I
Prvi skj venski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
4)
The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.
List Slovenskih delavcev v o4meriki.

RLEFON PISARNE: 1279 BECTOK.
, September 21, 1903, St the Pest Oflica «t Hew fork, H. Y., under the Act of Ctangrw— of March S, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 SJBOTOl
NO. 219. — ŠTEV. 219.
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 24, 1907. — V TOREK, 24. KIMOVCA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Iz delavskih krogov. Štrajk čevljarjev.
V ST. LrOUTSTJ, MO., ŠE VEDNO ŠTRAJKAJO DELAVCI TAMO ŠN JIH TOVARN ZA ČEVLJE.
Obe stranki, delodajalci, kakor tudi delavci, vztrajajo pri svojih zahtevali.
ŽELEZNIŠKI KLERKL
St. Louis, Mo., 24. sept. Pri štraj-ku tukajšnjih delavcev tovarn za čevlje sta obe stranki zelo trdovratni. Preasednik organizacije tovarnarjev je v imenu vseh osemnajstih tovarn kt«rih delavci štrajkajo, izjavil, da se dosedaj ni storilo ni jednega koraka v prid poravnave štrajka, dočim so strajkarji pri posebnej seji sklenili, da se pri štrajku vztraja za nedoločen čas. Ženske so naznanile, d i bo-lo ustanovile svojo las:no unijo. — Vseh štrajkarjev skupaj je 25.000. Oni zahtevajo uvedb- devet urnega dne\neym dela ob istej plači, kakor pri deset urnem dnevnem delu.
Toledo, Ohio, 24. sept. Petsto železniških klerkov v tukajšnjem mesiji j«* zapreti lu s št raj kom. ako se jim ne poviša plača. Kljub temu so pa danes prišli zopet vsi na delo, tako da ni pričakovati širajka. — Wheeling1 and Lake Erie železnica je privolila v njihove zahteve. S istimi drugimi železnicami se vrst- se obravnave glede p večanja plače.
24 ribičev utonilo.
Severni viharji.
JEDNAKONOČNI VIHARJI, KI SO DIVJALI OB NOVEM FOUNDLANDU, SO NAPRAVILI VELIKANSKO ŠKODO
Petinsedemdeset ribiških ladij se je ob obrežju imenovanega otoka ,potopilo.
ČETRT MILUON DOLARJEV ŠKODE.
GROZEN UMOR V NEW YORKU.
Nepoznani morilci so na grozen način umorili Italijana Epifanio Arcara.
Minolo nedeljo so v našem mestu nepoznani morilci na grozen način umorili Italijana Kpitanio Arcara, ki je imel svojo krojaško deiavnico v LL nadstropju hiše 339 istočna 107. ulica, ltalijanovo truplo so našli ležati v krvi v delavnici in na njem so našteli nič manj kakor 22 ran, kterih vsaka bi skoraj zadostovala za smrt nesrečnika. Razun tega je morilec nesrečniku prerezal tudi del trebuha iu mu odrezal razne dele telesa, ktere je oči-vidno vzel seboj.
Arcara je bil rodom Sieilijanec in način un ->ra je tak. da se iz tega lahko sklepa, da ira je umoril kak Italijan, kteri je zopet dokazal, kako "kulturen" narod je oni, ki prihaja iz Italije. Policija je nadalje tudi prepričana. da je ta grozni čin dozdevno krivico, kter_> jej je storil krojač. Tudi ako kaka ženska ta umor ni izvršila lastnoročno, trdi polieija, da ima dovolj dokazov, %ia je ta umor priredila ženska. Za roparski umor se tu ni šlo, kajti ono malo denarja, kterega je nesrečnik imel, so našli v njegovih žepih. Ropar bi v ostalem tudi svojo žrtev tako ne razmešaril.
Arcara je bil oženjen. Njegova žena je prišla v Ameriko šele pred šestimi meseci in na njo ne pada niti najmanjši sum. Njegova sedanja žena je »ostra prve žene, ktera mu je pred dvema leti nmrla. Sosedje trdijo, da je par srečno živel, kajti sedanja žena je vestno skrbela za otroke krojačeve prve žene, oziroma svoje sestre. Policija pa išče neko delavko, ktera je preje pri krojaču delala in ktera je poznana le pod ijnenom Vita. Ko mu j« umrla prva žena. so vsi krojače vi uslužbenci mislili, da bode vzel Vito za ženo, kajti ona je deset let delala pri njem in je bila takorekoč njegova desna roka.
Vito bi koL,r;.o tudi poročil, toda njegovi stariši so želeli, da se oženi s setro svoje prve žene, kar je potem tudi storil. Vita se spočetka ni mogla potolažiti, vendar je pa končno postala mirna in se jo oženila z nekim dragim moškim.
St. John's, N. F., 24. sept. Glasom nadaljnih poročil o jednakonočnem viharju, kteri je divjal ob obrežju otoka New Foundland, je ob obrežju utonilo 24 mornarjev in ribičev, dočim se je 75 ribiških ladij potopilo. Škoda, ktero so napravili viharji, je uprav velikanska in po zmernej cenil vj presega svoto četrt milijona dolarjev.
Taeega viharja že štirideset let ni bilo. Ker so brZ"javne žice ob iztoč-nem in severnem obreižju potrgane, je o škodi, ktero je napravil vihar. še le sedaj zvedelo, ko so prišli -i m kaj ljudje iz onih krajev po kop-neiii. Tudi par paznikov je dospelo in \ si prinašajo sama žalost ji a poročila.
Pri Twillingate- Harborju se je mudilo 31 ribiških ladij in vihar jih je 20 vrgel ob obrežje. Od teh se jih j«- 20 razbilo na pečinah. Samo od jalranke Effie. ktera se je potopila, je utonilo deset ribičev. Jadranka Mandamus, na kterej j:* osem ribičev, se šc }x»trreša.
Italijani med soboj. Dinamit in kultura.
V FUNXSTJTAWNEY, PA., SO PRIJELI 19LETNEGA ADAM-SA RADI NAMERAVANEGA UMORA.
Skušal je z dinamitom razstreliti hišo nekega premo gar j a.
LA MANO NERA
Punxsutawnefcr, Pa., 24. sept. Tukaj so prijeli 191etnega Frank A damsa, kteri trdi, da je bil prisiljen pridružiti se taj-nej družbi italijanskih za vratnih morilcev "La mano nera7Adamsa so prijeli v trenot ku, ko je skušal z dinamitom razstreliti hišo premoga rja Salvatore Spa-nellija. Adams je položil z dinami-tu.m napolnjeno posodo pod vhod v hišo. Ko so Adamsa zaprli, je nekdo na policaje streljal. Ako bi se dinamit razletel, bi se hiša podrla in 17 t-sob, ki stanujejo v hiši, bi bilo ubitih. Ko so Adamsa peljali v ječo, je le malo manjkalo, da ga prebivalstvo ni linčalo.
Svarilo rojakom!
V novejšem časa pričeli so razni newyorski goljufi razpošiljati našim rojakom razne cirkularje, s kterimi jim ponujajo delnice za neke zlate rudnike, kteri baje sploh nikjer ne obstoje.
Rojake svarimo radi tega, da ne kupujejo teh listin, kteri nimajo nikake vrednosti, kajti vsak denar, kterega bi kedo poslal za delnice, je prav gotovo zgubljen in nihče ga ne bode več videl, kajti dobiček bodo imeli le goljufi, kteri so si omislili naslove naših naročnikov, ktere je nitado ukradel.
Rojaki, bodite toraj previdni 1
Vesti iz Rusije.
Anglija in Rusija.
RUSKO - ANGLEŽKA POGODBA GLEDE KORISTI OBEH DEŽEL V AZIJI JE SEDAJ POTRJENA.
V Lodzu so po prekem sodu ustrelili sedem delavcev, kte*i so umorili tovarnarja.
LENČANI REVOLU C UONARJI.
TISOČ DELAVCEV ODSLOVILI.
Westinghouse Electric & Manufacturing Co. pomanjša število svojih delavcev.
Pittsburg. Pa., 23. sept. Westing-house Electric & Manufaturing Co. je odslovila v .soboto tisoč delavcev, toda kljub temu zatrjujejo uradniki družbe, da bodo tovarne kljub temu ravno toliko izdelale, kakor so izdelale do sedaj. V minolem letu si je družba nabavila nove stroje, kteri ne rabijo toliko delavcev, oziroma poma-sračev. kakor dosedanji, tako, da za-nmre družba sedaj število svojih delavcev pomanjšati^ ne da bi se to pri delu kaj poznalo.
LOV NA ZAMORCA.
V Georgiji je napadel neko belo ženo in ranil njenega otroka.
Savannah, Ga., 23. sept. V Chattam eountyju je nek zamorec napadel belo ženo Henry Overstreeta in sicer, ko je njen mož odšel od doma. Mrs. Overstreet je dejala zamorcu, da bode pozvala svojega moža, toda zamorec jej je mirno odgovoril, da dobro ve, da je njen mož odšel od doma. Pri tem jo je hotel udariti po glavi, toda pri tem je pogodil njeno dete, ktero je držala v svojem naročju. Ko se je njen mož vrnil domov, mu je to naznanila in ta je takoj obvestil sosede, kleri so nemudoma s pomočjo krvnih psov pričeli zamorca zasledovati. Ko 2-a vjamejo, ga bodo brezdvomno lin-čali. —
NAJSTAREJSI MORNAR.
V Philadelphiji proslavlja najstarejši mornar naše vojne mornarice svoj 104. rojstni dan.
Philadelphia. Pa., 23. sept. "BiH" Macabee, najstarejši mornar naše vojne mornarice, ja včeraj v tukajšnjem vladinem domu obhajal svoj 104. rojstni dan.
Vsi veterani so se tem povodom zbrali krog svojega tovariša in so jnu pripovedovali, kako dobro izgleda. dasiravno je tako star. Tovariši so mu tudi prinesli razna darila, in -ieer večinoma male zavoje tobaka in razne spomine na kako vojno. Pri-re-dili so mu tudi lepo pojedino, nakar so se vsi veterani izborno zabavali.
"Bili** je vstopil v našo vojno mornarico pred devedesetimi leti in je služil na fregati Constitution. Rojen je bil leta 1803 v Baltimore, Md.
premogov
V premogoven! rovu it. 3 od Lehigh and Wilkesbene Coal Oo- pri Wilkea-Barre, Pa^ m je pripetila razatrelbe. plinov in pri tem sta Hla dva premo-eo MU trije ra-
Razstrelba parnega kotla.
Parni kotel lokomotive necega tovornega vlaka Pennsylvania železnice se je pri Burton City, Ohio, razletel in pri tem so bili trije železniški vslužbenci ubiti, dočim je bil j eden smrtno ranjen.
m si namenjen
ta bodeš naj poštene je Fr. Safcser je prh iv*ezH£nih puor—
2m
•trakt
ali pa v Ameriko vzeti,
FRANK
m važne cene na:
in najbolj« priznana zastop-»brodnik draft*
IZSELJEVANJE IZ ANGLIJE.
Iz Anglije in Irske se je izselilo tekom leta 177,000 osob v Zjed. države in C an ado.
London, 23. sept. Trgovinski oddelek tukajšnje vlade naznanja, da se je v minolem letu iz Anglije in Irske izselilo v Zjed. države in Canado 177 tisoč osob, tako, da se iz Velike Britanske že od leta 1886 nadalje ni izselilo toliko ljudi, kakor sedaj. V Canado je potovalo 91,000 izseljencev in v Zjed. države se jih je napotilo 30 tisoč.
Razstrelba dinamita v Joplinu, Mb.
Joplin, Mo., 23. sept. V East Joplinu so nepoznani zločinci z dinamitom razstrelili rudnik Tennessee Co. in teko napravili za več tiso5 dolarjev škode. Več hiš v bližini je bilo deloma razdejanih, deloma poškodovanih.
Pred tednom dni so brezdvomno isti zločinei z dinamitom razdejali slopje Joplin News Heralda. Zločincev naravno niso dobili.
*Znižane~cene.
Mir v Maroku.
Sprejeti pogoji.
ARABSKI RODOVI SO SE PODVRGLI FRANCOSKIM POGOJEM IN SEDAJ ODDAJO OROŽJE.
Lastnina vodij prvotnih izgredov se zapleni.
POROKI.
Pariz. 24. sept. Poveljnik francoskega vojnega brodovja v Maroku, admiral Philibert, poroča, da se je 19 kaidov rodov Ulesijan, Zenata in Zy-aida po daljšem posvetovanju s francoskimi poveljniki v glavnem stanu francoske vojske brezpogojno podvrglo francoskim pogojem, kteri se glase:
** Sovražnosti se z današnjim dnem prenehajo.
Gen. Drude se zamore potom reko-gnosciranja v pokrajinah imenovanih treh rodov prepričati o popolnej pa cifikaciji.
