izz. strtih.
v petek 3. junija I9Z1.
LIV. leto
SUNEM
I
Ixna|a filk dan popoldne, ime mil nedeile la pr isaHm.
»nseratl t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m//n višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčljski in uradni oglasi 1 m!m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3'—. Poroke, zaroke 83 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov nai se nriloži znamka za odgovor.
(Jpravnistvo »Slov. Naroda" in „Narodna TIskarna" inafiova ulica s t. 5, pritlično. — Telefon št 304.
„Slovenski  Narod* vel|a v Jngoslavl|l t
celoletno naprej plačan  .   K 300* —
polletno.......„  150* —
3 mesečno......„   75* —
l      - .......25—
v L|nblfanl In po posti i V inozemstvo i
celoletno......K 480 —
polleino........,240 —
3 mesečno........120 —
.........40 -
Pri morebitnem povišanju se Una daljSa naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljeio v prvič naročnino   vedno po nakaznici.
Na samo pismena naro.Mla bre* poshtve denarja se n»* moremo ozirati.
Uredništvo „Slov. Naroda" Knaflova nlloa It 3, L nadstropje
Telefon stav. 34.
Dopiae  »prejema  le  podpisana in zadostno frankovane. BBF~~   Rokopisov ne vraža.   "UPA
Posamezna Številka velja 1*20 K
Poštnlns plačana v gotovini.
Po HĐlitoata na Goriške
(Dopis.)
Ne samo vi tam daleč od nas, marveč tudi mi smo z napetostjo pričakovali izid volitev v rimski parlament. Priprave s strani faši* 6tov so bile take, da smo včasih mi* slili, da se res izvedejo vse njihove nakane. Napeli so bili vse svoje si* le, da bi ustrahovan" in zmešali na* še ljudstvo, vendar pa se iim to ni* ti od daleč ni posrečilo tako, kakor so sanjali. Posluževali so se tudi vseh mogočih zvijač. »Zrakoplovi iz Ljubljane« so trosili po Gori* škem listke, čujte in strmite, na be* lem, višnjevem in rdečem papirju! Čitalo se je na belem letaku, da, kdor glasuje z lipovim znakom, glasuje za vojno, kdor glasuje s pe* terožarno zvezdo, glasuje za mir, za narodni sporazum in za one ko* ris ti, ki jih imajo Slovenci skupno z italijanskim narodom in italijan* sko državo. Lepak je bil naslov* ljen na »slovenske sodržavljane«, katerih drugače ne smatrajo prav nič za sodržavljane, marveč za pri= klopljence zadnje vrste. Na tem be* lem letaku so bile italijanskim »vo* lilcem« posebno pri srcu nove ce* ste in železnice, povzdiga idriiske* ga rudarstva in pospeševanje lesne trgovine. Letak je trdil dalje, da imajo jugoslovenski poslanci na* men, povečati narodno sovraštvo, sejati seme novi vojni ter novemu prelivanju krvi. Na višnjevem je pozivala celo »Jugoslovenska Mati* ca v Ljubljani« primorske Sloven* ce, da naj se vzdrže volitev. Na rdečem letaku pa je »več katoli* ških Slovencev« naznanjalo, da Va* tikan ni nikdar dovolil duhovni* kom sprejeti izvolitev v italijanski parlament. Zato je tudi duhovni* ku Ščeku zabranil sprejeti izvolitev in v slučaju neubogljivosti mu je zapretil z izobčenjem iz katoliške cerkve. »Katoliški Slovenci, spo* štujte voljo Najvišjega Pastirja s tem, da ne daste glasu duhovniku Ščeku!« Taka volilna naznanila in priporočila so padala »z višav« na goriško zemljo! Pa ne le letake, ampak zrakoplovi so metali tudi priljubljene fašistovke igračke —-bombe. Na predvečer volitev so bi* li fašisti osredotočili svoje delova* nje na deželo. Vsepovsod so švigali fašistovski kamijoni, v vsaki vasi so vrgli bombo, da bi prepričali prebivalstvo, da je to res volja z onstran meje, na kar so ljudje pri* hiteli in našli letake, pa tudi takoj
vedeli, odkod prihajajo in v kako svrho. Mesto in deželo so fašisti prepleskali z neverjetnimi množi* nami raznobarvnega papirja. Stro* ški ogromni. V Gorici ni bilo hiše, pa tudi ne na hiši dosegljivega pro* storčka, da ne bi bil blestel na njem lepak: »Ako nočete, da bo zastopal Gorico v Rimu Slovenec, volite za blok!« Ljudska stranka je v svojem glasilu v odgovor temu pozivu dokazovala, da je edino sredstvo proti tej nevarnosti, da volijo volilci Ljudsko stranko. No* silca blokove liste so dobro ironič* no apostrofirali s »Camisi del fu Kamenšček«. Tudi na dan volitev so švigali kamijoni s fašisti po vsej deželi, da bi s svojo prisotnostjo in nasiljem odvrnili ljudstvo od gla* sovanja. Znano je, kaka nasilja so se vršila. Naši ljudje pa se niso da* li ustrašiti. Ko so prišli na primer fašisti v Tolmin in so tam zastra* žili dekanovo stanovanje, da ne bi mogel oditi na volišče, so se zbrali Tolminci, odkorakali pred župni* šče, vzeli dekana v svojo sredo in ga peljali volit. Nasilje je bilo tudi že to, da so bili volilni komisarji izključno Lahi, ki so volitve tu in tam prav grdo ovirali, razveljavljali glasove naših volilcev brez vsake* ga razloga ali na oropali veliko šte* vilo naših volilcev za glasovanje, ker so volitve zavlekli. Nasilnosti so tu in tam pripomogle nam do večje udeležbe pri volitvah. V ne* ki vasi v Brdih je nekaj vojaštva, kateremu poveljuje neki tenente. Ta tenente je udri na dan pred vo* litvami v stanovitne r nika in mu pobral vse naše lepake. Naš zaupnik, vrl mladenič, pa se mu je postavil po robu in zahteval, da mu jih vrne nemudoma. Poroč* nik se je ves jezen udal energični zahtevi briškega fanta in vrnil le* pake. Nesramni tenente pa je nato udri v neko drugo stanovanje ter odnesel lepake. Njegovi vojaki so imeli nalog, da raztrgajo z zidov po Kojskem nalepljene lepake. Sli so z vnemo na delo. V sosedni go* stilni so ljudje opazovali ta prizor, se razgreli'in pričeli najbolje agiti* rati za volitve. FaŠistovska nasilja so rodila odpor, ki je povzročil, da smo dobili po nekaterih občinah glasove, o katerih se do takrat ni vedelo, ali bodo oddani za narod* ne ali komunistične kandidate. 2al, da moramo beležiti tudi sra*
moto. Dobilo se je bilo nekaj agi* tatorjev za italijanski blok. Take izdajice, dobro plačani seveda, so bili pa le redki. Neki Urdih v Mavhinjah, neki domačin v Osje* ku. Poslednjemu pa so njegovi ostali domačini onemogočili efijalt* sko delovanje med Slovenci. V Br» dih so se bili fašisti zagnali v žup* nika Sedeja (nadškofovega neča* ka). Župnik Sedej je bil v volilni komisiji v Kojskem. V volilni lokal je prišel kojšČanski gerent Italijan Tomasini, ki je Sedeja kratkomalo odslovil. Tomasini je govoril nato z nekim poročnikom v Kojskem, ki je odšel zvečer z vojaki v štever* jan, tam poiskal Sedeja, mu očital, da je pridigal proti Italiji in ga ho* tel aretirati. Sedej je odgovoril: »Ako ste prepričani, da sem storil to, ustrelite me na mestu, toda od* vesti se ne dam.« Štever j anci so vstali, se postavili za svojega žup* nika in ga rešili iz rok vojaštva. Tenente je odnehal in odšel. V mestu so imeli piko, kakor ob vsa* ki priliki, tako tudi sedaj, na nad* škofa dr. Sedeja ter so na škofijski dvorec napisali z velikanskimi čr* kami: »Morte al Sedej, porco SHS.« Naši goriški Italijani so se zgražali nad to fašistovsko lopovščino, mi pa smo vsled tega dobili nekaj gla* sov več. Pred vhodom v stanovanje dr. Podgornika so bili naslikali ve* liko opico. Z dežele prihajajo po* ročila, da pravijo karabinjerii na* šim ljudem: »Le pridite še kdaj za kak »favore« k nam. Glasovali ste za Jugoslavijo, naj vam dajo pod* pore in vojno odškodnino tam.
Naši ljudje po deželi so ne* ustrašni. Tako so komisarju v Tol* minu zabrusili v obraz, da je on zakrivil tolminske dogodke, ker je bil poklical fašiste iz Gorice in Tr* žiča in jim je bil pred kravali pla* čal celo obed v Obleščakovi go* stilni. Italijanski listi pišejo nepre* stano dolge jeremijade k izidu vo* litev. Zanimivo je, kaj pravijo republikanci: »Štirje Jugosloveni in en komunist! To je odgovor z Go* riškega na neverjetno Salatovo po» litiko. Vsa dežela vsled vojne uni* čena, vse hiše požgane, pa niti ene* ga solda za to ubogo ljudstvo! Niti enega solda odškodnine, obrat* no, batine, bombe, fašistovski p©» boj. Zato pojdejo v parlament štir* je Jugosloveni in en komunist. Edini Italijan, ki bi zastopal Gori* co, je komunist. Mi smo to vedeli in vedeli smo tudi, da hočejo faši* sti ustvariti jugoslovenski iredenti* zem in vemo, da hočejo na vsak
način tem ubogim kmetom pred* staviti turško Italijo.«
Naj pišejo, kar hočejo, mi ve* mo, da je razpoloženje med našim ljudstvom po volitvah izborno in da bomo na temelju tega razpolo-
ženja gradili dalje in delovali za gospodarsko in narodno povzdigo našega prebivalstva. Veliko dela nas čaka, trudapolnega dela, aH velika je tudi naša volja in naša vstrajnost ne bo omagala!
V samoti in osamljenosti aH autonomija.
V samoti biti, sanjati in sanja; riti, oh, kolika je to sreča za de; kleta! Pesniki so njih občutek že često izrazili.
V samoti biti, sanjati in sa* njariti, oh, kolika je to nesreča za može! Ali so politiki njih mišljenje že ocrtali?
Poznam tu v Zagrebu dva znanstvenika. Eden je duševno? politična avtoriteta vsem hrvat« skim separatistom; vsepovsod s!ut; nevarnost za Hrvatstvo; pristašev narodnega edinstva, demokratov, niti ne pogleda; na njih pozdrav ne reflektira. Govori in piše pa o Šti* rih hrvatskih županijah in njih zgodovinski slavi.
Razumem njegovo separati« stično zagrizenost. Sedem let se že ni vozil po železnici! Sedem let torej ni zapustil Zagreba! Naših dežel, kjer bivajo Srbi, najbrž sploh nikoli ni videl, a sigurno ne v teh časih, ko smo se živahneje ujedinjevali. Ali pozna srbski svet? Ali pozna njega ljudi? Ali more o njih soditi? In če ne pozna srbske* ga sveta, ali ima pravico, o njem soditi in se mešati v vprašanja na j šega ujedinjenja?
