ŠTEVILKA LETO XI V, 8. NOVEMBER 2013 CENA 1.60 EUR Javna tribuna v Mozirju proti predlogu nepremičninskega zakona STRAN Vodja jamarske reševalne službe Rajko Bračič umrl pod Molicko pečjo STRAN Paraolimpijec Franček Gorazd Tiršek se je vrn il z evropskega strelskega prvenstva z bronom STRAN 17 DA naročam se na tednik Savinjske novice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Ime in priimek_ Poštnina plaiana pa pogodbi št. 3 WS SAVINJSKE NOVICE Naslov Telefon/GSM Datum Podpis Savinjska cesta 4 3331 NAZARJE ÏÏOZ _ g- tu ü Ctra -i < CJ 0 ne 3 LA m O < £ c cr Ira TO £0 h 0 Tretja stran Kako zmanjšati obseg sive ekonomije Iz vsebine: Tema tedna: Črni časi za sivo ekonomijo?.............................4 Občinski svet Luče: Sprejeli odloka o zdravstvu in zavrnili elaborata o pitni vodi in odplakah.....8 Urška Marolt: Modna oblikovalka iz Mozirja vedno bolj prepoznavna......................................8 Združevanje upravnih enot: Bomo hodili po orožne liste in gradbena dovoljenja v Celje?..........................10 V času stopnjevanja gospodarske in finančne krize je v Sloveniji končno dozorelo spoznanje, da se je potrebno bolj odločno kot v preteklosti zoperstaviti naraščajoči sivi ekonomiji, katere obseg se je po nekaterih ocenah v zadnjem desetletju povzpel že do skoraj tridesetih odstotkov bruto družbenega proizvoda, kar je bistveno več od povprečja v Evropski uniji, ki je nižje od dvajsetih odstotkov. Edina organizacija, ki se pri nas že dlje časa sistematično zavzema za zmanjšanje obsega sive ekonomije, je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Predloge, kako to narediti v praksi, je OZS vsako leto zajela med zahteve slovenske obrti in podjetništva, vendar razen načelnega strinjanja v preteklosti nobena vlada ni storila nič resnega. Izjema je bil zakon Pahorjeve vlade o preprečevanju dela na črno, ki pa je doživel klavrn konec na referendumu. Siva ekonomija, kot ugotavljajo strokovnjaki, ne nastane sama po sebi, temveč za njen pojav in obseg na posameznem področju obstajajo določeni razlogi, ki omogočajo njen začetek, obstoj in razvoj. Iz raznih študij je mogoče teoretične vzroke za pojav sive ekonomije razdeliti na štiri področja: previsoke davčne dajatve in pretirana regulacija, strukturne spremembe trga dela in neustrezen sistem zaposlovanja, sistem nazorov in vrednot v družbi ter institucionalni okvirni pogoji: na primer oskrba na domu, oskrba ostarelih ipd. V OZS poudarjajo, da pri odpravljanju problema sive ekonomije in opravljanja dejavnosti na črno potrebujemo učinkovit sistem, ki problemov ne bo reševal le parcialno, ampak celovito. V skladu s tem konceptom so že pred časom oblikovali predlog spremembe obdavčenja osebnih prejemkov fizičnih oseb z dohodnino, saj sedanji sistem potrošnikov ne motivira k temu, da bi za vsako nabavo in vsako opravljeno storitev dosledno zahtevali račun. Višina izdatkov potrošnika namreč ne vpliva na njegovo davčno obveznost. Potrošnike bi bilo treba za jemanje računov motivirati, kar bi lahko dosegli s tem, da bi jim jemanje računov prineslo konkretno izmerljivo korist. Zato je OZS predlagala način obdavčitve z dohodnino, ki bi obdavčeval le tisti del prejemkov fizičnih oseb, ki ga te v posameznem davčnem letu ne bi potrošile oziroma potrošnja ne bi bila izkazana z računi, izdanimi v Republiki Sloveniji. Splošna olajšava bi se ukinila, saj v predlaganem sistemu obdavčenja ne bi bila več smiselna, obdržali pa bi progresivno obdavčenje z dvema dohodninskima stopnjama, kar bi zagotavljalo delno prerazporeditev davčnega bremena na tiste, katerih prejemki so večji, posledično pa so večji tudi njihovi prihranki. Vlada se zaenkrat odloča le za poostren nadzor s strani inšpektorjev, kakšni bodo rezultati, pa bo pokazal čas. OZS: Novi obrtniki brez obvezne članarine, stari lahko izstopijo........................10 Mozirje, Bočna: Slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve ... 14 Šmartno ob Dreti Namenu predali most, zgrajen s prostovoljnim delom.......................15 Planinsko društvo Nazarje: Na planinski koči Farbanci urejena oskrba z vodo.......................................16 Klub zgornjesavinjskih študentov: Simon Koštrun ostaja predsednik kluba.....16 ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 45, 8. november 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savlnjske.com „ . ., , __,„ -r Savinjske novice št. 45, 8. november 2013 3 Tema tedna INŠPEKCIJE ZDRUŽENO NAD UTAJEVALCE DAVKOV Črni časi za sivo ekonomijo? V zadnjih mesecih javnost poleg sprejemanja nepremičninskega davka pozorno spremlja tudi vladne ukrepe boja proti sivi ekonomiji. Vlada namerava v treh letih prepoloviti obseg sive ekonomije, zato je že poleti pričela s poostrenim davčnim nadzorom. Temu je sledila še s kampanjo Vklopi razum, zahtevaj račun. Obseg sive ekonomije v državi po strokovnih ocenah znaša od osem do deset milijard evrov (skoraj 30 odstotkov BDP), po slovenskih statističnih izračunih pa štiri milijarde evrov. NOVEMBRA NA UDARU VULKANIZERJI IN CVETLIČARJI ..., Cilj vlade je z ukrepi spodbuditi spremembo obnašanja posameznikov in dvig splošne kulture izpolnjevanja obveznosti, predvsem pa seveda napolniti javno blagajno. Le-ta namreč ob vsaki »sivi« milijardi evrov izgubi 100 milijonov evrov. Kot je zapisano na spletni strani ministrstva za finance, bosta davčna in carinska uprava v naslednjih tednih poostreno nadzirali dejavnosti, kjer se v obdobju do konca novembra pričakuje porast prometa. V mislih imajo svečarje, cvetličarje in vrtnarje ter vulkanizer-je. Pozornost inšpektorjev bo namenjena ustrezni registraciji ponudnikov storitev, neoddajanju obračunov davka s strani registriranih novembru so za december predvidene predvsem pogostejše kontrole prodaje na božičnih stojnicah ter nadzor nad opravljanjem gostinske dejavnosti na smučiščih, pri katerih sodeluje več inšpekcijskih OCENE O OBSEGU SIVE EKONOMIJE ZELO RAZLIČNE Višji davki pa po prepričanju strokovnjaka za nacionalne račune v statističnem uradu Andreja Flajsa ne pomagajo pri zatiranju sive ekonomije, ravno obratno, ljudi spodbujajo k uporabi lete. Po njegovih ocenah je bilo leta 2004 v Sloveniji na 10 evrov pobranega davka na dodano vrednost 50 centov nepobranega, danes pa je na 10 evrov 1,2 evra nepobranega DDV. Manj po njegovem prepričanju ne bo nikoli več. zavezancev, neizdajanju računov za opravljen gotovinski promet ter »brisanju« evidentiranega prometa s pomočjo računalniških blagajn. Inšpektorjem se bodo pridružili cariniki, ki bodo pri vulkanizerjih opravljali tudi okoljsko davčno kontrolo, torej spoštovanje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, izrabljenih gum, zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin ter za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. ... DECEMBRA BOŽIČNE STOJNICE IN GOSTINCI NA SMUČIŠČIH Za uspešnejši boj proti sivi ekonomiji je po prepričanju inšpekcijskih služb potrebno poenotiti in povezati informacijske sisteme posameznih inšpekcij. Zato so za izvajanje učinkovitega nadzora glavni inšpektorji na oktobrski seji inšpekcijskega sveta na ministrstvu za finance pripravili nabor koordiniranih akcij do januarja 2014. Poleg že omenjenega nadzora v služb hkrati. Skupne inšpekcijske akcije pri tem ne bodo namenjene zgolj nadzoru izdaje računov, temveč tudi nadzoru z vidika dela in zaposlovanja na črno ter siceršnjemu nadzoru s področja dela posamezne inšpekcije. FINANČNI MINISTER PREPRIČAN V UČINKOVITEJŠE POLNJENJE JAVNE BLAGAJNE Mnenja, da bo poenoteno delovanje inšpekcij prineslo boljše rezultate, je tudi finančni minister Uroš Čufer. Že zdaj prinaša družno delovanje davčne in carinske uprave dobre rezultate, pravi in ob tem poudarja, da potrebujejo inšpektorji še malo večja pooblastila, da se bo povečal v javnosti njihov demonstracijski učinek. Učinkovitejše polnjenje javne blagajne bo po mnenju Čuferja zagotavljalo tudi strožje ugotavljanje davčnega razkoraka, ki se bo med prijavljenimi dohodki in dejanskim premoženjem podaljšal s petih na deset let. Koliko pravzaprav je sive ekonomije v Sloveniji, je očitno težko določiti. Ocene tujih strokovnjakov kažejo, da se evropsko povprečje gi- blje od 14 do 18 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), Slovenija pa je s 24 odstotka BDP visoko nad njimi. Statistični urad RS pa je s svojo metodologijo merjenja prišel do precej nižjih številk, in sicer ocenjuje, da je bilo v letu 2010 sive ekonomije za 9,8 odstotka BDP. O tako velikih razhajanjih poteka med strokovnjaki precej burna razprava. DAVKOM SE IZOGIBAJO ŠTEVILNE PANOGE Kot navajajo strokovnjaki v svojih ocenah, spadajo med področja, ki se najpogosteje izogibajo obveznostim: advokatura, zobozdravstvo, popravilo avtomobilov, frizerstvo, gostinstvo, popravila elektronskih naprav, gradbeništvo, zasebne inštrukcije, varstvo otrok, neregistrirani prevozi itd. Durs je težko učinkovit predvsem na področjih, kjer uporaba registrskih blagajn ni nujna in se podjetniki poslužujejo paragon-skih blokov. Tržni inšpektorat je zaradi takšnih primerov že predlagal prepoved izdajanja računov s pomočjo takšnih blokov, ki jih je zdaj mogoče kupovati povsod, po uporabi pa jih je možno odvreči brez vsakega nadzora. Tatiana Golob Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2013 Kot je zapisano v publikaciji Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2013, ki jo je letošnjega aprila izdala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), se v OZS dobro zavedajo vseh posledic sive ekonomije, tako pozitivnih kot negativnih, zato se že vrsto let poglobljeno ukvarjajo s tem problemom. Pozornost posvečajo predvsem tistim dejavnostim, ki neposredno posegajo na področje dela obrti in malih podjetnikov ter s tem ustvarjajo nelojalno konkurenco legalnemu delu gospodarstva. Tako so na problem dela na črno oziroma sive ekonomije opozorili že v letu 1996, ko so predstavili študijo »Delo na črno in predlogi za njegovo preprečevanje«, ter v letu 2010, ko so izdali zbornik z naslovom »Predlogi za bistveno zmanjšanje obsega sive ekonomije v Sloveniji«. OZS je prav tako pobudnik za sprejem posebnega zakona, s katerim bi podrobneje opredelili in sankcionirali sivo ekonomijo - tako delo na črno kakor tudi zaposlovanje na črno, kar je bilo realizirano v letu 2000 s sprejemom Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in delno s kasnejšimi novelami tega zakona. 541 Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2013 Tema tedna, Iz občin, Organizacije Naša anketa Je utaja davkov državi naš nacionalni šport? Vlada namerava v treh letih prepoloviti obseg sive ekonomije, saj javna blagajna zaradi nje izgubi na stotine milijonov evrov. Začela je kampanjo Vklopi razum, zahtevaj račun. Bo s tem osvestila državljane in zmanjšala nelojalno konkurenco tistim, ki davke plačujejo? Zvonka Kladnik, Ljubno ob Savinji Siva ekonomija predstavlja nelojalno konkurenco, a vzroke za neplačevanje davkov bi težko navedla. O njih nisem razmišljala. Ne zdi se mi, da postaja goljufanje pri davkih nacionalni šport Slovencev, bi pa davčne blagajne verjetno zmanjšale utajo oziroma povečale plačevanje računov. Sicer pa bi zmanjšanje sive ekonomije pripomoglo k boljšemu življenju vseh državljanov, saj nam odžira varno starost in varno mladost. Rafko Bezovšek, Radmirje Siva ekonomija predstavlja nelojalno konkurenco. A k temu verjetno tudi sami pripomoremo, jaz namreč ne zahtevam vedno računa. Tisti, ki mi opravi storitev, pa se tudi ne »spomni«, da bi mi ga moral izstaviti. Da se je siva ekonomija oziroma utaja davkov tako razpasla, je delno kriva velika brezposelnost. Sicer pa bi davčne blagajne lahko zmanjšale sivo ekonomijo in posledično bi vsi skupaj lahko bolje živeli. Roman Čretnik ml.. Loke Goljufanje države pri davkih je postal že nacionalni šport Slovencev. Vzroki za sivo ekonomijo so neustrezni pogoji za normalno poslovanje, tu predvsem mislim visoke davke in ostale dajatve državi. Drugi vzrok pa je neizvajanje nadzora nad plačevanjem le-teh. Ponudniki storitev se, kot kaže, ne zavedajo, da goljufajo samega sebe, saj s tem, ko ne izdajo računa, ne prispevajo v skupno blagajno in iz nje v starosti ne bodo mogli dobivati pokojnine. Neizdajanje računov bi morali strožje nadzorovati in kaznovati. Janko Prislan, Šentjanž Preganjanje sive ekonomije se mi zdi brez smisla, saj bi država že v startu morala državljane pripraviti do tega, da bi prijavljali vse, kar naredijo. Tako pa so brezposelni primorali delati na črno. Delavci, da bi si izborili boljši košček kruha oziroma pokrili vse stroške, še po službi delajo nekje oziroma opravljajo storitve, za katere ne izdajo računov. Sicer pa bi morali inšpektorji izvajati bolj poostren nadzor nad vsemi, saj se dogaja, da računa ne dobiš, tudi če rečeš zanj. Antonija Reberšek, Pusto Polje Siva ekonomija predstavlja nelojalno konkurenco. Davčne blagajne bi verjetno zmanjšale utajo davkov. Kazni bi marsikoga odvrnile od tega, da ne bi izdal računa. Zdi se mi, da utaja davkov postaja nacionalni šport, a je k temu veliko pripomogla zastarela zakonodaja. V prvi vrsti bi morali izboljšati zakone, posledično bi s tem zmanjšali sivo ekonomijo, povečali zaposlovanje. Prav tako pa bi morali premoženje, za katerega ni dokazljivega izvora, zelo obdavčiti. Anka Sivec, Spodnja Rečica Dacarji in davki je enako, kot so tajkuni in sodstvo. Tako kot pri omenjenih ni rezultatov, jih tudi pri odpravi sive ekonomiji ne bo. Čeprav minister zatrjuje, da ima premalo ljudi, se mi zdi, da jih je številčno preveč, strokovnih pa premalo. Pozdravljam akcijo in kontrolo, ampak se mi zdi, da bi se inšpektorji morali lotiti tistih, ki imajo mali promet in visok življenjski standard. Je pa res, da je naša siva ekonomija postala moralna težava države. A to sivo ekonomijo reproduciramo tudi sami. Mi še nismo toliko zreli, odgovorni, niti vzgojeni, da bi vedno zahtevali račun. Sicer pa ima siva ekonomija večje možnosti razvoja na podeželju, kjer so si vsi v sorodu in se vsi med seboj poznajo. Bi pa lahko tisti podjetniki, ki morajo dati državi, kar ji pripada, lahko prijavili tiste svoje kolege, ki tega ne delajo. Zmanjševanje sive ekonomije bi bila dobra pot k boljšemu življenju v državi, saj bi tako posledično mi manj plačevali v zdravstveno blagajno, saj siva ekonomija odžira tako varno mladost kot varno starost. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo OBČINSKI SVET MOZIRJE 20 tisoč evrov za Golte KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Denarna pomoč za pet prosilcev Z željo po dokapitalizaciji je tudi mozirski občinski svet obiskal direktor podjetja Golte d.o.o. Ernest Kovač. Svetnikom je predlagal do-kapitalizacijo podjetja s strani občine v višini 20 tisoč evrov, kar so le-ti po krajši razpravi tudi sprejeli. Mozirska občina je bila doslej 2,48-odstotni lastnik družbe. Kovač je spregovoril o investicijah v preteklem letu in težavah, s katerimi se srečujejo zaradi slabe gospodarske situacije ter razlogih za dokapitalizacijo. Družba namreč ni insolventna in bi s sredstvi dokapi-talizacije lahko normalno poslovala in zagotovila pozitiven denarni tok. Z dokončanjem investicije v apart-majsko naselje ter prodajo in novo investicijo v šestsedežnico Kladje bi družba zagotovila pogoje za bistveno povečanje prihodkov. Kovač je podrobno predstavil tudi investicijo šestsedežnica. Projekt, s katerim bodo sodelovali na razpisu iz kohezijskih skladov, bo vodil Javni zavod Rdeča dvorana Velenje, ki je edini z možnostjo poračuna davka na dodano vrednost. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in turizem je projekt pozitivno ocenjen, financiranje pa bi bilo zelo visoko z njihove strani. Štefka Sem Vse več dijakov in študentov se sooča s pomanjkanjem finančnih sredstev. Tega se dobro zavedajo tudi v Klubu zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ), zato so pripravili razpis za dodelitev denarne pomoči študentom in dijakom v socialni stiski, s stalnim prebivališčem v Zgornji Savinjski dolini. KZSŠ je v sodelovanju s Športnim društvom Lipa iz Šmartne-ga ob Dreti in ob podpori Študentske organizacije Slovenije letos junija organiziral Dobrodelni večer v Šmartnem ob Dreti, kjer so s po- močjo obiskovalcev zbirali sredstva, za katera sedaj razpisujejo nepovratno denarno pomoč v višini 1000 evrov. Na razpisu nameravajo pomoč razdeliti med pet prosilcev, vsak bo prejel 200 evrov. Na razpis se lahko prijavijo kandidati s statusom študenta ali dijaka, ki izpolnjujejo pogoje razpisa. Več informacij o pogojih lahko najdejo na spletni strani kluba. Ker se v klubu zavedajo težke situacije mnogih, upajo, da jim ne bo težko in neprijetno izpolniti prijavnice. Štefka Sem Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2013 542 Aktualno JAVNA TRIBUNA V MOZIRJU PROTI PREDLOGU NEPREMIČNINSKEGA ZAKONA S hitrim sprejetjem davka na nepremičnine vlada zakrpati proračunsko luknjo V Mozirju je v ponedeljek, 4. novembra, Slovenska ljudska stranka pripravila prvo javno tribuno z zbiranjem podpisov peticije proti predlogu zakona o nepremičninah. Poleg predstavnikov pobudnikov peticije in prvopodpisnikov, se je tribune udeležilo veliko število ljudi, med njimi največ kmetov, obrtnikov in podjetnikov, katere bi nova obdavčitev občutno prizadela. V pestri razpravi so predstavili svoje težave, videnja in neumestnost zakona. Predsednik SLS Franc Bogovič je predstavil govornike in navzočim predstavil razloge za nasprotovanje zakonu. Kot prvo v stranki nasprotujejo, da bi bil sprejet po hitrem postopku zato, ker vlada nujno potrebuje sredstva za krpanje finančne luknje in se od davka nadeja 200 milijonov evrov. Velik problem vidi Bogovič tudi v tem, da država jemlje občinam avtonomijo nad davkom na nepremičnine, ki je v večini evropskih držav prihodek občin. Nad odzivom in številom zbranih podpisov je bil Bogovič zadovoljen, kajti že prvi dan so jih zbrali 6.000. Zbiranje podpisov je sicer simbolno dejanje, s katerim lahko državljani izrazijo nestrinjanje s predlagano uvedbo davka. DRŽAVNI ZBOR NI BOLŠJI TRG Tudi občine so razočarane nad davkom, izračunali so, da se jim jemlje 40 milijonov letno, hkrati bodo še same plačevale davek od javnih objektov, kar je unikum v Evropi. »Davek na nepremičnine je povsod davek občin, s tem se nam jemlje razvojna funkcija. Ključni problem je tudi v mehanizmu vrednotenja nepremičnin. Občine bi morale imeti lastni mehanizem, delamo pa uravnilovko, iz katere bomo izšli kot poraženci,« je povedal župan občine Litija Franci Rokavec. Predstavnik Civilne družbe za pravično Slovenijo dr. Mitja Štular je omenil, da država niti nima pravice se spuščati v to, kakšne nepremičnine ima kdo, kajti zanje je vsak že trikrat plačal davek. »Najprej davek od plače, nato dohodnino in še DDV za nakup materiala ali nepremičnine. Sedaj bi dodali še četrto obdavčitev.« Da se je vlada slabo lotila tega davka, kaže, da niso opravili primerljivih študij, koliko bi za podobne nepremičnine plačali v tujini. »Tudi trgovanje vlade s posebnimi interesnimi skupinami ne sodi v vlado, ampak na bolšji trg.« Štular je še dodal, da so po mnenju vlade očitno vsi, ki imajo nepremičnine, bogati, niso pa upoštevali, da imajo nekateri več otrok, in zaključil, da je predlog zakona velika neumnost, kateri se moramo vsi upreti. GOSPODARSTVO NE BO PRENESLO OBREMENITEV V imenu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je spregovoril Peter Pišek. Povedal je, da so obrtniki in podjetniki že tako preobremenjeni in da je to konec za številne, ki še vztrajajo, kajti dodatnih obremenitev ne bodo zmogli. V gospodarstvu je ogroženih 120 tisoč delovnih mest, kar država pripravlja s tem zakonom, pa je oderuško. sednik Liberalno-gospodarske stranke. »Zakon je nerazumen in izraz nerazumne davčne politike. Je pa posledica tega, da država ne pripravlja proračuna po zmožnostih gospodarstva, ampak po potrebi državnega aparata.« Dodal je, da se je letos že dvignil davek na dodano vrednost, prispevne stopnje za zdravstvo in da še vedno beležimo negativni trend gospodarske rasti. Zaradi vsakega nadaljnjega dviga davkov lahko pride v gospodarstvu do velikih težav. NAM GROZI PROPAD KMETIJ? Stanko Zagožen, predsednik slovenjgraške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je prebral pismo predsednika zbornice Cvetka Zupančiča z njegovim videnjem dav- Predsednik SLS Franc Bogovič (levo) je zadovoljen nad odzivom in številom zbranih podpisov, kajti že prvi dan so jih zbrali 6.000. (Foto: Štefka Sem) V Slovenski kmečki zvezi pri SLS menijo, da je predlog zakona trenutno slabo pripravljen in za slovenskega kmeta ni sprejemljiv. Kmet v sosednji Avstriji ima največ dva evra dajatev po hektaru kmetijskih površin, v Sloveniji bo ta znesek nekajkrat višji. Predlog je zanje nesprejemljiv, na to so opozarjali vlado, a niso bili uslišani. »Smo najšibkejši sektor, a zelo pomemben,« je dejal predsednik zveze dr. Stane Klemenčič. »Glas kmetov in gospodarstva se v zadnjem času slabo sliši,« je omenil Alojz Kovšca, pred- V peticiji je zapisano, da vzpostavlja zakon tiho nacionalizacijo slovenskega podeželja, uničuje konkurenčna slovenska podjetja, obrti in kmetijstvo, ogroža mirno starost starejših lastnikov nepremičnin z nizkimi prejemki, ki so v preteklosti že nekajkrat plačali davke, jemlje finančno avtonomijo občinam in vzpostavlja grobo centralizacijo države. Peticijo lahko oddate preko spleta na občinah in na območni obrtno-podjetniški zbornici. ka. Sam je dodal, da to, kar počne naša država, nima nobene veze s kmečko logiko. »Subvencije, ki jih dobivamo sedaj, bomo vrnili v obliki davka, kmetijske nepremičnine pa bodo počasi razprodane veleposestnikom, saj mnogi ne bodo zmogli dajatev.« Svoje mnenje je podal tudi prof. dr. Franc Zagožen, ki je napisal odprto pismo vladi. »Nepremičninski davek je groba žalitev skupine prebivalstva in predlog je neustaven,« je povedal in dodal primerjavo med obremenitvami avstrijskega in slovenskega kmeta, le-ta naj bi bila po novem štirikrat višja. Dodal je še, da se vračamo v čase Marije Terezije, takratni čas samovolje in zemljiških gospodov, v sedanjosti čas vladne samovolje. V razpravo so se s konkretnimi težavami in predlogi vključili tudi ljubenski in gornjegrajski župan, Franjo Naraločnik in Stanko Ogradi, ter 543 Savinjske novice št. 43, 25. oktober 2013 Aktualno, Organizacije V razpravi so kmetje izpostavili primerjavo med obdavčitvijo slovenskega in avstrijskega kmeta. Obdavčitev bo pri nas štirikrat višja. (Foto: Štefka Sem) direktor Zgornjesavinske kmetijske zadruge Mozirje Andrej Presečnik. Poslanec Jakob Preseč- nik pa je dejal, da je dala razprava dobre napotke za tiste, ki bodo o zakonu odločali. Računa na razumne popravke ter da bo peticija in razprava prinesla spremembe zakona. KRITIČNI KMETJE IN OBRTNIKI Sodelujoči v razpravi so izpostavili obdavčitev športnih objektov, za katera društva največkrat skrbijo s prostovoljnim delom. Sedaj bodo za igrišča in objekte še plačevali. Kdo bo potem sploh še hotel delati, se je vprašal razpravljavec. Številni so izrazili dvome v GURS-ovo metodologijo izračunavanja vrednosti, mnenje sodelujočega je bilo, da so na izračun vplivali dejavniki, kot so strankarska pripadnost, priimek, status in podobno. Lastnik gozda je omenil, da zanj na primer pri nabiranju gob veljajo ista pravila, kot za druge, ki se sprehajajo po njegovem gozdu, davek bo pa plačeval sam in ne tisti, ki gozdne sadeže nabirajo. Prav tako je udeleženec menil, da se gozdne živali zastonj pasejo na njegovi zemlji, »profit« od nje in hkrati njega pa imajo lovci. Kmetje so izpostavili razne odloke, po katerih so morali graditi gnojišča, pa večje hleve zaradi standardov. Že takrat so bili udarjeni po žepu, sedaj bodo še enkrat, saj so njihove nepremičnine sedaj večje. Prav tako je padla kritika na vlado, da želijo zakone spreminjati vsakih nekaj mesecev, medtem ko v nekaterih »resnih« državah pripravijo zakone tako dobro, da zdržijo tudi sto in več let. DAVEK NA POŠTENJE Prav gotovo pa je tudi po mnenju mnogih udeležencev najbolje opisal trenutno zadevo Milan Lipnik iz Mozirja. Dejal je: »Davek na nepremičnine imenujem davek na poštenost. Kdor je svoje nepremičnine pošteno prijavil, bo tudi pošteno plačal. Ali vlada s tem podpira po- štenost? Če jo, naj pove, kako. Hkrati je vlada tudi že vnaprej določila, da tisti, ki ne bodo mogli plačati, lahko plačilo odložijo na dediče. Kar smo pridelali z žulji, bodo sedaj za nami plačevali še otroci. Od kod pa, saj nimajo nobene prihodnosti.« In nekdo je dodal, da zakon, kjer se že vnaprej predvideva, da državljani ne bodo mogli poravnati davka zanj, ne more biti dober zakon. Štefka Sem NEPREMIČNINSKI DAVEK TRKA NA VRATA SLOVENCEV Opozicijski poslanci opozarjajo na prehitro sprejemanja nepremičninske zakonodaje Kot smo v Savinjskih novicah že poročali, so koncem oktobra potekali intenzivni pogovori ter pogajanja med vladno koalicijo ter vladno stranko Desus, ki se je opirala na mnenje vodstva Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) v zvezi s sprejemom nove nepremičninske zakonodaje. Ob popuščanju obeh strani so dosegli kompromis in je koalicija podprla postopno uvedbo davka na nepremičnine. ZBIRANJE PODPISOV DRŽAVLJANOV Proti sprejemanju zakona v državnem zboru po hitrem postopku pa so se uprle številne nevladne ustanove, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije, Obrtno-podje-tniška zbornica Slovenije, SLS in drugi. Potem ko se je stranka Desus dogovorila z vodstvom ZDUS, opravila razgovore in pogajanja z vladno stranjo, se je predlagatelj »usklajenega« zakona odločil, da pošlje v državni zbor različico predloga zakona o davku na nepremičnine, po kateri bi naj v prihodnjem letu plačali 80-odstotno vrednost odmerjenega davka, v letu 2015 za 10 odstotkov višjo in leta 2016 ter dalje stoodstotni predlagani znesek takšnega davka. Da bi zakon lahko stopil v veljavo s prvim dnem prihodnjega leta, je državni zbor predlagal proceduro sprejema zakona po hitrem postopku, to pa je razburilo del slovenske javnosti in opozicijsko stranko SLS, da so s ponedeljkom pričeli zbirati podpise v podporo peticiji proti tako pripravljenem osnutku zakona oziroma proti sprejemanju po hitrem postopku. NUJNEMU POSTOPKU NASPROTUJEJO OPOZICIJSKI POSLANCI Vodje koalicijskih poslanskih skupin, med njimi tudi vodja poslancev Desusa Franc Jur-ša, so podprli nujni postopek, medtem ko so mu nasprotovali opozicijski poslanci, ki so opozorili na pretirano hitenje. Nujnemu postopku je nasprotoval tudi vodja poslancev NSi Matej Tonin, vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je prav tako nasprotoval in poudaril, da poskušajo na vsak način izigrati poslovniška določila o obravnavi zakonov ob prepoznem sprejemanju predlogov tako pomembnih zakonov. Kot je sklenil kolegij predsednika državnega zbora Janka Vebra, bodo predlog zakona o davku na nepremičnine obravnavali po nujnem postopku, razen če bo državni svet na osnovi uspešno predložene peticije državljanov postopek ustavil. V podporo uspešnemu zbiranju peticij so od ponedeljka dalje po vsej državi potekale javne tribune. Jože Miklavc \ Pustni čas pred vrati Na platoju Trga osamosvojitve bodo člani mozirske pustne bratovščine 11. novembra ob enajsti uri in enajst minut s pokom iz topa oznanili začetek pustnega časa. Ob tej priložnosti bodo predstavili novo pustno kraljico, pustni župan pa bo poskrbel za krst mladega vina. Predsednik bratovščine Marko Pre-sečnik obljublja vsem udeležencem dogodka prijeten družaben dan, poln veselja, pečenega kostanja, mladega vina in dobre glasbe s strani skupine glasbenikov. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 45, 8. november 2013 7 Iz občin, Gospodarstvo MODNA OBLIKOVALKA IZ MOZIRJA VEDNO BOLJ PREPOZNAVNA Urška Marolt s svojo blagovno znamko Martise OBČINSKI SVET LUČE Sprejeli odloka o zdravstvu in zavrnili elaborata o pitni vodi in odplakah Konec oktobra se je na seji sestal lučki občinski svet. Na dnevnem redu so imeli več točk, med drugim so obravnavali predlog elaboratov o oskrbi s pitno vodo in odvajanju odpadne vode, ki jih je pripravila Komunala Mozirje. Svetniki so elaborata zavrnili. Obravnavali so tudi predloga odlokov o javnem zdravstvu v dolini ter oba potrdili. Direktor Javnega podjetja Komunala Mozirje Andrej Ermenc in vodja računovodske službe Darja Planinšek sta svetnikom predstavila elaborata obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadne vode. S tema dokumentoma se po pojasnilih predstavnikov Komunale ne ureja samo cen, temveč tudi usklajuje nekatere dosedanje predpise. Planinškova je ob tem opomnila, da se cene dolga leta niso spreminjale, medtem ko so se stroški vhodnih elementov nenehno dražili. Skupaj z direktorjem sta predstavila izračun novih položnic v več variantah, saj je župan Ciril Rosc nameraval kasneje predlagati občinskemu svetu, da se odloči za subvencioniranje omrežnine. V razpravi je svetnik Jernej Plankl menil, da so podražitve precejšnje in je zato v dvomih, ali elaborata potrditi. V nadaljevanju je svetnik Blaž Voler izpostavil nekatere nedoslednosti, ki so po njegovem v elaboratih. Opozoril je predstavnika Komunale, da pravilnik določa, naj bodo izračuni narejeni za vsako posamezno občino. Po zaključeni razpravi je župan dal sprejem elaboratov na glasovanje, vendar nobeden od svetnikov ni glasoval za potrditev. Župan je nato predstavil še predlog odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje in odloka o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v tem zavodu. Z obema dokumentoma so se svetniki strinjali in ju tudi potrdili. Marija Lebar Že res, da so bile zadnje modne smernice in najnovejši način oblačenja nekdaj ženske zadeve, toda vedno večkrat opazimo, da se modi podrejajo tudi moški. Modna oblikovalka Urška Marolt iz Mozirja, ki postaja vedno bolj prepoznavna v slovenskem prostoru, meni, da je od vsakega posameznika odvisno, kakšen stil bo izbral, ne glede na to, ali je moški, ženska, star, mlad ali prihaja iz mesta ali iz podeželja. Odkar je kot samostojna podjetnica odprla studio na Šolski ulici v Mozirju, svetuje ljudem individualno in izdeluje oblačila, ki so jim pisana na kožo. Spomladi sta s hčerko Martino na trgu predstavili novo blagovno znamko Martise in se še približali načrtom prodreti v tujino. ŠESTNAJST LET V ELKROJU, NATO SAMOSTOJNA POT Urška Marolt je po študiju modnega oblikovanja šestnajst let delala v Elkroju kot modna oblikovalka in produktni vodja v serijski proizvodnji hlač. »Tam smo ogromno delali in se veliko naučili. Ko pa sem leta 2001 šla na svoje, sem se začela ukvarjati še z oblikovanjem ostalih oblačil. Na trgu sem se morala takoj znajti, se prilagoditi, si poiskati posel in se dokazati. Začela sem pripravljati kolekcije samostojnim podjetnikom, nato pa še podjetjem, kot so Elan, Labod in Toper.« Sodelovala je tudi s televizijo POP TV, kjer je izdelovala oblačila voditeljem informativnih oddaj, svoj pečat je pustila tudi pri oddajah Slovenija ima talent in X faktor. Ves čas sode- Modna oblikovalka Urška Marolt je že dvanajst let samostojna podjetnica. V tem času je sodelovala s podjetji Elan, Labod in Toper, poleg tega je pustila svoj pečat pri oddajah Slovenija ima talent in X faktor. (Foto: osebni arhiv) lovanja z omenjenimi podjetji je vzporedno izdelovala oblačila svojim prijateljicam. Kmalu je ljubiteljsko oblikovanje preraslo v izdelavo oblačil po meri. Ko pa je bilo konec sodelovanja s podjetji, je poiskala večje projekte in začela sodelovati s hoteli in izdelovati oblačila za uslužbence, kar poleg vsega drugega počne še danes. BLAGOVNO ZNAMKO MARTISE PRIPRAVILI S HČERKO MARTINO Letos spomladi sta z Martino na trgu predstavili blagovno znamko Martise, ki je na prodaj v Ljubljani, Portorožu in Rogaški Slatini. Poletna Tega, da kdo resno misli, ni videti v velikih sklepih, ampak v drobnem vsakdanjem delu. Romano Guardini Blagovna znamka Martise, ki jo je oblikovala Urška Marolt s hčerko Martino, spada v srednji do srednji višji cenovni razred in je opredeljena kot fini casual. (Foto: osebni arhiv) 545 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Gospodarstvo, Iz občin kolekcija je bila dobro sprejeta, zato je sedaj na trgu že zimska. »Ženska kolekcija Martise spada v srednji do srednji višji cenovni razred in bi jo opredelila kot fini casual. Namenjena pa je vsem ženskam, ki se najdejo v njej. Vse je izdelano v Sloveniji, vsak kos posebej je unikaten. Z njo želimo prodreti tudi v tujino.« Odločitev hčere za študij modnega oblikovanja jo je presenetila, hkrati pa tudi razveselila in jo je pri tem podprla. »Videla sem, da ji študij leži, da uživa v oblikovanju. Sedaj pa že skupaj delava, se pri tem veliko pogovarjava in imava utečen sistem sodelovanja. Ona določene stvari dobi od mene, jaz pa od nje.« BREZ KONKURENCE IN S SPLETNO PRODAJO Urška Marolt konkurence ne jemlje kot takšno, saj ima vsak oblikovalec svoj stil in ljudje si izberejo takšnega, ki jim ustreza. »V Midasu, kjer prodajamo Martise, nas je pet oblikovalcev, ki imamo razstavljene kolekcije, in nikoli ne pomislim, da so moja konkurenca. Vsak zase je individuum, tako kot naši kupci.« Strankam želi svoja oblačila še približati, zato ima v načrtu spletno prodajo. Pravi, da bo potezo naredila premišljeno, zato še ne ve točno, katere artikle bo prodajala, najverjetneje bodo to športna oblačila. STRANKE PRIHAJAJO IZ VSE SLOVENIJE »Zgornjesavinjčanke imajo vedno boljši stil. Vse se je spremenilo na boljše, mlajše osebe so vedno bolj urejene, tudi vse je dostopnejše, tako za kupiti kot za videti. Lažje je kopirati stil, saj se preko interneta vse dobi in vidi. Omejitev so le finance in okus.« Stranke največkrat naročijo več kosov, ki se ujemajo. Lahko so to jakna, hlače, kostim, tunika, srajčke, razni kosi, ki jih potem lahko kombinirajo. K njej prihajajo ljudje iz vse Slovenije, tako ženske kot tudi moški. »Fantje pridejo na primer po obleko za maturantski ples. Velikokrat jim dimenzije v trgovini ne ustrezajo, nekateri pa bi enostavno radi drugačen model obleke od drugih. Enako je s poslovneži. Moški se težko odpravijo po trgovinah, zato se potem, ko vidijo, da lahko dobijo obleko po meri in izpustijo dolge mučne ure nakupovanja po trgovinah, vračajo nazaj. Nekateri moški potrebujejo poseben kroj hlač in drugačno velikost suknjiča, česar v trgovini ne dobijo, jaz pa jim to željo lahko izpolnim in naredim.« DOBER OBLIKOVALEC ZNA PRISLUHNITI STRANKI Nekatere stranke vedno nosijo točno določen kroj hlač, ki ustreza njihovi postavi, četudi trenu- tno niso moderne. »Stranke z močnejšo postavo ne morejo nositi ozkih hlač, ki so letos v modi, saj jim ne ustrezajo, zato jim izdelam ravne ali cevaste, kot si želijo, in se potem z vzorčki, materialom in detajli približam trenutnim trendom.« To zimo bodo sploh moderni materiali z raznimi premazi, metalnimi nitkami, s čipko, kašmir-jem, tiski in floki, nosili se bodo žakarni vzorci, hlače s potiskom, umetno usnje, tunike, obleke in enobarvni suknjiči. Veliko bo barvitega in umirjenega tiska. Do izdelave oblačila po meri traja običajno štirinajst dni. »Jaz pripravim material, ga prinesem stranki, ki si ga izbere, nato zrišem skice in ko izberemo najboljšo, začnemo izdelovati oblačilo. Pri tem mi pomagajo šivilje, ki so izvrstne in resnično lepo šivajo. Dober tim je težko najti in to traja kar nekaj časa. Žal je vedno manj dobrih šivilj.« Modni oblikovalci ne poznajo osemurnega delovnika. Poleg izdelovanja oblačil so veliko na terenu, kjer nakupujejo material, se dogovarjajo za posle in spremljajo modne trende. Kljub napornemu delovniku pa Maroltova še vedno najde čas, da si napolni baterije. »Moja sprostitev je šport. Hodim na zumbo, pilates in veliko tečem. Takrat najlažje rešim kakšno težavo, saj lahko v miru razmišljam.« Katja Remic Novak OBČINSKI SVET LJUBNO Sprejeli odloka o zdravstvu in se seznanili z delom osrednje knjižnice Občinska uprava občine Ljubno je svetnikom v obravnavo ponudila rebalans letošnjega proračuna, ki ga je občinski svet tudi potrdil. Na oktobrski seji so poleg tega obravnavali še predloga odlokov o zdravstvu, o delu Osrednje knjižnice Mozirje pa sta poročali direktorica knjižnice Petra Širko Poljanšek in računovodkinja Suzana Renko. PRVI KREDIT V OBSTOJU OBČINE LJUBNO Župan Franjo Naraločnik in ra-čunovodkinja Marija Potočnik sta svetnikom predstavila predlog rebalansa proračuna. Kot je povedala Potočnikova, je rebalans pripravljen uravnoteženo, gre pa večinoma za prerazporeditve med posameznimi proračunskimi postavkami. V predlogu je predviden tudi kratkoročni premostitveni kredit za projekte, za katere bo po realizaciji država denar povrnila. Ob tem je podžupanja Anka Rakun pripomnila, da je to prvi kredit, odkar obstaja občina Ljubno. Ven- Direktorica knjižnice Petra Širko Poljanšek (desno) in računovodkinja Suzana Renka sta zagotovili, da s sredstvi ravnajo skrajno racionalno. (Foto: Marija Lebar) dar po njenih besedah ni razloga za odlokov o ustanovitvi Javnega za- skrb, saj gre le za kratkoročna premostitvena sredstva, občina pa je od države že prejela sklep o sofinanciranju teh projektov, ko bodo podani ustrezni zahtevki. Svetniki so nato glasovali za potrditev rebalansa. SPREJELI PREDLOGA Dr. Boštjan Brezovnik iz inštituta Lex localis je predstavil predloga voda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje in o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje pravic v tem zavodu. Oba predloga sta bila sprejeta. Predstavnik podjetja Ing Invest Dušan Zekovič in v. d. direktorice JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom Darja Es sta svetnike seznanila z dokumentom identifika- cije investicijskega projekta (DIIP) prenove in izgradnje prizidka zdravstvene postaje v Nazarjah. Pri tem je Esova poudarila, da je za nadaljnje delovanje javnega zdravstva v dolini ureditev omenjenih prostorov nujna. V KNJIŽNICI RACIONALNI Z MATERIALNIMI STROŠKI Na prejšnjih sejah so občinski svetniki izpostavili sredstva za delovanje Osrednje knjižnice Mozirje, ki so po mnenju nekaterih zelo visoka. Zato sta direktorica knjižnice in predstavnica računovodskega servisa svetnike seznanili s poslovnim poročilom. Delovanje javnih knjižnic, ki ga zagotavljajo občine iz svojih sredstev, je urejeno s predpisi države. Prav tako so s predpisi določene višine plač, na katere ni mogoče vplivati. A po besedah direktorice Petre Širko Poljanšek se v njihovi knjižnici obnašajo zelo racionalno, kar se tiče materialnih stroškov, na katere imajo vpliv. Marija Lebar Savinjske novice št. 45, 8. november 2013 9 ZDRUZEVANJE UPRAVNIH ENOT Bomo hodili po orožne liste in gradbena dovoljenja v Celje? Notranje ministrstvo napoveduje reorganizacijo sedanjih upravnih enot. Predvidenih je osem upravnih okrajev, sedanje upravne enote, med njimi tudi mozirska, bi izgubile precej pristojnosti, ki bi jih morali naši občani urejati v Celju. Regionalizacija upravnih enot bi za tukajšnje ljudi v resnici pomenila večjo odmaknjenost storitev, ki jih sedaj poiščejo v Mozirju in ki so dovolj kakovostne. PO NOVEM UPRAVNI OKRAJI Upravni okraji naj bi se uvedli kot vertikalna povezava sedanjih 58 upravnih enot v osem upravnih okrajev. Cilj uvedbe teh okrajev je po besedah predlagateljev prenova oziroma uskladitev delovanja upravnih organov na regionalni in lokalni ravni. Sedanjih 58 upravnih enot deluje od leta 1995. Na prvi stopnji odločajo o upravnih zadevah, opravljajo naloge, ki spadajo v področje osebnih listin in dovoljenj ter izvajajo druge upravne postopke s področja gospodarstva, kmetijstva, prostora in podobno. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA POD CELJE Po trenutno znanem predlogu bi upravni okraji pričeli delovati s prvim januarjem 2015. Upravni okraj Celje naj bi združil upravne enote Celje, Laško, Žalec, Mozirje, Velenje, Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice in Šentjur. Upravne enote izven sedeža okraja bi obdržale naziv upravna enota in bi še naprej opravljale večino storitev za državljane in funkcijo vstopne točke, organizacijsko pa bi delovale kot izpostave upravnega okraja. Predlagatelji uvedbe upravnih okrajev zagovarjajo stališče, da je cilj prenove javne uprave na teritorialni ravni izboljšanje storitev za državljane in gospodarstvo. Dosegli naj bi se tudi nižji stroški in večja učinkovitost, predvsem pa večja kakovost storitev za državljane. KAKŠEN JE ODZIV V MOZIRJU? V Upravni enoti Mozirje so se podobno kot drugod odzvali na predlagane spremembe. Menijo, da je reorganizacija upravnih enot v tem času povsem nepotrebna, saj so vsi dosedanji ministri zagovarjali upravne enote in jih dajali za vzor ostalim organom, tako po kakovosti kot po strokovnosti. Strokovnost je na upravnih enotah zelo visoka, kar kažejo tudi izvedene ankete med uporabniki storitev. Po njihovem je komunikacija med uporabniki in zaposlenimi na nivoju, ki omogoča, da uporabnik dobi vse potrebne informacije za nadaljnji postopek in se s tem skrajšujejo roki odločanja. Postopki so lahko najbolj učinkovito vodeni, če ima uporabnik možnost osebno Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale: »Najbolj bodo reorganizacijo upravnih enot občutili uporabniki naših storitev in ne želimo si nezadovoljnih ljudi, saj smo se predolgo trudili, da smo dosegli rezultate na področju kakovosti storitev.« (Foto: ML) OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE ali čim tesneje sodelovati v postopku oziroma z uradno osebno, ki postopek vodi. Najbolj pomembno pa je dejstvo, da so storitve državljanom dostopne, čeprav že sedaj nekateri za pot do Mozirja prevozijo 40 ali več kilometrov, pot do Celja pa je bistveno daljša. PREDNOST - VSE SLUŽBE POD ENO STREHO Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale meni: »Ob nameravani spremembah ne gre spregledati dejstva, da so za našo dolino vsi državni organi, lokalne skupnosti in zavodi združeni pod eno streho, v upravnem centru Mozirje. Žalosten je pogled na prazne pisarne davčne uprave in ne želimo si še več praznih prostorov. Najbolj bodo reorganizacijo upravnih enot občutili uporabniki naših storitev in ne želimo si nezadovoljnih ljudi, saj smo se predolgo trudili, da smo dosegli rezultate na področju kakovosti storitev.