POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 66310 IZOLA - ISOLA UBOGI NIMAJO NITI SOVRAŽNIKOV (hindujska modrost) na a uri DimitrijKralj KULTURNEMU PRAZNIKU NAPROTI Ko so sc neke hude zime pred stopetdesetimi leti zaprle Prešernove oči, niso mogle vedeti, da bodo s tem poslcdnim dejanjem slovenskemu narodu določile datum njegovega kulturnega praznika. Tudi niso mogle vedeti, da bo na ta dan njegova Zdravljica odzvanjala od morja do Prekmurja, od Julijcev do Bele krajine. Pesnik ni mogel vedeti, da bo Zdravljica in njeno "vince, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko", prenašala nacionalna televizija in še kup radijskih postaj. Prešeren seveda ni mogel niti slutiti, da ho na ta dan njegovo pesniško "vince, ki utopi vse skrbi" in ki "v potrtih srcih up hudi", spremenjeno v elektromagnetno valovanje in po močnih UKV oddajnikih razposlano skozi eter v sleherni kotiček njegove, takrat dežele. 8. februarja se bomo tako, ob izdatni pomoči sodobnih masovnih medijev; časopisa, televizije, radija, spet spomnili, da imamo kulturni praznik. Napolnili bomo kulturne domove z kulturnimi dobrinami, ki jih trenutno premoremo, poslušali bomo ubrano petje, ali celo sami zapeli, če bomo znali besedilo. Če ne, bomo samo malo odpirali usta; le toliko, da bo videti, da smo tudi mi kulturni. Toda, roko na srce, kaj pa je pravzaprav to - kultura? Ali je to klavirski koncert v F-duru, opus 7 skozi 2, brezhibno izveden na rasvetljenem odru pred gala občinstvom ali dijakinj odstop sedeža starejši osebi v polnem avtobusu? Ali je kultura umetnikov granitni doprsni kip, razstavljen v galeriji ali odločitev izvršnega sveta, da tudi osemdesetletna izolanka na hribu dobi tekočo vodo iz pipe? (nadaljevanje na 2. strani) VUGU SISTEM ? (MF) Včeraj bi se moral v Izoli drugič sestati izolski občinski svet, še pred tem pa so na svetlo pricurljale nekatere informacije o strankarskih dogovorih in pogodbah, ki so za nevedneže presenečenje, za tiste ki poznamo naše ljudi pa čisto nič presenetljive. Že pred časom smo tudi v Mandraču objavili vest o koalicijski pogodbi med Združeno listo socialnih demokratov in Zvezo za Primorsko, potem smo slišali najavo podobnega dogovora med LDS in SDSS, na koncu pa je sledila napoved velike koalicijske pogodbe med LDS in Združeno listo, kar bi ob verjetni vključitvi DeSUSa pomenilo, da bi na občinski ravni dobili zavidljivo večino podobnomislečih. Razmerje glasov v občinskem svetu bi tako bilo 18:5, kar seveda precej spominja na že doživete čase. Tik pred zaključkom redakcije pa smo izvedeli, da se predstavniki strank niso dogovorili o vseh točkah koalicijske pogodbe, tako da se ni sestala niti komisija za volitve in imenovanja in posledica je bila seveda odpoved seje občinskega sveta. Več na 3. strani ©sLj/iHBV n j Z veseljem Vam sporočamo, da so sc naše l vrste še povečale in da gre ludi prodaja ; Mandrača nad vsemi našimi pričakovanji. ; Glede na to, da je to že četrta letošnja j številka Vas obveščamo, da se sicer lahko lnaročite na MAndrač, vendar ga boste l prejemali le do konca leta, saj želimo letno l obnoviti se/nam naročnikov. Seveda pa ga I lahko mirno kupite v katerikoli trafiki ali j papirnici. Če ga ne bo zmanjkalo, tako kot ]se je letos dvakrat že zgodilo. Še vedno pa | velja, da nas v primeru kakršnekoli napake I | pokličete po telefonu (61-139) ali I obiščete na uredništvu (Veliki trg 1), da bomo skupaj ugotovili, kaj se je | zgodilo in napako odpravili. V/ %mm mmk Polnih pet ur je trajalo reševanje piranskega ribiča Igorja Lebana, ki ga je močan jugo s pokvarjenim krmilom njegove ribiške barke nosil proti italijanski obali. Rešila ga je posadka ribiške ladje Droga 2, ki se je vračala domov po napornem lovu na odprtem morju, vendar je bil klic na pomoč močnejši od želje po toplem domu. 0 tem in o ribištvu nasploh smo se z njimi pogovarjali za to številko Mandrača. 4. stran jfotojoriando PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo vaša pisma, mnenja, odgovore na posamezne članke v MANDRAČU ali kaj drugega, širši javnosti pomembnega. Po sklepu časopisnega sveta in uredniškega odbora objavljamo članke dolge do 40 tipkanih vrstic. Pisma morajo biti podpisana z naslovom avtorja. Nepodpisanih pisem ne objavljamo, prav tako ne objavljamo tistih pisem, ki so po vsebini v nasprotju z zakonom o tisku, novinarskim kodeksom, so žaljiva ali za širšo javnost nezanimiva. Pisem in fotografij, objavljenih na tej strani ne honoriramo in ne vrača- DimitrijKralj KULTURNEMU PRAZNIKU NAPROTI (nadaljevanje s l. strani) Ali je kultura morda to, da smo tudi v Izoli, po petinštiridesetih letih, na lastne oči lahko videli sključenega moža in ženo pobirati ostanke hrane iz smetnjaka ali to, da smo istočasno dobili novo trgovino za avto-kozmetiko? (no, nekdo poreče; kakšne neprimerne besede na predvečer praznika, pa vendar, nadaljujmo z razmišljanjem o kulturi) Ali je morda kultura to, da je za potrebe prevoza oskrbovancev v domu ostarelih v Izoli dovolj stara razmajana katrca, ali to, da ima uprava istega doma najnovejši luksuzni avtomobil? Ne, to najbrž ne more biti kultura. Bi pa lahko bila, če bi direktor že jutri zjutraj prodal limuzino in za oskrbovance najprej kupil primerno vozilo. A vrnimo se, da ne bo hude krvi, raje k nemirnemu paru Prešernovih oči. Kdo ve kaj so njegove pesniške zenice še utegnile videti v svoji poslednji svetlobi? Morda je bil poslednji pogled zazrt v prihodnost, v sam konec tega tisočletja; v čas, ki ga imamo priliko sedaj mi živeti? V čas torej, ko še vedno "prepir iz sveta ni pregnan", v čas, ko še vedno mislimo, "da prej vrag, kot sosed je mejak", v čas, ko se "edinost, sreča, sprava", še vedno niso k nam vrnili in ko "otroci, kar jih pozna Slava", namesto, da si "v roke sežejo", raje vsak na svoje vlečejo, in se ob tem še pobijajo, kdo ve? Morda pa so se pesnikove oči takrat spomnile teh svojih besed: "Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat 'II, ker dobro v srcu mislimo; dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!" Koncesija Uradne obrazložitve Komisije za izbor najugodnejšega ponudnika sicer nismo us-aeli dobiti, glede na informacije iz časopisov pa ugotavljamo, da kot prednost predlaganemu koncesionarju štejete že usposobljene poslovne prostore (z njimi razpolagami tudi mi, kar je iz ponudbe razvidno), kadrovsko zasedbo (te delavce