PoStniaa platana v gotovini.
Ptaamnaia iteriika Din 1,—.
LETO IT.
MkJk nek <•» ©poidne, isntmM. s**U1?q ta
HktoaJtoit!*-.-	pramlK*.
■»•Sna MuroCalna: V Ljubljani la po poSti: Din SIO'—, inozemstvo Din 80‘—,
Neodvisen političen !!•
UREDNIŠTVO:
BEKOS GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON STEV. 552. CPRAVNI8TV0: KONGRESNI TRG STEV, 3.
HokapM s* a« Tr*£ajo. — Ogbal po tarifo.
Pismaskiai fpraics]«ai naj m prilodt mamka
n odgovor.
Račan pri postnem fsk. uradu Itov. 13 SSS.
&mljoradniško gibanje.
vojni je v vsej naši državi mogoč-nr,-Daiasl° kmečko gibanje in mnogi so (3«nvali, da bo sploh postalo gospo-zda\eu«lr»\av‘' . Te nade pa se niso niti
ko v vseh sr A SitafiiJL Sloveniii’ ske stranke silno nazadovate ^ svojo komaj priborjeno politično8^^ na Hrvatskem je pod Radičevim VCKj‘ »tvom kmetsko gibanje ostalo močno in o*eglo, sicer odeto tudi v nacionalni in republikanski plašč, dominantno pozicijo v narodu. Vzrok je bil v tem, ker blIa Radičeva stranka predvojna tvor-ki je slonela na dvajsetletnem inten-str ^	me<* nar°dom. Povojne
in an+ tega	imele	za	seboj
zn o so morale nujno nazadovati.
V	resnici so tudi ,
gMe. Vsake	Z
«, v«tao tisoči in tiso« kmetov”!^ kujejo kmetsko misel in da w >■	. r
2“ . Ujf. te“ za°stalosti1 kmeti fWfa strank m kljub močni propagandi, 1 80 jo razvijale stranke, sloneče na Pfotistanovski organizaciji naroda. Ta Zvesta četa pristašev kmetske misli je ječala, da o kmetskem gibanju še ni tt &L°^ena zadnia beseda, temveč da je kan«* vedno dana možnost, da postane kor ■	• giban^e ta^° m°čan faktor, ka-
inllw -malu 1)0 v°jni’ ko 1)110 na ski zadruž^drK°	°,kmet-
položaj kmeta vjj,0.1ttnnlbo1^’ ker ? &i. Mesto da bi ag^l r “ °,	^6J'
»ko lego kmeta saturirala tako, da na aeželi sploh ne bi bilo prostora za nezadovoljnost, pa je gospodarsko stanje vedno obupnejše ter s tem dan ren za učinkovito agitacijo v zrni slu parnega socializma.
gj-v vse to so bile le teoretične kd °S^’ n' se Pa videlo v javnosti, če ZA^i .spl011. dela za zopetno oživljenje joradniškega gibanja v vsej državi, tatea?1 n'so Prižle oblastne volitve in po-
radnikovPreSenetljiv naPredek zemljo-
Nastane vprašanje: ali je ta napredek
posledica pozitivno storjenega dela na vasi in je s tem dokaz, da je že najnižja točka premagana, ali pa je le posledica splošnega razočaranja kmetskega ljudstva nad vsemi vodilnimi strankami, da fo kmetje vsled tega glasovali za najbolj radikalno stranko.
Nedeljska seja glavnega odbora Save-zemljoradnika je prinesla nekaj ias-osti. Na tej aeji je bilo javljeno, da je Pristopil k zemljoradnikom Milan Pri. bicevič in da je sledila njegovemu zgledu cela vrsta srbskih mtelekg,*^ Iz tega se mora sklepati, da je po9tal Savez zemljoradnikov ofenziven, da je že zbral «>liko sile, da mu ni treba biti več v de-z*u*V*’	bodočnost bo poka-
^ > &e so njegovi računi pravilni ali pa
0	optimistični, kakor so bili leta
n naj bodo že ti računi pravilni ali r ’ en<> je izven vsakega dvoma, da mo-^ *emljoradniško vprašanje uspeti le, j, le vsedržavno. Če bi se zemljoradni-k?..vprašanje omejilo le na srbske po-lo e’ Potem bo ravno tako okosteneli srbski ideologiji, kakor je okoste-v..4 radikalna stranka in vse druge sr-J^k6 stranke.
^ 8edržavno gibanje pa more zopet v ^Ijoradniško gibanje postati le, če bo širši*k*i in takoj začelo uveljavljati naj-enakopravnost in če ne bo konec ^”Rove politike izziven«l v stavku, da je *v*aprav vendarle srbska stranka.
Se eno veliko nalogo morajo rešiti
Boj proti Maksimoviču.
Beograd, 22. febr. Vsi poslanski klubi so znova pismeno pozvali svoje člane, da pridejo za gotovo v četrtek v Beograd na skupščinsko sejo, na kateri se bo razpravljalo o obtožnici proti Boži Maksimoviču. To vprašanje postaja aktualno tem bolj, ker se širijo vesti, da bo Maksimovič odstopil kot minister. Nasprotno pa okolica g. Maksimoviča in tudi on sam trdi, da do te ostavke ne bo prišlo, to pa tem manj, ker tudi doslej ministri v takih slučajih niso nikoli podajaji ostavk. Taka praksa se ne sme dovoliti, ker bi se sicer lahko vsaka stranka kadar bi se ji zdelo, spomnila, da bi na la način vrgla neljubega ji ministra.
Posebna pažnja se posveča Slov. ljudski stranki, ki se dosedaj javno še ni opredelila v vprašanju obtožnice proti Maksimoviču. Dr. Korošec je posetil Uzunoviča in se z njim posvetoval o tej stvari. Znano je, da zahteva Korošec od Uzunoviča, naj prisili Maksimoviča k temu, da bo v narodni skupščini agil-nejši, to se pravi, da bo odgovarjal s pojasnili na interpelacije, ki se nanj stavijo.
Kar se tiče same obtožnice, o'tem ni mogoče dobiti nobene informacije. Korošec samo zahteva, naj Maksimovič postopa po potrebah parlamenta, ker bi moral on sicer odpovedati svoje sodelovanje. Po vsem tem izgleda, da je SLS sedaj pred sestankom narodne skupšči-
ne v prav težkem položaju; kajti pokazati mora, koliko je samostojna v vprašanju Bože Maksimoviča in koliko je odvisna od radikalov v vprašanjih, ki prihajajo na dnevni red. člani SLS trde, da imajo glede Maksimoviča svoje določeno stališče. Kako pa bodo nastopili pri razpravi in pri glasovanju o obtožnici, o tem nočejo nič reči, temveč odlašajo s tem za naslednje dneve, ko se bo SLS definitivno odločila. V radikalnem klubu trde, da se SLS glede Maksimoviča ne bo ločila od radikalov, ker smatrajo, da je HSS obtožnico vložila samo zato, da dela težave vsaki stranki, ki gre v vlado brez HSS.
Opozicija trdi, da bo del radikalov glasoval za obtožnico, in to tem prej, ker bo glasovanje tajno. Drugi radikali pa trdijo, da bo ves radikalni klub kompakten in da bo tako onemogočil prizadevanje opozicije. Druga opozicija, ki ni podpisala obtožnice, bo glasovala za njo.
Ne ve se še, ali bodo nezadovoljni radikali ostali pri svojem stališču. Trdi se, da radikali splošno smatrajo, da je vprašanje Bože Maksimoviča notranja zadeva radikalne stranke, ki jo mora rešiti radikalni klub. če bi tokrat ne prišlo do povoljne rešitve, bodo nezadovoljni radikali uveljavili svoje stališče pri glasovanju o proračunu notranjega ministra in mu takrat odrekli svoje glasove.
Demokratska zajednica se ne pogaja z Radičem
Beograd, 22. februarja V zadnjem čase se opaža pri vseh strankah neko kipenje. Mnogo ljudi misli, da morajo
stranke glede ua gospodarsko in socialno stanje v državi svoje dosedanje programe na novo pregledati in če treba spremeniti. Po načelih, ki jih v tem pogledu osvoje, vpoštevaje stanje v vsej državi, naj bi stranke ustanovile bloke za uresničenje novih programov.
Kot prva posledica takega pojmovanja so se zadnn čas ugotovil« ™
...	.	B	lle razlike v nazi-
ranph pn samih radikalih. Dalje se vidi
da je prišlo do sestave Narodnega seljač-I kega kluba, v katerega bi morali vsto-' piti tudi zemljoradniki. Med samostojnimi demokrati je to kipenje dovedlo do tega, da je predvčerajšnjim neka skupina samostojnih demokratov prešla k zemljoradnikom.
To gibanje ni ostalo brez vpliva tudi na samo demokratsko stranko. Znano je, da je pred nekaj dnevi demokratski poslanec Miloš Radosavljevič dal izraza svojemu stališču s tremi zakonskimi načrti zemljoradniškega značaja, ki jih je predlogi narodni skupščini. Za g. Rado-ua\it.Vičem *toji še nekaj drugih demo-
a.. Poslancev, ki trde, da bodo to a vajo v emokratskem klubu in v stranki najenergicneje izvajali. Res je, da takega stalisča ne zastopajo še vsi demokratski poslanci. Zato je že naprej videti izoblikovanje dveh velikih kril znotraj stranke. Eno teh kril dela — kakor se i sodi — na to, da stranka stopi v Hm ožje sodelovanje z vsemd tistimi skupinami, ki zastopajo tudi tako stališče. To bi bil v prvi vrsti Hrvatski seljaški klub, ki se je sedaj strnil z drugo stranko v Narodni seljaški klub.
Drugo krilo demokratske stranke stoji bolj na meščanskem stališču in smatra zemljoradniške interese za drugovrstne.
Glede na vesti, ki so jih prinesli nekateri listi, o izmenjavi smeri in orientacije Demokratske zajednice in o sporazumu, ki se je baje dosegel med Demokratsko zajednico in Narodnim seljaškim klubom, je Demokratska zajednica sinoči izdala tale komunike:
»Nekateri listi so kot senzacijo prinesli vest, da je Demokratska zajednica spremenila pravec in orientacijo ter sklenila sporazum z Narodnim seljaškim klubom o načelnem sodelovanju na skupni liniji glede vseh političnih vprašanj. Dalje, da je g. Davidovič dal Hrvatske-inu seljaškemu klubu jamstvo, glede sivo-jega osebnega nastopanja in nastopanja Demokratske zajednice napram eventu-elnim novim političnim, kombinacijam za vlado. Z vsem tem se spravlja v zvezo razgovor, ki sta ga imela g. Davidovič in g. inž. Košutič.
Pooblaščeni smo, da vse te vesti kar najenergičneje demantirano. Demokratska zajednica ima svoje že določeno stališče tako o politiki sporazuma kot o specielnih političnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Ona nima prav nobenega razloga zato, da bi si za ta svoja staiišča začrtala kako novo linijo.
Razgovori med Davidovičem in inž. Košutičem so bili informativnega značaja, ki niso imeli namena, da bi se napravil kak sklep. Ti razgovori so se nanašali izključno na vprašanja parlamen-tamo-tehničnega sodelovanja med opozicijskimi skupinami.«
zemljoradniki, če hočejo upati na uspeh. Rošiti morajo vprašanje štaba, da bo tehnično pripravljen, če pride veliki treno-tek njih večine, a da bodo tudi močni, kadar bi utegnila vabiti in mamiti ko>-rupcija.
Smo na stališču, da morejo samo produktivni stanovi rešiti gospodarsko krizo. Med produktivnimi sloji pa zavzema kmet prvo mesto in zato presojamo kmetsko gibanje s simpatijo in zato ne i bi želeli, da bi se razočaranje ponovilo.
St. Rad‘č o sklepih zemlja-radnikov.
Zagreb, 22. febr. Stefan Radič je v vlaku od Karlovca do Zagreba sprejel novinarje in jim dal izjavo o sklepu zemljoradnikov glede vstopa v Narodni seljaški klub. Dejal je prilično to-le: Zemljoradniki so v prvi vrsti Srbi, potem šele zemljoradniki. Kot Srbi se boje, da bi jih HSS snedla. Dali jim bomo zato časa, da se te bojazni znebe. Mi bomo šli po vsej državi kot Narodna seljačka stranka, oni pa »neka srbuju*. Ljubše bi mi bilo, če bi bili rekli: »Njih je 50, pa počakajmo, da bo nas tudi toliko!«
Joca Jovanovič zahteva isto kakor Boža Maksimovič. Zemljoradniki so to vprašanje rešili popolnoma po fiskalsko in gosposko in prav nič po kmečko.
Sedaj je tudi v zemljoradniški stranki inteligenca in sicer je tam 300 inetlekhi-alcev. Vsak intelektualec pa je v 5 strankah, tako da je v zemljoradniški stranki zdaj 1500 članov.
Radič je govoril nato o seljaških interesih. Za tem je naglasil, da nima nič proti radikalom, pa če jih narod tudi 200 izvoli. Toda izvoliti jih mora ljudstvo, ne pa policija. Mi se borimo le proti policiji.
Radič ne veruje, da bo ta vlada dobila proračun. Uzunovič je rekel, da ga bomo mi efektivno podpirali pri proračunu. Toda mi ne bomo glasovali za proračurtk Mislimo, da bo proračun vsekakor morala dovršiti močna vlada. Sedanja vlada pa je preslaba za to, da bo s hitrim postopkom spravila proračun pod streho. Gotovo pride še pred t. aprilom do močne koncentracijske vlade.
BARBARIZEM POD ZAŠČITO EVROPE London, 22. febr. Iz Šangaja javljajo, da se je generalna stavka delavcev po proglasitvi obsednega stanja in uvedbi prekega soda znatno razširila. Bilo je nekoliko poskusov sabotaže, toda redarstvo in vojska je vse poskuse že v kali zadušila. Kitajsko redarstvo, ki ga podpirajo čete generala Sunčuanfanga, izvaja strašen teror nad delavstvom, ki stavka. Mnogo stavkujočih delavcev so vojaki na ulicah pobili.
Ubitim so posekali glave, jih nabodli na kole in jih tako prenašali po mestu, da bi oslrašili druge stavkujoče. Trde. da je bilo dosedaj pobitih okoli 80 delavcev, ki so stavkali.
London, 22. febr. Iz šangaja javljajo, da pričakuje general Sunčuanfang pre^ cejšnjih ojačenj in da se pripravlja 50 km daleč od Šangaja spustiti se v odločilno bitko s kantonksimi četami.
PRI VOLITVAH V SOVJETE ZMAGALI KMETJE.
Odesa, 22. febr. V vsej Rusiji so se izvršile volitve sovjetov. V mestih so zmagali z veliko večino komunisti in to službene kandidatne liste. Na deželi pa so bili komunisti poraženi. Kmetje so dobili 90% vseh glasov. Ni dvoma, da bo ta izid vplival tudi na bodočo sovjetsko politiko, ki bo morala spremeniti svoje stališče napram kmetom.
ŠAHOVSKI TURNIR V NEWYORKU.
Newvork, 22. febr. V soboto se je odigralo prvo kolo šahovskega turnirja. Capablanca je igral proti Spielmannu. Igra se je končala remis. Partija med Niemcovičem in Marschallom je bila po peturni borbi prekinjena. Niemcovič je dosegel malo prednost. Prav tako je ostala nedovršena partija Aljehin contra Vidmar.
Kitajski problem."
OSEM VZROKOV ZA SEDANJI POLOŽAJ KITAJSKE.
4. Neanake pogodbe s tujino, ki dajejo ki-bogastvu in to lakoto stalno dražijo tuje-zem>ski politiki, ki bii hoteli žeti svojo lastno pšenico.
2. Pomanjkanje ene močne nacionalne armade, ki bi obvladala surove banditske tolpe in vojaške podpoveljnike, ki vedno hočejo delati lastno politiko.
3. Vzdrža vanje plače željnih najemniških čet kot telesno gardo, ki po mili volji svojih gospodarjev izsesavajo provinco za provinco in onemogočajo vsako možnost rednega proračuna.
4. Neenake pogodbe s tujino, ki dajejo kitajskim trgovcem in tovarnarjem tako slabe pogoje, da ne morejo konkurirati s tujcem.
5. Podpore, ki jih dovoljujejo tuje velesile vojaškim meteorom na nebu kitajske politike v nadi, da morejo s tem ubiti voljo Kitajske, da postane eukopraven Član v družini narodov.
6. Nemočnost naroda, da bi se hipoma združil v eni strasti in v eni jezi. (Na deželi še danes večina prebivalcev ne ve, da je bila ieta 1911. dinastija Mandžurcev vržena.)
7. Življenski standard ljudske množice je tako nizeik, ona je tako zadolžena, da ima samo še čas za vzdihovanje in da brez izbere pozdravlja vsako pot, ki bi mogla njene razmere izboljšati.
8. Pomanjkanje zvez in prometnih sredstev, da bi mogla nacional. liga civilnih križarjev prepotovali deželo in vzbuditi nacionalno zavest naroda in da bi sploh spravila posamezne province v etik.
(Chinese Courier«, Šangaj. Napisali Kitajci v angleščini.)
BOLJŠEVIZEM NA KITAJJSKEM.
