Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. liustrovan gospodarski list »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na , leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanlialse zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na >/« strani 200 D, na >/» strani 100 D, na »/o strani 65 D, na v« strani 35 D. Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa skupaj 6D. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Obseg: Zgledne kmetije. — K preoranju letošnjega strnišča. — Uspehi gnojenja k ajdi. — Dve nevarni zajedalki. — Tekoče žveplo zoper peroriosporo na grozdju. — Važen stroj za napredek poljedelstva. — Kmet in stroji. — Uspehi na ljubljanskem barju. — Žebelj v govejem želodcu. — Važne davčne olajšave za kmetijske zadruge. — Metilov alkohol — nevaren strup! — Državne kobilarne in žrebčarne v naši kraljevini. — Ocena knjig. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. št. 13. Ljubljana, 15. julija 1923. Letnik XL. Zgledne kmetije. Različni kraji imajo svoje posebnosti tudi v j kmetijskem pogledu. Po takih krajih najdemo pa skoraj povsod posamezne kmetije, ki se odlikujejo mimo svojih sosedov z boljšim gospodarstvom in z boljšimi uspehi. Če pogledamo v hlev, najdemo boljšo živino, zunaj hleva vi-dinte lepo urejeno gnojišče z gnojnično jamo; če i pogledamo na polje, vidimo bolj skrbno obdelane in | bolj čiste njive, na njivah lepšo pšenico in druge pri- j delke. Povsod je več napredka. Sadno drevje je skrbno negovano, itd. itd. Take kmetije so z g 1 e d -n e. Lahko jih vzamemo za zgled. Poklicane so, da nas vnamejo s svojim dobrim zgledom k napredku. Po raznih krajih so te kmetije seveda različne, kakor je krajina za kmetijstvo ustvarjena. V vinskih krajih so zgledne kmetije, drugače urejene kakor po planinskih deželah, po žitorodnih krajih zopet drugače kakor po travorodnih živinorejskih pokrajinah. Vsak kraj ima svoj poseben pečat in tako ga imajo tudi kmetije, ki jih imamo po teh krajih. Važno je, da poznamo kmetije, ki so zgledne za naše razmere. Te kmetije so vredne posebnega upoštevanja, ne le zaraditega, ker so za nas poučne in so nekak kažipot za vse kmetovalce iz okolice, ampak tudi zaraditega, ker so poklicane, da delajo v prvi vrsti različne kmetijske poizkuse, na primer z umetnimi gnojili, z novimi rastlinskimi vrstami, s pridelovanjem semena, z novimi stroji, z rejo dobrih živalskih pasem, itd. Take kmetije zaslužijo, da se jim gre v vseh teh ozirih na roko in da se jih pri po- speševanju kmetijstva podpira, ker kažejo po vsem svojem delovanju, da imajo zmisel za napredek in sploh za povzdigo vseh tistih gospodarskih- nanog, ki so v kraju vpeljane in razširjene. Danes je naloga okrajnih ekonomov, da izvedo za take kmetije po deželi in da jih pri svojem delovanju upoštevajo. K preoranju letošnjega strnišča. Ko bomo preoravali strnišče za ajdo in repo, je obrniti vso pozornost na zatiranje črva. Črvi naj se za plugom pobirajo. V tako bogatih hroščevih krajih, kakor so naši, moramo zatirati črve tudi za brazdo, da se rešimo vsaj po možnosti nadloge majnikovega hrošča. Na Francoskem računijo škodo, ki jo povzročajo črvi, letno na 250 milijonov frankov, v glavnem letu izpodjedanja pa na eno milijardo frankov. Tudi pri rias je ta škoda ogromna in šteje na milijone. Dokler črv živi in žre v zemlji, dosežemo največ, ako ga pri oranju pobiramo in uničujemo. Pri nas se nudi ugodna prilika za to sedaj ob ajdovi setvi, v gorkem poletnem času, ko je najbolj požrešen in najbližje pri vrhu. Letos, ko črv izpodjeda zadnje leto naše sadeže, je posebno važno, da ga pokončujemo, preden se zabubi, kajti ko se hoče zabubiti — in to je v času od julija do septembra — zleze tako globoko v zemljo, da ga z navadno brazdo nič več ne dosežemo. Sedaj ob ajdovi setvi imamo najlepšo priliko, da ga pokončujemo. Za vsakim plugom naj stopa po č r v i v i h njivah mladina s košaro v roki in naj pridno pobira črve za brazdo. Veliko dobrega bomo lahko dosegli na ta način. Nažene naj se razentega tudi kokoši na njive, ki bodo tudi pridno pomagale, ki pa seveda ne zmorejo same tega dela, ker imajo premajhne želodce. Lotimo se pobiranja črvov za brazdo! Dokler ne bomo z vso resnobo zatirali tega škodljivca in storili vse, kar je v naši moči, toliko časa smo krivi sami te velikanske škode, ki jo prizadeva črv po naših zemljiščih. Uspehi gnojenja k ajdi. Kakor je že v minuli številki ..Kmetovalca" v spisu „Kako gnojimo ajdi" pojasnjeno, potrebuje ta rastlina v svoji kratki življenski dobi v prvi vrsti fosforove kisline in kalija. Dušika ji v veliki meri ni treba, ker mora rastlina hitro zrasti, enakomerno ocveteti in pravočasno dozoreti. Za gnojenje ajde potrebujemo torej hitro' delujoča gnojila, kakor sta superfosfat (300 kg na ha) in kalijeva sol (150 kg na ha). V minulem letu je Kmetijska družba uvedla več preizkusov gnojenja ajde, ki so se pa le deloma obnesli, ker so jih toča in druge vremenske nezgode oškodovale. Navzlic temu so tisti posestniki, ki so te preizkuse izvedli, poročali ugodno o učinku umetnih gnojil. V splošnem je bilo na gnojenih parcelah opaziti bujnejšo rast, enakomernejši razvoj rastlin, istočasno cvetje in dobra oprašitev ajde ter hitra in enakomerna zoritev. Posebno se je povdarjalo mrodnosj, da gnojenje s superfosfatom in kalijevo soljo pospešuje zoritev, torej da ajda ubeži zgodnji slani. Pognojena ajda je bila tudi polnejša glede zrnja, ki je bilo debelejše, dala je pa tudi precej več slame. Vsi poročevalci soglašajo v tem, da je bil učinek gnojenja ajde' zelo ugoden in izjavljajo, da se bodo odslej pri setvi te rastline vedno posluževali navedenih umetnih gnojil. Sicer pa to