Rodovi se zavežejo razgnati vse oborožene čete, ktere dobe v svojih pokrajinah.
Vsakega domačina, kterega se najde oboroženega 10 milj daleč od Ca blance se vjame in izroči oblastim seri fata. Jetnik mora plačati 200 frankov kazni.
Rodovi morajo jamčiti za izvedbo teh določb.
Delegatje rodov morajo uprizorite-Ije izgredov proti Evropejcem izročiti oblastim in njih imetje zapleniti ne glede na odškodnno, ktero morajo plačati. Odškodnino določi marokan-ska vlada.
Rodovi Chauja plačajo izdatno odškodnino in sicer vsak rod po dobi svojega upiranja proti Franciji. Razun tega morajo ti rodovi tudi- prispevati svote za gradnjo luke v Casa-blanci. * *
Dva ugledna člana od vsakega rodu se morata izročiti Francozom kot poroka. Delegatje rodov so takoj imenovali svoje poroke in podpisali kapitulacijo.
Sedaj, ko so se ti rodovi udali, se bodo gotovo tudi drugi, tako da pa-cifikacija ne bode vee težavna. Imenovani trije rodovi prebivajo istocno in jnžno od Casablance.
Casablanca, 23. sept. Mulaj Hafid je dne 19. sept. ostavil mesto Maroko, da se spoprime s svojim bratom, sultanom Abd ul Azisom. Mulaj Hafid ima na razpolago 1500 mož in par topov. Sultan Abd ul Azis je prišel danes zjutraj v Rabat.
Petrograd, 24. sept. V minister-stvu inostranih del sta včeraj Rusija in Anglija zamenjali svoji medsebojni ptgodbi glede razdelitve vpliva v Aziji, oziroma v Tibetu, Afganistanu in Perziji.
Lodz, 24. sept. Včeraj so po prekem sodu tukaj ustrelili sedem delavcev in jedno delavko, kteri so bili ob dol ženi, da so umorili tovarnarja Marka SiLbersterna, kteri jim ni hotel dati plače za dobo, v kterej so štrajkali. Dne 20. sefpt. je vojaštvo tovarno obkolilo in aretovalo 800 delavcev. Novi gubernator v Lodzu, general ivaznakov, ima posebna pooblastila in bode poslej vsakega tretjega delavca imenovane tovarne v Sibir, ker niso preprečili umora.
Žitomir. 24. s«pt. Trije revoluci-jonaTji so napadli in ranili poveljnika orožnikov. Kmetje so napadalcem sledili, toda slednji so -streljali na kmete in so jih šest ranili. Revolucijo na rje so kmetje k< inč-no vjeli in so jih jednostavno linčali.
Marconijevi načrti. Nova brezžična zveza.
MARCONI BODE V KRATKEM USTANOVIL NAJDALJŠO BREZŽIČNO BRZOJAVNO ZVEZO MED CANADOIN ANGLIJO.
Italijanski izumitelj je mnenja, da bode v treh tednih končal s tozadevnimi poskusi.
DVAJSET BESED V MTNUTL
velja sedaj vožnja v Hamburg, Rotterdam in Antvrer-
$25
pen.*
uf2 3 v Havre s francoskimi"[brzo-parniki.
ffIC v Havre s francoskim i*po št-
njmj parniki.	_
J75 v Havre a francoskimi' na-vadnimi parniki.
$23 V Bremen z navadnimi par v Bremen z ekspresnimi parcel T T™* aH Reko n* paraildh t«1 Aiustro-Americana Line. Te cene veljajo do preklici.
Originalni Metki n dobe pri Fr. Sakser 109 ineiviek St.. How
Nezgode na železnicah.
Fulton, Ky., 23. sept. Potniški vlak št. 104 od New Orleans, Louisville, Illinois Central železnice je miljo daleč od tukaj skoeil raz tir. Dva uslužbenca sta bila na mestn ubita in trije so nevarno ranjeni.
San Bernardino, Cal., 23. sept. Potniški vlak Santa Fe železnice je pri Devonu zavozil za vozil v neko lokomotivo in se razbil. Trije uslužbenci in dva trampa go bili ubiti. Njihova trupla so deloma zgorela, ko je vlak gorel, tako, da n mogoče ni jednega agnoseirati.
T Hornellu, N. Y-, kjer je glavni stan oddelka
J*
NEZGODA NA JEZERU.
Na jezeru Superior je ponesrečil pax-nik
Chicago, 111., 23. sept. Parnik Alexander Mimick je trinajst milj zapad-no od Whitefish Pointa zavozil vsled viharja na pesek. Kapitan Randol in pet mornarjev je utonilo, ostalo moštvo se je rešilo.
Parnik je plul nakrcan s premogom proti severu. V viharju so se pokvarili stroji in tako je bil na milost in nemilost izročen valovom, kteri so ga vrgli na peseenine. Parnika najbrže ne bood mogli rešiti, ker se je napolnil z vodo.
Sydney, Nova Seotia, 24. sept. — V Glace Bay, Cape Breton, dospel je včeraj italijanski izumitelj Marconi, da pripravi vse potrebno za napravo brezžične brzojavne zveze med Ameriko in Evropo, oziroma med Canado in Anglijo. Marconi izjavlja, da ne b« de ostavil Glace Bay preje, dokler ta zveza z Evropo ne zadobi trgovinskega pomena. On naznanja, da bo s tozadevnimi poskusi v treh tednih gotov, nakar se zamore uvesti redna transatlantična brzojavna slnžba. Zajedno je tudi sporočil angležkemu in italijanskemu kralju, da delavci že delajo potrebno postajo. Med temi st> tudi trije telegrafisti. Canadian Pacific, kakor tudi Western Union Telegraph Company sta že spojili svoje brzojavne žice, ki vodijo v notranje kraje, z Mareonijevo postajo.
Brzojavke, ktetre se odpošljejo iz Glace Bay v Evropo, se sprejmejo na drugi strani <ceana v Cliffdenu, Irska, kjer je Marconi ustanovil novo postajo, ktera je opremljena z najnovejšimi aparati, kteri so tudi zelo jaki. Razpošiljanje preko oceana dospelih brzojavk prevzamejo potem vladini brzojavni uradi v Angliji, kajti tozadevno p. godbo je že sklenila Mareonijeva brzojavna družba. Slabo vreme ali viharji nikakor ne bodo vplivali na razpošiljanje brzojavk, dokler ne ostanejo drevesa in njih vrhovi nepoškodovani. Vsako minuto se bode lahko brzojavilo po 20 besed. Vsaka beseda bode veljala 10 centov, kar se pa kasnejše zniža.
TJBEGLI JETNIKI.
Čuvaje in paznike so jetniki zaprli v ječe.
Chicago, 111., 23. sept. Iz zaporov tukajšnjega countyja, kteri se nahajajo v sredi tukajšnjega mesta, sta včeraj ubegla dva jetnika, ktera sta splezala skozi okno svoje ječe v četrtem nadstropju. Ušla sta kljub t*-mu, da so jih ljudje iz bližnje niiee pol ure opazovali, kako sta žagala mreže na oknih in potem prišla na prosto. Ljudje so namreč misliii, da sta jetnika navadna delavca, ktera popravljata okna v zaporih.
Ko je pričel tretji fetniic lezti =ko-zi okno, so ljudje o tem nz ian;i• vodstvu ječe, kar je pa ta jetnik opazil In se vrnil v ječo. Ubo-zl» jetnika je policija tik-'; n-.Vela	.i* vaci, to-
e's do sedaj iu se ni našla.
Ko so bili jernilil pri ici n«l'»i v dvorani zapora, je nek .-i-tnik dejal pazniku M. Bloomberjru. naj irre v ječo. kjer bode našel karte za iirro. Ko je odšel paznik v ječo. podal n:u je njegov zaupnik, jetnik .T< n S<-,>tt. neko listino. Ko je paznik na pragu ječe bral imenovane« li^ii* ■>. -o jetniki paznika in njegovega zaupnika pahnili v ječo. kamor so ju zaprli, na kar so ostali jetniki o.-tavili telovadnico.
Jetniki so na to pričeli žagati ograje in mreže na oknih in »Iva jetnika sta takoj na to ušla na ta način, da sta skočila na bližnjo streho in od tam 15 čevljev globoko na ulico.
Med toni so ostali jetniki prepevali ill kričali, da se tako žaganje ni slišalo. Paznik in njegov zaupnik sta ostala celo uro v ječi. predno so ju rešili.
Nezgoda na morju.
Seattle, Wash., 23. sept. Zvezini senator S. H. Piles je predsednika Roosevelta brzojavno naprosil, naj pošlje kak carinski parnik v Bristol Bay, kjer se nahaja 160 belih in 200 Kitajcev, kterih ribiška ladja je dne 9. avgusta zavozila na pečine in se razbila. Ljudje so se rešili v bližnji zaliv, na kar so odposlali dva moža po kopnem semkaj, da naprosita pomoči. Odposlancema se je posrečilo priti po kopnem v tukajšnje mesto. Došleca naznanjata, da imajo nesrečni rešenci le za mesec dni dovolj hrane. Odposlanca sta za svojo pot potrebovala skoraj mesec dni, toda od onega časa nadalje o rešencih ni bilo ničesar slišati, tako da se splošno domneva, da so vsled lakote pomrli ali pa zmrznili.
Denarje v staro domovino
sa $ 10.90 ............ 60 kron.
aa $ 20.50 ............ 100 kron,
sa $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 102.00 ............ 600 kron,
n $ 204.00 ............ 1000 kron,
sa $1017.00 ............ 6000 kron.
Pošterina Je vštete pri tab evotah. Bona se
izplačajo bres vinarja
Ima	i*ve isplači
e. kr. noifeal	trad ▼ 11. do
12.
Je aajpriUS-
aH mlmliii pianu, večje K
sil ya Few
SPREJEM DRŽAVNEGA TAJNIKA ROOT A V MEHIKI.
Mehikanska vlada bode potrošila za sprejem najmanj $160,000.
Mexico Ciudad, Mexico, 23. sept. Tukajšnja vlada je danes naznanila, da je dovolila za sprejem državnega tjnika Roota iz Zjed. držav svoto 160 tisoč dolarjev, ktera se v slučaju potrebe poviša. S to svoto se pa naravno ne bodo pokrili izdatki za razne J* t zasebne slavnosti, ktere se priredijo v počast gosta iz Zjed. držav. Razni bogatini so si naročili obleke iz Pariza za te slavnosti, kar velja tudi za dame.
MIR V SREDNJEJ
Vseh pet srednjeameriških republik je povabljenih k mirovnej konferenci v Washington.
Washington, 34. Sept. Sporazumno z republiko Mexico, oziroma vsled dogovora med predsednikoma Roosevelt in PorfLrio Diaz, odposlal je danes državni oddelek vsem petim srednjeameriškim republikam oficijelna povabila k mirovnej konferenci, ktera se bode vršila v času od L do 15. oktobra v Washingtonu. Namen te konference je: ustanoviti trajni red med srednjeameriškimi republikami.
Generalni štrajk v Heleni.
Helena, Mont., 24. sept. Tukajšnje delavske organizacije so pozvale vse delavoe na Strajk, ker podjetniki niso hoteli prenehati a rabo telefona, če-i štrajkajo. Vsled itraj-ka bode promet nKšnib ieleznic po-pohwma astavljen, tudi hotele bodo velja tudi o
Lusitania na poti proti Angliji.
Iz Sable Tslnncla se markonizira, da pluje novi Cunnrdov parnik Lusitania i7. New Yorka preti Liverpoolu počasneje, nejro je plul na svojem potu iz Evrope v Ameriko. Iz Lusitanije se namreč javlja, da pluje z brzino 22 milj na uro, in sicer pri mirnem morju.
KRETANJE PAŠNIKOV.
Dospeli so:
Batavia 23. sept. iz Hamburga s 573 potniki.
Noordam 23. sept. iz Rotterdam? s
739 potniki. La »retagne 23. sept. iz Havre s 1180 potniki.
Vaderland 23. sept. iz An t we r pena 3 1759 potniki.
Dospeti imajo: Queen Wilhelmina iz Rotterdam a. Cevi c iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm U. iz Bremena. President Grant (novi) iz Hamburga. Vurnessia iz Glasgowa. Priedrich der Grosse iz Bremena. Queen Wilhelmina iz Rotter da ma. Majestic iz Liverpoola. Francesca iz Trsta. Baltic iz Liverpoola. Pallanza iz Hamburga. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga.
New York iz Southamptona. La Savoie iz Havre. Campania iz Liverpoola. Caledonia iz Glasgowa. Ryndam iz Rotterdama. Kroonland iz Antwerpena. ■Kncmprinz Wilhelm iz Bremena. Gneisenau iz Bremena. Brandenburg iz Bremena. Carpathia iz Reke. Carrriania iz Liverpoola.
