Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva okraja a ovo mesto LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsako sredo —• Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 900 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 60-KB-16-2-24 Stev. 47 (401) LETO VIII NOVO MESTO, 20. NOVEMBRA 1957 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Slovenski * poročevalec« v Ljubljani Popusti na železnici ob 29. novembru Popust za povratno potovanje bo velijal ob letošnjem Dnevu republike 4 dni. Potniki lahko začno potovanje v četrtek 28. noveanlbra ob 12. uri oz. do nedelje 1. decembra do 24. ure. Bovratek velja od 29. novembra (od polnoči) do ponedeljka 2. decembra do 12. ure. Za ta praznik velja popust na razdalji ato 600 km, BO MLADINA POMAGALA GRADITI AVTOCESTO LJUBLJANA-ZAGREB? Zima in pomlad nas sicer če ločita od začetka novih velikih dtelovnih akcij naše mladine v prihodnjem letu, vendar pa se republiška mladinska vodstva že pripravljajo nanje. V razpravljanju je predlog, da bi organizirali zvezno mladinsko delovno akcijo v Sloveniji, na katerj bi sodelovalo priibl. 60.000 mladincev in mladink. Problem so investicije aa prebivališča teh brigad. Občni zbori prosvetnih društev in Svobod naj bodo politična in kulturna manifestacija Običine so z izvolitvijo novih občinskih ljudskih odborov dobile nove naloge. Sem sodi tudi odgovornost za izobraževanje in kulturno razvedrilo delovnih ljudi. Socializem ni samo golo delo, ampak je hkrati veselje do življenja v igri, plesu, petju, je veselje do ustvarjanja boljših ekonomskih pogojev za človeštvo. Člane društva združuje al-truizem, ljubezen do uspehov posamezrukov in kolektiva; zato so prosvetna društva potrebna razumevanja tistih kolektivov, ki lahko pomagajo, kf lahko postanejo meceni naših prosvetnih društev. Odnos kolektivov do prosvetnih društev in Svobod bo moral prerasti v stalno skrb. Podjetja naj mislijo tudi na drugo plat življenja svojih de- lavcev, na izobraževalno, prosvetno in ' razvedrilno stran. To je potrebno, je kakor kos kruha za lačnega človeka. Da bi podjetja, zadruge in ostali delovni kolektivi sami reševali problem, je skoraj nemogoče, če se vživimo v trenutno še vedno problematično voza-renje na delo, na razpoloženje delavca, ki želi spremembe, ker ga enoličnost muči in odbija. Koncentracija dela, izobraževanja in razvedrila preveč odtujuje, zapira posamezne kolektive od drugih kolektivov. Človek je družbeno bitje, zato želi po delu sprostitve v kakršni koli obliki To pa haj mu dajejo društva, ki naj za- jemajo vse oblike telesnega in duševnega udejstvovanja. Društva in klubi — za oddih po delu Strogi režiserji, nedosegljivi strokovnjaki, gola šablona starih metod dela, ekonomska nestrpnost in mogoče še stalno nergaštvo nekaterih — to res ni vabljiva vatoa za delovnega človeka. Posledica: »grem v gostilno, tam se vsaj pošteno pomenim, pa tudi potreben sem ga kozarček ali dva.« V četverokotu: delovno mesto — dom — politični sestanki — gostilna je treba najti osrednjo točko v obl'ki kluba Izboljšano delo Do konca meseca bodo končan, oovni zowi sindikainih podružnic v našem okraju. Za razliko od občnih zborov v prejšnjih letih, &o letošnji na splošno veliko bolje pripravljeni. Tudi razprava je boljša -n konkretnejša. Člani sindikata spoznavajo, kakšno vlogo ima sindikat glede organizacije dela, dviga storilnosti in zaščite delovnega človeka. ^ Na dos-edanjih občnih zborih Je bilo največ razprav o novem osnutku, o delitvi dohodka, o boljši higiensko tehnični zaščiti na delovnih mestih, o stanovanjih, o raznih komunalnih gradnjah in podobnih vprašanjih. Močno stopa v ospredje zanimanje članov sindikata za gospodarjenje v občini. Tudi brez kritike negativnih pojavov pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi ni. Zlasti na račun privatnih voženj s službenimi vozili je bilo dosedaj povedanih precej kritičnih pripomb. Na občnem zboru sindikalne podružnice Podjetja za vzdrževanje proge so predlagali ta sklenili, da bodo organizirali1 posebna predavanja, na katerih bodo strokovnjaki razložili bistvo novega načina delitve dohodka. Nadalje, da bi organizirali obratno menzo, kjer hi zunanji delavci dobili topel obrok hrane. Delavci delajo ves dan zunaj v vsakem vremenu, za obrok pa imajo s seboj suho hrano,-ki jim pozimi čestokrat tudi zmrzne. Zato so obolenja delavcev pogosta. Podobni problemi s prehrano delavcev so tudii v drugih podjetjih. Cestarji Okrajne cestne uprave so se na občnem zboru potožili čez več stvari. Nimajo dovolj dobre zaščitne obleke, slabše ©o plačani kot cestarji na državnih cestah »n v sosednih okrajih. Ker ni denarja za redna vzdrževalna dela na cestah, jih večkrat zaposlijo pn težkih delih v kamnolomih, ceste pa so prepuščene same sebi. V tovarni BELT v Črnomlju so na občnem zboru sindikalne podružnico kritično pretresli vse zadeve podjetja, zlasti P8 poudarili potrebo za redno in' načrtno strokovno teobraževanje mladih delavcev ter zmanjševanje števila izostankov od dela zaradi obolelosti. Dosedanjemu upravnemu odboru sindikalne podružnice niso dali raz-rešnice, ker zahtevajo od njega, da pojasni še nekatere stvari iz vodenja menze v letu 1958. Razveseljivo je, da delavci na sindikalnih sestankih čedalje bolj živo obravnavajo problem organizacije dela in dajejo predloge za zvišanje storilnosti. Spoznavajo, da je le v tem ključ do večjega dohodka skupnosti in posameznika. Kulhirno-prosvetno društvo Josip Jurčič Trebnje, Je v prl-If.tku letošnje sezone uprizorilo »KROG S KREDO«. Igro je po stari kitajski pravljici napisal Klabund, prevedel Oton Zupančič, režiral pa Janez Gartnar. Po uspešnih . . '.Žriforltvah na domačem odru in na odrih v DobrnlBu, Šentvidu in Višnji gori bodo trebanjski Igralci gostovali danes ob 19.30 url v Domu LP v Novem mestu. Na sliki: Cao-Hal (Zvonimir Skalar), Yli-Pei (Mirni Poljan-škova), Cang-Ling (Jože Uhan), Ma (Jože Lindte), Haitang (Rezka Red kova) in vojak (Jože 8aiehar) — Foto Erjavec, Stična. ali društva, kjer bo našel naš človek to, kar si želi po trdem delu. V ta četverokot se je treba vriniti in najti pestrost za zadovoljitev najrazličnejših potreb (igre, izlete, lepi večeri, razgovori, razprave itd.). Ni naš namen, da ustanavljamo v tem četverokotu mnogo društev. To je bolezen, ki zlasti na vasi hromi delo. Človek včasih res že ne ve, koliko članskih izkaznic ima in koliko plača članarine. Napredek se ne kaže v številu društev, ampak v sposobnosti posameznih društev pri organizaciji društvenega življenja. To nalogo pa imajo prosvetna društva in Svobode, zato je treba, da občni zbori do-hite naš gospodarski in politični razvoj, ker bodo sicer nekatera društva capljajoče počasi odmrla. Naš razvoj v socializem mora razumeti sleherno društvo, saj drugače ne more člane izobraževati in usmerjati. Osnovna enota nažega ama-terstva je društvo, ki je nastalo na prostovoljnem združenju ljudi z namenom, da se izobražujejo fcn kulturno razvedre na zaželenih področjih prosvetne dejavnosti. TABORNIŠKA SKUPŠČINA TO NEDELJO Zaradi bolezni in drugih tehtnih vzrokov je letna skupščina Rodu gorjanskih tabornikov preložena na nedeljo 24. novembra; začela se bo ob 9. uri v veliki porotni dvorani okrožnega sodišča v Novem mostu. Taborniki vabijo k udeležbi starše članov organizacije, njene simpatizer je in vse ljubitelje narave. Nekateri bi radi amaterstvo pokopali, češ saj 3CXjOOOOOOOO<)OOC•••■• OPOZORILO » zvezi z zdravstvenimi Izkaznicami Spričo nekaterih nepravilnosti pri izpolnjevanju ln overjanju zdravstvenih izkaznic opozarjamo zavezance prispevka ln zavarovance na naslednje: 1. Ce zavarovanec zapusti službo, mu mora gospodarska organizacija oz. ustanova zaključiti zaposlitev v vseh zdravstvenih izkaznicah na strani 12—22 ter mu vročiti vso dokumentacijo k zdravstvenim Izkaznicam družinskih članov, da Jo izroči gospodarski organizaciji oz. ustanovi, kjer se zaposli, oz. zavodu, če Jo ta zahteva. 2. Gospodarska organizacija oz. ustanova mora na prijavi v zavarovanje navesti le družinske člane, za katere Je iz dokumentacije razvidno, da Izpolnjujejo pogoje za zdravstveno zavarovanje. Družinske člane, ki naknadno prirastejo alt odpadejo, mora gospodarska organizacija oz. ustanova prijaviti pristojnemu zavodu naknadno s prijavo o spremembi. 3. Gospodarska organizacija oz. ustanova mora ob prijavi v zavarovanje predložiti zavodu na vpogled vedno tudi zdravstveno Izkaznico zavarovanca, da se zavod prepriča, ali so podatki o prejinjl zaposlitvi zaključeni ln podatki o novi gospodarski organizaciji oz. ustanovi ln o novi zaposlitvi pravilno vpisani. Za zavarovanca, ki Je bi! prej zavarovan pri drugem zavodu, pa Je treba ob prijavi y zavarovanje predložiti zavodu na vpogled tudi zdravstvene izkaznice družinskih članov zavarovanca ln ustrezno dokumentacijo. 4. Zavarovanec mora za otroke nad 16 let starosti, ki se še šolajo, ob začetku šolskega leta obnoviti ftolska potrdila, sicer mu gospodarska organizacija oz. ustanova zdravstvene izkaznice za takega otroka ne sme več oveijatl. 5 Da bi gospodarska organizacija oz. ustanova mogla prijavo O spremembi predložiti zavodu pravočasno, 1e zavarovanec dolžan takoj sporočiti gospodarski organizaciji oz. ustanovi vsako spremembo pri družinskih članih, ki vpliva na pravico do zdravstvenega zavarovanja teh oseb, n. pr če se otrok neha solati, če postane vajenec, če se zaposH, če zakonec prične ali pa preneha s samostojnim poklicnim delom, če se rodi ah če umre družinski Član in pod. 6. Ce zavarovanec ali njegov družinski član ne živi v Istem kraju, kjer Je sedež gospodarske organizacije ali ustanove, pri kateri Je zavarovanec zaposlen m pr. če zavarovančev otrok živi ločeno od staršev zaradi šolanja), lahko uveljavi zdravstveno varstvo pri najbližjem zdravstvenem zavodu ludi v neoverjeno izkaznico, če izkaznici priključi posebno potrdilo o zavarovanju, ki mu ga Izda oz. poSlje gospodarska organizacja oz ustanova. Drl kateri Je zavarovanec zaposlen. Obrazec za tako potrdilo (»PotrdHo o zavarovanju namesto overitve zdravstvene Izkaznice«) Je složilo podjetje »Jugoreklam« in Je v prodaji v vseh trgovinah oz knjigarnah, k) prodajajo tiskovin«. Za otroke upokojencev, ki živilo zaradi Šolanja ločeno od staršev, Izda tako potrdilo fkl nadomeSča odrezek pokojninske nakaznico za zadnji mesec) na zahtevo zavarovanca likvidatura zavoda za socialno savarovanje, ki Izplačuje pokojnino OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJ* NOVO MESTO 35 Pred občnimi zbori prosvetnih društev in Svobod (Prenos t 1. strani) Taktoi je treba jasno povedati, da ima delavski razred vodilno vlogo ne samo za ročno delo, ampak tudi za kulturne in duhovne vrednote. Kapitalistični izkoriščevalci so skopo in načrtno jemali delavcu možnosti za izobraževanje, zato je naša dolžnost, da to previsoko razliko med duševnim življenjem fizičnega delavca in življenjem intelektualnega delavca zmanjšujemo. Ne postavljati kulture tako visoko, da je preprost državljan ne more dojeti, visoka filozofija se kaže v tem, da preprosto ln razumljivo učiš in živiš! Kar zadeva programe, smo dosegli že kar lep napredek. Društva bolj samozavestno ter odgovorno to rešujejo. Naši ljudje ne pojejo in ne igrajo samo zato, da bodo nastopili, ampak zato, ker čutijo notranjo potrebo po takem življenju. V tem je šola našega amater -stva in želja za napredek. Ni vse samo za denar, mnogo se da napraviti, če se dela z veseljem, če ljudje uživajo v amaterskem nastopanju. Vsako prosvetno društvo ima s ozirom na kadrovske in gmotne prilike različne možnosti udejstvovanja, zato imajo društva tudi različne sekcij e ude j st vovan j a. Pomladimo naša druStva! Ker je kader osnovni temelj) vsakega društva, je treba temu problemu posvetiti največ pažnje. Veselje do amaterstva je treba vzbuditi že pionirju, zato naj društva već nastopajo za pionirje in naj več delt.,; o na tem, da vzgajajo društveni pomladek. Društva moramo pomladitil Vsi starejši kul-turno-prosvetni delavci smo dolžni, da svoje uspehe, svoj napredek varno ln skrbno izročamo mlajšemu kadru Prav zaradi tega predlagamo, da bi v delovnem času 1957/58 za proslavo 15. obletnice ustanovitve pionirske organizacije organizirali pionirske prireditve v marcu, aprilu in maju po društvih, šolah — krajevno in sektorsko. Programi naj bodo izvirni po možnosti kraja z geslom: »Pionirji pri delu, veselju in igri«. Razen te naloge pa naj