AVSTR. KRŠIL TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE
Maja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva ulica B
Naročnina znaša: celoletna . . K 4 — polnletna . . K 2*— četrtletna. . K !•—
Posamezna Številka stane 10 vin.
Št. 6.
V Ljubljani, dne 11. februarja 1916.
Leto IX.
Ljubljana, 7. febr. 1916.
Časopisje je zadnje dni poročalo o posvetih avstrijskih in ogrskih agrar-eev in da so se gospodje popolnoma sporazumeli. Kaj so sklenili, se ni poročalo. Morebiti mislijo, da itak ves svet ve, za kaj da jim je šlo. Tudi zastopniki agrarcev v Nemčiji so se mudili v Budimpešti, kjer so se posvetovali z avstrijskimi in ogrskimi agrar-ci o naših bodočih razmerah z Nemčijo. Določili so tudi odbor, ki naj izdela sklepe, ki naj zadovolje vse. Z ogrskimi poslanci so se sestali, tudi v Budimpešti, nemški nacionalni poslanci. Skupaj so zajtrkovali, kosili in večerjali, za kaj pa so se zbrali, niso poročali. Na Dunaju se je mudil zadnje dni nemški državni zakladni tajnik dr. Helfferich, ki se je posvetoval z avstrijskimi in ogrskimi ministri. Šlo je za gospodarska im za socialno-poUtična vprašanja, predvsem da se vredi vprašanje vrednosti našega denarja. Vsi posveti so seveda veljali bodočnosti.
Kaj nam prinese, morebiti kmalu konec vojske, tega pač ne vemo. A enkrat se bo vojska končala. Vsi moramo želeti, da se nam bi godilo po vojski boljše, kakor se nam je godilo pred vojsko.
^ Na iposvelih, ki smo jih omenjal je šlo morebiti tudi za nove smeri naš trgovinske politike, ki se mora 1. 191' vrediti, pa če ho še vojaka ali če se b že končala. Pri tej ureditvi naj bi s nikakor ne smelo prezreti, da se je At s trija še pred vojsko izpremenila i prejšnje agrarne države v industrijsk državo in da smo navezani na uvoz ž veža, kar se kaže posebno zdaj me vojsko, ko nam na vseh koncih in krt jih primanjkuje živil.
A tudi brez te dalekosežne izprc membe bi se naše agrarne carine, pc sebno carina na žito ne mogla več di žati. Niti najnižja carina se ne mor držati. Napovedovali so nam, da bo nt še poljedelstvo napredovalo vslcd ce rine na kmečke pridelke tako, da bom popolnoma preskrbljeni z domačin pridelki a ravno sedanja vojska je dc kazala, kako zanič je bil ta vsim agrai skim krogom svet nauk. Stremiti s mora, da lodi domača gruda dovo živeža, a carina tega dosegla ni.
Primerjajmo naše poljedelstvo s poljedelstvom v Nemčiji. Tam je res poljedelstvo tako napredovalo, da se moramo naravnost čuditi. Na hektarju obdelane zemlje so pridelali leta 1885. 1340 kil pšenice, leta 1912. pa že 2060 kil, torej kar za 55 odstotkov več. Zemlja se je torej polagoma izboljšavala. Avstro-Ogrska je glede na carinsko politiko natančno sledila Nemčija, a šele zdaj se pridela 1500 kil pšenice na hektar, torej nekaj malo več, kolikor so pridelali v Nemčiji pred 30 leti, ampak pridela se veliko manj, kolikor pridelajo v Nemčiji zdaj. To velja za našo Avstrijo. Na Ogrskem, tej nekdaj najbolj hvaljeni deželi pšenice, nažanjejo zdaj 1300 kil pšenice na hektar, torej niti toliko, kolikor so pridelali v Nemčiji 1. 1885.
Glede na rž tudi ni nič boljše: Avstrija pridela zdaj na hektar 1460 kil, Ogrska le 1160 kil, Nemčija 1780 kil. Zaostali smo ravno takoi glede na pridelovanje krompirja.
Delavstvo je zadnja desetletja, nosilo veliko bremen v korist domačega kmetijstva. Milijoni so se plačali za moko in kruh po ceni, ki je presegala ceno svetovnega trga. Mislilo se je, da se bo zato polje izboljšalo in da bomo v sili dobro preskrbljeni, ampak nade se zdaj, ko smo bili in smo še in ko bomo morebiti še bolj stiskani, se niso uresničile.