« KATERE PRISTOJNOSTI BI BILE PRENESENE Po prvih, sicer neuradnih informacijah se je govorilo o prenosu nekaterih področij v pristojnost upravnih okrajev. Tako naj bi za nas v Celju urejali področja, kot so gradbene zadeve, tujci, državljanstva, orožje, društva. Na ministrstvu o teh odločitvah še ni dokončnih predlogov. Formirane so delovne podskupine, ki še iščejo ustrezne strokovne rešitve. Marija Lebar Novi obrtniki brez obvezne članarine, stari lahko izstopijo Obrtnikom in podjetnikom se od 28. oktobra ni treba več obvezno vključevati v Obrtno-podje-tniško zbornico Slovenije (OZS), saj od tedaj velja le še prostovoljno članstvo. V zbornico je bilo doslej vključenih 50.000 članov, že pred rokom jih je izstopno izjavo podalo tri tisoč. V obrtno-podjetniški zbornici so na skupščini sprejeli nižjo članarino, ki prične veljati s prostovoljnim članstvom. Samozaposleni bodo po novem plačevali 18 evrov na mesec, tisti z zaposlenimi delavci 27 evrov, za člane, ki opravljajo domačo in umetnostno obrt, pa bo članarina 10 evrov na mesec. Predsednik upravnega odbora OZS Branko Meh je mnenja, da kljub prostovoljnemu članstvu osip članov ne bo večji kot za deset do dvajset odstotkov. »Zbornica bo znova postala tisto, kar je nekoč bila. Pred 45 leti ali celo nekaj več so se obrtni- ki in podjetniki združili zato, ker so želeli sogovornika državi, nihče jih k temu ni silil s članarino. Prav iz tega izhajam tudi sam. Želim, da je zbornica tudi s prostovoljnim članstvom naravnana na to, da dela za članstvo, da imajo obrtniki in podjetniki v zbornici svojega zagovornika. Če obrtniki ne bi imeli zbornice, bi bila zakonodaja za obrtnike in podjetnike bistveno slabša,« je za Dnevnik povedal Meh. V območnih obrtno-podjetniških zbornicah, ki jih je 62, si bodo prizadevali, da prostovoljno članstvo ne bo ogrozilo njihove nadaljnje dejavnosti. Območne zbornice so samostojne pravne osebe, imajo svoje organe in zato bo odločitev v njihovih rokah. Meh upa, da bo sistem lahko deloval tako kot doslej, če ne, pa bo zagotovo potrebna reorganizacija. Štefka Sem 10 Savinjske novice št. 45, 8. november 2013 Gospodarstvo, Organizacije KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Dan odprtih vrat na posestvu Turn privabil množico obiskovalcev Na pobudo ministrstva za kmetijstvo in okolje slovenske kmetije in pridelovalci odpirajo vrata za obiske in ogled. V soboto, 26. oktobra, je dan odprtih vrat pripravila tudi šaleška kmetijska zadruga. Obiskovalce so povabili na svoje posestvo Turn, kjer so jim pokazali sadovnjake in predelavo sadja ter pripravili degustacijo ekološkega govejega mesa. VSE VEČ PREDELANEGA SADJA Kljub temu, da je letošnja sušna letina skoraj prepolovila pridelek jabolk, so obiskovalci, ki so se odzvali v res lepem številu, imeli kaj videti in tudi poskusiti. Sveža jabolka, jabolčni sok izpod stiskalnice, jabolčni krhlji, tudi taki s cimetom, in jabolčni čips so vabili na stojnicah in vsakdo je segel po kateri od naštetih dobrot. Še posebej so šle v tek, ker so pridelane integrirano, to je na potrošniku in naravi bolj prijazen način z minimalno uporabo kemije. ZAUPANJE V LOKALNO HRANO RASTE Vse našteto si je ogledala tudi predstavnica kmetijskega ministrstva Štefi Videčnik. Povedala je, da je cilj ministrstva promocija lokalne hrane in dvig zaupanja potrošnika v tako pridelano hrano, ker zagotavlja sledljivost in kratko prehrambeno verigo do potrošnika. Na pobudo za dneve odprtih vrat so se po besedah Videčnikove partnerji dobro odzvali. Po njenem se zaupanje v pridelano hrano v domači okolici med potrošniki veča, čeprav je zanjo včasih treba plačati nekaj več. Prednost je v neoporečnosti in v tem, da so taki pridelki dozore- li na njivi ali drevesu in ne v času transporta, kot se dogaja s pridelki uvoženimi iz daljnih dežel. Pomemben je podatek, da uvozimo za 1,8 milijarde evrov hrane, ki bi jo lahko pridelali doma in tako podprli 10.000 novih delovnih mest. ŠIRJENJE SADOVNJAKOV ŠE V EKOLOŠKO PRIDELAVO Direktor zadruge Ivan Drev je v nagovoru povedal, da nameravajo sadovnjake in predelavo sadja še širiti. Pri tem se bodo lotili ekološke pridelave jabolk. Na sedanjih nasadih že imajo nekaj protitočnih mrež, namestili pa jih bodo še na preostalih površinah. Prav tako bodo uredili namakalne sisteme. Vsi napovedani ukrepi naj bi pripeljali do tega, da bi v prihodnje pridelek jabolk podvojili. POZORNOST DRUŽBENI ODGOVORNOSTI Drev je dejal: »Ne pišemo velikih zgodb, pomembni so tudi mali koraki. So pa naše zgodbe naravnane tudi v družbeno odgovornost. Pri odpiranju novih delovnih mest ne pozabljamo na invalide in jim damo priložnost zaposlitve. Prav tako ne pozabljamo na humanitarnost. Ko smo pred časom začeli z odkupom in prodajo ekološko pridelanega govejega mesa, smo obljubili del sredstev od prodaje nameniti v dobrodelne namene. V kratkem bo znani telovadec, dvakratni svetovni prvak Mitja Petkovšek na pediatrični kliniki v Ljubljani na slovesnosti predal donacij-ski ček v višini 1.100 evrov.« Marija Lebar Obiskovalci, ki so se odzvali v res lepem številu, so imeli kaj videti in poskusiti. (Foto: Marija Lebar) DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUCE Lesena lepotica vabi k obujanju spominov Izgradnja skorjevke je največji projekt Društva upokojencev Luče doslej. V društvu so zelo ponosni, da so se s skorjevko in domačimi običaji letos predstavili tudi na mednarodnem sejmu obrti in podjetnosti v Celju. Skorjevke so v davnih časih gradili gozdarji, da so se lahko med delom v gozdu in po njem v njih spočili in se družili ob petju ob zakurjenem ognjišču. Predsednica DU Luče Tinka Kladnik je o izgradnji skorjevke povedala: »Veliko prijetnih in nepozabnih zgodb je že ostalo zapisano v ljudeh, povezano z njo, in to želimo po dolgih letih odsotnosti olcerske tradicije spet obudili tako, da smo lani na osrednji občinski prireditvi pripravili manjšo razstavo starih eksponatov, kuhali na lesenem ognjišču, ponudili olcerske jedi ter povedali več o življenju olcerjev v skor-jevkah. Danes je skorjevka zgodovinsko kulturni spomenik, ki stoji pred občinsko zgradbo v Lučah in za katero imata največ zaslug gradi- telja in člana društva Jušk in Jakč - Jože in Jaka Zamernik.« Po besedah tajnice DU Luče Anice Podlesnik in predsednice Tinke Kladnik je skorjevka z vso izvirno opremo postala zanimiva turistična točka, v kateri se obudijo spomini na davne čase ali se oblikujejo zgodbe in doživetja novih dni, pa naj je odeta v sonce ali pokrita s snegom. »Lesena lepotica, pokrita s smrekovim lubjem, vabi vse, da postojite ob njej, se družite in začutite življenje in spomine prednikov.« Majda Meško Skorjevka lučkih upokojencev je krasila razstavni prostor na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. (Foto: Ciril M. Sem) I Savinjske novice št. 45, 8. november 2013 11 Kultura, Ljudje in dogodki GLASBENA ŠOLA NAZARJE Simfoniki iz Velenja s koncertom počastili jubilej Na koncertu Simfoničnega orkestra Glasbene šole Velenje je kot gostja nastopila Patricija Fajdiga, bivša učenka Glasbene šole Nazarje, ki študij flavte uspešno nadaljuje v Linzu v Avstriji. (Foto: Tatiana Golob) Na predzadnji prireditvi, ki jo je Glasbena šola Nazarje organizirala v okviru praznovanja 20. obletnice svojega samostojnega delovanja, je Nazarje obiskal Simfonični orkester GŠ Fran Ko-run Koželjski Velenje, ki deluje pod dirigentsko taktirko Danice Koren. Koncert se je odvil v domu kulture v torek, 22. oktobra, gostja na prireditvi je bila flavtistka Patricija Fajdiga iz Mozirja. Zbrane je pozdravil ravnatelj nazarske glasbene šole Jernej Marinšek in jim namenil nekaj besed o letošnjem praznovanju jubileja ter jih povabil na zaključno prireditev, slavnostni koncert, ki bo 13. decembra. Nato je predstavil glasbenike iz Velenja. Po njegovih besedah v našo dolino niso bili povabljeni po naključju. Obe glasbeni šoli namreč druži skupna zgodovina, saj je v Zgornji Savinjski dolini najprej delovala dislocirana enota velenjske GŠ za poučevanje kitare, harmonike in klavirja. Ta je bila pravzaprav prvi »krivec« za kasnejši razvoj poučevanja glasbe v dolini in nato ustanovitev samostojnega zavoda GŠ Nazarje. Danes šoli še vedno zelo dobro sodelujeta, kar je v svojem nagovoru potrdil tudi dolgoletni ravnatelj GŠ Velenje Boris Štih. Učiteljem, učencem in njihovim staršem je ob jubileju čestital, nato pa jih prepustil glasbenim užitkom. Orkester je pripravil všečen glasbeni program, sestavljen iz znanih melodij skladateljev Vivaldija, Devienna ter Hačaturjana. Na od- BOHAČEV TOPLAR Darovi Konec oktobra so na nazarski kmečki tržnici v Bohačevem toplarju pripravili zanimivo predstavitev. Razstava gob je dopolnila jesensko ponudbo tamkajšnjih prodajalcev domačih pridelkov in izdelkov. Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili nasvetom o gobah in gobarjenju, ob glasbi Ljudskih pevk Pušeljc pa so se tudi zavrteli in tako s plesom preganjali mraz. Zamisel o gobarski razstavi je predlagal Franc Mikek, tržnični ponudnik, sicer pa član Gobarskega društva Ajdovec Gornji Grad. Za idejo so bili tudi ostali ponudniki in hitro so skupaj pripravili razgiban dogodek. Kljub letos ne najbolj radodarni gobarski sezoni so jih gobarji nabrali toliko, da so z njimi napolnili dve razstavni mizi. Pri vsaki vrsti je bil napis z imenom in oznaka o uži-tnosti, neužitnosti ali strupenosti gobe. Poleg so predstavili tudi lepo zbirko gobarske literature. Več o pravilnem nabiranju gob in o bontonu pri nabiranju in v gozdu, ki se ga mora držati vsak obiskovalec gozda, je povedal predsednik društva Janez Fale. Odgovarjal je na številna vprašanja obiskovalcev in dodal tudi precej lastnih izkušenj iz bogate gobarske prakse. ru so se predstavili solisti Nina in Špela Oder, Gaja Ana Zvonar, Barbara Horvat, Karin Lešnik, študent violine v Gratzu Edin Okic ter bivša učenka GŠ Nazarje Patricija Fajdiga, ki je letošnjo jesen kot zelo uspešna flavtistka priče- la s študijem na Univerzi Antona Brucknerja v Linzu v Avstriji. Mentorja nastopajočih solistov, razen Fajdigove ter Okica, sta Danica Koren in Igor Ulokin. Tatiana Golob jeseni popestrili tržni dan Razstavo so pripravili člani Gobarskega društva O pomenu tokratnega dogodka in o izjemni prednosti, ki jo potrošnikom Zgornje Savinjske doline prinaša nazarska kmečka tržnica, je spregovorila županja Majda Podkrižnik. Menila je, da se vse bolj zavedamo, da je lokalno pridelana hrana, ki ima do kupca čim krajšo pot, tudi najbolj zdrava in okolju prijazna. Zato je povabila vse, ki jim je do kakovostne ponudbe, da se Ajdovec iz Gornjega Grada. (Foto: Marija Lebar) oglasijo na nazarski tržnici. Zabavni del programa so oblikovale članice skupine Pušeljc. Z ubranim petjem in na vedro noto uglašenim programom so razvajale obiskovalce, ki so celo zaplesali. Ponudniki so za vse pripravili tudi pokušino domačih dobrot. Marija Lebar 12 Savinjske novice št. 45, 8. november 2013 Zgodovina in narodopisje Slovensko hranilništvo -temelj narodnega razvoja (2) Piše: Aleksander Videčnik Uvodoma bo kar prav, da objavimo nekaj misli o hranilništvu, ki so jih zapisali vidni možje iz vrst pobornikov za razvoj slovenskega gospodarstva. »Največ narodno-gospodarske važnosti so pa denarni zavodi in na tem polji še pred kratkim naš narod ničesar ni storil. Šele ko se je izdala postava o pridobitnih in gospodarskih zadrugah, je začel naš narod si ustanavljati lastne denarne zavode, to je posojilnice ... Izkustva kažejo, da nam ni treba biti v denarnem pogledu odvisni od naših poželjivih drugo narodnih sosedov. Postavimo se v tej stroki tudi na svoje noge! Vsak razumnik ve, kaj pomeni za Slovenca samosvojstvo v premoženju ...« (Mihael Vošnjak, 1884) »Vendar pa ni dovolj, ako skrbimo ljudstvu le za večjo izobrazbo, in kriva je misel, da s tem mladim vcepljamo učenost in znanost ter jim blažimo srce, vzgajamo obenem dobre gospodarje ... Nekateri ljudje so zelo izobraženi, imajo manj smisla za štednjo in gospodarsko nego, drugi, ki so se manj učili, so se pa pravočasno navadili tudi štediti. Kdor hoče vzgojiti štedlji-ve može in žene, mora že dečke in deklice ne le splošno poučevati, ampak še zlasti učiti štedljivosti ter jih tudi praktično navajati k skrbnemu gospodarjenju z njihovim premoženjem, posebno pa z denarjem . Cicero je zapisal: Premoženje pridobiva pridnost, pomnoženje in ohranjanje pa varčnost .« (Dr. Vekoslav Kukovec, 1901) HRANILNICA IN POSOJILNICA NA LJUBNEM V glasilu Zveze hranilnic v Celju, kjer je bila kot član vključena tudi ljubenska posojilnica, so letno poročali o poslovnih uspehih ali tudi neuspehih članic. Leta 1909 je posebej pohvaljena hranilnica in posojilnica na Ljubnem. Na kratko je navedeno poročilo zvezine revizorske službe, ki je poslovni uspeh in organizacijo ljubenske posojilnice zelo pohvalila, tako pa tudi poslovni uspeh. Tedaj sta delovali na Ljubnem dve hranilnici, toda nadvse uspešna je bila prav omenjena Hranilnica in posojilnica na Ljubnem. Če pregledamo »računski sklep za leto 1896«, gre v bistvu za letno poročilo, potem naj najprej omenimo v njem zapisane podatke o tedanjih funkcionarjih v posojilnici. Ravnateljstvo so sestavljali: Davorin Budna, tajnik, Ignac Fludernik je bil ravnatelj, Martin Juvan pa njegov namestnik, Franc Jeraj je bil računski preglednik, Franc Ko-lenc pa blagajnik. V nadzorstvu so delali: Janez Ermenc, odbornik, Jožef Dekorti, predsednik, Anton Herle, odbornik, in Ivan Robnik, odbornik. Poročilo ravnateljstva Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, čeprav ni član, obrestujejo se 41/2 %. Posojila se dajejo samo članom po 5 V2 %. Uradni dan je vsak četrtek od 9. do 12. ure. Tekom leta 1895 je pristopilo 44 članov. Koncem leta je bilo 170 članov. Stanje hranilnih vlog koncem leta 1896 Poslovno poročilo Hranilnice in posojilnice na Ljubnem za leto 1896 je 52.634 gld. Posojil je koncem leta 1896 bilo 29.696 gld. Čisti dobiček za leto 1896 znaša 581 gld. Ustanovnikom se izplača dividende 5 %, kar znese 63 gld. Podpore: prostovoljni požarni brambi na Ljubnem 10 gld, dijaški kuhinji v Celju 5 gld, južnoštajerskemu jubilejnemu skladu 10 gld. Ostanek dobička 478 gld so lastna sredstva. Poslovno poročilo Pod rubriko »Izkaz stanja in poslovanja za ce- li obstanek Hranilnice in posojilnice, to je za čas od 1. septembra 1894 do 31. decembra 1896« je moč razbrati: konec leta 1894 je bilo 69 članov, vplačanih deležev pa 1.390 gld. Stanje hranilnih vlog 9.164 gld in 85 kr., število vlagateljev 37, stanje danih posojil 9.070, 32 dolžnikov, čisti dobiček 63 gld in 70 kr., stanje kapitala 264 gld in 50 kr., upravno premoženje 9.070 gld, denarni promet 26.575 gld in 36 kr. Podatki za leto 1895: 126 članov, vplačanih deležev 1.630 gld, stanje hranilnih vlog 33.333 gld in 58 kr., število vlagateljev 120, stanje danih posojil 31.050 gld, število dolžnikov 106, čisti dobiček 202 gld in 75 kr., stanje lastnih sredstev 454 gld in 20 kr., upravno premoženje 35.866 gld in 32 kr., denarni promet 107.860 gld. in 86 kr. Za leto 1896 piše: število članov 170, vplačani deleži 1.895 gld., stanje hranilnih vlog 52.634 gld in 26 kr., število vlagateljev 166, stanje danih posojil 51.938 gld in 56 kr., število dolžnikov 137, čisti dobiček 581 gld in 98 kr., lastna sredstva 661 gld in 45 kr., upravno premoženje 56.249 gld in 94 kr., denarni promet 111.350 gld in 18 kr. Če bi danes ocenjevali uspešnost Hranilnice in posojilnice na Ljubnem, bi poudarjali pomen te ustanove za napredek kmetijstva, saj so bila posojila dana predvsem kmetom. Iz poročila je razvidno hitro naraščanje članstva, kar je v tistih časih pomenilo zaupanje ljudi v novo nastalo hranilnico. V tedanjih okoliščinah je bilo to nekaj povsem novega. Ljudje so izkazovali vse večje zanimanje za hranilništvo, do tedaj so bili pogosto žrtve raznih prekupčevalcev, ki so ponujali posojila pod oderuškimi pogoji. Kmečki ljudje so bili po odpravi fevdalizma praktično brez denarja in šele nastajajoče kmetijske zadruge so jim nudile pošteno prodajo njihovih pridelkov. Vedno znova moramo poudarjati, da država Avstrija po ukinitvi podložništva ni poskrbela za pravično uresničevanje predpisov, ki so urejali te postopke - v tedanji državi je šlo v opisovanem času 13.000 kmetij na boben. Zakaj? Ker so cenitev kmetij prepustili fevdalcem in ne kakšni državni inštituciji. Seveda so cenilci ocenjevali naravnost neverjetno pristransko, saj so vedeli, da kmečki človek tedaj ni bil pismen, da sploh ni smel sodelovati pri cenitvi in da je bila oblast na strani fevdalcev. Če danes pogledamo, kakšen cenilni zapisnik tistega časa, opazimo hude nepravilnosti pri vrednostnih postavkah. Tako je, denimo, bilo ocenjeno leseno ralo toliko kot glava živine v hlevu. To je seveda le en primer, ki je bil storjen na neki kmetiji nad Lučami. Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 550 Ljudje in dogodki, Organizacije MOZIRJE OB DNEVU SPOMINA NA MRTVE Obujen spomin na padle domačine in na vlogo kurirjev V Mozirju, pred spomenikom umrlim med drugo svetovno vojno, je bila na zadnji oktobrski dan spominska slovesnost, s katero so se prisotni poklonili žrtvam druge svetovne vojne. Slavnostna govornica, predsednica domačega krajevnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Stanislava Borovšak, se je tokrat spomnila predvsem pogumnih kurirjev in njihove vloge v času vojne norije. Slovesnost so pričeli zgornjesavinjski godbeniki, ki jih vodi Tomaž Podlesnik. Poleg njih so v kulturnem programu sodelovali pevci Kulturnega društva Mozirje, pod vodstvom Antona Petka. Pred lepo število uniformiranih praporščakov so stopili tudi učenci OŠ Mozirje in deklamirali pesmi. Ob tem so zatrdili, da bodo ohranili spomin na dogodke, v katerih so sodelovali in trpeli njihovi predniki. Borovšakova se je v govoru dotaknila predvsem domačinov, ki so se ob naraščajočem okupatorjevem nasilju umaknili v gozdove in začeli sodelovati s partizani. Izpostavila je kurirje, katerih poslanstvo je bilo nekaj edinstvenega. »V Sloveniji je bilo 152 med seboj povezanih kurirskih postaj. Vse so opravljale enake naloge: vzdrževanje zvez, nošenje pisem, obvestil in časopisov, sporočil, ki so jih zaznali na svojem terenu, največ o premikanju nemških čet. Kurir- ska postaja S23 je bila na Mozirski planini. Bila je med prvimi postajami na Štajerskem. Postavil jo je Franc Godler Blisk jeseni 1943, v gozdu nad Dol-Suho. Pred zimo so kurirji zgradili bivak pod Belo pečjo, v bližini sedanjega hotela na Golteh. V tej postojanki je bilo prostora za dvajset ljudi. Nemci je niso nikoli odkrili. S prihodom XIV. divizije so prostor spremenili v bolnišnico, kurirji pa so pod Go-ličnikovo domačijo zgradili novo postojanko,« je nizala dogodek za dogodkom govornica. Borošakova se je dotaknila tudi dneva reformacije in pomena prvih tiskanih knjig za obstoj slovenstva ter slovenskega jezika. Ni pa mogla niti mimo aktualnih dogodkov. »Bojimo pa se, da smo v sedanjem obdobju globalizacije in gospodarske krize spet na prepihu slovenske zgodovine. Ali nam bo uspelo ohraniti slovenski jezik ali pa bodo tuji lastniki nekdaj naših podjetij brez strela obvladali in pregazili slovensko govorico?« se je kritično vprašala Borovšakova. Benjamin Kanjir Stanislava Borovšak (levo) je v govoru izpostavila kurirje, katerih poslanstvo je bilo nekaj edinstvenega. (Foto: Ciril M. Sem) SPOMINSKA SLOVESNOST V BOČNI V spomin na krajane, ki so žrtvovali svoja življenja V četrtek, 24. oktobra, na obletnico požiga Bočne so ob spomeniku padlim člani bočke krajevne enote Združenja borcev za vrednote NOB pripravili spominsko slove- snost in komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve. Udeležencem je spregovoril predsednik krajevne enote Ivan Rop. Omenil je visoko ceno, ki jo je Bočna plačala na uso- IME TEDNA Urška Marolt Modna oblikovalka je kot samostojna podjetnica odprla studio v Mozirju, svetuje ljudem individualno in izdeluje oblačila, ki so jim pisana na kožo. Spomladi sta s hčerko Martino na trgu predstavili novo blagovno znamko Martise in se še približali načrtom prodreti v tujino. Sodelovala je s podjetji Elan, Labod in Toper ter poleg tega pustila svoj pečat pri oddajah Slovenija ima talent in X faktor. Spominska slovesnost se je odvijala vojn. (Foto: dni oktobrski dan, saj skoraj ni bilo hiše ali domačije, ki bi ostala cela, ter na 69 žrtev vojne iz kraja med drugo svetovno vojno. Dejal je, kako pomembno je ohranjati spomin na ljudi, ki so za našo svobodo dali življenja. Dotaknil se je tudi skrbi za spominska obeležja, ki kažejo spoštovanje do umrlih. ob spomeniku žrtvam iz obeh svetovnih : Štefka Sem) Kulturni program so pripravili otroci iz bočke šole, zapele so članice Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Bočna, z recitacijami pa sta se programu pridružila Jani Tevž in Tomaž Čretnik. Padlim so se pri spomeniku poklonili tudi številni praporščaki. Štefka Sem 551 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Iz občin, Organizacije ŠMARTNO OB DRETI Namenu predali most, zgrajen s prostovoljnim delom V času praznovanja krajevnega praznika so v Šmartnem ob Dreti med drugimi dogodki pripravili tudi otvoritev novega mostu. Most vodi čez potok Volažnico proti domačiji Glukovih ali po domače Ogradnikov, čezenj pa vodi tudi povezava do zemljišč in gozda drugih lastnikov na desnem bregu potoka. Most so zgradili brez finančne pomoči občine, izključno s prostovoljnim delom. Oporni zid in most je lanska novembrska narasla voda precej poškodovala, zato so Glukovi začeli popravljati nastalo škodo. Ob tem so jim stali ob strani in jim pomagali z delom prijatelji in znanci. Prenovili so oporni zid v vodi, dvignili dovoz do mostu in sam most in tako povečali možnost pretoka vode. Na eni strani so breži-no utrdili z lesenim kaštom. Material za mostni-ce in kašt jim je preskrbela krajevna skupnost iz lesa od mostu v Spodnjih Krašah, ki ga je občina prenovila lani. O podrobnostih izvedbe je na priložnostni slovesnosti ob odprtju mostu pri Ogradniku spregovoril predsednik krajevnega odbora Miro Bre-zovnik. Vsem se je za izkazano pomoč v imenu družine zahvalil Marko Gluk, zbrane pa je nagovorila tudi županja občine Nazarje Majda Pod-križnik. Ta je podčrtala dobro delo krajevnega odbora in njegovega predsednika. Dodala je, da se z voljo in skupnimi močmi še vedno da narediti marsikaj, če so le ljudje zato. Most je blagoslovil župnik Ivan Šelih, v kulturnem programu pa so sodelovali mladi šmarški glasbeniki in Ljudske pevke Lipa. Po uradni slovesnosti so se zbrani poveselili še ob obloženih mizah, ki so jih pripravili prijazni gostitelji. Marija Lebar Slovesnost ob otvoritvi mostu pri Ogradniku (Foto: Marija Lebar) SVETOVNI DAN HOSPICA Dodajmo življenje dnevom, ne dneve življenju! S pohodom okoli Škalskega jezera so prostovoljke Hospica, območnega odbora Velenje obeležile svetovni dan organizacije, ki pomaga v najtežjih trenutkih življenja, v času poslavljanja in žalovanja. Pohod je potekal z geslom Del poti prehodimo skupaj. Geslo je še kako resnično, saj prostovoljke prehodijo delček poti skupaj z bolniki, velikokrat tisti zadnji del poti življenja. Še vedno pa morajo razblinjati mite o tem, da nosijo smrt. Nasprotno, nosijo življenje do zadnjega. Njihovo geslo je Dodajmo življenje dnevom, ne dneve življenju! Velenjski odbor Hospica ima prostore v Zdravstvenem domu Velenje. Vsak ponedeljek od 17. do 19. ure dežurajo tam prostovoljke na voljo za pogovor, posvet ... Na vratih pisarne so objavljene tudi vse kontaktne številke, odzovejo se na vsak klic. Odbor deluje že 16 let, odnos do smrti, poslavljanja in žalovanja pa se spreminja zelo počasi. Posamezniki se v času svoje stiske raje umaknejo v osamo, v svojo bolečino. Nepredelana žalost pa lahko vodi do različnih bolezni, tako psihičnih kot fizičnih. Prostovoljke svetujejo, da si naj oseba v času svoje stiske ali stiske bližnjih poišče pomoč. Včasih je stiska v družini tako velika, da si med seboj ne morejo pomagati. Prostovoljke lahko s svojim znanjem in izkušnjami naredijo veliko. Prostovoljke velenjskega odbora Hospica Da so lahko prostovoljke, morajo opraviti začetno izobraževanje, nato svoje znanje nenehno nadgrajujejo. So ne le veliko uho, ki posluša, so tudi sočutna bližina, ki pomirja. Danica Stropnik - - Društvo Hospic želi pomagati tudi na območju Zgornje Savinjske doline, zato ne spreglejte vabil za predstavitev in delovanje te humanitarne organizacije v vaših krajih. Folklorno srečanje Bočna pleše Folklorna skupina Kulturnega društva Bočna praznuje prvo obletnico delovanja. Proslavili jo bodo s folklornim srečanjem, katerega so poimenovali Bočna pleše in se bo odvijalo v nedeljo, 10. novembra, ob 15. uri v bočkem kulturnem domu. Poleg domačih plesalcev, ki bodo nastopili premierno, bodo s plesi obujali zgodovino še folklorna skupina z gornjegrajske osnovne šole, folklorna skupina Mlinček z Ljubnega ob Savinji, folklorna skupina iz Naklega in ljubenski godci. ŠS Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 552 PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Na Farbanci urejena oskrba z vodo V letošnjem letu je Planinsko društvo Nazarje pristopilo k pomembnemu projektu ureditve oskrbe z vodo za potrebe društva na njihovi koči Farbanci. V nedeljo, 20. oktobra, so po več kot 1.000 opravljenih udarniških urah člane društva in donatorje, ki so pomagali s finančnimi sredstvi, povabili na manjšo slovesnost na Farban-co, s katero so skupaj proslavili uspešno zaključen projekt. Kot je v svojem zahvalnem nagovor povedal predsednik društva Sedaj, ko imajo na Farbanci urejeno nemoteno oskrbo z vodo, si lahko planinci zadajo nove naloge in cilje, ki bodo še izboljšali kvaliteto delovanja njihove koče. (Foto: Tatiana Golob) DIJAŠKA ORGANIZACIJA SLOVENIJE Objavljen Dijaški Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je na svoji spletni strani www. dijaska.org objavila razpis za dodelitev finančnih sredstev dijakom iz socialno šibkejših družin. Rok za oddajo vlog je 21. november 2013. Na posebnem bančnem računu Dijaškega sklada se je zbralo več Marjan Ostruh, je območje Farban-ce dokaj siromašno z vodnimi viri. Zato so nazarski planinci kar nekaj let opazovali stanje in iskali primeren vodni vir, ki bi zagotovil zadostno količino vode za normalno delovanje koče. Pokazalo se je, da je izvir pod Zakrajskimi pečmi najzanesljivejši in najbližji. Sledila so pripravljalna dela, nato pa so ob vikendih in tudi med tednom potekle delovne akcije. Za več kot polovico trase so bili potrebni ročni izkopi. »Brez odrekanj in pripadnosti naših članov in vseh ostalih prijateljev Farbance zagotovo ne bi uspeli v tako kratkem času uspešno zaključiti tega projekta,« je visoko število ur prostovoljnega dela povzel Ostruh. Za strokovno pomoč pri delih se je še posebej zahvalil Viktorju Purnatu, nato pa vse zbrane povabil h lesenemu koritu na kozarec čiste planinske vode. Tatiana Golob KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Simon Koštrun ostaja predsednik kluba razpis za sklad kot 8.000 evrov. Vse do roka poslane vloge bo pregledala razpisna komisija in jih ocenila glede na toč-kovnik. Na razpisu izbrani dijakinji oziroma dijaku bo nato DOS nakazal enkratno finančno pomoč v višini 200 evrov. NN V soboto, 18. oktobra, so imeli člani Kluba zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ) občni zbor, na katerem so potrdili novo vodstvo in spregovorili o preteklem in prihodnjem delu ter aktivnostih kluba. Na volitvah so potrdili kandidaturo starega predsednika Simona Ko-štruna, kateremu je bilo vodenje kluba zaupano še za eno leto. Gostja občnega zbora je bila predsednica Kluba študentov občine Celje Ines Gabriel. Navzoče je seznanila s problematiko vloge študentov v sodobni družbi in aktualnim dogajanjem v Študentski organizaciji Slovenije in Zvezi študentskih klubov Slovenije. ŠS Simon Koštrun bo na čelu KZSŠ še eno leto. (Foto: ŠS) OBMOČNO ZDRUZENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Spoznavanje vojaške zgodovine Srbije Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline je konec oktobra organiziralo ekskurzijo v Srbijo. V sklopu programa so si udeleženci najprej ogledali muzej vojaškega letalstva na letališču Ni-kole Tesle pri Beogradu in med drugim izvedeli zanimive podrobnosti o načinih protiletalske obrambe pri napadu sil NATO pakta na Srbijo leta 1999. Pri ogledu številnih znamenitosti Beograda so se veterani najdlje zadržali v trdnjavi Kalemegdan, ki se ponaša z izjemno bogato vojaško zgodovino, ob povratku v domovino pa so si ogledali še muzej Sremske fronte iz II. svetovne vojne v Adaševcih. KF Veterani pred letalskim muzejem pri Beogradu, kjer so na ogled vsa letala, ki jih je v zgodovini uporabljalo jugoslovansko vojaško letalstvo. (Foto: Franci Kotnik) 45 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Šport, Ljudje in dogodki, Oglasi SPORT INVALIDOV - EVROPSKO STRELSKO PRVENSTVO V ŠPANIJI Slovenski junak, bronasti Franček Gorazd Tiršek Kljub temu, da gornjegrajske-ga strelskega asa, paraolimpijca Frančka Gorazda Tirška že vso sezono pestijo poškodbe in je zaradi njih izpustil kar pet mesecev treninga, je na najpomembnejši tekmi sezone ponovno pokazal, iz kakšnega testa je. Rutina in izkušnje so spet odigrale svoje in Nani se je tako s še enega velikega tekmovanja vrnil z medaljo, tokrat bronasto, ki jo je osvojil v disciplini zračna puška R4. »Po vseh težavah, ki sem jih imel v pripravljalnem obdobju s poškodbami, sem se za nameček v Alicanteju še zastrupil s hrano. Tako sem noč pred tekmo prebil na stranišču in ves dehidriran še pol ure pred začetkom nisem vedel, ali bom sploh lahko nastopil. Le toplim, vzpodbudnim besedam trenerke Polone (Sladič) ter Franček Gorazd Tiršek: »Vem, kam sodim, kaj zmorem in tudi zlato bi bilo v nekoliko drugačnih okoliščinah dosegljivo.