društva na občnih zborih temeljito obdelajo še ostali program svojega dela. Upoštevajte zmogljivost kadra, financ, prostorov, potem ne boste delali programov samo za reklamo! ■ Potrebna je stalna povezava z občinskim vodstvom Sekcije dela imamo različne, vsak član društva bo lahko našel svojega konjička. Interes in veselje naj bosta vodilo za ustanavljanje sekcij, ki pa naj bodo živo — kolektivno povezane v društvenem življenju. Prav je, da se na občnem zboru tildi temeljilo pomenite o članarini in sploh o dohodkih. Vsako društvo naj si napravi proračun dohodkov In izdatkov, katerega je treba pravočasno' poslati na občinski ljudski odbor. Društva premalo živo navezujejo stike z občinskimi ljudskimi odbori, zato čestokrat občinske odbore .krivično obsojajo, da se ne zmenijo za njihovo delo. Z decentralizacijo, s prenašanjem nalog na občine, dobivajo tudi občinski sveti Svobod in prosvetnih društev odgovornejše naloge. Občinski sveti bi morali idejno, organizacijsko, materialno in iniciativno reševati, usmerjati in učiti društva. Toda občinski sveti še niso zaživeli, niso prevzeli pobude ter imajo premalo povezave z okrajnim odborom Sveta Svobod in prosvetnih društev. Okrajni odbor Sveta Svobod tn prosvetnih društev bo z razvojem občin vedno bolj izgubljal direktne operativne naloge. Njegova naloga bo, da bo sklepal o kulturnih ln polil ičnih vprašanjih, da bo skr- Par t ižanski d>in na Fra ti vabi tudi v pozni jeseni ljubitelja narave — (Foto: Polde Pungerčar) Kmetijska zadruga Žužemberk odgovarja Na oglas v Dolenjskem Hstu smo iz mnogih krajev Dolenjske, Bele krajine in Gorenjske dobili vrsto vprašanj glede reje prašičev nemške požlahtnje-ne pasme. Za pozornost in zanimanje se vsem Interesentom lepo zahvaljujemo ln pojasnjujemo: Ustvarjamo vzrejno središče belo-pasaste svinje, ki ima vi-, soke komercialne vrednosti in veliko povpraševanja na svetovnem trgu. To ji obeta lepo bodočnost, zlasti še zaradi čedalje bolj iskanih bekonov. Prihodnje leto si nameravamo zagotoviti iz uvoza plemenske svmje, ki imajo vse odlike, potrebne za vzrejo bekonov. Ce bomo poilahtnjence pitah po predpisih, bomo v petih mesecih priredili do 100 kg težke prašiče. Zunanji trg zahteva danes predvsem mesnate praši- če, k| Imajo 3 do 3,5 cm slanine. Naj prip revnejša za tako blago je nemška požlahtnjena pasma z dolgimi ušesi, in veliki Jorfcšlrci s pokončnimi ušesi. Po pogodbi damo v rejo mlade požlahtnjence, že ob podpisu pogodbe pa tudi zagotovimo odkupno ceno- Ko Je prašič dopltan, pri prodaji odra-dunamo znesek za pujska ob prevzemu v pitanje. Zal je vzreja za našo kmetijsko zadrugo omejena le na okvir naših članov. Morda bodo interesenti našli razumevanje pri Gospodarski poslovni zvezi v Novem mestu in skupno z drugimi zadrugami organizirali pitanje prašičev. Pogojev za tako sodelovanje je dovolj, ljudje so pripravljeni, treba pa je to delo usmerjati. Slavko Hotko Upravnik KZ Žužemberk Uspeh oltistke Ivanke Kraševec v Ljubljani Na nedeljski javni oddaji Radia Ljubljana »Pokaži kaj znaš«, ki je bila v dvorani ljubljanskega Mestnega gledališča, sta kaj prijetno iznenadili tudi nastopajoči udeleženki iz našega okraja. Na klavirju je zelo doživeto odigrala dve skladbici Polonca Ahačičeva iz Novega mesta- ln požela lep aplavz, kot zadnja na jp nastopila altlstka Ivanka Kraševeo iz Metlike. Pevka, K] je tokrat prvič javno nastopila, je bila nagrajena z najdaljšim ploskanjem poslušalcev; z najvišjo oceno 77 točk (od 80 dosegljivih) ji je biilo priznano tudi 1« mesto nedeljske oddaje. Mladi pevki k uspehu čestitamo in želimo novih uspehov! • NAROČAJTE B IN SIRITE » DOLENJSKI LIST! OB DNEVU USTANOVITVE NOVE JUGOSLA VIJE ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM NOVOMEŠKEGA OKRAJA KOLEKTIV Splošne bolnišnice v Novem mestu bel za skupne akcije, da bo predstavljal društva v okrajnem merilu pred državnimi družbenimi organi. Ker bo okrajna skupščina konec decembra 1957 ali v začetku januarja 1958, morajo društva na svojih občnih zborih izvoliti delegate tudi za to skupščino. Vloga delegata Je, da prinese na skupščino vso problematiko društva, ki je važna za rešavanje v okrajnem merilu. Sveti za kulturo in prosveto pri občinah pa naj skrbno pomagajo, naj vso problematiko naših društev obravnavajo pred ObLO; ker le tako bodo naši ljudje, ki z ljubeznijo ustvarjajo prosvetno življenje v kraju, dobili priznanje in nove spodbude! Lojze Kastelic Izreden pridelek našega tobaka Jugoslovanski tobak slovi po svoji kvaliteti po vsem svetu. Naš tobak vsako leto vrže skupnosti okrog 10 milijard dinarjev. Letos je pa izredno obrodil in cenijo ves pridelek na okrog 18 milijard dinarjev. Takšnega bomo še poslanca volili! Volivci so pred zadnjimi volitvami marsikje izrazili željo, da bi kdaj pa kdaj poročali o svojem delu tudi naši poslanci, zJasti ko gre za vprašanja, ki so rešujejo v republiškem odnosno zveznem merilu. Volivci iz mokronošk© občine se glede tega res ne morejo pritoževati, saj so pred štirimi letj izvolili poslanca, na katerega &o ne le ponosni, marveč imajo vanj tudi upravičeno zaupanje. Upamo, da nam naš poslanec tov FRANC KRESE — CO-BAN v svoji skromnosti ne bo zameril, če v imenu volivcev javno povemo, zakaj nam je tako pri srcu in zakaj uživa med volivci ugled, spoštovanje in zaupanje. Naš poslanec tovariš COBAN je na našem terenu znan, saij Je domačin s Trebelnega. Poznamo ga pa zelo dobro n NOB, za katero se Je vsega žrtvoval, tako da mu je bilo za neminljive zasluge i„ najtežjih časov podeljeno odlikovanje narodnega heroja. Dosleden revolucionar ije ostal tudi Po svobodi ter kot tak bil vedno povezan s svojim ljudstvom. Od Izvolitve za ljudskega poslanca Je bila njegova stalna skrb — napredek občin, katere je zastopal pri višjih forumih. Coban ni l&^anec na l-nr?. oV> le nW, Narodni heroj Franc Krese* Coban, priljubljen partizan, aktivist in ljudski poslanec Ml-renske doline Izšel je SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR za leto 1958 Darilo rojakom v lupili Konec oktobra Je izšel SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR za leto 1958, ki ga že pet let po vrsti izdaja Slovenska izseljenska matica za slovenske izseljence po svetu. Z ozirom na petletni jubilej izhajanja tega med našimi rojaki tako priljubljenega izseljenskega zbornika, je Matica posvetila še posebno pozornost njegovi vsebini ln opremi. Knjiga obsega 240 strani in Je Izredno bogato ilustrirana, saj jo krasi na finem papirju okoli 200 krasnih fotografij iz Slovenije ln Jugoslavije ter iz krajev, kjer žive naši rojaki po svetu. Novost Koledarja 1958 so štlrJ celostranske barvne fotografije: Marjana Pfeiferja »Blejsko jezero z gradom« dn »Izola v Istri« ter umetniški reprodukciji Maksima Gasparija »Pred zidanico« in Božidarja Jakca »Novo mesto«. Naslovno stran Koledarja ter 12 ilustracij k posameznim mesecem je izdelal Maksim Gaspari, priznani slikar slovenske domačnosti, ki je med našimi izseljenci zelo priljubljen. Te ilustracije in bogato slikovno gradivo dajejo Koledarju še posebno vrednost in je zato zlasti lepo in primemo darilo za sorodnike in znance v tujinil Vsebina Koledarja je porazdeljena na članke domačih piscev, v katerih je zajeto politično, gospodarsko in feulturno-prosvetno življenje v Sloveniji in Jugoslaviji. Na željo rojakov je v tem koledarju objavljeno tudi več leposlovnega gradiva kot doslej. Črtice in zgodbe so prispevali: Franc S. Finžgar, Mira MlheMč, Anton Ingolič, France Magajna, Bogomir Ma-gajna, Jože Stok in Matevž Hace. V drugem delu vsebine so Članki, ki so jih napisali naši rojaki iz ZDA, Kanade, Argentine in iz evropskih držav o svojih kulturno-prosvetnih društvi!', podpornih organizacijah, o slovenskih narodnih domovih v ZDA, o življenju Slovencev v rudarskih naselbinah Amerike, Kanade in Francije. Kakor vsako l*to 8<> tu<-' v tem koledarju objavljeni pod naslovom »Borba za kruh in srečo« osebni sporni nd naših izseljencev iz ZDA, in Argentine. Ti osebni spomini dajejo Koledarju še poseben čar, zlasti nam, ki živimo v rodni Jugoslaviji, ker nam odkrivajo našega Človeka, ki se je pred tolikimi desetletni odpravil na pot, da si poišče kruha in »reče drugod. Ce hočete svojce v inozemstvu za novo leto razveseliti z lepim darilom, jim naročite SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR 1958 pri Slovenski izseljenski Matici, Ljubljana, Cankarjeva 5/1. Koledarje pa lahko kupite tudi v knjigarnah. Cena izvodu je 500 dinarjev. M. 8. ki posluša svoje volivce, kadar mu ti razkladajo svoje težave in želje, on je poslanec, ki ja vsak čas, če mu le služba dopušča, na t razpolago ljudskemu odboru pri reševanju raznih problemov. Le nekaj konkretnih primerov. Tovariš Čoban je vsa ta leta prihajal na seje občinskega ljudskega odbora, če je bilo na dnevnem redu količkaj pereče vprašanje, ki bi ga biLo treba rešiti z njegovo pomočjo. Ko j« šlo za obnovo in obratovanje tovarne usnja v Mokronogu, j« bil vsak čas na razpolago delegaciji, ki Je trkala na razna vrata. Da se je popravila to obnovila šola na Trebelnfem j« vsekakor največ pomagalo njegovo posredovanje. Pomagal j« pri dograditvi Zadružnega doma v Mokronogu, izposloval Je pomoč za nabavo kino projektorja, v zadnjem času pa je zopet njegova trajroa skrb sodelovala pri odobritvi obrata Telekomunikacij v Mokronogu, kjer so blH posebno pereči finančni problemi itd. Letos zaključujemo v občini elektrifikacijo vasi. Tudi za to ima tov. Coban velike zasluge. Lahko bi naštevali še marsikaj iz njegovega političnega dela v občimi, saj je neštetokrat bil na raznih zborovanjih, sejah, sestankih, proslavah ter j s pojasnjeval, bodril in razčiščeval. Skratka, naš poslanec tov. COBAN j« pravi ljudski poslanec ln naši volivci so mu za vse njegovo delo hvaležni ln bodo srečni, če ga bodo z njegovim privoljenjem mogli še voliti, ko mu bo potekla sedanja mandatna doba. Volivci iz mokronoška občine »Solidne gradnje« Gradimo veliko, res velikol Vsi vemo, da gredo za gradnje velike, zelo velike vsote. C« pa so gradnje že tako drage, potem si upravičeno obetamo tako od tistih, ki delajo načrte, kakor ©d tistih, ki stavbo gradijo to urejajo, da bo stavba zgrajena res solidno. Na žalost pa se še vedno dogaja, da gradbinci odidejo, potem pa Je treba klicati vse mogoče obrtnike, da popravijo napake dela pri gradnji ln nekako- opozoriii na take grobe napake in skrajno neodgovornost do kakovosti dela, vendar se to pri gradnjah še kar naprej ponavlja. v Obnova ln preureditev stare gimnazije v Jenkovi ulici v Novem mestu je precej stala. 2e po kratkem času so se pokazale v gradnji hude hibe. V drugem nadstropju se je pod upognil in peč se je zaradi tega nagnila za skoraj 15 cm. Vrata so zvita gotovo za tri centi- Lepa j'; nova upravno-stanovanjska stavba okrajne Gozdne uprave ob Ragovski cesti v Novem mestu, toda veselje njenih stanovalcev so že takoj v začetku jeseni skalile napačno spojene vzidane dimne cevi... vostno izdelavo. Mar imamo denarja na pretek, da bi ga tako razmetavali zaradi malomarnosti in površnosti! Napak, ki so posledice površnosti pri gradnji, je veliko, mnogo preveč, da bi mogli to še naprej dopuščati in ne bi krivcev klicali na odgovornost! Res nastanejo napake tudi zaradi slabega gradiva, pa jih Je malo, in de zanje so često krivi tisti, ki material pripravljajo to obdelujejo. V našem listu smo že nekajkrat metre in se štelo težko zapirajo, stenska pregrada je počila do stropa. Podobne hibe na vratih so v stavbi podružnice Narodne banke. Očlvidno so bila vrata narejena iz povsem svežega lesa. Vsak se rad ozre na novo stavbo OZZ, vsak se tudi sprašuje, zakaj so nad nekaterimi okni v pritličju pločevinaste škatle, malokdo pa ve, da je to zaradi površnosti pri gradnji. V Mirni peči so že pred leti zabetonirali temelje za zadružni dom- Tega takrat, niso zgradili, pač pa so pred leti zgradili del stavbe, letos pa še en del. Pri izdelavi načrtov za sedanje gradnje niso upoštevali starih že gotovih temeljev, pač pa so betonirali nove, zraven prejšnjih, stare pa z veliko muko razbili. Pošteno so ga polomili tudi pri gradnji sicer zelo lepe stavbe Okrajne gozdne uprave na Ragovski cesti. Dimne cevi so vgradili v zidove. Toda spojene so narobe in ko so pričeli kuriti, Je iz njih začela teči zamazana voda in zamakati zidove. Kako so veseli tega stanovalci, si lahko mislimo. Bržkone bo treba vse cevi Izklesati iz zidu in popraviti, odnosno obrniti, da ne