V zadnjem letu miru smo uvozili iz inozemstva 150,000.000 kil; v vojski se je industrija popolnoma prilagodila potrebam, o kmetijstvu se to ne more trditi.
Zakaj li ne? Zemljišče v Avstro-Ogrski, posebno na Ogrskem, je popolnoma drugače razdeljeno, kakor v Nemčiji, kjer je zelo veliko srednjih posestev in takozvanih viteških posestev, na katerih kmetujejo plemiči sami. Tudi večjih kmetij je veliko; lastniki zato zemljo tehnično popolnoma izkoristijo in porabijo večji zaslužek za to, da rodovitnost zemlje še bolj pomnože. To lahko store. Dežela se namreč vedno bolj industrializira; pridelke zato lahko in dobro prodajo. Z industrializira-njem se je zgostilo železniško omrežje in plovbne Črte po rekah, vsled česar se je olajšal uvoz krmil in gnojil iz inozemstva.
Tako pa ni v Avstro-Ogrski. Na prevelikih latifundijah se gospodari bodisi čisto birokratično in prekonserva-tivno: preveč po starem ali jih pa dajejo v najem na kratke roke, vsled česar najemnik izsili takorekoč roparsko kolikor le more iz grude.
Carina koristi tako večinoma, da se zviša dohodek lastnikov, ki žive navadno v vebkih mestih, na veleposestvih pa vlada stara zanikrnost in na-zadnjaštvo. Srednjega kmeta umetno zadržujejo (prosim, da ne bo kdo zavijal, opozarjamo, da se govori o razmerah cele naše monarhije, ne samo o razmerah med našimi slovenskimi plankami, kjer se je za povzdigo kmetijstva zadnja leta pač nekaj storilo, če tudi se ni mogla popraviti brezbrižnost desetletij nasproti kmetu), da stopica po starih predpolopniti stezah glede na obdelovanje polja. Zemljišča se preveč razkosavajo; kmetič mora zato še žito in krmila kupovati, namesto da bi prodajal in posebno pri nas ravno tako ljuto obsoja stremljenja posebno po povišanju cen žitu kakor delavec, ker ne dobiš veliko kmetov na celem Slovenskem, ki bi toliko pridelali, da bi ne bili prisiljeni posebno spomladi nakupavati moke in krme živini.
Opozarjati se mora tudi na to, da so posebno v zahodni Avstriji, kamor pripadajo tudi slovenske dežele, kmet, je po veliki večini živinorejci in vinogradniki, ki so torej po carini na žito ravno tako hudo udarjeni, kakor delavci in drugi sloji, ki so navezani, da kupujejo živež. Naša takozvana agrarna carina koristi zato predvsem velikašem in magnatom in veleposestnikom, da ostanejo zanikrni glede na obdelovanje grude, ki zavirajo pred vsem tudi našega kmeta, da ne napreduje tako v mlekarstvu, živinoreji, sadje-reji, vinogradništvu, v pridelavanju zelenjave, kakor bi, če bi ne bil prisiljen po agrarni carini plačati za kruh in za krmila več, kolikor znašajo svetovne cene.
Za ma’a stanovanja.
Stanovanjsko vprašanje je pač resnično večno vprašanje. Razpravljalo se je o njem že pred stoletji. Razmere
in potrebe se vedno izpreminjajo. Ne misliti, da se kdaj to vprašanje reši popolnoma. Vprašanje samo kot tako, je že težavno, a prizadeti krogi sami se tudi premalo zanimajo zanj. Velike ljudsike množice niti rade ne sodelujejo, kadar se to velevažno vprašanje rešuje. Taka ni samo pri nas, marveč tudi drugod. Poizkusil je to pred 25 leti bavarski notranji minister. V družbi s profesorji sociologije in higijene je hotel pomagati na stanovanjskem polju in zanimati javnost, a njegov glas je ostal glas klicujočega v puščavi. Danes marsikje tudi še ni nič boljše. Manjka močne, strnjene organizacije slojev, ki so prizadeti.