občinske uprave prvezemamo tudi mi, torej je kadrovska zasedba za Izolo enaka v vseh primerih), računalniški sistem (za stanovanjsko področje in poslovne prostore danes vodi računalniški sistem Splošna plovba). Naša cena storitev predstavlja le 4.800,00 SIT letno, najugodnejšega ponudnika po podatkih časopisja pa 12.365.542,00 SIT. Ne glede na zgoraj navedena dejstva pa je koncesionar pooblaščenec Občine in jo zastopa v vsen elementih, bedi nad izrabo sredstev itd. Po veljevni zakonodaji torej izvajalec na področju gradbeništva ne more zastopati interesov investitorja, razen če se odpove izvajanju del, ki se financirajo iz občinskih sredstev, kar v primeru izbranega koncesionarja kot domačega podjetja gotovo ni pričakovati. Glede na predstavljeno ponudbo smo kot edino specializirano Stanovanjsko podjetje na Obali upali, da bo s strani komisije bolj korekten odnos, s ponudnikom, ki bo temeljil predvsem na pozitivni zakonodaji stanovanjskega področja. Zaradi obsežnosti problematike predvsem na stanovanjskem področju, ter vzporedne reorganizacije občinske uprave (prerazporeditev delavcev v okvir koncesije) smo upali, da bo izbor koncesionarja strokovno podprt in bomo sami, kot ponudniki imeli možnost detaljnejše obrazložitve ponudbe, za kar pa nam komisija ni dala možnosti. Menimo torej, da bi zaradi racionalne organiziranosti stanovanjskega področja tudi v smislu usmeritev nastajajočega nacionalnega stanovanjskega programa za krepitve neprofitnih stanovanjskih organizacij bilo potrebno pred dokončno odločitvijo na občinskem svetu ponudnike ožjega izbora povabiti na razgovor tudi glede vizije razreševanja stanovanjske proDlematike v občini Izola, saj koncesionarja ne zamenjujemo vsak dan Podjetje DOM p.o. Koper Gospodu Francu Goljevščku Vesel sem, da ste občan Izole. Vi, kot edini demokrat, nas lahko razsvetlite od spodaj in od zgoraj, levo in desno. Po vašem mnenju sem neinteligenten Balkanec, praktično edini Izolan, o katerem je še vredno napisati pismo in ga objaviti v Mandraču. Bodimo resni, g. Goljevšček ! Mislim, da je potrebno rešiti v Izoli še veliko problemov, zato bom svoj prosti čas uporabil za bolj pomebne zadeve kot je dopisovanje z vami. Ravnal se bom po načelu: "Pametnejši odneha !" S tem prekinjam najino dopisovanje. jaz se o vas in vašem delu nisem lagal, vi pa ste iz pisma do pisma nizali o meni nove neresnice, ki jim po domače rečemo laži. P.S. Projektiva inženiring Piran ni sestavni del Liz inženiringa in tudi ni ljubljanska firma. Svetujem vam, da si pogledate v sodni register, kjer vam bodo postregli z resničnimi podatki o podjetju. Za širjenje laži, pa boste lahko kaj vec povedali na sodišču. Lep pozdrav __________________Bojan Zadel Vi vprašajte, župan bo odgovoril V mestu in okolici je in se dogaja verjetno veliko stvari, ki vas motijo. Na pobudo novega izolskega župana in Mandrača bomo skušali s skupnimi močmi osvetliti marsikatero nejasnost. Če bi karkoli hoteli vprašati župana, bo tale prostor kot nalašč. Vprašanja lahko postavite pisno ali pa po telefonu. Vsa vprašanja bomo javno objavili razen tistih, ki bi bila žaljiva ali za širšo javnost nezanimiva. Torej priložnost je lepa, zato se opogumile in vprašajte. VPRAŠANJE: Prvo vprašanje je zastavil Doris Kocjančič iz Tartinijeve ulice, sprašuje pa v imenu krajanov, ki parkirajo pri cerkvi, kdaj bo tani postavljen znak, da je parkiranje dovoljeno le stanovalcem? Župan je obljubil odgovor za naslednjo številko Mandrača. MORJE IN LENA malo gor malo dol !—i ? m r? ra 77 a n ra 75 ? n rs lil «ha »ir- L a, ':A: «h: FEBRUAR 1995 Lihi!. SRE CET PET SOB NED 3ON TOR MENJALNICA in PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14 66310 IZOl.A SI FRA STANOVANJA - HISE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI FINTO Z VARIANTAMI POZNAMO ! ^iSJ V soorganizaciji Promotourja (bivša OKTPS) in Skupnosti obalnih občin je pred dnevi v portoroškem avditoriju potekala izmenjava mnenj in argumentov o vključitvi obalne ceste v program izgradne avtocest do leta 2000. Posebej so poudarili, da bo leto, ko na Obali obeležujejo 110 - letnico organiziranega turizma, prelomno tudi glede prihodnjega razvoja turizma na tem območju, saj brez nove obalne ceste ne bo moglo biti hitrejšega razvoja turizma niti ni moč pričakovati zahtevnejših gostov, ki jih takšna cesta kot jo imamo sedaj, odvrača od znanih obalnih destinacij. To pa vsekakor niso edini razlogi zakaj bi bilo treba pohiteti in urediti sodobne prometne poti na slovenski Obali. Bruna Pišot-Saksida je predstavila amandmaje, ki jih je Skupnost obalnih občin pripravilia k Nacionalnemu programu o izgradnji avtocest se v letu 1994 ter opisala potek vlaganja in dosedanje pogovore s poslanci Državnega zbora. Predstavnik Direkcije za ceste R Slovenije Anton Šajna je povedal, da je glavna prioriteta izgradnja avtocestnih smeri Vzhod-Zahod, obalna cesta pa naj ne bi imela vloge prevzemanja tranzitnega prometa v smeri Italija -Istra. Njena glavna funkcija bo predvsem povezava obalnih mest, zato je ne bi gradili v paketu z ostalimi avtocestami. Bila bi sicer štiripasovna in dovolj prepustna, vendar ne bi imela vseh značilnosti avtoceste. Po tej inačici bi bila mogoča izgradnja obalne ceste do leta 2000! O tem, da naj bi s sosedi - Furlanijo julijsko Krajino,že uskladili programe, ni vedel povedati ničesar. Danijel Božič, državni svetnik je poudaril, da so tri obalne občine pred leti že zbirale denar za "svojo" cesto in imajo pri tem nekaj izkušenj. Pri usklajevanju programov in trase z našimi sosedi, ki prav tako načrtujejo svoje ceste (na primer AC v Istri), moramo biti dovolj prozni, da ne bi vsaka nova cesta končala v svojem grmovju. Ida Šubic z republiške direkcije za ceste je navedla, da sodi sedanja obalna cesta med najbolj obremenjene v Sloveniji, zlasi nemogoče stanje je v glavni turistični sezoni. Razmišljala je o tem, ali naj ima ta cesta status daljinske, ali naj bo namenjena povezovanju obalnih mest. Opozorila je na nemogoče razmere prehoda čez Lucijo in tudi na to,_da bo vendarle že treba odgovoriti na vprašanje kako bo s povezavo z Istro. Če bi imeli denar, bi se verjetno kar hitro nehali prepirati o trasah, inačicah in dilemh, kje, kako in kdaj obalna cesta. Žare Pregelj, predsednik Odbora Državnega zbora za infrastrukturo je pojasnil razloge zakaj obalna cesta doslej ni bila vključena v