.Zmotil bi se, kdor bi mislil, da so Rusi pri najnovejših atakah na Angleže v Kitajski, igrali posebno veliko vlogo. Splošno se govori, da je izdala Rusija 30 do 100 milijonov dolarjev za propagando in da vzdržuje na tisoče agentov po vsej Kitajski. Čeprav ni nobenih točnih informacij, vendar je izven dvoma, da so te številke silno pretirane. Mala vsota denarja seže na Kitajskem daleč. Silno pametno so izkoristili Rusi edino v sebi zaključeno kitajsko organizacijo, dijaštvo, da po. lem njega razvijejo svojo propagando. Ker so univerze na Kitajskem silno slabo dotirane, nj bilo težko, pridobiti si za skromne mesečne plače univerzitetne učitelje, ki 60 nato vzpodbujali radikalne skupine med dijaki k splošen mu boju proti tuji nadvladi. Par voditeljev (vedno mislijo Kitajci, da prihaja rešitev le od »voditeljev«), razstresenih tu pn tam, čeprav skromno plačanih, more povzročiti vse mogoče nemire po vsej Kitajski In to 4SO ti tudi brez dvoma storili.
(Niokola9 Roosevelt v »Foreign - Affairs«. N. Y.)
Nočemo iakozvanih »rdečih« v Kantonu narediti še bolj škrlatnih, kakor pa so; a jih tuni nočemo narediti belih, temveč samo dejstva ei hočemo natanko ogledati. Propaganda, ki je razkričala Kautonce za boljšSvike in komuniste, izhaja iz onih, fei so nasprotniki Kuomintang-programa, ki med drugim zahteva revizijo pogodb. Zelo nefairno početje, ker vidimo, če izvršimo isto preizkušnjo pri politikih Severa, da so ti ravno tako »rdeči«, ko Kantonci. Dr. V. K. Wellington Kvo, ki skuša doseči revizijo japonsko-kitajskega dogovora, bi moral torej biti v jeziku propagandistov »rdeč«. Tako tudi general čangčungčang v Šantungu, ki skuša obnoviti Kitajsko pomorsko suverenost v Tsingtavu, tudi on bi moral veljati kot rdeč. In enako ne smemo prezreti, da je po-vrhovni poveljnik petih provinc Juga, Kian-gu-a Anhveja, Kiangu-a, Čehianga in Fuhie-na! Bil je eden prvih generalov, ki je poslal kitajskim študentom brzojavko in jim obljubil pomoč proti tujcem. On je moral biti tudi rdeč. In enako se smemo prežeti, da je postal »rdeč« tudi kralj reakoionarcev Cangso-lin, ker je uveljavil nov carinski zakon za tuje blago in ker je ta zakon na vsak način v nasprotju z veljavnimi dogovori Jasno je, da obstoji zveza med 'sovjetsko vlado in Kuomintang stranko ler njenim radikalnejšim krilom, Kuominčom. Obe skupini sta prejeli denarno podporo od Rusije in pri obeh delujejo ruski svetovalci, toda vedno ostane odprto vprašanje: Kaj bodo dali Ki-
Po »Quverschnittu«.
tajci tujcem za to podporo? Rusi, v svojem stremljenju, da pridejo nazaj v Azijo, kar je posledica njih poraza v svetovni vojni, so se bavili s kitajskim položajem in si skušali pridobiti Kuomintang in Kuominčau kot tovariše. Japonci so prav isto storili s Čangso-linom, Angleži isto z Vupejfu-jem in Sun-čuaufangom in Amerikanci, da bi izpeljali svojo »blagoslovljeno« misijonsko delo, so se zvezali s »krščanskim« generalom Feug j.u Kriangom, čeprav se je to prijateljstvo sedaj po potovanju Feuga v Moskvo znatno ohladilo.
Brez ozira na zavito vprašanje, kdo pravzaprav hoče in more Kitajsko rešiti, vendar ni dvoma, da rapidno rasteta nacionalizem in boljševizem, če se pod slednjim razume socialno gibanj’e vobče. Čeprav sta postala Ku-omingtanoj in Kuaminčun zastavonoši nacionalističnega pokreta, vendar nimata nobenega monopola, ker se nacionalistična čustva širijo po visej deželi in obstoje celo pod despotizmom Čangsolina, čančungčanga in Sun-čuanfanga, gospodarja Severa.
(»The China Weekly Rewiew«, Shangai.)
Eugen Cen, kantoneki zunanji minister, se je baje pogosto izjavil javno silno v proti-tujskem zmielu. Protiangleško sigurno. Čen je rojen na Trinidadu, na angleških tleh, je angleško vzgojen (in ei nekoč pridobil celo angleško državljanstvo) in zato sovraži vse, kar je angleško — dvomljivo pa je, če je mislil v svojih izjavah vso tujino. Tudi niso izjave oficielnih vsebnosti posebno smer določujoče. Kanton je, kljub svojemu silnemu notranjemu kričanju, za jasno in trezno politiko, ki je precej konservativna.
Kanton ve, ko vsakdo na svetu, da treba v nujnem občevanju s tujimi vladami tudi spoštovati tuje dogovore. Kanton je natančno opazoval dolgotrajno in trdo borbo sovjetske Rusije za časa svoje popolne izoliranosti od drugega sveta. — Kljub vsemu govoričenju v Kantonu o zvezi s sovjetsko Rusijo v svrho velikega dejanja svetovne revolucije stavim vendar, da bi Kanton pokazal polno razumevanje tudi za najmanjšo gesto, če bi Združene države Ameriške ali druge vodilne velesile pokazale le najmanjšo voljo podpirati zmagoviti Kanton. To pa pomeni sprejem pomoči od teh velesil.
(Randall Gould v »The Japaa Advertiser«.)
DROBIŽ.
Gospa Čiang Kaj Šek, žena poveljnika ku-omintanskih čet, je prišla v Šangaj na daljši obisk. Gospa Čiang Kaj Šek je 28 let stara in že šest let tajnica svojega moža. Bila je v spremstvu gospe Cian Či Kiang, predsednika osrednjega izvršilnega odbora kuomintang stranke v Kantonu.
Pri tobačni tovarni Namjang v Šangaju so kitajske delavke razvnele upor in uničile stroje in aparate v vrednosti 20.000 dolarjev. Slišale so, da namerava vodstvo tovarne nabaviti nove 6troje, ki bi prihranili ročno delo. Pet voditeljic je bdio aretiranih.
V Carlton-gledališču v Šangaju se je vršil pod protektoratom mestne ruske organizacije velik ples, da se naberejo sredstva za voditelja ruskih nacionalistov velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Vsi prisotni so bili v uniformah in kostimih stare carske armade in mornarice. Ruski umetniki so zabavali družbo.
• Da dobi sredstva za ekspedicijo Kuomin-tanga na Sever, je v Kantonu zopet dovoljena kaja opiuma. Kdor bi hotel kaditi kjer bi hotel in na karšenkoli način, si lahko kupi to dovoljenje za letnih 1200 dolarjev. Kdor pa kadi opij le na krajih pod nadzorstvom, plača letno 120 dolarjev, ali 10 dolarjev na mesec, toda potem se na dan sme ek*iita le gotovo število gramov Ne pričakujejo sicer, da bi prodali mnogo dovoljenj, temveč pa 81 obetajo od tega, da bodo imeli sedaj možnost tajne kadilce strogo kaznovati, če jih bodo seveda ujeli,
Čen in njegova hčerka.
Če obtožuje grešnike in zločince Anglije, potem gestikulira s svojimi vitkimi rokami razburjen po zraku in skozi zlato obrobljena naočala se bliskajo zvito njegove oči. Govori perfektno angleščino in jo piše bolje, ko mar-sikalk rojen Anglež. Čen ima vedno brezhibno zlikane hlače in pod njimi bele gamaše, obleka pa dela čast njegovemu londonskemu krojaču. Rad citira Kiplinga, IIardy in Keatsa ter je izredno podkovan v angleški literaturi. Marsikatera njegova ironična de-
paša angleški vladi je mojstrovina angleške proze.
Čen je goreč patriot, a je tudi previden. Če ga obiščem v njegovi oddaljeni sobi v J er minus-pa la či, moram iti mimo težko oborožene straže, ki ima puško vedno za strel pripravljeno v desni roki.
Njegova hči Silvija prihaja direktno iz ameriškega College-a in nosi najnovejše panike toalete z evropsko ljubkostjo. V Han-kav je prišla v spremstvu očeta oblečena v krasno se ji prilegajoče jahalne hlače. Prijazni in mladi tajnik Čendo, on je enako po-polen produkt evropskih učiteljev in krojačev. Ti ljudje so na tisoče milj daleč od živ-)jenakih običajev velikega kitajskega prebivalstva. Stanujejo v Terminue-palači, ki razpolaga z vso moderno udobnostjo. Seveda imajo tudi najboljše avtomobile v mestu.
(»China Herold«.)
