KNJIŽNIC* EDVARDA KARDELJ* ¥ cruii glasilo GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXVI. - ŠT. 11 - 21. NOVEMBER 1984 Ob 29. novembru -dnevu republike RAZMIŠLJANJA OB DNEVU REPUBLIKE Rezultati naših resnic Socialistična federativna republika Jugoslavija Je zvezna država kot državna skupnost prostovoljno združenih narodov In njihovih socialističnih republik ter socialističnih avtonomnih pokrajin, ki temelji na oblasti In samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, ter socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi In občanov ter enakopravnih narodov In narodnosti. Delo In rezultati dela določajo na podlag! enakih pravic In odgovornosti materialni In družbeni položaj človeka. Nihče sl ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih In drugih koristi z Izkoriščanjem tujega dela. Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati In ne o-mejevatl delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih In rezultatih svojega dela. Produkcijska sredstva In druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela In z združenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih In splošnih družbenih potreb, naravna bogastva In dobrine v splošni rabi so družbena lastnina. Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih, ki so pogoj za delo v temeljnih In drugih organizacijah združenega dela ali materialna osnova za uresničevanje funkcij samoupravnih Interesnih skupnosti ali drugih samoupravnih organizacij In skupnosti. Družbena sredstva se ne morejo uporabljati za prilaščanje tujega preseženega dela, niti ne za to, da bi omogočala tako prilaščanje. (odlomki Iz Ustave SFRJ) Nov prehrambni center Celje Izgradnja prehrambenega centra, ki so ga slovesno odprli v soboto 10. novembra, pomeni za SOZD Merx dobro osnovo za zagotavljanje občinskih, republiških in zveznih rezerv, ob povečanem obsegu poslovanja pa bo izboljšana tudi ponudba. V delovni organizaciji Blagovni center imajo z novim objektom na voljo več kot petnajsttisoč kvadratnih me-tiov skladiščnih in drugih površin. Za ta objekt lahko rečemo, da je skoraj v celoti delo Ingradovih delavcev. Načrte so pripravili v TOZD Projektiva, montažne armiranobetonske elemente so Izdelali v TOZD IGM Medlog, montažo konstrukcije so o-ravili delavci TOZD GO entjur in TOZD Mehanizacija, nekaj obrtnih ter instalacijskih del so izvedli delavci TOZD Proizvodni o- Objekt Prehrambnega centra »Mere« Celje Je zgrajen z montažnim sistemom Ingrad. Foto: Vlil Šuster brati, glavni Izvajalec pa je bila TOZD Gradbena opera-tiva Celje. Lani za dan republike smo pod naslovom »Trenutki resnice« spregovorili o nekaterih resnicah, ki so za našo družbo postali obveznost kot: 1. povečati izvoz za vsako ceno; 2. zniževati zadolženost v tujini, izpolnjevati svoje obveze in še druge; 3. manj potrošiti kot ustvariti; 4. živeti od svojega dela — ne od tujega. Kaj lahko ugotovimo za leto, ki se že izteka in sl ob prazniku naše državnosti, 29. novembru, želimo kot trdno osnovo naše nacionalne, ekonomske, gospodarske in osebne svobode. Pazljivemu spremljevalcu našega družbenega in gospodarskega življenja in spremljanju gospodarjenja delovne organizacije ni ušlo, da so diktati navedenih resnic neizprosno delovali v letošnjem letu. Veliko zastavljenih ciljev smo dosegli, ne povsem v kvantiteti kot v kvaliteti. Na prvo mesto moramo izpostaviti uravnoteženje uvozno Izvozne bilance in zaustavitev negativnih trendov zadolženosti. Rast proizvodnje se v naši republiki še zadovoljivo giblje, saj je skoraj večja za 3 % v primerjavi z lanskim obdobjem. Vendar vse to so rezultati, ki so doseženi ob velikem odrekanju delovnih ljudi in vse breme zaostrenih razmer se odraža v velikem padcu življenjskega standarda. To je nedvomno najtežji rezultat resnic, ki smo jih ugotavljali v pretekli dobi. Pri gospodarjenju in doseganju poslovnih rezultatov beležimo vse preveč negativnih ekonomskih gibanj. Na prvem mestu je inflacija — napovedujejo, da bo letos rekordna, verjetno med 60— 70 odstotkov. Tako velika inflacija je posledica dveh zavestno sprejetih odločitev, in sicer sprotnega prilagajanja vrednosti dinarja ameriškemu dolaiju in na drugi strani, sprostitev cen. Ta dva zelo pomembna instrumenta gospodarjenja pa oajeta zelo različne osnove gospodarjenja delovne organizacije. Izvozno intenzivne delovne organizacije ustvarjajo danes po pravilu takšen obseg dohodka, da zlahka pokrivajo vse obveznosti in lahko izplačujejo OD v višini, da pokrivajo inflacijo. Zato niso redki primeri, ko DO izplačujejo osebne dohodke v povprečju za več kot 100 ali celo 200 % nad republiškim povprečjem za posamezne kvalifikacijske strukture. Na drugi strani pa smo bili priča pobudi zveze sindikatov, ki je skupaj z republiškim izvršnim svetom in skupščino SRS sprejela sklep, da za življenjski minimum zajamči OD vsaj na 15.000 din. V naši DO se odražajo vse te razmere še težje, saj je naša panoga v hudi krizi in so vsi pogoji gospodarjenja izredno negativni. Naj navedem nekaj najpomembnejših: — nismo izvozno intenzivni in iz tega naslova ne moremo dosegati tako velikih finančnih rezultatov, da bi ponudba vplivala na socialno varnost vseh zaposlenih; — cene repromaterialov se tako hitro dvigajo, da niti približno ne moremo slediti s cenami naših izdelkov in storitev; — občuten padec obsega sredstev za investicijsko gradnjo; — pomanjkanje obratnih sredstev, kar povzroča najemanje kreditov z dragimi o-brestmi; — neprodani objekti na ljubljanskem področju, ki že predstavljajo težak finančni problem za DO. še je pogojev gospodarjenja, ki ne vplivajo stimulativno na gospodarjenje, vendar smo v letošnjem letu pridobili takšen obseg del, da v proizvodnji ni bilo večjih zastojev. Povprečna rast osebnih dohodkov je približno takšna kot v gradbeništvu nasploh. Za primer navajamo povprečen OD v delovnih organizacijah SOZD Gl-POSS za preteklih 9 mesecev in porast le-teh na 2. strani Glasila. Kaj lahko pričakujemo v prihodnjem letu? Gospodarski položaj se za nas gradbince še ne bo bistveno popravil. Še naprej je pričakovati upadanje sredstev za investicijsko gradnjo — za nas pa manj dela. Osnutek resolucije o družbenem planu SR Slovenije za prihodnje leto gradbeništvo posebej ne Izpostavlja, zato se bomo morali boriti še z nelojalno in ostro konkurenco na trgu. Kljub vsemu pa ob našem nacionalnem prazniku ne smemo biti samo črnogledi. Smo tako velik kolektiv, da sl z dobrim in gospodarnim delom lahko zagotovimo primerno socialno varnost. Uredništvo glasila čestita za dan republike vsem našim bralcem in želi prijeten oddih v dnevih praznovanja. Franc Berginc Vili Šuster Poslovni rezultati niso spodbudni INFORMACIJA O POSLOVANJU DO GIP »INGRAD« CELJE ZA 9 MESECEV 1984 Za pogoje gospodarjenja, ki se jim je letos moralo prilagajati gospodarstvo, je tudi tokrat značilno, da so se še naprej zaostrovali. To velja zlasti za gradbeništvo, saj ni bilo v tem letu pričakovati pomembnejših sprememb pri oživljanju dejavnosti. Na manj učinkovito gospodarjenje je v veliki meri vplivala inflacija in dobršen del ukrepov tekoče ekonomske politike, ki so na Ingrad in na gradbeništvo na sploh vplivali zaviralno. Pri tom mislimo na: 1. Visoke cene za izposojeni denar, kar se kaže preko aktivnih obrestnih mer. Tekoče obrestne mere že presegajo 50 %. 2. Izreden skok cen repro materialov, katerih, zaradi v naprej določenih končnih cen objektov, pogosto ne u-spemo iztržiti od investitorjev. Cena za objekt se določa pred pričetkom del. Glede na inflacijo pa ni mogoče v naprej ugotoviti dejanske cene objekta, kajti ta se običajno gradi več kot eno leto. 3. Problemi kratkoročne zadolženosti in tekoče likvidnosti so bili prisotni skozi celo devetmesečno obdobje. Dnevni saldi prilivov in odlivov so bili premajhni za zagotovitev normalnega obsega poslovanja, zato je bilo neizbežno najemanje kreditov ter menično plačevanje obveznosti dobaviteljem. Drugi vzrok za nelikvidnost je v gradnji za neznanega kupca. Ta gradnja veže znatna finančna sredstva v GIP Ingradu. Poleg tega je še vedno prisotna prevelika angažiranost sredstev v zalogah materialov in v nedovršeni proizvodnji. 