Će tudi so prizadeti sloji glede na stanovanjsko vprašanje brezbrižni, v parlamentih dalekogledni politiki niso mirovali. V Avstriji in še bot j v Nemčiji so uvedli reformo glede na stanovanja. V Nemčiji je to zahtevalo začetkom 90. let krščansko delavstvo, a zadelo je na gluha ušesa, a danes soi se izboljšale razmere. V vseh strankah je dobiti mož, ki se zavzemajo za potrebno postavno izpremembo določil o stanovanjih. Razlogi so socialni, zdravstveni in narodni. Delu stanovanjskega politika dr. J ager j a in drugih poslancev se je posrečilo, da je sklenil nemški državni zbor državno stanovanjsko postavo, dalje kako naj se preskrbi denar za zgradbo malih stanovanj ali da se preskrbi jamstvo zanj po državi in glede na rešitev zemljiškega vprašanja s preosnovo starega dednega prava.
Glede na zahtevo o prevzetju jamstva je dosegel nemški državni zbor uspeh. Zvezne države so predložile februarja 1914 zakonski načrt, ki pooblašča nemškega državnega kanclerja prevzeti jamstvo do 25 milijonov mark in sicer le posojilom stavbnih društev ali zadrug državnih uradnikov in delavcev in vojaški upravi. Dlje državni zbor
Na napačni sledi.
V gostilni pri »Belem volku« so se shajali vsak četrtek samci. Šest jih je bilo. Nocoj so stari fantje posebno živahni. Končala se je neka razprava pred poroto. Šlo je za umor. Proti obtožencu je govorilo toliko sumljivih okolnosti, da je bil obsojen na smrt. Meščani so se za razpravo živahno zanimali. Tudi za mizo starih fantov so sodili, da je bil ubogi grešnik po pravici in resnici obsojen na smrt. Le neki star gospod, vpokojeni major Rajnič, je molčal, ko so se tovariši živahno prerekali. Sodni svetnik Debeljakovič ga zato nahruli: »Zdi se mi, da o pravičnosti današnje razsodbe niste popolnoma prepričani? Ni le ,s sledmi in z okolnostmi zločin dovolj dokazan?«
Rajnič strmi zamišljen v kozarec: »Nič ne rečem proti današnji razsodbi — mislim, da je storilec pravično kaznovan, ampak,« skomigne z ramami, »okolnosti, ne verujem, da se more na okolnosti naslanjati razsodba.«
Debeljak ga začuden gleda: »Prosim vas, saj je vse jasno, našla se je na
ni mogel iti, ker so ugovarjale zvezne države.
Nemški državni zbor je zadnje čase izvolil zopet stanovanjski odsek, ki je imel decembra 1915 več sej. Položaj stanovanjskega trga po vojski je presojala večina članov zelo pesimistično. Zidalo se zadnja leta ni veliko. Po vojski se bo preselilo veliko rodbin v mala stanovanja, ki jih bo pričelo zato primanjkovati. Odvisno je veliko od tega, kako se bodo razvile razmere v industriji. Odsek je zahteval, naj se ustavi 30.000 kron kot redni izdatek v proračun za pospeševanje malih stanovanj in naj se določi mesto dosedanjih štirih milijonov mark za zgradbo malih stanovanj.
XXX
Pri nas še nismo niti tako daleč kot v Nemčiji. 'Poda v Nemčiji se važnost, stanovanjskega vprašanja vsaj priznava, pri nas se pa dobi še kak neznačajni šviga švaga čez dva praga, ki se še norčuje iz tistih, ki so glede na zgradbo stanovanj že kaj storili.
Odprava pristojbinske prostosti pri obrtnih sodiščih.
Poročali smo že v našem listu, da so od 1. januarja 1916. dalje povišane pristojbine tožbam, razsodbam, prizivom itd. Odpravljen je pa tudi § 34. postave za obrtna sodišča, ki je zagotavljal vsem vlogam, spisom in zapisnikom pristojbinsko prostost in je le za razsodbe predpisana zelo nizka pristojbina. Od 1. januarja 1916. naprej se mora pri obrtnih sodiščih ravnoi tako kolkovati, kakor se kolkuje pri vsakem drugem sodišču. Ne bo se moglo več govoriti, da je postopanje obrtnih sodišč poceni.
O novih predpisih posnemamo po glasilu obrtnih sodnikov »Gewerbe-
licu mesta sekira, s katero se je izvedel umor; dognali so, kje so kupili sekiro, prodajalec je popisal moža, ki je kupil sekiro, moža so dobili. S ponarejenimi listinami se je več mesecev skrival?