Politične vesti.
= SLS o upravi oblastnih skupščin.
V	nedeljo je bila v Celju seja ožjega in širšega odbora SLS o smernicah, ki jih naj zavzameta delegaciji stranke v ljubljanski in mariborski oblasti. Sklenjeno je bilo, da imenujeta oblastna kluba SLS v torek na svojih sejah v Mariboru in Ljubljani kandidate za predsedstvo in oblastne odbore skupščin. V splošnem pa se bo ravnala SLS v oblastnih skupščinah po teh načetih: če le kje zakon dovoljuje skupno delovanje oblastnih skupščin, potem naj mariborska in ljubljanska skupščina postopata enako. Posli skupščin se naj vodijo po možnosti skupno, da bo tako v Sloveniji enotna oblastna uprava. V ta namen izvolita delegaciji SLS v mariborski in ljubljanski oblasti skupen izvrševalen odbor. V oblastni skupščini mora vladati največja štedljivost. Dnevnice poslancev se bodo določile šele potem, ko bodo skupščine pričele delovati. Premoženje bivših krono vin Kranjske in štajerske se mora čim preje izročiti oblastnim skupščinam.
—	Kakor se zatrjuje, je bil določen za predsednika ljubljanske oblasti dr. Natlačen, za predsednika mariborske oblasti pa dr. Leskovar.
—	Resolucija Saveza zemljoradnika. O nedeljski seji glavnega odbora Saveza zemljoradnika je bil izdan poseben komunike, v katerem so obsežene glavne zahteve zemljoradnikov. Te zahteve so navedene v šestih točkah. V prvi se kon-statira velik napredek zemljoradnikov pri otlastnih volitvah, zlasti v Bosni. V drugi točki se konstatira, da propada vas vsled obče finančne krize. Nato protestirajo zemljoradniki proti slabi sestavi proračuna, ko se porabi za osebne izdatke cele štiri milijarde, dočim se daje poljedelskemu ministrstvu le 300 milijonov dinarjev. Zaradi tega napovedujejo zemljoradniki še ostrejšo opozicijo proti vladi. Poslanskemu klubu se nalaga, da doseže zmanjšanje in izenačenje davkov V vsej državi, da se zmanjšajo monopol-ske takse in odpravi izvozna carina na poljedelske produkte. Poleg drugih zahtev nalaga odbor poslancem zlasti, da se zavzamejo za dobrovoljce in da se takoj preneha s fakultativnim odkupom veleposestev. Najvažnejša je naslednja točka, ki govori o cdnošajih s HSS. Glasi se: Glavni odbor bo vesel, če se bo znašel v boju za ustvaritev vseh svojih pravičnih zahtev na isti liniji s HSS. Glavni odbor konstatira, da s HSS vodena pogajanja niso privedla do rezultata. Odobrava se stališče izvršilnega odbora pri sedanjih pogajanjih in se mu prepuščajo proste roke pri nadaljnih pogaja-
njih. V nad a! j n ih točkah zahteva glavni odbor zemljoradnikov, da se neha nasilje oblasti proti zemljcradnikom in da se urede naši cdnošaji z vsemi slovanskimi državami, zlasti pa z bratskim seljačkim ruskim narodom.
= Kdo je vse pristopil k zemljoradni-kom. V komuniteju zemljoradnikov se oficijelno navajajo kot novi člani: Milan Pribičevič, zemljoradnik in polkovnik v pokoju, dr. Dušan Bogdanovič, glavni tajnik Saveza dobrovoljcev, dr. Jovanovič) univerzitetni profesor, dr. Kiril Savič, univ. prof., dr. Mijo Mirkovič, tajnik obrtne zbornice in Svetislav Popovič.
= Uroš Stajič, glavni tajnik izvrševal* nega odbora zemljoradničke stranke 0 sodelovanju s HSS. Novinarjem je izj*^! Uroš Stajič o cdnošajih s HSS tole: absolutno ne nameravamo stopiti s HSS v kakšne tehnične kombinacije. Najb0^ bi želeli, da oni sprejmejo naše načei°: Skupaj zemljoradniki, da ustanovim« eno zemljoradniško stranko za vso drža* vo. V tem zmislu se bomo s HSS še raz-govarjali. Potem bomo videli, če so pri njih v resnici iskrene namere za ta političen cilj, (ki ga naj namreč ima Narodni seljački klub).
= Generalna stavka v Šanghaju. " Število stavkujočih stalno raste in P° najnovejših vesteh stavka že 100.000 delavcev. Samo hišni uslužbenci še ne stavkajo, toda tudi oni se bodo po vsej verjetnosti pridružili stavkujočim, ker je propaganda za stavko nad vse silna. Prišlo je tudi že do prvih spopadov med Kitajci in tujci. Da se preprečijo nadaljnji spopadi, je bilo proglašeno nad vsem Šanghajem obsedno stanje.	__
Kratke vesti.
Rusko-japonski dogovor o petrolejskih vrelcih na Sahalinu je bil v nedeljo podpisan.
Vest, da je zagrozil Chamberlain $
priliki diskusije o odnošajih z Rusija1 demisijo, se oficijelno demantira.
Francoska vlada je sklenila, da mora)0 njene čete z orožjem odbiti vsak nap8^ na francosko komisijo v Šangaju, da P3, se francoske čete ne smejo niti najmanj vmešavati v kitajske notranje dogodke.
Ameriška pšenica naj preplavi Evropo. Ameriški parlament je S 214 proti 181 glasovi sprejel zakon, ki omogoča ameriškim farmerjem, da predajajo svojo odvisno pšenico v Evropo tudi P°^ produkcijskimi stroški. Diferenco j1’®1 plača država. V to svrho je dovolj«11 kredit v znesku 250 milijonov dolarje'1.
Japonska ima po angleških vesteh P seben tajen dogovor s Kantonsko vi8"?' Vsled tega se smatra, da so pogajal Angležev s Čenom popolnoma brez p°' mena.
Čehoslovaška dobi v Varni posebno
pristanišče, kakor poroča agentura «Ar-gus». Bolgarska vlada hoče v zvezi s teP ustanoviti bolgarsko - čehoslovaško donavsko paroplovno družbo.
PROSVETA.
Ljubljanska opera. V torek, dne P' t. m. se poje za red B Verdijeva op#4 »Ples v maskah« v običajni zasedbi.
Hrvatski pisatelj Milan Begovič, avt«f drame »Božji človek«, koje premijer? bo v četrtek v ljubljanski drami se p?1' pelje danes v torek popoldne v Ljublj8' no.
Ch. Lucieto:
62
še nista prekoračila francoske meje. Hotel sem to zadevo razjasniti in sem takoj odpotoval v Pariz, da dobim potrebnih podatkov. Na licu mesta sem se prepričal, da so bili podaki iz Berlina napačni.
Oba dezerterja, z imeni Vernier to Gastrat sploh nista obtsojala pri imenovanih polkih in tudi nista bila vpisana niti v seznam izgubljenih vojakov niti v se-
Spomini francoskega vojnega detektiva.
Kar se tiče lopovske bande francoskih dezerterjev v Ženevi, smo bili do pičice natančno poučeni o njenem delovanju, kajti eden naših agentov, pravd junak, je živel med njimi in zahajal v njih družbo v kavarno AmodTu.
Pri raziskovanju dokumentov, katere smo ugrabili Irmi Staiib, sem našel še celo vrsto drugih podatkov;
na primer sledečega:	.	.	.	.	~
v, . -	k;	prideta	preko	meje,	naše	obmejne	straže,	in
James Meyer, znan nemški spijon, naj bo^srečal	^	da	^	ju	prestregU.	Privedli	s
nekaj dni pozneje pn vasi Saint-Jutien-en ueuevois ■	—.„ x   --------------------------  in	^
dva francoska dezerterja, ki bi skušala na tem nmsfu prekoračiti francosko - švicarsko mejo ter bi dobila nato povelje za neko misijo, ki naj bi jo izvršila v bližini Lyona.
V	tej listini sta se tudi nahajali fotografiji obeh dezerterjev, izdelani v antropometričnem uradu v Berlinu.
Ta stvar se mi je zdela čisto nerazumljiva in stavil sem si vprašanje, kako more imeti nemški poroče-vALni urad fotografiji dveh francoskih dezerterjev.
ki
znam dezerterjev.
Kdo sta bila pač ta dva človeka? Ker tega problema nisem mogel rešiti, sem sklenil da vlovim oba dezerterja na francoski meji, predno stopita na nevtral-
nea švicarski tla.
Takoj sem se peljal v Bellegarde na švicarsko mejo, podvojil ono noč, za katero sta se zmenila da .. .	—-l—res se
so mi ju
„ oboroženim spremstvom, a zaman sem ju skušal izpraševati, bila sta nema kot ribe. Ni mi preostalo drugega, kakor, da ju utaknem v zapor.
