Katoll&k cerkven list. Danica ishaja vsaft pete* n« celi poli. iu velj* po pošn za celo leto 4 Jd '•«• Vr- ** P«»l - gM. 4° kr i ih rt Ma 1 jfM. SO kr V tiHknrnici sprejemana sa leto 4 pold., zh jolleUŽ gld., sa eetert ! «rl; nho sadt-ne ua ta dan praznik. i*id«- Danica . Duhoven jih :nirn< p »slušajo. p »tlej pravij«. • prav; zdaj pa pojdite nekoliko v cerkev in molite." Se ve da, precej ubogajo, in glej! v cerkev grede zagledajo na pred imenovanem grobu Marijo sedeti z Božjim Sinom na desni roki: otroci tedaj krir tu pokleknejo in molijo; četert ure ostane pri njih. — Memogrede bodi omenjeno, da je bila ranjca sestra iv> blaga bog«djubna deklina, vsim mladini za izgled; gosp. župnik j«- kar n more]«« pozabiti. Postavili so ji krasen spomin« k na grob Na levi strani je zapihano: „(), Marija, blagoi mu, kteri Tebi služi in v Tebe zaupa!" Na desni pa. ,,Blagor jim, kteri so čistega serca, ker Boga bodo gledali." Inspredej: „Tukaj počivajo minljivi ostanki moj«; ljube sestre Klizabete. Detinsko pobožno j«« l>il«» njeno življenje. Marija je bila njena tolažba in njeno veselju. Veselo je vedno ostalo njeno serce tudi v naj v ••čem terpljenji" itd. V sredo vel. serp.) okoli dveh popoldne je dela Katrica pred hišo svojih staršev, tovaršiea Suzana je bila p* leg nje. Pridružijo se jima še rlrugi domači. Deklice se zagledate proti nebesom. „Zakaj gledate tako proti nebesom?" vprašajo Suzanina mati. ,, (i leda ve, je odgovor, kako 4 angelji i/, nebes hitijo; eden je v zlati, eden v višnjevi in ona dva v beli barvi." Potem vidite priti še 11 angeljev. tako da je pri vsakem izmed pričujočih po en angelj stal. Ko je kteri vstal in proč šel, ste rekle, da gre tudi angelj ž njim. Ta prikazen an geljev varuhov je terpela do štirih. Zvečer ob Marijnem zvononji spet pride Suzana v hišo svoje prijateljice Katriee Hubertusove. Prikaz- s«-Marija z Jezusom v naročji in kmali potem zagledate še belega goloba nad glavo Jezusa in Marij«; t«-r zapišite glas: „Ta je moj preljubi Sin, nad kterim imam dopadajenje". V tem hij»'i pribiti s.s Marjetica in oče Hubertus jo vprašajo: ,.Kaj pa sliši-Y" Precej odirovori: ,,Ta je enoj preljubi Sin, nad kterim imam dopadajenje! Kaj, da vi nič ne slišite? glas tako kliče, da bi ga morala vsa vas slišati." Kake sedemkrati slišijo tako klicati; pott>m odhaja Mati Božja in otroci hitijo z dru-zimi vred pred hišo, željno gledaje nakviško za njo in Marjetica reče: „Zdaj se nebesa odpirajo, — zdaj je zginila." Nato pravijo otroci: ,,Zdaj pridejo angelji", in vidijo jih najpred tri, potlej šest in potem osem. Med tem prihaja čedalje več ljudi, pa tudi — več angeljev, tako, da ima vsak pričujočih angelja zraven sebe. bilo jih je kakih 40. Kako natanko so otroci vidili, lahko spoznamo iz tega, ker so nekterim rekli: ,,Ti imaš že angelja, toraj lahko odstopiš; ti pa se vstopi naprej, še nimaš angelja; ti imaš višnjevega angelja, tipa belega." V petek (11. vel. serp.) greste dve izmed izvoljenih deklic proti tolikanj priljubljenemu gozdu pevajoč po poti lepo pesmico. Ko blizo pridete, se vsedete v travo kraj gozda. V veliko veselje njima se prikaže Marija /. Božjim Detetom v naročji. Pa ne zii se jima to še zadosti, nekaj ju neustavljivo vleče tje v gozd, prav na skrivnostni kraj; zato vprašate svojo nebeško varhinjo, če bi bilo varno v gozdu. Ko jima priterdi, hitro tečete na kraj prikazovanja. Tam nastavljena straža jima brani prav blizo iti. Toda kaka krasota se jima odpre pred očmi! Ternjev plot, s kterim je bil že več časa milostni prostor obgrajen, se jima vidi spremenjen v same rožne germiče, ki so polni prekrasnih vertnic. Zra\en stražnikov vidite njihove angelje varuhe v bli-ščeči obleki. Nad vse lepa pa je Marija v sredi cvetečih vertnic vsa svitla v beli obleki; spet vidite nad njogo lobčeka, spet slišite glas: „Ta je moj preljubeznjivi Sin" itd. Ni čuda, da veselja poskakujete, z rokami ploskate in doiua radostno pripovedujete: „Tako lepa, kakor ta pot, Mati Božja s: nikoli ni bila." 15. vel. serp., praznik Marij nega vnebovzetja, sc jim je pervikrat v cerkvi prikazala nebeška Kraljica; od tukr<*t pa skor vsak dan: včasih ravno pred njimi, med drugimi otroci, da so morale še klečečim nekoliko noge odmakniti, da je imela prostor, včasih med njimi, včasih na oltarji in sicer zmir na tisti strani, kjer so bili mašnik. 11. kimovca so bile vse tri na dvorišči neke sosedove hiše; nenadoma zagledajo od milostnega kraja bližati >e čudovito procesijo po zraku. Bila jc procesija samih otrok, v različnih barvah oblečenih, z venčeki na mladostnih glavicah. Eden, ki se je v mnogoverstnih barvah posebno lesketal, je vprašal deklice: ,,Ali ne veste, kdo >cm jaz?" Odgovorijo: „Ne!" — „Jaz sem", ga slišijo reči, „naj viši angelj v nebesih in hočem iti po dobrega otroka.' ,,Po kterega dobrega otroka?" vprašajo zaupljivo deklice. Odgovor: „Po dobrega otroka Jakopa S." *) „Kdaj pa V" hitijo otroci dalje popraš--vati. Toda nato ne dobijo odgovora, temuč le prepoved, da tega ne sinejo praviti, dokler se ne zgodi. — Mali .lakec je bil nekako leto star in do tedaj pojtolnoma zdrav. Toda nekaj dni potem začne hudo kašljati in čez 1<» remljali mer-lička na pokopališče. Nad njim je bila podoba goloba, dokler ni opravilo minulo. Ko gredo potem pričujoči v • crkcv, golob zgine, angelji v zraku pa gredo tudi v cerkev. Kes, predolgo bi bilo, ko bi vam hotel vse tako natanko popisovati, kajti prikazovanje jc terpelo do konca 1. lsTi'». pa tudi še lansko leto, kakor je bilo obljubljeno, ves čas do .'