemo. Možnost izjemnega zaslužka. ® (061)264-474. 4979 IŠČEMO OSEBO za pomoč v gospodinjstvu, 4 ure dopoldan. ® (068)24-572, po 16. uri. 5014 ZASTOPNIKA za prodajo rolet in ža-luzij iščemo. Šifra: »DOMŽALE«. 5022 V TRGOVINI PALMA zaposlimo za nedoločen čas trgovca v prodajalni in trgovca na terenu za akcijske prodaje. Ponudbe oddajte v Trgovini Palma, Rozmanova 5, Novo mesto. 5025 REDNO ZAPOSLIMO natakarico ali natakarja, lahko tudi pripravnika, ra (068)73-391. 5029 ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo vodjo dvostavnega knjigovodstva in knjigovodjo. VI. oziroma V. stopnja ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Pisne vloge sprejemamo do 15. maja na naslov: Bonus, Kočevarjeva 1, Novo mesto, ra (068)32-32-66. 5032 ŠOFERJA za mednarodne prevoze redno zaposlim, ra (068)73-045 ali (0609) 635-532. 5115 SNAŽILKO in drugo pomožno osebje za delo v fitnesu zaposlim. * (0609)637-022. 5116 PRIKUPNO DEKLEza delo vstrežbi v Dolenjskih Toplicah iščemo. Možnost stanovanja. ra(068)21-279. 5134 KUHARICO in natakarico redno zaposlimo. Nedelje proste. Gostilna Pri Marički, ra 324-015. 5144 PRIJETNO NATAKARICO iščemo. ® (068)48-303, do 12. ure. 5168 službo išče DEKLE išče pripravništvo za natakarico na lokaciji Krško - Sevnica. Naslov v oglasnem oddelku. 5008 DEKLE - trgovski poslovodja, kmetijski tehnik, z izpitom B kategorije, išče delo trgovke v okolici Brežic ali Krškega. ® (0608)59-242. 5019 STALNO ZAPOSLITEV kot strojnik težke gradbene mehanizacije iščem. Šifra: »STROJNIK«. 5079 stanovanja OPREMLJENO stanovanje v Brežicah ali okolici najameva. ® (0608)61-055. 5007 PRITLIČNO STANOVANJE, 46 m2, s KATV, CK, telefonom, zamenjam za stanovanjsko hišo z doplačilom. ® (068)323-941, zvečer. v 5017 SOBO iščem za 6 mesecev. Šifra: »56-LETNI UPOKOJENEC«. 5044 DVOSOBNO STANOVANJE, primemo za zobozdravstvo, predstavništvo ali tiho obrt, na lepi lokaciji, oddamo. Žu-čak, Koštialova 42, ® (068)321-539. 5049 GARSONJERO v Novem mestu prodam. ® (068)28-504. 5097 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v bližini Revoza najamem. ® (068)27-987. 5113 ženitne ponudbe LOVELY LAJN ponuja brezplačno pomoč pri iskanju partnerja. ® (090)42-85, 0.5 min/78 SIT. 5165 GOSPE in gospodje, ne bodite osamljeni. Pridružite se nam! ® (0609)635-796, ga. Vesna. 5166 'ASTROLOGIJA teDI-ŽEVANJE 090 42 47 090 42 48 Cono 7P> Sl' / 30 sec ASFALTERSTVO IN GRADBENIŠTVO Čardak 17, Črnomelj Tel. (068) 51-668 Mobitel: (0609) 612-594 Urejanje dvorišč: asfaltiranje dvorišč, parkirnih prostorov, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč in ostala gradbena dela. Se priporočamo! vasem kanalu v soboto ob 18. uri in po ciničnih željah klinična ponovitev v nedeljo ob 20. uri in v sredo ob 21.30! Želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ! bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naslov: c°lenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. Vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega tnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. -H Naročilnica za DOLENJSKI LIST [l1" naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za: *in priimek:____________________________________ _ Upokojenec: s|«v (kraj, ulica, hišna številka): Pošta: Pučnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa I Naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. kočnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1996. Datum: Podpis: jq je. Prava škoda je, da bodo po 15. maju cvetovi odpadli, potem pa bo ta. kaj drugega. “Morda tudi paradižnik, ” je pristavil njen mož. Slavka p11! u vse, ki se vozijo tam mimo, naj se za hipec ustavijo in napasejo oči. (*| E J. P.) • Ker ste tokratno številko našega časopisa zaradi praznikov prejeli šele v petek, vas obveščamo, da vas bo dežurni novinar ob telefonu čakal danes, 3. maja, med 20. in 21. uro. Če bi radi kam povabili novinarje, opozorili na svoje težave ali koga pohvalili, nas pokličite na telefon (068)323-606! Dolenjske Novice. krajevni skupnosti, predvsem pa jo zanima, kako bo denar porabljen. Informacijo o tem si lahko med drugim prebere tudi na novomeški strani prejšnje številke Dolenjskega lista. “Ne gre za 800, ampak za 640 nemških mark, ki sojih morali naročniki plačati krajevni skupnosti, ker je ta vodila akcijo, da bi se lažje dogovarjali s Telekomom in da bi vsem krajanom omogočila priključek po enaki ceni. Denarje šel Telekomu in z njim ne razpolaga krajevna skupnost. Vse to je bilo povedano ob podpisu pogodbe, napisano pa je tudi v sami pogodbi,” je pojasnil predsednik sveta KS Stopiče Alojz Golob. B. D. G. • Cesta najmanjšega odpora je samo na začetku asfaltirana. (Kasper) • Kolikor močneje primemo koprivo, toliko manj peče. 1885-1919 kratkočasnice izbral Jože Dular Svarilo “Poročiti se hočete, mladi gospod ? Ne storite tega, bodete bridko obžalovali. Jaz sem bil štirikrat poročen, pa bi se ne hotel nikdar več ženiti!" S trga Ribničan prodaja žlice na trgu. Mimo pride prijatelj ter ga vpraša: “Oče, kako gre kaj kupčija ?" “Kako? Tako kakor pri bolniku: vsako uro eno žlico." V sodni dvorani Sodnik (staremu lopovu): “Povejte nam, kje ste bili od meseca maja do septembra?" Založeni: “Podpostavnim varstvom!" Velika nada “Tuš sinček bo gotovo prav imeniten in moderen slikar. Že sedaj tako slika, da se nikakor ne more spoznati, kaj naj slika predstavlja!" Zdravniki med seboj A: “Nekoč sem gospoda Milinimi sedem let zdravil. ’ B: “Zuboga, ta človek je moral biti trdne narave. ” Zadovoljnost A: “Vi pač niste imeli sreče v ljubezni?" B: “K sreči ne!" f > c SMEH a »J ji; roi| ZDRAVJ Šale ifbira Bojan AjL Solarska Učitelj vpraša: ■ “Kaj je moški, če nima žef^ Učenec: “Samec.” Učitelj: “In kaj je moški. M ženo?” Učenec: “ Trpin...” On že ve Žena, ki odhaja v zdravili naroča možu: "In ne pozabi zalivali rož’ ^ “Ne skrbi, saj vem, kaj je Ž9| Ljubezniv odgovor . "Ljubi moj, ali veš, da so g0! najbolj neumne ptice?” .,i, "Vem, vem, golobičica moj [s Razlog zlog Toliko lepih knjig imaš, ij!'p J pa nobene knjižne omare ' liee. •< "Takole je s tem: knjige jatelji že posodijo, knjižne o ali police pa ne.”