Odpluli so:
Kaiser Wilhelm dex Grosse 24. sept.
v Bremen. Hamburg 24. sept. v Genovo.
Odpluli bodo: Oceanic 25. sept. v Liverpool. Statendam 25. sept. v Rotterdam. Sofia Hohenberg 25. sept. v Trst. Moskva 25. sept. v Libavo. Deutsehlaod 26. sept. V *~f »tt»Ki » rg. Arabic 26. sept. v Liverpool. La Lorraine 26. sept. v Havre. Cretic 26. sept. v Genovo. Pannonia 26. sept. v Reko. Vaderland 28. t Antwerpen. St." Paul 28. sept. v Southampton. TJmbria 28. sept. v Liverpool.
■epi. v Glasgow. 28. sept. i

■ _	V
"GLAS NARODA"
(SWrcaic Dally.)
Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
( a corporation ).
FRANK SAKSER, presnlent. VICTOR VAIJAVEC, Secretary. LOUIS BEN EDI K, Treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers; HJ9 Green vrich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
1.50 4.00
2. (JO . 4,-jO 2.,V>
V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzeniši nclflj in praznikov.
Za leto velja list za Ameriko .
„ pol leta.......
„ leto za mesto New York . „ pol leta za mesto New York p, EvTopo za vse leto .
.. •> P°1 »eta . . . ..	četrt leta
"QUAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every »lay, except Sundays an«l Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisement on agreement.
Dopisi brez polpisa in osobnosti se ne natisnejo.
I)enar naj se blagovoli pošiljati po Money Onler. «
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da -e nam t nt i i prejšnje bivališče naznani, <lu hitreje naj-lcmo naslovnika. Dopisom ii» posiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda" 100 Green wi -h JStreet, New York City.
Telefon: 1279 Rector.
Bankerot v Haagu.
Druixa mednarodna mirovna konferenca v Haairu na Nizozemskem traja že več kakor tri mesece in mirovna posvetovanja bodo trajala morda še kake štiri tedne. Vendar so pa že danes tudi največji optimi-eti prepričani, da se pri mirovni konferenci ne bode sklenilo uič tacegn. kar bi svetovftemu miru koristilo.
Delegrat Zjedin jenih držav, poslanik Choate, je pa naravno se vedno optimist in .-e vedno misli, da pride do ustanovitve siaLneg-a mirovnega raz-»dišea. On je zadovoljen, ako se ta ideja le v principu sprejme in misli, da h »de potem lahko priti do tega. da se tudi razsodniki imenujejo. Ustanovitev razsodišča bode torej jx> njegovem mnenju zelo lahka, dočim so deleiratje družili dežel po-vsftm drugačnega mnenja. Oni namreč mislijo, da je namen tozadevnega predloga ta, da se z njega pomočjo ustanovitev taeega razsodišča za vedno onemogoči. Ivo se namreč mirovna konferenca konča, se posamezne \ lade sploh ne bodo več zmenile za imenovanje razsodnikov in tako boda vsa stvar s predlogom vred za vedne zaspala, baš kakor se je tudi zgodilo s predlogom glede razorožitve.
Cc-lo predlog- glede prihodnjega mirovnega zborovanja, kt^ri je bil jed-noglasno sprejet, so tako spremenili, da so redno ponavljanje tacih konferenc popoln« ma izbrisali iz predloga. Glasovalo se je jednostavno za to, da se skliče tretja konferenca, dočim se o nadaijnih takih zborovanj sploh ni govorilo.
I
Rusija v Perziji.
Besedilo rusko - angležke pogodbe glede Azije se objavi še le po pretek ti jednega tedna. Toda kljub temu že sedaj ni dvomiti o vsebini te pogodbe. Rusija pri pozna vrednost angležkega vpliva v Afganistanu, dočim je Anglija prepustila v Perziji vse koristi Rusiji, kar je slednja že od nekdaj želela. V prejšnjih časih je znala perzijska vlada tekmovanje Rusije in Anglije glede vpliva v Perziji izvrstno izrabiti, tako da je imela od cbeh svojih sosedov velike koristi, dočim jej je bilo lahko preprečiti preveliki naraščaj vpliva tako od strani Angležev, kakor tudi od strani Rusov. Temu pa sedaj ne bode več tako in Perzija bode nov položaj takoj občutila, kakor smo že v mmolem tednu med dnevnimi novicami poročali. Glas»m teh poročil zapretila je Rusija, da bode okupirala severno Perzijo, ker perzijska vlada ni v stanu storiti konec anarhiji, k t era je tam baje v novejšem času zavladala.
Razvoj položaja v Perziji je, glasom vseh pon ičil, zelo ugoden za Rusijo. Patrijotičnemu navdušenju mi-nolpga leta, ktero je nastalo vsled otvoritve parlamenta, je sledila sedaj treznost. Finančna beda je velika in uprav čuditi se je, kako more vlada sploh še poslovati. Uradniki in vojska že dolgo časa niso dobili plače in beda je spkčna. Vlada v Teherana trdi, da je to zakrivil parlament, kateri ni hotel privoliti v najetje novega posojila, dočim se parlament boji, da bi to posojilo ne ostalo v Žepih onih osob, ktere so vladi najbližje. Da je ▼ oddaljenih pokrajinah ropanje in umorstvo na dnevnem redu, je flUDonmeiraio, kajti Sabori namestniki ne vedo, kedo ja mogoinej-fii, šah ali parlament, in Majajo vsaki dan slafepa.
Roška vlada se torej sklicuje na
dejstva, ko trdi, da vlada v obmejnih perzijskih pokrajinah anarhija in tako je v kratkqm pričakovati intervencijo po ruskem vojaštvu. Pri vsakem prejšnjem nastopu Rusije v Perziji je Anglija takoj zahtevala pojasnila in je tudi pričela pretiti vladi v Petrogradu. Tega pa vsled nove pogodbe v nadalje* ne bode več in tako bode Rusija zamogla postopa ti v Perziji tako, kakor se jej bode poljubilo. To bode storila tako hitro, kakxr je sploh mogoče, tako da se bodo v Londonu zelo čudili.
DOPISI.
Mohawk, Mich.
Cenjeni gospod urednik:—
Že v prejšnjih številkah je "Glas Naroda" svaril rojake pred nakupom lažnjivih delnic, ktere po okrožnicah jxjnujajo rojakom sleparji v New Yorku. Zatorej sem sklenil, da še jaz napišem par besed, da tako opozorim rojake pred to goljufijo. Povod mi je dalo to, ker vem za ne-ktere, ki so se dali preslepiti ter so nakupili delnic na nek rudnik, kte-rega pač nikjer ni.
Zakaj smo Slovenci vendar tako lahkoverni narod? Sleparijo nas že povsod. Zakaj te delnice ne ponujajo Amerikancem? Oni dobro vedo, da so Amerikanci prebrisan narod, kteri se ne da z vsakim humbugom slepariti. Zato se pa te kreature obrnejo na naš narod, ker vedo, da je Je dosti nepoučenih ljudi, ktare se kaj lahko oskube.
Če bi bile te akcije kake vrednosti, menite-li, da bi jih vam ponujali ? Ne. in tis« <• krat ne! Vrjami-:e mi. da kar je kaj vrednosti, je že l*vuo v rokah kapitalistov. Oni kontrolirajo akeijpj, ktere so kaj vredne. In če se hočeš med te mešati, moraš znati malo več, kot hruške peč.
V zadnjih par letih se je pa začela tolika sleparija na tem polju, da je skoro čas, da rojaki odprejo svoje či, če nr*ejo, da bodo ob denar. Sleparjev sedaj vse kar mrgoli, posebno v velikih mestih. Zbere se jih nekoliko ter pod lažnjivim imenom kacega rudnika, kterega nikjer ni. dajo tiskati ejden ali dva milijona delnic. Potem tiskajo okrožnice, kjer v lepih, sladkih besedah zidajo rojakom gradove v oblake. Ko so delnice že skoro vse prodane, pa teh sleparjev kacega lepe**a dne naenkrat zmanjka. Potem jih pa išči; ne poznaš postav in ne jezika in ostaneš revež prevaran. Tu se gre za direktno sleparijo in tu pride delavec v pošte. v.
Zato je pa tisočkrat bolje, da hranite svoj dear. Naložile ga na dor bre banke; a vsak cirkular, kteri vam pride v roke, pa vrzite na ogenj. l-Ai eni, kteri so dolgo vrsto let tu in ki razumejo ameriški "business", naj se pehajo z dobrimi delnicami; drugi pa, ki morate trdo delati za vaš denar, pa pustite vse skupaj pri miru	Josip Češark.
Eveleth, Minn,
Dragi "Glas Naroda":—
Dne 15. septembra smo tukajšnji Slovenci skupno odšli a precej oddaljeno pokopališče, da smo obiskali grobe naših umrlih rojakov. Navzoči so bili tudi Irci, Poljaki in Italijani, kakor tudi 4 duhovniki iz tukajšnjih fara. Ko smo dospeli na pokopališča, smo skupno molili rožni venec za pokoj duš naših dragih in nato so sledile pridige v angležkem, slovenskem in poljskem jeziku. Tužni čuti so nam navdajali srce, ko smo zrli po gomilah naših bratov. Vsi so pri-
Pred vbodom velike^ mračne, tri-nadstropne hiše sta korakali enakomerno semintja dve vojaški atraži, vrha tega pa je etal menda radi .večje varnosti v veži še policaj.
Mimoidoči so se plaho ozirali na to začrnelo, neprijetno poslopje, ▼ kterem je imel carski namestnik, — krut, neusmiljen človek, ki je bil vse preje, nego ljudomil gospodar s svojim podložnim.
Čuditi se torej ni, ako ga je vsakdo črtil in če« so se v skritih zakotjih tega malega, na pol židovskega mesteca pripravljele bombe in kovali pogubni naklepi zoper to poslopje, posebno pa v njem bivajoČega namestnika.
Mračilo se je že in mrzel dež je jel rosi t L Cestne svetilke so le slabo razsvetljevale temne, ozke ulice.
Nasproti poslopju v mestnem vrtu pa je žvižgal jesenski veter med golim vejevjem.
V veži je tiho šepetal policaj z dvema strežajema, ki sta prišla iz gorenjih prostorov. Govor se je sukal okrog hišnega gospodarja.
"Ali že spi?" vpraša tiho policaj.
"Ne, sedaj je še v pisarni. Došlo mu je menda neko zelo razburljivo pismo, kajti nemirno in srditega o-braza koraka po sobi semintja.'*
*	'Revolucijonarji se tega človeka zelo boje.... njihovi revolucijonarni nameni se jim nikakor ne bodo tako lohko posrečili'pripomni policaj.
'' Da, zelo strog gospodar je in nikakor ne bi bilo dobro uganjati z njim šale."
* ♦ #
Človek, o kterem se je sukal govor v veži, bil je v bojazen in sovraži vo tisočerim.
Bil je majhen, sivolas možak v svetli gameralski unifermi. Ob tem času je meril z velikimi koraki, razburjen in si^Lit, svojo, ne posebno prijeto pisarno, ktere j edini lišp so bile slike generalov, njegovih prednikov, ki so zakrivale stene od vrha do tal.
Na široki pisalni mizi je ležala obširna, popisana pola, — smrtna obsodba mladega revolucijonarja, kteri je zakrivil umor policijskega stražnika.
Pil i j as — tako se je glasilo ime
obsojenca - je bil ruski državljan,
kteri pa je študiral mnogo let v Avstriji.
Po dovršenih študijah vrnil se je v svojo domovino in se pridružil revolucionarjem.
A že zgodaj ga je zgrabila roka pravice, ravnokar je potrdil carjev namestnik smrtno obsodbo vojaškega sodišča in že drugo jutro naj bi rabelj končal mlado življenje.
Poleg smrtne obsodbe pa je ležalo na mizi odprto pismo skoraj iste vsebine. S tem listom so zagrozili revolucijo arn i voditelji generalu s — smrtjo...
'' Neumnost * % zagodrnja -general, "s ktero so me hoteli že mnogokrat oplašiti. S takimi grožnjami me pač ne bodo nikdar odvrnili od natančnega in vestnega izpolnjevanja službenih dolžnosti. Nikdar nisem mislil, da se bodem moral tako zelo razburjati v svojih starih dneh.'1
Ta trenotek pa se je ©ul na ulici hrup in vpitje. Hitel je k oknu, da vidi, kaj naj to pomeni.
Neka žepiska je vpila in se branila napram ljudem, kteri so jo hoteli zadrževati.
*	* Pustite me!... pustite me k njemu!" slišal je general glas ženske. '1 Hočem ga videti in govoriti z

n - ......
voljo m da jas poatavodajalec I"
A ni * zgodilo to, kar je pričakoval. Qoapa ni aajokala in tudi ne praete padla na kolena.
Njene oči ao ae skoraj maščevalno sabliskaki in okrog usten ji je zaigral škodoželjen nasmeh.