4. Odhodi kvalificiranih delavcev. Zaradi slabšanja e-konomske moči Ingrada se slabša standard gradbenega de'avca. Posledica tega so odhodi kvalificiranega kadra, katerega nam v zadnjih dveh letih vedno bolj primanjkuje. To so splošne ugotovitve za to obračunsko obdobje. Konkretna razlaga elementov strukture celotnega prihodka in kazalcev je podana v nadaljevanju. FINANČNI REZULTATI Celotni prihodek. V analiziranem obdobju je dosegia DO GIP Ingrad 6,787.872 tisoč din celotnega prihodka, oziroma 60 % več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Na sorazmerno visoko rast so v pretežni mori vplivale cene vhodnih materialov, ki pa v končni fazi kljub vsemu niso pripomoglo k preseganju njegove načrtovane višine. Letni plan je bil dosežen le s 71 odstotki. Porabljena sredstva znašajo 5,188.169 tisoč din, kar predstavlja 85 % letnega plana. Med pomembnejšimi elementi porabljenih sredstev so zavzele največji delež surovine in material, ki so poleg porabljene energije presegle dinamiko celotnoga prihodka in porabljenih sredstev. Ob tem pa se ekonomičnost poslovanja v naši delovni organizaciji zaradi visoke rasti materialnih stroškov v letošnjem letu (indeks 169) nadalje poslabšuje. Za kritje porabljenih sredstev v strukturi celotnega prihodka je odpadlo kar 76 % celotnega prihodka, v enakem obdobju preteklega leta pa le 72 %. Dohodek kot pomembnejša ekonomska kategorija je bil dosežen v višini 1,599.653 tisoč din. V primerjavi z e-nakim obdobjem preteklega leta je njegova rast 36 %, doseganje letnega plana pa jo 77 °/o. Rast sredstev za skupno in splošno porabo, ki jih OZD plačujejo iz dohodka in iz osebnih dohodkov, se je odrazila v znižanju deleža obveznosti ziasti pri davku iz dohodka (splošna poraba) zaradi oprostitve tega prispevka temeljnim organizacijam, ki so v tem ob- Elementi I—IX 1983 I—IX 1984 IND 84/83 Celotni prihodek v prim. s porablj. sredstvi 138,48 130,83 95 Dohodek v prim. s popreč. upor. posl. sredstvi 32 48 3411 105 Dohodek na delavca 363024 499.581 138 Delež razporejenih sred. za OD v dohodku 46,98 50,12 107 Čisti dohodek na delavca 203.808 258.593 127 Akumul. v primerj. z dohod. 5,47 2,59 47 Akumul. v primerj. s čistim dohodkom 975 5,01 51 Akumul. v primerj. s pop. upor. ooslov. sredstvi 1,78 085 49 Bruto OD in sklad skupne porabe na del. — mesečno 20.417 28.729 141 Bruto OD na delavca — mesečno 19.950 27.822 139 Čisti OD na delavca — mesečno 14 469 20 994 144 Prispevki iz BOD na delavca — mesečno 5481 6 985 127 Obveznosti iz doh. na del. 120.477 186.993 155 Akumul. z amort. v primerj. s pop. upor. poslov, sredstvi 5.43 4,29 79 Popreč. upor. poslov, sred. na delavca 1.117.534 1.464.695 131 Celot, prihod v primerj. s pop. upor. obrat, sredstvi 138,47 173,55 125 Nepokriti BOD iz čist. doh. na delavca — mesečno 513 1.436 280 Vodarna s črpališčem v Medlogu. šef gradbišča Tatjana Robida nam Je povedala, da Je gradnja trajala eno leto in da je objekt zgrajen v dogovorjenem roku, vrednost gradbenih del, obrtnih ter Instalacijskih del Je 96 mili- jonov dinarjev, Investitor pa Je Samoupravna občinska komunalno-cestna skupnost Celje. Foto: Vili Šuster računskem obdobju poslovale z izgubo. Kljub znižanju deleža obveznosti za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb pa so se celotne obveznosti iz dohodka povečale za 49 %, kar pomeni 85 % doseganje letnega plana. K temu je v največji meri pripomogel visok porast plačil za obresti — indeks 176. Letni plan je v tej kategoriji presežen za 1 %. Delež obresti v dohodku se je povečal od 15 % v enakem obdobju v preteklem letu na 20 % v letošnjem obravnavanem obdobju. Čisti dohodek je dosežen v skupnem znesku 828.015 tisoč din, kar predstavlja 25 % rast glede na obravnavano obdobje v predhodnem letu in 71-odstotno doseganje letnega plana. Pri oceni razporejanja čistega dohodka izhajamo iz ugotovitve, da je 97 % teh sredstev angažiranih za začasno razporeditev bruto osebnih dohodkov, samo 3 % sredstev pa je razporejenih na sklade skupne porabe, 5 % sredstev poslovnih in rezervnih skladov pa se izravnava z izgubo, ki predstavlja prav tako 5 % sredstev čistega dohodka. Izgube so u-stvarili TOZD GO Ljubljana v višini 26.633 tisoč din, GO Žalec 3.690 tisoč din in IGM Medlog 11.076 tisoč din. Zaključek Iz vsega napisanega povzemamo, da doseženi poslovni rezultati v letošnjem devetmesečnem obdobju niso vzpodbudni in da je potrebna takojšnja aktivnost vseh odgovornih delavcev v TOZD in DSSS, da ukrepajo v smeri izboljšanja sedanjih razmer. Kljub temu je treba pohvaliti dosežke pri poslovanju naslednjih temeljnih organizacij: GO Slovenske Konjice, GO Šentjur, GO Rogaška Slatina, Lesni obrati, Mobilia in Projektivni biro. Olga Logar Povprečen OD v sozd Giposs Povprečen OD v Gradbincu je 20.995 din za DO in 27.300 za skupne službe, v Ingradu je 20.894 din za DO in 23.787 za skupne službe, v Pionirju je 20.646 din za DO in 25.769 za skupne službe, v Stavbarju 20.046 din za DO in 22.074 din za skupne službe, v Instalacijah 24.147 din za DO in 26.701 din za skupne službe, v Gradbenem finalistu 23.360 din za DO in 26.030 za skupne službe, v Giposs Inženiringu 31.758 za DO in 34.990 din za skupne službe v skupnih službah SOZD Giposs pa je povprečen OD 38.461 din. In kako so rastli OD letos? V Gradbincu 1. 4. — 1C %, 1. 6. — 15 »/o in 1. 9. za 10%, v Ingradu 1. 3. — 10%, 1. 6. — 15% in 1. 10. ra 10%, v Pionirju 1. 2. — 10%, 1. 5. — 15% in 1. 9. za 15%, v Stavbarju 1. 4. — 10%, 1. 5. — Z«/, in 1. 8. za 15%, v Instalacijah 1. 2. — 10%, 1. 7. — 20% in 1. 10. za 20%, v Gradbenem finalistu 1. 5. — 25% in 1. 10. za 10%, v Giposs Inženiringu 1. 4. — 15%, 1. 7. — 10% in 1. 10. za 13%. v skupnih službah SOZD Giposs pa 1. 1 — 8,14 % jn 1. 9. za 10%. delegati in delegacije V torek, 20. novembra, so se delegati zbora združenega dela že 28. sestali na svoji redni seji. Dnevni red je bil zelo obsežen, saj se za te seje zbere vedno dovolj zanimivega gradiva. Bistvene podatke in pripombe na obravnavane točke s prejšnjega zasedanja, ste lahko prebrali že v IN-DOKU. Kljub temu pa naj navedemo še nekaj odgovorov na vprašanja v skrajšani obliki, ki jih je postavila naša delegacija. K 5. točki »Sodelovanje Celja s pobratenimi in drugimi občinami« smo pripomnili, da je skrajni čas, da se celjsko gospodarstvo odpre v širši jugoslovanski prostor, saj bomo s tem lažje premagali težave, ki so nastale zaradi dosedanjega zapiranja v občinske in republiške meje. Pri obravnavi poročila o problematiki prevoza delavcev smo predlagali, da bi se na lokalnih avtobusih uvedle mesečne vozovnice, ki bi veljale, za vse relacije v Celju, opozorili pa smo tudi na slabo avtobusno povezavo posameznih območij Celja. Postavili smo tudi delegatsko vprašanje o slabi kakovosti mleka, ki je pakirano v novi bistveno dražji embalaži. Na zadnje vprašanje smo dobili obširen odgovor Celjskih mlekarn. Obrazloženo je bilo, da je bil do prvega oktobra eden izmed dveh strojev, ki polnijo mleko v PVC vrečke, na popravilu, da pa bo v naslednjih mesecih na razpolago dovolj tudi cenejšega mleka. Sprejetih je bila še vrsta sklepov. Med drugimi tudi, sklep o razširitvi Muzeja revolucije in postavitvi obeležja narodnemu heroju Francu Leskošku-Luki, o opustitvi slovenskega pokopališča v Celju, o izboljšanju prevozov delavcev na delo itd. Na vse obravnavane teme je prišlo mnogo pripomb. Na zadnji seji v novembru, ki je obsegala celo 22 točk dnevnega reda, je bilo največ pozornosti posvečeno analizi razvojnih možnosti občine Celje za obdobje 1986—1990, poročilu o uresničevanju družbenega dogovora o varstvu okolja, poročilu o uresničevanju programa III. samoprispevka v občini in oceni uresničevanja družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva. Zal, sklepe in pripombe na gradivo v tej številki še ne moremo objaviti. Marta Ograjenšek Še veliko odprtih vprašanj Razgovor s predstavnico Splošnega združenja gradbeništva In IGM Slovenije, tovarišico Glažarjevo In sekretarjem Republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva tovarišem Praznikom, dne 30. 