itak ve vsak umen Kmetovalec, da mu ajda nikdar ne vrže zadostnega pridelka, če ji ne pognoji s superfosfatom in kalijevo soljo. Vsled tega je tudi pridelovanje ajde v zadnjih letih vojne nazadovalo, ker je primanjkovalo superfosfata, in kmetovalci brez njega niso hoteli ajde niti sejati. Sedaj je pa teh gnojil dovolj, zato naj se jih kmetje tudi poslužujejo, če hočejo imeti zadovoljive pridelke. L. Dve nevarni zajedalki. K plevelnim rastlinam, ki delajo veliko škodo po njivah, spadajo p o j a 1 n i k i. Pojalniki ne žive na lastnih koreninah, kakor druge rastline, ampak srkajo potrebni živež kakor pijavke iz drugih rastlin. Zato jih štejemo k zajedalkam. Te rastline žive na stroške napadenih rastlin, ki jih tako izdelajo, da popolnoma shirajo in gredo v nič. Pri nas je v tem pogledu nevaren posebno d e -t e 1 j n i p o j a 1 n i k , ki napada domačo deteljo in se je tudi letos prikazal na nekaterih njivah. Detelj-ni pojalnik po deteljiščih povzroča veliko škodo. Pokaže se po prvi košnji. Poznati ga je po tistih golih bledorjavkastih poganjkih, ki pribodejo za pe- denj visoko iz zemlje, podobno kakor špargeljni, in ki nastavijo zgoraj stebla edinole cvetje, ki je znotraj rumenkasto barvano. Kjer se pokaže ta rastlina, tam začne detelja hirati. Naravno, da z močnim nastopom pojalnika vsa detelja močno trpi in daje le slabo košnjo. Pojalnik čepi z odebelelim spodnjim koncem na deteljni korenini in jo sesa. Ker nastavi veliko drobnega semena, se ta zajedalka močno razmnožuje. Njeno seme ostane po več let v zemlji in ne kali poprej, dokler se ne pokažejo z domačo deteljo zopet ugodni pogoji za njen razvoj. Zato se pa pokaže deteljni pojalnik le ob gotovih letih in edinole na domači detelji. Pod. 19. Zgornji del pojalnika v cvetju Pod. 20 Veliki pojalnik na konoplji v prvem in poznejšem razvoju. Ko se deteljni pojalnik prikaže, ga je potrgati iz zemlje. Zgoditi se mora to, preden ocvete, najbolje takoj. To je edini pripomoček, da se iznebimo tega škodljivca. Druga nevarna vrsta te zajedalke je veliki pojalnik, ki zajeda konoplje in tobak. Steblo tega pojalnika se razraste in je vejnato, kakor kažeta podobi 19. in 20. Poznamo ga tudi po tem, da so notranji deli cvetja svetlomodro barvani. Veliko škodo nam dela ta pojalnik po krajih, kjer se bavijo gospodarji v večji meri s pridelovanjem tobaka in konopelj. Tudi tukaj nimamo drugega sredstva, kakor da porijemo to zajedalko dosti zgodaj, preden začne delati drobno seme. Na pod. 20. se dobro vidi, kako čepi pojalnik na konopni rastlini in kako na njej raste. Na desni strani slike je početek mladega pojalnika, na levi je pa že odraščen pojalnik. Tekoče žveplo zoper peronosporo na grozdju. Znano je, da učinkuje proti trtni plesnobi najbolje žveplo in niegove spojine. Žveplo se v solnčni vročini pretvarja v razne pline (žveplov dvokis, žveplovo oodkislino, žveplov vodik itd.), kateri uničujejo na površju listja in grozd- nih jagod rastoče koreninske nitke 'nodgobje ali mi-celij) glivice, ki jo znanstvenik imenuje „oidium Tu-ckeri". Da pokaže žveplo zadosten učinek, je pogoj, da je na trti, predvsem seveda na grozdnih jagodah, dovolj fino razdeljeno in da se jagod dobro prime. Od finosti, dobre razdelitve in od tega, da drobni žvepleni delci na jagodah dobro drže, je odvisen ves uspeh žveplanja. Žal, da se vinogradniki tega ne zavedajo in kupujejo često žveplo najcenejše vrste, ki pa nima nikakega pravega učinka, zlasti ne, če je vreme bolj hladno. To je tudi vzrok, da nimajo mnogi vinogradniki do žvepla nikakega zaupanja. Grobo žveplo se ne drži dobro na jagodah in odpade pri žveplan ju večinoma na tla. Debeli, žveplovi delci se pa tudi zelo težko razkrajajo (oksidirajo), zato ne dajo pravega učinka. Poskušnje so pokazale, da žveplo na trti učinkuje najbolje pri toploti 30 do 35 stopinj pri Celziju. Debelejši žveplovi delci zahtevajo vobče daleko večjo toplotd kakor fini. V južnih, vi očih krajih je kmalu vsako žveplo dobro, pri nas pa. ker toplote primanjkuj zamoremo doseči dober uspeh le z najfinejšim žveplom. V novejšem času je dosegla tehnika nri izdelo-\ anju finih delcev iz trdih teles velikanski napredek s tem, da jih zamore prevesti v t. zv. koloidno stanje. Koloidno (nabreknieno) stanje je neka medstop-nja med trdo snovjo in raztopino. Trdo telo je v tem stanju nabreknjeno, slično kakor nabrekne lim, če ga namočimo v vodi. V tako stanje se je posrečilo prevesti tudi žveplo; njega delci so v koloidu tako fini, da jih je tudi tisočkrat povečane komaj videti. Samoobsebi je umevno, da se taki drobni delci dajo na trti neznansko fino razdeliti, Jako da je ž njimi trtna jagoda vsa prevlečena. Ti delci pa so silno lepljivi, tako da na jagodi silno dobro drže in jih dež ne odpere. Obenem se pa seveda zelo lahko, torej tudi pri navadni dnevni toploti razkrajajo (oksidirajo) in uničujejo škodljive glivice. Kemična tvornica v Bohuminu (Ceškoslov. republika) je spravila že lanskega leta v promet žvep-iov koloid pod imenom sulikol (sulfur 1 i q u i -dum c o 11 o i d a 1 e), ki prednjači vsem drugim podobnim izdelkom. Poskusi, ki so se ž njim vršili lani v raznih znanstvenih zavodih, so pokazali, da je izvrstno sredstvo proti raznim pravim plesnim, tako posebno proti trtni plesnobi ali oidiju na trti, plesnim na jagodičevju, vrtnicah itd. Ker jako močno učinkuje, zadostuje, ako se ga vzame zelo neznatna množina (50 do 100 gr na 1 tekočine). Primeša se lahko škropivu, s katerim škropimo trte (galičnoapneni brozgi ali brozgi iz bosnapaste) ali pa se škropi samo zase. Poskusi dr. Linsbauerja, ravnatelja višje vinogradniške šole v Klosterneuburgu. so pokazali, da pokaže 1 kg sulikola isti učinek, kakor 