http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1135 7 8 9 6 1 2 N4 4 O 6 7 1 ČETRTEK 14.JANUAR 2016 / ŠTEVILKA 1135, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLAUSOMr^CENA: 1,50 EUR (3 s'mobil iko PrM/oi nciLzoi lom o n o Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure. ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC TOPLE MAL Vf?E IN KOSILA tel. 05 6416 333 /-. mob. 041 684 333 www.fastfoO' mob. 041 684 35 idveni.com Oblačila moška ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 ia, "8« Kdo pa ne bi vzel, če lahko? V tradicionalnem vseslovenskem prehajanju iz ene afere v drugo, smo trenutno najbolj zainteresirani za dodatke za stalnost univerzitetnih profesorjev, Zdaj, ko vemo, koliko zaslužijo nekateri, še IEŠ ne smrdi kot običajno. (Mef) O zaslužkih naših visokošolskih profesorjev vemo že nekaj časa. Seveda, ne zaslužijo vsi enako in še manj vsi veliko, toda nekateri so si izborili status svetih krav in se postavili ob bok najbolj plačanim odvetnikom in zdravnikom. Pravzaprav je tako prav. Naj bodo nagrajeni tisti, ki vedo več kot običajna raja. Problem je le v tem, da je prav običajna raja tista, ki jih plačuje. Dejansko smo priče anti-robinhudovskemu fenomenu, ko bogati jemljejo revnim in to obdržijo zase ali pa dajo kakšnim drugim bogatim. Kar vprašajte kakšnega izrednega študenta, kroničnega bolnika ali udeleženca kakšnega pravnega spora. Če smo še nekako razumeli, da se nekateri predavatelji borijo za predavanja na vseh mogočih univerzah, zraven pa še pišejo zakone za našo modro vlado, sodelujejo v različnih delovnih skupinah, hodijo na izmenjave v tujino in podobno pa zelo težko razumemo, da so si morali za povrh izplačevati še dodatek za stalno pripravljenost. Nekje sem že omenil, da gre v tem primeru verjetno za dodatek, ker so vedno pripravljeni, da jih pokličejo na nacionalno ali privatno televizijo, kjer povedo, kaj si mislijo o tem in onem. Glede na to, da televizija nič ne plača, predvidevam, da je ta dodatek namenjen plačilu avtobusa mestnega prometa do TV. Seveda se vsi zgražamo, ker ministroma na pamet ne pade, da bi se vsaj pokesala če že ne opravičila. Da bi odstopila seveda ne gre sanjati, saj nismo v Nemčiji, na Švedskem ali v Angliji. Nekaj pa je tudi res. Ali bi mi, na njihovem mestu ravnali drugače? Rekli bomo da, toda istočasno pozabili, da je množica javnih delavcev v slovenski Istri leta in leta prejemala dodatek za dvojezičnost in ga prejemajo še danes, čeprav večina med nami ni v vsem tem obdobju spregovorila več kot deset uradnih besed v italijanščini. Nič ne bo pomagalo, če bomo napake odpravljali le pri drugih. Pri sebi moramo začeti. Ali zmoremo? NOVOLETNA IN POSLOVNA DARILA tel: 040-432-943 PUZZU - PODLOGE ZA MIŠKO maihislejprimusiaginaiLcoin MAJICE - MAGNETKI - LONČKI nnn BANKA KOPER OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 Postanite naročnik Priznati moramo, da smo veseli in ponosni, saj smo v zadnjem obdobju dobili kar nekaj novih naročnikov in da nam stari ostajate zvesti, kar nas navdaja z upanjem, da bomo lahko preživeli še nekaj Mandračevih let. Gotovo ste opazili, da že nekaj let nismo spremenili cene našega časnika, kar je bilo mogoče le z zmanjševanjem vseh mogočih strokov, na katere pač lahko vplivamo. Seveda pa brez vas, bralcev in naročnikov ne bi šlo. Če bi želeli komu podariti naročnino na Mandrač, potem to storite na tel. 040 211 434 ali mail: urednistvo@ mandrac.si Ponosni smo na vas. Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/ 64 01 300 mob. 031 344 832 URNIK vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Naročanje zaželjeno Življenje damo, žice pa ne Žica, v katero je vlada oblekla državo, je antiteza ideje o svobodi. Predvsem pa je protiustavna in tudi protizakonita, zato bi se morali proti njej boriti. Še pred človekom, državljanom, pa je boj proti žici začela narava - s poplavami. Kot vsako zimo, vsako pomlad, včasih tudi vsako jesen, dežuje ali sneži, se sneg stopi in se začnejo poplave. Gasilci na terenu rešujejo kar se rešiti da, civilna zaščita na terenu rešuje, kar se rešiti da, to je že videno. Morje poplavlja Tartinijev trg in avtomobile v Piranu, visoka plima v Izoli poplavlja sprehajališče ob svetilnku, podobno je tudi v Kopru okoli tržnice in marine. In hotela Koper. Podobno je bilo, če ne hujše, v dolini Kolpe, Beli krajini, Posočju, Poljanski dolini... Vreče s peskom okrog hiš, voda, ki jim je odnesla vse, ljudje na strehah , ki čakajo na pomoč, človek do pasu v vodi nosi psa. Se še spomnite te slike leta? Gasilci so bili osebnosti leta. Ne nekakšna vlada, ali ministrstvo za okolje in prostor, ali kako se že imenujejo te državne inštitucije, ki bi morale skrbeti, da ljudje živijo mirno in da je za vodotoke poskrbljeno tako, da voda, kolikorkoli bi narasla, mirno odteče, ker bi bili vodotoki urejeni in očiščeni. Kar bi moralo biti delo države. Le da ona nima časa za take