Lelo
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za 'h leta BO din, za >/< leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za oelo leto 60 din. Plača in toži se v LJubJani.
Številka 138.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino.	Industrllo.	^
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. TAL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-flL Rokopisov ne vračamo.
nlcl v Ljubljani št. 11.9511'
j a vsak ponedeljek,
/znata mAo to p«tez
Ljubljana, ponedeliek 19. decembra 1938
PoM posamezni 4<CA VeflO številki din 1
Premalo
prireditev
Mali turistični kraji privabljajo tujce s svojimi naravnimi lepotami, z dobrimi prenočišči in gostilnami ter s svojim mirom. Veliki kraji pa morajo nuditi tujcu nekaj več, predvsem mnogo razvedrila. Vsako veliko mesto, ki hoče postati turistično mesto, mora zato imeti velike prireditve, ki privabljajo tujce iz vseli strani.
Ljubljana ima dve taki redni prireditvi, to sta ljubljanski spomladanski in jesenski velesejem, Maribor ima svoj Mariborski teden. Ljubljanski velesejem je v začetku in ob koncu tujske sezone, sredi sezone pa je Ljubljana brez velike prireditve, če je ne reši kaka večja cerkvena, telovadna ali športna prireditev. Takšne že skoraj običajne prireditve so sicer za tujski promet tudi silno koristne, toda pravega dela za dvig tujskega prometa ne pomenijo.
Svoje dni je že bilo upanje, da bo imela Ljubljana vsako leto velik festival slovanskih plesov. Nedvomno bi bil takšen festival za tujce silno privlačen in če bi bila organizacija teh festivalov v dobrih rokah, bi ti festivali ne privabljali samo na stotine in stotine tujcev, temveč bi se tudi rentirali. Enako -bi mogli veliki festivali slovanske glasbe privabiti v Ljubljano velike množice tujcev. Glasbeno življenje v Ljubljani je tudi na takšni višini, da bi se mogli ti festivali odlično organizirati. Imamo celo vrsto pevskih zborov, imamo dobre soliste in imamo odličen orkester Ljubljanske filharmonije in mogli bi imeti tudi prvovrsten balet, saj deluje cela vrsta naših plesalcev in plesalk z največjim uspehom v največjih svetovnih kulturnih središčih. Mogli bi torej nuditi tujcem v resnici prvovrstne in zanimive glasbene prireditve, ki bi ustrezale tudi ljudem z največjimi zahtevami.
Toda v Ljubljani nimamo nobene dvorane za takšne prireditve. Niti nobene prave koncertne dvorane nimamo več, odkar je lepo in akustično unionsko dvorano zavzel kino. A v Ljubljani, kjer je vreme vedno nezanesljivo, so velike prireditve brez velike dvorane nemogoče. Lani je že vse kazalo na to, da zgradi velesejem veliko dvorano, ki bi mogla sprejeti par tisoč obiskovalcev. Takšna dvorana je za vso Ljubljano tako velika nujnost, da ni le stvar velesejma, da se zgradi, temveč vse Ljubljane. Morda sploh ni nujnejše naloge za Ljubljano, kakor da dobi takšno dvorano. Mislimo, da bi morala zato zlasti občina delati na to, da se takšna dvorana čimprej zgradi. Če pa se že zgradi, potem naj bo tudi reprezentativna in ne le za silo ter mora imeti tudi vse potrebne stranske prostore. Dokler nimamo takšne dvorane, je čisto izključeno, da bi postala Ljubljana turistično mesto. Zato nič ne pretiravamo, če rečemo, da zapravljamo denar, ker ne investiramo potrebnega denarja za takšno veliko dvorano.
Tudi novo gledališče nujno potrebujemo, ker je sedanje operno mnogo premajhno in zato tudi nerentabilno. Deficit, pod katerim trpi naše gledališče, v mnogem izhaja iz premajhnega gledališča. Tudi zaradi ljudske prosvete potrebujemo večje gledališče. Zaradi majhnega prostora je gledališče nujno predrago in zato ne more privabiti tako velikih množic ko
kino-gledališča. Mislimo, da ni treba posebej opozarjati na zle posledice, če se široke množice vzgajajo le v kino-gledališčih. Na tem mestu smo že podali podroben načrt za veliko novo gledališče v Ljubljani. A nihče v javnosti ni tega načrta podpiral, kakor da bi bila predrzna misel, da ima slovenska prestolnica gledališče, ki se more meriti z velikimi gledališči po svetu. Ali nimamo celo vrsto najodličnejšili pevcev ter igralcev? Ali ne zaostaja naše gledališče za drugimi le zaradi denarja? Ali pa je pri gledališču de-
nar res glavna stvar? Pa v resnici nimamo tega denarja? Ali ne izdamo še večje vsote za mnoge nepotrebne stvari?