10. 1984. Razgovor Je bil pripravljen na prošnjo Republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva in Splošnega združenja ter so se ga udeležili člani vodstva naše DO in predstavniki samoupravnih organov ter DPO, zlasti sindikata. V odkritem dialogu so navzoči izpostavili: — pomanjkanje lastnih sredstev je naša največja težava, katero skušamo razrešiti s prodajo objektov grajenih za trg: — razmere na jugoslovanskem tržišču so še vedno neurejene in njihove posledice v veliki meri občutijo gradbeni delavci; — nujno se morajo razrešiti cenovna nesorazmerja med družbenim in privatnim sektorjem v okviru IGM; — zaradi relativno nizkih osebnih dohodkov v gradbeništvu odhajajo v druge dejavnosti dobri kadri, kar bo kmalu lahko imelo dolgoročne negativne posledice za celotno gospodarsvto; — nujno potrebno je zagotoviti poenotene pogoje za delavce pri delu v tujini, ker je to prvi pogoj za dobre rezultate dela v tujini; — nastopanje na zunanjih tržiščih brez ustreznega kreditiranja ali formiranja fondov rizika ne bo več možno, ker sedanji rezultati kažejo, da zaradi nekreditira-nja (razen nekaj svetlih izjem) obseg izvajanja gradbenih investicijskih del v tujini upada; — tudi naši vodilni politiki morajo v bodoče posvetiti več pozornosti gospodarskim dejavnostim in se s tujimi državniki več pogovarjati o medsebojnem gosoo-darskem sodelovanju; — velik problem predstavlja tudi to, da ni motiva- cijskega faktorja, s katerim bi zapolnjevali kadrovske vrzeli v gradbeništvu; — vpogled v izobrazbeno strukutro zaposlenih gradbenih kadrov nam pove, da kvalificirani gradbeni delavci odhajajo v druge dejavnosti, ustreznih šolanih kadrov pa ni dovolj, kar kaže na slabšanje izobrazbene ravni proizvodnih delavcev; — obstoječi sistem nagrajevanja ni dovolj stimulativen in zato aktivno delamo na pripravi nagrajevanja po rezultatih dela, ki bo temeljilo na standardih in normativih dela in časa — pri pridobivanju del pogoji niso v skladu z zakoni, kar spravlja nas, kot ponudnike svojega dela in znanja, v nezavidljiv položaj In je zato potrebno na tem področju v naši družbi urediti in zagotoviti zakonitost; — nelojalna konkurenca pri pridobivanju del pelje gradbeništvo po poti nenehnega izčrpavanja, kar pa ne more koristiti nikomur, najmanj pa celotnemu gospodarstvu; — sindikat mora zagotoviti dosledno uresničevanje samoupravno sprejetih sklepov in nenehno preverjati njihovo učinkovanje; — v bodoče moramo zagotoviti, da bodo skupni Interesi pred interesi posameznikov, saj bomo le v okviru enotne in dobro organizirane delovne organizacije preživeli težke čase; — odpreti in podpreti je potrebno vprašanje združevanja investicijskih sredstev v družbi, saj le-ta nujno potrebuje investicijske programe, kar ni v skladu s stabilizacijskim programom; — o uresničevanju ciljev, zastavljenih v srednjeročnem planu 1981—1985, bo potrebno narediti temeljito a-nalizo in na tej osnovi planirati v obdobju 1986—1990 ter predvideti instrumente za odpravljanje naših slabosti in jih vključiti v plan. Goran Hočevar PREDSEDNIKOM SINDIKATOV Vse predsednike In člane Izvršilnih odborov osnovnih organizacij Zveze sindikatov obveščam, naj pripravijo letne seje osnovnih organizacij NAJKASNEJE DO 10. 12. 1984. Na sejah ocenite delovanje v tekočem letu In sprejmite program dela za prihodnje leto, ocenite finančno poročilo In sprejmite finančni načrt za drugo leto, obravnavajte gospodarjenje v TOZD, morebitno kadrovske spremembe in drugo. V tistih TOZD, kjer Je bila ob devetmesečnem obračunu poslovanja Izkazana Izguba, se podrobneje seznanite z nalogami sanacijskega programa. Letna seja konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov GIF »Ingrad« bo do 19 decembra 1984. Goran Hočevar IZ CELJA — IZ CELJA — IZ CELJA — IZ CELJA ZADNJA LETOŠNJA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE V četrtek, 20. decembra, se bodo delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine sestali na zadnjih ločenih sejah v tem letu. Predlog dnevnega reda med drugim zajema poročilo o prestrukturiranju celjskega gospodarstva, zatem oceno u-resničevanja resolucije v prvih devetih mesecih letos, osnutek resolucije o druž- benoekonomskem razvoju občine v prihodnjem letu in ne nazadnje poročila, ki bodo razkrivala delo, naloge in probleme na področju kmetijstva ter pridelovanja hrane, zatem socialnega varstva, državne uprave itd. Beseda pa bo tekla tudi o načrtu dela občinske skupščine v 1985. letu. M. B. gjyyjj j tli HB\mm jMi HpBeieel M JR® Predstavljamo vam nekaj novih objektov, ki so jih naše temeljne organizacije zgradile v zadnjem času. Posnetki od zgoraj navzdol: Proizvodno skladiščna hala SIP Šempeter — Izvajalec Gradbena operatlva Celje, Proizvodne hale Juteks Žalec — Izvajalec Gradbena operatlva Žalec, Dom upokojencev LJublJana-ŠIška — Izvajalec Gradbena operatlva Ljubljana, Stanovanjski bloki Jugomont (obnova fasad) — Izvajalec Gradbena operati-va Celje — Foto: Vlil Šuster Izobraževanje - tudi v tem delu skrb za človeka Ob pričetku novega šolskega leta je v izobraževanju navada, da se izdelajo poročila in programi dela za novo šolsko leto. Medtem ko si učitelji po zaključku šolskega leta nekoliko odda.i-nejo, mi tega ne moremo reči, saj se začne za naše štipendiste obvezna počitniška praksa; učenci, ki so zaključili šolanje, nastopijo pripravništvo in tudi delo v naših domovih se nič ne zmanjša. To je čas, ko poteka široka akcija za sprejem novih učencev in s tem zbiranje potrebne dokumentacije, ugotoviti je potrebno učni uspeh vseh učencev in se dogovoriti o nadaljnjem poteku šolanja s tistimi, ki razreda ne izdelajo. Kje so naši učenci Imamo 195 učencev, ki se šolajo na petih usmeritvah — gradbeni, kovinsko-prede-lovalni, lesarski, elektro in cestno-prometni. Vpisani so na več šol, in sicer v Celju na Tehniški šoli in šoli Borisa Kidriča, v Štorah, v Mariboru na kovinarski, lesarski in gradbeni šoli, v Ljubljani na gradbeni in lesarski ter v Škofji Loki na lesarski čoli. Z vsemi šolami tesno sodelujemo, spremljamo učni uspeh in sodelujemo pri obravnavanju vzgojne problematike. Učenci, ki se zaradi oddaljenosti v šolo ne morejo voziti, stanujejo v našem domu Dušana Finžgarja v Celju in Ljubljani ter v Domu elektro-gospodarskega šolskega centra v Mariboru. Nagrajevanje učencev v naših domovih štipendisti, ki stanujejo pri starših, imajo višino štipendije odvisno od učnega u-speha v preteklem šolskem letu, oziroma uspeha v prvem polletju. Za učence, ki so v domovih pa smo letos izdelali pravilnik, po katerem je višina žepnine, ki jo dobijo poleg plačane oskrbo doma. odvisna od učnega uspeha, števila negativnih o-cen, izostankov v šoli ter prizadevnosti in vedenja v domu. S tem se je izboljšal učni uspeh in aktivnost u-čencev. Učenci, ki niso u- spešni pri šolanju, morajo vsa prejeta sredstva vrniti, pri čemer dostikrat nastopijo težave. s Avtomatska obdelava podatkov Po večmesečnem delu smo prešli na računalniško obdelavo podatkov učencev, s čemer so le-ti preglednejši in hitreje dostopni. Tudi obračun štipendij smo prenesli na računalnik, s čemer nimamo v naši službi nič manj dela, celo več, ker podatke sami vnašamo, obstaja le manjša možnost napake zaradi seštevanja, odštevanja ipd. Pridobivanje učencev v gradbene poklice Za nekatere poklice se otroci neradi odločajo in med temi je večina proizvodnih poklicev, za katere razpisuje štipendije naša delovna organizacija. Ni zanimanja za kleparja, stavbnega ključavničarja, monterja ventilacijskih naprav, mizarja, slikopleskarja, tesarja, železokrivca, zidarja, celo za vodoinstalaterje upada zanimanje. Zaradi tega izvajamo širšo propagandno akcijo. Spomladi