Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki 1 Din.
TRGOVSKI LIS*
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ££ — Dopisi se ne vračajo. — Št- pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.
V-
©>»
Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, za pol K .j 60 D, za četrt leta 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 20. januarja 1923.
ŠTEV. 8.
Naše morje.
Pravijo, da je nekoč vzkliknil filozof starega veka Plutarh: Navi-gare necesse est, vivere non.
Če je že v starem veku, ko so bila pomorska prevozna sredstva tako skromna, ko niso poznali še jadrnic, pripisoval celo lilozof bro-darstvu tako velik pomen, kakšnega pomena mora potem biti brodar-stvo za naš vek s tako ogromnim svetovnim prometom in s tako razvitimi prometnimi sredstvi!
Kdor ni videl morja, kdor ga ni gledal, ko je tako mirno in gladko, ga ni gledal, ko ga razburja nevidna sila, da izgleda kot da bi kipelo m vrelo in se valovi divje in bobnajoče zaganjajo ob skalovje in obrežje, ta si ne more misliti veličanstva morja.
Morje pa ni samo veličastno, ono donaša tudi veliko koristi tistemu, kateri ga ima in ga zna tudi izkoristiti.
Morje pokriva dve tretjini površine naše zemlje.
Promet na morju ni navezan na ceste in tračnice, postaje in izogi-bališča, po morju vozi brodar neovirano na vse kraje in vse smeri po potrebi in po pravilih pomorske plovbe.
Morje ni samo važen činitelj v gospodarskem in trgovskem življenju kake države, ono tudi dviga njen ugled, vpliv in moč.
Kot dokaz navajam iz starega veka Feničane in Rimljane, iz srednjega veka Španijo, pozneje Nizozemsko, Francosko in Anglijo, iz naših časov pa Nemčijo in Združene države Amerike.
Naše je morje od Soče do Boja-ne. Italija nas je sicer oropala naše obale od Soče do Reke, se je zajedla v dalmatinsko obrežje, ali ostalo nam je vseeno še nad 600 ,kiIometrov najboljšega obrežja od Rečice do Bojane, ostali so nam najboljši pomorci, ki služijo v vseh mornaricah vseh narodov celega sveta. Tudi tako okrnjena posest morja je ogromna glavnica v naših rokah in donašala nam bo obile obresti, če jo bomo znali izkoristiti.
Koristi od morja pa bomo imeli le tedaj, kadar bo poznal ves naš narod pomen morja.
Kakšnega pomena je to, če pozna ves narod pomen morja, vidimo najbolje iz primerov. Avstrija je imela v svoji lasti naše jugoslovansko morje. Ali Dunaj je bil daleč od morja, pa njegovi birokratje niso znali ceniti morja, ki je imelo še to napako, da je bilo jugoslovansko. Zato pa so malo storili za naš Trst, našo Reko, naša dalmatinska pristanišča in brodarstvo. Tudi niso znali razširili med narodi zanimanja in ponosa na morje in mornarico.
Čisto nasprotni primer nam je predvojna Nemčija. Nemčija je znala vcepiti nemškemu narodu zavest in prepričanje, da leži bodočnost Nemčije, nemškega naroda in nemškega gospodarstva na morju. Nemčija je znala pridobiti vse sloje nemškega naroda za svojo mornarico in pomorsko politiko. Zato je pa nemški narod toliko žrtvoval za svojo mornarico in njen razvoj. Vsak Nemec, tudi najoddaljnejši od morja je poznal pomen morja, zato je pa tudi vsak Nemec bil ponosen na mornarico.
V	Nemčiji je vse budilo zanimanje naroda za morje. Vse je bilo na delu, vladni, industrijski, trgovski, obrtni in drugi krogi. Posluževali so se vseh mogočih pripomočkov, pa so imeli polni uspeh. Nemška mornarica se je naglo razvijala, Nemčija je gradila največje in nai-popolnejše brodove, sodelovali so najboljši strokovnjaki in nemška tehnika je dosegla neverietno višino. Kadar je zdrčal kak pomorski orjak iz lesenih opor brodogradili-šča na morsko gladino, je bilo to slavlje celcga nemškega naroda.
Ko so zmagovalci uničili ali si razdelili nemško brodovje, so Nemci zopet začeli z vsemi močmi graditi novo brodovje. Bodimo prepričani, da bodo Nemci v kratkem zopet močni konkurent na morju.
Predočimo si stoletno prizadevanje Rusije, da bi si priborila prosto pot na morje. Žrtvovala je milijarde denarja in potoke krvi za tak prost dohod do morja. Predočimo si prizadevanje posestrine Čehoslova-ške, Švice ali celo neznatne Avstrije, da bi si priborile svobodno porabo kakega pristanišča. Češko časopisje poudarja potrebo lastne mornarice!
Mi smo posestniki morja, smo na obrežju doma, pa se tako malo zanimamo za morje in brodarstvo. Odpravimo ta nedostatek, saj nas celo vsakdanje potrebe silijo, da si iščemo dohodkov iz morja.
Vsa naša inteligenca, ves naš narod mora poznati pomen morja za naše gospodarstvo in za našo državo. Morje mora igrati važno vlogo v naši gospodarski in politični vzgoji.
2e ljudska šola mora začeti vcepljati malim jugoslovanskim srcem ljubezen ne samo do domovine, ampak tudi do našega morja. 2e čitanke za ljudsko šolo morajo vsebovati primerno čtivo o morju in brodarstvu, sličice iz zgodovine našega brodarstva, saj imamo tudi tako zgodovino. Peljite mladino v sušačko ali katero drugo cerkev ob morju, kjer bodete našli razstavljene male brodiče, prave umotvore ročnega dela, katere so darovali Materi božji pomorščaki, ki so se rešili iz kake nevarnosti ali nesreče na morju. Razstava Radiše leta
1920.	v Zagrebu je imela poseben pomorski oddelek, kjer smo videli navduševalne dokaze lepe preteklosti našega brodarstva, stare tradicije, dokaze in priznanja, da so naši jugoslovanski mornarji, čeravno v tuji službi, na vseh morjih in v vseh časih ponosno in častno vozili zastavo broda.
Koliko ponosnejše, častnejše se bo vila zastava na brodih svobodne domovine!
Kakšnega pomena je morje in brodarsKo za nas, nam je najbolje dokazalo prizadevanje Italije, da bi nas odrinila od morja.
Vzela nam ni samo Trsta, ampak tudi Reko, samo da bi ne mogli izkoristiti svojega vladajočega položaja na morju napram zaledju. Vzela nam je Zader, samo da bi lažje ovirala razvoj našega mornarstva. To prizadevanje Italije nam najbolj jasno govori o pomenu našega mornarstva. Gno nas pa tudi priganja, da vsi, kakor zasebniki, tako tudi javne naprave, širimo zanimanje med narodom za morje in brodarstvo.