Ljubljana je tudi mesto velikih zgodovinskih dogodkov in ljubljanski muzej hrani dragocenosti, ki se morejo pokazati povsod. A tudi ljubljanski muzej trpi zaradi premajhnega prostora ter je tako prenatrpan, da postaja že bolj skladišče ko muzej. Tudi muzej bi bil lahko prvovrstna atrakcija za tujce.
Še celo vrsto drugih stvari bi mogli omeniti in vse bi dokazovale, da ima Ljubljana vse osnovne
pogoje za turistično mesto. Ti osnovni pogoji pa so danes še neizkoriščeni in zato potuje skozi ter mimo Ljubljane na stotine tujcev na sever in na jug, ne da bi se ustavili v slovenski prestolnici. Ne smeli bi tega trpeti, če res hočemo napredovati. Zato pa je nujno, da zaslovi Ljubljana tudi po svojih velikih prireditvah, zato mora Ljubljana dobiti veliko dvorano za največje nastope, veliko gledališče in veliko koncertno dvorano. Kar je nujno, se mora izvršiti, pa čeprav velja denar. Ampak samo na ta način se dobi nov denar.
Potrebna le nova uredba o prepovedi veleblagovnic
Koncem decembra tega leta, torej čez dva tedna, prenehajo veljati nekatere omejitve glede ustanavljanja veleblagovnic in njihovih prodajainic. S 1. januarjem se bodo zato mogle odpreti v Beogradu in vseh mestih z nad 50.000 prebivalci nove veleblagovnice in njih podružnice. Tako bi mogli dobiti veleblagovnice Ljubljana, Zagreb, Novi Sad, Sarajevo, Skoplje, Subotica in še druga mesta, ker je znano prizadevanje vseh mest, da s priključitvijo okoliških občin ustvarjajo na umeten način razne »velike« Ljubljane, Beograd, Zagreb itd. Ker pa se poleg tega tudi prebivalstvo mest močno množi, bomo v kratkem imeli še več mest z nad 50.000 prebivalci, kakor Maribor, Split, Osijek, Niš itd.
Tako se more zgoditi, da bo vsa Jugoslavija preprežena z mrežo veleblagovnic in njihovih podružnic. To pa se pravi, da bi postal
gospodar naše domače trgovine tuji kapital.
Kajti veleblagovnice ustanavlja v naši državi edinole tuji velekapital. Danes, ko je židovski kapital prisiljen, da se seli, je še zlasti velika nevarnost, da se naseli pri nas in da izkoristi možnost, ki se mu odpre 1. januarja, če se ustanavljanje veleblagovnic ne prepove znova in izrečno. In ta nevarnost je tem večja, ker se židovski kapital na trgovino posebno dobro razume, ker je trgovina njegova domena, ker je tu doma. Naj si zato nihče ne dela iluzije, da ne bi židovski kapital te prilike takoj izkoristil, če bi se mu le nudila in začel z ustanavljanjem veleblagovnic po vsej Jugoslaviji, samo da je dana za to zakonita možnost.
Moramo zato absolutno računati s tem, da bo Jugoslavija 1. 1939. preprežena z veleblagovnicami tujega, zlasti židovskega kapitala, če sc sedanja prepoved ustanavljanja ne podaljša še za nadalje. Prav tako pa je tudi absolutno jasno, kakšne bi bile posledice, če bi bila preprežena Jugoslavija z mrežo tujih veleblagovnic in njih podružnic. Naj opozorimo le na nekatere točke:
1. Izgubilo bi svojo eksistenco na stotine, tudi na tisoče samostojnih trgovcev. Kdo bo skrbel zanje? Morda tuji židovski kapital? Kaj še! Padli bodo na breme naše jugoslovanske javnosti.