75 kg žvepla v obliki prahu. Raba sulikola pomeni torej obenem veliko pocenitev zatiranja trtne plesnobe. Ker se pa da sulikol izredno dobro pomešati med galično škropivo, omogoča istočasno zatiranje peronospore (paleža) in oidija. Ker se je bati, da bo letos plesnoba na grozdju silno nastopila, je podpisani preskrbel, da pride nekaj tega sredstva že sedaj k nam in priporoča, da se ga vinogradniki v obilni meri poslužujejo. Sulikol se prodaja v steklenicah po 50 in po 100 gr. 50 gr zadostuje za 75 do 100 1 tekočine. Sulikol se rabi na sledeči način: Kadar postanejo grozdne jagode za grah debele, najpozneje pa, ko se prikažejo prve sledi plesnobe na občutljivih trtnih vrstah (muškatelcu, portugalki itd.), si napravimo škropivo- proti bolezni. Ako hočemo škropiti obenem tudi proti paležu, kar je zlasti letos zelo priporočljivo, si napravimo najprej škropilno zmes iz 1001 vode, t'% do 2 kg galice in približno dvakrat toliko apna. ali pa iz IV2 do 2 kg bosnapaste na 100 1 vode in 1V2 kg apna. Ko je škropivo pripravljeno, vzamemo 2 do 3 I vode, v to vodo vlijemo vsebino ene stekleničice sulikola m najprej v tej vodi sulikol dobro razredčimo (tazmesamp). Potem vlijemo to zmes v galično škropivo in jo tam zopet dobro premešamo. Nato gremo takoj na delo. Vse grozdje moramo s to tekočino na fino, ampak temeljito poškropiti. Po preteku enega tedna škropljenje ponovimo. Če bolezen hudo nastopa, je treba tudi še v tretje škropiti. Ce smo grozdje z galico že poprej poškropili, potem škropimo samo še s s u 1 i k o 1 o m. V tem primeru razmešamo ves sulikol, namesto v galičnoapneni zmesi, v vodi. Sulikol učinkuje zelo hitro in zelo močno, in sicer tem izdatneje, čim bolj vroče je vreme. V vročini je torej bolje, da vzamemo vode malo več, v hladnem vremenu malo manj, torej eno steklc-r.ičico za 75 do 100 1 tekočine. Bakrene trtne škropilnice moramo pn uporabi dobro izmiti. B. Skalicky, Grm. Važen stroj za napredek poljedelstva. Med stroji, ki jih rabimo v poljedelstvu, zavzema posebno važno mesto sejalni stroj za setev žita v vrste. Lahko trdim, da se je z njegovim delom doseglo v poljedelstvu največ uspeha. Zato ga najdemo povsod v naprednih poljedelskih deželah. Skraja so ga rabili samo veleposestniki. Kmalu so se začeli zanimati zanj tudi drugi posestniki, in danes imamo vasi, kjer ima tak stroj že vsak posestnik. Po žitorodnih krajih se tak stroj izplača v najkrajšem času samo s tem, da prihrani 25 do 30 % semena. Glavne njegove prednosti pa tiče v dovršenem delu vse posetve in v blagodejnih posledicah takega dela. Sejalni stroj trosi seme enakomerno in povsod v enaki razdalji. To je prva velika prednost, ki je največjega pomena za uspešno in enakomerno rast žita. Drugič pa spravlja seme tudi enakomerno globoko, kar je za enakomerno kalenje in poznejšo rast zopet posebne važnosti in vrednosti, če pomislimo, kako neenakomeren je ves razvoj žita po naših njivah. Velika prednost take setve tiči pa tudi v tem. ker je treba za tako setev sploh vso njivo bolj skrbno pripraviti in ves prostor do zadnjega koščka popolnoma izrabiti. Tukaj je treba -obdelovanja „na ploh" ali pa na široke kraje, med katerimi je razore po možnosti poravnati, tako da seje stroj po vsem prostoru. Ta popolna in skrbna izraba vsega površja ima že samanasebi veliko vrednost za dosego- Pod. 21. Sejalni stroj za setev v vrste. večjih pridelkov. Veliko vredno je pa tudi to, ker se more zemlja za strojrk) setev bolj skrbno zdrobiti in očistiti, da sejalni lemeži lahko rijejo in sejejo po zemlji. Vsa ta skrbna priprava zemlje, potem popolnejša izraba njivskega površja, vse bolj pravilna razdelitev in zagrnitev semena in z njo združena enakomerna -rast po vsej njivi, vse to veliko pripomore, da so pridelki bogatejši. Vrhu vsega tega pa še izdaten prihranek na semenu! Stroja za setev žita v vrste, ki ga kaže pod. 21., pa ne uporabljamo samo za žita, ampak tudi za oko-pavine, kakor so turščica, pesa itd. Treba le, da se stroj za to delo uravna. Na Češkem so danes vasi, v katerih ima prav vsaka hiša svoj sejalni stroj, pa ne morem reči, da so to sploh bolj trdni posestniki, kakor jih imamo po naših krajih. Zato po moramo priti tudi pri nas tako daleč, da bodo vsaj imovitejši začeli rabiti sejalne stroje, ki nudijo tako velike koristi. Kmet in stroji. Posebno važen činitelj v gospodarstvu je d e 1 o. Od kakovosti množine in cene dela so odvisni stroški pridelovanja, torej cene pridelkov in čisti dobiček. Odločilna v tem oziru je zlasti gonilna sila. Najdražje je ročno delo človeka. Po Nachwetu je 3'5-krat dražje kakor živalska vprega, 5'4-krat dražje kakor delo elektromotorja in 11-krat dražje kakor delo lokomobile. Ročno delo je v splošnem natančnejše, kar zvišuje njegovo vredilost, n. pr. za prav skrbno obdelavo. Zato je pa zelo zamudno in dandanes neprimerno drago. Za kmetijstvo je danes premalo delavcev, ker jih kmetija ne more tako plačevati, kakor jih plačuje industrija. Zgolj na ročno delo se zamo-rejo omejiti zaraditega le najmanjši obrati. Cčne ž i v a 1 s k e g a d e iPa so odvisne od vrste vprežnih živali, oziroma od njih zaposlenosti. Konji so dragi delavci, ako niso vedno zaposleni; če pa imajo vedno zadosti dela, se pa obnesejo najbolje. Vol sme več počivati, ker tedaj na teži tako pridobi, da vsaj ni izgube. Končno se pa še z dobičkom proda, medtem ko konj izgubi na vrednosti. Najceneje pa je delo krave, če ni mnogo dela. Krava plača svojo hrano z mlekom in teletom, tudi če stoji. Strojna sila nič ne stane, kadar počiva. Stroji, ki delo proizvajajo, so pa dragi, zato so obresti visoke. Uporaba strojev mora biti vsako leto najmanj tolika, da se vse te obresti