drobnarije Poplavlja tudi žico Pa se zgodovina ponavlja - po prvem snegu je poplavilo, tako, kot v preteklih letih. Le da sedaj niso bili v nevarnosti ljudje in njihova prebivališča. Ne, vsi so dobro in na varnem. V nevarnosti je, vsaj po mnenju državnih organov - domovina, očet-njava, patria, država, komaj pridobljena in osamosvojena. Jebeš ljudi, naredili bomo nove, jebeš hiše in ceste in mostove, od Evrope bomo dobili denar, da naredimo nove, celo nova mesta, novo državo, če bo treba, da le žica ostane. Žica, ki jo ponorelo morje poplavlja, ki jo bo odnesla Dragonja, ki jo bo požrla Kolpa in nas bo pustila nezavarovane pred sovražnikom, ki pa ne prihaja samo čez Kolpo, Sotlo, Savo, ampak trenira, da bi prišel na naše morje in v našo obljubljeno deželo kar čez albanske planine, črnogorske Prokletije, bosanske Magliče, Dinare, hrvaško Biokovo in Gorski Kotar. Tako nam vsaj govorijo žicolju-bi in državotvorni. Zdaj, ko so nabrekle vode začele žreti žico, zdaj je čas za akcijo - na noge patrioti, domoljubi, ne dajmo žice, življenje damo, žice ne damo! Naša humanistična, socialna država, njena vlada in celo- tni represivni aparat, v katerega se je pretvoril cel sistem državne uprave, ki svojo moč, stabilnost in trajnost utemeljuje na širjenju atmosfere ksenofobije, islamo-fobije, na strahu pred drugim in drugačnim (pa čeprav gre lahko za domorodce), in ni daleč dan, ko bomo gledali, ali celo bili sami udeleženi, kako župan Istrske županije Valter Flego, pa piranski Peter Bosman, pa izolski Igor Kolenc, pa koprski Boris Popovič skupno, z golimi prsmi in nezaščitenimi rokami, rešujejo žico iz dvometrskih valov. Medtem pa Belokranjci, da bi sebe in nas zaščitili pred njimi, namesto kajakov in kampov nanašajo tone betona, da bi zabetonirali Krko, Kolpo in jih tako spremenili v betonske pešpoti, po katerih bo postavljena žica, ki so jo s krvavimi rokami rešili pred vodno ujmo. V kriznih časih je vse mogoče Mislite, da je to nemogoče? V kriznih časih (in živimo v kriznih časih) se ponavadi pojavlja hrepenjenje po enostavnih rešitvah, kakršno je dvigovanje ograj zaradi zaščite etničnega in nacionalnega prostora in vere v močnega voditelja. To pa je rezultat kompleksnega in dobro usmerjenega pranja možganov, doseženega s pomočjo dirigiranih “mass medijev” in močne politične propagande. In to je konec svobode, ker je konec družbe in svobodnega posameznika v družbi in njegove svobode in začetek vladavine drhali. Zgodovina je polna tega, le da smo jo, ali so jo oni, pozabili. Še stari Marko Tulij Cicero je napovedal: »O svobodi se odloča.« Kdo pa odloča o svobodi? Ali bomo mi odločali o svoji svobodi, ker je nikoli ni dovolj in se je vedno treba osvobajati, ali bodo o naši (ne) svobodi odločali politični pigmejci? Ker žica, v katero so nas zasužnjili, mora stran. Zato, ker je njeno postavljanje ustavno nedopustno, ker onemogoča svobodo gibanja, krati lastninske pravice prebivalcev in pravice do uživanja javnega dobra. Da o okrutnem mučenju in pobijanju živali, kar je po Kaznenskem zakoniku tudi kaznivo dejanje, niti ne govorimo. Kršitve ustave in zločin nad živalmi in naravo, a ni to dovolj, da pravosodje zavrti svoja kolesa? Za pravosodje očitno ni, saj pravosodje, skozi vso poznano zgodovino, od kadar je družbeno definirano, ščiti oblastnike. In to še iz časov starega Rima, iz katerega je nastal naš pravni sistem. Mi se moramo ščititi sami. In ker je žica neustavno in nezakonito postavljena, je naša legitimna pravica, da branimo ustavo in preprečimo kršitve zakona. In zato so dovoljena vsa sredstva, ki jih civilna družba in svoboden posameznik lahko uporabi, da se zaščiti pred državnimi zločinci. Pred strahom. Zoran Odič MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrdetna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Občina Izola Država res zna poskrbeti zase Naša javna uprava je za obubožano gospodarstvo gotovo veliko breme, država pa vendarle zna poskrbeti zase. Med drugim s sprejemanjem uredb po katerih ne sme plačevati računov prej kot v 30 ali 60 dneh, če jih sploh ne plača pa tudi ni nihče kriv. Tudi prenašanje obveznosti na lokalne skupnosti brez prenosa sredstev za plačilo tega dela je že dolgo znano. Zdaj občinam podtika gradbeno inšpekcijo. Ministrstvo za okolje in prostor je pred koncem leta (20.11.2015) objavilo osnutke treh novih zakonov: Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Osnutek zakona predvideva večjo vlogo občin pri nadzoru izvajanja posegov v prostor, za katere ni treba pridobiti gradbenih dovoljenj. Osnutek zakona namreč predvideva inšpekcijski nadzor nad takšnimi posegi kot izvirno pristojnost občin. Zaradi učinkovitejše kontrole nad tovrstnimi posegi v prostor je predvidena tudi obvezna prijava del občini (današnji enostavni in nezahtevni objekti), ne pa več tudi pridobitev gradbenega dovoljenja. Glede na to, da neuki investitorji na upravnih enotah potrebujejo veliko