— 84 —
Nunska cerkev v Ljubljani.
Povedal varn sem, Ijubi otroci, že v drugem šte-vilu ,,Verteca." da imaLjubljanapre-cejšnoštevilolepih cerkva. Takrat je ,,Vertec" prinesel tudipodobocerkve
sv. Petva. Da pa boste Ljubljano, glavno mesto voj-vodine Kranjske, še bolje poznali, namenil   sem  se
vam večkrat kako pododo iz našega prelepega mesta predložiti; le radi berite in to, kar berete, tudi v spominu obderžite.
Denes imate pred seboj nunsko cerkev ali cerkev redovnic sv. Uršule, ki stoji nanarodnem tergu in je kinč ljubljanskega mesta. Predno vam od te cerkve kaj več povem, naj omenim le prav ob kratkem, kako se je red sv. Uršule začel. Začetnica tega reda, kolikor nam je znano, bila je sv. Angela, rojena 1470. 1. v Desenzanu na Beneškem. Pričela je ta red na dan sv. Katarine 1. 1535 in je 5 let pozneje umerla. Leta 1807 je bila med svetnice prišteta. Red sv. Uršule se je kmalu začel širiti po Frartcozkem, bil je povzdignjen v čast in veljavo aa-mostansko, sprejel je postavo ali pravila sv. Avguština in se je zasadil cel6 v Ameriko in druge daljne kraje. Na sv.Martina dan Ietal6l2sprejelo je v Parizu, glavnem mestu Francozke, pervih 12 devic redovno obleko sv. Ursule. Dan sv. Martina je bil toraj za red sv. Uršule jako imenifcen dan, in že takrat je bil po več samostanih zraven dneva sv. Uršule tudi sv. Martiu vsako leto dan popolnih odpustkov ne le za gospe Uršulinarice, ampak tudi sploh za vernike. Uršulinski red se je potem prav naglo razširjal po Prancozkem in samostan v Parizu se je močno napolneval. — V našem cesarstvu je bil najpervi uršulinski samostan v Pragi, ustanovljen leta 1650. Ljubljanski uršulinski samostan in prelepo cevkev, kakor jo vidite tukaj pred seboj, ustanovil je 22. mal. travna 1702. leta sloveči ljubljanski tergovec Jakob pl. Schellenburg in njegova sopruga Katarina. Schellenburgjeumerl 2. februarjal715. 1. — V Ijubljanski uršnlinski samostan prišle so najpred 3 redovnice sv. Uršule iz Gorice. Temeljni kamen k tej prelepej cerkvi položil je 26. julija 1718.1. knezoškof Jakob Vil-helm grofpl. Leslie. V plošči teraeljnega kamena so shranjena iraena te-danjegapapeža Klemena XII., cesarja Karola VI., knezoškofa JakobaVil-helma grofa pl. Leslie, tedanjega deželnega glavarja pl. Kobenzla, te-danjenunske predstojnice M. Kozalije pl. Lanthieri, ustanovnika Jakoba pl. Schellenburga in njegove sopruge Katarine. Cerkevjebila 18. oktobra
- 85 —
1726. 1. od generalvikarja Jakoba Schillinga blagoslovljena in 26. julija 1747. L od tedanjega knezoskofa pl. Attems-a slovesno posvečena.
Zidauje cerkve ia samostana je bilo doveršeno leta 1748 inje stalo od leta 1713 blizu 93.647 gl. stroškov.
Vnanja sprednja oblika ljubljanske nnnske cerkve zidana je v slogu 16. stoletja. Šesfc polustebrov zaljša njeno vnanje lice, med katerimi stojž v štirih verstah velika, štirioglata okna. Dovelikih vrat pridesepo kamenenib.. stopnicah. Mnogo bolj nego od zunaj ima cerkev še le od znotraj lepo in prijazno podobo. Prostorna je, svitla, in kakor so sploh uunske cerkve, prav snažna in čedna. Na vsako straa cerkvene ladije so dolgi stranski kftri ali molitevnice, ki stoje na lepo in vkusao izdelanih stebrih. Na enakili stebrih stoji tudi k6r za orglje nad velikimi vratini.
Blizu svetišča (presbiterija) na desnej strani stoji lesena prižnica s priličnimi podobami ozaljšana ia prav lepo pozlačena. Eavno nasproti na levej strani je stranski oltar s podobo terpečega Kristusa. Oltar je ves iz lesa ia tudi podoba Kristusova je prav lepo izrezana iz lesa in postavljena pod steklo. Spodej je podoba žalostne Matere Božje, ki jo je naslikal sloveči naš domači umetnik Langus. Prav blizu tega oltarja so stranska vratca, skozi katera se pride v molitevnico za redovnice, pa tudi v samostan. Na levej stranf velikega oltarja je veliko, štirioglato, z železnim oinrežjein pregrajeno okno, pri katerern redovnice sv. obhajilo prejemajo. Tla v svetišči so vložena z belim, rudečim in černitu marmorjein; po ostalej cerkvi pa z večjirai kamenenimi ploijpaiiri. Pod presbi-terijem je raka, v katerej počiva truplo pobožuega ustauovnika Jakoba pl. Schellenburga in njegove sopruge Katarine.
Veliki oltar ie prekrasno delo iz lepega, različnobojuega afrikanskega mar-morja. Posvečea je presv. Trojici. Na obeb. straneb. ste dve veliki štatvi iz belega marmorja, sv. Katarina in sv. Ana, kot patroni blage ustanovnice Ane Katarine pl. Schellenburgove. Veliki oltar ima prav za prav šest glavnih podob od različnih umetnikov za posebue praznike, kakor: prečisto spočetje Marije Device; rojstvo Jezusovo; sv. Angela; sv. Uršula; sv. Avguštia in venčaaje Marije nebeške kvaljice. Kedar se približa kateri omenjeuih pvaznikov, postavi se dotična podoba v veliki oltar. Tabernakelj je iz bakra in v ognji prav lepo pozlačeu. Veliki oltar je veljal čez 11000 gl., a tabernakelj še posebej 2600 gl.; vse to je dala narediti že poprej omeujeiia blaga ustanovnica.
Eazun velikega oltarja ima nunska cerkev še pet postranskih oltarjev, izmed katerih smo že poprej enega omenili. Dva stranska oltarja na levej strani po-svečeua sta: pervi sv. Avguštinu, drugi sv. Frančišku Pavlauskemu. — Stranska oltavja na desnej strani sta pa posvečena: pervi blizu prižnice sv. Uršuli, drugi pa Materi Božjej. Podobe sv. Avguština, sv. Frančiška in sv. Uršule v treb. postranskih oltarjih, kakor tudi še nekaj drugih podob, ki vise po steni, so delo domačega umetaika Valentina Mencingarja, čigar ime vam je že od poprej znano. — Prav zadej za kupljo na eiiej strani saraostana ima cerkev zvonik ali stolp, v katerem so 4 zvonovi. — V samostanu je štirirazredna vnauja dekliška šola in notrauja ponavljalua in napredovalna šola, v katerih podučujejo redovnice sv. Uršule same. čez tisuč učenk obiskuje vsako leto omenjene Sole, v katerih. se uče mnogoverstaih koristnih naukov z najboljšira uspeliom.
Iv. T