2. Zaslužek, ki so ga imeli do-sedaj od trgovine domači trgovci in ki je ves ostal v državi, množil narodni kapital in olajšal domače gospodarstvo, ta zaslužek bo odhajal odslej v tujino. Naša kapi-
talna moč bo zaradi tega padala, naša odvisnost od tujega kapitala pa narasla! Ali more in sme nacionalna javnost to trpeti?
3. Veleblagovnice bodo z uničenjem samostojnih trgovcev postale popoln gospodar naše notranje trgovine ter bodo brez vsake konkurenco. Mogle bodo zato cene poljubno poviševati in jih diktirati potrošniku. Tedaj se bo šele spoznala vsa velikanska škoda veleblagovnic za široke sloje ljudstva, ki bo moralo plačevati blago mnogo draže, kakor pa je blago vredno. Ali se res nihče ne bo zganil v obrambo naših potrošnikov?
4. Prosto vsake konkurence pa bodo mogle veleblagovnice prodajati tudi najslabše. Ves »pofl«, ki je obležal kje na svetu, bo mogel v Jugoslaviji najti odjemalcev. In vrhu vsega bo to ničvredno blago še dobro plačano. Naš potrošnik bo ob trdo zasluženi denar, v rokah pa mu bo ostalo slabo blago! Ali res ne bo nastopila vsa jugoslovanska javnost proti nevarnosti te grandiozne pljačke jugoslovanskega ljudstva...
5. Za vedno bi morali tudi pokopati sanje, da bi si kdaj koli vzgojili svoj trgovski naraščaj. — Zakaj v tistem hipu, ko zavladajo veleblagovnice, tudi ne sme trgovski pomočnik nič več misliti na to, da postane samostojen trgovec. Proti konkurenci veleblagovnic ne bo mogel nastopiti. Za vse življenje bo obsojen v to, da bo slabo plačan nameščenec v tujih veleblagovnicah. Ali bi res mogli dopustiti, da sc naši mladini na tak način zapre pot v lepšo bodočnost?
6. Še na nekaj treba opozoriti. Čeprav pa bodo delale veleblagov-
nice velikanske dobičke, vendar ne bodo plačale niti primeroma tega davka, kakor ga danes plačujejo samostojni trgovci. Ni to le prazna trditev, temveč to je bilo že dokazano. Je pa tudi notorično, da si zna najti tuji velekapital vedno skrivna vratca, da mu ni treba plačevati toliko davkov. Dohodki državne blagajne bodo torej neizogibno padli, padec dohodkov pa bodo potem morali nadomestiti drugi. Tako bodo jugoslovanski državljani plačevali dejansko dav-
ke za tuje velekapitaliste! Ali bomo res tako na glavo padli?
Velikansko gospodarsko škodo morajo pomeniti za nas veleblagovnice, a prav nobene potrebe nimamo po njih in tudi ne prav nobenih koristi. A kljub temu se ne bi zavarovali proti tej nevarnosti? Kljub temu bi mimo gledali, da bi še notranja trgovina, prišla pod usta tujca!
Ali moremo res biti tako lahkomiselni?
Ali moremo res biti tako nezavedni?
Ali bomo res napravili tak zločin nad lastnim gospodarskim razvojem?
Ali bomo res tako grdo zanemarili narodne in državne interese?
Ne in stokrat ne!
Zato je treba z novo uredbo še nadalje prepovedati ustanavljanje veleblagovnic in njih podružnic!
Še letos mora ta uredba iziti!
Sveta dolžnost zlasti novo izvoljenih poslancev iz trgovskih krogov in gospodarskih stanov mora biti, da se ta uredba pravočasno izda!
Trdno verujemo, da bodo ti to tudi storili in s tem opravičili zaupanje svojih volivcev.
Tuji velekapital ne sme postati gospodar naše trgovine!
Kreditna zasebnih	nam
Na pobudo Zveze društev zasebnih nameščencev se je ustanovila v Ljubljani Kreditna zadruga zasebnih nameščencev, da se gospodarsko okrepe in osamosvoje zasebni nameščenci.