X X x
Kako je treba citati bilance delniških družb.
(Nadaljevanje.)
V	kakem medsebojnem razmerju sloji lastni kapital družbe napram tujim sredstvam?
Ker predstavlja postavka »Rezerva za zmanjšanje vrednosti 750.000 kron pravzaprav neko korekturo »aktiva«, izločen je za vsak slučaj iz lastnega kapitala, tako da ta znaša K 1,710.000- — , odnosno, če prištejemo k temu še dobiček, K 2,010.403-66. Napram tem lastnim sredstvam stoji tuji kapital kron 3,405.657-95. Razmerje med lastnim in tujim kapitalom je torej 20 : 34, ali izraženo v odstotkih 100 % : 170%. Z drugimi besedami: lastni kapital znaša 37 %, a tuji kapital 67 % vseh sredstev, s katerimi družba dela. In to razmerje se mora pri naših razmerah označiti kot dobro. Na ostale razne poedinosti, na katere bi pri tem primerjanju bilo potrebno jemati obzir, se bomo kasneje povrnili in to pri pregledu drugih bilanc.
Primerjamo li stran »aktiva« in stran »pasiva«, odnosno uporabo lastnega in tujega kapitala, dobimo to sliko:
Lastni kapital družbe znaša . . prištevši dobiček
skupna lastna sredstva ...................K	2,760.403-66
od tega naloženo v . investicije............K	1,413.534-51
preostane potem od lastnega kapitala . K 1,346.869-15
za razne potrebe poslovnega prometa. Ako to razmerje izrazimo v odstotkih, vidimo, da je od lastnega kapitala 51 % porabljeno za invesii-
Dati.
K 2,460.000--K 300.403-66
cije, medtem ko stoji 49 % na razpolago za dnevne potrebe obratovanja.
Tuji kapital pa je uporabljen izključno samo kot promefni kapital. Vse to znači, da je podjetje dobro in zdravo.
Investicije razmeroma niso velike ter znašajo vsega skupaj 23 % cele aktive, tako da je 77 % aktive naložene v prometna sredstva, katera so v stalnem prometu ter se zamore z njimi veliko zaslužiti.
Torej je tudi poslovanje družbe zdravo. Pri vseh teh naših vlogah in opazovanjih je naravno, da so poedini deli aktive stavljeni v bilanco z vrednostjo, katero tudi resnično imajo, osobito, da v postavki »dolžniki« ni neizterljivih in sumljivih terjatev, nadajle da je materija! slavljen v bilanco po nabavni ceni itd. Vse to se mora naravno staviti kot predpogoj.
Zaključujoč za sedaj govor o tej bilanci, lahko rekapituliramo način, ki smo se ga poslužili pri razmotri-tanju.
1. Dobiček in njega višina napram delniški glavnici.
2. Rezerve in njih razmerje napram delniški glavnici.
3. Razmerje lastnega in tujega kapitala.
4. Način uporabe lastnega in tujega kapitala z ozirom na investicije in prometna sredstva.
5. Razmerje med investiranim in prometnim kapitalom.
S tem smo si sestavili natančen načrt, katerega se hočemo držati pri pregledu nadaljnjih bilanc.
V	naslednjem predočimo zopet bilanco neke druge tovarne:
Imeti.
Nepremičnine .... Stroji		258.292 148.829 75.000 1 100.000 85.211 4,704.215 2,554.896 ' :-^y	62 29 91 51	Glavnica	 Rezerva		3,000.000 700.000 148.829 113.400 18 1.300.000 2.320.000 343.665	29 97
Vozila	 Oprava				Rezerva za obnovo		
Drž. posojilo	 Blaganja	 Dolžniki	 Blagovno skladišče			Rezerva za obnovo poslopij	 Nedvignj. dividenda . Menice	 Upniki	 Dobiček			
	7,926.446	33		7,926.446	33
1 1 Rodi boljšega pregleda si sestavi Aktiva.			I I mo bilanco kakor smo prej omenili : Pasiva.		
Investirani kapital:			Lastni kapital:		
(Nepremičnine, stroji			(Delniška glavnica in		
vozila, oprava). . .	482.122	91	rezerve		3,962.229	29
Prometni kapital:			Tuji kapital:		
(Drž. posojilo, blagaj-			(Menice, terjatve, ne-		
na, dolžniki, bla-			dvignena dividenda	3,620,561	07
govono skladišče)	7,444.323	42	Dobiček	343.665	97
	7,926,446	33		7,926.446	33
			I I		
Čisti dobiček znaša K 343.665-97, kar odgovarja pri delniški glavnici K 3,000.000-— preko 11 %. Rezerve družbe so bogato fundirane. Redni rezervni zaklad je dosegel 700.000 kron, t. j. 23 % del. glavnice. Rezerva za obnovo strojev je enaka že bilancirani vrednosti strojev, tako da so isti že popolnoma amortizirani, a rezerva za obnovo zgradb odgovarja že 44 % vsote, postavljene v bilanci kot vrednost nepremičnin.
Lastna sredstva družbe (delniška glavnica, rezerva in dobiček) tvorijo skupaj K 4,305.895-26 napram tujemu kapitalu K 3,620.551 07. Podjetje dela torej v prvi vrsti z lastnim kapitalom, ker znaša isti 54 % skupnih denarnih sredstev, ki jih je koncem leta izkazalo v bilanci.
Iz tega lastnega kapitala se uporablja samo K 482.122-91, t. j. samo 11 % v investicijske svrhe, dočim znači ostalih 89 % lastni prometni kapital. Družba ima torej dovolj
lastnega kapitala, da lahko vzdržuje delo tudi, ako bi ji morebiti vsled kake denarne krize njena bančna zveza odpovedala kredit, ali z drugimi besedami:	družba
stoji čvrsto na svojih lastnih nogah.
Zanimivo je, da ta družba ne obstoja iz predvojnih časov, ampak je razmeroma mlada, in vendar izkazuje že zdaj toliko rezervo in tako povoljne rezultate.
(Dalje prihodnjič.)
Fr. Zelenik:
iitaše mednarodne trgovske zveze.