pomoči pri izpolnjevanju obrazcev za pridobitev gradbenega dovoljenja in niso dovolj usposobljeni za izdelavo predpisanih grafičnih prikazov, je predvidena le obvezna izdelava idejne zasnove s strani pooblaščenega arhitekta ali inženirja. Ta bi s svojim znanjem in kompetencami ustrezno nadomestil tudi potrebno preverjanje skladnosti nameravanega posega v prostor s predpisi in na ta način nadomestil vsebinsko presojo, ki se po veljavni zakonodaji opravlja v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj za tovrstne posege. V Skupnosti občin opozarjajo, da je praksa že pokazala, da je učinkovit inšpekcijski nadzor na področju gradnje »današnjih enostavnih in nezahtevnih objektov« (npr. ograje, oporni zidovi, kozolci, ...) mogoč samo, če je za njihovo postavitev ali gradnjo bil izdan posamični upravni akt. Kako učinkovit bo inšpekcijski nadzor nad temi objekti samo na podlagi »obvezne prijave del občini«, bo pokazal šele čas, splošno mnenje občinskih inšpektorjev pa je, da tak nadzor ne more biti učinkovit. Pripombe in predloge v zvezi z omenjenimi tremi osnutki zakonov ministrstvo za okolje in prostor sprejema še do srede, 20. januarja na e-naslov: gp.mop@gov.si. Ali je kdorkoli iz Izole poslal kakšno pripombo, nam ni znano. Občinski gradbeni inšpektor Nov gradbeni zakon predvideva tudi občinskega gradbenega inšpektorja, za katerega pa je lahko imenovan posameznik, ki ima izobrazbo najmanj ravni 6/2 (bolonjski diplomant) in najmanj dve leti delovnih izkušenj s področja prostorskega načrtovanja ali graditve objektov. Seveda takšna zahteva za občine predstavlja dodatno zaposlovanje, saj med trenutno zaposlenimi občinskimi inšpektorji v Sloveniji temu pogoju ne ustreza niti 15% vseh zaposlenih občinskih inšpektorjev. Na ministrstvu, ki že dve leti pripravlja te spremembe, se zavedajo, da gradbena inšpekcija v sedanji organiziranosti in obsegu ni v stanju kvalitetno opravljati svojega dela, njena kadrovska okrepitev pa ni predvidena. Pri tem jih podpirajo nekatere slovenske občine, ki pa si prizadevajo za prenos teh pristojnosti na občinsko raven in so celo sodelovale pri pripravi novele zakonov. Nekaj možnih zapletov Občinski inšpektorji opozarjajo na nekaj nevarnosti izvajanja nove zakonodaje. Naprimer: Investitor ki objekt lahko gradi brez pridobitve gradbenega dovoljenja mora petnajst dni pred začetkom del ta poseg prijaviti na občini, občina pa mora, če se s posegom ne strinja, do dneva napovedanega začetka del poseg prepovedati, sicer se šteje, da je izvedba dovoljena. To bo v praksi pomenilo dodatno obremenitev občinskih služb ali pa bomo priče zlorabam, ki jih iz preteklosti, tudi v občini Izola, že poznamo. Do težav bo, po mnenju inšpektorjev, prihajalo tudi zato, ker za objekte, ki se lahko gradijo brez pridobitve gradbenega dovoljenja, ni predvidena zakoličba objekta, kar pomeni, da pri nadzoru običajno niso jasni odmiki od parcelnih meja (kar že danes predstavlja glavnino problemov in seže v področje sosedskih sporov). Inšpekcijski nadzor bo zaradi tega dolgotrajen in močno otežen, Občinski gradbeni inšpektor bo za takšne objekte preverjal skladnost prijavljenih del in projektne dokumentacije s celo vrsto drugih predpisov kar posledično pomeni, da se bosta za te objekte občina in pristojni občinski inšpektor znašla pravzaprav v dosedanji vlogi upravnih enot, ki presojajo pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker zakon že vnaprej, na letni ravni, predpisuje določeno količi-H no dodatnega dela, ki ga morajo S opraviti občinski inšpektorji, doli datno delo pa bo tudi z vodenjem 3 upravnih izvršb v primerih odstra-njevanja nelegalnih ali neskladnih ]| gradenj. Občine bodo morale v ta .■g namen rezervirati denar v občin-j§ skih proračunih za prehodno kritje 11 izvedbe teh del (če denarja ne bo mogoče izterjati od kršiteljev). Nove zaposlitve Takšne spremembe prinašajo dodatno zaposlovanje na občinski ravni, saj tako Gradbeni zakon kot Zakon o urejanju prostora občinam nalagata zaposlitev občinskega gradbenega inšpektorja ter zaposlitev še vsaj 3 dodatnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca, pooblaščenega arhitekta in pooblaščenega geodeta. D M Decembra ni več Zdaj, ko je mimo tudi pravoslavno novo leto, lahko rečemo, da je decembrskega praznovanja dokončno konec. Najbolj zanesljiv znak je pobiranje novoletnih okrasnih luči, med katerim so izvajalci ugotovili, da so jim neznanci poškodovali kar nekaj kablov za luči, zmanjkala pa sta tudi dva jelenčka v parku Pietro Coppo. To sicer ni bilo prvič in doslej jih je izginilo že pol ducata, vendar to sprejemajo kot kolateral-no škodo decembrskega praznovanja, čeprav pravijo, da so nekatere od njihovih srn in jelenov že opazili na vrtu katerega od Izolanov. Tudi v primeru radarja na cesti za Belvedere, ki ga je med novoletnimi prazniki poškodovala petarda, gre za občinsko last, saj je bil kupljen iz davkoplačevalskega