bo iz njih zamakalo. Kakšni-* delo bo to in koliko bo stalo, si lahko predstavljamo. Treba bo podreti tudi peči, da bodo lahko popravili to grobo pomanjkljivost. Seveda so vsi prostori zasedeni in stanovalci so upravičeno nevoljni. Zelo nas zanima, koliko Časa bomo plačevali slabe gradnje za dobre sn koliko časa bomo še dopuščali take površnosti, ne da bi zahtevali moralno in materialno odgovornost od povzročiteljev? ****************************** Za 29. november Čestita cenjenim gostom in ce jim priporoča GOSTINSKO PODJETJE HOTEL »METROPOL« ln KAVARNA NOVO MESTO ****************************** IOI010IOIOI010IO«OIOIOIOOlOI010IOIOI010IOBO«OIOlOIOIOBO>OIOIO«OIOIOBOIOIOIOIOIOIOIOBO«OIOIOIOI010«Oi VČrnomlju, zibelki našega partizanstva, smo se konec julija zbrali taborniki iz vse Slovenije za pohod po zgodovinski Poti slovenske delegacije, ki se je udeležila II. zasedanja AVNOJ v Jajcu. Skupno nas je bilo 25, največ iz Novega mesta, le nekaj je bilo Ljubljančanov in tabornikov iz Crne na Koroškem. Računali smo na večjo udeležbo, vendar so se nekateri ustrašili naporov tako dolge poti. Po pozdravnem govoru, ki ga je imel tov. Franc Košir, predsednik Zveze borcev prod Domom ljudske prosvete v Črnomlju, smo spodbujeni po vo-ščilih za srečno, dolgo pot šil proti Gradacu. Med potjo po Črnomlju nas je spremljala tamkajšnja godba, ki nam je dajala takt, da smo lažje korakali za našim zastavonos-cem. Sli smo v koloni drug 7.a drugim k»kor so šli nekoč partizani. V Gradacu smo prenočili v gradu in ne pod šotori, ki so nam vneto vso pot nudili ponoči zavetje. Drugo lutro smo preko Velike In Male Kapele nadaljevali pot v OtoČeo v Ukl Povsod smo videli oeromne go-Hnvp in težko na tovori e-»o ka- mione, ki so neprestano prevažali dragoceni les. Pripovedovali so nam, da je v teh gozdovih toliko srnjadi, kakor ovac po pašnikih. JOŽE GLONAR Posamezne vasice so bile med NOB popolnoma porušene ln jih še sedaj obnavljajo. Narod v Liki je neizmerno trpel, okupator je tod besnel, padlo je nešteto žrtev. O vsem tem so nam pričali številni grobovi In spomeniki, kj smo jih srečali med pohodom. Pri obnavljanju porušenih domov smo videli prizadevanje ljudstva to oblasti, da bi čimprej zabrisali sledove zadnje vojne. Mislili smo. da je Lika bolj siromašna, vendar smo videli prostrana žitna polja, ki pa bi bila lahko bolje negovana, predvsem po njivah se je preveč šopiril plevel. * OTOČAC v uki Otočac je znano meslo iz časov NOB, tu je bil nastanjen v vojnem času Centralni komite KP Hrvatske. Hoteli smo si ogledati muzej NOB, vendar nismo mogli najt! osebe, ki je imela klluč, čeprav smo jo povsod Iskali, le fotografirali smo se lahko pred muzejem. V Jajce po poti naših poslancev Pred 14 leti so slovenski odposlanci §11 na pot v Jajce na 11. zasedanje AVNOJ — Tudi novomeški taborniki so letos poleti premerili to zgodovinsko pot — Vtisi s potovanja v Jajce firal od vseh strani; upajmo, da posnetki ne bodo slabši od originala TITOVA KORENICA: »Kar je moje, je tudi vase!« Iz PUtvic smo v maršu, dolgem 20 km, ob vznožju Plje-ševice prispeli v Titovo Ko- renico. Preko hriba smo po bližnjicah z zastavo na čelu vkorakali v ta prijetni kraj, ki je tudi znan iz Časov NOB. Ob potoku smo si skuhali večerjo, postavili šotore to utrujeni takoj zaspali (Konec prihodnjič) Zvedeli smo, da muzej, čeprav Ima dovolj materiala, še ni popolnoma urejen. PLITVICE Iz Otočca smo nadaljevali pot na Plitvička Jezera. Cesto sedaj asfaltirajo to bo čez nekaj let gotovo prijetneje potovati po njej kakor sedaj, ko je še na pol v delu. Med potjo smo srečali nešteto tujih avtomobilov, ki so Sli z morja na Plitvice ali obratno. Plitvičko jezera z neštetimi slapovi bi si moral vsakdo ogledati, toliko je tam zanimivega. Ker le bil tisti dan ravno praznik Vstaje v Hrvatski je bilo polno ljudstva, ki si Je ogledovalo naravne lepote. Toplo sonce Je zvabilo v Jezero nešteto kopalcev, drugi manj utrujeni so se vozili s čolni ali pa so se sprehajali okrog jezer In slapov. Obala Je polna camptogov, v katerih prednjačijo tujci, saj naši domači gostje le težko zmorejo velike pristojbine, katere vestno pobira možakar na kolesu. Nabere veliko, toda uredili so le malo. Tudi najbolj romantičnega sprehajalca morajo kupčki toaletnega papirja, složno pomešanega z našimi dnevniki, posejanega ob vseh stezicah in spremljanega z neprijetnim vonjem. priklicati v realnost. Težka je preskrba s pitno vodo. Voda vse naokrog, pitne pa nikjer! Le malo bi se morala uprava letovišča potruditi, pa bi bile Plitvice ne samo najlepši, ampak tudi naš najbolj obiskovan naravni park. Naslednji dan dopoldne smo si ogledali naravne lepote Plitvic. Kar premalo časa smo Imeli na razpolago, toliko je tamkaj lepega. Naš načelnik Branko je neumorno fotogra- Udeleženci pohoda Združenja tabornikov Slovenije v brezovem gaju med Črnomljem in Vranoviči; starešina pohoda je bil Rudi VVolle, namestnik starešine ZTS, komandant p« Branko Lukič, načelnik Rodu gorjanskih tabornikov iz Novega mesta 5^268087737^3243543916015^^^^4975^75733908543^735073343728735103 Revolucionarno valovanje na Dolenjskem pod vplivom Oktobrske revolucij® Nato sem se podal k blagajni In sklenil račune. Med tem de-loon ime je poklical Florjančič in mi je rekel, da moram jaz ln župan podpisati vse vojno posojilo. Zupan se je branil, da tega ne podpise, jaz pa sem rekel, da sem pripravljen podpisati toliki del, kolikor odpade na mene. S tem so bili ljudje zadovoljni. Nato sem napisal tozadevno Izjavo in Jo pustil na mizi... BI mar j u sem jaz rekel, da bomo sklicala odborniki sejo in da naj k 'tej seji pošljejo današnji zborovale! svoje zastopnike, da se bode lahko vse pregledalo ln če bi bilo kaj nepravilnega, nas lahko potem tožijo. Pirnar Je nato odgovoril, da se mora danes vse izvršiti in da n« bodo na sodnrjo čakali, ker sodmija itak samo z nami drži, to je z županstvom. Slišal sem tudi, da Je župan zatrjeval, da bo šel ven, da pa so ljudje kričali, da n« bo šel ven, dokleT ne podpiše. Nato jo župan rekel, da kaj mislijo pravzaprav z njim napraviti, ali ga mislijo ubiti. Nato je odgovoril Pirnar, da ni njihova želja, da bi s« kri prelivala, pač pa, je rekel, da je ljudstvo razburjeno ln da nič ne ve, kaj se lahko zgodi. Sicer se je Pirnar, kolikor sem jaz opazoval, i* najbolj dostojno obnašal. Mene se ni nihče dejansko lotil dn tudi nisem videl, da bi bil kdo županu kaj zalega storil.« Ljudstvo zahteva okrajnega glavarja Ker biviši župan Zurc ni hotel prevzeti nase svojega deleža vojnega posojila, so nekateri predlagali, naj gre občinski policaj Martin Petrič po okrajnega glavarja. Kako je Petrič opravil to naročilo, j« opisal v svojem zaslišanju kot priča pred sodiščem 11. januarja 1919: »Okrog poldne so začeli ljudje kričati, da moram iti po glavarja. Jaz sem res šel in glavarju to povedal. On pa je rekel, da ne gre na županstvo, marveč, da naj pridejo trije možje k njemu in povedo, kaj hočejo. V tem hipu Je prišel za menoj Janez Florjančič ter je s strogim glasom zahteval od glavarja, da mora Iti na občino. Glavar Je odgovoril, da ne pojde. Florjančič pa je rekel, da bodo prišli pa če drugi po njega. Nato sva midva s FlorJančičem odšla. Pri Kasteličevl prodajalni v Kandlji je prišel za nama glavar in tu ga je začel Janez Florjančič zmerjati, da Je on tista svinja, ki je dal pri vojakih ljudi obešati.. . Med potjo mi je Florjančič tudi dopovedoval, da bodo potem prišli razbit Kobetovto, Oblakovo in Kasteliičevo trgovino, da bodo dobili sladkor, sol in petrolej, potem pa še na sodnijo ln davkarijo, da teh uradov ni treba, in pa ravno tako ne orožni-štva.« PetriČevo Izpoved dopolnjuje Janez Florjančič v svojem za- slišanju 23. januarja 1019: »Kako je prišlo do tega, da so ljudje zahtevaj; glavarja, jaz pravzaprav ne vem. Najprvo je šel po njega občinski sluga Petrič, potem so pa ljudje takoj za njim poslali mene, da bi glavar gotovo prišel. Povedal sem glavarju, da prihajam v imenu zbrane množice ln da naj gr« torej z menoj. Ko je glavar rekel, da nad pridejo trije možje k njemu, sem rekel, da možje ne bodo s tem zadovoljni. Glavar me je tudi vprašal, kako se pišem, pa mu nisem hotel povedati, ker sem si mislil, da me bo morda dal zapreti, da bom torej jaz sedel, kmetje, ki so ime poslali, pa da bodo pri Stemburju čakali. Zato sem Jo hitro pobral iz glavarjeve pisarne. Pri Kastelicu me Je potem glavar došel ter me vprašal, za kaj pravzaprav gre. Jaz sem mu odgovoril, da bo že videl, za kaj in da mora Iti tja kakor na »Befehl«, ker ljudje to zahtevajo. Ko je potem glavar rekel, da je bil tudi on vojak, sem mu Jaz odgovorili, da, če je bil, je bil oficir, ki ni trave jedel kakor jaz. Rekel sem mu tudi: »Saj ste lepo delali oficirji leta 1914 z moštvom, ko ste ga dajali privezovati kakor pajek muhe in jih dajali streljati!« Glavar mi Je nato odgovoril, da on ne, nakar sem jaz rekel, da, če on ne, pa večU na drugih.« Revolucionarni kmetje ne priznavajo buržoazne oblasti Iz izpovedi dr. Franca Vonči-ne, okrajnega glavarja v Novem mestu, ki Jo je dal 31. decembra 1918 kot priča pred sodiščem, je razvidno, da revolucionarni kmetje niso priznavali niti Zurčeve občinske uprave, niti okrajnega glavarstva, niti narodne vlade — nikake buržoazne oblasti. Glavarja so poklicali le zaradi župana Zurca, da bi Zurcu, ki se je upiral prevzeti nase del vojnega posojila, svetoval, naj podpiše izjavo, da sprejema svoj delež posojila. Dr. Vončina je med ostalim povedal: »Okrog dvanajste ure pride k meni neki človek, katerega nisem poznal, ter mi pravi: »Ljudstvo zahteva, da pridete takoj v občinsko pisarno v Kandijo.* Jaz sem ga zavrnil, da je to drznost, od ljudstva tako zahtevo name staviti, da naj, ako imajo kako prošnjo ali zahtevo, pošljejo deputacijo k meni. Nato sem pozval do- ti čnega moža ... naj stopi v mojo sobo in ml pove, kdo da je. kaj da je in kaj da pravza- prav zahteva. Odgovoril ml je: »Jaz sem pooblaščenec (ljudstva, kdo da sem bom že tam povedal.« Pozval sem gfl še enkrat, da naj gre k meni v sobo ter mi da zahtevane podatke. Nato pa je rekel: »A tako, že prav!« ter odšel. Občinski stražnik Petrič, ki je prišel s tem možem, mi je nato povedal... Odpravil sem se nato v Kandijo, Ko sem stopil v občinsko pisarno, sem našel tam gotovo kakih dvesto ljudi, tako da sem se komaj preril do mize, ob kateri sta stala zabasana med ljudmi župan Zurc in odbornik Edmuind Kastellc. Takoj sem videl, da Je množica ljudi skrajno razburjena in očlvidno nahujskana. Spoznal sem tudi, da v tej kritični situaciji ni možno s silo nič opraviti. Vprašal sem ljudi, kaj da pravzaprav hočejo. Spočetka so vsi vprek kričali, tako da nisem mogel razumeti niti besede. Ko sem jim rekel, da na ta način ni mogoče obravnavati, so se pomirili ter sta nadalje imela glavno besedo Janez Florjančič in neki mlad človek, ki je stal ob moji levici. Pozneje sem zvedel, da je to neki Pirnar. Vsa razburjena sta rekla, da zahteva ljudstvo, da podpiše župan Zurc izjavo, da prevzame vse vojno posojilo, katero je občina svoj čas podpisala. »Ml ntsmo nobenega volili!« Nato sem prosil gospoda župana, da naj mi da zapisnik tiste občinske- seje, v kateri se je sklepalo o podpisu vojnega posojila. Prebral sem zapisnik ter nato množici razlagal, da je krivica, kar zahteva od gospoda župana, kajti on glede podpisa vojnega posojila nI postopal samolastno, temveč se je podpisovanje vojnega posojila sklenilo na redni občinski seji. Rekel sem jim: »Podpisanje vojnega posojila so sklenili vaši odborniki, katere ste svoj čas sami izvolili v občinski za-stop.« Takoj so se oglasili klici: »Mi nismo nobenega volili! To so kar farji in Stembur pod roko napravili!« Florjančič ln Pirnar in nešteto drugih, katerih ne poznam, so zahtevali, da naj prisilim gospoda župana, da podpiše prej omenjeno izjavo. Ko sem jim odgovoril, da Je to popolnoma Izključeno in da noben človek ne rn°re take zahteve staviti, kričali so: »Ne pustimo n« Zurca, ne Kastelica, dokler ne podpišeta, kar zahtevamo!« Svaril sem jih pred nasilstvoin ter jih opozarjal na posJecUce. Rekel sem jim nadalje tudi, da tak podpis ne bi dmel nobene veljave, ker je vendar izsiljen. Vse prigovarjanje ni seveda nič Izdalo. »Kdo pa je ta narodna vlada? Ali smo jo ml postavili?« Cule so se različne grozilne besedie. Ko je na primer izjavil župan Zurc: »Jaz me podpišem, kaj pa hočete od mene, pa me obesite!