>. kimovca 1*77. Še takrat, ko so '} -S. k rit!.uur. zarad sodnijskih preiskav deklice nekaj časa v drugem kraji bivale, jih zvesta Mati ni zapustila. Večidef je bilo prikazovanje navadno, mnogokrat so pa tudi še kaj posebnega vidile, n. j>r. veliko angeljev, ki so kleče okrog Marije s sklenjenimi in povzdignjenimi rokami molili ali pa j»eli nebeško lepo pesem, ktero so razumele (ko je bila taka, kakoršno so same znale), večidel pi jim je bilo to angeljsko petje nerazumljivo; vidile so parkrat tudi čudovito bliščečo glavo, kakor nekdaj blaženi Nikolaj Fluenski (t 14*7), večkrat bele podobe, o kterih jim je bilo razodeto, da so duše iz vic, in naročeno, koliko naj molijo za nje itd. V tacih okoliščinah se vam ne bo treba čuditi, Če so deklice vedno na Marijo mislile, če je nedolžno ser-čice bilo vedno naj raje ie jiri ljubljeni Materi Mariji. Se kadar so se po vertih in travnikih svojih staršev (kjer straža ni mogla braniti) za kratek čas kaj poigrale, kakor se otroci sploh radi razvedrujete, je bilo vse le bolj na Jezusa in Marijo obernjeno. Sicer pa so ostale ponižne, priproste deklice, kakor bi se jim nič ne bilo primerilo. Starši in otroci so ostali kakor pred tako potlej pri svojih starih kmetiških navadah. Na tisoče je prihajalo romarjev od vsih krajev, večkrat prav od daleč, nizkega pa tudi imenitnega stanu: med drugimi grotinje, baronovke, princesinje in kneginje (n. pr. Thurn in Taxis itd.) Prišla je imenitna gospoda, ki je imela seboj služabnike in dekle imecitniše, kakor so v Marpingenu gospodarji in gospodinje. Pa kako priprosto vse, kako po domače! Deklice so vse enako sprejemale: desno roko so jim podajale, kakor je tu stara poštena navada. Nek romar pripoveduje, da je bila imenitna gospa vsa ginjena in je hotla eno izmed deklic poljubiti, pa ta ni hotla, ker podučena je bila, da sme le parno starše svoje poljubovati! V priprostih kmetiških hišah so zadovoljno in veselo prenočevali oni, ki so vajeni po leskečih palačah vse zložne razvajenosti. Pa rnvno v hišah treh izvoljenih deklic so naj raje prenočevali in ž njuni rožni venec molili, tako kakor je pri poštenih kmečkih hišah navada, in mnogi so potem terdili, da tako pobožno in priserčno ga že dolgo ali pa še nikoli niso m« gli moliti. Denarja niso hotele dcklice nikakoršnega sprejemati, čeravno so revni; pač pa so veselo vzele, če se jim je kaka podobica ponudila ali kak enak spominek, pa so tudi same rade dajale podobice za spomin, ali pa so se na prinesene podobice podpisovale, dokler niso bile polnoma utrujene. Sploh so bile viditi vesele in zdrave, le Marjetica je večkrat kaj obolela in proti zadnjemu se ji je lani bolezen tako nevarno povernila, da se je bilo že smerti bati. Beržkone je bila kaka pljučna bolezen, in ker je vedno bolj pešala in hirala, so sklenili skerbni duhoven jo previditi. Kar v bolniški postelji jo pripravljajo za pervo sv. obhajilo; sej tacega otroka je bilo pač iahko pripraviti. Ko sc je približal dan pervega sv. obhajila, je bila vsa Kunceva hiša praznično ozališana, zlasti pa izbica, v kteri je bila Marijna ljubljenka; postelja je bila z belim preprežena, Marjetica sama je vsa v belo oblečena ležala kakor angelj iz nebes in pričakovala svojega Jezusa, ki ga je tolikrat gledala v Marijnem naročji, zdaj pa ga imela pervikrat sprejeti. Veliko število ijudi domačih in tujih — med njimi tudi imenitnega stanu — je klečalo v hiši in zunaj hiše, ko so prišli z Bogom. Med sv. opravilom je vidila bolnica Marijo pri nogah svoje posteljice. Tudi Katrica jo je vidila, Suzane ni bilo zraven, bila je zaderžana. Po obhajilu se je zboljšalo mali bolnici. Vprašala je tudi brezmadežno Devico, če bi sc smela njene noge dotakniti, da bi ozdravela. Prošnja ji je bila uslišana. S cer pa če so jo vprašali, ali bi ne hotela umreti in za angelja v nebesih biti, se je njeno obličje razveselilo in brez temuč spričaje, da so kervavo potrebne, vzlasti dan skerbi je rekla: da. danes, da se tako more ž njimi postaviti jez novodob- Približal se je konec milostnega časa. Do 30.000 nim mislim in nasorom, ki hočejo poplaviti vse, kar ljudi je prihajalo zadnje dni; po poldrugo uro so zadnje spominja na Boga, vero in cerkev. Ta duh časov' in ti nedelje v cerkvi obhajali romarje. Brez števila ljudi je novodobni nazori, ki dan danes tako mogočno gospodu- moralo pod milim nebom prenočiti pred zadnjim dne- j*j«>, niso in ne morejo biti merilo, po kterem naj se vom. Kar pa tri izvoljene Marij ne hčerke zadeva, je popisala starejša sestra Marjete Kunceve tako-le: „V ponedeljek, 3. kimovea, otroci pri sv. maši niso vidili Matere Božje. Ko smo to slišali, smo se res morali vsi jokati, ker menili smo, da je za zmiraj zginila. Ko je Metika iz šole prišla, smo jo z velikim hrepenenjem pričakovali in res — vidila je Mater Božjo v šoli. Zdaj smo imeli vendar upanje, da je še le danes zadnji dan. Popoldne so šli trije otroci v gozd s svojimi starši in so molili. Tam so spet vidili Mater Božjo in so otroci vprašali, kdaj se ima zadnjič prikazati. Za odgovor so dobili: Nocoj do osmih. Ko so otroci nazaj prišli, so šli v hišo Katrice Hubertusove in so molili, kjer so spet vidili presv. Devico in sicer v beli obleki. Ko je prišla Metika k nam, smo berž začeli rožni venec moliti in vidila je Mater Božjo do četertega odstavka pri peti Cešenasimariji. Njene zadnje besede so bile: „Molite veliko!" In zdaj je zginila; zginila za zmiraj." Otroci! zdaj ste vidili, kako Marija ljubi one, kteri njo ljubijo; slišali ste, kako odgovarja onim, ki jo vprašajo: „kaj hočemo storiti?" Vselej jim veleva: „Molite! Nikar ne grešite!" O kako ona skerbi