denarja, res pa je, da se marsikateri od Izolanov ne bi strinjal s tem nakupom. Nadstandard Izdani živimo nadstandardno!? Izolska občina bo prvo četrtletje preživela brez sprejetega proračuna, kar sicer ni nič neobičajnega, vprašanje pa je, kaj bodo v tokratni predlog proračuna za leto 2016 zapisali ustvarjalci, ki tudi tokrat bolj ali manj premetavajo številke, širše razprave o vsebinskih vprašanjih pa se izogibajo, Nesojeno zemljišče Ribe ruši občinski proračun Kot običajno bo, ob predstavitvi osnutka proračuna ta že tako uravnotežen, da bo vsaka vsebinska sprememba pomenila potres višje stopnje, zato velja že zdaj opozoriti na nekatera razmišljanja pripravljalcev, ki jih je bilo mogoče slišati ali razumeti v dosedanjih pogovorih o finančnem položaju občine Izola. Realno ovrednoten proračun Iz različnih virov je bilo slišati, naj bi proračun za leto 2016 bil zastavljen realno, torej v obsegu, ki ga poznamo že vsaj sedem let. V tem obdobju so se prihodki in odhodki občine vrteli okrog 16 milijonov Burov in nobenega razloga ni, da bi se letos povečevali, še posebej ob dejstvu, da je država zmanjšala povprečnino in na občine prelaga še nekatere svoje pristojnosti. Realno zastavljen proračun bo sicer omogočal realnejši vpogled v finančno stanje občine, drugih konkretnejših učinkov pa ne bo, saj so v občinskih upravah ves čas vedeli s kakšnimi sredstvi dejansko razpolagajo. Kakšnih ukrepov za povečanje prihodkov proračuna, razen tstih s področja izterjav, najemnin, kazni in podobnega pa zaenkrat ni bilo videti. Županova iskanja potencialnih investitorjev v Albaniji in Rusiji pa bodo morda dala kakšne rezultate v daljšem obdobju in gotovo ne bodo vplivala na proračun za leto 2016. Nadstandardne storitve V zadnjem letu je bilo nekajkrat slišati stališče občinske uprave, da je neprimerno, če javnim zavodom, katerih ustanovitelj je občina, denar ostaja, občina pa se nenehno otepa z likvidnostnimi težavami. Podobno velja tudi za nekatere proračunske porabnike, ki prejemajo denar tudi iz držav-mnega proračuna. Očitki so znani, najbolj tisti namenjeni knjižnici, ki za svoje dodatne projekte prejema denar tudi iz državnega proračuna, zato je občina kar za nekaj mesecev zamudila z mesečnimi nakazili knjižnici, kar se zdaj pozna v sila skromnem nakupovanju novih knjig. Tudi v primeru osnovnih šol je bilo slišati pripombo, da šole zbirajo denar za kakšne svoje projekte (naprimer oprema računalniške učilnice) občini pa hkrati naslavljajo zahteve za popravilo strehe. Še posebej presenetljiva je bila trditev, da smo Izolani tako ali tako deležni nekaterih nadstandardnih storitev, od tistih s področja otroškega varstva do socialnih programov. To naj bi občinskim svetnikom potrdila tudi primerjalna tabela, ki so jo pripravili v občinski upravi in iz katere bi človek lahko res dobil tak občutek, če ne bi živeli tukaj. Zagotovo ne gre kar tako posploševati posameznih podatkov o tem, koliko stane kateri od programov za posamezno občino. Naprimer: prispevek občine Izola območni organizaciji Rdečega križa znaša okrog 80.000 Bur oziroma nekaj več kot 5 eur na vsakega občana, večina primerjanih občin pa denarja Rdečemu križu sploh ne namenja, toda ta podatek pomeni le to, da je socialni položaj Izolanov pač tako slab, da je denarja iz države premalo. Po sklepu o začasnem financiranju v obdobju januar - marec bo Občina Izola imela za 3.879.910 Eur prihodkov in 3.878.585 Eur odhodkov. Od prodaje nepremičnin naj bi zaslužila 1.134.000 Eur, Večina denarja bo za plače, saj je za investicije predvidenih skromnih 612,000 Eur.__________ Eni odpirajo mi zapiramo Pred dnevi smo v medijih brali o odprtju “srečne hiše” v občini Lukovica. Gre za objekt v katerem bodo organizirano skrbeli oziroma pomagali socialno in družbeno ogroženim otrokom in mladim iz te občine. Ta dogodek žal sovpada z zmanjševanjem denarja za enake ali podobne programe v izolski občini, saj denarja preprosto ni dovolj niti za vsa poplačila njihovih zahtevkov iz lanskega leta, kaj šele, da bi lahko načrtovali delo za leto 2016. Iz različnih sredin je tako slišati, da razmišljajo o zmanjševanju in celo o prenehanju dejavnosti, še posebej tam, kjer imajo zaposlene delavce, saj se vsi bojijo podobne agonije s plačami, kot so jo doživljali lani. Pri vsem tem pa je najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da gre za "drobiž" v primerjavi s katerokoli investicijo, ki so jih v pripravi proračuna za 2016 sicer zelo skrčili pa vseeno. Tudi ponovnega vrednotenja posameznih programov si ne upa načeti nihče in če bi vprašali izolska kulturna društva, ki letno prejmejo (ali pa niti ne) kakšnih 10 tisočakov proračunskega denarja, bi znali takoj povedati, kateri od kulturnih projektov bi moral deliti njihovo usodo, pa je ne. d.m. Poraba javnih zavodov (celotna ter na prebivalca) v letu 2015. Primerjalna tabela med 6 občinami (Izola, Koper, Piran, Sežana, Nova Gorica in Ljubljana). IZOLA KOPER PIRAN SEŽANA NOVA GORICA LJUBLJANA 2015 na preb. 2015 na preb. 2015 na preb. 2015 na preb. 2015 na preb. 2015 na preb. ZDRAVSTVENO VARSTVO (vključno z investicijami) 315.505 19.88, 670.258 13,17 215.950 12,09 110.500 8,44 282.000 8,87. 