Kdor je sanjal zgodovinske sa* nje v kotu svojega rojstnega kraja bi moral biti toliko pošten in reči: »Ostalih krajev ne poznam; zato v vprašanjih ujedinjenja molčim!«
Samota more sicer dati politič; ne »ideje« kot sanje, a ne more dati spoznanja politične prakse.
Drugi moj znanec, znanstve* nik, je človek drugega kova. Sre*
'nI sem ga v Beogradu. Rekel mi je: »Oh, ko bi naši gospodje več* krat prišli sem! Videli bi, kako lah« ko se dela v beogradskih komisi* j ah. Ljudje so tu pristopni rozlo« gom.« Seveda je on za unitarizem. ali če hočete, za centralizem. Oni prvi ga ne mara.
Zamislil sem se pri tem v Ljubljano. Koliko je tam ljudi, ki nikoli niso pogledali iz ljubljanske kotline in preko lepih kranjskih gora! Na sever, na Nemško so pač gledali; celo zaljubljeni so bili tja. a na jug jih še ni zaneslo nikoli. Jugoslavl* jo poznajo kvečjemu po zemlje vi* du. Odkod naj v svoji duši vzemo praktično in dejansko JtiLfosloven* stvo? Drugi so se pač vozili po Ju« gosi a vi j i. a so v Zagrebu in Beo« gradu iskali le to, kar imajo doma — Kranjsko, Slovenijo. Separatizem imajo v plašni duši, zato mi* slijo, da ga morajo pogumno za* htevati v — politiki.
Čas bo izlečil duše in s tem tudi »avtonomistično politiko«. Shodi in sestanki se množe in po* previjajo ozračje. Te dni se je vt* šila v Ljubljani skupščina jugoslo-venskih inženirjev. Sestal sem se tu v Zagrebu s predsednikom inže; ilirskega l druženja, g. Dirnitrijevi* čem, načelnikom v ministrstvu sa< obračaj a. On in njegova soproga sta mi z na i več jim priznanjem go« vorila o sprejemu v Ljubljani.
V takem razpoloženju usiha cvet samote, separatizma.
Dr. Fr. I.
Kaka dela fašizem škodo ffalljafishlin trgovcem u Trstu.
»II Lavoratore Socialista« pri; občuje pismo nekega tržaškega ita? lijanskega veletržca, iz katerega je razvidno, kako škodo prizadeva fašizem tržaški trgovini.
Italijanski veletržec piše: Vrnil sem se iz Beograda in Zagreba, ka; mor sem bil odšel z gotovostjo, da izvršim že pričete kupčije. Šlo je le še za podpise. Veliko pa je bilo mo; je razočaranje, ko se mi je vrglo v Beogradu   v   obraz: Ne sklepamo
kupčij take vrste z v. vi! Razžaljen sem vprašal po vzrokih, in dobil sem ta odgovor: V Trstu in v Ju* lijski pokrajini se izvršujejo nad Jugosloveni nezaslišana nasilstva. Mi hočemo zaradi tega bojkotirati trgovino s Trstom. Gospodarska vojna tudi nekaj velja. Potreben materijal, ki ga dobivamo iz Italije bomo naročevali v Benetkah, Ge* novi in Milanu ali v kakem drugem mestu v Italiji samo v Trstu ne.
Alfonz Daudet: 20
Tartarin na planinah
Roman. Prevedel dr. I v o 5 o r 1 i.
— Poznam Sonjo Vasiljevno... To je ti; sta, ki je sredi ulice s samokresom ustrelila generala Feljanina, predsednika vojnega sve; ta, ker je obsodil njenega brata na dosmrtno pregnanstvo. . .
Sonja morilka! Ta otrok, ta nežna plavo* laska! . . , Tartarin kar ne more verjeti. Toda Bompard ve, kaj govori in natančno pove ves dogodek, ki pa da je itak že povsod znan. Dve leti sem živi Sonja v Curinu, kamor je pribežal iz Sibirije, na pljučih na smrt bolan tudi njen brat Boris. Zdaj ga vodi ona vse po* let je po zdravem gorskem zraku iz kraja v kraj. Bompard jo je večkrat srečal na svojih poteh v družbi prijateljev, ki so sami izgnan* ci in zarotniki. Brat in sesra Vasiljevna, zelo inteligentna, zelo odločna in še vedno tudi precej premožna človeka, 6tojita na čelu ni* hilistični stranki skupaj s Manilovim, ki je pognal lani zimsko palačo v zrak.
— Oštja! vzklikne Tartarin. Na Rigiju najde človek pa res prijazno dmžbico sku* pajl
Ampak to še ni vse. Kaj se Bompardu ne zdi, da so mu to vražje pismo poslali ti ljud* je?! Nihilisti da sploh ne delajo drugače:Car
na primer najde vsako jutro take grožnje v svoji obednici pod prtičem.....
— Toda čemu bi pretili meni? prebledi Tartarin. Kaj sem jim napravil jaz?
Bompardu se zdi, da ga morajo imeti za vohuna.
— Jaz vohun! ?
— Ma da! V vseh mestih, kjer se zbira posebno veliko število nihilistov: v Curihu Lozani, Ženevi, vzdržuje Rusija z velikimi stroški številno četo ljudi, ki opazujejo za* rotnike. Nedavno je sprejela v službo celo bivšega načelnika francoske policije iz časov cesarstva s kakimi desetimi Korzi vred. Ti so neprestano za vsemi ruskimi izgnanci in gledajo preoblečeni na tisoč načinov, kako bi jih zasačili. Planinčeva nenavadna obleka njegovi naočniki, njegov njužnjaški izgovor vse je kakor nalašč takšno, da so ga imeli za enega teh agentov. < . «
— Ti vražja rejč ti! Nazadnje bo res ta* ka! vzklikne Tartarin. Za njimi je nepresta* no lazil neki zlodjev italijanski tenor ... ta je bil prav gotovo vohun . . . Vseeno — kaj naj pej zdaj napravim?
Vsekakor to, da jih pustite pri miru in se jim rajši izognete, to veste kaj vas čaka drugače. . . .
Figa me čaka! Prvemu, ki mi pride pre* blizu,   razčesnem s svojim cepinom glavo!
/ In v temini pod tunelom zažare Tara* skončeve očL ■. Toda Bompardu se zdi stvar
še vedno resna. Preveč dobro pozna strašne sovraštvo teh nihilistov, ki se lotijo nasprotnika najrajši od spodaj, dokler ga ne izpod= vrtajo in zapredejo. Lahko si tak »kunec«, kakor je predsednik, toda vrag je, če moraš vedno misliti, da se ti skriva kdo pod postelje v gostilni, kjer prenočuješ, da se ne moreš za* nesti niti na stol, ki sedeš nanj, niti na stop* niče na parniku, ki se lahko vsak hip zrušijo pod teboj, da padeš in si razbiješ glavo. In po* tem še jed, ki je pripravljena nalašč zate, in kozarec, ki se ga drži neviden strup. . .
Da, niti likerju iz lastne čutare ne zau; pajte in pazite se celo mleka, ki se še peni in ga vam je prinesel pravkar kravji pastir v cokljahl Tem ljudem je dobro vsako sred* stvo, to vam naprej povem!
— Lepa reč! Potem sem pej kratkomalo frigan! zahrope Tartarin in potem zgrabi to* v ariša za roko:
*— Dajte mi  vi kakšen svet, Gonzaga!
Bompard za hip pomisli, potem razvije svoj načrt: Naj se Tartarin jutri na vse zgo* daj odpelje čez jezero, prekorači prelaz na Briinigu in prenoči v Interlaknu. Naslednji dan: Grindelwald in Mali Scheidek. Popo* jutrnjem: Jungfrau! Potem pa naravnost in ne da bi izgubil le eno uro, ne da bi se samo ozrl. nazaj domov v Taraskon!
Jutri odpotujem! vzklikne junak z od* ločnim glasom in se s strahom ozre na taj in* stveno*temno obzorje, ki ga zakriva črna noč;
na jezero, ki se zdi da pokriva pod svojo mir* no, bledo se lesketajočo gladino vsa mogoča izdajstva proti njemu. . . .
VI.
Briinigski prelaz. — Tartarin pade nihilistom v roke. — Kako sta izginila italijanski tenorist in v Avignonu spletena vrv. — Nova juna*J
štva lovca na čepice. — Pumf*pumf!
— Le kor, le kor! so kričali vozniki. ^ — Povejte samo še kam gor, vraga! Vse je že polno in povsod se me branijo! je stokal Tartarin na najskrajnejšem koncu viervvald* stadtskega jezera, na tem mokrem in kakor kak delta močvirnatem obrežju pri Alpnachu kjer se postavijo v vrsto poštni vozovi in prevzamejo potnike, ki stopijo s parnika, da nadaljujejo pot čez Brunig.
2e od jutra je padal fin, igličast dež in naš ubogi planinec, ki ga je ovirala njegova opre* ma in so ga suvali sem in tja poštni uslužbenci in carinarji je tekal od voza do voza. Glasen in nadležen kakor kak dudlar z naših sejmov po kmetih, ki zdere vsakrat, ko se premakne, svoj triangel, boben, klobuk z zvončki in svo* je cimbale, je siromak povsod poskusil svojo srečo; toda pri vseh vratih in v vseh mogočih jezikih so ga sprejeli z istimi prestrašenimi kriki, z isto neprijazno zavrnitvijo, z istim razlekovanjem in napihovanjem, da bi bilo vis deti čim manj prostora in da bi se ljudje v vozu otresli tako nevarno rožljajočega sopot« nika.
36
.SLOVENSKI NAROD*, dne 3. junija 192*.
122 fttev.
iAko bi kdo delal drugače, bi ga Ožigosali vsi listi v Jugoslaviji. V Zagrebu 8em slišal skoro isto, v Ljubljani pa se nisem upal ponu* diti svojega blaga. Povsod sem sli« šal naj ostrejše kritike o delovanju fašistov. Fovsod ogorčenje in za* klinjanje za osveto. Vslecf take si* tuacije imam škode okoli 420.00C lir.
Tržaški veletržec izvaja, da je pač zadnji čas, da se izreče resna in jasna beseda, ki bi pomirila du* hove. Kdo ne vidi, kako ogromno škodo povzročajo tržaški trgovini fašistovski ekscesi. Izprememba si* stema in postopanja z Jugosloveni bi prinesla splošne koristi obema narodoma, in tržaško pristanišče potrebuje v svrho svojega procvi* tanja neobhodno mir med rodovi, ki prebivajo tu in med zaledjem. Tržaški veletržec dostavlja še, da pričakuje Trst miru in dela in da treba gledati na njegovo bodoč*
nost. Pomembno omenja, da se Češkoslovaška že poslužuje rajši hamburškega pristanišča, ker je komodnejše in cenejše, nakar za* ključu je z opominom: Triičanl, v prvi vrsti oni, ki še le malo časa tu prebivajo, naj ne oponašajo ptica noja, ki skriva svojo glavo v pe* sek, da ne bi videl, kaj se godi okoli njega.