"Vi ate sodbo podpisali T'* ponovila je vprašanje.
"Dobro torej, — vidite, da to ni bil nikakor Pilijas, ne Marij Leo Josip Pilijas, temveč Vladimir Bru-skovskij, sin vašega sina in torej vaš vnuk. In jaz... jaz sem jegova mati, ljubljenka vašega Mitije, ubozega in nesrečnega Mitije, ki je pro klel rojstno svojo hišo. Ali me niste takoj spoznali f Sicer se pa ne vem spominjati, ako ste me videli, ko ste prišli k nama, da naju razdružite. Ko si je Mitija pognal kroglo v glavo, izkušali ste se maščevati nad menoj in me zapreti v temnico... prijatelji moji pa so mi pomogli v ino-zemstv^ Tam je izagLedal Vladimir luč sveta. Vcepila sem mu že v zgodnji mladosti v srce sovražtvo do vaše vlade. Mis-ejl, da je daroval svoje -mlado življenje v prid naši stvari tako ceno, povzroča mi bolest. Bomba, ki je priletela iz njegovih rok, ni imela namena umoriti ubogega stražnika. Da, gospod general, jaz sem Ana Bruskovskaja, in vi — bodete prepustili jutri vašega vnuka, vašo lastno kri rabljevim rokam. In kaj nameravate sedaj z menoj, naj-li umrjem z njim, ali naj grem prosta od vasi'*
*' Idite ! * * znmrmral je general.
S ponosno povzdignjeno glavo in trdnih korakov zapustila je gospa sobo in šla po stopnjicah navzdol, gu-bernator pa je stal kot okamenel sredi &cbe. Stopil je nato k okxnx in zrl za gospo, ki je sla proti mestnemu vrtu, gotovo v središče revoluci-jonarjev. Videl jo je, kako je pritisnila med potjo robeje k obrazu in mehak čut je prešinil njegovo trdo srce, a le za trenotek...
"Pogum in stanovitnost!'' S temi besedami izkušal se je general po tem prizoru zopet ojačiti in jel je zopet nemirno korakati po sobi. A obhajale so ga temne, žalostne misli, kte-rih se ni mogel odkrižati več. Tiho je obstal sredi sobe in ogledoval slike generalov, svojih prednikov, ki so s-erfdaj mirno zrli nanj. Dva izmed njih sta bila žrtve revolucije...
Nad pisalno mizo je visela slika umrle njegove gospe, hladne egoisti-nje, kterej so -bili zelo malo mar du-i ševni boji soproga, in ravno ona je največ zakrivila, da je okamemelo njegovo poprej mehko, čuteče srce.
Poleg te slike visela je druga... ona njegovega 'nesrečnega sina Mitije . . .
Ob osmih zveper se je odpeljal general k posvetovanju s civilnim zastopnikom gubernije in ob desetih je zapovedal kočijažu, da ga pelje v kaznilnico. Tu je zahtevati videti mladega revolucijonarja in kmalo je dospel v spremstvu straže in predstojnika jetnišnice v ozko, temno celico.
Vrata so se škripa je odprla in general je vstopil k jetniku, ki je pisal ravno pismo pri svitu brleče svetilke.
"Kaj hočete tu?" vprašal je mladenič v gladki ruščini, nekoliko tuje na glasujoč ne ktere besede. * * Ali niti v zadnji noči ne bodem imel miru T Saj vendar že vem, da poplačam jutri z življenjem svoj čin; prihranite si terej vsak trud, kajti izdal ne bodem nikogar.'9
šli v to deželo, da bi našli zavetja inij^jim sreče, ali našli so zadnje zavetje — General je odprl okno in vprašal, grob.	kaj vse to pomeni.
Slovenski pejvci iz Eveleth a pod "Ta ženska hoče k vam, ekaeelen-
vodstvom P. Smotvršnika so zapeli dve mili nagrobnici. Prvič na tem mirodvoru se je razlegal glas slovenske pesmi in milo odmeval v tihi gozd, kakor glas dobre matere, ki poje otroku sladko pesem, da slajše spi...
Želafti je, da se Slovenci vsako leto v obilnejšem številu udeležimo tega < ibiska, ker, dasiravno naše drage zemlja krije, s tem še ni rečeno, da se nikdar več ne vidimo. J. K.
POZDRAV.
Prcprčen pozdrav vsem mojim eo-bratom v Forest City, Pa_, in srčna lepa njim hvala, ker so -nas kot vse delegate tako lepo spremili. Še en srčen pozdrav iz New Yorka.
Fran Knafele.
LISTNICA TJPRAVNI&TVA.
Dna 17. avg. smo prejeli iz Dir-ragh, Pa., znesek $1-50 za naročnino "Glas Naroda". Pošiljatelj pa je pozabil navesti svoj podpis. Dotič-nika prosimo, da ae oglasi l iaonom, da ura zamoremo omenjeno sroto v knjiži ti ter ugoditi njegovi prošnji, navedeni t
oa... mi pa smo ji to zabranili' javi -policaj.
"Kaj želite pri menit" vpraša general skozi okno.
"Hočem, moram govoriti z vami", za kliče ženska že vsa brez sape.
*4Vsaj -par minut... ker je stvar zelo nujna— Prišla nisem s slabim namenom... Preiščite me in našli ne boste pri meni ničesar sumljivega."
General jo opazil pri svitu svetilke ne več mlado, elegantno oblečeno damo in zapovedal, naj se ji dovoli vstop.
Nekoliko' trenotkov nato je vstopila v sobo približno štiridesetletna gospa, kteri se je poznalo na obrazu, da je pretrpela že marsikaj ▼ svojem življenju.
"Kakšne nenavadne okoliščine ao vas privedle ob tako pozni uri k meni, miloetljiva gospa f"
Dama je bila zelo razburjena, kajti tresA m| je na celem života in težko dihala. Kfmežuo ae je pomirila in vprašala:
"Ali vam je obaodba. dijaka Pili-jaaa znana in sts jo H mogoče is potrdili f"
"Da, gospa, ohwfflw sam
izpregovori
mrzlo, a oMel ga- je pri kak notranji a»uii.
"S* bošjo	"V* jok im
nanje! Ig^ •• ispcpridljo,
"f*ustite naju sama general.
Predsftojnik jetnišnice in stražnik sta se umaknila v ozadje.
General je natančno opazoival o-braz jetnika. 'Posebne podobnosti ni sicer našel med vnukom in svojim sinom, a vendar ga je spominjala rumenkastobleda -barva in pa nekaj potez mladeničevega obraza na njegovega Mitijo. Oba sta precej časa molčala, komeeno je jetnik prvi iz-pregovoril:
"Kaj. želite še od meneft Ali me hočete morda tolažiti f... To bi bilo nepotrebno. Pripravljen sem že na smrt in edino to me žalosti, da sedi zamogel storiti tako malo za našo sveto stvar. A kar ni -bilo meni mogoče, store drugi."
"Vaša mati....." pričel je general.
"Pnoeim, molčite, gospod", prekinil je jetnik nejevoljno generala, "in ne govorite mi o moji blagi materi. Poznam vaše namere... hočete me s tem omečiti in na ta način izvabiti iz mene kako pojasnilo o zaroti, a motite se zelo!"
Ponosno je stal mladenič pred generalom in jezno so se bliskale njegove oči.
"Poslušajte me vendar", prične zopet general.
"Saj našem prišel k vam kot uradnik, temveč zgolj iz vzroka, kteri bi bil za vas zelo važen... "
"AH me -hočete imeti morda sa norca f' * pretrgal js mladenič zapet generala besedo. "Poštam ta ke, in bodite tzverjeoi, da as a vjel vanje. Gospod,
stol ter si
General js čotnoatjo to mlado* uničeno življenje in obšel ga js čut, d« mora nesrečneža na svoje pni.
Hotel je to že storiti, >a v tem tre-notku sq zgane jetnik in upre svoje oči z divjim, sovražnim pogledom v generala ter zamrmra s pritajenim gnevom:
"Kaj delate še tu t... Ali me hočete mučiti z vašo prisotnostjo eelo noč?..."'
"Poslušajte me vendar mirno, Vladimir Bruskovskij..."
"Ha, ha— kaj ste tudi to že izvohali T... Dobro, recimo, da jaz nišama Pilijas, temveč Bruskovskij; kaj je na tem ležeče in kaj briga to vast Idite vendar že!"
"Da... takoj. Ali imate mogoče še kako željo, ktero bi vam lahko izpolnil?"
"Željo?..." zasmejal se je porogljivo jetnik.
*4 Imam, celo dvojno željo, in sicer prva je, da se mi umaknete z luči, da lahko zaključim to pismo v roke našlo vi j enen."
Ko je zapustil general jetnišnico, deževalo je še vedno neprenehoma, nad mestom pa je vladala že grobna tišina...
* * ♦
Sinja!
Pišem Vam slednjič. .. Vedite, da umrjem mirno z zavestjo v srcu, da zmaga konečno naša sveta stvar. Kmalo... t mogoče že v nekaj letih pride čas.... V Vas živi vzvišen duh in vesel sem, da se mi je posrečilo vcepiti v Vaše sree naše ideje. Vi •bodete delovali in podpirali Vas bodo moji in Vasi prijatelji. — Pred smrtjo slušam glas svoje duše in priznavam Vam, da ste mi nad vse dragi. Ko ste igrali na glasovir, stal sem mad duhte-čimi cvetkami sna balkonu in mislil le na Vas... Se-li še spominjate izleta v gorovje, kjer smo opazovali krasen solnčni vzhod t Ije pogum! Tudi nas zašije kmalo solnce sreče, za ktero umiram sedaj. Blagoslovi Vas Vsemogočni!
* * *
"Osoda, o kteri sva prejšnja leta mnogokrat govorila, ljuba Marija, naložila mi je težko breme v zadnjih letih. Potrdil sem danes človeku smrtno obsodbo. Vsemogočnega volja pa je bila, da sem obsodil na smrt svojega lastnega vnuka, sina nesrečnega svojega Mitije^
Uro pozneje, ko sem podpisal obsodbo, prišla je k meni mati njegova in mi razodela vse... Marija, Vi ste mi edina, vedno dobra prijateljica. Tn to mi je v tolažbo, da imam vsaj človcika, kteremu lahko potožim svojo moreeo bol.'
Danes uvide vam, kako osamljen, zapuščen da sem. Čutil nisem preje tega tako, kot ravno sedaj. Ljudje so me imeli vedno le za mrzlega pohlepneža.
Vejdel sem to in živel sam za-se... MoJa služba, kratka družinska sreča, Mitija in pa vojna so mi življenje nekoliko oslaidili... Sedaj mi ti nemiri med ljudstvom nekoliko preganjajo tožne misli; m i nolo pa bode tudi to in prejšnja zapuščenost in otožnost lotila se bode duše, da mi konečno smrt pretrga tugepolno, žalostno življenje.
Bil sem pri svojem vnuku v ječi. Midva sva si popolnoma tuja Človeka, ki bi se nikdar ne razumevala. Mladeničeve poteze krog usten in na čelu so me živo spominjale svojega sina. Moj Bog, vsi so prepričani, da napoči enkrat dan, ko set uresničijo njih -brezmiselne ideje, .za ktere se je prelilo že tolikanj krvi.
Vsi njih namere pa se bodo izjalovile, vse žrtve bodo	in pričelo set bode zopet dolgočasno, jedna-komerno življenje.
Hvala Bogu, da tega časa ne doživim več 1
Ne vem, kaj mi je... brezštevilne misli mi begajo po trudni glavi... so-li to simptomi bližajoče se blaznosti?... Sence v kotih... dani se že»... Oprostite temu nevezanemu pisanju, a ko bi Vi poznali neskončno mojo bol!..."
ase
Ob osmih zjutraj je prišla v jetnišnico mlada, fino oblečena gospiea. Srečala je na hodniku paznika jetnišnice in ga joka je prosila, da jo pelje vsaj za trenotek k Vladimirju Bruskovskemu. Paznik ji tega navidezno ni hotel dovoliti, češ, da to prepovedujejo službeni predpisi, -v resnici pa se an je	gospiea in
ni ji mogel povedati iz sočutja, da Bruskovskij ni več med živimi.
Gospiea je prosila še nadalje, tu pa ae je zaslišal vrifič In nemir na ulici. Vse je begalo semintja. Prestrašenega obraza tiVlirnl js neki. stražnik rv poslopje, da je bil pred* par trenotki na kolodvoru umorjen general — — —
Paznik w js iztrgal is rok in fastel ven.
CJelo mesto js tHo v gioani jenosti, le stal* js sobna k
lovensk j katoliško

podp. društvo
o=
svete Barbare

sa js
apon
države Severn«
Sedež: Forest City-% Pa.
ram M* januarja 190CS v drftavl	1
-o-o-
ODBOINIKI:
Predsednik: JOSIP Z AT, AR ml., Box 547, Forest City, Podpredsednik: IVAN TKI,BAN, Box 3, Moon Ku, Fa.
