P» pošti prejaaian:
SE
«*Io leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , «etrt , , 6 „ 50 , mesec , 2 ,20,
Vnpravaiitvu prejemam
za
eelo leto naprej 20 K — b pol leta , 10 , — , eetrt , , o „ - , meneč , 1 ,70,
Za pošiljanje na dora 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine in Inserata »prejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, izvzemfti
nedelje m praznike, ob pol 6. uri popoldne.
. 296.
V Ljubljani, v torek 24. decembra 1901.
Letnik XXIX.
Božič.
Nocoj je sveti večer. Na kmetih postavljajo v kot nad mizo mične jaslice v zeleni mah, podobe zaljšajo z zlatimi penami, nad mizo na stropu obesijo božično ptičico. Vse je osnaženo in praznično, mladim in starim rajsko veselje ogreva in pomlaja srca. Po mestih se mladina raduje v krogu domačem ob plamtečih božičnih drevesih, ki so obložena b pisanimi darovi. In ko sredi noči zapojo iz visocih lin zvonov ubrani, milo doneči glasovi in se po hramih božjih mej bučanjem orgelj razlega vesela božična pesem — tedaj se otaja srce, oči zaroso in čustva nebeška napolnijo prsi. Kako čudno ganejo človeka spomini na brezskrbna mladostna leta. Tudi v poznih letih mu jih ne izbrišejo življenja viharji. Celo mož, ki si je um in dušo opojil s stoterimi nekrščanskimi mamili, ta večer ne more zadušiti odmeva vzvišene pesmi, ki so jo angeli peli v sinjih višavah prvo sveto noč, oznanjujoč svetu rojstvo njegovega Odrešenika.
Slava Bogu na višavah! Na betlehemski planjavi, v bornem hlevu je zasijalo nebeško solnce, ki širi svetlobo božjo resnice ter užiga ogenj božje ljubezni. Narodi, ki so tavali v tminah, so spoznali vir nebeške luči, pravo pot življenja, ki vodi čez propad nravno izprijenosti in telesne oslabelosti. Zgodovina človeška je tesno zvezana z rojstvom božjega Sina, z največjim dogodkom, ki ga doživel je svet. Bog sam se je ponižal do človeka, da ga poviša k Sebi nad človeške zmote in blodnje. Vsa zgodovina krščanstva je velika, vidna božja apologija, ubran slavospev božje ljubezni in pravičnosti, ki se je utelesila v Knezu miru, Očetu bodočega veka. Ta veliki, svetovni dogodek v neznatni krajini mogočnega rimskega car-stva postal je težišče in središče velikanskega preporoda, srečne rešitve človeških rodov. Kristusova vera preobrazila je svet, Kristus je vogelni kamen človeškemu delu in napredku, početek pravi omiki in svobodi, vir prave sreče in miru. Človeštvo je kopernelo po resnici, po veri za vse narode in sloje. Nebeško Dete je svetu prineslo resnico, darovalo trajno vero za vse čase in
vse narode, vero s trdnim upanjem in gorečo ljubeznijo. Hvala Bogu na višavah, da so se odprla nebesa in na zemljo rosila milosti božjega usmiljenja!
Mir na zemlji ljudem, ki so dobre volje. Mir, dragoceno darilo neba, kdor ga ima. Mir je takorekoč prestol in bivališče božje — factus est eius locus in pace. Mir je Božič oznanjal po angelih svojih, miru in odpuščanja je Kristus prosil na križu za svoje sovražnike, mir je želel učencem po zmagovitem vstajenju, bvetega večera mir je vsakemu na ponudbo, kdor ga želi, kdor ga zasluži : posamniku, družinam, narodom in državam. A mir si je treba izvojevati najprvo samemu sebi in ga v boju pridobiti tudi ljudem, ki so dobre volje. Vzišlo je solnce pravice in ljubezni ter obsije vsa-cega, ki je dobre volje, da jo vsprejme. Zaide le tistemu, ki hoče in ljubi temo, ki goji smrtno sovraštvo. Le s pravico in ljubeznijo zazorita sreča in mir.
slava in mir! Ta angelska pesem že dolga stoletja odmeva po širnem svetu, kamor so prodrli žarki krščanske omike. Toda krščanska resnica in ljubezen nista iz po-četka zavladala brez ovir in bojev, niti danes vladata brez nasprotnikov. Hitro se je širila krščanska ideja, toda na tisoče krščanskih junakov in junakinj je za-njo žrtvovalo blago in življenje. Se danes so kraji, dežele na zemlji, ki meuie v temi poganstva in barbarstva. Nebrojni mučeniki širijo v pustinjah mej divjaki luč omike in ljubezni. Na žalost največjo pa so krščanski kraji in ljudje, ki niso dobre volje, koder ni povsem prodrla vzvišena krščanska ideja ter nista zavladala ljubezen in mir. Concordia ab om-nibus laudatur, a paucis custoditur, mir hvalijo vsi, a ne goje ga vsi. Bahato se širi in-diferentizem, mogočno šopirijo krivi nauki zaslepljenih mož, slepo sovraštvo razjeda narodom rast, prepir in nered državam rušita temelj. Naš vek ne posluša božjih naukov, v imenu znanosti proganja resnico in širi nevednost, v imenu svobode kuje okove in verige, v imenu človečnosti z nogami tepta pravico in resnico.
Najnovejši dogodki dokazujejo, da ideja krščanstva ni še z vso svojo močjo in čistostjo
prodrla v narodov žitje in bitje. Zakaj vojske pustošijo sela in mesta, zakaj mej narodi ni miru in ljubezni, zakaj v državah anarhija in revolucija podira ognjišča miru ter uničuje plodove stoletnega dela ?
Ker zmagujejo oholi mogotci, ker prevladujejo mrzla srca, ker narodi ne poznajo Kristusovega nauka: vsakemu svoje. Črna zavist in gola sebičnost morita ljubezen ter kradeta mir.
Poglejmo po naši Avstriji! Nesrečni boj mej narodi divja v naši državi že leta in leta. Prepir in sovraštvo uničujeta srečo in blagostanje milijonom trpinov. Viharji strasti in zavisti hrume po deželah, da propada in gineva države moč in slava. In zakaj? Ker so narodi, ki ne poznajo pravice, pa hočejo drugim ukazovati; ker so pojedinci in stranke, ki svoje koristi iščeio v boju na škodo skupnosti, na troško drugih. Mir je nemogoč, ako ljudje niso dobre volje, ako niso pro-šinjeni prave krščanske ljubezni in pravičnosti.
Kristusova vera pa ni samo za berača in priprostega delavca; prešinjati mora najvišje stanove ter njihovim mislim in težnjam dajati smer in vodilo. Država brez Kristusa, brez strahu božjega je na lončenih nogah. Kar je izumil in proizvel človeški duh dobrega in trajnega, to je črpal iz krščanskih načel in krščanskega čustva. Vsa vprašani«, tudi politična, najdejo pravo svojo rešitev v božjem nauku o resnici in pravici.
Krščanska ideja edina pa more vzdržati in osrečiti tudi naš narod slovenski. Mi ho čemo in zahtevamo pravico. Hočemo ostati zdrav in čvrst narod kot ravnopraven v avstrijski družini. Težimo za zdravim napredkom na socialnem, gospodarskem in znanstvenem polju. Toda ljudje, ako ste dobre volje, poslušajte glas svoje vesti, sodbo treznega razuma, izpričevalo nepristranske zgodovine, da našega naroda ne vzdrži in ne osreči pogubni liberalizem, da vsestranskega napredka no pospešujejo liberalno iraze, temveč mu kopljejo pogin in propad. Kar more naš narod ohraniti v krutem boju za obstanek, to je vzvišena in čista krščanska ideja, to so značajni možje, ki jih prošinjajo krščanska čustva in vodijo krščanska načela.
Zato zapojmo nocoj s krščanskim in slovenskim navdušenjem angelsko pesem : Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje !
Vrešenska zadeva v nemškem državnem zboru.
Poljski poslanci so pod pritiskom javnega mnenja, zlasti iz strahu pred poljskim časopisjem, spravili vrešensko zadevo pred nemški zvezni zbor. A to so storili tako nerodno, ali recimo — diplomatično, da jih po pravici kara vso neodvisnejše poljsko časopisje.
Knez Radzi\vill je namreč stavil do drž. kancelarja grofa Biilovva interpelacijo, v kateri vprašuje: »Ali je drž. kancelarju znano, da so vrešenski dogodki zbudili ne le pri nas, ampak tudi izven mej senzacijo in razburjenost, katera bi utegnila škodovali ugledu nemškega cesarstva, in kako stališče zavzema kancelar v tej zadevi ?«
Tu je poljski knez zastavil vprašanje v oni obliki, na katero je bilo kancelarju naj-ložje odgovoriti, ker ravno glavne stvari ni n a g 1 a š a 1. Saj jedro vse zadeve tiči v sledečih stvareh: Ali ima država pravico, iz šol preganjati materni jezik? Ali ima država pravico, zapovedovati, da so naj celo krščanski nauk poučuje v jeziku, ki ga otroci ne u m o v a j o ? Ali smo pruski šolski nadzornik dati otroke po nedolžnem pretepava«? Ali ima država, ali imajo stariši večjo oblast do poljskih otrok? Ali se smejo sodišča postaviti na politično stališče in kruto obsojati ljudi, ki so branili le svoja naravna prava, ali jih sme vtikati v ječo, ker ne soglašajo z vladajočim pruskim zistemom ? To je bilo jedro vprašanja. In zdaj gre poljski plemenitaš in vprašuje, ali jo znano državnemu kancelarju, da bi utegnil trpeti ugled države, kot da Poljaki nimajo nujnejšega dela, kakor da skrbe za ugled pruskih nasil-nikov 1 Ker tudi utemeljevanje te resolucije ni bilo nič duhovitejše, je imel kancelar Bulo\v lahko delo.
Zahvalil je interpelanta, da je tako »spokojno« utemeljeval resolucijo v tonu, ki
LISTEK.
Sveta noč
blažena noč . . .
Sedel je pri pisalni mizi, podpiral trudno glavo in nepremično zrl na podobo v zlatem okviru, ki je stala pred njim. Bila je to krasna slika komaj devetnajst pomladi starega dekleta. Bolesten vzdih, ki se mu je izvil iz težko sopečih prs, pričal je, da mladi mož trpi in žaluje.
»Vera, zlato moje dekle«, govoril je z zamolklim glasom, »Vera, zakaj si me zapustila ? Zakaj si mi prestvarila svet v pekel, v katerem ne morem in nočem dalje živeti P«
Obupno je pritisnil sliko na prsi ter jo poljubil.
»Bilo je lani, — kakor nocoj, — sveti večer«, govoril je daljo, ne da bi bil obrnil oko od slike. »In vendar tako drugače. V veliki dvorani tvoje rojstne hiše smo praznovali najino zaroko. Smeje si poslušala čestitke in nagovore, smeje podajala roke, a iz očesa ti je bilo brati, da ti hrup in prevesela družba nista najljubša. Proseče si me pogledala in odšla v stransko sobo. Umel sem tvoj pogled, zapustil družbo in
stopil za teboj. »Miro, — oh Miro kako odveč mi je to veselje in hrup ! Kako naj ti razkrijem nepoznane čute, ki polnijo danes mojo dušo? Povej Miro, kako?«
Mesto odgovora pa sem ti dvignil glavico, pogledal v oči ter govoril: »Kako te ljubim in kako želim trenutka, ko te morem imenovati svojo last«.
Povesila si glavico, bilo je rosno tvoje oko in solza radosti se je utrnila na mojo roko. »Miro, kako sem srečna!«
Tedaj pa so zvonovi oznanjevali prihod Odresenikov. Mogočno in slovesno so doneli v tiho, sveto noč. Roke so se mi nehote sklenile, kakor k molitvi, ti pa si segla po vijolini, ter ji jela z lokom izvabljati čudovito ginljive glasove.
Stala si pri oknu. Oko ti je bilo uprto v nebo, na obraz pa ti je legel nebeški mir.
Krasna si bila tedaj, kakor nadzemska prikazen.
Sveta noč, — blažena noč, — zapelo so ti strune tako pobožno in milo, da sem očaran in prevzet padel na koloni in šepetal:
»Sveta noč, — blažena noč —«.
Obmolknil je. Smrtna tišina je vladala po sobi. — Vstal je, premeril s težkimi koraki dvakrat sobo, zopet so vrgel v naslonjač ob pisalnici, obrisal si pot s čela ter nadaljeval:
»Nekaj tednov pozneje sem odpotoval na Dunaj, da dopolnim svoje študije. Koliko noči sem prebdel, trudil se in učil, da preje ko mogoče dosežem svoj namen.
Pusto in prazno mi je bilo to veliko mesto že od nekdaj, — sedaj pa me je s silo vleklo tja v domovino. A tolažil in miril sem sam sebe, češ: Se nekaj mesecev in popelješ svojo nevesto kot ljubljeno ženko na novi dom. Dopisavala sva si redno in čestokrat. Kako sem vodno hrepenel po najmanjšem tvojem poročilu. In kako ljubko si pisala, tako otroško nedolžno, a vendar premišljeno in jedrnato, da som se moral čuditi tvoji modri glavici.
Pretekli teden je izostal tvoj listek, mesto njega pa sem včeraj prejel brzojavko: »Vera nevarno zbolela«.
Pred očmi se mi je stemnilo in menil som, da se podira krog mene svet. Vera bolna, — nevarno. Strašna slutnja se me je lotila, in kakor blazen sem hitel na bližnji kolodvor.
Dolga je bila vožnja, kakor še nikdar. Kako sem prišel v svojo rojstno hišo, — ne vem, — a hkrati sem stal pred mrtvaškim odrom, — na katerem si snivala ti že večno spanje. Prijel sem se za glavo in si pulil laso v nepopisni bolesti. Potem pa sem stopil k tebi, klical tvoje ime, da bi te vzbudil, vzdramil, a zaman.
Mirno in nevzdramno je bilo tvoje lice, brezbrižno za najslajše priimke, ki sem ti jih govoril.
Angel smrti je nevidno plaval nad teboj, in zvesto stražil svojo žrtev.
Še enkrat sem poljubil mrzlo roke, v katerih si krčevito držala sv. razpelo, kakor bi mi gorelo pod nogami.
Sveti večer zadnji v mojem življenju! Cemu daljo živeti. Konec hočem storiti temu žitju». — Milo jo zaječal. Kakor brozumen so jo opotekal do malo omarice. Nokaj svi-tlcga se je zabliskalo v njegovi desnici.
Ti mi bodeš prijatelj in rešitelj. Ti me ozdraviš neznosnih bolečin — ti mi zaceliš rane — ti me popelješ k njej! K njej ? —■
Ha, ha, k njej--Ona med krilatci —
nad zvezdami — in jaz ? 1 la — ha — jaz ?
Ouj, — čuj? Kaj je to? — Odkod t\
bo »tako razlikuje od tona poljskega časopisja«. »O tem, da bi vsled vrešenskih dogodkov nastala kaka škoda za nemško državo, mi ni nič znano. Mogoče, da so prireditelji demonstracij v Galiciji in Varšavi imeli namen, motiti naše razmerje do Avstrije in do liuaije. To bojazen morem čisto pomiriti. Stališče avstrijsko ogerske vlade odgovarja popolnoma našemu utemeljenemu pričakovanju, in nimamo povoda za pritožbo.«
Ravno tako je pohvalil Biilow tudi ruskega zunanjega ministra grola Lambs-dorffa. »Solidarnost, katera vlada med Rusijo in Nemčijo na podlagi traktatov in ob Čnega »status quo", se nič ne omaja po onih težnjah, katere hočejo imeti oni položaj, v katerem smo bili pred letom 1772.« (S temi besedami je udaril nemški kancelar po poliskih težnjah za samostalnostjo njihove države. Let3 1772 so si Poljsko razdelile Nemčija, Rusija in Avstrija) Posebno zadovoljen je nemški kancelar z Avstrijo. Saj je galiski namestnik izrazil nemškemu konzulu v Lvovu »čuvstva svoje najhujše bolesti« vsled poljskih demonstracij, in ravno tako je storil tudi minister za zunanje zadeve avstro-ogerske monarhije proti nemškemu poslaniku na Dunaju. Grof Goluchovski je obljubil, da bodo ekscedenti energično kaznovani, in da se politični uradi pozovejo na odgovor, in obljubil je tudi, da se sporazume z avstrijskim ministerskim predsednikom glede nadaljnih korakov.
K sklepu je rekel kancelar, da zanj ne more biti nič drugega merodajno, kakor dolžnost, ki j o i m a k o t N em e c , in je svaril pred nevarnostjo, katera baje preti Nemcem od Poljakov!
Tako se je končala stvar v nemškem državnem zboru, ne toliko v sramoto polj 8kemu narodu, kakor njegovemu zastopstvu. Zločinci so seveda zdaj — Poljaki, ne pa oni, ki so jih pretepali. Tako pravijo gospodje ministri, in tako kimajo parlamenti. A poljsko ljudstvo čuti živo v svojem mesu vrešenske udarce.
Ves omikani svet pa — razun diplomatov — je na njegovi strani.
Nove ruske železnice.
Izmed mnogih novih železnic, s katerih gradnjo se ravno sedaj pečajo ruski državni krogi, sta za nas najvažneji posebno dve železniški zvezi, ker jih bodo gradili Bamo iz strategiških razlogov in bota služili samo v namen, da se za slučaj potrebe v najkrajšem času dovedo ruske čete do vzhodne meje nemškega cesarstva. Nemški državniki, imajo zbok tega vkljub vsem zagotovilom trajnega miru od strani ruske vlade dovolj povoda, da paznim očesom zasledujejo vse dogodke v deželi svojega ruskega soseda in store pravočasno potrebne korake.
znani glasovi? Vera — Vera, — sveta noč — blažena — — —«
Dalje ni mogel. — Samokres odpade njegovi roki, on plane k oknu, odpre in posluša.
Polunočni zvonovi veličastno vabijo vernike k službi božji, na jasnem nebeškem oboku miglja brez števila zvezdic.
On pa posluša in zre tja gori v nebeške višave, kakor okamenel. Za hip se mu zazdi, da vidi trumo angelov, med njimi pa Vero. Najlepši izmed njih pristopi k njej, ji položi na jasno glavico mirtni venec. Ona pa pogleda na zemljo — baš njega — tako milo, — tako proseče. Ustnice se ji gibljejo in on čuje nje ljubljeni glas:
»sveta noč — blažena noč!«
Krilatci priklanjajo svoje glavice, trkajo si na prsi in ponavljajo:
»Sveta noč — blažena noč!«
Ker bo ta eminentno važna politična zadeva brezdvomno zanimala tudi naše čita-telje, smo jim oskrbeli poleg stoječi zemljevid, na katerem sta začrtani novi strate-giški železnici, kakor tudi že obstoječe železniške zveze, ki bi bile velikega pomena v eventuvalni rusko-nemški vojaki.
Projektirani železnici kakor tudi ostale važneje železniške proge pojasnjujejo znamenja na našem zemljevidu, vsled česar nam je treba podati le še nastopna pojasnila. V zahodnem delu Rusije ter na ruskem Poljskem je nameščenih veliko število ruskih polkov. Imena mest, v katerih se nahajajo glavne posadke, so na našem zemljevidu podčrtana. Poleg Petrograda, Moskve in Varšave so to mesta: Dünaburg, Vilna, Grodno, Bjelostok, Smolensk, Minsk, Brest-Litovsk in Ivangorod, potem pa še Kijev in Riga. Vsi ti kraji razun poslednjih dveh leže ob glavnih dveh železniških progah, ki vežeta Petrograd z Varšavo ter Moskvo s točko, ki leži na meji treh cesarstev, namreč Avstro-Ogersko, Rusijo in Nemčijo. Ti dve železniški zvezi služita torej Rusiji že sedaj za direktno prevažanje njenega vojaštva do nemške meje.
Sedaj pa namerava Rusija pomnožiti te železniške zveze za dve novi in namestiti nekaj svojega vojaštva iz notranjega dela carstva ob teh dveh novih železnicah. Ti dve novi progi označujejo na poleg stoječem zemljevidu debele črte. Prva teh dveh vodi od postaje Bologoje v sredi med Petrogra-dom in Moskvo preko Ostoškova, Toropeca, Velikije Luki, Nevela, Polozka, Vilejskega,
grad z Odeso ob Črnem morju in so dotikala važnih mest Kijev, Mosyr, Vitebsk in Staraja Russa.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. decembra.