Precej poguma je imel ta i tali* janski trgovec, da se je oglasil v javnosti s tako resno besedo. Fa* šisti najbrže že stikajo za njim, kdo da je, in ako bi ga dobili, bi se mu gotovo ne godilo dobro. Glas tega trgovca pa nam je znak, da mogoče počasi vendar le skozi fašistovsko strahovanje tržaškega prebivalstva prodre glas pameti in treznosti, na kar se bodo mogle urediti vzdrž* ljive razmere med italijanskim in jugoslovenskim narodom v Italiji ter potem med Italijo in Jugosla* vi j o.
Pogreb dr. Hlilenka Vesniča.
PolIffEne ossf
S! mmm
= Regent Aleksander, bodoči ruski car? Ruski in po njih bolgarski listi pišejo, da obstoja med ruskimi emigranti močna struja, ki se zavzema za to, da bi bil izvoljen, ko se strmoglavi boljševičko gospodstvo v Rusiji in se obnovi velika mogočna Rusija, za ruskega carja naš presiolonaslednik regent Aleksander. Na čelu te struje baje stoji general Vrangel s svojim generalnim štabom. Ta vest je seveda samo muzika bodočnosti. Dosedaj še ni opažati nobenih znamenj, da bi se bližal konec boljševiškega gospodstva. A tudi v slučaju, da bi vstala iz groba Velika Rusija, je dvomljivo, da bi naš regent Aleksander sprejel kandidaturo za ruski prestol.
= Kdo bo Vesničev naslednik v Parizu? Sarajevska »Hrvatska Sloga« prinaša iz Beograda sledečo vest: V PolitČinih krogih se govori, da naj bi zavzel mesto našega poslanika v Parizu dr. Ante Trumbić. ali ta želja v vladinih krogih ni našla razumevanja, marveč je rodila odpor, ker je dr. A. Trumbić glasoval proti centralistični ustavi.
= Pašlć za raz orožen je Madžarske. Dunajsko glasilo madžarskih emigrantov »Jfivo« prinaša razgovor svojega dopisnika z našim ministrskim predsednikom Paši čem. ki je med drugim rekel: Najvažnejši problem male antante je razoroženje Madžarske. Naivno bi bilo misliti, da bo mala antanta y vpršaniu razoroženja popuščala. Madžarska se mora z vsemi sredstvi pripraviti do tega, da bo mislila demokratično. Farncija ne more zastopati drugega stališča, kakor ga določa mirovna pogodba. Samo tako more priti do normalnih in prijateljskih odnosa i ev s sosedi in mala antanta bo mogla šele takrat misliti na to. da prične s trgovskimi pogaianii z Madžarsko.
= Kazensko postopanje proti bivšemu bolgarskemu poslaniku Čapraši-kovu. O aretaciji in kazenski preiskavi proti Oaprašikovu v Sofiji, ki je bil pred vojno bolgarski poslanik v Beogradu, med vojno pa bolgarski guverner v Nišu, smo že poročali. 0 tej stvari piše sofijska >Zora<; ->Na ukaz ministrskega sveta je bil aretiran g. Štefan Oeprašikov. Ni istina, da bi to zahteval Beograd. Kot pooblaščeni minister in poslanik v Beogradu je bil Caprašikov proti temu. da bi Bolgarija vtopila v vojno na strani Nemčije. To dokazujejo raporti, ki jih je pošiljal Ča-prašikov iz Niša. V beogradski >Epo-hic je bil priobčen članek proti Capra-šikovu, domneva se. da ga je inspiriral neki Bolgar.«
= Nemško-jugoslovenska družba za kulturno zbiižanje obeh narodov se
je osnovala v Frankobrodu ob Meni. Družba ima namen, da z znanstvenimi predavanji, izložbami, pubiikcijami itd. pa tudi z osebnimi pojasnili poda nemškemu narodu sliko jugoslovenske kulture in da se na ta način napravi kulturno vez med obema narodoma.V na-čelstvu te družbe so med drugimi: bankir Emden (Frankobrod) profesor Lom-mel, bančni ravnatelj Herman Maver, pisatelj dr. Alfons Paauet profesor Schwarzlose, dr. Henrik Simon, nemški poslanik v Beogradu dr. v. Keller in rrdnikter n. r. dr. Koestler.
= Trgovinska pogajanja z Italijo. Dokončan je pretres o protipredlogu in načrtu trgovinske pogodbe z Italijo. Tak protipredlog se bo na prihodnjem sestanku izročil italijanskim delegatom. Ad ustavotvorna skupščini:.
= Bolgarski minister Dimltrov. Iz Beograda je odpotoval bolgarski minister za notranje stvari Dimitrov in se vrnil v Sofijo.
= Vesti o dradnskih dokladah. Vse vesti, ki so jih posamezni beograjski listi prinesli o poviŠaniu draginskih dnoklad, so netočne. Uredba o tem se je pretresala na seji ministrskega sveta dne 31. maja, končni sklep pa se še ni sprejel. Na vsak način bo nova uredba veljala za ukazne in neukazne uradnike in za nameščence od 1. maia dalie.
— Rimsko - habsbnrSki načrt proti I)ol|š*viSki diktaturi. V kopališču Rei-ehenhall na meji med Bavarsko in Sol-nograško se je vršil kongres, katerega so so udeležile razne ruske osebnosti, veliki knez Dimitrij Pavlovfč, bivši ukrajinski ataman Skoropadskij, okoli 30 ruskih plemeni tašev, navzoč je bil pa tudi nadvoivoda Viliera, sin nadvojvode Karla Štefana Habsburškega, ki \e bil svoj čas kandidat zn ukrajinski prestol. Načrt gre za tem, da bi se začela vojna akcija proti boJjdevtfkl dik-
taturi z juga, to je iz Ukrajine. Ako bi akcija uspela, bi bil nadvojvoda Viljem imenovan za atamana, Skoropadkij pa za generalnega poveljnika. — Istočasno prihajajo nova poročila iz Rusije o veliki bedi. neredu, revolti proti sovjetskemu režimu, o bojih v Petrogradu, o nerabnosti pristanišč, o sporu med Tijeninom in Čieerinom itd., reči, katere smo že ponovno slišali, ki pa še vedno niso porušile sovjetske vlade.
— Beneš o položaju v Srednji Evropi. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki potuje v London, je izjavil sotrudniku »Petit Parisiena« o splošnem položaju v Osrednji Evropi: Neobhoden pogoj za mirno obnovo Osrednje Evrope je francosko-angleŠTd sporazum, ki tvori podlago za politiko, ki se ima voditi z ozirom na položaj, nastal v Osrednji Evropi vsled sklenitve mirovnih pogodb. Ta sporazum bi se opiral na obe demokraciji in bi pomagal pri njeni notranji konsolidaciji. Pri krizi v Gornji Šleziji se je pokazalo, kako neobhodno potreben je skupen nastop Anglije in Francije. Glede izvedbe mirovne pogodbe morajo našle d stvene države rešiti Še mnogo vprašanj. Procvit Osrednje Evrope in male antante je odvisen od tega prijateljstva in od njegove učvrstitve.
= Antantin ultimat Madžarski? Londonski socijalistični >Daily Herald« priobčuje nastopno brzojavko svojega dunajskega poročevalca: Zavezniški vrhovni komisarji so izročili madžarski vladi v Budimpišti noto, v kateri zahtevajo reorganizacijo sedanjega sistema na Madžarskem. V noti naznanjajo, da pride koncem junija v Budimpešto medzavezniška reparacijska komisija, ki se bo pečala z notranjim položajem in s finančno kontrolo na Madžarskem. Zavezniki bodo zahtevali od Madžarske: Odpoved regenta Hor-thyja: Bethlenovo vlado mora nadomestiti vlada, v kateri bodo zastopane vse stranke: nove volitve pod kontrolo medzavezniških orožnikov: razpust vseh irredentističnih organizacij in iregularnega vojaštva: sedat*! a narodna skupščina mora sprejeti zakon, ki bo izključil Habsburžane od madžarskega prestola. — Te vesti ni priobčil noben drug časopis in se tudi ni z nobene strani dem en ti ral a.
= Zavezniška konferenca v Bou-
!ogne in časopisje. »Petit Parisien« poroča, da ne bo dovoljen nobenemu novinarju pristop v poslopje, kjer se bo vršila konferenca,  ki se pa ne sestane
pred 15. junijem.
=   Zavezniki prepovedali Korfan-
tvjevo glasilo. Iz Ratibora poročajo, da ie medzavezniška komisija prepovedala izha;anje Korfantvjevega Časopisa »Oberschlesische Grenzzeitung«.
= Kan zel para graf. Katoliška duhovščina v Gornji Šleziii ie po večini nemška, na vsak način pa je bila še po prevratu pruski vladi vdana. Začetkom 1919. so se vršile volitve v nemški in pruski drž. zbor. Poljaki so sklenili, da se volitev ne udeleže, seveda, ker bi sicer pokazali, da še priznavajo nemško državo kot svojo državo. Nemcem pa ie bilo do tega, da bi Poliaki volili In duhovniki so skoral vlačili ljudi k voh'tvi ter so imeli pri ženskah uspeh: pretili so seveda, da jim ne dado odveze itd. Vroclavski škof je izdal proglas, kier je predstavljal volitev (seveda za klerikalno stranko) kot dolžnost vsakega pravega katolika, ker je rimska vera ogrožena in je treba nemške katolike podpirati.
= Italijanski glas o rešitvi gornje-
Rezijskega vprašanja. »Temno« niše, da bo ^riandov govor prepričal Varšavo, da je konec vsake avemture. Kakor je sledila Nemčija nasvetom Angli-ie in Italije tako bo Francija prisiljena, da pove potom Brianda, da ie vsaj to pot pravica na strani NemČ*h*e. TJovd Geortreva teza ie torej zmagala, čeprav v zelo slab? formi. r Prihodnja seia vrhovneera sveta Ima torej lahko ugodne rezultate.