«, oglasilo se Je nekaj navzočih: »Kaj pa zato, kdo pa ste vL« Odborniku Kastelicu se ie od par strani grozilo, da mu razdenejo hišo, ker si je itak vse svoje premoženje napravil med vojno od žuljev revnega ljudstva, 2upanu Zurcu so predbacivali, da je pri reševanju prošenj za vojaške oprostitve in prošenj za vzdr-ževalnine pristransko postopal; Ko sem nadalje ljudem rekel, da .Če imajo kake upravičene pritožbe proti gospodu županu, naj se obrnejo v tem oziru na okrajno glavarstvo ali pa n8 narodno vlado v Ljubljani, čuli s0 se nato klici: »Mi ne potrebujemo nobenega okrajnega glavarstva! Vrat« narodne vlade so nam zaprta! Kdo pa je ta narodna vlada? ALi smo jo mi postavili?« itd. Mladi mož, ki je stal poleg mene (Pirnar), je opetovano zahteval podpis že večkrat omenjene izjave. Rekel mi Je: »Nas nd nobeden vprašal, če smo zadovoljni podpisati vojno posojilo. Na nase žulje se ne bo dolgov delalo. Mi hočemo Imeti občino brez vojnega posojila. Kdor je tedaj glasoval za podpisanje vojnega posojila, naj ga sam plača.« Ker sta videla župan Zurc in odbornik Kastellc. da je sltuaolja skrajno kritična, podpisala sta zahtevano izjavo, najprej Kastellc in nato še župan Zurc. Zupan Zurc se odpove oblasti Ko se je župan Zurc odrekel županstvu, so znanci občinskega policaja Martina Petriča opozorili, da ljudje tudi z njim niso zadovoljni in da ga hočejo odstaviti. Zato so mu svetovali, naj se gre kar domov preobleči v civilno obleko. Petrič ie je brž ravnal po tem opozorilu, kot je izpovedal pred sodiščem: »Ker sem se bal razburjenega ljudstva, sem to storil in se vrnil v pisarno v civilni obleki. Nato mi ni nihče nič hotel. Mojo policijsko uniformo je potem proti večeru prinesla moja, žena v občinsko pisarno in drugo jutro je Jože PLrnar preoblekel v njo svojega brata Antona Plr-narja. Mene se ni nihče dejansko lotil. Samo Jože Kastelic iz Žabje vasi št. 25. ml je rekel, da naj tiste hudičeve odbornike skupaj spravim, da zakaj sem tukaj. Kastelic in Ivan Recelj sta kričala, da z mano preč. da samo postavam ipo občinj- in da naj se postavi drugega, ki bo kaj delal. Kričali so še druge reči. pa nisem mogel natančneje dognati. To pa se le dogajalo za mojim hrbtom in me v obraz ni nihče napadel.c Tako je revolucionarna množica po odstopu buTŽoaznega župana odstavila tudi dotedanjega občinskega policaja. Namestp njega je v tem hrupu izbrala svojega prvega miličnika, kar je postal boljševik Tone Pirnar. (Podatki T. Pimarja.) »Glavar je svojo ftvar opravil...« Medtem je ljudska delegacija prekontrolirala občinsko bla- Upravnik novomeške Studijske knjižnice tov. Bogo Komelj govori pred odkritjem spominskega stebra ob Cesti herojev, kjer so nemški okupatorji 21. oktobra 1943 obesili več zavednih Slovencev gajno in jo zapečatila. O tem so napravili tudi zapisnik, ki ga Je podpisalo nekaj članov delegacije. Ključ občinske blagajne Je Pogled na del novo urejenega grobišča padlih partizanov in žrtev fašizma v Smihelu pri Novem mestu glavar ponujal Florjančiču, fca pa Alojzu Vovku, ki ga pa nI hotel prevzej-l. Zato je glavar ponudil ključe Pirnar ju, a j-ih »tudi ni hotel prevzeti, češ da je premlad za to in je zahteval, da jih mora glavar sam prevzeti. Nato jih je res glavar sam prevzel.« (Zaslišanje Alojza Vovka). Glavar je za tem hotel oditi. Ljudje ea pa še niso pustili iz pisarne. Tedaj je Florjančič »ljudem razložil, da je glavar svojo stvar opravil« (zaslišanje Florjančičajj nakar je šele lahko odšel. Ko se je glavar dr. Vončina prerinil do vrat. le za njim hotel oditi tudi bivši župan Zurc. a ga ljudje (niso pustili. Zahtevali so. da mora podpisati poso- jilo tudi za ostale odbornike, če hoče iti. Zurc je izjavil, da bo sklical občinsko sejo* na kateri bo odbornikom razložil zahtevo ljudstva in jih pozval, da bodo še oni podpisali svoje deleže. S tem pa se ljudje niso zadovoljili. Zahtevali so, da je treba odbornike precej zbrati, Zurc pa mora počakati, da bodo odborniki vpričo njega podpisovali. Zato so Zurca zadržali v pisarni, odposlanci zbrane množic* Pa so na vse strani odbite}* po odbornike. Skupina ljudskih odposlancev Je odšla v Novo mesto in tam po gostilnah iskala odbornika Ivana Kulovica iz Vavte vasi, kt je o tem kot priča Izpovedal pred sodiščem: Odborniki podpišejo prevzem vojnega posojila V počastitev 40-Ietnice Oktobrske revolucije je Sovjetska zveza predstavila svetu novo potniško letalo. Gigant, ki ga je konstruiral Tupoljev. Letalo »TU-114« bo letalo na progi Moskva-New York. Sprejme lahko 170 potnikov, na krajših progah pa celo 220. Poganjajo ga 4 reakcijski motorji, v trupu pa ima razen udobnih sedežev za potnike tudi restavracijo s 48 sedeži in s kuhinjo. — Slika kaže novo letalo na moskovskem letališču. To je zdaj največje potniško letalo na svetu. »Ko sem okrog 2. ure popoldan sedel v Kokiičevl gostilni, je ^riišel Franc Strumfoeli iz Vavte vasi ter rekel, da iščejo tistega, Ki je na konju prijahal. Jaz sem mu nato rekel: »Sbrumibelj, le naravnost povej, da mene iščejo.« Nato je on rekel: »Ja. tebe iščejo.« Nato je začel: »Ne bos več kot zaupnik za žito okrog hodil. Zaradd tebe sem dal ograditi svoj vrt, da ne boš več s svojim rilcem ril Po moji žitnici. Danes bodete že videli odborniki, kaj veljate.« Nato sem šel Jaz v Kandijo, pa ne naravnost v pisarno, ker je bila prepolna ljudi, marveč v gostilniško sobo županovo. Tja je prišlo po mene šest mož. Najprvo me je čisto mirno pozval Jože Kastelic. da naj grem podpisati v pisarno. Ko sem nato omenil, da bom prej izpil kozarec vina. je rekel Sajevic mlajši: »Nič ne boš p_il, zdaj moraš iti z nami.« Ravno tako Je rekel Sajevic starejši: »Zakaj si se oa skrival do sedaj?« Stari Sajevic le nato rekel: »Ce ne greš. te bomo pa vlekli.« En par od teh jih je skočilo proti meni... Vendar me ni nobeden zagrabil. Nato sem vstal rekoč, da grem in da se ne bomo tepli. Nato smo odšli in sicer so 811 navedeni šest okrog mene, par spredaj, par zadaj. Ko sem prišel v pisarno, sem takoj podpisal izjavo, ki sta jo bila podpisala že župan In Kastelic. Nato sem hotel oditi.. . Medtem se je oglasil župan, da naj tudi njega na kak način oprostim, češ da je že šest ur v pisarni (točneje: štiri ure in pol — op. F. S.) In da niti na potrebo ne more. Jaz sem nato govoril ljudem, da naj pustijo župana ven. a niso hoteli, marveč so kričali name. da, če nočem sam iti. bom pa še jaz toliko Časa ostal v pisarni, da bodo prišli vsi odborniki. Nato sem jaz predlagal ljudem, da jamčim 5.000 K v korist občine zato, da se ne bo župan nikamor skril in da bo prišel nazaj v pisarno. Če ga bodo zahtevali do pete ure popoldne. S tem so bili ljudje zadovoljni. Tudi niso hoteld. da bi jaz takoj denar položil, nakar sva z županom skupaj odšla iz pisarne.« Druga skupina odposlancev, ki se jim je pridružil tud; Zur-čev sin, pa je medtem šla po podžupana Josiipa Znanca, mlinarja in posestnika v Smihelu, ki je pred sodiščem kot priča med drugim povedal: »Popoldne, nekako okrog pol tretje ure, je prišel k meni v hišo županov sin ter mi le preplašen rekel, da naj grem v občinsko pisarno, ne da bi ml natančneje povedal zakaj. Z njim je prišel v hišo tudi stari Sajevic z Broda, ki je tudi omenil, da moram iti na občino. Kaki trije ali štirje pa so stali medtem zunaj na cesti pred mlinom. Jaz sem se takoj odpravil in šel v Kandijo. Oni, ki so stali zunaj, so Sli hitro pred menoj, Sajevic pa je šel za menoj ter nekaj zabavljal čez župana. Ko sem prišel v občinsko pisarno, nI na mene nihče kričal. Prerinil sem se do mize in tam mi Je Pirnar dal neko listino, da naj jo prečitam in podpišem, da gre za vojno posojilo. Ko sem rekel, da so tudi druge občine podpisale vojno posojilo, je odgovoril, da to ni ljudem nič mar. da se mora ljudstvo vprašati za privoljenje. Ker sem videl, da so podpisali že župan, Kastelic in K ulovic in ker sem se bal, da bi se ml v nasprotnem slučaju slaba godila, sem tudi jaz podpisal. Nato sem takoj odšel nemoteno. Slišal sem še da je Piirnar rekel, da naj gredo sedaj po Mežnanšiča.« Zatem je skupina upornikov z Zurčevim sinom odšla po odbornika Alojza Mežnaršiča, mesarja in posestnika v Kandiji. Po krajšem prigovarjanju j« Mežnaršič šel v pisarno, s majhnim obotavljanjem podpisal izjavo in lahko odšel. 1 Tovariš preiskovalni sodnik Burdenko! Na vaše vprašanje odgovarjam, da imam partijsko legitimacijo s številko štiriindvajset In dve ničli, ki jo je izdal Nikitu Balmaševu krasnodarski partijski komite. Moje življenje je do 1914. leta potekalo doma, kjer sem staršem pomagal pri kmetovanju in od kmetovanja stopil v vrste imperialdistov branit državljana Poincareja in krvnika nemške revolucije Eberta No-skeja, ki sta verjetno spala in v snu videla, kako bi se dalo pomagati moji rojstni vasi Sveti Ivan v kubanskem okrožju. In tako se je pletlo življenje vse dotlej, dokler ni tovariš Lenin skupno s tovarišem Trockim obrniti mojega zverinskega bajoneta in mu pokazal druga čreva Ln druge, še bolj prikladne trebuhe. Od tistih dob nosim številko štiriindvajset in dve ničli na koncu bistrovidnega bajoneta in zdaj mi je zares nerodno in precej smešno slišati od vas, tovariš preiskovalec Burdenko, to nevšečno govoričenje o malo znani n ... skd bolnišnici. Stokrat sem preklel to bolnišnico, nisem pa nanjo streljal ali jo napadal, kar tudi ni moglo biti. Ker smo bili ranjeni, smo vsi trije se pravi borec Golovicin, borec Kustov in jaz, imeli vročimo v kosteh ln nismo napadali, ampak smo jokali, ko smo stali v bolniških haljah na trgu sredi svobodnega prebivalstva židovske narodnosti. Kar pa zadeva obtožbo, da smo z oficirsko pištolo razbili tri šipe, vam iskreno povom, da te niso služile svojemu namenu, ker so bile v skladiščnih oknih, kjer so čisto brez pomena. In ko je doktor Javejn videl to naše žalostno streljanje, se je samo na vse načine nasmihal in stal pri oknu svoje bolnišnice, kar tudd lahko potrdijo zgoraj omenjeni svobodni Zid je mesteca Koziin. O doktorju Javejnu, tovariš preiskovalni, imam še te podatke, da se nam ie smejal, ko srno trije ranjenci. se pravi borec Golovicin, borec Kustov in jaz, prvotno prišli na zdravljenje in nam je že takoj spočetka naznanil: »Vojaki, okopajte se v banji, odložite obleko in orožje ta hip, ker se bojim kake okužbe, obvezno bom vse skupaj vtaknil v skla-diišče.« In ko je tedaj borec Kustov videl pred sabo zver in ne človeka, je s svojo prestreljeno nogo stopil naprej in vprašal, kakšna okužba le more biti v ostri kubanski sablji, razen za sovražnike naše revolucije, kakor se je tudi pozanimal za skladišče, če je tam pri stvareh res partijec ali pa je morebiti kdo iz mase nepartijcev. Izak Babelj: In tedaj je doktor Javejn očitno zapazil, da dobro razumemo izdajalstvo. Pokazal nam je hrbet in nas brez besede poslal v zgradbo in spet se je na vse načine nasmihal, ko smo odhajali, opletali z zmrcvar-jeniml nogami in mahali s pohabljenimi rokami in se opirali drug na drugega, ker smo rojaki iz vasi Sveti Ivan, se pravi: tovariš Golovicin, tovariš Kustov in jaz smo rojaki z isto usodo in kdor ima zmrc-varjeno nogo, ta drži tovariša za roko, kdor pa nima rok, ta se opira na tovariševo ramo. Po ukazu smo krenili v stavbo, kjer smo pričakovali kulturno-prosvetno delavnost in predanost delu, pa je zanimivo vedeti, kaj smo videli, ko smo prišli v stavbo. Videli smo rdečearmejce, izključno pehoto, ki so sedeli na postlanih posteljah im igrali »damo« in pri njih so bile bolniške sestre visoke postave, z gladko kožo, ki so stale pri oknih in se spogledovale z njimi. Ko smo videli to, smo se ustavili kot od strele zadeti. »Smo končali z borbo, dečki?« vzkliknem ranjencem. »Končati,« odgovarjajo ti in premikajo figure, narejene z kruha. »Zgodaj,« pravim ranjencem, »zgodaj ste končali, pehota, ko se sovražnik na mehkih šapah plazi samo petnajst vrst daleč od mesta in ko v časopisu Rdeči konjenik lahko bereš o našem mednarodnem položaju, da je ena sama strahota in da je na obzorju polno oblakov.