53. številka.
Ljubljana, vtorek 5. marca.
XI. leto, 1878.
ENSKI
Op
DopiBi naj ae      >M onuMf AL — Kukovi« ie no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiii f\ 3 „gleuališka rnviiištVB, na kutcro   hI m t*l<t<mvo!$A ;vi4iUa*j naVnio, ^Utnaoiju, ouutnila, t. j. adrai niatrati vuo reči, je v „Narodni t i »kam i" v Ko
stolna", linanovej hiši.
srčuej vojski vidi blaženost mini, sreča reda in pokoja.
Ta žalibog, da vsega in tistega veselja pri veseloj novici o sklencnem miru mej ]tusi in Turki ne moremo imeti, in s'cer zarad tega ne, ker nij znano, ali se po sklepu tega mira ne zatne nova vojska zarad tega miru in njegovih pogojev.
Anglija oborožuje, pri nas v Avstriji ma-gjarski in nekateri n< mškutarski kriki no prenehajo hujskati na vojsko zoper Rusijo, ker je Turčijo zmagala in svoj opravičeni vpliv mej sorodnimi brati Slovani utrdila. Sicer menimo tudi mi, da koučem naša vojska proti Rusiji nij verjetna, ali dokler so tako nevarni vphvi zanjo delujoči, tuka nesreča /mirom fe nij nemogoča. In ta zavest je, ki nam ne da prav veseliti se vesti o sklenenein miru.
Kakov je ta sklenem mir? O tem še nič ne znamo. Telegrama sta oba siluo kratka. Ne povesta nič, ali je mir ob jednem uže tudi za Srbijo, Črnogoro in Iuununijo sklenen, a i pa se bodo obiavnave s temi zaveznicami Rusije šo dalje vršile. Ne pove se, koliko Rusija in njene zaveznico odškodnine »lobodo, niti kako bodo uravnane slovanske provincije rešene turškega jarma. Vse to utegnemo zvedeti sto-prav v naslednjih dneh, ali pa stoprav na pr-.-hodnjej konte re ne i.
Na bodočej konferenci bode Rusija pred ložila podpisani mir drugim evropskim oblastim, Dozdaj nij pustila ni angleškim ni diu/im mešotarjem blizu. Ne verjamemo, da bi se liusija na konferenci dala pregovoriti do druži h mirovnih pogojev. «Kar sem pisal, to sem pisal," po reče ruski car in ruski narod, in to bode veljalo. D j/.da j sta se ruski car in ruski narod
tako odločno, tako možko in lepo držala, da smemo tudi vrednega konca upati.
Za Avstrijo pa je zdaj zadnji čas prišel, da zasede Bosno. In res uže tudi v protivnih listih beremo, da se bode to zgodilo vsak čas. „N. Fr. Pr." poroča na pr.: „Poročila od raznih stranij kažejo, da je v m a r-siranjo avstrijske vojske v Bosno uže skle-nena stvar." Ali bode iz tega nastal mir, ali nove homatije, kakor omenjeno, sam Bog ve.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 28. febr. | Izv. dop. | Poslanec dr. Vošnjak s tovariši iz desnega centra je interpeliral vlado, zakaj je uže razpisane volitve za deželne zboreusta-vila, kedaj se bodo vršile te volitve in ali je res, da misli vlada do sedaj postavno vršene volitve volilnih mož na Štajerskem o-vreči ? Cela interpelacija se glasi po stenogra-tičnem zapisniku:
Interpeladtia slovenskega poslanca <j. dr, Voš-
njaka in drtiffOV (v 348. soji državnoga zbora dne 28. februarja 1878),.
„0. kr. štajersko deželno namestništvo je z razglasom od 8. febr. t. I. razpisalo potrebne občne volitve za štajerski deželni zbor, ker je šestletni delovanjski čas udov štajerskega deželnega zbora minol. Volitvam od-menjeni bo bili dnevi 12., IG. in 18. marca t. 1. V s led tega mzglasa so se delale po vsej deželi priprave, kakoršne propisuje zakon, zapisniki volilcev so bili razpoloženi in naposled so se pričele po kmetskih občinah volitve volilnih mož, katere so se, kolikor je znano, uže v več stotin občinah dovršilo.
„Kar naenkrat je dne 2C. februarja t. 1.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Feterburg 9. marca zvečer. JJIir mej 15uši in Turki Je podpisan.
Carigrad 3. marca ob pdlunoči: Mir je podpisan. Veliki knez Nikolaj j e n a z n an i 1 p o d p i s a it j e m i r ti vojakom pri vojaškem razgledovanji, liusija se je odrekla terjatve tribiita egiptovskega in bolgarskega.
Rim 4. marca. Papeževo kronanje se je včeraj vršilo po starodavnem cerc-monijelu v sikstinskej kapeli od 9 l/a do 11 Va UI*c v navzočnosti prelatov in di-plomatičncga zbora.
Mir je sklenen.
Telegraf nam denes iz Ptterburgn in Carigradu, iz obeh odločujočih krajev, prinaša veleva/no uovico, da je mir podpisan. Ru ski veliki knez ga ju v vrsto  »klicanim ruskim vojakom naznanil.
Ti junaci, ki so toliko tiu lov, težav in mraza trpeli, pozdravili so to poročilo gotovo z veseljem, saj jim ono odpira r pa u je, da se se slavo in hvalo ovenčani povrnejo v ljubljeno svojo domovino z zadovoljstvom mdž, ki so dovršili visoko in veliko dejanje, k' bode sijalo v svetovnej zgodovini na veko vekov, s povzdigujočo zavestjo, da so osvobodili rodne si brate, da so dobrotvorii, nesebični člo-veki, v najblažjem pomenu.
Iu kakor ti ruski junaški bojevniki, osvoboditelji slovanskih bratov, tako bi se rad ve eelil sklenenega miru ves slovanski svet, ves dober  in  pošten svet sploh.   Saj se baš v krvavej, strašnej, morilnej, uničevnjočej, brez
Šest parov klobas.