. Ker pa je bilo treba razčistiti to zadevo do konca, sem uredil vse potrebno in slednjič zvedel resnico.
39. poglavje.
Drzen, toda potreben poskus.
Ker sta obadva »dezerterja« trdovratno molčala, si tega nisem mogel drugače razlagati, kakor da sta nem-
ška agenta, ki sta se po izvršeni misiji v Franciji vračala čez mejo.
Če bi bila res Francoza, tudi dezerterja, bi se bila brezdvomno opravičevala in nas skušala prepričati svoji nedolžnosti, ali pa bi bila vsaj obžalovala svoj nepremišljeni korak. Toda tega nista storila.	,
Po dogovoru s svojimi tovariši na nrnji sem da odvesti oba osumljenca v Pariz, kajti bil sem prepričan, da bosta slednjič že spregovorila.
ge isti večer sta odpotovala v oboroženem spre®« stvu in pozneje sem zvedel, da sta bila v istini nemšk8 špijona. Vernier se je v resnici imenoval Holzmann & Gastrat pa Junker.	^
Vojno sodišče je zapečatilo njiju U9odo... Jam«8 Meyer je pa imel, kakor se spominjate določen sestane z obema »dezerterjema«. Če ta ne bi prišla, je bilo zel možno, da tudi 6n izgine, boječ se nevarnosti.
Naša naloga je bila, da preprečimo, to pa te®; bolj, ker smo iz dokumentov, ki smo jih odvzeli Irt® Staub, zvedeli, da je hotel James Meyer dati Vernietf in Gastratu povelje, naj se odpeljeta v Lyon, in w razstrelita neko tovarno.
Sklenil sem, da grem na sestanek, ki ga je dol<* James Meyer in izbral sem si za to enega svojih to rišev, v katerega sem imel popolno zaupanje in ki ^ razen tega izborno govoril nemško ter bil drzen de«
(Dalje prihodnji6-'
Dnevne vesti.
ALI JE TO V LJUBLJANI NEMOGOČE?
V kraikem prično v Beogradu graditi reprezentančni dom novinarjev.
V nedeljo je imela zagrebška sekcija novinarskega udruženja svoj občni zbor, na katerem je predsednik sporočil, da je za novinarski dom nabranih že 1,500.000 dinarjev in da je zasiguran še nadaljnji milijon dinarjev, tako da se bo namreč že letos lahko pričelo z gradnjo. Stav-bišče je namreč zagrebška občina ze
^Nismo tako bogati ko Zagreb in Beograd toda tudi ne tako revni, da se ne bi slovenska javnost mogla vsaj na skromen način oddolžiti novinarjem.
Ali je morda naše mnenje napačno?
— Ministrski predsednik Uzunovič dobil poljsko odlikovanje. Potisk, poslanik je izročil v nedeljo ministrskemu predsedniku Uzunoviču red »Polonia restituta« ll. razreda, s katerim ga je odlikoval predsednik poljske republike.
Praski občinski svet je nakazal v korist oškodovancem po potresu v Bosni m Hercegovini 20.000 č. kron. Obenem je sklenil, da organizira nabiralno
1	n ^Ve zadnjega potresa.
~ Poljska vlada je nakazala za žrtve potresa 10.000 zlotih.
— Nepotrebno kolkovanje. Številni de-°dajalci in tudi delojemalci kolkujejo
svoje vloge na Okrožni urad za zavarovanje delavcev ali na Osrednji urad. To ni potrebno, kajti po § 189. zakona o zavarovanju delavcev so vse vloge oproščene taks vseh vrst.
— Iz poštne službe. Za tajnika pri poštnem ministrstvu je imenovan pripravnik Janko Hitrec; dalje so imenovane: za arhivsko uradnico pri poštni direkciji v Splitu pripravnica Marija Krulc, za poštno uradnico v Slunju kontraktu-alna poštarica Julka Pavlič, za poštno uradnico v Kamenici konirakiualna poštarica Roza Jerman. Premeščen je iz Zirov v Maribor poštni uradnik Gabrijel Marušič.
Iz sodne službe. Za deželnosodne-svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani je imenovan okrajni sodnik dr. Rudolf Sajovic, za deželnosodnega svetnika in predstojnika okrajnih sodišč sta imenovana v Ptuju dr. Aleksander Pozmk in dr. Slavko Sumenjak, prvi doslej v Sevnici, drugi v Murski Soboti; za sodnika okrajnega sodišča v Celju je imenovan tajnik dr. Fran Suhadolnik.
— Umrl je predvčerajšnjim v Ljublja-p* Posestnik in trgovec Urban Zupanc.
°k°jnik je bil odlcčen naprednjak in nav’dušexi Sokol. Urban Zupanc je bil j^i član upravnega sveta Ljubljanske cr&ditne banke. Njegova hčerka Anica •!e znana slovenska—slikarica. Bil je pristen družabnik ter zlasti v lovskih kro-zelo priljubljen. Bodi mu lahka zemljica.
Brzovlak z brano 15 km na uro. Iz
^benika poročajo: Na progi Šibenik— Mm-80 zmanjšali radi preslabega teme-~,'l|l?st.brz,ovlaka na 15 km na uro! strijj {^erprodukcija advokatov v Av-Vsted tP ^vsbiji je preveč advokatov, uvedel nu** Se ’e Pr*^e*a s^cija, da bi se tresalo t0merus clausus. Te dni je pre-najskih adv^K9®311*6 na zborovanju du-z vsemi proj( v’ Podlog je propadel
enemu glasu. Boli navdu-Innsbrucku"^115 c>ausus so advokati v bi bil	,r	bi predlog sigurno ne
V Innsbrucku je bilo advokatov,
» m«,o 5 50.000 prebivale, *
namreč pred vA- v ‘nn5Ulul-KU le bito dočim	20	d°	25	»dvokalov.
ev naravno
)c dandanes okoli
„ . s 50.““ vec ko preveč
— Vojagi-j,
Potsdamu Se ie9™* v Po,sdamu- v leta 1914 zopet OSfe te dni prvič od damsko garnizijo °Jll?n.p?ra1da- Po,s' HaYe. Parada je Sf1 3encral množico gledalcev. Med n*£ °gromno bajali pruski princ Oskar, v civifri oble” K in številni bivš. oficirji v predvoin-porini. Kot oficielm gost je prisostvo-~ ^radi ameriški poslanik z vojaški-» *. afaSeji. Amerikanci so se, kot poroko nemški listi, za parado zelo zani-..General Haye je imel po inspekci-»M-aH°Vor’ v ka*erem je dejal vojakom: se borimo, mi bomo, če
Potem je zaigrala godba himno, nakar so čete v paradnem koraku odkorakale.
— Kavarna na nekdanjem cesarskem dvoru na Dunaju. Monarhistični krogi na Dunaju so prepadeni. Vzrok temu je, da nameravajo kompetentni faktorji namestiti v takozvanem novem dvoru, ki je bil svoječasno namenjen za prestolonaslednika Ferdinanda, veliko moderno kavarno in kino.
— Gripa v Subotici. Dočim se je zdelo zadnje dni, da gripa v Subotici pojema, je bilo sedaj nenadoma prijavljenih v enem dnevu samo mestnemu fizi-katu kar 97 novih slučajev. Vsled tega je oblast zatvorila vse šole ter odredila, da se morajo kinematografske dvorane po vsaki predstavi pol ure zračiti. Po statistiki mestnega fizikata je obolelo v Subotici za gripo doslej vsega skupaj nad 10.000 oseb. J slučajev je bilo smrtnih.
— Zaradi gripe so zatvorili v^Sarajevu vse Sole' do konca meseca februarja.
— Novi potresni sunki v Koprivnici. Predvčerajšnjem zjutraj so čutili v Koprivnici zopet par močnejših potresnih sunkov. V velikem Bukovcu je nastala med ljudmi v cerkvi precejšnja panika. Škode potres ni povzročil.
— Ruleta v zagrebškem Grad hotelu policijsko prepovedana. V zagrebškem >Grand hoteluc je imel neki klub igralnico, v kateri so se igrale hazardne igre, kot rouelette in baccarat. Te dni je bila igralnica policijsko zatvorjena.
— Težka borba s pobesnelim človekom. Raznašalec novin v Subotici Ivan Vargas je te dni nenadoma pobesnel. Z nožem v roki je jel preganjati po stanovanju svojo ženo in otroke,, katerim se je pa posrečilo pobegniti in zaklenili umobolnega v sobo. Avizirali so policijo, ki je poslala v stanovanje štiri krepke policijske stražnike in štiri bolničarje. Ko so ti sobo odprli, je navalil umobolni tudi nanje z nožem. S težk® muko ga je 8 ljudi končno obvladalo in odvedlo v bolnico. Vargasa je ugriznil pred par dnevi neki pes. Ker pa je ugotovljeno, da je pes zdrav, je moral pobesneli mož iz kakega drugega vzroka.