4.896.057 17,05 ZDRAVSTVENO VARSTVO (brez investicij) 307.690 19,39 438.100 8,61 215.950 12,09 104.500 7,98 282.000 8,87 3.548.224 12,35 javni zavodi - tekoči transferi 39.005 2,46 16.000 0,31 20.000 1,12 0 0,00 0 0,00 170.940 0,60 prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje 152.181 9,59 340.000 6,68 170.000 9,52 87.500 6,68 190.000 5,98 2.686.372 9,35 Javni zavod CKŠP - OE Kultura 272.865 17,20 551.160 10,83 493.900 27,66 431.412 32,96 433.000 13,62 9.256.249 32,23 javni zavod Mestna knjižnica 392.624 _24,74. 964.000 18,94 410.323 22,98 176.380 13,47 958.000, 30,14 5.077.500 17,68 javni razpis za kulturne programe 90.909 5,73 151.450 2,98 344.000 19,26 37.147 2,84 105.000 3,30 2.371.300 8,26 javni poziv za kulturne programe 104.158 6.561 0,00 0,00 0,00 0.00 0,00 ISNS Italijanska samoupravna narodna skupnost 303.896 19,15. 436.050 8,57. 147.730 8,27 0,00 0,00 0,00 Javni Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti 15.842 1,00. 15.000 0,29. 9.880 0,55 20.685 1.58 40.850 1,29. 532.000 1,85 Javni zavod CKŠP - OE Center za šport 328.619 _ .20,71 1.080.000 21,22 420.970 23,57 474.907 36,28 646.000 20,32. 6.564.367 22,85 dejavnost društev (JR) 418.134 26,35 1.243.400 24,43 255.880 14,33 117.229 8,96 310.000 9,75 8.428.797 29,35 Letni program športa (aplikacija LPŠ) 23.094 1,46 0,00 0,00 19.030 1,45 0,00 0,00 0,00 0,00. 0,00 0,00 0,00 0,00 osnovne šole skupaj 296.209 18,67 1.595.396 31,34 265.348 14,86 290.191 22,17 609.000. 19,16 8.735.905 30,42 predšolska vzgoja - vrtci skupaj 2.203.837 138,89 6.934.300 136,23 2.548.393] 142,71 1.634.365 124,86 3.800.000 119,55 45.041.500 156,82 Glasbeno šolstvo 36.514 2,30 69.920 1,37 32.943 1,84 21.040 .1,61 34.195 1,08 517.400 1,80 Regresiranje prevozov učencev 215.530 13,58 900.000 17,68 220.000 12.32 700.000. 53,48 570.000. 17,931 2.722.100 9,48 Pomoč družini na domu 253.347 15,97 341.600 6,71 245.000 13,72 48.000 3,67 428.010 13,46 2.466.775 8,59 OZ RKS • Rdeči križ Slovenije 80.000 5,04 79.000 1.55 0,00 0,00 30.000 0,94 0,00 Družinski pomočnik 101.870 6,42 317.844 6,24 45.000 2.52 70.000 5,35 75.000 2,36 862.400 3,00 Oskrbnine invalidov 110.000 6,93 629.200 12,36 0 0,00 22.000 1,68 0 0,00 3.201.131 11,15 [Oskrbnine starejših 120.000 7,56 520.000 10,22 430.000 24,08 228.000 17,42 500.000 15,73 3.100.000, 10,79 Darilo novorojencem 35.000 2,21 91.000 IM 17.000 0.95 20.000 1,53 140.000 4,40: 0,00 Socialno varstveni / humanitarni programi 14.000 0,88; . 24.400 0,48, 41.760 2,34 55.653 4.25 90.000 2,83 1.911.200 6,65 DEJAVNOST MLADIH (brez investicij) 86.962 5,48 110.000 2,16 19.800 Ml 85.850 6,56 96.990 3,05 497.500 1,73 Društvo prijateljev mladine (Piran*, Sežana*, U*) 74.137 4,67 0,00 7.900 0,44 67.016 5,12 48.000 Mil 24.500 0,09 Razpis za mladinske programe 6.825 0,43 48.000 0,94 11.900 0,67 8.834 0,67 1.990 0,06 473.000 1,65 Sofinanciranje programov za otroke 6.000 0,38 62.000 1,22 0 0,00 10.000 0,76 47.000 1,48 0,00 Davčne blagajne Davčne blagajne so tudi na barkah Davčne blagajne že nekaj časa burijo duhove in ne mine dan, da ne bi izvedeli za kakšno novo težavo, ki jo prinašajo, Morda je tudi to razlog, da še vedno polovica davčnih zavezancev ni vzpostavila neposredne zveze s finančno upravo, seveda pa je treba upoštevati, da nekateri tega preprosto nočejo storiti ali pa so že našli kakšne luknje v zakonu, Pričakovati bi bilo, da bodo velike korporacije in javna uprava najprej poskrbeli za zakonitost svojega poslovanja z gotovino, a se je izkazalo, da tega niso storili vsi. Znan je primer velike tuje trgovske verige, ki do pred kratkim še ni imela vzpostavljenega sistema davčnih blagajn, pa tudi nekatere javne službe, celo izolske, so zamujale z vzpostavitvijo povezav. Na tržnici je mirno Največ pozornosti je bilo v teh dneh namenjeno branjevkam in prodajalcem na tržnicah. V podjetju Kobra, ki ima na izolski tržnici več stojnic so povedali, da so že pred časom pripravili vse potrebno za prehod na sistem davčnih blagajn in s tem nimajo nobenih posebnih težav. O tem, da tistim pridelovalcem, ki na tržnici prodajajo zgolj svoje pridelke ni treba imeti davčnih blagajn ali vezanih knjig pa so pripomnili, da pričakujejo boljši nadzor nad tem, kdo zares prodaja svoje pridelke in ne pridelke, ki jih kupijo pri grosistu čez mejo. Ribiči različno Specifičen problem so predstavljali ribiči, ki jim zakonodaja dovoljuje prodajo svežega ulova na obali. V večini primerov so se odločili, da bodo v prehodnem obdobju še vedno uporabljali vezano knjigo računov, nekateri pa se že odločajo oziroma tudi že imajo prenosno blagajno z neposredno povezavo na strežnik Finančne uprave. Vino na belo in na črno Davčne blagajne so posegle