Denes je zadnji predpustni dan. Pravijo, da je bil letos dolg pred pust, iu maisi-kattra samica deklica se je baje veselila, da letos pride, kar lani nij prišlo : da se bode možila. Moža dobiti, lepega, ljubega, dobrega, bogatega — ali kakoršuega koli, to je vendar le ideal dekletom. Nemarno še statističnih dat, koliko tacih želj je baš pretočeni uli preteka-joči predpust uresničil ali neusmiljeno podrl. Bodi vsem, ki so srečno pripluli v zaželeno luko svetega zakona, iz dobre dušo čestituno. Ali to jo gotovo, da bo je mnogim podrlo Ti se naj tolažijo — tolažba življenje daljša. -— da nij še vseh dnij večer. Ali, kakor se je godilo Perčevemu Jarneju, to naj pa le povemo. Kaj tacega nij vsak predpust, zarad šest parov klobas mu je predpust srečo odnesel.
Perćevega Jarneja oče je uže (JO let star moŽanec. Oče je Se krepili kosti) in malo zob se mu žo maje. Zato jo še lansko leto, ko je bil na seninji kravo prodal in je po likofu še za en liter vina dal iu ob mizo udaril, botru Pelnrcu in Kovaču zaklel in zaroti 1 se, da ,dokler bodo njegov mazinec gibal", nečo ni siuu ni nikomur gospodarstva prepustiti. Ali dobri nameni no trajajo. Drug dan, ko je stari Perec iz Betu j a prišel, obležal jo bolan m nemoč. Ver, tednov nij mogel ni toporišča ni kose ni diusega poštenega orodja v roke prijeti, da, ce.o tobak iz sturo male pipo mu nij vič v slast hodil. Z udi ko žalostjo je iz« poznal, daje star postal iu da. no moro več, kakor bi rad.
Vse gospodarstvo pri voleh, prašičih, na polji in v kušči je sin Jaruej oskrboval, iu ko je stari zlezel zopet na noge, videl je, da vendar le res celo gospodarstvo izhaja brez njegu. Prej si je domišljeval, da bi vso (hudič vzel" pri hiši,  kadar njegov mazinec ne
bode več gibal. Tudi denarja, kar ga je imel prihranjenega (uij bilo veliko) šlo je muogo v gospodarstvo. Prišel jo sosed Gobec in mu govoril: »Glej, kaj ti je treba ubijati se in skrbeti, Jarnej je sin tvoj, reci kar hočeš, enkrat mu moraš grunt prepustiti, če prej, bolje zato. Zdaj, dokler je mlad, dobi vendar kakovo, potlej, i — nu ! Kar ti imaš, imej za-se, pa dober kot si izgovori iu Jarneja ženi. Vidiš, zdaj delaš in trpiš za žive protege, potlej pa naj bosta mlada dva delala, ti se pa lehko v senco vležeš, kadar hočeš."
V senco vleči se namesto delati po leti v hudej vročini — to je velik razloček. Perec začne to premišljati. Mazinec, to je vitle!, nij več tako gibal kakor nekdaj. Tudi je hudo, če nij domače ženske pri hiši, ker njegovo „ranico" je bil Bog vzel uže pred leti. Zatorej obide nekdaj v nedeljo popoludne sina Jarneja, ko jo živini pokladal in ga, roke na hrbtu držeč, tako okrega: „Kaj pa ti hodiš od maše zmirom z ono Testnikovo piiuicoV" Sin zarudi
<C kr. vlada volitve v deželni zbor sistirala in
za nedoločen čas odložila.
Ona ista določba |e po uradnem razgla-šenji v Gdrenjej Avstriji in, kakor je čuti, tudi T vseh drugih deželah, v katerih so bile po minolej perijodi deželnih zborov razpisane nove volitve, stopila v veljavo.
Ob jednem je čuti, da so na Štajerskem •■vse doslej zakonitim potem dognane volitve volitvenib mož anulirane in so bodo ob svojem času v novo imele vršiti.
Ker so mandati deželnih poslancev, ki so bili 1. 1871 izvoljeni, ugasnili, ter tako največ dežel, posebno pak štajerska, uže se septembrom 1877 pričenši nema nobednega legalnega zastopstva; ker je c. kr. štajersko namestništvo ipak naposled, dasi uže pet mesecev izza izteklih mandatov, izpoznalo za dobro razpisati nove volitve, a je bil celo ta uže zapozneni razpis zopet na nedoločen čas si-stiran, da-si se je tam volitev z voljenjem volilnih mož v resnici pričela bila; ker je to eistiranje volitev, za katero nam uzroki nij so znani, na Štajerskem tisočim prvotnih volilcev po mnogih sto kmetskih občinah nepotrebna pota in troške napravilo, ako bi se uže dovršene volitve volilnih mož zares imele anulirati ; ker naposled takovo zaustavljenje volitev po nekoliko mora prebivalstvo napolnjevati z opravičeno nezaupnostjo do vlade, katera ima po Bplošnej misli skrite namere združene s tem svojim činom, a po nekoliko more to zaustavljenje volitev sedanjo apatijo prebivalstva do javnih zadev in do vsakega delovanja na javno blagost samo še pomnožiti, dovoljuj o si podpisani naslednje vprašati:
1. Iz katerih uzrokov je c. kr. vlada potrebne občne, za meseca marec in april t. 1. uže razpisane volitve v deželne zbore, in sicer na Štajerskem sredi voljenja sistirala?
2. Kedaj misli te volitve zopet dovoliti? in
3. ali misli v istini ter na podlogi katerih po zakonu opravičenih razlogov se imajo anulirati volitve volilnih mož, katere ho se na Štajerskem popolnem zakonitim potem doslej izvršile ?
Na Dunaji, 28. februarja 1878.
Dr. J. Vošnjak. Dr. Fanderlik. Hohen-vvart. Grof Barbo. Brandis. "VVeber. Ganzvvohl. Kusy. Meznik. Mildschuh. Harant. Pflllgl. Lienbacher. Šrom. VVeinhandl. Nabergoj. Pfei-fer. Herman. Dr. Vitezič. Neumaver. Pražak.
BUrnfeind. Dr. Graf. Negrelli. Sternbach. SchremB. VVurrn. Karton."