za sveto nedolžnost svojih otrok! Da bi si jo vedno ohranili, jih tolikrat opominja, naj molijo, naj zlasti kličejo tretjo Božjo osebo, sv. Duha, za razsvitljenje, da bi med sedanjimi zmotami spoznali pravo pot, spoznali, kako gerd je greh in kako strupeno vse, kar vanj napeljuje, kako žalosten konec; spoznali pa tudi, kako lepa je čednost, koliko plačilo je čaka v nebesih! To tudi vam velja. Vbogajte svojo nebeško Mater! Varujte se greha! in da se boste obvarovali, molite, molite veliko, za-se in za vse svoje verstnike, ki z vami hodijo v eno šolo, v eno cerkev! Vse nedolžne, o Marija Mati! Sprejmi v milostno Serce; varuj, varuj, varuj njih nedolžnost, varuj, da je ne zgube! O božjih potih. (Dalje.) III. Pobijanje nekteri li ugovorov proti božjim potom. Po vsem tem, kar smo do sedaj povedali, bilo bi skeraj odveč pobijati ugovore, ki se nastavljajo božjim potom. Pokazali smo namreč, da bože pota so bogo-služne opravila, človeštvu v mnozih ozirih jako koristne, vzlasti pa dan danes; pokazali, da je Bog jih vpeljal in čudovito poterdil, da jih cerkev odobruj«*, od nekdaj priporoča in se jih vd-ležuje; pokazali smo. da so b! .go-dejna vsakemu, ki jih v duhu cerkvenem opravlja. Ali ker se čedalje bolj govori in piše zoper božje pota, ker jih liberalizem s tako različnim orožjem napada in pobija, in ljudi tako prekanjeno od njih odvrača, toraj je potrebno, da pretresamo in pobijamo poglavitne ugovore zoper božje pota, one same pa opravičimo. Pervi ugovor pravi: Božje pota se ne strinjajo reč z duhom Časovim in z no-vodobnimi mislimi. . , ... . f^a p 1«V' ii'Hii»ii|r»^ U-JOA ; cvuur laKU i'TUl, k Je nek0,1?° I^30'600; ali Zavoljo tega ne grč obdolžuje nespameti in brezverno-.ti vse one, ki take in božjih pot zavrecr. Ti še ne spričujc, da so odveč, enake Logoslužce opravila .,bh-jajo, in to j- ;ot, vo če mm vse ono, kar je *epo, dobro in resnično, po njih se ne morete meriti vera in nravnost; gorje nam, ako bi to obveljalo, proč bi bila sreča in blagor človeštva. Ta duh časov in ti novodobni nazori, ki se ne strinjajo z božjimi poti, pa se tudi ne strinjajo z Bogom, z vero, s cerkvijo, s resnico, s pravico in z nravnostjo, kakor nas skušnja uči. Ta duh časov in ti novodobni nazori so taki, da jim nič ni po volji, in hočejo pravo človeško srečo preverniti in porušiti. Ta duh ča«ov in ti novodobni nazori izvirajo iz nevere, umomoijstva (racijona-lizma), grudomoljstva (materijalizma), indiferentizma ali vnemarnoBti, iz laži, nepravice in brezb' žnosti, in so se zakleli zoper Boga in človeštvo. Ta auh ča*ov in ti novodobni nazori so nevarna in grozna bolezen sedanjega časa. Ali ravno božje pota so prav dober pripomoček zoper to bolezen, in zelo bi bili nespametni, ako bi se tega pripomočka ne hoteli posluževati, če tudi je omenjeni bolezni zopern, če tudi s^ ga orani in od sebe odbija. Ta duh časov in ti novodobni raz- ri so potrebni čedalje pogostnišei;a romanja; naj oni, ki za to boleznijo bolehajo, v svoji bolezenski r^zpaijenosti še tako mahajo in ropočejo proti temu zdravilu, ne smemo se uplašiti in obupati, ampak pogumno, brez strahu in od-ločno rabiti zdravilo, tako rekoč se posiliti ž njim. Ali ker je ta bolezen tudi kužna in nalezljiva, treba je, da se sdravi in neoskrunjeni čuvajo, da se i tem zdravilom zavarujejo in obvarujejo kužnine. Duh časov in novodobni nazori ne morejo soditi o božjih potih, nimajo tiste pravice, in to že zato ne, ker prav božje pota so ono orožje, in sicer ostro orožje, s kterim s«* more pošast naših časov ubiti. Prav zato so božje pota v nova prišle v veliko veljavo ne samo pri posameznih vernikih, ampak tudi pri narodih, ter se, kar je moči, očitno in slovesno opravljajo. Drugi ugovor pravi: Božje pota so prazno zunanje skazovauj>■ brez notranjega duha, in mertciČijo kristjansko žirij »nje. Kdor božje pota zgolj od zunaj opazuje in jih po zunanjem sodi, vse drugo pa prezira, res utegne tako terditi. Ali to je enostranska sodba, toraj r.e velja. Kdor tako sodi, on kaže, da ne ume notranjega bistva in skrivnosti sv. cerkve, ki se z raznimi obredi ogrinja, m njemu manjka notranjega duha, a ne božjim potom. V tak^m človeku je kerščansko življenje že ugasnilo. Kdor tako sodi, je prav tak, kakor oni anatom kar, ki terdi, da ni človeške duše, in to zato ne, ker s<* on s svojim nežičem še ni ob njo zadel. Vera nbseza »-el^a človeka, vpljiva ob enrm na dušo iu na telo; zato ic.amo zunanje obrede, s kterirai se ogrinjajo notr.*nj* skrivnosti in delovanj« milosti božje, kakor je tudi l.^eda tako rekoč obleka notranjih misli. Vs-» to velja o božjih potih. Kar imajo zunat j**ga, to so obredi: ram reč besedna molitev iri petje, prejemanje svetih zakramentov, poslušanje besede Božje, darovanje 3vet« maše, popotovanje, obiskovanje svetišč itd. Kdo pa bi se upal terditi, da v molitvi, v petju ni nikake dobre mi-»!i, v popotovanju in njega se deržečih pritežn« stih n.kakega spokornega duha, v prejemanju ss. zakramentov ni-ca-kega djanja milosti božje, v besedi božji nikakegi razsvetljenja in nagibanja, ob kratkem: v vsem skupaj nikakpga pravega notranjega duha? Kdor tako ttem še pri eni sv maši. Z njimi vred ae je vdeležilo teh odpustkov tudi papeževo plemenito pohišno služabništvo. Iz Št.