tudi v poslovanje vinarjev, kjer smo že zdaj imeli davčne zavezance in tiste, ki so vino prodajali na črno. Slednjih je sicer vedno manj, vseeno pa se tisti vinarji, ki so sprejeli davčne blagajne za poslovanje z gotovino jezijo, ker so zdaj že za dodatnih 20 odstotkov dražji od nelojalne konkurence. - L ■ . “Država je dosegla, da je s temi blagajnami oškodovala nas, ki smo že doslej delali po regolah, tisti ki delajo na črno pa bodo to počeli še naprej", se je jezil eden večjih izolskih vinarjev. Nekateri pa se menda odločajo, da bodo poslovali samo še preko računov z večjimi odjemalci in se bodo odrekli prodaji na drobno. Umetniške težave Trga umetnin praktično ni več, zato je tudi ta problem pri naših umetnikih dokaj postranski, saj je prodaja za gotovino minimalna. “Vse večje prodaje gredo preko galerij in posrednikov” pravi Dejan Mehmedovič iz društva obalnih likovnikov Insula. “Lepo bi bilo, če bi morali uporabljati davčne blagajne, ker bi to pomenilo, da vendarle kaj prodajo, zato bodo umetniki iz izolskih ateljejev najverjetneje uporabili knjigo vezanih računov" je še dodal. Kulturniki in športniki Na prihajajoče težave je športnike že jeseni opozarjala predsednica Športne zveze, Alenka Šarkanj, ki je v začetku leta za zainteresirane predstavnike športnih društev pripravila tudi kratko predstavitev zakonodaje in rešitev za probleme, ki lahko nastanejo ob zaračunavanju Startnin, članarin ali vadnin. Posebej je opozorila na ureditev statusa tistih članov društva, ki, naprimer, pobirajo Startnino, čeprav uporabljajo davčno blagajno. -I ^ “Inšpekcija lahko to delo obravnava kot delo na črno, razen v primeru, da lahko dokažejo, da za to svoje delo niso plačani oziroma ne dobijo nobenega nadomestila ampak gre dejansko za prostovoljno delo" je zapisal zakonodajalec v odgovor na vprašanje o delu na črno. Zvonka Radojevič iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti je povedala, da izolska kulturna društva, vsaj po njeni oceni, nimajo večjih težav z davčnimi blagajnami, saj v večini ne poslujejo z gotovino. Za članarino ni potrebno izdajati računov, vtopnino za prireditve pa pobira CKŠP, v kolikor je prireditev v Kulturnem domu. Nekateri organizatorji na prireditvah zbirajo prostovoljne prispevke, vendar je treba v tem primeru zelo paziti, da gre za prispevke, ki niso nikakor sugerirani. Tudi kotizacije na različnih seminarjih udeleženci plačujejo na podlagi predračunov ali računov. Društva, ki pa morda še poslujejo z gotovino imajo vezane račune. Ponekod so društva, oziroma Zveze kulturnih društev kupile davčne blagajne, ki jih bodo lahko uporabljala različna društva. Branka Lipar iz Centra za kulturo, šport in prireditve je povedala, da so pri njih pravočasno opravili vse potrebno, tako da imajo davčne blagajne povsod, kjer ljudje kupujejo vstopnice za njihove prireditve: v galeriji Alga, na blagajni kulturnega doma in v kinu Odeon. ur GGS d.o.o., Koper, Vojkovo nabrežje 23 tel.: 05 627 83 00 e-mail: info@ggs.si GSM: 041 638 364 www.ggs.si - ureditev meje - parcelacija - izdelava geodetskega načrta - izdelava etažnega načrta z vknjižbo - izravnava meje - zakoličenje objektov - evidentiranje stavbe - vpis stavbe v kataster stavb - legalizacija črnih gradenj - pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj - pridobitev hišne številke - komparacija - pravno svetovanje izdelava energetskih izkaznic Komunalna stran Besenghijeva brez smetnjakov Po več kot pol leta so delavci Komunale odstranili ekološki otok v neposredni bližini palače Pasquale Besenghi degli Ughi. Ločevalnica odpadkov vsekakor ni bila v ponos lokaciji, ki spada med obvezne ob turističnem ogledu našega mesta. Pred leti so delavci Komunale začeli s projektom urejanja ekoloških otok po mestu. Projekt je bil zelo dobro sprejet, saj so nekatere najbolj vidne ekološke otoke, po domače prostore za reciklažo, spretno skrili v ovoj zelenja. Med takšnimi je naprimer tisti pri občinski stavbi, ali pa ob Novi ljubljanski banki. Še nekoliko večji ekološki otok pa so postavili v Cregorčičevo ulico, v neposredno bližino palače Besenghi degli Ughi. Na tem mestu se je že sicer tradicionalno nahajalo nekaj smetnjakov, ampak prostori za reciklažo zahtevajo večje ekološke otoke in zgodilo se je, da je ekološki otok ob Be-senghijevi takorekoč zakrival pogled na palačo, ki velja za eno najlepših, če ne najlešo v mestu. li, da se odstrani zbiralnico za odpadke. Komunala je tako po osmih mesecih vendarle umaknila zabojnike, krajane pa z dopisom pozvala, da odpadke odslej lahko odlagajo v zbirališčih na Trgu Sv. Mavra, na Velikem trgu in pri stari italijanski šoli. Ko bo odstranjena železna konstrukcija bi lokacija vsekakor pridobila na prostoru, palačo pa bodo lahko turisti občudovali v vsej svoji lepoti. Edini, ki se z odstranitvijo morda ne strinjajo, pa so nekateri sosedi, ki bodo odslej morali odpadke nositi v razmeroma oddaljene ekološke