Najbrže se ne bode kmalu odgovorilo, ker pravih razlogov ministerstvo za svoje čudno ravnanje ne more in neče povedati, s praznimi izgovori pa bi si še huje škodilo. Celo najboljši prijatelji ministerstva mej poslanci bo ne je vol ni, da se je to zgodilo.
Kar se tiče vprašanja, ali ostanejo veljavne volitve volilnih mož na Štajerskem za volitve deželnih poslancev meseca avgusta — saj v tem času nameravajo na novo volitve razpisati — čujejo se razi i č na mnenja. Iz ust štajerskega cesarskega namestnika barona Kilbeka je slišati, da ostanejo volilni možje, kateri so dozdaj bili izvoljeni, tako dolgo veljavni, dokler ne izvrše svojega mandata; tedaj se bodo volilni možje, kadar bodo volitve zopet razpisane, samo v onih občinah volili, v katerih se še nijso dosedaj. Pa Bog si vedi, kaj se vse še zgdi do meseca avgusta in kakšno mnenje bo tačas nadvladalo v višjih vladnih krogih.
O edinem tarifu se debatira brez konca in kraja. Zdaj so in d u str i j a 1 n i culi na vrsti, in da si bo vsak dan seje po štiri ure in še delj, nij še skoraj upati konca in sklepa. Koncem marca pa doteka začasni obrok, do katerega še stara nagodba velja. Pa bode zopet treba, začasni obrok za eden ali dva meseca podaljšati. Tako živimo na mesečno odpoved !
Rusija in Andrassyjev kredit.
V Rusiji je — kakor se piše v „Pol. Corr." — grofa Andrassvja kreditno zahtevanje GO milijonov napravilo globok vtis. One stranke, ki bo proti zvezi rusko avstrijske), dobile bo pri tej priliki povod, da utemeljujejo z najnovejšim odlokom avstro-ogerskega prvega ministra svoje nezaupanje do zveze treh cesarjev. A skoraj so iz dobrih dunajskih virov poizvedele ruske novine razloge za zahtevani kredit in razvidele so, — pravi dopis „Pol. Corr." — da tu ne gre misliti o kakej sovražnej nameri Avstrije, nego da je Andrassv storil ta korak jedino za tega delj, da more na ta način na bodočej konferenci interese avstrijske dovolj veljavne napraviti. To tol mačenje je tudi najbrž pravo.
A ipak se kaže v ruskih krogih, ki so Avstriji najbolj prijazni in skloni, nekako ob-
žalovanje, da je Andrassv zahteval kredit.
Te nezadovoljnosti v ruskej politiki pak nij razlagati tako, kakor da sumijo ondi, da Avstrija nema zaupanja do Rusije, temveč se jim vidi, da je nekakov sporazumek mej Londonom in Dunajem dogodil in izvršil se.
To bi bilo gotovo prav žalostno, ako je resnično; kajti, ako so stvar prav do korenino premotri, ne more se videti v njej nobednih koristij — razven tedaj, ako bi šla proti Rusiji. Ako liče Avstrija zasesti Bosno, je na tem nikakor ovirala ne bode Rusija, katera jej je pred vojsko zaseden je celo predlagala. Baš zatorej bi bilo najboljše, da se zasede nje Bosne dogotovi puteni mejsobojnega sporazum-ljenja.
Prav za prav so le dve točki ruskih mirovnih uvetov, katerim Avstro Ogerska ugovarja. Najprej popolna avtonomija cele združene Bolgarije, a potem dveletno zasedanje te nove provincije z ruskimi vojaki. Dunajski kabinet valjda nehče, da pride ubogo prebivalstvo teh dežel v novic pod okrutni jarem turške uprave? Da bi Bolgarija na Iva dela razdelila se ter bi Turčija imela ondi dve provinciji mestu jedne, zopet ne kaže, ako se zmislimo na nesrečno oddelitev Moldavije in Valahije, kateri deželi bo baš one vlade, ki so ji razločili, pozneje zopet združili. Ruzkrojitev Bolgarije bi bila povod mnogim agitacijam in nemirom, in tacih si Avstrija ob svojej meji gotovo ne želi in ne more želeti.
Druga točka: začasno zase len je rusko, odgovarja tudi avstrijskim interesom popolnem« Avstrija hče v obmejnih državah — kakor amo bili uže opomnili — imeti mir, a nij gotovo, da-li bi moglo prej toliko tlačeno prebivalstvo vladati in upravljati samo sebe na primeren način ter na zadovoljnost sosedov, ako se barem nekoliko časa ne uči strogega reda. Tega se pak ne more drugače doseči, nego z začasno vojaško upravo. Tako bi tedaj bila ruska posadka v Bolgariji le neka-kova policija, ki bi ondi ohranjevala in skrbela za mir, dokler se mlada država ne privadi samostalnosti in dokler si ne dobi dovolj življenjskih močij, da se okrepi. Ali nijso to poštene namere Rusije?
Politični ra/.gled.
ilotrinij«- <lc£<'l4».
V Ljubljani 4. marca. O posvetovanji cislejtanskih delegatov pri
in očeta poznavši, da mu še dolgo ne bode pripustil ženiti se, odgovori jezno:  „Naj hodim 1"  Oče Perec se obrne, sunu z nogo ležečo kravo, da vstane in hoče iz hleva oditi. Na pragu pa obstoji, sin stoji in črez dolgo ga vpraša: ..Kaj pa vendar misliš? Ali misliš vzeti ono punčaro?"  Sin se k volom obrne in pravi:   „To ali pa nobene,  takisto vam pa uže povem, če se na glavo postavite; če mi  ne  daste  gospodarstva,  pojdem pa po svetu". — »Kam ?• vpraša stari. „Kamor bodi, za hlapca vam pa ne bom na večne čase, no." — Stari otide iz hleva, a pred vrati ostane. Jarnej pa voli ogleduje, da si jih pozna, odkar so se izredili, do zadnje dlake.   Ko tako dober  četrt  ure  vsak za sebe premišljata, pravi stari: „Veš kaj, ko bi vedel, da je pii niča taka, da me ne bo zaničevala, ko bi res k hiši prišla, pa stori kar hočeš, saj bo tvoja ne moja,  ampak kot mi boš dal dober." — Jarnej u se vsa nebesa odprd,  ko tuje, da njegov trdi oče nij protiven temu,  da bi on svojo ljubico za ženo dobil. Solza mu pride v
ogorelo lice, a po svojem naučeuji pravi grobo očetu: „Kaj bi vas zaničevala, nič vas ne bo zaničevala, ali mislite, daje taka V" S tem je mislil, da je najživahnejše pohvalil očetu svojo nevesto. Oče ga je menda razumel, ali ka-li, ker hrbet mu je obrnil in odšel.