-Vid& nad Ljubljano. (Nova masa in orgije.) Preteklo nedeljo, 4. avgusta, obhajal je v naši duhov-nijski cerkvi z vso mogočo slovesnostjo svojo novo mašo č. g. Jože! Laznik iz Dravelj. Posebno lepi slavuostm govor imeli so preč. g. dr. Cebašek, semeniski direktor iz Ljubljane. Na k ru so peli skladbe od Foersterja, Mol.tor*, llanischa in Kibarja: Novi mašnik bod' pozdravljen. Pri tej slovesnosti so tudi zopet zadonele naše mogočne orgije, ki so zdaj delj časa molčale zarad velic.h poprav iu prenovljevanja. Pomnožene so orgije s sedmerimi spremeni tako, da jih zdaj štejejo vseh skupaj 26. Novi spremeni za novi zgornji mauual so sami za-se kaj lepj vbrani, dobro intonirani, in se tudi b starimi okupaj sklenjeni dobro vjemajo. Stara silno nerodna mehanika od spremenov je zdaj vaa nova in izpeljana do novih klavijatur, ter se prav lahko odpirajo iu zapirajo. Orgije so dobile tudi nov meh, ki se prav lahko daje goniti. Prav nič se ne bojimo imenovati mojstra, ki je vse delo prav zadovoljno doveršil. Uoop. Nace Zupan iz Krope s svojima verlima sinovoma je pokazal v Šent-Vidu, da je vesten delavec, da se mu z mirnim sercem smejo izročiti nova dela, kakor tudi stara v popravo in doveršenje. Se ve, da ne Zupan, pa tuli kdo drugi bolj imeniten mojster ne more svojega dela (ako izveršiti, da bi desetletja brez poprave obstalo. Ako ktera reč pri cerkvi, gotovo bo orgije potrebne, da se vsako leto vsaj enkrat popolnoma preiščejo, osnažijo iu na novo vaogiasijo. Zimski mraz, je aenska in pomladna vlažnost, poletniška vročina in včasi velika soparca po cerkvi ima silno moč do orgelj. Nace Zupan dela po ceni. Naj bi malo bolj za 6olil, gotovo bi bil pri nekterih bolj povzdignjen. Osebne potrebe Zupauov so naj treznejše in gotovo si niKolj ne bodo tisučev nakupičili. Pa ne samo orgi,e eo zdaj dobro preiiovijeue, ampak tuii pevski kur je lov. Na krasnih konzulih sloni novo pomoije aii balkon iz srede korovega ozidja z lepo ograjo na verhu iz litega železa, ki je po nekaj tudi pozlačena. Sprednje lice kinčate sliki sv. Gregorija papeža in bv. Cecilije. Treba bo organistu in pevcem paziti, da se bode iz tako lepega kora tudi še zanaprej slišalo spodobno orgljanje in lepo cerkveno petje; v to naj pomagata sv. Gregorij in sv. Cecilija. V Gorici, 10. vel. serp. Smert je v petek 2. vel. serp. nepričakovano naglo pokosila blagega moža. Janez Evang. Budal, kapiteljski dekan in kanonik, konzisto-rijalni svetovalec, šolski nadzornik itd. itd. je v 71. letu av. je starosti umeri. Sme se reči, da ga je Bog prav od šolske mize k sebi poklical na plačilo. V sredo pred porcijunkulo je opravil svojo spoved, obiskal je cerkev kapucinov, da se je vdeležii popolnoma odpustka, v petek je še raaševal in potem šel kot komisar k zrelostni preskušnji na dekliško pripravljavmco in je tam ostal do poldne. Ker se je slabega čutil, ulegel se je po kosilu, poklical zdravnika, ki pa ni nikake nevarnosti zapazil, ob 7. uri pa je zdihnil svojo blago dušo. Vse svoje življenje je delal Budal za šolo, posebno s pudučevanjem v kerščanskem nauku. Služboval je nekaj malega kot kaplan, potem kot katehet in vodja v zavodu gluhonemih, kot dekan v Kanalu, kot kanonik in vodja v velikem semenišči, in nazadnje kot dekan kapiteljski. Kako je bil čislan ranjki in v sih krogih spoštovan, kazal je velikanski pogreb v nedeljo ob 6 zvečer, tudi p: e vzvišeni knez nadškof so pri mertvašnicah bili uazoči v stolni cerkvi poleg neštevilne množice duhovnov in svetnih gospodov. Naj v miru počiva blagi gospod iu dobrotnik mladine. Kanonikat je razpisan do 17. prih. m^secrt, patron je grof Montecucnli v Istri. Prevzvišeni knez nadškof so pretečeno nedeljo delili v scmcniški kapeli poddijakonstvo in v torek dija-konstvo. Prejeli so ju gg.: Feltrin Janez, Quaglia Alojzij, Vuga Janez iz Goriške nadškofije, Marinzulich Dominik iz Veljanske škofije, in dva usmiljena brata. Danes, v saboto, pa podelijo mašništvo, vsim zunaj g. Vuga-ta, ki je še premlad. -— Kanonično vizitacijo bodo imeli in zakrament sv. birme delili naslednje dni: 20. in 2'. v Kanalu, 22. in 23. v Kobaridu, 24. in 25. v Bovcu, 26. na Serpenici iu 27. v Volčah. Pozneje meseca septembra v Cerničah. Bog ohrani prevzvišenega nad pastir ia na težavni poti in ga zdravega nazaj pripelji med nas! Goriški lahoni so postali čez mero prederzni. Ni jim zadostovalo, da so na „Kalvariji" v Podgori obesili trioarvno italijansko zastavo z dotičnim valeizdajakim napisom, potrebno se ji je zdelo obesiti jo tudi na stolp velike cerkve! Za to djanje so porabili noč, ko se je bliskalo iu gromelo, treskalo iu deževalo, da smo mislili, da bo konec sveta. Vsled tega djanja se je policija zdramila, nekaj sumljivih ljudi so djali pod kjuč, tako imenovano „tipografia nazionale" so zaperli in zapečatili, „il Goriziano", list, ki je dobival podporo iz Italije, je ustavljen in preiskuje se še vedno prav pridno. — Vojašnica naša se ima spremeniti v bolnišnico za na pol ozdravljene vojake. Ker je pa ta vojašnica na sredi mesta, tika se namreč cerkve sv. Ignacija na Travniku, tprožil je dr. Maurovicb kot občinski svetovalec misel, naj se poda posebna deputacija z županom na čelu k c. namestniku v Terst, in naj nato dela, da se zabrani misel v sredi mesta napravi jati bolnišnico. Sklenjeno in stor jeno. C. namestnik pa je deputaciji neki odgovoril, ako je bila mogoča tam naprava za peterde, bo tudi mogoče, da bo bolnišnica za na pol ozdravljene vojake. Istina je, da je lekarnica že v vojašnici vrav-nana in da se priprave iu popravljanja dalje verse. V G ;rici smo z veseljem sprejeli novico, da je za Poreško škofijo imenovan za škofa uionsig. dr. Glavina, iz šole sa teržaško skotijo nepozabljivega Legata. Zdaj je izpraznjena še Veljanska Škofija. — Za sklep naj še povčm, da je bila včerajšna „Soča" konfiscirana zarad članka „Sluge narodom" iz peresa g. S—c. U Detroit-a- (Amerikansko cecilijansko