Ni države na svetu, katera bi bila popolnoma neodvisna od tujine in bi tedaj lahko popolnoma zaprla svoje meje tujemu vplivu, kakor duševnemu tako gospodarskemu. Odkar se je izvršila delitev dela in so postale potrebe človeštva raznolične in večje, je nastala tudi medsebojna odvisnost. Znanost in umetnost sta mednarodni in tudi kapital je postal mednaroden. Zato so pa narodi v gospodarskem oziru med seboj odvisni. Kako velika je ta odvisnost, kako velika je potreba medsebojnega prometa in izmenjavanja dobrin, nam pove številka mednarodne trgovine pred vonjo in tudi sedaj po vojni. Pred vojno je mednarodna trgovina dosegla lepo številko 200 milijard zlatih kron. Sedaj znaša ta trgovina komaj 100 milijard zlatih kron (leta
1921.). Ta padec pa ni nastal morda radi manjše potrebe mednarodnega trgovskega prometa, ampak je le posledica svetovne vojne. Ta nam je zapustila grozne gospodarske posledice. Uničila je gospodarsko ravnotežje in to jako otežkoča mednarodno trgovino in mednarodne trgovske zveze. Padla je proizvajalna volja in potrošna sposobnost narodov. V neredu pa je tudi denarni trg in vrednost denarja, kar ima za posledico propad mednarodnega kreditnega sistema. Propadle so pa tudi nekatere prejšnje gospodarske enote.
iz razvalin prejšnje gospodarske enote je nastala tudi naša država. Svet stoji pred novo gospodarsko enoto in na nas je sedaj, da ji pridobimo mednarodne trgovske zveze. Svet nas še jako malo pozna. Našo Ljubljano n. pr. iščejo po Češki, Poljski, celo v Italijo so jo že prestavili. Beograd leži v Srbiji, Zagreb pa »in Ungarn«. Tok časa skrbi za to, da je tu pa tam kdo slišal o »Jugoslavija« in nekateri tudi že poznajo kemično obliko »SHS«.
Nove državne meje so nas postavile pred nove naloge. Iz stare navade nam še vedno mešetarijo Avstrijci, Madžari in Italijani. Da je to posredovanje škodljivo za naš ugled in naše gospodarstvo, imamo dokaze. Navedem samo enega. Itailjani so pokupili velike množine vina v Dalmaciji, ga prepeljali v Trst, ga tam na svoj način popravili in ga potem prodali kot dalmatinsko vino v Francijo in nekaj tudi v Švico. Seveda so Italijani tako popravili dalmatinsko vino, da ga Francozi ne bodo zlahka zopet kupovali.
Italijani tudi razširjajo poročila o našem gospodarskem položaju in
o	gospodarski vrednosti naše države. Vsak otrok si pa lahko misli, da ta poročila iz italijanskega vira niso ugodna za naše gospodarstvo.
Naše trgovske agencije v tujini se sicer trudijo na lep način, da seznanijo svet z našimi gospodarskimi prilikami, ga opozarjajo na pri-rodno bogastvo naše zemlje, ali sredstva teh agencij so preskromna in tedaj tudi njihova reklama ne more biti zadostna. Za to propagando bo treba šteti več novcev, katere bo morala žrtvovati država.
Veliko pa lahko in mora storiti naša trgovina za naš gospodarski in trgovski sloves. Našo izvozno trgovino moramo vršiti sami brez tujih posredovalcev. Skrbeti moramo za direktne stike, nam niso v to potrebni ne Trst, ne Dunaj in ne Pešta.
Izvozna trgovina se ne sme srna-trati za konjunkturno trgovino, v kateri se da za hip obogateti. Tudi današnje izvozne trgovine smatrajmo za sredstvo v dosego trajnih trgovskih zvez za bodočnost. Za direktne trgovske zveze se poslužujmo naših trgovsikh agencij. V tem oziru pa še vlada malenkostno naziranje, kar sem slišal na svoja ušesa. Postati moramo velikopote/-nejši in ne smemo gledati v vsakem tovarišu, ki vrši isti poklic, hudega konkurenta. Potrebne bodo najbrže združitve posameznih panog, da bodo delale za skupni račun. Poudarjam pa še enkrat, da moramo iskati direktne zveze brez iujega posredovanja, če hočemo imeti ves dobiček od naše izvozne trgovine in če hočemo seznaniti tuji svet z našimi proizvodi.
Družba „ILIR9JA“, Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št.	220.
Nakup gozdov. Prodaja vsakovrstnega lesa.
krnim in bilsrsca.
Ob novem letu se delajo skoro povsod inventure, zato je umestno, da priobčimo tudi o invetnuri in bilanci nekaj podatkov in navodil. Kaj je inventura?
Inventura je zapisnik, ki vse dele premoženja zbira in združuje, tehta, šteje, ceni. Inventura nam poda natančen pregled čez vse premoženje.
Namen vsakega gospodarskega podjetja je, da se vsled truda in dela vrednost premoženja ne le iz-preminja, ampak tudi raste, se množi.
Kakšen uspeh je imel podjetnik v svojem podjetju, pa pokaže šele inventura. Kar je mornarju komoas; to je trgovcu inventura. Ona poda ne le pregledno sliko vsega premoženja, ona nam pokaže tudi uspeh dela. Inventura je tedaj v določenih rokih neobhodno potrebna. Trgovec brez inventure je podoben slepcu, ki tava v temi ter ne zna, kje se nahaja in kako je okoli njega. Zategadelj pa zahteva vsakoletno inventuro tudi zakon.
Zakonske določbe glede inventure.
Clen 29. trg. zak.: Vsak trgovec mora napraviti v pričetku svoje obrti natančen zapis svojih posestev, terjatev in dolgov, gotovine in drugih premoženjskih predmetov, navesti vrednost teh in napraviti zaključek, ki predstavlja razmerje med premoženjem in dolgovi. Isto-tako mora napraviti vsako leto tako inventuro in bilanco svojega premoženja.
Ako ima trgovec blagovno zalogo, katere vsakoletna inventura ni p r i 1 i č n a , zadostuje, ako se napravi inventura vsako drugo leto. (Bilanca pa se mora napraviti vsako leto ter se vrednost blaga za to približno ceni.)
Za trgoske družbe veljajo glede družbinega premoženja iste določbe.
čien 30.: Inventuro in bilanco mora trgovec podpisati. Ako je več osebno obvezanih družabnikov, morajo jo podpisati vsi.
Inventura in bilanca se vknjižu-jeta v določeno knjigo ali pa se sestavita vsakokrat posamezno.
Člen 31.: Pri sestavljanju inventure in bilance je zabeležiti vse premoženjske predmete in terjatve s tisto vrednostjo, ki jo imajo za časa inventure.
Dvomljive terjatve je zabeležiti z bržčasno vrednostjo, neizterljive je izbrisati.
Kakor je razvidno iz člena 29., imenuje zakon inventuro zapisnik aktiv in pasiv. Kot bilanca se glasom zakona smatra zaključek, ki nam predočuje razmerje med aktivi in pasivi.
Navedeni členi dajejo podjetniku jasne predpise, zategadelj jih je treba natančno poznati in uvaže-vati.
Zapis premoženja se tedaj mora napraviti v začetku podjetja in potem po preteku vsakega poslovnega leta.
