Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 1

V petek (8/19 °C) bo delno, v soboto (7/18 °C) in nedeljo (8/18 °C) pa pretežno oblačno.

Četrtek, 19. oktobra 2017
številka 42 | leto 64
www.nascas.si
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-l ■in
50
■u-t i 1*1 :o
Že drugič
zmagovalka
sezone
a
V
TAKO mislim
Í -4L ■
(V
»Ta sezona je bila najnapornejša od vseh, zato sem še toliko bolj vesela, da sem zdržala fizično in psihično celotno sezono. Poleg tega mi je uspelo biti na stopničkah v skupnem seštevku tako v balvanih kot težavnosti. Letos se pred začetkom sezone v težavnosti nisem ravno poču tila v formi za to isciplino, ampak sem bila psihično veliko trdnejša kot lani, sploh pa nisem pričakovala, da bom zmagala skupni seštevek že pred Kranjem, kjer se že veselim veliko bolj sproščenega plezanja.« Janja Garnbret.
Foto: Eddie Fowke
Predčasno samo še danes
Splošno glasovanje na volitvah za predsednika republike je v nedeljo 22. oktobra
Ljubljana, Velenje, 17. oktobra
- V nedeljo, 22. oktobra, bodo v Sloveniji potekale volitve predsednika republike, v torek pa se je začelo predčasno glasovanje.
Volivci, ki se v nedeljo ne bodo mogli udeležiti volitev, lahko svoj glas za enega od devetih kandidatov (Suzana Lara Krese, Angelca Likovič, Maja Makovec Brenčič, Boris Popovič, Andrej Šiško, Marjan Šarec, Borut Pahor, Ljudmila Novak, Romana Tomc) oddajo še danes, v četrtek, 19. oktobra, med 7. in 19. uro na sedežu Okrajne volilne komisije.
Za volivke in volivce iz Šaleške doline je volišče v prostorih Upravne enote Velenje. S seboj morajo imeti osebni dokument.
a mkp
VELENJE
RDEČA DVORANA 8. 12. OB 19:30
VSTOPNICE: EVENTIM.SI, POŠTA, PETROL, OMV
Volivke in volivci iz Šaleške doline lahko predčasno glasujejo na volišču v prostorih Upravne enote Velenje.
Začenjajo se spominske svečanosti
Šaleška dolina - Združenje za vrednote NOB Velenje bo skupaj s krajevnimi organizacijami zveze borcev ob dnevu spomina na mrtve pripravilo svečanosti, na katerih se bodo spomnili žrtev fašizma in padlih borcev na območju Šaleške doline. V dneh od 24. oktobra do 1. novembra se jih bo zvrstilo kar petnajst.
Osrednje občinske svečanosti pa bodo: v četrtek, 26. oktobra, ob 18. uri pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu v Velenju, v petek, 27. oktobra, ob 11. uri pri spomeniku padlih borcev NOB na Trgu svobode v Šoštanju, in v sredo, 1. novembra, ob 8. uri pri centralnem spomeniku žrtvam NOB v Šmartnem ob Paki.
a mkp
»Ne gledam in ne poslušam več poročil!«
Tatjana Podgoršek
V naslovu zapisan stavek je izrekla ob komentiranju aktualnih dogodkov prijateljica Marija in pojasnila: »Ne samo, da se mi na-ježi koža, gnusijo se mi že informacije o okostnjakih, ki padajo iz omar sodišč in tožilstva. Da ne bo pomote, gnus ne leti na medije, na srečo po njihovi zaslugi izvemo zanje, gnev namenjam sodnikom, tožilcem in tudi odvetnikom, katerih »delo« vse težje razumem in vse bolj verjamem, kako so podkupljivi in v primežu takšnih in drugačnih lobijev. Pri tem se sklicujejo na zakonodajo, ki je ohlapna in dopušča takšno izrabljanje.« Enotni sva si bili tudi glede tega, da niso vsi takšni, a žal njihov ugled omaja kar nekaj posameznikov, ki s svojim delom povečuje nezaupanje v to vejo oblasti.
Od ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča sem pričakovala precej več, kot pa je ta zmogel dati od sebe v iztekajočem se mandatu. Pričakovanja so bila velika zato, ker je pred ministrskim stolčkom opravljal delo predsednika protikorupcijske komisije in je napovedal, da bodo v nekaterih primerih korupcije letele glave. Nič od tega. Nasprotno. Cel kup primerov, kako lahko nekdo, če se prav piše ali ima botre iz ozadja, če si lahko privošči zvitega odvetnika, prelisiči državo in oglobi davkoplačevalce. Po več letih je Igor Bavčar sicer v zaporu. Finančne poteze Mateja Raščana, pogrebnika Dela Revije, ocenjujejo na 11 milijonov evrov. Zato, ker je priznal goljufijo, bo lahko štiri leta na odprtem oddelku zapora. Tako kot Bavčar tudi on ne bo plačeval nastanitve, hrane in ostalih storitev iz svojega žepa. Zaradi zastaranja zadeve Patrija zahtevajo Janša, Krnkovič ter Črnkovič kar 15 milijonov evrov odškodnine od države, ker jih je ta spravila med drugim ob dobro ime. Toliko menda ne bodo dobili, jim je pa država že ponudila določeno odškodnino, kar pomeni, da je napako priznala, o tem, da bo primerno ukrepala, pa nič. Veliko pove o stanju v sodni veji oblasti tudi, da sta se rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič in njegov odvetnik Velimir Cugmas kar eno leto izogibala vabilom na sodišče in so ju morali na obravnavo privesti. Prepričana sem, da bi mene »našli« takoj, ko ne bi plačala 20 evrov kazni, ali delavca, ki bi iz podjetja odnesel vijak. Ob prebiranju teh vrstic se bo gotovo našel kdo, ki bo komentiral: še ena, ki se na vse spozna. Daleč od tega. Si pa predstavljam, kaj naj bi pomenila enakopravnost vseh pred zakoni. Omenjeni primeri v to rubriko zagotovo ne sodijo. Moja 81 let stara mama ima »recept« za izboljšanje razmer: ko bodo odgovorni za svoje napake plačali iz lastnega žepa, se bodo stvari hitro uredile na bolje.
Velenje Planetu Zemlja prijazna občina
Ljubljana, 12. oktobra -Društvo Planet Zemlja je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani podelilo nazive Planetu Zemlja prijazna občina.
V kategoriji mestnih občin je naziv prejela Mestna občina Ljubljana, ki je le za las prehitela Mestno občino Velenje. Mestna občina Velenje je prejela priznanje za odgovorno prizadevanje pri varovanju naravnih danosti, ustvarjanju boljše kvalitete bivanja občank in občanov ter dobro informiranje o pravilnem odnosu do okolja za te in prihodnje generacije.
Razlika med obema vodilnima občinama je bila po ocenjevanju manj kot 1 % odstotek in v društvu so dejali, da pravzaprav obžalujejo, da v takih primerih niso predvideli možnosti delitve prvega mesta in naziva.
a mz
2S
Dom, Avto, Življenje, Zdravje, Pokojnina, DZZ Zavarovalno zastopanje, Roman Kavšak s.p. Tel: 041 686 177 • roman.kavsak@agencija-as.si
20

Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

19. oktobra 2017
ttl
LOKALNE novice
Pripravljajo se na volitve
Velenje - Predsedstvo sindikata SPESS Premogovnika Velenje je začelo kandidacijske postopke za sindikalne funkcionarje in s tem priprave na volitve, ki bodo predvidoma v četrtek, 14. decembra.
SMC ozavešča
Odbori Stranke modernega centra Šaleške doline se vključujejo v preprečevanje zasvojenosti z drogami. Nocoj ob 18. uri bodo pripravili pogovor na to temo. K sodelovanju so povabili Vilmo Kutnjak iz Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, policista Aleksandra Leopuščka in Mitja Duha, ki bo predstavil, kako se je iz sveta omame vrnil v življenje. Pogovor je odprt za javnost.
a mz
Socialni demokrati pekli kostanj
Tradicionalno pripravljajo člani območne organizacije SD Velenje na Cankarjevi ulici kostanjeve piknike, ki so postali zelo priljubljeni. Tudi zadnjo soboto je bilo tako. Vrste tistih, ki so si želele sveže pečenega kostanja in mošta so bile ves čas večje od pekovskih zmožnosti. Mednje so delili tudi propagandni
material in seveda predstavljali svoje delo. Med drugim so jih pozdravili predsednik in župan Bojan Kontič, ministrica Andreja Katič, podžupan Peter Dermol, poslanec Jan Škoberne, nekdanji župan Srečko Meh ... Izpostavili so uspešno udejanjene naloge, še posebej pa svojo socialno naravnanost.
Zaključna prireditev Velenje mesto cvetja
Velenje, 18. oktobra - Danes ob 17. uri bo v velenjski vili Bianca zaključna prireditev letošnje akcije ocenjevanja najlepših okolij v MO Velenje. Tudi letos so jo skupaj pripravili Turistično društvo Velenje, MO Velenje, podjetje PUP in Zavod za turizem Šaleške doline. Na zaključni prireditvi bodo podelili priznanja za najlepše urejene okolice hiš, balkonov, teras ... Poleg tega bodo odprli razstavo Cvetlična pravljica, ki bo krasila prostore vile Bianca. Jutri ob 16.30 pa organizatorji vabijo še na pogovor z Mišo Pušenjak, avtorico številnih strokovnih knjig s področja zelenjadarstva. V pogovoru z Natašo Dolejši bo delila tudi nasvete, ki bodo dragoceni vsem vrtičkarjem.
a bš
Jan Škoberne zahteva ureditev statusa študentov
V zvezi z interpelacijo ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič je naslovil poslanec SD Jan Škoberne pobudo, da naj se v najkrajšem možnem času sestane z visokošolskimi partnerji (predstavniki univerz, predstavniki študentov ...) in preuči nastalo stanje ter poskusi poenotiti in razčistiti različne interpretacije 69. člena ZVIS v smeri, da se vsem študentom, ki so upravičeno pričakovali, da bodo tudi v letošnjem študijskem letu lahko nemoteno uveljavili pravice iz statusa študenta, le-te tudi zagotovijo. Škoberne dodaja: »Če znotraj obstoječega pravnega okvira nikakor ni možno najti rešitev za izhod iz nastale zagate, v kateri so se znašli marsikateri študentje, naj Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v najkrajšem možnem času Državnemu zboru RS predloži predlog avtentične razlage oziroma spremembo 69. člena ZVIS, ki bo usklajen z visokošolskimi partnerji in bo odpravljal nastalo situacijo in nejasnosti.«
a mz
Evropa nagradila projekt Starejši za starejše
Na podelitvi nagrade Državljan Evrope v Bruslju sta bili tudi predstavnici Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev
Bruselj, Velenje, 11. oktobra -
Evropski parlament vsako leto podeli nagrado državljan Evrope za spodbujanje evropskega duha in vrednot. Slovenski program Starejši za starejše je v sredo v Evropskem parlamentu v Bruslju prejel to visoko nagrado za leto 2017. Prostovoljski program Starejši za starejše, ki ga usklajuje Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in v sedanji obliki obstaja od leta 2004, sta za prejem nagrade predlagala evropska poslanca Igor Šoltes in Ivo Vajgl.
Šaleško pokrajinsko zvezo društev upokojencev sta na slovesni podelitvi v Bruslju zastopali Slavka Mijoč kot pokrajinska koordi-natorka projekta Starejši za starejše in Hela Oštir, koordinator-ka v Društvu upokojencev Vinska Gora. Nagrado je ob navzočnosti skupine prostovoljk in prostovoljcev iz programa prevzela njegova pobudnica in nekdanja predsednica Zdus Mateja Kožuh Novak, ki upa, da bo priznanje EU spremenilo mačehovski odnos države. »Starejši težko prodirajo s svojimi idejami, mlajši jih ne dojemajo kot dejavne državljane, ampak kot odpad, zato projekt težko napreduje. Zadnja
štiri leta se je ustavilo, ker država ne da dovolj denarja,« je opisala trenutno stanje. Državo je pozva-
je plačati potne stroške, če uporabljajo avtomobil. Denar je potreben tudi za 300 koordinator-
Slavka Mijoč in Hela Oštir sta se udeležili podelitve nagrade
Državljan Evrope v Bruslju.
la, naj ne bo mačehovska in naj prepozna pomen nagrajenega projekta za celotno družbo. Za delovanje po vsej Sloveniji bi od države potrebovali pol milijona evrov na leto, saj zanj prispevajo tudi lokalne skupnosti. Prostovoljci sicer delajo zastonj, a treba
jev, ki izobražujejo in usklajujejo 4000 prostovoljcev. Za sedanje delovanje programa, ki pokriva okoli 60 odstotkov Slovenije, v Evropi pa ga ocenjujejo kot edinstvenega, potrebujejo po navedbah Kožuh Novakove 600.000 evrov na leto, za delovanje po ce-
lotni Sloveniji pa bi potrebovali milijon na leto, od tega polovico od države. Projekt pa dobro teče tudi v Šaleški dolini. Slavka Mijoč nam je povedala: »Vsi si želimo preživeti starost doma, med svojimi stenami, vendar ne osamljeni in brez pomoči, ko nam bo ta potrebna. K temu lahko marsikaj pripomoremo starejši sami z organizirano medsebojno pomočjo. Zato smo se že leta 2005 vključili v projekt Starejši za starejše, saj verjamemo, da ta prinaša višjo kakovost življenja doma.« V projektu sodeluje večina krajevnih društev upokojencev (DU), vanj nista vključeni le še DU Pesje in DU Šmartno ob Paki. Lani je v projektu Šaleške pokrajinske zveze DU delalo 65 prostovoljk in prostovoljcev, ki so obiskovali in lepšali življenje starejšim od 69 let. Prostovoljci so v letu 2016 opravili 2449 obiskov starejših, obiskali pa so 1221 oseb. Preko ustreznih služb ali v organizaciji DU so nudili pomoč 573 osebam, večini večkrat. Pri organizaciji pomoči je bila najuspešnejša DU Velenje s kar 195 osebami, ki jim je organizirala različno pomoč.
a bš
Savinjsko-šaleška naveza
Čas, ko postanejo ljudje pomembni
Naj se glas (u)sliši - Zemlja in zemljine -Kultura v mestu in na vasi - Predvolilni pohani piščanci
Pred občani in državljani je naporno obdobje. Komaj smo preživeli referendum, že bomo v nedeljo izbirali novega predsednika države. In če v prvem krogu ne bomo »volili prav«, bomo morali na volišča za predsednika ali predsednico še enkrat. Kot kaže po dosedanjih predstavitvah, je možno oboje. Kmalu za tem bodo volitve za državni svet, prihodnje leto pa nas čakajo državnozborske volitve, pa še lokalne. Veliko odgovornega dela v kratkem času. Saj volitve niso noben »dril«, če jih želimo izpolniti, kot je treba, je to odgovorno delo. Kolikokrat smo že rekli, da moramo usodo vzeti v svoje roke!? Seveda je še vedno veliko tudi takih, ki se sprašujejo, če so volitve res glas ljudstva, če to preko njihovih predstavnikov ne zvodeni. Da naši izvoljenci ne odločajo več v našem imenu, ampak mimo nas. V tem tednu pa nas menda čaka še eno »delo«, povezano z volitvami. Sodišče naj bi predvidoma že v začetku tedna vzelo v »obdelavo« tožbo stranke SDS proti državi zaradi vpliva afere Patria na prejšnje volitve. Zadnje dni so nekateri tudi »opozarjali«, kako blizu je Hrvaška. Tokrat ne zaradi težav z mejo, ampak zaradi Agrokorja. Ta je sicer njihov, a preko Mercatorja tudi »naš« - vsaj naš problem bi lahko bil. Nekateri namreč dvomijo, da je kljub nekaterim našim ukrepom Mercator lahko povsem varen. Kar zadeva hrane, je bilo zadnje dni slišati tudi bolj odločne tone, da vzhod me more biti smetnjak Evrope. Da je za ta del vse dobro, tudi tako, kar na zahod sploh ne pride na mize ali v kakšno drugo uporabo. Slovenska ocenjevanja naj bi bila sicer pokazala, da pri nas tako močnih odstopanj pri kakovosti in varnosti ni, vse pa vseeno ni OK. Še posebno, če poslušamo »glas ljudstva«. Če bodo besede meso postale, se nam na tem področju menda počasi le obeta malo več reda. In okusa! Do Zemlje pa nam je vendarle malo več mar. Vsaj tako kaže tudi letošnja akcija Društva Planet Zemlja. Veliko priznanj, ki so jih podelili letos, sicer že sedmič zapored, je pristalo tudi v občinah našega širšega območja. Od manjših, kjer je naziv zemlji prijazna obči-
na dobila Dobrna, do največjih, kjer je bilo s priznanjem nagrajeno Velenje, a le za las zaostalo za zmagovalno Ljubljano. Občine so tako Zemlji vse bolj prijazne, zemlja pa ni vsepovsod najbolj prijazna do občanov. Še posebno je hudo, če do najmlajših. Tega se še dobro zavedajo v Celju, kjer ni onesnaženo le eno od vrtčevskih igrišč, ampak po zadnjih ugotovitvah domala v vseh. Razen tistih na oddaljeni Ljubečni, kjer so zemljino pred časom že zamenjali, ter na Polulah, ki je na umetni masi. Zato se je občina »morala« odločiti, da bo vsa igrišča postopoma ustrezno uredila. Najprej pri vrtcu v Ga-berjih ter pri enoti ob Kajuhovi ulici. V rebalansu letošnjega proračuna so že zagotovili 450 tisoč evrov, v prihodnjem naj bi še 300 tisoč. Slovesno so se letos začela Novačanova gledališka srečanja, ki jih tradicionalno pripravljajo na odru gledališča »na celjski deželi«, v Trnovljah. Na njih se že četrt stoletja predstavljajo ljubiteljske gledališke skupine. Ob začetku letošnjega srečanja so v SLG Celje slovesno odkrili spominsko obeležje možu, po katerem se ta srečanja imenujejo. Anton Novačan se je rodil pred 130 leti, bil pa ni le dramatik, tudi pesnik, pisatelj in diplomat. Malo bolj na vzhodu, v Šentjurju (nekdajpri Celju)pa so se začeli Ipavčevi kulturni dnevi, v spomin - seveda - na skladatelje Ipavce. Najprej so se s koncertom Musica Academica III predstavili študentje glasbe iz Šentjurja, v nedeljo je bil še filmski maraton televizijske nadaljevanke Ipavci. Z različnimi predstavami se bodo Ipavčevi kulturni dnevi nadaljevali vse do konca oktobra. So pa v tem kraju že pospravili pod streho Bucnce, veselo dogajanje »okoli« buč in bučnic. V Podčetrtku se bodo na poseben način pripravili na nedeljske predsedniške volitve. V večnamenski športni dvorani bo v soboto Pivo struna fest. Predstavilo se bo pet manjših pivovarjev, zraven bo pivska ku-linarika. Posebnost večera pa tekmovanje v »pohanju« piščanca.
Pa še to: da nekateri zdravniki delajo čudeže, v Celju ni daleč od resnice. Zdravniku Milanu Rajtmajerju, predsedniku celjskega hokejskega društva, je uspelo obuditi ženski hokej v Celju. Res pa je, da so se morali nasloniti še na hokejistke iz ostalih delov države. Vse skupaj verjetno tudi s pomočjo »elektrošoka« pokrovitelja celjskega hokejskega kluba - ECE.
a k
a mz
a mz
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 26. 10. 2017, barve: CM K, stran 11
26. oktobra 2017
Dan, posvečen cesti in energetiki
Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič se je v petek mudil na delovnem obisku v Savinjsko-šaleški regiji
Na pobudo lokalnega odbora SMC Šaleške doline so si ogledali cesto Kavče-Ložnica
Milena Krstič - Planinc
Mozirje, Velenje, 13. oktobra
- Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič se je v petek mudil v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini. Dopoldne je v Velenju obiskal Premogovnik, kjer se je srečal z vodstvom družbe, za tem v Zgornji Savinjski dolini predal namenu dve novi infra-strukturni pridobitvi, tretjo pa si ogledal, popoldan pa se na povabilo lokalnega odbora Stranke modernega centra (SMC) Šaleške doline še enkrat ustavil tudi v Velenju in si z ekipo, v kateri je bil tudi vodja sektorja za investicije v ceste pri Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo Tomaž Willenpart, ogledal cesto Kavče-Ložnica.
Na Premogovniku so ga seznanili z načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja podjetja. »S tistim, kar sem slišal in videl, sem zelo zadovoljen. Družba se razvija v pravo smer, zadolženost se zmanjšuje. Z vodstvom družbe smo se pogovorili tudi o aktualnih zadevah, predvsem
energetskim konceptom Slovenije. Za vaše kraje je pomembno, da ta ne predvideva nikakršnega ukinjanja proizvodnje v termoelektrarni,« je po obisku v Premogovniku in pred odhodom na ogled ceste Kavče-Ložnica v Ve-
lenju povedal minister Gašperšič.
V lokalnem odboru SMC Šaleške doline in tudi njihov poslanec, ki je bil izvoljen v Velenju -Saša Tabakovic, si močno prizadevajo, da bi pospešili obnovo te ceste. Zaradi dotrajanosti je zelo
nevarna in radi bi, da bi se država rekonstrukcije lotila prednostno. »Po sedaj veljavnih načrtih naj bi se ta začela intenzivneje odvijati šele v letih od 2021 do 2023, kar pa se nam zdi odločno prepozno,« pravi predsednica lokal-
AKTUALNO
nega odbora SMC Breda Kolar.
Rekonstrukcija ceste pa ni toliko odvisna od aktualne politične stranke, kot je od sredstev. »Trenutno poteka noveliranje projektne dokumentacije za rekonstrukcijo v dolžini 250 metrov. Končano bo novembra, sledil bo razpis. Kolegi pa že pripravljajo
> Minister:
»Energetski koncept ne predvideva ukinjanja
proizvodnje v TEŠ.«
tudi razpis za obnovo 1.300 metrov ceste, tako da bi naslednje leto spomladi lahko že imeli urejenih blizu 2.000 metrov te ceste,« je povedal Willenpart.
Hkrati pa za celoten odsek ceste, večji del je v občini Polzela, pripravljajo projektno dokumentacijo. Izdelana naj bi bila naslednje leto, po tem pa bo vse odvisno od finančnih sredstev.
3
Konfiguracija terena in geolo-ško-mehanski pogoji pa so, kot pravi vodja sektorja za vlaganja v ceste, zelo zahtevni.« Veliko pa bo seveda odvisno od denarja. Z lastnikom kamnoloma se dogovarjamo, da bo sofinanciral en del prenove. Ne nazadnje tudi prispeva na cesti sorazmerni delež škode.«
Rekonstrukcija odseka te ceste je že nekaj let uvrščena v proračun, vendar je doslej delila usodo vseh drugih cestnih odsekov
> Skoraj 2 km ceste Kavče-Ložnica že naslednje leto.
po Sloveniji, na katerih je leta 2013 prišlo do zaustavitve del. »Direkcija za obnove in rekonstrukcije pa je dobila v lanskem letu kar nekaj sredstev, tako da zdaj rekonstrukcije, preplastitve in ureditve že potekajo po vsej državi.«
Minister je v Zgodnji Savinjski dolini odprl cesto Luče-Sestre Logar. Na 400 metrov dolgem odseku je cestišče razširjeno in opremljeno s 120 metri podpornih zidov. V Nazarjah je namenu predal krožišče in več kot pol kilometra dolg odsek ceste Nazar-je-Gornji Grad s pločnikom in cestno razsvetljavo. V Mozirju si je ogledal zaključek gradnje petkrakega krožišča pri avtobusni postaji in ureditev Šmihelske ceste.
Se bodo župani le poravnali?
Občina Gornji Grad toži Občini Mozirje in Rečica ob Savinji zaradi nestrinjanja o sofinanciranju zaprtja odlagališča v Podhomu
Tatjana Podgoršek
Zlati svinčnik za energetsko sanacijo zdravstvenega doma
Velenje, 11. oktobra - Projekt »Energetska sanacija Zdravstvenega doma Velenje« je od Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije prejel priznanje zlati svinčnik za odlično izvedbo na področju arhitekture in krajinske arhitekture.
V obrazložitvi so zapisali, da je arhitekturni biro Enota z obnovo Zdravstvenega doma Velenje obstoječo stavbo uspešno spremenil v objekt z novo sodobno zunanjostjo in hkrati energetsko učinkovito fasado. Projekt obvladuje izziv arhitekturne naloge obnove ter s skrbno izbiro materialov in oblikovanjem detajlov vzorno združuje staro in novo. Prenova ne razvrednoti obsto-
ječih pozitivnih značajskih značilnosti stavbe, temveč jih krepi ter uspešno povezuje s sodobno oblikovanim odprtim prostorom okrog nje.
Za to priznanje je sicer v kategoriji izstopajočih izvedb kandidiralo 48 projektov, od tega deset stanovanjskih hiš, ena večsta-novanjska stavba, pet poslovnih
stavb, 18 javnih stavb, pet projektov notranje opreme, en vrt, štiri ureditve urbanih prostorov in štiri krajinske ureditve. Odločitev je sprejela štiričlanska mednarodna žirija.
Zbornica podeljuje strokovna priznanja za največje dosežke svojih članov za arhitekturo, krajinsko arhitekturo in prostor-
Energetska prenova je bila končana avgusta 2014. Dela so obsegala obnovo ovoja, menjavo oken na severni in južni fasadi zaradi dotrajanosti in energetske neučinkovitosti ter prenovo strojnih in elektro instalacij. Vrednost prenove je znašala 1.200.000 evrov.
sko načrtovanje. Namen podelitve priznanj je promovirati kakovostno arhitekturo in ureditve odprtega prostora v širši javnosti ter dvigniti zavest o kulturni in ustvarjalni razsežnosti projektiranja in prostorskega načrtovanja. Priznanja prejmejo projekti, ki ustvarjajo kakovosten prispevek h gradnji lokalnega okolja.
a mkp
Izvolili elektorje
Volitve v Državni svet bodo 22. novembra - V vseh treh občinah Šaleške doline že izvolili svoje predstavnike
Mira Zakošek
Velenjski svetniki so se zbrali v torek, 17. oktobra, na izredni seji, ki so jo v celoti namenili pripravam na volitve v Državni svet. Te bodo v sredo, 22. novembra. Na seji je izmed 33 članov sodelovalo 31. Za elektorje so bili izvoljeni Peter Dermol, Breda Kolar, Marjana Marija Koren, Srečko Korošec, Irena Poljanšek Sivka, Bojan Škarja in Bojan Voh. Svetniki so izvolili tudi kandidata za člana Državnega sveta. Izvoljen je bil dosedanji državni svetnik Bojan Kontič. Prejel je 28 glasov, štiri glasovnice pa so bile neveljavne.
Tudi v Šoštanju so elektorje volili na izredni seji, in sicer v ponedeljek, 16. oktobra, na tajnih volitvah. V volilno telo za volitve članov državnega sveta so izvolili Franca Rosca in Srečka Potočnika.
V Šmartnem ob Paki pa so elektorja izvolili že na redni seji 2. oktobra. To je Robert Crnjac.
Vpis abonmajev podoben lanskemu
Velenje, 16. oktobra - Minulo soboto se je s prvo predstavo v Maksi Pikinem abonmaju in s prvim koncertom v abonmaju Klub začela letošnja abonmajska sezona Festivala Velenje. Do prvih predstav v posameznih abonmajih bo vpis še mogoč, že sedaj pa so organizatorji z vpisom zadovoljni. Odziv Šalečanov je podoben kot lansko leto. Za zdaj je nekoliko manj abonentov kot lani v Belem gledališkem abonmaju (211), jih je pa zato v lahkotnejšem zelenem več (365). Slednji je s tem skoraj razprodan. Popolnoma razprodan je tudi Mini Pikin abonma, za najmlajše gledalce pa bodo v soboto pripravili kar dve predstavi Teatra za vse iz Jeseni »šivilja in škarjice«. Večji vpis že beležijo tudi v zelo kakovostnem abonmaju Klasika, ki ga pripravljajo skupaj z velenjsko glasbeno šolo. Trenutno je vpisanih 145 abonentov, za odločitev pa je še nekaj dni časa, saj bo prvi koncert v torek.
Vpis torej še teče. Veseli so tudi, ker je dober vpis v najmlajši abonma po letih trajanja, abonma Mladost. Trenutno imajo vpisanih 200 abonentov, zato je prostora v njem še dovolj. Z vpisom abonmajev si ljubitelji kulture zagotovijo cenejše vstopnice, zagotovo pa so tudi motivacija, da obiščejo predstave v izbranem abonmaju.
a bš
Čeprav vseh sedem občin v Zgornji Savinjski dolini med sabo dokaj dobro sodeluje, so se župani Občin Mozirje, Rečica ob Savinji in Gornji Grad srečali pred nedavnim na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Celju. Razlog za njihovo snidenje je bila tožba, ki jo je vložila Občina Gornji Grad proti omenjenima občinama zaradi neplačila stroškov, povezanih z zapiranjem in monitoringom odlagališča nenevarnih odpadkov v Podhomu v občini Gornji Grad. Ti trenutno znašajo 26 tisoč evrov, saj še niso znani vsi stroški zapiranja, ni pa tudi še dogovorjen strošek vzdrževanja odlagališča.
Stanko Ogradi, župan Občine Gornji Grad, nam je povedal, da so se župani na sodišču dogovorili, da se bodo še pogajali oziroma se poskušali poravnati. Čas za to imajo do januarja prihodnje leto, sicer bo sodišče nadaljevalo glavno obravnavo. »Prav veliko manevrskega prostora nimamo, prav tako ne moremo pristati na to, da bosta mozirska in rečiška občina kar tako nekaj dali. Za odločitvijo o poravnavi stroškov »stojijo« naš občinski svet in preostale štiri občine (Ljubno, Luče, Solčava in Nazarje), ki so obveznosti že poravnale, za tožbo pa smo se odločili zato, ker se mozirska in rečiška občina ne strinjata s svojimi obveznosti že dlje časa, poleg tega pa bo treba plačevati stroške monitoringa še naslednjih 30 let.«
Da spomnimo: na odlagališče v Podhomu so vse zgornjesavinj-ske občine odlagale nenevarne odpadke od leta 1976 dalje, pred desetletjem in pol pa sta se mozirska in rečiška odločili za odvoz smeti v Bukovžlak pri Celju, preostale pa so v Podhomu odlagale odpadke do leta 2010. Zaradi odhoda v Celje in temu primerne časovne razlike v »upornih« občinah menijo, da niso dolžni sofinancirati zapiranja nekoč skupnega odlagališča. Ogradi je še povedal, da je ministrstvo za okolje in prostor po opravljenem zemeljskem zaprtju odlagališča zahtevalo izjavo občin o finančnem jamstvu za ukrepe, povezane z njegovim zapiranjem. Jamstvo so izračunali na osnovi dogovora, da je delež občine odvisen od števila prebivalcev in let odlaganja. Ta ključ se jim je zdel najpravičnejši. Po njem pa znaša delež občin Nazarje, Gornji Grad in Ljubno dobrih 19 odstotkov, Mozirja 17, Luč 11, Rečice ob Savinji 10, Solčave pa 3 odstotke. Pet občin je lani izjavo o finančnem jamstvu podpisalo, mozirska in rečiška pa ne.
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO
"^AS
19. oktobra 2017
Z medsebojnim informiranjem do boljšega sodelovanja
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica je pripravila podjetniški zajtrk, na katerem sta naložbene načrte kot priložnosti za sodelovanje predstavila Mestna občina Velenje in Gorenje
GOSPODARSKE novice

Mira Zakošek
Velenje, 12. oktobra - Na eni
pomladanskih sej so se na upravnem odboru Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice dogovorili, da z različnimi aktivnostmi pospešijo sodelovanje tukajšnjega gospodarstva po vzoru dobrih praks iz preteklosti, ko so organizirali velika srečanja malih in velikih podjetij. Tokrat so se odločili za manjša srečanja v obliki podjetniških zajtrkov, ki so zasnovani tako, da najprej prisluhnejo predstavitvam posameznih lokalnih skupnosti in podjetij, nato pa o
či izvajalci. Že v kratkem se bodo lotili energetske prenove treh objektov, za katere so dobili nepovratna sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb. V teku so priprave na izgradnjo odra
>
Nekatere naložbe želijo udejanjiti z javno-zasebnim partnerstvom.
pridobivajo dokumentacijo. Ob jezeru so nameravali zgraditi tudi Park &Ride (parkirišče in postajališče za avtodome) a ta naložba trenutno ne sodi med razpise za pridobitev nepovratnih sredstev, zato jo prelagajo na kasnejši čas. So jo pa nadomestili z gradnjo kolesarskih stez v mestu, za kar imajo že odobrena nepovratna sredstva. Načrtov pa je še veliko, številne želijo udejanjiti z javno--zasebnim partnerstvom oziroma
prenovili vse tovarne, zato bodo v naslednjih letih namenjali in sredstva predvsem v izdelke. Naložbe skrbno načrtujejo in jih na ravni skupine tudi redno usklajujejo. Vsak novi izdelek zahteva tudi izdelavo posebnih orodij in teh kupijo letno med 400 in 500. Seveda si želijo čim več izvajalcev iz tukajšnjega okolja, veliko jih sicer z Gorenjem že sedaj dobro sodeluje. Z njimi so imeli za 8,7 milijona evrov poslov (od
>
Gorenje udejanji letno za milijon evrov naložb s pomočjo lokalnih podjetnikov.
tem tudi konkretno pokramljajo v neformalnem pogovoru.
Mag. Franc Kotnik, direktor zbornice, je prepričan, da bo tako vzklilo veliko poslovnih povezav. Podoben dogodek načrtujejo še v tem letu v občini Šoštanj, v prihodnjem letu pa bodo aktivnosti nadaljevali v Zgornji Savinjski dolini.
Mestna občina Velenje bo vložila vsaj 19 milijonov
Obdobje do leta 2020 bo v Mestni občini Velenje naložbeno zelo bogato, že zdaj je znano, da bodo za različne projekte in komunalno infrastrukturo namenili vsaj 19 milijonov evrov, od tega bo veliko nepovratnih sredstev. Načrte je podjetnikom predstavil podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki bo zelo vesel, če bodo na razpisih uspešni doma-
Neposredno informiranje med podjetniki je dober začetek uspešnega poslovnega sodelovanja.
>
Mestna občina Velenje bo imela do leta 2020 vsaj za 19 milijonov evrov naložb.
in prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru. Trenutno urejajo dokumentacijo, gradnjo pa naj bi začeli prihodnje leto, v velikem delu z nepovratnimi sredstvi. V Starem Velenju bodo podrli dva objekta (Čuk in staro pekarno) ter zgradili nova, uredili pa bodo tudi starotrško jedro. Tudi za ti naložbi, vredni 1,9 milijona evrov (1,5 milijona bo nepovratnih), že
jih prepustiti zasebnim investitorjem. Med drugim želijo tako zgraditi vrtec v Vinski Gori in turistične objekte ob Velenjskem jezeru.
1,2 milijona naložb Gorenja z lokalnimi podjetniki
Daleč največje podjetje v tukajšnjem okolju je seveda Gorenje in njihove naložbene aktivnosti je podjetnikom predstavil direktor naložb v Skupini Gorenje Anton Turinek. Poudaril je, da se kompleks Gorenja razprostira na kar 50 hektarih, od tega imajo 20 ha stavb in drugih pokritih objektov. V zadnjem obdobju so jih prenovili ali pa postavili na novo 6,5 ha, saj so dobesedno
tega milijon z neposrednim okoljem), to sodelovanje pa si želijo še poglobiti, zato tudi vse posle predstavljajo na internetu, podjetnikom pa so jih pripravljeni tudi neposredno predstaviti.
>
Odlične priložnosti tudi za zasebne vlagatelje: stara elektrarna, grad Turn, klasirnica, beli dvor, športni objekti ob jezeru in na njem, hotel, čolnarna ...
Rock Box - za vse generacije in vse priložnosti
Butik Rock Box je na letošnjem natečaju MO Velenje za najlepše celovito urejen lokal v centru mesta osvojil tretje mesto, v akciji pa je sodeloval prvič. Kot pravi Vladka Zager, lastnica podjetja Ladona, katerega del je tudi butik, so se prijavili v zadnjem hipu in bili prijetno presenečeni, ko so izvedeli, da jim je komisija prisodila nagrado. Septembra, ko je potekal izbor, so tudi pri njih izložbe opremili v slogu Pike Nogavičke, te pa tudi zaradi majhnosti buti-ka nenehno preurejajo, včasih tudi večkrat tedensko. Sedaj so vanjo s ponosom postavili tudi plaketo s priznanjem MO Velenje.
Butik Rock Box ima že dolgo tradicijo. V podhodu pri velenjski Upravni enoti, ob Rudarski cesti torej, je vrata odprl leta 1997. V njem so najprej ponujali jeans znanih blagovnih znamk, kot sta Gus, Ema-nuele in drugih takrat popularnih znamk. Ko je povpraševanje po njih pojenjalo, nekatere pa so v času gospodarske krize tudi propadle, so ponudbo spremenili. Sedaj v Rock Boxu ponujajo le žensko konfekcijo, pa tudi številne modne dodatke, od torbic, do pasov, šalov, kap in nakita. »Pri nas lahko dobite prav vse, seveda pa ob tem strankam tudi svetujemo. Imamo tudi žensko konfekcijo v večjih številkah. Sicer pa se trudimo, da se pri nas lahko modno
oblečejo vse generacije. Ponujamo jim tako športni program kot oblačila za prosti čas, vedno pa se pri nas najdejo tudi lepi kosi za posebne priložnosti,« poudari lastnica. Večina artiklov, ki jih ponuja v butiku, je iz Italije. Nove kose dodajajo tedensko, novost v ponudbi pa so kvalitetne slovenske pletenine Ivko. V teh dneh pri njih že lah-
ko izberete prve jesenske in zimske jakne in bunde, imajo pa tudi izjemno velik izbor oblek, tunik in hlač najnovejših modnih smernic in barv.
Butik Rock Box lahko obiščete od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure.
Med 100 najhitreje rastočimi tudi podjetja iz regije Saša
Velenje, Mozirje - Med 100 najhitreje rastočimi podjetji v Savinj-sko-zasavski regiji za letos je tudi 8 podjetij iz Šaleške in prav toliko iz Zgornje Savinjske doline.
Iz Šaleške doline je na najvišjem mestu, na osmem, podjetje Gorenje projekt, na 21. Kozmus (oba Velenje), na 23. Propip Šoštanj, na 63. PSC Praprotnik (Velenje), na 82. Andrej Križnik, na 84. Vir-nek (oba Šoštanj), na 87. Dadgrad Velenje, na 94. MPT Šmartno ob Paki in na 98. PV Invest Velenje.
Iz Zgornje Savinjske doline pa je na 15. mestu Elektro Ugovšek z Ljubnega ob Savinji, na 22. Irles Rečica ob Savinji, na 40. ETOS PIC Rečica ob Savinji, na 44. Biomasa Rok Suhodolnik Luče, na 56. Panatop Nazarje, na 59. Žlebnik transport Rečica ob Savinji, na 74. Knapič Rečica ob Savinji ter na 85. mestu Grlica Mozirje Savinjsko-zasavska gazela za letos je podjetje Tehnos Žalec, lani je bila Plastika Skaza Velenje.
Na lestvico je časopisna hiša Dnevnik uvrstila podjetja, ki dosegajo najvišje rasti prihodkov od prodaje v petletnem obdobju. Poleg visokih indeksov rasti so pogoji za uvrstitev nanjo še bilančni dobiček v zadnjem bilančnem letu, vsaj 220.500 evrov prihodkov v izhodiščnem letu, da podjetje v obeh indeksnih letih posluje vseh 12 mesecev, od leta 2013 pa je vstopni pogoj za lestvico tudi najmanj 5 zaposlenih.
■ tp
Obetavne gospodarske napovedi
Domače in mednarodne ustanove po lanski 3,1-odstotni gospodarski rasti Slovenije napovedi za letos popravljajo navzgor. Sredi leta so jih popravile na okoli 3,5 odstotka, z jesenskimi napovedmi pa so se te začele dvigovati na štiri odstotke ali celo višje. Tudi brezposelnost konstantno pada, zato je več optimizma čutiti tudi med ljudmi, ki so bili še do včeraj precej zagrenjeni.
Izvoz presegel dve milijardi
Slovenija je avgusta izvozila za 2,054 milijarde evrov blaga, kar je 18,7 odstotka več kot avgusta lani, in uvozila za 2,089 milijarde evrov blaga, kar je 17,8 odstotka več. V blagovni menjavi s tujino je tako prvič letos zabeležen primanjkljaj 34,9 milijona evrov. Razlog je manjši izvoz v članice EU in večji uvoz iz držav zunaj EU. Pokritost uvoza z izvozom je bila le 98,3-odstotna. Presežek v blagovni menjavi s tujino je v letošnjih osmih mesecih 455,7 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 102,6-odstotna.
Tudi v Sloveniji novi avtomobili le na električni pogon
Vlada je potrdila strategijo o alternativnih gorivih v prometnem sektorju, ki med drugim predvideva, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel. Strategija namreč v ospredje postavlja električna in hibridna vozila ter vozila na fosilna goriva. Nekaterim se zdi odločitev prenagljena, večina pa po prvih vtisih ukrep vseeno pozdravlja.
Cene nepremičnin rastejo
V Sloveniji so cene stanovanjskih nepremičnin lani na letni ravni beležile 8,3-odstotno, na četrtletni ravni pa 4,3-odstotno rast. Stanovanjske nepremičnine se dražijo tudi na ravni EU. V drugem četrtletju so se na letni ravni podražile do 4,4 odstotka.
Subvencije tudi za majhne kmetije
Nekaj denarja se obeta tudi majhnim slovenskim kmetom, ki so pogosto odrinjeni iz raznih razpisov. Majhne kmetije bodo sedaj deležne 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev, ki bodo namenjeni za razvoj. S tem želi kmetijsko ministrstvo izboljšati konkurenčnost majhnih kmetij ter povečati njihovo produktivnost, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril pristojni minister Dejan Židan. Kmetije se na razpis lahko prijavijo do konca januarja 2018.
Hrana se je v Sloveniji precej podražila
Podražitve hrane so bile letos v Sloveniji večje od povprečja Evropske unije. Pri nas so se maloprodajne cene hrane zvišale za 2,2 odstotka, v območju z evrom pa za 1,6 odstotka. Trend se bo očitno nadaljeval tudi jeseni. Kar za 10 do 15 odstotkov naj bi se zvišale cene mleka in mlečnih izdelkov, maslo se bo podražilo celo do 20 odstotkov. Dražje bo tudi meso. Razlog za višje cene so menda višji stroški dela, podražitev surovin na svetovnih trgih in tudi letošnje slabe vremenske razmere.
Tomaž Ročnik ovaden?
Nacionalni preiskovalni urad je po poročanju POP TV zaradi domnevno spornih bančnih poslov v višini treh milijonov evrov po neuradnih informacijah kazensko ovadil nekdanjo članico uprave Probanke Mileno Lah, enega od bančnih direktorjev Petra Lobnika ter znanega podjetnika Tomaža Ročnika. Banka naj bi preko drugih podjetij prikrito kreditirala Ročnikovi družbi, denar pa naj bi bil namenjen nakupu delnic NKBM, ki jih je imela v lasti Probanka.
a mz


Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 5
19. oktobra 2017
'"'WAS
GOSPODARSTVO
5
Nič več nakupovanja ob nedeljah in praznikih?
Delodajalci previdni, delavci neenotni - Potrošniki: naj se delodajalci in zaposleni dogovorijo
Tatjana Podgoršek
Pred nedavnim je nepovezani poslanec Andrej Čuš vložil v državni zbor predlog novele zakona o trgovini, s katero predlaga zaprtje trgovin ob nedeljah in dela prostih dnevih. Pri tem se sklicuje na voljo volivcev, ki so jo izrazili že na referendumu leta 2003. Takrat ga je sprožil sindikat delavcev trgovine, udeležilo se ga je 445.842 oziroma 27,54 odstotka volivcev, od tega jih je za zaprtje ob nedeljah glasovalo 57,5 odstotka, proti jih je bilo 41,7 odstotka. Pri pripravi novele zakona so poleg Čuša sodelovali še Zeleni Slovenije. Predlagatelji ob tem tudi pravijo, da nedeljsko delo negativno vpliva na osnovne funkcije, ki »jih otrokom zagotavlja družina.« Zato trdijo, da predlog novele zagotavlja posameznikom, da uresničujejo svoje pravice in svoboščine iz dolžnosti staršev in pravic otrok.
Obstajajo tudi izjeme
Čuš se zavzema, da trgovci ne bi smeli določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih, ki so dela prosti dnevi, razen v primeru posameznih prodajaln, ki so po lastni presoji trgovca lahko odprte do največ šest nedelj oziroma z zakonom določenih praznikov v letu. Poleg tega bi med izjeme uvrstil prodajalne z omejeno površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov, v katerem trgovsko dejavnost izvaja neposredno nosilec dejavnosti oziroma njegovi ožji družinski člani. Med izjeme bi dodal še prodajalne na bencinskih servisih in na servisnih prometnih površinah avtocest in hitrih cest, manjše prodajalne v starih mestnih jedrih, zgodovinskih centrih, smučarskih centrih, kampih, turističnih središčih in podobnih turistično zanimivih lokacijah.
Delodajalci: gre za zapleteno vprašanje
Delodajalci nad predlogom niso navdušeni. Za mnenje smo povprašali v sistem Mercator in pri upravljalcu Nakupovalnega centra Velenjka.
Iztok Verdnik iz Mercatorja nam je dejal, da podrobno proučujejo predlog spremembe zakona, saj gre za kompleksno vprašanje, pri tem pa je treba upoštevati stališča zaposlenih, socialnih partnerjev, delodajalcev, dobaviteljev in seveda kupcev. »Prepriča-
ni smo, da bo razprava konstruktivna,« meni Verdnik. Po njegovih besedah bi morala spremenjena zakonodaja veljati za vse trgovce, ne samo za živilske. Kot je še povedal, bodo trgovci razpravo nadaljevali tudi na upravnem odboru Trgovinske zbornice. Prva seja je predvidena v kratkem, po razpravi pa bodo bližje tudi svo-
teli" na zaprta usta. Pošiljali so nas k šeficam in njihovim namestnicam, od katerih smo najpogosteje slišali: »Za kaj takega nisem pristojna!«
Nekaj mnenj nam je kljub temu uspelo pridobiti. Tako je ena od delavka v večji trgovini ob našem odhodu pripomnila, da bi tako kot predvideva predlog moralo
dneh nismo delali. Drugačnega mnenja so bile takrat prodajalke, ki so imele izkušnje z nedeljskim delom. Danes grem kdaj pa kdaj po nakupih ob nedeljah zgolj zato, če prodajalke že morajo delati, naj imajo vsaj korist od tega v denarnicah, čeprav slišim, da jim delodajalci ne dajejo tistih bonitet, ki jim za takšno delo pripada. Še vedno sem za zaprtje trgovin, vendar menim, da je pri tem treba upoštevati mnenja tistih, ki delajo ob nedeljah.«
hen, ker je obračunan od osnovne plače. Večinoma so osnovne bruto plače precej nižje od minimalnih plač. Po Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine znaša osnovna bruto plača za VI. tarifni razred 776,16 evra, torej je tako nizka, da morajo celo delavci s VI. stopnjo izobrazbe prejemati razliko do minimalne plače. Pravilno bi bilo, da bi bi-
Ker zaprtje trgovin podpirajo tudi stranke koalicije, bo predlog verjetno sprejet in se lahko zgodi, da bo
začel veljati že februarja prihodnje leto.
jemu uradnemu stališču. »Za delodajalca je pomembno, da omejitve odpiralnega časa pomenijo znižanje prihodkov, a hkrati tudi stroškov, saj v Mercatorju upoštevamo kolektivno pogodbo in druge predpise, ki veljajo na ravni panoge. Izkušnje iz relativno kratkega obdobja, v katerem so bile trgovine ob nedeljah zaprte, kažejo, da se je vsaj polovica nakupov prenesla v druge dni, del im-pulzivnih nakupov pa bo seveda manjkal. Še enkrat poudarjamo, da gre za zelo zapleteno vprašanje in verjamemo, da bomo skupaj našli ustrezne rešitve,« meni Iztok Verdnik.
»Stališče podjetja m2 Center-menedžment, ki upravlja več kot 200.000 kvadratnih metrov prodajnih površin, med katerimi je tudi Nakupovalni center Velenjka in ima več kot 70 različnih trgovskih verig, je, da ne dajemo izjav v zvezi z zaprtjem trgovin ob nedeljah. Znotraj naših najemnikov namreč obstajajo različni interesi, mi pa ne želimo priti v navzkrižje z njimi. Stvar zaprtja je vsekakor zakonska regulativa,« je predlog o zaprtju trgovin ob nedeljah in praznikih komentiral Janez Kor-pič, Center menedžer.
Nekateri delavci za druge proti
Po mnenje v zvezi s predlogom smo se odpravili tudi k delavcem v trgovini. Pri večini smo "nale-
biti, v isti sapi pa dodala, da njena trgovina ob nedeljah in praznikih že sedaj ni odprta.
Sindikalna zaupnica Milka Sla-pnik je za zaprtje prodajaln ob nedeljah, »saj bi zaposlenim omogočili preživetje nedelj s svojimi družinami. Je pa najbrž upravičena moja bojazen, da se bo s tem že tako slab ekonomski položaj prodajalcev še poslabšal.«
»Za zaprtje trgovin ob nedeljah sem vsaj iz dveh razlogov: zaradi odsotnosti od družin, predvsem pa zaradi prenizkih dodatkov, ki jih dobimo za nedeljsko oziroma praznično delo. Položaj trgovk se je v zadnjem času zelo poslabšal, zato moje sodelavke zapuščajo delovna mesta trgovk in sprejemajo delo v proizvodnji,« je menila trgovka, ki ne želi biti imenovana.
Ne želi biti imenovana tudi avtorica naslednjega menja: »Ker imam z delom ob nedeljah in praznikih možnost dodatnega zaslužka, čeprav minimalnega, običajno nadomeščam vse sodelavke, ki takrat ne želijo delati. Nujno namreč potrebujem denar. Verjetno ob teh dnevih prodamo nekaj dodatnih izdelkov, sicer pa ni nujno, da bi bile trgovine odprte.«
Martina Tratnik, upokojena poslovodkinja, predsednica podjetniškega sindikata, pa je dejala: »Na referendumu pred 14 leti sem glasovala proti delu v nedeljo, čeprav v naši trgovini v teh
V mnenjih je povedano vse
Tako pa pravi sekretarka Šale-ško-savinjskih sindikatov Nada Pritržnik. »Nekateri soglašajo z delom ob nedeljah in praznikih predvsem zaradi dodatne možnosti zaslužka. Ta je (čeprav dodatek znaša 100 odstotkov) maj-
Mateja Potočnik
la minimalna plača izhodiščna plača za 1. tarifni razred v vseh panogah. S tem bi bili dodatki za delo v trgovinah ob nedeljah in praznikih višji, razmerja med plačami pa bi bila ustrezna,« še pojasnjuje Nada Pritržnik. Ob tem izraža bojazen, da bi zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih pomenilo tudi zmanjšanje števila delovnih mest.
Potrošniki: zmenijo naj se delavci in delodajalci
Pri iskanju mnenj med potrošniki nismo naleteli na koga, ki
bi vztrajal pri odprtju trgovin tudi ob nedeljah in praznikih. »Ne čutim potrebe, da bi morale biti trgovine odprte v omenjenih dneh, čeprav tudi sama »skočim« po kakšno stvar, ki mi takrat zmanjka. Če bi bilo drugače, bi se gotovo temu potrošniki prilagodili. Morda bi bila to večja sprememba za tiste, ki nedeljske in praznične nakupe izkoristijo še za družaben dogodek. Prav bi bilo, da bi se za skupno mizo o tem dogovorili delodajalci in zaposleni. Med slednjimi
MartaKatič sem namreč že
slišala, da bi se jim to poznalo pri plači,« je povedala Mateja Potočnik.
Podobnega mnenja je tudi upokojenka Marta Katič: »Praviloma ob nedeljah ne hodim po nakupih. Razumem zaposlene, da nakupe opravijo raje takrat, ko so prosti, a je treba priznati, da smo potrošniki tudi malo razvajeni. Sicer pa smo volivci na referendumu povedali svoje, naj se do predloga sedaj opredelijo še delodajalci in delavci, tako da bodo prisluhnili drug drugemu.«
GorenjeGostinstvo { O ;
Bliža se čas, ko boste pripravljali prednovoletna druženja s sodelavci, poslovnimi partnerji in prijatelji. Prijazno vas vabimo, da srečanje pripravite v eni izmed naših restavracij.
REZERVIRAJTE VAS TERMIN ZE DANES
Na celjskem sejmu odstirajo prihodnost
Danes (v četrtek) bo vrata na celjskem sejmišču odprl nov sejemski dogodek - 1. sejem inovativnih digitalnih rešitev Feel the Future. Uradno ga bo odprl častni pokrovitelj, minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Trajal bo do sobote, 21. oktobra, odprt pa bo vsak dan od 9. do 18. ure.
Na njem bo 50 razstavljalcev predstavilo tehnološke rešitve, ki lajšajo vsakdanje in poslovne procese, obiskovalci pa bodo prek sodobnih inovacij spoznavali vpliv in nujnost digitalnega razvoja, od katerega je odvisna tudi naša prihodnost. Govor bo o pametnih mestih prihodnosti, sodobni mobilnosti, izzivih digitalizacije v podjetjih in širši druž-
bi, spletni varnosti, e-izobraževanju, e-zdravju ...
Poleg vsebinsko raznolikih predstavitev številnih razstavljalcev bodo organizatorji poskrbeli tudi za bogat program strokovnih dogodkov. BMW Group Slovenija bo na sejmu prvič po svetovni premieri na avtomobilskem salonu v Frankfurtu domači javnosti predstavil prenovljen BMW i3. Poleg tega bodo obiskovalci lahko občudovali še unikatnega superšportnika BMW i8, ki ga je poslikal priznani ilustrator Mitja Bokun.
Na sejmu bo sodelovalo še 10 najbolj obetavnih start-up podjetij, ki bodo lahko svojo inovativno idejo delila s strokovno in splošno javnostjo. a tp
Restavracija pod Jakcem: 041 745 216 ~ Restavracija DK: 051 344 725 Gostilnica pri knapu: 03 896 1440 ~ Okrepčevalnica Arkada: 03 586 9061
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA.
www. gorenjegostinstvo.si

Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA
"^AS
19. oktobra 2017
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 11. oktobra
Poslanci so večinsko podprli delovanje vlade pri uveljavitvi arbitražnega sporazuma s Hrvaško.
Na zahtevo strank SDS in NSi so v državnem zboru na izredni seji razpravljali o zlorabah v sodstvu in organih pregona.
Preiskovalna komisija državnega zbora o ugotavljanju zlorab pri nakupu žilnih opornic je sporočila, da sumi, da so odgovorni v UKC Ljubljana in Maribor oškodovali javna sredstva, zato bo naznanila nekaj sumov kaznivih dejanj.
Slovenski program Starejši za starejše je v Evropskem parlamentu v Bruslju prejel nagrado državljan Evrope.
Poročilo Združenih narodov je razkrilo, da so mjanmarske varnostne sile iz zvezne države Ra-kajn brutalno izgnale pol milijona muslimanskih Rohingov in namerno uničile njihove domove, pridelke in vasi, da bi tako preprečile njihovo vrnitev.
Španski premier Mariano Ra-
'7:
• * if i , '1 é*
i
čja, na katera sodi kritična infrastruktura, in Banka Slovenije.
Mandatno-volilna komisija je državnemu zboru predlagala izvolitev kandidatov za tri člane stalnega arbitražnega sodišča v Haagu: Miše Zgonec Rožej, Sebastjana Zbičajnika in Jurija Toplaka.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je bil na obisku v Rusiji.
Dvajset članic Evropske unije (vključno s Slovenijo) je po štirih letih pogajanj sprejelo zakonodajo za vzpostavitev evropskega javnega tožilstva.
Španski premier je dal Kataloncem pet dni za razjasnitev situacije.
joy je v nagovoru v parlamentu znova zavrnil kakršno koli medi-acijo v zvezi s krizo v Kataloniji ter dal Kataloncem pet dni časa za razjasnitev situacije.
Četrtek, 12. oktobra
Vlada je podprla kandidaturo mednarodne pravnice Vasil-ke Sancin za članstvo v odboru Združenih narodov za človekove pravice.
Prav tako je vlada potrdila predlog zakona o kritični infrastrukturi, ki v to imenovanje uvršča področja: preskrba z vodo, hrano in energijo, zdravstvena oskrba, finančni sektor, promet, varstvo okolja ter sektor informa-cijsko-komunikacijskih sistemov in omrežij. Kot so povedali, so nosilci sektorjev ministrstva, ki so odgovorna za delovna podro-
Evropsko javno tožilstvo bo odgovorno za preiskave in pregon storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije.
Na jugozahodu Japonske je po šestih letih izbruhnil ognjenik Šinmoe, ki je okoliška mesta po-sul s pepelom.
Petek, 13. oktobra
Poslanci iz odbora za obrambo so se seznanili s proračunom za prihodnji dve leti.
Nekaj zapornikov iz zapora na Povšetovi v Ljubljani je po sprehodu več ur vztrajalo na notranjem dvorišču, od koder se niso želeli vrniti v svoje celice.
Vsaj en zapornik naj bi splezal tudi na nadstrešek.
Odbora državnega zbora za zunanjo politiko in za evropske zadeve sta se na skupni seji zavzela za miroljuben način reševanja položaja v Kataloniji.
Ameriški predsednik Donald Trump je v govoru o strategiji do Irana sporočil, da ne bo potrdil iranskega spoštovanja jedrskega sporazuma iz leta 2015, vendar pa ZDA iz tega sporazuma ni umaknil.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da ne želi, da Katalonija postane neodvisna, ker bi to spodbudilo tudi druge regije z enakimi težnjami.
Italijani so sprejeli nov volilni zakon; po novem bodo dobro tretjino parlamentarcev izvolili po večinskem, preostale pa po proporcionalnem sistemu.
V	Kaliforniji se je okoli osem tisoč gasilcev spopadalo z izjemno hudimi požari, pri čemer so ognjeni zublji za vedno vzeli vsaj 31 ljudi.
Sobota, 14. oktobra
V	veljavo je stopila sprememba zakona o pravilih v cestnem prometu. Odslej velja, da se vozniki v primeru nesreče razvrstijo čez robno črto smernega vozišča, med drugim tudi na odstavni pas, če je treba zagotoviti nemoten prehod za intervencijska vozila.
Reševalni pas je odslej širši za vsaj dva metra.
Prav tako je v veljavo stopila novela zakona o socialnem varstvu, ki prinaša reorganizacijo centrov za socialno delo.
V	Stični so zaznamovali stoto obletnico prikazovanj Marije v Fatimi na Portugalskem, potekalo pa je tudi tradicionalno sloven-sko-hrvaško srečanje vernikov in predstavnikov obeh Cerkva.
V	središču somalijske prestolnice Mogadiš je v dveh ločenih eksplozijah umrlo najmanj 30 ljudi, še več deset je bilo ranjenih.
Borci t. i. Islamske države, ki so se še zadrževali v Raki, so sporočili, da nameravajo zapustiti mesto s 400 civilisti, a bodo slednje izkoristili za živi ščit.
V	morje ob Slonokoščeni obali je strmoglavilo letalo, ki je prevažalo tovor za francosko vojsko. V nesreči so umrli najmanj štirje ljudje.
Nedelja, 15. oktobra
Na Malti je policija aretirala pet ljudi, pri katerih so zasegli 550 kilogramov marihuane. Med njimi sta bila tudi dva Slovenca.
DC	50
DGIdekorativa cehner ■ let z Vami
JUBILEJ S PRIHODNOSTJO
HVALA VSEM, KI NAM ZAUPATE
31-letnemu Sebastianu Kurzu se je nasmihal položaj predsednika avstrijske vlade.
Volili so na Spodnjem Saškem. Največ sedežev v deželnem parlamentu so prejeli socialdemokrati Martina Schulza in tako prehiteli krščanske demokrate Angele Merkel.
Volili so tudi v Avstriji. Po neuradnih podatkih je avstrijske parlamentarne volitve dobila ljudska stranka Sebastiana Kurza z 31,7-odstotno podporo.
Iraška vlada je napovedala, da prihod borcev turške kurdske delavske stranke v Kirkuk dojema kot vojno napoved.
V Kirgiziji, kjer je menjava na predsedniškem položaju prvič po neodvisnosti leta 1991 potekala brez prelivanja krvi, je vse kazalo, da bo novi predsednik najverjetneje postal nekdanji premier Sorunbaj Šenbekov.
Ponedeljek, 16. oktobra
Poslanci so se zbrali na redni oktobrski seji. Začeli so jo z vprašanji premierju, ta pa so se v glavnem vrtela okrog odgovornosti za bančne luknje.
Na shodu pred vlado in parlamentom se je zbralo okoli sto Romov, ki so pozivali proti diskriminaciji in izključevanju romske skupnosti.
Bilo je jasno: zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev v Avstriji je ljudska stranka, njen vodja, 31-letni Sebastian Kurz, pa bo tako postal eden najmlajših političnih voditeljev na svetu.
Na svetovni dan hrane je Organizacija združenih narodov za hrano in kmetijstvo sporočila, da se je število lačnih v zadnjih dveh letih povečalo s 777 milijonov na 815 milijonov.
Na Korejskem polotoku so se začele skupne vojaške vaje ameriške in južnokorejske mornarice.
Španija in Portugalska sta se
Požari v Španiji in na Portugalskem so terjali tudi smrtne žrtve.
spopadali z obsežnimi požari, ki so zahtevali tudi več kot 30 smrtnih žrtev.
Hrvaški policisti in kriminalisti so začeli hišne preiskave v rezidenci družine Todoric in domovih več članov uprave Agrokorja.
Torek, 17. oktobra
Na kongresu slovenskih humanitarnih organizacij je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak napovedala, da se bo minimalna plača v letu 2018 dvignila nad prag tveganja revščine, kmalu pa, da bodo na ministrstvu predstavili tudi predlog za
Kaja Avberšek
Ogenj in voda
Nad severnim delom otoka se vsake kvatre nabere gost oblačni pokrov. Gre za meteorološki pojav, slikovito imenovan »panza de burro« oziroma »oslovski trebuh«. Značilen je za vse otoke kanarskega arhipelaga. Oblačni oslovski trebuh ne prinese dežja, le sonce prekrije in ozračje nekako skupaj zbije, saj tudi vetra ne prepušča. Najraje ima dopoldneve, ob popoldnevih se navadno zredči. Druga tipična ozračna zadeva, ki pride brez predhodne najave, se imenuje »kalima«. To je droben puščavski pesek v zraku, ki ga zračni tokovi prin esejo iz Sahare. V obdobjih ka-lime je vidljivost slaba in zrak rumenkast. Takrat je še posebej vroče in zadušno. Zelo občutljivi kalimo čutijo v pljučih, sama jo čutim v očeh, parkirani avtomobili jo občutijo kot tanko prašno zaveso čez vetro-branska stekla. Zdaj je obdobje kombinacije obeh - oslovskega trebuha s kalimo. Zelo blagodejno bi bilo, če bi malo deževalo. Cela Španija, z otoškim delom vred, je v stanju velike požarne nevarnosti. Gledam posnetke goreče severne Španije, na desetih krajih se je naenkrat vnelo, kar je v bistvu kaj čudno. Ognjena apokalipsa: ljudje, živali in rastline se dušijo. In še bo gorelo. »Vsa Španija se ukvarja s Katalonci, odličen čas, da delamo po svoje, izkoristimo ga - nihče ne bo opazil!« šepetajo podlasičneži. Pred kratkim so, kar tako, sprejeli zakon o gozdnih požarih. Ta pravi, da se lahko na pogorelem območju gozda, ki je lahko tudi del zaščitenega naravnega parka, takoj začne graditi. Hotele in trgovine, take stvari. Leta je veljal zakon, da če gozd zgori, se lahko na pogorišču gradi šele čez deset let. Jasno, kaj sledi: nekdo bo zažgal gozd, da bo lahko tam zgradil šoping center, tisti, ki so se za prej omenjeni požarni zakon odločili, pa bodo fino zaslužili. Zdaj v tem sušnem obdobju se sploh splača podkuriti, suša je najboljši izgovor. Tako to gre. Ogenj, voda, zrak, svoboda. Medtem življenje na dolgi peščeni plaži Mesta Palm nespremenjeno teče dalje. Starejši moški z brki, v roza srajci in bež kratkih hlačah, obut v na pogledpreve-like bele športne copate in s slamnatim kavbojskim klobukom na glaviprodaja sladke vafljaste palčke in ščitke - »barquitos«. Nosi jih v veliki pleteni košari v celofanastih zavojčkih z rdečo pentljo. V ritmu hoje poje mantro v rimah, ki jo bom zapisala v maniri »piši kao što govoriš«: »Barkito, barkito. Para majore ipekenito. De ba-unilja tostadito. De čokolate redondito.« Znova in znova, znova in znova: »Barkito, barkito. Za velike in majhne. Vanilijeve zapečen-ke. Čokoladni krogci.« Tu in tam ga ustavi kakšen plažnik, kije po izkušnji velikega, slanega in zelo tekočega oceana željan nečesa majhnega, sladkega in zelo hrustljavega. Barkito se za minuto ustavi, opravi transakcijo in nadaljuje svojo pot. Tako vsak dan. Plaža je služba. Neki drugi moški jo z mašino za zaznavanje kovin takoj po sončnem vzhodu prerešeta po dolgem in počez. Morda najde kakšen prstan, verižico, počen groš, zlate škarjice? Mašina, ki jo uporablja, je menda prepovedana, saj je vse, kar ostane izgubljeno in zakopano v pesku, last države. Morda ima kaj dogovorjenega splažnimipolicaji, srebrn delfinček s cirkonijevim očescem je lepo darilo za policajsko ženo. Plaža je služba, drugič. Tretja uspešna plažna služba je gradnja peščenih kipov z družbeno zavedno vsebino. Zgradiš kip na izbranem delu plaže, tik ob rivi, obenjpostaviš kositrno vedrce za evrce ter pisani senčnik. Kip zalivaš in s finim špahtljem popravljaš kakšen mesec, nato ga podreš in zgradiš novega. Ljudje od svojih peščenih kreacij živijo. Zaradi oslovskega trebuha, kalime in posnetkov ognja mi je še bolj vroče. »Špljut«, reče morje, ko skočim vanj. Plavam in med prste se mi zapletajo rdeče podvodne rastline. Nič prijeten občutek. Ustavim se in jih bolje pogledam. Vidim pravcati plavajoči gozd majcenih mehkih rdečih smrečic. Ko eno od njih potegnem iz vode, se spremeni v brezoblično mokro maso. Takoj jo vrnem v svoj element, kamor sodi in kjer tiho biva. En gozd bo zgorel, drug gozd se bo pojavil, nekje drugje, brez predhodne najave. Na vse moči se lahko človek trudi, da bi naravo vrgel iz ravnovesja. Pa je ne bo, nikoli. Narava bo njega, kar bo zanjo v resnici - ravnovesje. Ona je stara in večna, mi smo prišli le na kratek obisk. Se na obisku zganja svinjarije? Ne, na obisk se prinese rože in čo-kolatine. Pa pridite še kdaj!
Ministrica je napovedala dvig minimalne plače.
višjo denarno socialno pomoč za samske.
Izvedeli smo, da je premier Ce-rar dan pred tem pisal hrvaškemu premierju Andreju Plenko-
vicu. Predlagal mu je nadaljevanje dialoga.
Poslanci so podprli noveli zakona o zaposlovanju tujcev in zakona o tujcih, ki urejata izdajo enotnega dovoljenja za državljane tretjih držav, ki prihajajo na sezonsko delo, daljše od 90 dni.
V Siriji so borci po več mesecih spopadov iz mesta Rake vendarle pregnali t. i. Islamsko državo.
Zaradi širjenja nasilja v Afganistanu so od tam poročali o pri-moranosti zapiranja številnih šol.

Dekorativa Cehner d.o.o. www.dekorativa.si T: 080 71 77
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 7
19. oktobra 2017

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
7
Šaleška dolina doživlja turistični razcvet
Največji magnet je bila Velenjska plaža - Dolina potrebuje nove ponudbe z zgodbami, ki bodo privlačne domačim in tujim obiskovalcem
Bojana Špegel
Velenje, 12. oktobra - Na začetku oktobra turistični delavci praznujejo svetovni dan turizma. Letos so ga povsod praznovali optimistično, saj je Slovenija v turizmu zabeležila rekordno rast. Zanimalo nas je, kako je bilo v Šaleški dolini, zato smo na klepet povabili direktorja lani ustanovljenega Javnega zavoda za turizem Šaleške doline Francija Lenarta. Potrdil nam je, da trend, ki ga je letos zaznala vsa Slovenija, ni zaobšel Šaleške doline, saj je turistični obisk veliko večji kot v preteklih letih. Poleg tega pa se turistični delavci pripravljajo na prihodnost, saj se že kaže, da Velenje potrebuje več nočitvenih zmogljivosti, predvsem pa nove zgodbe, ki bodo zanimive domačim in tujim obiskovalcem.
»Turizem doživlja pravi razcvet. Indeksi se povečujejo iz leta v leto, ne le po svetu in EU, tudi v Sloveniji, kjer smo letos beležili izjemne rekorde. Vsi, ki delamo v turizmu, smo ponosni nanje, sploh, ker se tudi Šaleška dolina
temu ni izognila. Letos beležimo izjemen porast obiskanosti. Pri tem naj izpostavim Velenjsko plažo, ki je v malo več kot dva me-
pripomogla varnost v državi, a še bolj to, da jo v svetu in doma predstavljajo kot butično zeleno destinacijo, ki ponuja raznolika,
Franci Lenart: »Zavedamo se, da gostje ne iščejo miru in počitka, ampak aktivne, atraktivne počitnice.«
seca dolgi sezoni potolkla lanski rekord. Če smo lani na njej našteli 65 tisoč obiskovalcev, smo jih letos že skoraj 100 tisoč.« Tudi naš sogovornik je prepričan, da je k večjemu obisku Slovenije
atraktivna doživetja in osebno zadovoljstvo. »To so atributi, h katerim stremimo tudi v Šaleški dolini. Žal je Slovenija še vedno preveč tranzitna država, tuji turisti med njenim prehajanjem tu
ostanejo le dan, dva, največ tri. To velja tudi za Šaleško dolino. Zato težimo k temu, da gostom ponudimo še več in jih tako dlje zadržimo v dolini,« poudari Lenart. Ob tem spomni, da so no-čitvene zmogljivosti v Sloveniji premajhne, zato je v strategiji razvoja slovenskega turizma zapisana želja, da se število postelj iz 3 tisoč do leta 2021 poveča na 12 tisoč. »Tudi v Šaleški dolini je prenočitvenih zmogljivosti premalo. Največ jih je v termah Topolšica, kjer so v glavni sezoni zmogljivosti povsem zapolnjene. Velik porast nočitev beležimo v velenjskem avtokampu, pa tudi v Mladinskem hotelu in drugih namestitvah. Zato vemo, da potrebujemo nove postelje. Ideja o hotelu na vodi je zato na mestu,« ocenjuje Lenart. Ob tem opozori, da današnji gostje ne prihajajo več na dopust le zato, da se spoči-jejo in naspijo. »Danes si vsi želijo čim več doživetij, zato morajo biti turistični produkti atraktivni, lokalni, da si jih tudi zapomnijo. To v Šaleški dolini že uresničujemo, smo pa na dobri poti, da
Zbrali 1185 evrov
Šoštanj, Šmartno ob Paki, 14. oktobra - Ob svetovnem dnevu hrane, 16. oktobru, je v preteklih letih Območno združenje RK Velenje v sodelovanju s krajevnimi organizacijami RK in podmladkom pripravilo dobrodelno akcijo Drobtinica. Tudi letos jo je, vendar je ta potekala le v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, ne pa tudi v Velenju.
Na območnem združenju so pojasnili, da akcije v Velenju niso pripravili že lani, ker so pekarne darovale precej manj kruha kot v preteklih letih in bi bila zato delitev izkupička od prodaje kruha med socialno ogrožene učence šestih osnovnih šol v mestni občini Velenje res prava drobtinica. V občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki pa je le po ena osnovna šola in temu primerno manj socialno ogroženih učencev.
Za letošnjo akcijo Drobtinica so kruh darovale pekarne Presta, Vo-dončnik, Orex Šoštanj, Mercator ter Slaščičarna Lili Šoštanj. Prispevek za kruh je znašal 2,50 evra. Na stojnicah so mladi člani RK ponujali tudi med, ki sta ga darovali čebelarski društvi Šmartno ob Paki in Šoštanj.
S prodajo kruha so zbrali dobrih 537 evrov, zelo veseli pa so bili tudi prostovoljnih prispevkov v višini nekaj več kot 647 evrov. Zbranih 1185 evrov so si razdelili šolski sklad Osnovne šole Karla Destovnika Kaju-ha Šoštanj, Osnovna šola bratov Letonja Šmartno ob Paki ter Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje.
• Tp
Poleg podarjenega kruha so na stojnici mladi člani RK prodajali tudi med, ki sta ga darovali čebelarski društvi.
kmalu zaživijo novi produkti, ki bodo temeljili na naši polpretekli zgodovini, rudarskih in usnjarskih zgodbah, ki sta bili temelj razvoja Velenja in Šoštanja.«
V velenjskem TIC-u našteli več tujcev
Ob obisku Šaleške doline se turisti pogosto najprej oglasijo v vili Bianci, kjer je Turističnoinfor-macijski center. »V prvih osmih mesecih letošnjega leta smo tu
>
Na Velenjski plaži so letos našteli skoraj 100 tisoč obiskovalcev.
sprejeli skoraj 7 tisoč obiskovalcev, skoraj 15 % jih je bilo iz tujine. Tudi v turističnih vodenjih beležimo rast. Organizirali smo 50 vodenih ogledov za skupine od drugod, nekaj jih je k nam prišlo tudi iz bližnjih zdravilišč.
Tako smo dolino in naše največje zanimivosti predstavili več kot 2000 obiskovalcem, s tem pa smo na zavodu ustvarili tudi več prihodkov kot lani,« poudari Lenart. Ob tem bodo vsak mesec še naprej pripravljali tematska vodenja za občane, saj so se ta odlično prijela.
Velenje in Šoštanj se po besedah našega sogovornika pripravljata na to, če se bo turistični obisk doline še povečeval: »Opažamo, da je bila odločitev, da se ustanovi skupni zavod, pravilna. Tudi zato, ker je tik pred sprejemom slovenska strategija razvoja in trženje turizma, v izvajanje pa gresta tudi obe lokalni strategiji, torej velenjska in šoštanjska.« Velenjski župan je pred kratkim podpisal sklep za oblikovanje operativne skupine za izvajanje lokalne strategije razvoja turizma, Zavod za turizem ŠD pa bo opravljal destinacijski menedže-ment znotraj razvoja strategije slovenskega turizma.	a
Civilno pravo naj bo dostopno vsem
Ob Evropskem dnevu civilnega prava vas notarji vabijo v svoje pisarne
Evropska komisija in Svet Evrope sta leta 2003 odločila, naj bo okoli 25. oktobra v vseh državah članicah EU en dan posvečen dnevu civilnega prava. Vanj se v za-
>
potrebno zagotoviti, da bo to tudi enako dostopno vsem, ne glede na kraj bivanja.
Slovenski notarji vas v četrtek, 26. oktobra, vabijo v svoje notarske pisarne.
dnjih letih vključujejo tudi slovenski notarji.
Temeljni namen tega dneva je, da se državljani seznanijo s civilnim pravom, da bi to postalo dosegljivo vsem državljanom. Glede na to, da je civilno pravo prisotno v vsakdanjem življenju državljanov z delovnopravnimi razmerji, porokami, ločitvami, dedovanjem, izmenjavo blaga ali storitev, je
Notarji vam bodo na voljo za razlago in približevanje notarskih storitev.
V času uradnih ur (od 9. do 13. ure in od 13. do 16. ure) vam bodo na voljo za odgovore na vprašanja v zvezi z dedovanjem, oporokami, nepremičninami in drugimi zadevami, ki se nanašajo na premoženje.
Najbolje bo, da se oglasite v eni od vam najbližjih. V Šaleški dolini so tri.
a mkp
Včasih več želje po druženju
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije - Skupina za samopomoč Velenje praznuje 30 let delovanja -Psihično oporo, informacije iščejo mlajše bolnice s pomočjo interneta
Tatjana Podgoršek
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije - Skupina za samopomoč Velenje, v teh dneh praznuje 30-letnico delovanja. Jubilej je skupina zaznamovala s prireditvijo v vili Bianca v Velenju pred dvema dnevoma. Je druga najstarejša tovrstna skupina v Sloveniji, njeno poslanstvo pa je nuditi bolnicam z rakom psihično pomoč pri premagovanju bolezni. V tem trenutku šteje skupina 35 članic.
Tilka Bubik, prostovoljka koordinator-ka velenjske skupine za samopomoč, meni, da jubilej ni kar tako, »saj smo v teh letih članice doživele veliko lepih trenutkov in si ob žalostnih dogodkih
pomagale, da lahko polno živimo naprej.« Članice se srečujejo vsak tretji torek v mesecu v prostorih velenjskega zdravstvenega doma in ob tej priložnosti izmenjujejo izkušnje za ohranjanje zdravja, razne druge informacije, bodrijo ena drugo. Poleg tega se družijo tudi ob novem letu in na izletu. V prejšnjih letih so organizirale še kakšno strokovno predavanje, sedaj jih ne več zaradi pomanjkanja denarja in tudi vse manj izražene želje po druženju, ki je opazna predvsem pri mlajših onkoloških bolnicah. »Sama sem se skupini pridružila pred 28 leti in prvi nasveti iz izkušenj drugih bolnic so bili zlata vredni. Danes beležimo upad števila članic. Neka-
tere so se žal poslovile, mlajše bolnice pa poiščejo določene informacije in tudi psihološko pomoč raje po internetu, ki je - vsaj zame - zelo neoseben. Prepričana sem, da je pogovor v skupini o tem, kako je potekala naša bolezen, zdravljenje, kako smo se postavile na noge in kako delujemo, danes nekaj povsem drugega.«
Na vprašanje, po čem se skupina razlikuje od društva za boj proti raku, je Til-ka Bubik odgovorila: »V društvo za bolj proti raku namenjajo veliko pozornosti
Druženja popestrijo tudi z izletom.
preventivi, izvajajo razne dejavnosti, predavanja, delavnice, v naši skupini pa nudimo članicam psihično oporo. Ko bolnica zapusti bolnišnico, namreč nima več prav veliko stika z zdravnikom, medicinsko sestro. Takrat ji je psihična opora druge bolnice z izkušnjami v veliko oporo, uteho.«
Večjih novosti pri delovanju skupine v prihodnje ne predvidevajo. Dvakrat na leto na super revizijah Društva onkoloških bolnikov Slovenije v Ljubljani oblikujejo smernice delovanja, ki jih nato
REKLI so > Marjana Vetrih:
»Srečanja v skupini obiskujem, če se le da. Pogovor s sotrpinkami je »za dušo«. Spoznaš, da v bolezni nisi sam, potožiš nekomu, ki te razume, ti da kakšen nasvet iz svoje izkušnje. Srečanja so meni v veliko oporo. Ne vem, zakaj se nam ne pridružijo mlade bolnice. Vem, da so v tukajšnjem okolju, ne vem pa, ali nimajo časa, ker so delovno aktivne, ali pa se res zadovoljijo zgolj z informacijami z interneta. Izmenjava izkušenj v živo je vsaj zame bolj življenjska, osebna kot poreko računalnika.«
izvajajo v skupinah za samopomoč. Po besedah Tilke Bubik si bodo v velenjski poleg tega prizadevali še za vnovično pridobitev strokovnega vodje, za večjo ozaveščenost in vključitev v skupino tudi drugih onkoloških bolnic, ne le bolnic z rakom dojk.

Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 8
8
NAŠI KRAJI IN LJUDJE

19. oktobra 2017
Bo Hudi potok kmalu manj hud?
Država v proračunu za projekt predvidela blizu 1,4 milijona evrov - Predviden rok za izvedbo do konca leta 2020 - Tečejo dogovori o ureditvi brežin reke Pake
Tatjana Podgoršek
Župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je na nedavni seji tamkajšnjega občinskega sveta seznanil svetnike, da je z ministrstvom za okolje in prostor podpisal Sporazuma o delitvi nalog in financiranju ureditve Hudega potoka za zmanjšanje poplavne ogroženosti naselja Rečica ob Paki. Kot nam je povedal, pričakujejo v teh dneh informacijo z ministrstva, da bodo aktivnosti kmalu stekle. Po sporazumu je predviden rok za izvedbo projekta do konca leta 2020 oziroma eno leto po sprejetju prostorskih aktov.» V obstoječih prostorskih aktih Občine so predvideni posegi dovoljeni, sodelovanje lokalne skupnosti pa pri izvedbi ne vključuje njenih finančnih obveznosti, zato ne vidim ovir, da se to v predvidenem roku ne bi zgodilo. Pa tudi država je zagotovila za izvedbo sporazuma v svojem proračunu blizu 1,4 milijona evrov,« zagotavlja Kopušar.
Razbremenilnik ali kanal
Na nujno reševanje težav, ki jih povzroča hudourniški potok ob močnejših padavinah in nalivih, so v lokalni skupnosti opozarjali že dalj časa. Pred štirimi leti, ko so pripravljali prostorskoureditvene pogoje, pravi Kopušar, so naročili izdelavo hidrološko--hidravlične študije in poplavnih kart za občino. Takrat so strokovnjaki kot ukrep pred razlivanjem Hudega potoka in s tem zagotavljanje protipoplavne zaščite predvsem na-
selja Rečica ob Paki predvideli izgradnjo kanala. Kasneje so se pojavili pomisleki, ali bi bil predviden ukrep najboljša rešitev. Zato se je porodila še ideja o ureditvi razbreme-nilnika v zgornjem delu potoka. »Odgovor naj bi dala nova študija poplavne ogroženosti omenjenega potoka, ki jo mora na osnovi sporazuma pripraviti ministrstvo, prav tako je njegova naloga izdelava potrebnih podlag zanjo in izvedba ukrepov.«
Ureditev sotočja rek Pake in Savinje med prvimi tremi ukrepi
Na vprašanje, ali projekt predvideva le izvedbo ukrepov za protipoplavno zaščito območja ob Hudem potoku ali tudi spodnji del naselja Rečica ob Paki, ob strugi reke Pake, je Kopušar odgovoril pritrdilno. Zagotovil je, da so v zvezi s protipoplavno zaščito tega dela naselja v aktivnih pogovorih z ministrstvom za okolje in prostor, saj so ukrepi sestavni del državnega prostorskega načrta za ureditev reke Savinje. Pri tem sodelujejo z občinama Braslovče in Polzela. Ministrstvo je že določilo prioritete ureditve struge in brežin reke Savinje in med prvimi tremi ukrepi je tudi ureditev njenega sotočja z reko Pako do brvi v Rečici ob Paki. »Pričakujemo, da se bodo te stvari premaknile in uredile v naslednjih dveh, treh letih.«
Z izvedbo protipoplavnih ukrepov Hudega potoka in Pake seveda popolne zaščite naselja Rečice ob Paki pred naraslimi vodami ne bo možno zagotoviti. Bo pa varnost seveda bistveno boljša.	■
Upam, da stojimo na trdnih tleh
V vaški skupnosti Slatina v občini Šmartno ob Paki bogatejši za posodobljen krajši cestni odsek in dva odstranjena plazova
Tatjana Podgoršek
Slatina, 15. oktobra - Nedeljski popoldnevi so običajno namenjeni počitku in praznovanjem. Krajani vaške skupnosti (VS) Slatina v občini Šmartno ob Paki so minulega namenili praznovanju. Na priložnostni slovesnosti pri Hrastnikovih, po domače Ilovšek, so se veselili posodobljenega krajšega cestnega odseka in dokončanja del pri ureditvi dveh plazov. Plaz pri Ilovškovih je ogrožal lokalno cesto in objekt, pri Sevčnikarju pa javno pot, ki povezuje
Krajani so s svojo udeležbo na priložnostni prireditvi potrdili, da so zanje
pridobitve zelo pomembne.
Slatino s Paško vasjo. Hkrati so pridobitve združili še s srečanjem krajanov. Vlaganja so presegla 100 tisoč evrov.
Jure Part, predsednik VS, je izrazil upanje, da bodo v tem delu kraja od zdaj stali na trdnih tleh in da se bodo s tem lahko pohvalila kmalu tudi ostala območja, kjer odpravljanje posledic drsenja zemlje še čaka na ukrepanje. »Veseli smo pridobitev, zadovoljni, ker so nam prisluhnili tudi na občinski
REKLI so ) Slavko Hrastnik: »Danes sem zadovoljen glede na to, kaj se je dogajalo ob večjih padavinah in kako so stvari urejene danes. Prvič se je plaz pri domačiji pojavil leta 1980. Takrat je »odneslo« del vrta in cesto do hiše. Z nasutjem gramoza iz reke Savinje smo drsenje zaustavili. Po letih mirovanja je pred 5 leti zemlja znova začela drseti. Poškodovala je obe cesti in ogrozila objekt. Ker so na tem območju položeni v zemljo tudi kabli, nam je pretilo, da bomo ostali brez elektrike in telekomunikacijskih povezav. Upam, da bo sedaj mir, čeprav je ob obilnejših padavinah v času, ko je izvajalec dela praktično že končal, na spodnjem delu znova začelo drseti. Zelo sem se prestrašil in bil tudi žalosten. Kasneje so me potolažili, da ni tako hudo in da to ni nič nenavadnega. Skupaj z občino smo stvari rešili pred nekaj dnevi in upam, da nam od zdaj močnejše padavine ne bodo povzročale toliko strahu, kot so ga doslej.«
upravi.« Kot je še dejal, jih poleg urejanja plazov v prihodnje čaka še ukinitev železniškega prehoda ter nadaljnje urejanje infrastrukture.
Zadovoljstvo s krajani je delil tudi šmarški župan Janko Kopušar. Zahvalil se jim je za dela, ki so jih opravili pri posodobitvi cestnega odseka, saj so za spodnji ustroj ceste poskrbeli sami, in za sodelovanje pri izvedbi sanacijskih del. Povedal je še, da so se odpravljanja posledic drsenja zemlje lotili sistematično, omenjena plazova pa so uredili s pomočjo države oziroma uspešne prijave na njenem razpisu. Uspešno so kandidirali tudi za odpravljanje posledic drsenja zemlje v Malem Vrhu, kjer dela še izvajajo, žal pa se je zalomilo pri odstranjevanju plazu Ježovnik. Tega in tudi druge, ki jih v lokalni skupnosti imajo še kar nekaj, bodo poskušali s pomočjo države urediti v prihodnje.
Blagoslovitveni obred je opravil šmarški župnik in dekan dekanije Bra-slovče Ivan Napret.

Nove fasade mestu vračajo
V zadnjih letih je kar nekaj večstanovanjskih stavb v MO Velenje dobilo nove fasade - p. Kdaj pride do obnove fasad, je odvisno predvsem od lastnikov stanovanj in njihovih Hipi finančnih zmožnosti
Bojana Špegel
Velenje, 2. oktobra - V Velenju vsak manjši ali večji stanovanjski blok, ki dobi novo fasado, poskrbi za (še) lepši videz mesta. Zob časa je namreč na mnogih večstanovanjskih stavbah že pustil sledi, saj je ne nazadnje bil center mesta zgrajen pred 58 leti, fasad pa marsikje niso obnovili vse od novogradenj. To velja tudi za naselja, ki so ob strogem centru zrasla v zadnjih štirih desetletjih. A tudi to se v zadnjem času spreminja. Nekaj blokov je že dobilo nove fasade, še več jih bo po napovedih upravnikov več-stanovanjskih stavb v MO Velenje v bližnji prihodnosti.
Čeprav je obnova fasade bloka ob Cankarjevi cesti vzbudila tako odobravanje kot graje, ker je z novo belo-sivo podobo ta res drugačen, kot je bil v originalu, je nova fasada in urejenost bloka mnogim všeč. Želja, da bi ji sledili tudi preostali bloki v centru in drugje po mestu tudi. Žal pa to ni odvisno le od želja, ampak, kot so nam pojasnili trije velenjski upravniki večstanovanjskih stavb, od odločitve in finančnih zmožnosti lastnikov stanovanj v posamezni stavbi. Ti so namreč tisti, ki praviloma kar nekaj let varčujejo za obnovo fasade, z njo pa ne le polepšajo videz stavbe, ampak poskrbijo tudi za ener-
getsko sanacijo, ki na dolgi rok zmanjša stroške ogrevanja. A to velja le, če v bloku zamenjajo tudi okna in streho in poskrbijo, da je stavba v celoti energetsko prenovljena. Samo prenova fasade je premalo, da bi se to poznalo na položnicah, pravijo strokovnjaki. Zagotovo pa so zanjo lastniki stanovanj zainteresirani tudi zato, ker z vsako prenovo povečajo tudi vrednost svoje nepremičnine.
Pravi val obnove fasad šele prihaja
Največji upravnik v MO Velenje je podjetje Habit. Povedali so nam, da so urejanje fasad oziroma energetsko prenovo večsta-novanjskih stavb skupaj z etažnimi lastniki v večjem obsegu začeli letos. Vsak etažni lastnik mora v skladu s Stanovanjskim zakonom vplačevati (v svojem sorazmernem deležu) sredstva v rezervni sklad stavbe. Denar, vplačan v sklad, je v lasti etažnih lastnikov. Ti se na letnih zborih skupaj z upravnikom odločajo o vrsti vzdrževalnih del v prihodnjem letu oz. v kratkoročnem obdobju (od 3 do 5 let). V povprečju pa sredstva za energetsko prenovo večstanovanjskih stavb zbirajo med pet in deset let. »Za zdaj smo energetske prenove z obnovo fasad izvedli na nekaj stavbah v centru mesta, mestnih
četrtih Levi in Desni breg ter na Gorici. Tudi v prihodnje skupaj z etažnimi lastniki načrtujemo izvedbo energetskih prenov več-stanovanjskih stavb na območju Velenja, Šoštanja in Zgornje Savinjske doline.« Na naše vprašanje, kako izberejo barvo fasade
in ali se pri tem kaj posvetujejo s strokovnjaki in lokalno skupnostjo, smo izvedeli: »Etažni lastniki imajo možnost izbire barve zaključnega sloja fasade, vendar jim priporočamo, da so to tople, pastelne barve, nikakor ne močne in izstopajoče barve. Ko se etažni lastniki dogovori-
jo za barvo zaključnega sloja, v Velenju pošljemo njihovo izbiro tudi na mestno občino, kjer urbanisti ali potrdijo izbrano nian-so ali pa podajo svoje mnenje in predloge za spremembo barve.« Vedno v skladu z zakonodajo poskrbijo tudi, da so materiali, ki
jih uporabljajo pri obnovi, varni. »Že sama zakonodaja govori, da je treba večstanovanjske stavbe, ki so višje od 22 metrov, obložiti s kameno volno v celoti, nižje stavbe pa se oblagajo z eks-pandiranim polistirenom (EPS). Predele nad okni oziroma vrati pa izvajalci obložijo z bariero iz
kamene volne«. Habit v imenu etažnih lastnikov uporablja tudi nepovratne finančne spodbude, ki jih razpisuje EKO sklad. Vse energetske sanacije, ki so jih izvedli doslej, so bile subvencionirane tudi iz EKO sklada.
Na naše vprašanje, kaj se zgodi, če je večina lastnikov stanovanj za obnovo fasade in so pripravljeni vzeti tudi posojilo, eden ali dva v bloku pa se ne strinjata in se nista pripravljena zadolžiti, pravijo: »Pogoj za začetek postopka za izvedbo energetske sanacije večstanovanjske stavbe je 75-odstotno soglasje vseh etažnih lastnikov v stavbi. Hkrati pa je s soglasjem povezan tudi finančni vidik, torej višina sredstev, ki jih ima stavba zbranih v rezervnem skladu in tem,
ali so etažni lastniki pripravljeni povečati zbir v rezervni sklad za potrebe izvedbe energetske prenove stavbe.« Izvemo še, da so redke stavbe, ki imajo v rezervnem skladu zbranih dovolj finančnih sredstev za izvedbo energetske prenove. V glavnem se etažni lastniki stavb odločajo za najem kredita v breme rezervnega sklada, za kar je treba pridobiti 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov, druga možnost pa je tudi, da izbrani izvajalec ponudi etažnim lastnikom obročno plačilo izvedbe del. »Imeli smo tudi primere, ko so nekateri etažni lastniki želeli investicijo poravnati v enkratnem znesku. Tudi ta način plačila smo etažnim lastnikom omogočili,« še izvemo. (nadaljevanje na strani 9)
"V •
svežino
Po obnovi četvorčka nad Kidričevo cesto je ta tako lep, da se ne loči od novogradnje tik ob njem. Z obnovo se poveča tudi vrednost
nepremičnine.
Ob Vojkovi cesti je občinska večstanovanjska stavba, kije res potrebna prenove. Polovica ima še stara okna, ki energetsko niso varčna. Celovita obnova bo na vrsti naslednje leto.
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 9
19. oktobra 2017	NAŠI
Paška vas dobi nivojski prehod
Več kot 600 tisoč evrov vredno pogodbo so podpisali (od leve proti desni): Damir Topolko, Janko Kopušar in Roman Moškotevc.
Po pogodbi bo projekt končan do konca aprila prihodnje leto
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 13. oktobra -
V dvorani Marof v Šmartnem ob Paki so tamkajšnji župan Janko Kopušar, direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko ter direktor družbe VOC Celje Roman Moškotevc podpisali pogodbo o izvedbi gradbenih del posodobitve zavarovanega ni-vojskega prehoda čez regionalno železniško progo številka 31 Ce-lje-Velenje. Pogodbena vrednost znaša dobrih 600 tisoč evrov, od tega bo 80 odstotkov potrebnega denarja zagotovila direkcija, ostalo (nekaj manj kot 111 tisoč evrov) lokalna skupnost. Po pogodbi naj bi bila dela končana do konca aprila prihodnje leto.
Eden največjih projektov v lokalni skupnosti
Projekt predvideva več sklopov aktivnosti: ureditev in prestavitev javne poti, s katero se naselje Gavce navezuje na regionalno cesto, izgradnjo parkirišča in pločnikov za pešce, izvedbo gradbenih del na regionalni cesti Gorenje-Rečica ob Paki-Letuš, postavitev nove javne razsvetljave, na nivojskem prehodu
Paška vas 1 pa obnovo signalno--varnostnih in telekomunikacijskih naprav ter hiške nivojskega prehoda.
Ob podpisu pogodbe je Kopu-šar med drugim dejal, da gre za enega največjih projektov v lokalni skupnosti. Ideja o uredi-
tvi nivojskega prehoda čez železniško progo v Paški vasi se je porodila pred petimi leti, pred dvema letoma pa so začeli skupaj z odgovornimi v državi iskati konkretne rešitve. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali svoj delež pri ureditvi infrastrukture, tako
kot to zahtevajo predpisi. Napovedal je, da jih pri ureditvi cestne in železniške infrastrukture čaka v prihodnje še precej dela.
Damir Topolko je označil podpis pogodbe kot rezultat dobrega sodelovanja z občino. V nadaljevanju predvidevajo ukinitev železniškega prehoda Šmartno 2, kasneje pa še Rečica ob Paki 1.
Na vprašanje, ali je direkcija prisluhnila potrebam, ker se bližajo volitve, je Topolko odgovoril: »Ne bi rekel, da je to predvolilna zgodba. Bolj rezultat več denarja za infrastrukturo, pri kateri so potrebe po ureditvi nivoj-skih prehodov, varnosti na njih in regionalnih cestah evidentne. Rešujemo jih tudi glede na odzivnost občin, ki morajo poskrbeti za zemljišča in ustrezne prostorske načrte.« Po besedah Topolka letos končujejo več kot 100 projektov na cestni infrastrukturi, veliko tudi na železniški.
Občina Šmartno ob Paki je razpis za izvajalca del objavila dvakrat. Na prvega se ni prijavil nihče, na drugega sta prispeli dve ponudbi, najugodnejša je bila ponudba družbe VOC Celje. Kot nam je dejal njen direktor Roman Moškotevc, je proj ekt zanje tako strokovni kot finančni izziv. Prepričan pa je, da bodo dela končali v dogovorjenem roku.
REKLI so ) Drago Nežmah, predsednik vaške skupnosti Gavce - Veliki Vrh: »Veseli smo, da je do podpisa pogodbe prišlo, še bolj bomo ob rezanju traku. Poleg izgradnje kanalizacijskega omrežja bo to za krajane največjih pridobitev, saj bomo z izvedbo projekta zagotovili večjo varnost najbolj ranljivim skupinam v prometu - otrokom in starejšim. Pa tudi ureditev samega območja ni zanemarljiva. Prepričan sem, da bomo tako kot vedno krajani stisnili zobe in s strpnostjo ter razumevanjem premagovali nevšečnosti, ki bodo morebiti pri izvedbi projekta nastale.«
KRAJI IN LJUDJE	9
Obnove cest še niso povsem končane
Velenje, 11. oktober - Konec julija je občina podpisala pogodbo s podjetjem Nizke gradnje Rošer iz Mislinje za asfaltiranje 5 makadamskih odsekov cest v mestni občini Velenje v skupni dolžini 1.100 metrov. Na javnem razpisu izbrani izvajalec del je oktobra končal obnovo ceste Cirkovce-Završe, cesto na Lopatnik in odcep Kosovelove ulice na Selu. V teh dneh bo stekla še obnova na cesti pri Pesjaku v Črnovi in na odcepu ceste v Ložnici. Skupna vrednost del, ki bodo v celoti končana novembra, bo 131 tisoč evrov. V Hrastovcu pa po-
tekajo večja investicijska dela na cesti Fori-Martinc. Dela v sklopu koncesije za ceste izvaja koncesionar za ceste, podjetje PUP. Hkrati bodo ob cesti postavili javno razsvetljavo v dolžini 700 metrov. Izvajalec del v vrednosti 38.900 evrov je velenjsko podjetje SCR.
a bš
Pri šolskih prevozih zagotavljajo nadstandard
Šoštanj - Občino Šoštanj stanejo šolski prevozi pol milijona evrov letno. V šolo in iz nje se vozi kar 60 odstotkov osnovnošolcev, prevozi pa potekajo na trinajstih relacijah.
Skladno z zakonodajo so do prevozov upravičeni učenci, ki so od šole oddaljeni najmanj 4 kilometre oziroma njihova pot v šolo ni varna. Ali prevoz zagotavljati tudi tistim učencem, ki so od šole oddaljeni manj, je dilema, s katero se pogosto soočajo in sprejemajo kompromise. Tako je bilo v Pohrastniku. Tam so pred leti, ko so zgradili pešpot (po njej imajo učenci po varni šolski poti manj kot dva kilometra hoje), prevoz ukinili. Upor staršev pa je bil tolikšen, da je Občina pristala, da se tudi otroci iz Pohrastnika do vključno 4. razreda v šolo lahko vozijo.	a mkp
Da velikokrat ni lahko zbrati dovolj sredstev za obnovo fasade, dokazuje petorček, ki so ga obnovili tako, da so eno od stanovanj
zaobšli.
(nadaljevanje s strani 8)
Eni se odločijo le za barvanje
Upravnik Linea je doslej izvedel energetske prenove fasade na dveh objektih, na Kidričevi 55 in Cesti talcev 18, samo preplasti-tev zaključnega sloja fasade pa na enem objektu. V prihodnosti predvidevajo, da bodo energetsko prenovo fasade izvedli na 3 večjih objektih, preplastitev fasade pa na 4 objektih. Vsi so v območju mestnega jedra, zato bodo pred izvedbo fasade morali pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje za izvedbo prenove fasade in barvno študijo. »Na objektu, kjer smo izvajali energetsko prenovo fasade, so arhitekti Zavoda za varstvo kulturne dediščine pripravili 2 varianti barve fasade, lastniki objekta pa so se odločili, katera se bo izvedla.« Tako bodo delali tudi v prihodnje. Sredstva za obnovo fasad se pri njih v povprečju zbirajo približno 4 leta. Vedno pridobijo tudi sredstva EKO sklada. Ob tem poskrbijo, da se požarna varnost ob rekonstrukciji in vzdrževanju objek-' ta ne zmanjša. »To je osnovna zahteva Zakona o varstvu pred požarom. Kako to dokažemo? Pred začetkom energetske prenove objekta se izdela presoja " požarne varnosti, ki jo izdela projektant požarne varnosti, v ■ kateri so predvideni vsi ustrezni ukrepi,« pojasni upravnik, saj ta vidik obnove po katastrofalnem požaru v eni od londonskih stolpnic zanima tudi investitorje, torej lastnike stanovanj. Tudi med izvedbo sanacije objekta in po njej projektant požarne varnosti preveri izvedene ukrepe in izdela izkaz požarne varnosti, ki je
priloga dokazila o zanesljivosti objekta,« še izvemo.
Prebudile so se tudi banke
Upravnik Vestadom je v Velenju v preteklih letih prenovil in uredil že kar nekaj večstanovanj-skih objektov, med njimi tudi nekaj četvorčkov in petorčkov nad
Kidričevo cesto, ki se po prenovi skoraj ne ločijo od novogradenj, ki so jih umestili v naselje pred nekaj leti. Finančna sestava projekta je povprečno gledano: 70 % lastna udeležba, 25 % financiranja tretjih oseb (najpogosteje so to banke) in 5 % subvencij. Stanovalci tako zbirajo sredstva za izvedbo fasadnega sistema od 5
do 10 let, odvisno od višine vplačila sredstev na rezervni sklad. »Od vseh objektov, ki jih imamo v upravljanju, jih ima okoli 30 % že novo toplotno izolacijo in lepo fasado. Za vse smo pridobili sofinanciranje Eko sklada. Problem pri etažnih lastnikih nastane pri denarnih sredstvih, zato imamo kot upravnik veliko dela s samim postopkom financiranja, ki ga priskrbimo etažnim lastnikom, ter s subvencijami. V zadnjem času opažamo, da si tudi nekatere banke želijo sodelovanja z etažnimi lastniki. Seveda pa spodbujamo, da se stavba vzdržuje tudi s prenovo fasade, saj ta nima le okrasne funkcije, ampak predvsem ekološko in ekonomično funkcijo pri ogrevanju, kar je še posebej pomembno v tem obdobju, ko v Šaleški dolini naraščajo cene ogrevanja«. In kako izbirajo barvo fasade? »Smo zagovorniki lepih, nevpadljivih fasad, zaradi katerih se objekt zlije v okolje. Večinoma gre za pastelne in zemeljske barvne odtenke, ki ne bodejo v oči.« Tudi pri njih se pri vsaki izvedbi nove fasade posve-
tujejo z MO Velenje, ključno pa je seveda mnenje etažnih lastnikov, ki bodo novo pridobitev ne le financirali, ampak tudi živeli v njej. Težko pa napovejo, koliko fasad bodo še uredili v bližnji prihodnosti. »To je popolnoma odvisno od volje etažnih lastnikov. Čeprav je Velenje dokaj mlado mesto, se v tem času bolj kot z menjavo fasad spopadamo s težavami, kot so menjava odtočnih vertikal odpadne vode in vertikal vodovodnih instalacij ter ogrevanja.« Sistem izvedbe energetske obnove se razlikuje od objekta do objekta, stremijo pa k temu, da so obloženi materiali izdelani z evropsko smernico za tehnično soglasje ETAG 004 ter da so na testih odziva na ogenj pridobili čim boljšo oceno. »Eko sklad ima za najpogostejše uporabljene sisteme že tehnične podatke, zato največkrat uporabljamo fasadne sisteme, ki so že na tej listi«.
Obnova treh občinskih blokov prihodnje leto
Poročali smo že, da se je Mestna občina Velenje prijavila na
prvo fazo državnega razpisa za pridobitev nepovratnih sredstev za celovito energetsko prenovo treh večstanovanjskih stavb, v katerih so izključno občinska stanovanja, torej je MO Velenje 100-odstotni lastnik. Gre za razpis iz projekta Centralnih teritorialnih naložb, na občini pa računajo, da bodo pridobili od 40 do 45 % sredstev za obnovo, ostalo pa bo sofinancirala občina. V prvi fazi razpisa so bili uspešni, sedaj čakajo na končni rezultat. Na občini so računali, da naj bi obnovo začeli še to jesen, a se to zagotovo ne bo zgodilo, saj se je razpis »zavlekel«. Prihodnje leto pa naj bi, če bodo nepovratna sredstva odobrena, obnovili stanovanjski blok na cesti Simona Blatnika 1, kjer je 33 stanovanj, objekt Vojkova 13 a, kjer naj bi obnovili stari del bloka v obliki črke L, v katerem so 103 stanovanja, in objekt Cesta talcev 12 a, v katerem je 25 stanovanj. V vseh treh objektih naj bi v celoti prnovili fasade, stavbno pohištvo, strehe, temelje in cokle.
V Velenju ni območij s predpisanimi barvami fasad
To, da se v mestu niti ena fasada blokov ne obnovi brez mnenja MO Velenje, so nam potrdili tudi na občinskem Uradu za urejanje prostora. Vodja urada mag. Branka Gradišnik nam je povedala: »V mestu Velenje nimamo območij s predpisanimi barvami. Načeloma je dovoljena prenova fasad v izvornih barvah in materialih. Menimo pa, da so vedno možne tudi boljše rešitve - za njihovo izvedbo pa mora investitor znotraj centralnih predelov mesta pridobiti soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine in našega urada.« Ob tem je poudarila, da je prav-
na podlaga za urejanje mesta in občine kar 37 veljavnih prostorskih izvedbenih aktov, ki urejajo način in pogoje urejanja posameznih predelov občine. »Naselja načeloma rastejo daljše časovno obdobje, pri tem pa je vsak nov objekt s premislekom projektantov tako po umestitvi v prostor kot videzu bolj ali manj uspešno usklajen z obstoječo okolico. Rezultat je mesto, v katerem živimo in smo ga navajeni, glede sprememb pa se ljudje delimo na tiste, ki spremembe pozdravljajo, in na tiste, ki jim niso naklonjeni. Ideja o nekih novih barvnih shemah, v katero
naj bi prebarvali mesto, ni nova, sprašujemo pa se, odraz katerega trenutno modnega barvnega trenda naj bo. Bodo te barve »lepe« tudi čez 10, 20 let, ko bomo verjetno tako zasnovano barvanje v mestu zaključili? Zakaj bi posameznim blokom predpisali neko novo barvo, če jim obstoječa pristaja,« se je še vprašala in dodala, da se barvne študije praviloma izdelujejo za oplesk novih grajenih sosesk ali zaključenih celot, ob prenovah, kot so trgi ali posamezne ulice, nikakor pa niso izvedljive niti smiselne na ravni celotnega mesta. »Lep primer je projekt, ki smo ga pred 10 leti izvedli za bloke na Gorici. Stanovalci so želeli ob prenovi
fasad blokom nadeti novo barvo. Na našem uradu smo pripravili nekaj predlogov barvne obdelave blokovnega naselja kot celote (v nekaj različnih pristopih), v njih pa smo želeli zagotoviti občutek urejenosti in skladnosti. Predstavili smo več variant - v eni so bile visoke stavbe drugačnih barv kot nizke, v drugi smo barve blokov vzdolž ulice zlagoma spreminjali od toplih proti hladnim barvam, v tretji smo oblikovali nekaj barvno skladnih skupin ... in se po začetnem strinjanju hišnih svetov po nekaj letih soočili s samovoljo posameznih blokov, ki so s svojimi barvami povsem izničili možnost urejanja,« še dodaja Gradišnikova.
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 10
10
IZOBRAŽEVANJE
»»^AS
19. oktobra 2017
Učitelji v boju proti radikalizmu
Do novih znanj lahko pridejo s pomočjo evropskega projekta Vet Contra, v katerem sodeluje velenjski Inštitut Integra
Velenje, 11. oktobra - Po nedavnih terorističnih napadih po Evropi si večina zastavlja vprašanje, zakaj se vse več mladih odloča za vstop v radikalna gibanja. Odgovorov na to vprašanje je več, večina strokovnjakov pa si je enotna v tem, da so vzroki predvsem so-cialno-ekonomski. Skupnosti, v katerih živijo mladi iz priseljenih družin, pogosto ne poskrbijo za ustrezne priložnosti za integracijo. Prav tako mladi, ki so del večinskega prebivalstva, v istih skupnostih ne dobijo ustreznih priložnosti, da bi se lahko osamosvojili ali sooblikovali politiko, s katero bi lahko sedanje ovire spremenili v svoje nove priložnosti. Mreža Evropske komisije za osveščanje o radikalizaciji pravi, da so „naj-boljša preventiva radikalizaciji podporna okolja, ki jih oblikujejo strokovnjaki in ostali zaposleni v njih, s katerimi so mladi vsako-
dnevno v neposrednih stikih. »Mnogi učitelji so svoja znanja pridobivali že pred desetletji, ko se Evropa še ni soočala s tovrstnimi varnostnimi in demografskimi izzivi. Zato v novonastalih okoliščinah potrebujejo dodatna znanja, ki jim bodo pomagala pri gradnji strpnega medkulturnega dialoga kot tudi pri zgodnji identifikaciji posameznikov, za katere obstaja velika verjetnost, da bodo prestopili v radikalistična gibanja. Zato projekt Vet Contra, ki združuje učitelje v boju proti radikalizmu v okviru programa Erasmus +, prihaja ravno pravi čas. Organizacije iz šestih evropskih držav so se v okviru projekta združile v strateško partnerstvo. »Poklicne učitelje in izobraževalce odraslih želimo bolje opremiti za prepoznavanje ranljivih posameznikov in za delo z njimi,« pravi Nives Hudej iz velenjskega Inštituta Integra, ki je
eden od partnerjev v projektu. »Zato smo zanje v okviru projektu zbrali gradiva, ki so se v partnerskih državah in pri nas v Sloveniji pokazala kot učinkovita v preventivnem delovanju in zgodnji identifikaciji.« Povzetki primerov dobrih praks bodo na voljo v vseh šestih partnerskih jezikih, podrobnejši opisi praks pa le v angleščini. Spletna stran (www. vetcontra.eu).ima vzpostavljeno tudi forum-sko klepetalnico, v kateri bodo lahko učitelji iz različnih evropskih držav svoja mnenja in izkušnje tudi izmenjali. »Ravno z namenom premostitve jezikovnih ovir med uporabniki bo prevode besedil iz 50 svetovnih jezikov v jezik, ki ga govori uporabnik, omogočil Skype Translater,« še pojasnjuje Hudejeva.
a bš
Gorenje in Šolski center podarila 3D tiskalnik
Tiskalnik, ki so ga poklonili Politehnični šoli iz Kragujevca, sta izdelala dijaka pod mentorstvom strokovnjakov Šolskega centra Velenje
Družba Gorenje MDM iz Kragujevca je na srečanju srbskih strojnih šol tamkajšnji Politehnični šoli podarila 3D tiskalnik. Napravo sta v okviru projektne naloge izdelala štipendista Gorenja MDM in dijaka velenjskega Šolskega centra. Gorenje MDM je na šolanje v Velenje poslalo že štiri srbske dijake, saj želijo tako zagotoviti pritok novih, odlično usposobljenih mladih kadrov z ustreznim tehničnim znanjem za delo v orodjarni ter s tem tudi približati podjetje mladim.
Kot je povedal direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogo-relčnik, gre za konkretno obliko odličnega medsebojnega sodelovanja gospodarstva in izobraževalnih ustanov. Za to imajo v Medpodjetniškem centru Šolskega centra Velenje dobre možnosti. To izobraževanje pa v projektni obliki podpira tudi Evropska skupnost.
Tiskalnik sta pod mentorstvom Šolskega centra Velenje izdelala štipendista Gorenja iz Srbije, ki sta 3. in 4. letnik šolanja opravila v Velenju, pri čemer so jima s
štipendiranjem pomagali v Gorenju MDM, Šolski center Velenje pa je zagotovil namestitev, šolni-
»Spodbujamo jih, da se dejavno vključijo v projekte že med šolanjem,« poudarja direktor
v Celju in tudi pri tem ju bomo podprli s štipendijo. Štipendiste iz Srbije sicer želimo zaposliti
3D tiskalnik, ki sta ga Gorenje in Šolski center Velenje donirala Politehnični šoli v Kragujevcu je plod lastnega znanja in odličnega sodelovanja gospodarstva in izobraževanja
no in seveda mentorstvo. Gorenje MDM je za njuno projektno nalogo prispevalo tudi materialna sredstva za izdelavo 3D tiskalnika ter financiralo špedicijske storitve pri uvozu v Srbijo.
Gorenja MDM Marko Klinc.
»Od štirih štipendistov iz Kra-gujevca, ki smo jih poslali na izobraževanje v Velenje, sta se dva odločila za nadaljevanje šolanja strojništva na Višji strokovni šoli
v Kragujevcu, a tudi če bi želeli ostati v Sloveniji in se zaposliti v Gorenju Orodjarni, so jim vse možnosti odprte.«
Popravek
V prejšnji številki Našega časa smo na osmi strani v prispevku o perspektivnih matematikih objavili napačno sliko Luka Jevšenaka. Za napako se iskreno opravičujemo in objavljamo pravo sliko.
Luka z bronasto medaljo SMMT 2017
Poskrbimo, da bo naš svet lepši
Dobrodelna akcija zbiranja hrane in ostalih potrebščin za zapuščene živali v OŠ Šalek
Vsako leto 4. oktobra obeležujemo svetovni dan živali. Veliko je živali, ki so prepuščene ulici ali zavetiščem, saj se vedno več ljudi znajde v položaju, ko za psa ali mačko ne more ali ne želi več skrbeti. Zato smo se mladi prostovoljci OŠ Šalek Velenje odločili, da pripravimo dobrodelno akcijo zbiranja hrane in ostalih potrebščin za zapuščene živali. V tednu med 4. in 12. oktobrom smo tako zbirali hrano, odeje, povodce, igračke in druge pripomočke. Akcija je bila zelo uspešna, saj smo zbrali 90 kg briketov, 124 konzerv s hrano, 65
različnih priboljškov, 40 kosov opreme za živali (povodce, oblekice, posode ...), 17 igrač, 75 odej in blazinic ter pravo posteljo za psička. Povezali smo se z Društvom proti mučenju živali Celje. Članici društva sta nas skupaj z zajčkom Mikcem obiskali v četrtek, 12. oktobra. Predali smo jima zbrano hrano, prisluhnili žalostnim zgodbam rešenih živali in se z veseljem družili z Mikcem.
Z majhnimi dobrimi deli lahko poskrbimo, da bo naš svet lepši.
a Prostovoljci OŠ Šalek
Jesen je cas, da požanjemo, kar smo sejali
Saša Piano
Na kaj pomislimo ob besedi jesen? Verjetno velika večina na letni čas. A je jesen, natančneje oktober, tudi Mesec prostora. Zbornica za arhitekturo in prostor (ZAPS) je tudi v letošnjem oktobru podelila nagrade. Med nagrajenci je v vsaki kategoriji krajinski arhitekt. Ana Kučan je prejela .Platinasti svinčnik za obsežni opus in vrhunske dosežke na področju krajinske arhitekture'. Kolegi iz skupine Bruto (Matej Kučina, Urban Šve-gl, Eva Prosen) so kot del širše skupine prejeli ,Zlati svinčnik za odlično izvedbo' za Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana. ,Zlati svinčnik s področja prostorskega načrtovanja' so prejele kolegice Nuša Britovšek in Nina Li-pušček kot del večje skupine pri snovanju naloge Študija plovnosti reke Ljubljanice ter Jana Kozamernik in Ina Šuklje Erjavec kot del širše skupine za izdelavo Urbanistične zasnove za južni del Novega mesta (več na www.zaps. si). Odlično kolegi, čestitam!
Začela sem z zbornico, širšo stanovsko organizacijo, katere članstvo je obvezno (licence so pogoj, da lahko delamo). Naj nadaljujem z ožjo skupino, Društvom krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS), katerega članstvo je prostovoljno. Združuje nas skrb za stroko, krajino, prostor. Vsako leto organiziramo številne dogodke v Sloveniji, pripravimo strokovno, pogosto mednarodno konferenco, se odzivamo na aktualne dogodke. Letos praznujemo 25 let obstoja. Odločili smo se, da se ozremo vase in na prostorska vprašanja v Sloveniji, hkrati pa predstavimo raznolika področja svojega dela. Pod skupnim naslovom Krajina in krajinska arhitektura pred izzivi prihodnosti smo združili različne dogodke: strokovni posvet Trajnostni turizem in krajinsko načrtovanje, okroglo mizo Krajinska politika Slovenije, fotografsko razstavo Oblikovane krajine, slavnostno akademijo Dosežki krajinskih arhitektov ter strokovni Potep po Prekmurju. Krajinski arhitekti zagovarjamo interdisciplinarnost, zato redno sodelujemo z drugimi strokami. Zavedamo se, da je usklajenost prostorskega, okoljskega, gospodarskega in družbenega razvoja edino zagotovilo trajnostnega razvoja; to je tudi načelo integralnega načrtovanja, ki ga spodbuja Evropska unija.
Lendava, 20. in 21. oktober 2017 (oblikovanje Tina Verbič, fotografija Luka Vidic, več na www.dkas.si).
In kakšno povezavo ima napisano s Šaleško dolino?
Letošnji nagrajenec ZAPS je Velenjčan Dejan Lah s skupino Enota, ki je prejela ,Zlati svinčnik za odlično izvedbo' Energetske sanacije Zdravstvenega doma Velenje.
Drugo strokovno srečanje DKAS, Degradacije v prostoru, je bilo leta 1995 v Topolšici. Predavali smo štirje ,Šalečani' (Marjan Tamše, Marjana Kopitar, Emil Šterbenk, Saša Piano), ogledali smo si ugrezninsko območje, obiskali premogovnik, ob slavnostni večerji v vili Široko nas je z zvoki klavirja spremljal Velenjčan Joži Šalej.
Že deset let vsako leto v mesecu krajinske arhitekture šaleški krajinski arhitekti (odvisno od leta Davor Dušanic, Kaja Flis, Verona Hajnrihar, Vida Kac, Lucija Oblak Pečovnik, Saša Piano, Julija Šumic, Linda Sušec, Tina Zaponšek, Andreja Zapušek Černe) pripravimo vrsto dogodkov. Leta 2015 smo med drugim v Muzeju premogovništva gostili razstavo fotografij Krajina in strukture v krajini, ki je nastala ob 20-letnici DKAS. Letos bomo na isti lokaciji novembra predstavili razstavo fotografij, ki je nastala ob letošnjem jubileju. Na obeh smo sodelovali Velenjčani (Lucija Oblak Pečovnik, Kaja Flis, Gregor Gojevic, Saša Piano).
Lansko poletje smo velenjske krajinske arhitektke (Julija Šu-mic, Kaja Flis, Linda Sušec, Lucija Oblak Pečovnik, Saša Piano) v Galeriji Velenje pripravile razstavo Krajinskoarhitekturni elementi prvotne zasnove Velenja.
Turizem, velika razvojna ambicija naše doline, bo tema letošnjega strokovnega posveta. No, o tem pa kdaj drugič.


Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 11
19. oktobra 2017

KULTURA
11
S koncertom spletli orgelsko zgodbo
Proslavili dva pomembna jubileja - Poklonili so se glavni ustvarjalki zgodbe
V petek, 13. oktobra, je potekal slavnostni koncert, na katerem smo obeležili dve pomembni obletnici: letos mineva 25 let, odkar je Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega pridobila uradno pravico za poučevanje orgel na osnovni in srednji stopnji, ter 20 let od izgradnje novega dela šole s krasno orgelsko dvorano in odličnim orgelskim instrumentom.
Koncert je na premišljen način povzel zgodbo o začetkih orgelskega izobraževanja v Šaleški dolini in pokazal sadove kvalitetnega 25-letnega strokovnega dela. Mag. Ema Zapušek je v uvodnem nagovoru povzela
zgodovino nastanka in delovanja velenjskega orgelskega glasbenega življenja. Od skromnih začetkov je v Velenju prav pod njenim vodstvom hitro zraslo uspešno orgelsko središče. Sprva drzne odločitve so se izkazale za potrebne in več kot uspešne - zra-
sel je orgelski oddelek, ki je še danes odličen slovenski primer dobre prakse. Znan je po kvalitetnem delu, uspehih na državnih in evropskih tekmovanjih, pa organizaciji nastopov, seminarjev, predavanj in mednarodnih mojstrskih šolah. Oddelek orgle
neutrudno predstavlja različnim skupinam, tako vrtčevskim otrokom kot menedžerjem, ter skrbi za to, da je orgelska kulturna ponudba v našem kraju postala stalnica. Tako je prav v Velenju leta 2001 nastala in bila izpeljana pobuda za ustanovitev Slo-
venskega orgelskega društva, ki danes šteje več kot 200 članov. V 25 letih so se na velenjskem orgelskem oddelku šolali številni posamezniki, od tega jih je kar 12 odšlo na študij glasbe v tujino (Dunaj, Gradec, Salzburg, Freiburg, Kopenhagen, ZDA) in med njimi je kar nekaj uspešnih koncertantov in pedagogov. Na slavnostnem koncertu so se ponovno povezali in nam ponudili priložnost vpogleda v pestro paleto njihovega glasbenega poustvarjanja. Nastopilo je devet koncertantov, razen najmlajšega vsi izhajajo iz razreda mag. Eme Zapušek. Na orglah, ki so prav tako praznovale okrogli jubilej, so nastopili Marjeta Urba-nič Rudolf, Tjaša Drovenik, Tomaž Sevšek Šramel, Neža Ula-ga, Nina Frank, Andreja Golež Gruden, Barbara De Costa (s saksofonistom Alešem Logarjem), Jernej Mazej ter odlični maturant Izidor Ostan. Izbor skladb je segal od N. Bruhnsa in J. S. Bacha do O. Messiaena, večer pa je poleg solistične vir-tuozne igre priložnost ponudil tudi komornemu povezovanju.
V enem večeru smo lahko slišali odlične glasbenike, ki so pre-pletli zelo različne pa hkrati v nečem povezane pristope. Njihova povezanost se je na koncu strnila z iskreno zahvalo in po-klonom glavni ustvarjalki zgodbe, profesorici Emi Zapušek. Med posamezne glasbene točke so bili dodani zanimivi pogovori s ključnimi akterji pri snovanju in gradnji orgelske dvorane. Andreja Golež Gruden se je pogovarjala z mag. Ivanom Marinom, dr. Francem Žerdinom, Srečkom Mehom in arhitektom Pavlom Šiferjem. Iz pogovorov, ki so bili pospremljeni z arhivskimi fotografijami, se je čutilo, kako veliko poguma, drznosti in vztrajnosti je bilo potrebno za uresničitev vizije, pa tudi (kako bistveno) srčnosti. Orgelska dvorana je tako že dvajset let priljubljeno koncertno prizorišče s kvalitetnim orgelskim instrumentom. Sadovi kakovostnega orgelskega izobraževanja pa so več kot slišni, naše mesto kulturno bogatijo in prispevajo k njegovi prepoznavnosti.
Urška Šramel Vučina
Ne spreglejmo tistih, ki trpijo!
Območni odbor Hospica Velenje zaznamoval svetovni dan Hospica z dobrodelnim koncertom - Za korak več primanjkuje prostovoljcev in denarja
Tatjana Podgoršek
10. oktober, svetovni dan Hospica, je velenjski območni odbor Slovenskega društva Hospic zaznamoval z dobrodelnim koncertom pred tednom dni v cerkvi sv. Martina v Velenju. Na njem so zbrali 489 evrov, ki jih bodo namenili za delovanje odbora. Kot je povedala njegova predsednica Darja Fale, lahko ljudje še vedno podprejo njihovo dobro delo z donacijami, z 0,5-odstotno namenitvijo dohodnine, z SMS sporočili HOSPIC5 na 1919, z nakazilom prostovoljnih prispevkov na tran-sakcijski račun slovenskega društva s pripisom za velenjski odbor.
»S težavami zaradi pomanjkanja denarja se srečujemo že vrsto let, ob blokadi računa Slovenskega društva Hospic pa so te še večje. Upamo, da bo društvo zadeve v zvezi s pravnomočnostjo tožbe letos rešilo in da bomo potem na terenu lažje »zadihali«. Na sedežu društva v Ljubljani je namreč nekaj zaposlenih in ves denar, ki ga to dobi, gre najprej za njihove plače, prostovoljci, ki jim pripadajo potni stroški, pa moramo počakati, da se ga nateče dovolj,« je pojasnila sogovornica. Zamik plačila za kilometrino, meni, je eden od razlogov za drugo težavo, s katero se srečujejo v odboru - pomanjkanjem prostovoljcev. Med temi so namreč upokojenci z nizkimi pokojninami, brezposelni, in če so ti oddaljeni od tistega, ki mu stojijo ob strani zaradi takšne ali drugačne stiske, so temu primerni tudi stroški.
Še zdaleč, dodaja Faletova, pa razloga za osip prostovoljcev v odboru ne gre pripisati denarju, prej usposabljanju. To traja šest petkov in sobot po 4 ure, kar nekatere ob še takšnem prvotnem navdušenju odvrne od namere biti prostovoljec Hospica, drugi
spoznajo, da za to niso dovolj »močni«. V odboru imajo na seznamu 10 prostovoljcev, od tega je aktivnih le pet. Na srečo v tem trenutku ni zelo velikih potreb na terenu, saj spremljajo enega bolnika na mesec, pred časom so jih šest do sedem na mesec.
Pet programov
Kratko sporočilo letošnjega svetovnega dne Hospica je bilo Univerzalna zdravstvena oskrba in paliativna nega - Ne spreglejmo tistih, ki trpijo! Faletova zagotavlja, da ga uresničujejo po najboljših močeh z izvajanjem aktivnosti petih programov: spremljanje umirajočih bolnikov in njihovih svojcev, žalovanje odraslih, žalovanje otrok in mladostnikov, v okviru katerega organizirajo tudi tabor Levjesrčni, ki bo letos potekal konec tega meseca na Pohorju, detabuizacija ter prosto-voljstvo. »Pomagati poskušamo skrušenim, prizadetim svojcem oziroma nemočnim bolnikom in zadovoljiti njihove fizične, čustvene, socialne in duhovne potrebe s timskim pristopom. Želimo jim omogočiti kar največjo kakovost življenja, ki se mu zaradi napredovanja neozdravljive bolezni izteka. Prav tako hospic oskrba vključuje svojce, tako da je vsa družina vključena v načrtovanje ter pomoč osebi, ki jo ima rada.«
Poleg omenjenih programov bodo v odboru v prihodnje namenili pozornost oza-veščanju javnosti o njihovem delu, saj ugotavljajo, da v 20 letih delovanja odbora ve zanje premalo ljudi. Dejavnost so razširili še na pomoč ljudem v drugih stiskah, ki jih ti doživljajo: ob ločitvah, ob izgubi službe in podobno. Med prednostnimi nalogami pa so predvideli tudi boljše sodelovanje s patro-nažno službo Zdravstvenega doma Velenje.
Darja Fale: »Čeprav delujemo v tukajšnjem okolju že 20 let, je o naši dejavnosti seznanjenih malo ljudi.«
Dobrodelne Igre talentov navdušile
Velenjski osnovnošolci dokazali, kako nadarjeni so - S prodajo vstopnic zbrali 1156 evrov za pomoč socialno šibkim vrstnikom
Velenje, 13. oktobra - V petek je bila v OŠ Šalek prireditev, ki so jo poimenovali Igre talentov. Ob pomoči botrskega Rotary kluba Velenje in v soorganizaciji OŠ Šalek so jo nadvse uspešno pripravili člani Interact kluba Velenje, v katerega je trenutno vključenih 15 mladih, starih od 12 do 17 let.
Igre talentov so v celoti plod njihove ideje. Izvedba prireditve in odziv
%
>fr Vi s -s : - .
javnosti pa sta na koncu presegla vsa še tako optimistična pričakovanja. Ob pomoči ravnateljev in ravnateljic vseh velenjskih osnovnih šol jim je uspelo k sodelovanju pritegniti več kot 40 mladih talen- ^v tov iz vseh velenjskih osnovnih šol
Mladi Velenjčani so na igrah talentov navdušili več kot 350 obiskovalcev prireditve, ki bo verjetno postala tradicionalna. Nastopile so glasbene skupine, posamezniki, pevci, plesalci...
Kaj sploh je Interact klub? To je podmladek Rotary kluba, ki ga sestavljajo osnovnošolci in srednješolci v starosti od 12 do 18 let. Namenjen je razvoju vodstvenih sposobnosti učencev, razvoju državljanske zavesti in odgovornosti do skupnosti ter pospeševanju strpnosti, razumevanja in miru med ljudmi. Poleg navedenega je prisotna tudi dobrodelnost. Družijo se vsak drugi petek, po navadi na OŠ Gorica.
Pripravili so raznolik, izjemno kvaliteten in zabaven program, v katerem ni manjkalo pevskih in glasbenih točk, ki so jih popestrili s plesom in celo z vožnjo z BMX kolesom. Celotni prireditvi je poseben čar dal sicer originalni voditelj Bitke talentov, Velenjčan Peter Poles, ki je z zabavnim vodenjem in šaljivimi vložki skozi celotno prireditev uspel animirati več kot 350 obiskovalcev. Ti so z nakupom vstopnic prispevali 1156 evrov. Organizatorji jih bodo razdelili med dva prejemnika; del sredstev bo dobil šolski skladi OŠ Ša-lek, del pa bodo namenili za športni
tabor otrok iz socialno šibkih družin. Vsi nastopajoči so se odrekli honorarju, kar velja tudi za vse tri goste prireditve. Poleg Petra Polesa sta se vabilu odzvala tudi velenjski raper Mrigo ter bivši svetovni prvak v igranju na diato-nično harmoniko Robert Goter, ki sta prireditev odprla in zaključila. Člani Interact kluba se zavedajo, da brez nesebične pomoči ravnateljev in mentorjev osnovnih šol, tehnikov in nasploh vseh, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi, prireditev ne bi tako lepo uspela. Razmišljajo, da bi prireditev postala tradicionalna.	a bš

Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 12
12
KULTURA

19. oktobra 2017
Na ogled izbor zbirke Napotnikove galerije
Naslov razstave je »Mal položi dar galeriji na oltar«, tak, kot je bil naslov članka o njej leta 1968 v Tedenski tribuni
ALTERNATOR
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 12. oktobra - V Mestni galeriji v Šoštanju so odprli razstavo izbora kipov in slik zbirke Napotnikove galerije. Ta je pomembno sooblikovala kulturno dogajanje v lokalnem in širšem prostoru in igrala pomembno vlogo pri likovnem izražanju otrok in odraslih vse od leta 1963, ko je bila ustanovljena. V sklopu Osnovne šole Biba Roeck Šoštanj, na pobudo likovnega pedagoga Viktorja Kojca kot poklon rojaku, akademskemu slikarju Ivanu Napotniku.
Bila je prva galerija v Šaleški dolini, poleg Gorjupove galerije v Kostanjevici na Krki pa tudi edina šolska galerija v Sloveniji. Nastala je s pod poro številnih umetnikov, ki so svoja dela podarili, ko so razstavljali v njej, nekaj jih je odkupila Napotnikova galerija sama, nekaj del pa so kupili s podporo podjetij in organizacij.
»Danes jo sestavljajo dela šestdesetih avtorjev, ki so pomembno zaznamovali jugoslovansko umetnost 20. stoletja. Šteje 107 del, od tega 53 slikarskih in risarskih ter mešanih tehnik, 37 grafičnih listov in 17 kiparskih plastik,« pravi Barbara Drev, kustosinja Muzeja Velenje, ki je za razstavo v mestni galeriji odbrala dela in poskrbela za postavitev.
Dela za razstavo je izbrala kustosinja Muzeja Velenje Barbara Drev. Na častno mesto je postavila kip Tineta Kosa z naslovom Mati daje otroku kruh.
Posmrtna maska Ivana Napotnika, bron. Izdelal jo je Viktor Kojc, ustanovitelj Napotnikove galerije. Ob njej avtorjev sin Vlado Kojc.
>
V ospredju so kiparske plastike Janka Dolenca, Viktorja Kojca, Gabrijela Kolbiča, Tineta Kosa, Ivana Sajevica, Vladimirja Stovička in Ivana Zajca.
Lastnica zbirke je Osnovna šola Karla Destovnika - Kajuha, Občina Šoštanj pa je letos aprila
>
Napotnikovo galerijo razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena. Izbori del so danes na ogled v vili Mayer, v osnovni šoli in na njeni zelenici, v upravnih prostorih Občine Šoštanj, v šoštanjski knjižnici ter na Trgu bratov Mravljakov.
Naslov razstave izbora kipov in slik zbirke, ki bo v mestni galeriji na ogled do 3. novembra, je »Mal položi dar galeriji na oltar«, tak, kot je bil naslov prispevka o Napotnikovi galeriji v
Razstava bo na ogled do 3. novembra.
časopisu Tedenska tribuna leta 1968.
Naslednje leto bo minilo 130 let od rojstva velikega kiparja in rojaka. Razstava izbora kipov in slik iz Napo-tnikove galerije je prvi v nizu dogodkov, ki jih bodo pripravili v okviru Napotnikovega leta 2018. Te že skrbno pripravljajo, že zdaj pa napovedujejo razstavo njegovih kiparskih del v galeriji Kvartirna hiša v Celju februarja.
Zlat začetek nove pevske sezone
vanja, je letos romal na Madžarsko v roke odličnemu dekliškemu pevskemu zboru Cantemus Gyer-mekkar iz Nyiregyhžza.
Šaleški akademski pevski zbor se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem podpornikom, zlasti pa Mestni občini Velenje za izkazano zaupanje in podporo, brez katere bi težko deloval in dosegal rezultate.
Matej Jevnišek
Šaleški razgledi
Matjaž Šalej
Vedno so me privlačile besede, ki imajo več pomenov. Igre besed, še posebej večpomenskih, prinašajo zadovoljstvo in kar kličejo po ubesedenju, na svoj način seveda. Večpomenskost nosi (in skriva) v sebi neko širino, ki je posvečena dvema ali celo več tematskim področjem ter je pogosto (po navadi) celo iztrgana iz ožjega konteksta prvotnega pomena. Mnogokrat so ta področja zelo raznolika ali celo postavljena vsako k sebi. Ena takšnih besed je razgled. Do razgledov, razgledanosti in morda še kakšne izpeljanke imam(o) poseben odnos. Konec koncev nas lahko privlači že čisto navaden, vizualni pomen razgleda. V geografskem pojmovanju bolj razgledišča. Pa naj bo razgledišče visokogorska, hribovska ali pa enostavno izpostavljena in dosegljiva točka, s katere je mogoče s pogledom zaobjeti veliko, obširno krajinsko območje ... V naši Šaleški dolini jih imamo kar nekaj.
Razgledi pa imajo lahko tudi drugačen pomen. V domačem domoznanskem prostoru posebno mesto zaseda domoznanski zbornik Šaleški razgledi, ki z nekaj premori izhaja skoraj 30 let. Videti je, da se je po letih premora z nedavno, petnajsto številko, spet utiril in tako ponovno umestil v domačo strokovno periodiko. Pred leti sem že pisal o odsotnosti Razgledov, (rednem) neizhajanju, danes pa me veseli dejstvo, da sta ob koncu preteklega meseca izšli dve številki Šaleških razgledov, te pomembne znanstvene in humanistične strokovne periodike. Izdala ju je Knjižnica Velenje. Številka 14 - Zbornik 2011-2012 je sicer v elektronski obliki izšla že pred petimi leti, uredil jo je Lado Planko, zato pa je 15., zadnja številka z naslovom Zbornik 2016-2017 izšla z že omenjeno tiskano verzijo štirinajstice. Najnovejšo izdajo so zbrali in uredili Silvo Grmovšek, dr. Jože Hudales in dr. Tone Ravnikar.
Cela kopica, plejade ... celo polje člankov je zbrano (tudi v smislu večpomenskosti in raznorodnosti) v obeh omenjenih novih knjigah, v dveh novih številkah Šaleških razgledov. Obilica znanstvenih razprav, premislekov in misli, ki nam osmišljajo zgodovinski in sedanji prostor ožjega in širšega območja Šaleške doline in celo širše, je zbrano ter predstavljeno s svežimi in novimi znanstvenimi dejstvi. Strokovni prispevki odpirajo široko polje zanimanj za zgodovino in sedanjost Šaleške doline, od novih dejstev, znanja in vedenja o mastodontih, do zanimivih socialnih tem šestdesetih in sedemdesetih let. Ali drugače, zbrani so izjemno zanimivi prispevki, tako družboslovni kot z nekaterih naravoslovnih področij. Hkrati nas veseli dejstvo, da so se v preteklosti Šaleški razgledi dokazali, da znajo prestopiti tudi v leposlovno in literarno področje, tokrat to počno na nekaterih novih pretežno družboslovnih tematikah.
In ker je v dveh svežih izdajah Razgledov več kot trideset zanimivih in kvalitetnih prispevkov vsaj toliko avtorjev, nam ne preostane nič drugega, da se zakopljemo vanje in si jih razgledamo v bralnem in spoznavnem smislu. Ali drugače povedano, lahko gremo na kašno lepo naravno razgledišče Šaleške doline, preberemo v okolju kakšen zanimiv prispevek iz Razgledov in bomo obogateni povečali svojo domoznansko razgledanost.
Abonma Lepi kamen začel novo sezono
Prva je bila na sporedu komedija 'Da, gospod premier', nazadnje pride 'Buh pomagej'
Šaleški akademski pevski zbor je novo sezono začel kar s po-zlato na 13. mednarodnem pevskem tekmovanju Gaude Cantem v poljskem mestu Bielsko Biala.
Tekmovanje se je odvijalo prejšnji vikend, med 12. in 15. oktobrom. ŠAPZ pod vodstvom Danice Pirečnik je ponovno dokazal visoko poustvarjalno raven, saj je med dvanajstimi tekmovalnimi zbori zasedel drugo mesto in prejel zlato plaketo. Poleg zlate je
pevcem strokovna žirija namenila še dve posebni nagradi. Pokal in finančno nagrado za najboljši zbor v kategoriji akademskih zborov ter med vsemi skladbami na tekmovalnem odru posebno nagrado za najboljšo izvedbo sodobne skladbe nadarjenega mladega slovenskega skladatelja (Tineta Beca - Cantate Domino). Zboru je pripadla še ta čast, da je skladbo na povabilo žirije še enkrat predstavil občinstvu na zaključni
prireditvi, na kateri je nastopilo zgolj pet nagrajenih zborov.
Zborovsko tekmovanje Gaude Cantem za tekmovanje razpisuje šest kategorij: otroški zbori, mladinski, zbori z enakimi glasovi (moški/ženski), akademski, komorni ter mešani pevski zbori. Šaleški akademski pevski zbor je svojo zmago slavil v kategoriji akademskih zborov. Grand prix tekmovanja, ki ga podelijo najboljšemu zboru celotnega tekmo-
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 11. oktobra - S politično komedijo 'Da, gospod predsednik' Šentjakobskega gledališča v režiji Borisa Kobala so v sredo v Šoštanju odprli novo sezono abonmaja Lepi kamen, za katerega so poskrbeli v Zavodu za kulturo Šoštanj. Odlična igralska zasedba in aktualna tema je občinstvo premišljeno nasmejala.
Glede na rezultate ankete in po dosedanjih izkušnjah je abonma naravnan predvsem na komedije. Na Zavodu za kulturo so skrbno izbrali program, v katerem se bodo gledalci zabavali, mimogrede kaj izvedeli in se poistovetili z liki.
Predstave, ki si bodo sledile, bodo: 15. novembra stand up, 6. decembra koncert Slovenski tolkalni projekt StoP, v novo le-
to bodo 17. januarja stopili z romantično komedijo Ob letu oso-rej, na valentinovo, 14. februarja, si bodo abonenti in drugi lahko ogledali gledališko priredbo uspešnice Petelinji zajtrk, abonmajsko sezono pa bo 21. marca zaključila uspešnica, vsemogočna komedija Buh pomagej.
Na zavodu za kulturo Šoštanj so veseli odziva abonentov, zahvaljujejo se stalnim obiskovalcem, z veseljem pa na abonmajskih predst avah pozdravljajo nove. Poskrbeli so, da je cena abonmaja za obiskovalce nizka, saj so prepričani, da morajo biti tudi sicer dražje predstave dostopne vsem.



Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 13
19. oktobra 2017

107,8 MHz
13
Radijski in časopisni MOZAIK
Almanah 2018 že nastaja
Že 25-ič (torej resnično jubilejno) bo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki izšel almanah, zajetna knjiga, v katero zajamemo vse, kar se je v iztekajočem se letu zanimivega dogajalo. V teh dneh smo na številne naslove že razposlali vpra-
šalnike, s pomočjo katerih bomo pripravili gradivo. (Če ga slučajno niste dobili, nam pišite na press@nascas.si ali ga poiščite na spletni stani nascas.si. Prosimo vas, da jih čim prej izpolnite in jih še pred prazniki vrnete urednikom in novinarjem, ki so vam
Uredniški odbor na prvem letošnjem sestanku
jih poslali. Priprava gradiva je zahtevna in zelo obsežna, saj bo almanah tudi tokrat izšel na 300 straneh. Tudi letos bo bogato slikovno obogaten, tako da vas prosimo tudi za slikovno arhivsko gradivo. Računamo, da bomo zajetno knjigo izdali že na začetku decembra.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	DAVOR RADOLFI & RITMO LOCO - Pred tvojim vratima
2.	ZVITA FELTNA - Edina
3.	6 PACK ČUKUR - Instabejb
Davor Radolfi je s svojo skupino Ritmo loco predelali znano uspešnico Pred tvojim vratima, ki jo je pred leti prepeval Oliver Dragojevic. V novi priredbi je sicer baladna skladba dobila latino ritem in postala nekoliko hitrejša, ali in koliko je to dobro, pa se prepričajte ob poslušanju skladbe.

GLASBENE novice
LESTVICA domače glasbe
Spet prihajajo Kraftwerk
22. februarja prihodnje leto se v Slovenijo vrača legendarna elektronska zasedba Kraftwerk. Nemški pionirji tovrstne glasbe bodo nastopili v ljubljanski dvorani Tivoli, pri nas pa se bodo ustavili v okviru turneje ob izidu njihovega drugega živega albuma 3-D Der Katalog. Obeta se koncertni spektakel ob spremljavi posebnih 3-D grafik. Kraftwerk so pred skoraj štirimi desetletji zasloveli z eksperimentiranjem s sintetizatorji. S kompozicijami, v katere so vpletali večjezične vokale, robotske ritme in računalniško adaptiran govor, so močno vplivali na razvoj sodobne popularne glasbe in številne izvajalce. Za svoj prispevek h glasbi so leta 2014 prejeli grammyja za življenjsko delo. Leta 2004 so se slovenskemu občinstvu predstavili v razprodanih Križankah, organizatorji prihajajočega koncerta pa upajo, da bodo februarja napolnili še dvorano Tivoli.
Skupina MJAV sodelovala z Janom Plestenjakom
Simpatična dekleta iz skupine MJAV, ki smo jih spoznali v šo-vu Slovenija ima talent, se predstavljajo z novo skladbo A sem tvoja, ki so jo ustvarila v sodelovanju z Janom Plestenjakom. Ta je za skladbo prispeval besedilo, bil pa je tudi producent pesmi. Melodijo za baladno skladbo (gre za izpoved zaljubljene ženske, ki hrepeni po tem, da je ljubljena) sta napisala članica skupine Maša Uranjek in Gašper Konec. Dekleta so za pesem posnela tudi
romantičen in skrivnosten videospot. Pred tremi leti so se dekleta prvič predstavila Sloveniji v šovu Slovenija ima talent. Od takrat so štiri vokalistke pridno nastopale in izdajale avtorske pesmi. Njihova članica Ani Frece je nastopila tudi v TV šovu Znan obraz ima svoj glas. Njihova zadnja velika sprememba na odru je bend, ki jih spremlja po koncertih in zabavah po vsej Sloveniji, posebnost deklet pa je, da se lotevajo različnih glasbenih zvrsti.
Zvita feltna sodelovali z Djomlo KS
Člani ansambla Zvita feltna po svojem poletnem hitu V dobrem starem Piranu nadaljujejo začrtano pot. Tokrat se predstavljajo z novo pesmijo Edina, pri kateri so moči združili s srbskim estradni-kom Djomlo KS, ki se podpisuje pod glasbo in produkcijo video-spota. Do sodelovanja z Djomlo KS je prišlo naključno. Spoznali so pred kakšnim letom dni na enem od nastopov ter navezali stike, ki so kmalu obrodili sadove. Že spomladi, ko so skupaj zabavali slovenske maturante v Španiji, so začeli kovati načrte
za snemanje videospota. Djomla je imel že pripravljeno skladbo, s slovenskim besedilom pa jo je nato opremil Rok Lunaček, Blaž Hribar je poskrbel za produkcijo skladbe.
Minilo je deset let, odkar je odšel Toše Proeski
V ponedeljek, 16. oktobra, je minilo točno deset let, odkar je v prometni nesreči na hrvaški avtocesti izgubil življenje mladi makedonski pevec Toše Proeski. Obetavni makedonski pevec si je utiral pot na mednarodno glasbeno sceno in je v letu, ko se je mnogo prezgodaj končala njegova življenjska pot, snoval album v angleščini. Z naslovom The Hardest Thing je izšel dve leti po njegovi smrti. Proeski je bil
eden najbolj priljubljenih pevcev z območja nekdanje Jugoslavije in največji zvezdnik takratne makedonske popularne glasbe. Pevca s klasično glasbeno izobrazbo je po živih in televizijskih nastopih in ploščah spoznala tudi slovenska glasbena publika, med drugim v skladbi Moja. Z albumom Pratim te je bil več kot trideset tednov na slovenskih glasbenih lestvicah. Znan je bil tudi po sodelovanju s slovensko glasbenico Anjo Rupel, s katero je posnel duet Skrajni čas.
6Pack Čukur ima novo skladbo
V Mariboru živeči velenjski raper 6Pack Čukur je predstavil svoj novi komad Instabejb. V besedilu govori o blišču in bedi socialnih omrežij oziroma Insta-gramu, na katerem smo vsi obdani s filtri in željo po popolni fotki. Govori o pretiravanju, a hkrati o delu našega življenja, ki zna biti kdaj tudi koristen. Kot pravi 6Pack, je želel sporočiti, da so lahko socialna omrežja zelo koristna, če jih pametno uporabljamo. Avtor glasbe je celjski glasbenik Teodor Amanovic Toš, videospot za skladbo pa je reži-ral Brane Lobnik brez vnaprej
dogovorjenega scenarija. 6pack Čukur je z ekipo izbral tri glavne igralke, priljubljene slovenske uporabnice Instagrama, Sindi-ano Jonex, Fionci in Ano Cepec. Dekleta so sama soustvarjala zgodbo videa s svojim pristopom do fotografiranja in objavljanja na družabnih omrežjih.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Kraški kvintet - Nocoj
2.	Fantje s Praprotna - Oj spomini
3.	Domačini - Dobra mrha
4.	Fantje izpod Lisce - Bodi moja
5.	Lojtrca - Tebi, pesem
6.	Nejc Kastelic - Marjetka s Podkala
7.	Prava stvar - Prava stvar
8.	Vesela dolina - Jaz verjamem
9.	Edvin, Alfi in Poskočni muzikanti - Naša Štajerska
10.	Prleški kvintet - Teče, teče čas
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
ŽIGA RUSTJA
Žiga Rustja predstavlja novo skladbo Kralj zelenega peresa. Single nadaljuje pot k prihajajočemu novemu albumu, ki sta jo začrtali že dobro sprejeti skladbi Rabim samo tebe in Pozabi na vse, ki jo je predstavil na Poprock večeru v okviru Dnevov slovenske glasbe 2017.
CHILLI CAFFE
Chilli Caffe je nov glasbeni izlet znanega avtorja in glasbenika Dareta Kauriča. Za poslušalce, ki ga poznajo predvsem kot avtorja in člana zasedbe Kingston, bo glasba, ki jo ponuja v novem projektu, verjetno nekaj nepričakovanega. Pri projektu sodeluje tudi producent Iztok Turk, prva skladba v izvedbi Chili Caffe pa nosi naslov Življenje je lepo.
JANEZ DOVČ
Janez Dovč predstavlja videospot za skladbo Tesla, ki je nastala za istoimensko glasbeno-gledališko predstavo. Osrednja osebnost
predstave je izumitelj Nikola Tesla, predstava pa je avtorsko delo vsestranskega glasbenika Janeza Dovča. 29. novembra bo predstava Tesla gostovala tudi v Velenju.
NIPKE & TRKAJ
Po uspešnicah Kok High in Vsi smo na istem sta Nipke in Trkaj združila moči in posnela singl, ki se iz hip hop/reagge ritmov prelevi v pravo eksplozijo energije. Gre za glasbeno rap fuzijo, ki je v Sloveniji še nismo slišali. Spot zanjo pa sta raperja posnela na grškem otoku Krfu.
BIG FOOT MAMA
Člani skupine Big Foot Mama se mudijo v Berlinu, kjer snemajo material za svoj novi album. Album sicer še nima naslova, izšel pa naj bi po novem letu. BFM so v Berlinu snemali tudi svoj zadnji album, to pa je bilo že pred petimi leti.
'107,81
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 14
14

Brane Piano, novinar Dela, je takoj, ko je na otvoritvi razstave Majde Kurnik zagledal ministrico za obrambo Andrejo Katič, segel v žep in ji hotel pokazati dokument, ki bi jo znal zelo zanimati. Čeprav sta se srečala na dan, ko so poklicni gasilci v Ljubljani stavkali, se ministrica ni dala prego voriti, da bi se pogovarjala o službenih zadevah. »Da nes sem tu predvsem kot mama, zato bom uživala v dogodku, pred nastopom moje Burje pa imam kar malo treme,« je povedala novinarju.
ZANIMIVOSTI
Prek celotne Avstralije na sončno energijo
V Avstraliji so že sedmič pripravili t. i. solarni izziv, v okviru katerega mora avtomobil na sončno energijo prevoziti celotno Avstralijo. Kot že nekaj let prej je tudi tokrat zmagala ekipa Nizozemske. V konkurenci 42 vozil so zmagovalci pot 3000 ki-
^^ Skrbnik modre kavčine v mozirskem gaju, vinogradnik, uspešeni vinar Miha Fajfar
iz občine Šmartno ob Paki (prvi z leve) pozorno spremlja tehtanje grozdov najstarejše vinske trte, ki raste pred knjižnico v Šmartnem ob Paki. Šmarški župan Janko Kopušar in skrbnik trte ter tamkajšnjega društva vinogradnikov Peter Krajnc Fajfarjevo spremljanje komentirala: »Veš Miha, pri nas ni nič čez palec tako kot morda kje drugje.«
a a Otvoritve ceste v Zaveršah so se konec prejšnjega tedna udeležile tudi Lojzka Rihte-^^ rič, Marjana Koren in Milena Mraz, ki so se za krajane velikega dogodka veselile skupaj z njimi. »Zagotovo še pridemo v te konce, zdaj pa sploh, ko imajo tako lepo cesto, pa toliko dobre volje je tukaj,« so dejale in občudovale lepo naravo in visoko razvite kmetije.