društvo.) V omenjenem mestu je bil na 6., 7. in 8. avgusta napovedan peti veliki skod amerikanskega cecilijanskega društva. Ta družba ima 2452 družnikov; med avojimi častnimi udi ima kardinala Mak-Kloskej-a, 33 nadškofov in škofov in precejšno število pervaških cerkvenih komponistov iz Nemčije. Poterjena je družba od sv. Očeta od kterega je dobila tudi popolnoma odpustek za ude v god sv. Cecilije. Začela se je družba pred 5 leti z malimi produkcijami v Mihvaukee i, naslednje v Balti-moru in Rocbestru so bile že znamenite. V Baltimoru je bilo pričujočih 5 škofov. Za slovesnost v Detroitu so pričakovali, da bo presegla vse popr»šnje. (Sporočil, seveda zdaj v Evropi še ne moremo imeti.) Milgsp. škof iz Crosse a je bil povabljen za nemški govor, za angleškega pa škof iz Ardagh-a most. Rev. G. Cunroy, papežev delegat. Oglasilo se je za prihod veliko število duhovnov in svetnih gospodov. Program ob kratkem: H. avg.: velika maša; potlej velika poskušnja; popold. zbor škofijskih predsednikov; zveč. 1. produkcija z govorom. — 7. avg.: Ob 8 vel. maša; ob 10 pontitikalna maša iu slovesnostna pridiga v nemškem jeziku; popold. večernice; potem shod družnikov; zvečer produkcija. — 8. avg.: Ob S mertvaš-nica za umerle ude: ob 10 pontifik. maša, angleška pridiga, blagoslov in Te Deum; popold. prijateljsko vedrilo. Bile ste 2 greg. koralni maši, ene koralne večernice, 3 veČglasno maše (5 , 4- in 2glasno od Palestrina, "SVitt-a, Singenberger ja), razun tega do 60 kompozicij starejše dobe. Kakor sicer vsako leto, je imel tudi letos shod v programu mašo, ki se poprej še nikoli v Ameriki ui pela. Pri predstavi je sodelovalo 5 korov. Družniki, kteri so želeli, so imeli te 3 dni stanovanje zastonj; za druge goste je bila pripravljena poštena gostilna za plačo 1 dol. in 25 cent. na dan. Tudi železnična vožnja se je po nekoliko dala znižati. Misijonske sporočila r. P. Valjavca. LVII. Blagoslovi presv. Serca Jezusovega v Terziču od 13.—25. sveč. 1875. (Kouec tega oddelka.) Žalostno, da iz dolin pogrešamo mož in mladenčev v poslanji, ki ga naj boli potrebujejo. So ti revčeki pri kopiščih namesti pri govorih v Teržiči. Vidimo jih, kako uenehoma vozijo oglje, seno z rovt v terg, cerkve f)ak se bojijo, razun male peščice mož. Danes je pustna nedelja, nauk za može in mla-denče. Zjutraj ob petih je bil govor za može. Bilo jih je vse černo. Ob desetih po sv. maši pri drugem govoru, je bila spet cerkev vsa polna pri nauku za mla-denče. Veliko moških je bilo že včeraj popoldne spove-danih; pa komaj polovica z današnjo številno moško spovedjo je bila od moškega š-pola, Ki je k Božji mizi pristopila danes, pustno nedeljo. Morcia jih danes popoldne in jutri in pojutranjem še pride veliko mošmh k spovedi. Kterih smo dozdaj pri govorih in spovednicah naj bolj pogrešali, jih tudi pri Lauku ni bilo. kakor pri spovednici ne. TeL ni blizo nikakor... Pritisnili so danes rovtarji, možje in tniadenČi, k spovedi. Tako aem aodil že naprej, da pridejo še le zadnje tri dni: ker so celi teden oglje in seno s hribov vozili v terg. Vidi se tudi pri kmetiškib teržiške duhovnije, da pri njih velj£ beseda „čas je kapital" kakor pri Teržanih. Mislil bos, to ti morajo tedaj bogati biti ti pridni dolinci in rovtarji teržiski!? Ker se vedno tako trudijo za zemeljako, morajo deuar imeti? Ko bi se deržali Gospodovega načela: išite najpoprej Božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo pri verženo, bi gotovo zavoljo tolike marljivosti bogati, premožni bili, ali vsaj kruhka do sitosti imeli — pa je nasprotno pri njih. Spolnujejo se nad njimi besede Pavljove, ki jih je svojemu učencu Timoteju v L listu (3. 9. 10.: ,,kteri hočejo obogateti, padejo v skušnjavo, in v tadergo hudičevo, in v veliko nepridnih in škodljivih želj, ktere potope človeka v pogubljenje in končanje. Zares ,.Korenina vsega hudega je lakomnost: nekteri, ki so po nji hrepeneli, so zašli od vere, in se zapletli v velike nad-loge;'. Kako malo žive, djanjske vere; kolikanj velikih nadlog pri starih in mladih! Ko bi bili živo vero imeli, bi bili cerkev napolnili — pa, ker je je manjkalo pri njih, so jo le teržani napolnjevali. Očetje in matere kmetiške so tožili, kako je hudo pri njih. Prišli so ti revčeki in te reve h koncu misijona, bi rekel, prepozuo. Poltretji dan smo jih videli okoli sebe, nazadnje še le so se omajali. Poglavitne reči so zamudili; ako milost Božja ne bode posebno ž njimi, se bodo težko v dobrem deržali. — Pri vsem tem pak ima župnik veliko upanja; neizrečeno je bil vesel, da je tolikanj moških obhajal, vse černo jih je bilo v nedeljo in ponedeljek zjutraj pri angeljski mizi. Pustni ponedeljek in torek, je nehalo tleči veliko fužinsko kladvo. Nekteri rokodelci so dobili delapust. Kako srečni so bili zdaj mnogi tih dobrih teržanov, da ni bilo treba več delati! Pritisnili so mojstri, pomočniki in učenci rokodelski k spovednicam. Veseli so bili, da jim ni bilo treba več nikodemovati, ne več skrivej se zmuzavati iz hiš, ne več doma namesti v cerkvi biti. Razun liberalcev nekterih, pa še ne vsih — zakaj nektere so žene in otroci z našimi besedami potolkli — je vse bilo tiho, nobena beseda se ni govorila več zoper nas. Moški so pri vsih govorih poslednjih dveh dni tako gosto bili po žagradu in na korih natlačeni, da jih ie bilo veselje le gledati. Pri sklepnem govoru so glasno ponavljali kerstne obljube po vsi cerkvi, o. Doljak jih je tako omečil, da je bilo vse kakor vosek mehfco in za Boga vneto, vse je bilo v solzah in joku, ko se je poslavljal od njih. Višnjevi škapulir sem okoli poltretje ure delil