Kriza v Avstriji in Mažari.
Za razvoj notranje političnih razmer v Avstriji so Mažari vedno izredno zanimajo, toda večinoma edino le zato. ker je od tega kolikor toliko odvisen razvoj celokupnih državnih interesov. Zadnja izjava min. predsednika Koerberja je mažarske vladne kroge izredno pogrela, najbolj je bil pa iznenadon min. predsednik Szell. Posebno boli tega moža okolnost, da se v mnogih avstrijskih krogih resno misli sedanjo zastarelo ustavo vreči mej staro šaro in vladati dotlej, da se ne uveljavi nova, s pomočjo absolutizma. Szell je vedno zagovarjal načelo, da se ne sme nihče dotakniti sedanje avstrijske ustave, in sicer že z ozirom na nagodbeni zakon, ki zahteva kot pogoj popolno ustavno rešitev. Szell se je proti nekemu izjavil, da on sam ni dal prav nikakega povoda za tako grožnjo, ker še nikdar ni rekel, da vztraja do zadnje črke pri načrtu nagodbenega zakona. Konečno se pa mož vendar le ojunači in pravi, da si Ogerska sama more urediti svoje razmere. Kar se tiče gospodarskih vprašanj, more Ogerska na podlagi zakona iz 1. 1899 tudi te sama urediti, in če bi se prekršila reciprociteta, zapreti carinsko mejo. Dotična pripravljavna dela so v finančnem ministerstvu dogotov-
j».^ Kc?rwin	U
IBURG* "" -p„	.
S crmmo iac/i W/at^ "
Piš zapre odprto okno s tako silo, da se vzdrami. — »Vera — Vera« — vzklikne in pade na kolena.
Utihnili bo zvonovi, in zopet je vladal mir svete noči.
On pa še vedno kleči iz zre tja gori proti nebu in šepeta: »Vera, ti si me rešila! Moj Bog in moj Gospod, hvala in slava Ti večna!«
Lide in Volkoviekega do postaje Sjedlec vzhodno od Varšave. Draga progm pa pojde od Moskve preko Roslovi, Bobruiskega in Pinskega do postaje Kovel «a progi, ki veže Kijev z Varšavo. Od Kovela do Lub-lina bi se nova železnica poslužila obstoječe varšavske proge, in le od tu bi bilo treba zgraditi novo progo do Kjerlyja.
Da bota ti dve progi služili edino le eventuvalnerau napada na Nemčijo, je razvidno na našem zemljevidu *a prvi hip; pokazalo se bo pa to še bolj tedaj, ko prične ruska vojna uprava premeščati svoje vojaštvo v nove, številno mnogo močneje garaizije ob projektiranih novih železniških progah. Finejše črte na zemljevidu označujejo ostale glavne železniške zveze. Za aamen, ki ga pri tem zasleduje ruska diplomacija, namreč za prodiranje v Nemčijo, je važnih posebno pet naslednjih prog: Vilna-Kovno-Konigs-berg, Bjelostock-Konigeberg, Variava-Gdan-sko oz. Elbing, Skierncvioe-Thorn in Skier-nevice — kot treh cesarstev. Nemčija ima ob ruski meji večje posadke samo v Konigs-bergu, Gdanskem, Thornu in Poznanju, Avstro-Ogerska pa v Krakovu in Lvovu. Tudi ti garnizijski kraji bo podčrtani, utrjeni kraji so pa zaznamovani z običajnimi znaki.
Konečno naj omenimo še dva ruska železniška projekta, namreč progo, ki bi vezala Petrograd z Vjatko preko Tichwina, Somina in Cercpovca, ter od severa proti jugu vodečo železnico, ki bo vezala Petro-
ljena že pred več časom. Kar se tiče skupnih zadev, bi ogerski parlament rešil skupne predloge brez delegacije v svojih odsekih ter v plenumu. Zastopati pa bi jih morali v parlamentu skupni ministri Kako si potem Avstrijci urede svoje stvari je njihova stvar. Ogri bodo storili vedno svojo dolžnost, in torej lahko mirno pričakujejo nadaljnega razvoja stvarij. — Tako izjavo je podal neki ogerski državnik, ki je v ozki zvezi z ministerskim predsednikom. Menda tudi naša državna polovica ni vezana na Mažare in si tudi brez njih sodelovanja lahko uredi svoje razmere, četudi odklenka eodanji ustavi.
Češko-nemške spravne konference se prično po poročilu praških listov kmalu po božičnih praznikih. Na dnevnem redu bo, kolikor se zdaj ve poročati, samo zopetna uvedba češkega notranjega uradnega jezika ter kot kompenzacija za dovolitev te zahteve narodnostna omejitev čeških okrajev. Poučeni krogi trdijo, da dogovori o tem predmetu ne bodo dovedli do nikakega uspeha, četudi se posvetovanja udeleže Nemci, kar pa še nikakor ni gotovo. Zastopniki češkega naroda vstrajajo prej ko slej na stališču, da se jim mora notranji uradni jezik dovoliti brez vsakih nadaljnih pogajanj, ker bi so s tem le popravila krivica, ki se je zgodila češkemu narodu vsled preklica jezikovnih naredeb. Nasprotno pa mladočeški zaupniki nočejo ničesar čuti o razdelitvi čeških okrajev
Se manj vspeha pa je pričakovati od bližnjih spravnih konferenc, če bi Nemci ponovili svojo zahtevo o nemškem jezikovnem ozemlju.
Prememba v upravi Dalmacije.
Z vedno večjo gotovostjo se poroča, da se civilna in vojaška uprava v Dalmaciji loči v dve mej seboj povsem različni upravi. V Zadru bo sedež civilnega guvernerja za celo Dalmacijo, vojaška uprava se pa razdeli na dva dela. Zader, Šibenik in Spljct se združita z Bosno, Dubrovnik in Kotor pa s Hercegovino ter se vojaško poveljstvo premesti iz Mostara v Dubrovnik. To razdelitev je predlagal že umrli general Jovanovič. Ta način delitve je pa sedaj tem primernejši, ker je dogotovljena železniška zveza mej Dubrovnikom in Boko Kotorsko na eni in Hercegovino na drugi strani. Dubrovnik je bil že od nekdaj strategiški važen kraj. Razdelitev je torej gotova, le glede vprašanja, kdo bo prihodnji civilni guverner, ne ve še nihče odgovora.
Stališče gališkega namestnilca
omajano. Lvovska »Nova Reforma« ve poročati, da so je mej poljskim klubom in namestnikom grofom Pininskim, kot smo že omenili, pojavilo precejšnje nasprotstvo radi zadnjih protipruskih demonstracij. Grof Pininski je prisostvoval zadnji seji parlamentarne komisije poljskega kluba, pri kateri so se razni člani opravičeno pritoževali nad postopanjem gališkega namestništva. Prišlo je tem povodom do precej burnih nastopov, katerih posledica je razpor med klubom in namestnikom. Če je razpor res tako akuten, česar pa skoro ni verjeti, ker Poljakom vrešenska afera gotovo ne bo dala prilike za razpor z vlado, bi bilo stališče grofa Pininskega res omajano.
Nemška kanalska predloga v prihodnjem zasedanju pruskega deželnega zbora, ki se prične dne 8. januvarija, ne pride na dnevni red, ker bo zasedanje izredno kratko in ker hočejo sedanjemu zasedanju deželnega zbora preskrbeti potrebnega časa za razpravo o carinskem tarifu. Kanalska predloga pride torej v razpravo v prihodnjem daljšem zasedanju.
Novi srbski prestolonaslednik bo, če se ne vara v svojih načrtih črnogorski knez Nikita, njegov sin princ Mirko. Ravno ta namen vodi kneza Nikito v Petrograd, da pridobi ruskega carja za to idejo, ki bi bila za Crnogoro precejšnje koristi. Tem povodom se bo seveda knez v Petro-gradu ozrl tudi po kaki ruski princezinji, ki bi hotela princu Mirkotu podati roko v zakon. Srbski kralj Aleksander seveda temu ni nič kaj prijazen, toda ker bi Petrovičevi dinastiji brezdvomno pomagal Vuic z nekaterimi drugimi državniki svojega kalibra, bi konečno ta zadeva v Srbiji ne povzročala ravno prevelikih preglavic, ko bi ne bilo gotovo, da bodo na Dunaju najodločneje ugovarjali temu načrtu. Vse torej kaže, da iz te moke ne bo kruha, razun čo ruska diplomacija zastavi ves svoj vpliv, na kar pa skoro ni misliti.
Nemški carinski tarif in Rusija.
Uradni list ruskega finančnega ministra omenia v nekem znamenitem članku stališča Rusije nasproti nemškemu carinskemu tarilnemu načrtu ter piše, da je vsaka vlada neodvisna za gmotne potrebe svojih državljanov in nastopa tako, kakor smatra za koristno v svoji državi, ne da bi s tem dajala komu povoda, misliti o kakem sovraštvu nasproti tujim državam. Kar se tiče trgovinskih zvez mej Rusijo in Nemčijo, sta po mnenju pisca mogoči le dve poti: Ali se ohranijo sedaj obstoječi tarifi, t. j. da se podaljša sedanja trgovinska pogodba za na-daljni določeni čas, ali pa se pride k drugim carinskim tarifom, katerih postavko bi se določilo neodvisno od medsebojnih interesov obeh držav, ki sta sklepali pogodbo, in da se ima pri tem pred očmi jedino le domače potrebe kot temelj istim in se tako varujejo razni domači industrijski izdelki pred vna-njo konkurenco. To pot bode Rusija tudi primorana nastopiti, ako stopi v veljavo nemški tarif, ki je sestavljen na podlagi narodnega egoizma. Leta 1894 jo bila Rusija nasproti Nemčiji izdatno znižala in tako omogočila pravcato preplavo ruskega trga z nemškimi izdelki, in to edino radi tega, ker jo Nemčija nekaterim ruskim poljedelskim
produktom odprla nekatere svoboščine. Ruski vladi je bilo takrat mogoče, da je na korist nemški industriji celo škodovala domačo industrijo, in to za bore uvoz nekaterih ru-Bkih-poljskih pridelkov v Nemčijo. Ako je nemška vlada smatrala danes za potrebno, da z ozirom na gospodarske potrebe svoje dežele oropa ruski uvoz dosedanjih udobnosti in zviša carino, tedaj bode tudi ruska vlada v svojem narodno gospodarskem interesu morala to škodo poravnati. To se da na ta način narediti, da se ruski tarif bolje prilagodi sedanjim potrebam ruske industrije. V tem slučaju se zviša carina zopet na ono stopinjo, kakor je bila leta 1891, in za nekatere izdelke še celo več. In ta izprememba bode potegnila za seboj še mnogo drugih prememb v trgovinskem tarifu. Pri teh od nošajih bi Nemčija in Rusija dobili carinske tarife, ki bi odgovarjali potrebam prebivalstva in med obema državama bi se sklenila trgovinska pogodba, katera ne bi določala znižanja kakoršnihkoli carin, marveč obe državi bi si pridržali pravico skrajnih udobnosti.
Johannesburg v nevarnosti.
Včeraj smo po nekem zasebnem pismu pojasnili, da je položaj angleške armade v Južni Afriki zelo neugoden in se Kitchener ne more z njim pohvaliti vkljub raznim umetno prirejenim poročilom o vspehih angleškega orožja. Poleg kapske kolonije preti sedaj Angležem tudi velika nevarnost v južnem delu Transvaala, posebno pa v oko« lici Johannesburga. V dokaz temu naj služi naslednji opis položaja v Johannesburgu. Angleškim častnikom v Johannesburgu je prepovedano posamič in brez samokresa od daljiti se iz mesta, ker se v bližini mesta nahajajo burski oddelki Od druge strani se javlja, da je položaj v okolici Johannesburga tako opasen za Angleže, da je mesto samo v največji nevarnosti. Vsled tega so nekega dne zaprli blizu 200 burskih prebivalcev v Johannesburgu; sumničili so jih namreč, da so osnovali zaroto proti Angležem in da so v sporazumu z Buri v zunanjih taborih. Trdi se celo, da bodo »človekoljubni« Angleži vse te »zarotnike« pozvali pred vojno sodišče in jih ustrelili. Neki šaljivec si to postopanje Angležev tolmači tudi tako, da Angležem primanjkuje živeža v obkoljenem mestu in da nameravajo na ta način zmanjšati število stanovništva.
Vojska v Južni Ameriki.
Iz Valparaiso dohajajo vedno bolj vznemirljiva poročila, vendar v trenutku, ko to pišemo, oficielna vojska še ni napovedana. Argentinija je sicer odpozvala svojega poslanika iz Santiago, vendar diplomatiških zvez ni popolno pretrgala. Nasprotno pa je chilenska vlada izdala proklamacijo, s katero kliče pod orožje drugi kontingent nacionalne garde. Vsi rezervniki ostanejo v armadi. Na dopustu bivajoči častniki se morajo takoj vrniti na svoja mesta. Iz Buenos-Ayresa se javlja, da je sklenila vlada ustanoviti tovarno za izdelovanje streljiva blizu mesta Rosario. 1200 delavk prične te dni z izdelovanjem vojaških uniform. Dalje poročajo iz tega kraja, da je vlada naročila, naj se takoj osnujeta dva nova topničarska polka. Argentinska vlada se je obrnila do Anglije za eventuvalno pomoč, oziroma posredovanje. Položaj je torej skrajno resen, vse se pripravlja na odločiven korak, vendar nekateri še vedno upajo, da se bo dala odvrniti nevarnost vojske.
Japonci organizatorji kitajske armade.
V zadnji vojski so Kitajci dospeli do prepričanja, da je v organizaciji njih armade mnogo pomanjkljivosti. Naprosili so torej sosedne Japonce, naj jim za gotovo dobo prepuste nekaj svojih častnikov, ki bi poskrbeli za potrebni red v desorganizirani armadi. Japonci so ustregli tej želji in ravno te dni je došel oddelek japonskih častnikov ▼ Paotingfu. Kajpada japonska vlada ni zastonj ugodila tej kitajski zahtevi. Bogata odškodnina jej je zagotovljena.
ljubljanski občinski svet.
Novo ogromno obremenjenje mesta. Sinočna seja obč. mesta ljubljanskega je bila kaj- zanimiva. Pokazala je, da so že nekateri občinski očetje pričeli zmajevati z glavo nad mestnimi financami, in ti pač morajo vedeti, kakšen je denarni po-
ložaj v Ljubljani. Na vrsti je bilo poročilo finančnega odseka o stavb išču za novo T, državno gimnazijo in za tržnico. Poročevalec je bil g. S e n e k o v i č, ki je prebral neko poročilo g. župana v tej zadevi na finančni odsek. V poročilu se povdarja, da je županu bilo obljubljeno, da nima finančno ravnateljstvo nič proti taki zamenjavi sveta, da mesto da brezplačno potrebni svet za zgradbo gimnazije, država pa mestu brezplačno odstopi svet na prostoru sedanjega licealnega poslopja, pridržavši si stavbeni materijal. (Župan je bil radi tega pri finančnem ministru. Zakaj se pač ne opira na ljubljanskega drž. poslanca, ki bi taka pota lahko opravil? Opomba poročevalca.)
Prostor za gimnazijo — 144.000K. Komisija prizadetih faktorjev si je ogledala stavbinske prostore ob Elizabetni oziroma Poljanski cesti ter se je izrazila za posestvo gospe Hermine Delcottove, ki zahteva za stavbinski prostor v obsegu 18.919 nt1 — 140.000 kron, ako ta prepusti tudi stavbinski materijal, 144.000 kron. Za nove ceste bi se porabilo od tega sveta 3736 mpoleg stavbišča za gimnazijo pa bi tudi ostala nezazidana še dva stavbinska bloka, obsegajoča 9636 ni1.
Drugi prostor za gimnazijo. Prostor, ki za zgradbo gimnazije tudi pride v poštev, je posestvo g. Dečmana, oziroma oo. jezuitov. Oo. jezuitje dajo svoj prostor za 30.000 kron, poleg tega da g. Dečman svoj nezazidani prostor za 28.000 gld. in gospodarska poslopja za 11.000 gld. Hiša lahko ostane, a odkupilo bi se jo lahko pozneje za 20.000 gld. Komisija nič posebnega ni imela tudi proti temu posestvu, pač pa mu je nasprotoval dež. šolski nadzornik g. Končnik, in izreklo se je tudi, da bi tu bila gimnazija preveč na periferiji.
Prostor za tržnico in predlogi finančnega odseka. Župan je dal izdelati že pred leti načrt za tržnico ob Miklošičevi cesti, a sedaj ta dragi načrt ne pride več v poštev. Taki načrti se pač prehitro izdelujejo! Za sedanji prostor ob Vodnikovem trgu bi bilo treba novega načrta. Poročevalec je predlagal, naj bi se odobrila zamenjava z Delcottovim posestvom, za to potrebna svota naj bi se pa vzela predujemno iz 3 odstotnega posojila, in sicer je predlagal finančni odsek, naj se da gospej Hermini Delcottovi 130.000 kron z materijalom. Polovica se izplača, ko se sklene pogodba, polovica pa pozneje in se obrestuje po 4 odstotke, ne pa, kakor je hotela gospa Delcottova, s 5 odstotki.
Delcottovo posestvo še ne zadošča! Finančni odsek pa je prišel tudi do prepričanja, da bi bilo za zgradbo projektiranih novih dveh cesti treba kupiti tudi nekaj posestva g. Friderika Kavčiča, in finančni odsek je pripravljen dotični prostor kupiti za 4000 K ter ondotni stavbinski materijal prepustiti g. Kavčiču.
Coklja pod Hribarjev voz. Nekako »cokljo« pod Hribarjev voz, ki brzo drči preko številk, je včeraj vrgel občinski svetnik g. Prosenc. Izrazil je pomisleke glede na stroške. Po županovem načrtu, dejal je g. Prosenc, b i tržnica veljala 70 0.000 kron, 14 0 000 kron zahteva gospa Delcottova, okolu 6000 kron zahteva gosp. Kavčič, treba bi bilo graditi kanal, ki bi veljal okolu 6 0. 0 0 0 k r o n. Poleg tega bi bilo treba odpreti ob Delcottovem posestvu dve cesti. Ako se pomisli, da bi ne bilo pri Dečmanovem posestvu treba graditi kanala in še marsikaj druzega ne, postane na vsak način Dečmanov prostor cenejši, dasi sta obe ceni pretirani. G. Prosenc stavi predlog, naj se zadeva za sedaj še odloži in naj se vnovič posreduje pri posestnikih ter naj se predlože natančni računi, koliko bi veljal kanal in koliko bi veljala tržnica.
Ravnatelj višje mestne dekliške šole g. Požar se pridružuje g. Prosencu in želi, naj bi se hišni posestniki še premislili tako drago zaračunavati svet občini.
»Blisk v noči v občinski s v e t.« Vzdignil se je dr. Tavčar. To pot je igral — ulogo opozicije. So pač razni povodi za to! Dejal je, da je prišel predlog, kakor blisk v noči v obč. svet- Prchiter je
ta projekt. Kar brez daljše razprave hočejo rešiti razpravo glede tržnic. Kar čoz noč se kaj prinese v obč. svet, češ, stvar se je že pri vladi pričela, sedaj pa mora sklenjena biti. Za to naj bi se obremenili za 800.000 kron! Proti takemu načinu bi protestiral v svoji ponižnosti. Župan ni edino merodajna oseba ali vsaj edino merodajna oseba biti ne sme, Vprašanje je še, ali bi bilo bolje zgraditi manjše tržnice, ali pa vse centralizirati. Konsumenti bodo morali potem vsekakor plačevati dražje blago, ker če bodo prodajalci po naših trgih prisiljeni, da morajo v tržnico, bodo stroške naložili na živila Premisliti pa je pri tem treba tudi finančno stanje našega mesta. In o finančnem Btanju našegamesta ni v predlogih nobenega govora! Treba bo finančni položaj mesta počasi (!) in stvarno v pretres vzeti. Pri taki stvari naj pride v razpravo tudi finančni položaj našega mesta. Nekdaj bo prišel čas, ko bo studenec na suhem in se bo reklo, da zdrave mestne razmere ne prenašajo več, pa naj se napravlja še tako lep proračun. Polovico županovega poročila je zamolčal poročevalec. (Ali je to tajna seja v javni seji ? I Stvari, ki so na dnevnem redu javne seje, naj bi se ne zamolčevale na tak način ! čemu prikrivati ? Opomba poročevalca.)