izplačajo. Uspešnost dela je razen od gonilne sile odvisna tudi od orodja, oziroma strojev, ki delo izvršujejo. Dobro in primerno orodje, oziroma stroj napravi tudi ročno delo bolj uspešno in ceneje. Koristi strojev so različne. Z njimi povišujemo pridelke v splošnem vsled boljšega pripravljanja zemlje, bolj primerne setve, boljšega pridelovanja itd. Stroji omogočijo tudi boljše izkoriščanje pridelkov. Mlatilnice izmlatijo več. Dobri stroji za mlenje in stiskanje sadja, grozdja itd. omogočijo boljšo izrabo. Prihranek semena zna znašati pri se-jalnem stroju na ha okolo 100 kg zrnja. Stroški dela ostanejo pa skoro isti, kakor za ročno setev. Lahko je torej izračuniti, pri kakšni površini je ta prihranek tako visok, da se iznlača nabava stroja. Stroji delajo hitro, pravočasno in enakomerno. Oni zelo pospešijo delo človeka in s tem njegovo vrednost. Zato pa zahtevajo več razuma nego telesnega napora in zmanjšujejo stroške za delo. Stroj za košnjo trave zniža stroške prilično za 22%, stroj za žetev žita za 32%, okopovalniki za 32 % itd. Vse to je odvisno od zaposlenosti stroja. Naša kmetijska šola je hotela med vojno pomagati kmetovalcem v tedanjih stiskah z mlatvijo, zato je nabavila garnituro za parno mlačev (lokomobilo, mlatilnico in elevator). Vse to je stalo tedaj 10.000 kron. Letne obresti po 6% so znašale torej 600 K. Stroški za obrestovanje (za pogon in drugo) so znašali leta 1916. samo po 1 K za mlačev vsakih 100 kg zrnja. Lastnega zrnja smo omlatili to leto 60 q. Ako bi se z mlatilnico izmlatilo teh 60 q zrnja, tedaj bi za vsakih 100 kg nastali tile stroški: 1. Obresti od 10.000 K po 6 % je 600 K, t. j. na vsakih 100 kg omlačenega zrnja odpade 10 K. 2. Obraba mlatilnice bi bila v tem primeru zelo majhna in bi zadostovalo 5% (amortizacija), t. j. od 10.000 K po 5% je 500 K; če razdelimo ta znesek na omlačenih 60 q zrnja, bi znašala obraba 8-33 K za mlačev vsakih 100 kg zrnja. 3. Stroški za obratovanje znašajo po 1 K za vsakih 100 kg. Celokupni stroški za mlačev vsakih 100 kg zrnja znašajo torej: obresti 10 K, obraba (amortizacija) 8'33 K in obratovalni stroški 1 K, torej skupno 1933 K za vsakih 100 kg žita. Mlačev s cepcem ali ročno mlatilnico bi pa stala samo okoli 3—4 K. Naša parna mlatilnica je pa potovala po različnih občinah in je namlatila 1000 q na leto. Ker bi bila obraba večja, se računi za amortizacijo 10%. Obratni stroški in obresti so pa ostale enake. Mlačev od 100 kg čistega zrnja je prišla v tem primeru po istem računu samo na 2'60 K vkljub večji obrabi in prevoznim stroškom. Ako bi pa kmetovalci to'priliko bolj izrabljali, bi se z isto garnituro lahko namlatilo v enoletni dobi in v pri-lično 30 dneh vsaj po 2000 q, mlačev za 100 kg bi stala potem samo 1'80 K. Jasno je torej\ da manjši kmetovalec ne more biti sam zase deležen tistih koristi, ki jih nudijo večji, dobri .stroji, ker jih ne more dovolj izrabiti. Nabral bi si preveč mrtvega kapitala, čigar obresti bi ga dušile. Saj imajo mali kmetje razmeroma itak že več kapitala v svojem inventarju nego veleposestva. Dve poti sta, po kateri pridejo tudi oni do koristi večjih strojev: Ali naj se poslužujejo strojev podjetnikov, ki jim proti primernemu plačilu opravijo delo, ali pa naj si nabavijo stroje zadružnim potom, skupno s svojimi sosedi. Prvi primer velja posebno za večje stroje, ki morajo biti zaposleni v večjem okolišu, n. pr. parne mlatilnice, motorni pluei itd. Po nekaterih pokrajinah imajo že take podjetnike, ki delujejo v obojestransko korist. Zadružna nabava pa velja za stroje, katerih tudi posameznik ne uporablja redno, ki so pa že v manjšem okolišu lahko zadosti zaposleni in gredo od soseda do soseda, oziroma od člana do člana. Marsikatera podružnica Kmetijske družbe ima že take stroje, n. pr. travniške brane, trijerje, škropilnice za drevje itd. Marsikaj drugega bi se dalo še skupno unorabljati, n. or. črpalke, vozovi za gnojnico, boljši čistilni mlini, sejalni stroji, stroji za košnjo, nlugi za rigolanje z vintami itd. Neprijetna stran take skupne i,r>orabe je pa razmerno prevelika obraba, ker se na izposojeno orodje premalo oazi in ker se redno ne vrača. Priporočljiv je torej način, običajen ponekod v strojnih zadrugah, da vsak, ki si izposodi stroj, polož\ za njega neko kavcijo, s katero jamči za popravila, ki bi bila potrebna vsled njegove krivde, in za planilo za čas porabe. Poraba stroja se plačuje od .dneva ali pa od ure. To je dobro, da stroje obdrži vsak le tako dolgo, dokler jih res potrebuje, ker nanje v tem primeru tudi bolj pazi. Z najemnino se krijejo stroški vzdrževanja in amortizacija. Najboljši stroji so pa za nič, če se ne vzdržujejo neprestano v dobrem stanju. Zaraditega morajo biti vedno nadomestni deli po potrebi tudi mehanik na razpolago. V tej zadevi bi morale tvornice strojev bolje skrbeti. V njih interesu je, da gredo v tem oziru kmetom na roko. S solidnostjo in pripravnostjo bodo gotovo pridobili veliko prej odjemalcev. V nasprotnem primeru bi se morala nabava marsikaterih strojev odločno odsvetovati. Tudi bi zamogle zveze strojnih zadrug napraviti lastno delavnico in nastaviti potrebno osebje (mehanike) za ves svoj okoliš. Na Češkoslovaškem in drugod imajo združeni kmetje celo svojo lastno tvornico za stroje. Ali ne bi šlo tudi pri nas, če bi bila dobra volja? V okviru zadruge same bi kazalo, da dela z enim strojem vedno enainista oseba, ki stroj natančno pozna. Vsakikrat v drugih rokah stroj preveč trpi. L Belle, Št. Jurij. Uspehi na ljubljanskem barju. Kdo ne pozna širne ravnine, ki se prostira na južni strani ljubljanskega mesta, znane pod imenom „barje"? Veliko tega sveta je že osušenega, veliko ga pa še čaka osuševanja. Največ zemlje na tem širnem prostoru je črne, prave šotne zemlje, nekaj je tudi navadne rjave zemlje, trdine, kakor jo tod imenujejo. Ta se nahaja za krajem barja in pa po mestih, kjer se barski svet dviguje v podobi tistih gričev in goric, ki so tvorili nekoč male otoke sredi jezerske vode, ki je pokrivala današnje barje. Glede na uspehe dosedanjega osuševanja delimo današnje barje v osušeno barje in v neosušeno barje. Vmes ležijo seveda tudi napolosušeni deli barja, ki proizvajajo tudi temu primerno rastlinstvo. Uspehi na osušenem barju so tako lepi in ugodni, da se moramo upravičeno vprašati, zakaj se tako dolgo zavlačuje nadaljnje osuševanje in zakaj se pred očmi Ljubljane mirno gleda ogromno škodo, ki jo prizadeva preobilna moča. Na osušenem barju raste namreč vse prav dobro, pa naj pogledamo sadeže po ondotnih črnih njivah ali pa travniško rušo. Krasne košnje se dobe po teh legah. Prav pred košnjo se lahko vsak prepriča, kako izvrstna je krma, ki raste po teh prostorih, in kako bogate košnje nam daje. Po njivah pa uspevajo vsakovrstni pridelki, poleg žita tudi sočivnate rastline in okopavine. Če obrnemo sedaj pogled na neosušeni del barja, se nam pokaže velikanska r a z 1 i'k a. Tam bujni travniki in plodovite njive, tukaj pa malovred-na, nizka ruša samega plevela in kislih trav, ki prav živo spominja na mokre pušče! Ali ni škoda, da leže ti obsežni prostori še zmeraj napol mrtvi- zaradi preobilne moče? Ali ni škoda za ta svet, ki bi lahko prinašal najbogatejše pridelke na krmi in drugih sadežih? Tukaj je pač treba, da se kot posestniki teh zemljišč zganemo in da napravimo tudi sami potrebne korake za to osuševanje. Saj se gre za našo last in za naše koristi. Na noben način ne smemo mirno gledati, da ostajajo bogati zakladi po nemarnem zakopani. Naravnost sramota bi tudi bila, da bi pred obličjem glavnega mesta trpeli še dalje tako škodo, kakor jo trpimo že od pamtiveka. Poiščirnb v tza-družni organizaciji potrebno pomoč! žebelj v govejem želodcu. Goveja živina lahko požre razne stvari, ki so primešane krmi. Taki tuji predmeti povzročajo potem vnetje, težko prebavnost in velike bolečine v želodcu. Če so ti predmeti ostri in ostasti ali spi-časti, kakor na pr. žebelj, žica, igla itd., prebodejo tudi želodec in se premikajo in prebadajo tudi druge notranje dele života, kakor na pr. prepono, pljuča itd-To premikanje po notranjosti života pospešuje valovito gibanje želodca ob času prebavljanja in prežvekovanja. ,; ,u Prizadete živali pri tem močno trpe. Če požre žival žebelj ali kaj takega, se pojavi nenadno težka prebavnost, stokanje in napenjanje, posebno pri po-leganju in vstajanju. Tudi razodevajo take živali ve- like bolečine, če pritiskamo z roko na gotove dele života, posebno na mesta, ki leže blizu prepone ali na žličko ali na kraj, kjer leži kapica (drugi del želodca) itd. Pri daljšem trajanju nastanejo raznovrstna vnetja ranjenih notranjih delov, kar ima za posledico splošno bolestno stanje živali. Živali hirajo, stokajo in hujšajo in nazadnje tudi lahko poginejo. Vse to so znaki, po katerih lahko sklepamo, da je žival požrla žebelj ali kaj podobnega. Proti taki nezgodi nimamo nobene prave pomoči. Če začne žival po takih znakih, ki kažejo nedvomno, da je morala žival požreti kak žebelj ali kaj podobnega, hirati, potem storimo najbolje, da tako žival pravočasno prodamo mesarju. V dvomljivih primerih je pa vnrašati za živinozdravniški svet. Važne davčne olajšave za kmetijske zadruge.4. Davčne in pristojbinske ugodnosti čl. 95, 96 in 98 srbskega zakona o kmetijskih in obrtnih zadrugah z dne 3. dec. 1898. veljajo za vse zadružne zveze, odnosno njihove zadruge, ako izpolnjujejo pogoje, navedene v § 262. finančnega zakona za leto 1922./23. S tem je torej veljavno ugotovljeno, da so oproščene vse zadruge vseh pristojbin (kolekov na registerskih vlogah, dolžnih pismih in knjigah) in davkov (izvzemši poslovni, rentni in invalidski davek, ako po svojih pravilih ne delijo na zadružne deleže dividend) in sploh ne delijo dobička, dalje da ne dajo članom svojih načelstev in nadzorstev tantiem in ne dele v nobenem slučaju rezervnih zakladov med člane. Obrestovanje deležev, ki ne presega običajne obrestne mere hranilnih vlog, ne ovira davčnih ugodnosti po § 262. finančnega zakona za 1. 1922.123. Pravila treba torej tako sestaviti, ozir. izpremeniti, da se odločno izreče, da zadruga ne deli na deleže dividend, lahko pa jih obrestuje v višini običajne obrestne mere hranilnih vlog. Cl. 262. finančnega zakona prepoveduje tudi izplačilo tantijem, ne pa nagrad, ki so primerne poslovanju načelstva ali nadzorstva. V pravilih bode torej treba izreči, da se tantijeme načelstvu in nadzorstvu ne dele, lahko pa določi načelstvo vsem ali le poslujočim članom načelstva in nadzorstva nagrade, ki se vpišejo v režijo dotičnega leta. Za zadruge, ki Še svojih pravil ne bi bile v tem ztnislu uredile, nastane tedaj dolžnost, da to čirn-preje store, bodisi na rednih, bodisi na izrednih občnih zbori. Registracija novih zadrug, kojih pravila ustrezajo predpisom § 262. finančnega zakona za leto 1922./23., je pristojbine prosta; plačati torej ni treba koleka za prošnje in priloge, dalje pristojbine za verifikacijo pravil in legalizacijo podpisa. Pač pa je * Opozarjamo pri tej priliki na knjigo „jugoslovenski posojilničar in zadrugar", katero je izdal lansko leto Ivan Lapajne, načelnik okrajne posojilnice v Krškem, ki govori tudi o davkih in pristojbinah in stane 20 Din vezana, broširana pa 18 Din. To knjigo toplo priporočamo vsem zadrugam, ker jo je spisal izkušen strokovnjak na tem polju. treba za razglas v „Uradnem listu" pridejati registracijski vlogi po