v kapelici škapulirski. Bilo je ne le pobožnega spola kme-tiškega veliko, bilo je tudi odličniših gospej in gospic mnogo, ki so veselo sprejele obleko Marije brezmadežne. Več moških z berkami si je dalo obesiti na rame škapulir priljubljeni po Kranjskem, tudi mladina moška teržiška je bila zastopana pri njem. Po skončanem vsem opravilu se spet usedeva z o. Doljakom v spovednico ter spovedujeva do sedmih zveččr. Pust še gotovo nikdar, kar stoji teržiški terg, ni bil tolikanj tih in trezen, kakor leta 1873. Vse je bilo kakor mertvo; trikrat samo je nekdo zaukal pred žup-cim domom, da ga je bilo slišati. Na tem se je spoznalo, kak vtis je storilo to sv. poslanje. Beseda Božja je padla na rcdovitne tla in upati je, da ne bo samo deseteri, oa bo obrodila stoteri sad. Pepelnično sredo smo bili vsi trije pri pepeljenji — in potem je bila odpotva proti Repnjam. Peljali tmo be mirno mem hiš, iz kter;h oken so gledali tu in tam moški in ženske. Sneg jo naletaval, ko smo se iz Teržiča peljali. Terg je miren, resnoben postal, teržani in teržanke so se prepričali, da misijoni niso škodljivi, ampak na moč koristni, potrebni. Le to se zdaj vun in vun sliši: škoda, da je ta pobožnost tako hitro minula! Zdaj bi bili še le prav radi k misijonu hodili in govore poslušali. Le ene besede ni bilo več potem zoper nas, ko so spoznali, kaj je sveto poslanje. Sram jih je, kteri niso opravili spovedi. Tako je presv. Serce Jezusovo vedni zmagovalec nad slehernim protivnikom, devetniea Njemu na čast storjena, molitve pobožnih nun zagrebških in ljubljanskih, zdihljeji in prošnje tolikih prosečih so oblake pre-derli in sklicale naj rodovitnišo roso milosti Božje nad Teržič. Sicer je iskal satan še po skončanem misijonu setev Božjo pokončati, pa ni mu šlo. Osemdesetleten, dober, pobožen mož si po našem odhodu trebuh pre-para z nožem. G. župnik hitro teče k njemu doli, pokliče dve priči in vpraša preparanca, kaj je temu njegovemu nesrečnemu djanju vzrok, vpričo poklicanih mož. Starec nesrečni pravi: ne misijon, še pri njem bil nisem, ampak skerb, kako bom živel naprej? Osemdesetletnik, pa tako odgovori! Zares, satan je zvit, čioveka, starca zna vjeti, ki je Bogu služil skorei kakor opat Hilarijon dolgo. Najprej ga je vjel na limanice z žganjem, potem ga je od cerkve zvlekel, nazadnje ga pa v samomor pahne ! Kako prav govori sv. Peter v pervem svojem listu, v poglavji petem: „Bratje, trezni bodite in čujte" itd. Ni ga pa požerl — zakaj? Zato, ker je Serce Je-zusov~ roisiion rešiti hotlo. Ko bi bil koj umeri, bi nihče drugi kriv ne bil nesrečneža smerti, kakor misijonarji in misijon, tako pa je sam vpričo mož spoznal, da je le obup njega kriv. Zadovoljni smo se torej posloviti mogli od Teržiča in zamoremo reči: Serce presv. Jezusovo je v Teržiči naj sijajnijo zmago obhajalo. K Mariji. (Za srečiio zadnjo uro. [„Cautate" stran 126.i) Že moj čolnič se prizibal Bode k vratam večnosti, Dan življenja se nagibal V zadnjem boju h koncu mi; Stoj Marija! mi na strani Bodi moja varhinja: Vodi čolnič moj, ga brad", Mati serčno ljubljena! Zdihoval bom brez utehe, Zapušen, pojemajoč: Ah pozabi moje grehe, Mati, hiti na pomoč! Bodi z mano, ko Gospod bo Me iz smertmh bolečin Klical tje pred ojstro sodbo, Sveti Bog, Tvoj ljubi S.n. — Pred ko se Sodnik odločil Bo, oh prosi ga zame! Vboge duše da izn čil V večnih muk ne bo morje. * Sladka Mati! milostljivo Takrat roko mi poda); Zmagaj vso sovraž škodljivo, Sprejmi v dom me, v sveti raj, Terdno na-Te se zanesem, Biti večno 1 voj želim: V nadi na-Te se ne tresem, Smerti, groba ne bojim; Večno, večno čem ljubiti Te, in biti sluga Tvoj; Pelji v raj me, daj odkriti Ljubo-mil7 obraz mi svoj! — Radoslav. Razgled po svetu. AvstrijaDSko. Vradna Dunajčanka je prinesla zahvalo Nj. Veličanstva za lepe in vdane skazovanja, ki so cesarjeviča Rudolfa povsod spremljevale na njegovem potu v Prago, kakor tudi za enake občutke do svitlega cesarja samega v Toplicah. Volitve za deželni zbor bode na Ceskem 17. (za občine), 19. (mesta), 21. (tergovstvo), 23. kim. (veliko posestvo). Gališki deželni odbor jemlje 5 milijonov na posodo v pomoč ubožnemu prebivalstvu, ktero je posebno po deželi ožuljeno od brezvestnih številnih oderuhov. Toliko post&v se dela, kako da se ne najdejo postave tudi zoper te ostudne pijavke človeške kervi? V Rima je 31. mal. serp. umeri kardinal Aleksander Franchi, deržavni tajnik Leona XIII. Le en glas se razlega, kako škoda je za tega tako zmožnega in na vse strani spretnega diplomata. Bil je sv. Očetu desna roka pri tako tehtnih opravilih Bedanjega časa. Vedil je sv. Cerkvi koristi zbuditi iz berlinskega der-žavniškega shoda oziroma na Jutrovo; obravnaval je z Nemčijo in z Rusijo, Anglija mu je bila naklonjena. Pa čudne so pota Božje: sredi te delavnosti ga je Bog poklical s tega sveta. Franchi, rojen 1819, je študiral v akademiji plemenitih eklezijastikov, in učil je ondi diplomacijo; pod Lambruschini-em je pristopil k der-žavnemu tajništvu in je opravljal prav imenitne službe. Bil je nuncij v Florencij 1859, v Madridu 1867, papežev poslanec (komisar) v Carigradu 1871. Kardinal je postal 22. grudna 1873, in je bil imenovan prefekt v Propagandi. Dobro so ga poznali Leon XIII, ki so si ga 20. svečana tega leta izvolili deržavnega tajnika. Katoličan dobro ve, da dober človek je tudi še v prihodnjem življenji koristen Cerkvi Bt-iji na zemlji. Bog mu daj večni mir! Naznanila od 8. vel. serpana pravijo, da do takrat še ni bilo nič določenega, kdo bode naslednik r. Franchi u ko deržavni tajnik; vsak dan se sliši kako drugo ime, zdaj ee veliko govori, da bode kardinal Nina tajnik. Ravno ta dan so av. Oče sprejeli v slovesnem za-s.išanjem profesorje papeškega vseučilisa. Kako delavni so sv. Oče na vse strani in za ve-8-.lini svet, se vsak dan vidi; 7. t. m. se ie iz Rima na pot podal v Brazilijo monsinjor Matera — s posebnimi opravili rimskega stola za ondotno vlado.