in jeseni smo obiskali več osnovnih šol. V juniju smo izvedli akcijo tudi v Virovitici in Daruvarju in pridobili 35 učencev. S tem delom pa bomo morali še nadaljevati. V tem mesecu smo imeli »odprti dan«, ko smo povabili v našo delovno organizacijo učence iz vseh osnovnih šol širše celjske regije in hrvatskega Zagorja. Prišlo je preko 80 učencev, ki jih zanimajo naši poklici. Predstavili smo jim našo delovno organizacijo in jih seznanili s poklici, za katere nudimo štipendije. Ogledali so si tudi film o poklicu gradbenika, najbolj pa so bili veseli značk in našega prospekta. Prospekt o štipendijah za proizvodne poklice Izdelali smo prospekt, v katerem predstavljamo poklice, za katere težko dobimo štipendiste, ker jih mladi slabo ali nič ne poznajo. V njem je navedeno, kakšno dokumentacijo mora predložiti za pridobitev štipendije in kam jo mora nasloviti. Pripravniki proizvodnih poklicev Večina slovenskih delovnih organizacij je letos dobila iz usmerjenega izobraževanja prve delavce, medtem ko je bilo to za nas že drugo leto. Tako imamo s tem že nekaj izkušenj. Letos smo sprejeli v pripravništvo 60 štipendistov II. in IV. stopnje (v Celju), Po šestih mesecih pripravniške dobe ali usposabljanja, bodo opravljali teoretični in praktični izpit. Za vse smo organizirali krajši seminar, kjer so slišali več o delovni organizaciji, varstvu pri delu, samoupravni organiziranosti in delovnih razmerjih. Študij ob delu Z zakonom o izgradnji objektov, ki se pripravlja, bo nastopila večja potreba po gradbenih inženirjih, zato smo se najprej obrnili na naš domač kader in jim predlagali, da si pridobijo višjo, oziroma visokošolsko izobrazbo. Res se je več delavcev odločilo za študij ob delu. Stroški študija niso majhni, saj znaša šolnina za študenta na visoki gradbeni šoli v Celju za eno leto 46.000 din, kar bo potrebno vrniti, v kolikor kdo študija ne bo končal. Vsem našim študentom bomo poslali vprašalnik, v katerem jih prosimo za podatke o poteku študija, ker večina na to določilo pogodbe rada pozabi Nekateri nas celo pozabijo obvestiti, da so študij končali, čeprav smo bili plačniki šolanja. Program izobraževanja Za prihodnje leto moramo izdelati program izobraževanja in ga finančno ovrednotiti, ker" bomo lahko izvajali le tisto, za kar bomo imeli predvidena sredstva. Zaradi tega bomo morali planirati vse, kar bomo hoteli izvesti. Da bi bil program v skladu s potrebami naših delavcev, smo poslali v TOZD vprašalnik, s katerim iščemo podatke, koliko štipendij bodo TOZD razpisale za prihodnje šolsko leto za redno izobraževanje in koliko za študij ob delu, koliko pripravnikov bodo sprejeli, koliko učencev bodo sprejeli na počitniško prakso, v katere tečaje bodo prijavili delavce, kakšnih seminarjev in sejmov se bodo udeležili, kakšna predavanja je potrebno organizirati. Tako bomo iah-ko pripravili program, ki ga bomo nato izvedli in bo tudi zadovoljil naše delavce. —O— To pa ni vsa dejavnost, ki jo opravlja služba za izobraževanje. Naj naštejemo še nekaj nalog: — za vse učence zberemo dokumentacijo In jo predložimo v postopek za pridobitev štipendije iz združenih sredstev; — vse učence pošljemo pred sklenitvijo štipendijske pogodbe na zdravniški pregled; — tesno sodelujemo z gradbišči in delavnicami, kjer delajo naši učenci; — redne sestanke imamo z inštruktorji proizvodnega dela ter z vzgojitelji v domu D. Finžgarja; — z domom D. Finžgarja organiziramo roditeljske sestanke s starši domskih u-čencev; — o vseh pomembnejših zadevah v izobraževanju razpravlja in sklepa komisija za izobraževanje v okviru delavskega sveta DO. V letošnjem letu je imela štiri seje; — sklepanje pogodb za proizvodno delo s šolami za posamezne usmeritve; — sodelovanje s šolami in razredniki naših učencev; — razgovori z učenci in starši; — na proizvodnem delu smo imeli skupaj 137 učencev (v Celju in Ljubljani) in 135 učencev In študentov na počitniški praksi; — pripravniški izpit je o-pravljalo 16 pripravnikov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo; — izvedli smo šest različnih tečajev, več predavanj in dvodnevno delegatsko šolo, številni so se udeležili raznih izobraževalnih oblik zunaj naše organizacije; — pripravljamo francoski slovarček besed, ki jih naši delavci uporabljajo pri svojem delu; — izdelujemo razna statistična poročila za koledarsko In šolsko leto o izobraževanju delavcev, pripravnikih za Statistični zavod Slovenije, štipendistih, proizvodnem delu in potrošenih sredstvih za Združenje gradbeništva In IGM, za Zavod za zaposlovanje, za občino itd. — sodelujemo v občinski samoupravni interesni skupnosti za izobraževanje in posebni izobraževalni skupnosti za gradbeništvo v Sloveniji. KAJ NAS ČAKA Veliko dela nas čaka pri funkcionalnem Izobraževanju pri izvajanju pripravništva, zlasti mentorstvu, proizvodnemu delu, praktičnem pouku, pri delu s štipendisti, pri posodobitvi naše knjižnice, pri dodelavi pravilnika za izobraževanje, izdelavi programa in plana izobraževanja. Edita Čebela šolski center »Boris Kidrič« Celje. Lani so delavci TOZD Gradbena operatlva Laško zgradili nov trakt šolskega poslopja, letos pa so dokončali telovadnico In učne delavnice za potrebe praktičnega Izobraževanja učencev tega centra. Tu se Izobražujejo tudi naši učenci, ki so se odločili za poklic avtomehanika. Foto: Vili Šuster Delo z mladimi je težko in lepo NEKAJ IZ PROBLEMATIKE V NAŠIH DVEH DOMOVIH UČENCEV Usmerjeno izobraževanje je s svojim vplivom na prestrukturiranje sestava učencev glede smeri študija močno vplivalo na število u-čencev v veliki večini dijaških domov v Sloveniji. Zavrlo je priliv učencev iz drugih republik, domačih — iz Slovenije — pa v deficitarne poklice ni tolikega odziva kot so potrebe In kot se je to od usmerjenega i-zobraževanja pričakovalo. Tako to krepko čutimo tudi v naših dveh domovih. Preteklo leto smo jih imeli v o-beh domovih komaj dobrih 100. Če to število primerjamo s preteklimi leti, se je krepko prepolovilo. Tako občutno zmanjšanje števila u-čencev je seveda močno vplivalo prvič na poslovni u-speh, drugič pa na organizacijo dela. Naenkrat smo i-meli preveč ljudi, tako vzgojnega kot tehničnega osebja. Ker pa kadrovskih reči ni moč reševati preko noči, to še dodatno vpliva na poslovni uspeh. In če smo pretekla leta še kar nekako z minimalnim poslovnim u-spehom zvozili periodične in letne obračune, nam zdaj že bolj trda prede, kljub prizadevanjem, da kar najbolj racionaliziramo poslovanje in delo. Pri vzgojnem osebju smo doslej še kar s srečno roko prerazporejali ljudi, pri tehničnem osebju pa gre to mnogo teže. Sploh pa je vprašanje kadrovanja delavcev za dom poglavje zase. Gre namreč za to, da so vsi delavci doma pri svojem vsakdanjem delu v stalnem in neposrednem kontaktu z učenci. Delo z učenci je že samo po sebi naporno, izmensko, nočno, sobote, nedelje, prazniki, najtežje in največje dnevne obremenitve so v času od 18.00—22.00 to pa so pozne večerne ure, ko bi, kot vsi drugi delavci, tudi domski radi bili s svojimi — doma. Vendar si tudi učenci želijo imeti v tem času koga od »svojih«, da je z njimi, da se z njimi pogovarja, igra, da jih vodi v najrazličnejših interesnih dejavnostih, da jim svetuje, razlaga, organizira prosti čas, da je življenje v domu pestro, razgibano kot so oni sami. Praksa namreč kaže, da kdo si ne najde primernega razvedrila po učenju v domu, ga Išče zunaj. To pa je po navadi treba preverjati, sicer se kaj rado izrodi v postopanje po mestu, filmomanijo, najrazličnejše razvade ali še kaj hujšega. Toda v domu niso v neposrednem kontaktu z učenci samo pedagoški delavci, ampak celotno osebje od snažilke, kuharice, hišnika, vzdrževalca, perice, administratorja do ravnatelja. To posebej poudarjam, ker smo to že ničkollkokrat poudarili tudi vsem, ki imajo opravka s kadrovanjem za dom učencev, tako službam kot organom. Snažilke bi naj pomagale pri vzgoji k redu, snagi, k vzgoji občutka za snažno in urejeno, pomagale tam, kjer šepa higiena; kuharice pri vzgoji kulturne prehrane, obnašanju, navajanju na red in skrbnost, na disciplinirano obnašanje, ra IZ DELA NAŠEGA KOORDINACIJSKEGA SVETA IN 00 ZSMS Na zadnji seji KS ZSMS smo obravnavali aktivnosti posameznih 00 ZSMS TOZD. Skupna ugotovitev za osnovne organizacije iz gradbenih TOZD je, da so med člani mladinske organizacije takšni, ki so pripravljeni delati, vendar zavoljo terenskega dela in odmaknjenosti od sedeža 00 takšna aktivnost ni mogoča. Ne glede na to pa lahko z gotovostjo trdimo, da so vse 00 delale po svojih planih in po načrtu KS. Za nami je že nova naloga in sicer dvodnevni seminar v okviru Idejnopolitičnega usposabljanja, ki je bil v četrtek 8. 