Tovariši utihnejo. Kaj li, odgovori major? Debeljak misli, da je ugnal majorja. Zmagoslavno gleda okoli. Doktor Križ pravi:	»Približno si lahko pred-
stavljam, na kaj misli major. No, v tridesetih letih sem se prepričal, kako slabo je, če se naslanjamo na okolnost.«
»To so pa popolnoma drugačni slučaji,« pravi Debeljak.
»Zakaj li bi se morali motiti samo medicinci, pravoznanci pa ne,« pristavi major Rajnič. »Ce niste preveč nepotrpežljivi, vam povem, kako se je razvil nek slučaj. Stvar je že stara. Vam tudi ni znana. Saj se je godila v malem mestu, v moji domačiji. Zivei je v mestu ugleden krojač Rožar. Mož je bil premožen in je igral v mestu veliko vlogo: vse polno častnih mest so mu poverili someščani. Pričel ie z malim, držal se je še v marsikaterem oziru navad starih, preddavnih časov. Le
richter« sledeče podatke: Pristojbine se morajo odmeriti po vrednosti spornega postopanja, ki ga navaja tožba. Ce se zahteva povračilo stvari, mora tožnik navesti njih vrednost že v tožbi. Ce se ne navede v tožbi nobena vrednost, določa odredba gotove predpise. Glede na obrtno sodišče velja posebno § 15, odstavek 1., ki smatra v slučajih službenih in plačilnih pogodb vrednost spornega predmeta s sto kronami. Za to bo1 posebno šlo, kadar se bo zahtevalo, naj se izroči delavska knižica, ker se navadno v takih slučajih vrednost spornega predmeta ne navaja.
Pristojbine se odmerijo po višini spornega predmeta, za kateri se gre. Ce ne presega vrednost spornega predmeta 100 kron, se ne plačajo v obrtno-sodnern postopanju nobene pristojbine za vloge, tožbe in za zapisnike, dalje tudi ne, če se stranki poravnata, pač se pa mora plačati pristojbina za razsodbe. Odmeri se pristojbina pri vlogah po polah papirja. Vsaka pola se mora kolkovati. Pri tožbah, prizivih, obvesti-iili o prizivih, pri ugovorih se mora više kolkovati prva pola. Zapisnik o razpravi se mora kolkovati po dobi razprave in se odmeri pristojbina za vsake pol ure, kar velja tako za obrtno kakor tudi za deželno (okrožno) sodišče. Pristojbina za razsodbe in pogodbe se tudi odmeri po višini vrednosti spornega predmeta. Plačati se morajo tudi sklepi, s katerimi prizivno sodišče izjavi, da je pristojno soditi o zadevi kakor tudi odloki vzklirnega sodišča o rekurzih. izkratka: skoraj vsako delo sodišča se mora plačati posebej. Edina olajšava je, da so oproščene od pristojbine pri sporih, ki ne presegajo vrednosti 100 kron, vloge, tožbe in spisi.
Z zgledi pokažimo, koliko znašajo pristoj binski stroški.
1. slučaj:	Tožba je spisana na
eni poli, razprava traja eno uro; zamu-dilna razsodba pri vrednosti spornega predmeta:
s težavo so ga pregovorili njegovi otroci, tri sinove je imel; eden, France, je ostal doma, dva sta bila drugod oženjena, da ni nalagal vsega svojega denarja le na zemljiške dolgove in na vrednostno papirje, marveč, da bi ga nalagal tudi v banko. Mož je imel na domu denarja več, kakor ga je potreboval. Pripovedovali so, da je svojo mošnjo, spletla jo je še njegova babica, imel napolnjeno z zlatom tako, da jo je komaj mogel zavezati. To je bilo tudi res, kakor so dognali po nasilni njegovi smrti. Dela je imel Rožar zelo veliko. Najrajši bi bil imel, če bi bil njegov sin Franco prevzel obrt. Ampak France je bil precej lahkomišljen. Čeden fant, velik, vitek, vesel si ga moral biti, če si ga pogledal; seveda dekleta so ga tudi rade vidile. V očetovi prodajalni so ga pa zanimale le elegantne obleke, ki so mu jih izdelali v očetovi delavnici. Ni skrival, da ga krojaštvo popolnoma nič ne veseli. Oče in mati ista to dobro vedela, a mati fantu ni mogla pomagati, oče pa ni hotel ničesar slišati, kadar mu je lezel sin v želodec.
(Dalje.)