Inventura se naredi navadno 31. decembra vsakega leta. Ah trgovec ni vezan na ta čas, ampak si izbere čas za inventuro, ki je zanj najbolj pripraven. N. pr. trgovec z žitom bo napravil inventuro pred žetvijo, ker ima takrat najmanj blaga v zalogi. Vendar med vsakokratno inventuro ne sme več preteči ko eno leto.
Vsak pa lahko naredi inventuro tudi večkrat v letu.
Inventura se vknjiži ali v to določeno knjigo ali pa na posamezne liste, pole, ki se potem urejeno shranjujejo.
Kakor je iz navedenega razvidno, je treba napraviti inventuro:
1. v začetku podjetja;
2. ob sklepu vsakega poslovnega leta;
3. ob razpustu (likvidaciji) podjetja, v konkurzu, pri vtsopu ali izstopu družabnika, ob smrti lastnika itd.
Zategadelj ločimo invenluro v:
1. ustanovno inventuro,
2. obratno inventuro,
3. likvidacijsko inventuro.
Vsebina inveniure.
Inventura se naredi v pripovedni ali pa v poštevni obliki. Pripovedna oblika je običajnejša ter ima nastopne dele:
I. aktiva, t. j. vse, kar imenuje trgovec svoje premoženje, kar poseduje, s čim on lahko zasluži in razpolaga,
II. pasiva, t. j. vse, kar trgovec dolguje,
III. bilanco, t. j. primerjanje aktiv in pasiv med seboj.
Bilanca obsega končno vsoto vseh aktiv in pasiv ter čisto premoženje te inventure, prejšnje inventure, razliko med prejšnjim in sedanjim čistim premoženjem. Razlika med tema nam podaja čisti dobiček ali izgubo. Ako je vsota čistega premoženja te inventure večja od vsote v prejšnji inveniure, se je dosegel dobiček, nasprotno izguba;
IV. podpis podjetnika ali družabnikov.
Obris inventarja trgovskega podjetja.
Posamezni deli premoženja se razvrste v inventuri trgovskega podjetja po lahkosti, s katero se v slučaju likvidacije lahko spravijo v denar.
Premoženje, ki je lahko spraviti v denar, ki hitro kroži in izmenjava, imenujemo tekočo ali krože-č o glavnico (fliissiges oder um-laufendes Kapital), n. pr. denar, špecerijsko blago, vrednostni papirji i. dr. (Opomba: navedem tudi nemške strokovne izraze, da bo članek jasnejši našim nemškim či-tateljem.)
Nasprotno pa imenujemo premoženje, ki leto za letom služi podjetju v isti obliki, stalno glavnico (festes Kapital).
Stalno glavnico tvorijo:	1. ne-
premičnine ali imobilije (Immobilien), t. j. poslopja in posestva; 2. premičnine ali m o -b i 1 i j e (Mobilien), to je oprava orodje i. dr.	;
Iz tega izvajamo nastopni obris inventure:
I. Aktiva.
1. Obratno premoženje: a) gotovina, b) čekovni urad, c) valute (trgovski novci, n. pr. tuji denar, kuponi itd.), d) vrednostni papirji in elekti, e) rimese v lastni valuti,
f) devize, t. j. menice v tuji veljavi,
g) blago.
2. Knjižne terjatve pri odjemalcih (dolžnikih): a) zanesljive, b) dvom-ljive.
3. Anticipacije (t. j. naprej plačana stanarina, davki itd.).
II. Pasiva.
1.	Dolgovi: A. pismeno potrjeni:
a)	akcepti, b) zadolžnice in drugo; B. knjižni dolgovi upnikom; C. anti-
cipacije (t. j. rezerve za morebitne izgube itd.). 2. Dolgovi na obratnem premoženju:	a)	hipotekarni,
b)	drugi realni dolgovi.
III. Bilanca.
1. Določba čistega premoženja:
vsota aktiv vsota pasiv . . . .
razlika: čisto premoženje ....
2. Dolčitev čistega dobička: cisto premoženje te inventure čisto premoženje prejšnje inventure . . . ., razlika: čisti dobiček ali izguba ....
IV.	Podpis.
(Konec prihodnjič.)
Vprašanje,
kako poravnati privatno-pravne terjatve med našimi in avstrijskimi državami.
Po došlih vesteh so pogajanja med našo vlado in med avstrijsko glede medsebojnih privatno-pravnih terjatev in glede dviga sekvestrov neposredno pred zaključkom. Po teh vesteh bi se sprejel za poravnavo teh terjatev ključ: Za i staro krono 20 sedanjih avstrijskih kron. Po današnjem stanju valute bi naši državljani dobili za svoje stare terjatve v naših kronah nekako desetino. Naši dolžniki pa bi plačali v naših kronah desetino dolgovanega zneska. Sporazum na temelju navedenega kluča bi pomenil za vse interesirane gospodarske kroge Slovenije in Dalmacije gospodarsko nesrečo. S tem bi se zavodom prizadela tudi občutna krivica, ker je vlada dne 1. februarja 1919 vsled žigosanja siaro-avstrijskih bankovcev prepovedala vsak uvoz kron iz Avstrije, bodisi v gotovini, bodisi z nakazili in s tem zavodom onemogočila, da pridejo do svojih terjatev.
V	primeru zaključitve teh pogajanj na temelju navedenega ključa bi bilo predvsem silno prizadetih 26 zadrug na južnem Štajerskem, ki so po svojih pravilih morale ves odvisni denar nalagati pri »Verban-du« v Gradcu, pri katerem so bili že v novembru 1918 vpeljani odpovedni roki, vsled katerih je tem 26 hranilnicam in posojilnicam ostalo pri »Verbandu« čez 6,000.000 K naložb, ki se jim ne obrestujejo. Zavode bi zadela s takim sporazumom ogromna moralna in materijalna škoda. V isti meri kakor zadruge so prizadete tudi regulativne hranilnice v Sloveniji in Dalmaciji, 31 po številu, ki so istotako nalagale svoj denar pri svojih denarnih središčih bivše Avstrije in vsled že imenovane prepovedi uvoza avstrijskih kron niso mogle dvigniti svojih naložb v okroglem znesku šest milijonov kron. Kreditne zadruge, kakor tudi regulativne hranilnice imajo itak težke skrbi, ker so v znatni meri obremenjene z vojnimi posojili. Tudi drugi gospodarski krogi, zlasti banke, imajo napram Avstriji jako velike terjatve. Tudi ti gospodarski krogi so bili ovirani voditi in dokončati na lastno roko pogajanja glede terjatev z avstrijskimi dolžniki le vsled tega, ker so jih vladni organi v kritičnem času pred prvim žigosanjem po svojem zastopniku generalnem inšpektorju dr. M. Nedeljkoviču zagotavljali, da so te terjatve gotov denar in da jih bodo morali avstrijski dolžniki plačati v jugoslovanski valuti po srednjem kurzu genovske borze tekom zadnjih dveh mesecev pred 1. novembrom 1918 in pa vsled tega, ker je Avstrija zaradi sekvestrov naše vlade dne 1. marca 1919 prepovedala odkazila starih naložb v našo kraljevino.