11. v veliki dvorani PC. Na seminar smo vabili vse funkcionarje 00 ZSMS, člane ZSMS, sekretarje OO ZK in predsednike OOS ter vodstvene delavce v DPO. Prvi dan je potekal preko obravnave sledečih tem: obračun proizvodnje, organizacija poslovanja ter vodenje sestankov. Drugi dan smo poslušali predavanje o gospodarskih razmerah in razvojnih usmeritvah naše DO ter o kadrovanju v gradbeništvu. Predavatelje smo tokrat poiskali med našimi strokovnjaki in sicer so nam predavali: Franc Ortl, dipl. oec. — direktor FES; Ivan Čmak — v. d. direk. Plan procesov; Viktor Opaka, mag. org. — vodja službe za organiz. poslovanja; Erna Mauer — vodja obrat, knjigovodstva. Do novega leta pa nas še čaka organizacija kviza Mladost v pesmi, besedi in veščini, proslava, srečanje z borci in seveda novoletno rajanje. O izvedbi posameznih akcij in o uspešnosti le-teh pa v naslednjih številkah glasila. Blaž Lilija vljudnost; hišnik in vzdrževalec opozarjata na gospodarno trošenje energije, na čuvanje inventarja, na pogoste okvare, na odnos do skupne imovine, pojasnjujeta porabo materiala in dela, ki se vlaga v odpravljanje okvar, ki so često plod neodgovornega ravnanja in žal večkrat tudi objestnega obnašanja. Skratka vsak delavec v domu bi se moral zavedati, da je hote ali nehote tudi vzgojitelj. Osebni zgled pa je še vedno najmočnejše vzgojno sredstvo. To bomo odslej še bolj poudarjali. Storili pa bomo še korak naprej. Ob delu bomo sami in preko Društva vzgojiteljev celjske regije, kjer se na našo pobudo počasi organizira tudi sekcija za tehnične delavce v domovih, poizkušali organizirati tudi nekaj obveznih predavanj za lažje razumevanje obnašanja u-čencev in skušali prispevati k obveščanju vsakega posameznika In razumevanju vloge vsakega delavca v celotnem vzgojno izobraževalnem procesu. In kakor so za u-spešen vzgojno izobraževalni proces nujno potrebni oo-bri in predani delavci, niso nič manj pomembni tudi materialni pogoji, v katerih ti delavci opravljajo delo in v katerih žive učenci. V preteklih letih je bilo na tem področju narejenega veliko. Iz zanemarjenega doma smo uredili že kar prijeten dom, za kar je bilo porabljeno precej denarja. Končali smo groba adaptacijska dela, vendar adaptacije še nismo končali. Vsako leto smo na naše prošnje in ob ustrezni dokumentaciji do- bili od Republiške izobraževalne skupnosti prepotrebne začetne denarne injekcije, da smo lahko postopoma nadaljevali z adaptacijskimi deli. Lani In letos smo z deli malce zaostali, vendar pričakujemo že v letošnjem letu pomoč od I-zobraževalne skupnosti za gradbeništvo, prihodnje leto pa tudi od Odbora za izgradnjo domov, ki že pet let u-spešno deluje pri posodabljanju domskih bivalnih kapacitet. Pri vseh delih, ki jih izvajamo, vedno mislimo tudi na širše potrebe okolja, v katerem živimo in delamo in na potrebe delovne organizacije, katere sestavni del smo. Naš dom je odprta vzgojno izobraževalna organizacija in veseli smo vsake pobude za sodelovanje, kakor tudi vseh predlogov, da bi svoje delo izboljšali. In kot večkrat doslej, naj tudi tokrat končam s pozivom, da nas kdaj obiščete; tako starši naših učencev, kakor tudi vsi, ki bi jih še posebej želeli videti v naši sredini. To so ljudje z razvitimi in uspešno vodenimi o-sebnimi hobiji, ki bi lahko svoje izkušnje in znanje u-porabili pri vodenju naših in svojih interesnih dejavnosti. Slednjim bi radi povedali tudi to, da je delo z m,a-dino težko, nadvse resno in odgovorno, toda tudi veselo in razgibano in v veliko o-sebno zadovoljstvo, če se znate z njo veseliti in uživati ob drobnih, majhnih, u-spešnih korakih v smeri zastavljenih vzgojnih smotrov in programov ter osebne rasti vsakega posameznika in kolektiva. Vlado Podgoršek NOVICE IZ DOMA Prvega septembra smo pričeli novo šolsko leto 1984 —1985. V domu nas je bilo na začetku preko 125, zdaj nas je 110. Nekaj jih je šlo k vojakom, nekaj pa jih je že prekinilo šolanje (3). Učenci so razdeljeni v dve skupini, tretjo pa sestavljajo učenci, ki so na delovni praksi in tisti, ki so že končali šolanje in so želeli ostati v našem domu. V septembru smo imeli volitve v odbore oddelčnih skupnostih. V prvem letniku so za svojega predsednika izvolili Draga Crnkoviča, v drugem oddelku (drugi in tretji letnik) Pera Bunlča, v tretjem pa Zlatka Majceniča. Izvoljeni so tudi predsedniki v oddelčnih aktivih mladine. Pri prvem oddelku je to Dražen Hudek, pri drugem pa Božo Grujičič. V oktobru smo imeli volilne konference na nivoju celotnega doma. Predsednik domske skupnosti učencev je Vinko Viljevac, predsednik aktiva mladine pa je Duško šajič. Aktiv mladine je v preteklih dveh mesecih pokazal dokaj živahno delo. Klub OZN je imel dva sestanka, z delom so začeli rezbarji, prvo aktivnost pa kaže tudi foto krožek, ki je pričel z začetnim tečajem; pospešeno urejuje tudi foto-temnico. Komisija za družabno življenje je z lastno tehniko predvajala tri filme in organizirala v domu enourno predstavo čarodeja »Bina«, ki je uspel hipnotizirati našega simpatičnega Ibra Avdiča. Prav tako je komisija organizirala obisk gledaliških predstav (dvakrat v Trnovljah), imamo tudi 10 vstopnic za kinogledališče. Dokaj množično smo bili zastopani na Tednu domačega filma v Celju. Kot vedno, je tudi letos največ Interesa med učenci za športno dejavnost. Nogometaši so osvojili prvo mesto na regijskem tekmovanju domov. Po lanski krizi se letos počasi formira solidna nogometna ekipa. Strelci so izvedli medod-delčno tekmovanje. V namiznem tenisu je končano prvenstvo prvih in drugih letnikov, pri čemer so se posebej Izkazali: Grmek, špo-Ijar, Bunič, Kučan, Mesaroš, Rab, Crnkovič, Pilat, Hudoba, Nedeljko Pilič. Pri orga- nizaciji pa je zavzeto pomagal Mičo Savič. Letos posvečamo odbojki nekoliko več skrbi, žal, nimamo primernega vaditelja, ki bi ga lahko dobili iz Ingrada, saj je tam kar precej dobrih Igralcev. Kegljači so imeli šele prvi trening — nekako težko pridemo do prostih terminov na kegljišču. Nekaj naših mladincev hodi na treninge tudi zunaj doma. Velik interes kažejo za karate in boks. Kot vsako leto tudi letos ohranjamo tradicijo, da se vključujemo v prostovoljne delovne akcije, šestkrat smo pomagali pri obiranju sadja. Udeležili smo se akcije pri urejevanju smučišča na Celjski koči In pomagali celjskemu letalskemu klubu. Ta nam je obljubil, da bo nekaj naših najbolj pridnih in delovnih mladincev za nagrado popeljal z avionom na krajšo vožnjo nad Celjem in bližnjo okolico. Obljube smo bili močno veseli, naredili smo že tudi seznam učencev, vendar zdaj še kar čakamo na realizacijo obljube. Obljuba dela dolg! Prepričani smo, da bodo obljubo držali in da bomo naslednjič v novicah že lahko napisali, kako je bilo nekatere strah. Pomagali smo tudi sosedom, starejšim občanom pri spravilu ozimnice in skladiščenju kurjave za zimo. Letos nam je GO Žalec dala v čiščenje halo v Šempetru, delo smo opravili v svoje in njihovo zadovoljstvo. Denar je bil porabljen za maturantski izlet. Če bo te vrstice bral kak šef gradbišča In bi nas rabil — pokličite nas. Hvaležni vam bomo. Kot vidite nam v domu Dušana Finžgarja ni dolg čas. Svoj prosti čas, kolikor nam ga ostane po obveznih učnih urah, velika večina dobro izkoristi. Komisija za Informiranje ZATE Zate bi polovila vse ptice sveta in jim ukazala, naj