Nasledek tega razgovora je bil ta, da so potem drugo sredo pred pustom prišli „pismo delat" k notarju v pisarno, Jarnej kot ženin, njegov oče, Jarnejeva izvoljena kot nevesta, dva moža kot priči, in še jeden „no-potrebnik", ki je bil znan po vasi, da „zna govoriti" kakor dohtar. Tam pri notarji se je začelo pismo delati. Uže so bili za doto in za vso glavne stvari jedino misli. Ko si je „stari" izgovarjal svoj „kot" bili so zadovoljni vsi s tem, da so mu zapiše vrt za ulujakom, toliko mernikov pšenice, ajdo, rži, toliko funtov špeha, masla, Boli, toliko lahti platna, toliko za črevlje itd. Le ko jo prišlo vprašanje, kaj imata sin in sinaha staremu dati za velike praznike, — tu je osoda udarila mej nje!
Stari je terjal, da se mu zapiše šest pa
rov klobas za „kotu, in sicer o božiči dva para, o pustu dva, o veliki noči dva. Tu pa se oglasi oče nevestin in pravi: „e, borne, boter, štiri pare klobas imaš pa tudi zadosti; pusti pust, da je le božič in velika noč. Ta pa se v Jarnejevem očetu stari gospodarski in samostalni mazinec oglasi. »Kuj!" —kriči ves razjarjen — „uže zdaj mi par klobas ne privoščite! Vi, vi, zdaj vas uže poznam, potlej, kadar bi vam prepustil grunt in vso, potlej bi mi vsak grižljaj izpred ust vlekli, drva bi na meni sekali, na moje stare črovlje pod smrtno posteljo bi teško čakali. No baš!" Rekoč so stari obrne in otide hitro iz kauce-lije ven. Osupneniso stali drugi sva tj e in potem šli iskat očeta, tla bi se udali za zadnjih par klobas, kakor Turki za Krzerum ali Rusi za egiptaki tribut, — ali „oče" je bil intiv.sigent-sko vrste, uže ga nij bilo nikjer najt, pogajanje se je razbilo.
Zatorej letos naš ubogi Jarnejec zarad šest parov klobas „ploh vleče14.
Kuranđi zarad Mohj/»«noj;> se poroča, da je resultat bil ta: Andrassv bi najbolje storil, ko bi od delegacij kredita 60 milijonov niti ne terjal. — Andrassv je baje rekel v ministerskem svetu: „jaz svojo glavo zastavim za to, da se bode mir ohranil, če se mi 00 milijonov dovo'i."
f>r*r«i?n# zrhar bode colno debato te dni končal in v petek se utegne uže budgetna debata začeti, pri katerej pride tudi občno politično položje in naše notranje vprašanje do razgovora.
TiimUo držaro.
Ilnsi.t vladni „Pr. V." prinaša carjev ukaz, po katerem se zapoveduje štiri nove rezervne divizije osnovati; za te se bode formiralo 19 rezervnih baterij in 4 artilerijsko brigade. To neke kroge vznemirja. Ali je to uže odgovor na Andrassvjevo terjanje kredita?
O bolezni kneza (Starč<*ko t * p </n se 26. febr. iz Peterburga piše: „Tukaj je naulo obolenje kneza in državnega kancelar ja Gor-čakovega vzbudilo v narodu globoko žalost in sočutje, katero izvira iz prave hvaležnosti. Občinstvo je sicer uže mnogo let navajeno slikati poročil^ o slabem zdravji obče priljub Ijenega dostojenstvenika in vsak uže ve za njegovo mnogokrat izraženo željo, da se zaradi visoke Btarosti poda v pokoj in opusti državno službo. A vsakemu je tudi znano, da se car nehče in ne more ločiti od svojega najboljšega svetovalca, ki ea je se svojimi obi-limi izkušnjami uže do tolicih srečnih vspehov privel. Kueza Goi čakovega je mučila — kakor Bkoraj vsakega starega diplomata — podgrom ali giut. A kljubu temu je stari gospod še vedno na duhu bil vrlo čvrst in ga bolezen nij nič ovirala pri njegovem delovanji. Mnogo krat je knez prosil carico, da svojemu carskemu soprogu ne dovoljuje toliko posla; —a sam so tega načela nij poprijel iu je vsako najmanjšo proSnjico, ki je prišla na ministerij, pazljivo prebiral ter znal za vsak* premeščanje uraduikov in vojakov. A ker so je zdaj bolezen starega moža pohujšala. raste skrb ter so po pravici vsak pošten Rus boji, da bi smrt ne vzela naglo izvrstnega državnika, kateremu se ima domovina mnoso kaj zahvaliti."
iti*Htiii*.Ta.it vlada je določila, da njeni vojaki zapuste Vidin ter da sploh vsi romunski oddelki gredo včn iz Bolgarije. Dne 27. febr. so so uže pričela rumunska krdela vračati domov. Znamenito je posebno to, da so v Rukareštu konstatirali, dn so Rusi samo po onih bolgarskih krajih razdelili orožje, kjer je bila rumunska posadka.
Vstaja v Verna ti/i traje nadalje. Pozicijo Makrinico je 1800 tesalskih vstašev zopet, zaselo. Na vzhodu olimpskih gora je pristalo 700 maeedonskih vstašev.