= Francija fn Nemčfia. »New Yorker Times« noroča iz Pariza, da se lahko trdi o splošni snremembi merita-litete, čenrav še nt odstrardena nevarnost novih zanrek in dasfravno se še ne more crovoriri o srotovem !n trafnem miru. Da se ni izvršila ta snrememba. ne bi mosrel Briand govoriti tako. kakor je govoril. Deisrvo. da ie Briand priznal dr» se \Temčiir> tntdi izpolnit! svoje obveznosti, je naiboliši dokaz aa fc>t da sc 1» njfcal
1. Junija. Presbiro poroča iz Pariza: Pogreb dr. Milenka Vosnića se Je vrsti na najslavnejši način. Prisotnih Je bilo toliko ljudi, da Je bila carkev prenapolnjena. Katalalk ie bil postavljen sredi cerkve in pokrit z množim! venci, od katerih se je posebno odlikoval vnec iz s vezeta cvetja NJ. kr. Vis. regenta Aleksandra z napisom: MUenku Vtanlcu Aleksander, venec beograjske vlade, POtlanKkesa osebja, francoske vlade, itilijanskega in ruskega poslanika, udruženja književnikov, udruženja prijateljev dece, beograjskega kluba in mnogo drugih. Cerkvena svečanost se je začela ob 9.30. Razni diplomati, prlitiki in književniki so začeli prihajati te ob 8 AS, da bi prisostvovali ceremonijam, ki co bile določene za 10. Provodniki zunanjega ministrstva so v praznični opravi pri vhodu v cerkev sprejemali razne osebnosti in Jih vodili na mesta, ki so bila zanj že prej določena. Zastopniki vlade, ves diplomatski zbor in politične osebnosti so bile na levi strani, člani družine in poslaništva pa na desni V cerkev so prihajali po tem redu: Poslaniško osebje, člani družine, člani diplomatskega zbora, vsi v črni obleki, za njimi pa politične In vojaške osebnosti, med njimi monaski princ, grški princ Juri, Raoul Peret, predsednik parlamenta, več ministrov, mnogobrojni poslanci in senatorji, člani instituta, maršal Petain In general Pau. Cerkveni obredi so bili končani cb 10.45. Potem so truplo iz cerkve prenesli na vhod v cerkev radi defileja čet. Nj. Vis. regent Aleksander, princesinja Jelena, grški princ Juri, Člani poslaništva in člani družine so stali na desni strani krste, zastopniki francoske republike, ministrsko predsednlštvo, zastopniki diplomatskega zbora, vojaške in politične osebnosti pa so stale na levi strani. VoJaškA godba VII. divizije Je svirala žalno koračnico, potem pa Je začel govoriti Arancourt član instituta In predsednik udruženja književnikov s tribune., ki je bila postavljena ob cerkvenih stopnicah. Rekel je: Udruženje književnikov so smatra počaščenim, da Je štelo Milenka Vesniča med svoje Člane. Nad njegovim grobom, ki se Je odprl tako nenadoma, Izražam čuvstva spoštovanja In bolesti. Ko nas Je pokojnik posečal, si fe osvojil naše prijateljstvo In naše spoštovanje. S čim Je zasluži! svoj politični ugled, niti nočem govoriti, dovoljujem si pa, da osvežim rakaj spomin na eno naših sej, ker bom s tem oŽMl spomin na njegovo dugo tukaj pred njegovim mrtvim telesom. To Je bilo onega najtežjega    dne meseca
novembra 1915.. ko se Je decimirana srbska vojska umikala in ko se Je vet narod s svojim surim kraljem v neredu in agoniji umikal preko snežnih brd v izgnanstvo, ko se j« zdelo, da bo vsa krt srbskega plemena ca vedno iztekla iz odprtih ran. Listi so pisali to strahoto. Vesnlc nam Je za zeleno mizo bled potrdil resničnost teh vesti nam razložil situacijo in nam rekel, na kako majhen del to Je skrčila njegova domovina, ki so jo s trudom ustvarili v večnih naporih. To je junaški narod Je rekel Vesnić, kateremu je smrt sama ravnotako lepa kakor svoboda Potem pa Je umolknil. Mi smo plakali, njegove oči pa so 'M!e suhe. Potem pa je prekinil molk in z odločno mirnostjo je prorokova], da bo zmaga prišla In da v naprej vidi po Izkušnjah svojo osvobojeno domovino. Nihče od oni'1., Ki so slišali te besede polne nade, ki so bile izgovorjeno iz obupa, ne bo pozabil i agtfne vzvišenosti tega trenotka.. Njegovo lice, ki ga ni več, bo ostalo v trajnem spominu kot lice simbola, ki se Je nahajalo v njem, ker se je v tem trenotku videla na njegovem obrazu svetlost, ki jo tvori plemenitost in sila vere v zmago.« Po govoru g. Arancourta so začele korakati čete pod poveljstvom generala Lepausa, ki je čakal z vsem svolim Štabom VII. trmade nasproti cerkve. Defiliranje čet in sicer pehote, topništva In konjice je trajalo četrt ure. Po defiliranju je general Lepaus krenil na konju pred portal ter s sabljo pozdravil Ni. VIs. regenta in pokojnikovo družino. Po defiliranju so člani rodbne g. Vesniča in opravnik poslov z osobjem poslaništva sprejemali Izraze sožalja od prisotnih. Prvi je Izrazil svoje sožalje Nj. Vis. prestolonaslednik Aleksander In princesinja Jelena Sprejemanje Izrazov sožalja Je trajalo več kakor pol ure. Truplo pokojnega Vesniča so položili v ruski cerkvi v oddelek poleg trupla bivšega ruskega poslanika Nehlldova. Osebje poslaništva Je smatralo za svojo dolžnost da pri tej priliki poseti grob pokojnega poslanika Andrije Nlkollča, ki počiva v sosednjem oddelku.
— d Beograd, 1. furaia. Presblro poroča lz Pariza: Ker Je bil ministrski predsednik Briand zadržan. Je prišel v nase poslaništva popoldne, da osebno Izrazi soprogi Vesni cevi svoje sožalje. Pri tem svojem posetu g. Briand nI mogel skriti svoje globoke ganjenosti in zadržati solzo. G. Briand Je bil v prijateljskih odnošajih z VesnJcem ter sta se oba zelo cenila in ljubila.
Telefonska In brzoiavna poročila.
Demisija aostiilsfee vlade.
—d Dunaj, 1. junija. Narodna skupščina. Po prečitanju formalnosti je predsednik dr. VVeisskirchner sporočil nastopni dopis zveznega kancelari a: Zvezna vlada se je smatrala dolžno, da poda zveznemu   predsedniku prošnjo,
naj jo razreši njenih dolžnosti. Zvezni kancelar je v zmislu Člena 74. zveznih ustavnih zakonov zvezno vlado oprostil njenih dolžnosti.
—d Dunaj, 1. junija. Kabinetni svet je ob 13. odstopil.
Gospodarska pogajanja med Italijo In Jngoslaolio.
— d Rim, 1. junija. Gospo dar; slavijo v Beogradu so se obnovila ska pogajanja med Italijo in Jugo* | --—.
Obtožba zaradi austrijske legije.
— d Dunaj, 1. junija. Danes se ie pričela razprava proti Kuno Hovniggu in tovarišem zaradi zlo* čina neupravičenega nabora za ta* koimenovano avstrijsko legijo v ZalisEgerszegu. Med obtoženci je 651etni generalni major v rezervi Jožef Humel,   nadporočnik Hans
Razpastlteo samoobrambnih organizacij o nemčljl.
— d Berlin, 1. junija. Zahteva? ne liste o razpustitvi samoobramba nih organizacij so bile izročene še pred potekom določenega roka medzavezniški vojaški kontrolni komisiji v roke generala Nolleta Prva lista vsebuje vzhodno * pru* ske obmejne obrambe, bavarsko
Vstaja o Zgornji SlezlJL
— d Pariz, I. junija. Različne časniške korespodence javljajo svojim listom   iz Gorenje Šlezije
nemško ofenzivo na široki podlagi. Doslej te vesti še niso potrjene.
Stavba nradnlhoo o Italiji.
— d Rim, 31. maja. Uradniki so sklenili, da stopijo do zasedanja zbornice v pasivno stavko, to se pravi, da bodo prihajali v pisarne
nemili zaradi daohoo.
a ne bodo delali. Poštni in brzo* javni nameščenci ne bodo delali v gotovih urah.
— d Praga, 1. junija. Kakor poroča »Bohemia« iz Freiwaldaua, je priredilo tamošnje prebivalstvo v nedeljo manifestacijo proti ne* znosnemu obdavčenju. Pri tem je prišlo do spopadov med manifc: stan ti in orožništvom, ki je hotele demonstrante razpršiti z bajoneti
Več oseb je bilo težko ranjenih. Neki orožnik je ranil poslanca Matznerja, ki je posredoval. Konč* no je poseglo vmes vojaštvo. Poli= cija je aretirala tri meščane iz Freiwaldaua in jih odvedla v Opavo.
O madžarski oalnfL
— d Budimpešta, 1. junija. Na* rodna skupščina. V nadaljevanju debate o državnem proračunu je izjavil finančni minister Hegedtis: Kar se tiče kolebanja madžarske valute, ima ta svoj vzrok v manjših
Nogga in Norbert Novotnv. dijak Jaroslav Eichler, pomožni delavec Fran Miiller, nadporočnik Otmar TomaČek, vseučiliški slušatelj Ka* millo Hirt, zasebni uradnik Franc Uresch, brambovec Hugo Bogner in tajnik krŠčansko*socialne stran* ke Hans Rakonicz.
ljudsko brambo in organizacijo Escherich. Hkrati se pod vzame j o koraki, da se razlogi, ki jih hočejo uvelj aviti deželne vlade glede del« ne pripustitve ljudskih bramb in ki so deloma pravne, deloma dejan? ske narave, predlože medzavezni* škim oblastim v proučavanje.
realizacijah slab o živčnih spekulan* tov. Finančna konsolidacija napre* duje od tedna do tedna m pospe« šuje ojačenje valute. Vsak bodi pomirjen, da se bo tečaj madžar« ske krone še nadalje zviŠaL
Dneol ClCeiina so šteti.
— d London, 1. junija. Kakor poroča »Morning Post«, potrjujejo oficijelne vesti, da je Litvinov imenovan za boljševiškega držav« nega podtajnika za zunanje posle. Tu imenovanje naj. bo . pa samo
priprava za nadomestitev Čicerina po Lit vinovu kot ljudskem komi« sarju za zunanje posle. Čičerin je dokončno padel v nemilost. Njego* vi dnevi so Šteti.
i
SPORAZUM, OBNOVA IN SPRAVA.
— d Berlin, 1. junija. Državni kancelar dr. \V irth je inel danes v državnem zboni svoj veliki progra = matični govor. Zbornica je bila DO* polnoma zasedena in vse tribune polne. Navzoči so bili ministri no= vega kabineta.   Ko je predsednik Loebe otvoril sejo   ob   pol sedem« najstih, je izvajal državni kancelar: Naš program se more izraziti v treh besedah: Sporazum, obnova in sprava. Izpolniti hočemo svoje ob« veznosti do skrajnosti. Po spreje* mu ultinu     je prišla naša politika v gotove t      Ultimatum nam daje kratke roke eden je že potekel in mi ga nismo zamudili. (Odobrava nje.) Državno finančno ministrstve je pripravilo vse potrebno,   da sc bomo držali tudi nadaljnjih rok »v Uklonili smo se v vprašanju raz= orožitve.    Zahteve pariške konte renče glede mornarice in letalstva so izpolnjene.   Izvršen je načrt za prepoved letal. Izdana je prepoved za uvoz in izvoz gradiva za letala. Odrejena je omejitev policijskega moštva na 150.000 mož. Odredbe za izpremembo vojnega zakona in za uvoz in izvoz   vojnega orodja bodo v kratkem predložene držav nemu zboru. Z;: razorožitev posarrt« nih brarnh so ijene potrebne
odredbe. Kar se tiče nalojJ gospo* darskega dela ultimata, obsegajo finančni program, gospodarski pru* gram in socialno*etične naloge Ako bomo imeli letos tak izvoz, ka* kor leta 1920, bomo morali plačati tri in eno četrtino milijarde zlatih mark. Izvozni indeks je nesrečen, brutalen in sirov. Učinek na sve* tovno gospodarstvo se bo kmalu pokazal. Treba bo postaviti nov in* deks.
RUSUA SE VRAČA H KAPITA* LIZMU.
— d Reval, 1. junija. Ljenin namerava izdati vee dekretov, ki odločijo, naj se vrnejo tovarne in podjetja z manj kot 300 delavci svojim lastnikom. Dohodke bo nadzorovala država. Dalje namera* vajo podrediti krajna upravna oblastva ljudskemu p o ver j e niš t vu za notranje posle in vse izredne komisije vrhovnemu tribunalu.