dveh let. Mleko in mlečni izdelki so se tako po rekordnih cenah julija v avgustu podražili za še 1,4 odstotka, septembra pa za 2,1 odstotka. Indeks cen je v segmentu mleka na svetovni ravni 27,4 odstotka nad vrednostjo in-
lometrov prevozili v 37 urah, 10 minutah in 41 sekundah. Letošnji tekmovalci so bili sicer postavljeni pred precejšen izziv, saj je med dirko začel pihati močan veter s sunki do 60 kilometrov na uro.
Putinov novi pes je Zvesti
V Sočiju sta se ob robu srečanja predstavnikov republik nekdanje Sovjetske zveze sestala predsednika Rusije in Turkmeni-je. Turkmenski predsednik Gur-banguly Berdimuhamedow je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ob priložnosti za rojstni dan podaril mladega psička, sre-
dnjeazijskega ovčarja z imenom Zvesti. »Imava skupnega prijatelja - to je srednjeazijski ovčar. Danes sem ga prinesel s seboj,« je dejal turkmenski predsednik, preden je pasjega mladiča predal ruskemu predsedniku. Putin je psička vzel v roke in ga poljubil na glavo.
Nihče noče kuhati za princa Charlesa
Potem ko je princ Charles že maja objavil razpis za delovno mesto zasebnega kuharja in se nanj ni prijavil nihče, je razpis pred kratkim ponovil - tudi tokrat neuspešno. Opis dela sicer v tem primeru ne prinaša ničesar posebnega: 40-urni tedenski delavnik, kuhanje v britanskih rezidencah, v katerih je v tistem času zakonski par, dvotedensko spremljanje para na turnejah po svetu ter odgovornost za načrtovanje, pripravo in dostavo najvišjega standarda hrane za zasebne jedilnike, obroke za osebje, spre-
jeme in druge prireditve. Kot kaže, se strah pred sprejemom službe glavnega kuharja princa Char-lesa skriva v prinčevi glavni zahtevi: da je vsa hrana organska, ekološko pridelana ter da so vsi jedilniki pripravljeni izključno iz lokalnih virov in z dokazljivim poreklom.
Dražijo se mleko in mlečni izdelki, najbolj maslo
Podatki agencije Organizacije združenih narodov za hrano razkrivajo, da se hitro in vztrajno dvigujejo cene mleka in mlečnih izdelkov. Že tretji mesec zapored so se te cene povišale in tako dosegle najvišjo raven zadnjih
deksa, izračunanega septembra lani. Največjo rast so zabeležili pri maslu; cene tega izdelka so od maja zrasle za 92 odstotkov. Trend naj bi se še nadaljeval, saj proizvodnja ne dosega svetovnega povpraševanja.
Kraljeva poroka v Beogradu
Prvič po letu 1922 so v Beogradu priredili kraljevo poroko
- poročil se je princ Filip Ka-radordevič, sin prestolonaslednika Aleksandra Karadordeviča in princese Marije de Gloria de Orléans e Bragança, prve žene Aleksandra Karadordeviča. Starša aktualnega mladoporočenca imata poleg Filipa še dva sinova: njegovega brata dvojčka Aleksandra in najstarejšega sina Petra. Trije princi so dolgo veljali za izjemno zaželene ženine, a so ga v družbenih razmerjih precej lomili. Še najbolj resen med njimi je prav Filip, ki si je za ženo izbral hčer srbskega slikarja Milana Cileta Marinkoviča Danico. Mladoporočenca sta se spoznala na večerji na Kraljevem dvoru v Beogradu in sta - po besedah neveste - hitro ugotovila, da sta si všeč. Poročil ju je patriarh Iri-nej, nevesta pa je nosila obleko slavne srbske modne oblikovalke Roksane Ilinčič. Na poroki so bili ugledni člani evropskih kraljevih družin, skupno 300 svatov.
19. oktobra 2017
frkanje
» Levo & desno «
Tlenje
Smo v mesecu varstva pred požari. A nekaterim se zdi različno tlenje bolj nevarno od gorenja.
Dama in gospod
Prva dama ZDA je že nekaj časa Slovenka Melanija. Nekateri pri nas pričakujejo čudež: da bi priljubljenost Suzani Krause do nedelje poskočila in bi prvi gospod Slovenije postal Američan. Njen mož Matthew Alexander.
Šoštanj manj
V	•
Ziv
Čeprav mnogi želijo, da bi bil tudi Šoštanj vse bolj živahen, naj bi pa vseeno bil v prihodnje manj živ. Manjši objekti, ki jih bodo gradili, ne bodo smeli imeti živih barv.
Medvedi
Podatki kažejo, da se je število medvedov v Sloveniji močno povečalo. Zdaj jih srečujejo tudi tam, kjer jih včasih niso. Medveda pa menda v Šaleški dolini zadnji čas bolj poredko srečujejo.
Pogoj le enim
V	novi starovaški poslovni coni je občina ugodno ceno investitorjem »vezala« z zahtevo, da naložbo končajo prihodnje leto. Škoda, da nima tudi te moči, da
bi tudi od države zahtevala, da do tedaj konča hitro cesto, ki bo v bližini te nove cone.
Kaj pa to!
Kaj to, če so nekateri Ve-lenjčani zaskrbljeni, ker občina prodaja zemljišča; stečajni upravitelj prodaja kar celo Polzelo.
Dvakrat manj
S prenovo rabljenih stvari gre le-teh manj med odpadke. »Zato pa nam pada promet!« bi nejevoljno rekli trgovci.
Države in državljani
V	precejšnjem delu Evrope je vse večji razkorak med državami in državljani; med ljudmi raste nezadovoljstvo z Evropsko unijo, države jo vneto podpirajo. Sicer pa je pogost pojav, da državljani še zdaleč ne mislijo enako, kot narekuje država.
Sreča
Zadnji čas je pri nas res veliko ljudi hodilo 'po' gobe. Hvala bogu, da noben uživalec gob ni šel res po gobe.
Odtenki
Velenjska siva dobiva vse več odtenkov.
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 15
19. oktobra 2017
"»WAS
PRILOGA DOM
15
<u
Dom
Pred vami je tradicionalna jesenska priloga Dom, v kateri boste zanesljivo našli kaj tudi zase. V njej smo zbrali nasvete, ideje in ponudnike različnih izdelkov, materiala in storitev za obnovo ali prenovo stanovanja, hiše in okolice. Želimo Vam prijetno branje.
Zakaj so ZBIRALNICE in ZBIRNI CENTRI?
Zabojniki v zbiralnicah so namenjeni za čisto, izpraznjeno in stisnjeno EMBALAŽO!
_pyp>_
Saušet*Hac4e>i
Podjetje za ravnanje z odpadki, d. o. o.,
Koroška cesta 46, Velenje Telefon: 03 896 87 11
www.pup-saubermacher.si
V zbiralnicah so zabojniki za ločene frakcije:
•	zelen zabojnik za stekleno embalažo (brez vsebine),
•	zabojnik z rdečim pokrovom za kartonsko in papirno embalažo (karton stisnjen),
•	zabojnik z rumenim pokrovom za mešano embalažo (plastično, kovinsko embalažo in tetrapake, vse izpraznjeno in stisnjeno).
Gospodinjstva v hišah imajo za mešano embalažo zabojnik z rumenim pokrovom doma pred hišo, vanj lahko oddajo čisto, izpraznjeno in stisnjeno embalažo (kovinsko, plastično embalažo in tetrapake). Ostali komunalni odpadki sodijo v zabojnike, ki jih imamo doma pred hišo oz. blokom.
Kosovni odpadki sodijo v zbirni center ali se naroči odvoz: za enkrat letno je odvoz izpred hiše oz. bloka brezplačen.
Zakaj se uporablja ZBIRNI CENTER?
Zbirni center (ZC) se uporablja za sprejem odpadkov, ki jih zaradi velikosti, nevarnosti odpadka ne moremo oz. ne smemo oddati v zabojnik, saj bi s tem povzročili nevarnost za naravo, človeka in živali.
V ZC Velenje 1 ob Škalskem jezeru lahko občani prepuščajo naslednje vrste odpadkov: papir, karton, tekstil, oblačila, kosovne, nevarne odpadke iz gospodinjstev, biorazgradljive odpadke, baterije, akumulatorje, električno in elektronsko opremo, zdravila, izrabljene avtomobilske gume brez platišč (maksimalno 4 kose letno). Rabljene gume je najbolje oddati vulkanizer-jem ob menjavi gum. Gradbeni odpadki niso komunalni odpadki. Kljub vsemu jih sprejemamo v zbirnem centru Velenje 1 in so plačljivi po ceniku PUP-Saubermacher (v primeru prekoračitve 500kg/leto) skupaj s tehtanjem.
Tehtalni list za gradbene odpadke lahko podpiše le povzročitelj odpadkov in ne prevoznik.
Delovni čas ZC Velenje 1:
ZC Velenje 1 je do 27. 10. 2017 odprt od 7-18h, v soboto od 8-13h. Dan pred praznikom, 30. 10. 2017, je ZC odprt do 15h. Na praznična dneva 31.10. in 1.11. je ZC Velenje 1 zaprt. Od 2. 11. do konca februarja 2018 je ZC Velenje 1 odprt v ponedeljek, sredo in petek od 7-15h, torek in četrtek od 7-16h, v soboto od 8-13h.
Po novi Uredbi o obvezni gospodarski GJS zbiranja komunalnih odpadkov (Ur. l. RS št. 33/17) se spreminja naziv zbirnega centra (ZC) Šoštanj v zbirno mesto (ZM) za sprejem odpadkov, ki bo od 2. 11. 2017 dalje odprt vsako 2. in 4. soboto v mesecu od 9h do 12h. Več na obvestilu na položnicah.
Sankcije za nepravilno ločevanje odpadkov:
Kršitelje lahko kaznuje komunalni inšpektor, in sicer: z globo 1400 € se kaznuje pravna oseba, 400 € odgovorna oseba pravne osebe, 200 € fizična oseba.
a Pripravila: Alenka Centrih Ocepek
Se odločate za pasivno gradnjo? Vam je zelo pomembno, da vaša vrata odlično tesnijo in zagotavljajo vrhunsko toplotno izolacijo?
Za vas predstavljamo nov produkt koncerna Hormann, ki vas bo prepričal s svojimi energetskimi specifikacijami, kot tudi z estetskim videzom.
To so sekcijska garažna vrata LPU 67, katerih toplotno ločene lamele dosegajo debelino kar 67 mm. To pomeni, da nudijo vrata za 50 % boljšo toplotno izolacijo v primerjavi s sekcijskimi garažnimi vrati LPU 42.
Želite z garažnimi vrati zapreti prostor, ki ga boste uporabljali
za druženje ali delavnico?
Prepričani smo, da se boste za vrata LPU 67 odločili tudi, če želite, da je prostor, ki ga bodo zaprla ta garažna vrata, postal uporaben še za druge namene in ne samo kot garaža. Prostor bodo vrata odlično toplotno izolirala, poleg tega pa vam premium izvedba vrat omogoča, da pro-
stor tudi v notranjosti polepšate, saj so pri tej izvedbi okovje in vodila v enaki barvi, kot je notranja stran lamel. Tako lahko z elegantnim videzom zagotovite, da bo prostor videti lepše in zagotovo se boste vi in vaši gostje v njem tudi bolje počutili. Hkrati pa premium izvedba zagotavlja tudi tandemska tekalna kolesa, s katerimi so vrata še posebej mirna in omogočajo tih tek vrat.
Ključnega pomena pri redni uporabi vrat pa je varnost. To smo zagotovili z zaščito pred ukleščenjem prstov zunaj in znotraj. Tako postane igra pred garažnimi vrati ali za njimi popolnoma brezskrbna.	a
Les diha: njegove fizikalne lastnosti mu omogočajo, da lahko sprejme odvečno vlago v prostoru in jo sprošča, ko je to potrebno. Tako po naravni poti zagotavlja zdravo klimo v bivalnem prostoru.
Les je trajen: ob primernem vzdrževanju preživi več generacij. Tudi v Sloveniji so lesene hiše stare več sto let, kar je dokaz visoke kakovosti in trajnosti lesene gradnje.
Les je prilagodljiv: zaradi njegovih naravnih gradbenih lastnosti zlahka sledimo vašim željam. Arhitekturne rešitve prilagodimo okolju in vašim potrebam.
Les je živ: to lastnost ohrani tudi kot gradbeni material, zato potrebuje natančno in strokov-
HORMANN
garažna in vhodna vrata
no obdelavo. Z dolgoletnimi izkušnjami smo razvili proizvodne postopke, ki omogočajo kar najboljšo pripravo lesa za gradnjo. Les zimske sečnje doseže v kombinaciji naravnega in umetnega sušenja vrhunsko kakovost.
Les je odličen toplotni in zvočni izolator: zaradi porozne strukture se pri nizkih temperaturah ne ohladi toliko kot drugi gradbeni materiali, zato za ogrevanje potrebujemo bistveno manj energije kot pri klasično grajeni hiši. Enako se obnaša pri visokih temperaturah. Na sončni pripeki je les prijetno topel, medtem ko se opeka, kamen ali kovine razbelijo.
Les je trden in zanesljiv gradbeni material: les lahko svoje lastnosti ohranja le v podobnem
podnebju, kot je tisto, v katerem je zrastlo drevo. Zato ima avtohtona smreka iz izbranih rastišč slovenskih gozdov občutno prednost pred lesom, ki prihaja s tujih rastišč.
Les je ekonomičen gradbeni material: čas, ki ga zahteva gradnja lesene hiše, je bistveno krajši od klasične gradnje, obenem pa je površina gradbišča občutno manjša. Gradbišče je tiho, čisto in urejeno, primerno tudi za urbana naselja, ker je nemo-teče za okolico. Očitna prednost pred klasično gradnjo je v boljši izrabi prostora. Ob enakih zunanjih merah objekta nudi lesena gradnja do 10 % več bivalne površine.
Energetsko varčna sekcijska garažna vrata Hörmann LPU 67 Thermo
NOVO v ponudbi Hormann garažnih vrat -energijsko varčna vrata najvišje kakovosti!
Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si
Živeti z lesom pomeni živeti z naravo
Lesene masivne hiše po naročilu | Bungalovi | Vrtne hiše
Skrbna in natančna gradnja, kvalitetno projektiranje, proizvodnja z vgradnjo kvalitetnih materialov.
Zakaj izbrati leseno hišo?
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 16
16
PRILOGA DOM
«»^AS
19. oktobra 2017
tli
03 705 01 80
~ "jedilnice ■•d dnevne sobe
ivni regalj/ kuhinje • otroške in mladinske sobe • sedežne garniture spalnice • vgVadne omare • stilno pohištvo • vrtne garniture
alples
Salon pah
Mariborskaöo, Celje (nasproti City Centra)
www.sanles-pohistvo.si
1 Delovni čas:
. — pon-pet: 9h-20h Sobota: 9h-16h Nedelja in prazniki zaprto
Naj bo kuhinja srce vašega doma
Kuhinja predstavlja osrednji prostor doma. Ne glede na to, ali želite moderno ali klasično kuhinjo, mora biti izbor skrbno načrtovan. S premišljenim izborom elementov si lahko postavimo funkcionalno kuhinjo, ki bo oblikovana po naših željah.
Vse kuhinje je mogoče prilagoditi do centimetra natančno glede na prostor, prav tako pa lahko izbirate med različnimi barvnimi odtenki, ki se bodo zlili z vašim prostorom. Naj bo kuhinja prostor, v katerem se bomo počutili dobro.
Kuhinja mora biti načrtovana tako, da nudi kar največjo praktičnost pri kuhanju, dovolj delov-
ne površine in da ustreza tudi slogu celotnega bivalnega prostora. Načrtovanje nove kuhinje je podobno kot pripravljanje dobrih jedi v njej. V obeh primerih moramo imeti pred očmi, komu je namenjena, za koliko oseb, kako se elementi vklopijo v celoto in nazadnje tudi, koliko vse to stane.
Kuhinja naj bo načrtovana v smislu delovnih centrov, kot so:
priprava živil, shranjevanje živil, kuhanje in peka, shranjevanje kuhinjske posode in pripomočkov, čiščenje posode. Ti delovni centri naj bodo organizirani v takšnem zaporedju, kot teče priprava hrane.
Ker je nakup kuhinje dolgoročna investicija, je pri izbiri kuhinje pomembna kakovost materiala, okovja, vodil in seveda izdelave. Vse to pa je garancija za dolgoletno kuhanje v izbrani kuhinji. Pohištvo Sanles nasproti City centa Celje je zagotovo pravi naslov, kjer vam bodo strokovno svetovali in vam pomagali do kvalitetnega in ugodnega nakupa.
Prihaja jesen ...
Jesen je čas za sajenje sadnega drevja in jagodičevja. Sadike brez koreninske grude presajamo, ko niso več olistane. Sadike so sedaj gojene tudi v loncih, zato jih lahko presajamo enako kot olistane. Prednost sajenja sadik je predvsem ta, da se drevesa bolje ukoreninijo in imajo boljše pogoje v novi rastni sezoni (spomladi). Preden začnemo saditi sadna drevesa, se moramo vprašati, kaj želimo saditi, kaj vemo o sadnih vrstah, kakšno lego in prst imamo. Večina sadnih vrst potrebuje sončno lego in dovolj hranljivih snovi za rast ter razvoj sadne vrste. Hvaležne sadne sorte so tiste, pri katerih
ni potrebna uporaba fungicidov. Večinoma so tropskega izvora (kaki, kivi, fige ...). Njihovo listje, namočeno v vodo, služi kot ustrezen insekticid. Preden posadimo sadno drevo, moramo pripraviti tla. Če želimo posaditi več sadnih dreves, je najbolje pripraviti sadilni načrt. Poznati moramo značilnosti zemljišča. Najboljša zemlja za drevesa je tista, ki je zračna, vlažna in bogata z hranilnimi snovmi ter ima primeren pH (večinoma nevtralen), saj vpliva na rast in razvoj rastlin. Izkopati moramo dovolj široko in globoko jamo, 40 x 60 ali 60 x 60 cm. Priporočljivo je, da ostane "luknja" odprta vsaj
en dan, ker se tako prezrači. Spodnji del prsti "oživimo oz. jo po-gnojimo s kompostom. Pomembno je, da dodamo ustrezno količino fosforja in kalija. Ko so tla pripravljena, lahko sadno drevo posadimo. Cepljeno mesto mora biti 10-15 cm nad površino tal. Posajena rastlina mora imeti oporo, ki je oddaljena 10 cm. Okoli količka pohodimo zemljo in jo zalijemo.
V trgovini Košarica vam je na voljo pestra izbira sadnih rastlin in gnojil (predvsem ekoloških in zdravju prijaznih). Poleg tega vam nudimo zasaditve in svetovanje.
a Nives Pirmanšek, Košarica Pesje
.■ J-v- .iÇL^iiïa ÜSSäsißs

Košarica Pesje, Špeglova 16 03/ 891 91 40
V času od 16.10. do 31.10.2017 vam po akcijskih cenah nudimo:
sveča Mojca	0,89 €
sveča kocka Kušer	1,49 €
roža mačeha	0,34 €
grajsko kislo zelje kmetije Jernejc 1 kg	0,99 €
mišelovka, super cat 2/1	2,99 €
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.
flRmCX flRmflTUR
Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 2A, ¡nfo@armex-armature.si
p^Jo^o
H?, 69 270
ODPADNI MATERIAL NE SODI V VAŠ DOM.
Vse vrste odvečnih in odpadnih materialov pripeljite v najbližji Dinosov zbirni center. S predelavo bomo stare ograje, kolesa, grelce vode, kljuke, pipe, bakreno posodo, žico, akumulatorje, cevi, gospodinjske aparate, papir in ostale neuporabne predmete predelali v nove, uporabne izdelke.
Prihranite do 50% pitne vode, ne da bi pri tem trpelo vaše udobje. Še vedno uporabljate pitno vodo za pranje avtomobila, zalivanje vrta, čiščenje okolice, splakovanje WC ali pranje perila? Mi imamo rešitev za vas!
Zbirna centra v Velenju in Slovenskih Konjicah sta odprta v ponedeljek od 7.00 do 16.00, ostale delovne dni pa od 7.00 do 15.00. Več na www.dinos.si/lokacije.
O
danos

Naš čas, 26. 10. 2017, barve: CM K, stran 15
26. oktobra 2017
""^Jis
PRILOGA DOM
17
Pravilno zračenje in prezračevanje
Ugodno počutje in sposobnost koncentracije za delo v prostoru, pa naj bo to bivalni ali delovni prostor, sta odvisna od vrste dejavnikov, kot so temperatura, osvetljenost, gibanje zraka, hrup in podobno, med njimi pa je eden najpomembnejših dejavnikov kakovost zraka. V zraku mora biti zadosten delež kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in tako majhna količina zdravju škodljivih snovi, da naše zdravje ni ogroženo.
Primerno kakovost zraka dosežemo z zračenjem, ki je potrebno predvsem zaradi odstranjevanja škodljivih snovi in različnih vonjav. Škodljive primesi v zraku nastajajo v stanovanjih na dveh ravneh:
•	iz snovi, ki so v prostoru, torej zaradi izhlapevanja različnih zaščitnih premazov lesa, lakov in barv, naravnega plina radona, mikroorganizmov, prahu;
•	zaradi bivanja človeka v prosto-
ru, ki oddaja različne vonjave in vlago, kuha in pripravlja hrano, se kopa, kadi, goji rože, ki oddajajo dodatno vlago itd.
Pomen kakovosti zraka pogosto zanemarjamo
Večina ljudi zrači svoje bivalne prostore z odpiranjem oken, misleč, da s tem zagotavljajo zadostno količino svežega zraka za dihanje. Za normalno dihanje zadostuje že zrak, ki v prostor pride zaradi nete-snosti stanovanjskega prostora. Te netesnosti predstavljajo v glavnem »pripore« pri oknih in zunanjih vratih, pa tudi nekatere gradbene konstrukcije prepuščajo zrak. Pogoja za tako izmenjavo zraka (imenujemo jo tudi naravno prezračevanje) sta temperaturna razlika med notranjostjo prostora in okolico ter veter. Če je notranja temperatura višja od zunanje, kar je posebej izrazito pozimi, nastane zaradi raz-
lične gostote toplega in hladnega zraka določena tlačna razlika, ki povzroči gibanje zraka. Veter povzroča intenzivnejši prodor zraka v prostore, saj na strani, ki je izpostavljena vetru, povzroči nadtlak, na ostalih straneh pa podtlak. Človek potrebuje na uro za normalno dihanje približno 0,4 m3 zraka. Takšna mora biti menjava zraka za doseganje prave koncentracije kisika v zraku. Če za primer vzamemo prostor velikosti 12 m2 in višine 3 m, pomeni, da moramo za potrebe dihanja zamenjati samo stoti del prostornine prostora na uro ali 0,01 h-1. Dejansko vrednost je težko določiti, saj je odvisna od velikosti oken in vrat in njihove tesnosti ter zunanjih pogojev (temperatura, hitrost vetra).
Vonjave
Najbolj obremenjujejo zrak različne vonjave, ki jih oddaja človek,
ki biva v prostorih. Za ocenjevanje kakovosti zraka sta v novejšem času poznani dve enoti za ugotavljanje občutene onesnaženosti zraka v prostoru: olf in decipol. Prva podaja nivo izvora onesnaževalca, druga pa vrednoti občuteno onesnaženje zraka. Pri obeh metodah večja skupina ljudi z vohanjem zaznava stopnjo onesnaženosti v primerjavi z onesnaženostjo, ki jo povzroča ena "standardna oseba". Za vsakdanjo uporabo pa zadošča ugotovitev, da se s številom ljudi v prostoru povečuje tudi koncentracija vonjav, ki raste približno v enakem razmerju s koncentracijo ogljikovega dioksida. Vrednost za maksimalno dopustno koncentracijo CO2 je 0,1% in predstavlja dovolj natančno mero za spremljanje koncentracije vonjav v prostoru. Da bi to vrednost v prostoru dosegli, je potrebno zagotoviti 25 m3/h na osebo svežega zraka. To pomeni, da bi v prostoru
površine 20 m2 in višine 2,5 m morali zamenjati polovico zraka, če je v prostoru 1 oseba ali število izmenjav na 0,5 na uro. Če bi bilo v tem prostoru 6 oseb, bi morali zamenjati zrak 3-krat na uro.
Vlaga
Glavni viri vlage oziroma vodne pare v zraku so:
•	osebe, ki oddajajo vlago v zrak z dihanjem in hlapenjem vlage s površine kože;
•	vlaga, ki se sprošča pri kuhanju, kopanju, pranju, pomivanju, itd.;
•	vlaga, ki jo v prostor vnašajo rože in okrasno rastlinje.
•	Relativna vlaga prostorov naj bi se gibala v mejah med 35 in 80 %. Nižja zračna vlaga pomeni "suh zrak", ki lahko vsebuje tudi več prahu, kar povzroča obolenja dihal in različne prehladne bolezni. Preveč vlage v zraku pomeni "soparno klimo", in kjer se vlaga lahko izloča na hladnih površinah notranjih zidov, ima za posledico nastanek kondenzata in različnih plesni.
TOPLOVODNA KAMINSKA PEC
NA PELETE
Aqua EcoLogic 25
gorenje

Ogrevalna površina: > 40-180 m2 Termična moč: 24,6 kW Izkoristek: 93,3 %
2.429,90 €
(cena vključuje 22% DDV) Cena z osnovno montažo*:
2.669,90 €
(cena vključuje 9,5% DDV)
i
BIOLOGIC

* Osnovna montaža vključuje: _
1.	Odklop in odmik obstoječega koHfcrez iznosa starega kotla it kotlovnice).
2.	Vnos v objekt in namestitev ter eUtrični in strojni priklop. .3.: Dobava in navezava kotla do diJ|l|E čistilno odprtino.
Organske spojine
V stanovanje vnašamo različne snovi, ki vsebujejo organske spojine, ki se še dolga leta izločajo iz različnih barv, lakov, zaščitnih premazov za les, lepil, smol in drugih. Najpogostejši onesnaževalec je formaldehid, ki se izloča iz različnih vezanih plošč in lakov, potem pa še nekateri, kot je pentaclorfenol (različne lesne zaščite), različni benzoli (barve, lepila, laki), akrilati (barve, laki), vinilkloridi iz plastičnih materialov in še mnogi drugi. Da očistimo zrak teh spojin, je potrebno zadostno zračenje prostorov v daljšem časovnem obdobju, posebej pri novih stanovanjih, ko kupimo novo pohištvo, barvamo stanovanjske prostore, lakiramo parket, polagamo nove talne obloge itd.
Mikroorganizmi
Zrak v bivalnih prostorih vsebuje tudi različne bakterije, viruse in druge mikroorganizme, ki lahko ob ugodnih pogojih, posebej povišani relativni vlagi, povzročajo razne bolezni.
jr
SAMODEJNO PRILAGAJANJE
BioLogic je najsodobnejša tehnologija za vodenje naprav ogrevanja na pelete. Njena inovativna prednost je samodejno prilagajanje parametrov zunanjim dejavnikom (gostota zraka, vlek dimnika, kakovost peletov ...), zato izgorevanje poteka ves čas v optimalnih in kontroliranih pogojih.
ZELENO IN EKOLOŠKO OGREVANJE
Peleti so za okolje prijazen energent. Ob uporabi visoko učinkovitih peči zmanjšujejo izpust toplogrednih plinov in škodljivih emisij. V primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje zmanjšate stroške do 50 odstotkov.
Radon
Radon je naravni žlahtni plin, ki nastaja ob naravnem razpadanju radioaktivnih snovi, ki so v različnih koncentracijah prisotne v kamninah v zemlji. V stavbe prodira predvsem iz tal, v manjši količini pa tudi iz gradbenih materialov, kot so naravni kamen, glina, opeka, mavec itd. V človeško telo prodira skozi dihalne poti, skozi katere se nalaga v pljučih. Za zmanjševanje običajne naravne koncentracije radona v bivalnih prostorih zadostuje redno zračenje prostorov. Če pa je koncentracija radona povečana, moramo zagotoviti tesnenje predvsem kletnih prostorov in izvesti prisilno prezračevanje.
Ostali viri
Med največje onesnaževalce sodi gotovo cigaretni dim. Za prostore, v katerih bivajo kadilci, je potrebno količino svežega zraka povečati na 30 m3/h na osebo oziroma zagotoviti ustrezno večjo izmenjavo zraka. Stanovanja, v katerih prebivajo kadilci, porabijo zaradi intenzivnejšega zračenja tudi do 30 % več toplotne energije za ogrevanje pozimi kot stanovanja nekadilcev. Onesnaževanje predstavljajo tudi različni plini in primesi, ki se sproščajo pri kuhanju in pečenju hrane, prah in snovi, ki se sproščajo pri delovanju različnih aparatov, kot so transformatorji (polikloridni bifenili) in drugo.
Naravno prezračevanje
Različna netesna mesta v stavbi, kot so okenske in vratne »pripire«, špranje pri roletnih omaricah in netesno vgrajeno stavbno pohištvo, omogočajo nekontrolirano vdiranje zraka v bivalne prostore. To prezračevanje je odvisno od temperaturne razlike, jakosti in smeri vetra in se neprestano spreminja. Seveda taka količina zraka ne zagotavlja čistega zraka, zato je potrebno netesna mesta čim bolj zmanjšati s tesno vgradnjo stavbnega pohištva in dodatnim tesnjenjem okenskih in vratnih špranj. Zadostne količine zraka moramo torej zagotoviti na druge, čimbolj kontrolirane načine. Najbolj razširjeno je zračenje z odpiranjem oken. Kot dolgotrajno zračenje ali tudi zračenje s priprtimi okni lahko označimo odpiranje oken z zvračanjem v polvertikalni položaj, ki ostanejo priprta večino dneva ali noči. S tem načinom omogočimo 1-4-kratno izmenjavo zraka v prostoru. Tak način predstavlja v hladnih dneh tudi veliko izgubo toplotne energije, potrebne za ogrevanje. Zaradi hladnejšega in manj vlažnega zraka se v prostoru tudi hitreje znižuje relativna vlaga zraka in pospešuje gibanje prahu. Podhlajujejo se tudi površine v neposredni okolici okna. Veliko primernejše je kratkotrajno in intenzivno zračenje z odpiranjem oken. V enakomernih časovnih intervalih (npr. vsake tri ure) odpremo za kratek čas (5 -10 minut) okna na stežaj. V tem času znaša izmenjava zraka med 9 in 15 h-1, kar pomeni, da se celotna količina zraka zamenja v 4-8 minutah.
Kanalsko prezračevanje
Za zagotovitev zračenja v večstanovanjskih stavbah so speljani prezračevalni kanali za zračenje kopalnic in sanitarij, ki nimajo vgrajenih oken. Zrak za zračenje doteka iz okoliških prostorov in odteka skozi kanale na strehi. Pri tem zračenju je zelo pomembna temperaturna razlika, ki zagotovi potrebno tlačno razliko med vstopom v kanal in izstopom na prosto.
Prisilno prezračevanje
Prisilno prezračevanje zagotavlja dobro delujoče in energijsko učinkovito zračenje bivalnih prostorov. Zato potrebujemo kanalski razvod od posameznih prostorov do centralne odvodne enote na podstrešju, kjer je vgrajen odvodni ventilator. To je tudi edini način, da lahko zagotovimo zadostno oziroma načrtovano število izmenjav zraka v bivalnih prostorih. Prvi pogoj za izvajanje prisilnega prezračevanja pa je seveda učinkovito tesnenje oken v zgradbi. V nizkoenergijskih hišah je takšen način edini učinkoviti način prezračevanja.
■ Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Publikacije.URE/URE1-11.htm
TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK-VODA
Aerogor ECO Inverter 5/10/13 A | Aerogor POWER EVI Inverter 15 A
NAPREDNA INVERTERSKA TEHNOLOGIJA
Toplotne črpalke Gorenje z invertersko tehnologijo omogočajo visoko učinkovito, okolju prijazno in stroškovno ugodno ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode.
ZASLON NA DOTIK
Upravljalna enota toplotne črpalke omogoča regulacijo delovanja s pomočjo zaslona na dotik. Upravljanje je tako lažje in bolj pregledno ter v slovenskem jeziku.
k i
Akcijska cena z montažo že od

4.090,00 €
(cena vključuje 9,5% DDV)
VLAZILNIK ZRAKA H 50 DW
ob nakupu OGREVALNE toplotne črpalke Gorenje.
Akcija velja od 1. 9. do 31. 12. 2017!
Za naročila in dodatne Informacije nas kontaktirajte na: E-mail: toplotnecrpalke@gorenje.com Tel. št.: 08!
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 18
18
PRILOGA DOM

19. oktobra 2017
Nagradna križanka »Železnina Hudovernik«
ROTO TEMP
Regulator konstantne temperature pretoka z mešalnim ventilom FMV130
EMV110..602
Pogon serije Compact za prehodne krogelne ventile 602/603
FIRST
®
^ >
UNI 2P
Dvotočkovni pogon za prehodne in prekrmilne krogelne ventile
ROTODIVERT-M
Prekrmilni pogon za rtacijske prekrmilne ventile serije FDV230
EUROMIX
Trotočkovni pogona za rotacijske mešalne ventile serije FMV130
č Pogoni za rotacijske mešalne in prekrmilne ventile.
HM
Regulatorji konstantne temperature č Pogoni za krogelne ventile.
ROTOTERM MR-TR PLUS
Regulacija ogrevanja
s sobno enoto
Proizvodi podjetja FIRŠT d.o.o. se vgrajujejo pri prvovgradnji (OEM) v izdelke toplotne tehnike vodilnih svetovnih proizvajalcev, kot so:
Honeywell ESfcillant Gcincomifii
W	^ir	hrJTIt
<->NIBE
—an— vie
REMKO	9
FIRŠT d.o.o., Koroška cesta 56, SI-3320 Velenje, Tel.: +386 (0)3 898 35 00, Fax: +386 (0)3 898 35 35 www.first.si info@first.si
MANN
železnina hudovernik d o o
Želenina Hudovenik, d. o. o. Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si
Kolektiv Železnina Hudovernik Vas vabi, da nas obiščete in izberete med veliko ponudbo!
• keramika in sanitarna oprema, 3D izris kopalnic
barve in lake z mešalnico barv orodje in zeleni program zaščitna sredstva
SENZACIONALNO! ČISTILA DELEO z levjo močjo - AKCIJA !!!
okovje in vijaki elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material železo - pohištvene cevi VINIL - pvc talne obloge laminati parketi tapete svetila
Mešanje FUGIRNIH MAS za želeni odtenek
NOVO! Velika nova ponudba kopalniških blokov po ugodnih cenah
Železnina Hudovernik vas pričakuje - postrežemo z nasmehom
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 30. oktobra 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.
enem mrsrrrpr ifonnarijc in nsiL vww.nastas.si jc po irav tako ludî nu m idiovelínjt.íwm.1
do 20% popusta
gsm: 041 949 496 e-pošta: fakro@siol.net www.fakro.si
PREIIAVL .NAVf .j
h
^ate,
Ate,
w
Ví

_ y
POKLIČITE NAS
Smo zanesljiv in kakovosten izvajalec z garancijo.
Za vse zunanje naročnike (fizične in pravne osebe):
•	organiziramo, pridobivamo potrebna dovoljenja in ponudbe za gradnjo,
•	nadziramo gradnjo,
•	izdelamo ustrezne pogodbe,
•	izdelamo cenitev in poročila,
•	spremljamo projekt izvedenih del,
•	spremljamo stavbe v garancijski dobi in organiziramo odpravo morebitnih napak ali pomankljivosti.
Kot pooblaščenci etažnih lastnikov izvajamo
inženiring za vsa potrebna vzdrževalna dela
na skupnih delih, prostorih in napravah
večstanovanjskih stavb.
habit
G3 777 G3 5G
info@habit.si I www.habit.si
Upravljanje nepremičnin I Ponudba nepremičnin I Inženiring I Ostale storitve
Robson - Robert Goršek s.p. TESARSTVO * KROVSTVO * KOVINOPLASTIKA


dostavljanje ostrešij Jzdelava brunaric ^^nadstreškov Krovsko-kleparska dela
Topolšica 3, 3326 Topolšica * GSM: 031/ 693 359
Finančni nasvet NLB Poslovalnice Šoštanj -
varnostna rezerva
»V življenju so stalnica samo spremembe in žal se tudi neugodnim spremembam nikoli ne moremo povsem izogniti. Kadar gre za spremembe, ki vplivajo na našo finančno stabilnost, pa lahko poskrbimo, da bomo njihove posledice čim manj občutili. Najlažje to dosežemo z varnostno rezervo,« za uvod ob mesecu varčevanja pove Alenka Smonkar, vodja NLB Poslovalnice Šoštanj.
Varnostna rezerva je skupno ime za sredstva, namenjena morebitnim nepričakovanim dogodkom in izdatkom, ki jih lahko prinese življenje. In tudi cenejša in hitrejša oblika financiranja ob nepredvidenih dogodkih kot sta na primer kredit ali limit.
»Idealno je, da imate v vsakem trenutku toliko takoj dostopnih bančnih prihrankov, da bi lahko z njimi pokrili najmanj za pol leta, še bolje pa za eno leto osnovnih mesečnih izdatkov, torej osnovnih življenjskih izdatkov kot sta hrana in položnice, pa tudi varčevanja, zavarovanja in podobno,« razloži Alenka Smonkar. »Varnostna rezerva naj bi zato znašala vsaj 6-, še bolje pa 12-kratnik 70 odstotkov mesečnega neto prihodka. Če na primer zaslužite 1.200 evrov ali prejemate tolikšno pokojnino, je torej priporočljivo, da je v vaši rezervi najmanj 5.040 evrov. Priporočamo, da za varnostno rezervo redno namenjate vsaj desetino mesečnih prihodkov.«
In kam naložiti sredstva za varnostno rezervo? »Ker gre za sredstva, ki morajo biti praviloma dostopna hitro in s čim manjšimi stroški, je priporočljivo izbrati nizko tvegane in visoko likvidne naložbe, kot na primer NLB Varčevalni račun ali (kratkoročni) NLB Depozit.«
Ste že poskrbeli za svojo varnostno rezervo? Vljudno vabljeni, da nas obiščete na Trgu svobode 5, kjer vam bodo finančni svetovalci z veseljem prisluhnili in skupaj z vami poiskali celovite finančne rešitve.
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 19
19. oktobra 2017
«»SÜAS
PRILOGA DOM
19
PLASTMI
úz/n*Á oó/o^
Razstavno - prodajni salon
Velenje
Šaleška cesta 20a, 3320 Velenje t. 03 897 36 20
www.kemoplast.si | velenje@kemoplast.si
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 ure, sobota od 8.00 do 13.00 ure, nedelja zaprto
ARA
BARVNI SVET DEKORACIJ
TRGOVINA BARVE-LAKI
SPLETNA TRGOVINA
www.ara-barve.si

Izberite pravo barvno nianso za vaš prostor
MESALNICA BARV
am
Chromos ** HELIOS
Levec 56, Petrovoe | T: 03 547 17 18 | E: ara@ara-barve.si
Ustvarite si svoj dom na odlični lokaciji v Savinjski dolini!
PROIZVODNJA IN PRODAJA: Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki • (03) 58 85 065 (051)607337,(041)776380 • betonski.izdelki.polak@siol.net
64-letna tradicija podjetja Polak cementninarstvo
Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki je eno najstarejših družinskih podjetij na območju Šaleške in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj Jože Polak začel izdelovati strešne kritine, danes pa sodimo med največje proizvajalce strešnih kritin v Sloveniji. Prejeli smo znak Slovenska kakovost (SQ), kar kaže, da smo na pravi poti in hkrati potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujemo tudi betonske zidake, opažne zidake (za škarpe, gnojne jame ...), vogalnike, dimnike, okrasne škarpnike. Leta 2011 smo začeli proizvodnjo certificiranih transportnih betonov, leta 2015 pa smo bogatejši za popolnoma novo betonarno, ki dviguje kakovost betonov.
Strankam nudimo prevoze s črpanjem betonov. Za vse betone imamo Certifikat kontrole proizvodnje. Periodične preglede betonarne izvaja Inštitut za gradbene materiala IGMAT. Na množico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjamo s kvalitetnimi strešniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejša švedska tehnologija, njihova 64-letna tradicija, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in številni zadovoljni kupci. Naše vodilo je izdelati kakovostne strešnike po ugodni ceni ter vzpostaviti ustrezen in pošten odnos z našimi kupci. Več na: www.polak-strešniki.si. a
15 %. Hiša nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varčnost. Hiši sta za prodajo dograjeni v III. podaljšano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hišo v V. gradbeno fazo. Nepremičnine so vpisane v zemljiško knjigo in so proste vseh bremen.
Kjer dom v soncu žari - tam sreča pušča sledi, zato dobrodošli v sončnem naselju Pondorski log.
Za podrobnejše informacije obiščite spletno strani www.ko-lenc.informacija.net ali pokličite na telefonsko št. 03 425 43 05 ali 041 697 486.
Nove hiše Pondorski Log na relaciji PONDOR-VRANSKO, v neposredni bližini gostišča Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana-Maribor le 1,5 km
V Savinjski dolini, na meji z občino Vransko v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda sta že zgrajeni dve samostojni hiši (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno površino 157,12 m2. Gradnja je klasična (zidana izvedba), z etažnimi armiranobetonskimi ploščami in lesenim simetričnim dvokapnim ostrešjem. Poudarek pri gradnji je energetska in trajnostna usmeritev: to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno črpalko zrak-voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca
Za vašo kakovost bivanja
Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiš v osrčju narave in neposredni bližini urbanega, na odlični lokaciji, v bližini gostišča Grof, bližina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min
v zaselku »PONDORSKI LOG« -PONDOR, VRANSKO
V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za vas zgradili samostojne stanovanjske hiše v III. pod. gr. fazi (možnost dokončanja v V. gr. fazo).
Energetska izkaznica ni potrebna (334. člen EZ-1).
Tel.: 03 4254 305 | GSM: 041 697 486,041 622 834
www.kolenc.informacija.net
E-mail: fa riika^ko k nc.si

Bodite pripravljeni na jutri
Strokovnjaki opozarjajo, da večina obstoječih pretočnih greznic ni zgrajenih po danes veljavnih standardih. Samo še 4 leta ima večina lastnikov na podeželju čas, da obstoječo pretočno greznico zamenja s čistilno napravo. Še vedno velja, da morajo vsi lastniki novogradenj na območjih, kjer ni urejeno skupno odvajanje komunalnih odpadnih voda, vgraditi male komunalne čistilne naprave.
V podjetju Zagožen, podjetju s 40-letno tradicijo, imajo rešitev, kako narediti biološke čistilne naprave enostavne in zanesljive. Skupaj z nemškim partnerjem ATB, ki deluje na področju čistilnih sistemov za biološke čistilne naprave, so združili najboljše lastnosti preizkušenih čistilnih naprav.
Za več informacij si oglejte spletno stran bioloških čistilnih naprav Zagožen (www.cistilne--naprave-zagozen.si).
Za svetovanje o izbiri čistilne naprave se obrnite na strokovnjake podjetja Zagožen. Z njeno uporabo ne boste zadostili le zakonskim zahtevam in prihranili, pač pa tudi poskrbeli za čistejše okolje in boljši jutri.	a
PROSTA DELOVNA MESTA
ZARADI ŠIRITVE PROIZVODNJE
VOZNIK/SKLADIŠČNIK
Pogoj: vozniški izpit C in CE kategorije KONSTRUKTER Pogoj: poznavanje programa SolidWorks VARILEC
Pogoj: varjenje po postopkih MIG, MAG, TIG KOMERCIALIST ZA TUJE TRGE Pogoj: aktivno nemški in angleški jezik OBLIKOVALEC KOVIN
IV
Za
PRIDRUŽITE SE NAM!
Vloge sprejemamo na sedežu podjetja Zagožen d.o.o., Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec ali po elektronski pošti: zaposlitve@zagozen-aplast.si
czagozen c/îplas
^^	ROTOMOULDING I PIPING I TOO
Kako izbrati pravo barvo za naš dom?
Ste vedeli, da imajo barve pomemben vpliv tudi na naše počutje. Tesno so povezane z našim življenjem in so tudi pomemben del našega bivalnega okolja. Zato je izbira prave in kvalitetne barve zelo pomembna. Kajti v domu, kjer bivamo, se želimo počutiti dobro in sproščeno, barve v našem domu imajo tudi to moč, zato moramo pri izbiri barvnih nians naših sten pomisliti, kam kakšno barvo. Z barvo in različno svetlobo lahko ustvarimo posebno ozračje v prostoru. Lahko poudarimo ali prikri-jemo dejansko velikost prostora. Za spalne prostore pa so primernejše nežnejši odtenki, za dnevne prostore in kuhinje lahko izberemo živahnejše barve, tudi kopalnice, kjer običajno pričnemo dan, naj bodo v prijetnih barvah, ki nas že zjutraj napolnijo z energijo.
Oranžna barva - je svetleča, topla barva ognja in sonca, je prijetna barva, ki pomaga premagovati utrujenost, izraža toplino, širo-
kosrčnost, je lahkotna in igriva.
Rdeča barva - je optimistična, vitalna barva aktivnosti, vročine, gibanja in strastnega življenja. Povezana s polnostjo življenja, s pogumom, ljubeznijo in močnimi čustvi.
Zelena barva - pravijo ji tudi barva zdravja. Z zelenimi barvami skušajo zdraviti živčno utrujenost in histerijo, ker vpliva pomirjevalno na živčni sistem, je učinkovita pri izčrpanosti, omili lahko tudi migrene. Po drugi strani je barva miru, umirjenosti, počitka, premišljevanja.
Modra barva - sodi med osnovne barve. Njej nasprotna je rumena barva, zmes obeh pa je zelena, ki združuje lastnosti obeh. Simbolika modrine je modrost, inteligentnost, nesmrtnost, neskončnost, poduhovljenost, mistika. Modra umirja srčni utrip, zmanjšuje ritem dihanja, pomirja, spodbuja k umski aktivnosti, zbranosti. Pravijo ji barva miru in počitka.
Barve so najpomembnejši deko-
rativni element prostora, možnosti pa neomejene. Obiščite trgovino Ara barve in z veseljem vam bodo svetovali o nakupu prave in primerne ter kvalitetne barve. Želeni odtenek vam bodo zmešali v njihovi mešalnici.

