Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan. Posamezna številka stane 10 vinarjev. MARIBORSKI 0F.LP.UEC Neodvisen delavski list za mesto in okolico. Po pošti stane mesečno 3 K 20 v Uredništvo in npravni-štvo: Schmidererjeva tt-lica št. 5. Telefon 3|VI. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Letnik 2. Maribor, četrtek 9. januarja 1919. Štev. 6. Rezultati svetovne vojske. * Na prvi pogled je jtlsno, da je ideja demokratizma zmagala nad absolutizmom in impeiija-lizmom Rusije, Nemčije in Avstro-Ogrske. — V Italiji se še upirajo demokratski,!]) načelom in zahtevom \Vilsonovih točk, a končno bodo prej ali slej tudi tam, zlasti socialistični krogi dosegli, da se odstrani impetijalistični furor ita-Ijanskili generalov, ki jih podpira .vlada in kapitalistična gospoda. Eppur si muove Razen držav, ki so bile že preje, kljub kraljem, dovolj demokratsko urejene, t. j. Anglija, Norveška, Rumunska in Srbija, razen teh so sn tekom zadnjih mesecev pojavile nove, mlade republike. V teh republikah pravzaprav danes bolj vre kakor v omenjenih kraljevinah, a vendar bodo najbrž te vladne oblike ostale, torej v Češki, dalje v Nemški Avstriji, zlasti če bo združena z'Nemčijo, v Poljski, v*Nemčiji in y mnogih republikah ruskih, ako • se ne bodo spet združile v nekdanjo enotno Rusijo. Ob tej priliki naj Zopet povdarjain, da se mi Jugoslovani, ki smo se združili s Srbi, v današnjem času ne smemo pričkati o tem, kaj da hočemo. Edinstvo nam je sedaj najbolj potrebno. Le poglejmo, kako dela z n;imi. Italj in, kako na Koroškem ošabni NemeC spet dviga svojo glavo; glejte, kako Madžari preže na naše, s težavo zasedeno Medmurje, a Prekmurje noče še dati. Kakšni boji, kakšna negotovost bi nam vedno grozila, ako nam ne bo Srbija na mirovnem kongresu zagotovila meje in našo državnost. Kam bi padlo naše, že itak oslabljeno gospodarstvo, ako nam ne bo Srbija s svojim uplivom, s svojim kreditom pomagala in s t.em zajamčila, da ne bo naš denar popol-' noma brez vrednosti. Na to moramo danes misliti, zato ne bomo govorili o tem,, kaj bi rajši in kaj ne. To še vse pride, zlasti tedaj, ko si bomb kaj boljšega zaslužili, četudi sem osebno prepričan, da se nam ne bo godilo slabo, temveč gotovo boljši, kakor bi se nam tedaj, ako bi bili ostali pod staro Avstrijo. Več v tej sili res ne moremo zahievati, k,-:jti — bodimo odkriti — zaslužili si nismo d zunanji minister, so bojda v velikem nasprotju z VVilsonom; Clemenceau namreč misli, da bo še vedno treba oboroževanja, ker človek da je zver. Radi tega; da tudi ni treba zveze narodov. Ravnotako Pichon. Meščanski listi, da so zador voljni s to politiko. »Figaro«, francoski list tudi piše o' nasprotju med Clemenceaujem, Lloyd Georgom in med Wi|sonom. (Op. ur.: Mogoče je nekaj na toh stvar-eh, a mislimo, da bo Wil-son in za njim stoječa Amerika, ki je Francozom in Angležem tudi precej denarja posodila in jim pošteno pomagala, tudi imela še kaj reči !) Volitve v Madžarski., Ogrska vlada je odločila čim preje razpisati volitve za konstitu-anto. Okraji se bodo na novo razdelili. Volitev bo. na podlagi jednake in tajne volilne pravice. Cela Ogrska (bogve, kako si še to mislijo op. ur.) bo razdeljena na 463 volilnih okrajev. Od vsakih 100 izbranih poslancev odpade 25. man-dator manjšini (?) Antanta naj bi ščitila volitve v zasedenem ozemlju, (?) Volitve se više koncem tega meseca. . , t /, Mariborske novice. Različne vesti krožijo danes po mestu, da je padel Velikovec,’ da so nemške čete napadle Radgono itd. Na merodajnem mestu še zjutraj o tem ni bilo mč znano. Opozarjamo občinstvo, naj se ne da varati. Nadzornik ljudskih šol Dretlak. Čitali smo pred nedavnim, da je bil ocf Narodne vlade odstavljen. Danes je še vedno na svojem mestu. Sicer je niogoče medtem aboniral »Slovenskega gospodarja«, a to ne bo dovolj, da ostane nadzornik on, ki je preje vedno trdil, da jev v slovenskih šolah »Amtssprache deutschl« Ge zna mož slovensko, prav, naj obdrži kakšno službo na kaki šoli, a nadzorniki naj postanejo danes rajši ljudje, ki so že 1. 