Spričo tega stvarnega položaja je sklicala za dan 12. januarja 1923 trgovska in obrtniška zbornica v svoji posvetovalnici sestanek prizadetih gospodarskih korporacij. Posvetovanje je vodil zbornični predsednik g. Ivan Knez. Po referatih gg. dr. Windischerja in dr. Frana Černeta se je po izčrpni de-
bali, kaiere so se udeležili gg. dr. ] Fran Paulin, dr. Basaj, dr. Kersnik, j Avgust Tosti in dr. Kisovec, sklenilo, da se protestira proti zaklju-čitvi uvodoma navedenih pogajanj na temelju nesprejemljivega ključa 1 :20. Temu sporazumu je tem bolj ugovarjati, ker so še leta 1922. ponujali avstrijski delegati poravnavo na podlagi ključa 100 starih kron proti 60 našim kronam. Protest se je poslal ministrstvu pravde. Obenem se je naprosilo g. ministra dr. Zupaniča, g. dr. Ribara in g. pokrajinskega namestnika I. Hribarja, da podpirajo gospodarske organizacije v upravičenih zahtevah.
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
V Bosno in Hercegovino se je uvozilo leino okrog 2—3.000 komadov u-strojenih amerikanskih rumenih lisic in
1	— 1.500 komadov sobolov, 1 — 1.200 krtov, 1.000 komadov aslrahanov, 2000 komadov bizamovih kož, 2.000 komadov barvanih zajcev, 3.000 komadov murmerjev, 1.000 komadov japonskih soboljev, 200 belih ruskih lesic. Vse lo se je predelavalo v deželi. Količina u-voza v ostale pokrajine nam ni znana, vendar za Banat, kjer se nosijo kosmate kape, ni velika.
Znatne pa so količine izgotovljenih kožuhovin, ki so se uvažale, kakor o-vrantiki, boe, rokavniki in podloge za moške in ženske suknje, ki znašajo za celo državo na milijone in naš velik interes bi bil, da se vse to izdela v tu-zemstvu v domačih obrtih. Tu bi lahko mnogo pomagali krznarji in zato je treba, da jih država pri tem podpira. Poleg takega krznarskega obrta pa obstoja še kožuhovinarski obrt, ki je zclo lazširjen v vsJi krajih, kjer se nosijo kožuhi in ki bi dal zelo dobre delavce, ako bi se krznarski obrt razvil, ki bi se hitro vpeljali v moderno krz-narijo.
* * *
Krznarski obrt je bil nekdaj v Srbiji eden od najboljših obrtov in zelo razvit, posebno v Beogradu, v Prilepu in v Ohridu. Ta obrt je bil urejen za predelavo lisic. Vsled propadanja narodne noše, kakor »čurke, bunde in ja-pundžeta« je propadi tudi ta obrt. Obstoja samo še v toiiko, v kolikor izdeluje čepice ter se je začel zadnji čas modernizirati ter izdelovati krznarske izdelke za žensko nošo, kakor mačke (boe), ovratnike, rokavnike, podloge in podobno. To moderniziranje se je začelo v Beogradu, Nišu itd.
Nova moda, to je moderne potrebe za ženske obleke zahtevajo tudi nove vrste kožuhovin, ki so na specijaine načine pripravljene, barvane rezane in šite.
Največji del modernih krzn za žensko potrebo tvorijo kože od domačega zajca v barvanem stanju, na posebni način prikrojene in sešite. V zadnjih letih pa se vsled pomanjkanja domačih zajcev uporablja mnogo tudi barvana koža divjega zajca ter črna, rumena in temno barvana lisičja koža.
Naš krznarski obrt se mora naučili najprvo barvanje surovih kož z modernimi barvami, v čemer je že napravljen dober začetek, akoravno se je tega težko naučiti, ker Lipsko, kjer se nahajajo največja skladišča kožuhovine in kjer so istočasno tudi tovarne za barvanje kož, skriva tajnosti barvanja kakor kača noge.
Prva in najglavnejša naloga ministrstva trgovine in industrije glede podpiranja krznarske obrti bi bila, da bi se nov način barvanja razširil med čim večjim številom krznarjev. Kaj mora storiti ministrstvo trgovine in industrije? Moralo bi poslati v inozemstvo špecijelno v Lipsko boljše krznarske delavce in barvarje, da bi se izučili barvanja kožuhovin, ter angažirat strokovnjake in prirediti tečaje v tu-zemstvu. Pri takem kurzu o barvanju bi bilo treba tudi prirediti kurz za moderno prikrojevanje krzna, ker je tudi ta stvar velike važnosti in potrebe. Poleg tega bi morala država ščititi barvanje krzna pri nas s carino, še bolj pa izdelavo krznarske konfekcije.
V	tem oziru je bilo ministrstvo za narodno gospodarstvo izbralo gojence
in strokovne učitelje, da izučijo barva- I nje krzna z namenom, da prirejajo tečaje, vendar je vse to vojna preprečila. Idealni cilj bi bil, da se vse surovo domače krzno pridela doma ter v predelanem stanju izvozi, kakor tudi, da se potreba po tujem krznu krije v deželi s surovim krznom, ki bi se v surovem stanju uvozilo in predelalo za domačo potrebo.
V	sedanjih težkih nabavnih prilikah za materijal bi morala država z izvoznimi carinami na krzna zasigurati domačemu obriu predelavo domače surovine, kar se je tudi sedaj zgodilo. Razvoj obrti bi tudi pospeševala vpeljava sejma za kožuhovine od divjačine v Beogradu ob priliki sejma za kože od drobnice.
Nove naredbe v čehoslovaškem valutnem in deviznem gospodarstvu.
Stroge odredbe, ki jih je čeho-slovaški bančni urad ministrstva financ v Pragi uvedel 28. novembra 1919. leta, so bile v veljavi do 21. avgusta 1921. leta. Tega dne so bile izdane olajšave, kaiere so se vedno bolj razširjale, čim bolje je stala češka krona. Padec češke krone, osobito v zadnjih tednih, je pa prisilil ministra Rašina, da ukine vse te olajšave, ter da ponovno spravi v veljavo naredbo št. 644 z dne 28. novembra 1919, tako da so sedaj zopet v Čehoslovaški merodajni za promet in trgovino deviz in valut sledeči predpisi.