« (Foto: Franjo Pukart) moji močni, trmasti volji gre zahvala, da sem se nekako le zbral, skoncentriral in iz sebe iztisnil še tisto zadnje, kar sem v dani situaciji sploh lahko. Z medaljo in mestom sem seveda zadovoljen, re- zultat pa še zdaleč ni tak, kakršnega sem si želel. Vem, kam sodim, kaj zmorem in tudi zlato bi bilo v nekoliko drugačnih okoliščinah dosegljivo,« je dejal še vedno bled in utrujen zgornjesavinjski šampion. Takoj po vrnitvi s prvenstva je bil povabljen na zbor mlajših strelskih reprezentanc na Ptuj, kjer je predaval o psihologiji športnega strel-stva. Ker samodisciplina, koncentracija, tehnika dihanja in podobni dejavniki pomembno vplivajo na razvoj vrhunskih strelcev, so Tirško-ve izkušnje in znanje vedno dobrodošle. Najboljši strelci invalidi sveta so z mislimi že na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Nemčiji. Nani o njem še ne razmišlja, saj ga še pred novim letom čaka zahtevna operacija vratnega dela hrbtenice in le od uspeha njene rehabilitacije bo odvisno, kako naprej. Če bo vse potekalo normalno, se bo reprezentančnim kolegom na pripravah za svetovno prvenstvo pridružil čez štiri mesece. Franjo Pukart TRGATEV MODRE FRANKINJE V LJUBIJI Na skrajni severozahodni legi odlična rodnost vinske trte Pred dnevi so v vinogradu Mihaela in Tatjane Fajfar iz Slatine, največjem vinogradu na najbolj severozahodnem predelu vinorodne dežele Podravje, v zaselku Kolovrat, potrgali grozdje modre fran-kinje vrhunske kakovosti in visoke vsebnosti sladkorja. Petnajst »tr-gačev« iz naše doline in Šmartne-ga ob Paki je opravilo trgatev po lepi šegi, ki je doma v Halozah, tam, kjer se je vinogradnik Miha Fajfar učil pridelovati vinsko trto. Odkar so v okviru Vinogradniškega društva Šmartno ob Paki že desetletje izvajali teoretično in praktično izobraževanje vinogradnikov, je postal Fajfar eden ugle-dnejših in uspešnejših pridelovalcev vin, kar pričajo številna priznanja in zlate medalje, ki jih je prejel na enoloških ocenjevanjih doma in na Ptuju. V kraju bivanja je že večkrat postal kletar leta, mozirski župan Ivan Suhoveršnik pa ga je pred dvema letoma imenoval za viničar-ja občine Mozirje. Miha Fajfar je zaslužen tudi za ponovno gospodarsko donosno posaditev dela vinorodnega območja Kolovrata, saj zdaj na zemljišču družine Petro-vič-Fajfar uspeva okrog 1.400 trsov modre frankinje in rumenega muškata. »Tokratna vinska letina, ki zaradi znanega sušnega vremena ni ravno ustregla vsem rastnim pogojem, bo vseeno dobra, po kakovosti vin celo odlična,« nam je dejal vinogradnik. Sladkorna stopnja modre frankinje je bila v povprečju 87 oekslov, kar je za to vinsko trto že kar odlično, belo vino pa bo zagotovo še en vrhunski letnik. Trgatev je za vinogradnika praznik. Gospodar ni »šparal« z lanskoletnim pridelkom, gospodinja Tatjana Fajfar pa je praznično obložila mizo in se izkazala kot dobra gostiteljica, hvaležna za »udarniško« trgatev. Ob zdravicah, pospremljenih s harmoniko, pa je bilo slišati tudi znane domače vinske viže. Jože Miklavc ^■jSLIKOPLESKARSTVO iergluv Andrej Tergltvs.p. Androz ?6b, 3313 Folíela Tel: 03/572-06-73 GSM: 041/216-214 www.1eFgbv.si * Beljenje notranjih površin in fasad * Dekorativni opleski * Izdelava izolacijskih fasad * Delo no višini z dvižno košaro Trgatev v zaselku Kolovrat je opravilo petnajst »trgačev« iz naše doline in Šmartnega ob Paki. (Foto: Jože Miklavc) Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 17 Oglasi Fotoknjiga.net Koliko so vredni lepi spomini? Če radi fotografirate, potem imate verjetno na svojem računalniku ogromno fotografij. Pa jih lahko pokažete sorodnikom in prijateljem? Najbrž težko, ker računalnika nimate vedno pri roki. Zakaj ne bi delili nepozabnih trenutkov z najdražjimi na bolj prijazen način? Oblikujte si fotoknjigo! V dignalm dobi navadna analogne .zade^ od padejo. Pa je res vedno tako?1 KnMokrat sle ie »poslikali* zanimiv in prijeten dogodek, fotografij pa nifcni; več poginili'.i? roiogralije v svoji fizični pojavni ob::ki nikoli ne bodo in niti ne smejo izi^mreti. Gaveski spomin je namreč dokaj temeljila itvar,nipatr^na zato morom o ¿d trajrici spomine poskrbeti sami. Ponudnikov likanja fotografij >e veliko. Po tisku sevena potrebujemo le album, v kaierega lahko slike kasneje tudi hranimo, Ko vse nastale sinode seštejemo. dobimo odgovor, ;akaj si večina slive raje hrani na različnih prenosnih medijih, kot so CD ji, U$S ključi itd. Alternativa c£>sla;j, nosi pj tiokoj zgovorno ime - Fotoknjiga. Sturiiev bt id(iii> opisali kol Fotoknji^a je ¿udovita darilo Fotoknjiga je lahko tudi leoo darilo ob nojsi-nih dnevih, obletnicah, porokah, krstih, birmah, maturah, počitnicah „ Slika pove več kot tisoč besed. nekaki no »vse-v-enem» rešile v za naše spomine, ujele z digitalnim fotoaparatom. Govorim o Tematski knj:'gi, v katera so vfeompatiirane nali= •like, besedilo, ozadja, najlepil etel pije to. da ladevo čist» sami oblikujemo kar preko spleta. Kako deuuje Fotokn jiga.net? Omenjeno stontev ponuja ¿d mnoge zezmana solema stran Eotokrijiga.net. totem l-otoknjiga. net deluje torej preko interneta, zato na domačem računalniku n pniretma nikakršna namestitev programske opreme Storitev Je brezolaina, uporabnik plača le stnoike tiska fc-TKjknjjge. ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fctokr jige preko sistema fctoknjlgajnet je enostavna znanje, ki je podano za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času PRfcDNOSU FoTOKNJIGi Trenutki, ki jih avtor ujame v objektiv: so neponovljivi. Lepo urejeni bodo v fotoknjigi shran-jeru za vedno, vsak pa jih bo z veseljem pokaral prijateljem in sorodnikom make drugače kot kiikanje po prenosniku, mar ne? Fotoknj:ga v primerjavi s klasičnimi foOoalbumi nudi veliko možnosti pn ustvarjanju- Kombinacij med oiadji in postavitvami okvirčkov je ogromno, vedno pa lahko tudi sami prispevamo h tončnemu videzu. kqm£ntahji fotofiftafu Kdor je ie kdaj urejal običajen iotoalbum, dobro pozna težave pri pisanju podpisov pod fotografije. V nekaterih fotoalbomih to sploh rit mogoče, pii drugih pa je to opiaviio ¿a-mudno - Sploh pa zoprno, če nimam d lepe pisave. V fotoknjigi je to enosiavno. Pod vsako tofngralijo lahko na piten? krarek komentar, ki ga lahko po mili volji spreminjate, dokler i njim niste zadovoljni. S FOTOKNJIGO PRIHMNITE CA* Kot lasinili digitalnega fotoaparataimategOtovo veliko fotografij na računalniku, nikoli pa ne najden? časa, ria r?i naredili izbor in jih dali v izdelavo. 5 fotoknjigo prihranite čas. Ko oblikujete fotoknjigo, obenem že delate izbor fotografij, ki jih m treba pošiljati v izdelavo fctosNdiu. in Jio fotografije postanite v fotoknjigo, ste obenem ¿<č prrliranh čas, ki bi ga siter izgubili z vlaganjem izdelanih fotografij v fotoalbum. Komu je namene na Fotoknjiga? Fotoknjrga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekjj več. Oc p j ;zdela' mrli predlogam dodamo 5e svojo unietniJko ¿Isto, bo pa izdelek naravnost fantastičen. ip.Rj NOVO! AKTUALNO! GORILNIKI FENIK NA PELETNO BIOMASO - enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje) - transporter za polete, ?alogovnik MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE DANILO PJKL, s.p. Sta rova ška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 LSG, E: danilo.pikl[®triera.riet I 18 Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 Organizacije, Ljudje in dogodki KDOR ZASEJE VRT, ZASEJE LJUBEZEN Da bi se srečevali več v vrtovih kot v supermarketih Društvo za izobraževanje za samooskrbo s sadjem in zelenjavo Učni sadovnjak iz Ljubije, ki ima svoje članstvo v več krajih Slovenije, je pričelo v Mozirju, v sodelovanju z Župnijsko Karitas Mozirje z delavnicami z naslovom Zeleni izziv. Prvič so se sestali 17. oktobra v prostorih Karitas, delavnico pa je v sodelovanju z organizatorico in predsednico Alenko Brezovnik vodil strokovnjak za vrtnarstvo in hor-tikulturo Jernej Mazej. Prva tema delavnice z delovnim naslovom Vrt je pritegnila maloštevilne obiskovalce, obeta pa se pestrejše nadaljevanje, saj so se organizatorji dogovorili z župnikom Aleksandrom Korenom, da lahko na zemljišču v bližini župnišča osnujejo šolski vrt, v katerem bi PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA Aktivni ves mesec požarne varnosti se učili osnov vrtnarstva in v okviru aktivnega pouka pridelali nekaj zelenjave za potrebe ljudi, ki nimajo znanja ali možnosti za to. Med vodenjem delavnice so prisotni predlagali še nekaj programskih dopolnil in idej, kar bo mogoče vključiti v nadaljevanje izobraževalnih srečanj. K temu jih je spodbudila tudi Ksenija Pfeifer, strokovnjakinja z znanjem in prakso iz permakultu-re iz Kopra, ki je seznanila prisotne z nekaj zanimivimi idejami iz vrtnarjenja za zdravo prehrano in duševni počitek ob delu v lastnem vrtu. Tokratna tematika načrtovanja vrta je prišla prav, saj je pospravljanje zadnjih pridelkov z vrtov hkrati tudi čas za planiranje in pripravo vrta za prihodnjo sezono. Jože Miklavc Tudi vrt zahteva veliko znanja, so menili nekateri udeleženci delavnice v Mozirju. (Foto: Jože Miklavc) Novoštiftni gasilci so se v oktobru tudi otrokom. (Foto: Novoštiftni gasilci so v mesecu požarne varnosti pripravili društveno vajo ter sodelovali na občinski in meddruštveni vaji. Poleg tega so na podružnični osnovni šoli Nova Štifta učencem predstavili gasilne aparate in njihovo uporabo. Prav tako so se lahko vsi preizkusili v gašenju z vodo in peno ter si podrobno ogledali gasilsko vozilo. Poleg uspešne evakuacije iz šole so poudarek dali na začetno gašenje požara ter navodila, kaj lahko storijo sami, preden kličejo na pomoč gasilce. Nekaj učencev šole je že včlanjenih v gasilsko društvo, po prijetni predstavitvi pa vse kaže na to, da se bodo vključili še v večjem številu, je povedal poveljnik PGD Nova Štifta Bojan Poličnik. udeležili treh vaj in gašenje prikazali Marija Pustoslemšek) Društveno vajo so pripravili na kmetiji Sluga. Verižna vaja je bila zamišljena, kot da je prišlo do požara gospodarskega poslopja, ki so ga uspešno pogasili. Meddruštvene vaje so se udeležili na povabilo gasilcev iz kraja Se-le pri Kamniku. Društvo, ki je sosednje z novoštiftnim, je prav tako pripravilo verižno vajo gašenja gozdnega požara. Gasilci iz Nove Štifte so se klicu na pomoč odzvali s tovornjakom in kombijem ter domačim gasilcem pomagali iz bazena črpati vodo in gasiti požarišče. Vaje se je udeležilo enajst gasilcev, kateri se vedno veselijo sodelovanja z društvi izven Zgornje Savinjske doline, je povedal Poličnik. Štefka Sem TEHNIČNI DAN NA OSNOVNI ŠOLI NAZARJE Zanimiva in poučna evakuacijska vaja V okviru celostnega tehniškega dne so na nazarski osnovni šoli v mesecu oktobru, ki je posvečen varstvu pred požari in naravnimi nesrečami, pripravili evakuacijsko vajo. Pri pripravi je sodelovalo Prostovoljno gasilsko društvo Nazarje. V teku dopoldneva so se gasilcem pridružili še reševalci, kinologi in policisti. Učenci so v vaji obnovili znanje prve pomoči in se seznanili s pomenom in načinom dela v omenjenih poklicih. Ogledali so si opremo reševalnega avtomobila, se preizkusili v gašenju, spoznali policistove pripomočke pri delu ... Šolarjem je zbudil posebno pozornost pes - reševalec, ki je v okolici šole iskal navidezno poškodovane. Mladi so vse predstavitve spremljali z velikim zanimanjem. Poleg osvežitve že pridobljenega znanja so zvedeli in videli marsikaj novega, kar jim bo morda služilo v različnih situacijah ali morda celo pri izbiri poklica, ali prostovoljnega dela. Marija Lebar Učenci so si ogledali opremo reševalnega avtomobila. (Fotodokumentacija OŠ Nazarje) Savinjske novice št. 45, 8. november 2013 19 Šport, Organizacije, Oglasi KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Zmagovito začeli novo sezono Nazarski košarkarji so začeli z nastopi v novi sezoni. V letošnjem letu tekmujejo v 4. ligi in v prvem delu sezone v skupini vzhod 1. Prvo tekmo so odigrali 26. oktobra v gosteh pri Vojniku in z zmago nakazali, da bodo letos bolj konkurenčni na gostovanjih kot v pretekli sezoni. Tekma je bila na začetku pričakovano izenačena. Nazarčani so vlogo favorita upravičili v drugi četrtini, v kateri so zaostanek dveh točk do polčasa pretvorili v prednost petih. V nadaljevanju tekme so nadzirali rezultat in kljub naporom košarkarjev Vojnika, da izničijo nazarsko prednost, tekmo zasluženo zmagali. Pri domačinih je bil najboljši strelec Korošec z dvajsetimi točkami, prvi strelec tekme pa je bil na- zarski košarkar Primož Bitenc, ki je nasul kar 24 točk. Sezona se je nadaljevala s tek- GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 3D. 3331 Nazarje movanjem za slovenski pokal, v katerem so nazarski košarkarji v torek igrali v gosteh proti Rušam. Povratna tekma bo v Nazarjah na martinovo. Več o pokalni tekmi bomo napisali v naslednji številki Savinjskih novic. Nazarčane jutri čaka novo gostovanje pri Ptuju, kjer bodo lahko ponovno preverili svojo konkurenčnost na tujih igriščih. Roman Mežnar STRELSKI KLUB MENINA Tekma s puško velikega kalibra Konec oktobra so člani Strelskega kluba Menina pripravili tekmovanje, katerega so se udeležili njihovi člani in lovci različnih lovskih družin. Strelci so se na strelišču v Zagradišču pomerili v streljanju s puško velikega kalibra na razda- telefon: 03/839-16-00 e-mail: obcina@nazarje.si, spletna stran: www.nazarje.si JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP ZEMLJIŠČ za izgradnjo stanovanjskih stavb v naselju Nazarje in Šmartno ob Dreti Občina Nazarje je v Nazarjah - Za samostanom-1 in v Šmartnem ob Dreti - Bič, komunalno uredila zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš. V Nazarjah so zemljišča locirana na sončni legi za tako imenovanim Samostanskim hribom in so od centra kraja oddaljena le nekaj minut hoje. V kraju je osnovna šola, vrtec, glasbena šola, športna dvorana, športna igrišča, muzej, pošta, trgovine, kulturni dom, zdravstveni dom, v kratkem bo začela poslovati tudi lekarna. Na Samostanskem hribu je farna cerkev Marije Nazaret s samostanom sester klaris in frančiškanskim samostanom ter samostansko knjižnico. V Šmartnem ob Dreti so zemljišča locirana ob robu naselja. V kraju je podružnična osnovna šola, vrtec, športno igrišče, trgovina, pošta, farna cerkev sv. Martina in še kup aktivnih društev. Vse zainteresirane kupce obveščamo, da je v Uradnem listu št. 81/2013 in na spletni strani www.nazarje.si objavljen javni poziv za zbiranje ponudb za nakup zemljišč. Postopek zbiranja bo zaključen 22. novembra 2013. Vabimo vas, da svoj dom zgradite med prijaznimi ljudmi v čistem in zdravem okolju. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo preko zgoraj navedenih kontaktov. Občina Nazarje lji 100 metrov. Za rezultat je štelo pet najboljših strelov. Najboljši rezultat je dosegel Dominik Sem: 49 krogov. S 47 krogi sta mu na drugem in tretjem mestu sledila Jože Grudnik in Oton Švener. ŠS Vojnik : Nazarje 68:75 (21:19, 11:18, 19:21, 17:17) 1. krog: Vojnik : Nazarje 68:75, Bistrica : Ptuj 82:43, Posavje Sevnica : Vrani Vransko 80:73. Lestvica po 1. krogu: 1. Bistrica 2, 2. Nazarje 2, 3. Posavje Sevnica 2, 4. Vrani Vransko 1, 5. Vojnik 1, 6. Ptuj 1. RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE Za konec sezone ujeta še trofejna postrv Na toplo, a sila vetrovno predzadnjo oktobrsko nedeljo so se v mo-zirskem ribiškem domu zbrali ribiški prijatelji. Člani odlovne ekipe so se v trofejni revir podali na skupen lov pred koncem letošnje sezone. Največji ulov je uspel Jerneju Ba-stlu, ki je na potezanko premamil trofejno potočno postrv. Nedeljski popoldan je bil sončen, a zelo vetroven. Ribolovne vneme prijateljem to ni zmanjšalo. Dobre volje in polni adrenalina so se podali za reko Savinjo. Trofejni revir oziroma del reke, kjer se lovi na način ujemi spusti, se razteza med izlivom Drete v Savinjo in Loč-kim jezom. Ribiči so se razporedili širom trase in pričeli z lovom. Ribe so dobro prijemale, bile so večje, pa tudi manjše. Da je na drugi strani vrvice, na katero je bila privezana vaba potezanka vrste gra-ševec nekaj težkega, je eden izmed njih, Jernej Bastl, takoj začutil. Uporabil je dolgoletne izkušnje in znanje, ki ga je pridobil ob vodi, ter uspešno povlekel ribo do obrežja. Snel jo je z vabe, izmeril in izpustil nazaj v penaste valove reke. Meter je pokazal kar 73 cm, v kilogramih bi bilo to okoli štiri in pol kilograma, kar je za tukajšnjo vodo zelo veliko. Trofeja, ki se je ne bi branili niti najboljši. Benjamin Kanjir Največji ulov je uspel Jerneju Bastlu, ki je na potezanko premamil trofejno potočno postrv. (Foto: Benjamin Kanjir) 20 Savinjske novice št. 45, 8. november 2013 Šport 60 LET SKOKOV NA LJUBNEM IN 40 LET SMUČARSKO SKAKALNEGA KLUBA LJUBNO OB SAVINJI BTC Klub z bogato zgodovino in skakalnice z zvenečimi imeni Smučarski skoki imajo na Ljubnem ob Savinji dolgo tradicijo, a skakalni klub, kot ga poznamo danes, je bil ustanovljen pred štirimi desetletji, leta 1973. Dvajset let prej, leta 1953 je bila dokončana 60-metrska skakalnica in na njej so izpeljali prvo večje tekmovanje na Ljubnem. Pred dvajsetimi leti se je zgodbi o uspehu pridružilo podjetje BTC z domačinom Jožetom Mermalom na čelu, ki je postalo glavni sponzor ljubenskih skokov. Člani smučarsko skakalnega kluba s predsednikom Alojzom Murkom in generalnim sekretarjem Rajkom Pintarjem so Ljubno kot skakalni kraj z izvedbo ženskih tekem, od leta 2006 najprej v celinskem, od leta 2012 pa v svetovnem pokalu, ponesli v svet. Ime majhnega kluba je v svet ponesel tudi dolgoletni državni reprezentant in udeleženec zimskih olimpijskih iger leta 2010 v Vancouvru Primož Pikl. PRVI SKAKALCI ŽE 1931 Začetki smučarskega športa na Ljubnem segajo v leta pred drugo svetovno vojno. Do leta 1929 so se pretežno sankali, dve leti kasne- Prvi predsednik kluba leta 1973 je bil Jože Jeraj, člani upravnega odbora pa so bili Franc Naraločnik, Rudi Krum-pačnik, Jože Kralj, Jože Pri-slan, Franc Štiglic, Srečko Solar, Franc Jakop, Franc Juvan, Martin Juvan in Jože Sušnik. ^ je so že organizirali nekakšne tekme, kjer so poskusili tudi skakati. Organizirano skakanje na smučeh se je na Ljubnem pričelo po drugi svetovni vojni, ko so ustanovili SSK Gozdar. Prvi predsednik kluba je postal Jože Brunet. V tistih letih je skupina Ljubencev obiskala mednarodne tekme v Planici, kjer so se zaobljubili, da bodo na Ljubnem zgradili skakalnico. Poiskali so stik s konstruktorjem planiške velikanke ing. Stankom Bloudkom in 60-metrska skakalnica je bila dokončana leta 1953. Takrat je bila organizirana prva tekma na Ljubnem. Pri gradnji je aktivno sodelovalo mnogo domačinov. Pred dvajsetimi leti se je zgodbi o uspehu pridružilo podjetje BTC z domačinom Jožetom Mermalom na čelu, ki je postalo glavni sponzor ljubenskih skokov. (Foto: Franjo Atelšek) RAZVOJ KLJUČNEGA POMENA Leta 1955 je bila zgrajena tudi 20-metrska skakalnica, tako da je bil za skakalce lažji prehod na večje naprave. Ob večji skakalnici je zrasla še 40-metrska naprava za vzgojo mladih kadrov. V 90-tih letih prejšnjega stoletja so se člani kluba odločili za povečanje 60-metrske skakalnice na 80 metrov, kar se je tudi zgodilo. Po letu 2000 se je pokazalo, da je potrebno obnoviti manjše skakalnice, saj so bile obstoječe že dotrajane, poleg tega so jih prepla-stili z moderno plastično maso in elektrificirali vse skakalnice in s tem omogočili treninge in tekme v večernih urah. Tudi zasneževanje je bilo urejeno v tem obdobju. ORGANIZATORJI TEKEM SVETOVNEGA POKALA V letu 2005 so se v klubu odločili za rekonstrukcijo 80-metr-ske skakalnice. Skakalnica je izdelana po najsodobnejših zahtevah FIS, tako da je na njej mogoče organizirati tekme na najvišji sve- , - -. Na ljubenski skakalnici so skakala številna zveneča imena slovenskih smučarskih skokov, med njimi Rudi Finžgar, Janez Gorišek in Janez Polda. Že takrat je svojo pripadnost klubu pokazal športni novinar, režiser in producent Beno Hvala, Stanko Bloudek pa je neizbrisen pečat pustil kot konstruktor skakalnice. tovni ravni. Nova skakalnica dovoljuje skoke tudi preko 100 metrov. Od leta 2006 so uspešno gostili tekme celinskega pokala v smučarskih skokih za ženske, od leta 2012 pa se najboljše skakalke sveta na Ljubnem ob Savinji med sabo merijo na tekmah za svetovni pokal. V klubu se dobro in uspešno dela. Doseženih je bilo veliko dobrih rezultatov na državni in mednarodni ravni. Prvi tekmovalec kluba, ki je osvojil točke za svetovni pokal, je bil Primož Pikl, ki se je po lanski sezoni skakalno upokojil. Štefka Sem Pred koncem leta bodo v klubu pripravili svečano akademijo, na kateri bodo podelili priznanja zaslužnim članom in predstavili načrte za izgradnjo modernega smučarsko skakalnega centra Savina. Ob tej priložnosti bodo izdali publikacijo v slovenskem in angleškem jeziku. ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zmaga in poraz za uvod v novo prvenstveno sezono Ekipa OK KLS Ljubno je vstopila v novo sezono prvenstvenih tekem v 3. državni odbojkarski ligi - center. V prvi prvenstveni tekmi je gostovala pri ekipi Kočevja, od koder se je vrnila praznih rok. Kočevske igralke so pokazale veliko več volje ter srčnosti in zasluženo premagale gostje z Ljubnega. Prvi set so Ljubenke sicer dobro začele in povedle, a ga na koncu izgubile z minimalno razliko. Drugi in tretji set so brez večjih težav dobile Kočevke in zmagale z rezultatom 3:0 (25:23; 25:16; 25:17). V drugem kolu je na Ljubnem gostovala ekipa ŽOK Šentvid iz Ljubljane. Tokrat so Ljubenke odločno pristopile k igri z željo, da zabeležijo prvo prvenstveno zmago v letošnji li-gaški sezoni. Začetek prvega seta je bil izenačen, ekipi sta se menjavali v vodstvu, po drugem tehničnem odmoru pa so si domače odbojkarice ustvarile razliko štirih točk, kar je bilo dovolj, da so set zaključile v svoj prid. Drugi set so še z večjo razliko zaključile v svojo korist. Tretjega so bolje začele gostje in si priigrale nekaj točk prednosti, v končnici seta pa so igralke OK KLS povedle s 24:19 in potem z nekaj izgubljenimi žogami dovolile gostujočim igralkam, da so se povsem približale in ogrozile že skoraj dobljen set. Kaj več kot zmanjšati zaostanek pa gostujočim odboj-karicam vendarle ni uspelo. Končni rezultat torej 3:0 (25:20; 25:18; 25:23) za Ljubenke, ki so tako vknjižile prve prvenstvene točke na začetku sezone 2013/14. S tekmovanjem so začele tudi starejše deklice OK KLS Ljubno. Turnir za to kategorijo je potekal v Mežici, od koder so vrnile s polovičnim izkupičkom. V prvi tekmi so izgubile z ekipo Prevalj z rezultatom 0:2, v drugi tekmi pa premagale domačo ekipo Mežice z enakim izidom. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 45, 8. november 2013 21 Šport, Oglasi ROKOMETNI KLUB NAZARJE Uspešno nadaljujejo prvenstvo Nazarske rokometašice so v soboto, 26. oktobra, v 6. krogu 1. B državne lige gostovale v Kočevju pri RK Evro Casino in prepričljivo zmagale z 21:27. Pomerile so se tudi v tekmi za slovenski pokal proti ŽRK Veplas Velenje in nudile dober odpor tekmicam iz višjega ranga tekmovanja. Končni rezultat s tekme v Kočevju ni realen pokazatelj razmerja moči na parketu. Nazarčanke so prvi polčas dobile kar s 6:21. V nadaljevanju so lahko uigravale različne akcije, kar so domače roko-metašice izkoristile za omilitev razlike in znosen poraz. Tekmo slovenskega pokala so nazarske igralke odigrale 30. oktobra pred svojimi navijači. Nasproti so jim stale igralke ŽRK Veplas Velenje, ki uspešno igrajo v 1. A državni ligi, kjer zasedajo visoko drugo mesto. Velenjčanke so imele izrazito vlogo favoritinj, vendar so se za zmago 21:29 morale pošteno potruditi. Že prvi polčas je nakazal, da bo osvojitev nazarske dvorane trd oreh. Nazarčanke so igrale borbeno in pogumno in ob polčasu zaostajale le za dva gola (13:15). Tudi v nadaljevanju so bile enakovredne tekmice in držale podobno razliko, vendar jim je v zadnjih desetih minutah tekme enostavno Telefon: 03/839-16-00 e-mail: obcina@nazarje.si JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NAKUP ZEMLJIŠČ V »Industrijsko-obrtni coni Prihova« Občina Nazarje je v Industrijsko obrtni coni Prihova ob regionalni cesti Mozirje - Radmirje komunalno uredila zemljišča za gradnjo poslovnih objektov. V območju sta trenutno zgrajeni in že poslujeta dve proizvodnji tovarni. Za prodajo je na razpolago še sedem komunalno opremljenih parcel - zemljišč v velikosti 1.833 m2 do 3.669 m2. Nekatera zemljišča je možno združiti. Vse zainteresirane kupce obveščamo, da je v Uradnem listu št. 81/2013 in na spletnih straneh www.nazarje.si in www.ioc.prihova.si objavljen javni poziv za zbiranje ponudb za nakup zemljišč. Postopek zbiranja bo zaključen 22. novembra 2013. Vabimo vas, da svojo poslovno vizijo uresničite v naši Industrijsko -poslovni coni Prihova. Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, prvega javnega razpisa za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi«, v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«. Z nepovratnimi sredstvi bo financiran del javnih izdatkov za opravičene stroške operacije. Sofinanciranje je zagotovljeno do višine 85 % vseh upravičenih stroškov. Navedena sredstva so zagotovljena na postavkah namenskih sredstev EU za ko-hezijsko politiko, Evropskega sklada za regionalni razvoj, na proračunski postavki 7616 Regionalni razvoj - infrastruktura regionalnih poslovnih con, konto 4320, NRP: 1536-07-5057. ' H* HB Občina Nazarje Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira evroi>ska unija tvropskl sklad za regionalni razvoj zmanjkalo moči. Velenjske igralke so izkoristile svojo fizično premoč in daljšo klop, prevzele pobudo ter s hitro igro naredile odločilno razliko in zasluženo zmagale. Razlog za »mrk« domače ekipe je bil viden na tribunah, kjer so sedele poškodovane nazarske ro-kometašice, ki razen z navijanjem niso mogle pomagati svojim soi- gralkam na igrišču. Nazarski strateg Brane Dobnik je čestital svojim varovankam na pogumni igri, zadovoljen pa je bil tudi s formo svoje ekipe. Nova priložnost za dokazovanje napredka v igri bo že jutri, ko v Nazarje prihaja RK Adria transport iz Logatca. Roman Mežnar Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. 14/2004 in spremembe), javnega razpisa za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem in pravnomočne odločbe o uvrstitvi na prednostno listo, objavlja Občine Mozirje PREDNOSTNO LISTO ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V OBČINI MOZIRJE 1. Določi se prednostna lista upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, na katero so uvrščeni udeleženci javnega razpisa, ki je bil objavljen v Savinjskih novicah na spletni strani občine Mozirje in oglasni deski občine Mozirje, dne 30. avgusta 2013. Na listo so uvrščeni: družinskih članov št. točk Savinjska cesta 22, 3330 Mozirje 6 395 Šmiklavž 26, 3342 Gornji Grad 3 320 Šolska ulica 39, 3330 Mozirje 4 270 Šolska ulica 35, 3330 Mozirje 4 270 Praprotnikova 11, 3330 Mozirje 2 270 Lepa Njiva 61, 3330 Mozirje 3 260 Praprotnikova ulica 5, 3330 Mozirje 2 250 Ljubija 59, 3330 Mozirje 3 235 Nove Loke 37, 3330 Mozirje 4 230 mesto, priimek in ime, naslov 1. Brigita KREFL 2. Anica ENCI 3. Jadranka KLASIČ 4. Monika ŠEMENC 5. Jelena MATOŠEVIČ 6. Tatjana URBANC 7. Mateja KAKER 8. Elvis ALAGIČ 9. Franjo SMODIŠ 2. Prednostna lista se objavi na spletni strani in na oglasni tabli Občine Mozirje. 3. Stanovanja se bodo dodelila po vrstnem redu, določenim z dokončno občinsko listo, ob upoštevanju normativov in standardov glede na velikost stanovanja in glede na število družinskih članov. Občina bo ob dodelitvi stanovanja sprotno preverjala ostala merila, ki jih morajo prosilci za dodelitev neprofitnih stanovanj izpolnjevati, da so do stanovanja upravičeni. 4. Za oddajo stanovanj bo sklenjena najemna pogodba s Stanovanjskim skladom RS ali Občino Mozirje. 