1914 in med ^ctflo vojsko trpeli za svoje slovensko prepričanj«*. “Takih mož je dovolj. Ako želite, jili naštejemo. Zahtevamo Maribor* dne 9. januarja 1919. Mariborski delavec. Štev. 6. torej, da se ob končni ureditvi ljudskih šol tudi to vprašanje uravna. In sicer takoj. Mi to zahtevamo v imenu tlačenih in mnogih slovenskih staršev! Spomenik Gavrilu Prinčipu. V Hadžičih (blizu Sarajeva) se je osnoval odbor, da se prenesejo njegove kosti in da se mu postavi spomenik, ker da je bil velik karakter, ti ni hotel vzeti' mnogih olajšav, katere so mu nudile avstrijske oblasti za to, da bi izdal one ugledne srbske može, ki so bili žapleteni v atentat. Pokroviteljstvo cele akcije je prevzel Gligoriji Jef-tanovič, predsednik Nar. Viječa v Sarajevu Slovanska Čitalnica v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 12. jan. 1919 ob 8. uri zvečer v svojih društvenih prostorih. Po zborovanju je oddaja čitaln. časopisov v podnaročbo potom dražbe. Jugoslovanska umetniška razstava v Parizu. Za časa mirovne konference v Parizu bodo jugosl. umetniki v Parizu priredili razstavo Slovenci pošljejo svoje umetnine v Zagreb, odtod pojdejo preko Reke po ladji na Francosko. Pokrovitelj razstave bo sloviti, svetovno znani dalmatinski kipar Ivan Meštrovič. Orožni listi, katere je izdal nemški magistrat do 2. jan, so razveljavljeni. Vso orožje’ se mora oddati na rotovžu. Natančna določila so razvidna iz lepakov. Popis in zaznamovanje vojnega posojila in bankovcev. Pri znanih razmerah, zlasti pri zadolženosti stare Avstrije, je nemogoče, da bi se mogli udeležiti likvidacije po deležu našega prebivalstva. Zato moramo skrbeti, da varujemo naše prebivalstvo z zamenjavo bankovcev Avstro-ogrske banke za nov denar naše^ države in s prevzetjem enega dela vojnih posojil, ki je v rokah naših sodržavljanov zlasti mladoletnih, hranilnic in občin, v kolikor bode to z ozirom na gospodarsko moč naše dižave mogoče. V to svrho je na vsak. način v enem kakor drugem slučaju potreben popis vseh na našem ozemlju nahajajočih se bankovcev in vsega v naših rokah se nahajajočega vojnega posojila. Seveda je treba obenem preprečiti uvoz bankovcev in vojnega posojila. Naše' prebivalstvo naj torej pomni, da bi se vse to zgodilo le v varovanje naših lastnih koristi, vsled česar naj z zaupanjem in razumevanjem položaja podpira tako akcijo, če bi se merodajni krogi k isti odločili. Zanašamo se, da bo Narodna vlada v Belgradu tozadevno storila odločilen korak ter s tem dokazala, da hoče biti prava zaščitnica gospodarskih interesov cele Jugoslavije. Reorganizacija vojske.