Z VSEH KONCEV SVETA.
— d London, 1. junija. Po ve* steh iz poljskega vira, so v Gornji Šleziji med Nemci in Poljaki poga« janja za premirje v teku.
— d London, 1. junija. Kakor poročajo »Times« iz Helsingforsa, je v Moskvi izbruhnila vstaja,
— d London, 1. junija. Spodnja zbornica je prejela sklepe glede varstva važnih industrij.
— d London, 1. junija. Stro* kovna organizacija prometnih de* lavcev, železničarjev in strojevodij je sklenila, ukiniti zaporo prometa s premogom ne glede na njen izvor in namen.
Neodrešena domovina*
— Iz Gorice nam pišejo: Dne 24. pr. m. se je praznovala obletni* oa vstopa Italije v vojno. K praz* novanju so odposlale tudi goriške srednje šole svoje posebne depu< tacije, pouk pa se je imel vršiti ka* kor običajno. To pa ni bilo taši* 8tom po volji. Po obhodu po mestu okoli 11. ure so šli pred gimnazijo in ker so bila vrata v poslopje za« prta, so kričali na cesti in razgrajali Učenci so bili vsi preplašeni. Cea nekaj časa so udrli fašisti skozi okno v šolsko poslopje in izgnali mladino nasilno iz šolskih prosto^ rov. Šolska vodstva so vložila proti nasilnikom oster protest. — Pred nekaj dnevi je došla v Gorico iz Vidma prva številka lista »Com* munista friulano«. Fašisti so prišli k razprodaj alcu in mu zaplenili vso izdajo. — Poslanec goriškega me* sta v italijanskem parlamentu je kakor trdi goriška »Liberta«, Gui* do Bergamo. Republikanci so bili postavili v Gorici njegovo kandi* daturo. Bergamo je dobro vedel, da tu ne bo izvoljen, hotel je pa vse* eno preskrbeti, da postane goriški poslanec? Kako? S tem, da je kan* didiral v Trevisu in bil tam izvo* ljen! — Za okrajnega šolskega nadzornika v Gorici je imenovan prof. Camisi, fašist, znan po svoji ravnokar propadli kandidaturi v italijanski parlament. Dosedanji šolski nadzornik je bil socijalist prof. Bonnes, ki je bil vsaj nckoli* ko pravičen tudi Slovencem.
— Evakuacija Dalmacije še vedno ni izvedena in kakor kažejo zadnja poročila, utesrno pO teči £e precej časa, predno se to zgodi. RaznaMjo se vesti po še zasedenem ozemliu, da ho jedna cona evakuirana do julija, druga pa šele jeseni. Ljudstvo želi in pro^i pospešitve evakuacije, ker vedno hujše trpi pod italijansko oblastjo in vsak dan evakuacije pomeni zanj veliko gospodarsko izgubo.
122. štev.
.ai-ovriNaru nakud\ auc 3. junija ikttl.
3. sirarj
_ •
Dneone oestL
V Ljubljani, 2. Junija 1921.
nafnoueiSa poročila.
— Eksempel avionomistične državne ureditve. V Avstriji je nastalo silno gibanje za združitev z Nemčijo, dasi je Avstriji v ta združitev izrecno prepovedana. Kljub temu se je vršilo ljudsko glasovanje za priklopitev k Nem* čiji na Tirolskem in Salcbur* škem. Antanta je opetovano sva* rila avstrijsko vlado pred posle* dicami tega gibanja in ji grozila z represalijami, ki bi pomenjale toliko, kakor razkosanje Avstrije. Avstrijska vlada sama je uvidela resnost položaja ter skušala z vse« mi sredstvi zajeziti to gibanje. To* da Avstrija je zvezna država, ki obstoji iz poedinih pokrajin, ki imajo obsežno avtonomijo. Te pokrajinke avtonomne vlade so enostavno odrekle pokorščino cen= tralni vladi ter stopile v tabor onih. ki za vsako ceno hočejo izvesti ljudsko glasovanje za združitev z Nemčijo in izsiliti uedinjenje nem* ških alpskih dežela s sosedno nem* Ako republiko. Nič ni pomagal pri* tisk z Dunaja, nič osebne interven* čije kancelar j a dr. Maverja, nič zaklinjanje koroških nemških na* cijonalcev, ki so kazali na grozečo okupacijo Koroške po jugosloven* skih četah, Tirolci so na svojo pest izvedli plebiscit, njim so sledili Salcburžani in te dni je sklenil tu* di deželni zbor štajerski, da izvrši ljudsko glasovanje dne 3. julija, vkljub prošnjam z Dunaja in na* vzlic grožnjam od zunaj. Dežele stoje na stališču, naj vzame državo vrag, samo da se zadosti nemško* nacijonainim težnjam prebival* stva. — In slično ureditev države kakor v Avstriji, zahtevajo naši separatisti, avtonomisti, federalisti in kakor se že zovejo vsi ti naši vrtoglavi elementi! In če bi kon* stituanta ugodila njihovi zahtevi in dala pokrajinam po avstrijskem vzorcu obsežno avtonomijo, bi po* menjalo to toliko, kakor da bi za* stavili sami sekiro ob drevo naše mlade države. Vsaka pokrajinska viada bi vlekla konopec na svojo stran, gospodarila po svojem oku* su, ne brigajoč se za voljo in uka* ze centralne vlade. Na Hrvatskem bi Radić izvedel ljudsko glasova* nje za svojo seljačko republiko, pri nas v Sloveniji pa bi naši av* tonomisti nemara proglasili še ka* toliško vojvodino ter poklicali nazadnje celo v deželo za vojvodo dr. Ivana Šušteršiča! To bi bili le* pi časi za naše separatiste in avto nomiste! Država bi pri tem šla se* veda rakom žvižgat in naše ljucL stvo bi zopet prišlo v robske oko* ve. Ut figura Austria docetl
— Češkoslovaško ministrstvo pr osvete za   »Slovensko Matico«.
Predvčerajšnjim je izročil general* ni konzul Češkoslovaške republike v Ljubljani dr. Otokar Beneš »Slovenski Matici« 40.000 K, ki jih je darovalo češkoslovaško ministr* stvo prosvete »Slovenski Matici* kot prispevek za izdajo »Češke An* tologije«, ki jo je priredil pisatelj dr. Ivan Lah. Nadejamo se, da v kratkem dobimo v roke »Češko Antologijo«, ki bo v Slovenceh ne* sporno podvojila zanimanje za če* ško literaturo.
— Z našega vseučilišča. Ime* novani so: na tehnični fakulteti: za pogodbenega rednega profesorja za vodne zgradbe Sergij Maksi* m o v, bivši izredni profesor polje* delskih melioracij na politehniki v Petrogradu in za pogodbenega red* nega profesorja za nižjo geodezijo in jamomerstvo Dimitrij Vladi« mirovič F r o s t, bivši redni pro* fesor jamomerstva na donskem po* Iitehničnem institutu; na filozofski fakulteti: za rednega profesorja botanike dr. Fran Jesenko, red* ni profesor na šumarski fakulteti zagrebškega vseučilišča, in za red* nega profesorja zgodovine srednje* ga veka in starejše slovenske zgo* dovine dr. Ljudmil Hauptman izredni profesor na isti fakulteti, in na medicinski fakulteti: za rednega profesorja histologije in embriolo* Lije dr. Zdenko Frankenber* g e r, docent na češki medicinski fa* Mteti v Pragi.
— Volitev mariborskega župana. Iz Maribora nam poročajo: Govori se, da je seja novega občinskega odbora že določena na 8. junija in da so se vse tri narodne stranke že sporazumele z ozirom na izvolitev župana in podžupana. Toda z ozirom na nesigurnost .sklepa v vodstvu NSS se bo vprašanje izvolitve narodnega župana težko reči lo in bo vsaka stranka najbrž postavila svojega kandidata. V slučaju neuspeha ostane vladni komisarijat še nadalje v veljavi, o čemu pričajo razne okolnosti.
— Sprejemni dnevi pri predsedni-žtvu deželne vlade. Predsednik deželne vlade sprejema odslej stranke vsako sredo in soboto pd 10. do li. fiod^
predsednik deželne vlade pa vsako sredo in petek istotako od 10. do 13.
— Triglavski kamen za sporne« nik vojvodi Mišiću. Uradništvo davčne administracije v Ljubljani je darovalo za triglavski kamen k spomeniku nesmrtnemu vojvodi Mišiću, ki si je stekel nevenljivih zaslug za naše osvobojen je in uje* din j en j c, znesek po 334 K. Naj bi narodno požrtvovalno uradništvo davčne administracije posnemali drugi premožnejši sloji.
— Radi terorja »Banornbitndlerjev«. Iz Maribora nam poročajo, da je železniški promet na progi Špilje - Radgona, ki bi so imel pričeti s 1. junijem, nemogoč vsled terorja obmejnih >Bauern-biindlerjev<. Avstrijska vlada ie napram njim brez moči. Radi tega naša železniška uprava ni pustila včeraj avstrijskega vlaka na Koroško.
— Dečji dan v Ljubljani. V nedeljo, 5. junija, priredi »Kolo ju* goslovenskih sester« v Ljubljani na iniciativo ministrstva za social* no politiko dečji dan. Čisti done* sek se nakloni upravnemu odboru dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino v Ljubljani, torej napravi, ki je za ljubljansko deco revnih slojev izredno velike važnosti. Na ta dan se bodo prodajali v Ljubi i a* ni posebni znaki in odkupnice. Nihče, ki mu je prospe van je dece na srcu, naj se ne odtegne odkupu in darilu.
— Pravoslavna kapela v bels gijski vojašnici Za pripadnike pra* voslavnega veroizpovedanja so pretekli mesec odprli v belgijski vojašnici kapelo, kjer se opravlja pravoslavna služba božja in druce cerkvene funkcije. Kapela je zno* traj z vsem potrebnim opremljena in dokaj prostorna,
— Z Vrhnike nam pišejo: Pri volitvi občinskega odbora so dobi* le JDS in SKS po tri odbornike, JSDS 10 in SLS 16 odbornikov. Dne 1. junija popoldne je bila pod predsedstvom najstarejšega odbor* nika g. G. Jelovška in v navzočno* sti zastopnika okrajnega glavarstva volitev župana in občinskih sveto* valcev. Za župana je bil izvoljen s samo 16 glasovi pristaš SLS doseda* nji župan g. dr. Janko Marolt, do* čim je dobil njegov nasprotnik, pristaš JSDS, 13 glasov; tri glasov* niče so bile pa prazne. Za občin* ske svetovalce je bilo izvoljenih de* vet pristašev SLS in samostojnež g. Janez Kos.
— Srečne dolenjske Toplice! Pišejo nam: Z zmagoslavno zavestjo poročajo klerikalni listi, da so dobile dolenjske Toplice župana v osebi trgovca g. Adolfa Pečjaka, odličnega pristaša SLS. čestitajoč jim na tej krasni pridobitvi, pripominjamo, da nam je znana značajna narodna zavednost tega sedaj klerikalnega veljaka. V letih 1897 do 1904 je bil komij v Ljubljani, kjer se je odlikoval po svojem »hajla-njl« v družbi najbolj zagrizenih nem-čurskih in velenemških tovarišev. S Slovenci sploh občeval ni. Bil je aktiven član: Deutscher Turnvereina, Kazine, Radfahrer-Vereina itd. itd. Leta 1904 je odšel v Višnjo goro in potem na Toplice, kjer se je počasi prelevil v »zavednega klerikalnega Slovenca«.