— Nesreča na morju. Ameriški tovorni parnik »Elkton« je zalotil v bližini havajskih otokov ciklon. Domneva se, da se je parnik potopil in je pri tem poginila vsa 37 mož broječa posadka.
— Katastrofalen vrtinčast vihar. V državah Louisiana, Georgia in Mississi/pi je besnel te dni silen tornado, ki je povzročil ogromno škodo. Pri tem je bilo 33 ljudi ubitih, nad 300 pa težje ali lažje poškodovanih.
— Roparji in orožniki. V Galacu je je bila aretirana te dni roparska tolpa, ki ima na vesti nešteto zločinov. Eden od aretiranih roparjev je izpovedal, da je bil sedež tolpe v Baneani, kjer so bili briganti sporazumljeni z orožniki. Preiskava je faktično ugotovila, da so bili orožniki z roparji v zvezi. Pri aretiranih orožnikih so našli več ukradenih reči.
— Divji zapad v Gorenji šleziji. Kol poročajo iz Varšave, se je pripetil te dni v bližini Szopienic v poljski šleziji drzen roparski napad na električno cestno železnico Michaloviee—Katovice. Pet banditov je skočilo na voz, ki se je nahajal v najhitrejšem diru. Roparji so navalii na sprevodnike ter oropali vse potnike po vrsti. Nato so poškodovali motor in pobegnili. Policija jih je iskala doslej zaman.
— Zdravnika zaklal, ker je smatral, da je zakrivil smrt njegovega sina. Sinček delavca, Italijana Carussa v Ne\v-yorku je obolel za davieo. Carusso je poklical zdravnika Gašperja Pendolo, ki je otroka cepil. Ponoči je otrok kljub temu umrl. Ko je prišel zdravnik prihodnji dan zopet, je zakričal Carusso, da je on kriv smrti njegovega otroka, češ da ga je zastrupil. Zdravnik je protestiral, toda zaman. Med možema se je razvila ljuta borba na živlejnje in smrt, v kateri je končno zdravnik podlegel. Carusso mu je prerezal grlo. Prizor se je odigral vpričo Carussove žene in petero otrok.
— Avtomobil nemškega finančnega jninistra ponesrečil. Iz Berlina poročajo: Finančni minister dr. Kohler se je peljal v soboto z avtomobilom na drsališče na Grunwaldsee-ju. Nenadomg se je udrl led in ministrov avtomobil se je poloptf. Minister in šofer sta se pra-
vočasno rešila. Avtomobil so potegnili pozneje ognjegasci z velikim trudom zopet iz vode.
— Žrebanje številk III. književne tombole Jugoslovenske Matice se prične nepreklicno 4. marca 1.1. Izžrebane številke bodo objavljene vsako soboto, odnosno nedeljo v vseh slovenskih dnevnikih. Tombolske tablice po 3 Din so še do 2. marca riaprodaj pri vseh šolah in podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v Ljubljani pri Novi založbi, Tiskovni zadrugi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslovenske Matice, Šelenburgova ulica 7-II.
Ljubljana.
— Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglase o pokončavanju gosenic, rjavih hroščev in drugega mrčesa, ki so nabiti po mestu in na mestni deski, da se vsi prizadeti ravnajo po njih in se tako izognejo nepotrebnim globam.
1— Samomor. V noči od nedelje na pondeljek se je bil obesil v svojem stanovanju na Gosposvetski cesti lastnik male trgovine s špecerijo 62-letni Karol Fuchs. Vzrok Fuchsovega samomora ni znan, ve se le toliko, da se ga je zadnje dni celo lotevala melanholija. Gotovo pa niso vzrok kake slabe gmotne razmere, ker je Fuchs kot nekdanji črkostavec prejemal od grafične organizacije 1200 ; dinarjev mesečne podpore ter je imel j tudi nekaj skromnih dohodkov od svoje male trgovinice. Bil ie še v nedeljo zvečer pri »Fajmoštru« ter se je vrnil domov ob 11. uri zvečer. Zjutraj ob 11. uri dopoldne je avizirala {»strežnica Antonija Tavčarjeva, da se je moralo Fuchsu kaj pripetiti, ker je njegova trgovina še vedno zaprta. Policijska komisija rev. nadz. Gruden in pol. zdravnik dr. Avra-movič, je ugotovila dejanski stan ter odredila, da 90 prepeljali truplo v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Fuchs ne zapušča nikakih svojcev.
1— J. A. D. Triglav v Ljubljani. V
torek, 22. t. m. ob 20. uri se vrši v salonu gostilne Češnovar (Kolodvorska ul.) obvezen članski sestanek. Dnevni red: 1. Predava tov. Grahor: O Kitajski. 2. Društvena vprašanja. — Dostop imajo tudi nečlani, uvedeni po Triglavnih. — Odbor.
1— Ga. Škerlj Medvedova pripoveduje v sredo 23. februarja ob 5. uri popoldne v Narodnem domu o veselih doživljajih dveh hudoinušnežev Maksa in Morica. To Busch-ovo snov je iz nemščine prevel pred kratkim preminuli g. Amat Škerlj, gimn. ravnatelj v Novem mestu. — T. K. D. Atena.
1— Rožice, ptičice, goske in račke, zajčki in medvedki in kaj vse se še ve,
bo veselo zbrano ob zvokih godbe na ^Predpustni otroški čajanki Atene« 27.
t. m. ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Legitimacije izdaja Ortopedski zavod, Mladika.
1— Poizkus požiga. Prevoznik Josip Zupan na Tržaški cesti na Glincah je opazil v nedeljo ob pol desetih zvečer, da je nekdo natresel pred njegova vrata kup žerjavice, ki je že prežgala veliko luknjo v vratih. Za vratmi se je nahajala velika množina sena in slame in se je le srečnemu slučaju zahvaliti, da so požar pravočasno opazili ter tako preprečili večjo nesrečo. Zločinski požigalec še ni znan.
BRATJE!
Zopet nam je iztrgala neizprosna smrt iz naših vrst enega najboljših članov
brala Urbana Zupanc-a, ki je bil v našem društvu včlanjen polnih 52 let ter do poslednega dne z mladeniškim navdušenjem zasledoval razvoj in napredek jugoslovenskega sokolstva.
Dolžnost nas veže, da ga spremimo v častnem številu na poslednji poti.
Zbirališče članstva v kroju, v torek 22. t. m. ob 2. uri popoldne pred Narodnim domom.
Zdravo!
Odbor »Ljubljanskega Sokola«.
LJUBLJANSKA POROTA.
Šofer Ivan Mandelj na obtožni klopi.
Včeraj se je začelo pred ljubljanskim deželnim sodiščem pomladansko porot-
no zasedanje. Prvi se je zagovarjal šofer Ivan Mandelj, ki je dne 4. januarja t. L ukradel pred glavnim kolodvorom
v Ljubljani poštno vrečo, v kateri se je nahajalo 79.350 dinarjev.
Ivan Mandelj je 25 let star moški, do-
ma v Šmartnem pri Litiji, stanuje pa na Selu pri Ljubljani.
Mandljeva poneverba je svoječasno '/zbudila v Ljubljani mnogo prahu in je javnost radovedno čakala, če bo policija rešila zavozljano uganko. No, policija je hitro aretirala pet oseb, ki so bile osumljene tatvine. Mandelj je bil aretiran ponoči, ob 1. uri zjutraj. Svojo krivdo pa je priznal šele čez štiri dni, v soboto dne 8. januarja.
Porotnemu senatu predseduje predsednik deželnega sodišča Rekar, votanta sla v. sod. svet. Gaber in sodnik Stojkovič, državno pravdništvo zastopa dr. Lavrenčak, obtoženca pa brani dr. Jerič.
Mandelj pripoveduje svoje življenjske podatke ter opisuje, kako je tavino izvršil. Pri vojakih je bil šofer ter ima prestati še ječo dveh mesecev, ker se je brez dovoljenja vozil z avtom in ga znatno poškodoval.
O tatvini pripoveduje, da je dne 4. januarja vozil ambulančni auto, skupno s poštnima uslužbencema Matijem Babnikom in Valentinom Pestotnikom. Na pošti V. na Zaloški cesti je Babnik sprejel pakete in dve denarni vreči, nakar je odpeljal do pošte na glavnem kolodvoru, kjer sta Babnik in Josip Falout oddala ekspeditivno pošto ter sprejela z vlakom došlo pošto. V trenutku, 'ko sta bila oba poštnem uradu, je Mandelj pograbil denarno vrečo iz auta ter jo skril pri kolodvoru. Potem je v auto še naložil pošto pri carinski pošti, nakar je zapeljal proti glavni pošti, kjer so pri sprejemu ob 8. zvečer ugotovili, da manjka denarna vreča.