Iz MtišMtm nam telegram poroča, da je bil včeraj novi papuž Leon XIII. kronan po staroj šegi. Stara šega je pa ta, da mu prvi kardinal-diakon dene trojno krono na glavo z besedami: Prejmi tijaro s trojno krono okrašeno in vedi, da si oče knezov in kraljev, vla daleč tega sveta, namestnik našega i/.veličarja Jezu Krista, kateremu je čast in slava na veke. (Accipe tiaram tribus coronis ornatam et scias patrern te esso principum et regum, rectorein orhis in terra, vicarium salvatoris nostri Jesu Christi, cui est honor tt gloria in saecula saeculorum)
IV«Hr(».Tv* učenjak Magne je zraču-nil, da je Napoleon III. naredil in prouzro čil FrancOBkej deželi v vsem skupaj celih 23 milijard dolga.
Dopisi. JI z žiavske okolico l. marca. |i/v.
(lop ) Volitve volilnih mož so se pri nas srečno dovršile, ko nas kot blisk z jasnega neba iznenadi poročilo „Slov. Naroda", da jo ves nas trud bil zastonj, da so vse naše lepe zmage neveljavne, da se volitve za deželni zbor še le jeseni vršiti utegnejo. (Primeri članek „iz državnega zbora". Uredništvo.) Prav za prav nas Savinjčan^ take reči malo motijo.  Mi bi
bili sedaj, kakor bomo tudi v jeseni take može volili, kateri so nam Slovencem po volji! Vendar je to malo preveč, da Be vo lilci — lehko rečeno — zastonj shajajo. Treba bi bilo le tri dni poprej volitve ustaviti in bilo bi Be precej denarja in stopinj prihranilo! Radovedni smo na odgovor interpelacije našega državnega poslanca dr. Voš-njaka in tovarišev.
Če ravno je to zdaj brez pomena, moram vam vendar naznaniti, da so pri nas v celjske] in žavskej okolici, v gališkej, petrovškej in grižkej občini sami zavedni in vrli narodnjaki voljeni bili. Druge občine so se vo da tudi narodno volile, vendar meni tam ljudje pplnh toliko znani nijso in zato ne vem natanko poročati.
Pred vsemi pa bo se skazali Grižani zarad obilne udeležitve. Če ravno jim je bilo v Petrovce volit iti, kar še dosedaj nikdar nij bilo in so eni po dve uri daleč imeli, pripeljalo se jih jo vendar tri vore, kar je volilno komisijo knr iznenadilo. Pozna se pač tam, da imajo Grižani vrlejra in navdušenega voditelja, narodnjaka gosp. Ernesta Sirca ml. mej Hoboj. Bog živi take delavne narodnjake in sploh vso naše vrle volilce! Da se v jeseni zopet snidemo na volilnem bojišči!
Ex I*'* lliov4*ipti grr&icicia 2. marca [Izv. dop.] Pred kakimi tremi leti prinesel je „Slovenski Narod" pritožbo, zadevajočo tukajšnji poštni promet, in ta očitno izrečena pritožba nij bila brez vspeha. Na ukaz pravičnega c. k. višjega poštnega urada morala je preskrbeti naša poštarica povelji primeren voz, — mesto stare mrhe, pristojnega konja, pregoste postaje mej potjo v Ljubljano aH iz Ljubljane morale so izostati, in tako se je sčasoma tuli pri na sej pošti vpeljal red, če tudi s težavo, za knr so pa imamo še posebno zahvaliti Bedanjej ekspeditorici gospici A. V—, katera svoj posel z vso natančnostjo in v posebno zadovoljnost vseh opravlja. Ker je pa slišati, da namerava naša c. k. poštarica za poštno ekspedicijo neko drugo moč dobiti (ker ta jej jo baje prenntančna) izrekamo tu le svojo opravičeno željo, da bi njena naslednica sedanji red in strogost pri pošti 'tudi obdržala.
Gnoj, kateri je navadno po voč tednov pred poštno hišo skoraj do srede ceste naki-dan, gotovo slehrnega v oči in nos bode; Želeti bi bilo, da bi se tudi toj napaki s časom v okom prišlo.
V nedeljo popoludne četrte ure slišali so se klici: „pomngajte" po gori upili so pastirji, kateri so užgali „tursko dolino" v gori &ent-Lovrenca, ogenj bi bil v bližnjem lesu nastal, ako bi ne bilo žandarmov na pomoč, zlasti pa vrlemu voditelju, g. Iterlecu in graščinskemu oskrbniku g. Blaž Kaštrunu gre prva zahvala.
Iz ■»<>*< ojii«* 8. marca [Izv. dop.] V vašem cenjenem listu od 28. p. in. popisuje nekdo izid našo zaduje predpustne veselico, in pri tem čudno kritizira sodelovanje dveh gospodov, no poinisleč, da sta se onadva gospoda iz zgolj rodoljubja žrtvovala našej čitalnici. — Dopisnik govori o spremljevalcu na glasoviru pri „sainnspevu", da nij bil svojo nalogo /možen, dasilavno je oni gospotl tukaj, kot dob&r igralec na glasoviru in pa tudi učitelj v tem predmetu, občo znan, kar je tudi pri veselici pokazal. Kar se pa tičo igralca na citro, kateri je s svojim prihodom od oddaljenega kraja, iu pa s svojo žrtvijo k dobremu vspehu zaduje veselice pripomogel, mo-
ršmo se čuditi, da ima dopisnik onega dopisa tako dober posluh, da nižje glasove natanko od višjih razločuje, in da se mu vrhu tega celo sviranje zaspano dozdeva. Izreči moramo le svojo misel, da oni gospod je natanko korektno igral, komur je tudi občinstvo z živim rokoploskanjem pritrdilo. Nasprotno moremo omenjenima gospodoma svojo zahvalo izreči za čast, katero sta našemu društvu po svojem brezplačnem delovanji izkazala, ter po ugodnej izvršitvi programa občnej zadovolj-nosti ustregla.
Jeden izmej pri veselici delujočih.
Domače stvari.
— (Novi c. kr. kranjski deželni načelnik.) 7 Dunaja se nam p:Še: Z* deželnega načelnika kranjskega je izbran dvorni svetovalec K a 11 i n a, dosedaj pri deželnem namestništvu v Gmdci — rojen Čeh. Ne znamo, če je zmožen slovenskega jezika. Morebiti sedanja sistema tega — ne zahteva.