I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZA VERI«, Box 374, Forest Cr»y. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHI C, Box 537. Forest Čl*?. Fa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, F«. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ STJDER, Box 108. Thomas, W. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, f i IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Teibaa, P. ^ Be« Hf. rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NAHODA *
Compagnie Generale Transatlantip.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UURUANE.
Poštni parniki so:'
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
"LaSavoie" „ „ „ ..................i2,000 „ 25,000
H Lorraine" t, „ „ ..................12,000 „ 25,ooo „
"LaTouraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,IKK) „
"La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,O00
"La Gasgogne"................................ 8,OOO ,, 9,000 „	**
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki ad plujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y.
26. M>pt. lt#7.	*LA SAVOLE
3. okt. 1007	*LA PROVENCE
10. okt. 1007	*LA TOURATNTE
17. okt. 1907.	"LA LORRAINE
24. okt. 1907.	*LA SAVOIE
POSEBNA	PLOVTTBA:
La Bretagne 27. sept. ob 3. nri pop	La Gaseogne 12. okt. Jb 3. uri popoL
Samo za UL in »II. razred.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
iVl. w# Kozminski, generalni agent za zapad.
Deaoorn St., Chicago, lit.
'LA LORRAINE *I*A SAVOIE *LA PROVENCE *LA TOTJRAINE •LA LORRAINE
31. okt. 1907. 7. nov. 1907. 14. nov. 1907. 21. nov. 1907. 23. nov. 1907.
r
-gj

A0STB0-AMEBIC1N 1I8E
Regularni potni parniki
<gFranceSCa,> odpluje 3. oktobra.
odpluje 12. oktobra. ^'Uaura" (nov z 2 vijaki) odpluje 23. okt. "Alto^** (nov z 2 vijaki) odpluje 31. oktobra.
voiljo med New Yorkom, Trstom In Reko.
4
Najpnpravnej&a in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le 150 centov. Potniki dosno isti dan na parni k, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C&, Co., General Agents,
3 Washington St^ New York.


IlOJAKl, NAROČAJTE SE NA * * GLAS NARODA", NAJVEČJI H NAJCENEJŠI DNEVNIKI
w J9 m
Tslefon
m w w m



Frank Petkovšek
120 Market Street.	Waukegan, III
priporoča rojakom svoj
c^SALOON,^
▼ kterem vedno toči sveže piTO, dobra Tina In whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJAUNICI ima vedno jveže grcce-Hje po nizkih cenah.
Pošilja denarje f staro domovino telo hitro in eenc; v »ve«i je s Mr. Frank Sakserjem v New Torku.
L*
Aeis j

1 Ifiššlšsiš« tšSs!



okoli 1000 K. Gasit so pridi ognjcgaeei kmalu, ko jim je bil njen poiar.
Inkorporirana dne 24. janumja 1901 v držAvi Minnesota. Sedež v ELY, ^MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Medoš, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HI, Pod p revise dnik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Alley,
bur^. Pa.
Glavni tajnik: Jurij L- BroHS, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks Kržišnik, Box 326, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn.
Pitts-
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Braddock, Pa. Alojzij Yirant, LL nadzornik. Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. l, Ohio.
Ivan Primožič, m. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich.
Ivan Keržišnik, U. porotnik, Box 13S, Burdii Pa. Janez N. Gosar, III. porotnik, 719 High Street, Ho bo ken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivee, 711 North Chicago Street, Joliet, I1L
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe u-dov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozich, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: John Gouze, Box 105. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Y.-e pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KOVICE.
Ubil ee je v Zavodnjem imovit in ugleden posestnik Vincene Potočnik, po domaČe Slivnik. Padel je s svojega novega gospodarskega poslopja, ktero ravno stavijo, tako nesrečno, da je nezavesten obležal in dan potem izdihnil, n« da bi se bil le najmanj zavedel.
KOROŠKE NOVICE.
Samomor na manevru. Y Pliberku se je ustrelil desetnik 47. polka Gustav Lenz, ki je bil prideljen 2. bosan-sko-heroegovskemu bataljonu.
HRVATSKE NOVICE.
Grozovit Čin blaznika. V Tnmičn pri Požegi na Hrvatskem je 70Ietni Jakob Bajič s sekiro ubil 411etnega sina Štefana. Starec je bil jezen, ker je sin slabo gospodaril in kadar je pil, se mu je zmešalo. V takem stanju je ubil sina, ki je ostal na mestu mrtev.
Pes in mačka. V Dubrovniku se je pripetil nedavn<5 zanimiv slučaj med nekim psom in mačko. Precej velik pes se je sprehajal ob morskem nabrežju. Nenadoma je pritekla od nekod mačka ter zgrabila psa z zobmi in kremplji okoli vratu. Ker je il^jl pes nagobčnik, se ni mogel braniti, zato zbeži v tej sili naglo v morje ter potapljal mačko toliko časa pod vodo, da se je zadušila. Na ta način se je rešil svoje sovražnice. Y začetku so Uudje mislili, da je bila mačka stekla, toda kmalu so se prepričali, da je hrela v bližini mlade, ki jih je hotela braniti pred navideznim sovražnikom ter pri tem zgubila življenje.
Hrvatsko-madjarski konflikt. Budimpešta, 6. sept. Podpredsednik neodvisne stranke posl. Navay je govoril na shodu v Mezokovacshaza tudi o konfliktu s Hrvati. Rekel je, da se
1007-07 je b£k> bi učiliščih vpisanih 38^197 slušateljev, med qjimi .2560 iensk, 33,399 Kran-eozov in 2290 togeev, 1964 Francozinj ter 1195 inosemk. Po fakultetah se zazdele sledeče: pravoslovna 15,561 (124 iensk), medicinska 8297 (796 žensk), farmacevtika 2290 (66žensk), modroslovna in sicer književnost 5710 (1105 žensk) ter prirodoslovje, mo-droslovje itd. 6349 (468 žensk). Pariško vseučilišče je imelo 15 789 dijakov, tedaj največ na svetu, lyonsko 2789 dijakov, toulonsko 2675, bordo-ško 2469, nancyjsko 1841, monpelje-ško 1752 liljsko 1560, renneško 1848, marseljsko 1269, dižonsko 966, po a ti- j ješko 962, grenoblsko 896, caensko 814, besansonsko 325 in clermonteko 28L —
Kje, je JANEZ LUMPERT T Doma je iz fare Brusnice na spodnjem Kranjskem. Njegov oče bi rad zvedel za njegov naslov. Lansko leto je bil v Detroitu, Mich. Če kdo njegovih rojakov ve za njeogv naslov, prosim, da mi ga blagovoli naznaniti. Thomas Lumpert, Box 281, Port Washington, Wis.
Kje je moj brat JANEZ KRAM. PELJ T Doma je iz vasi Čatež, fare Turjak, Dolenjsko. Pred štirimi leti je bil v Denverju, Colo. Cenjene rojake vljudno prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga ni naznani. Anthony Krampelj, A. V. S. Co., Lead vili e, Colo. (23-26—9)
Kje je FRAN VODLAN? Doma je iz Vranje peči, Gorenjsko. Sedaj nahaja se nekje v Colo radi. Poročati mu imam nekaj važnega, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga naznani njegorvemu stricu : Josept Oražen,
Brez Zdravja-ni Sreče.
The Collins New York Medical Institute.
V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik ''Specialist", kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih bolezni j. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih bolezni j MOŽK1H ŽENSKIH IN OTROČJIH.
Iz vseh krajev širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje boleznij z mncgobrojnimi pismenimi zahvalami.
Radi tega poživlja, da se obrnejo na njega vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere
drugi niso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko pripozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vase bolezni — kakor tudi navodilo, kuko se imate ravnati in zdraviti, da čim prej popolnoma czdra\ ite, — ako je potrebno — pošle Vam tudi potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako s% morajo rabiti.
V dokai; njegove spretnosti nekoliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Ozdravljen od mnogoletnega, reu-matisma, bolečin v kosteh in živčne bolezni.
Mike Novak
1258 Molilen Ave. Pneblo. Colo.
Slavni Medical Institute!
Stem pismom se Vam zahvaljujem, ker ste ozdravili moje dete težke notranje bolezni oteli mu življenje pomočjo VaSih dobrih zdravil. — Bil som pri mnogih zdravnikih in vsaki mi je reke!, da moje dote ne more ozdraviti. Srčno se Vam toraj zahvaljujem in dovolimidase to natisne v časopise. da vidijo rojaki, da ste Vi edini zdravnik, kateri v resnici zamore pomoč at i.
Toliko na znanje našim rojakom v Ameriki. — Bilež iin se do troba
Vam hvaležni Sem A nt tllic 1950 Washington Ave, Ccluir.btis O.
Jaz se Vam lepo zahvaljujem, ker ste me ozdtavili. da sedaj popolnoma dobro Slišim, kakor da ne bi bil nikdar trluh.
Priporočam Vas v;em rojakom širne Amerike kot najboljšega zdravnika ter Vas pozdravljam Peter Stkonija Bos 2S5 Tiimountaiu, Mich,
Vam naznanim, da =em popolnoma oioraviia |>o Vašili. zdravilih da ne čutim ni kake bolečine več, kar seVam srečno Zahvaljujem, Ce
bojem še kedaj bol;ir>». te hotiftii
že vedela kam obrnili in Imii dru-
cim Vas pripročam.—Vas pozdravljam Vaša, do uroba V^iti hwJelna
Marša
116S Western Ave. Cbicaso Ills.
Ozdravljen bolezi:i na očeh. glavobola in šumenja v ošesih.
Jch n Potone.
Bos 151 Rock Si!:ia£s. Wyo.
Rojaki Slovenci ! ako se v katerem koli slučaju obrnete na nas zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari Koliko časa iraja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na :
HE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.,	Dr" R- Mielke, Medical Director.	NeV. York, N. Y.
Ako osebno pridete, Javite se v offisu našeirn. zdravniškega, zavoda, -ordinirajočemu ^drav-
niškemn direktorju vsaki dan od 10 ure do politdne do 5 ure popoludnc-- Ob nt,*deljih in pzaznikih od 10 dopoludne do 1 popoludne.
KRANJSKE NOVICki.
Treščilo je nedavno v p>oslopje Za-freda v Stari Sušiei na Notranjskem. Bil je doma le 80 let star mož. Pogorelo je vse gospodarsko poslopje, vse kmetijsko orodje, slama, seno, žito, krava prašič in dve ovci. Škoda znaša okoli 12,000 K. Zavarovano je le poslopje.
Tifus se je pojavil v vasi Mala Sle-vica pri Velikih Laščah. Dozdaj je obolelo deset oseb. En bolnik je že umrl. več je pa smrt none varno bolnik" Baje so g>a zanesle iz Postojne ženske, ki vozijo jajca v Trst.
Obesil se je v prisilni delavnici v celici prisiljenec 301etni Julij Tomic, rojen v Zagrebu, pristojen pa v Novo mesto. Kaj ga je gnalo do samomora, ni znano.
Huda Žena. Ko je nakladala družina Ivana Slapničarja, po domače Digrl, v Št. Vidu mrvo, je mož opozoril ženo. da bode treba plačati potresno posojilo. No, ženi Marijani, ki je, kakor pravi mož, prav pobožna, inače pa "žlebt ko hudič" ne gredo krajcarji posebno radi iz rok, se je začela temu protiviti in ko pridejo domov, sta gra začela s 151etnim sinom obde-lavati. Prepir je bil vedno hujši, in ko se je Marijani dozdevalo, da moža ne spreobrne z besedo, zgrabi za poleno in zpčne z njim klestiti moža po glavi tako, da ga je precej močno ranila in bi mu bila izbila še kmalu levo oko. Ker mu žena na ta način ljubezen izkazuje večkrat, se jo je mož že naveličal, in pravi, da ne odneha preje, da bodo "temu hudiču'* napravili konec gospodje pri sodniji.
Drevo je zmečkalo nedavno Frana Pangerca iz Spod. Golega, ko je z bratom Martinom v gozdu Mokrici žagal bukve. Bil je takoj mrtev.
Pri zajtrku je umrl 641etni žgan jar in posetnik Franc Osovnik iz Količe-va. Zadela ga je kap.
Šolska poslopja se razširjajo: v Dolu pri Litiji (dvorazrednica), v St. Jurju pod Kumom (trirazrednica), v Polšniku pri Litiji (dvorazrednica se razširi šele prihodnje leto) in v Do-brempolju pri Vel. Laščah, kjer se je ondotaa štirirazrednica razširila na šest razredov.