dosedaj veljavnem predpisu kolek za Din 5. Položaj pri posameznih vrstah zadrug, ki so se ustanovile v zmislu določil § 262. finančnega zakona ali ki izpremene pravila v zmislu tega §, bi bil sledeč: a) posojilnice vseh vrst ne plačujejo ničesar za registracijo pravil, potem za registracijo izprememb v pravilih in načelstvu, izvzemši razglase v „Urad-nem listu", dalje ne kolekujejo knjig in dolžnih pisem. Oproščene so neposrednih pristojbin in pridob-nin z vsemi dokladami in z njo združenimi davki. Pač pa plačajo rentnino, invalidski davek, hišni ter zemljiški davek z dokladami in pristojbinskim na-! inestkom vred. b) Gospodarske zadruge vseh vrst ne plačujejo ničesar za registracijo pravil, potem za izpremembo v pravilih in načelstvu, dalje za kolekovanje knjig, računov in potrdil v prometu s člani in ne plačujejo pridobnine z vsemi dokladami in z njo združenimi davki. Pač pa plačujejo davek na poslovni promet, ako prodajajo svoje izdelke in druge predmete nečlanom (mlekarske, kletarske, kmetijske prodajne, tigovske nakupne in prodajne, konsumne [izjemno], pletarske, hmeljarske zadruge). Istotako plačajo hišne in zemljiške davke z dokladami in pristojbinskim namestkom vred. Neposredne pristojbine odpadejo kakor pod a). Vse to so tako važne razbremenitve naših zadrug. da jih je treba zadrugam takoj sprejeti. ^etilov alkohol — nevaren strup! Metilov alkohol ali lesni špirit spada med najjačje strupe; z njim se je zastrupilo mnogo ljudi, dokler se ni znalo za njega strupene lastnosti. Alikoholi se vobče niso šteli med strupe, kateri bi v manjših količinah mogli povzročati smrt. j Nekateri so se pa vendar ponesrečili vsled prekomernega zauživanja opojnih pijač ter so se n. pr. i kar zrušili mrtvi na tla. Za vzrok smrti se je pa : smatrala — srčna kap. Za časa ruske mobilizacije za japonsko vojno leta 1904. je mnogo vojakov umrlo od uživanja žganja; kemijska preiskava tega žganja je dokazala, da se je nahajala v njem večja množina meti 1 o v e g a* a 1 k o h o 1 a. V Berlinu še niso pozabili na proces proti tvorničarju Schamacherju, kateri je prodajal žganje, napravljeno z metilovim alkoholom; niso še pozabili, da je umrlo mnogo ljudi vsled zaužitja bonbonov, napolnjenih z likerjem, ki je bil napravljen z metilovim alkoholom. V novejši dobi se mnogo sliši o zastrupljen ju s tem alkoholom v Zedinjenih državah Severne Amerike, odkar je bila zabranjena produkcija in točenje opojnih pijač, ki so se napravile z n a v a d -n i m ali e ti lovi m alkoholom. Ljudstvo je poseglo po metilovem alkoholu koslabo prebavijo; provzroča pa tudi trdo blato. Ob začetku paše je treba previdnosti, dokler se živali ne privadijo zeleni krmi, in to tembolj, če so bile svinje poprej krmljene le z mehko kuhano pičo. Z. Vprašanje 67. Svoj stelnik nameravam preorati v njivo, pri tem ga pa dobro pognojiti umetnimi gnojili. Želel bi vedeti, katera gnojila so v ta namen najprimernejša in kateri sedež mi bo najboljše uspeval na stelniku. Kako izpremenim stelnik v njivo? (A. B. v C.) Odgovor: Če hočete stelnik izpremeniti v njivo, postopajte na sledeči način: Že sedaj poleti ali najkesneje jeseni ga preorjite in pustite čez zimo \ surovi brazdi. Spomladi ga pognojite s superfosfatom (200 kg na oral) in kalijevo soljo (100 kg na oral) ter temeljito prevlečite z brano, da se gnojilo zmeša z zemljo. Nato posejte oves precej na gosto in prepričani ste lahko, da boste že v prvem letu imeli zadovoljiv pridelek. Pri preoravanju stelnika morate korenine praproti in drugega plevela spraviti na dan, da se posuše in jih potem zažgati. Drugo leto potem pripravite to zemljišče za krompir. L. Vprašanje 68. Imam barski travnik, ki sem ga pred petimi leti pognojil s kalijevo soljo. Sedaj mi je pa travnik tako opešal, da mi vrže le malo sena. To zemljišče hočem pognoiiti z apnom in drugimi umetnimi gnojili. Kako pognoftai barski travnik? (F. P. v B.) Odgovor: Barski travniki imajo navadno dovolj dušika, premalo pa fosforove kisline in kalija, najmanj pa apna. Vsled t(ga je priporočljivo jim gnojiti s Tomasovo žlindro ali kostne moko, s kalijevo soljo in apnom. Na oral vzemite po 300 kg žlindre ali kostne moke, 100 kg kalijeve soli in najmanj p 500 kg apna. S takim gnojenjem boste pripravili travnik zopet do prejšnje rodovitosti. Gnojiti pa morate vsako tretje leto z navedeno množino umetnih gnojil, da travnik zopet ne opeša. Stroški takega gnojenja se že v prvem letu dobro iz-, plačajo, učinek pa traja najmanj tri nadaljnja leta. L. Vprašanje 69. Pri nas se ponavljajo slučaji, da teleta v teku osmih dni po porodu prično hirati in naposled tudi poginejo. Pri raztelesenju tako poginulih živali najdemo v njihovem želodcu namestu mleka nekak „sir". Zakaj poginejo teleta po porodu? (A. Š. v T.) Odgovor: To bolezen ugotovi lahko samo vešč živino-zdravnik, ki se na licu mesta prepriča o vzrokih pogina. Znaki bolezni niso dosti točni v tem vprašanju. Domnevati bi se dalo tudi sledeči slučaj: V nekaterih krajih, morda tudi pri Vas, imajo gospodinje to neumestno navado, da takoj po otelitvi pomolzejo prvo mleko, ki je zelo gosto in se hitro zasirl, ter ga zlijejo stran. To je popolnoma napačno ravnanje. Prvo mleko po otelitvi, to je „mlezva", je mladiču neobhodno petrebno. Mladič ima namreč pri porodu v črevih neko zelen-kastorumeno, klejasto blato, ki mora čimpreje vun. Ce ostane ta nesnaga notri, se zapeče, mladiča začne ujedati, napenjati, črevo se vname, sčasoma pritisne driska, na kateri tele naposled pogine. Temu se lahko odpomore le na ta način, da se pusti mladiču posesati prvo mleko, ki mu ni saino tečna hrana, ampak Istočasno tudi dristilo, ki iztrebi iz njega to blato. Zato mora prvo