	100	400	1000	2000	5000
		k	r o	11	
Tožba 				2	•>	4	4
Razprava pol ure	.		1	i	2	2
Razsodba ....	2	5	10	20	50
Skupaj . .	. 2	S	13	26	56
2. s 1 u č a j : Tožba obsega eno polo, i'aziprava traja pri obrtnem sodišču dve uri, razsodba, priziv na eni poli, prizivna razprava dve uri, prizivna razsodba Pri vrednosti spornega predmeta:
	400	1000 k	2000 r o	5000 n	6000
Tožba 		O	2	4	4	5'—
Razprava . .	7	7	14	14	17-50
Sodba . . .	.	5	10	20	50	60 —
Priziv . .	5	5	10	10	12-50
2 pooblastili . .	. 2	2	2	o	2--
Prizivna razprava	. 20	20	40	40	50-—
Prizivna sodba .	.	5	10	20	50	60-—
Skupaj . .	. 46	56	110	170 207-—	
Ta dva zgleda kažeta, kako strašno se je podražilo postopanje.
Pri delavcih pač podraženje ne pride splošno toliko v poštev. Delavci si bodo pač morali dobiti ubožno pravico, o kateri moramo zdaj pisati. Naslanja se na § 63. do 8 73. civilnega pravnega reda. Ne gre za pravico revežev, marveč za pravico do pristojbinske prostosti.
§ 63. določa: »Kdor ne more pokriti izdatkov kake sodne razprave brez ali bi to vplivalo za potrebno vzdrževanje samega ali njegove družine, si lahko izposluje ubožno pravico.« Ubožno pravico dovoli razpravljajoče sodišče. Prinesti se mora ubožno spričevalo. Dobi se pri okrajnih glavarstvih. Mora se izpolniti; podatki se morajo podpisati. Podatke o stanarini mora potrditi hišni oskrbnik; podpisati se mora pri nas župan in župnik. Pot je sicer okorna in dolga, a delavci se bodo morali privaditi, da ne bodo prikrajšani pri svojih pravicah.
Okno v svet.
Pravila »Gospodarske zveze« so S'
na zadnjem občnem zboru precej sipre menila, oziroma dopolnila. Dosedanji članske knjižice so pošle. Radi tega si se dale natisniti nove. Kakor hitro hod' dotiskane, se bodo cenjenim članom do stavile. Naj blagovolijo torej v tej za devi toliko časa počakati. — V zmish naših pravil se sme blago zlasti m drobno prodajati le članom. — Kdo želi gospodarski zvezi pristopiti, lahki svoj pristop tudi pismeno javi. Pristop nmo 1 K in delež 2 K (skupaj 3 K) na obenem pošlje po nakaznici, ozirotmi po položnici isti s tozadevnim označe njem in natančnim svojim naslovom Pristopnica se mu bode v svrho lastno ročnega podpisa nato poslala, ki se na ludi kmalu vrne.
Več praktične strokovne izobrazbe
Naučno ministrstvo je pred kratkim iz dalo deželnim šolskim svetom svarile ki je vsega upoštevanja vredno. Mini
gimnaziie^’ da 80 našc srednje šok niih dohivnrv roalke> prenapolnjene, i
njih dobivamo preveč liudii zn kater ni kruha, naaprot«	Z
klici}?	Jw lj v PraktiCnih po
klicih. V solskem letu 1913-14 smo imel
517 gimnazij in realk z 154.882 učenci in 5871 ženskimi dijaki. Število zavodov in učencev se je v zadnjih 30 letih podvojilo, kar ne odgovarja kulturnim in gospodarskim potrebam. Državni uradi ne bodo stalno potrebovali vedno več osobja. Ravno nasprotno, število uiradništva se bo omejilo. Po vojski bo veliko dela ravno v onih poklicih, za katere ni treba visoke ali srednje šole. Zato naj se mladina navaja bolj v one šole, ki nudijo praktično strokovno izobrazbo. Obisk strokovnih šol zelo zaostaja za srednjimi šolami. Na viših strokovnih šolah je bilo samo kakih 15.000 dijakov (na državnih obrtnih šolah 4800, na trgovskih akademijah 8000, na poljedelskih in drugih podobnih šolah okoli 2000). Tudi v primeri z nižjimi razredi srednjih šol je obisk na niži ih strokovnih šolah razmeroma premajhen.