Župan Hribar — reagira. — Župan Hribar pravi, da je v njegovem načrtu strošek za tržnico 700.000 K skupno s takratnim prostorom. (Da bi se ta županov proračun ne prekoračil, je ves občinski svet menda verjel z ozirom na izkušnje pri jubilejnem mostu. Opomba poročevalca.) Občinski svet je svoje Btališče proti decentralizaciji že pred leti zavzel in sprejel načelo za skupno tržnico. Da je kar čez noč vrgel v obč. svet poročilo o tržnici, ni res, ker je že 1. 1897. o tem poročal in mu je obč. svet naročil, naj izvrši načrte in predloge. Stvar je spravil v ob3. svet, ker je gospa Delcottova izjavila, da je obvezana svoji izjavi le do 31. dec. t. 1., in gre se sedaj le za to, da se dobi primeren prostor za tržnico. Ker je gospa Delcottova sedaj svoj rok raztegnila, tudi on nima nič proti temu, ako se nekoliko še počaka. O finančnem stanju ne bo govoril, to je že zabeleženo v njegovem poročilu. (Ali v zamolčanem delu? Opomba poročevalca.,)
Hribar dobi pomoč. Podžupan Blei\veis preneha nakrat z likanjem Bvojega obraza, vzdigne se in izpregovori, da se je Tavčar prekasno oglasil, ogreva se za centralizacijo tržnice, tržnica je tudi za gospe in posle potrebna, da ne bodo nakupovale v snegu. (Klici: »Po zraku ne bodo letele do tržnice!")
Dr. Tavčar pravi, da se ni prepozno oglasil, ker sedaj je stvar v teku.
Obč. svetnik Kozak o mesu. Obč. svetnik Kozak pravi, da je sedaj meso često v nezaslišanem položaju, ker ni primernih shramb. (Klici: „Tržni komisar!«) Obč. svetniki naj le vprašajo svoje gospe! Zato je tržnica potrebna.
»Nagajivi" župan. Župan Hribar vpraša, ako hoče še besedo obč. svetnik S k r j a n e c. Obč. svetnik Skerjanec: „Ne!«
Poročevalčev sklep. Besedo dobi na to poročevalec g. Senekovič, ki nič kaj ne izkuša vzdržati predloga finančnega odseka in ki celo pravi, da nima nič proti temu, ako se sprejme predlog g. Pr o s e n c a. V županovem dopisu na finančni odsek je zamolčal zadevo o rehabiliteti tržnice, katerega dela finančni odsek ne odobruje. (Zakaj naj bi se županovi nazori ne izročili javnosti? Opomba poročevalca.) G. poročevalec pravi, da je občinski svet svoj čas tudi sprejel nakup Kubelkovega in Perdanovega posestva. (Dr. Tavčar: »Nisem glasoval za to!" Poročevalec Senekovič: »Tudi jaz se nisem ogreval za to !« Klic: »Kdo se pa je?") —
Občinski svet je sprejel predlog obč. s v o L g. Prosenc a.
Koliko ae je p r e k o r a či 1 p r o-računprinovemjubilejnemmostu? Na vroto je prišel obračun za novigmost.
Poročevalec o tem je bil g. obč. svetnik nadinženir Žužek, ne več g. župan Hribar, ki je imel svoj čas stavbinsko poročilo o zgradbi mosta v občinskem svetu. Da je
bil takrat g. župan poročevalec, to je včeraj g. Žužek tudi konstatiral. G. Žužek je našteval dolgo vrsto velikih številk, ki se pri proračunu niso jemale v poštev, za katere se o priliki še pomenimo, in ki znašajo skupno 69.340 kron. Prvotno je bil proračunjen most na 185.261 kron, ako se temu prišteje 69.340 kron, znaša skupni trošek 2 5 4.6 0 1 krono.
Ko sc je računalo, da utegne most veljati 200.000 kron, je celo preko tc vsote most veljal več za 54.601 krono.
Kako se poravnavajo stroški? Poročevalec stavbinskega odseka g. Žužek pravi, da je od vsote 254.601 krona pokritih 194.492 kron, ostala vsota naj se pa pokrije iz prebitka mestnega loterijskega posojila v letih 1901. in 1902.
Kaj pravi finančni odsek k temu? G. Senekovič pravi, naj se vpraša prej finančni odsek za mnenje. Finančni odsek še ni izvršil proračuna za leto 1902 in bode morda reflek-tiral na prebitke loterijskega posojila.
Kaj pravi Hribar? Župan Hribar pravi, da bi to načelo pač veljalo za leto 1902., ne pa za leto 1901. G. Senekovič se pridruži temu mnenju. Župan H r i b a r : „Je i z p o s o j e n o, pa se vrne tvrdki." —
Nato se odobri obračun. Tvrdka, ki je gradila most, garantira do 24. oktobra 1906.
Zahvala — stavbinskemu vodstvu. Kakor je bilo od ljubljanskega občinskega sveta pričakovati, je izročil občinski svet tudi zahvalo stavbinskemu vodstvu. Resnici na ljubo konstatujemo, da občinski svetnik g. S t a r č ni glasoval za to zahvalo.
S tifusom v novi artilerijski vojašnici Be je včeraj tudi pečal obč. svet. Zupana je interpeliral obč. svetnik — Blei weis. On kot zdravnik je vprašal tozadevno župana Hribarja. Županovo mnenje je bilo, da so vojaki prinesli kal bolezni z vojaških vaj in kot vzrok sedanje epidemije je navedel, da se niso vse vojaške stvari desiniicirale. Od delavcev, ki so popravljali poslopje, ni noben obolel, še stavbinski svetnik Dufle ne, ki je nadzoroval poslopje in o katerem je rekel g. dr. Kopriva, da utegne dobiti tifus. Predno so zopet prišli vojaki v vojašnico, je komisija izjavila, da je vojašnica v vsakem oziru vzorno popravljena. Župan jenaznaUil, daje včeraj dne 23. decembra pregledovala vojašnico posebna komisija, v kateri so imele zastopnike razne oblasti, kateri seje pridružil, kakor je obljubil g. dež. predsednik, tudi neki veščak z Dunaja.
Kaj je bilo sicer še zanimivega v včerajšnji seji? Seje se je zopet udeležil obč. svetnik drž. poslanec notar Planta n. Župan Hribar ni imel obširnega govora, ko je voščil vesele božične praznike. Po javni seji je sledila zopet tajna seja.
Književnost lit ume&HOMt.
Repertoir slovenskega gledališča.
Za božične praznike je z ozirom na goste z dežele in na počitnicah se mudečo krajane določen repertoir takole : Na praznik sv. Štelana, dne 26. t. m. popoludne ob znižanih cenah ljudska predstava »Lumpacij Vagabund«, zvečer 26. »R o k o v n j ač i«. V nedeljo, dne 29. t. m. popoludne »H anice pot v nebesa« in »Nemški ne znajo«.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. dccembra.
Osebne vesti. „Wiener Zeitung" poroča: Ravnatelj druge državne gimnazije v Ljubljani, g. Fr. W i e s t h a 1 e r je pomaknjen v 6. plačilni razred. — Mestni blagajnik v Celovcu g. Mat. O k o r n je umi-rovljen. —• Bivši pcvec slovenske opere g. O r ž e 1 s k i, sedaj član zagrebškega gledališča poje sedaj na češkem narodnem gledališču v Pragi za engažement.
Umrl je danes zjutraj ob l/t6. uri č. g. Josip Novak, župnik v Žalini. Minoli četrtek ga je nenadoma zadela kap. Vsa zdravniška pomoč jo bila brezvspešna. Za-vedol se je lo toliko, da je bil previden s
sv. zakramenti za umirajoče. Umrl je v najlepših letih Rojen ie bil leta 1860 v Št. Gotardu, v duhovnika posvečen leta 1884. Bil je blagega in plemenitega značaja, zvest svojemu vzvišenemu poklicu, goreče vnet za čast božjo. Ljudstvo mu jo bilo povsod, koder je služboval, odkritosrčno udano kot dobremu in iskrenemu dušnemu pastirju. Beg daj večni mir in pokoj njegovi blagi duši! Pogreb bo sv. Štefana dan ob 3. uri popoludne'!
Izid komisije v Vintgarju Poroča se, da so bili pri znani komisiji v Vintgarju ovrženi vsi ugovori, tudi pismen ugovor »Slov. plan. društva«. Mtrodajni gospodje v komisiji so v enomor trdili, da po dotični napravi ne bo trpel Vintgar nič na lepoti, pač pa bo slap »Šum« nekoliko manjši, scenerija pa da bo po novih napravah še bolj slikovita. Nadalje so bili ovrženi ugovori gorenjske obrtnijske družbe, ki je nameravala višje gori narediti enako napravo, po kateri bi bil Vintgar res trpel, potem Zaspifeke pododbčine, ki se boji za s^oje studence ; ugovor Blejskega kur komiteja, ki se enako boji za lepoto Vintgarja — ugovor dež. odbora in posameznih posestnikov iz Zaspega in Blejske Dobrave. Natančneje poročilo nam je obljubljeno.
Za vseučilišče v Ljubljani. Potom mestnega magistrata so poslali peticijo za ljubljansko vseučilišče : a) na ministerstvo : občina Košana in okrajni odbor v Sevnici; b) na državni zbor krajni šolski svet v Zagorju ob Savi; občinaGabrije pri Brežičah; na državni zbor pa: Krajni šolski svet v Mozirju, učiteljstvo v Mozirju, Učiteljsko društvo za gornjegrajski okraj, Krajni šolski svet pri Sv. Miheiu nad Mozirjem, učiteljstvo pri Sv. Miheiu nad Mozirjem. Naravnost na ministerstvo je poslala svojo peticijo občina Šmihel Stopiče.
Ljubezen naprednega učitelja do Lahov. Svojemu poročilu o občnem zboru zveze okr. bolniških blagajn v Trstu moramo dodati, da je tudi napredni slovenski učitelj Šega podpiral kranjskega Kokalja in je glasoval za to, da se Lahom da podpora. Tako znajo izvestni slovenski »na prednir ljudje braniti slovensko interese.
Božičnica v gradu Haasberg. Iz Planine se nam poroča z dne 23. decembra : Svetla kneginia Matilda Windisch-Graetz, rojena princezinja Radziwill, je v svoji neizmerni radodarnosti tudi letos na pravila naši ubogi šolski mladini sijajno bo-žičnico. Včeraj, 22. decembra, po popolu-danski službi božji smo peljali dečke in deklice v grad. Bilo jih je letos nenavadno veliko število : 48 dečkov in 40 deklic, skupaj 83. Prostorna grajska veža je bila v ta namen zelo okusno ozaljšana, vsa okna zagrnjena, da so lučice božičnega drevesa tem svetlejši blestele. Otroci so bili kar očarani, ko so videli bajno razsvetljavo, lepe jaslice z betlehemskim Detetom in na mizah cele skladovnice vsakovrstnih oblačil. Visokorodna dobrotnica, obdana od princezinj in dvornih dam, je lastnoročno delila ubogim šolarjem za-nje namenjene darove, otroke prijazno nagovarjala, božala in se vedla do njih tako ljudomilo in prijazno, da je marsikomu solza ginjenosti lesketala v očeh, videčemu toliko ponižanje do ubožcev, toliko ljubezen do bližnjega. Razne princezinje so pri delitvi pomagale in imele vsaka svojo mizo, s katere so jemale posamezne kose oblačil in otrokom delile. Vsak je dobil povrh še veliko štruco in jabolk z božične smrečice. G. katehet in gdč. učiteljica Olga Leskovic ata otroke nadzorovala in skrbela za to, da ni bilo nereda. Da je visokorodna gospa tudi njiju razveselila z božičnim darom, se samo ob sebi razume. Gospod župnik, ki je bil letos vsled bolezni zadržan udeležiti se bo-žičnice, se je v imenu obdarovanih otrok in njih starišev preblagi dobrotnici zahvalil pi> smeno za nje izredno požrtvovalnost. Ob darovanje otrok jo stane vsako leto mnogo stotakov. Bog jej povrni z najobilnejšim blagoslovom in večnim zveličanjem! Svetli knez je podaril ubožcem planinske občine 200 kron, da si kupijo za Božič boljše hrane. Pa tudi v sosedne župnije Cerknica, Unec, Logatec, Hrenovice, Studeno, Trnje, koder ima svoja posestva, se vsako leto pošlje mi loščina za božične praznike. Pa naj kedo reče, da taka rodbina, ki vsako leto na ti soče in tisoče milodarov na vbo strani deli,
ni res plemenita in vredna največjega spoštovanja! Bog živi in ohrani \Vindisch Graetze!
Električna razsvetljava v Pošto-
jini se ie otvoriia v soboto 21. decembra zvečer. Z otvoritvijo ulične razsvetljave trga pa še ni dovršena vsa električna naprava; v postojinski jami se namreč delo nadaljuje, — Zvečer 21. dec. so imeli prijatelji elek trične luči sestanek v novem hotelu »Ribniku«, ki je ves elegantno električno razsvetljen. — Dan nato 22. dec. zvečer je imelo učiteljstvo postojinskega in logaškega okraja v istem hotelu sestanek v čast c. kr. okrajn. šolsk. nadzorniku gospodu Ivanu Thuma v proslavo petindvajsotletnice, odkar je nmogospoštovani gospod okrajni šolski nadzornik. Za zabavo pri sestanku je skrbel postojinski salonski orkester. Škoda da ni bilo nič petja, katerega so gOBtje zelo pogrešali! Gospodu slavljencu je došlo mnogo brzojavnih in pismenih čestitk. Tudi mi mu kličemo: Na mnoga leta!
Pametna zarota. V Št. Jurju ob Taboru se je 100 mladeničev in 100 deklet zarotilo, da mora biti v vsaki krščanski hiši časopis piBan v krščanskem duhu. Naj bi se take zarote razširile po vsej slovenski domovini !
Nesreča in javna prošnja. Iz Strug se nam poroča: Cenjenim bravcem »Slovenca« ie že znano, da je naša okr. cesta pri Čatežu ob deževju pod vodo, da ne more nikdo čez njo. Ob takej priliki, in to ne redkokrat, se moramo posluževati slabe poti, takozvanega »ajzenpona«, kjer je pa človek in žival vedno v smrtni nevarnosti. Pot je dokaj ozka, kamenita in pelje vedno ob jarku. Dne 20. decembra se je zopet pripetila na tej poti nesreča, ki bi bila kmalu zahtevala človeško žrtev. Jože Francelj iz Raplovega je peljal 700 litrov vina. Vsled ozke poti se je voz prevrnil, sodi so se prevrnili v jarek, razbili in vse vino se je razlilo. Ker je imenovani držal voz ob spodnji strani, ga je precej pobilo in le velika sreča je, da ga ni ubilo. Z ozirom na javno varnost se obračamo na slavni deželni odbor s preponižno prošnjo, da pospeši preložitev okrajne ceste od Čateža do Lipe, ker je nujna. Dne 21. junija t. 1. se je v deželni zbornici obravnavalo o tej cesti in ravno istega dne je utonil na cesti pri Čatežu Jakob Konte iz hinjske župnije. Leta 1900 sta bila dva naša občana na ravno tej cesti v smrtni nevarnosti. Vbo to dovolj dokazuje nujnost da se cesta preloži. Vsaj je načrt in troškovnik za cesto izdelal gospod inžener Faber že pred petimi leti in mi smo ž njim popolno zadovoljni. — Dalje pozivljemo naša gospoda poslanca, da se potrudita k gospodu deželnemu glavarju in k dotičnemu poročevalcu v deželnem odboru in zahtevata hitro rešitev. Vemo, da pri prihodnjem kratkem zasedanju ne moreta druzega storiti. Ob jednem pozivljemo slavni okrajni cestni odbor ribniški, da zadeve ne zadržuje. Gradila se je cesta Hrib - sodražica in bila proraču-njena na 94.000 kron, kakor slišimo, je pa veljala nad 120.000 kron. In za to cesto moramo prispevati tudi mi po 7 odstotkov skozi 30 let za amortizacijo. In preložitev naše ceste je proračunjena le na 16 000 K. Ali nimamo popolno pravice zahtevati, da se nam zgradi okrajna cesta, na kateri ne bo naše življenje v vedni smrtni nevarnosti. In koliko pa trpi pri tem promet; vsaj je znano, da se je po tej cesti lansko leto veliko več lesa, drv in oglja speljalo, kakor se ga vozi na marsikateri progi državne ceste. Ako plačujemo za druge ceste v okraju, katerih ne bomo nikdar rabili, tedaj smo popolno upravičeni, da se nam nakloni ta malenkost, in sicer brez odloga.
Davkoplačevavci.
Slaboumna ženska. Pred 4 tedni je došla v občino Gor. Logatec neka slaboumna, okoli 50 let stara ženska. Ista je majhne postave. Na vprašanje o nje domo-vinstvu ne ve druzega povedati, kakor da je doma iz Jožefovega. Ako je komu znana ta oseba, naznani naj nje domovinstvo županstvu v Gor. Logatcu.
Imenovanje. Inženir kranjskega drž. stavbinskega urada g. Karol Grilnhut je kot provizorični nadinženir poklican v ministerstvo notranjih stvari.
ljubljanske novice. Zopet ljubljanski pevec angaževan za Dja-
k o v o. Poroča se nam, da je za koralnega pevca na stolnici v Djakovem angaževan g. Kožo i j, vrl član »Kaiol drušUa rok. po močnikov«. — Prizor s policije V nedeljo je pilo v kavarni nekaj Ljubljančanov, ki so se spustili v tako živahno debato, da so si skoro pričeli delati dokaze s klofutami. Policija jih jo nekaj vročekrvnežev areto-vala, na policiji pa so spustili razven enega vse domov. Tistemu, ki je ostal na policiji, zdelo se je to strašno za malo. Predstavil se ja policajem, dejal, -S daj me poznate!« in — ušel je. Ko se je doma presp.il, vrnil so je drugo jutro na policijo prostovoljno, tu pa so človeka, ki sa jo prostovoljno povrnil vprašat, »koliko je zaslužil«, m ki ni imel obraza kakega hudodelca, hitro uklonili, češ, da nam zopet ne uide, in uklenjen je moral čakati sodbe, ki so je glasila — 5 kron. Bog ve, ako bi tudi uklenjen lahko ušel?—-V jarku z razbito glavo so našli v Mostah Ferdinanda Ilaberia. Prepeljali so ga v bolnico. — 37. žrebanje ljubljanskih srečk se bo vršilo 2. jan. v prostorih tukajšnje mestne blagajno. — Zgubil je včeraj mesarski pomočnik Janez Mehie iz Gorenje Šiške v mesto en desetak, en petak in 20 kron. — Otvoritev nove ubožnice bode 31. dec. ob II. uri dopoludne. — Proračun ljub ljanskega vodovoda za 1. 1902 znaša 116.807 K 94 v. stroškov in 141.400 kron dohodkov.
Praktični kurz o mlekarstvu. V
vasi Savici pri Bohinj. Bistrici vršil se b o o d 1 3, jan. do 2 4. marca 190 2. 1. praktični kurz o mlekarstvu, maslarstvu in sirarstvu. Mladeniči, ki žele udeležiti se tega pouka, naj se zglase do 6. januvarija pri dež. odboru v Ljubljani b prošnjami za sprejem, katerim naj pridenejo spričevalo obč. županstva o poštenem vedenju in o dosedanjem delovanju v kmetijstvu sploh. Pred nost imeli bodo pri odločevanju sprejema oni, ki so že deloma delali v tej stroki.
Božičnico priredi na sv. otefana popoludne gasilno društvo v Žalcu. Blago hotni darovi v ta namen se hvaležno sprejemajo.
Dve potici ukradel je neznan tat peku Cizeju v Vodmatu. Tat si je hotel privoščiti sladek Božič.
Igra „Lurška pastarica« v Barko vljah. Na dan sv. Štefana dne 20 t. m. priredi slovenska dekliška šola božično veselico v Barkc-vljah. Predstavljala se bode igra »Lurška pastarica« in pele se bodo razne lepe pesmi. Vse bodo izvrševale naše pridne slovenske šolske deklice pod vodstvom čč. šolskih sester. Zanimanje za to veselico je med slovenskimi delavci veliko.
Pet glav goveje živine zadušilo se je danes po noči pri »starem Boštečevem« v Klečah. Mož je nesel zvečer goreč pepel iz peči v hlev in ga zakopal v hlevu v gnoj. V dimu se je ponoči zadušlo pet govedi. Konja so našli pri hlevnih vratih na pol mrtvega.