načrt izgradenj slovenskih avtocest. Razlog za to je po njegovem predvsem sedanji zakon o bencinskem tolarju. Na njegovo pobudo je Državni zbor R Slovenije zadolžil vlado, da poišče možnosti dodatnega financiranja, tako da bi z izgradnjo obalne ceste začeli najkasneje v letu 1998. Mag. janez jug, republiški poslanec, se je vprašal kdo naj bo nosilec aktivnosti pri usklajevanju programov glede izgradnje ceste na Obali? Mitja Logar, direktor Gospodarsko interesnega združenja PROMOTOUR, ki je sklica- lo posvetovanje, je povedal, da je slovensko turistično gospodarstvo v preteklem letu ustvarilo milijardo mark deviznega priliva, od tega so več kot tretjino ustvarili na obalno-kraški regiji. V lanskem letu so tudi veliko pozornost namenili določanju strategije razvoja turizma v Sloveniji, še posebej na obalno-kraškem območju. " Prav neprijetno smo presenečeni, ko ugotavljamo, da poslanci Državnega zbora še niso uvrstili obalne ceste v program gradenj do leta 2000. Nova cesta bi razbremenila sedanje preobremenjene prometnice. Če bi promet umaknili z Obale med Žusterno in Rudo, bi pridobili dragocene 4 kilometre prostora, ki bi ga lahko namenili turistični ponudbi. Kje dobiti 106 milijonov dolarjev za izgradnjo 20 km obalne ceste? Ali bodo obalne občine glede na sedanji zakon o financiranju lokalne samouprave, lahko prispevale del potrebnih sredstev in in kakšne pristojnosti imajo župani? Kje naj poteka in kakšna naj bo njena funkcija? Naj bo magistralna, daljinska, prava avtocesta, ali le lokalna, medmestna? Graditi tunel skozi Markov hrib, ki bo vef jal najmanj 17 milijonov dolarjev, da bi tako pridobili dragocene 4 km turističnega prostora med Žusterno m Rudo v Izoli? Ali ne bi kazalo že danes uskladiti programov s sosedama? Ali bo vlada našla ustrezno rešitev že letos, da bi obalno cesto vendarle lahko začeli graditi leta 1998? Franc Kranjc (Primorski utrip) V IZOLI OBNOVLJEN PISKI II j 1 EM t Kot vse kaže so se tej nevarnosti v izolskem občinskem svetu zaenkrat izognili, saj na medstrankarskem dogovoru pred sejo komisije za imunitetna vprašanja, volitve in imenovanja niso dosegli pričakovanega dogovora, tako da je odpadla tudi seja komisije kot za popoldne sklicana seja občinskega sveta. Kaj se je dogajalo za zaprtimi vrati je težko vedeti, sklepati pa se da, da so se morebitni koalicijski partnerji razšli prav zaradi nevarnosti, da se v novem svetu skoncentrira prevelika večina, saj to dejansko onemogoča konstruktivno parlamentarno razpravo. Do takšnih ocen pa so prav gotovo prišli po posvetovanju z republiškim vrhom, ki je bil zagotovo udeležen pri oblikovanju stališč za to srečanje. Da se je nekaj zalomilo v predhodnih dogovorih je dala slutiti že prva kandidatura za funkcionarje v občinskem svetu, saj naj bi (po nekaterih namigih) poslanci SDSS, SLS in KD predlagali za predsednika sveta Aleksandra Frantarja (KD), za podpredsednika Nikolaja Vodiška (SLS), Bojan Zadel (SDSS) pa naj bi postal član UO Komunale. Glede na to, da se je pred tem govorilo o koaliciji LDS in SDSS je bil takšen predlog nepričakovan in zdaj lahko le sklepamo, da ne bo prišlo do štiripartitne, pač pa do tripartitne koalicije LDS, ZLSD in ZZP, ki skupaj premorejo 12 od 23-tih članov, kar že zagotavlja minimalno vedno. Na razplet bo treba vsekakor počakati teden dni, do takrat pa predlagamo županu, naj razmisli o terminih za sklic sej občinskega sveta, saj sedanji onemogoča takojšnje objavljanje informacij v Mandraču, ki ga tiskamo prav v sredo popoldne. Pred letom dni je Petrol zmagal na natečaju za nakup zemljišča ob izolski obvoznici in pripravil projekt gradnje dveh bencinskih servisov in motela. Projekt je razdeljen na severni in južni del, slednji, ki ne vključuje gradnje motela pa bo po njihovih pričakovanjih, vsaj v načrtih, dokončan marca, ko naj bi tudi začeli z gradbenimi deli. Gradnja velikega bencinskega servisa naj bi veljala 2 milijona nemških mark, zahtevnejši pa bo seveda projekt na južnem delu obvoznice, kjer je predvidena tudi gradnja motela. Načrti za ta del projekta naj bi bili dokončani ob koncu leta ali v začetku leta 1996, ko bo tudi znan projekt drugega traka avtoceste. yrj Posadka ribiške ladje Droga 2 je v četrtek zvečer 5 ur reševala piranskega zasebnega ribiča Igorja Lebana. Kapitan Jasmin Čehič in posadka pripovedujejo o tem in še o čem. Obupno slabo ponedeljkovo jutro. Dež nesramno prši, jugo žvižga med vrvmi ribiških bark ob velikem pomolu. Za sedmo uro zjutraj je presenetljivo temno in dve lučki v kapitanskih kabinah Droge 1. in 2. sta kot nekakšna svetilnika prvim prebivalcem tega jutra. V kabinah sta kapitana obeh ladij, vsake toliko se odprejo vrata in sledijo vprašanja, ki so pravzaprav ugotovitev... - Danes nič, kajne? Se dobimo jutri zjutraj? - Če bo vreme gremo, ampak dobimo se zjutraj na vsak način, odgovarjata kapitana, stari maček Rajko in mlajši jasmin, ki je na Drogi 1 nasledil znanega kapitana, Jožeta Hamerška. Pogovarjamo se o tem, kje lovijo čez zimo. - V teh zimskih mesecih se selimo za piavo ribo proti jugu. Riba išče toplejšo vodo in to je tam, kjer je morje globoko vsaj 45 metrov. Zato lovimo na odprtem morju oziroma v mednarodnih vodah in zaradi nas s Hrvati ne potrebujemo nobenega ribiškega sporazuma, saj imamo kaj loviti tudi izven njihovih voda. Konec koncev je mednarodnih vod več kot je njihovih ozemeljskih. Seveda pa bi nam prišlo prav, če bi lahko pristajali v njihovih pristaniščih, toliko da izkrcamo ribo in morda prespimo na kopnu. Zdaj se vozimo osem ur do lovišča, tam lovimo dokler nista ladji polni in potem se osem ur vračamo nazaj. Ponoči se sidramo in prespimo, čez dan pa lovimo. Potem kažeta pomorske karte in označita kraj kjer lovijo v teh hladnih dneh, tam zahodno od Pulja, v mednarodnih vodah, kažeta kje vse so ju ustavili hrvaški policisti in pravita, da je naša nevednost o ribištvu velika. - C. Perko, ki je na ministrstvu za kmetijstvo zadolžen za ribištvo je šele pred kratkim spoznal, da mi ne uničujemo dna in niti ne bomo izpraznili slovenskega morja. Mi lovimo j povlečno mrežo in to predvsem piavo ribo, ki je je tudi v slovenskem morju še vedno veliko. Pritiski, ki jih tudi na naš račun izvajajo zasebni ribiči, še posebej piranski, so neutemeljeni. Da ne govorimo o tem, da se obnašajo, kot da bi bila piranska občina država zase. Seveda se pogovarjamo tudi o četrtkovem