pojo le tebi. Zate bi pokradla vse cvetje s širnih travnikov in ti z njim okrasila lase. Zate bi priklicala vse najlepše metulje In ti jih položila v roke. Zate bi strpala vse zvezde v mlin in ti nasula zvezdnega prahu na čelo. Zate bi v dlani ujela vse sočne žarke in tl z njimi pozlatila obraz. Zate bi odvzela vso ljubezen ljudem in ti z njo napolnila srce. Vendar... ne bom lovila ptic, ne bom kradla cvetja, ne bom klicala metuljev, ne bom uničevala zvezd In sonca, ne bom tl podarila ljubezni, ZATE tega res ne bom storila kajti ti tega nisi vreden. BI2.A MLADI USTVARJALCI! Prepričan sem, da vas je v Ingradu veliko, ki zraven službe ali učenja še kaj ustvarjate ali Imate željo po ustvarjanju pa nimate dovolj poguma ali Iz kakšnega drugega razloga ne pokažete svojih stvaritev drugim Ena od možnosti Je Glas mladih, stran v našem Glasilu, ki Jo zapolnjujejo mladi Iz Ingrada. Vendar se čestokrat zgodi, da Je prispevkov premalo In kot tehnični urednik Imam problem, kako to stran oblikovati, da bo čimbolj zanimiva za mlade bralce. Zato vas prosim za pomoč. Vem, da vsi niste pripravljeni pisati članke o tem ali onem problemu, vem pa tudi, da se marsikdo ukvarja s fotografijo, risanjem, pesnlkovanjem, zbiranjem različnih predmetov, sodelovanjem v kakšnem krožku ali klubu, potovanjem, Izdelovanjem ročnih del al! s kakšno drugo zanimivo dejavnostjo. Le odločiti se morate, da to svojo ustvarjalnost predstavite v Glasilu. Oglasite se v uredništvu ali pa nanj pošljite svoje prispevke. Ne glede na rok za posamezno številko, kadar pač utegnete. Tokrat, kot za spodbudo ali Idejo, vam predstavljam razpoloženjsko fotografijo. Dal sem ji naslov »Kako sem sam..... Pričakujem vaše sodelovanje! Vlil Šuster §§ pravna posvetovalnica PRENEHANJE STANOVANJSKEGA RAZMERJA ZARADI NEPLAČEVANJA STANARINE IN DRUGIH OBVEZNOSTI Stanodajalec lahko odpove imetniku stanovanja stanovanjsko razmerje le zaradi razlogov navedenih v Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Razlog za odpoved stanovanjskega razmerja po navedenem zakonu je tudi neplačevanje stanarine in drugih obveznosti. Odpovedni razlog neplačevanja stanarine je podan, kadar imetnik stanovanjske pravice tri polne koledarske mesece po svoji krivdi ne plača zapadle stanarine. Stanovanjsko razmerje se odpove s tožbo, ki jo mora vložiti stanodajalec pri sodišču. Stanodajalec je dolžan tožbo vložiti v roku 30 dni potem, ko prejme zahtevo za odpoved od skupnosti stanovalcev. V zadnjem času prejemamo kot stanodajalci vse več zahtevkov za odpoved stanovanjskega razmerja iz razloga neplačevanja stanarino. Zato menimo, da je potrebno na to zadevo opozoriti Kot smo že navedli, je stanodajalec dolžan odpovedati stanovanjsko razmerje (vložiti tožbo) v 30 dneh od prejemu zahteve. V nasprotnem primeru mora sam stanodajalec kriti zapadlo sta- narino in druge stroške ter obveznosti. Za vložitev tožbe je torej potrebno zbrati zahtevo skupnosti stanovalcev ter dokazilo o neplačani stanarini, čepar pa ni potrebno dokazovati s sodno določbo. Sodišče v postopku ugotavlja le obstoj zakonite odpovedi. E-dina okoliščina, ki je predvidena v Zakonu o stanovanjskih razmerjih In ki izključuje odpoved stanovanjskega razmerja zaradi neplačevanja stanarine je, da imetnik stanovanjske pravice stanarine ni plačeval v času, ko je bil začasno brezposeln In je imel pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo ali iz kakšnega podobnega opravičenega razloga. Vendar vse to ne velja, če drugi uporabniki stanovanja zmorejo plačilo stanarine. Neporavnane obveznosti je imetnik stanovanjske pravice dolžan poravnati takoj, ko se zaposli. Odpovedni razlog neplačevanja stanarine je podan tudi takrat, kadar imetnik stanovanjske pravice ne plača stanarine za tri mesece v zadnjih dveh letih, pri čemer ni potrebno, da bi bili ti trije meseci zaporedni. V vsakem primeru je za odpoved stanovanjskega razmerja potreben poprejšnji pisni opomin Pravnomočna sodna odločba, s katero sodišče ugodi tožbenemu zahtevku za odpoved stanovanjskega razmerja, je podlaga za izselitev imetnika stanovanjske pravice iz stanovanja v določenem roku. Če se imetnik stanovanjske pravice v roku, določenem s sodbo, iz stanovanja ne izseli prostovoljno, se izselitev opravi s prisilno izvršbo Marjeta Klinc kršitve delovnih obveznosti V mesecu oktobru je skupna disciplinska komisija obravnavala 38 kršitev delovnih obveznosti. V 6 primerih ni izrekla ukrepa, izrekla je 7 opominov, ostali ukrepi pa so: javni opomin Bukovec Jože, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva TOZD Mobilia; Kesedič Midhed, neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni, TOZD GO Celje; Pilko Edi, vinjenost na delu in neprimeren odnos do nadrejenih, TOZD Proizvodni obrati; Lipovšek Maks, Salamon Milan, Kuhar Nedeljko, Uršič Franc, zapuščanje delovnega mesta med delovnim časom, vsi TOZD Mehanizacija. denarna kazen v višini 5 % OD Ceglec Andrej, neopravičen izostanek z dela in zamude na delo; Kletečki Stje-pan, neopravičen izostanek ? dela 2 delovna dneva, o-ba TOZD Proizvodni obrati. prenehanje delovnega razmerja — pogojno na 3 mesece Eečiri Bečir, spanje med o- pravljanjem čuvajskih del — TOZD Mobilia. — pogojno na 6 mesecev Bešič Fadil, prepir na gradbišču in povzročitev materialne škode, TOZD GO Šentjur. — pogojno na 1 leto Pilič Branko, večkratna vinjenost na delu in grob, neprimeren odnos do sodelavcev in nadrejenih, TOZD GO Celje. prenehanje delovnega razmerja Zarič Milan, neopravičen i-zostanek z dela 5 delovnih dni, veliko zamud in povzročitev večje materialne škode, TOZD Prevozi; Be-ganovič Hajrudin, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, Muratovič Mu-hamed, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni, Nezič Ibrahim, neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni, Mačastena Adem, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, Tepič Boško, neopravičen izostanek z dela 11 delovnih dni, Konuševcl Fazli, neopravičen izostanek z dela 16 delovnih dni, vsi TOZD GO Celje; Dva Franca vj pokoju TRANC BRATINA Po petintridesetih letih dela v gradbeništvu se je predčasno upokojil kot gradbeni delovodja in aktiven delavec v samoupravnih organih in sindikatu. Njegovo dele je neprecenljive vrednosti pri razvoju TOZD IGM Medlog. Vsa ta leta se je nesebično razdajal okolju, v katerem je deloval. Sodeloval je pri razvoju skoraj vseh obratov v IGM Medlog in gojil dobre odnose med svojimi sodelavci, pomagal pri osebnih težavah, bil je skratka eden najbolj priljubljenih delovodij. Najprej kot zidar in nato kot delovodja na najzahtevnejših gradbiščih, je zaradi uvedbe novih tehnologij prešel iz gradbenega sektorja v industrijo gradbenega materiala, kjer je iz manjših o-bratov nastal sedanji naj večji TOZD v delovni organizaciji. Za svoje nesebično razdajanje je ob praznovanju 20-letnice Ingrada prejel tudi Red dela s srebrnim vencem. Želimo mu še veliko zdravih let. FRANC HUDOMALJ Ob prihodu v GIP Ingrad leta 1959 je bil najprej-šef Mehanizacije, nato pa je po nekaj letih odšel v Medlog, kjer je bil kot strokovnjak strojne stroke potreben pri izgradnji novih obratov. Upokojil se je kot vodja obrata za vzdrževanje strojne opreme. Letos praznuje tudi 25 let dela v GIP Ingrad in prav jezi ga, da ne bo več take proslave jubilantov kot je bila doslej. Pravi, da so se jubilanti ob vsakoletnih srečanjih veliko pogovarjali, o-bujali spomine na svoje začetke, kakšno skupaj rekli in si nazdravili za bodoče. Sedaj, ko se bodo dobivali v okviru TOZD ne bo več tako. Franc Hudomalj je veliko pripomogel pri razvoju tozd IGM Medlog. Tudi na samoupravnem področju je veliko delal. Bil je aktiven član nekdanjega upravnega odbora, pa centralnega delavskega sveta, delavskega svata TOZD in delegat zbora združenega dela Skupščine občine Celje. Bil je borec NOB, član ZK pa je od 1943. leta. Za izredne zasluge pri delu je pred petimi leti prejel Red dela s srebrnim vencem. Ob odhodu v pokoj mu