ROBUST d.o.o.	T: 03 703 88 23 I M: 031819 788
Arja vas 104, 3301 Petrovče E: info@robust.si I W: www.robust.si

Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 20
20
ŠPORT
»»^AS
19. oktobra 2017
Maribor zaustavil sijajen Rudarjev niz
Kljub porazu so domači zaradi boljše razlike v golih ostali na tretjem mestu - V naslednjem krogu se bodo skušali Krčanom oddolžiti za poraz ob jezeru v 4. krogu
Nogometaši Rudarja so po reprezentančnem premoru na tekmi 12. kroga gostili Maribor, s katerim so v prvem delu v Ljudskem vrtu izgubili z 0 : 1. Tudi v petek na uvodni tekmi 12. kroga, ki je veljal za derbi kroga, so aktualni prvaki osvojili vse tri točke. Za trenerjem Marijanom Pušnikom in njegovi igralci je bil sijajen niz štirih tekem brez poraza, na zadnjih treh pa so 'izkopali' vse možne točke. Zato so bili pred tem dvobojem povsem mirni. Dvoboj so začeli odločno in brez spoštovanja 'evropskih' gostov in navdušili z igro v prvem polčasu, v drugem pa, kot da sta na igrišče prišla drugačen Rudar in tudi Maribor.
Prvi so sicer zapretili gostje, a že v 4. minuti je bilo vroče pred vratarjem gostov Jasminom Handanovicem. Z desne strani je žogo poslal predenj Damjan Trifko-vic, priletela je do Johna Ma-ryja, ki je s približno desetih metrov močno streljal, ciljal levo stran vrat, a se je Jasmin Handanovic izkazal z odlično obrambo. V 34. minuti pa veliko veselje med domačimi navijači. Ilja Antonov je podal žogo s svoje polovice igrišče daleč naprej do Maryja, ki je bil prehiter za nasprotnikova branilca. Da bi Handanovic preprečil zadetek, je zapustil vrata in stekel celo nekaj metrov ven iz svojega kazenskega prostora. Zgrešil je žogo, Rudarjev najboljši strelec pa jo je s slabih dvajsetih metrov zlahka poslal v prazno mrežo in postavil rezultat prvega polčasa. Rudarjevi navijači so bili seveda nadvse zadovoljni s predstavo njihovih do nogometašev v prvem polčasu. Igrali so zelo dobro, imeli žogo več v svoji posesti, najpomembneje pa je bilo, da so bili v rezultatski prednosti. V drugem polčasu pa so bili presenečeni zaradi nemoči domačih. Glede na to, da ima trener Maribora Darko Milanic bolj izkušeno
in kakovostno moštvo in tudi večji izbor igralcev na klopi, je bilo pričakovati povsem drugačno podoba aktualnih prvakov. Prevzeli so pobudo in se že po sedmih minutah
igre delno dvignili iz brezna. Domači branilci so 'pozabili' na Jasmina Mešanovica. Imel je celo toliko časa, da si je žogo prenesel z noge na nogo, nato pa jo s silovitim udarcem z dobrih dvajsetih metrov neubranljivo poslal v levo stran vratarja Marka Pridigarja. V 69. minuti je gostujoči trener namesto Liora Eibroma in strelca zadetka Mešanovica na igrišče poslal Moralesa Ta-varesa in Dareta Vršiča, saj je potreboval vse tri točke, da mu Olimpija (ki je premagala z enakim rezultatom Aluminij v gosteh) ne bi povečala razlike v točkah. Z njima je še povečal prevlado na igrišču. Nekajkrat se je zelo izkazal Pridigar, v 82. minuti pa je bil nemočen ob natančnem strelu nepokritega Damjana Boharja. Z roba kazenskega prostora, nekoliko z leve strani, je žogo poslal mimo domačega vratarja za 2 : 1 in za nove tri točke. V izdihlja-jih tekme je Rudar ostal brez Josipa Tomaševica, ki mu je sodnik Matej
Jug iz Tolmina nekoliko prestrogo pokazal neposredni rdeči karton zaradi nevarne igre.
Darko Milanic, trener gostov: »Vse gre po načrtih. Zmagali smo, kar v Velenju ni lahko, ker je nasprotnik dober. V drugem polčasu smo prevladovali. Začeli smo dobro, z eno priložnostjo, z drugo. Potem smo si zaradi nekaj zgrešenih podaj in agresivnosti nasprotnika malce zagrenili življenje. V drugem polčasu smo bili bistveno boljši. Dali smo dva gola. Ko igraš tako, si zaslužiš zmago.«
Marijan Pušnik, domači trener: »Čeprav je Maribor kakovostnejši od nas, smo igrali zelo dobro. Po dveh velikih napakah v obrambi, ko nismo dovolj zaprli prehodov proti našim vratom, je gost iz zaostanka prišel v vodstvo. Ko je sodnik pred koncem izključil še našega igralca, je spuhtelo tudi najmanjše upanje, da bi osvojili vsaj točko. Pred nami je Krško, nov neugoden nasprotnik. Na prvi letošnji tekmi je odnesel vse tri točke iz Velenja. Upam, da se jim bomo oddolžili za ta poraz«
■ S. Vovk
Prva Liga Telekom Slovenije, 12. krog
Rudar Velenje - Maribor 1:2 (1:0)
Rudar: Pridigar, Pušaver, Vukliševic, Tomaševic, Pišek, Bijol (85. Tučic), Bolha (4. Vizinger), Antonov (64. Novak), Trifkovic, Črnčič, Mary. Trener: Marijan Pušnik.
Maribor: Handanovic, Milec, Rajčevic, Billong, Viler, Bohar, Pihler, Vrhovec, Inbrom (69. Vršič), Zahovic (86' Hotic), Mešanovic (69. Tavares. Trener: Darko Milanič.
Strelci: 1 : 0 Mary (34), 1 : 1 Mešanovic (52), 1 : 2 Bohar (82).
Rdeči karton: Tomaševic (88) Drugi rezultati: Triglav - Krško 3 : 1 (2 : 1), Gorica - Celje 2 : 1 (1 : 0), Domžale - Ankaran Hrvatini 6 : 0 (3 : 0), Aluminij - Olimpija 1 : 2 (1 : 1). Vrstni red: 1. Olimpija 30 (25 : 6), 2. Maribor 28 (21 : 8), 3. Rudar 19 (14 : 13), 4. Gorica 19 (14 : 14), 5. Domžale 16 (26 : 14), 6. Krško 15 (20 : 22), 7. Celje 12 (12 : 16), 8. Aluminij 10 (14 : 20), 9. Triglav 8 (11 : 22), 10. Ankaran H. 6 (11 : 33).
Z zmago iz Kopra
Moštvo selektorja Vujadi-na Vujovica v svoji dvorani ni bilo kos igralcem iz mesta suhe robe in lončarstva. Gostje, ki so do tega kroga doživeli že dva poraza in enkrat igrali neodločeno, so prizadejali domačim prvi poraz. Koprčani so dobro polovico prvega polčasa igrali v želenem ritmu, povedli so celo z 10 : 6. Sledil je preobrat in prednost zadetka (14 : 13) Ribničanov po tridesetih minutah. V drugem polčasu so domači vseskozi lovili prednost gostov. Med drugim so zaostajali že za štiri gole (21 : 25). Nadvse napeti so bili zadnji trenutki. Kazalo je že, da ne bo zmagovalca, kajti slabe pol minute pred koncem tega zanimivega dvoboja je bil
rezultat izenačen (30 : 30). Napad pa so imeli Ribničani. Nekaj sekund pred iztekom igralnega časa so si priigrali sedemmetrovko in zadeli za 30 : 31; to je njihova tretja zmaga, Primorci pa so doživeli drugi poraz. Razplet na Obali so izkoristili Krčani in se z zmago v Ljubljani povzpeli na vrh lestvice.
a vos
Liga NLB, 6. krog
LL Grosist Slovan - Krka 24 : 30 (12 : 1 8), Trimo Trebnje - Maribor Branik 28 : 22 (12 : 15), Herz Šmartno - Urbanscape Loka 30 : 29 (12:16), Jeruzalem Ormož -Dobova 32 : 31 (15 : 14), Koper 2013 -Riko Ribnica 30:31 (13 : 14) Vrstni red: 1. Krka 6 tekem - 8 točk, 2. Koper 2013 6 - 8, 3. Ribnica 6 - 7 4. Maribor 6 - 7, 5. Jeruzalem Ormož 6 - 7, 6. Loka 6 - 6, 7. Trebnje 6 - 5, 8. Slovan 6 - 4, 9. Dobova 6 - 4, 10. Šmartno 6 - 4.
Odlični mladi skakalci
SSK Velenje ekipni državni prvak pri mladincih do 20 let, Osterc 2. pri solistih
Kranj, 15 oktobra - V nedeljo so se smučarski skakalci, mladinci do 20 let, zbrali na skakalnici pod Šmarjetno goro v Kranju na državnem prvenstvu mladincev do 20 let. Devet mladincev Smučarsko skakalnega kluba Velenje se je na skakalnici na Bauhenku zelo izkazalo.
Aljaž Osterc je postal vice prvak, premagal je tudi Domna Prevca. Na 7. mestu je sledil naš nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik, Jan Bombek si je priskakal 12. mesto, Gašper Brecl (prav tako nordijski kombinatorec) je dosegel 21. mesto, na 26. mestu je končal Patrik Vitez, 38. mesto je pripadlo Davidu Streharju, 40. in 41. sta bila prav tako nordijska kombinatorca Ožbej in Rok Jelen, 54. mesto si je priskakal Denis Pikelj.
Ekipni državni prvaki pri mladincih do 20 let so postali Jan Bombek, Aljaž Osterc, Vid Vrhovnik in Gašper Brecl. Druga ekipa SSK Velenje v postavi David Strehar, Ožbej Jelen, Rok Jelen in Patrik Vitez si je priskakal 7. mesto.	a
Janja Garnbret do skupne zmage v težavnosti in v kombinaciji
Peking, 15. oktobra - Janja Garnbret (ŠAO Velenje) je na predzadnji tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju v kitajskem Xi-amenu v težavnosti osvojila tretje mesto. Njena največja tekmica v skupni razvrstitvi, Južnokorejka Jain Kim, je bila šele osma, tako da je slovenska šampionka že pred finalom v Kranju ubranila skupno zmago sezone v težavnosti in kombinaciji.
V finalu je nastopila še ena Slovenka - Mina Markovič, in zasedla peto mesto.
Garnbretova, 18-letnica iz Šmar-tnega pri Slovenj Gradcu in velenjska gimnazijka, je imela pred to tekmo pred izzivalko Južnokorej-ko Jain Kim velikanskih 120 točk naskoka, korejska tekmica pa ni zmogla niti do zmagovalnega odra in je končala na osmem mestu. To pomeni, da je Garnbretova že tekmo pred koncem osvojila skupno zmago v težavnosti in tudi v kombinaciji, ki bo prvič na sporedu tudi na olimpijskih igrah v To-
kiu leta 2020.
Že drugo leto zapored bo slovenska najstniška senzacija sezono končala na prvem mestu razpredelnice.
"Tekma je bila kar naporna, saj jo je ves čas prekinjalo slabo vreme in do zadnjega nismo vedeli, kaj bo s polfinalom in finalom. Na koncu je sicer bilo za vse tekmovalce približno enako, vendar smo se zaradi situacije mogoče pustili malce preveč zmotiti. Z nastopom deklet v kvalifikacijah, kjer sta obe preplezali obe smeri do vrha, in v finalu, kjer je sicer Mina naredila v srednjem delu malce preveč napak za piko na i, sem kar zadovoljen in verjamem, da bosta na zadnji tekmi v Kranju zadovoljili in navdušili tudi domače občinstvo. Domen je v kvalifikacijah v prvi smeri od-plezal odlično in dosegel drugi rezultat, v drugi smeri pa je žal naredil napako. Polfinale je bil zanj psihično težek zaradi prej omenjenih razmer, na ključnem delu se je odločil za varnejšo kombinaci-
jo gibov, kar pa se mu ni obrestovalo. Domen bo v Kranju šel na vse ali nič, kaj bo to prineslo, pa verjamem, da si pridete pogledat v živo," je (na)povedal selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren, kot Janjin trener pa še dodal: "Zelo sem vesel, da je Janja ponovila uspeh preteklega leta in ponovno zmagala v skupni seštevek v težavnosti in kombinaciji. Letos sva oba vložila res veliko dela in časa v sezono, se pripravljala tako na balvane kot težavnost in prav je, da sva bila za to rezultatsko poplačana. Janjina forma je letos definitivno na najvišji ravni do zdaj in upam, da nama tako uspe tudi v prihodnje."
Mednarodna sezona svetovnega pokala v športnem plezanju bo sklenjena 11. in 12. novembra v Kranju. Slovenski plezalci pričakujejo bučno podporo domačega občinstva. Lansko leto jih na zaključni tekmi bodrilo tudi veliko Šalečanov, največ dijakov in sošolcev Janje Garnbret.	a
Velenjčani razočara(li)ni
Podobno kot na gostovanju pri švicarskem Kadettnu so rokometaši doživeli poraz (28:29) tudi z norveškim Eleverumom Po petem krogu kar štiri moštva s po šestimi točkami
Rokometaši Gorenja so v 5. krogu lige prvakov gostovali na Norveškem. Pred tekmo so upali, da se bodo z dobro igro vrnili na prvo mesto, domov pa so se vrnili razočarani. Sprijazniti so se morali z drugim porazom zaporedoma. Zaradi slabše razlike v danih in prejetih golih sa zdrsnili na tretje mesto. Norveški prvak pa je po dveh uvodnih porazih nanizal tri zmage.
vratarja Vegarda Bakkena Oeiena
kmalu izničili gostujočo prednost, izenačili (3:3 v 7. minuti), nato pa s hitro igro povzročali na trenutke premalo zbranim gostom vse več težav. Povedli so celo s 16:12, na odmor pa odšli s prednostjo treh (17:13). Komaj se je začel drugi polčas, so gostitelji drugič na tekmi priigrali prednost štirih zadetkov (18:14). To razliko so ponovili
Trenutni pogled na lestvico razkriva, da je skupina C najbolj izenačena. Kar štiri moštva, Skjern, Elverum, Kadetten in Gorenje imajo po tri zmage in dva poraza, z dvema zmagama in tremi porazi sledi španski Aldemar, najslabšo igro pa je doslej pokazala romunski prvak Dinamo iz Bukarešte, ki je premagal le Švicarje, vse druge dvoboje pa izgubil.
Slovenski podprvaki so tekmo na severu Evrope začeli zelo dobro. Z goloma Nejca Cehteta, ki je bil z devetimi goli strelec tekme, in Alema Toskica so povedli z 2:0. Zanimivo Cehte je kar osem od devetih golov dosegel šele v drugem polčasu. Prednost dveh zadetkov (3:1) so imeli še v 4. minuti, ko je kape-tan Niko Medved uspešno izvedel sedemmetrovko. Žal pa gostje niso nadaljevali v ritmu teh uvodnih minut, saj sta bili to edini njihovi vodstvi. Domači so prevzeli pobudo in tudi po zaslugi odličnega
še petkrat, nazadnje v 23:19 po slabih desetih minutah igre v tem delu tekme. Toda igralci Gorenja se niso predali. Upanje, da bi se domov vrnili vsaj s točko, se je kljub tolikšni prednosti povečalo. Do tedaj so domači vse preveč zlahka dosegali zadetke. Ob premalo čvrsti vratarja tudi vratarja nista bila na ravni svojih sposobnosti. Prvi vratar Klemen Ferlin je prvo obrambo od skušaj šestih imel šele 41. minuti. Po treh njegovih zaporednih obrambah in po treh zaporednih Cehtetovih golih so se Norvežani v 44. minuti približali na samo gol zaostanka (24:25). Upanje vsaj točko je bilo povsem stvarno še osem minuti pred koncem, ko so se Norvežanom še drugič v tem polčasu približali na gol zaostanka 25:26. Po napaki nasprotnika so imeli kot že dvakrat, trikrat prej priložnost za izenačitev, toda očitno zaradi prevelike želje niso zmogli premagati odličnega domačega vratarja.
Nasprotnik je bil v odločilnih trenutkih bolj zbran. Njihovi nezbranost pa so domači seveda kaznovali, dobre tri minute pred koncem so imeli z vodstvom 29:26 neulovljivo prednost in si zagotovili tretjo zaporedno zmago.
Včeraj so Velenjčani v 6. krogu lige Seha gostovali v makedonskem glavnem mestu Skopju pri Metalurgu. V nedeljo, 22. oktobra, bodo (17.00) v 5. krogu regionalne lige gostili srbsko Vojvodino, 4. novembra pa bodo nadaljevali boje za točke v ligi prvakov. Prvo soboto v novembru namreč v Velenje prihaja Elverun; to bo seveda priložnost, da se mu oddolžijo za nedeljski poraz.
Željko Babic, trener Gorenja: »Po porazu smo seveda nekoliko razočarani. Sam sem vesel, da je ekipa pokazala značaj in se ni predala. V drugem polčasu prikazali dobro igro, a nam je na trenutke zmanjkalo športne sreče in tudi osredotočenosti. V končnici smo imeli priložnost, da dosežemo gol s šest-metrske črte, a pri tem nismo bili uspešni. Iz tekme se moramo nekaj naučiti in še naprej igrati na takšni ravni.«
Nejc Cehte, najboljši strelec tekme: »Za nami je težka tekma. V prvem polčasu nismo napravili dogovorjenega. V nadaljevanju smo tekmece uspeli ujeti, a nam je na koncu zmanjkalo nekaj športne sreče.«
Trener Željko Babic upa, da se bo igralci iz te tekme nekaj naučili. Dejal pa je še tudi: »Vesel sem, da je ekipa pokazala značaj in se ni predala. V drugem polčasu so prikazali dobro igro, a nam je na trenutke zmanjkalo športne sreče in tudi osredotočenosti. V končnici smo imeli priložnost, da dosežemo gol s šestmetrske črte, a pri tem nismo bili uspešni.«
a S. Vovk
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 21
19. oktobra 2017
«»SÜAS
ŠPORT
21
Velenje ponovno gostilo mednarodno tekvondo prvenstvo
Med klubi iz enajstih držav so bile tudi reprezentance Češke, Grčije in Bolgarije
Velenje, 14. oktobra - Taekwon--do & Kickboks klub Skala Velenje je minulo soboto priredil 3. SLO Open, mednarodno odprto prvenstvu v tevondoju verzije ITF, na katerem je tako v formah kot borbah tekmovalo okrog 350 udeležencev iz 32 klubov. Prvenstvo, katerega pobudnik je velenjski klub, je namenjeno vsem starostnim kategorijam, še posebej pa mlajšim generacijam oziroma mladincem in članom, ki se lahko pomerijo z vrstniki iz različnih držav, kar je odlična priložnost za testiranje znanja in pridobivanje motivacije za napredovanje. "Predvsem naši starejši tekmovalci, ki se sicer redno udeležujejo prvenstev v tujini, denimo v Grčiji, Bolgariji, Češki, kjer se lahko borijo z nasprotniki iz različnih držav, se veselijo prvenstva v Velenju," je povedal trener in ustanovitelj kluba Skala Peter Landeker, ki prednost takih srečanj vidi tudi v tem, da tekmovalci na njih preizkusijo same sebe in učinkovitost treningov, kar jim pomaga pri pripravah na evropsko prvenstvo. Da bi evropsko prvenstvo v tekvondoju verzije ITF nekoč potekalo v Velenju, je ena od Landekerjevih želja in izziv obenem, je še povedal.
Tekmovalci velenjskega kluba so se na 3. prvenstvu SLO Open odlično izkazali ter osvojili pokal za drugi najboljši klub tekmovanja ter tri pokale za najboljše posameznike. V skupnem seštevku medalj so zaostali samo za mnogo številnejšo reprezentanco Bolgarije, tretje mesto pa
je osvojil Taekwon-do klub Sun Braslovče. Domačini so se na najvišjo stopničko povzpeli enaindvajsetkrat, osvojili pa so tudi štirinajst srebrnih in štiriindvajset bronastih medalj. Najboljši mlajši deček je postal Jaka Ku-mer, Staša Lipnik je postala naj-
nik (mladinci, forme črni pas I. dan in člani, forme črni pas I. dan), Tanja Krašovec (članice, forme rumeni pas), Staša Lipnik (članice, forme črni pas III. dan, borbe -69 kg in borbe +75 kg), Marko Mlinaric (člani, forme rdeči pas), Nejc Rakuša (člani,
Obiskovalci 3. SLO open prvenstva v tekvondoju verzije ITF so si lahko ogledali več kot 600 nastopov.
boljša članica in Nejc Rakuša najboljši član.
Zlate medalje so osvojili: Pia Landeker (starejše deklice, forme rdeči pas), Pia Zoja Glavnik (starejše deklice, forme črni pas I. dan in borbe do 40 kg), Jaka Kumer (mlajši dečki, forme rumeni pas), Dominik Jerovšek (mlajši dečki, forme zeleni pas), Luka Ramšak (mladinci, forme rumeni pas), Domen Zabukov-
forme črni pas II. dan in borbe -57 kg), Tadeja Sušec (mlajše deklice, borbe -25 kg), Erazem Ro-zoničnik (starejši dečki, borbe -60 kg), Luka Krel (starejši mladinci, borbe +75 in člani, borbe -85 kg), Dean Vukančič (člani, borbe -78 kg).
• tf
Žalčani tudi v tretji tekmi niso bili kos Šmarčanom
V	soboto v Šmartnem ob Paki odločitev o jesenskem prvaku(?)
V	središču pozornosti 7. kroga Medobčinske članske lige Gole-geter je bila tekma v Žalcu, kjer je pri tretjih domačih gostovalo drugo Šmartno 1928. Savinjča-ni so bili Pačanom enakovreden nasprotnik le v prvem polčasu, ko je bil rezultat 1 : 1. Z golom Aleša Dobrajca so v 28. minuti celo povedli. Njihovo veselje je bilo zelo kratko, saj so gostje z golom Tomaža Valerja izenačili že po dveh minutah. Ta igralec je bil to sobotno popoldne zelo razpoložen. V nadaljevanju je dosegel še dva gola (v 47. in 71. minuti), četrtega za goste pa je zabil njihov najboljši dosedanji strelec Samir Agic (90.). Z enakim rezultatom so Žalčani izgubili tudi v 4. krogu v Šmartnem ob Paki, v prvem pa je bilo v Žalcu 1 : 1.
Vodilni Mozirjani so gostovali v Kozjem pri zadnjem Odredu, ki je tudi po tem krogu ostal na točkovni ničli. Zgornjesavinj-
čani so zmagali s 4 : 2. Na vso moč so očitno zaigrali samo v prvem delu, ko so dosegli tri gole, in še nekaj minut v nadaljevanju. Strelci v prvem polčasu so bili Luka Danijel (12.), Rok Gol-tnik (21.) in Bogdan Jan (31.). Po petih minutah v drugem je Gregor Zamernik povišal na 4 : 0. Po visokem vodstvu so gostje zaigrali lagodneje, Kozjani pod-jetneje in z dvema goloma ublažili poraz. Zadela sta Jaka Šket z enajstmetrovke (69.) in Iztok Štus (75.).
Do konca letošnjega dela prvenstva sta še dva kroga. Edina kandidata za jesenski naslov so po razpletu v tem krogu ostali le še Mozirjani (15 točk) in Šmar-čani (14), Žalčani za njima zaostajajo že za šest oziroma pet točk. O tem bo odločal najbrž že sobotni 8. krog (21. 10. ob 15.00), ko bo na derbiju v Šmartnem gostovalo Mozirje. Dvoboj med Žalcem in Odredom pa bo 4. novembra.
a vos
Kegljanje
Le 5 kegljev je ločilo Šoštanjčane od pomembne zmage na derbiju 4. kroga. Na šeststeznem kegljišču dvorane Tabor v Mariboru sta se pomerila vodilni Konstruktor in drugo uvrščeni Šošta-njčani. Po nastopu prvih treh igralcev so domačini vodili z 2 : 1 s prednostjo 12 kegljev. V drugi igri so za Šoštanjčane nastopili trenutno najboljši igralci, ki jih premore Šoštanjski strateg. Že v prvem setu igra Šoštanjčanov ni stekla, kot so se dogovorili. Domači pa so zato razliko povečali na 59 kegljev. Sledil je preobrat v igri gostujoče ekipe, ki je iz lučaja v lučaj zmanjševala razliko. Prava drama se je odvijala v četrtem setu. Šoštanjčani so z odlično igro prisilili domače, da so delali napake, osvojili dve točki, vendar jim je za zmago zmanjkalo pet kegljev. S tem porazom so Šoštanjčani padli na peto mesto. Po tekmi je trener Šoštanjčanov dejal, da je z rezultatom zelo zadovoljen, z igro posameznikov pa nekoliko manj, saj so preveč lučajev na čiščenje zmetali v prazno (deset več kot domačini). Popravni izpit čaka Šoštanjčane že v soboto, ko se bodo na domačih stezah pomerili s Korotanom, povratnikom iz 1. B lige. Srečanje se bo začelo ob 14. uri.
Kegljanje, 2. liga, vzhod, 4. k.
Konstruktor: Šoštanj 5 : 3 (3274 : 3270) Šoštanj: Jug - 538 (0), Sečki - 541 (0), Pin-tarič - 554 (1), Petrovič - 501 (0), Hasičič -554 (1), Arnuš - 582 (1).
Želi čutiti veter v laseh
Evropski prvak v deskanju na vodi Janko Pristušek - Jaka športnik že od malih nog - Začel z gimnastiko, sedaj prisega na vodne športe
Bojana Špegel
Velenje - Čeprav je ob rojstvu - rojen je bil v velenjskih pro-vizorijih ob Sončnem parku -dobil ime Janko, ga prijatelji in znanci od nekdaj kličejo Jaka. Mnogi se ga zagotovo spomnijo tudi kot Mojstra Jaka, ki je v nekdanji Eri svetoval in pokazal, kako se kaj popravi in kako se lotiti mojstrskih del v svojem domu. Takrat je bil tudi naš sodelavec na Radiu Velenje, kjer je svetoval poslušalcem. Zadnja leta pa je nase opozarjal predvsem na vodi, na »sur-fu«. Zaradi njega je septembra ob madžarskem Blatnem jezeru donela slovenska himna, saj je postal evropski prvak v kategoriji Division II. razred A.
Jaka se je s športom začel ukvarjati zelo zgodaj. Ko se je družina preselila v Skazov mlin, je spoznal Hansa Skaza, ki ga je povabil v pionirsko vrsto orodne telovadbe, v takratni velenjski klub Partizan. »Gimnastiko sem treniral celo osnovno in srednjo šolo. Najbolj mi je ležal preskok, čeprav sem treniral tudi na bradlji, parterju, drogu in drugih orodjih. Moj največji uspeh je bilo 1. mesto na pionirskem prvenstvu leta 1969 in 3. mesto na srednješolskem republiškem prvenstvu,« se spominja. Šport ga je spremljal tudi pozneje. »Lahko rečem, da me je zaznamoval. Od gimnastike sem šel k rokometu, kjer sem igral v mladinskih vrstah. Ko sem šel v službo, pa sta me začela privlačiti veter in surfanje. Začel sem na Velenjskem jezeru, v času, ko je bilo to še mrtvo jezero. Spominjam se, da je bil dostop v vodo grozen, a na njem so, ko je bilo še turkizne barve, začeli surfati od mene precej starejši možje, ki so takrat imeli Ingra-dove deske. Ponudili so mi, da poskusim. Prvi poskusi niso bili obetavni, nenehno sem padal v vodo, a sem se vedno znova
Bridž
Pari so premešali karte
V soboto, 14. oktobra, je v Topol-šici potekalo parsko prvenstvo v bri-džu. Udeležilo se ga je 31 parov iz vseh slovenskih klubov.
Prvo mesto in pokal mesta Šoštanj sta osvojila igralca iz Bridge kluba Tivoli iz Ljubljane Barbara Drinovec Drnovšek in Tomaž Adamič.
povzpel na surf. S pomočjo vetra nisem uspel pluti niti en meter, kar me je razjezilo. Vzel sem dopust in šel v Žalec, kjer sem kupil svoj prvi »surf«. S tem se je zame začela športna pot, ki še traja.« Jaka se spominja, da so bile prve deske ravne, kmalu pa je začel tekmovati na novejših, Veplasovih Division II. »Bile so odlične, z njimi sem se na tekmovanjih redno uvrščal med prvih 10 v jugoslovanskem me-
pravnik, moram reči, da je bila upokojitev zame zelo velik preskok. Navajen sem bil, da se je dan začel pred sedmo zjutraj, z dela sem se vračal pozno popoldne. Sedaj imam veliko časa, ki ga moram zapolniti.« Zato že snuje nove projekte v okolici hiše, ki sta jo z ženo Katjo zgradila na idiličnem Lopatni-ku. Vesel je, ker mu družbo dela prikupen kosmatinec, poljski nižinski ovčar Čip. »Šport bo za-
Jaka Pristušek je še pripravnik med upokojenci, čas mu pomagata zapolniti pes Čip in jadranje na deski. »Nočem obmirovati, hočem ostati aktiven,« pravi.
rilu. Ko so na prvenstvu uvedli prosti slog (free stayle), je osvojil drugo mesto za takrat odličnim Dušanom Puhom,« se spominja Jaka. Tudi ko surfanje ni bilo več tako popularno, Jaka ni prenehal. Nova doba pa se je po njegovih besedah začela z Zoo Stationom ob Velenjskem jezeru. »Tam smo se začeli zbirati stari surfarski zanesenjaki. Vse več smo spet trenirali, pred štirimi leti pa smo se začeli ponovno udeleževati tekmovanj, tudi v tujini.« Jaka ni sanjal, da bi postal evropski prvak, a ko se je to zgodilo, je ob zvokih slovenske himne, ko so mu podeljevali pokal, imel kurjo kožo. »To je res nepozabno,« prizna. Zanima nas, ali se bo morda sedaj sur-fanju posvečal še bolj, saj je šel konec letošnjega avgusta »v pen-zijo«, a ne odgovori takoj. »Čeprav sem v tem statusu še pri-
Od domačih igralcev je četrto mesto osvojil Bojan Ambrož s partnerjem Mirom Novakom iz kluba Žužemberk, sedmo mesto Janko Mi-joč s partnerko Silvano Rojko iz kluba Maribor, deveto mesto (obenem najboljši domači par) pa sta dosegla Stane in Nuša Gošnik.
Pri izvedbi uspešnega turnirja so klubu pomagali Občina Šoštanj in hotel Vesna ter številni sponzorji.
a Nuša Gošnik
gotovo ostal del mojega življenja, še vedno želim čutiti veter v laseh, kar se vidi tudi po moji frizuri,« se pošali, ob tem se po-gladi po goli glavi. Ob tem pa prizna, da ne ve, ali bo še tekmoval na večjih deskarskih tekmovanjih. »To zahteva veliko energije in živcev. Ves čas si napet, zato sem se odločil, da se bom nekaj časa z deskanjem ukvarjal le rekreativno.« Dokler bo vreme temu naklonjeno, bo po Velenjskem jezeru deskal vsaj vsako sredo, ko se tam zberejo tudi ostali velenjski deskarji na vodi, ki pripravljajo tudi regate. »Na kopnem smo prijatelji, na vodi pa vedno tekmeci. To me ohranja pri kondiciji,« še zatrdi. Ne nazadnje pa si je prav letos kupil desko znamke Lechner. Gre za starejši model, ki je zamenjal dolgoletno zvesto »prijateljico«, desko Burjo.	a
Karate
Sprejem odličnih karateistov
Velenje, 12. oktobra - Župan MO Velenje Bojan Kontič je sprejel odlične mlade velenjske karateiste Karate kluba Velenje. Sprejema se je poleg karateistov, ki se lahko pohvalijo z vrsto priznanj, udeležil tudi predsednik kluba Matjaž Cesar in starši karateistov.	a
Skoki
Mladi Anže odličen četrti
V Žireh je 14. oktobra potekalo državno prvenstvo za dečke in deklice do 10 in 11 let ter ekipna tekma. Tokrat je v posamični konkurenci
blestel naš Anže Brecl, ki je dosegel odlično 4. mesto.
Na ekipni tekmi je ekipa SSK Velenje 1 (Anže Brecl, Mark Kre-že, Liam Magdič in Nik Tovornik), med 27. ekipami, dosegla odlično 5. mesto.
^BtJV1^

Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 22
22
MODROBELA KRONIKA
»»^AS
19. oktobra 2017
Mednarodno
srečanje
častnikov
V Subotici v Republiki Srbiji je pred kratkim potekalo srečanje častnikov iz štirih držav - Slovenije, Srbije, Črne gore in Madžarske. Slovensko delegacijo so predstavljali častniki iz Velenja in Mežiške doline: polkovnik Miha Butara (častni predsednik ZSČ), velenjske je vodil stotnik Janko Avberšek, mežiške pa major Albert Vodovnik.
Na delovnem srečanju, ki je potekalo v prijetnem razpoloženju in lepem okolju, so udeleženci namenili pozornost poglabljanju začetih pobud, kako vključiti častnike zainteresiranih držav udeleženk na humanitarnih področjih, predvsem v medsebojni organizi-
ranosti in pomoči v primeru večjih elementarnih nesreč in katastrof. Na srečanju so tudi primerjali organiziranost častnikov v sosednjih državah in ugotovili, da se ta razlikuje v primerjavi s krovnimi organizacijami in tudi na lokalni ravni. Eden od dogovorov
je bil, da se oblikuje manjša operativna ekipa s po dvema predstavnikoma iz vsake države, ki bo pripravila delovno gradivo z zaključki s srečanja in uskladitvami za nadaljnje delo ter sodelovanje.
a Matjaž Klemenčič, foto: Roman Bastl
Zasegli več kosov orožja in streliva
Mozirje, 11. oktobra - Mozir-ski policisti so v sredo na osnovi preteklega zbiranja obvestil opravili hišno preiskavo pri
Zaseženo. (foto: PUCelje)
69-letnem občanu z območja Gornjega Grada. Pri hišni preiskavi so našli in zasegli več kosov orožja in streliva, za katere občan ni imel ustreznih listin.
V prometu ni bilo povsem mirno
Trije pobegi, štirje lažje ranjeni, ena voznica ostala brez avta, ena pa je prenočila pri policistih.
Velenje, 11. aprila - Prejšnji teden se je v prometu na območju
v pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo več dogodkov, ki so jih obravnavali policisti. Samo v sredo so obravnavali tri prometne nesreče s pobegom. Vse tri so se pripetile na parkiriščih.
V četrtek, 12. oktobra, so v bližini gasilskega doma ustavili voznico, ki ni imela veljavnega vozniškega dovoljenja. Avto so ji zasegli, obdolžil-ni predlog še sledi. V krožnem križišču se je zaradi izsiljevanja prednosti istega dne zgodila prometna nesreča. Zaradi posledic so štiri osebe, ki so utrpele lahke telesne poškodbe, iskale zdravniško pomoč, povzročitelju pa so policisti napisali plačilni nalog.
V soboto, 14. oktobra, pa so policisti ponoči pridržali voznico osebnega avtomobila, ki je vozila pod vplivom alkohola. »Prenočili« so jo pri njih, saj si sama ni želela urediti prevoza domov. Na vsak način je hotela do doma peljati sama, kar pa bi lahko bilo nevarno tako zanjo kot za druge udeležence prometa.
Iz POLICISTOVE beležke
Mati se ne drži dogovora
Velenje, 11- oktobra - Ker bivša partnerica partnerju, očetu njunega otroka, ni omogočila stika z njim, čeprav imata te dogovorjene po sodni poti, jo je partner prijavil. Policisti bodo nespoštovanje dogovora obravnavali kot kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe, s tem pa seznanili tudi center za socialno delo.
V knjižnici jo je napadel
Velenje, 11. oktobra - V sredo je v knjižnici neznanec napadel in udaril dekle, ki tam opravlja počitniško delo. Iskala je zdravniško pomoč. Policisti za kršiteljem poizvedujejo.
Prijavitelj je nadlegoval sam
Velenje, 12. oktobra - V četrtek ob 1. uri zjutraj je policiste poklical »gost« lokala Kotiček in jim povedal, da mu tam grozi najemnica. Policisti pa so po pogovoru z najemnico in gosti ugotovili, da je bil on tisti, ki je v vinjenem stanju nadlegoval druge goste in najemnico.
Spor zaradi posode
Velenje, 13. oktobra - V petek popoldan sta se na Šercerjevi sprla oče in sin. Povod za prepir je bila posoda. V prepiru je sin očeta prijel in odrinil. Policisti so njegovo ravnanje kaznovali z odločbo o prekršku.
Sestri sta se stepli
Velenje, 13. oktobra - V petek zvečer sta se na Vojkovi sprli in stepli sestri. Obe sta iskali zdravniško pomoč, zoper obe pa bo sledila kazenska ovadba za kaznivo dejanje povzročitve lažje telesne poškodbe.
Kradel za čiste zobe
Velenje, 14. oktobra - V soboto dopoldne so policisti v Mercatorju obravnavali krajo večje količine zobnih krem. Trgovina je oškodovana za okoli 60 evrov.
Navijali preveč glasno
Velenje, 15. oktobra - V nedeljo opolnoči je policiste poklical stanovalec s Stan-tetove. Zaradi glasne glasbe v baru Zate ni imel mirne noči. Policisti so posredovali in najemnici lokala napisali odločbo o prekršku.
Nekaj zelenega tudi v Šoštanju
Šoštanj, 16. oktobra - V ponedeljek popoldan so policisti Šoštanjčanki zasegli PVC vrečko z manjšo količino posušene zelene snovi. Če se bo potrdilo, da gre za marihuano, ji bodo napisali odločbo o prekršku.
Sosed zmerjal sosedo
Šoštanj, 16. oktobra - V ponedeljek zvečer je v Šoštanju sosed zmerjal sosedo. Njegovo nespodobno vedenje ne bo ostalo brez posledic.
Vrstniško nasilje
Velenje, 12. oktobra - V četrtek je na hodniku stavbe Šolskega centra Velenje sošolec napadel sošolca in ga večkrat udaril v predel glave. Napadeni je iskal zdravniško pomoč, policisti pa bodo po pogovoru s pričami in osumljenim podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe.
Pešci pogosto kršijo predpise
Celje, 12. oktobra - V četrtek med 8. in 11. uro so policisti na celotnem območju v pristojnosti Policijske uprave Celje izvajali poostren nadzor s poudarkom na ugotavljanju kršitev pešcev in voznikov do pešcev. V nadzoru so zaznali 16 kršitev voznikov do pešcev in 62 kršitev pešcev. 49 kršiteljem so napisali plačilne naloge, ostale so opozorili.
Pešce poleg spoštovanja prometnih predpisov policisti še posebej opozarjajo, naj z odsevnimi predmeti poskrbijo za svojo vidnost. Ta je v jesenskih dneh, ko so ti vse krajši, še posebej pomembna.
V nadzoru so ugotovili tudi več drugih kršitev. V 14 primerih je šlo za kršitve neuporabe varnostnega pasu. Sedem kršiteljev so oglobili, sedem opozorili. V 13 primerih so zaznali nepravilno uporabo mobilnega telefona. Tem kršiteljem so izdali 9 plačilnih nalogov. Dvema voznikoma, ki sta vozila brez vozniškega dovoljenja, pa so vozili zasegli.
Vrata plačala, dobila pa ne
Velenje, 13. oktobra - V petek je na Policijski postaji Velenje oškodovanka podala kazensko ovadbo zoper podjetje, pri katerem je naročila protivlomna vra-
Vrednejše stvari vzemite iz avtomobila
Žalec, 14. oktobra - V času bolj množičnega urejanja grobov se ob pokopališčih zadržujejo tudi nepridipravi. Eden od njih je v soboto na parkirišču pokopališča v Žalcu vlomil v osebno vozilo. Iz vozila je ukradel torbico z dokumenti, gotovino in mobilnim telefonom. a
ta. Zanje je plačala 900 evrov, dobila pa jih ni. Podjetje bodo ovadili za kaznivo dejanje poslovne goljufije.
Voznik izsilil prednost voznici
Velenje, 13. oktobra - V petek malo po 22. uri zvečer je prišlo v Veliki Pirešici do prometne nesreče, v kateri se je huje poškodovala 74-letna sopotnica v vozilu povzročitelja nesreče.
74-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Galicije. Pri zavijanju v levo proti Arji vasi je izsilil prednost 60-letni voznici osebnega avtomobila, ki je pripeljala iz smeri avtoceste proti Velenju, in prišlo je do trčenja.
Kolesa (še) kradejo
Velenje, 15. oktobra - V nedeljo je na Jenkovi cesti izginilo kolo znake Nakamura. Za storilcem poizvedujejo.
Nekdanji delavec grozil delodajalcu
Velenje, 16. oktobra - V ponedeljek dopoldne je vodja podjetja, ki ima sedež na Kopališki, prijavil policistom kaznivo dejanje grožnje. Ko je prišel v službo, ga je na stopnicah pričakal delavec, ki je bil pred časom izredno odpuščen iz delovnega razmerja, in ga z roko udaril v obraz. Zagrozil mu je tudi, da ga bo ubil.
Vlomilec povzročil škodo
Žalec, 16. oktobra - V Šeščah je v ponedeljek neznani storilec vlomil v lokal, razbil okna in poškodoval inventar. S sprejem je poškodoval tudi fasado na objektu.
Adil Huselja
varnostno ogledalo
Zaporniki
v zaporih in na prostosti
Ples zapornikov na nadstrešku ljubljanskega zapora na Povšetovi ulici in vztrajanje na dvorišču zapora kot protest brez postavljenih zahtev ni bi! tako dramatičen in tragičen, kot so tovrstni protesti in upori v kateri od drugih držav sveta. Sodeč po poročanju medijev in brez temeljite analize tovrstne problematike, lahko zapišem, da je največ takšnih uporov evidentiranih v zaporih južnoameriških držav, v katerih je organizirana kriminaliteta, z njo pa kriminalne združbe, trgovina s prepovedanimi drogami in ekstre-mnim nasiljem, precej bolj razširjena in problematična kot v evropskih državah. V tamkajšnjih zaporih so razmere povsem drugačne, kot so v evropskih in slovenskih zaporih. V nekaterih zaporih razmere obvladujejo kriminalne združbe, mafijske skupine in družine ter kartelne mamilarske organizacije, tako da ni presenetljivo, da je varnost tako zapornikov kot paznikov visoko ogrožena. Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (UR-SIKS) je bila ustanovljena leta 1995 kot organ v sestavi Ministrstva za pravosodje. Osnovno poslanstvo URSIKS je izvrševanje kazenskih sankcij in pripora s ciljem zagotavljati za družbo, zaprte osebe in zaposlene varne zapore, ki zagotavljajo možnost resocia-lizacije zaprtim osebam. Izrečene kazni zapora in mladoletniškega zapora ter kazni zapora, izrečene po drugih predpisih, izvršujejo v šestih zavodih za prestajanje kazni zapora, ki delujejo na trinajstih lokacijah. V okviru URSIKS deluje tudi Prevzgojni dom Radeče za mladoletnike, kamor so napoteni mladoletniki z vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom. Obravnava zaprtih oseb mora biti organizirana tako, da zaprte osebe usposablja za življenje na prostosti in jih odvrača od ponavljanja kaznivih dejanj, da bodo po prestani kazni lahko živeli v skladu z veljavnimi pravnimi in moralnimi normami. Vizija URSIKS-a je razvijati sodoben, human in resocializacijsko usmerjen zaporski sistem. Tako je navedeno v temeljnih aktih in tudi na spletni strani Ministrstva za pravosodje - toda ali je tako tudi v realnosti? Zadnji dogodek v zaporu na Povšetovi ulici v Ljubljani nakazuje na določene pomanjkljivosti v sistemu. Na to že več let opozarjajo tudi predstavniki Sindikata državnih organov. V lanskem letu so opozorili na neprimerne in nevzdržne kadrovske razmere, ki se vlečejo že desetletja. Sodeč po njihovih ocenah bi potrebovali vsaj 210 pravosodnih policistov in 80 strokovnih uslužbencev, da bi lahko svoje delo opravili skladno s temeljnimi akti in vizijo. Pomanjkanje pravosodnih policistov pomeni večje varnostno tveganje za zapornike, saj je nadzor nad ravnanjem zapornikov zmanjšan, s čimer je povečano tveganje in možnost konfliktov med zaporniki, s tem pa tudi izgredov in nasilja. To predstavlja tudi tveganje za pravosodne policiste, ki so lahko ob eskalaciji nasilja bistveno bolj ogroženi. In končno, to na določen način predstavlja nevarnost za celotno družbo, saj so v primeru pobega zapornikov, ki so bili obsojeni za huda kazniva dejanja, v nevarnosti tako policisti kot osebe, ki so pričale ali so v sorodstvenem ali drugem razmerju z njimi, ter drugi, saj obstaja velika ponovitvena nevarnost izvrševanja kaznivih dejanj.
Nič manj problematično ni (predčasno) izpuščanje t. i. forenzič-nih pacientov, med katere sodijo priporniki in obsojenci, kipotre-bujejo psihiatrično zdravljenje. Med slednjimi so hudi povzročitelji nasilja in morilci, ki so huda kazniva dejanja storili neprištevni. V enoti za forenzično psihiatrijo primanjkuje pravosodnih policistov, dodatna težava pa je po mnenju nekaterih strokovnjakov tudi neustreznost zakonskih določb pri obravnavi oseb z duševno motnjo in visokim varnostnim tveganjem. Zato bi bile potrebne zakonske spremembe za ureditev kot v drugih evropskih državah, da ne bi prihajalo do ponovitvenih dejanj s tragičnimi posledicami. Dejstvo je, da to področje zahteva več pozornosti in sistemskih ukrepov. Gre namreč za varnost vseh in celotne družbe.	a
Voznica trčila v motorista
Šmartno ob Paki, 15. oktobra - V
nedeljo nekaj po 15. uri so prometno nesrečo s hudimi telesnimi poškodbami obravnavali v Rečici ob Paki. 79-le-tna voznica osebnega avtomobila je pri vključevanju na prednostno cesto pri zavijanju v levo proti Šmartnemu ob Paki trčila v 19-letnega motorista. Ta je pravilno pripeljal po prednostni regionalni cesti. Motorist se je v trčenju hudo poškodoval.
a Foto:tp
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 23
19. oktobra 2017
»»WAS
UTRIP
23
Novemu študijskemu letu nazdravili s pivom
S sklopom dogodkov z imenom Oktoberfestič je Šaleški študentski klub sprejel nove člane, eMCe plac pa odprl klubsko sezono
HOROSKOP
Velenje, 6.-14. oktober - V začetku meseca je bilo v Šaleškem študentskem klubu še posebej živahno, saj so pisarno obiskali številni študenti iz Velenja in širše regije, ki so se lahko registrirali v subvencioniran sistem študentske prehrane in se tako izognili dolgim čakalnim vrstam v študijskih mestih. Hkrati se je v prvih dneh novega študijskega leta v ŠŠK včlanilo več kot 400 študentov z velenjske upravne enote in okrog 200 pristopnih članov iz okoliških enot.
Da bi jim popestrili začetek sezone predavanj in pripravili tako zabavno kot kulturno in izobraževalno dogajanje predvsem za študente, ki se izobražujejo v Velenju, so v klubu eMCe plac pripravili Oktoberfestič. Popestrili so ponudbo piva in pripravili predavanje o pivu z degusta-cijo ter poskrbeli za glasbo, ob kateri se pivo še posebej prile-že. Degustacijo sta vodila Andrej Colarič, nosilec svetovno priznanega naziva za poznavanje piva Certified Cicerone, ter nagrajeni pivovar in BJCP sodnik piva Davor Mišmaš, obiskovalcem pa predstavila glavne vrste piva, načine varjenja in okušanja ter po-
zitivne učinke zmernega pitja piva. Na oder eMCe placa pa je prvi vikend prišel slovenski bend irskih zvokov Happy Ol' McWe-asel, preteklo soboto Johnny Cash Tribute band iz Avstrije, oba koncerta pa sta bila na veselje šaleških študentov odlična in sta jih ogrela še za spoznavne večere v Ljubljani in Mariboru, ki ju bo ŠŠK organiziral v prihodnjih tednih.
Medtem ko vodstvo kluba izvaja storitve in program za študente, pa se pripravlja tudi na volitve predsednika, članov nad-zorno-disciplinske komisije in predstavnikov v študentskih svetih. Kandidaturo lahko člani kluba vložijo do 21. oktobra, volitve pa bodo potekale na redni letni skupščini 4. novembra ob 18. uri v Mladinskem hotelu Velenje. Razpis in prijavni obrazci so objavljeni na spletni strani ssk-klub.si.
■ tf, foto: M. Hrastnik
Magični večer v čutnem vrtu
V okviru tedna otroka smo v Osnovni šoli Šalek - v Čutnem vrtu, pripravili kulturni program in s tem povezan prvi dogodek, ki smo ga poimenovali Avstralski večer s kamišibajem. Kamiši-baj je poseben način pripovedovanja zgodb, ki prihaja iz dežele vzhajajočega sonca, kjer kami pomeni papir, šibaj pa gledališče. S sugestivnim pripovedova-
njem zgodb ob risbah, ki so jih naslikali učenci (Vid Boškič Po-drzavnik, Marko Rednak in Nikola Mitrovic) pri likovnem snovanju, so pripovedovalci - kamiši-bajkarji (Jedrt Poles, Leo in Pia Čretnik ter Lenart Šonc) spretno upodobili avstralske pravljice z naslovi Kako je nastalo sonce, Kako so živali prišle v Avstrali-
jo in Kako so živali dobile današnjo podobo.
Večer se je zaključil z zvoki di-džiriduja, ki jih je spretno ustvarjal profesor likovne umetnosti Boris Oblišar, iz lesenih tolkal in dežnih palic pa smo pod vodstvom profesorice Barbare Ro-šer skupaj postali orkester, ki je oponašal zvoke narave in živa-
li, scensko podobo dogodku je pripravila Taja Klemenčič, ka-mišibajkarje pa je pri nastajanju zgodb usmerjala ravnateljica Irena Poljanšek Sivka.
Pozno popoldne se je prevesilo v magičen večer, ki ga obiskovalci še dolgo ne bomo pozabili.
Odprli logarsko pot okoli sv. Križa
Bele Vode - Ob prazniku Občine Šoštanj je v soboto, 7. oktobra, Društvo Vulkan Bele Vode povabilo na pohod in otvoritev Logarske poti okoli sv. Križa. Kljub hladnemu jutru se je pohoda udeležilo veliko pohodni-kov. Sobotno jutro je bilo hladno, a lepo. Preden so se pri Hohnecu podali na približno dveurno pot, je predsednica društva Vulkan Marjeta Mazej pozdravila vse zbrane in povedala nekaj besed o tem, kako je pot nastajala, ter se zahvalila številnim članom, ki so pri tem projektu pridno pomagali. Že lani in letos je bilo potrebno opraviti veliko delovnih ur, da so očistili pot in jo naredili primerno in varno za sprehode. Pred otvoritvijo so jo tudi ustrezno označili z markacijami, belo-rumenimi vulkančki in - kjer je bilo treba - tudi s puščicami. Vabilu na otvoritev se je odzval tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je pohvalil delovanje Društva
Vulkan ne le v tem, ampak v vseh njegovih prizadevanjih. Pohodnike je pozdravil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, ki se je na poti na Smrekovec ustavil med njimi, jih prav tako pohvalil za
trud in jih opozoril, da s tem dejanjem delo ni končano, saj bo v prihodnje potrebno pot stalno vzdrževati, da bo vedno varna in urejena. V Društvu Vulkan so prepričani, da bodo kos tudi tej nalogi.	■
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Pripravljate se na velik korak v vaši prihodnosti, ki ga je treba načrtovati, saj na vrat na nos tokrat ne bo šlo. Zdelo se vam bo, da ste na čisto pravi poti, da jih tudi uresničite. Dokaz za to boste dobili kmalu po vikendu. Počutje žal v teh dneh ne bo najboljše, za kar lahko krivite tudi svojo neaktivnost, saj nimate niti malo volje, da bi telo pogosteje spravili v gibanje. Za tistega, ki ga imate vsak dan bolj radi, pa si boste v teh dneh znali vzeti čas. Obrestovalo se bo, saj se bo izkazalo, da so čustva obojestranska. Lahko bi rekli, da boste kmalu v sedmih nebesih.
Bik od 22.4. do 20.5.
Prišli boste do točke, ko ne boste več vedeli, kaj narediti, da si izboljšate položaj v službi. Delo, ki ga opravljate, vas ne veseli več, saj so se odnosi zelo skrhali. V naslednjih dneh vas znajo za povrhu prizadeti še očitki ljudi, ki jih imate zelo radi, sploh, ker boste potrebovali zaščito in tolažbo, ne pa da vam naštevajo vaše napake. Zvezde vam obljubljajo več pomoči na finančnem področju, a šele na začetku novembra. Tokrat boste točno vedeli, za kaj boste porabili denar, zato le pridno zlagajte na kupček. Nagradili boste sebe in svoje najbližje.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Še dobro, da so pred vrati jesenske počitnice, saj boste še nekaj dni potrebovali veliko počitka. Enostavno ne boste takšni, kot ste vajeni. Ob koncu tedna vas čaka veliko presenečenje, ki zna vaše življenje precej spremeniti. Na spremembo se sicer po tihem pripravljate že nekaj časa, vendar se bo sedaj izkazalo, da gre zares. Nezadovoljstvo v partnerskem odnosu bo vodilo k spogledovanju z nekom, ki ga ne poznate dolgo. To ne bo čisto nedolžno, saj vam bo iz dneva v dan bolj všeč. Ustavite se, če ne mislite resno. Zdravje? Odlično bo, tudi stare težave bodo izginile.
Rak od 22.6. do 22.7.
Imeli boste kar nekaj težav na poslovnem področju, kar bo vplivalo na vaše počutje. To bo povezano tudi z manjšimi prihodki, kot ste jih pričakovali, minus na vašem računu bo zato vse večji. Naveličani boste, le redko kaj vam bo predstavljalo izziv. Vseeno vas bo kakšen dogodek v prihodnjih dneh pozitivno presenetil, zanj pa bodo poskrbeli tisti, ki vas imajo iskreno radi. Najbližji torej. Začeli boste dvomiti, ali ste se odločili prav, ko ste zaupali ljudem, ki jih niste najbolje poznali. Vaše potrebe bo treba za nekaj časa krepko omejiti, dolg spisek želja pa več kot skrajšati.
Lev od 23.7. do 23.8.
Zdelo se vam bo, da sta se s partnerjem ohladila in odtujila. Predvsem zato, ker si partner ne bo več vzel časa za vas. A zato niso kriva ohlajena čustva, ampak kriza, ki jo doživlja pri delu. Ko se vam bo odprl in povedal, kaj se mu dogaja, boste veliko bolj razumeli. Zato mu boste lahko tudi pomagali. Kmalu bosta morala oba precej spremeniti svoje življenje, saj se drugače partner ne bo izvlekel iz krize. Včasih je pač tako, da je treba doseči dno, da se začneš spet dvigati. Če bosta eden drugemu v oporo, bo šlo. Vidva pa bosta še bolj povezana.
Devica od 24.8. do 23.9.
Ko boste vrženi v to, da bo treba začeti plavati, boste to tudi storili. In to brez težav, čeprav vas bo strah. Prvi koraki bodo malo težki, potem pa boste videli, da se da. Sedaj boste res vsem dokazali, da niste tako nežni, kot se zdite. Pomagala vam bo tudi vztrajnost, ena od vaših lastnosti, ki vam jo mnogi zavidajo. Finance? Ponudba bo mamljiva. Skoraj preveč. Dvakrat preverite, ali vse, kar vam ponujajo, drži. Časa imate dovolj, ni se vam treba odločiti čez noč. Lepe dneve izkoristite za opravila, ki vam jih ni uspelo postoriti v mokrem septembru. Sedaj izgovorov ne bo več.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Veseli boste, ker bosta s partnerjem spet čutila in ravnala enako. Nesoglasja bodo preteklost. V naslednjih dneh bosta pozabila na vse težave, preprosto bosta uživala v vsem, kar vama bo navrglo življenje. Sedaj vama bo res jasno, da sta na pravi poti dože davnozastavljenega cilja. Priložnost, ki se vam bo ponudila v sredo, je vredna razmisleka. Ne zavrzite je takoj, čeprav vas bo imelo, da bi storili prav to. Zdelo se vam bo kot slaba šala, v resnici pa se za ponudbo skriva odlična poslovna priložnost. Bolečine v sklepih bodo izzvenele.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Zadnje čase ste kljub krasnemu jesenskemu vremenu precej dolgočasili. Dnevi so bili podobni drug drugemu, to pa vas je začelo mentalno utrujati. Izzivov za vaše možgane bo v naslednjih dneh dovolj, če jih boste le imeli voljo prepoznavati in se pozabavati z njimi. Jesen božal prinesla tudi telesno utrujenost. Ta je lahko tudi posledica tega, kar se vam dogaja na ljubezenskem področju. Po eni strani ste srečni kot že dolgo ne, po drugi pa v veliki krizi. Bodite pazljivi, da ne boste na koncu ostali sami.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Predolgo ste čakali, da bi lahko partnerja prepričali, da tokrat mislite resno. Najprej se vam bo smejal. Ko bo v nekaj dneh spoznal, da mislite resno, se bo umaknil v svoj svet. Zameril vam bo bolj, kot ste si kdajkoli mislili, saj se bo počutil izigranega. Spremembe, kijih načrtujete že nekaj časa, vključujejo tudi njega in njegove življenjske navade. Ne bodo mu všeč, ker bodo zahtevale veliko napora tudi iz njegove strani. Dobra plat medalje bo, da boste nove plane podprli z denarjem, ki ste ga privarčevali. Dovolj ga je, da bo začetek lažji. Ni pa ga še dovolj, da bi si lahko privoščili vse, kar vam bo res všeč, zato bodite razumni.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Lep konec tedna vas čaka. Zato bo poskrbel nekdo od sorodnikov, ki se mu nekaj mesecev ne posvečate toliko, kot bi želeli. In ravno zato bo tokrat on naredil prvi korak. V čisto pravo smer. Ko bo že kazalo, da iz velikih idej in načrtov, kijih kujete že nekaj mesecev, ne bo nič, se bodo stvari začele odvijati v vašo korist. Res je, da ste lahko zadovoljni že s tem, kar ste dosegli. A ne boste, saj si vedno želite še več. Utrujenost sicer še ni znak bolezni, vseeno pa bodite pozorni, kaj vam sporoča telo. Jesenske počitnice bi morali preživeti daleč od doma. Če jih boste, bo počutje kmalu boljše.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Odločili se boste, da se odmaknete od ljudi, ki vam pijejo življenjsko energijo. Izkazalo se bo, da ste se tokrat odločili čisto prav, čeprav boste dobili nekaj novih sovražnikov. Da se vam bo načrt posrečil, še sami ne boste mogli verjeti, saj vas je že nekaj časa zvijalo v želodcu ob vsaki misli na to, kaj vas čaka. Dobro veste, da se vam zna zgoditi še marsikaj, kar lahko prekriža popolno srečo, ki jo boste čutili v teh dneh. Zato bodite pozorni, kaj se dogaja okoli vas, sploh v službi. Zdravje? Ne bo takšno, kot si želite, a končno boste odkrili, kjer je vzrok vaših tegob.
Ribi od 20.2. do 20.3.
V mislih boste velikokrat pri osebi, ki tokrat res potrebuje vašo podporo in vso pomoč, ki mu jo lahko nudite. Če boste storili tudi kaj bolj konkretnega, bo še bolje. To namreč od vas pričakujejo vsi okoli vas. Vi pa ne boste čisto prepričani, da se je tokrat dobro mešati v precej osebne težave. Finančne težave bodo kmalu preteklost, saj se bo na tem področju izšlo še bolje, kot ste si sploh upali pomisliti. Ker vas čaka zelo delavna in razburljiva jesen, si poskušajte vzeti zase vsaj kakšen podaljšan konec tedna. In to že kmalu. Partner vam bo hvaležen, če boste pozabili na obveznosti in se posvetili le vama.

Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 24
24
TV SPORED
»»^AS
19. oktobra 2017
Četrtek, 19. oktobra
Petek, 20. oktobra
Sobota, 21. oktobra
Nedelja, 22. oktobra
Ponedeljek, 23. oktobra
Torek, 24. oktobra
Sreda, 25. oktobra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob. odd. 12.25 Čudovita Japonska, jap. nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Vraževerje v sodobnem svetu,
kanadska dok. odd. 14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Moj gost/Moja gostja, odd. TV
Lendava 15.50 Prava ideja: podjetje Viar 16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 17.55 Novice
18.00 Utrinek: Inštitut »Jožef Stefan« 18.05 Zu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 20.05 Volitve 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Češko stoletje, češka nad. 00.55 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 02.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 03.05 Info-kanal
TV SLO ©
06.30	Otroški kanal
07.00	Minka, ris.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Dinko pod krinko, ris.
07.15	Telebajski, lutk. nan.
07.40	Kalimero, ris.
07.50	Vila Mila, ris.
07.55	Hrček Miha, ris.
08.00	Zlatko Zakladko: Vogrinov mlin na veter
08.20	Bojana išče brata, kratki dok. f.
08.40	Žuželke, dok. odd.
09.05	Na lepše
09.30	Kino Fokus
09.40	Alpe-Donava-Jadran
10.20	Strah ostane, dok. film
11.10	Hišica v preriji, am. nad.
12.15	Dobro jutro
15.25	Koda, izob. odd.
16.20	Zapeljevanje pogleda: Alenka
Pirman in Tomaž Furlan
17.00	Hišica v preriji, am. nad.
18.00	Halo TV
18.55	Ribič Pepe
19.20	Nagelj, japonska nad.
20.00	Kitajska iz zraka, am.-kitajska
dok. ser.
20.55	Ambienti
21.30	Francoski minister, fr. film
23.30	Slovenska jazz scena: Tone Janša
Long Way Quartet
00.10	Glasbeni spoti, zabavni kanal
06.05	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.15	Vem!, kviz
11.55	Ugriznimo znanost, odd. o znanosti
12.25	Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.35	Volitve
15.20	Mostovi, odd. TV Lendava
16.05	Duhovni utrip: Večnost v
minljivosti
16.25	Profil
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.30	Slovenski magazin
17.55	Novice
18.00	Infodrom, tednik za mlade
18.10	Pujsa Pepa, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00	Slovenski pozdrav, nar.-zab. odd.
21.25	Na lepše
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10	Mouchette, fran. film
00.35	Profil
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Info-kanal
TV SLO r
06.30 07.00 07.05 07.10 07.30 07.40 07.55 08.00 08.05 08.25 08.40 09.25 10.05
Otroški kanal Minka, ris. Svet živali, ris. Telebajski, lutk. nan. Pri Slonovih, ris. Kalimero, ris. Vila Mila, ris. Hrček Miha, ris. Bine: Mesto
Odrasel kot očka, kr. igrani f. Ribniki, dok. odd. Bleščica, odd. o modi Sledi: dr. Franjo Rosina, odd. TV Maribor 10.50 Hišica v preriji, am. nad. 11.35 Halo TV 12.40 Dobro jutro 15.15 Dober dan
16.05 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
16.35 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 17.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV
19.00 Male sive celice: Zaključek sezone, kviz
19.40 Mulčki, ris. 20.00 Dnevi slovenskega turizma, svečana podelitev priznanj 21.15 Mamin sinko, bel.-fran. film 22.45 Polnočni klub: Pasja služba 00.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 01.20 Popšop
01.55 Glasbeni spoti, zabavni kanal
07.00 Bukvožerček: Kraljična na zrnu graha
07.05 Biba se giba, ris. 07.25 Kljukec s strehe, ris. 07.50 Studio kriškraš 08.10 Ribič Pepe
08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris.
08.45 Firbcologi
09.10 Mulčki, ris.
09.20 Male sive celice
10.05 Infodrom, tednik za mlade
10.15 Osvežilna fronta, odd. za
mladostnike 10.45 Kitajska iz zraka, am.-kitajska
dok. ser. 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor
13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.15 Ambienti
15.05 Izgubljena plemena človeštva,
brit. dok. odd., 16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno
Milek: Tina Maze 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Zapeljevanje pogleda: Irwin 17.50 Taksi, kviz z Jožetom 18.05 Sladko življenje z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme
20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.20 Pogrešani dekleti, brit. nad. 22.25 Poročila, šport, vreme 22.50 Banda punc, fran. film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, zrcalo tedna, šport,
vreme 02.20 Info-kanal
TV SLO ®
06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.15 Dober dan 10.20 Na lepše 11.05 Hišica v preriji, am. nad. 12.10 Sladkanje z Rachel Allen 12.50 Čudovita Japonska, japonska nan. 14.30 Lepotica in zver - Big Band RTV Slovenija, Anika Horvat in Klemen Klemen, koncert 16.00 Čarokuhinja pri atu: Koroška 16.15 Avtomobilnost 16.50 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd. o
nogometu 17.25 Hišica v preriji, am. nad. 18.25 Večer v Palladiumu (II.) 19.15 Infodrom, tednik za mlade 19.30 Osvežilna fronta, odd. za
mladostnike 20.05 Velika modrina, fran. film 22.25 Zvezdana 23.10 Popšop
23.45 Gal Gjurin in Simfonični orkester
Cantabile gosti, dok. film 01.05 Bleščica, odd. o modi 01.35 Glasbeni spoti, zabavni kanal
miuMu^uuia.	u I.JJ uidsueilispou, ¿dUdVIII Kdlld
Glasbeni spoti, zabavni kanal
nnn |JU|J pop
6.00 OTO čira čara
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, ris. 7.15	Viking Viki, ris. 7.30	Maša in medved, ris. 7.40	Divja brata Kratt, ris. 8.05	Lego Nexo vitezi, ris. 8.30	TV prodaja
8.45	Resnične ljubezni, 1. sez., 31. del
9.40	TV prodaja
10.10	Gospodarica zlata, 1. sez., 19. del
11.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 8. sez., 1. del
13.20	TV prodaja
13.35	Trdoglavci, 1. sez., 3. del
14.35	Gospodarica zlata, 1. sez., 20. del
15.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 32. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 8. sez., 2. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 30. del
21.00	Kmetija
22.05	24URzvečer
22.40	Klub srečnih ločenk, 1. sez., 2. del
23.35	Črni seznam, 3. sez., 13. del
0.30	Ljubke lažnivke, 5. sez., 6. del
I.25	24UR zvečer, pon.
2.00	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Predsedniške volitve 2017
II.05	Pop Corn
12.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2516. VTV magazin, regionalni
informativni program
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo, Kako do študentskega dela
18.45	Regionalne novice
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža
21.15	Regionalne novice
21.20	Jesen življenja: Zbirka starih pisali
strojev
21.50	Videospot dneva
22.25	Iz oddaje Dobro jutro
23.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.55	Videostrani, obvestila+
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, ris. 7.15	Viking Viki, ris. 7.30	Maša in medved, ris. 7.40	Divja brata Kratt, ris. 8.05	Lego Nexo vitezi, ris. 8.30	TV prodaja
8.45	Resnične ljubezni, 1. sez., 32. del
9.40	TV prodaja
10.10	Gospodarica zlata, 1. sez., 20. del
11.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 8. sez., 2. del
13.20	TV prodaja
13.35	Trdoglavci, 1. sez., 4. del
14.35	Gospodarica zlata, 1. sez., 21. del
15.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 33. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 8. sez., 3. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 31. del
21.00	Predsedniške volitve 2017
23.00	Suzanin dnevnik, ameriški film
23.30	Eurojackpot
23.35	Suzanin dnevnik, nad. filma
0.55	Hallam Foe, ang. film
2.45	Zvoki noči
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža
11.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.45	Videospot dneva
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.50	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	2513. VTV magazin
17.20	Kultura, informativna oddaja
17.25	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš, Kaj je Kamišibaj?
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice: Južna Italija
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Miss universe 2017, finalna oddaja
22.35	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.00	Videostrani, obvestila
6.00	OTO čira čara
6.01	Lego Star Wars: Nevarni Padawan), ris.
6.25	Lego Star Wars: Udarec imperija, ris.
6.50	Oddbods, ris.
7.00	Lena Lučka, ris.
7.05	Telebajski, ris.
7.20	Mala miška Mia, ris.
7.45	Mašine strašljivke, ris.
7.55	Grizzy in glodavčki ris.
8.15	Grozni Gašper, ris.
8.25	Mary-Kate in Ashley, ris.
8.50	Ninja želve, ris.
9.15	Ben 10, ris.
9.25	Čudežna ura Yo Kai, ris.
9.50	Beyblade, ris.
10.15	TV prodaja
10.30	Ljubke lažnivke, 5. sez., 3. del,
11.25	TV prodaja
11.40	Ljubke lažnivke, 5. sez., 4. del,
12.40	Znan obraz ima svoj glas
15.20	Suzanin dnevnik, ameriški film
17.15	Marley in jaz 2, ameriški film
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00 Dan najlepših sanj
21.30	Avto karaoke
21.45	Kraljev govor, angleški film
0.05	Marley in jaz 2, ameriški film
I.45	Zvoki noči
i®*
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš, Kaj je Kamišibaj?
09.40	Ustvarjalne iskrice (215)
10.05	Napovedujemo
10.10	Popotniške razglednice: Grintove poti
II.10	Vesele Štajerke 1. del, ponovitev 12.20	Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.45	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Naj viža
17.10	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo 18.00 Nanovo: Kako do študentskega dela?
18.40	Videospot dneva
19.00	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu 20.00 2517. VTV magaziN 20.20 Kultura, informativna oddaja
20.25	Koncert Aleksandra Mežka:
Ljubljana po Londonu
21.45	Jutranji pogovori
23.15	Kmetijski razgledi
23.45	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.05	Videostrani, obvestila
07.00	Telebajski, lutk. nan.
07.25	Čarli in Mimo, ris.
07.30	Minka, ris.
07.35	Penelopa, ris.
07.40	Pujsek Bibi, ris.
07.50	Dinko pod krinko, ris.
07.55	Niko, lis.
08.00	Lili in Čarni zaliv, ris.
08.10	Dinotačke, ris.
08.20	Leonardo, ris.
08.35	Kalimero, ris.
08.45	Zmajči zmaj, ris.
08.55	Božičkov vajenček, ris.
09.20	Tabaluga, ris.
09.45	Bacek Jon, ris.
10.00	Govoreči Tom in prijatelji, ris.
10.10	Džamila in Aladin, ang. nan.
10.20	Prisluhnimo tišini, izob. odd.
11.00	Poročila - posebna
11.15	Ozare
11.20	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozdrav, nar.-zab. odd.
14.55	Trije botri, am. film
16.45	Kino Fokus
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Ogroženi zaklad Ulcinja, dok. odd.
17.45	Zmajči zmaj, ris.
18.05	Vreme
18.10	Volitve
18.55	Dnevnik, šport, vreme
19.50	Dnevnikov izbor
20.15	Volitve
23.00	Poročila, šport, vreme
23.25	Preizkušnja vzdržljivosti - po sledi Shackletonove odprave, fran. dok. odd.
00.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.55	Dnevnik, šport, vreme
01.50	Info-kanal
06.10 Zrcalo tedna
07.00 Dobro jutro, poročila
10.15 Sladko življenje z Rachel Allen
10.45 10 domačih
11.15 Vem!, kviz
12.05 NaGlas!
12.25 Čudovita Japonska, japonska nan. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum: Koliko za kulturni
evro? 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi
15.55 Z glasbo in s plesom: 8. srečanje
kitarskih orkestrov Slovenije 16.25 Profil
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta, odd. za
mladostnike 17.55 Novice
18.00 Govoreči Tom in prijatelji, ris. 18.10 Lili in Čarni zaliv, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 20.00 Tednik 21.00 Volitve 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Umetnost igre: Portret igralke
Saše Pavček 23.35 Glasbeni večer: APZ Tone Tomšič:
Zvenenja Slovenije 00.50 Profil
01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme 02.50 Info-kanal
02.50 Info-kanal
TVSLOr TVSLOE
07.00 Duhovni utrip: Večnostv
07.00 Duhovni utrip: Večnost v
minljivosti 07.15 Glasbena matineja 07.15 31. tekmovanje slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji: KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi
07.50 Juan Vasle in Opus cuatro, posn.
koncerta iz Kranja 08.25 Preludij in Izoldina ljubezenska smrt (Simfonični orkester RTVS in Lior Shambadal) 09.00 Koda, izob. odd. 09.50 Zapeljevanje pogleda: Irwin 10.35 Hišica v preriji, am. nad. 11.40 Čudovita Japonska, japonska nan. 12.45 Žogarija 13.15 General, ameriški film 14.45 Čez planke: Berlin, Leipzig,
Dresden - 25 let nemške enotnosti 16.10 Ambienti 16.45 Zvezdana 17.30 Hišica v preriji, am. nad. 18.30 City folk: Bruselj, dok. odd. 19.00 Z glasbo in s plesom 19.00 Zapojte z nami: Johannes Brahms, Otroški zbor Glasbene šole Franca Šturma
19.15 Nova Shakespearova pesmarica,
medn. kopr. projekt 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Skrivnosti kraterja dinozavrov,
brit. dok. odd., 20.55 Avtomobilnost 21.25 Skrivnost, britanska nad. 22.25 Razsodba, belgijski film 00.25 Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop
24UR, pon. OTO čira čara Lena Lučka, ris. Telebajski, ris. Mala miška Mia, ris. Mašine strašljivke, ris. Grizzy in glodavčki , ris. Grozni Gašper, ris. Mary-Kate in Ashley: V akciji, ris. Ninja želve, ris. Ben 10, ris.
Čudežna ura Yo Kai, ris. Beyblade, ris. TV pro
6.00
7.00
7.01 7.05 7.20 7.45 7.55 8.15 8.25 8.50 9.15 9.25 9.50 10.15 10.30 11.25 12.20 12.55 13.10 13.50 14.45
16.30 16.45 18.15 18.50 18.55 20.00 21.05 22.20 23.00 0.55 3.00
Ljubke lažnivke, 5. sez., 5. del, Ljubke lažnivke, 5. sez., 6. del, Zabeljeno po ameriško TV prodaja
Londonska kuhinja Rachel Khoo Ženska džungla, 1. sez., 5. del Začinjeno z ljubeznijo, angleški film
Avto karaoke Dan najlepših sanj Štartaj, Slovenija! 24UR vreme 24UR Kmetija
Predsedniške volitve 2017 Štartaj, Slovenija! Viharna noč, ameriški film Turist, ameriški film Zvoki noči
06.30	Otroški kanal
07.00	Minka, ris.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Telebajski, lutk. nan.
07.30	Pri Slonovih, ris.
07.40	Kalimero, ris.
07.55	Vila Mila, ris.
08.00	Hrček Miha, ris.
08.05	Sprehodi v naravo: Krastača
08.20	Mulčki, ris.
08.30	Rjavi medved, dok. odd.
09.00	Molitev pred plovbo, Portret Joža Horvata
10.05	Hišica v preriji, am. nad.
10.55	Halo TV
11.45	Dobro jutro
14.20	Ljudje in zemlja
15.10	Polnočni klub: Pasja služba
16.25	Avtomobilnost
17.00	Hišica v preriji, am. nad.
18.00	Halo TV
18.55	Studio kriškraš
19.15	Nagelj, japonska nad.
20.00	Pogovor s predsednikom UEFE
Aleksandrom Čeferinom
20.30	Priznanja FIFE za leto , prenos iz
Londona
21.30	Goljufija (II.), danska nad.
22.40	Časnik, hrvaška nad.
23.45	Svetovi Philipa K. Dicka, fr. dok. odd.
00.50	Glasbeni spoti
01.55	Priznanja FIFE za leto, posnetek iz Londona
02.55	Zabavni kanal, glasbeni spoti
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, ris. 7.15	Viking Viki, ris. 7.30	Maša in medved, ris. 7.40	Divja brata Kratt, ris. 8.05	Lego Nexo vitezi, ris. 8.30	TV prodaja
8.45	Resnične ljubezni, 1. sez., 33. del
9.40	TV prodaja
10.10	Gospodarica zlata, 1. sez., 21. del
11.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 8. sez., 3. del
13.20	TV prodaja
13.35	Trdoglavci, 1. sez., 5. del
14.35	Gospodarica zlata, 1. sez., 22. del
15.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 34. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 8. sez., 4. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 32. del
21.00	Kmetija
22.00	24UR zvečer
22.35	Klub srečnih ločenk, 1. sez., 3. del
23.30	Črni seznam, 3. sez., 14. del,
0.25	Ljubke lažnivke, 5. sez., 7. del,
1.20	24UR zvečer, pon.
1.55	Zvoki noči
^ ©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55 Vabimo k ogledu
09.00 Miš maš, Kaj je Kamišibaj?
09.40 2516. VTV magazin
10.00 Kultura, informativna oddaja
10.05 2517. VTV magazin
10.25 Kultura, informativna oddaja
10.30 Županja z vami: Marijana Cigala,
županja Občine Dravograd 11.30 V soju luči, posnetek koncerta
skupine Ave 12.35 Psihoterapija otrok in
mladostnikova 13.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.55 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (214) 18.20 Otroški program 18.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: Rok Lunaček 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2517. VTV magazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Pop Corn: Rok Lunaček
17.55	Napovedujemo
18.00	Dober večer, gospod predsednik: Boštjan Gorjup, predsednik GZS
18.50	Regionalne novice
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Aktualno: O duševnem zdravju
21.00	Regionalne novice
21.05	Koncert Aleksandra Mežka:
Ljubljana po Londonu
22.25	Iz oddaje Dobro jutro
23.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.50	Videostrani, obvestila
05.45	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha
12.25	Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Volitve
14.40	Kino Fokus
15.00	Potepanja, odd. TV Lendava
15.35	Studio kriškraš
15.55	Ribič Pepe
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Koda, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Poldi, ris.
18.15	Niko, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.00	Broadchurch (III.), brit. nad.
20.55	Čudež pri Kobaridu, dok. film
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.10	Spomini: Božidar Gorjan - Bogo,
dok. odd.
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Po Sloveniji
02.40	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
03.35	Info-kanal
TV SLO ®
06.30	Otroški kanal
07.00	Minka, ris.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Telebajski, lutk. nan.
07.30	Pri Slonovih, ris.
07.40	Kalimero, ris.
07.55	Vila Mila, ris.
08.00	Martina in ptičje strašilo
08.10	Bukvožerček
08.15	Žogarija
08.40	Invazivke, izob. odd.
09.15	Sladkanje z Rachel Allen
09.35	Village Folk: Rezijski strok, dok. ser.
10.00	Zgodovina arhitekture, dok. ser.
10.50	Hišica v preriji, am. nad.
11.50	Halo TV
12.55	Dober dan
13.55	Nogomet - pokal Slovenije: Mura : Celje, četrtfinale, povratna tekma, prenos iz Murske Sobote
16.05	City folk: Bruselj, dok. odd.
16.45	Čarokuhinja pri atu: Kitajska kuhinja
17.00	Hišica v preriji, am. nad.
18.00	Halo TV
18.55	Iz popotne torbe, poučna odd. za otroke
19.20	Nagelj, japonska nad.
20.00	V imenu genov, am. dok. odd.
21.00	Prava ideja
21.35	Che: drugi del - gverila, kopr. f.
23.55	Večer v Palladiumu (II.)
00.50	Glasbeni spoti
01.50	Nogomet - pokal Slovenije: Mura : Celje, četrtfinale, povratna tekma, posnetek iz Murske Sobote
03.40	Zabavni kanal, glasbeni spoti
05.45	Kultura, odmevi
07.00	Dobro jutro, poročila
10.05	Dober dan
11.15	Vem!, kviz
11.50	Umetnost igre: Portret igralke
Saše Pavček
12.25	Čudovita Japonska, jap. nan.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Intervju: mag. Rado Pezdir
14.35	Duhovni utrip: Večnost v
minljivosti
15.00	Mostovi, odd. TV Lendava
15.35	Male sive celice
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.05	Dinotačke, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme
20.05	Film tedna: Ženska v zlatu, ang.
film
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura
22.55	Sveto in svet
23.55	Turbulenca, izob. odd.
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Po Sloveniji
01.45	Dnevnik, slovenska kronika, šport,
vreme
02.40	Info-kanal
TV SLO ®
06.30	Otroški kanal
07.00	Minka, ris.
07.05	Svet živali, ris.
07.10	Telebajski, lutk. nan.
07.30	Pri Slonovih, ris.
07.40	Kalimero, ris.
07.55	Vila Mila, ris.
08.00	Hrček Miha, ris.
08.05	Lahko noč, Frank, kr. igr. film
08.20	Studio Kriškraš: Ples
09.00	Kuščarji, dok. odd.
09.45	10 domačih
10.35	Hišica v preriji, am. nad.
11.40	Halo TV
12.45	Dobro jutro
15.20	Dober dan
16.15	Ogroženi zaklad Ulcinja, dok. odd.
16.35	Hišica v preriji, am. nad.
18.00	Halo TV
18.55	Firbcologi
19.20	Mulčki, ris.
19.30	Nagelj, japonska nad.
19.50	Žrebanje Lota
20.05	Leonard Bernstein, glasbeni
velikan, nemški dok. film
21.05	Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek
22.00	Bleščica, odd. o modi
22.35	Sneguljčica, kopr. film
00.25	Gal Gjurin in Simfonični orkester
Cantabile gosti, dok. film
01.50	Glasbeni spoti, zabavni kanal
pop pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, ris. 7.15	Viking Viki, ris. 7.30	Maša in medved, ris. 7.40	Divja brata Kratt, ris. 8.05	Lego Nexo vitezi, ris. 8.30	TV prodaja
8.45	Resnične ljubezni, 1. sez., 34. del
9.40	TV prodaja
10.10	Gospodarica zlata, 1. sez., 22. del
11.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 8. sez., 4. del
13.20	TV prodaja
13.35	Trdoglavci, 1. sez., 6. del
14.35	Gospodarica zlata, 1. sez., 23. del
15.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 35. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 8. sez., 5. del
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 33. del
21.00	Kmetija
22.00	Preverjeno
23.00	24UR zvečer
23.35	Črni seznam, 3. sez., 15. del,
0.30	Ljubke lažnivke, 5. sez., 8. del,
I.25	24UR zvečer, pon. 2.00	Zvoki noči
4©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Aktualno: O duševnem zdravju
II.05	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55	Videostrani, obvestila
15.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Jesen življenja: Ivo Kompan in
njegova zbirka
17.30	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike
18.40	Videospot dneva
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2518. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Pogledi svetniške skupine Vsi v
isto smer - Sever
20.45	Dotiki gora: Slovenija nad
Ohridom
21.05	Napovedujemo
21.10	Kmetijski razgledi
21.40	Vesele Štajerke 2. del
22.40	Iz oddaje Dobro jutro
23.40	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.05	Videostrani, obvestila
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Smrkci, ris. 7.15	Viking Viki, ris. 7.30	Maša in medved, ris. 7.40	Divja brata Kratt, ris. 8.05	Lego Nexo vitezi, ris. 8.30	TV prodaja
8.45	Resnične ljubezni, 1. sez., 35. del
9.40	TV prodaja
10.10	Gospodarica zlata, 1. sez., 23. del
11.10	TV prodaja
11.25	Gorski zdravnik, 8. sez., 5. del
13.20	TV prodaja
13.35	Trdoglavci, 1. sez., 7. del
14.35	Gospodarica zlata, 1. sez., 24. del
15.30	Resnične ljubezni, 1. sez., 36. del
16.30	24UR popoldne
16.55	Gorski zdravnik, 8. sez., 6. del
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Reka ljubezni, 1. sez., 34. del
21.00	Kmetija
22.00	24URzvečer
22.35	Klub srečnih ločenk, 1. sez., 4. del
23.30	Črni seznam, 3. sez., 16. del,
0.25	Ljubke lažnivke, 5. sez., 9. del,
1.20	24UR zvečer, pon.
I.55	Zvoki noči
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Vabimo k ogledu
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2518. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Pogledi svetniške skupine Vsi v
isto smer - Sever
10.45	Kmetijski razgledi
II.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35	Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00	Videostrani, obvestila
15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.55	Dobro jutro, ponovitev
16.55	Aktualno: O duševnem zdravju
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (216)
18.20	Žogarija, Maribor
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Skrbimo za zdravje: Telesna
aktivnost skozi dan
21.00	Regionalne novice
21.05	Pop Corn
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 25
19. oktobra 2017
«»SÜAS
PRIREDITVE
25
KNJIŽNI kotiček