reševanju zasebnega ribiča iz Pirana, ki ga je s pokvarjenim krmilom nosilo na italijansko obalo. - Po treh dneh lova smo se v izredno slabem vremenu z močnim jugom vračali domov. Bili smo zares utrujeni in v višini Pirana sem slučajno sprejel Igorjev klic na pomoč, pripoveduje jasmin. Slišal sem, da je na zvezi tudi koprska Uprava za pomorski promet (pristaniška kapitanija) in da obvešča tudi kapitanijo v Trstu. Vprašal sem, če potrebujejo pomoč, pa so me na hitro odslovili, naj se ne mešam, ker gredo že oni na pomoč iz Kopra. Na pokvarjeni barki je bilo kar hudo, saj so veliki valovi dobesedno pljuskali čez krov, Igor pa ni mogel nič drugega, kot da je mrežo in rampon spustil v vodo, da je malo zadrževalo premetavanje barke. Rajko je že peljal v Izolo, ko smo slišali klic s čolna kapitanije, naj pridemo na pomoč, ker oni ne morejo pomagati zaradi slabegamorja. Ko smo zapluli proti Trstu, kamor je nosilo pokvarjeno barko smo srečali čoln kapitanije, ki se je mučil po hudih valovih proti Kopru. Prišli smo do Igorja, ki je bil že dve milji in pol v italijanskih ozemeljskih vodah, fantje so uspeli v prvem poizkusu vreči vrvi na njegovo barko, tako da se je lahko zavezal, čeprav je nekajkrat kazalo, da ga bo odplavilo v morje. Končno smo ga zavezali in počasi obrnili proti Sloveniji. Prišli smo do Pirana a nismo mogli pristati, zato smo odpluli do Izole in se ob dveh ponoči privezali ob pomol. Potem smo premraženi in eni tudi prestrašeni nazdravili s kozarcem močnega in šli spat. Za nami so bili trije teški dnevi lova in pet ur zahtevnega reševanja. Kar dovolj dela za posadko, ki je kar prav, da jo naštejemo: jasmin Čehičc Danijel Pahor, Frederik Vremec, Ljubo Cvetko, Miloš Počkaj, lože Šuligoj in Elio Pahor. O plačah po vsem tem nismo veliko govorili. - Dobimo jo vsak mesec na isti dan. To je kar nekaj, so le povedali. '"is® HM s- - Jawwililiil|||>illMi|j|BM|M HRVAŠKA RIBA V slivenskih; konzerv/ah V hrvaškem političnem tedniku NEDELjNA DALMACIJA z dne 30.12.1994 je izšel celostranski prispevek s tendencioznim naslovom HRVATSKA RIBA U SLOVENSKIM KONZERVAMA. Tu čitamo o triletnem medvladnem dogovoru, kjer Hrvati dovoljujejo letno 1500 ton lova "sitne plave ribe" (mišljene so predvsem sardele, inčuni in papaline) po ceni 0.1 S DEM za vsak kg ulovljenih rib. To naj bi bil nekakšen prispevek k dobrim sosedskim odnosom. N. D. poroča istočasno o nazadovanju te vrste ribolova v hrvaškem delu jadrana, čeprav - resnici na ljubo povedano - nima nobene znanstveno-gospodarske soodvisnosti z omenjenim dovoljenjem lova slovenskim ribičem. Delamaris iz Izole, kot največje predosamosvojitveno ribarsko podjetje na Jadranu je namreč lovilo do 8000 ton rib na leto - a hrvaški ribolov vsaj dvakrat več kot danes. In še vedno so sardele umirale relativno mnogo od starosti - kar je seveda za jadranskega ribiča čista izguba. V tem pogledu je 1500 ton letnega dovoljenega ulova za hrvaški ribolov malenkost in prav gotovo zaradi tega ne bo hrvaški ribolov utrpel prav nikakršne škode. Istočasno poroča N.D., da "Zajednica ribara Hrvatske" ne bo v bodoče tolerirala takšnih dogovorov, ki dovoljujejo lov hrvaških rib prepoceni, saj bi zanjo lahko iztržili 0.50 DEM po kilogramu - pri tem pa pozabljajo, da je to lahko cena za ulovljene ribe, a ne za tiste, ki so še v morju, za katere ulov je potreben drag napor (ribič, mreža, ladje, pogon itd.). Vse to pa postane neprijetno, ko pri tem N.D. insinuira morebitno infiltracijo slovenskih ribičev v hrvaško morje (vprašanje morske meje7) in morebitno ilegalno (nedovoljeno) lovljene " bele, plemenite" ribe, kar bi hrvaška prešibka morska policija ne mogla kontrolirati. Zanimivo bo vedeti, da po mednarodnem pravu o morju ribe v morju niso nikogaršnja last - dokler jih ne ulovi! Ribe se selijo in spreminjajo svoj bivalni areaI ustrezno oceanografsko-ekološkim in svojim lastnim fiziološkim razmeram in potrebam. Torej v Jadranu so jadranske ribe, ki niso ne italijanske, ne hrvaške in ne slovenske, dokler jih ribič (legalno!) te ali druge države ne ulovi. Torej v slovenskih konzervah niso hrvaške pač pa slovenske ribe, saj so jih ribiči z dovoljenjem po dogovoru ulovili in to tudi plačali. Da bo ta "nacionalnost" rib razumljiva, vprašujem, ali ste že kdaj videli hrvaškega morskega psa ali italijanskega delfina? Dobrih petdeset let "zganjam” biologijo na vseh oceanih, a tega še nisem videl. Pa si zapomnimo za vselej, da morje ni meja med ljudmi, ljudstvi in državami, morje je njihova medsebojna vez ali povezava; to kar ustvarja mejno pregrado je predvsem politika, a ne jezik, nacionalnost in ne vera. Ribe in sploh živali se ne zmenijo za "pasaporte" in podobna dovoljenja, ki si jih je omislil človek za svojega soseda. Ribe in živali imajo sicer prepustnice, toda te so oceanografske narave, te določajo ribam življenjski prostor, drstišča in lovišča. Miroslav Zei Izolski šport se tako kot vse druge družbene dejavnosti sooča s številnimi težavami, med temi pa so najbolj kritične tiste v zvezi z denarjem in objekti, da o čisto sistemskih in organizacijskih niti ne govorimo. Na sestanku predsednikov športnih društev in klubov izolske občine so posebej opozorili na nekatere primere pomanjkanja športnih objektov, ki lahko pripeljejo celo do izključitve klubov iz tekmovanj oziroma prenehanje dela. Nogometni klub Izola nujno potrebuje pomožno igrišče, sicer mu grozi izključitev iz ligaškega tekmovanja. V klubu so zaprosili za določitev lokacije, stroške ureditve so pripravljeni pokrivati sami, vendar odgovora še nimajo. Balinarski klub nujno potrebuje razširjeno in pokrito balinišče, saj v nasprotnem ne bodo mogli nastopati na višjih ravneh tekmovanja. Z Marinvestom so se dogovorili, da razširijo sedanje balinišče v Arrigoniju, vendar za ureditev potrebujejo precej denarja. ladralni klub Olimpie ima kar pet kategoriziranih športnikov in veliko število mladih jadralcev, vendar je brez najosnovnejših klubskih prostorov. Trenutno gostujejo v kurilnici na posebni plaži na svetilniku, pričakujejo pa, da bodo nove prostore dobili s sprejetjem zazidalnega načrta Svetilnik. Nogometni klub Korte ureja pomožno igrišče ob sedanjem igrišču. Za dokončanje del potrebujejo dodatna sredstva iz občinskega vira. Izola potrebuje asfaltno ploskev za rekreacijo občanov, ki bo odprta in dostopna ves dan. Primerna je lokacija peščenega igrišča ob dvorani. Udeleženci seje so podprli reševanje naštetih težav, seveda pa brez iznajdljivosti prizadetih ne bo šlo. Posebej pa so v klubih opozorili na dejstvo, da so prejeli neverjetno visoke najemnine za uporabo prostorov, ki so v občinski lasti. Če bi plačali takšne najemnine bi celoletno dotacijo porabili v dveh mesecih, zato bo treba problem reševati drugače, vsekakor pa še prej kot prevzame vse skupaj koncesionar za občinske objekte. Na sestanku so obravnavali tudi finančni načrt za leto 1995 po katerem naj bi največ sredstev pripadlo nogometnemu, rokometnima, jadralnima in veslaškemu klubu, nasploh pa je načrt kar pogumno zastavljen z indeksom 240, kar pomeni, da bi športu v tem letu namenili skupaj 27 milijonov in pol, kar je v primerjavi z lanskoletnimi 11-timi milijoni kar lepa številka. Šc enkrat objavljamo izžrebane številke bonov akcije DECEMBER V IZOLI! 