Dvakrat otroci zažgali. V Rebri pri Žužemberku je za žgal osemletni sin Jakoba Lavriča kup slame, vsled česar je nastal velik ogenj, ki je upepe-lil hišo in enajst gospodarskih poslopij, čebelnjak in mnogo sadnega drevja. Pogorelci so Ivan Hrovat, Iv. Papež in Jakob Lavrič. Škode je 23,000 kron, zavarovalnine pa le 3940 kron. Na Vrhu pri šmihelu-Stopičah je pa zažgal štiriletni Julij Kladnik vdovi Neži Kladnik listnico, da je pogorela s podom, svinjakom, mnogo žitom in delom hiše. Škode je 3000 K, zavarovalnin« pa 1200 K.
Nevarne opekline po veeui gornjem ilfožn ~*e dobila kuharica rudarskega zdravnik* dr. Papeža v Idriji, ko se ji je blizu ognja stoječa, s špiritom napolnjena steklenica razletela in vnela njeno obleko.
PBBCOSSKE NOVICE.
ubila dra Urala. Iz Brd
poroča: V Vipoliah je ubila strela 28-
jal deteljo v vinogradu. Tri dni poz ne.ie je pa zadela enaka nesreča nje zove^ra oženjenesra brata in očeta devetero nedoraslih otrok Vincencija, ko se je peljal na svojem koleslju iz Cervinjana domov. Strela je udarila namreč ravno pred konja, ki je ostal na mestu mrtev, kakor tudi Vincencij sam. Ponesrečenec je kupčev al" z vinom in iiv.el je zveze po va^ deželi.
Ustrelil se je v Trstu zaradi razrušenih premoženjskih razmer 421etni uradnik Inoeenzo Turini.
Napad na železniškega uradnika. Nedavno je neki neznanec ravno pred prihodom tovornega vlaka na postaji Roeol ustrelil na službo opravljajoče-era uradnika Knafliča, ki je pričakoval vlaka. Strel je zgrešil svoj cilj. Krog-!ja je zadela v plakatno desko, odletela ter padla dva metra proč. Ne dol-<ro tega so neznanci na Knafliča poizkusili roparski napad. Poizvedovanja za storilcem za storilcem so brezuspešna. ker na kolodvoru ni straže, vendar domnevajo, da je drugi napad izvršil tovariš prvega, da odvrne od njega sum.
Samomorilni kandidat z j ako razvito domišljijo. Nedavno zjutraj prišel je na policijsko nadzorništvo pri Sv. Roku pri Miljah v Istri mlad človek. bled, in ki se je ves tresel ter pravil, da ga je v bližnji bližini napadel neznanec, ki ga je prisilil s samokresom v roki, da mu je izročil uro, verižico in denarnico s 60 K. Ropar da je nato svojo žrtev še obstrelil ter kajpada zbežal. Rano ranjencevo na desni strani života so preiskali in dognali, da je ni mogel drug povzročiti kot ranjenec sam. Ko so tega nato prijeli v klešče, je mož tako nerodno odgovarjal, da je kmalu priznal, da si je napad izmislil in da se je hotel usmrtiti. Piše se Ivan Fiedl, je bil nazadnje na Dunaju pisarniški sluga ter zbežal od tam, da bi šel ▼ P ulj v vozno mornarico. Iz Trsta je prišel peš do Milj, tu pa je zgubil pogum za nadaljno potovanje. Ustrelil se je s samokresom ter vrgel v morje orožje, uro, verižico in denarnico z 20 K. Res so našli vse to v plitvem morju. Ranjenca so kot aretiranca oddali v bolnico. —
Velikanski požar. V Rovinjn v Istri je dne 5. septembra zjutraj izbruhnil požar v paro mlinu tvrdk© L- Stibe & Co. Mlin je pogorel z vsem žitom popolnoma. Nadmlinar se je rešil smrti, da je skočil skozi okno. Škode je 750,000 K, ki jo pa krije zavarovalnina. Malo je manjkalo, da se niso vnele bližnje hiše.
Delati se mu ni ljubilo. V Trstu so aretirali nekega Lovšina iz kočevskega okraja, ker je ukradel tovarišu 11 kron. Lovšin je pa iz zapora pobegnil* Ko so ga pozneje zopet prijeli, so ga odvedli pred policijskega uradnika, kjer se je razvil sledeči razgovor: "Kako se imenujete?" — "Kaj vas briga tot!' — "Od česa živitef" — "Od kraje, ker se mi ne ljubi delati." — Pa so ga zopet utaknili v luknjo.
Ogenj v Trstu. Trgovcu jestvin M. Jorasu je nastal v trgovini ogenj, id mu je napravil za 8000 K škode.
Dlan al je skoraj odlagal Iffletni mizar Ivan Bradaška v Boveo.
Poiar. Dne 5. aspfc, dopoldne ob 8. je gorelo n» Gržini v Gorim pri posestniku Gašparju Padovanu K. 17.
Box 1S5. East Helena, Mont
bo vlada s parlamentom vred prizade- ' __ _ ___ ^ ___
vala, da se najdejo sredstva in pota ! za mrno sporazumljenje s Hrvati. On l za „ _________
sporazumljenje
POZIV!
,	. ,	, Ga. MATILDA PAPEŽ in IVANA
svojo osebo se zanaša, da se to po- ^r,, ^ , , . . . ... , . w.	.	FELC, kten ste kupili pred kratkem
{-i. Ako pa se sporazumljenje ne	, ^ . . * . , „
,	,	,. . .	* a I v nasi podružnici v Clevelandu, O.,
doseže, bo madjarski narod močan do-	,	,	,
,. , . , . , prevozne karte za o sobe iz stare dovolj. da si zagotovi svoje nad tisoč ;_ •	- - ... ,
, , ,	. .	J . ^ i movme, naj se izvolijo zglasiti v po-
let stare pravice in obvaruje enotnost j družnični pisarni glede naslovov ^
države, ako treba tudi s spremembo ^	Frank Sakser CoT
poslovnika.
Kje je moj brat MATIJA ČEKADAf Pred tremi leti je bival v Crested Butte, Colo., in od tam je šel v "Kuku Mine, via Chandler, Tre-mont Co., Colo.**, kjer je delal v jami. Kdor izmed rojakov mi naznani njegov naslov, mu pošljem $5.00 nagrade. — Anthony Čekada,
Pozor, Slovenci, Pozor !
Box 30, Conemaugh, Pa. (19-25—9)
Dr. J. E. Thompson,
ravnatelj.
Ponesrečeno dete. Pred nekaj časa! je naenkrat izginilo iz vasi Druš na ' Hrvatskem triletno dete. Ker je bilo j vse iskanje zastonj, so ljudje začeli govoriti in verjeti, da so odnesle otroka vile. Čez dva tedna pa so ga dobili
(21-24—9)
VABILO
VESELICO,
kojo priredi
popolnoma golega in že od miši oglo- slov_ peVsko društvo Planinski Raj danega v grmovju.	j
Ribarstvo v Adriji. V veliko veselje !	dne 28-	1907
ribičev je tudi sedaj ^ Jadranskem
v dvorani g. Alojzija Viranta, Cor. 10th & Globe St. So. Laraiia. O.
morju toliko rib kot v maju, zlasti sardin. Tunov je toliko, da po nekte-rih krajih krmijo ž njimi svinje.
Strašna rodbinska drama. V Zemu-	V s p o r e d*
nu je magistratni uradnik Lovrek s , 1. Zvezna...........Anton Nedved.
sekiro ubil svoje štiri otroke, nato pa 2. Planinska...... . Anton Foe rs ter.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
ME. IVAN PAJK, \ P. O. Box 126, Conemaugh, Pa.,
: je z nami v zvezi, vsled Čaear ga vsem I cen j. rojakom iz Conemaugh, Pa, in j okolice toplo priporočamo. I Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah.
FRANK SAKSER CO. ("GIm Naroda.")
NeovrgljiVa resnica je, da je le isti zdravnik najboljši, kateri se ne hvali sam, temveč katerega hvali narc d. Ravnatelja od slovensko-hrvaškega zdravišč* h val'jo tudi naši rojaki, izmed katerih nam ravnokar en lojak javlja;
Veleučeni gospod profesor:— Poslana mi zdravila sem v redu sprejel in ista natanko po Vašem predpisu porabil, ter sem danes opet popolnima zdrav, -vsled če>ar Vam izrekam moje priznanje in hvalo in priporočal Vas bodem vsakemu bolnemu rojaku, ker vem, da res storite, kar obljubite. — V mojem zado/olj-stvu Vas pozdravljam Vam vedno hvaležni
Mike Miller, 1020 Watroliet Ave., Denver, Colo. I^olcUcI l Ne dajte se toraj nadalje motiti od kakih sumljiyita kompanlj ali institutov, temveč fdite ali pičite v slučaja bolezni le oa to zdravigče, kjer bodete sigurno najboljše p o streže ni.
Bolezen morate natanko opisati, a pisma pa tako nasloviti t
SLOVENSKO^HRVATSKO ZDRAVISČE
Ravnqtelj: Dr. «1. E- THOMPSON, 334 West 29th Street,	New York, IV- .
Kdor pošlje svoj naslov, dob! lop spomin zastonj.
se ustrelil. Preganjala ga, je blazna misel, da je jetičen ter da so tudi otroci dobili od njega kal jetike.
BALKANSKE NOVICE.
Svinja požrla otroka. V Bjeljini v Bosni je žena kmeta Kug-iča pustila v hiši svojega osemmesečnega otroka ter odšla na polje. Na dvorišč© je prišla svinja, odprla vrata ter — požrla otroka. Ko je prišla mati domov, na-
3.	Pozdrav Posavska Ugl. Iv. Ocvirk.
4.	Slo venae i Hrvat TTgL F. S.Vilhar. Med petjem svira tamburaški zbor
"Adrija" iz Clevelaaada, Ohio. Za tem sledi ples.
Tem ipoltom vljudno vabimo vsa tukajšnja slovenska in hrvatska društva, da se iste kolikor možno polnost evil no udeleže; objednem vabimo tudi vse posamezne rojake ter sploš-šla je edino še kosti od glave in nog i ^ slovanski živelj iz South Loraina.
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
V
Jasniča, ko jo m- Gorelo jo v klovn in senika. Škode
nesrečnega deteta.
Napetost mod Bolgarijo in Srbijo. Sofija, 5. sept. Na Bolgarskem narašča napetost proti Sofiji. Bolgarski časopisi razburjeno kritikujejo neslane opazke, ki jih dela nektero srbsko časopisje o vladarskem jubileju kneza Ferdinanda. "Dnevnik" piše: "Neotesani napadi Srpske Zastave in Malega Žurnala pričajo o sovraštvu, ki preveva vse Srbe proti Bolgarom. Med tem ko je kralj Peter knezu Ferdinandu brzojavno čestital, srbska javnost sramoti in psuje bolgarstvo. Srbi so pač nepoboljšljivi. Nas Bolgarov dolžnost je, da izvajamo iz teh dejstev konsekvence ter oolje preciziramo naše razmerje napram Srbiji.*
Novo poslopje za srbsko rintpftčino. Srbska skupščina je dosedaj •zborovala v nekem starem poslopja, ki ni malo ni odgovarjalo modernim zahtevam. Vlada zgradi sedaj novo moderno palačo za skupščino na Batal džamiji po načrtih inženirja Hhiča. Temeljni kamen so slovesno položili dne 10. septembra.
RAZNOTEROSTI.
Honorari ruskih pisateljev. Grof Lev Tolstoj je s svojimi deli pridobil toliko, da dobiva letno rento 25,000 rabljev, dasiravno že več let izdaja svoja novejša dela brezplačno. Dostojevskega vdova je dobila, za dela svojega soproga 75,000 rabljev. Kuprinu je samo njegov "Dvoboj" prinesel 10,000 rabljev, Sergijenku je vrgla knjiga "Kako živi in dele Tolstoj" 15,000 rabljev. Gorki in Andrejev sta tako prilj&bljena, de dobite ee vsako vrsto svojih spisov po en rubelj.
Osemnajst igralnic po naore mon-tecarlovske so ustanovili v Ostendo. Dnevni promet	čes pet milijo*
nov kron. Nekteri meičani so prosili državno pnavdništvof naj te Imsnins zapre, e fares
Vljudno vabimo objednem tudi cejnj rojake iz bližnjega develanda, a posebej vabimo pa vrle Sokole in So-kolke, naj isti večer blagovolijo poleteti 'k nam v prijazni Lorain. V ta namen krepki: Na zdar!
Začek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za posamezne 25c., dame proste.
Za dobro in vsestransko postrežbo bode skrbel
Mpntljiloi odbor.
ZAHVALA.
Lepa hvala vsem delegatom Jugoslovanske Katoliške Jednote za lepo poslovljepje pri raxidu in veselo svidenje vsem skupaj v Denverjo, Colo.
Posebno hvala Matiju Hribe rniku v La Salle, HI, nj ego vej ženi, kakor tudi služkinjam, kteri so nas teko fino pogostili, še enkrat: hvale!