S kuhinjskim nožem. Tržaškemu magistratu je javil 3lletni Anton Chirico. da žena noče odpreti sobe, na njegove klice. Ko so odprli sobo našli so ženo Chiri-covo oprto ob posteljo mrtvo, ter vso okrvavljeno. Pri njej je stal velik kuhinjski nož. Gospa je imela globoko rano na desnem vratu. Ko je Chirico zagledal svojo ženo, spustil se je v grozen jok. Chirica so odvedli v zapor, mnogi pa vendar dvomijo, da bi bil kriv, ker se je žena že enkrat hotela usmrtiti in je tudi njemu grozila, da ga usmrti.
Na korist slovenske univerze. Ča-sopisi poljskih demokratov napadajo državne poljske poslance zaradi zadnjega postopanja poljskega »Kolo« v zadevi slovenske univerze. »Nowa Reforma« dobro odgovarja posl, Jaworskemu in pobija njegovo mnenje glede pomanjkanja slovenskih moči, katere je v omenjeni debati indirektno podpiral. »Lahko bi se mislilo«, piše »Reforma«, »da dežela, ki nima srednjih slovenskih šol, ne more imeti tudi zadostno število moči za univerzo slovensko. Na to pa lahko rečemo da ga ni slovanskega naroda, ki bi primeroma poslal toliko uče-nj ako v na katedre visokih šol kakor ravno Slovenci. V svoji preteklosti lahko se ozirajo na slavne matematike, kakor sta bila Vega in Močnik, na je-
zikoslovca Kopitarja in Miklošiča, na literata Kreka in Celestina in v sedanjem času je zasedel prof. stolico na univerzi v Gradau dr. Š t r e k e 1 j, na Dunaju dr. M u r k o in drugi. Vso je bilo pripravljeno : bili bi pro-iesorji, bilo števiine frekveatacije, toda«, pravi,Reforma', »primanjkujedobro volje Slovencem nasproti.«
Ostanki rimskega mostu so aa pokazali pri črnuškem mostu proko Save.
Ogenj. Pogorela je hiša posestniku Jan. Kotniku, okraj Katnnik. Pogorelo je tudi gospodarsko poslopje njegovemu sosedu. Škode je 4G00 kron. Pogorulca sta zavarovana le za 200 kron.
Štajarske novice K železniški nesreči vGostingu se poroča, da se na glavi poškodovani kurjač piše Jožai" Bergant. — 25.000 organiziranih kmetov je imela tekoča leto katoliška zveza nemških štajerskih kmetov. — Katoliško obrambno društvo snujejo sedaj tudi v lavantinski škofiji, kakor poroča »Sildsteierische Presse«. — »Hrvatski k a t o 1 i č k i klub« so si ustanovili hrvaški delavci v Gradcu. Živeli I
Predstava „Lurške pastarice" v Ameriki. Slovenski šolski otroci v Jolietu prirede na Štefanov večer v Golobičevi dvorani predstavo. Igrali bodo »Lurško pasta-rico «, za katero se prav marljivo delajo priprave.
Nova slovenska cerkev v Ameriki. V Utici 111 bodo prihodnje leto Slovenci pričeli si graditi svojo cerkev, V ta namen deluje: „Cerkveno in narodno društvo Radecki."
Aretiran slovenski soc. dem. ame-rikanski časnikar. Iz St. Louisa se poroča: Tukaj je bil aretovan znani slovenski socialistični agitator in pozneje urod;iik sedaj ža zamrle soc. dom. »Zore«, ki je izhajala v Chicagi nekaj časa, Aleksander Toma n ker je v svoji navdušenosti zavpil »Slava Mac Kinleyevemu morilcu«. Sodnik ga je obsodil na 10 000 dol. kazni, nakar so ga izgnali iz mesta. Po odhodu iz Chicage se o Tomanu ni ničesar znalo, kje živi, zdij pa je njegova sijajna zora zopet izšla, a takoj zatrnila.
Grozovita nesreča se je pripetila včeraj opoldne na Dunaju. Pri ruskem duhovniku Nikolajevskem uslužbena dekla Zwinauer je snažila okna. — Postavila je v to svrho lestvo na zaboj za premog. Le-stva se ji je izpodmaknila in padla je iz četrtega nadstropja na tla, kjer je obležala z razbito glavo. Bila je v hipu mrtva.
Mlekarsko zadrugo so ustanovili v Hrušici pri Podgradu. Načeljuje jej č. gosp. dekan Anton Rogač. Prošnjo za registriranje so že odposlali c. kr. trgovskemu in pomorskemu sodišču v Trstu.
Novi most čez Sočo pri Barki sedaj nima graditelja. Dosedanji podjetnik se je naveličal raznih ponesrečenih poskusov, popustil je vso skupaj in odšel v Gorico. Pravijo, da nadaljna dela prevzame Ceconi.
Obsojen židovski zdravnik. Te dni smo poročali, da je bil v Trstu obsojen zdravnik žid dr. Castiglioni na 300 kron globe. Vzrok obsodbe je bil, da je dr. Castiglioni prodal žimo iz matracev, na katerih so ležali škrofulozni otroci v pomorskem zdravilišču pod Skednjem. Ni še dolgo, ko se je v Trstu dogodil slučaj, da je zdravnik žid prodajal glicerin za — ce-
•F
*
Strašna železniška nesreča v Ameriki. Na Wabash železnici v bližini Adrián Mich. je sto in petdeset ljudi zgubilo svoje življenje vsled tega, ker sta dva brzovlaka trčila drug ob druzega. V dveh vozeh jednega vlaka so bili priseljenci in pripoveduje se, da je vse v jednem vozu doletela smrt in da je samo polovica v drugem vozu ostala pri življenju. Uzrok nesreče je bila zmotnjava telegrafičnih povelj. Ponesrečeni potniki so bili v razdrtih vozovih tako zagozdeni, da se niso mogli izruvati. Grozni ta položaj pa je postal neizmerno hujši, ko je začelo v razdrtih vozovih med popotniki goreti. Oni, kateri niso našli smrt mahoma, so se pekli do smrti. Ves vlak priseljencev je objel plamen in kmalu so vozovi s potniki vred bili goreči kup, iz katerega so se čuli srce pretresajoči kriki in klici za pomoči. Tik železnice stanujoči farmerji so prihiteli ponesrečenim na pomoč, ter so skušali rešiti one, kateri niso bili preveč na dnu goreče mase.
Mrtvec, večinoma Itilijane, so farmerii po z neje položili v svoje hiše, raniene pa so odpeljali v bolnišnico v Peru, Ind Tudi več naših rojakov je bilo na p o n e s r o č e n o m vlaku in tudi ranjeni so bili nekateri. Ako je kdo izmed njih sredo našel tako grozovito in žalostno smrt na ptuji zemlji, to danes še ne moremo poročati. Govori se, da se smrtno ni poško-doval noben Slovenec. V Pueblo (Bessemer) je došlo — tako se poroča — nekaj rojakov in rojakinj, kuteri «o bili na t* m vlaku. Ti naši rojaki, ki so ostali pri življenju so: Alojzij Joan, Miha C v ar, Janez Zobec in Anton M i h e 1 i č, na potu v Pueblo, Golo. ter Ana Kraševec, Katarina Plut in Ana J a k š e , namenjene v Denver, Colo.
Enajstleten deček zaklal svojega součenca. Iz Newporta v Ameriki se poroča: Enajstletni učenec Edie Armines je zaklal z nožem na ulici domov grede svojega sošolca Jožefa Creelman. V šoli je namreč Creelman zelo slabo čital in tudi na druga učiteljeva vprašanja dajal nezadostne odgovore. Učitelj ga je pokaral, za kazen pa postavil k šolski deski. Zaradi tega ga je začel Armines zasmehovati in na različne načine dražiti. Tudi ko sta šla proti domu, se je še na ulici nadaljeval prepir. Tretji učenec pa se je potegnil za mlajšega Creelmana in je vrgel na Arminesa kos opeke, ravno v tem hipu pa je priskočil tudi Creelman proti Armi-nesu in ga je prijel za ramo. Armines pa je ves razjarjen potegnil velik žepni nož in je sunil Creelmana v prsi, na kar se je poslednji zgrudil na tla in je v malo mmutah umrl. Ko je mladi zločinec videl, kaj je storil, se je spuutil v beg in sa je skušal skriti za prvi hip v ognjegasni postaji, kjer je bil njegov stric načelnik ognjegascev. Tam je tudi skril svoj nož, ki je bil še krvav. Mladega morilca dolgo niso našli, ko pa je čul njegov stric o njegovem zločinu, ga ]e sam izročil oblasti. Oba dečka sta iz odličnih rodbin, v katerih vlada sedaj velika žalost.
Prebivalstvo Rusije. Po najnovejšem štetju ima Rusija 125.668.000 prebivalcev. Mej njimi je bilo pravoslavnih 87,384.000. katolikov 11,420.000. Mohame-dancev 13.888.000, Židov 5,189.000, protestantov 3,743.000. Ostali so raznega vero-izpovedanja.
Najdaljšo konjsko železnico na
svetu imajo v Južni Ameriki in sicer iz Buenos Ayresa v mesto oan Martin. Ta konjska železnica je dolga 50 milj, vožnja pa traja 13 ur.
Bojišče pri Santiagu na Kubi je kupil general Wood za Združene države. Zemlja velja 15 000 dolarjev. Drž. uprava bo dala napraviti ondi velike nasade.
1,330.000 frankov za — inserate
je dobil v 1. 1900 pariški »Figaro«.
Naslov vojvode odklonil. Kakor se v dvornih krogih govori, je naš cesar ponudil princu Otonu Windischgrätzu, da bi smel nositi po poroki z nadvojvodinjo Elizabeto naslov vojvode. Princ je to ponudbo odklonil. (?)
Trgovci s človeškim mesom. V Kiewu so oblasti prišle na sled organizirani tolpi Židov, ki so se pečali s prodajo deklet v sramotne hiše. Dekleta so izvedele, da so osleparjene, ko jim ni biio mogoče več uiti. Kakor je dognala dosedanja preiskava, je Kiew bil središče trgovino s človeškim mesom na Ruskem.
Bežal pred vislicami. V Moun Holly se je izvršil te dni grozen prizor, prodno so obesili na smrt obsojenega Ch. Brown. Ko so obsojencu ob 9. uri še enkrat pre čitali smrtno obsodbo, so ga pustili samoga z duhovnikom, ki mu je čital posamezne odatavko sv. pisma. Ko je bil duhovnik tako zatopljen v čitanje, je dobil obsojenec nekje železen drog, s katerim je udaril dvakrat po glavi duhovnika, da se je zgrudil nezavesten na tla. Potem si je Brown odprl vrata, odkoder so mu je posrečilo uteči preko dolgega hodnika na dvorišče. Ravno ko je hotel preskočiti dvoriščni zid, sta prihitela za njim dva kaznilniška uradnika. Zagrozil jima je, da ju z drogom ubije, toda ko je eden ustrelil proti njemu z revolverjem, mu je upadel ves pogum in se je dal takoj ujeti. Pol ure pozneje so ga obesili.
Od raznih strani. Novopoljsko učiteljišče je sklenilo ustanoviti poljsko šolsko društvo v Tešinu. — Preprečena nesreča. Iz Vidma se poroča, da se je med Dogno in Chiusaforte predvčerajšnjim odtrgala z 200 m. visočine mogočna skala v trenutku, ko se je bližal brzovlak iz Pontebe. Strojevodju se je posrečilo vlak ob pravem času vstaviti; vendar je pa eden kamen priletel v neki voz in tri popotnike lahko ranil. — V Budimpešti se nadaljujejo demonstracije mažarskih vseuči-liščnikov proti onim «cafe cbantantom«, v katerih se poje v nemščini. V šestih takih kavarnah so vseučiliščniki že dobili obljube, da se bodo v 30. dneh popolnoma „mad-jarizirale". Vseučiliščniki zahtevajo, da kavarne, v katerih se bo še nemški pelo, ne dobe nobene licence več. — Andrej Ho-f e r — prepovedan. Dunajska cenzura je prepovedala ljudsko igro »Andrej Hoter« .
Igra slika Andreja Hoferja kut žrtev dunajskih vodilnih krogov. — Nova igra KarolaM o r r e j a. Karol Morro je spi sal novo narodno igro »Pater Jakob«. Prva predstava te igre bode te dni na dunajskem jubilejnem gledališču. — 2,000.000 kron zaigral je v dunajskem „Jokey klubu« nek poljski plemenitaš.
Muzikalne ribe. Nekatere ribe znajo izvajati melodične tone. Arnorikanska riba »tripla« zna zapeti celo oktavo. Druga vrsta rib rodu »ophidiurn« provzročuje posebni ropot, ki se giblje v okvirju tercije. Najbolj čudno je tulenje avstralskih rib »umbrinas«, ki se sliši celo iz globočine 54 metrov.
Cud-:sa stava. Predvčerajšnjim je stavil na Dunaju v neki gostilni agent Josip Kroli pet litrov vina, da bo šel domov in da se bo doma obesil. Prijatelji so mislili, da se šali, in sprejeli so stavo Ko je družba popila pet litrov vina, šel je Krčil domov in se je res obesil. Našli so ga mrtvega.
Stradalec v krsti. V londonskem akvariju se je kazat te dni nek mož imenom Papas v stekleni krsti, ležeči v vodi. V krsti so na umeten način napeljali zrak. Stradal je tako pod vodo osem dni. Tekom tega časa je shujšal za 4 kilograme. Rado vednega občinstva se je kar trlo okolu izpostavljenega stradalca.
Denarni polom panamerikanske razstave je tako velik, da vodstvo ne more razdeliti niti diplom, ker nima niti 3000 dolarjev, da bi plačalo tiskarske stroške.
Čudna restavracija je v Novem Jorku. Tukaj se ne dobi razun kruha, masla in kave, nič za jesti. Restavrater pričakuje, da vsak gost sam prinese, kar misli jesti. Vsak že ve navado t« Čudne gostilne in gospodar bajé pri tem se dobro počuti in veliko zasluži. —
Zima na Španskem. Letos „imajo na Španskem snega doli do Granade. Španci se tako hude zime ne morejo navaditi. V Madridu je temperature 7 stopinj pod ničlo. Več oseb je zmrznilo.
Carrie Nation — francoskim anti-alkoholikom. V Parizu je nedavno zborovala »Anti-Alkohol-League« in ob tej priliki se je prečitalo pismo, katerega je društvu poslala Carrie Nation in v katerem se ta raibijajoča babura ponuja Francozom za razbijanje pivnic. Nadalje pravi v pismu, če vsprejmujo Francozi njeno ponudbo, da hoče priti takoj iz Amerike na Francosko in razbiti vse pivnice, kavarne, lekarne in taba-karne. Ko se je prečitalo to pismo, je nastal med zborovaici grozen krohot. Eden je pa stavil predlog, da se naj predsednik ameriški razbijačici spodobno zahvali, da pa naj ji pove, da ni njena metoda na Francoskem izvršljiva David Nation, mož razbijalke ameriških gostiln, se je dal od svoje žene sodno ločiti. Bil je vedno tepen, kadar je zavžil kaj alkohola.
Slovenski »policaj v slavi « Ameriški listi prinašajo sliko jolietakega policijskega stražnika Jožefa I v ca. doma iz Tribuč, župnije Adlešice na Dolenjskem. Ta slovenski korenjak je storil naslednji hraber čin: Pri Zipfovi trgovini v Jolietu je zapazil po noči Ivec, da so vrata prodajalnice odprta. Ivecu se je to zdelo čudno, zato je stopil notri. Še bolj sumljivo pa se mu je zazdelo, ko je zapazil, da je šipa pri kljuki utrta, ter da si je nekdo tako odklenil vrata, ki so bila od znotraj s ključem zaklenjena. Ko je stopil čez prag, je zapazil neko temno senco, ki se je sklonila za prodajalni pult. Ivec je na to štirikrat vprašal, kdo je. Odgovora ni bilo nič, in policaj jo ustrelil enkrat z revolverjem v tla, da bi tako onega ostrašil A navzlic temu je ostalo vso tiho in mirno. Nato je Ivec vžgal žveplenko, da bi posvetil za pult. Komaj pa je osvetlil njega plamen-ček žveplenke, je že oni naglo zapored ustrelil dvakrat iz revolverja proti policaju, a ga ni zadel. Ivec je streljal nazaj, nato pa skočil skozi vrata in se postavil za vogal hiše. Oni je naglo prišel na vrata, ker je čutil, da jo mora naglo popihati, in se oziral za policajem. Komaj je Ivec malo pokazal glavo izza vogla, je že zopet oni streljal m kroglja je prasknila policaja po licu, a le prav neznatno. Tudi Ivec je zopet streljal nazaj in oni se je spustil v beg po So. Chicago cesti, Ivec pa za njim. Med begom se je lopov obrnil nazaj in je ustrelil na Iveca ter ga zadel v desno stran prsi tikoma pod ramo. Nato se je oni spustil zopet v beg, Ivec pa za njim. Ko je videl, da mu sledi pogumni policaj tudi semkaj za njim, se je obrnil nazaj in zopet ustrelil proti policaju. Ivec se je urno obrnil poševno in malo pripognil, da ni nudil hudodelcu tako velikega cilja. Ko je pa oni začel nadaljevati beg, se je spomnil Ivec, da je lopov že petkrat ustrelil in da ima torej prazen revolver, je vrgel naglo strani bet in revolver in s praznimi rokami se je navalil s zadnjimi silami na nasprotnika, katerega je kmalu vjel. Pričela se je borba na življenje in smrt. Padla sta oba na tla in Ivecu se je posrečilo, da je izvil zločincu iz rok revolver, s katerim ga je pričel po-. em obdelovati in s katerim si ga je ukrotil.
Namesto ječ — bolnice! To zahteva sloveči laški iurist Enrico Ferri, češ, da se tudi potom ječe ni moglo omejiti hudodelstev. Morsko roparstvo so izpodrinili paro-
brodi, pocestno roparstvo so omejile želez- | niče. Smrtna kazen ni omejila niti anarhizma. Ferri pravi, da se morejo hudodelstva omejiti le s socijalnimi napravami, nepoboljšljiv hudodelec pa, trdi Ferri, ne spada v ječo, ampak v — bolnico.
Učitelj — policaj. V Kaiserlauternu je bila nedavno razpisana služba občinskega policaja. Med prosilci za to službo je bil tudi neki učitelj z Bavarskega. Dohodki občin skega policaja so bili boljši, nego njegova učiteljska služba.
Jurist je prišel, da dola državni izpit. Bilo je o njem znano, da jo zelo priljubljen v vsaki družbi, da je spreten aranžer, da jo dober plesavec, toda pred' komisijo učenih gospodov se jo pokazalo, da je lahko tudi najizvrstnejši plesavec — slab jurist Ne gre in ne gre. Komisija je odločila zadnjo vprašanjo. Kandidat ima definirati prestopek goljufije. Bistri dijak ne premišljuje dolgo in prosi, da se sme poslužiti kakega vzgleda. Komisija dovoli in kandidat na to reče: »Prestopek goljufije bi na pr. storili vi gospodje, ako bi pripustili, da jaz pri izkušnji padem!« »Kako pa?« »To je prav jasno. V postavi je zapisano, da tak prostopek goljufije stori tisti, kdor se poslužuje nevednosti druzega tako, da mu škodo napravi!«
Zibelka za sina generala Bothe. Precejšnja vrsta ruskih dam iz najvišjih krogov je sklenila pokazati svojo simpatijo do hrabrega burskega naroda na ta način, da odpošlie kako darilo najmlajšemu sinu generala L. Bothe. Te dame hočeje nabrati toliko donarja, da mu kupijo srobrno zi belko. Na stotine burskih otrok umira v sovražnem taboru, toda namesto tega, da bi ruske dame na te siromake obračale pozornost, izmišljujejo si to neumnost General Botha bo gotovo le hladnokrvno sprejel ta dar za svojega otroka, ali bo pa dal iz srebrne zibelke kovati tolarje za vojake in za reveže.
Spomenik cesarju Maksimilijanu I. v Korminu L. 1900 je bilo 400 let, odkar je cesar Maksimilijan I. pridobil Goriško in Gradiško Avstriji. O tej priliki so sklenili, da napravijo cesarju Maksimilijanu I. spomenik. Kipar Edmund Hotmann pl. Aspen-burg je sedal kip cesarjev izvršil v ilovici. Cesarjeva podoba je velika 2 metra 65 cm. Cesar je napravljen v obleko tedanjega časa. Spomenik se prihodnje leto postavi v Korminu na Goriškem.
Dar 150 milijonov kron je darovala kalifornijska milijonarka Mrs stamfard univerzi v Palo Alto, ki jo je sama ustanovila.
Velike povodnji so divjal« to dni tudi v Ameriki. V Pensylvaniji in Maine se ceni škoda na 5 miti j. dolarjev.