18540 01089 04064 09558 17842 01151 01151 04243 10817 18540 12824 01225 04590 11277 19601 01679 01679 05177 12824 20687 13084 01831 06033 13084 20883 04064 02628 06955 13900 21575 00167 02700 07511 14953 22752 00712 03074 07715 15956 23967 00941 03099 08000 17705 Iz Svetilnika SKUPAJ POPRAVLJAMO NAŠO ŽUPNIJSKO KOLIKO KVADRATNIH METROV STREHE ROMO POMAGALI POKRITI? Pred nami je torej začetek popravljanja strehe naše župnijske cerkve. Ta velik zalogaj bomo zmogli le s skupnimi močmi in medsebojno povezani. Tudi v Svetilniku bomo iz tedna v teden spremljali "barometer'' zbiranja prispevkov. Več kot 16 milijonov tolarjev ni malo - vendar s skupnimi močmi bomo zmogli tudi to. Za boljšo preglednost in za lažji način prispevanja sem vse stroške razdelil glede na veliko površino naše strehe Tako lahko rečemo, da moramo popraviti 1440 mJ strehe in da nas ta "meter" strehe stane 11.500 SIT. Na vseh nas pa je, kako hitro bomo mogli s skupnimi prizadevanji doseči vrh naše stroškovne lestvice. Za izhodišče nam je kar krepak zalogaj primaknila občina (preko 300 m ) in nekaj "rezerve' imamo od prej - tako da lahko startamo s 347 m strehe, kar predstavlja okrog 24% vseh predvidenih stroškov. Samo za avans pred začetkom del pa moramo izvajal- - eu zagotoviti 30% vseh stroškov. 347 m Prisrčno ste torej povabljeni, da se odločite in pokrijete 24 % nekaj metrov strehe župnijske cerkve. Koliko boste zmogli, boste odločili sami. Vsak dar nam bo gotovo prišel prav. Vaše prispevke lahko izročite osebno, v posebni kuverti 7. oznako pri nedeljski miloščini ali pa na žiro račun štev. 51430-621-1060 051205110-5538/16 vljudno Vas vabimo • ji** na lavno podelitev m »i J I ** glavnih nagrad akcije rja ob 17.30 uri imom v Izoli ■calor-Trgoavlo SloUUamllAQHAN h, CAlfl tobak J!-w. pnmtf splošna bank« kop«r TjEST VIN a M - kOVInOtihna Kultura bakterij Ko je znanstvenik z mikroskopom preučeval kulturo bakterij, je opazil, da so razporejene v natančno logičnem razporedju. Po nesreči je na stekelce padla kaplja neke antibiotične snovi in uničila del kulture, vendar znanstvenik zanesljivo lahko obnovi prvotno razporeditev uničenih bakterij. Jo znate poiskati tudi vi in se odločiti za pravi košček - torej A, B, C ali Č? 1 \ 1 1 — 1— \ \ / / 1 1 1 1 J - \N — — \ \\/ / / 1 1 i \ // 1 1 1 1 — — 1 — / \- \ \ / // 1 1 — l — / \ \ / / 1 1 l — — — \ — \\ i 1 \ — \ \ - i — / 1 1 \ — — \ — \ — 1 i 1 \ \ — \ — — \ — \ — 1 / 1 — \ — / — — \ \/ 1 1 K '\ 1 1 / /\/ \ — / \/ 1 / > d— 1 / / /K \ \ / \ / / / N J 1 / /\ \ \ / \ i \ V S. 1 1 /\ — i / / i — \- 1 1 / \ — i / / / i 1 / \\ — — — — i / A \ B — c v\ c l — \ \ \ — — — — —1\|\| 1 H\l 11 \ \!/l/l — —1—1—1 URA Ta ura ima kazalce, ki se premikajo na čisto poseben način. S preučevanjem prvih štirih položajev poskusite odkriti ta način, potem pa povejte, kako morajo biti razporejeni kazalci v naslednjem položaju. Kje so tiste stezice...? Tako se začenja znana slovenska narodna. Mi pa iščemo eno samo pot, in sicer tisto, ki jo moramo ubrati skozi gozd, da pridemo iz ene hišice v drugo. V krošnji vsakega drevesa je označeno število korakov, ki jih je treba narediti, da pridemo do katerega koli sosednjega drevesa. Da poiščite pravo stezico, so vam na voljo naslednji podatki: a) skupno število korakov, ki jih je treba narediti, je 100; b) vseh dreves, ki se jih morate dotakniti, je 19. Katera pot je prava? (Lahko se premikate v vse smeri, tudi diagonalno. Nikoli pa ne smete prečkati že opravljene poti ali iti še enkrat po njej.) m m It if j I! I ji i ili Ufa Numerična Geometrija Števila, vpisana v posamezne geometrijske like, se ravnajo po določeni logiki. Katero število pride v zadnji lik namesto vprašaja? 10 in starosti Da bi uganili, koliko sta stara ter katerega dne v mesecu in katerega meseca sta rojena, je treba od števil (12061B in 50915) odšteti 200; dobimo 120413 in 50715. Skrajni ... ... . . , . r. 1.. S vrstno število meseca, preostali dve (ali eno) pa število dneva v tem mesecu. Iz števila 120413 določimo, ' 13 letin da je rojen 1 1 Vaje za abstraktizem To je ena prvih vaj, ki vam jo naloži učitelj, če želite kreniti po naporni poti v abstraktno slikarstvo. Nikar ne mislite, da za sodobno slikanje zadostuje, če tjavendan kar naprej enako packate s čopičem in naključno mažete barve po platnu. Potrebne so še druge reči. S tole vajo si boste sčasoma izostrili oko, vedno bolj pretanjeno boste znali dojemati prostor, praznine in polnosti, obvladali boste potrebno tehniko, da boste potem ponudili svetu svoj osebni slog. Zdaj pa 30 sekund pozorno opazujte spodnjih 12 likov. Ko preteče toliko časa, morate povedati, kateri lik ali liki imajo najcečje število prostorov ali razdelkov, in sicer neodvisno od barv. Wtmmm Trening tekme izolskega prvoligaša so pokazale, da je moštvo le moč sestaviti, vendar o kakšni posebni igri še ni mogoče govoriti. Pravzaprav se že zdaj zdi, da bodo izolani bliže obrambni kot napadalni varianti igre in da se bodo zanašali na napake nasprotnikov ter upali na spretnost svojih napadalcev. Prav v tem delu moštva so Izolani dobili najmočnejšo okrepitev, starega znanca Bičakčiča, ki se je hitro potrdil kot spreten strelec, vendar ni jasno, kako bo trener Mladenovič rešil problem tujcev v moštvu. In ker je to njegov problem in problem uprave poglejmo, kako so igrali Izolani v zadnjih dveh trening tekmah. Tabor Kras: Izola 2:3 Strelca za Izolo: Bičakčič 2, Čeklič Izola: Elan Strelca: Okčič, Milori TURNIR IZOLA 95 V začetku februarja (4. in 5. 