WATTERSON, BILL: Yukon, hoj!
ml - Mladina / 084.11 - Stripi
Calvin je navihan šestletnik in njegov najboljši prijatelj je plišasti tiger Hobbes. Za Calvina je Hobbes nepogrešljiv prijatelj in čisto pravi tiger, s katerim se zapleteta v marsikatero dogodivščino in tudi filozofsko razpravo. Nemalokrat pa sta tudi kritična do družbenih tem, kot so komercia-lizem, prevladujoč vpliv medijev, uničevanje narave ...
Na začetku je izhajal kot časopisni strip in na vrhuncu slave je Calvina in Hobbesa objavljalo 2400 časopisov po vsem svetu, v 50 državah.
Calvin in Hobbes je zabaven strip za mladino in tudi za odrasle. Bralci in kritiki ga uvrščajo med trojico najboljših stripov, ki so kadar koli izhajali, takoj za Hergejevim Tintinom in Davisovemu Garfieldom.
BOYNE, JOHN: Deček na vrhu gore
ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta
Čas na pragu druge svetovne vojne, svet se je spremenil in za dečka Pierrota še toliko bolj, ker je izgubil oba starša. Tako mora zapustiti Pariz, ki je bil do sedaj vedno
njegov dom in se preseli k teti Beatrix, ki vodi gospodinjstvo v veliki premožni hiši na vrhu gore. Gospodar, ki živi v tej hiši je zelo karizmatičen in Pierrota vzame pod svoje okrilje, kar bi bilo po izgubi staršev za dečka dobro, če se ne bi pisalo leto 1935 in ne bi bil Pierrotov novi dom Berghof in karizmatični gospodar Adolf Hitler.
Knjiga je nominirana za kar nekaj tujih nagrad, pri nas pa je uvrščena med Dobre knjige in Kakovostno branje.
LIPPMAN, RICHARD: Ostani pri 40-ih brez diet ali naporne vadbe
612.67 - Staranje
Vedno bolj skrbimo za svoje zdravje in predvsem za videz. Staranje je nekaj, čemur ne moremo uiti. Mediji nas zasipajo z nasveti, ponujajo nam drage rešitve, tretmaje v salonih in čudežne kremice, vedno pa radi prisluhnemo tudi skrivnosti iz babičine omare.
Dr. Lipman je za svoje področje preučevanja izbral izzive staranja in je bil za svoje raziskovalno delo nominiran za Nobelovo nagrado za medicino. Intenzivno se je spopadal z izzivom staranja, da bi z videzom in predvsem z vitalnostjo uživali življenje še nekaj desetletij.
HOLZ ROBBIE: Aboridžinske skrivnosti prebujenja
od - Odrasli / 821-94 - Spomini
Knjiga spominov Aboridžinske skrivnosti prebujenja dopolnjuje uspešnico Skrivnosti aboridžinskega zdravljenja, ki govori o aboridžinskih zdravilnih tehnikah. Avtorica z nami deli pot, kako se je spopadla in ozdravela od hepatitisa C in fibromi-algije ter poškodbe možganov. Svoje zdravilne moči je odkrila med obiskom Avstarli-je, kjer je imela neverjetno priložnost prisostvovati in sodelovala v skrivnih obredih aboridžinskih žensk.
Zgodba o neverjetnem ozdravljenju s pomočjo duhovnega sveta ter razumevanja samozdravljenja bo zanimiva za vse, ki jih zanima alternativno zdravljenje.
ALEXANDER, NATASHA: Mandale na kamnih
od - Odrasli / 74 - Risanje. Oblikovanje
Beseda mandala pomeni krog. Mandale predstavljajo celovitost, ki sega preko našega telesa in uma in imajo meditacij-sko moč. Hipnotične geometrijske vzorce lahko rišemo na papir, izdelujemo iz peska, vrezujemo v les ... Pred nami pa je knjiga, ki nam predstavlja tehniko risanja mandal na kamne. Tehnika je preprosta in zabavna, hkrati pa vas umiri in preganja stres. Nekaj navdiha za vzorce in barve najdete v priročniku, material pa v naravi na sprehodu, na morju ali ob reki.
■ MB
Hiša groze bo na Turnu
Slavni liki iz kultnih grozljivk bodo tokrat zavzeli graščino Turn in obiskovalce zloveščega prizorišča izpustili le, če se bodo znali rešiti
Velenje, 23.-31. oktober - Že dobro utečeni projekt Mladinskega centra Velenje Hiša groze, ki ljubiteljem srhljivih izkušenj vsako leto pripravi bolj grozljivo doživetje, bo letos prvič potekal na Turnu, ki je kot nalašč za igro skrivalnic z razdraženo domišljijo, pospešenim srčnim utripom in kepo v želodcu. Ustvarjalci obljubljajo še bolj intenzivno izkušnjo kot v Pekarni. Hiša groze bo letos na ogled od 23. do predvidoma 31. oktobra med 17. in 24. uro. Ogledi bodo potekali v skupini osmih oseb, ki se lahko
prijavijo prek elektronske pošte hisa.groze@mc-velenje.si ali telefonske številke 031 290 088. Neposreden dostop do graščine bo omejen, parkirišče in zbirna točka pa bosta organizirana pri kmetijski zadrugi, od koder se bodo obiskovalci na Turn odpeljali z Grozamobilom.
Letni koncert kvarteta Svit
Velenje, 20. oktobra - Jutri ob 19. uri bo v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Vinski Gori letni koncert bevškega kvarteta Svit, ki ga vodi Martina Hrovat Božnik. Kvartet bo izvedel slovenske ljudske in umetne pesmi. Gostili bodo tudi žensko vokalno skupino Fortuna iz Vinske Gore.
a tf, bš
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 19. oktober
9.00 Ljudska univerza Velenje
Z Barsi do boljšega počutja 14.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Treningi starševstva: Izsiljevanje otrok
17.00 Galerija Velenje
Družinska urica: Zgodbe v slikah, spoznavanje aktualne razstave Majde Kurnik 17.00 Vila Bianca
Velenje mesto cvetja 2017, zaključna prireditev 19.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Balkan Dance Project vol. 3, premiera mednarodnega plesnega projekta
19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Toskanski vrtovi, potopis
Petek, 20. oktober
8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 9.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Bela palica je super, delavnica za mlade o slabovidnosti in slepoti 16.30 Vila Bianca
Miša Pušenjak svetuje, pogovor z nasveti s področja zelenjadarstva 17.00 Cerkev sv. Urha v Gaberkah Predstavitev dela arheološke dediščine Šaleške doline 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 19.00 Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Vinski Gori Koncert kvarteta Svit 19.00 Restavracija Jezero
Petkova plesna noč ob jezeru 21.00 eMCe plac
Sound Arson 6.6., nastopi glasbenih skupin -16-, Grime, Britof
Sobota, 21. oktober
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto
Kramarski sejem 10.30 Galerija Velenje
Galerijske sobotnice: Slikarska delavnica z Uršulo Skornšek 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Šivilja in škarjice, lutkovna predstava 17.00 Rdeča dvorana
Rokometna tekma, Gorenje Velenje : Vojvodina 18.00 KAC, Efenkova 61b, Velenje
"paLAČENka" party 18.00 Velenjski grad
Predstavitveni večer velenjske albanske skupnosti 21.00 eMCe plac
Klubski maraton: Bine, SsmKOSK
Nedelja, 22. oktober
14.30 eMCe plac Tarok turnir Ponedeljek, 23. oktober
11.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Neformalno druženje: Digitalna fotografija 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Jesen v knjižnici, ustvarjalna delavnica za otroke
Torek, 24. oktober
9.00 KS Plešivec
Pohod na Graško Goro z ogledom Spominske sobe NOB 10.00 Ljudska univerza Velenje
Italijanščina ob kavi, sproščeno učenje italijanskega jezika 14.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin Senzibilno starševstvo, pogovorna delavnica
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična ura: Ura pravljic v angleškem jeziku
17.00 Vila Rožle
Torkova peta: Barvita jesen 18.00 Velenjski grad
Predstavitev projekta kulturne poti reformacije 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Danica Stropnik: Dotik sočutja iz večnosti, predstavitev knjige 19.30 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Andreas Borregaard, koncert danskega harmonikarja
Sreda, 25. oktober
14.00 UMstvarjalnica
Smarty party, logika, matematika in umski izzivi za radovedne osnovnošolce 16.00 Društvo NOVUS, stavba Farmin
Spodbujanje zdravega življenjskega sloga, delavnica 16.30 Ljudska univerza Velenje
Odkrivanje sebe skozi ples, plesno druženje
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic, pravljične ure 17.00 Galerija Velenje
Kroki, ustvarjalna delavnica 18.00 Velenjski grad
Zaključni večer ob razstavi Velenjčan sem! 18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Brainobrain, abakus in vizualizacija
ŠOŠTANJ
Četrtek, 19. oktober
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom
Petek, 20. oktober
9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine
Ponedeljek, 23. oktober
Plesni triptih bo osvetlil literarne junake
Slovenska premiera mednarodnega plesnega projekta Balkan Dance Project Vol. 3
Velenje, 19. oktober - Nocoj ob 19. uri bo v veliki dvorani kulturnega doma Velenje premiera mednarodnega plesnega projekta Balkan Dance Project Vol. 3. Plesni triptih, v katerem sodelujejo trije koreografi in šest plesalcev. Z gibi modernega baleta bo osvetlil literarne junake, ki so zaznamovali kulturo jugoslovanskega prostora. Fuzija treh čutnih zgodb je nastala v koreografiji Aleksandra Saše Ilica in v režiji Aleksandra Nikolica (oba iz Srbije), Ivane Ha-džihasanovic iz Bosne in Hercegovine ter Igorja Kirova iz Makedonije. Preplet različnih stilov bo v
telesnem gibu izražen v posameznih tematskih segmentih, ki vsak zase nosijo pečat avtorja. Plesalci Mojca Majcen, Ema Jankovic, Zujejha Keco, Branko Mitrovic, Luka Živkovic in Jakša Filipovac gradijo mostove med narodi balkanskega prostora, ki so povezani z enakimi tradicionalnimi koreninami, religijo, zgodovino in narodno umetnostjo. Plesni projekt je sestavljen iz treh delov; plesalci bodo s svojimi telesi predstavili
O novih arheoloških odkritjih
Šoštanj, 20. oktobra - Jutri ob 17. uri bo v cerkvi sv. Urha v Gaberkah arheologinja Danijela Brišnik, vodja celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, predstavila nekaj zanimivosti iz arheologije Šaleške doline. Med drugim bo na dogodku, ki ga pripravlja Muzej Velenje, predstavila tudi nova rimskodobna in srednjeveška arheološka odkritja, skrita pod temelji cerkve sv. Urha.	«bš
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
MOJ MALI PONI: FILM
My Little Pony: The Movie, sinhronizira-na animirana družinska pustolovščina, 99 minut (Kanada, ZDA) Režija: Jayson Thiessen Slovenski glasovi: Julija Vedlin, Mateja Car Križanič, Eva Germ, Jana Zadravec, Tanja Klanjščak, Žiga Bunič, Glorija Forjan, Žiga Golob in Helena Berden Petek, 20. 10., ob 18.00 Sobota, 21. 10., ob 18.00 Nedelja, 22. 10., ob 16.00 - otroška matineja
SNEŽAK
The Snowman, triler,drama,grozljivka, 125 minut (VB, Švedska,ZDA) Režija: Tomas Alfredson Igrajo: Michael Fassbender, Rebecca Ferguson, Chloe Sevigny, J.K. Simmons, Val Kilmer, James Petek, 20. 10., ob 20.00 Nedelja, 22. 10., ob 18.00
MILICE 2
Komedija, 95 minut (Slovenija) Režija: Sašo Dukič, Franci Kek Igrajo: Sašo Dukič, Franci Kek, Matjaž Ja-všnik, Demeter Bitenc, Dr. Andrej Stare, Ivo Daneu, Irena Yebuah, Dan D Petek, 20. 10., ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 21. 10., ob 20.00 Nedelja, 22. 10., ob 19.30 - mala dv.
KOŠARKAR NAJ BO
Mladinski film, 82 minut (Slovenija)
Režija: Boris Petkovič
Igrajo: Klemen Kostrevc, Matija Brodnik,
Gaja Filač, Marko Miladinovič, Lado Bizo-
vičar, Matjaž Javšnik
Sobota, 21. 10., ob 18.30 - mala dv.
USNJENI OBRAZ
Leatherface, grozljivka, triler, 90 minut (ZDA)
Režija: Alexandre Bustillo, Julien Maury Igrajo: Lili Taylor, Stephen Dorff, Nicole
Andrews, Sam Strike, Lorina Kamburova, Vanessa Grasse Petek, 20. 10., ob 22.30 Sobota, 21. 10., ob 22.00 Nedelja, 22. 10., ob 20.30
NAJSREČNEJŠI DAN OLIJA MAKIJA
Hymyilevä mies, biografska romantična drama, 92 minut (Finska, Nemčija, Švedska)
Režija: Juho Kuosmanen
Igrajo: Jarkko Lahti, Oona Airola, Eero
Milonoff
Petek, 20. 10., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 21. 10., ob 20.30 - mala dv.
KINGSMAN: ZLATI KROG
Kingsman: The Golden Circle, akcijska avantura, 141 minut (VB, ZDA) Režija: Matthew Vaughn Igrajo: Colin Firth, Julianne Moore, Taron Egerton, Mark Strong, Halle Berry, Sir El-
8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki
11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
Torek, 24. oktober
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine
Sreda, 25. oktober
14.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 19. oktober
18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Predavanje Društva čebelarjev
Petek, 20. oktober
9.00 Hiša mladih - MC Šmartno ob Paki Razstava ptic Društva za varstvo in vzgojo ptic Šaleške doline Velenje
Sobota, 21. oktober
9.00 Hiša mladih - MC Šmartno ob Paki Razstava ptic Društva za varstvo in vzgojo ptic Šaleške doline Velenje
16.30 Hiša mladih - sejna soba
Predstavitev eteričnih olj doTERRA
Nedelja, 22. oktober
9.00 Hiša mladih - MC Šmartno ob Paki Razstava ptic Društva za varstvo in vzgojo ptic Šaleške doline Velenje
16.00 Farna cerkev v Šmartnem ob Paki Misijonski dobrodelni koncert -domači pevski zbor Seraphica in MePZ Svoboda Šoštanj, posebni gost Sandi Koren (mozirski župnik)
Lunine mene
Cankarjevo burlesko Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, v drugem delu predstave bo predstavljeno literarno delo Iva Andriča Znaki ob poti, tretji del plesne produkcije pa bo v znamenju sevdalinke z naslovom Što te nema. Predstava je nastala v produkciji Festivala Velenje, Tanzelarije iz Sarajeva ter Inštituta za umetničku igru Srbije. To je že četrta mednarodna produkcija Festivala Velenje.
■bš
19. oktobra, ob 21:12, prazna luna (mlaj)
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 19.10. Biotržnica
•	Petek, 20.10. od 14.00 dalje Kmečka tržnica
•	Nedelja, 22.10. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Medo je bolan
•	29.10.2017 ob 13. uri na osrednjem prostoru - Moja luna v izvedbi Gledališča Pravljičarna
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kar-tingu na vrhnjem parkirišču: torek--petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
ton John, Channing Tatum, Jeff Bridges Ponedeljek, 23. 10., ob 17.30
DRUŽINICA
Drama, 95 minut (Slovenija, Srbija) Režija: Jan Cvitkovič
Igrajo: Primož Vrhovec, Irena Kovačevic, Miha Košec, Ula Gulič, Borut Veselko, Vlado Novak, Marjuta Slamič, Eva Stražar, Ludvik Bagari, Nataša Burger Ponedeljek, 23. 10., ob 20.00 - filmsko gledališče, premiera z režiserjem Janom Cvitkovičem Pojasnilo k filmu:
V Sloveniji je od prvega januarja 2012 veljal nesmiseln zakon, ki je onemogočal vsakršno pomoč družinam, v katerih sta oba starša izgubila delo, pred tem pa sta imela relativno nadpovprečne plače. Zakon je namreč določal, da se kot merilo za socialno pomoč upošteva dohodek družine izpred dveh let. Na stotine, na tisoče družin je tako v samo letu, dveh, popolnoma potonilo. Ne samo materialno, tudi v smislu medsebojnih odnosov. Le redki so si opomogli in v teh primerih so glavno vlogo odigrali otroci, kar je pravzaprav glavna tema tega filma.
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC
»»^AS
19. oktobra 2017
Nagradna križanka Mobtel
STARO ZA NO
I
Prinesi star,-;" a delujoč mobitel, brez počenega % ekrana, in ga unovči pri nakupu novega ob vezavi!
RADIO VELENJE
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
•	prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
•	Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
Jj prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 30. 10. 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
www.nascas.si • www.radiovelenje.com
Kmetija Jevšnik Laze 40, Šentilj
Prodaja kislega zelja
-	doma: pon - pet: 9 - 18, sobota: 8 - 13
-	v mesnici Dobnik v Starem Velenju
www.zelenjava-velenje.com
041 454 902
rJ
SPECIALISTIČNA ULTRAZVOČNA PREISKAVA DOJK je primerna za odkrivanje tipljivih zatrdlin pri ženskah, ki so mlajše od 40 let, saj je takrat struktura dojk gosta in z mamografijo slabše pregledna. Preiskava je pomembna tudi za razjasnitev mamografsko vidnih nepravilnosti pri ženskah po 40., 50. letu, ki opravljajo mamografijo. Z ultrazvočno preiskavo natančno razlikujemo določene spremembe od žleznega tkiva, kar pri mamografiji ni mogoče. Ultrazvok nam pokaže zelo dobro vsebino mlečnih vodov, kar nam pomaga pri morebitnem izcedku iz bradavice in pregled pazdušnih bezgavk. Preiskavo lahko naredimo ne glede na menstruacijski cikel.
Zelo pomembno je, da je danes možnost ozdravitve zelo velika, če je rak odkrit v zgodnji fazi. Zato vam svetujemo ob morebitnih težavah pregled v specialistični ultrazvočni ambulanti za preiskavo dojk (UZ), ki jo lahko opravite v Termah zreče.
Naročila in dodatne informacije
vsak delovni dan med 12.00 in 16.00 uro:
T: 03 757 6 270 E: zdravstvo@unitur.eu
tfc Terme Zreče
Vodja specialističnih ambulant SaŠO Puncer, dr. med. spec. ortoped
Vodja zdravstva
Neža Strniša, dr. med. spec fizikalne in rehabilitacijske medicine
www.terme-zrece.eu
KONCENTRACIJE OZONA
V tednu od 9. do 15. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA
v dneh od 9. do 15. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3
% j 0 +
Zdravniški nasveti, gostja: Albina Rezar Planko, dr. med., specialistka interne medicine, onkologinja iz Splošne bolnišnice Celje. Tema: rak dojk
ČETRTEK, 19. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 20. oktobra
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 21. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 22. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 23. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 24. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 25. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 9. do 15. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g
SO /m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 9. do 15. oktobra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO22/m3 zraka
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 27
19. oktobra 2017
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
27
od 20. 10. do 26. 10.
-	leta 1999 je 20. oktobra Ljudska univerza Velenje z izidom zbornika in s proslavo v velenjskem domu kulture zaznamovala 40-letnico svojega delovanja;
-	20. oktobra 1923 se je v Pod-kraju pri Velenju rodil ekonomist Jože Novinšek, ki je bil med drugim v letih 19741979 generalni direktor Zveznega zavoda za planiranje SFRJ (minister za planiranje) in član zvezne vlade;
-	20. oktobra 2011 je na Floridi v šestinštiridesetem letu umrl nekdanji vrhunski rokometaš Iztok Puc, ki je začel svojo ro-
DEZURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
STIKI-
POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec, več vrst žganja in uležan hlevski gnoj prodam. Gsm: 041 687 371.
kometno pot v Šaleški dolini; ob 60-letnici Rokometne zveze Slovenije je bil proglašen za najboljšega slovenskega levega zunanjega igralca, leta 2016 pa je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov; 21. oktobra 1911 je na Visolah pri Slovenski Bistrici v osem-insedemdesetem letu umrl šo-štanjski rojak, pisatelj, publicist, politik in slovenski narodni buditelj 19. stoletja dr. Josip Vošnjak;
21. oktobra 1915 se je v Du-
ropolju na Kozjanskem rodil znan velenjski fotograf Vol-beng Pajk, ki je skozi fotografski objektiv ujel in zabeležil nešteto podob naših krajev in ljudi;
21. oktobra 1956 se je v Celju rodil slovenski pesnik in pisatelj Peter Rezman iz Šoštanja; 21. oktobra 1989 je bila v Za-vodnjah ustanovljena stranka Zelenih Velenja; predsednik
mali OGLASI
RAZNO
HLEVSKI GNOJ uležan (listnati), prodam. Info: 041 942 898. MEŠANA DRVA, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 070 89 57 99 ali tel. 03 5870 016
SUHA BUKOVA DRVA prodam. Gsm: 041 577 305 DIGITALNI FOTOAPARAT Olympus, žepni, 14 mpx, zelo malo rabljen, prodam za 35 €. Dodam tudi etui, škatlo in polnilec. Gsm: O4I 692 995
ŽIVALI
NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 22. oktobra od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.
Iztok Puc (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
stranke je postal Vane Gošnik;
■	22. oktobra 1904 je v Rečici ob Paki umrl kemik in inovator dr. Karl Josef Bayer; izumil je za proizvodnjo aluminija pomemben Bayeijev postopek, s katerim se iz boksita pridobiva glinica;
■	23. oktobra 1932 se je v Županji na Hrvaškem rodil literat, prevajalec in projektant Josip Bačic Savski, ki od leta 1975 deluje v Šaleški dolini;
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
NEPREMIČNINA
STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostano-vanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046 TRISOBNO pritlično stanovanje, 89 m2, v Šoštanju, ugodno prodam ali oddam. Informacije na Gsm: 041 510 163
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-
ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(V zasebni zobni ordinaciji, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure) 21. 10. in 22.10. - Ivan Janežič, dr. dent. med.,
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
-	23. oktobra 1997, ko je v reki Paki zaradi zastrupitve poginilo več kot 5000 rib, je na festivalu neodvisnega filma Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtorjev z naslovom Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje;
-	26. oktobra leta 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik za novo termoelektrarno Šoštanj III;
-	26. oktobra 2001 je velenjska Univerza za III. življenjsko obdobje praznovala 15-letnico uspešnega delovanja.
Damijan Kljajič
Popravek:
Redko, a včasih se zgodi tudi tu. V prejšnjem zgodilo se je, smo napačno zapisali ime enega od nekdanjih direktorjev Zdravstvenega centra Velenje. Prav je Kristian Hrastel. Za napako se opravičujemo.
GIBANJE
prebivalstva
Upravna enota Velenje
POROKE
MIROSLAV AGBABA, Velenje, Cesta Simona Blatnika 1A in ALEKSANDRA RADIVOJEVIC, Velenje, Cesta Simona Blatnika 1A MATIJA ZADRAVEC, Maribor, Regentova ulica 18, in VALENTINA PETROVIČ, Ptuj, Cesta 8. avgusta 17.
SMRTI
ANA TRINKAUS, roj. 1933, Velenje,
Jurčičeva cesta 3
VIKTOR GRUDNIK, roj. 1943,
Šoštanj, Gaberke 52
MARIJA PLEŠNIK, roj. 1945, Šoštanj,
Zavodnje 36
habit
nepremičnine
Habit, d.o.o., Korsika 48, Velele
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, GRAŠKOGORSKA, 150 m2, zgrajena l. 1969, 481 m2 zemljišča, EI v izd., 122.000 €
Prodaja, stanovanje, garsonjera: VELENJE, CENTER, RAZGLEDI OB PAKI, 53,4 m2, zgrajena l. 2013, 3/7 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 65.000 €
vec na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
V	spomin Mariji Vrtačnik
(1949-2017)
Marija Vrtačn ik se je rodila v Šenčurju pri Kranju. Odraščala je v sedemčlanski družini. Obiskovala je gumarsko poklicno šolo. Zaposlila se je v Savi, kjer je pridobila veliko znanja o industrijski proizvodnji in organizaciji. Ob delu je končala šolanje in se zaposlila v Iskri Commerce. Sledili sta zaposlitvi na financah pri Aerodromu Brnik in kasneje delo na investicijah pri Kmetijsko-živilskem kombinatu. Zgodnja zaposlitev, izobraževanje ob delu in čedalje zahtevnejša delovna mesta so jo izoblikovali v resno in delovno osebo. Že pri devetnajstih si je ustvarila družino. Postala je mama sina in hčerke.
V	naše okolje je prišla leta 1984 in se zaposlila na Občini Mozirje. Prevzela je delo direktorice davčne uprave, kasneje je postala predsednica gospodarskega sektorja, podpredsednica izvršnega sveta Občine Mozirje. Naslednja službena pot jo je vodila v El-kroj Mozirje. Kasneje je predsedovala tudi Območni gospodarski zbornici v Velenju in sodelovala v mnogih republiških in gospodarskih komisijah ter menedžerskih združenjih.
Po petnajstih letih predsednikovanja upravi v Elkroju in po 40 letih delovne dobe se je odločila za upokojitev.
Že po dobrem mesecu upokojitve je v študijskem letu 2007/2008 na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje nasledila prejšnjo predsednico in prevzela njeno funkcijo. Z vso resnostjo je zastavila delovanje tega društva. To leto je s sodelavci posvetila vse svoje moči praznovanju 20-letnice in pozneje 25-letnice Univerze. Ob vsem tem pa so potekala medgeneracijska sodelovanja, izobraževanje preko številnih in najrazličnejših krožkov, ustvarjalnih delavnic, vsakoletnega Festivala za tretje življenjsko obdobje, mednarodnega festivala vezilstva in še bi lahko naštevali. Dejala je: »Da to ni več služba, kjer se dela za denar. Tukaj vsak uresničuje svoje sanje, lastne in skupne cilje. Vsak lahko pokaže svoje znanje, vsak se lahko nauči kaj novega, ustvarja nekaj skupnega. Krepijo se prijateljske vezi in medsebojna pomoč.« K temu je največ prispevala Marija s svojo neverjetno povezovalno naravnanostjo, pozitivizmom, s stalnim optimizmom in spodbujanjem. Povezovala je člane s širšo družbeno skupnostjo. Pod njenim vodstvom je Univerza v letih 2008-2009 sodelovala v humanitarnem projektu zbiranja sredstev za nakup CT aparata za bolnišnico Topolšica. Junija letos je bila tudi predsednica odbora Civilne iniciative za ohranitev Bolnišnice Topolšica. Pečat njenega desetletnega delovanja na Univerzi je neizbrisen. Prav tako pa bo neizbrisen spomin na njena prizadevanja in vloženo energijo v nedavno praznovanje 30-letnice Univerze; na izdajo knjige Trideset let Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje. Očitno so bila bremena, ki jih je nosila, pretežka. Z njenim nenadnim odhodom izgubljamo vsi.
Hvala ti, draga Marija, za vse, kar si storila za nas. Spomin na tvoj glas, nasmeh in dobrovoljnost bodo večno ostali med nami. Ponosni smo, da smo bili del tvoje zgodbe. Upamo, da bo čas omilil našo bolečino tvojega nenadnega odhoda.
V	imenu upravnega odbora Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje.
a Zinka Moškon
u
Komunalno
podjetje
Velenje
Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
•	Prevoz pokojnika
•	Ureditev dokumentacije
•	Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA
03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan
IV >
Ó.
ž i i
mali OGLASI
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.
Naročniki imate 50 % popust.
03 898 17 50	
nadja@nascas.si	
epp@nascas.si	Qr
press@nascas.si	
Nagrajenci nagradne križanke »Picadilly objavljene v tedniku Naš čas, 5. oktobra 2017 so:
•	Jana Velunšek, Kersnikova 21, 3320 Velenje
•	Marija Krajnc, Koroška cesta 31, 3320 Velenje
•	Jožica Dolinar, Cesta IV/9, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Geslo križanke: JURČKI NA ŽARU.
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE
„ »USAR«
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacije
-	Organizacija pogrebnih svečanosti
-	Prevoz in ureditev polEjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24ur/aan
Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag. Še težje je, izgubiti ga za vedno, a najtežje je, živeti brez njega.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, pradedi in brat
VIKTOR GRUDNIK
iz Gaberk
23. 9. 1943 - 8. 10. 2017
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in besede slovesa. Posebna zahvala patronažni službi Velenje, govorniku Dragu Kolarju, PGD Gaberke, Premogovniku Velenje, Mercatorju - enota Tržnica Velenje, Toming inženiring, Presta Prestiž ter gospodu kaplanu Urbanu Lesjaku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi
Naš čas, 19. 10. 2017, barve: CM K, stran 28
Novo cesto
2 %vm v i
■3' v
Na tromeji občin Velenje, Mislinja in Slovenj Gradec slovesno predali namenu nov odsek ceste - Skupaj sta ga gradili občini Mislinja in Velenje - Krajani pripravili veliko slavje
Mira Zakošek
Završe, 13. oktobra - Župana Občine Mislinja Bojan Borovnik in Mestne občine Velenje Bojan Kontič sta skupaj s krajanom Ivom Krenkerjem
predala namenu asfaltiran odsek lokalne ceste Za-vrše-Graška Gora. Otvoritvena slovesnost je potekala na tromeji občin Velenje, Mislinja in Slovenj Gradec v prisotnosti številnih bližnjih pa tudi bolj oddaljenih krajanov. Domačini so bili ceste tako veseli, da so množično vabili na slovesnost in seveda tudi na kasnejše druženje, za katero je Ivo Krenker prispeval vola, ki so ga spekli na žaru, občine in izvajalec so dali za pijačo, domačinke pa so napekle pecivo. Veselje, ki ga je bilo čutiti na vsakem koraku, je težko opisati, je pa bilo svojevrstno doživetje opazovati klene kmete, ki znajo krepko zakleti, ob otvoritvi ceste pa so si vsi po vrsti brisali solze sreče. Med njimi sta bila Ivo Krenker s Klanč-nikove domačije, tisti, ki si je za to cesto prizadeval že desetletja, in Slavica Grobelnik s Pivnikove domačije. Na obeh kmetijah dobro gospodarijo in upajo tudi na naslednike, ki bodo zdaj, ko jih z vsemi tremi občinami povezujejo (do Slovenj Gradca jih bo kmalu) sodobne ceste, še z večjim veseljem po-prijeli za delo in tudi ostali na domačijah. Nova cesta je plod sporazuma,
ki sta ga sklenili Občini Velenje in Mislinja na začetku lanskega leta. Občina Mislinja je že lani zgradila dober kilometer ceste od Zgornjega Pustineka do križišča za Cirkovce in za to namenila skoraj 160 tisoč evrov. Mestna občina Velenje pa je letos asfaltirala obstoječo lokalno cesto Završe-Graška Gora, ki poteka na meji med mestno občino Velenje in občino Mislinja v dolžini dobrih 1.800 metrov. To gradnjo so sicer načrtovali za prihodnje leto, a jim jo je uspelo udejanjiti že letos, zanjo pa
j ' ' ' 1 .-: - ■ ' j .. -	t * i <M \ .. V "7'; >". i.	■p r' p p.rlv'':. i "J;
Otvoritev ceste je bila velik praznik, ki so se ga udeležili krajani vseh treh občin		
Cesto so predali namenu župan Mislinje Bojan Borovnik, župan mestne občine Velenje Bojan Kontič,
predstavnik mladih Sašo Grobelnik in krajan Ivo Krenker.
so namenili nekaj manj kot 200 tisoč evrov, občina Mislinja pa za ta odsek še dobrih 33 tisoč.
Dobra volja je bila na otvoritveni dan nalezljiva. Prevzela je tudi župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča: »Vesel sem, da se ljudje takole veselijo. Na podeželju so tudi veliko bolj hvaležni za vsako pridobitev in jo znajo bolj ceniti kot ljudje v mestu, kjer se jim marsikaj zdi samoumevno. A se nič ne zgodi samo, treba je načrtovati, usklajevati, zagotoviti sredstva ... Se mi pa zdi, da v zadnjem
času tudi v mestu srečujem bolj zadovoljne ljudi.« Sicer pa je Mestna občina Velenje po besedah podžupana Petra Dermola dobro poskrbela za svoje ceste, večino jih je že prenovila, nekaj podobnih odsekov, kot je ta, pa jih še čaka. »Ko vidim, kako so krajani tukaj veseli, vem, da si bom še bolj prizadeval zanje,« je dejal. Plod dobrega sodelovanja med občinami je pozdravil tudi mislinjski župan Bojan Borovnik, ki je poudaril, da nova cesta zagotovo pomeni tudi uspešnejši nadaljnji razvoj na teh hribovskih kmetijah, in prav vesel bo, če se bo katera v prihodnje preusmerila v kmečki turizem. Sicer pa ima ta občina, ki zajema zelo veliko hribovitih predelov, s cestami veliko dela in stroškov in še veliko krajanov nestrpno čaka nanje. Krajani so bili zelo veseli tudi obljube slovenjgraškega župana Andreja Časa, ki je obljubil, da bodo v dveh letih posodobili cesto tudi na območju njihove občine. Pohvalil je način gradnje cest v občinah Velenje in Šoštanj v obliki javno-zasebnega partnerstva, za katerega si prizadeva tudi v njihovi občini, a žal v občinskem svetu za to ni razumevanja, zato je tudi razreševanje te problematike v njihovi občini precej počasnejše, saj so odvisni zgolj od proračunskih sredstev. Pohvalil pa je tudi dobro sodelovanje s sosednjimi občinami, kar bo hitra cesta zagotovo še okrepila. » Prinesla ne bo zgolj boljše povezave z državnim središčem, ampak tudi s tukajšnjim območjem, in sodelovanje bo v prihodnje zagotovo še bolj zaživelo.«

Po (ob) savinjski železnici pogosto vozi avtobus
Dijaki in delavci zamujajo, starši se jezijo, svetniki sprašujejo, zgodi pa se nič
Milena Krstič - Planine
Velenje, Šoštanj - Iz Šaleške doline, ne toliko iz Velenja, iz Šoštanja, Paške vasi in Šmar-tnega ob Paki pa zagotovo, se dijaki, in dijakinje, ki obiskujejo šolo v Celju (pa tudi v Velenju), vozijo z vlakom. Ker je to zanje najbolj priročno. Ker bi bilo z avtobusom bodisi dlje bodisi težje.
Se pa v zadnjem obdobju, resnici na ljubo to traja že daljše obdobje, na železniško postajo namesto vlaka pripelje avtobus, ki ima, saj nanj čakajo tu-
krat sploh tisti iz Šoštanja, zadrego rešijo tako, da »na hitro« otroka peljejo v Velenje in na redni avtobus. V nasprotnem zagotovo zamudijo. Če imajo prvo uro matematiko, lahko komu od dijakov to sicer pride prav, šteje za olajševalno okoliščino, ko je treba izostanek opravičiti, najbrž pa se ne bo štelo, če bo treba popraviti oceno. Ena od mam, Šoštanjčanka, s katero sem se pogovarjala, pravi, da se je to samo v tem šolskem letu, pa je dolg šele dober mesec, zgodilo že štirikrat! Vlaka, ki odpelje ob 6.30 po voznem
>
V Šoštanju so ob letošnjem ETM skupaj s SŽ spodbujali vožnjo z vlakom (avtobusom?) na relaciji Šoštanj-Velenje in Šoštanj-Celje.
di na drugih postajah savinjske železnice do Celja, postanke na vseh postajah. Kako si že sledijo? Naj preverim, če še vem, ker sem davno nazaj štiri leta z njim potovala tudi sama ... Velenje, Pesje, Šoštanj, Paška vas, Šmartno ob Paki, Polzela, Šempeter, Žalec, Petrovče, Celje.
Starši so jezni. Ogorčeni. Več-
redu iz Velenja, ni bilo, vožnja z avtobusom, ki je nadomestil vlak, pa je hčerko stal dve šolski uri! Ali pa druga mama, ki je pojasnilo na železnicah terjala najprej po telefonu, potem še pisno. »Ogorčena in besna sem. Samo v enem tednu se je v septembru to zgodilo dvakrat! Si predstavljate, kako mu je tam,
kjer je sicer čakalnica, pa je zaklenjena, tako kot je v Pesju, eno uro čakati na mrzlem? Poleg tega se mu mudi v šolo, ker ne želi zamuditi pomembne šolske ure.« Ob tem pa si postavlja še druga vprašanja, ki so se ji porodila po tem, ko je klicala na železniško postajo in dobila odgovor, da so vlaki stari 40 let. Če so stari, pa se seveda kvarijo, a ne? »S kakšnimi starimi in neustreznimi vlaki pa se vozijo naši otroci, se sprašujem. Ne morem si kaj, da ob tem ne pomislim na drugi tir. A ne bi raje sredstev, ki bodo šla zanj, porabili za obnovo obstoječih vlakov in obstoječe infrastrukture?«
V Šmartnem ob Paki je na seji občinskega sveta za pomoč pri zagotovitvi pravočasnih prevozov dijakov v šolo in zaposlenih na delo svetnik zaprosil ce-
lo Občino. Bo pa ta najverjetneje dobila enak odgovor, kot so ga Slovenske železnice poslale na zahtevo starša, ki ga je posredoval tudi pristojnim na celjskih srednjih šolah.
>
Potem pa se pritožujejo, da ni potnikov, ne vprašajo pa se, zakaj jih ni.
vzdrževani in zagotavljajo varno vožnjo, da je rešitev v nabavi novih voznih sredstev za prevoz potnikov, da aktivnosti z zvezi z nabavo že potekajo.
Starši in dijaki bi želeli vede-tinekaj dni prej, ali bo vlak prisopihal ali pa bo namesto njega na železniški postaji ustavil avtobus. Tega pa jim, kot so zapi-
sali, žal ne morejo napovedati nekaj dni prej. Mimogrede: logično, saj v naprej pač ne morejo vedeti, ali se bo vlak (spet) pokvaril. Ampak če je kljub starosti tako dobro vzdrževan, kot pravijo, da je, se pa tudi tako pogosto ne bi smel kvariti. Če zadrege nastajajo zaradi pomanjkanja vlakov, pa se da to najbrž le napovedati nekaj dni prej, kajne?
V	odgovor bralki, so zapisali še tole: »Lahko pa vas tokrat obvestimo, da je za jutri napovedan nadomestni avtobus prav za ta vlak - LP 3517. Obvestilo najdete tudi na naši spletni povezavi ... «
V	torek, 10. oktobra, pa je vlak spet zamenjal avtobus. Obvestilo o tem je bilo objavljeno na spletni strani, a šele takrat, ko bi moral ta že prispeti v Celje. ■
Najprej opravičilo zaradi neprijetnosti, ker je nadomestni avtobus v enem primeru v Celje pripeljal s 70-minutno zamudo, v drugem pa z 80-minutno! Potem pa so pojasnili, da do težav prihaja, ker nimajo zadostnega števila potniških garnitur in vagonov, da pa so vlaki dobro
Slovenske železnice so od januarja do avgusta prepeljale okrog 14 milijonov ton tovora, kar je 13,4 odstotka, oziroma 1,8 milijona ton, več kot v istem obdobju lani, ter ustvarile 22,2 milijona evrov čistega dobička.
Nadzorni svet SŽ je potrdil tudi poslovni načrt Slovenskih železnic za leto 2018, ki predvideva nadaljnjo rast vseh finančnih kazalnikov, poslovne prihodke v višini 533 milijonov ter dobiček iz poslovanja - EBIT v višini 33 milijonov evrov.
Torej bi tudi za ureditev takšne povezave, kot je Velenje-Celje lahko namenili ustrezen vlak, ki bi zmogel brez zapletov prevoziti celotno pot.	■