Alkoholova statistika. Grozne številke prinašajo v tem oziru belgijski listi. Belgijsko kraljestvo ima ta ča3 175.000 lokalov za opojne pijače, 229 tovaren za špirit in 2900 pivovarov. Ako se oziramo na pre bivalstvo, vidimo, da odpade ena prodajal-nica opojne pijače na 52.000 Ijudij, na Ruskem na 991, v Avstriji na 220, v Nemčiji na 100, na Belgijskem pa na 36 ljudij. V letih 1876 — 1896 je potrošil belgijski narod za to pijače 2 5 milijarde.
V Ameriki straši. Majhno mestece Harrisunville je v velikem strahu. Kamenje in veliki leseni komadi padajo iz visočine na hiše, ne da bi kakega človeka opazili, ki bi to storil. Zach Dve, živeč eno miljo od mesta, je bil nedavno v velikem strahu. Cela družina je bila v hiši zbrana, ko jo začelo kamenje nad njo grometi. Hitro stečejo iz hiše, da bi videli, kdo da vsa to dela, pa ni bilo ne duha r«e sluha. Ko so se pomirili, jelo jo zopet padati debelo kamenje, a tudi ta čas niso nikogar opazili. Drugi dan, ravno ob i«ti uri, je pa kamenje začelo tako gosto padati nad mestom kakor toča Nato so se meščani hitro oborožili s puškami in noži, pa sovražnika le niso zadeli. Vse to se že ponavlja nekaj dnij zaporedoma, in nihče no ve, odkod to pride.
Prebivalstvo v Nemčiji. Najnovojšo statistiko o tem je ravnokar priobčil «Iieichs-anzeiger.» Po tej statistiki je 1. dec. 1900 bilo v Nemčiji 56,367.178 oseb, torej za 4,087.277 več nego pred petimi leti. Katoliško prebivalstvo na Pruskem je narastlo, število protestantov se zmanjšalo.
Oporoka čudaka. V Pragi je umrl dr. Bohuslav Jirus, ki je v svoji oporoki določil, da se mora njegovo pohištvo 200 let shraniti.
Velikanske stroje za pletkanje ima tovarna za pletkanje v Vel. Lieghartu. Stroji, ki so težki 90 centov, narede 1,000.000 šivov„na dan; gonijo jih motorji.
Človek v čolnih „plombah". Švicarski obmejni organi odlikujejo se pred vsem svetom s svojo modrostjo, s katero znajo tolmačiti zakone. Neki v Nomčiji med letom bivajoči italijanski delavec, si je kupil pred povratkom na svoj dom popolno novo, fino obleko, misleč, da mu od tega, v kar je oblečen, ne bode treba plačati uvozninskih prispevkov. No, brez švicarskih čolnih uradov je naredil ta račun. Prišedši v Ba-I zel, povabili so ga financarji v urad, češ,
plačaj uvoznino, kor si na sumu, da hočeš obleko prodati v Švico. Nič mu ni pomagal njegov izgovor, češ, da se ne misli niti je-den dan muditi v Švici, marveč, da so pelje skozi Švico naravnost domov. Založiti je moral »običajno kazen«, za slučaj, da bi obleko v Švico prodal, in na vsak del obleke, na klobuk, črevlje in nogovice, pripeli so mu čolne plombo. Sele na italijanski meji v Bellinconi so mu vrnili denar in odstranili plombe.
i >ru!«»tva.
(Podporno društvo organistov.) Pri obč. zboru »Pod. dr. org.«, koji se je vršil v Ljubljani, sa jo izvolil sledeči odbor: Silv. Seutjurc min. org. v Ptuji, predsednik; Peter Jereb, org. v Litiji, podpredsednik; Božidar Drole, .org. v St. Jurju ob Taboru, tajnik; Jakob Škrabar, org. v Grižah, blagajnik; Ignaci| Hladnik, kap. org. v liudol-lovem in Ivan Papler, org. na Uncu pri Rakeku, odbornika; Karol Bervar, m. org. v Celji, knjižničar; namestniki odbornikov: Bernard Pirnat, organ, v Radoljici; Matej Holmar, org. v Ribnici; Vinko Rojnik, org. v Braslovčah. Nadzornika: Leopold Kunst, org. na Polzeli in Ivan Rus, org. v St. Vidu pri Ljubljani.
(Odbor »Narod, čitalnice v Ptuji«) naznanja: 1. Da se vrši dne 31. t. m. ob 8. uri zvečer »Silvestrov večer« s petjem, tamburanjem, itd. 2. dne 6. pros. 1902 ob 3. uri pop. pa 39. občni zbor s poročili, volitvijo novega odbora, oddaja časnikov itd. Odbor vabi na vdeležbo.
(Prostovoljno gasilno društvo v Žalcu) vabi na veselico zvezano z velikim in bogatim božičnim drevesom, ki se vrši 26. dec. 1901, na dan sv. Štelana v dvorani gostilno Fr. Hodnika v Žalcu. Začetek ob 3. uri popoldne. Spored: 1. Pozdrav božičnega deteta, govori # * * 2. Razkritje krasno okinčanega božičnega drevesca. 3. Srečolov na darila. 4. Razdelitev daril. 5. Plesna zabava. Med posameznimi točkami in pri plesu svira godba na lok. Vstopnina za osebo 40 v., listki na dobitke so po 20 v. Rodbine in družbe, katere žele zagotovljenih zamiznih sedežev, blagovole naj to poprej javiti načelništvu. Posebna vabila se ne razpošiljajo. K obilnemu posetu vabi načelništvo.
(M o š k o p o v s k o d r u š t v o »Kranj») priredi na sv. btefana dan v prostorih goap. Sajevica (Hotel: Nova pošta) veselico b sledečim vsporeetom: 1. Petje. Pele se bodo pesmi: a) G. Ipavic »V mraku», b) A. Nedved (Zvezna, c) A. Foerster »Sarafan«, d) G. Rihar »Savica« (poje kvartet), cl D. gr Ipavic »Slovenec«, f) II. Sattner »Pogled v nedolžno oko", g) A. Foerster »Napitnica«. 2. Srečolov in 3. Prosta zabav3. Vstopnina 60 h. Začetek točno ob 8 uri. Kor po dolgem odmoru zopet enkrat nastopi imenovano društvo, se je nadejati obiine udeležbe.
Društva „Gospodinjska šola« občni zbor je bil 22. decembra t. 1. v društvenih prostorih na Rimski cesti. Predsednica gospa Ana Lah^va otvori ob 11. uri dopoludne zborovanje ter prav prisrčno pozdravi navzoče dame in gospode ter se žalno spominja umrle odbornice gospo M. Hlavkove. Zborovaici vstanejo v znak sožalja. Tudi naznanja, da se je 21. t. m. uprizorila za gojenke društveno šolo božičnica, ki so je ob prijetnem petju hvaležnih učenk prav izborno izvršila. Iz poročila tajnice gdč. mostne učiteljice Minke Maroutove posnamemo sledeče: Društvo je od 15. septembra 1900. do 15. julija 1901. obdržo"»lo pet 6—8 tedenskih večernih tečajev. Učenk je bilo 48. Društvo ima 22 ustanovnikov in 124 letnikov. — Blagajničarka mestna otr. vrtnarica gdč. Zofija Grumova je izkazala 2024-99 K dohodkov ter 1394 96 K troškov. Občni zbor je izrekel odboru in še posebej predsednici gospej Ani Lihovi, tajnici gdč. Minki Marou-tovi, blagajničarici in dobrotnikom prisrčno zahvalo za njih vstrajno, točno in požrtvovalno delovanje.
Darovi
Za škofove zavode: Namestu novoletnih voščil Mih. Moškerc 1 K. Iv. Štefe 1 K in I. R. 1 K.
Za odkupnino od novoletnih in druzih voščil v korist družbi s v. Cirila in Metoda gdč. Helena Bavdekova 3 K.
111. izkaz daril »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju I. 1900/1901.
Odbor dijaške veselice v Ribnici 13 K 80 h, posojilnica v Moravčah 30 K. — Po 20 kron: Gg. Abram Kil., sonantni predsednik c. kr. najvišjega sodišča na Dunaju, Kotnik Fr., tovarnar v Verdu pri Vrhniki, družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, posojilnica v Gor. Radgoni; g. Slivnik Anton, kr. srbski okr. veter. Aleksinac 10 K 50 h. — Po 10 kron: Gg. dr. Schmirmaul M., zdravnik v Rajhenburgu, Regally Fran, c. kr. Bodnijski pristav v Kamniku, Murnik Iv., ces. svetnik v Ljubljani, vč. g. Jaklič Ant., c. kr. vojaški kurat v Trstu, Dralka Josip,
c. kr. dvomi svetnik v Ljubljani, Rudež Julija, grajščakinja v Št. Jerneju, Šepič Ivan, doslužuni župan v Konjicah, dr. Kušar Val., c, kr. glavni učitelj v Kopru. dr. Tonkli N.. odvetnik v Gorici,'dr. Jankoviö Fr , okrajni zdravnik v Kozjem, Žužek Fran, nadinžener » Ljubljani, dr. Treo Drag., dež poslanec in odvetnik v Gorici, Trevn Anton, trgovec v Jesenicah, Jurtela A., carsko-ruski profesor v Staropolju. — Po 6 kron: Gg. Svetliö Fr., izgojevattlj v Hauensteinu na Češkem, Dolenc Karol, c. kr. pristav, Pečnik Fran., lek. prov., Bahoveo J., železniški uradnik, dr. A. Povšič, c. kr. 8odnijski tajnik pri justičnem ministerstvu na Dunaju, gospica Lisec Ter., c. kr. poštarica v Borovnici, Schweiger K., deželni uradnik v Ljubljani, gospica Mencinger Fanica v Boh. Bistrici, Sajovic Ferdo, hotelir * Kranju, vč. g. Kolar V., provizor pri sv. Pavlu na Reki. — Po 5 kron: Gg. dr. Horvat, c. kr. notar v Idriji, Peterlin A, c. kr. profesor v Kranju, Mursa Jos., vele posestnik v Kropjah pri Ljutomeru, veleč, g. Hajšek Anton, častni kanonik in dekan v Slov. Bistrici, Svetina Anton, c. kr. notar v Pliberku, veleč. g. Hutter Janez, katehet v Celovcu, Flis Anton, knjigovodja na Vrhniki, dr. Rybaf Otokar, odvetnik v Trstu, veleč. g. Mervec Janez, župnik v Št. Ru-pertu, gospa Fischer Marija v Kamniku — Po 4 krone: Gg. dr. Schegula Jakob, od vet nik v Novemmestu, M. Primožič, c. kr. sod nik v Tolminu, Svoboda Karol, c. kr. rudniški nadzornik v Idriji, Marenčič Mar., po-sestnica v Kranju, Pfeifer Jurij, c. kr. fin. nadkomisar v Rudolfovem, Kottnauer Tona, c. kr. višjega pravdnika soproga v Laškem trgu, Fischer Fran, hotelier v Kamniku, vč. g. Krkoč Šteian. župnik v Lokavcu na Primorskem, Troha Ivan v Kamniku, Šuman Josip, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani, Ku-naj Alojzija, posestnica, in Pirnat Milka, učiteljica v Konjicah, vč. g. Korošak Jak., ka-plau pri sv. Duhu v Ločah, Florian K., knjigarnar v Kranju, Oblak Val., trgovec v Ru dolfovem, vč g. Angerer Henrik, dekan v Celovcu, veleč. g. Berlot Ant., župnik v Vo-gerskem na Goriškem, veleč. g. dr. Perne Fran, c. kr. prolesor v Kranju, Svetlin A. v Podborštu pri Komendi, veleč. g. Bezenšek Jurij, župnik, konzist. svetnik in upravitelj dekanije konjiške v Cadramu, Cvetnič L., c. kr. poštni kontrolor na Dunaju. — Po
2	krone: Gg. Skrem Aleks., c. kr. gardni ritmojster in Stergar Val., c. kr. voj. višji računski svetnik, dr. Lanoch, dvorni in sod-nijski odvetnik na Dunaju, veleč. g. Koblar Anton, dekan v Kranju, Demšar Fran, trgovec v Cešnjicah pri Železnikin. — Po
3	kroni: Gg. Berlec Fr., c kr. žend. straž-mojeter v Rudolfovem, veleč. g. Primšar J., župnik v Podmelcu, Lužnar Fran, naduči-telj v Primskovem, Mašera AL, c kr. sodn. pristav v Kanalu, dr. Hrašovec öilv., c. kr. sodnijski pristav v Manbovru, vč. g. Kadunc Fran, župnik v Krašnji, Subic Albin, c. kr. profesor v Kopru, veleč. g. Tomažič Fran, župnik v Sv. Urbanu pri Ptuju, vč. g. Ple vani Ivan, župnik v ooteski, vč. g. Wurzer Mat., župnik v Rušah, veleč. gosp. Markošek Ivan, stolni vikar v Mariboru, Polak Ferdo, trgovec v Kranju. — Po 1 krono: G. Sed-tnak Josip v Ljubljani. — Vsem blagim da-rovalkam in darovalcem toliko lepih darov bodi izražena najiskrenejša zahvala! — Meseca novembra prosilo je 74, meseca decembra 70 revnih visokošolcev podpore ! Te številke glasno govore o nujni pvtrebi vsestranske podpore. Darila bode tudi nadalje hvaležno sprejemal društveni blagajnik gospod dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I., Singerstrasse 7.
Umrli so:
20. decembra. Marija Vedral, učiteljeva hči, tri mes., Rimska cesta 5, Euteritis. — Ana Lenarčič, ključarjeva hči, 5 mes, Črna vas 24, črevesai katar.
22 dec. Barbara Korče, sprevodüikova hči, tri leta, Jenkove ulice 9, Bronchitis capil. Marija Pogačnik, delavka, 61 let, Radeckega cesta 11, Ameotia tuberc. pulm. — Matija Šajn, železn, uslužbenec, 56 let, Metelkove ulice 27, Spodylitis.
23. dec. Ludovika Legedis, mizarjeva hči, 1 leto, Ravnikarjeve ulice 7, Bronchitis.
V bolnišnici:
19.	dec. Matija Beričič, rudarjev sin, 10 let, Meningitis post fract. complic.
20.	dec. Ivana Pečnik. posest, hči, 4 leta, C.om-bustio trunci eytremit inf et sup. dextra. — Jakob Levstek, škafar, 57 let, srčna hiba. — Karol Augustin, ž.agar, 30 let, Tumor cerebri.
Telefonska m brzojavna poročite.
Dunaj, 24. dcc. Cesar je včeraj vsprejel odposlanstvo hrvaškega sabora.
Dunaj, 24. dec. Od gimnazijskih ravnateljev jih je pomaknjenih 20 v šesti činovni razred, od profesorjev 25tj v sedmi in 129 v osmi činovni razred.
Gradec, 24. dec. Grraška trgovska in obrtna zbornica se razpusti 31. tega meseca.
Budimpeita, 24. dec. V Farkasu je sin kmeta Beliaria pri pogrebu na pokopališču smrtno nevarno z nožem obklal svoja dva brata, ker ga je oče radi nerednega njegovega življenja zavrgel.
Kotor, 24. dec. Pri volitvi vele-posestva je izvoljen s 6 glasovi večine Hrvat Verona proti Kvekiču.
Bruselj, 24. dec. Tu se razširjajo vesti, da se predsednik Kriiger snide z Rosebeiyjem. Wolmarans pravi baje, da so Buri na nevtralnih holandskih tleh pripravljeni slišati iz ust angleških državnikov, kake pogoje hoče Angleška. Kruitzingerjeva izguba ni nenadomestna. Buri imajo dovolj nadarjenih vodij in 40.000 mož v boju.
Rim, 24. dec. Zbornica je s 184 proti 58 glasovom sprejela načrt zakona, ki določa, da se polagoma o d-pravi u ž i t n i n a na moko in kruh in sploh razbremeni mali davko-plačevavec. Zasedanje je bilo potem od-godeno.
Rim, 24. dec. Ouje se, da Italija v par dneh proglasi protektorat nad Tripolisem.
Trutnov, 24. decembra. Wolfovi nasprotniki groze, da takoj, ko se objavi Wolfova kandidatura, odkrijejo vso Wolfovo zadevo s skrajno brezobzirnostjo. kakoršne so navajeni Vsenemci. Ako Wolf ne bi kandidiral, je mandat-za Vsenemce izgubljen.
Pariz, 24. dec. Komisija senata je sklenila preložiti senatu predlog za dveletno vojaško službo.
Petrograd, 24. dec. Potres so včeraj čutili po vsej južni Rusiji.
Lizabona, 24. dccemu-a. Portugalska je priznala eneksijo Transvaala Angleški.
Zofija, 24. dec. Sobranje je pričelo razpravo o načrtu za najetje posojila in odobrilo izjavo ministerskega predsednika Karawelowa, da je kabinet prevzel nadaljnje vodstvo vladnih poslov.
Washington, 24. dec. V kabinetu preti navstati kriza. Med predsednikom Rooseveltom in mornariškim tajnikom L o n g o m se je pojavilo nasprotje. Tudi vojni tajnik Root namerava odstopiti, ker se ne strinja z ukorom, ki ga je dobil general Miles.
London, 24. dec. Iz Wimburga v Oranje državi poročajo, da je v boju pri Doornbergu padel burski poveljnik Haasbrock.
London, 24. dec. „Daily News" javlja iz Volksrusta: Burski vodje so se te dni posvetovali o vojnem načrtu za poletno dobo. Namerava se prodiranje v Natal preko Zmajevskih gorah. Podjetje bo vodil D e w e t v zvezi z B o t h o. Prebivalci dežele Swazi bodo Bure podpirali. Sovražnik je dobro preskrbljen s konji in vojnimi potrebščinami.
New-York, 24. dec. Tržnica v Za-potlanu v Meksiki je pogorela. 15 mrtvih so že potegnili iz pogorišča, a žrtev je še mnogo več.__
(l-i)
Izjava.
Št. 1225
Jaz Janez Kervina, posestnik na Dobrovi b. st. 1, izjavljam, da za svojo ženo Barbaro Kervina nisem več plačnik.
Cm opa-teranja
Stanje barometra t mm.
Temperatura
po C«)*iju
V«tr«»l
Sabo
22j 9. zvee. | W 8~| 4-4 | si. jvzh. | megla
m 7. zjutr. 12. popol.l
08
umetni zavod I. vrste,
v pritličju meftčaiiMke hiš«.
Vhod s Pogačarjevega trga.
Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastišk.i potovanja po celem svetu v popolni istini.
Razstavljeno do 22. do 28. decembra: II. vrsta.
Verzelj s Trianonom.
in njih čudovite fontene.
proda se takoj ali s 1. tebruvarljem
dobroupeljana	3 -1
trgovina
mešanega blaga
na večjem trgu Dolenjskem, pod jako ugodnimi pogoji. Združena s trgovino je
tudi kupčija z deželnimi pridelki*
Več se poizve v upravništvu „Slovenca".
ffleteoroicgiönc porodilo.
tfiflina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
II.
i
Kdor hoče sebi in svojim otrokom pripraviti izboren užitek, naj ne zamudi si ogledati to krasno serijo. Tisoči častnih priznanj.
Odprto vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 1218 1—1
Vstopnloe za dorasle 40 h, za otroke, dijake in voiake od narednika niže 20 h.
Prodaja konj!
Zaradi preobilice so jako v ceno na prodaj:
1 rujavec, petletni, 151/» pesti visok, brez napake, krotak, dober za uprego in dober tekač. 1 rujavec, 121etni, 14®/1 pesti visok, brez
napake, krotek, jako dober za voz. 1 poni, 41etni, rujav, 97 cm visok, dober za voz in za jahanje, krotak, brez napake. Vprašanja zarad nakupa naj se blagovolijo poslati pod „prodaja konj" na upravništvo „Slovenca".	1228 3-1
Posestvo na prodaj
na Klancu št 7, v župniji sv. Krii pri Litiji, oziroma posestvo v Novi gori št. 9 ravno te župnije, je z drugimi poslopji in posestvom na prodaj.
Ugodna prilika!
1229 3—1
Prodajalna
ijictijjsbp Map
v Ljubljani, katera obstoji vže veliko let, odda se radi rodbinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji zanesljivi osebi Prevzela bi isto lahko ženska, sposobna za prodajalko, katera ima nekaj denarja na razpolago. Ponudbe prevzame upravništvo pod p S. S.
1214 1—1
Janez Košir,
stanujoč v Novi gori št. 9.
723 3 1 2'rf I si. svzh. I megla 718 4 | 5 0 | brezvetr. | dež
Srednja včerajšnja temperatura 4-61 normale:	—21'
Žitne cene
dnž 22. decembra 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad 1902 . . . . K 8-93	do	8-94
Rž za pomlad 1902 ...... 7-63	„	7-64
Koruza za maj-junij 1902 . . . „ 5'77	„	5-78
Oves za pomlad 1902 ...... 7-76	„	7'77
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za april 1902 .....K 8 72	do 8-73
Rž za april 1902 ....... 7 36	,	7 37
Oves za april 1902 ....... 7 45	„	7-47
Koruza za maj 1902 ...... 5-47	„	5-48
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka...... K 8-10	do 9-25
južne žel........ 8-70	„	907
Rž „ „....... 7-45	„	7-66
Ječmen .......„ 720	„	8*60
„ ob Tisi........ 6-75	„	7-75
Koruza ogerska, stara...... 5-65	„	5-75
„ nova......5-35	„	5'45
Cinkvant . stara . . . . „ 660	„	7-00
nova . . . . „ 6-20	„	6-50
Oves srednji......... 7-65	,	880
Fižol............7-75	„	10-75
Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča:
Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev. Se«tavil Ant. Veternik, župnik na Dolu. Prvi zvezek: o veri in apostolski veroizpovedi. Broširano 2 K, s pošto 20 h več.
Razlaga velikega katekizma ali krščanski
nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik. Drugi zvezek: poglavje o upanju in molitvi, pa poglavje o ljubezni in zapovedih. Broširano 2 K 50 h, s pošto 30 h več. Zaročenca (I promessi sposi). Milanska povest iz 17. stoletja. Laški spisal Aless. Manzoni, poslovenil I. B—č. Broširano 2 K, po poši 20 h več. __