— Tudi se terdi, da je določer o poslati papeževega intercuncija (papeškega pošlacca 2. reda) v London. Bizmark je boje poslal v Rim o^obno vradno so-caljenje zarad smerti kardinala Francki a. Tudi francoski poslanec je to sožaljenje opravil v imenu Francije. Sv. Oče so si 9. t. m. kardinala Lorenca Nina izvolili deržavnega tajnika in prednika apostoljskih dvorov, kakor tudi oskerbnika za premoženje apostoljskega Stola. Rusko-angleško-turško. Sliši se iz Carigrada, da Rusi se ne marajo odmikati od Carigrada; Todtleben se ce za stopinjo ne gane, dokler angleški pomornik Hornby ne odmakne argleškega brodo^ja. Vradi, ki so se bili prešnji teden preselili v Čitaldžijo, so zopet prišli v št. Štefan. Tudi se Rusija brani izpustiti turške jetnike, kar jih je še na Ruskem, dokler ne plača stroškov, do 600.000 turških lir, česar pa Turčija ne zmore. Po oklicu anglo turške pogodbe od 4. rožn. so boje vsi ruski vojni častniki prepričani, da sad ruskega orožja je pozobala Anglija in da korist Rusije neogibno zahteva novo vojsko. Todtleben je rekel: Poprej smo se vojskovali za Slovane, sedaj moramo meč potegniti za Rusijo.... — Brez blagoslova Božjega vse nič ne pomaga! Bizmark je pričel to spoznavati, kakor je znati; če Rusija že zdaj do tega spoznanja pride, kdo ve? Drobne novice. Pomenljivo jo, da ob enem času, ko je Anglija zasedla otok Ciper, je angleško indijanska vlada v oblast vzela tudi otok, imenovan Sokotora, ob Adenekem zalivu. Ta veliki otok je med Afriko in Azijo v indiškem ocejanu in ima do 5000 musulmanskih prebivalcev, veči del Arabov in Somalov. Za keršanstvo bo zanesljivo bolje pod Angležem, kot je bilo pod Turkom. — Na „srečnem", „svobobnem" Laškem so našli že drugo žensko razmesarjeno, sedaj ob Milamu, ktere ude so psi sem ter tje vlačili in žerli. Le še hvalite iahone, kteri so papeža oropali in vero zatirajo! Drugi cvet „lepega upanja" za novo Italijo se je pokazal med tolikimi drugimi te dni v Rimu. Ubog starček je zaspal ob cerkvi na tergu „del Popolo"; nekteri majhni potepuhi za kratek čas okrog njega nastavijo nekaj petard in jih sprožijo. Nasledek tega so bile hude opekline na obrazu in zguba enega očesa pri spijočem revežu. Koliko hudega store mladi postopači brez dela tudi drugod! Delo, delo — vedno delo tudi za otroke!! — Novolaško vojno ministerstvo vneto dopolnuje razne vojne oddelke za vojaški stan; tudi daje velike zaloge suborja prevažati iz Neapola v Benedke in Jakin. — Na Francoskem jud Gambetta kuha neko novo ministerstvo ; najberž mu je sedanje premalo rudeče. Cret in *ag po svoji previdnosti to strašno nadlogo kako preh žil. — Iz Štajerskega so gorko in posebej priporočeni iz-versten od mertvouda močno zadet dušni pastir; vsaK, kdor bo te verstice bral, je lepo prošen, da bi zdaj v Marijni osmini kako kratko molitvico, aii saj prišerč-n zdihljej hotel opraviti za nje k N. lj. G. presv. Serca, ako bi bila Božja volja, če ne čisto, saj toliko jim okrevati, da bi mogli se opravljati daritev sv. maše. Ako bo ta prošnja uslišana, bo v Marijno čast in še za veče zaupanje na njo po „Zg. Dan." razglašeno. Bratovske zadeve. Nameni in priporočevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec veliki serpan. I. Glavni namen: Da bi resnica in pravica zopet jeli zmagovati. II. Posebni nameni: 21. vel. serp. Joana Frančiška Šantalska. Priporoč.: Bratovsina Jezusovega Serca. Katoliške vdove. Zadeve v Bosni in Ercegovini. 22. Sv. Ilipolit. Priporoč.: Cerkev na Avstrijan-skem. Poljski pridelki. Zatrenje pretepov in pobojev. 23. Sv. Filip Benicij. Priporoč.: Stradajoči v Aziji in Afriki. Cerkev na Virtemberškem. Vsi spreober-njenci. 14- Jernej. Priporoč.: Cerkev na Turškem. Obvarovanje nedolžnih. Semeniša in naprave za duhovstvo. 25. Marij i uo Serce. Priporoč.: Šolska mladina. Grešniki. Češenje pravo M. D. 26. Sv. Cefirin. Priporoč.: Cerkev na Angleškem, in po naselbah. Več na duhu bolnih. Zatrenje nečistosti, pijanštva. 27. Sv Jožef Kalasancij. Priporoč. : Redovi in mladina, zlasti ki je v hudi nevarnosti. Starčki. Umirajoči. 28. So. Avguštin. Priporoč.: Afrika in njeno spreobernjenje. Od trajmavrarjev preganjani ljudje in Cerkev. Zatrenje pijančevanja. 29. Obglavljenje sv. Janeza K. Priporoč.: Spr» obernjenje Arabov in judov. Vsi v dušni nevarnosti. Mladina na počitnicah, da bi ne postopala in greha se varovala. 30. Sv. Roza Limanska. Priporoč.: Deklice za chranjenie nodolžnosti. Cerkev v Ameriki. 