želimo še veliko zdravih let. I MIRKO ROMIH Pred dobrim mesecm dni, točneje 10. oktobra, Je naša temeljna organizacija Mehanizacija, za vedno Izgubila enega od najbolj priljubljenih delavcev, ključavničarja In žerjavlsta, Mirka Romiha. Njegova nenadna smrt nas je vse globoko pretresla. Res smo vedeli, da je bolan In da se Je moral zaradi bolezni vrniti Iz Iraka, toda nismo se mogli sprijazniti z dejstvom, da Je moral u-mreti še tako mlad In dober tovariš. Star komaj 40 let Je bil Mirko Iz tiste generacije, ki se Je rodila med vojno In v svoji mladosti po vojni občutila odrekanje za graditev tega, kar Imamo danes. Toda Mirko Je v sebi združeval srčnost In delovno vnemo, zaradi česar smo še posebej prizadeti, ker vemo, da takšnega delavca In so-tovarlša, Je težko nadoknaditi. Ostal nam bo v nepozabnem spomlnul Kolektiv TOZD Mehanizacije kadrovske vesti Velič Hasan, neopravičen i-zostanek z dela 9 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; Ša-banovič Bajro, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, TOZD IGM Mea-log; Mustafič Rifet. neopravičen izostanek z dela 23 delovnih dni, TOZD GO Slovenske Konjice; Mujanovič Munib, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, Nasufovič Mehmed, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, Strok Edi neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, Todorovič Milenko, neopravičen izostanek z dela nad 2C delovnih dni, vsi TOZD Proizvodni obrati. Štefka Krušič ZAHVALA Ob tragični Izgubi našega nepozabnega sina SANDIJA VOHA se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje In nam v najtežjih trenutkih bili v oporo s tolažilnimi besedami. Anton Voh združino V oktobru smo na novo kadrovali 26 delavcev, od tega 2 iz JLA. V istem razdobju je odšlo 43 delavcev, od tega 12 v JLA. UPOKOJENI SO BILI: Starostno: VAš Martin, rojen 1. 11. 1924, zidar VK v Žalcu, delo je združeval v naši organizaciji od 15. 5. 1964 do 31. 10. 1984. Stalno bivališče ima: Vrbje 22, Žalec. ZAHVALA Ob smrti mojega dragega in dobrega očeta FRANCA BRICMANA se Iz srca zahvaljujem sodelavcem obrata družbene prehrane, DSSS In stolpnici malih stanovanj za darovane vence, Izraze sožalja ter kljub veliki oddaljenosti za spremstvo na njegovi žalostni zadnji poti. Brigita Brlcman VODIŠEK Edvard, rojen 22. 9. 1928, tesar VK v Žalcu, delo je združeval od 19. 6. 1973 do 31. 10. 1984. Stalno bivališče ima Velenjska 10, Žalec. OSET Marija, rojena 31. 10. 1929, čistilka v naselju, delo je združevala od 19. 10. 1961 do 31. 10. 1984. Stalno bivališče ima Šibenik 5, Šentjur pri Celju. Invalidsko: NINIČ Bratislav, rojen 22. 3. 1929, zidar KV v Medlogu, delo je združeval od 22. 9. 1977 do 22. 10. 1984, stalno bivališče ima Velesnica b. b,. Brza Palanka. Umrl Je: ROMIH Mirko, rojen 25. 6. 1944, žerjavist v Mehanizaciji, delo je združeval od 17. 9. 1965 do 10. 10. 1984. Zapustil je ženo Marijo, sina Robija ter hčer Mileno, stalno bivališče je imel Vojkova 2, Celje. Marija Pšaker Jubilanti 1984 Na pripombe po objavljenem seznamu jubilantov, smo naknadno ugotovili, da izpolnjujejo pogoje za jubilejno nagrado v letošnjem letu še naslednji člani delovne organizacije. — 30 LET TOZD GO ŽALEC Jerman Anton — zidar — upokojen, TOZD MEHANIZACIJA Lakovič Alojz — tehnolog. — 25 LET TOZD GO ŠENTJUR Balek Jože — delovodja, Furjan Josip — zidar, (ne za 20 let, kot je bilo objavljeno). — 10 LET TOZD GO CELJE Marič Jožo — skladiščnik, TOZD MEHANIZACIJA Kovač Karl — šofer, TOZD IGM MEDLOG Vešligaj Zvonko — delavec, Ožvaldič Josip — teracer. NOVE CENE STORITEV V OBRATIH DRUŽBENE PREHRANE IN V DELAVSKIH NASELJIH Po podatkih periodičnega obračuna za obdobje od 1. 1. 1984 do 30. 9. 1984 znaša primanjkljaj — v obratu družbene prehrane Celje 1,006.268.39 din — delavsko naselje Riharjeva 3 2,936.229.57 din Da bi zmanjšali izgubo v teh obratih, je odbor za cene upravičeno dvignil cene za samoplačnike ca. za 15 %. Tako bodo znašale nove cene a) Obrat družbene prehrane obrok plača delavec stara cena nova cena regres ekonomska cena din — zajtrk 30 35 30 65 — kosilo 90 105 90 195 — večerja 75 85 75 160 195 225 195 420 — malica 30 35 90 125 SKUPAJ 225 260 285 545 Bralce opozarjamo, da je prispevek za topli obrok med delom povečan za 5,00 din in bomo v bodoče plačevali 35,00 din na dan. b) Nočitve v delavskih naseljih Vrsta nočitev v sam. mlad. nomu Pl. stara cena del. nova cena Regres Ekonomska na mesec cena 1 ležišče 1.600 1.850 2.400 4.250 2 ležišči 1.280 1.500 1 920 3.420 zidan provizorij 1 — 2 ležiši 1.000 1.150 1.500 2.650 2 — 3 ležišča 800 920 1.200 2.120 nad 3 ležišča 640 740 960 1.700 tuji stanovalci plačajo višjo ceno za 50 % nad 3 lež. 2.400 Lesena baraka 1 —2 ležišči 560 650 84C 1.490 nad 2 ležišči 320 370 480 350 tuji stanovalci plačajo za ca. 160 % višjo ceno nad 2 ležišči 2.100 Stolpnica malih stanovanj 1 ležišče 2.800 3.220 1.700 4.920 2 ležišči 2.200 2.530 1 400 3.930 nad 2 ležišči 1.850 2.130 1.350 3.530 Tuji stanovalci v stolpnici malih stanovanj plačajo i za eno noč: — če prenočujejo do 10 dni 350 din na noč — če prenočujejo več kot 10 dni plačujejo 17C I X 30 = = 5.100 din mesečno ' KM M 77 INtflCADDTCI rečtJCjo 7» t! Še bom daroval kri... »... Če bom le zdrav«, je ob nekem intervjuju za naše Glasilo pred leti dejal naš dolgoletni krvodajalec Martin ŠALAMON iz Lesnih o-bratov. Je že tako, da se za nekaj lažje odločiš, če k temu kaj spodbudi ali kdo aktivira. Tako je tudi s krvodajalstvom in vsak krvodajalec ima svojo zgodbo. Kakorkoli že, vsaka odločitev je bila dobra, humana, izpovedovala je globoko človeško kulturo. To je treba priznati slehernemu krvodajalcu. Pa ne le njemu. Tudi tistemu, ki ni mogel postati redni krvodajalec zaradi prebolele bolezni, pa je to želel. Vsako leto se lepo število naših delavcev ponaša s sprejetimi priznanji za zvestobo krvodajalstvu. Letos jih je bilo 14, priznanja in plakete pa jim je podelil Občinski odbor Rdečega križa Celje na slavnostnem sprejemu v oktobru. Odlikovani so bili: za 25-kratno darovanje krvi VRBNJAK Vinko — GO Celje RAMŠAK Franci — DSSS za 15-kratno KLEMENŠEK Alojz — GO Celje PODSEDENŠEK Slavka — Projektivni biro za 10-kratno LAZAR Bojan — GO Šentjur za 5-kratno BERNARD Stanko — Proizvodni obrati BLAŠKOVIČ M ato — GO Celje PLIVAC Ekrem — GO Ceije ŠTIHERL Dušan — Projektivni biro ŠVAB Anton — Projektivni biro GNILŠEK Jožica — DSSS MRAVLJAK Alojzija — DSSS OGRAJENŠEK Peter — DSSS KUČIŠ Alojz — IGM Odlikovancem iskreno čestitamo! Naj bodo za zgled vsem sodelavcem, ki se še niso odločili za krvodajal- stvo, zlasti pa našim mladincem. Morda je prav to izziv mladinski organizaciji. Marija Gazvoda Slavica Podsedenšek, tehnolog v TOZD Projektiva: »Leta 1959 sem pri prvem porodu sama potrebovala transfuzijo krvi, ki ml je tako rešila življenje, mali hčerkici pa mamo. In takrat sem se odločila, da bom tudi sama darovala kri, dokler ml bo dopuščalo zdravje. Tako sem krvodajalka še zdaj« CELJE — CELJE — CELJE 120 LET DENARNIŠTVA V CELJU — Po zaslugi Ljubljanske banke Splošne banke Celje je imel letošnji oktober kot mesec varčevanja, oziroma 31. oktober kot svetovni dan varčevanja, nadvse slavnostno obeležje. Proslavo, v veliki dvorani Narodnega doma, so povezali s ponovnim odkritjem spominske plošče graditeljem Narodnega doma, torej plošče, ki tudi govori o bojih takratnih naprednjakov za utrditev slovenstva v Celju. Plošča, ki je zdaj pritrjena na steni v avli pred vhodom v veliko in stransko dvorano Narodnega doma, dokazuje tudi pot, ki jo je prestala 1941. leta ob prihodu okupatorja, saj je kar precej poškodovana. Sicer pa je temeljna banka Ljubljanske banke v Celju za oktober pripravila v Muzeju revolucije še zanimivo razstavo o častitljivi 120-letnici denarništva v mestu ob Savinji ter o delu in vlogi Denarnega zavoda Slovenije. Pomembna pa je bila tudi tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki LB Splošne banke Celje predstavili banko in njeno delo ter poudarili veliko vlogo in