— Ker Je nemščina še vedno nobel, si je dal napraviti neki slovenski igralec posetnice, glaseče se takole: »Re-gisseur, Laibach, Schauspielhaus.« Po prevratu ne poznamo več »Laibach«, v Ljubljani pa živa duša ne ve, da bi tu obstojal kak »Schauspielhaus«. Ali je to morda dramsko gledališče?
— Zasačen tihotapec z avstrijskimi bankovci. Finančni kontrolni organ Jordan v Mariboru je zasačil nekega Vaška, trgovca z Reke, ko je skušal v kovčegu z dvojnim dnom vtihotapiti iz Avstrije za 259.800 kron nekolkovanih avstrijskih bankovcev.
— Zabavo posebne vrste si je dovolil včeraj popoldne nek neznanec na Marijinem trgu, ki je kupil 10 izvodov našega lista ter jih trgal na drobne kosce v veliko zabavo poulične mladine. Pravijo, da mož ni pri zdravem razumu, sicer pa nimamo nič proti temu, ako kdo kupuje po 10 izvodov našega lista, ako jih tudi potem uničuje.
— Smrtna ko<a. V Ljubljani, na Mirju št. 6, je umrla zelo priljubljena in spoštovana gopa Marija K o ra a n, posestni ca; v Zapužah pri Lescah pa robini Erženovi hčerka Slavica. — P. v m.!
— Cirkus Renk>w, po svojih proizvajanjih povsod dobro poznan, pride te dni v Ljubljano, kjer bo s svojimi znamenitimi privlačnostmi in predvajanji nekaj dni nudil občinstvu prijetno razvedrilo. Najbolje šolani materijal, znameniti jahalni in telovadni umetniki, izborno dresirani konjU vse, kar je zadivljalo največja mesta Evrope, vse to bo videti nekaj dni tudi pri nas. Svečana otvoritvena predstava bo v petek, 3. junija ob pol 9. zvečer. V nedeljo dve slavnostni predstavi: ob 4. popoldne in pol 9. zvečer. Vstopnice v predprodaji v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici nasproti glavne pošte. Več na plakatih.
— Vojaški koncert V četrtek, dne 2. t. m. se vrši od 8. do 11. zvečer na vrtu hotela »Union« vojaški koncert Svita godba dravske divizije.
SPORAZUM   GLEDE DALMA* CIJE DOSEŽEN.
— Rim, L jun. Iz vladnih kro* gov prihaja vest, da je sporazum med italijansko in jugoslovensko vlado glede Dalmacije dosežen. Dr. Rvbaf, ki se nahaja še v Beo* gradu, se vrne tekom prihodnjega tedna, na kar pride takoj do iz* praznitve še zasedenega dalmatin* skega ozemlja. Italija ni hotela v Dalmaciji zgolj izpraznitve v srni* slu rapallske pogodbe, ampak tu Ji vso zagotovitev v političnem, go* spodarskem in upravnem oziru, ki se tiče njenih odnosajev do Jugo* slavij e in odnosa j ev Itali ":>nov, ki ostanejo pod Jugoslavijo. Italija je s svojo zahtevo prodrla, in, kakoi se zagotavlja, fe dosežen sporaz* um v vseh delikatnih in težkih vprašanjih, kakor je ureditev manj* šinske obrambe in gospodarskos trgovskih izmenjav, sporazum je dosežen na temelju reciproknih koncesij in transakcij. Sporazum se tiče seveda samo Dalmacije, dostavljajo vladni krogi.
JADRANSKI KONGRES.
. — Milan, 1. junija. Na kongre* su se je razpravljalo obširno o re* škem vprašanju. Sprejeta je resolu* cija prof. Šušmala z Reke, da ima ostati celoten teritorij in pristani« ško * železniški sistem reške drža* ve. Govorilo se je o zvezah med Italijo in Istro, o odnošajih med Trstom, Benetkami in Reko, o raz-, nih pristaniških potrebah. Poroče* valeč Frescura se je med drugim izrekel proti svobodni luki v Trstu Glede Zadra so se izrekli, da je njegova sedanja situacija nevzdrž* na in da treba materijalne in mo* ralne pomoči proti jugoslovenske* mu obleganju.
OSTAVKA MUSLIMANSKIH MINISTROV.
— d Beograd, 1. junija. Ob 17.15 sta muslimanska mnistra dr. Karameh-medovič in dr. Spaho predala ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču pismeno ostavko. O tej zadevi je muslimanski klub izdal popoldne poseben komunike: Jugo$lovenski muslimanski klub je imel danes plenarno sejo, katere so se udeležili vsi njegovi poslanci, ki so ugotovili, da vlada ni izpolnila velikega dela sporazum, sklenjenega v mesecu marcu t. L Radi tega je klub sklenil, naj minister za trgovino in industrijo dr. Spaho in minister za narodno zdravje dr. Karam ehmedovič podasta ostavko kot ministra.
NASA INTERVENCIJA NA DUNAJU.
—d Dunaj,* 1. junija. Kakor doznava >Politische Korrespondenz<, je po-setil danes jugoslovenski opravnik Ra-siS zveznega kancelarja dr. Mavrja in mu podal v imenu svoje vlade izjavo, da se Jugoslavija povsem priključuje protestu zaveznikov glede pokreta za združenje z Nemčijo.
NEMČIJA PROTI PRIKLOPITVI AVSTRIJE.
— d Dunaj, 1. junija. »Politische Korrespondenz* javlja: Nemški državni kancelar dr. Wirth se je potom avstrijskega poslaništva v Berlinu obrnil na avstrijsko zvezno vlado z nujno za-
htevo, naj z ozirom na sočasni mednarodni položaj Nemčije in na vprašanja, ki se še poravnavajo, stori vse, kur ji ie možno, da izostanejo nadaljna glasovanja za priključenje k Nemčiji po posamnih deželah.
BOLGARSKA SE ODPOVEDUJE MAKEDONIJI?   — JUGOSLOVENSKO-BOLGARSKA POGAJANJA.
— Bukarešta, 1. junija. V diplov skih krogih zatrjujejo, da se vodilo med Jugoslavijo in Bolgarijo pogajanja za prijateljsko zbližanic. Da se to
nje omogoči jo bolgarska vlada izjavila, da je pripravljena   se odpovedati svofim   zahtevam na Makedonijo   t r pogojem, da fc Jugoslavija zavzi to, da se rcktifieirajo meje v Traciji in dn dobi Bolgarija svoje pristanišče na Egejskom morju. Doslej se šo ni dosegel noben sporazum, vendar pa   • | > gajanja šo nadaljujejo.
SKUPEN NASTOP JUGOSLAVIJE IN GRŠKE NAPRAM ALBANIJI. —d Atene, 1. junija. Kakor po poroča, sta se Grčija in Jugoslavija sporazumeli, da pod vzameta pri albanski vladi korake, da se končajo izzivanja v Spodnjem Epiru. Ako Albanija vzti ija pri svojem narlaliniem postopanju, bosta Grčija in Jugoslavija ukrenili vse potrebno, da odpomoreta ogroženemu prebivalstvu.
POGAJANJA Z AVSTRIJO GLEDE PROMETA.
— Gradec, 2. junija. Železniški promet na nroei Maribor - Spilje - Ljutomer in Gradec - Maribor - Celovec, i; -teri bi se moral direktno pričeti 1. trn., doslej še ni stopil v veljavo, ker t i devna pogodba mei obema državam a še ni ratificirana. Železniška pogajanja se v Mariboru nadaljujejo ter se obravnava tudi vprašanje obdelovanji polja onkraj mejne črte s strani avstrijskih, kakor tudi jugoslovenskih posestnikov.
UREDITEV ŠLEZTJSKEGA VPRAŠANJA.
— Milan, 2. junija. Predlog grofa Sforze glede ureditve vprašanja G nie Slezije se po >Corriero della Sera i glasi: Poljska dobi južne okraje Rvb-nik in R a ti bor, izvzemši pas, po ka:e-rem teče železnica, ki veže Zgornjo Šlezijo s Poznanjsko. poleg toga dobi dele okrafev Katovice, KSnigshiitte, Beuthen. Tarnovico in Lublinice. Nemci bi dobili na ta način severne okraje. Drugi predlog grofa Sforze predlaga, da naj pripada Poljakom popolnoma železnica pri Beuthenu, za kar bi dobili Nemci večji del industrijskega ozemlja.
IZ SEJE NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA.
— d Berlin, 1. junija. Seja državnega zbora. Nadaljevanje. Državni kancelar dr. VVirtfi je poudarjal, da ima vlada resno stremljenje, ustaviti tiskanje bankovcev. Hoče preprečiti, da bi se k vojnim in revolucijskim dobičkarjem priključili obnovitveni dobičkarji. Nato je prešel državni kancelar na sornješlesko vprašanje in izjavil, da se je hotel Korfantv polastiti Gornje šlezije z orožjem. Upor pa ne more ustvariti pravice. V skrajni sili je poseglo prebivalstvo Gornje šlezije po samoobrambi. Zahtevamo, da ostane ta nemška dežela onemu, kateremu pripada po zgodovini in pravu. (Odobravanje.) Zmešnjave v Gornji Šleziji se morajo urediti, pri čemer naj se spoštuje plebiscit, da se ne zanese plamen, ki more vzplapolati tu, v Evropo.
Repartoir Narodnega gledališča v Ljubi iani.
Drama:
Četrtek, 2. junija: Elga.   Po znižanih
cenah. Izven. Fetek, 3. junija: Kozarec vode. Red A. Sobota, 4. junija: Kozarec vod«. Red B. Nedelja, 5.'junija - Elga. Red D. Ponedeljek, 6. junija:   Kozarec vode.
Red a
Opera:
Četrtek, 2. junija: Vaška šola. Pioretin
pajčolan. Red D. Petek, 3. junija: To?ca, Red C. Sobota, 4. junija: Carroen. Red D. Nedelja, 5. junija: Vaška šola. Pieretin
pajčolan. Red B. Pondeljek, 6. iuniia: Zaprto.
— Rudolf Bukšek — 20 let gledališki član. V osiieškem narodnem gledališču ie slavil svoj 20lerni jubilej kot gledališki člen naš rojak — Rudolf Bukšek. Začel je v Ljubljani kot igralec in kmalu kot operetni pevec. Njegov sonorni glas pa ga je usposobil ta opero. Zato se je učil petja v naši >Glasbeni Matici c ter je hitro napredoval. Po nekaj letih je že pel baritonske manjše partije. Po razsulu našega gledališča leta 1913. je odšel v Osijek, nato v Zagreb, kjer ie ostal več let, končno pa se je vrnil zopet v Osijek. V soboto Je imel jubilejno predstavo ter je pel v Bersini operi >Oganj< glavno baritonsko partijo. Uprava in igralci udruženja kakor tudi občinstvo je ju-bilarja odlikovalo s cvetjem in darovi.