Mandelj je na vprašanje, če kaj ve, kam bi izginila denarna vreča, odvrnil, da ga nič ne briga, ker ima on skrbeti le za auto.
Ko je dobil potrdilo o vožnji najprej na kolodvor, tam raztrgal vrečo in si po-basal denar v žepe, vrečo pa skril v ilovico. Doma je povedal o svojem dejanju očetu, ki je nato skril denar v svoj suknjič. Zase si je Mandelj pridržal le majhen znesek. Naslednjega dne je Mandljeva žena. odnesla denar spravit k svoji materi Prašnikarjevi na Glince, kjer ga je policija našla v soboto, 3. januarja.
Mandelj se zagovarja, da je tatvino izvršil v stiski, ker je bila žena bolehna, ker je prezgodaj porodila in da je imel veliko stroškov.
Zaslišane so bile priče Hutmannova, upraviteljica pošte na Zaloški cesti, dalje uradnica iste pošte Sterlekarjeva, ki je denar izročila Babniku, dalje poštna nastavljenca Babnik in Falout.
Ves čas obravnave je Mandelj vztrajal pri tem, da ni vzel vreče iz automobila, temveč da jo je pobral na tleh, kamor je padla.
Porotniki so edino glavno vprašanje o krivdi potrdili z 11 proti 1 glasu, nakar je bil Mandelj obsojen na osemnajst mesecev težke ječe.
Razpravi je prisostvovalo veliko število občinstva, večinoma poštnih usležben-cev ter prebivalcev Sela. Razprava se je končala opoldne.
Vlom pri zagorskem gerentu.
Razpravi proti šoferju Ivanu Mandelju je takoj sledila razprava proti 21-letne-mu mladeniču Francu Klavsu. Klavs je dne 29. oktobra 1926 vlomil v stanovanje Dragotina Korbarja, gostilničarja in ge-renta v Zagorju ob Savi. Napravil je lep plen in odnesel približno 160.000 Din, nato pa pobegnil na Hrvatsko in še naprej v Vojvodino. Deset dni po vlomu je bil v Somboru aretiran in izročen ljubljanskemu sodišču. Tekom teh desetih dni je Klaus precej dobro živel, zapravil je namreč 47.000 Din, ostalih 113.000 pa so še našli pri njem.
Klav priznava vlom, izgovarja se, da je bil zelo lačen in da do takrat že več dni ni jedel.
Porotniki so edino glavno vprašanje o krivdi soglasno potrdili, nakar je bil Klavs obsojen na pet let težke ječe.
Gospodarstvo.
Ljubljanska bona, dne 21. februarja 1927.
(Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) — Vrednote : investicijsko 0 — 87, Vojna škoda 0 — 335, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 150 (150), Mer-kantilna 99 — 100, Praštediona 920 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Strojne 85 — 0, Trbovlje 0 — 390, Vevče 120 — 0, Split cement 725 — 0, Stavbna 55 — 65, Sežir 0 — 104. — Blago: Zaključeni 4 vagoni leea. Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke neiapremenjena.
Zagreb, 21. februarja. Devize: Newyork
ček 56.75—56.95, London izplačilo 276—276.8, Pariz izplačilo 223—225, Dunaj izplačilo 801—804, Berlin izplačilo 1349—1352, 'Budimpešta izplačilo 996—990, Italija izplačilo 25i:55—253.55,Praga izplačilo 168.3—169.1.
Čurih, 21. februarja. Berlin 123.2375, New-yark 519 in petnajst šetnajstink, London 25;22, Pariz 20.36, Milan 22.9375, Praga 15.40, Budimpešta 90.90, Soiija 33.75, Dunaj 73.225.
BARUH SPINOZA.
Včeraj je minulo 251 let, odkar je umrl Baruh Spinoza.
Gothe pravi, da ni vplivala nobena knjiga nanj tako kot Spinozova »Etika«.
Gothe pa ni edini njegov častilec, Leibnitz ga je osebno obiskal, Kont ga je študiral s posebnim zanimanjem, Fichte, Schnelling, Hegel, Moses, Mendelssohn, Jakobi, Lersnig so bili entuzi-azmirani zanj.
Kako si je pa razlagati, da dandanes celo izobraženo občinstvo o filozofič-nem sistemu tega moža v splošnem nima niti pojma. Kdor je predaval njegovo »Etiko«, ta ve, da stavi jasni, toda suhoparni način izražanja in matematično precizni stil na povprečnega citate-lja vse prevelike zahteve. Nihče še ni podal svojih misli v tako kratki, koncisni in lapidarni obliki kot Baruh Spinoza.
Aksiome njegove »Etike« so ekstrahirali iz ostalega teksta, ki služi samo v razlago: če pa bi hoteli temeljne misli njegovega filozofičnega sistema resumira-ti, bi se dali natisniti na eni sami tiskovni poli. Umqyno je, da je težko konsu-mirati obširni sistem tako velikega misleca v tako koncentrirani obliki. Spinoza ni hotel delati za svoje misli nikdar reklame, posledica dejstva, da ni nameraval biti nikdar popularen je, da so proučili njegovo ogromno miselno delo v vsej njegovi veličastnosti samo maloštevilni izvoljenci.
Baruh Spinoza je bil rojen dne 24. novembra leta 1632, kot sin židovskih sta-rišev, ki so bili pobegnili iz Židom sovražne Portugalske na Nizozemsko. Stariši so hoteli napraviti iz njega ra-binca. Hitro dozoreli deček je videl že
v	svoji rani mladosti, kako besno so preganjali portugalski židi odpadnike. Uriel Acosta se je dal, da bi se izognil proklestvu židovske občine v Amsterdamu pred zbrano občino telesno kaznovati. Sramota, ki jo je pretrpel, je vplivala nanj tako porazno, da se je ustrelil. Ko so se Spinozove misli pozneje bolj in bolj oddaljile od židovskih dogem, je moral občutiti na lastnem te-
lesu, kako usodepolne posledice so čakale onega, ki je izzval jezo ortodoksnih Židov. Teh Židov ni preganjala zaman več stoletij; španska inkvizicija: čeprav niso mogli razpolagati z ječo in grmado, so mogli proglasiti pravoverni židi nad odpadnikom družabni in gospodarski bojkot. Toda Spinoza je bil bolj hladen kot temperamentni Acosta; on svojih naukov ni preklical, dasi so uporabili rabini vsa sredstva, da bi bili nekdanjega tako nadopolnega učenca talmud — thora — šole zopet pridobili. Spinoza je odklonil celo letno plačo 1000 goldinarjev, ki so mu jo ponujali za to, da bi prenehal s svojim opozicionističnim nastopanjem.
Tako se je zgodilo, da je bil dne 27. julija 1656 v amsterdamski sinagogi slovesno proklet. Toda, kakor je črtala frankfurtska mestna uprava svoječasno Goetheja cum infamia z liste svojih občanov ter ga je imenovala pozneje častnim meščanom, tako je zbirala amsterdamska izraelitična občina pozneje vse dokumente o Spinozi ter ga je smatrala za svojega najslavnejšega sina.
Seve^ je bilo to mnogo let po njego-
vi	smrti in ni moglo siromašnemu filozofu za časa njegovega življenja prav
nič koristiti. On se je vzdrževal s tem,, da je brusil stekla za očala in tp delo je pač mnogo krivo, da je Spinoza tako mlad umrl: zakaj neprestano udihavanje steklenega prahu je škodovalo njegovim slabim prsim ter je pospešilo tuberkulozo, za katero je umrl.
Karakteristično za Spiniozino noble-so je njegovo nastopanje v denarnih zadevah. Dolga leta se je ljuto tožaril s svojo sestro radi dedščine, ki mu je kot krivvoercu niso hoteli priznati. Kp pa je končno proces dobil, je prepusjfj vso zapuščino svoji sestri. Obdržal samo preprosto posteljo in rjuho in de--lal je neumorno v svoji optični delaV' nici dalje ter se ni nikdar pritoževal radi svoje bridke usode.
Spinoza je bil res eden od redkih filozofov, katerih življenje je harmonira-lo z njegovimi nauki. Na racionalističen način je propagiral etično svetovno naziranje, ki naj bi odrešilo svet vsega gorja s krotenjem strasti in obvladanjem človeške duše.
Sicer ni hotel odvzeti človeku borbenosti, hotel je privesti ljudi samo do tega, da bi se, namesto da se bore drug proti drugemu, borili skupno in drug za drugega zoper krivice narave.