pomen denarnega varčevanja. Značilna je ugotovitev, da zavzemajo sredstva občanov v skupni bilančni vsoti banke kar 30 % in da skupaj znašajo okoli 11 milijard dinarjev. Ni nadalje naključje, da je v zadnjem času zaradi večjih obresti izredno zanimanje za vezane hranilne vloge, predvsem na tri mesece pa tudi na eno leto. CELJSKI ZBORNIK 1984 — Pod okriljem Kulturne skupnosti občine Celje je izšel letošnji letnik Celjskega zbornika, ki ima 368 strani in zajema dvajset izbranih prispevkov z različnih področij našega dela in življenja. Spoštovani varčevalci, dragi imetniki deviznih hranilnih vlog! Približuje se konec leta, z njim pa pomemben dogodek tako za banko kot za vas varčevalce: OBRAČUN OBRESTI ZA LETO 19841 Vse do letos smo stvari okrog pripisa obresti tudi za i-metnike deviznih sredstev urejali razmeroma preprosto, gladko, brez večjih zastojev ter v obojestransko zadovoljstvo. Pri tem Ima nemalo zaslug tudi računalniška obdelava tega izjemno obsežnega posla. S sprejetjem odloka Zveznega izvršnega sveta o izplačilu obresti od deviznih prihrankov občanov, ki ne bodo uveljavljali statusa delavcev na začasnem delu v tujini, v dinarski protivrednosti, pa so se zadeve z obrestmi za leto 1984 v marsičem spremenile. No, da ne bo nejasnosti! S tem obvestilom in nekaj zgoščenimi Informacijami vas želimo seznaniti z načinom obračuna oziroma pripisa obresti za leto 1984, hkrati pa vas zaprositi za sodelovanje, da bi bil postopek tudi za vas razumljiv, hiter in kar najmanj zapleten. Na tri stvari bi vas radi ob tem opozorili: PRVIČ Vsem našim občanom v tujini bomo tudi za leto 1984 o-bresti obračunali, pripisali in izplačali v devizah, kolikor bodo do 20. decembra 1984 predložili banki eno od predpisanih dokazil o zaposlitvi oziroma prebivanju na tujem, skupaj s pisnim zahtevkom za izplačilo obresti v devizah. DRUGIČ Vsem našim občanom, ki tega dokazila ne bodo predložili, bomo obresti v skladu z zakonom morali izplačati v dinarjih. Pri tem pa velja pravilo: obresti vam bomo obračunali po obrestnih merah, ki veljajo za devizne hranilne vloge. Te pa, kot veste, znašajo: 7.5 % za nevezane devizne vloge, 9 %za devizne vloge, vezane nad eno leto, 11 % za devizne vloge, vezane nad dve leti In 12.5 % za devizne vloge, vezane nad tri leta. Tako izračunane obresti vam bomo za vsako vrsto deviz posebej preračunali v dinarje, in sicer po srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obračuna, 31. decembra 1984. Dinarsko protivrednost obresti od vaših deviznih prihrankov bomo potem vodili kot vpogledno vlogo na posebnem računu vse do dne, ko bomo dobili vaš nalog, na kateri dinarski račun naj vam ta sredstva nakažemo. TRETJIČ Svetujemo vam, da zato že pred koncem leta, po možnosti pa kar ob prvem obisku v banki, stopite še do okenca, kjer vodijo vaš devizni račun oziroma devizno hranilno knjižico, ter našim delavcem posredujete številko svoje dinarske hranilne knjižice ali tekočega računa. Pri tem se lahko poslužite obrazca, ki smo ga pripravili posebej za to priložnost. Tudi v primeru, da pri nas nimate niti tekočega računa niti dinarske hranilne knjižice, pač pa ste nam zaupali le svoje devizne prihranke, ne bo težav. Z veseljem bomo naredili vse potrebno, da se zadeva uredi takoj in brez kakršnihkoli vaših dodatnih opravkov. Skratka — stvar je lahko sila preprosta, če se je lotimo s prave strani, z nekaj dobre volje in z malo razumevanja. Hvala za sodelovanje in nasvidenje! November 1984 Ljubljanska banka, Splošna banka Celje CsLASILO INGRAD Pi£al, SV [RALO speci a-list IA NOVOTVORBE VELIK. SORSKI HRBET ČRNO KJIAŠJLO VINO Utoee- NO$T SRA&B. PODJETTE NOVO vieuio ITAU7. Popevkar (FAUSTo) S To (UL— L3A TkRZA -NOVA OPICA REKA SKOZJ INA/S -BRUCK CRNOROR PeSNIK. IN VLADIKA Kanton V ŠVICI DCllK. NAROPA NA Piku« polotoku 27 9 28 I1VA7AI-KA UMCT. »euA 7 5 otroTm vozilo TRENER. A UP. $mJcMqc-V (FILIP) 23 >5" ORIENT. 4ostj- ScG K> 1VNSKO IMG <4 RETA TEKOČINA OREZNICI •plLM. UtRALGC LA6t> »4 leNSfco IME ms SVETOVNO MOR7E 16" KUBAN- SKl PLES »'VJA IS&lSSti. 19 UblOA OttfRC. jOAVA ŽIVALCA dtirc.w< MODROSTI DOSrstVo Sozdov 7APOIV. otok. NA£IT OKCLOc, VRATU 12. DAfJJKt STOK. staro- rimski cesar. KDOR ODDAJA DELo NA akorjd SESTAVIL VILI susteu- UMSKO OBLAČILO <±o ZbNA 2.1 VAL lb KOČA t> boHevek. HAT ISSN Kol OPRANI- NA 4 HRIB NAD VARAŽDINOM TANTAL 18 KRAL3 ŽIVALI 24 AŠk-elU. o C £ etnična SKUPINA v NK.ER13I 35 PONAČe žmsKo ime PACK. LoNDoN ANCl. BVETLO PIVO ČRevesN 1 katar VRSTA HRASTA > ffieŠTa- vivoe 17 GRBI 3 nev ebole 1 HITROSTNI DRSALEC SCtteNK. PROSTOR HA postaji H IS 46 OSCBNt ZAIMEK. ANDRIC PLUTO- VIMA 1 Z 2> ‘f S TITO- GRAD GAMA- 17 18 19 2 0 Met>n. HUNSKA 0(U#AINI- "Z-ACI7A 44 por v SNe to unntan nezna- nec 26 27 28 29 50 živo RDeČA BARVA (v Z 31 31 33 34 35" IZTEGO- VANJE 13 30 24 Nagradna križanka Letos izidemo še enkrat Ob dnevu republike smo pripravili nagradno križanko, ki vam verjetno ne bo delala preglavic, saj zadostuje, da pošljete pravilno rešen lik v spodnjem levem kotu. Torej, črke v križanki, ki so označene s številko, prenesete na lik, kjer boste dobili neko misel. Rešitve pošljite na uredništvo Glasila do 5. decembra 1984, pravilno bodo prišle v poštev za žrebanje nagrad, ki so: 1. nagrada — 400 din, 2. nagrada — 300 din, 3. nagrada — 200 din. Ne pozabite k rešitvi pripisati svoje ime in TOZD, na pisemskem ovitku pa o-značite »nagradna križanka«. Kako čas beži. 2e se bliža novo leto, pred nami je le še december prestopnega leta 1984. Mesec obujanja dogodkov pa tudi načrtov za prihodnje. Skratka, treba bo potegniti črto In se spomniti na pomembne premike, uspešne In manj uspešne. In razmisliti, kako bo drugo leto, kaj bomo storili, da bomo uspešnejši. O tem bo govorila zadnja letošnja šlevllka Glasila. Svoje prispevke nam pošljite do 5. decembra. Uredništvo na kratko ZAHVALA ZRMK V tem mesecu smo prejeli od Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana pismeno zahvalo: Ob petintridesetletnlcl delovanja našega zavoda se želimo zahvaliti organizacijam združenega dela, skupnostim, združenjem, institutom, Izobraževalnim ustanovam In posameznikom za uspešno In dolgoletno sodelovanje z nami. Na osrednji proslavi v Cankarjevem domu v Ljubljani smo se zahvalili le skupno vsem, s tem pismom pa se Vam zahvaljujemo še posebej. Ob Vašem sodelovanju smo se razvili v raziskovalno u-stanovo, katere današnji obseg In dejavnost sta prikazana v brošuri, ki smo Jo Izdali ob našem jubileju In ki Vam Jo pošiljamo hkrati z zahvalo za uspešno sodelovanje. Upamo, da bo naše sodelovanje tako dobro In uspešno tudi še naprej. TEDEN DOMAČEGA FILMA Teden domačega filma ni samo kulturni dogodek, je pravi filmski praznik. Celjani zares žive s tednom, saj sl v tem času ogleda domače filme toliko gledalcev, kot potem v vseh preostalih 51 tednih skupaj. 12. teden domačega filma se Je letos odvijal od 7. do 15. novembra In med drugimi predstavil kar deset premiernih filmov, od tega pet slovenskih. To so: Ljubezen , Veselo gostiivanje, Nobeno sonce, Leta odločitve In Dediščina. Gostitelj večera 13. 11., ko so predvajali Nobeno sonce, Je bila naša delovna organizacija. CIJANOV MEMORIAL Ingradovl šahlstl tudi letos pripravljajo že tradicionalni šahovski turnir v počastitev nesrečno umrlega našega strokovnjaka In šahlsta Ing. Ivana CIJana. Tekmovanje bo 15. decembra v Domu D. Finžgarja, povabljenih pa Je 23 ekip Iz raznih delovnih organizacij. V. S. OBVESTILO Športno društvo GIP »INGRAD« Celje obvešča vse zaposlene, da Je organizirana rekreacija v Tehniški srednji šoli v Celju vsak petek od 18. do 20. ure. Rekreacija Je namenjena zlasti odbojkarjem In košarkarjem. športno društvo »Glasilo« Izdala GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik: Mojca Je-grlč, tehnični urednik: Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tisk in klišeji: AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveia SRS, sekretariata, Je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).