« Toda moje besedo so se odbijale od herojske pehote ko ovčje govno od polkovncga kozla in namesto razgovora se je zgodilo, da so nas STVO sestre odpeljale k posteljam in spet začele goniti lajno o oddaji orožja, kot da bi bili že premagani. S tem so tako razburile Ku-stova, da ne morem povedati kako, in je začel trgati obveze s svoje rane, ki jo je imel na levem ramenu, nad krvavim srcem borca in proletarca. Ko so videle to rano, so sestre utihnile, pa le za kratek čas, potem pa so spet začele uganjati svoje izdajalstvo nepairtijske mase Ln so začele pošiljati prostovoljce, da bi med spanjem potegnili izpod nas obleko, ali pa jim ukazale za kulturnoprosvetno delo igrati vlogo v ženski obleki, kar ni ničemur podobno. Sestre brez srca! Ne le enkrat so nam hotele blizu zaradi obleke z uspavalnim praškom, tako da smo se začeli vrstiti v počitku, in smo imeli eno oko vedno odprto in smo celo na malo potrebo hodili v popolni vojni opremi, s pištolami. Tako smo trpeli cel teden dn en dan, potem pa začeli zmedeno govoriti in blesti in konč- no smo se zbudili, obtoženega jutra 4. avgusta in opazili na sebi spremembo, da ležimo v bolniškim haljah pod številkami ko ranjenci, brez orožja in brez odeje, ki so nam jo stkale naše matere, onemogle starke s Kubana. In sonce, vidimo, čudovito sije, okopna pehota pa, sredi katere trpe trije rdeči konjeniki, brije norce iz nas in z njimi bresrčne sestre, ki so nam prejšnjega večera nasule uspavalnega praška, zdaj pa potresavajo z mladimi prsmi in nam nesejo na pladnjiiih kakava, mleka pa je v tem kakavu, da bi človek utonil v njem. Ob tej veseli kolobociji pehota razbija z bergljami glasno, da je strah, in nas ščiplje v bedra ko cipe, češ konec je borb tudi zanje, za BudennLjevo Rdečo konjenico. Toda ne, kodravi tovariši, ki ste si zredili zelo čudne vampe, da ponoči grme ko strojnice, zanjo jih še ni konec, ampak smo si samo izprosila izhod kot v nujni zadevi in šli na dvorišče in jo "z dvorišča mahnili z vročino v modrikastih ranah k državljanu Boidermannu, predsedniku revolucionarnega komiteja, brez katerega, tovariš preiskovalni Burdenko, bi po vsej verjetnosti tistega nesporazuma s streljanjem ne bilo, se pravi, bi brez tega predsednika revolucionarnega komiteta, ki nas je čisto zmešal. In četudi ne moremo dati zanesljivih podatkov o državljanu Boidermannu, vendar smo postali pozorni na priletnega državljana, ko smo prišli k predsedniku, po narodnosti 2idu, ki je sedel za mizo, našarjeno s papirji, da je bilo nemarno videti. Državljan Boider-mann bega z očmi zdaj sem zdaj tja in očitno ničesar v teh papirjih ne more ra-7.umeti, beli si glavo s temi papirji in tembolj, ker neznani, a vsekakor zaslužni borci surovo silijo v državljana Boider-manna zaradi preskrbe z živili, vmes pa krajevni funkcionarji opozarjajo na kon- trarevolucijo v okoliških vaseh in povrh vsega so tu še navadni delavci iz centra, ki žele, da jih revolucionarni komite poroči kar se da hitro in brez zavlačevanja. Tako smo tudi mi s povzdignjendm glasom razložili primer izdaje v bolnišnici, toda državljan Boidermann je samo zijal in spet začel begati z očmi zdaj sem zdaj tja in nas trepljal po rami, kar ni stvar oblasti in se ji ne spodobi, in se ni odločil ne tako ne drugače, ampak samo izjavil: »Tovariši borci, če vam je pri srcu sovjetska oblast, potem zapustite to zgradbo,« na kar nismo mogli pristati, se pravi, zapustiti zgradbo, ampak smo zahtevali, da se nam legitimira, ko pa tega ni hotel, smo prišli ob pamet. In v takšnem stanju smo šli na trg pred bolnišnico, kjer smo razorožili milico v sestavu enega konjenika in s solzami v očeh razbili trd šipo v zgoraj omenjenem skladišču, ki niso bile omembe vredne. Doktor Javejn se je ob tem nedopustnem faktu spakoval in smejal, in to v momentu, ko je bilo tovarišu Kustovu usojeno, da v štirih dneh zaradi svoje bolezni umre. V svojem kratkem rdečem življenju se je tovariš Kustov brez konca in kraja razburjal zaradi izdajstva, ki nam zdaj mežika z okna, zdaj se nasmiha nad neotesanim proletadatom, toda proletariat, tovariši, ve sam, da je neotesan, hudo nam je zaradi tega, duša nam gori in z ognjem uničuje ječo telesa in jetnižnico zoprnih reber... Izdajalstvo, vam pravim, tovariš preiskovalni Burdenko, se nam smehlja z okna, izdajalstvo hodi sezuto po našem domu, izdajalstvo si je obesilo čevlje čez hrbet, da bi ne škripali v domu, ki ga hočejo oropati... (Odlomek iz knjige Rdeča konjenica! Btar. 47 (401) »dolenjski ust« Stran B } ! RAZPORED j f KRVODAJALSTVA i ? • • V naslednjih krajih bo- • • do krvodajalske akcije i Mirna peč * padlim borcem vsak dan od 25. novembra 26. novembra 27. novembra 28. novembra 2. decembra 3- decembra 4- decembra 5. decembra 8. decembra 10. decembra 11. decembra 12. decembra 13< decembra 8- do 13- ure: Trebnje Mirna Mokronog Semič Črnomelj Vinica Vojska Metlika Metlika Kostanjevica Šentjernej Žužemberk Straža Stodvajset borcev in talcev iz bivše občine Mirna peč je dalo življenje za našo svobodo. Organizacija Zveze borcev Mirna peč j« sklenila, da je treba tem žrtvam urediti zadnje Počivališče tako kot zaslužijo, kajti spomin na nje ne sme zamre ti nikoK. Na pobudo organizacije ZB smo na pokopališču v Mirni peči lepo uredili skupne grobove padlih borcev in talcev in jim odkrili spomenik. Oboje smo svečano odkrili na Dan mrtvih v navzočnosti velikega števila ljudi iz Mirne peči ln okolice. Pri žalni svečanosti je sodelovala tudi godba JLA iz Novega mesta in pevski zbor iz Mirne noči. Morda bi pa le šlo? Sentjernejčani smo že večkrat kaj predlagali in smo bih uslišan'. Morda bo tudi današnja prošnja kaj zalegla. Novomeška železniška postaja je precej oddaljena od mesta, zato je nujno potrebno, da čaka pri prihodu vlakov na postaji avtobus. Marsikdo ima prtljago, ki jo težko prinese do mesta. Nosačev na novomeški postaji tudi ni dobiti. Pred kratkim smo brali v Dolenjskem listu posrečeno šalo na račun bršljinskega avtobusa* ki pride le, kadaT hoče. To je res! Mnogi potniki, ki vedo, da od motornega vlaka nimajo avtobusne zveze do mesta, se pripeljejo zato že z dopoldanskim vlakom, čeprav bi jim bil motorni po času prikladnejši. Upravičeno se jeze, če tudi pri dopoldanskem vlaku ne dobe avtobusa. In sploh! Ali ne b: mogel ob sobotah, nedeljah ln ponedeljkih, ko je promet največji in prlvozi avtobus iz Šentjerneja nekaj pred trinajsto uro na postajo, počakati tam na prihod motornega vlaka! Kaj ni smešno, da takoj obrne in odpelje nazajs nekaj minut kasneje pa tečejo peš za njim potniki, ki se pripeljejo z motornim vlakom iz Ljubljane? Premislite in uredi te I V. Ena izmed spominskih plošč (z imeni padlih borcev in žrtev fašizma z Grčvrha) ob novem spomeniku na mlrnopeškem pokopališču Potrebno J« izreči zahvalo vsem, ki so pripomogli, da so zadnja počivališča nalih borcev in talcev urejena tako, kot smo to dolžni v spomin na njihov doprinos za nag vse. Pri delu za ureditev grobov so se izkazale organizacijo &n posamezniki. Zahvalo zasluži mladinska organizacija kot tudi pionirji, ki so pomagali z delom. Mnogo so žrtvovali posameznik^ saj so opravili brezplačno 42 voženj ter pri delu 3"0 ur. Zlasti so pomagali požrtvovalno Tone Rupe na iz Mirne peči, ki je dovažai gradivo, dalje Franc Slak z Malega vrha, potem prebivalci Bi-šk« vasi, Rade Koštal, Franc Grandhč ln Jože Butara iz Mirne .peči, Jože Lužar in Alojz Lužar iz Šentjurja in drugi tovariši. Posebej s« moramo zahvaliti občinskemu ljudskemu odboru Novo mesto za denarno pomoč ter vsem„ ki so pripomogli, da smo se oddolžili spominu padlih borcev in talcev. F. 8 pola r DOLENJSKI OBVEŠČEVALEC! O delu sindikata ObLO Črnomelj Ob obletnici rojstva • f Federativne ljudske i ; ; republike Jugoslavije ■ pozdravljamo vse svojo • i ? delavce ln uslužbence ; j ter jim Iskreno čestitamo I PODJETJE j ZA VZDRŽEVANJE ! PROG ! i NOVO MESTO i Sindikalna podružnica ObLO Črnomelj Je Imela redni letni občni zbor, na katerem so se pogovorili o enoletnem delu. Sindikalna podružnica, v katero so vključeni Se kolektivi Narodne banke, Zadružne hranilnice, Zavoda za socialno zavarovanje, Katastrskega urada ln ljudske milice, šteje 111 članov. Poročilo, ki ga je dal predsednik tovariš Kol-bezen, je lep dokaz uspehov dosedanjega dela in prizadevnosti članov. Ena Izmed osnovnih nalog podružnice je bila strokovno usposabljanje članov za Čim uspešnejše upravljanje službene dolžnosti. Tako je vodstvo podružnice organiziralo skupni Studij zakona o splošnem upravnem postopku, kar Je znatno pripomoglo, da so dosegli uslužbenci razveseljive uspehe pri izpitih Iz zakona o splošnem upravnem postopku. Prav tako so preštudirali zakon o državnih uslužbencih LRS, osnutek novega zakona o državnih uslužbencih, na katerega so dali tudi svoje pripombe, socialno zakonodajo, zaffon o državni upravi, osnutek novega pokojninskega zakona ln podobno. Za čim uspešnejše delo podružnice so bile upravnemu odboru v pomoč: komisija za študij, ekonomska komisija, flzkulturna komisija in komisija za prostovoljno delo. Vsaka od teh Je Imela polne roke dela. posebno študijska. Priznanja vredno Je delo ekonomske komisije, ki je skrbela za materialno pomoč članom sindikata. Ta komisija Je dobavila članom tekstil z manjšimi napakami iz tovarne po znižani ceni v vrednosti 900.000 dinarjev. To blago so razdelili svojim članom na odplačilo. Komisija Je organizirala tudi društvo samopomoči, ki Je s sredstvi, vloženimi v ta namen, pomagalo svojim članom v kritičnih trenutkih. Komisija za prostovoljno delo Je organizirala prostovoljno delo pri urejanju spomenika padlih borcev na Gričku. Clanl sindikata so aktivno sodelovali še v športnih ln drugih panogah Partizana, v Šahovskem društvu, katero je na hitropote-znem turnirju, kl je bil odigran v počastitev 29, novembra, doseglo drugo mesto med 16. ekipami. Na okrajnem festivalu državnih uslužbencev je sodelovalo okrog 30 članov sindikata. Uslužbenci sindikata so aktivno sodelovali na predvolilnih sestankih in pri izvedbi volitev v občinske ibore ln zbore proizvajalcev. V razpravi so člani sindikata govorili še o vrsti bodočih nalog, med katerimi Je tudi ustanovitev delavsiko - uslužbenske menze. Sprejeli so tudi sklep, da bodo v bodoče organizirali več krajših Izletov in ekskurzij v območju občine ter tako spoznavali probleme posameznih vasi ln krajev, kar Jim bo pomagalo, da bodo probleme uspešneje reševali. To bi kazalo urediti tudi v Podbočju Tudi v Podbočju So bili za Dan mrtvih vsi grobovi l»PO okrašeni. Zelo pa nas je motilo, da se med grobovi na pokopališču šopirijo trije veliki kupi vsemogoče šare in smeti. Ljudje odlagajo smet je kar naprej na te kupe, prav bi pa bilo, da bi ob koncu zidu na pokopališču uredili jamo za odlaganje smeti. Tudi vrata na pokopališče niso urejena. Več let so dotrajala vrata ležala pri domačem kovaču, nato pa so le spet prišla nazaj, a so že drugo leto na pokopališču le naslonjena na notranji strani obzidja. Ker je vhod na pokopališče kar s ceste,, nI moč preprečiti, da ne bi živina ušla med grobove, kar se j« že dogodilo. Ljudje želijo, da bi občinski ljudski odbor naročil te malomarnosti odpraviti, saj gre za spoštovanje do rajnih in za ugled Podbočja. -ski Izlet po dolini gradov SREČA V časopisih piše, da .-a podražitev mesa ni vzroka. Zdaj si pa predstavljajte, da bi bili (Po »Ježu«) Mu ejski društvi, v Novem mestu in Metliki sta priredili 1?. novembra avtobusni Izlet svojih članov po dolini gradov. Udeleženci so si ogledali grad Otočec, najdišče rimskih gradenj pod Belo cerkvijo, grad in muzej v Brežicah, kostanj eviško šolo, razstavo del slikarjev in kiparjev v Kostanjevici, kostanjevi-,ki grad, obiskali so tudi Ple-ferje ln domov grede še Trdinovo sobo v Gracarjevem turnu. Zgodovinske ln druge pomemb-losti gradov in krajev kot tuli nastanek in rast posameznih gradov je udeležencem razlagal Drago Komelj. Udeleženci Izleta »o spoznali, da imamo v tem delu Dolenjske vrsto pomemb- Sinu, fantu ali nečaku, ki je v vrstah JLA, pomeni Dolenjski list najlepši po* zdrav vsakega tednal — Naročite mu ga še danesl nlh zgodovinskih spomenikov Presenečeni so biM nad bogato zbirko etnografskih predmetom v brežiškem muzeju, lepo urejenim oddelkom NOB ter muzejem v celoti. Pleterski kartu-zijani so udeležence izleta lepo sprejeli in jih po njihovi stan gostoljubni navadi pogostili. Sreda, 20. novembra — Srečko Četrtek, 21. novembra — Marija Petek, 22. novembra — Cecilijana Sobota, 23 novembra — Klemen Nedelja, 2«. novembra — Janez Ponedeljek, 25. novembra — Konrad Torek, 26. novembra — Katarina SONCE vzhaja 21. novembra ob 7.10 ln zahaja ob 16.25. Dan Je dolg & ur in 15 minut, LUNA: 21. novembra ob 17.19 mlaj. »KRKA« — NOVO MESTO: 20. ln al. n. jugoslovanski film »Tuja dežela«. Od 22. do 25. 11, italijanski barvni film »Plaža«. DOM JLA — NOVO MESTO: od 22. do 24. 11. ameriški barvni film »Pot v Hollywood«. »JADRAN« — KOČEVJE: 20. in SI. 11. ameriški barvni film »Držite lopove«. Od 22. do 24. 