Člani zadruge morejo postati v Zvezi priv. nameščencev včlanjena društva in pa člani teli društev. Poslovni delež zadruge znaša 100 din, pristopnina pa 10 din. Delež se more plačati tudi v petih poslovnih obrokih.
V novo zadrugo je vložila Zveza društev priv. nameščencev nad
100.000	din gotovine in je s tem zadruga materialno dobro fundi-rana. Ker bodo dala tudi druga društva zadrugi na razpolago svoj denar, je že takoj v začetku zagotovljena njena velika kreditna sposobnost.
Kreditna zadruga sprejema hranilne vloge od vsakogar. Tudi prisilno (seveda pa prostovoljno) štednjo je uvedla zadruga.
Novoletna
a a
..Trgovskega bo prava reviia slovenskih trgovcev
Vsak zaveden slovenski trgovec čestita novo leto svojim odjemalcem predvsem v novoletni številki »Trgovskega lista«. Prav tako pa tudi vsako slovensko gospodarsko podjetje.
Inserate za novoletno številko, ki izide v povečani nakladi, sprejema uprava .Trgovskega lista" do 29. decembra opoldne.
Kdor pa hoče, da bo njegov inserat posebno dobro in učinkovito sestavljen, ga pošlje še pred božičnimi prazniki!
Trgovci! Novoletna voščila predvsem v „Trgo v s k i list"!
Hranilne vloge se bodo obrestovale po 3‘5%, če se lahko vsak čas dvignejo, če se denar vloži proti šestmesečni odpovedi, potem se obrestujejo po 4 %.
Poskrbljeno je, da bo kontrola zadruge zelo stroga in natančna ter bo tudi na ta način poskrbljeno za čim večjo varnost vlog.
Po katerih pogojih podeljuje zadruga posojila, obširno poroča zadnji »Organizator«, ki si ga naj vsi zasebni nameščenci prečitajo.
Posebej še opozarjamo, da bo kreditna zadruga strogo pazila na to, da so vsi njeni krediti varno naloženi.
Upati je, da se bodo zasebni nameščenci svoje nove Kreditne zadruge trdno oklenili, ki jim bo potem resna in zanesljiva opora tudi v težkih časih.
Upravni odbor zadruge je sestavljen takole:
Ivan Tavčar, referent Delavske zbor., predsednik,
Erle Gombač, uradnik TPD, podpredsednik,
Lavoslav Slamič, uradnik PZ, kreditni referent, dr. Janko Kosti, pomoč, direktorja PZ,
Alojzij Francki, uradnik,
Franjo Nemec, tesarski mojster,, odborniki.
Namestniki so: Joško Zemljič, prokurist, Ciril Ličar, poobl. car. posred. in Franjo Rupnik, uradnik PZ.
V nadzornem odboru pa so Srečko Čop, uradnik KID, Franjo Ravnikar, uradnik TPD, Tomo Trop, knjigovodja iz Maribora, člani, inž. Leo Kne* iz Ruš, Anton Štempihar, uradnik Jugočeške in Ivan Zupanc, rudniški računovodja v Krmelju.
Tudi imena teh uglednih tovarišev dokazujejo vsem zasebnim nameščencem, da morejo svoji Kreditni zadrugi popolnoma zaupati.
Kralj zopet pokrovitelj Ljubljanskega velesejma
Nj. Vel. kralj Peter II. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XIX. mednarodnega spomladanskega ljubljanskega velesejma, ki bo od 3. do 12. junija 1939. in jesenske velesejmske prireditve .»Ljubljana v jeseni«, ki bo od 2. do 11. septembra 1939.
Anton Lajovic šestdesetletnih;
Danes praznuje slovenski glasbenik Anton Lajovic svojo šestdesetletnico. Anton Lajovic je največji in najbolj značilni reprezentant slovenske moderne glasbe. Kar so Zupančič, Kette, Murn in Cankar za slovensko moderno književnost, to je Anton Lajovic za slovensko moderno glasbo. V zgodovini slovenske glasbe je za vse čase Lajovičevo ime na enem prvih mest.
Tudi kot publicist se ije Anton Lajovic mnogo udejstvoval ter zastopal svoje nazore z vso doslednostjo.