— (V stopnico z a Sokolovo veliko m aš ke ra d o), ki bode drevi v ljubljanskoj čitalnici, imajo podobo velicega cekina, na katerem bo podobe treh „junakov" turških, Mu-ktarja, Sulejmana in Osmana, s podpisom pri Karsu, Šibki in Plevni.
— (Trgovski ples), ki ga je letos, kakor je bila v prejšnjih lotih navada, napravilo bolniško trgovsko društvo, v prostorih starega strelišča, bil je sicer obilo obiskan, a vendar ne tako, kakor so je z ozirom na to pričakovalo, da je to jedini letošnji veliki ples v Ljubljani. Kotiljon je plesalo 60 parov; aranžiral gaje g. Juvančič, izvrstni aranžer plesov ljubljansko čitalnice; in .ukopnim BO bile razne figuro udom čitalničnim uže znane, bile so vendar drugim obiskovateljem trgovskega plesa po večini nove. Posebno zadnja figura, „sankanje", dopala je občinstvu. Aranžiral pak je bil isto g. Juvančič uže na Vodnikovoj besedi. — Toalete so bile izborne, dekoracija dvorane in preddvorane prav okusna, in ravno tako plesni redi za dame v formi teže jedne kile jako primerno izbrani. Plesalo se je do poznega jutra, in vsakdo je vzel BOboj zavest, da trgovski stan varuje vedno svoje ime, in bi ga varoval tudi glede kase sigurno boljše, ako bi se takoj početkom ravnalo z večjo toleranco glede* narodnostnih obzirov. Prišli pa, bodemo s časom še tudi do tega.
— (Slovensko gledališče.) Burka „Pavliha", primerna pustnemu času, igrala se je v nedeljo .5. t. m. v precej obilo napol-uenem gledališči — dovolj dobro. G. Kajzelj je svojo hvaležno nalogo izvršil tudi sebi na hvalo, in g. Sušteršič (Pavliha) pomagal mu je po vsej moči. Pelo se jc prav dobro, pogrešali pa smo prav neradi nekoliko Času primernih kupletov. Smeha je bilo dovolj, in to je za ta veseli pustni čas — vse, česar si človek želi. V prihodnjič igrala se bode nova igra „Pete rb ur g i u P1 ovna" iu tudi s to si bode dram. društvo sigurno napravilo dober veeer.
— (Vojaška godba) bode igrala pustni vtorek popoludne, počenši ob i uri, v čital-niskej restavraciji, kakor jo bilo to ludi v prejšnjih letih v navadi, — se ve da do sedaj no po vojaškej godbi. Kakor so se vsako leto ti prostori polnili veselih Iju-dij, tako jo tudi letos, navzlic dokaj resnemu času pričakovati, da bode mnogo obiskovalcev navzočnih. Za postrežbo se bode, kakor se nam je zagotavljalo, dobro skrbelo.
— (Dru žba Marij ine bratovščine) ima 10. t. m. dopoludne v magistratnej sobani občni zbor.
— (Naši nem skuta rji,) — kakor znano po lastnej hvali „inteligenca in kapital"
— tudi silno pešajo. V nedeljo so imeli uže v drugič shod prijateljev nemškega gledališča" v kazim. DaeiravnO sta „Laib. Ztg.a in BTagbl." prej bubnula, in dasi je bilo 150 vabil po pošti poslanih, vendar nij prišlo več »klicanih, nego 4 (reci štirje) ložni posestniki in dva „gledališčna prijatelja". Taki reveži nijso mogli nič skleniti. Govorili so — sami Bebi — dr. Schrev, ki je jamral, da na vse zadnje Še nemškega gledališča v Ljubljani več ne bo, potem Burger in Auersperg, kakor v „L. Ztg,- beremo. — Jako veliko je gnjiloga v našej nemškutarskej stranki, zato treba za nas narodnjake le v teškej borb) potrpeti, počakati da odmrjo „stara nemška garda" in da naš vedno množeči se iz naroda, vzla-sti mlaj 61 dorastaj na sedeže pride pa bode vse drugače.
— (Prestavljen) je naš rojak vojaški zdravnik g dr. Anton Store iz liudue v Dalmaciji od 11. lovskega bataljona k 22. inf. polku \Veber v Gorico.
— (Učiteljsko društvo v C o 1 j i) bode 7. t. in. imelo svoj tretji letošnji zbor. Pri tem govori (slovenski) o izletu z učenci v domačo okolico gosp. Lopan. Tudi se bode kazalo, kako se ima učencem poštovanje z desetuimi drobci praktično razlagati. (Za ta predmet nij referent izvoljen.)
— (Požar na Zgornjej Senici.) Piše se nam: „Bodi mi dovoljeno včerajšnjemu dopisu dostaviti: Požarna straža v Loki bila je ob 7. uri z večera uže na nogah. Oddaljen požar bil je videti iz mesta, toda nij se dalo presoditi, je li to ali onstran vode. — Odde lek požarne straže — 35 mož i 1 gasilnico odrinil je pred Vi na 8 v temnej noči, ter doBpel v poldrugo uro oddaljeno Senico v eilno slabej in težavuej poti ob V* na 9 z večera, — kjer je bilo kakih IG poslopij uže v ognji. Tudi nij bilo pri rokah uikucega dru zega gasilnega orodja. — Mesto utrujenim in spehanim Ločanom, ki so iz lastnega nagiba na pomoč prihiteli, očitati slabo organizacijo
— bi bilo bolj pametno povedati, da je vsi-kdar težavno gasiti — brez vode — ali v zadregi zarad vode. — Pod učljiva beseda onim mnogim, ki so le gledali in nič delali
— bi bila morda tudi na pravem mestu/'
Razne vesti.
* (U mr 1) je na Dunaji profesor in dvorni svetovalec Arndts 1. marca.
* (Obešen) je bil 2. t. m. ogerski hon-vedski lejtnant Toth, ki je bil, kakor smo ob svojem času poročali, ustrelil svojega ritmajstra grofa Umerili a Szaparija.
al zdravilnih, brez vanko medicin?^ mej  njimi apri ^jvala prolosorja Dr. VVurzerja,     t. V. BoueK*, pr» profesorja modijine na  vaeačiliAči  v Mariboru adravilnega avćtnikz D'. Angolsteioa, Dr. Stioioiamt.