Avstrijski Lloyd. Bilanca avstrijskega Lloyda za lansko leto izkazuje obratnega prebitka 3,579.350 K. Obrat je bil lani ustavljen pet mesecev. Od obratnega prebitka so že odštete posojilne obresti, ki znašajo 1.3 milijone kron. Odpisi so se izvršili v zmaslu pravil, dasi so se ladje porabljale le 7 mesecev. Za odpise se je porabilo 5.7 milijonov kron, dalje se dotira zavarovalni zaklad z 1.64 milijoni kron in penzij-ski zaklad z 933.839 K. Upoštevaje te odpise in dotacije se pokaže primanjkljaj 4.8 milijonov kron. Za pokritje primanjkljaja se porabi najprej prenos čistega dobička po 303.000 K in ves redni rezervni zaklad po 2.8 milijonov K, ki bo na ta način popolnoma izčrpan. Nepokrit ostanek (primanjkljaja po 1.5 milijona kron se pokrije iz glavničnega rezervnega zaklada, ki znaša 4.5 milijona kron in se torej zniža na 3 milijone kron.
Finančno bojišče. V nemškem državnem zboru je zakladnik državni podtajnik dr. Helfferich obširno govoril o stroških vojne. Nemčija izda na mesec skoro dve miljardi, eno tretjino več, nego so znašali skupni vojni stroški nemško-francoske vojne. Strahovito je težaven čas, v katerem živimo. Nikar si tega ne zakrivajmo. Drugo leto vojne bo težje vzdržati nego prvo, kajti treba bo velikih novih naporov, da prebivalstvu olajšamo vzdržan j e, treba bo še več sredstev, da ise olajša sedanja stiska in prepreči grozeča beda. Nemška vlada bo iz vojnih kreditov dala 200 milijonov mark občinam kot podporo za njihove vojne dobrodelne naprave. Vsak Nemec je vedet, zakaj mora prinašati toliko žrtev in novi vojni krediti so izraz volje nemškega naroda, da hoče vzdržati do zmagovitega konca. Dokler se sovražniki ne podajo in iz dejstva nemške nepremagljivosti in zmag ne izvajajo posledic, dotedaj je samo orožje tisto sredstvo, s katerim s?. bh prepriča. Šole po vojni bo Nemčija mislila na to, kako končno urediti vprašanje vojnih stroškov, toda že sedaj je nemški zakladnik izrekel značilne besede: »Povzročitelji vojne so zaslužili svinčeno težo milijard; naj jo oni, ne pa mi, cela desetletja vlečejo za seboj.« Dnevni stroški vseh držav zna-
šajo skoro 300 milijonov mark, mesečni stroški presežejo 8 milijard, tedaj na leto skoro 100 milijard. Naši sovražniki nosijo skoro dve tretini vsot, Nemčija in njeni zavezniki pa nekako eno tretjino. Med vsemi vojnimi strankami so sedaj samo Nemčija, Avstrija in Angleška znatni del svojih vojnih stroškov krile s posojili na dolgi rok. Avstrija je sama zbrala 8 milijard kron in ta uspeh zasluži z ozirom na gospodarstvo in bogastvo monarhije največje priznanje. Francija, slovita dežela rentirjev, daleč zaostaja za temi števiLkami. Čisti donos njenih dolgoročnih posojil doseže komaj dve milijardi frankov, to je četrtino tega, kar je dosedaj zmogla Avstrija. O Rusiji, Italiji in malih en-tentarjih zakladnik noče govoriti, ker brez potrebe tudi proti sovražniku ne bodi trdosrčen. Sovražnika presegamo tudi v načinu, kako dobiti potreben denar. Nasprotniki niso imeli sreče s svojimi vojnimi posojili. Angleška bo morala iskati veliko posojilo v Ameriki. Pri tretjem vojnem posojilu bo tudi Nemčija morala zvišati enmisijski kurz. Tudi sovražni državni popirji so v svojem kurzu šli še bolj nazaj nego nemški, tako francoska 3% renta za 20%, angleški 21/5% konzoli za 11%, nemško 3% državno posojilo samo za 9%. Od začetka vojske je nemška državna banka povečala zalogo svojega zlata za eno milijardo. Njeni bankovci so danes pokriti z zlatom s 33.7%, francoski samo z 28.3%, angleški komaj s 25.3%. Nemški zakladnik je tudi zavrnil legendo francoskega »empsa«, da si je Nemčija prisvojila zlate zaloge avstro-ogrske banke. Svojim zaveznikom zlata nismo vzeli) kajti to postopanje ni po nemškem načinu in to prepuščamo Angležem. Skrivnost nemškega uspeha na finančnem bojišču tiči v tem, da ima Nemčija vse potrebno doma. Sicer rabi denar, toda porabi ga ne, ker ga ni treba pošiljati čez mejo.