2.), teden dni pred tradicionalnim koprskim nogometnim turnirjem pa bodo na podobnem turnirju v Izoli nastopili: Rije-ka, Rudar iz Velenja, Izola in BSC Jas iz Berdejova, ki je novinec v 1. slovaški nogometni ligi. Prav s tem moštvom se bodo Izolani pomerili v soboto, v nedeljo pa bosta tekmi za 3. in 1. mesto na turnirju. Sicer pa bo 8. februarja Izola igrala proti Slovenski reprezentanci, sledili bosta gostovanji v Biljah in Renčah, potem pa še domači tekmi proti Tatranu iz Prešova in Domžalam. ODBOJKA Oddali vsega 13 točk Mislinja:Simonov zaliv Izola 0:3 (-1, -5, -8) Igralci Simonovega zaliva so z zanesljivo igro in brez velikih naporov porazli mlado moštvo Mislinje in oddali vsega 1 3 točk, čeprav jih je na tekmo odpotovalo le sedem. Tako zanesljiva igra obeta uspešno nadaljevanje prvenstva, kjer čakajo Izolane neposredni spopadi s konkurenti za napredovanje: Turbino, Črnučami in Termom iz Lubnika. JADRANJE SMOLA Z VREMENOM ODBOJKARJI NA VRHU DELMAR SE PRIPRAVLJA V pripravah na drugi del prvenstva so rokometaši izolskega Delmarja v Trbovljah odigrali trening tekmo s prvoligašem Rudis Rudarjem in izgubili s 34:26 (16:7). Izolani so začeli tekmo preveč boječe in so se zdramili šele ko so domačini vodili s 7:0. Od takrat pa do konca srečanja so bili povsem enakovreden nasprotnik favoriziranim domačinom in so na trenutke pokazali zelo dobro igro. Strelci za Izolane so bili: Sokolov 7, Avsec in Mati-jaševič po 3, Džokič, Zlatic, Mičovič, Kovač in Ropotar po 2. TRENERSKA ŠOLA ROKOMETA V času od 1 7.2. do 20.2. bo v Izoli v organizaciji Trenerske organizacije Slovenije in Rokometnega kluba Izola, Slovenska trenerska šola za rokometne trenerje. Na šoli bodo predavali priznani domači in tuji trenerji, kot demonstratorji pa se bosta predstavili moška in ženska kadetska reprezentanca. TUDI KADETI ZMAGALI Rokometni delavci Delmarja so prejšnji vikend v izolski dvorani organizirali turnir kadetskih ekip v končnico pa so se uvrstile ekipe Delmarja, Nove Gorice in Hrvatinov. Domačini so bili najprej boljši od novogoričanov z rezultatom 1 7:12, potem pa so v boju za prvo mesto premagali še Hrvatinčane z rezultatom 24:19. Pokal, ki ga je izročil predsednik Pavčnik je priznanje za dobro delo pod vodstvom trenerja prof. Radojkoviča in tehničnega vodje Jožeta Šviligoja. Od igralcev si še posebno pohvalo zasluži vratar Klobas, "ki je bil proglašen tudi za najboljšega vratarja turnirja. Za Delmar so igrali: Klobas, Franovič 6, Kralj 7, Sovdat 6, Skrlič 8, Rosa 1, Slama 3, Nahtigal 2, B. Muha, M. Muha 2, Šviligoj 6, Stancar, juriševič, Petrinja KEGLJANJE Kegljavke izolskega Mehana so v 11. krogu druge državne lige premagale moštvo Sremič iz Krškega z rezultatom 7:1 (2365:2281) in tako obdržale visoko drugo mesto na lestvici. Čeljski Miroteks, ki vodi ima dve točki vec, MTT iz Maribora pa 3 točke manj in to so tudi glavni kandidati za napredovanje v prvo ligo. ORGANIZIRA A. Smučanje na Golteh med zimskimi počitnicami - za osnovnošolce in srednješolce R. Plavalni tečaj MQ) so srocaoto v klluiitskoot prostora oa ©tvorijo! fotografske razstave Via Orlandi©,y kij jjii bodlo vdlilMUil utrip aivU|eo|a Igrate!,, glasbeniki,, slikarji io drugi ustvarjate!.. Nazadnje še p ri j at'II, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'lì, ker dobro v srcu mislimo. ZKO Izola KULTURNI DOM IZOLA Četrtek, 2.2. ob 10.00 NEUKROČENE TRMOGLAVKE - Milagro za dijake SGTŠ Petek, 3.2. ob 20.00 NI BILA PETA, BILA JE DEVETA - komedija, gostuje PDG Nova Gorica, vstopnice rezervirajte! Torek, 7.2. ob 18.00 KULTURNA OSMICA Četrtek, 9.2. ob 10.00 ZALJUBLJEN SEM V PLAVO ŽABO - predstava za 3 in 4 razred OŠ Vojke Šmuc KUmimiDANVCMIMSKlJOll Skupina učencev iz 2.at razreda Srednje gostinske in turistične šole se je odpravila na ekskurzijo po Slovenski Istri. Odkrivala in čudila se je vasem, zapuščenim hišam in zanimivim ljudem. Iz vtisov te poti bo mogoče nastal zanimiv turistični vodnik. Prav gotovo pa bodo to pot obnovili z diapzitivi na kulturnem dnevu sošolcem. Ta dan bodo medse povabili tudi kiparja jožeta Pohlena in znano Šavrinko Rozano Koštjal. Da bo vtis o Istri trajal dalj časa, se bodo v kulturni dan vključili tudi učenci 1. in 3. letnikov s postavitvijo razstave risb z istrskimi motivi. Kulturni dan bo bo 2. februarja ob 10.30 v šolski knjižnici. Veseli bomo tudi zunanjih obiskovalcev. MALI OGLASI STANOVANJSKO HISO v središču Kopra, 83 m2 z majhnim dvoriščem in telefonom PRODAM. Možna ureditev mansarde. Tel.: 066/62-902 DIANO po delih PRODAM (menjalnik, karoserija, brez motorja) Tel.: 65-287 Elvis ELEKTRIČNO KITARO dvanajststrunko s kovčkom PRODAM. Kitara je zelo ohranjena, cena 300 DEM. Tel.: 65-287 f* ' I ' Turi m a brez ljudi ni. Tudi v novi lokalni organiziranosti ne. Nekdanje pristojnosti komisije za turizem pri izolskem izvršnem svetu bo po novem nadaljeval odbor za turizem, ki bo za svoje delo odgovoren županu. Člani odbora so pravzaprav isti ljudje, ki so bili prej člani Komisije za turizem pri izvršnem svetu. Gre za strokovne delavce iz različnih vej gostinsko turistične - dejavnosti, ki so v delo nekdanje komisije vnesli praktične izkušnje in znanja. Rezultati niso izostali. Samo lani smo v Izoli zabeležili preko 285 000 nočitev, kar nas uvršča na četrto mesto v državi. Z večjim obiskom od pričakovanega pa smo presegli tudi dohodek iz naslova turistične takse. Namesto načrtovanih 20 miljonov se je v občinski blagajni nabralo 28 miljonov tolarjev ali za 40 odstotkov več denarja. Kljub temu, da je izolanom na račun krajevne takse polovica vseh sredstev, je bil denar smotrno porabljen. Kar 60 odstotkov so ga namenili za promocijo in prireditve, saj se je vložek dobro obrestoval. Podobno naj bi bilo tudi letos. Dobre rezultate lanske turistične žetve v Izoli pričakujejo tudi letos, kar nenasezadnje kažejo že sklenjene pogodbe na domačem in tujem trgu. Da bi v Izoli iz turizma potegnili kar največ je bilo danes slišali tudi nove pobude med katerimi velja omeniti predvsem ustanovitev domače turistične poslovne skupnosti, ki naj bi združevala vse zainteresirane, ki so tako ali drugače vezani na dejavnost turizma in gostinstva. Prav tako naj bi v Izoli po štirih letih zatišja ponovno obudili delovanje turističnega društva. In nenazadnje, številne pritožbe občanov in še zlasti delavcev v trgovini in gostinstvu na račun zapore mesta oziroma pobiranja