mleko tele dobiti. Če bi se pa navzlic temu mladič ne mogel očistiti, ga je klisti-ratj s kamiličnim čajem in oljem ali z mlačno osoljeno vodo. L. Vprašanje 70. Imam štiriletno žrebico, ki v poletnem času dobi na koži izpuščaj, ki ji povzroča strašno srbečico. Jeseni in pozimi, sploh v hladnem vremenu, se koža docela izčisti in srbečica preneha. Nekateri pravijo, da Je kobila ,',mušična", to je, da ji povzroča to bolečino mušni pik. Kako ozdravim kožni izpuščaj ali „mušičavost"? (I. B.v L.) Odgovor: Žrebica je podvržena kožnemu izpuščaju, ki se pojavlja zlasti v poletnih mesecih najrajše pri konjih, pa tudi pri psih, ovcah in svinjah. Večina konjerejcev pravi, da so taki konji mušični ali mušnjaki. V navidezno zdravi koži nastane vnetje lojnih žlez in dlačnih mehurčkov. Na obolelih mestih se otipajo kot proso velike, pa tudi večje grčice (bunčice), ki se večkrat ognoje, ter se iz njih izceja gnojna tekočina, ki se kmalu posuši v malo rumenkastorjave krastico. Vsled drgnjenja ali čiščenja ta krastica odpade z dlako vred ter zapusti malo brezdlačno mesto na grčici, ki se potem še dalj časa lišajasto lušči. Na obolelih mestih kože žival čuti največkrat močno srbečico. Vzroki tej obolelosti kože v poletnem času so razni. Največkrat povzročajo to mu- šičavost gnojni bakteriji, ki zaidejo v lojne žleze ali dlačne mehurčke, kar se prav lahko zgodi pri drgnjenju živali ali potom drgnjenja raznih delov konjske opreme ob kožo; mogoče seveda tudi o priliki vpika raznih muh. Drug zelo važen povzročitelj pa je znoj, Jjpgiešan s prahom in drugo nesnago. Nekateri konji so poseffco razpoloženi za to kožno bolezen, tako da redno vsako poletje obolijo za mušičavostjo. Opaža se, da so tej kožni bolezni podvrženi zlasti slabo razviti konji. — Za zdravljenje te bolezni se priporoča sledeči postopek: Obolela mesta umivajmo z raznimi razkuževalnimi raztopinami, kakor so kreolin, lizol, kreozot, sublimat ali Burova mešanica. Priporočajo se tudi obkladki s parjenim šenenim zdrobom. Ko so obolela mesta dobro razkužena, jih moramo namazati z mazili, kakor svinčenim, borovim, kre-olinovim, salicilovim mazilom. Da pa zdrave živali obvarujemo pred tem izpuščajem, skrbimo za mehke podloge raznih delov opreme, ki drgnejo ob kožo, in za njih snažnost. Po končanem delu konja dobro osušimo in očistimo prahu in nesnage. Po potrebi je umivati konje tudi z mrzlo ali mlačno vodo. konje pa, ki so podvrženi izpuščaju, s 5% raztopino kalijevega hipermangana. Vet. P. kmetijske novice. Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca julija sledeča predavanja: V nedeljo, 22. julija: VDvoru,v Tribučah, v Št. Janžuna Vinski gori, v Polenšah, v Malencih v Prekmurju, v G o r. Lendavi, v Špitališču; v četrtek 26. julija: pri Sv. Gregorju; v nedeljo, 29. julija: v Mirni, v Krtini, v Topolšici pri Šoštanju, v Črešnovcih v Prekmurju, v Slavečih v Prekmurju, na Vranskem. Konjerejski odsek 2. Kmetijske družbe za Slovenijo (za bivšo Štajersko in Prekmurje) priredi letošnje premovanje ple-menjskih konj 16. julija ob devetih dopoldne pri Sv. Lenartu za sodni okraj Sv. Lenart, 17. julija ob dveh popoldne v Spodnji Polskavi za sodna okraja Maribor in Slovenska Bistrica, 18. julija ob osmih zjutraj v Ptuju za sodni okraj Ptuj, 23. julija ob osmih zjutraj v Ormožu za sodni okraj Ormož, 24. julija ob osmih zjutraj v Ljutomeru za okraj Ljutomer, 25. julija ob osmih zjutraj v Beltincih za vse Prekmurje, 26. Julija ob osmih zjutraj v Gornji Radgoni za sodni okraj Gornja Radgona in za Apaško Kotlino. 30. julija ob devetih dopoldne v Šmarji pri Jelšah za sodni okraj Šmarje in za občine Sv. Jurij ob južni železnici in Sv. Jurij Okolica in sodnega okraja Celje ter 31. julija ob devetih dopoldne v Žalcu za sodna okraja Celje in Vransko, v Ljutomeru se bo upoštevalo le toplokrvne pasme, v Ptuju in Spodnji Polskavi toplo in mrzlokrvne pasme, v vseh drugih krajih, pa le mrzlokrvrie pasme. t •• _ družbene vesti. Tiskovna napaka pri članku: Rastlinska ušivxp§t pri letošnjih pridelkih. V predzadnjem odstavku tega članka, ki je bil objavljen v zadnji številki, se ima glasiti pravilno". To me; šanico napravimo tako, da raztopimo najprej določeno množino mazavega mila v vroči vodi in da primešamo, ko se raztopina ohladi, še potrebno množino tobakovega izvlečka. Skladišče v Lescah. Da ugodi želji podružnic in udov radovljiškega okraja, je Kmetijska družba otvorila svoje skladišče v Lescah pri g. Medvenu. Iz te zaloge se bodo oddajale vse kmetijske potrebščine, ki jih ima družba, posebno pa umetna gnojila: superfosfat in kalijeva sol za gnojenje k ajdi in druga, dalje tečna krmila: oljnate tropine, zrežki sladkorne pese itd., kose in drugo orodje. Podružnice in vsi udje iz tega okoliša se pozivljejo, da se poslužujejo te ugodnosti in naročajo vse blago iz tega skladišča. ^Kmetijska družba za Slovenijo. / URADNE VESTI. VABILA k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—5. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: OpozaTjaio se načelništva, da pravočasno (t. i. vsaj 10 dni pied izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veliavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po kiitcrein morajo biti občni zbori podružnic ^saj 14 dni poprei razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Dravlje, v nedeljo, 29. julija 1923. o petih popoldne v gostilni Alojzija Kunovarja; Ig—Studenec, v nedeljo, 29. julija 1923. ob osmih zjutraj v šoli; jarenina, v nedeljo, 19. avgusta 1923. ob osmih zjutraj po rani sv. maši v zgornji šoli; Kranj, v torek, 31. julija 1923. ob eni popoldne v gostilni Petra Mayerja; Sv. Križ pri Kostanjevici, v nedeljo, 29. julija 1923. po prvi sv. maši v posojilničnih prostorih; Sv. Lovrenc v Slov. goricah, v nedeljo, 29. julija 1923. po rani sv. maši v stari šoli; Sv. Marko niže Ptuja, v nedeljo, 12. avgusta 1923. po rani sv. maši v šoli. Oddaja subvencijskih bikov. Kmetijska družba za Slovenijo bo, v kolikor ji bodo dovoljevala drž. sredstva in od glavnega odbora določeni znesek, posredovala nabavo dobrih plemenskih bikov. Ti plemenjaki se bodo nakupovali pri najboljših domačih govedorejcih v s t a r o -s t i približno poldrugega leta. Oddajali se bodo s popustom do ene četrtine nakupne cene. s rfu • m Jure is-rta Prošnje za te bike je vlagati potom kmetijskih podružnic ali potom pristojne občine; prošnji je tudi priložiti zavezno pismo v dveh izvodih, iz katerega so razvidni vsi pogoji za dodelitev sub-vencijskega bika. Zavezna pisma se dobe pri Kmetijski družbi. Istočasno je družbi odposlati tudi varščino od Din 500 z navedbo namena. Prošnje brez vposlanih varščin se ne bodo upoštevale. Prosilec se mora zavefcati, da bo bika pravilno oskrboval, skoke vpisoval v spuščalni zapisnik in bika pripuščal proti zmerni skočnini. Jamstvena doba traja dve leti, odkar je bik postal primeren za pleme, t. j. najmanj do starosti treh in pol let. Po tem času preide bik v polno last bikorejca. V enem kraju se zamore postaviti le po en bik; izjemoma se dovolita dva ali več, če pristojna kmetijska podružnica potrdi potrebo. Vse prijave, oziroma prošnje je vposlati na Kmetijsko družbo v Ljubljani najkesneje do 31. avgusta 1.1. Kmetijska družba za Slovenijo. Razglas o dobavi plemenskih bikov. Kmetijska družba za Slovenijo bo oddajala plemenske bike. s popustom do ene četrtine nakupne cene umnim živinorejcem, ki se zavežejo, da jih bodo uporabljali za pleme najmanj dve leti. V ta namen potrebuje precejšnje število dobrih bikov v starosti od približno poldrugega leta. Opozarjajo se umni živinorejci, ki imajo take plemenjake na razpolaganje ter jih sami ne potrebujejo za uplemenitev krav svojega okoliša, da jih priglasijo Kmetijski družbi, nakar jih bo pregledal kmetijski strokovnjak, če so sposobni za pleme in potem jih Kmetijska družba nakupi. Prijave, pismene ali ustne, sprejema družba do 15. septembra t. 1. Kmetijska družba za Slovenijo. i 3 rt V IBTJJI1 -v ieilu Tržne cene v LJubljani In v Mariboru. (Po uradnih virih.) Cene so navedene v dinarjih. Ljubljana Maribor (7. jul.) (6. jul) Konji (prigon v Lj. 392, v M. 13 glav.): 1 par dobrih konj.........12.500 Voli In. krave (prigon v Lj. 127, v M. 520 glav): 1 kg žive teže 1.......... 12 50 do 14 — 12 —do 13'7> » . . . II. ........- 1125 do 13 - 1125 do '2 50 1 . . . UI.......... 10 - do 11-25 9-75 do 1175 1 . , » krave, klobasarice . . . 7-25 do 8 25 7.75 do S*jO Teleta (prigon v Lj. 9, v M. 13 glav) -. 1 kg žive teže.......... — 15' - do 15-50 Prašiči (prigon v Lj. 316 majhnih pujskov, v M. 213 glav): 1 komad 3— 4 tedne sraii...... 375'— — I , 5-6 . , ....... - 200- do 225— 1 . 7 - 8........ - 350 - do 5 0— 1 . S— 4 mesce....... — 701— do 800— 1 , 5— 7 ........ — 1250-- do 1250— I „ 8—10........ — I3S0-- do 1450— t . enoletni......... — 1625 - do 1875 — 1 kg žive teie, pot pitani...... — 23 75 do 25— I . mrtve......... r : 2 50 do 3i-25 Perutnina: 1 komad, piščanec . . t . kokoši . . Kože: 1 komad kon ske kož« kg g \eje kože . . ' " Čje kože . . Sjfoi 5- - do 25— 36-- do 46— • tfSžrfsiK*! S. iaoh^u« : 30 - do 40— 50-- do 60— 175 — .'TUJ i 17-50 do 2 — 22 - do 30— >T Ljubljana (7. jul.) 1 kg prašičje kože . I „ gornjega uanja I . podplatov . . Maribor (6 jul ) 8 - do 10--105 - do 160-100-— do 141'- Mleko, maslo, j»jca, sir: i liter mleka , ...................3'75 do 4— 1 w so-.etane....................— 1 kg čajnega masla ........ 55— 1 kg surovega masla................70— 1 , bohinjskega sira ...............45* — do 50— 1 , sirčka ......................10— d» 12 - 1 jajce..........................1'25 do 1-50 Žito: 1 q pšenice...............'60— 1 .Si.....................4ir- I . ječmena......................350— 1 , ovsa........................363— 1 . prosa........................350-— 1 , koruze .......................325*— 1 . ajde..........................400— I w fižola, ribničan..................550— 1 _ fižola, prepeličar ........610'— Kurivo: 1 mi trdih drv..........187'— do 2(0— 1 . mehkih drv..................55— Krma: 3-50 do 4" - 15— 44-— do 44*50 1 q sladkega aena . . . 1 , kislega sena . . . 1 . alame . . . .' . . 75— do 200' — 200— 17 "— . — - , 140— do 150— 100— do |25' Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu? ■ Uporabljaj Etza-Fluid! ; Potrebuješ li dobrodelno in okrepčujof e mazilo? ■ Uporabljaj Eza-Fluid! i Ali ti muči glavobol? Zobobol? Trganje? Uporabljaj Elza-Fluid! ; Ali želiš najbolje za negovanje zob, kože, glaše? J Uporabljaj Elza-Fluid! i Ali si preveč občutljivi glede mrzlega zraka? ■ Uporabljaj Elia-Flu d! ■ Ali želi 5 dobro domače in kosmetsko sredstvo? J Uporabljaj Elza-Fluid! Z Fellerjev pravi Eizafluid jfc mnogo močnejši, izdatneiši in boljšega delovania kakor francos o žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš. Prava sredstva lepote! Katera drže, kar obečajo! ži 23 let vseh deželah orei kušsna hvaljena in priljubiiena so prava Riza-lepoto pospešujoča sredstva ltkarn>r|& Feller. Elza - obr> zna pomada zanesljivo varstvo proti solnčnim fgam, eoln-čr-i opeklini, lisam, hrapovi koži, odstrani za-ledavce, ogrce nabore in vsakovrstne nečistosti kože. 2 velika po^e'araita lončka s ps-kovaniem in poitni io 25 din. Elza-liliino mlečno milo najmilejše in na finejše milo lepotel Ideal vseh mili Popolnoma neškodHi o, st ja.o dobro peni in je milega finega duha. 4. velike k ise s pa