31. Sv. Rajmund Penaforski. Priporoč.: Vsi su žnji in služnji. Ta mesec umerli bratje. Skrivaj pripo ročevani. Listek za raznoterosti. Il Ljubljane, {Ptt desetletnica.) V god sv. Klare, 12 t. m., je tukajšni čast. uršulinski samostan bolj natihoma. F a prav priserčno obhajal lepo slovesnost. Častita M. gnacija pl. Engelshaus-ova, is Ljubljane, je ta dan doživela svojo 501etnico, odkar se je bila s slovesno obljubo čast. uršulinskemu redu zaročila. Po cerkveni slovesnosti je popoldan pri prijazni južnici ena gospo-dičin zlato nevesto Gospodovo razveselila s prav priserčno deklamacijo, v kteri jo je blagrovala kakor tako, ki si je naj boljši del izvolila, preslavljala posebno tri vence tega lepega deleža, ter ji poslednjič še dolgo življenje vošila. Bog jo uslisi! Prošnja. Prebivalci Kranjski! Kakor že mnogokrat, kedar je bilo treba, lajšati težave bojnikom, krvavečim za domovino, tako povzdiguje tudi v sedanjem pomembnem trenutku podpisana družba svoj glas, trkajoča na blaga srca človekoljubov in proseča za ODe, kateri zastavljajo svoje zdravje in življenje. — Kakor pri>;»telji. branitelji in miritelji ao šla naša vojna kar-dela v one dežele, katere so bile že mnogo let pozo-r:šče grozovitih bojev, a ne sprejemljejo se kakor Ijuoi gosfe , temuč s smrtnim orožjem v rokj jim stopa sovražno nasproti slepa razburjena strast. Že krvave hudo ranjeni naši hrabri sinovi junaški vojaki, kateri imajo še poleg tega boriti ee z mnogimi ovirami in težavami. Rojaki! lajšajte jim trpljenje, preskrbite jim okrepila ! Posebno se obračamo do vas , blage gospe, do vaših mihh src. Oj, usmilite se vseh onih zapuščenih, ka'eri doma za soprogom in očetom, za sinom ali bratom v skrbi in žalosti trepečepj, in zdaj za svoje ljubljene«- zdihujejo k Bogu! Kar njim storite, povrnilo vam bode tis« čkrat njih blagrovanje. Brzo zatoraj na delo, biajje gospe, položite z nova, kakor ste že t.»li-krat in radovoljne storile, tudi sedaj svoj dar na oitar domovini! Vsled privolionja si. c. kr. deželnega predsedstva One 11. t. m. št. 1514. se nabrani milodari, kakor šar-piia (cutanje) obvezila, perilo itd. itd. sprejemajo v druž bioem magacinu, ki je v poslopji c. kr. dpželne vlade (poizve se pri ondukajšnjem vratarju). Obrni'o se bode vse v blagi namen. — Tudi se bodo darovi, kateri bi se vsled objavljenega poziva ,,Avstrijskemu patrijo-tičnemu poir-.čtcmu društvu na Dunaju" namenili, ra-dovoljnn sprejemali in pa njemu pošiljali. V Ljubljani 12. avgusta LS7*. Družba gospej za pomoč ra-ijenim in bolnim vojakom. Preč g dr. Janez Glavina, župni« pri M. D. Po močnici v 'lVrstu, bivši protesor v bogoslovji, konzist. svetnik itd. je postal Porešk o -Poljski škof. Učeni, modri, bogoljubni gospod ima vse lepe lastnosti za težko butaro: B«»g mu jo polajšuj! Iflegafon. „Olobe" v Londonu naznanja, da sloveči prt t'*s r Edison je iznašel novo napravo, s ktere po-m ej » s- naj maniši šepet razločno sliši 10* metrov Gluhi se b«.je ž* na 4§^me glase pri prote.sorji. Ne* io jh slišal orgije, ki že 2<> ičt ni imel več tega veseija. Spreobračanje na Angleškem. „Ami du Peuple" v Friburgu piše, da pn vsih krajih se prote3tantje odpoveduje krivoverstvu in prestoj>ajo k katoliški edinosti. V Oxtbrtu jih oo. jezuiti sprejemajo v naročje sv. Cerkve dan na dan. V Brightonu se je gibanje pričelo. P. Marija Altons Ratisbon piše 7. rožn. iz Londona: „Kako bi vaše apostoljsko serce poskakovalo veselja na Angleškem ! Naj znamenitiših spreobračanj ae šteje po stotinah na enkrat, in to gibanje vstaja samo od sebe očitno v naročju prot«'stantizma. Studiranje, prevdarjanje, hladna logika (mirni um)stori več,kot verski razgovori in pridige; molit*, moiite : čas čudežev se bliža".. . Braro je, da ta Ratisbon, ki sedaj popotuje po Evropi in je tudi nam undan pisal iz Pariza, je bil sam z naj očitnišim čudežem v Rimu spreobernjen iz judovstva k katoliški veri in zdaj tolikanj dela za spreobrnjenje Svete dežele, kjer je vstanovil več samostanov sijonskih hčer, vstav sv. Petra itd. Razstava papirja se je pričela v Berlinu. Med 530 razstavljavci jih je naj več iz Prusije, potem iz Sakso-nije, Avstrije, Anglije, Francije, Belgije, Danije, Sve-dije, Rusije, Italije, Švice in iz zedinjenih držav. Vidijo se vse mašine in priprave, in vse naj razni?i verste papirja. Poslednje novice. Cesarska vojska v Bosni in Er-cegovini naglo napreduje. 7. t. m. je bila med mestoma Maglaj in Zepče znamenita bitva, v kteri je bilo premaganih in v beg zagnanih kacih 6500 Turkov. 1 višji častnik, 6 stotnikov, 11 nižjih častnikov in 360 rednega turškega kard--la, v voem skuoaj pa do 400 mož, je bilo vjotih. Bitva jt- terpela kacih 7 ur; mertvih sovražnikov je do 400. Med niimi so veči del Azijanc', nekaj Arabov in zarourcev. Vendar na tanko se ne more ve-diti, ker bile so zadej za sovražniškimi verstami ceie trume ženskihv ki so mertve in ranjene preč jemale. — Na tej poti grejo cesarski dalje in že so vzeli tudi Vran-duč, kacih 5 milj dalj** od Zepč; so tedaj že na poli poti do glavnega mesta Sarajevega. — 8. t. m. pa je sedma divizija, ki gre po rlrugi dolini proti jugu, uzela znamenito mesto Jajico, potem ko je premagala kardelo kacih 5000 sovražnikov in okoli 150 iih zajela. — Druge kardela so posedle znanenito mesto Travnik. Dalje so cesarski na poti iz Mostara dosegli Konjico, ki je 9amo še kacih 6 milj ob jugozahodu od Sarajevega. Travnik je sedež okrožne vlade in ima 1(5.000 prebivalcev, kterih 400 družin je latinsko katoliških, 150 greških, 1800 pa mohomedanskih, razun tega še kacih 60 judovskih družin in kacih 200 ciganov. Drugo mesto, ki so ga cesarski na zadnje vzeli, je Stolac s 3600 dušami moho-medanske in greško-razkolniske vere. — Iz Carigrada naznanjajo, da je sultan 10. avg. poslal resno sporočilo v Sarajevo, da jez Avstrijo v edinosti, da toraj Avstri-ianci prihajajo kakor prijatli in bi bilo zopervanje škodljivo. Tim^-si 12. t. m. vedo, da sti si Avstrija in Turčija v doveršeni edinosti (V). Kusija je pod vodstvom Kaufma-novim zagnala veliko kardelo v srednjo Azijo, ktero hoče posesti šest malih kanat.v med Amu Darijo in lliokoš-om. — Serbija j" Avstriji vradno naznanila, da zoiranje njene vojne ob meji proti Bosni je le spolno-vanj*i nobenois je bil došel, pa ni kaj primeren za ,,I):m. Olgovorni vrednik: Loka Jeran. — Tiskarji in sa.-ožmki: •<»/»»< 'Miznifcovi nasledniki v Ljubljani