1. Splošno je prepovedana arbitražna prodaja čeških kron — devize, izplačila, čeki Prage — kakor za zdrave, tako za slabe valute, in to na praški ali drugi borzi. Poedi-ne arbitraže se smejo prodajati samo z dovoljenjem Bančnega urada. Protivrednost arbitražne prodaje — ako se arbitraža izvaja do K12. ure dopoldne — se mora privesti Bančnemu uradu še istega dne, a če se arbitraža vrši pozneje, tedaj se privede sledečega borznega dne, ravno tako tudi eksportne valute, in se obračun provaja na isti način. Dovoljenje za arbitražo se daje načeloma tam, kjer se rabijo čehoslovaške krone za plačanie blaga, izvoženega iz Čehoslovaške republike.
Prodaja deviz po nalogu iz inozemstva in dobropis protivrednosti v čehoslovaških kronah na račun inozemstva, z navajanjem, da bo stranka kasneje kupila blago v Čehoslovaški, je dovoljeno samo z dovoljenjem Bančnega urada.
Za remitiranje iz inozemstva velja načelo, da mora banka ali tvrdka prodati na praški borzi tujo de-vizo ali valuto.
Prodaja zdravih deviz v inozemstvu za slabe devize dovoljuje samo Bančni urad.
2. Konti inozemcev se smejo prosto odobravati:
a) za iznos, ki izvira iz uvoza blaga za čehoslov. krone; v_ b) za iznos do 20.000 Kč za plačilo tovornine, zavarovalnine, vrednostne papirje, kupone in slično. Iznosi do 3000 Kč so dovoljeni;
c)	za iznos do 20.000 Kč kot protivrednost kredita, dovoljenega kakemu inozemcu.
Inozemec lahko tudi v bodoče svobodno razpolaga brez dovoljenja Bančnega urada s svojo terjatvijo v korist kakega inozemca v inozemstvu ali v Čehoslovaški, ali v korist Čehoslovaka v Čehoslovaški. S svojo terjatvijo lahko nabavlja tudi efekte ali zahteva protivrednost zlatih ali drugih deviz.
3. Dvigne se svoječasna razlika med tuzemskimi in inozemskimi kronami
Za plačila v tuji valuti v inozemstvu ni treba posebnega dovoljenja in to niti za dobro, niti slabo valuto, če protivrednost ne prekorači Kč 20.000.
Pooblaščene banke in tvrdke lahko svobodno pošiljajo čeKe, akreditive, menice, kupone in ostale na Kc se glaseče vrednote, ako ne prekorača iznos po komitentu Kč
20.000 dnevno in ako mesečno pri eni in isti stranki ne prekorači svote Kč 100.000.
Pooblaščene banke in tvrdke smejo brez nadaljnjega prodajati onim, ki potujejo v inozemstvo v slabih ali dobrih valutah ali devizah do Kč 3.000 posameznikom, a do Kč 5.000 posameznim rodbinam. Višje iznose pa samo po izrečnem dovoljenju Bančnega Urada.
5. Prepovedano je kontrahiranje kreditov v inozemstvu za čehosi. krone.
Prpovedano je dovoliti kredite v Kč ali v tuji vrednosti inozemskim zavodom ali tvrdkam, v višini, ki prekorači Kč 20.000. Prepovedano je kupovanje deviz za dovoljenje Kč kredite.
Nadalje ostane v veljavi, da se ne sme dajati inozemcu kedit v Kč v obliki lombarda. Postkrediti, kateri bazirajo na reciprociteti ostanejo v veljavi.
Čeki, izplačila in akreditivi, kateri se izstavljajo v inozemstvu na čehoslov. zavode in tvrdke v breme debetkonta inozemstva, se ne smejo, v kolikor prekoračajo kredit, dovoljen po Bančnem Uradu, honorirati.
Čeki Čehoslovakov, ki presegajo iznos od Kč 20.000 ali skupno Kč
100.000 mesečno, pa so določeni za žiro kakega inozemca, se morejo odobriti inozemcu samo po dovoljenju Bančnega Uada.
Čeki, katere izstavljajo poedine banke na lastno odredbo, morajo imeti označbo »prenosljiv samo v tuzemstvu« ali kaj sličnega.
Ni dopustno izvrševati kupne naloge, prispele iz inozemstva, z navajanjem, da je protivrednost avi-zirana, da prispe pozneje ali slično.
Popolnoma je prepovedano zoper kupiti prej prodano eksportno valuto.
6. Prošnjam za dovoljenje dobropisa Kč, ki rezultirajo iz prodaje vrednostnih papirjev, se mora doprinesti dokaz o izvozu vrednostnih papirjev.
7. Bančni Urad bo na borzi dodeljeval devize samo na podlagi predloženega dovoljenja uvoza. U-voznik pa mora tekom 6 tednov dokazati, da je blago uvozil.
8. Počenši z 8. januarjem 1923 lahko polagajo izvozničarji izvozno valuto tudi v slabi valuti.
9. Za zdravo valuto se računa: Dolar, kanadski dolar, angl. funt. švic. frank, holandski goldinar, franc, frank. belg. frank, švedska norveška in danska krona, laška lira, peseti, japonski yeni, braziljski mijreizi in argentinski pens.
Za slabo valuto se računa: marka, nemška in poljska, rumunski leji, dinar, bolgarski levi, turški funti, avstr, krone, letav. rublji, madžar. krone, finske marke.
Izvoz in uvoz.
Izvoz ržene moke iz češkoslovaške.
Češkoslovaška socialistična kmetijska zadruga je dobila izvozno dovoljenje zalSO vagonov, osrednja agrarna zveza poljedelcev pa za 300 vagonov ržene moke. Kakor poroča »Venkov«, je dovoljenih 3.000 vagonov rži za izvoz pod pogojem, da se gotov del izvozi v moki, ker ima Češkoslovaška od lanske letine še velik preostanek.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Nazadovanje cen svinjam. Iz Subotice poročajo, da se v Vojvodini opaža znatno nazadovanje cen svinjam, ker je zaradi pretiranih cen izvoz svinj začel zastajati.
Vinska kriza v Dalmaciji povzroča tamkajšnjemu prebivalstvu mnogo skrbi. Konzum je minimalen, a izvoza ni. Samo v šibeniškm okraju je še nad
50.000	hektolitrov vina, ki čaka kupcev ob povoljni ceni.
Vinarska zadruga v Metliki priredi v nedeljo, dne 4. februarja 1923 v prostorih Narodne Čitalnice v Metliki vinski semenj z začetkom ob 11. uri in zaključkom zvečer. Na sejmu bodo razstavljena najrazličnejša bela in črna
vina iz vseh goric metliškega okraja. Gostilničarji in vinski trgovci! opozarjamo Vas, da je pridelala Belokrajina letos izborno kapljico, ker je bilo grozdje popolnoma zrelo in se je trgatev vršila v lepih dneh v prvi polovici oktobra. Vino je zdravo, ne preminja barve in je že enkrat pretočeno. Zaradi obilega pridelka bo izbira prav bogata in cene primerne.