- Misija za reorganizacijo vojske je izdala proglas proti razširjanju neosnovanih, razburljivih vesti na naših severnih mejah. Proglas pozivlje prebivalstvo, naj zaupa vodstvu Narodne vlade, ki je korfe-nito pomedla stari avstrijski sistem in ki bo javnost redno in točno informirala o vseh dogodkih, ako tudi bi bili za nas neugodni Oklic svari glede vohunov in prosi prebivalstvo, naj ne daje lahkomiselno tujcem informacij o ustroju moči in razpostavile naše armade. Nadalje veli proglas: Naša nova demokratična vojska, posebno višji poveljniki, ne smejo in nočejo biti ločeni'od civilnega prebivalstva. Javnost se zaradi tega obvešča, da, celo prosi, naj še obrača v vseh vojaških stvareh na kompetentna vojaška oblastva, ki bodo hvaležna za vse podatke in ki bodo dajala rada vsa žaželjena navodila. y Preureditev prispevka za preživljenje. Z naredbo Narodne vlade SHS v Ljubljani štev., 2*19 Ur. list št. 27 se z dnem 15. januarja 1919 ustavljajo in na novo urejajo prispevki za preživljanje in amerikanske podpore n sicer v glavnem takole: Stalni postavki, . Izdajatelj in odgovorni ustanovljeni v § 3 I. odst. točki 2 in 3 zakona, z dne 27. julija 1917 na 1 K 20 v, oziroma na 1 krono, ako svojci, da Si je upravičenost do prispevka docela dana, vendar niso povsem brez zaslužka in dohodkov. Najvišji dnevni prispevek vseh oseb skupnega gospodarstva vpoklicančevega je znižan na 8 kron, ozir. ob prej omejenih razmerah na 6 kron. V izno-zemstvo se prispevki ne na azujejo. Svojci invalidov in preostalih rodovine padlih, vsled vojne umrlih, ali pogrešanih vojakov ne dobe več. prispevka za preživljanje, ampak, ako so upravičeni, naklonitev po zakonu dne 28. marca 1918, drž. zak. štev. 119. Vsi prispevki za preživljanje in vse tako/vane amerikanske podpore po zakonu z dne 17. avg. 1917 drž. zak. št. 375 se z dnem 15. januarja 1919 začasno ustavijo. Kdor hoče izza dne 16. januarji 1919 nadalje prejemati prispevek za preživljanje, mora najkasneje do dne 15. januarja 1919 vložiti pri pristojni davčni oblasti (ne pri podporni komisiji in ne pri okrajnem glavarstvu) prošnjo, na kateri potrdita občinski in župni urad. 1. da je vpoklicanec še v vojaški šlužbi harodne vojske a ne v službi narodne straže, ali pa da se ni vrnil iz ujetništva; 2. da je vzdrževatelj — vpoklicanec preživljal sebe in družino le z mezdnim zaslužkom odnosno svojo plačo. 3. da so svojci vpokličancevi brez zaslužka in dohodkov, ali pa da bi se navzlic svojim zaslužkom in dohodkom brez prispevka nikakor ne mogli preživljati. Prošnji naj, se prilože dosedanje plačilne pole, ako -jih oblasti niso že pridržale, istotako je do 15. jan. 1919 pri pristojni davčni oblasti vložiti prošnje za nakazilo naklonitev onim osebam, ki so izgubile prispevek za preživljanje (svojci invalidov itd.). V istem roku in pri jstem oblastvu in s sličnimi potrdili -ter dosedanje plačilno poloy je nad dje vložiti prošnje za nad djno izolačovanje amerikanskili podpor, katerih zneski se izpre-inene kakor pri prispevku za preživljanje. Da bi bila brez izplačila le podpore podpirancu resno ognožena prehrana, bosta morala občinski in župni urad pred vsakim izplačilom potrditi posebej. Pogajanja med ogrsko vlado in jugoslovanskimi delegati o finančnih vprašanj h so se 3. t m. končala. Imela so samo informativni značaj. Jugoslovanski delegati so izjavili, da morajo protestirati proti nadaljnemu izdajanj^ bankovcev ter da bodo v varstvo jugoslovanskih interesov odposlali v Avstro-ogrsko banko stalno vladno komisijo. Jugoslovanska država obdrži za sedaj še kronsko valuto, vendar pa onemogučuje uvoz kronskih bankovcev. Jugoslovanska komisija je na to odpotovala na Dunaj k pogajanjam zaradi valutnega vprašanja. Maksimalne cehe za gostilne bo tudi treba določiti.,Čeravno je cena mesu padla za polovico, vendar še stane po nekaterih gostilnah pečenka še vedpo 9 do 10 K kakor v času največje draginje. Žigosanje in štetje avstro-ogrskih bankovcev je bilo na ukaz centralne