— Gledališke vesti L j ubijan* sko Narodno gledališče ie oosetil upravnik Narodnega gledališča v Splitu gospod Niko Bartulovio Prisostvoval je v intendantski lozi predstavama »Elrje« v dramskem in »Vaške šole« ter baletu v oper* nem gledališču. — Iz zagrebškega Narodnega gledališča je došel kot gost naše uprave kanelnik gosnod Jožefovič, da si ogleda naši uprizo* ritvi »Zlatoroga« in »Vaške šole«.
Gospodarska bssSS.
BORZE.
—d Zag?reb, 1. junija. Devize: Berlin 210—212.50, Budimpešta 50.75 do 51.50, Italija 694—697, Ixmdon 515 do 518, Newvork kabel 131—132, Newyork Sek 130—13135, Paaiz 1005—1100, Praga 191—192, Švica 2300—0, Punoj 22.30—22.50. Valute: Dolarji 128 do i80.25. avstrijske krone 22.50—0, carski rublji 37—38, češkoslovaške krono 192—0, francoski franki 0—1100. napo-leondori 142—445, nemške marke 215 do 218, romunski leji 220—222, italijanske lire 683—688.
—d Dunaj, 1. junija. Devize: Amsterdam 20.620—20.700. Zacrreb 448 do 452, Beograd 1790—1810, Berlin 942 do 948. Budimpešta 251.50-254.50, Bukarešta 982.50—992.50, Ixmdon 2315 do 2335, Milan 3130—3150, Xe\vyork 596 600, Pariz 4970—5010. Praga 866 do 872, Sofiia 690—700, Varšava 51.75 do 56.75, Curih 10.435—10.535. Valute: dolarji 590—594, bolg. levi 685—695, nemške marke 944—950, angl. funti 2305—2325, franc. franki 4965—5005, hol. goldinarji 20.500—20.600. ital. lire 3125—31—45, dinarji tisočaki 17S5 do 1805, poljske marke 56.75—58.75, rom. leji 779—985, švic. franki 10.450 do 10.500, češkoslovaške krone S66—872.
—d Curih, 1. junija. Dovize: Berlin 9.10, Holandija 196.75, Newyork 570, London 22.19. Pariz 47.90, Milan 30.10, Bruselj 47.W. Kodani 101, Stock-holm 131.25, Kristijanija 87.75, Madrid 74.50, Buenos Aires 185, Praga 8.40, Varšava 0.55, Zngreb 4.30. Budimpešta 2.45, Bukarešta 9.40, Dunaj 1.32 in pol, I avstrijske krone 1.03.
—g Vinska dražba. Vlastelinstvo Opeka Josipa grofa Bombellesa na Vinici, Hrvatsko, bo prodajalo dne 4. in 5. junija 1921 dražbenim potom 1000 hI dobrega vina iz lastnih vinogradov letnika 1917 in 1920 sledečih vrst: ši-pon, beli burgundec, rulandec. trami-nec, renska graševina, portugizec in kadarka. Dne 4. juniia ob 10. zjutraj bo licitacija v vlastelinskem vinogradu Litmerk. pol ure hoda od železniške
postaje Ormož na Štajerskem in dne 5. junija ob 10. zjutraj ta v vlastelinskih pivnicah v Žekndvoru pri Vinici na Hrvatskem, želez, postaja Varaždin. Vozovi iz Varaždina v Zetendvoc bodo na razpolago. Kupec mora položiti za kupljeno vino na dflJbi pol vico vsot« takoj, ostanek pa pri prcvzctju vina, katero se mora izvršiti tekom treh tednov po licitaciji. Zi kupljeno vino ima posiati kupec svojo posodo ter r ri prevzemanju vina biti uavzoč ali -.    ali   iegov namestnik._
Lj    .nska porota.
Usodepolna avtmaobUika vožnja v
" i ič. (Nadaljevanja včerajšnje razprave.)   O U vjerom antičnem* avaoaao-
••ii izletu v Tržič.i je dolgotrajna
razprava nudila sledeče zanimivosti: l.  Z a si i Ž I D j e obtožence v.
Oba obtožei a sta dejanja v bistvu priznala, izgovarjala pa sta se na p<>-:•(/;, lvi   d j -i v hipu premo-
ti!;!. «i.i sta meha! leno 64 zla po listnici Prvoobtoženi Martine Rudolf, . leganten, vitek oženjen mol s črno brado je sagovor piediiaaal v te-k«j'i nemščini. ..<» io opiral vso
vožnjo in veselo popivanje med potjo. Nazaj so ae vračali povsem pijani. S\ojo izpoved je zaključil: >Bil sem popolnoma nor! I a< vem, kako sem prišel v posteljo! Res tuli ne vem, k ako B en p r i 1 e 1 v policijski zapor!-: — Vem le. da mi je Keržič dal denarnico in nekaj bankov-
' B okovce sem skrili Denar so po-tem n:i.:li!<
Drugi obtoženec Ivan Ker žic se je enako zagovarjal kot prvi in jo navajal um I drugim * Mnogo siuo pili. Kasaj proti Ljublj al nekoliko spominjam, da mi |e Martino lalapatali - R e n k o bo listnieo i s gubi 1,
Vzorni jo iS jo ju e n i daj !<
V zaporih so ml Sele povedali, da
imnm v suknjiču denar.
Predsednik Vedernjakj >Pred
poiivrijo ste priznali, <ia ste sa z Mar-,
tineem dogovorila, da bi bilo dobro Renka olaj.-uti za denarU Keržič: >Se no spominja m! c
Zaslišanje prič. Priča Josip R e nk o jo omenil, da jo prišel v Ljubljano izn • • | i1 280 komadov £0 K bankovcev. Srečal je naj preje Keržiča. Popoldne so napravili izlet v Tržič. Ko so so vrnili nizaj v Lju:>l>ajio, sr> eli v nckr> gostilno. »Hotel sem [>laćati račun, pa denarja ni bilo. Takoj sem postal tr a z e n! Pri sebi sem imel - koli 30.000 K ju gosi oven «kega denarja.   Dobil sem \se nnzaj, razun
eooo k<.
Priča lva:i Kordan, feofer, ki je vozil veselo družbo v Tržič, fe **nako izpovedal. Glede trs irično kemičnega ica izleta ,- gostilni pri >Angeljo< jo navedel: >1 1 ui je bilo treba plakati! Pa d^nirja ni biiol PoUcija j* prišla in nas vso zaprl&U Priča Rani o r, bivša natakarica, je slikala prihod visoke pijane družbe v gostilno pri >Angelja<.
Zadeva trakov. 01 »a obtožen-on sta za časa koroak. plebiscita deloval?, ca Koroškem. Martino jo bil znan s trogovcem Kometerjem v lk>rovljah. Takoj po plebiscitu je z dovoljenjem Okrajnega glavarstva prenesel več blaga, posebno svilnato trakove v vrednosti "2G.000 K brez carino na Jesenice. Tu jih je pozneje prevzel v prodajo Martine. Sedaj je bil obtožen poneverbe, češ, da si je ta trakove prilastil.
Porotnikom je bUo stavljeno sedem vprašanj. Dve sto vsebovali tat-\ino, eno poneverbo in ostala polno pijanost
Porotniki so z večino glasov zanikali vprašanj« tatvine in vprašanja poneverbe. Oba obtoženca ata bila nato o p rože en a in izpuščena ua svobodo.
— Ciganski intermesso pred poroto. Takoj za gorenje razpravo je po-rotnikom priredila ciganska četvorica in sicer mladi cigan  Djuro Rolombar,
ka Mara Petrovič ter mladenki ?jn-ra Petrovič in .lulka Kolombar — ve-?^ol predstavo. Vsi so cigani i/ Peču-ja, sinovi Ogrske puste, samo /iUra Petrovi/- je rodom iz jekaterinoalavake gnnernije v Rusiji. Mod splošno veselost jo je nastopila v prvem dejanju cigane ka starka Mara Petrovič, govoreč nekoliko hrvatski, večinoma madžarski: ►Znaš gospod! Malo. malo! Nist , nl-ita! Došli ovamo, da kupimo inr.mee, jabuka, limona i blago! I to i to. malo, po malo. Kireni szepen!< Porotnikom je zatrjevala, da 30 popolnoma nMolžr na. — Za njo je nastopila mlada Zura, divja in koketna kot Španska Oarmen. Ori so bliskale seda i na porotnike, sedaj na sodnike, na državnega pravdsni-ka in zagovornike. V brzotekooem govoru je razkladala svojo popolno ne* dolžnost. Nazorno jo porotnikom predočila, da je ona bila lo gledalka. Govorila je neko cigansko mešanico slovanskega porekla. — Druga dva člana ciganske družbo sta bila povsem pasivna in tiho. — Zadnji akt je končal dokaj neveselo! Ker so porotniki soglasno potrdili, da so ti cigani po raznih' ljubljanskih trgovinah izmikali na rafiniran način manufakturo v vrednosti pod 4000 K, toda nad 400 K, so bili vsi cigani o'-sojo:ii na deset mesecev težke ječe. Po sodbi jo začel jok in stok. Stara Mara je roke vila, jadiko-vala ia sapela neko cigansko pogrebno pesem, »ura j° sprva jokala, pozno-30 pa smehljale pristavila: >Fala Vam, gospodo, da- ste me sudili !< Odšli so v zaporo pozno v noč.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Odgovorni urednik: Božidar Vodeb.
4. stran*
.SLOVENSKI NAKOLT, One 3. junija 1«2L
1^2. tlev.
cuiiii]tirn!iiinHiiiiiiiiinrninHnnriHiuminmiimmiiUj
oriandoltl
zatepke za šaljivo pošto in srečo- = lov priporoča ceo], društvom v vsa- | ki množini.
M. Tičar, Ljubljana. 1
muni
iiumuiHOTiri mirnim iimrnimiimimnitir:
Sprejmeta se dva dobro izveibana čevUanKB potnika yJ:r^
Dunajska cesta št. 6, Ljubljana.
3772
Ife pošteno marljivo flellico
ali vdovo v službo. Početna plača 200 kron, obskrba izvrstna, nastop takoj. Pavla Sondić, supruga liječnika erobUno pelio (Hrvatska). 3782
Apno prve vrste
približno 25 vagonov se odda pričetkom julija. Cene po dogovoru. Ponudbe pod „Apno" poste restante Novo mesto. 3784
Greslo (lubje)
mlado smrekovo, lomljeno, suho, kupuje veletrgovina drvom i ugljenom M. Herlinger9 Karlovac, Hrvatska- 3785
Petrolej I-
raf. svjetli, prodaje dokle zaliha traje uz d jenu od S 19"— po netto kg uključivo drvene bačve trg. tvrtka A. Wilczeka naslj. n Varaždinu. 3788
mdoslTiisko podjetje v Sloveniji
Uče sa takojšnji nastop lireiba-
noga
korespondento-strojepisen,
ki Je vešč državnega in nemškega jezika in stenografije. Resni reflektanu"
naj vpOSljejo ponudbe z navedbo referenc na nprav. Slov. Naroda pod »Ko-rtspondent/378711. 3787
različnega  pohištva: kompletni salon, omare, kuhinjska oprava itd. se bo vršila dne 8. junija ob 9. na Dunajski cesti Št. 11.
Sodi.