parkirnine na javnem prostoru pred vhodom na izolsko rivo naj bi v začetku februarja za vedno ostale samo spomin. Tako je bilo moč sklepati po besedah novega izolskega župana dr. Maria Gasparinija. OSTROUŠKA POZORNOST VREDNA POHVALE (VO) Ob slabši zasedenosti hotelskih sob v tem času na obali, so tukajšnji turistični delavci veseli vsakega gosta. Tudi v izolskem hotelu Marina je bilo tako, ko so 20. januarja sprejeli italijanskega državljana Pietra Sguinza. Prijetno bivanje v izolskemu hotelu pa mu je preprečila neozdravljiva bolezen, za katero je 66 letni Pietro vedel, a je ni imel komu zaupati, saj svojih ni imel. Da je nekaj narobe z novim gostom, ki je zadnji dve leti in pol živel kot turist v različnih hotelih Slovenske Istre, so opazili delavci izolskega hotela, saj je Milančan zavračal hrano. Sum o neozdravljivi bolezni je potrdil tudi dežurni zdravnik izolskega zdravstvenega doma. Od tu obvestilo italijanskemu konzulatu v Koper, ki je za Pietra Sginza našlo nov prostor v katinarski bolnišnici, kamor so ga prepeljali z reševalnim vozilom izolskega Zdravstvenega doma. Da pripravljenost pomagati človeku v stiski ni samo običajna fraza, pa so tokrat potrdili delavci tega izolskega hotela. KJE BO OBČINA DOBILA DENAR ? Zakon o financiranju občin ureja in opredeljuje nov segment javnih financ - budžet lokalne skupnosti. Pri tem izhaja iz splošnih proračunskin načel. Proračun je osnovni finančni instrument, v katerem se izkazujejo vsi prihodki in vsi načrtovani odhodki za izvajanje naloq nove občine. Za izvrševanje proračuna je odqovoren župan občine. Zakon o lokalni samoupravi opredeljuje dve vrsti lastnih virov za financiranje lokalnih zadev, davke in dajatve ter dohodke od premoženja. Poleg lastnih virov občine se za financiranje namenjajo še sredstva države in možnost zadolžitve. Zakon o financiranju občin loči in posebej opredeljuje financiranje "nujnih nalog občine" oz. zagotovljeno porabo ter tako imenovane "druge naloge". Z opredelitvijo zagotovljene porabe, ki jo ugotavlja Ministrstvo za finance - in ne občina in določbami, da občini za financiranje te zagotovljene porabe “pripadajo" določeni in od države omejeni davčni viri, zakon svojstveno posega v ustavne pravice občin, kjer je opredeljeno, da občine lokalne zadeve financirajo iz lastnih virov! Ti od države limitirani viri za financiranje "nujnih nalog" iz pristojnosti občine so: * davek na dediščine in darila * davek na odbitke od igre na srečo * davek na promet nepremičnin * upravne takse * posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic * 30 % dohodnine * in za razliko do 90 % poprečne porabe na prebivalca še finančna izravnava iz državnega proračuna Za izvajanje "drugih nalog" občina lahko razpolaga še z davkom od premoženja, krajevno in komunalno takso, nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, 30 % odškodnine od spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, odškodnino za degradacijo in onesnaževanje okolja ter druge lokalne dajatve, ki jih občina lahko konkurenčnosti širšega okolja gospodarskih subjektov oziroma stabilnosti fiskal- nih pogojev poslovanja (selitev davčnih zavezancev), isko oprede večstopenjski specializiram Smščinai tel. 70 predpiše. V primeru uvedbe novih davkov, se takoj pojavi vprašanje konkurent pogojev p Z zakonsko opredelitvijo se res povečuje število virov nove občine, kar pa nikakor ni ekvivalentno kvaliteti virov oziroma fiskalnemu potencialu, saj si je država zadržala najizdatnejši in najbolj zanesljiv vir: 70 % dohodnine. Ta se je z zakonom o financiranju občin zmanjšala iz 40 % na 30 % za občino. Vsekakor pa gre zahvala pripravljalen zakona za poenostavitev vplačevanja dohodnine za zavezance. Ob tem pa je še vedno brez pomena opredelitev, da je dohodnina "izvirni ali "lastni" prinooek občine, saj ga določa, odmerjeno odreže in kontrolira država. Nov spekter dohodkov občine predstavljajo dohodki od premoženja - zakupnine, najemnine, vlaganje kapitala, dohodki od vrednostnih papirjev, koncesije, dobiček javnih podjetij in rente. Lokalne skupnosti - občine so osebe javnega prava z vsemi pravicami pridobivanja in razpolaganja s svojim premoženjem. Zakon zato posebej opredeljuje način in pogoje razpolaganja s premoženjem, še posebej v primeru odsvojitve nepremičnin. Za pridobivanje teh dohodkov bo morala občina nastopati v novi vlogi in za svoje premoženje skrbeti kot dober gospodar ter tehtno sprejemati svoje poslovne odločitve v odnosu do zaščite javnega interesa - predvsem pri urejanju gospodarsk- ih javnih služb in določanju pogojev za njihovo izvajanje. Z zakonom o financiranju občin je dokaj obsežno urejeno prehodno obdobje, v katerem je zelo veliko zadev nedorečenih ravno zaradi neopredeljenih pristojnosti lokalne skupnosti in pomanjkljive sistemske zakonodaje. Verjetno bo potrebno še marsikatero zadevo o financiranju občine opredeliti naknadno predvsem potem, ko bodo jasne in dokončno opredeljene naloge in funkcije občine in razdeljene pristojnosti med lokalno skupnostjo in državo. Vilma Milunovič Spoštovani bralci! Še vedno se lahko naročite na Mandrač. Izgubili boste le številko ali dve, odvisno pač koliko ste hitri. V kolikor pa nimate namena postati naročnik boste lahko tednik Mandrač še vedno brali. Po ceni 50 SIT ga boste lahko dobili v eni od sledečih trafik; v trafiki Garfield, v prodajalni avtobusnih kart na avtobusni postaji, v menjalnici in trafiki Agma, v trafiki Šilček pri kinu, v trafiki Lili pri tržnici in Zdravstvenem domu, v trafiki Livade v Livadah ob Prešernovi cesti in v trafiki lagodje v jagodju, v papirnici Pika, v obeh trafikah Tobaka (Veliki trg in Drevored 1. majaj, v trafiki Dela na avtobusni postaji in v knjigarni Lipo. V starem delu mesta boste Mandrač lahko dobili tudi v papirnici Gradit na Manziolievem trgu. Če pa boste še vedno ostali brez vašega Mandrača, se lahko oglasite na uredništvu. Veliki trg 1, kjer vam bomo z veseljem hranili en izvod. MANDRAČ jc tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel / fax.:066 / 61-139 Predsednik časopisnega sveta: Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: 1). Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Terluga, Orlando H. (fotoreporter), E. Šahbaz, I. Vrtnik-Blaško, Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 50 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 ŽR: 51430 603 - 32431 Tisk: Ilirografika BORI, Izola AVTOHISA PAN ADRIA KOPER Šmarska cesta 4, 66000 KOPER PESTRA PONUDBA - UGODNE CENE - KREDIT, LEASING yMARUTI 800 DX City Star AVTO ZA VSAK ŽEP S KATALIZATORJEM IN IZBOLJŠANO _________ZUNANJO IN NOTRANJO OPREMO MARIJU SUZUKI VIT ARA SAMURAI SWIFT IN POPUST 5% (pri gotovinskih vplačilih) KREDIT - polog 30%, doba vračanja 4 leta, letna obrestna mera 10 do 11,5% NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA VOZIL OPEL TUDI NA KREDIT Za obutev vaših vozil pa imamo na voljo pestro izbiro kvalitetnih gum priznanih proizvajalcev GOODYEAR IN HANKOOK. KVALITETNA SERVISNA MREŽA IN ORIGINALNI REZERVNI DELI INFORMACIJE tel. 066/ 31 111, int 661, 31 305, tel./fax. 25 974 POOBLAŠČENI SERVIS NA OBALI: SERVIS RATOŠA, Istrska 39, Koper, tel. 31 305 Cenjene stranke obveščamo, da se je Avto šola "Biser" reselila v nove prostore v Izoli, Drevored 1. Maja 4a, Pri kinodvorani Globus nad trafiko Šilček) tel.: 67-448 P (P l d.o.o. Izola VABI NA TEČAJ ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL BREZPLAČEN TEČAJ za cestno prometne predpise. Organiziramo tečaj iz prve pomoči in zdravniške preglede. 'Torej ste se le prepričali, da je ekipa AVTO ŠOLE BISER tista prava, ki vas v najkrajšem času pripelje do vozniškega izpita? POHITITE IN LEPO BOSTE SPREJETI! PRIČETEK TEČAJA: JANUAR/2 FEBRUAR Prijave na sedežu - Drevored l.Maja 4a, tel.: 67-448 (Pri kinidvorani Globus nad trafiko Šilček) vsak dan od 8.00 do 16.00 ure. V//////////////A (PP Izola) Končno smo tudi Izolani pričakali dan, da se je je pričel temeljito reševati problem lokalne ceste L93750 Izola - Bolnišnica. Po 22. prometnih nesrečah v lanskem letu, v katerih je bilo udeleženih 36 oseb, od ten so bile 3 osebe telesno poškodovane, nastala pa je velika gmotna škoda (za okoli 4.000.000,00 SIT se je nabralo), so že vidni prvi rezultati. Policijska postaja je v uspešnem sodelovanju z Inšpektoratom policije UNZ Koper in z Zavodom za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve s predlogi in opozorili dala svoj prispevek na poli do celovite rekonstrukcije lokalne ceste. Delavci Cestnega poajetja so v prvi polovici januarja že opravili prva dela. Asfaltno prevleko vozišča so s stroji "porezkali", tako da je oprijemljivost asfaltne podloge glede na prejšnje stanje izboljšana tudi ob mokrem vozišču. Upamo, da to ni zadnje dejanje in si bomo zaradi tega prizadevali in vztrajali na trajni rešitvi, da se cesta v celoti rekonstruira. In vendar se premika - počasi, a vztrajno. Na obalni cesti kar nekaj črnih točk. V podkrepitev dejstva, da bi na Obali morali čimprej ustrezno urediti nekatere najbolj kritične odseke, je Emil Čebokli, načelnik UNZ Koper navedel nekaj ne preveč obetavnih statističnih podatkov o prometnih nesrečah na tem koščku Slovenije. Na magistralni cesti M2 od mednarodnega mejnega prehoda Škofije do mednarodnega mejnega prehoda Sečovlje, se je lani zgodilo 387 prometnih nesreč. Smrtno se je ponesrečilo 5 oseb, 70 jih je bilo telesno poškodovanih od tega 28 huao in 75 lažje poškodovanih, 312 je bilo materialnih škod. 655 primerov se je na srečo končalo le z materialno škodo. Policija je tako lani reševala skupaj kar kar 763 zadev. V turistični sezoni od 1. 6. do 30. 9. 1994 se je zgodilo na obalni cesti 170 prometnih nesreč, dve osebi sta umrli, 34 je bilo telesno poškodovanih, materialno škodo je imelo 134 voznikov. Sicer pa je policija v tem času obravnavala kar 354 zadev. Nevarni odseki Med najbolj nevarne odseke obalne ceste sodijo RUDA - VALETA (114 prometnih nes- reč), ŠKOCjAN - RUDA (80), ŠKOFIJE - DEKANI (58) in VALETA -SEČOVLJE (44 primerov). Najbolj nevarni prometni priključki so: križišče v Strunjanu, križišče na Valeti, križišče v Luciji (pri novih stolpičih), predvsem zaradi hitrosti Belvedere nad Izolo ter veliko število različnih majhnih priključkov, nevi pa je smrt spet kosila pri Rexu. KRIMINALNE Zaporedne fronte z dežjem so dobesedno pometle kriminal z izolskih ulic. V takih primerih vztrajajo redki, zato pa najbolj drzni in podli. Frontalno nad gostinke Skupina domačinov je navalila nad SGTŠ in s solzilcem škropila po učenkah. Po končanem napadu so se strateško umaknili oziroma taktično zbežli, vendarj je njihova indentitela vseeno ugotovljena. Sledijo predlogi za prekrške. Ob denar Neznanec je vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo in iz nje odnesel nekaj denarja. Lastnik je neznanca sicer pregnal, kaj več pa mu ni uspelo. Sledi kazenska ovadba. Odpeljal Videmski voznik Fiat Regate je na Šaredu povzročil prometno nesrečo. Lah je s kraja nesreče odpeljal ne da bi oškodovanki pustil svoje podatke. Zoper Videmčana sledi predlog za sodnika za prekrške. Pri policijski postaji smo našli ta zanimiv letak. POLICIST! Pripadnika policije obrekuje javnost, kritizirajo govorniki, zasmc-. kujejo ga -v filmih, kritizirajo v časopisih, poleg tega pa ga ne ; podpirajo nititažilci, niti sodniki, izogibajo: se ga tisti; ki sc ga :bojijo, ; kriminalci ga .sovražijo, vsi ga . goljufajo,,(ne) urn n i in ' (fie)PQČtenipplitiki pasi ga podajajo, kot daje nogometna žoga. Iz j) osta v Ijcn. je večnim preizkušnjam . in uničujočim obtožbam; obtožujejo ga ', ko izvaja predpise in odpuščajo iz službe, če to ne počne. Mislijo, da mora imeti izobrazbo vojalca, zdravnika, odvctnikci, diplomata, vzgojitelja in pogrebnika ZA PLAČO, KI JE MANJŠA OD PLAČE NK DELAVCA. IN FANTJE, TO SO VAŠE SANJE - TO JE VAŠ POKLIC! splošna banka koper ŠTUDENT, DIJAK! Tvoja priložnost je tu! Splošna banka Koper Ti nudi možnost uporabe najsodobnejših oblik poslovanja: tekoči račun bankomati ACTIVA in najetje posojila za čas študija Priložnost zamujena, ne vrne se nobena ! Vse informacije dobiš v enotah Splošne banke Koper, BI ZAŠČITNA OGRAJA POMAGALA? Obalna cesta je terjala še eno žrtev. Naša someščanka, Miranda K. je iz neznanega vzroka s svojim fordom Fiesto zapeljala naravnost v o obcestno drevo. Udarec je bil silovit, čeprav po poškodbi vozila ni soditi, da je šlo za pretirano hitro vožnjo. Z obalno cesto je pač treba nekaj storiti, saj je zdaj kombinacija dveh vrst cest: lokalne obvozne poti in hitre medmestne ceste, zato po njej nekateri vozijo 60, drugi pa 120 kilometrov na uro. Pa še na eno pomanjkljivost so nas opozorili bralci: Zaščitna ograja z obeh strani cestišča bi morda lahko preprečila takšne žalostne prizore.