Kr, (JampbeUa, pro£, Dr. Dede, Dr. Uro, grotla}* »J^atL tolar!, M*rkiae de Brehan a ZZtoOgO drazin IflMNUai I oiob, »e rudiju iiijava na poaobuo eahu>vauj9 uuion Krt JU laku it Mi.000 i^i-tfevalor.
Na Dnnsji, 13. tprila 1872. Freftlo )c fcžo »ećeiu mra ce-, od. ar aem bi v brezupnem stanji. Trpel sem vmIoJ p hijii i i ču ničnih bolečinah, in sicer tako, la a iu ođ dne d< dno vidno gmil, in to ».»prečilo je dol^o ćisi inoj« fitt dije. ('ni sem od Vaše čudapolna Kevalesesert prijel »em jo rabiti in »agutoviin V>;h, da ne čutiti, po na m u i ni LŽitkn Vu> tečne in ukusmo Ue.a tescičre popu nem zdrav, taku, da brez iibjro* jega tresenja morem zopet pisati. Za; adi t- priporočam . M'iii bolnim to primerno prav cor.o tU okusne hrano, kot i.ajboljši pripona ček, ter uscaaem Vai a i h ni
G a b r i 's 1 T o s t h n e r, ulnšutelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo vi ho k o plemenito markize do Brehan.
Ne apel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je mojo stanje hujdanja in bolečin uuku vratu sedou let som strašno. Nijsoiu mogla niti čitati niti piaati tresle bo se vbo čutnice na cuiem životu, slabo pre bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vodno n* ra/.dražonji čutnic, katero mo je sem ter tja prega njalu iu me ne jedni trenutek na miru pustilo, iu pr
tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnog T zdravniki poskusili so vse, brez da bi uiujo bolečine zlajšali V poluej ubupnosti poskusila aetn Va5o> Uevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kfevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v stanje, na morem mojo društvenu poziciju iupet uživati, bovolice K'oapud, zagotuvjenja uiujo prisrčne iiViili Anusti ia popu,nega upoštevanja.
Markize do Bro lian. Št. 76.877«   Flor. Kiillerja, c. kr. vojušk. oskrb-tika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanjl dušnika, omotici in tišuanji v prsih.
Hovaloscičre je Ikrat točuojAa, nego iuoau, ter ■o pri i-uraateinh in otrocih p-ilinmi 50 krat Vvic na ienl, ko pri zdravilih.
v ,•.'..;'. i#ii.': puiio ti po ,->A fanta 1 ./oii. 50 '-.:,, sni 2i (tftd, 00 ai.r., A iuuta * tfold.  6) kr., 5 UDOV iO goiCL, 12 funtov iW gvb\.t 'Ai fuavjv ~J6 g^ld.
ttevaiMourO1 Lluuuiten v pueioUi  in Hevaleauiore Ihocolateo v prahu , v.   aa ; gid. M tU* iM i<as -S & > er., 4tt tat i 4i. 50 kr«, 7 ^r-Uia ca 190 Uji i J |U rodaje. Da   1*/l'y-J» ij omp. na Ou 3fz%li~
ianikn»u»t& Ai a, kakor v  vami inostih  pri dob.-:^ aLaijui m speonrgnaih tr^jvoih. cidi r-ispjJiiiA J»-..,      is4ia -.j. vuo kr^je t-v pometo uftaaiatsata au >uTH0tjdi. V iLjaSiilJaaii t,a a1 .ar, J. Svoboda, laar pri aalatett unu-, v Hckl pri lekirji J,P to-a mu, v Celovcu pri leaarju Uirn /aohorjn, t ipljftu  pri   .»•iv.uju Aljiuoviću,   v Tr«tu p.-s ok»rju Jakobu rturravailo, pn ilorotreriutii 1J. K u ■• < a t   J. Hir i u b u, v %h<lru pn A.i-i > «> v (171)
E5. Q C<S' SW
5' I B o -      I  2 3
I g i i Ej f f I
B Si     i n cj^
illlm3f* $»m
i )i ^ i Ng I a
ca «£■>> 9 i O"
f 11 v--«;1
Iža1
-   g g-tU
f srsra.
I s-
o a; c- p> i> -r: o cj t'j
op o c
33"
g §B?«S
. s.. . KI,
• C. p o ero"
Et
H H*
i
? 8»
Vsesi bolnim noč in zdravje brez lek; in brez stroškov po Uvrgtni
BoTalesciere k fiarr;
SO }el mie Je nij holeini, ki bi jo ne bila ozdrt-
▼11» ta prijetna kdravilna hrana, pri odraščonih i otrocih t>ro» medicin iu atrofikov; zdravi vse bolezni ^ telodcn, na iivoib, daljo prune, i na jetrah; žlez-I naduho, bolečino v ledvicah, jedko, kašelj, uepru bavljenje, tapry<., piohhvjonje, neapa/ije, Blabosti, zlatt lilo, vodenico, turz ico, vrtogUvje, silenjo krvi v glavo, inoiocjo v aleaih, slabosti in blovanie pn nosečih oioi io-i, diubot, trganje, shujsanje, bledičioo in pre-hlajenje, punebno se priporoča za dojenee in je boljo ■jggg domići'io mleko. — likaz iz mej 8O.0OU BpriČo
^    -i»—i
i—. ^ '-X k-, --i <xi cr. g
r—. i- v^j r— —j w. w.
io ia> S£
o> CJi o
8»
Bto
od >-j O Mg gj
D
ct. o
_ o -.
*1
i
p:
ta
So
to s=
p, a
rt
.w»a 1
s 5 i
rt rs m ja  po BJ
co p
L?
C t i—
Izdateij in urednik Josip Jurčič.
Vojska,
zaradi katere so morale izostati obilno  naročbe  na  iztok, dujo povod
To vami za oskrbovanje nevest
it. Straussa, Dunaj, liollientliurmslrnsse 21,
da veo obdržane večjo in  manjšo pošiljatvo  perilu za gottpodc, KOHiie iu tlečo, kakor i |»ltttiiu, robce, prie itd., dajo po Biedečih zaies nizkih cenah, ua ei izprazni urnu orjaško skladišče.