vlade v Beogradu sklenjeno v zadnji seji Narodne vlade. Razglas priobčimo v kratkem. V Ljubljani priredi danes jugoslov. soc. dem. stranka ljudski shod, na katerem bo delavstvo zahtevalo znižanje cen in odpravo stano vanjske bede. Tobaka še vedno ni v Mariboru, zato pa tem bolj cvete kupčija znjim Razni prekupci ga prodajajo od 160 do 260 K kilogram. Kje tiči vzrok, da pri nas ne dobimo tobaka, v Ljubljani pi ga Je dovolj. Prosimo pojasnila! Karte za sveče se bodo izdajale na hišne listine v soboto I I jan Podstranke dobijo iste v pondelj1 k povodom izdaje nakupnih kart. urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Kai Mestno kopališče bode 11. t. m. otvor-jeno Natančne podatke priobčimo jutri. Prodaja krompirja se je preuredila: Krompir v poljubni množini prodajajo klg po 70 vin. sledeči trgovci: Murko, Zentner, Opelka, Primus, Friihauf. Premog je že došel v Maribor in se bo začelo z izdaio najpozneje pribodni teden Nove družinske karte za podstranke se bodfo izdajale prihodnji teden v uradu Elisabet-strasse in sicer: črke A—F v, pondeljek 13., G—M v torek 14, N — R v sredo 15., S—Z v četrtek 16. jan. dopoldne od 8. do 11. Karte za stranke dobijo hišni posestniki v petek 17. jan. proti izkazu hišnih listin. Razne novice. Monakovski nadškof za ločitev cerkve od države. Nadškof v Monakovem je v svoji novoletni poslanici priporočal, naj se ločitev cerkve od države ne izvrši po francoskem načinu, marveč tako kakor v Ameriki. •* Gospodarska kriza v Nemčiji. Doktor Miiller, državni tajnik državnega gospodarskega odseka, je nekemu časnikarju izjavil, da je nemško gospodarstvo v kaotični zmedi Ententi so morali dati toliko železniških vozov in strojev, preje pa so že dosti izgubili v Rusiji, Rumuniji in Avstriji. Dalje so vse stvari zelo drage (vsled valute) in še zahtevajo delavci zvišanje plač. Veliki štrajki se pripravljajo. Vse blago bo torej tako drago, da Nemčija ne bo mogla več konkurirati. — Če pa Nemčija izgubi še Alzacijo in Lotaringijo, izgubi Nemčija 28 miljonov ton železne rude. Če izgubi dalje sarsko kotlino (Saarbecken) izgubi letno 10 milj. ton premoga. Zato bi morala Alzacija dajati Nemčiji rudo, Nemčija pa bi dajala Alzaciji premoga. — Raz-ven tega še groze Poljaki. In med vojsko je nemška trgovina izgubila vse 'svoje odjemalce. Pa Nemčija bi še hotela delati, da bi |e le pustili življenske potrebščine, premog in rudo. Ina-če bi se morala '/o Nemcev izseliti v tujino ali pa bi gladu poginili. Če pa bi antanta zahtevala 100 miljard vojne odškodnine, potem pa bi bilo Nemčije konec. — Saj bodo morali s težavo Nemci sami šfebi plačati oz poravnati vojna po-sijila, drugače so izgubljeni. Za 5 miljard mark obresti vojnih pbsojil bi že še zmogli Nemčija torej še . ne obupava, če ji bo le antanta pustila surovine, ru !o in ji dovolila, si dobiti novih odjemalcev. x Karbidne svetilke za gostilne, stanovanja, hleve, 6 ur razsvetljave stane 20 do 25 h. Karbid po ceni. — Velika zaloga okvirjev in foto-graličnih predmetov. 3—1 C. Th. Mayer Maribor, Zg. Gosposka ulica 39. Popolno sedlo 'n d,,(>r,(l ohra~ i »pvmv - njena ledenica (omara) za domače gospodarstvo se po ceni proda. Ptuj, Scheibel, Anastasius Grlinova ul. 20. 2-1 SJIžiS če mogoče z vrtom, za malo družino, BvOSca se išče v najem, ali pa stanovanje z eno ali več sobami in kuhinjo, do 1. svečana. Vpraša se pri Obranu, Fischergasse 9. 2—2 Trgovina s papirjem Ivanka Weixlv Gospodska ulica 33 priporoča razglednice, papir in druge pisarniške ter šolske potrebščine- 1 Rabitsch v Mariboru.