11. ameriški barvni film »V srcu mladih«. ČRNOMELJ: iS. ln 20. 11. ameriški barvni film »Avanture Don Juana«. 22. in 24. 11. ameriški barvni film »Blazni podvig«. METLIKA: 20. in 21. 11. angleški film »Močnejši od noči«. 23. in 24. 11. ameriški barvni film »Dvoriščno okno«. KOSTANJEVICA: 24. 11. ameriški barvni film »Karneval v Te-xasu«. STRAŽA: 23. tn 24. 11. ameriški barvni film »Sheyn«. ŽUŽEMBERK: 24. 11. angleški film »Kapitanov raj«. POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja poljski film »Pokolenje«: v četrtek, 21. 11., ob 18. uri na Malem Slatnlku; v petek, 22. 11., ob 18. url na Otočcu; v soboto, 23. 11., ob 18. url v Stopicali; v nedeljo, 24. 11., ob 15. url na DvorU, ob 18. uri v Soteski. Za pitanje goveje živine sklepamo pogodbe po izredno ugodnih cenah. Nudimo kredite za nabavo živine in močnih krmil. Najboljše rejce pitane živine bomo nagradili. Kkmetljska zadruga Žužemberk. Poziv osebam, ki so bile zaposlene v Češkoslovaški V kratkem se bo začela Izvajati Konvencija o socialnem zavarovanju, sklenjena s Češkoslovaško republiko. Zaradi uveljavljanja pravic nasproti tamkajšnjimi organom socialnega zavarovanja naj se vsi tisti, ki so bili zaposleni na Češkoslovaškem, takoj /.glase pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Novem mestu in prijavijo vse svoje zaposlitve na Češkoslovaškem ln predlože potrdila o teh zaposlitvah v originalih ali overovljenih prepisih. Ce je oseba, ki je bila zaposlena na Češkoslovaškem, odsotna aH je umrla, naj napravi prijavo član njegove družine, ki bi mogel Imeti pravico do češkoslovaške pokojnine ali rente. OKRAJNI ZAVOD ZA SOC. ZAVAROVANJE NOVO MESTO Pričeli se bodo gospodinjski tečaji Okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva v Novem mestu razpisuje dva tečaja in sicer: l. Tečaj za kmečka dekleta, ki bo celodneven, trikrat tedensko* 2. Dekleta, ki so v službi, pa bodo lahko obiskovale tečaj ob večernih urah, ki bo trikrat tedensko. Oba tečaja bosta v prostorih zavoda, v Sindikalnem domu. Vpisovanje je na zavodu od 1*. novembra dalje v dopoldanskih urah. Lahko se prijavite tudi po telefonu št. 9. Tu dobite tudi vse potrebne Informacije. Tečaja t» bosta začela 25. novembra. 2ellmo, da bi tečaje obiskoval« dekleta, ki so že starejša. Mlajšim pa toplo priporočamo, da bi, če jim je mogoče, obiskovale Kmetijsko-gospodarske šole, ko Solo končajo, pa naj bi se prijavile za gospodinjski tečaj, ki bo vzporedno po končanih teh šolah. V Kmetijsko - gospodarskih šolah boste dobile osnovno znanje, Jd vam bo mnogo koristilo potem v gospodinjskem tečaju. Okrajni zavod za pospeševanj« gospodinjstva Vsem, ki ste našemu nepozabnemu možu. očetu in bratu FRANCU VOVKU iz Soteske Izkazali zadnjo čast in nam Izrekli sožalje, Iskrena hvala. Posebno zahvalo dolgujemo vasča-nom za pomoč v težkih dneh, Gasilskemu društvu Soteska ln Dvor, Rodbi iz Novega mesta, tovariflem govornikom za poslovilne besede ln vsem, ki ste mu poklonili vence ln ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena z otrokom ln ostalo sorodstvo. 1EDAUŠC£ GLEDALIŠČE V NOVEM MESTU Sreda, 20. novembra, ob 19.30: Klabund »Krog s kredo«. Gostovanje P. D. »Josip Jurčič« lz Trebnjega. Nedelja, 24. novembra, ob 20. uri: O'Neill »Anna Christle«. Gostovanje novomeškega gledališča v LJubljani. Iščem pridno ln pošteno dekle, vajeno vseh kmečkih del. Nastop službe takoj. Dollnar Anton, Dobrova 84 pri Ljubljani. Prodam tik železniške postaje Kandija v Novem mestu lepo stavbno parcelo (lahko z že odobrenim krasnim načrtom za enodružinsko hišo), gospodarsko poslopje, kozolec in gozd. Izpraznjeno v roku 3/4 leta. Cena 950.000 din. Naslov v upravi Usta (583-57) Novak peter, kamnosek, Jama 23 — p. Kranj, Izdeluje vse vrste belih mlinskih kamnov na motorni in vodni pogon. Ima Jih tudi v zalogi. Starejša, čista ln zdrava žena bi v dopoldanskih urah pazila na otroke in kuhala. Naslov v upravi lista. (582-57) Najditelja glušnlka od motorne-nega kolesa Puch-roller prosim, da ga proti nagradi vrne v upravo lista. (581-57) Iščem gospodinjsko pomočnico. Naslov v upravi lista. (584-57) —i—-------- igi----- NOVO MESTO V času od 9. do 16. novembra je bilo rojenih 14 deklic in 16 dečkov. Poročili so se: Jazbec Ernest, učitelj glasbe, ln Jeras Cirila, učiteljica, oba iz Novega mesta. Lo-vrenčič Vlncenc, sin posestnlce, ln Sašek Marija, oba iz Rateč-Planl-ce. Sketelj Jože, zidar iz Gor. Stare vasi, ln Muren Olga, bolniška strežnica lz Crmosnjlc. Bohte Alojz, sin posestnika lz Stopič, in Ovnlček Neža, tkalka s Primeko-vega. Bezeg Janez, geometer iz Re-gerče vasi, ln Dular Sonja, strojepiska iz Novega mesta. Mikec Danijel, uslužbenec z Malega Slat-nika, in Fink Martina, hči posestnika iz Smolenje vasi. Debeljak Milan, trgovski pomočnik, ln Ro-tar Amalija, trgovska pomočnica, oba iz Dol. Toplic. Umrla stat Jurgalič Marija, užlt-karica, 69 let, iz Grobelj. Koler Riko, osebni upokojenec, 75 let, iz Metlike. r' -tu Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Flster Ivanka iz Novega mesta — dečka, Boro-jevlč Anica iz Črnomlja — deklico,-Klobučar Marija lz BrSljina — dečka, Vesel Štefka iz Dolge vasi — dečka, Simončič Ivanka iz Pod-rebn — dečka, Glavan Jelka lz Gorenje vasi — deklico, Vene Marija lz Dolenje vasi — deklico, Avsec Milena iz LJubljane — deklico, j c!•.•»•: Angelca lz Dobrave — dečka, Janžekovlč Ivanka lz Ra-dovice — deklico, Golob Ana s Križa pri Klevevžu — dečka. Ru-par Martina iz Slovenskega Javor-nika — dečka, Zore Milena iz Pretoke — dečka, Pekez Angelca iz Novega mesta — dečka, Skupek Antonija Iz Dol. Suhadola — dečka, Cimerman Anica lz Novega mesta — deklico, Saje Stanislava iz Črnomlja — deklico. Kos Jožefa lz Crmosnjic — deklico, Štefani? Ivanka lz Krivoglavic — deklico, Ferlln Jožefa iz Malega Llpja — dečka, Movem Pepca is Praproti — dečka, Tomšič Marija lz Crešnjevca — deklico. Tratnik Marija lz Novega mesta — dečna, Pungerčar Jožefa s Kota — deklico, Kovač Slavka z Dvora — dečka. KRON IKACD N tSRfcC Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Borsa Jožeta, posestnika iz Pristave, je os voza udarila v prsri koš. Dragan Jože, posestnik iz Šentjurja, se je pri žaganju desk s cirkularko urezal v levo roko. Cerneta Jožeta, delavca iz Srednje vasi, so napadli neznanci ln mu s kamnom poškodovali glavo. Srovln Ana, žena premo-garja lz Mirne peči, Je padla ln ti poškodovala desno nogo. Majetl-ču Antonu, delavcu lz Tišenpola, je padel na nogo ln hrbtenico kamen. Lesar Janez, šofer lz Kočevja, se Je zaletel z avtomobilom v avtobus ln si poškodoval hrbtenico. Kožarju Rudolfu, delavcu iz Stopič, je padla bukev na levo nogo. Gorše Katarina, žena posestnika iz Bubnjarcev, si Je pri zlaganju drv poškodovala levo nogo. GImpelJ Marija, družinska upokojenka s Sel pri Otovcu, je padla s podstrešja in si poškodovala glavo ln desno roko. Kmeta Ignaca, posestnika z Mirne, Je podrl motorist ln mu poškodoval glavo in prsni koš. Mainarič Jo-žefo, šiviljo lz Črnomlja, je mož udaril po glavi. Kastelic Janez, delavec iz Dešeče vasi, Je pri delu padel z zidarskega odra in si poškodoval desno nogo. Drobne iz Novega mesta Lep uspeh mlade ekipe Sobota okrog polno?!... Po večini ljudje že spe, le v gostilnah in kavarnah, je še živo. Tudi tisti, ki se razigrani vračajo domov, so zelo živahni in glasni. Posebno v kaki odročni ulici. Zelo prikladna je na primer Cvelbarjeva ulica, posebno zadnje čase, ko je tako prijetna tema, odkar je pregorela edina žarnica. Le nekaj korakov je od gostilne do razcepa. Cvelbarjeve in Kosovelove ulice. To »križižče« je zrlo živahno. Tam se po navadi ločijo družbe, tam se prične glasno pozdravljanje, tam pa po navadi stopijo moški tudi k vrtnemu zidu ali kar k hišnim stenam — sled se pozna drugo jutro prav dobro. Tudi razne vragolije si nekatere zelo »vroče« družbe domislijo, posebno pa so ti ljudje prepričani, da morajo na vsak način dopovedati tistim prebivalcem mesta, ki že spe, da so oni tisti, ki so se veselili namesto njih •.. Morda bi se dalo tudi to kako omejiti? Britvice, britvicel V soboto tn nedeljo je Ml v LJubljani že večkrat preloženi pokalni odbojkarski turnir, ki so se ga udeležile najboljše ekipe lz Slovenije, med njimi tudi močno pomlajena ekipa novega zveznega Ugaša - novomeškega Partizana. Vsega Je nastopilo enajsti!) ekip, ki so bile razdeljene na tri skupine. Le zmagovalci skupin so do-bUl pravico igrati v finalu za plasman od 1.—3. mesta. V PRVI SKUPINI je zmagal mariborski Branik, v drugI pa po odločilni borbi z Ljubljano bivši zvezni llgaš — Fužlnar lz Raven. V tretji skupini so bili favoriti NovomeSčanl. Le ti so zanesljivo obračunali z nasprotniki, čeprav so nastopili v zelo pomlajeni postavi — brez odsotnega Dolenca in ing. Berganta. Jeseničane so premagali gladko z 2:0 (15:13, 15:8). V FINALNIH SREČANJIH so Igrali na tri dobljene mize. Najprej so igrali Novomeščani z Branikom. Prva dva niza so Novomeščani tesno izgubili, tretjega ra so imeli ie v rokah, toda prl-lo je do nepotrebnega prereka- V Zagrebu polovičen uspeh kegljačev V nedello, 17. novembra je gostovalo KegljaŠko društvo Enotnost iz Bršljina pri Kegljaškem klubu »Naprijed« Zagreb. Ženska ekipa je dosegla lep rezultat ln zmagala z rezultatom 309:255 podrtih kegljev. Moška ekipa Je povratno srečanje izgubila z minimalno razliko 2 kegljev v rezultatu 373:375 za KK Naprijed. Borbena igra moSkih ekip le bila izredno zanimiva in napeta, ker so bila nihanja v posameznih setih pri obeh ekipah precej velika. Ke-gljači Iz Novega mesta so pričeli z Igro precej slabo, tako da so domačini v prvih treh setih vodil Se s 67 kegljl prednosti. V dru gem delu igre so gostle zaigrali bolj zbrano ln uspeli znižat1 razliko na 2 keglja Kegljači KK Na-prlleda Iz Zaerebn so kvalitp-tno moštvo, kt s uspehom tekmuje v ligi nkraia Zagreb Med članicami so najboljše Igrale Dana Zupan. Poldka Kos ln Jožica Osolnlk med člani pa Fl-J*pči* Pate in Jordan. T RodlC nja. Zelo razburljivega Sonca Je zamenjal Berger. Branikovcl so napeli vse sile ln končno so uspeli osvojiti tudi tretji niz z 20:18. Novomeščani so Izgubili prvo finalno borbo z 0:3 (10:15, 13:15, 18:20), V drugem finalnem srečanju Je Fu-hnar nepričakovano, toda zasluženo premagal Branikovce s 3:0 in tako postal glavni kandidat za pokal Odbojkarske zveze Slovenije. Vsi so že mislili, da bodo tudi Novomeščani klonili pred kompletno bi zelo vigrano ekipo iz Raven, toda NovomeSčanl so tu zaigrali z večjo odločnostjo in zmagali z 3:1 (15:13, l:i5, 15:11, 15:9). Tako so vse tri ekipe — Branik, Fužlnar in novomeški Partizan Imele po eno zmago in en poraz, zato Je pri podeljevanju pokala odločala razlika v nizih. Fužinar Je bil tu najboljši, zato Je prejel pokal prireditelja. DELITEV l.