Kupim nekaj dobrih hrastovih vinskih hram nih sodov od 25—35 hI vsebine. Nadalje večjo množino brezhibnih vinskih sodov od 60—400 litrov. Fran Ce-Isattna, LJubljana, Dolenjska o-10.
Proda se velika
2 minnti od centruma, približno 2000 kvadratnih metrov, primerno za industrijske svrhe ter izgled na dve nlid. Posredovalci Izključeni. Poizve  sc v
Beogradu Vila Rajović, Topčldersko brdo ali pa pri Ing. NlkoUću v Ljubljani od 3. — 5. na telefonu št 427.
t
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretresljivo vest, da je naša nad vse ljubljena mamica, ozir. stara mati in teta, gospa
marija Roman
posestnlca
po daljši mukepolni bolezni previđena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne mamice se vrši danes ob lh 6 uri popoldne iz hiše žalosti Mirje 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Mir in pokoj njeni blagi duši!
LJUBLJANA, dne 2. junija 1921.
Globoko ialojoti rodbini Umi TerJan.
Proda n spalna in jedilna soba,
skoraj nova, knjige in kuhinjska oprava itd. Ogleda ae četrtek in petek od 2 — 8  ure. Rimska  c.   9. pritličje
Zamenja n itaooiaoie i Tnh s primernim i Ljubljani. p^uiPv
ulica št 26. gostilna. 3740
Pekarijo,
dobro idočo vzamem takoj v najem. — Naslov pove upravniStvo Slovenskega Naroda. 3731
Samostojen, dobro livaiban
kuhar
za kahaole krema za čevlje
se takoj sprejme. Ponudbe z navebo rodbinskih razmer In zahtevo plače na Braća StelnlU, Karlovac. 3719
Dva vešča delavca
za
izgota vi janje gama*, prve vrste sili, dobita trajno nameščenje. Plača po dogovoru. Dopisi na tvrdko Dragutin VVeis«, Bjelovar. 3721
Hiša
enonadstropna, s pozidanim vrtom in vrtom in nekaj pohištva se v Rožni dolini takoj proda. Več pove dr. Ravni-har, Sodna ul. 9. 3716
trgovski sotrndnik
prvovrstna moč v trgovini mešanega blaga In zeleznine ae sprejme pri Jos. Osolinn v Lasnem, lp. Stajarako.
Kupim
velike množine bukovih osušenihd rv.
— Takojšnje ponudbe na L. Novak, LjeMjana, Dunajska cesta 6/III. 3733
Kmetovalci, pozor!
Neverjetne uspehe dosežete pri prašičih govedi itd. ako primešate krmi redilni prašek Bedin lekarnarja Piccolija v LjnbllanL n 68
Odda se velika mesečna so-
^za dva gospoda. Poizve se pri uprav. Slov. Naroda. 3768
t
Tužnim srcem sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je našo ljubljeno, nepozabno hčerko, sestrico
Siavico
dne 29. maja po kratki, mučni bolezni poklical Vsemogočni k sebi.
Zapaze pri Lescah, 31. maja 1921.
Žalujoča rodbina Erženooa.
Zahvala.
Vsem, ki so spremili našo ljubljeno, nepozabno hčerko, sestrico
Siavico
na zadnji poti izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo.
Zaprte pri Leacah, 31. maja 1921.
ŽalnloCI osfalL
Po n mrle m moin zdravniku prodam vse
ntetUcinsbe aparate
in vse orodje ter vsa zdravila domače lekarne. Moj naslov se izve v uprav. Slov. Naroda. 3777
Knjigovodja
popolnoma samostojen, se išče za ne-koliko dni na mesec. Ponudbe pod .Vesten delavec 3764" na upravo Slov. Naroda. 3764
Vrtnar,
vešč vseh del svoje stroke išče službe ali vzame vrt v najem. Dopisi na naslov .Vrtnar" glavna poŠta restante Ljubljana. 3771
Krepka deklica
se sprejme takoj samo čez dan k enoletnem otroku. Schuster, Nunska ul. 8.
M dobro ohranjene obleke za manjšega gospoda ^i1 ^rv™;
trg št. 1. II. nadstr. levo od 2 do 4 ure.
Hišna
pridna in poštena, se sprejme v mestu blizu Ljubljene. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 3778
Sprejmeta se blaoajDiiarka m trgovska borepodentinja. Er:v.5S£s
in natančnost. Pismene ponudbe z iz-
pričevali. Nastop takoj. Splošna gospo ga  za Slovenijo, Gosoo-svetska cesta 2, Ljubljana. 3/65
darska zadruga
godala, loke. pihala In potrebščine. Strune na drobno in de-belo. Specijab-9 tete: Reliance, Black Ends, Elite itd. Popravila iz prve roke, strokovno in ceno. A. Mnslč, Ljubljana,  fielenbnrgova  ul« 6.
Vzgojiteljica,
vešča slovenščine, nemščine (event tudi drucih jezikov), klavirja se sprejme k dvema otrokoma od 7 do 10 let pod ugodnimi pogoji takoj. Prednost imajo tiste, ki se razumejo nekoliko na ročna dela, šivanje in gospodinjstvo. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3762
DO
3
j
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoJL
3E
Dražba pohištva
ae vri! v soboto dno 4. t. m. ob 10. ari dopoldne v skladišča „BALKANA" Dunajska
ceste 33. 3797
Politirano spalnica
z ogledalom in uro ev. vsako posebej se ceno odda. Ogledati od 10 dop. naprej. Prešernova ul. SO., II., levo. 3775
Dranta in draouliarska M.
velika, se proda takoj radi preseljenja.
LaT* Steplnaki, Potega, Slavonija. 3767
Proda se
večja množina vrtnih zaplrajočlh stolov in zapirajočih miz po najnižji ceni delo solidno in trpežno. Ogleda se jih lahko
v Hrenovi nI. 0, Ljubljana, Luka Ahaele, splošno mizarstvo. 3780
Trgovski lokali Ljubljani na prometni
ulici proti primerni odstopnini, istotako se vzame tudi stanovanje 2—3 sob In kuhinje. Pripravljen sem vzeti pod ugodnimi pogoji celo poslopje v najem aH pa kupim. Ponudbe poslati je na uprav. Slov. Naroda pod .Poslopje/3738*
Ženitna ponudba!
Mladenič, 32 let star, zdrav In močan, poseduje 250.000 kron, išče gospodično ali vdovo od 25 do 30 let staro, brez
otrok, zdravo, pošteno, tudi na deželi z majhnim posestvom. Slika In naslov
pod ,Jakob/3747* na uprav. Slov. Naroda. 3747
Proda sa takof za vsako trgovino In obrt primarna
hiša
ob dveh najbolj prometnih cestah v sredini Ljubljane. Pismena vprašanja in ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Velepromet 362/3715". 3715
Ekonom
srednjih let z gotovino 100.000 K želi znanstva z gospodično aH vdovo v starosti od 30 do 40 let, katera poseduje svoj lastni dom. Samo resne ponudbe s sliko pod ,Poletje/3722" na uprav. Slov. Naroda. Tajnost strogo zajamčena. 3722
LokomoMle
prevozne, 12/16 PS se ceno prodajo. Ogledajo se pri A. Molk, Ljubljana,
Vojaška ul. 10 (v mlekarni za belgijsko vojašnico). 3749
po 100 kg lepo posušena zdravilna zelišča. Rad poslužim s podukom. Karel Szerdabely, veletrgovina % vegetablHjpmf, Begaavetldinrad!, Banat, Jugoslavija. 3534
Jfa profoi različite poseetva,
graščinska posestva od 64 — 300 oralov, kmetijska posestva od 2 — 50 oralov z vsem ''nventarjem, trgovske hi8e, gostilne in mesarije, krasna manufakturna trgovina v Mariboru, hiše, vile, mlini, tovarne, parni mlin in parna Žaga na polnojarmenik, veleposetvo na Hrvatskem in vinogradska posestva. Obrnite se na Barola Breznika, Celje, Dolgo polje 3. 3640
najfinejše kakovosti nudi vsako množino tvornica keksov, prepe* čencev in skladanca (vafeljnov) V. BIZJAK & DRUG, Rogača
Slatina.
Parni kotel
ae kupi. 20 m2 površine, 4-5 atm. le ¥ dobrem stanju.  Ponudbe pod „EOTEL 3773" na upravnic v o
Slovenskoga Naroda.
Razglas.
Po naredbi Komande Dravske divizijske oblasti E. Broj 7888 od 29. maja t 1. vršila se bode na dan 15. junija t. 1. ob 10 uri predpoldne ustmena licitacija za sklenitev direktne pogodbe v pisarni Celjske pukovske okružne komande, la nabavo 4362 m8 drv la rjarnlzilo Col|e, 1710 m* za garnlzljo Ptuj in 730 m9 za garnlzljo Slov, BUtrloa.
Državljani naše kraljevine imajo položiti 10 %, a tuji državljani 20 % od celokupne vsote kot kavcijo.
Dobava se mora vršiti po pogojih, kateri so bili objavljeni za prejšnje licitacije.
Iz pisarne Celjske pukovske okružno komanda št, 14272 od 30. maja t. 1.
CU1URD LIHE
Veliki poStnl parobrod „CALABRIA«
odplove iz Trsta   v \'ew-York.
Odhod Iz Ljubljane dne 6,7, In 3. junija. Pomiki se imajo prijaviti
v pisarni v L{ ubijani Kolodvorska ul. 26 najkasneje do 8. junija ti
Velezanimiva burka iz vojaškega življenja. Vprizarja se z velikim uspehom na številnih odrih.
Cena K 9.
Dobi se v Harodni kDjioarni v LjuIlIjanK Prešeia&va ul. It. 7,
I
Važno za grosiste
G
Dovoljujemo si opozarjati gg. grosiste na to, da imamo v Trstu veliko zalogo tkanin in prej na debelo.
Zaloga nam je vedno bogato asortirana za vse predmete, zlasti za volnate in polvolnate moške blagove.
Sedaj Imamo v zalogi veliko partijo grebeninastih (kamgarnasrib) blagov za Jesen in zimo ki Jih
nudimo lahko po brezhonhiirenčnih cenah.
Interesente p;osimo za cenj. obisk
ZOROVINI & NICOEVICH,
Trst (Trieste) Via Torre Bianca 29.
Samo kratek {as v Ljubljani!
v Lattertnanovem drevoredu.
Mika otvoritvena
ZveCer ob pol 9.
? oetek 3
i
gala predstava,
Zvečer ob pol 9,
Cene prostorom s zabavnim davkom vred
Galerij, stojitfe	lil. prostor	II. prostor	1. prostor.	Hira. raki. sede! II. vrata	Ham. zakl. sedel L vrsta	Sedež v loti
K 10	E 14-—	K 20-	B 26 -	B 32-—	B 36-—	K 40--
Prrimtija istipit t Mttlm trafiki v PrcSsiniiJ uliti. — Ob BEdeljab in predstavi, ob 4. popoldne in ob gol S. mier.
3E
Beograd,   Celje,   Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, WSen.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v
tu- in inozemstvu.
»Hf*ffr- |n tisk »Narodne tiskarne*
Za inseratoi del odgovoren Valentin K o p 11 a b
»
DU
14
47
A2B
82
MTA
1G