Ely, Minn., 17. kimovtsa 1907. Ivan Prijatelj ia Ivan Meriutr.
(20-25—0)
Pozor Rojaki I
Potne noge, kurja oCesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino s KnajpoTim praškom, kdo? Sell poskninio naj poSlje 30c v znamkah na kar mn tako] prašek poSljem. Za golobradce in pleSaste imam najboljSe mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, Ce ni to resnica plafiam mkomn $500
Jakob Wahčiž,
tli'« B. «3- K1LROVUB 8TRB CLEVELAND, OHIO
JOHN \TBNZUL, mi B. tted Mnd, N. E,
^izdelovalec kranjskih ia
HARM O IN IIC
Oefte
in dobro.
isaefbol; tudi ploSCeiz
rimaoo niife^iTdck) Tri vrstni od m do
Rojaki Slovenci!
odlašati z naročnino, kjer
samo do lO« oktobra
imate priliko, da si naročite jedno od teh ur po
nevrjetno nizki ceni. ^^^^
Tikaj je, kar tako dolgo že iščete: Ura močna in trpežna, sigurna proti prahu In vodi, točna in v vsakem pogledu zanesljiva, najbojyga in Hajpripravnejša za delo, popolnoma dobra za celo Vaše življenje.
Ta ura je iz Silveroida ali solidnega Nemškega srebra Ura je odprta z dvema pokrovoma na vijake. Prvi pokrov ima močno francosko kristalno steklo, na zadnje j strani ima krasno vrezano sliko lokomotive. To nro si lahko omislite z najboljšimi različnimi stroji in sicer:
z 7 kameni N. T. Standard strojem za samo $ 2.75 z 10	N. Y. Standard
„ za samo $ 3.50 z 7 „ Elgin ili Waltham „ za same $4.75 z 15 j, Waltham	,, za samo $ 5.90
z 15 ,, Elgin	„ za samo $ 6.60
z 17
99 Elgin ili Waltham ,, za samo $ 7.50 Rojaki Slovenci! Kaj naj Vam rečemo o teh urah T Prve in druge vrste so dobre in točne v času, prva Vas bode enako zadovolila kot druga. Vse so popolnoma garantirane. Vam samim je najbolj znano, da so Blgin ali Waltham najbolji stroji na celem svetu.
Enako veste da morate plačati v malih trgovinah naj-slabeje ure po $ 4. in t 5.— Zakaj pa da si ne priskrbite Elgin ali Walthalm nro, ki jo morete lahko dobiti sedaj mnogo ceneje, kot pa po malih trgovinah, najslabeje ure. Izgubiti ne morete nič, ker dobite sa vsako prodano uro pismeno garancijo. Ako Vam pa ura dela pogredek, zamenjano dobite uro za novo ali Vaš denar nazaj.
Zato rojaki, ako ste si kdaj mislili kupiti tako uro, naročite si jo sedaj. Mi Vam nebi mogli svetovati da kupujete, ako nebi bili prepričani, da je to ponudba, kakoršne ne bodete dočakal«. Naročite si torej s jopolno sigurnostjo, da dobite v resnici tako uro, ki si jo izberete
Ne odlašajte na jutri, ampak naročite še danes. Pazite da ne zamudite prilike, ker Čas beži-
10. oktobra je pred durmi.
Kako naročeveti ? Pišite štev. 719 in naznanite ime stroja, koliko kameno v ter ceno ure. Pošljite 9 1.-na račun in uro dobite po ekspresu na povzetje. Ako pošljete celo svoto naprej, dobite uro po pošti priporočeno (registered) poštnine prosto.
m "SLAVI A"
Watch & Jewelry €o.
27fThames Stret - New York, N. Y
Pišite po cenik - dobite ga zastonj.

■zia
m
S L
- - "i
■v • • ^
m


j'
mm
Koliko zemlje potrebuje človek ?
Povest profa Leva Tolstega.
(Konec.)
Usedel se je, sezul škornje in šel naprej; zdaj je Jahko hodil. Mislil je: 6e pet verst lahko grem, potem zavi-jem na levo. Čim dalje, tem lepše je postajalo. In šel je še naravnost. Eo se je ozrl' nazaj, je bil hrib komaj še viden in ljudje zgoraj so se dozdevali kakor mravlje.
Zdaj pa treba zaviti, si je rekel. Kako sem se segrel! Žejen sem! Vzel je teklenieo, pil gredoč, pustil zabiti Še «n kol in je zavil na levo. Šel je, šel — trava je stala visoko, emu je bilo vedno bolj vroče. Trud-t se je pojavila. Pogled na solnce je pokazal, da je poldne. Treba počiti, je menil.
Ustavil se je in je jedel malo kruha.
se usedeš, potem zaspiš. Stal je ej nekoliko, se oddahnil, šel naprej, [»oeetka mu je bilo lahko, od jedi je bila prišla nova moč. A posta-vlo je preneznosno vroče in spanec a je obhajal — čutil se je preutruje-. No, si je mislil: za urioo trplje-sto let življenja. Na tej strani je šel pač kakih deset verst. Hotel je zaviti na levo, a glej
—	kraj je tako lep — bujna dolinica
—	škoda bi bilo. pustiti jo: lan mora tukaj izvrstno rasti. Naravnost je šel, si prisvojil tako dolino in pustil zabiti kol. —
Zdaj šele je naredil drugi kot. Ko je vrgel pogled na daljni hrib, je komaj moa-el videti ljudi tam. Do njih bo okoli petnajst verst. Ti dve strani sem vzel predolgi, tretjo treba torej napraviti krajšo. Steer bo na ta način pojest nekoliko v pose v — a kaj napraviti drugega F Zaobrniti moram — potem naravnost k hribu — požuriti se morata — r.e po nepotrebnem zavijati v stran — saj zemlje imam zdaj čezinčez dovolj. In obrnil se je in stopal naravnost proti hribu.
* * *
Noge so bolele Paboma. shodil jih je. K-'V.ia se mu - bi jo — p3Čival bi
—	a ne sme — ne utegne — pred solričnim zatonom mora dospeti. Solnce ne čaka. Kakor da bi sra kdo priganjal. tako je tekel.
Ali se nisem zmotil T Ali nisem vzel preveč f le ne pridem pravočasno! Daleč je še in jaz sem že ves zdelan. Ce le ne pojdejo pri tem v izgubo vsi moji izdatki in trudi! O napeti moram vse svo je sile!
Stresel se je. se spustil v dir. Noge so krvavele — o.i je tekel. Tekel je, teke1!, vrsrel suknjo strani. škornje, steklenico, čepico. Bil sem preveč požrešen — vse sem pok varil — ne bom na cilju pred solnčnim zahodom....
^e hujše je postajalo: od straha mu j* pohajala sapa. Tekel je — srajca in hlače so lepile na životu — usta so bila kakor izsušena — kakor z mehovi v kovačnici je delalo v prsih — v sreu je tolklo, kakor s kladivi — kolena, kakor da niso njegova, so klecala....
Komaj je še mislil na zemljo; mislil je, kako bi napravil, da bi ne umrl od napora. Da bal se je umreti, a ustaviti se vendar ni mogel. Toliko -tekel, in če zdaj odneham, me bodo imenovali norca.
Baskirji — razločno je slišal — ao cvilili, kli?ali. Od njih vpitja je še bolj irorelo njegovo srce. Zbral je svoje zadnje moči in je tekel — solnce je stalo skoro na robu — a do hriba je bilo že čisto blizu. Baskirji so migali, klicali — videl je lisčjo kučmo — videl denar notri — videl starosto, kako je čepel na tleh in se držal za trebuh. Ta prišle so mu v spomin sanje: zemlje. si je mislil, je veliko, — a bo-li Bog pustil živeti na njej* Ah, uničil sem se — in pri tem je tekel, tekel.. *
Pogledal je na solnee.
Veliko je bilo, rdeče, se dotikalo zemlje, je že tonilo____
Zdaj je dosegel hrib, — solnce je zašlo.
Bolesten vzkrik se mu je iz vil: menil je. da je vse izgubljeno. A spomnil se je, da se mora z višjega kraja
solnce še videti----Planil je gor po
hribn -— tu je ležala kučma. Spotek-nil so je, padel. se«el z rokami do kučme ....
"Korenjak !! * je zablical starosta. "Si pridobil veliko zemlje.**
Ko je hotel hlapec Pahomu priskočiti na pomoč, ga vzdigniti, je videl: iz ust mu je tekla kri, bil je mrtev.
Hlapec je tarnal.
Starosta je čepel na tleh, smejal se je na glas in se držal za trebuh. Zdaj se je vzdignil in vrgel hlapcu lopato: "Tu. kopaj!"
Baskirji so vstali in so šli.
Hlapec je ostal sam z mrličem, Iz-kopal je Pahomu grob, ravno toik, kolikor j« meril od glave do nog — tri aršine — in ga je *agrebeL
Ko žare kresovi..,
Vitoj Feodor Jelene.
Tiho, polagoma in trepetajoče, kakor prvi pomladni žarki, mehko in opojno kakor snežen zeflr, blagodejno in hrepeneče kakor pesen zaljubljenega dekleta prihajajo spomini iz lepih dni; in ob takih trenotkih si ne morem želeti drugega kakor, da bi mogel še enkrat zaživeti v one dni, da bi mogel uživati veselje in trpljenje nekdanjih časov. Toda ob spominih se ne da živeti in vse želje po preteklosti so in ostanejo le želje. Potujemo po svetu kakor popotniki, brez miru in krova, brez ljubezni in veselja! Na ti poti pa premišljujemo o svojem življenju iu vidimo, kako lepo bi lahko živeli sedaj, da smo poprej živeli drugače! Toda spomini so vseeno lepi, zato so mi tudi najlepši oni momenti moje monotonije, ko ležem na divan, ko se skozi okno vračajo spomini! In tako rad govorim o svojih spominih, ker so samo ti moje življenje. Zato ljudje, pustite mi moje spomine, samo te mi pustite, ker drugo ste mi itak vse vzeli! Njih topli dihi me objemljajo, ko premišljujem, kako bogat sem bil nekdaj, a danes stojim ob cesti, ki greste po nji ljudje! Vi ljude imate prijatelje, imate denar, imate ljubice, jaz pa nimam ničesar, zato prosim vas, pustite mi spomine! Vem, da bi ne dali vi za moje spomine svojih prijateljev, svojih ljubic, a meni so ti -pomini vse, vse, meni so spomini prijatelji. ljubice, mladost, življenje!
Zato ljudje pustite mi moje spo-
i o •
I --
8EWY0BK
je naj bolj Si prostor za poSilja-nje denarja v staro domovino ali kupovanje paro-b rodni h tikctov, tam si lahko pomagal kakor hočeš, imaš pa zato izvrstnega ntofta, da ti postreže in ta je: F*. 8qiwt Greenwich Street-
Danes je kresni večer!
Tam daleč, daleč žare po gorah kre-- i vi in nežen spev se dviga do neba j . . . .iskre nosijo vetrovi, da se bleste ' * zraku, nato pa počasi ugašajo. Ah, I daleč ste moje gore. moje poljane in moje želje so tako hrepeneče. .. .moja | duša je tako žejna, da bi se vrnili oni t trenotki. .. .ali vse so le želje. . . .
Ah. kolikokrat se me polasti misel, hi pustil vse svoje vagabundsko jenje, da bi se vrnil tja nazaj na one |>oljane pod gorami, da bi tam j umrl....
Tako lep in tih bi bil grob tam pod | C i ram i....
Ali življenje mi je uničilo moč in i -:!o. da se o t rese m teh okovov, da vr->• in raz sebe to vagabundsko obleko in da postanem zopet človek. Ne morem in ne morem !
Zdi se mi. kakor da me vežejo tisočere in tisočere nevidne tanke vezi na sedanje življenje, vse želje po le-j>oti. morali in drugih takih neumnostih zde se mi smešne in grešne, in večkrat tudi srrozno neumne.
Ali danes te mi vračajo spomini na lepe trenotke, in z britko resignacijo, stisnjenimi pestmi se spominjam onih lepih kresnih večerov, ko sem hodil okoli kresov, ko sem poslušal spev, ki se je spajal s tihim in nerazumljivim življenjem prirode.
Da. da : danes na kresni večer oživi vsa priroda. oživi in živi in to le par irenotkov. ko žare kresovi. ...