—3. MESTA na tako močno zasedenem turnirju je za mlado ekipo novomeškega Partizana zelo lep uspeh. Sicer se je poznah odsotnost Dolenca ln ing. Berganta, toda mladi odbojkarji, ki so jih nadomestili, so zniva dokazali, da nanje lahko računamo. V ekipi so igrali Simič, Medic, Sonc, Lapajne, Goleš, BrešČak in Berger, v odločilnih trenutkih pa Je vstopil tudi Pučko, Njegova prisotnost Je v ekipi delovala pomirjevalno. Ta turnir Je bil velikega pomena za novomeško ekipo. Mladi Igralci so dokazali, da lahko uspešno nadomeščajo standardne igralce prvega moštva. Edino tekmovalne rutine jim še primanjkuje, to pa bodo dobili le, z Igranjem na težjih tekmah. FM Pomembna zmaga novomeških šahistov Novomeški šahisti so Imeli preteklo soboto in nedeljo v LJubljani dve važni srečanji v okviru tekmovanja za moštveno prvenstvo Slovenije. Dvoboj z ekipo Celjskega šahovskega kluba je bil velikega pomena v borbi za prestiž. Ze nekaj let Je bilo nerešeno vprašanje, kdo Ima močnejše šahiste, Celje ali Novo mesto. Leta 1955 se Je medsebojni dvoboj končal neodločeno — 4:4. Večina Je tudi tokrat pripisovala zmago višje kategoriziranim Celjanom (Celjani so nastopili s šestimi i. kategorniki. Novomeščani pa le z enim), toda Novomeščani so vse prognoze postavili na glavo. Čeprav so nastopili oslabljeni (brez Skerlja), so zasluženo premagali ekipo iz Cella z 4 In pol : 3 in pol Srečanje s Celjani Je bilo zelo dramatično. Največ zaslug za zmago imajo Prime, ki Je na 2. deski oremagal I. kategornlka Mod:ea. dalje Saranovlč In posebno Boja-nlć. Slednji Je po zelo težki borbi odločil dvoboj v korist SD Novo mesto. Posamični rezultati: Rila : ing Vrhovec remi. Prime : Modic 1:0. Zabukovec : Janežič 0:1, Medic : Šnajder remi, dr. Golež : Oder remi, ing. Košir : Hoinlk 0:1, Bojanič : Primožič 1:0, Saranovlč : PiSorn 1:0. Zmaga nad Celjani pomen! lep uspeh novomeških šahistov. S tO zmago so se uvrstili med najboljša moštva Slovenije. Ze naslednji dan. to je v nedeljo, so se Novomeščani pomerili z Jeseničani. Po lanskem velikem uspehu, ko so Novomeščani s šestimi igralci (!) v polfinalu prvenstva Slovenije izločili Jesenice, je marsikdo pričakoval, da se bo kaj podobnega tudi letos ponovilo, toda vsak, ki Je bil seznanjen z »uvozom« nekaterih znanih mojstrov In mojstrskih kandidatov v moštvo Jesenic, |e lahko uvidel, da so izgledi No-vomeščanov minimalni. Mojstra Longer In Lešnik ter mojstr. kandidata Grosek in Vošpernlk so velika okrepitev, zato Je poraz Novomeščanov s 5 in pol : 2 in pol realen in časten. Lep uspeh so zabeležili Novomeščani na zadnjih treh deskah, kjer so zmagali z 2:1. Edino zmago za Novome-Ščane Je dosegel dr. Golež, ki Je zelo lepo premagal i. kategornlka Simčiča, lepe priložnosti za zma-Uo pa sta Imela še Zabukovec ln SUa, ki pa sta se morala oba zadovoljiti z remijem. Posebno Sila Je zelo dobro igral na 1. deski z mojstrom Longerjem. Tretji remi Je dosegel Prime. in poklončki. Nič zato, otroci imajo radi sladkarije. Toda... Nedaleč proč sitoji revna mati, prav tako z malim ne-bogljenčkom ob sebi. Otroček strmi v prodajalko, ki deli onemu bonbončke. Po otroško upravičeno pričakuje, da bo tudi on deležen takih dobrot. Toda prodajalka se zanj ln za njegovo mamico niti malo ne pozanima, ker ima pač preveč povedati gospoja Siromašna mati večkrat plaho poskusi opozoriti prodajalko nase — verjetno se ji mudi domov, najbrže jo čakajo tam otroci. Toda prodajalka je zatopljena v pogovor z gospo in njenim malčkom ... romažne mamice: Na, dt no bo samo oni lizal bonbončkov. Gospa in trgovka sta občutili ost — seveda vsaka po svoje. Medtem ko je gospa hitro odšla iz trgovine, je trgovka 9 spremenjenim glasom, v katerem ni bilo več čutiti onega prijaznega tona kot malo prej nasproti gospej, vprašala siromašno mater, kaj hoče. Nekoč je res bilo tako, danes pa naj bi take manire že izginile iz naših trgovin. Pa'so nekam čudno trdožive ... V prodajalni je Se tretja oseba, in ta malo glasneje o-pozori prodajalko na njeno dolžnost. Za pultom se pojavi druga prodajalka, pri tej naroči ta tretja oseba pest slad-korčkov in jih da malčku si- • NAROČAJTE t IN ŠIRITE • DOLENJSKI LIST! Nobenega dolenjskega gospodarja brez DOLENJSKEGA LISTA f »Pritožiti se nimam kaj, Nn-vomefičanl ie kar pazijo na snago na cestah; seveda pa so zdaj. ko je pečen kostanj naproti.« i. malo ve5 nasmetlll...« nam je povedal Martin Bukove eden Izmed uslužbencev novomeške »SNAGE«, ki skrbi za čistočo v mestu. Prosim, dajte mi zavitek žl-letkl — Nemogoče, dobe se le skupno s kompletno garnituro. Kako, zakaj? Prodajalka skomigne z rameni in ponudi: Imamo zelo dobre Smart-brit-vice, pa še te in te vrste, če želite... Človek se vpraša: kako neki, da bi ne bilo mogoče dobiti tudi žiletk v nadrobni prodaji? Seveda tega ni kriv trgovec, ki se. trudi, da bi stran- .....«..•..«..«..•..•..»..«..•... kam dobro postregel, ker jih ? | tudi on ne dobi po želji. Vpra- f DAN REPUBLIKE čestitamo vsem cenjenim odjemal- ? šamo se le, kje je krivda, da ? a. ...... . „ t teh dobrih britvic ni mogoče f °*m ln dobaviteljem ter se se nadalje priporočamol j dobiti tudi za drobno prodajo. ? i Človek pa res ne more vsako- ? SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE i krat, ko potrebuje britvice, • i kupiti kar celo pakirano briv- • m m >m« t ru™ i »POTROŠNIK« Neko? je bilo — pa je tudi ; - • še danes moderno... i ČRNOMELJ i Gospa je v trgovini naku- f • pila nekaj stvari -— bo menda ? Nale blago Je kvalitetno Izdelano, • iz kake »boljše družine«, tako ? ... . . . . . • bi človek pač sodil po usluž- f cene w>Udne ,n konkurenčne! : nostnem vedenju prodajalke. * | Predno odide s svojim otroč- •«••••••..•..•..•..•..•..«..«..•..*..•..«..•.•.....•..«..•..•..«.....•..•..•..•..•..•..« kom iz trgovine, da prodajalka ..........,.....„.#........,............. ........t........ malemu še nekaj bonbončkov, • ? ; » seveda 2 izbranimi besedami i • ; i • Svoje usluge in prvovrst- ; • - • no konfekcijo vam nu" | ? Delovni kolektiv : Obvestilo I 1)0 zmernih c«nah f f Si ! k j ft đj«*i H '"KaBIJE. j Krojaiko podjetje . " ,T______,_____ J Vsem našim naročnikom in • ? • ▼ NOVEM MESTU | bratcem v Metliki in metliški • n|J ROJA č« I » f občini sporočamo, da bo zara- • MPcTn * priporoča potrošnikom t di tehničnih vzrokov izšla po- • NOVO MESTO 1 ^ *~ ; sebna »metliška stran« v na- • ^ 29 november čestita ' * kruha ln jim čestita ra j sem tedniku, posvečena letos- • delovm kc>]ektiv vsem ? i republikf njemu občinskemu prazniku • državljanom FLRJ1 * ? hj^ubum. i Metlike, v sredo 27. novembra. • • • | UREDNIŠTVO LISTA t.................................." \.......................................A Nataknimo si tajinstvene naočnike, k: nam jih nudi znanost, in se ozrimo nazaj, daleč nazaj v zgodovino te naše ljube Zemlje, recimo za dve milijardi let. To je za nas velikanska, malone nepojmljiva številka, v zgodovini vsega vesolja Je pa kajpak to precej kratko razdobje. Pred dvemi milijardami let je biJa Zemlja prazna. Imela je le eno velikansko morje in dve celini, eno na severu, eno na jugu. Nobenega živega bitja ne v vodi, ne na zemlji ne v zraku. Približno pred milijardo in pol leti pa so se v globini mcrj/. pojavila prva znamenja življenje, skromne praživali: amebo, spužve in podobno. Potem se življenje, seveda neskončno počasi, razvija dalje, dobiva po-polnejiše oblike. Pojavijo se tri metre dolgi raki, korale, prve ribe, torej vretenčarji. T0 je biLo pred 800 milijoni let. Življenje se je začelo seliti iz morja na kopno, vzhrstele so prve, še hudo preproste rastline. Zemlja se pokriva V velikanskem razdobju med 800 in 200 milijoni let doživlja revolucijo zemeljska skorja. Rodile so se visoke planine (Alpe), kopnina in morje spreminjata svoja mesta, živi svet doživlja nove spremembe, povzročene od novih pogojev življenja. Po vsej Evropi rasto bujni gozdovi, drevje je visoko po 40 metrov (ti gozdovi so da- PRED MILIJONI IV MILIJONI LET Novomeščani gostujejo Take pošastne živali je imela Zemlja pred 200 milijoni let, To ie bilo res »vladarstvo zmajev« nes — premog!). V njih se pojavijo prvi in sekti, pa pajki, stonoge, polži itd. Vladarstvo »zmajev« Pred kakimi 200 milijoni leti se dvoživke spreminjajo V kro- Morskj prebivalci pred milijardo let kodile In kače. Nekater© imajo na hrbtu izrastke in bodice, druge dolge'vratove, tretje velikanske in ostre zobe. To je bilo razdobje kuščarjev, nekateri so bili dolgi po 30, 40 metrov. Pojavijo se tudi krilati kuščarji. Prvi sesavci 150 milijonov let je od takrat, ko so se na Zemlji pojavili prvi sesavci in prve ptice, ki so imele zobe, na perutih pa prste s kremplji. Toda pravi sesavci so naselili Zemljo (po milijon letih razvoja od prvih, primitivnih sesavcev) komaj pred 50 milijoni let To so bile velike živali — trobčarjl: dinoterij, mastodont, bronterij itd. Bron-terij, prednik današnjega nosoroga, je imel na glavi rogov«, dinoterij rilec, kakor slon,, in je bil Visok 4 m in pol. (Slike, ki jih prinašamo, niso plod fantazije, ampak znanstvenih izsledkov. Narisal jih je nedavno francoski učenjak Rolsin na podlagi študija in pregleda sto in sto okostij in okamenJn prazgodovinskih živali v arheološkem muzeju v Parizu.) Še žive potomci »zmajev« Na osamljenem indonezijskem otoku Komodu so pred leti odkrili kuščarja, ki je prava slika nekdanjih prazgodovinskih kuščarjev. Ta »komodski zmaj«, kot mu pravijo, živi v neprehodnih pragozdovih tega otoka in ga je izredno težko izslediti. Niti ni ugotovljena njegova prava velikost. Nedavno se je dr. Melssnerju po dolgih naporih posrečilo, da je izsledil enega teh kuščarjev (za vabo so mu nastavili crknjeno kozo) in ga tudi fotografiral. DoLg je skoraj štiri metre, sodijo pa, da na otoku živijo še večji. Dr. Melssner pravi, da se mu je zdelo, ko je kuščarja zagledal, kakor da gleda milijone lat nazaj v prazgodovinsko dobo živalstva. , Novomeško gledališče bo na povabilo republiškega Sveta Svobod In Prosvetnih društev v nedeljo, 24. novembra^ zvečer gostovalo na Delavskem odru v Ljubljani z O'Neillov© dramo »Ana Christie«, ki jo je zrežiral prof. Tone Trdan. Na domačem odru so jo uprizorili petkrat, z ruj o so gostovali v Črnomlju in Metliko; povabilo iz Ljubljane pa je vsem igralcem in sodelavcem lepo priznanje za požrtvovalno delo. »Anna Christie« J© biLa peta lanska premiera na novomeškem odru. Razen te so uprizorili »e Petrovičevo »Ploho«, Plavajoča vinska ki* t V New York je nedavno pri-plul le

r!ka do San Francisca je bila dolga 5495 kilometrov. Zmagal Je 60-letni A. Monte-verde, ki je to progo prehodil v 79 dneh, 10 urah in 10 minutah. »DAN GUMBOV« Družbeno življenje je Američanke odtujilo od doma in ne utegnejo možem prišiti niti gumbov. Možje so sedaj »stopili v akcijo« in uveden je za vse ameriške žene »Dan.gumbov«. Tako bodo vsaj enkrat na leto pregledale srajce in suknjiče svojih mož in prisile manjkajoče gumbe, če že za svoje »slabše« polovice ne morejo storiti kaj več. Molierovo »Solo za žene«, Linhartovega »Matička« in mladinsko igro »Janko in Metka«. Za začetek letošnje sezone so za proslavo Oktobrske revolucije uprizorili Brechtovo »Puške go- Riko Urh v vlogi starega kapitana barke Chrisa v O'Neillov i drami »Anna Christie«, s katero bo novomeško gledališče v nedeljo gostovalo na Delavskem odru v Ljubljani spe Carrar«, pripravljajo pa »Komedijo o komediji« in Lu-tovskega »Dežurno službo«, tretja skupina pa novost za No-Vomeščane »Veseli teater«. Dolenjski rojaki v Ljubljani — vljudno vabljenj na nedeljsko gostovanje! S kačo okrog vratu Štirje splav ar j i z Liana so spali na travi na obali. Eden se je zbudil in presenečen začel buditi še druge. Okrog vratu Bogoljuba Ilica, ki je še mirno spal, je bila ovita strupena kača. Eden od splavarjev jo je zgrabil za vrat, jo s težko muko odvil in ubil ter tako rešil tovarišu življenje. Da se volna ne skrči Volneni predmeti, narejeni na roko ali s strojem, se ne bodo skrčili, če volno že v štrenah namočite v mlačno vodo in jo pustite v nji 10—12 ur. Potem je počasi ožmite in obesite siušit. • V VSAKO HIŠO # DOLENJSKI LIST! Dve, tri o prometu... Najdaljša redna Malsika proga, brez vmesnih pristankov, je dolga 618? km. Veže Tokio in HonoLuiu. Najkrajša redna mednarodna letalska proga je pa dolga le 22 lom. Opravlja potniišto pro- Žalosten obračun Prvega novembra so potekla tri leta, odkar se je alžirski narod Ujprl francoskemu Izkoriščanju, zahtevajoč neodvisnost in enake pravice kot jih imajo Francozi- Oborožena borba Je čedalje hujša in srditejša ter se še vedno širi- Alžirski borci za osvoboditev so v zadnjem času prenesli borbo tud} na območje Sahare, kjer si francoski kapitalisti prizadevajo, da bi pričeli izkoriščati izredno bogata nahajališča raznih rudnin in nafte. Računajo, da Imajo Francozi v Alžiru okoli pol milijona voja- Sovjetska zveza prodala 20 ton zlata v Švici Kakor poročajo Italijanski časniki, Je v* zadnjih .tednih Sovjetska zveza povečala ponudbo svojega zlata na švicarskem trgu. Cenijo, da so Rusi prodali v Švici kakih 20 ton sovjetskega zlatba, glavni kupci pa so bili Francozi, Italijani in Libanonei. Orjaški orkester 17. junija 1872 Je v Bostonu (ZDA) dirigiral svojo znano pesem »Na lepi modri Donavi« Johan Strauss. Dirigiral je največjemu zboru, ki je kdaj na-stopijl. Pod svojo taktirko je imel.2000 glasbenikov in 20.000 pevcev! Živ Izolator Kmetovalec Žarko DraiLjič iz Novog Beče j a slovi po neki posebni lastnosti: % golimi ro-kairrjl Lahko drži električno žico, po kateri teče tok 110 do 300 voltov, ne da bi čutil kak udarec. kov, alžirska osvobodilna armada pa šteje okoli 100 tisoč borcev. Navzlic vojaški ln tehnični premoči s& tla Francozom v Alžiru vsak dan bolj maje jo-V treh letih ogorčenih bojev so bile velike žrtve na obeh straneh, hude rane s0 pa bile prizadejane tudi gospodarstvu-Računajo, da je v teh treh letih izgubilo življenje na obeh straneh okrog 75 tisoč ljudi. Samo hudo ranjenih francoskih voja- kov In civilistov pri bojih ln atentatih je bilo 12 tisoč. Med sabotažnimi akcijami in požigi je bilo uničenih okoli 1900 kmetij in Štiri milijone sto-tov žita, 70 tisoč