if
Velika posebnost med likerji, čudovitega okusa.
Krepčalo za želodec.
Na prodaj po vseh boljših avstro-ogerskih trgovinah kolonijalnega blaga in delikates.
Odlikovan s 84 medaljami prve vrste.
Josip Archleb in dr.
parna destilacija v Pragi.
V Ljubljani je na prodai pri trgovcih: Karol Planinšek. Ant Krisper, Viktor Schiffer, Franc Bergant, Ivan Bahovec, Anton Korbar in v kavarni „pri Slonu'-.	1191 20-3
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča:
Missale Romanam (v obliki male pole) 1. 1901, najnovejšimi mašami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 43-20 2 V črnem usnji z zlato obrezo .... K 44-40 3. V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 50'— Dobiti je ta misal tudi v Se finejšem vezenji. Hissale Bomanum (v čeivorki) 1. 1901, z najnovejšimi mašami, in s;cer:
1.	V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 36-—
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38-—
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobili je tudi v še linejši izdaji.
Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih škofij: Ljubljanske , goriške , krške , lavantinske, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Mlssae pro defunetis (v obliki male pole):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 7'20
V	črnem usnji z zlato obiezo.....K 8-40
Missao pro defunotis (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K o'—
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 6 96
Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida
smejo vedno maševali »de B e a t a« : Missale ad usum saoerdotum caecutlentium (v obliki male pole):
V	črnem usnji z zlato obrezo .... K 19-20.
t ter so priporočam vsestranski zagotav-J ljajoč dobro, pošteno postrežbo.
J	Odličnim spoštovanjem
Žan-Porenta.
Hova mesnica!
Slavnemu občinstvu in cenj. svojim odjemalcem uljudno javljam, da otvo-rim dne 24. t m. 1.1.
novo mesnico
na Ribjem trgu y Kobilcevi hiši
t
povsod le svinčnike, ki nosijo napis: „Svinčnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Ti svinčniki so novo blago iu zanesljivo dobri, od svetovno-znane avstrijske tvrdke Hardtmuth-ove, in niso nič dražji od druzih.
Svinčniki družbe sv. Cirila in Metoda naj se vpeljejo v vse šole. saj dlčna družba skrb! največ za narodne šole, in vsak krajcar ji dobro dojde. Z blagim namenom je pa združeno tudi dobro blago.	1018 10--10
Cena 12 tuoatov:
St. 90 St. 301 St. 302 žt. 504 K1T70 KX50 K 6 04 K 6.B4
Glavno zalogo ima trgovina
St. 100 K 1-42
ü' ^JJ Ü9S