Veliko naročilo sodov v Zagrebu za južno Ameriko. V Ameriki se je ustanovilo »Slavensko amerikansko trgo-vačko društvo«, katero se je obrnilo z velikim naročilom sodov v Jugoslavijo. Naročba se glasi na 15 milijonov Din. Sodi so namenjeni v Južno Ameriko. Izdelajo se v »Tvornici bačava d. d.« v Zagrebu.
Industrija.
Obupni ukrepi nemških industrialcev. Iz Berlina poročajo, da namerava znani voditelj lastnikov premogokopov Thyssen prodati vse svoje akcije angleškim finančnikom, da onemogoči zasego po Franciji. Javlja se tudi, da je Krupp z Ameriko sklenil velike kupne pogodbe, da spravi svoje posestvo na varno.
200 industrijskih podjetij v Turčiji.
Kakor poročajo iz turških trgovskih krogov, se bavi narodno gospodarski komisarijat z načrtom za ustanovitev približno 200 novih industrijskih podjetij po raznih krajih Turčije. Zaposlenih bo v teh podjetjih okoli 50.000 delavcev.
Dsnarstvo.
čekovni promet izkazuje pri čekovnem uradu v Ljubljani ter Zagrebu kakor tudi pri poštni hranilnici v Sarajevu v mesecu decembru 1922 sledeče rezultate: Vlog je bilo 281.232 s prometom od 840,514626 Din. Izplačil 128.784 s prometom od 820,526.705 Din. — Novih računov je bilo otvorjemh 128, odpovedanih pa 18. Število imejiteljev tekočih računov je znašalo koncem decembra 1922 8.294, vlog j bilo koncem decembra za 226,347.844 Din.
Izdajanje čekov s strani Narodne banke. Narodna banka je obvestila generalni inšpektorat finančnega ministrstva o nastopnem: Da bi se pospešilo izdajanje čekov za dve tretjini efektivnih valut, prejetih od denarnih zavodov smo izdali podružnicam naše banke v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu nalog, da brzojavnim potom zahtevajo od nas čeke, ako bi pooblaščeni zavodi imeli nujne potrebe, a za slučaje najnujnejše potrebe pristajamo na to, da damo zavodom tudi brzojavna izplačila, seveda pod pogojem plačanja brzojavnih stroškov.
Zamenjava bankovcev po 100 in
5.000	Kč. Konzulat Čehoslovaške Republike nam sporoča, da se vrši zamenjava vijolčastih 100 Kč bankovcev in rdečih 5.000 Kč bankovcev, ki so datirani z dnem 15. aprila 1919 pri bančnem uradu ministrstva financ ČSR
v	Pragi le do 31. januarja tek. leta.
Promet.
Železniški vagon se sme natovoriti z največ 15 tonami blaga. Železniška direkcija je odredila, da se smejo železniški vagoni natovoriti z največ 15 tonami, da skupna teža ne prekorači 24 ton.
Nov železniški vozni red. V ministrstvu saobračaja se izdeluje nov vozni red za vse proge državnih železnic. Novi vozni red stopi v veljavo s 1. februarjem.
Telefonski pogovori z inozemstvom.
Da se telefonski promet z inozemstvom uredi, je odredilo ministrstvo, da se v raznih smereh more govoriti v natanko določenem času. Tako je določen čas za pogovore med Ljubljano in Prago od 10.30 do 11., in pa od 15.30 do 16. ure, za pogovore Ljubljana-Du-naj od 13. do 14. in 19.30 do 21. ure. O-stali čas med 9. in 21. uro se vrše pogovori med Zagrebom in Prago, med Zagrebom in Dunajem ter med Trstom in Prago.
Zvišanje telefonskih taks. Z jutrišnjim dnevom stopijo v veljavo naslednje telefonske takse: V prvi coni na 100 km razdalje, 10 dinarjev za triminutni razgovor; v drugi coni, od 100 do 200 km razdalje, 15 dinarjev; v tretji coni, od 200 do 400 km razdalje, pa 25 dinarjev. Zvišanje znaša povprečno 20 odstot.
Ljubljanski veliki semenj.
III. ljubljanski vzorčni velesemenj v letu 1923. Veliki uspehi pretečenih dveh vzorčnih velesejmov so pokazali neobhodno potrebo po takih narodno-gospodarskih prireditvah.
III.	ljubljanski velesemenj se bo letos vršil v mesecu septembru, naj-brže od 1. do 10. imenovanega meseca. Uprava velesejma se je pri prvih dveh sejmih veliko naučila, opazila še nekatere nedostatke, katere bo popravila in bo zamogla letos vsakemu razstavljalcu nuditi največjih ugodnosti. — Pričakuje pa tudi raznih in večjih ugodnosti s strani države za svoje razstavljalce kakor tudi kupce. Namen letošnjega velesejma pa je tudi, posvetiti večjo pažnjo naši obrti v svrho nje dviga in procvita. Obrtniki vseh strok naj torej ne zamudijo te prilike, katera se jim nudi, in svojo udeležbo pravočasno prijavijo. Ker se lansko leto ni zamoglo dodeliti vsled pomanjkanja prostora skoro 50 tvrdkam koje, se opozarja, da naj vsak razstavljalec že danes neobvezno prijavi sejmskemu uradu svojo udeležbo, da ga isti vzame že v evidenco, ker bodo v prvi vrsti vpoštevane one tvrdke, katere se pravočasno prijavijo. — Opozarja
se, da posluje sejmska pisarna permanentno na sejmišču in ji je vsled zvez s tu- in inozemstvom mogoče dati vsakemu interesentu najrazličnejše informacije o inozemskem trgu, sejmih, razstavah i. dr.
Razno.
Novi stanovanjski pravilnik je izšel kot knjižica pri Tiskov, zadrugi v Ljubljani ter velja po pošti Din 6.60. Koncem tedna izide istotam tudi novi stanovanjski zakon.
Državni dohodki v mesecu novembru 1922 so znašali: na kolkih vsolo 33 mil. 982.502.13 Din, to je 9,348.234.20 več nego v istem mesecu 1921; na državni trošarini 46,634.266.86 Din ali za vsoto 5,552.050.73 Din več nego v istem mesecu leta 1921.
Tekoči državni dolgovi so po izja-
vi	finančnega ministra dr. Stojadino-viča poravnani tako, da so dobavitelji zopet v stanu, da se udeležijo novih licitacij, katere razpisuje država za razne nabavke.