hektarov trtnih nasadov, posekanih 570 tisoč sadnih dreves in pobitih 80 tisoč glav živine. Skupno materialno škodo cenijo na 200 milijard frankov. Francijo stanejo operacije v Alžiru vsak dan dve milijardi inankov- Spet leteči krožniki? Ali gre za množično histerijo ali prenapeto domišljijo posameznikov, se trenutno ne da zanesljivo ugotoviti. Res pa ie, da je vojno letalstvo v ZDA pred kratkim naročilo vsem svojim radarskim in drugim opazovalnim postajam, naj budno zasledujejo in opazujejo, kaj se dogaja v zraku. Mnogi Američani so namreč izjavili. da so videli frčati po zraku čudne leteče predmete, ki so se gibali z veliko hitrostjo. Šoferji motornih vozil &o ponekod izjavili, da so se njihova vozila nenadoma ustavila, luči pa ugasnile, ko je nepo* znani leteči predmet letel nad njimi. Morda nekateri vidijo to, kar bd radi videli? NOVI NAROČNIKI NAŠEGA USTA: Mrak Rozl — Brusnice Medle Jože — S vi h u i k Pekolj Anton — Vrboveo Iljai Lojze — Pobouk Brezovar TUka — Hmeljčič Banko Ana — Novo mesto Franko Branko — Ločna Kukma.il Marija — Prečna Uhernik Anton — Otočeo Zupančič Jožefa — Sevno Turk Andrej — Brod Eržek Stanko — Gor. Straža Lampret Pavel — Vesela gora Osnovna šola — Smlhel Novak Stanko — Mengeš Pižmoht Justj — Križe na Gorenjskem Vukšinič Martin —- Karlovac Kline Viktor — USA Kumer Franc — Daljni vrh Turk Marija — Šentvid Malus Vitus — Srebrnlče Gllha Polde — Valjevo Hrastar Ivan — Križevci Kapušin Franc — Kriva Palanka Penca Stanko — Sarajevo Pezdirc Marjan — Mučici Perger MIlan — Rijeka Rifelj Jože — Rijeka Simon U* Leopold — Sabao Skala Jože — Ohrid Vardijan Anton — Derventa Zugelj Jože — Mučlči Butala Matija — Canada Kajln Frenk — Canada Popit Joško — Avstrija Pred 50 milijoni let so živeli bronteriji, mastodonti In rllnoterjl. O človeku še ni bilo duha ne sluha, saj se je pojavil na Zemlji komaj pred enim nulijonov let. Ena s cepljenja Mamica: »Joj, kar pri srcu me peče!« Sestra, ki drži otroka: »Res? Mene pa hladi po nogah.* Otrok, ko ga sestra spusti: »Mamica, polulal sem s«...« Eden najmlajših prijateljev Dolenjskega Usta je osemletni Lam peto v Minko iz Scntierneja. Na Martinovo, 11. novembra, je nabral na vrtu nekaj vejic lepih zrelih malin In jih poslal uredništvu našega lista- Minko. prav lepa hvala za šopek sladkih malin in za pozdrave! Tvojo fotografijo oh.Iavl.iamo. da te bodo spoznali tudi pionirji izven Šentjerneja- Pozdravi kužka Džipsija In pridno pazi na mucke! Nad mestom, ki je bilo komaj opazno zavito v nežno kopreno jutranje megle, je zdajci zatrepeta I m rdeča luc. Zdrsela je mirno lin kapiteljskega zvonika in ugasnila. Prav v tem trenutku ista se od svojega komandirja poslovala dva kurirja z važnima vestema, ki sta morali še do dvanajste ure istega dne prispeti na koto 420. Ura je bila 6.17 dn komandir se je bod ril-no nasmehnil: »Srečno!« »Srečno,« so odmevali koraki, ko sta izginila kurirja vsak na svojo stran v jutranji somrak. Na vzhodu pa je skozi raztrgane oblake bledo-rumena zarja naznanjala nov dan... Na Marofu. tam kjer pot zavije proti mestu, je že zgodaj zjutraj trpolel prikrit ogenj ček. Postavi oikoll nlefca imajo veliko dela. Živahno prestopajo,- nekaj razpravljajo, ena Je celo nervozna — tukaj Je štab obroča, komandant patrol !n seveda kuhinja! Komandant razburjeno maha z rokami ln upravičeno: nekateri člani patrol, ki so prespali v mestu, Se sedaj niso na svojih mestih. Po prvotnem načrtu na1 bi vse patrole prenočile na položajih, amipak . . . Potem so tukaj še radistl, tntenđanca saniteta, kontrola — pravkar odhajajo na položaj radistl: •Soča na sektor A. Krka ln So-ra F. ostade razporedim osebno. Javite se komandirjem. Razumete?« »Hazumemol Srečno!« Ogenj ček pojema ln zajtrk Je že zdavnaj pn kraju. Kurir poroča- o stanju na sektorju C. Komandant, obroča Se vedno maha z rokami, toda mnnl ognjevito: nekoliko 1e utrujen, sicer pa so tudi patrole že prlpravllene. Izza Gorjancev prihaja nedeljsko jutro Se navodila komandirju kolesarjev, potem pa kontroliranje obroča. Stab se bo iz taktičnih raz-loeov premaknil na rezervni do-ložaj. zda« pa — — — rdeča raketa ... I Vlak protil Ljubljani stoli na kandijskl postali pripravljen za odhod Maji peron le prazen ln SDrevodnlki ?e loputa.lo z vrati Promelnlk je dvignil tablico, para je zaslkala v valUh In lokomotiva 1e zavrlskala. da it Slo skozi ušesa. V tem trenutku je izza va- Ronov pred tovornim skladiščem skočil na stopnico odhajajočega vlaka mlad. svetlolas fant ln previdno zaprl vrata za seboi. Bil Je eden od obeh kurirjev, fcl sta komaj pred nekaj mimutami v centru mesta prejela sporočila za koto 420 . . . Vlak je že čez most. skozi tunel ln spet škripMeJo zavore — Novo mesto glavni kolodvori Za kurirja se prava nevarnost šele začenja, na vlak lahko vsak trenutek vstopi vohun, ki ga bo Izdal patrolam. Podrl bi mu ves načrt in sporočilo ne bi nikoli pri-Slo na cilj. Kurir napeto oorezu-Je proti peronu. Na srečo Je na postali nas človek. Zadostuje samo, da se srečata z očmi !n Se se razumeta. Se vseeno se minute vlečejo kot leta, a vendar . . Končno. 6,42: vlak se 1e premaknili Paitrole so zasedle svoje položaje že v soboto popoldan okrog tretje ure. Obroč, ki so ga morali zapreti je potekal preko Bršljina dn Cegelnicena Brod in od tu čez Smihel, Got-no vas in Cikavo na grad Graben. Patrole so Imele nad Grabnom na razpolago tudi čolne, oba bregova Krke pa so skrbno »tražili. Obroč je potekal naprej za Ločenskim pokopališčem čez Mestne njive in se pred Bučno vasjo spet spustil v Brštljin. Vsekakor za komandanta patrol ni bila lahka naloga zapreti ga tako, da bi lahko kontroliral vsakogar, ki bi v nedeljo zjutraj šel iz mesta. Obroč, ki je bil razdeljen v sektorje, je obsegal skoro deset kilometrov. Preveriti ga je bilo treba v soboto popoldne — komandant patrol in član kontrolne komisije sta ob jez- dila vse zasede do sobote zvečer. Popoldan so taborniki temeljito preštudirali teren, zdaj pa so kurili patrolne ognje, nekateri pa so se zbrali okrog tabornih ognjev, kjer so peli in pekli jabolka. Ko je postalo zares čisto temno, so se obrazi in obrazki počasi zresnili. Res je moško v novembrski noči odločno reči: Jaz se ne bojim teme in ne mraza — tabornik sem In bom spal tukaj! Razumljivo, da jih nihče ni silil, toda to je vprašanje časti. Nekaj jih je šlo domov zaradi skrbne ali celo nezaupljive mame, bili pa so tudi taki, ki so rekli: Brrr!... moje pernice ne dam za nič na svetu, pa pika! In prav zaradi teh si je komandant drugo jutro pulil lase — bolje, da bi sploh ne prišla zraven, kajti nekaj jtfh je res postelja zadržala, da niso bili drugo jutro pravočasno na svojih mestih! Na zavojih pod Muhanberjem lz.korISČa t lokomotiva prav vse svoje atmosfere pa Se ne pride vlak nikamor. Tudi to jutro le razgrajala in budita ljudi v domačijah, ki so raztresene po kamnitih pobočllh okrog Hudega ln Kamene. Nedella je ln vse Se spi. pač. . . ... po železniškem nasipu nad Potočno vasjo prihaja samcat neki kmet — menda ne misli pod vlak? Lokomotiva zapiska, kmet pa prestopi na pot ob nasipu, ne da bi se ozrl. Polovica vlaka Je že mimo nJega, ko se nenadoma skloni ln pobere pismo, ki Je priletelo skozi okno. Niti ne pogleda ga ampak ea urno soravl za srajco, se ozre naokoli in se spusti v goščavico ob potoku pod nasipom. Vlak Je med- tem seveda že izginil za ov;nkOin ln vse 1e spet mirno. Ura le šesi ln devetinštirideset minut... Patrole so vznemirjene. Niti pol ure še ni, odkar je rdeča raketa zaplavala nad mestom, in že je neki »paničar« raz-nesel vest, da sta se oba kurirja že prebila. »Kako to,« meni Ivan, »saj bi ga morali videti, ko je že tak dan! Kar tako se nam tudi ne moreta izmuznili; menda smo razporejeni dovolj na gosto!« »Kaj to, ko pa se lahko pre-oblečejo. Če bi bil jaz kurir, bi se našemil v kakšno staro mamo ali pa bi se zaril v voz sena, da me noben živ krst ne bi odkril.« »Veš da sta Rudi in Fič tudi prav gotovo kakšno podobno pogruntala in če bomo samo tuknjle čvekali, nam jo res lahko pred nosom pocedita ... Kdo pa je tamle s kolesom na cesti?« »Kaj sd slep in ne vidiš, da je miličnik?« »Seveda je, samo zdi se ml nekam preveč podoben Rudiju! Poglejmo!« Ni bilo videti, da hI bil mož v mod rosi vi uniformi kaj zelo presenečen, ko je eden od fantov začel: »Oprostite, toda tako ste podobni .. .1 Miličnik se je nasmejal: »Seveda, saj sem njegov oče!« po glasu so ga takoj spoznali, res ni bil Rudi. »... ampak podobna sta si pa zelo!« se je opravičeval vodnik patrole, ko je miličnik te sedal na kolo. Kmet. ki je pobral pismo pod vlakom jo je medtem že mahal ^kozi gozdove na Brezovici proti vzhodu. Pravzaprav bi ga lahko že jo hoji spoznali, da to ni kmet, če OS bi ga pazljivo pogledali v obraz, bi takoj spoznal v nJem gimnazijca Jožeta. On Je bil drugi kurir, ki ie nesel pošto na javko nekje blizu Sevnega. Tam »ta se dobila pod staro šupo s tretjim kurirjem, ki je že ob 8.10 predal sporočilo na koti 420. Patrole v sektorju Ragovo so Imele težko nalogo. Bila so večinoma dekleta. Teren le na tem odseku zelo razgiban in nepregleden, komunikacij v smeri obroča ni nobenih, trava pa tako rosna, da si imel Ze po nekaj korakih mokro v čevlUh. »Komandir sektorja. 1avl se, kll-Se štab!« Je opozoril radlst Mlhel-ca 1e vzeln sluSalko: »Mura. Mura t Tukal sektor t>. tukaj sektor D! Sprelem!« »Sektor T), sektor D! Tukaj komandant. r>obill smo obvestilo, da Je kurir nekle na Krki znotraj vaSega območla. Z »straži te Krko dvolnol SI razumela? Sprejemi« »Mura. Mura! Tukni sektor D. Razumela sem. Brez sprejema.« Medtem se Je slenall«t s svoHma zastavicama že pripravil. Kot blisk je Sla Šifrirana vest. proti severu sektorja D in ob dlv1l. narasli reki so se straže podvojile. Prva kurirska linija je nalogo hitro onravila. težje je bilo na drugi, kjer se je prvi kurir prebijal skozi obroč skoro dve uri in pol in nazadnje res prevesi al Krko. Patrole so ga ujele v bližini Grabna na srečo Sele, ko je pismo že oddal. Na cilj, ki je od mesta oddaljen le dobro uro ln pol hoda, je prispelo njihovo pismo enajst minut pred enajsto uro. »Partizanski kurir«, terenska Igra novomeških tabornikov v počastitev 40-letnice oktobrske revolucije, je bil s tem zaključen in s kote 420 so pod nizke, goste oblake zaplavale tri zelene rakete — znak vsem udeležencem: »vrnite se na zborno mesto«. Prve kaplje dežja so nas prisilile, da smo pospešili korake. Crni Som met med Kjobenihavnom (Danska) in Malmojerm (Švedska). Največji pristaniški promet na svetu ima Londonska Luka. Lani Je šlo skozi 10 luiko nad 55.000 ladij. Največja luka na svetu je pa New Yorik Harbour. Naenkrat lahko sprejme 400 ladij. Najmočnejša prometna točka na svetu je Hollywood Frewwy-ju v Kaliforniji. Nekega dne v juniju letos je komisija ugotovila, da je med 7. in 8. uro zvečer šlo po tej cesti 13.720 motornih vozil. Vseh motornih vozil ta dan na tej cesti je pa bilo 178-4301 Vatikan o satelitu Vatikansko glasilo Osservato-re Romano je po daljšem molku o najnovejšem dosežku tehnike, o sovjetskem umetnem satelitu, srdito napadlo Sovjetsko zvezo- Glasilo piše, da je sovjetski izum strašna igrača v rokah ljudi, ki nimajo ne vere ne morale. Nadalje navaja, da je naivno misliti, da je satelit samo miroljubna iznajdba. Ko bodo zgrajeni še večji sateliti, bodo po mnenju Vatikana le-ti lahko služili tudi kot baza za napad na vso zemljo- Kaj neki bodo rekli v Vatikanu, ko bodo letelj po vesolju tudi sateliti kapitalističnih držav? Okrogle MAŠČEVANJE »Koliko ste S>tari?« vpraša sodnik žensko pričo. »Trideset let!« »O, videti ste mnogo starejši.* »Seveda. Saj ste tudi vi videti mnogo vljudnejSi, kakor ste v resnici.* RACA »Ti kaj pa je pravzaprav .novinarska raca?« »No, to ti lahko razložim: če piše časopis, da je krava po-?;rpla štiri teličke, potem so trije telički novinarske race.* STROGI OCE »Aha, sinko, sedaj sem te pa ujel: ti kadiš!« »Kadim, očka.* »Takoj mi daj eno cigareto!* METUZALEMSKA STAROST Danes kar naprej beremo o raznih stodvajset, stoštirideset letnikih in podobno. Pa je nekje neki časopis razpisal nagrado za novinarja, ki bo napisal najboljši intervju s takim matuzalemsklm starcem. Nagrado je dobil norinar, ki je napisal tale intervju: »Torej živite že sto petdeset let. Kako ste dočakali tolikšno starost?« »1, kako: rojstni list sem ponaredil!* NARAVNOST POVEDANO »Lahko vam odkrito povem, da va.;c: znanje šofiranja nikakor ne bo zadovoljilo izpitne komi«* sije!«