©î
■B ân
:<ûîajûacja zaloga:

Kongresni trg"
l« hiša „Matice Slovenske". •#
IS
Lepo, snažno, suho
kir.
K 5ft h
n 20 »
1 » —
kokošje perje, I., Kokošje perje, II . Puranovo perje Gosje perje lavistno, polno
puha....... , 2 » 60 »
Gosji puh (flaum) I. vrste . „ 10 „ — „ Kdor vzame puha ve i kil «kupaj, dobi ceneje. Pošilja se na vs:iHo postajo ali pošto proti povzetju.
Franc podlipnik,
Stuhlweissenburg, Ogersko. Prosim, da se naslov zapiše prav (8-2)	razločno.	Št. 1223
Redka prilika!
ITew-York in London nista prizanašala niti evropski colini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče p edmete le proti temu, da se mi povrne gld. S^SO, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic. 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnic za juho:
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašič za podklado
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfiu. sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6*60
Vseh teh 42 predmetov je popre» stalq gld. 40 ter jih je inoči sedaj dobit-po tej minimalni ceni gld. 6 60. Amerii čansko patent srebro je skozi in skoz bela kovina, ki obdrži bojo srebra 26 let' za kar se garantuje. V najboljši dokaz' da leta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka ¡znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
božično, novoletno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljie gospodarstvo.
za
Dobiva se edino le v
ISO 5-5
vsakovrstnih jonskih ročnih del in pripadajočega materijala. Jtfonogrami in druge rijbe se predti-S^ujejo na vsa\o blago. Priporočam tudi bogato ^alogo volne	po najnižji ceni.	izvr-
šujejo se vsal^e vrste veznine v beli ^a^or cenejši tamborirni tehniki, iunajnim naročilom se ustreza	najtočnejše.	U95 6-3
Postranski zaslužek
trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in st.tlno naseljenim osebam s prevzetjem za-itopa domače zavarovalne družbe prve vrste. 413 37 Ponudbe pod „1,798", Gradec, poste restante.
*$» & 4»
tXítAjcXí tXJtXjtXîiXitXjCjjl
1216 6-4
stenska-
skfôdni
koledar