Angleški lord Rotšild proti delavstvu. Angleški lord Rotšild je govoril 4. t. m. v Ajrlesburgu o delavskem vprašanju, o katerem je naglašal, da spada med najtežavnejša in najnevarnejša. Vrhutega je zdaj veliko delavcev, ki so zaslužili v rednih časih pred vojsko na teden 35 do 45 šilingov, zdaj pa zaslužijo na teden tudi po 5 do 15 funtov, kar ni zdravo in bo strašno težavno, da postanejo razmere zopet redne. Med vojsko se bodo navadili delavci visokih plač, ne bodo se več zadovoljili s starimi plačami. Pravočasno se mora preprečiti ta nevarnost in se ne sme čakati konca vojske, ker se sicer ne bo mogoče izogniti delavskih nemirov. Ni se bati organiziranih stavk, ki Se še pre-
Prelilajenja vratu se dado s poživitvijo cirkulacije krvi preprečiti. Živahno krožeča kri je najvažnejša hramba proti mrazu. To dosežemo, ako izpiramo grlo s Fellerjevhn oživljajočim, antiseptičnim rastlinskim esenč-nim fluidom z zn. »Elsa-Fluid«. Ako so se vratne bolezni že pojavile, se porablja tudi na zunanje, in sicer z masažo, ki lajša bolečine, in z obkladki. 12 steklenic pošlje kamorkoli franko za 6 kron lekarnar E. V. Keller, Stu-bica, Elsatrg št. 264 (Hrvatsku). Priporočajo ga mnogi zdravniki. Nad 100.000 zahvalnih pisem. Tudi .za Fellerjeve odvajalne »Elsa-Pillen«.	(c)
n e so, marveč neorganiziranih posameznih stavk, uporov posameznikov proti odredbi, naj se dela za nižje plače. — Rot šil d, bogati angleški jud, torej ne privošči angleškim delavcem na teden tiste plače, ki zanj ne zadošča niti za zajtrk. Taki so angleški izsesovalci delavstva: delavcem ničesar ne privoščijo, sami se pa valjajo' v zlatu, ki ga imajo toliko, da ga niti ne štejejo, marveč le tehtajo.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Tako zelo dobrodejna, bolečine lajšajoča, oživljajoča vtiranja s Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z znam.
nas napravijo odporne proti vlagi, prepihu, kakor tudi
proti
prehlagenju
in odstranijo bolečine. 12 steklenic franko 6 kron. 24 steklenic franko 10 K 00 h. Lekarnar E. V. Keller, Stubica, Elzatrg št. 264 (Hrvatska).
Nad 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil.
Gospodarska zveza v LjnbUanl
ima v zalogi:
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgooino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedriloI
Raziie mi delavstvom liaše iasilo
,Našo Moč‘.
F. Meršol “J.
Imovina z modnim in droimim Dlanom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnio, volne, sukanca Itd.
?redtiskanje in vezenje monograntov in vsakovrstnih drugih risb.
Priporoc-ftmo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko
Ignac Vok
specijalna trgovina šivalnih s'rojcv in koles Ljubljana, Sodna ul. 6,
f katera ima po ugodnih ce-nah in obrokih od strokovna-kov priznano najboljše šivalno stroie v Evropi mio so PFAFF v veliki izbiri in zalogi, loletna pismena garancija!
Pouli o vezenin vsak čvs brezplačno. PriPni posredovalci se iščete.
I >—7/~—7/Z
-jc.
~N\----\V

INCD
A. <& E. SIK ABEMfEj, M®§taa trg	1©
s Velika zaloga manufakturnoga blaga, različno S sukno za moške obleke, volneno blago, kakor
platno
„ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. ■'I z Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za | postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti f v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni S prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. -s.	Priznano nizke ccnel
n-vs »K NN nk \V	M 'K 'N VC
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse __ vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: 5" srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi § pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira S, v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- -ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in « klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- ^ finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti g. žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. 5 Vedno sveže blago 1	^
Majbeijk najsigurnejša prilika za štedenjel
Ljudsko Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, t lastni hiši, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po	3|^ 0|^
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož~ nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.