5. Prednostna lista za oddajo neprofitnih stanovanj se uporablja do izvedbe novega razpisa. Direktorica občinske uprave Občine Mozirje Nada BRINOVŠEK 22 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 Kronika, Zahvale, Oglasi ČLOVEK IZ TEME ODŠEL V SVETLOBO Rajko Bračič je umrl premlad pod Moličko pečjo Dan po dnevu spomina na mrtve je znan speleolog in izkušen jamar, nekdaj rudar in vodja jamske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije, Velenjčan Rajko Bra-čič skupaj s prijatelji jamarji poskusil podrobneje raziskati podzemno jamo 151 Moličko peč. Ko se je še zadnjič povzpel na planino in v jamo, je kmalu začutil, da nima moči, obšla ga je slabost, zato se je sam poizkušal vrniti domov. Ob sestopu do svojega avtomobila je prehodil le nekaj planinske poti, ob počitku pa mu je odpovedalo srce. Kot so sporočili iz Jamarske reševalne službe Slovenije, so ga na Molički peči nad Lučami 3. novembra, nekaj pred drugo uro zjutraj našli mrtvega. Na Policijski upravi Celje so povedali, da je umrl naravne smrti. Predvidevajo, da je pokojni Bra-čič umrl že v soboto, ko se je okrog 8. ure dopoldne sam vrnil iz jame, ostali pa so nadaljevali načrtovano raziskovalno pot. Ko so se po 16 urah vrnili, so našli mrtvega so-tovariša le malo stran od izhoda iz jame. Bračič je bil vodja jamarske reševalne službe od leta 2010, kot inštruktor jamarstva je izobrazil prek Prenos pokojnika v dolino sta ovirala močan dež in orkanski veter. (Foto: Matej Špeh, GRS Celje) Rajko Bračič je bil vrhunski jamarski reševalec in inštruktor reševanja iz jam in višinskih objektov. (Foto: Jože Miklavc) 50 kandidatov za jamarje, bil pa je tudi inštruktor jamarskega reševanja. Sodeloval je na številnih jamarskih odpravah v tujini, tako v Črni gori, Makedoniji, Srbiji, Hrvaški in Bolgariji. Vključen je bil v projekte s področja varstva kraških jam, raziskoval in dokumentiral visokogorska brezna na območju Kamniško -Savinjskih in Julijskih Alp ter sodeloval pri arheoloških izkopavanjih in raziskovalnih nalogah na področju jamarstva. Jože Miklavc IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • TURISTI NAŠLI MINOMETNO MINO Golte: 28. oktobra so turisti na Golteh, ob smučišču Blatnik, našli eksplozivno telo. Na kraj je odšla policijska patrulja, ki je kraj zavarovala do prihoda pirotehnika. Šlo je za neeksplodirano minometno mino britanske izdelave izpred II. svetovne vojne. Mino je prevzel pirotehnik in jo odpeljal na uničenje. • NEZNANEC UKRADEL AVTOMOBILSKO PRIKOLICO Rovt pod Menino: 2. novembra je občan obvestil dežurnega policista, da je ostal brez avtomobilske prikolice. Neznani storilec mu je ukradel doma narejeno prikolico, ki je bila prirejena za vleko s traktorjem. Bila v gozdni vlaki na vrhu Rovta pod Menino. • JAMAR UMRL NARAVNE SMRTI Molička peč: 3. novembra okoli 2. ure ponoči so bili s strani regijskega centra za obveščanje mozirski policisti obveščeni o mrtvi osebi na Molički peči. Na kraju je bilo ugotovljeno, da gre za jamarja iz Jamarskega kluba Velenje. Člani GRS Celje so pokojnika prinesli v dolino. Pokojnik je umrl naravne smrti in ne zaradi nesreče. • VODA ZALILA CESTIŠČE Gornji Grad: 3. novembra ob 17.20 uri je na Kocbekovi cesti v Gornjem Gradu meteorna voda poplavila cestišče. Posredovali so gasilci PGD Gornji Grad, ki so očistili dva propusta in preprečili nadaljnje poplavljanje. • VOZNICA SPREGLEDALA PEŠKI Mozirje: 4. novembra okoli osme ure zjutraj je v Mozirju, na Savinjski cesti, voznica osebnega avtomobila na prehodu za pešce spregledala dve deklici in rahlo trčila vanju. Voznica je obe deklici takoj odpeljala na pregled v zdravstveni dom. Na srečo deklici nista bili poškodovani. Vsa leta si delala, pošteno živela, potem pa z ljubeznijo tiho odšla. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA ob izgubi naše drage Ivanke PRISLAN 1940 - 2013 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo poznali in jo imeli radi. Hvala za vaše molitve, lepe misli, darovane svete maše, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se dekanu g. Jožetu Brezovniku in diakonu Stanislavu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala velja tudi domačemu gospodu župniku za izrečene besede tolažbe. Zahvaljujemo se govorniku g. Grudniku, misijonski skupini in njenim sosedom v Mozirju. Iskrena zahvala vsem. Ohranite jo v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www_pocjrob inorcina.si Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 23 Za razvedrilo Sosedova dekoracija za noč čarovnic Cvetke ZGODNJA VZGOJA BODOČIH KUPCEV Harmonika Dragice Vršnak, članice Ljudskih pevk Pušeljc, je oni dan pod toplarjem tako poskočno igrala, da so pete zasrbele marsikoga, tudi nazarsko županjo Majdo Podkrižnik. Na ples je povabila zvestega ponudnika izdelkov na kmečki tržnici Franca Mikeka. Ker se je treba začeti učiti že za mlada, sta se zavrtela z najmlajšo obiskovalko. Ta se skupaj z mamo večkrat oglasi na tržnici in si privošči kako lokalno dobroto. »Otroci pa res dajejo energijo,« je pripomnila razpoložena županja. OPERACIJA USPELA, PACIENT POHRUSTAN Jože Miklavc, sodelavec Savinjskih novic in vnet konzumator gob: »Zagotavljam, da sem tole ulovljeno nepremičnino odpeljal z vinjeto na avtu in z dovolilnico zavoda za gozdove. S tem sem prehitel vse inšpektorje, ki iščejo takšne velike črne gradnje, in stanovalce - trose pustil za sabo v gozdu. Ker je bila goba za herbarij prevelika, je šla v trebuščke, kot se šika.« RAJSKE SKUSNJAVE Nekoč so jabolka zapeljevala v raju, dandanes na Turnu. Ni čudno, da se jim na dnevu odprtih vrat ni mogel upreti niti direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev, čeprav jih ima na pisalni mizi vse dni, zase in za goste. Tokrat je posegel po jabolčnem čipsu s cimetom in zraven že razmišljal, kako bi se jabolka še dalo predelati. 24 Savinjske novice št. 45, 8. november 2013 Križanka, Napovednik SESTAVIL: PETER UDIR OKRASNA CVETLICA IZ DRUŽINE NEBINOVK del stopa!/, pod nartom RUDNINA ŽELEZOV KARBONAT IGOR SAMQBOR KEMIJSKI ELEMENT Bfl _ CELOTA MISELNIH IN IZRAZNIH OBRAZCEV denar v OBTOKU. GOTOVINA EGIPČANSKI 800 MESECA UMETNOST RAZPRAVLJANJA, DISPUTI-RANJAPRI SOFISTIH SRBSKA TENIŠKA IGRALKA : VANOVlC REKTORJEV URAD ZELEN POLORAG KAMENS TEMNEJŠIMI ŽILAMI AM. IGRALEC IN PLESALEC (FRED) PREBIVALEC SKO-SKL GRŠKI BOG SVETLOBE IN SONCA rastlima amarant VPITJE KDOR SE RAD JOKA KRAJŠE BESEDILO, KI DAJE POJASNILO SEKANJE, SEČNJA am. igralec (NICHOLSON) vladar. MONARH EGIPČANSKA BOGINJA RESNICE KRATKA. SADIVA ZGOOBICA MEHKO SU-KANA PREJA IZ NARAVNE SIV1LE, KI SE UPOKA£UA ZAVOTEK ISLAMSKA MOLILN1GA TERITORIALNA OBRAMBA STARI SLOVAN RIBJE JAJCECE MRTVO TELO. TRUPLO NAUK O MIRUJOČIH TELESIH KOOR DELA RETE ČASTNI NASLOV V FR. vojislav uč 4. IN 6 Srka naSe ABECEDE SPRIČEVALO. POTRDILO Napovednik dogodkov Petek, 8. november ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Ne skrbi, Oliver! ob 18.00. Center Rinka Solčava Tematski večer: Poledenitev Logarske doline - nova spoznanja Sobota, 9. november ob 8.15. Cerkev Sv. Martina v Šmartnem ob Dreti Martinov pohod od Šmartnega ob Dreti do Nazarij ob 9.00. Kulturni dom Mozirje Ustvarjalne delavnice za otroke ob 10.00. Bohačev toplar Nazarje Martinovanje ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : RK Adria transport Logatec (ž) ob 17.00. Kulturni dom Ljubno Martinovanje z ansamblom Petka Nedelja, 10. november ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input: Konjice-Zreče (mladinci) ob 15.00. Kulturni dom Bočna Folklorno srečanje Bočna pleše Ponedeljek, 11. november ob 11.11. Pri Grabnerjevi hiši v Mozirju Začetek pustnega časa Slovarček: ER ISTI K A - umetnost razpravljanja pri sofistih; MAAT - egipčanska boginja resnice; SIDERIT - rudnina železov karbonat; v,_J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SPODRSEK, AEROBIKA, HRIB, ROD, RAUS, BINE, ČOLN, PELOR, PAKA, EMI, BINOM, OBER, FANTAST, E Ž. BESEDUN, ESKORTA, AC, SARTORI, SURF, LEL, NJIVICA, VIR, IDIOTIKON, DLAKA, NAVJE, AJA, OBČAN v_^ KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 46. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26. Savinjske novice št. 44, 1. november 2013 25 Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25. Napovednik dogodkov Torek, 12. november ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert Primož Kranjc, harmonika, in Monika Krajnc Štih, kitara Sreda, 13. november ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Lahko noč za medveda ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Radi te imamo, Oliver Četrtek, 14. november ob 15.00. Sejmišče v Mozirju Predstavitev učne poti Pod Ločko goro s pohodom ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: Pes pritepuh ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca si-rj, starega teden dni; gsm 031/393-418 Prodam bikca sivca, težkega 160 kg; gsm 051/256-986. Prodam bikca sivca, starega 14 dni; gsm 041/547-425. Prodam bikca sivca, težkega 180 kg; gsm 041/216-481. Prodam bikca sivca, starega 3 mesece; tel. 583-12-34. Prodam bikca limuzin, težkega 120 kg; gsm 031/759-955. Prodam teden starega bikca sr; gsm 041/835-658. Prodam bikca simentalca, starega 3 mesece; gsm 031/481-243. Prodam telico lis-sr, staro 3 mesece; gsm 070/870-321. Prodam telico sr, brejo 8 mesecev, ter bikca ls, težkega 130 kg; gsm 031/855-186. Prodam brejo telico sivko, pašno, in bale sena; gsm 041/793-519. Prodam kravo simentalko, pašno, brejo 4 mesece; gsm 040/184-956. Prodam kravo simentalko, brejo 2. teleta, ter bika simentalca, starega 10 mesecev; gsm 041/631-583. Prodam prašiča, težkega 180 kg; gsm 031/358-065. Prodam prašiče, težke od 100 do 200 kg; gsm 031/832-520. Prodam prašiče, 120 -150 kg, lastne reje, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam 2 burski kozi in kozla starega leto in pol; gsm 041/413-180. Prodam kužke - veliki švicarski planšarski pes; za oddati konec nov.; gsm 031/331- Telico simentalko ali sivko, staro do 10 dni, kupim; gsm 041/239-017. Kupim vse vrste krav in telic za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo ali telico za zakol ali dopita-nje in bikca, teličko nad 100 kg, mt; gsm 031/5 3 3-745. Kupim visoko brejo telico ali kravo - pašno; gsm 051/423-279. Telico ali mlado kravo, rj - sivorjave pasme, kupim, pogoj brez št.; gsm 031/736-727. DRUGO - PRODAM Prodam meso 7 let stare simentalke - polovico; gsm 051/335-751. Prodam meso -polovico teleta, cca 55 kg; gsm 051/777-649. Prodam polovico prašiča domače reje; gsm 041/494-331. Prodam meso žrebeta; gsm 031/350787. Prodam svinjsko mast in krvavice; gsm 031/331-469. Prodam naravno pridelano domače bučno olje, 1l/12 eur; gsm 051/366-133. Prodam mešana drva in bikca, starega 10 dni; gsm 031/266-738. Drva, suha, balirana po 1 m3, bukev, gaber - prodam; gsm 031/585-735. Drva - bukova, javorova, smrekova (ločeno), metrska, prodam; gsm 041/570-232. Prodam bukova drva v paleti, seno v balah in pelete; gsm 040/551-211. Prodam deske za streho, debeline 20 mm, suhe; gsm 041/942-169. Prodam sobno kolo za 50 eur; tel. 03/58454-58. Prodam plastično polnilko za klobase in salame, dobro ohranjeno; gsm 041/513755. Prodam kotel za žganjekuho; gsm 041/298-608. Prodam hidravlični cilinder potiska 50 ton, dolžina 120 cm, fi 17 cm, oljni; gsm 031/202-859. DRUGO - PODARIM Podarim otr. stolček za hranjenje, slabše ohranjen; gsm 031/650-509. DRUGO - IŠČEM Na relaciji lovski dom Ljubno do Ljubnega sem izgubil daljnogled, najditelj pokliči na gsm 041/690-029. Iščem mrežico za brivnik braun, št. 410; gsm 031/367-212. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam audi A3, 1.9 tdi, 74 kw, l. 2003; gsm 051/645-463. Rabljene zim. gume 175/65 R14, na platiščih, prodam; gsm 031/208-768. Prodam samo 1 sezono rabljene zimske gume general 165/70 R14; gsm 040/553-463. NEPREMIČNINE V Mozirju oddam prostor, 30 m2, za mirno dejavnost, s parkirnim prostorom; gsm 031/251-749. Na Ljubnem prodam hišo z gospodarskim poslopjem; gsm 051/734-265. OSEBNI STIKI Samohranilec rabi zvesto punco, ki bi osrečila tudi njegovega sina; gsm 031/807376. 416. ŽIVALI - KUPIM MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ GEODETSKE STORITVE Izvajamo geodetske storitve: ureditev meje, parcelacija, vpis stavbe v kataster stavb, zakoličbe, geodetski posnetek,... GSM: 031/337-478 Geoid d.o.o., Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad. ◊ KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji._ ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, peletni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV -POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 26 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 I Ljudje in dogodki, Oglasi Na kmetiji Kugovnik so ohranili dušo nekdanjih časov Ko nepoučen mimohodnik zagleda idilično kmetijo Kugovnik nad Ljubnim, zagotovo najprej pomisli, da je prišel v muzej na prostem, torej v skansen. Hiša, skedenj, čebelnjak, ograje, ovce, garteljc, rože ..., vse je po starem, leseno in deloma kamnito, usklajeno z okoljem in med seboj. Babica pri nageljnih in dedek pri ovcah -aha, celo manekene imajo, bi kdo pomislil. Vendar sta sin in vnuk v gozdu, prvi z motorno žago, drugi na traktorju, sekata les za prodajo. Življenje na kmetiji Kugovnik je resnično, ni utvara za turiste in ne počitnikovanje. Glede na visoko in strmo lego kmetije ter plitva tla sta sonce in njegova toplota glavna dejavnika, ki sta poganjala življenje na tej gorski kmetiji skozi dolga stoletja. Kugovnik se nahaja na 1.260 metrih nad morjem, na strmem pobočju pod Krnesom, na južni, sončni legi. Je najvišja kmetija na Ljubnem in spada med najvišje v Sloveniji. Že zaradi tega je omembe vredna. Leži višje kot marsikatera solčavska. Zlasti pa je vredna zaradi resnično ohranjene podobe. Hiša je stara, na notranjem nosilnem tramu je letnica 1851. Ves čas so jo domači vzdrževali in prenavljali tako, da so ohranili njen prvotni videz, tako zunanji kot notranji. Kar jim je, umetnikom po srcu, odlično uspelo. Z do- mačim lesom in okoliškim kamnom. Ohranili so dušo nekdanjih časov, a si hkrati domovanje prilagodili današnjemu bivalnemu standardu. Tako je v hiši ohranjena črna kuhinja, seveda ima sedaj povsem drugo vlogo. Tudi zunaj je vse po starem, a sodobno ter funkcionalno. Resnici na ljubo je treba povedati, da jo v zimskem času zapustijo, saj imajo Kugovski v dolini še eno »birčaft«, kjer je življenje pozimi lagodnej- še. Ko pa rebri v Planini ozelene in so primerne za ovčjo pašo, se najstarejša generacija prestavi v ta raj in ga vzdržuje. Dela ne zmanjka, zato so tudi dolgi poletni dnevi včasih prekratki, a se še vedno najde čas tudi za sprostitev ob glasbi. Kugovski so že več generacij znani muzikanti, umetnost je v krvi tudi mlademu rodu, ki je spreten tako s harmoniko kot z motorno žago. Marijan Denša Kmetija Kugovnik ima zelo dobro ohranjeno staro podobo. (Foto: Marijan Denša) ^JSSSffiKe GRAD VRBOVJE " Kreiifr UOSTlNSTVm Milj-» FsMicipaji f>.ji 5l u 4/M jpfi B 'S? Telefon: 03/58-32-800 Savinjske novice št. 46, 15. november 2013 27 dt h »tj " N-MAKfi^ UiUlllMMll «boeaffi :Hg i (22/V StllsKo praofrraibo se pričenja! V Sotflrjsiiih ncvlcari ponoumo Q6jov§amp kuper s kotom se pifjo^: no SfezptaČr» sfliko proobrozl^s la :cš no1.- vtdei sodo [>05*ft>eii gjr^ri ifinc ir -mbo Urita lonn ■,< rrirerenegii studn HG ' i svs mi dolaotejniri Izku&ijaru meo drugimi skKJi ludf /o Stegna znana ■nT.finnosli nnrnsnn vfcoibtko M atol i ja PfnnM. nI 0 je Jrorlja pr|ito*]kl pri vcežstfc- Mcrtni vmovnik. Nho fellcijan po bo strendovsklmJ ot*otilr .■ s jojn rngovineBflznrJi posfcrbe*; /; rntthi viaez vse ŠHtete to s iofogm -i;[i m bodo vije i ks v Savnah novicah JGholeiiln Ltiiia Hrashift Prijavite se, J ne bo vam zal! ? j i i IgpOlnlle pT.jovnlm, r rilaiJtu swijn !nlagnnii.n n vs^ skupn. poS^ rfv r r: rosiOv: So vojske noyf<», Savirjskc casto 4,3331 Nazorje. r,-: f'eoCiraztio sc< laftko prijavite tudi' Trgotfil Gn^rR aH vifizefsKe^ Mfafiu HG. PRIJAVNICA Spoduj si ¿bi-ts v:tWa /usu s« priju v: arr ¿o sciiieltMinjsM slilsketn i£3vu S ¡fldii so'' (Tma ij< Nr1: o WO Ot I)TO moji'i toOjjraiij [ME IN PRIIMEK: NASLOV; POSTA IMKHhVJ DATUM ROJSTVA: PODPIS: 1 ik^u tarnr.3 ICftflruliju tL^sl'«! pciltim