o

Je Izšel v l čni moderni obliki s podobo slovanskih blagovestuikov v barvah.
Cena izvodu K 1.40, po pošti 20 h več.
Dobiva sc v trgovinah v Ljubljani in pri založniku, tiskarna Anton Slatnar v Kamniku.
•v
fl
K

JI
pristno, zanesljivo blago,
priporoča po zmerni ceni
L. POKOI1NY,
s v e e a r uso 8-3 v Celji, Gledališke ulice št. 3.
J Avgust Repič, sodar,
Ljubljana, Kolezijske ulice štev. 16
|	(v T r n o v e m)
3 izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
2 jgjTSOde^M
I	po najnižjih cenah. 679 26-25
| Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
Služba organ ista
se odda takoj pri župni cerkvi na Brdu. — S to službo se lahko združi služba pisarja v kanceliji, ako je dotičnik zmožen v slovenski in nemški pisavi. 1221 3-2
Župni urad na Brdu pri Lukovici
dnč 20. decembra 1901.
55
Grand Prix".
TV aj višja odlika! Na 7 prejšnjih razstavah 8 prvimi darili odlikovano.
podplatu /C.nETEF6VPr-Sy 1860.	V
1145 21-12


Vsak dan jih izdela
tovarna 40.000 parov! Edini kontrahenti: Messtorff, «elin «fc €0., Wien, I,
V Ljubljani so na prodaj pri J S. Benedikt, Ernest Jeunlkar, A. Kasoh, Henrik Kenda, Ivan Kordik, Ant. Lent«eb, Karol Recknagel, A. Sohäffer, F. M. Sobmitt, Fr. Szantner itd.


Naznanjam, da imam v zalogi vedno friêno in trptčno blago vsake Trste za častite goapode duhovnike.
»
Tndl slav. p. n. občinstvu na-rnanjam, da imam v zalogi VBake vrsto modorno štofe ter tndi neprs-močljiv tirolski loden za haviloke.
Tndi imam narejene haviloke vsake volikoati za gospodeui dečka po nizki ceni.
Dijakum znižane cone!
A. IIIRSCHBUBC}-:«
«ksportni hiši američanskega patent, srebrnega blaga
na Dunaju, II., Rembrandstr. 19 R.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali
če se znesek uaprpj vpošlje. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko. (Zdrava kovina.)
Izvleček iz pohvalnih pisem:
Piliš, 24. avg. 1896. (Pešt. komitat.) Vaše blagorodje! Sem zelo zadovoljen z garnituro. Prosim pošljite moji svakinji baronici Nyary roj. Somogyi v Szante tri take garniture	baron Julij Nyary.
Gradec, 13. jun. 1897. Z Vašo amer. patent, srebrno zbirko sem zelo zadovoljen. Priporočal bom Vaše blago svojim znancem. S spoštovanjem Ant. Marx, c. kr. policijski uradnik. S patent, srebrno garnituro sem prav zadovoljen; prosim še za štiri take garniture. — Egidlj Gassner, župnik v uradu Jenesien pri Bolzanu, Tirolsko.
P
BP
vJ^^OB R£X3£Q£«XO,
——5 krojaikl mojuter. Novo mest», Veliki trs št. 02 J—— priporooa se preč. duhovščini v izdelovanje vsaliovi-Ntrie obleke, poeebno
St^i" talarje, površnike itd.
po najokusnejiem in najnovejšem kroju. — Izdelujem vsako, v to stroko spadajoče delo natančno po meri.
Priporočam sc preč. duhovščini, da mo blagovoli počastiti s cenje- [ nimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako I naročilo v največjo zaiiovoljnost prečastitih naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno
krojaško delavnico,
v kateri dekijo najboljše delavske moči; natorej so jamči za elegantno, lepo in moderno izvršitev naročil, kakor tudi zato, da se vsaka v moji delavnici narejena obleka lepo prilega.	~
-H
»i lililí
i ' ?
ÏE5HSH5HSHSH5^.
'lUBfiqnh » K
ivihtxsu 'mej
«9<>jod|jd ouug s H:
351SAO3J; uij
[d 9upv¿a
^sHsraHHSHsaspí
'3
"Sq
5=^
> ¿N
® I
O O I
4»)
S®.«'
O <4 S
m El** S ° o
»■£ a
M 2 O « S
Ä o 5 «a o, t«
I
^ 3 S
M
- ^ «i _ o f ^ o.
Ü o cu
—.
s
j i: o/
2 s p. * - e -
fl o « « — M u
H
" m.
0 c

M m fl
Xi h a
X)
co- 5
S "S a
<n 3
hï j« cD
(4



> « i®0" 5 8 SP - c « S Sas
cd xi
¡a
■ta a o a
t> 3 ¿3
'"»"'a. a t» o
cri
u, - o
»iS
« c< > a Me a m
M5
prečastifi duhovščini in vsem cerkvenim predstojnikom lelim 1)1)0^0^1)1)^
, ^rccno
in najiskreneje prosim dela in obilnega naročila. ^
Z najodličnejšim spoštovanjem hvaležna
bodočnosti
¿b ^ ^ ^
1221 2—1
mm
mi

&m


St. 4b.497.
Razglas.
1222 3-1
Pobiranje pasjega davka za leto 1902 pričelo se bode z 2. dnem januarja 1902.
Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark najkasneje do 20. dnč februvarija 1902 pri mestni blagajnici proti plačilu
§ kron.
Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. febr. 1902 nadalje vse one pse, kateri se bodo nahajali na ulicah brez veljavnih mark.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dnč 16. decembra 1901.
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop.. II. nadstr. (Medijatova hiša),
se priporoča prečastiti duhovščini /.a
izdelovanja cerfivenifi paramenfov.
Izdeluje cele ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obhajllne burze,
stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. Prevzame tudi naročila na bandera in b&ldahlne ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voIjdo prevzame.	704 17
X
Ysm
Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17.006.531 83
Stanje vlog dné 30 sept 1901: K 7,263 956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg 2,1. nadsfr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.	1034 is
Ustanovljeno lota ISTO.
ca
M
P3
Melo?alia perila za mode, dame in otroke i
le iz blaga od B. Sohroll-a, Oraumann-a in Slegel-a. NikHKo manjvredno iovarniŠKo, mar»Bu tisjsUbnejB dsroačs dslo. ¿ Za I/.boi 'iio delo in iu»jreeluejo postrežbo jtiuiéft tvrdkii
Ko
zamenjam
&. d. cVamann, JZjuBijana,
Mestni trg štev. 8,
Založnik perila raznih c. in kr. častniških uniform, zavodov.
Tu je v zalogi originalno dr. Gustav Jagerjevo volneno perilo, vsake vrste kopalno perilo, Pless-ovl, HUokel-ovi, Plohler-Jovt klobuki lz dlake ln lodna, najboljše v žoklh, nogo jleah, kravatah, moderoih in žepnih roboih
razno drugu modno in pleteno blago za gospode, dame in otroke itd. itd
Lastna izdelovalnica predpasnikov, blnz, spodnjih kril, jutranjih in spalnih sukenj itd. Cene so v primeri z dobroto blaga brez konkurence,
bi se pripetilo, da bi kupec bil nezadovoljen s kakim pri meni kupljenim blagom, tri» atl pa nit zahtevo vrnein denar.	1092 26—
«s -a
"53
o
o,
tsi
ca
S
CU tS) f-od
CD -3
t-s)
CJ
i
rud
26
Za božične in novoletne praznike
priporočam uljuiino svojo največjo zalogo in najlepšo izbero
■	¡¡¡¿¿juti,
k*

¿m


P
lO 00
^rebrnih hi ¡dafih žepnih ur, stenskih ur, ter
ziafrgene in srebrnine, vse po najnižji ceni.'
4
Najnovejši ceniki so franko in zastonj na razpolago.
il
Št. 45.499.
1212 3—3
Vže mnogo let oproščajo so blapotvnritelji častitnnja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist mestnemu obožnemu zakladu.
Na to hvalevredno navado usoja si mestni inbgHtrat tudi letos sluvno občinstvo opozarjati z dostavkom. da so r»7.pi-f,av>in]e druge volje prevzeii gospodje Karol Karinger. Vaao Petričič in Albert Schaeffer
Vrhu tega bode v smislu obstoječega ukrejja občinskega sveta raznažal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah.
Za vsak c prostni listek, bodisi za novo h to, ali za god, je kakor doslej položiti jedno krono in na vpi«ani poii poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja.
Imena blagutvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Mestni magistrat \r i^jubljani,
meseca decembra 1901
1205 6-6
Za božične
priporoi
Jakob Zalaznika pekarna in slaščičarna
v Ljubljani, Stari trg št. 21
različna nasladna peolva, kakor tudi fine potvice, medene, rozinove, orehove in man-deljnove, tudi fine šarkeljne in pinoe.
Nadalje priporoča raznovrstne okraske za božično drevesce po nizki ceni.
Naročila se sprejemajo in ■izvrHujejn točno ZZ
U o. si sa j ^ k: «i i> o t* ä a,. -
Jin* 23. decembra.
ikapai državni doig v aot«.b ,
Škupui dtlavni dok v &ribfa . • • .
Av»tT)j*ka ziata renta 4°/0......
ftvitrijika kronuka renta 4°;„ 200 kion .
Ogirska jdata renta 4"/„.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 .....
Avitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld.......
¡London viita....... . .
iSemSki drž. bankovci ta 100 m. nem.dri.velj
99 99 118' 95 118 94 1692 653 239 117'
95 •65 •95 60 30
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci ........
C. kr. cektr.i ... .......
Dno 21. deoembra.
3-2°/0 državne srečke l. 1854, 250 gld.. ■ 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron
Tišine srečke 4u/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . •
23-44 1903 93 50 11-31
190-171-75
96-65 148-— 265'-
Uuur.vsKo vravnavuo posojilo 1. 1 iiVfcj . .	1 "5'75
Zastavna pisma av. osr.iem.-kred.bat» e *°i0	. 50- -
Priioritetne obveinice državae ielssnice .	.	436'—
» > južne železnice 3°/0	320 —
>	> južne železnice 6°/0	119 —
>	> dolenjskih žsleznici0/,	.	— —
Kreditne srečke, 100 g. ■>..............404 —
4°/0 grečke dunnv. paro ,. dru >ue, 100 gld.	.	600 —
Avstrijskega rudečega krUa m 10 gld.	. 49 85
Ogerskega » , 6 »	,	24- —
BudimpeSt. bazilika-srečl.o, ; , id . .	, 1710
Rudolfove »rečke, 10 gld. . . .	70 -
sis'tnuvt- >re«s:-.«5, 4U fi-i	, .	224 —
St Genöia srečke, 40 gld ... ,	.	243 —
Walclate»iove sreeke, 20 f,'!d.........
Ljubljanslce srečk:....................73 —
Akcije anglo-avstnjske Dante, 200 gid. . .	26150
Akcije Ferdinandove sev. žele*., 1000 gi. a t v~ ,	5520-—
Akcije tržaškega Lloyds. 500 gld.....8 — 51
Akcije južne teiosmce, 200 gld. ar. . . .	73 50
SploSna avstnjsca atavbinska družba . . .	144 —
Montanska družba avstr. plan............394-50
Trbovüljaka prernogarsk* tiruib», 70 gii	415-
Papirnih rubljnv 100 ..................253 -
¡/¿ni Ha.kap in prod&ja vsakovrstnih drf.avalh papirjev, srečk, denarjev itn. Zavarovanja za :gube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae la vsako žrebanje-K u 1 a n ! n a izvršitev n&ro£U na borzi.


Menjarnlcna íldíitáka ciružna
m it c m
I., »DilzEÜe 10 in 13, Dunaj, I., Strobeleisse 2.
jwr S'ojatnüa ~S>A& v vseli yuifBoaursklh in (nnnönih »iviiruh potem o karsnih vrednostih vseh š|)0kul8alj»kilt vrfldn«ttaiä psplrjvv m vsstnl sveti za dosego kolikor je mogoče vi*oco$x ohrestovanja pri popolni varnosti auf* a n l o -A o n i I» ¡r ? ß v n i c. "¡E8I
& w WBmmmmrnmmmsmmmMmmBa