Tako šnštenje dreves postaja močnejše in glasnejše in po njih vejah šušti bajna pravljica; iz lahnih valčkov studencev in pod kov dviga in dvi-ga se. dokler ne dospe do tajinstvenih irlasov tam v vejevju, ki se potem spaja ž njimi v eno samo pesem, tiho in mogočno, tiho kakor pravljiea iz orijentalskih krajev, o lepi zakleti kraljični, o zlati zvezdi na njenem čelu, o njenih žalostnih očeh. ... In cvetovi po poljani čujejo to pesem, dvigajo in odpirajo svoje čaše in usr-kavajo va-se te melodije, a iz njih dehti opojni duh, opojnejši kakor doslej ----
Po gorah pa žare kresovi, in v temno noč se usipijejo žarki, kakor da bi hoteli podreti temo, pregnati noč in priklicati dan! Toda zaman je njih trepetajoča in ugasujoča luč, debela je tema in noč mogočna, a dan je da-ee, daleč za onimi gorami, ki se vidijo "jih konture v motnih temnih slikah, ki ne more do njih luč kresov.
Ogenj prasketa in iskre švigajo kvišku. kakor da bi hotele gori v nedosledne višine, da bi blestele, kakor zvezde, da bi bila jačja in trajnejša njih luč. . . . toda ko se malo dvignejo, zableste še enkrat z zadnjim sijajem, ^ a tre pečejo in ugasnejo, na zemljo pa pade ogljen ogorek, ki še nekaj časa žari v pesku, dokler ga ne pogazijo ljudje, ki se gnetejo okoli kresj; prevelike in premogočne so bile vaše želje. popeti ste se hotele do zvezd in tam blesteti, a zdaj ležete kakor črni ogorki na tleh. da vas ljudje pogazijo* Okoli kresa pa letajo fantje z gorečimi plamenicami, ki jih vihte naokoli,
da prše iskre na vse strani____Ko pa
dogore, zaženo jih na tla in pogase
Taki in enaki se vračajo spomini, in jaz oživim v njih, zdi se mi, da sem zopet tam pod gorami, da vidim kresove, da poslušam vesele pesmi.
Ali to so le sanje!
Vsa moja duša zahrepeni po moči kresnega večera, da bi razumela one tajne glasove, ki se valujejo naokoli, kakor lahni valovi, da tri razumela ono pesem, id šušti v vejah dreves, da bi razumela one bajke in pravljice.
Hude boleCine ¥ prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen mJ* y vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerlcra
L>r. Goldstein, 134 I<ivington St. v i\ew Vorku izjavlja: Dr. Hich-terjev Sidro Pain Exptller sem iznašel, kot najboljše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treDa po-močka zlasti pa za influenco, pre-
hlajenje itd.
l&L Naša znamka Sidro je na i I . vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 In SO
centov.
F. Ad. RICHTER <Sb Co.
215 Pearl St., New York.
Mogočna si narava v svoji moči, v svojih tajnostih, mi te ne razumemo, a občudujemo te....
(Konec prih.)
! 1 IŠČE SE STALNE DELAVCE!!
Hojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da se v -tukajšnjih pre-mogokopih vedno in stalno dela. — Davis Coal Company potrebuje več delavcev, torej kdo želi dobiti dobro in stalno delo, nudi se mu lepa prilika. Natančnosti se izve pri:
Mike Warhank, P. O. Box 186, Thomas, W. Va. (6x 12—9, 2x n ted)
NA PRODAJ.
Proda ss
LEPO POSESTVO tik dolenjske ceste v Zdenski vasi, 19 minut od postaje Dobretpolje. Posestvo obstoji iz lepe nove hiše, kjer je stara obče znana gostilna; poleg hiše je hlev, listnica in velik pod. Zadaj velik vrt, več njiv in travnikov ter hosta. Tudi je še ena manjša hiša in vrt, kar se lahko skupaj ali posamezno kupi. Cena vsemu skupaj je 27,600 kron, brez male hiše z vrtom pa 22,000 kron. Natančneje se po izve pri: Jolui Kramar, 998 E. 63rd St., N. E., Cleveland, O., ali pa:
Fany Tavželj,
Nova vas pri Rakeku, Austria.	Kranjsko.
(30—8 8x 2* n tad)
J0NN KRACKEft
EUCLID, O.
Pllf. .užc "^kcm svoja izvrstna FDtA, kfeam « fcskiaoeti nadkrilju-jejo vsa drog«, ameriška vina.
JLudeČe vino (Concord) prodajam po 50c gaJono; belo vino (Catawba) i o 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
Izšel je
tretji in zadnji zvezek
pot
romana
WIHNET0U.
Rdeči Gentleman
ter se dobiva po 40 contov.
Kdor (a Js is prej naročil, ga dobi drugi tad nan Če se je kdo preselil medtem, saj sporoči nor naslov, da ss bode nepotrebnih pritožb.
Vsi trije svsski veljajo SAMO EN DOLAR s poštnino vred.
Kdor misli naročiti to ssnimivs In izredno ceneno knjigo, naj piie takoj, dokler ss dobs is vsi trije sveskL
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St.. New York.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra | vina in whiskey ter | imam v zalogi zelo fine | smodke.
? Rojakom pošiljam denar* g je v staro domovino
| hitro in poceni. | Pobiram naročnino za "Glas | Naroda". V zvezi sem z gg. I Frank Sakser Co. v New Yorku. [ Z velespoštovanjem
j	Ivan Govže,
|	Ely, Minn.
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo.
ga«tfe »
JEV SIDRO PAIN Dobiti ga je v lekarnah po 25e 50 centov.
tr-
je BICSEDFKB-
po
Spominjajte ss ob ranih sais pzekoristns družbe sv. OtrBa Metoda t Ljubljani! Hal pelo« i iomn na oltar]	(v

NAZNANILO.
Rojakom assnssjamo, da je Bedaj naš potnik
Mr. JANKO PLEŠKO v državi Colorado; potem ide v državo Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
<r
NA PRODAJ "V^i ''
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno is belo viaa od 35 d« 45 ss0to¥ galona.
Staro belo sli črno vino 50 cento» galona.
Reesling 55 cento v galona. Kdor *upi manj kakor 28 galoi. vina, mora sam posodo plačati D rožnik po $2.50 galona. ■Uvovica po 03.00 galona. Pri večjem naroČilu	popuv.
Spoštovanjem
ŠTEFAN JAKftS,
P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Gal.
Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj____....
SALOON
107-109 Greenwich Street,
o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importiraua vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. žba solidna _____
Postre-
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
V	-*
MILIJONE
dolarjev so že Slovenci in Hivatje poslali v staro domovino po Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, a ni j eden ne more tožiti o zgubi, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne.
BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje is Kranjske, velja 12 steklenic daj $13.00. TROFINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Nagananje posode za žganje so fftžgslome.
Naročilom js priložiti denar.
Za obila naročila ss priporoča JOHN KRAKER,
Ohio.
ROJAKI,
ktsri potujete V STARO DOMOVINO IZ CO* OBADA in selite kopiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Puehfu, Colo, pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naena-nila. Nas valcžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisano.
To js sa vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da ss bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
Velika
zaloga vina in žganja
Matija Gnili;
Prodaja belo vino po 70c g: flori „ • črno „ „ 50«
Drožnik 4 jrnllone za.......1.00
Br*njeve<i 12 stekleni ra S12.00 ali * gall, (sodček) za........$ie.0<>
oblino naročilo se priporoma
Matija Gvillv -
1548 St. Clair St.	CLEVELAND. O.
PRIPOROČIJO.
Rojakom v Black Diamond, Wash
in Mtibijfli mestih, kakor: F—nrns dale, Renton, Mackay, Taylor in Ennmclaw, Wash., priporočamo na-astopaika:
marko kofalt,*
249|So. Front St.,1 8TEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam deasrje v staro domovino po najnižji ceni.
m ga ro-
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle jakom toplo priporočamo.
frank sakser co.
)
najprimernejša pijača je
LE1SY PIVO
ktero je varjeno i* najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist »»oje družine, svojih prijateljev m drugih.
L-elay pivo je najbolj priljubljeno terse dobi ▼ vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oca. Trsvslkar^s SM2 St Cista- Ave. N.UL kteri Vam dragevolj« vse pojasni.
TKE ISAAC LEISY, BREWING COMPANY
V-. Jj . '	' "akxiL.-■•■)
KATERE BE DOBE V ZALOGI T BAHE SAKSER CO.
WICH STREET . NEW YORK.
109 GBEEM-
MOLTVENTKT
Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, poluaoje, 75c.
Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, #1.00.
Jezus in Marija, vezano v sloaokoet $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata otaeza, fino vezano $2.00, šagrin veaava SI.20.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50e.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladiu s čarobno cvetlico, 10«.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15e.
Beneška vedeževalka, 20c.
Berač, 15c.
Boj tek, v drevo vpreženi vitez, lOe.
Božični darovi, 10c.
Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 10c.
Cesar Fran Josip, 20c.
Cesarica Elizabeta, 10c.
Ciganova osveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20e.
Cvetke, 20e.
čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40e.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudo polni pravljici, 20e. Dimnik r I Besednjak dovenskeca in
nemškega jezika, vezan 90e. Domači zdravnik po Kneippn, ne ve
aan 50e. Erazem Predjamski, I5c. ErL 20 c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezan 50c. General Landon, 25e. George Stephenson, ofm šsleaaie. 40c Golobe ek in kanarčke, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skopaj 70c. Grof Radecki, 20c.
Grundriss der slovenischea Sprache.
vezan $1.25. Hedvika, bandit ova nevesta, 15e. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 60s.,
Hitri račun ar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, U zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek fCLOO. Kako je izginil goad, 20c. Knez Črni Jurij, 20e. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15«. Kako postanemo staži, 40«. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan L, cesar mmhiksnnki, 20e.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.2«. Marija, hči polkova, 20e. Marjetica, 50cl Materina žrtev, 50c. Mati Božja s Bleda, 10®. Miklova Zala, 30c. Mirko Pošteniakovič, Me. Mladi samotar, 15«. Mlinarjev Jaasa, 40s. Mrtvi gostač, 20e.
irica, 30e. Mali vssmslsc, 20e. MučenikL A. Aškerc. EUgantno vezano, |L25. Ha indijskih otodh, 26e. Ha preriji, 20«.
Harodne pripovsdks, S svsaki, vsaki
2De.
llaasiJsaH, 20«. Haaalnikova k«, OOe.
Zbirka tisi—li. VsaS
OPOMBA. H poštni nakaaniri aH
Nedolžnost pregajana in poveličaaa.
20e.
Nezgoda na Palavanu, 20e. Nikolaj Zrinjski, 20«.
Varodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki, rezano. Vsak po 60c.
Navodilo za spisovanje rasnih piswi.
75e.
Ob tihih večerih, 70e. Ob zori, 50e. Odkritje Amerik*, 40e.
Poduk Slovencem, ki se hočejo a»seliti v Ameriki, 30e.
Pregovori, prilike, reki, 30«. Pavliha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20«.
Poslednji Mohikanec, 20e.
Pravljice (Majar), 20«.
Pred nevihto, 20c.
Princ Evgen, 20«.
Pripovedke, 3 zvezki po 20«.
Pri Vrb ovce vem Orogi, 20«.
Prst božji, 15«.
Prva nemška vadaiea, 36«
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50s.
Poezije. Vojanov-K. Majster. 60c.
Repo štev, 20e.
Robinson, vezan 60c.
Robinson Crusoe, 40«.
Rodbinska sreča, 40e.
Rodbina Folansskih. 3 cveAi JoJtt.
Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in bIhtiimIs
angleški slovar. 30c. ; Ročni nemško-slovenski slovar, ,7ans žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.ML. Ročni slovensko-nemški slovar, Jana-
i žič-Bartel, vezan $3.00.
(Ročni slovensko-nemški slovar, 4&s. j Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15e. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20e. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20«. Spisje, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgade-
vine, 25e. S prestola na morišče, 20e. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c.
Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20c.
Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovaaj-
skih pisem, 25e. Spretna kuharica, broširovano 80e. Stoletna pratika, 6O0.
Slovarček priučiti m nemščino hxaa
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, rsak 20e Šaljivi Slovenec, 75e. Štiri povesti, 20c. Tegethof, siavni admiral, 20e. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov. $6.£ft. Tiun Ling, morski razbojnik, 29e.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pri povesti, 20«.
V	gorskem zakotju, 20c. Vrtomirov prstaai, 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Voščilni listi, 20«.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 ■ voski $1.00. Zlata vas, 25c.
Znamenje štirih, zanimiva pevej% 12 centov.
Cbirka lj .bavnih in snubllnlh jkua, 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in now savan, vezaoo 50c.
Zgodbe sv. pisma za aišjo raarsdM
ljndskih Šol, 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški
40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-Ogrske 25e lOe.
Zemljevid kranjske dežele, mali l$a Zemljevid Evrope, 25«. Zemljevid Zjedinjenih držav c.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noža, IjahSJaaakat in drugih mest na Kranjskaat, asw-joržke in rasnih mest	s
cvetlicami in hnmoristi&ss po Sa, ducat 30«. Rane svete podobe, komad Bs. Ave Marija, 10«. Album mesta New Tork s slik sani mesta, 30«.
Je V* noži« denarno vrednost bodisi t k. Poštnina je pol