Potni listi za živino se izdajajo v u-radu mestnega tržnega nadzorstva, Vodnikov trg štev. 5 v Ljubljani, vsak dan od 10. do 12. in od pol 4. do pol 6. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih se potni listi ne izdajajo.
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Pšenica baška 5 vagonov 437.50— 450, banatska 3 vagone 312 — 315, oves baški ponudba 292.50; turščica baška nova23 vagonov 205—261 sedem osmin, stara ponudba 310, fižol beli baški ponudba 375; moka pšenična »0« ponudba 640; »2« 2 vagona 615; »6« 1 vagon 555; »7« 7 vagonov 455; otrobi 165.
Zagrbški žitni trg (16. t. m. Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 437.50—445, turščica žolta nova 230-237.50, umeino posušena 297.50-302.50, rž 355-365, ječmen za pivovarne 337.50—350, za krmo 300—332.50, oves 300—305, fižol 375—380, moka pšnična »0« 665—675, »2« 650—660, »4« 625—635, za krmo 225—250, otrobi drobni 200, debeli 212.50—225. Tendenca neizpremenjena prijazna.
Zagrebški živinski trg (16. t. m.) Za
kg žive teže notirajo v dinarjih: biki 10 — 11, voli I. 11, II. 8, III. 6, krave L 5,
II. 4, III. 3.50, teleta L 15, 11. 13.50. Svinje so se tržile: debele L 23, II. 21.50,
III. 18, mesnate 1. 17.50, II. 16.50; svinjska mast 33, salo 31.50, slanina
29.50.	Cene mesnatim svinjam čvrste.
Borza
dne 18. januarja 1923.
Nadaljnji rapidni padec dinarja.
Zagreb. Devize: Dunaj 0.1525 do 0.1625, Berlin 0.52—0.625, Budimpešta 3.90—4, Milan 515, London 485, New-vork 104, Praga 292, Švica 1925—1950. Valute: dolar 101 — 102, funti 465, franki 698—700, napoleoni 325, lire 505. Efekti: Ljublj. kreditna 200, Slaven-ska 105, Praštediona 1140-1180, Dubrovniška par. družba 1400-1450.
Beograd. Devize: Bukarešt 50 do
57.50,	Berlin 0.56-0.57, Dunaj 0.155 do 0.165, Pešta 4—4.20, Solun 100—130, Sofija 68—72, Pariz 710—/25, • Praga 298—310, Newyork 107—110. V a I u -t e : dolar 110.
Praga. Dunaj 4.50, Berlin 11.50, Rim 172.85, Budimpešta 131.50, Pariz 239.25, London 167.28, Newyork 35.925, Curih 671.75, Beograd 29.50.
Curih. Berlin 0.02375, Newyork 537, London 24.94, Pariz 35.60, Milan 25.70, Praga 14.70, Budimpešta 0.205, Bukarešt 2.82, Beograd 4.40, Sofija 3.50, Varšava 0.01875, Dunaj 0.0075, avstr, žigosane krone 0.0076.
Berlin. Dunaj 30.92, Budimpešta 842, Milan 110.722, Praga 62.842, Pariz 152.617, London 106.732.50, Newyork 22.967.43, Curih 429.922.
najboljši ameri-kanski pisalni
ir
razmnoževalni aparst, razmnožuje strojno in rožno pisava potom ne-iiroliilivo sMlenopifo
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev.
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi.
Tvrtka IVAN KUŠIČ, Brod na Savi,
želi obvezne ponudbe:
JELOVIH TRUPACA cca. 4000 m3
dužina od 4 do 9 metra, promjer od 25 cm. BAGRENIH TRUPACA (akacija) cca. 5000 m3
du£ine 300, 310, 320 cm manje, a od dužine 330, 350, 360, 400 cm više BAGRENIH DASAKA cca. 10 vagona
debelina od 55 do 65 mm, širina nuzgredna Sve ovo Iiferovano Iranko stanica Postojna, početak prompt a konačno izliferovanje kroz šest mjeseci.
Plača se po izboru prodavaoca kod jedne banke u Zagrebu, Ljubljani ili u Trstu — uz predočenja duplikata tovarnih tistova.
Maraskino Norpurgo
Čašica tega delikatnega likerja je nepopisen užitek!
Priporočamo: Cognac Dalmatia Medicina! in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija 1/. MORPURGO, SPLIT.
Zastopnik: ADOLF KORDIN, Ljubljana, Beethovnova uL9.
!SIiI££lil221III222i11222511222III
Mavec-gips
Portland- in roman-cement, apno, opeko, umetni škrilj, strešno in izolacijsko lepenkG, watprof, karbolinej, drvoce-ment, razne žeblje
nudi po najnižji ceni
Kosta Novakovič i^r.
veletrgovina s stavbenim materijalom
LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta štev. 13.
Prevzame se tudi izpeljava -xylo-lilhnih tlakov.
Priporočamo veletrgovino
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme na veliko in malo.
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
EISIEmEIHEIIIEIHEII
Ivan Kravos
Trgovina:
MARIBOR, Aleksandrova c. 13.
Delavnica:
MARIBOR, Koroška cesta 17.
Telefon inter. 207.
Konjske opreme in potrebščine za konje, kovčeki in različni forbarski izdelki, gonilni vezalni jermeni, gamaše i. t. d.
kMPtn
LJUBLJANA
Fin, uležan,polnomasten
sir
poiemodoiec v hlebih po 20—30 kg nudi po K 150 za kilogram, neobvezno.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
se priporoča na veliko, galanterija, kravate, srajce, palice, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, toaletno in brivsko milo, gumbi, sukanec, svila za vezenje čipk, vezenine.
l Gradbeno podjetje 1
( ing. Dukič in drug |
| se priporoča za vsa v to | •• stroko spadajoča dela. |
IVAN ZAKOTNIK
Telefon II. 379.	mestni	tesarski mojster	TelCfOD	ft.	379.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 46.
Vsakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna	furnirja.
T CUCEKČC1?'
.-V.:-	-	ri._v._v_2.--	-.TAT
araraisiaratsrai^ssiis!rsfsiisifS!iS!iAi®GsiisifsiEsiis3is §	S
g	V korist podpornemu društvu slepih!	gj
| Papirna industrija in knjigoveznica	|
A. Janežič, Ljubljana, Florjanska	ulica 14.	|l
izdelava in zaloga vseh vrst šolskih	zvezkov,	|jj
raznih map, trgovskih knjig, blokov itd.
V korist podpornemu društvu slepih 1
B
E
idl£IIS3lSllSII2II2il2iISJI2fiSII^i2ji2I!S1121l2II2IISaiaE5!2jI2It2:
.	X/fi	i	.	,	...	.	------------- ----- ta—bh—	•	•	-..cj
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industruska d. d., Ljubljana. - Glavni urednik Robert Blenk. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d.