otoke. Bralca pa zanima, kako naj občani, ki hodijo v redno službo, pridejo do izolske deponije v zimskem času. Ta je namreč med tednom odprta le do 17.00 ure, v soboto do 12.00, nedeljo in praznike pa je zaprta. Podobne težave pa imajo menda tudi občani, ki ob nedeljah praznijo stanovanje in zaman iščejo zabojnike s kosovnimi odpadki. Teh ob nedeljah, pravijo, pač ni. Palača Besenghi degli Ughi je namreč med najbolje ohranjenimi spomeniki iz poznega baročnega časa v Sloveniji. Zgrajena je bila med leti 1775 in 1781. Palačo je, po naročilu premožne istrske družine Besenghi, zgradil ahri-tekt iz Milana, Filippo Dongetti, ki je veljal za enega med najpo-membnejšimi arhitekti tistega časa. Kamniti lev v kotu stavbe, ki je bil že večkrat tarča vandalov brez občutka za kulturno dediščino, izhaja iz 13. stoletja. Jasno je torej, da ekološki URNIK-0RARI0 ^PERioDoiŠlivo dal "''N' ? 31.10. 0dprt00d 61« do apertodalle 8 a|ie 1700 otok ne bi smel biti postavljen ob tako pomembnem spomeniku. Nekateri občani so nas o tem obvestili že letos poleti in očitno je pobuda prišla tudi do Krajevne skupnosti Staro mesto, kjer so s sklepom 18. maja 2015 odloči- I . I ^ I Obljubljena gugalnica, ki je ni Pred dobrima dvema letoma je že vse kazalo, da se bodo lahko vsi izolski otroci enakopravno družili in se skozi igro spoznavali med seboj. Na tudi ograjenem otroškem igrišču v Livadah ob Mestni knjižnici Izola, naj bi Komunala Izola, javno podjetje katerega ustanovitelj je občina, torej mi občani, postavilo gugalnico primerno psihofizičnim sposobnostim otrok s posebnimi potrebami. Danes, po skoraj dveh letih pa izgleda, da je vodstvo podjetja, ki se sicer ponaša kot okoljevarstveno in družbeno odgovorno, očitno na svoj jasno izkazan namen, popolnoma pozabilo. Dodati moram, da je bila gugalnica že izbrana, mesto postavitve in dobavitelj pa določena. Gugalnico naj bi dobavilo podjetje, ki je z igrali že opremilo igrišča v našem mestu. Torej v tem ne bi smelo biti nič spornega. Mogoče pa je zdaj le čas, da tudi ti naši otroci končno le dobijo možnost uporabe vsaj enega njim in njihovim sposobnostim primernega igrala na javnem igrišču. Ali pa se komu zdi to zgolj potrata denarja? Dušan Ambrož NE UPORABUAJTETELEFONA MED VOŽNJO! Redarji tudi z liziko V prostorih Javne agencije RS za varnost prometa, je 7. januarja 2016 ob 10. uri potekala novinarska konferenca o nacionalni preventivni akciji Mobilni telefoni v prometu. Akcija bo potekala v obdobju od 8. do 24. januarja 2016. Namen akcije je osveščanje in zmanjšanje tveganja v prometu zaradi uporabe mobilnih telefonov. Akcijo so predstavili direktor Javne agencije'za varnost prometa g. Igor Velov, vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi g. Ivan Kapun in g. Klemen Gaberšček z ljubljanskega mestnega redarstva. Ob analizi stanja prometne varnosti za leto 2015, so bile predstavljene aktivnosti, ki bodo izvedene z vsemi partnerji v akciji. Poleg oglaševanja na nacionalnih in lokalnih medijih, plakatih in letakih, bodo v času akcije Policija in občinska redarstva izvajala poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo. V okviru Izpitnih centrov bodo vse kandidate osveščali glede tveganja zaradi uporabe telefona med vožnjo , na problematiko pa bodo voznike neposredno opozarjali tudi na avtocestnih plakatih ter počivališčih, ter v sodelovanju z DARS tudi preko avtocestnih portalov »Dejstvo je, da se z uporabo mobilnega telefona v prometu zmanjšuje zbranost in pozornost voznika na ključne informacije iz okolja, s čimer povečujemo tveganje za nastanek prometne nesreče. Zato: NE UPORABLJAJTE TELEFONA MED VOŽNJO. Vozimo pametno«, so še zapisali na spletni strani Javne agencije RS za varnost prometa. Kako je v Izoli? Akciji so se pridružili tudi izolski redarji, ki ob dolgotrajni stavki policistov tudi nosijo večino odgovornosti. V začetku tega tedna smo tudi že opazili občinske redarje, ki so opravljali delo policistov, za kar so, po uredbi seveda pristojni, je pa bil pogled na redarje, ki ustavljajo promet, kljub temu nekoliko nenavaden. Na Občini pravijo tako-le: »Skladno s - 15. členom Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) so Občinski redarji pristojni za izvajanje nadzora na posameznimi določbami ZPrCP-ja iz področja prometa (ne samo mirujočega). Ponedeljkov nadzor je bil eden od nadzorov, ki jih bo Občinski inšpektorat in redarstvo občine Izola vršil v okviru preventivne akcije Mobilni telefoni, ki poteka v okviru Javne agencije RS za varnost prometa med 8. L 2016 in 24. 1. 2016. Tudi sicer pa je kot rečeno Občinski inšpektorat in redarstvo pristojen za nadzor in tega lahko kadarkoli opravlja (torej ne samo v okviru akcij). Aktivnost ni povezana s policijsko stavko.