F. Britten Austin:
Pariška obleka
V neikaj minutah smo bili v avtomobilu: gospa Monnier, Quentin Quayne, gospod I>ieulafoy in jaz. Z obeana policistoma pri šoferju smo odbrzeli k beaujanriki bolnici. Pustili so nas takoj notri. Zadostovalo je kratko pojasnilo in že nas je strežnica od vedlo °v 9obo, kjer je ležal v postelji Jule« Monnier. Bil je to mož približno štiridesetih let. Ozki obraz mu je bil spačen, oči eo mu napol posteklenele in zelenkasto sava barva njegovih potez je že naznanjala bližnjo smrt. Ko smo se približali, so se mu oči malo zasvetile, znamenje, da je spoznal svojo mater. Obrnil se je do nje, ko se je tresoč približala postelji. Videl sem, kako so se njegove ustnice napele k besedi: »Mati!c Nato je zagledal gospoda Dieulafoya. S slabo kretnjo mu je namignil, naj stopi bMžje. Juvelir je stopil k postelji.
>Dal... sem ... jih..je zašepetal umirajoči ... stresel ga je mraz in zaprle so se urni oči.
*No ... komu,... komu .. ?< vpraša gospod Dieulaioy.
Toda nesrečni Monnier je bil že mrtev. Z divjim krikom se je zgrudila nad truplom
njegova mati.
Stanje gospe Monnier je bdlo tako nevarno, da so zdravniki določili, da mora ostati v bolnici. Se prodno smo se poslovili, smo imeli
kratek razgovor z zdravnikom, ki je sprejel Julesa Monniera.
»Samomor?« je ponovil naše vprašanje in dviignil obnvi. »Navidezno samoumor. Bil je v Camps Elyis6es, blizu Alcazarja, nekaj minut po desetih. Paznik je slišal pok, tekel tja in našel gospoda Monniera, ki je ležal na tleh, poleg sebe pa je imel revolver. Ni mogel več govoriti, ko so ga prinesli sem.«
i>Hm,< je menil šef, »upam, da so preiskali njegove žepe. Ali si moremo ogledati, kaj je bilo v njih. Mogoče najdemo ključ do skrivnosti, gospod Dieula!oy,« pravi juveiirju. »Kdo ve?c
Vodstvo bolnice ni delalo niikakih nadaljnjih ovir ter nam je pokazalo visebino žepov: listnica, šop ključev, nekaj Inankov drobiža, zavoj bankovcev v znesku nekaj stotin frankov in revolver, iz katerega je bil izstreljen en strel. Quentin Quagne ga površno pregleda.
»In to tukaj?« vpraša in pokaže na košček papirja. ,
»To so našli pri njem v teloviuikovem ie-
pu,« je bil odgovor	,
Pogledal -sem pisavo na papirju. Kar je bilo napisanega, je imelo prav čudno vsebino, ča je sploh imelo kako.
»C. E. 10,« je bilo vse, kar je bilo napisano na papirju.
lOpozoril bi vas na to,« pravi mr. Quayne in se obme do starejšega policista, »da gre tu le težko za samoumor, temveč za umor,
dragi prijatelj; ta „C. E. 10” najbrže pomeni, da se je hotel kdo sestati ob 10. v Champs Elysees z Monnierom in da je ta ustrelil Monniera. Samomorilci se le redkokdaj ustrele v pnsa. Priporočam vam, da izsledite lastnika tega revolverja:* Nato pa pravi juveiirju: »Sedaj pa predlagam, da obiščemo stanovanje te nesrečne gospodične Levasšeur. Naš mali misterij se bo menda kar sam razvodja!, gospod Dieulaloy.«
Policist nam je povedal naslov, nakar smo odbrzeli preko Hausmannovega boulevarda ravno do stanovanja gospodične Lauvasseur, ki je bilo za cerkvijo. Vso pot pa je gospod Dieulafoy govoril o tragediji, ki je zadela njegovega najboljšega sotrudnika.
»Nikdar si ne bi mislil kaj takega,« je vzkliknil. »Nikdar! Monnier je bil naravnost idealen mož za trgovino, kakor jo imam jaz. Miren, dostojen, točen, hladen — dvajset let sem delal skupno z njim in o^odi m«®1 opazil niti najmanjše površnosti, ali celo, da bi imel le en sou (5 santimov) dolga. In ravno on me je moral sedaj prevarati pod to častitljivo masko! Ah! Če bi le slutil, da ima razmerje s kako igralko!«
»Kaj bi storili potem?« vpraša (Jueratnn Quayne.
»Moj Bog! Takoj bi ga vrgel preko praga. Če pride kak mož v roke lahkomiselne ženske, že ni več vreden zaupanja. Taka trgovina, kakor je moja, nudi preveč izkušnjav onemu, ki se spušča v to, da zadovoljuje ti-
soč in dvema kapricama kake male damice iz gledališča »Follies Parisiennes«. In AngeJe Levasseur! Ta je vendar znana. Že dva nU" lijonarja je ruinirala. Vem samo to, da bi Monniera vrgel akoan vrata in Se kafloo hilro!«
.»Ali je imel razen plače, ki ste mu jo dajali, še kake dohodke?«
*Ne.«
»Hm... in koliko bi bila tržna cena t«1
diamantov?«
»V svoji sedanji obliki se ne morejo prodati. Vsak dostojen trgovec bi jih takoj spoznal. Toda, 5e jih razsekajo, eo vredni že nekaj milijard fran&ov.«
»Dovolj, da zadovoljijo celo mademodseHe Angele, ki je imela toliko zahtev. Vsaj jafc mislim tako,« pravi mr. Quayne.
V eksoti&io opremljenem stanovanju umorjene igralke smo našli policijskega komisarja, ki je izpraševal igralkino hišno. Trop]«' so že prenesli v mrtvašnico in poiieija se je ravno bavila * .tem, da zabeleži igralflanp efekte in da napiše poročilo o tragediji.
Naš prihod in dogodek, Uti ga je OM--Quayne hitro povedal komisarju (policijske pomoči ni mogoče več pogrešati, je izjavil Quayne juveiirju, ki se je temu upiral) sta vidno razplamtela uradnikovo vnetost.
»Diamanti vredni dve milijardi frankov,« je vzkliknil. »Moj Bog. Potem pa moram c.-preiskati stanovanje!!«
(Dalje prih.)
NajboljSi šivalni stroj in kolo
le edino le
■a dom, obrt In Industrijo v vieh oprtmah.
Isto tam pletilni stroj 9UBHO
Muk I WIM|«
Vofletna garnidla
Ditmk* u p»prwll*.
Mita mm, tu* M efcrok*.
Josip Peteline
Mublfana
Mb« PfritrMtttf
MALI O G LASI
vsaki' *_“**“	511	de^c*°	tiska111'
beseda 5t> para,
*itp i
Kurivo!
Pogačnik, Bohoričeva 5, (Tabor), Telefon 40*.
Oddam
sobo sa 2 gospoda. Električna luč. K-i* pove uprava tega lista.
Proda te ceac
kompletni nemiko-angle-iki »lovar in nekaj angle-Iških knjig. — Naslov pove uprava Nar. Dnevnika.
Ullstein’s Welt-geschichte
6 knjig, elegantno vezane, za Din 1200. -nna prodaj. Naslov v upravi.
Knjigovodkinja
bilancistka, samostojna moč l večletno prakso, vešča korespondence in strojepisja išče službo v mestu ali na deželi. Nastopi takoj. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Točna«.
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
j 7-------
najllnejši in najokusnejši na-mizni kis Iz vinskega kisa.
,	ZAHTEVAJTE PONUDBO 1	'•C
Tehnično In hlglJcnlCno najmoder-neje urejena Risar na v Jugoslaviji-^
PUamai Ljubljana, Dunajska cesta »U la, IL nadstropje.
Premog - Čebin
WoH*ra l/II. - Tele«. 6«
Sostanovalca
iščem. 170 Din meaečno. Kje, pove
listu.
posbedniSki m Ss»k»*-
:q»Kl DUHKAU
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41.
»Jsvk
Telefon Int. M-
PODRUŽNICE:	J«*«*»Ice,	RaReK-
Obt«l|i tM » to stroko
„ spadajoč« pošto Mjhltrs}« to pod k* lantalml pogoJL
Zastopniki
ekspr«
ladajatalj:
poiUJk«
S. O. N.
Javljamo tužno vest, da je včeraj" preminul član upravnega sveta našega zavoda, gospod,,j St!
URBAN ZUPANEC
zasebnik v Ljubljani.
Blaaemu pokojniku, ki si je kot soustanovitelj in mno-qoMm upravni svetnik našega zavoda pridobil nepozabnih zaslug, ohranili bodemo hvaležen in časten spomin.
V Ljubljani, 21. februarja 1927.
Uprava
Ljubljanske kreditne banke.
fcatanikar. — Dr*J*js
St#U*. - Z* tlakarmo >lta*ttr< odgovarja And»j 9»w. *« *