HBB niameslo dvcli 1« eden g^olilinar!
1 nun- z.ii gOHjiuilu 1>**«J al* k<ImJ Iu kr. 7»
12 Migi. robcu* i/. Imtitittk, z burvuniin rulii'in, obrubljeni   ,,     K'l. 2. ,,       ,, (I. 1.—
1 Btajm »» Buspoilo Iz »irtiiiKU, r. tiubruiiimi uli gludkiinl i>ral ,,    |cl. —. ,,       ,. K'-
1 ]>rkul;ti)tu, pruv burvuiiu »r»j<u, iinjiiuvujsuga kroja ,, 1 »i>Kl. trikot-jojiioa ali bhico, bulu iu burvuim ,, U olugiiiitnib butiittuvib robuuv / burvuiimi robuni, zurubljuni ,,
1 trujnib xuvrutuiki>v, iiiijnovojši kn>j _,,
1 Uiivutm srajca zu dumo, iz iiujIui>buku iirting« ,,
1 uluguutiio lil.ur za iluinc ob kruju okiudauu
1 liu nočni konat iz hii-tiuKci, obrobij OS i uajboljii
0 tiuili |>l.ilin'iiili robuuv, juini'1'iiii pravu platnu
1 platnen.' gutu zu gon]iodo
1 lina barvana Uriilnii niajia, jumcuilu prava liaivik
1 bulu iiraji a /a goHpodu Z Kl-Mikiiiu trojlilnii prui
1 jaku iikini-ana srajiM /.a ilann-, nujboljHU
ai. a. si », ai
ai a. ai a, a, ai a, ai a,
ai a, ai
1 liujUuuJHO iziitu hluču za duinu, ilr^amnu iavuduuo ,,
1 »podliju krilo iz »irtiii«a, nujlepai kroj ,,
1 guto za Hun]iodu, pravo rumburiiko platmi ,,
1 »ligi. uilui il-m ajua, iiujiiuvi'jHi izglud, juuuouo prava ., 1 arujuu za (joapodu iz pravugu ruu.buriikiiga platnu in
lopo nabran i in i prtu ,,
1 lino izitilu Hrujca zu plu«, ročno vuzunju, uujnovuJHi kroj ,,
U parov limli ungl. inuuBul, najinnijni kroj ,,
ai a,
ai 8,
ai a*
ai a.
ai »,
ai 4,
ai
ai 4.
ai «.
„ Kl. 1—
„ ai- i-"„ »i. z.-„ ai. z -,. ai- l^i •i * -ai. *•-
„ Kl. Z.— u Vi. Z-
„ vi. z.so „ «1. z.no '„ vi. i..)0 „ iri. z.ao „ ki. z.ao
„ KI.Z.SO
„ vi. a—
„ vi. a.-., vi-
„ ki. av-„ ki. a— .. vi- s»— „ vi.
1 lino izaitu arajuu zu ilumu, bogato okiiičunu ,, al*
1 ulug. tram', korzut z buguto vuzuniuo „    t; I 4,
1 tlno apodnju krilo za dume, bogato okitiuano ,,    Ki, 4,
1 lilačo za ilumu, iz iiujboij&ugu Hitirlburliontu, gludku m k ranim okmuano fgt. 1,—, I —.V I.BO 1 krilo iz iiujlioljaugu inirlburlionta, gladko in kru»no okinuuuo        k1- 1 "»**. a.—, 1 koruut, nujboljai šnirlburbuiit, gluduk iu krumio okmuau |(l.   1.-."», I ."»(►,  li.—
1 Hiajca /.u goapodu, rumburtika, pravu, gludku uli nabrana, uiijllnujna fgl. 11.Mt, il, il.ftO, z 1 Hrajua zu gonpodu, pravu rumburžka, fantaziju in vuzuuu, iiujllncjša K'l •*•>*». l.OO. .» 1 urajua za dumo, pravo platno, gludku iu liintuzija, nujlliiejna «i. Z.AO, U, ii.AO, It
1 anijoa /.u dami;, pravo platno, vezena, nujllnejna kI- —■">*», !t, H.IiU, Z
1 koti Ju vatlov nujliuuJHega »nirlbarbenta K°l- '..•"»O. M, O, IO, 11
U kobiiv U uetrtink air. rjuli bruz Hivo
U kuno v H eetriink hit. rjuli brez SIvu, eihto platno, najliuejho k'l 1 inizno pokrivalo za (i o»nb, uvilb ali ilaniant 1 nii/.no pokrivalo /a 1'2 Oiob, evilli ali dauniMt 1  kol BO vatlov 4 uetrtink Ur, ilotuaeega platna 1 ko« 411 vutlov fi eelrlink dir. kreaukega platna 1 ko«   in vatlov h uutrtink air. irlandca ali Imlaielia 1  ktiH fil vatlov a e I a kosov briaue, uvilli ali daiiuiHl
Rabat:
«1. o, io
ist.nti, i !.-><», ie.no Ki- :i, a.r>o, z, i.r»o, .»..-»«» Ki. h...o, iu, ii, ia, iz Ki ns.no, u.ao, i.h4», h iti ie, 17, ih, iH.no Ki ih, m, ao, «a, '-It, «7, :to trtink hir. riitubiirakega platna |rl. 94, »7, »O, «!*, »O, 4Q do 6Q
Ki- il, -Z, .">. (I, 7, h
1 »Imun-Cno ii i/iio ]><>UrlvuI<» zu  O  ONob ali
robcev pri nakupih za BO ,u'"ld. Pismene naročbe proti gotovemu denarju ali povzetju se vestno in urnu izvrfto. -  4'ciiiluilii iu računi za žt'iiit.oviiiiJt*k«; opritru
ho zastonj dopollljajo.
Naročbe proti dopofiiljanju gotovine ali povzoiju
\Vasciio • liraiiluiisslatl imirs - Fiiluik
VOH
/\. Miran**
Wien I., Rothentriurmstrasso Nr. 21.
LaHtnina m tihk .Narodno tifikarue*.