« Zanimalo nas je tudi, kam gredo izrečene globe, v državni ali občinski proračun in ali lahko pričakujemo, da bomo v prihodnje večkrat opazili redarje, ki mimo vozečim voznikom mahajo z »liziko«. »Vse globe, ki jih izreče Občinski inšpektorat in redarstvo gredo v občinski proračun. Občinskiinšpektorat in redarstvo že sedaj aktivno sodeluje na področju prometa (ne samo mirujočega), in sicer predvsem na področju nadzora prekoračitve dovoljene hitrosti, nadzora nad prekomerno obremenitev občinskih cest in vožnje v enosmerne ulice. Na ostalih področjih prometa pa sodeluje v okviru svojih zmožnosti.« Upokojenci so se prednovoletno poveselili Namen srečanja je priložnost, da se srečujemo upokojenci, malo poklepetamo, izmenjujemo svoja mnenja in se tudi malo poveselimo. Letos nas je s svojo prisotnostjo razveselil tudi župan občine Izola mag. Igor Kolenc in nam voščil srečno predvsem pa zdravo 2016. Pozdrav in voščilo nam je namenil tudi predsednik DU Izola g. Alojz Pečan. Da je bil večer res vesel so nas razveselili tudi gostje iz Kopra, Škofij in seveda naš ženski pevski zbor Sinji Galeb. Iz Kopra je prišlo akademsko-umetniško društvo-Kolo, ki ohranja in razvija ljudsko-plesno in glasbeno izročilo srbskega naroda. Na domačih tleh so organizirali že vrsto nastopov, gostovali pa so tudi v tujini in sicer v Belgiji, Franciji, Avstriji in še bi lahko naštevala. Za strokovno in umetniško vodeno delo se zavzema mag.Vesna Bajič Stojiljkovič, etnomuzikologinja, etnokoreologinja in koreografinja. Vesel in prijeten program je pripravilo tudi društvo Dobre Volje iz Škofij. Na preprost način želijo prebližati ljudsko petje in šegavost v dušo posameznika. Organizirali so se v društvo, z namenom širjenja dobre volje, sprostitve, pozitivnega razmišljanja o življenju, neglede na starost. Želijo, da se ohrani kultura Istre še mnogo generacij in da jo razvijajo naprej. Ob koncu se vsem ki so sodelovali na kulturni ali kakršen drugačen način pri izvedbi tega večera iskreno zahvaljujem in želim srečno in zdravo 2016. Zlata Radikon Z mislimi na Rio se Izolani potijo na Rogli Pogovor z Borutom Hrenom Ob pričetku aktivnosti v letu 2016 so na spletni strani RD Istrabenz plini Izola pripravili pogovor s trenerjem članske ekipe, Borutom Hrenom. Najprej so preverili, kako ocenjuje prvi, jesenski del sezone in trenutni položaj na lestvici? - Malce smo razočarani z dosedanjim izkupičkom, saj smo najmanj za dve točki ‘prekratki’, resno smo računali na kaj več. Kot vsako leto so nas jeseni ponovno grozno mučile poškodbe, a verjamem, da se bomo v drugem delu sezone ‘sestavili’ in potem odigrali bolj mirno končnico. - Ekipa je najboljše predstave prikazala proti najbolj kakovostnim nasprotnikom - na gostovanju v Ormožu, proti Celjanom doma in Koprčanom na derbiju v gosteh. Če te igre primerjamo s slabšimi predstavami, lahko sklepamo, da ima moštvo pred pričetkom drugega dela tekmovalnega leta zagotovo še nekaj rezerve. Se strinjate? - Te dobro odigrane, a izgubljene tekme nam pravzaprav ne pomenijo nič. Mi točno vemo, kateri nasprotniki so za nas važnejši, proti komu so točke še posebej pomembne. Dobro, derbi v Kopru je zagotovo posebna tekma. Mi smo pomembne točke izgubili doma proti Dobovi in v gosteh pri Sevnici. Ampak to je pač to - če nismo kompletni, zelo težko dobivamo ključne dvoboje. - Konec jeseni je v Pariz odšel vratar Blaž Vončina, ki je bil ‘minister za obrambo’ izolskega moštva. Kako nameravate zapolniti to luknjo? - Temeljito bomo premislili, kaj narediti. Ena opcija je naš bivši vratar Dragan Kevič. Kvaliteto ima, izkušnje tudi, to sploh ni sporno. Toda z Draganom še nisva govorila. Seveda bi moral biti sam za povratek, a bi moral najti čas za treninge, saj ima družino z dvema majhnima otrokoma in povrh tega še služ- bene obveznosti v Italiji. V igri pa so tudi neke druge kombinacije, tako da bomo vsekakor našli primerno zamenjavo. - Kakšne so zadnje novice glede poškodovanih igralcev? - Amel Redžič se vrača po drugi operaciji ključnice in že trenira z nami. Poškodovana rama Žana Gjereka se je stabilizirala, a obeti niso bili dobri, tako da smo decembra dvomili, če bo sploh lahko nadaljeval sezono. Žan je prejšnji teden opravil magnetno resonanco in sedaj čakamo izvid, potem pa se bomo odločili, kaj storiti. Luka Matijaševič prav tako normalno vadi. Sicer sem s prvimi treningi v letu 2016 zadovoljen. Vsi so prisotni, vsi pridno trenirajo, vse je super. - Se pred nadaljevanjem sezone obetajo še kakšne novosti v igralskem kadru? - Vsekakor bomo poskusili pripeljati še kakšnega mladega igralca, da podaljšamo klop. Iskali ga bomo tudi v zamejstvu. Nekaj zamisli imamo, nekaj imen je na spisku, a bomo šg videli, kaj se bo iz tega izcimilo. Prvenstvena pavza je bila vsekakor doborodošla, da smo se odpočili in razčistili misli v glavah, zdaj gremo na polno naprej! Velkavrh zadeva v reprezentančnem dresu Slovenska mlada moška rokometna reprezentanca je v zadnjih dneh v Zrečah odigrala dve prijateljski tekmi z vrstniki iz Avstrije. Na prvem srečanju je bil najboljši slovenski. strelec član Istrabenz plinov Izole Andraž Velkavrh, l