Ob šestdesetletnici izreka tudi naš list Antonu Lajovicu svoje iskrene čestitke z željo, da bi nam bila ohranjena njegova ustvarjajoča sila še mnogo, mnogo let!
Nedeljko K. Savič o svoji izvolitvi
Zadnje »Trgovačke Novine« objavljajo zahvalo predsednika Zveze trg. združenj v Beogradu, našega tovariša Nedeljka k. Saviča, ki je bil izvoljen v Beogradu za poslanca. V svoji zahvali se zahvaljuje zlasti trgovcem, ki so glasovali zanj kot gospodarskega kandidata i. •	,	_	.Go-
spod Savič nadalje poudarja, da bo tudi kot poslanec ostal zvest smeri, ki jo zastopajo naše stanovske organizacije ter bo tudi v bodoče vse svoje delo uravnal skladno z interesi trgovskega stanu in na šega narodnega gospodarstva. Upa, da bo tudi pri tem delu vedno deležen 'podpore in pomoči svojih stanovskih tovarišev.
Za spomladanski velesejem velja (a ugodnost za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, za povratek pa od 3. do 17. junija 1939. Za jesenski velesejem velja znižana voznina od 28. avgusta do 11. septembra oziroma za povratek od 2. do 16. septembra.
Vinski sejem v Ivanjkovcih
Vinarska zadruga v Ivanjkovcih priredi svoj 14. vinski sejem in
razstavo dne 10. januarja 1939. v tukajšni dvorani pri kolodvoru. Vina je prijaviti do 3. januarja 1939. Letošnja vina se prav dobro razvijajo in so izredno harmonična — izvzeinši tistih, ki so zelo rano brana. Cene so ugodne. Mi smo v sredi ormoško-ljutomerskega vinarskega okoliša in tako bo mogel vsak interesent kriti svojo potrebo po ljutomerskih vinih, pa najsi bodo iz mešanih nasadov ali sortirana.
I. seja odbora Osrednjega | odseka trgovcev s tekočimi
gorivi
bo v četrtek, dne 22. dec. t. 1. ob
II. uri dop. v Trgovskem domu v Ljubljani, Gregorčičeva 27.
Dnevni red: tekoče zadeve.
Politične vesti
Predsednik:: Laznik Viljem.
Tajnik Kiler Albert.
Davčna vprašanja in slovenska
Poročilo Sainika Alberta Koseria na seti Zveze
industriicev
Dom kulturnih institucij
je dobil Maribor z namestitvijo muzeja in banovinskega arhiva v gradu. Mestna občima je pred par leti Ikupila grad od veletrgovca Berdajsa, da namesti v njem ma-gistratne urade. Izkazalo pa se je, da bi adaptacija veljala toliko, da bi, se za ta denar lahko postavil nov, moderno zidan in svrham odgovarjajoči rotovž. Zato se je mestni svet premislil in ije grad namenil kulturnim svrliam. Letos so bili gornji prostori, zlasti pa basti-ja, najstarejši del grada, primerno preurejeni in se je v jeseni začela selitev muzeja v nove prostore, s katerimi se Mariborčani lahko postavijo. Doslej je nameščen v bastiji meščanski del muzeja, ki je bil na zlato nedeljo 18. t. m. svečano otvonjen. Za preureditev prostorov in pregledno •razvrstitev predmetov si je stekel zlasti banovinski arhivar profesor Baš največjih zaslug. Prihodnje leto se adaptacija nadaljuje in se bodo v nove prostore preselili nadaljnji oddelki muzeja, kakor tudi banovinski arhiv, ki bo imel tudi poseben del za namestitev inaribor skih arliiivalij. Prvotni načrt ije predvideval tudi preselitev Studijske knjižnice iz Kazine, vendar bi zahtevale adaptacije prevelike vsote, ker bi bila potrebna centralna kurjava in bi bilo treba mestoma •prebiti skoraj dva metra debelo zidovje iz najtršega kamna. Zato ostane Študijska knjižnica še nadalje v starih prostorih, dobila pa je pred kratkim tudi veliko ka zinsko dvorano v uporabo.
Znižano vožnjo 50°/o
je odobrila Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu vsem posetnikom spomladanskega in jesenskega velesejma v Ljubljani.
Iz poročila, ki ga je podal na zadnji seji Zveze industrijcev tajnik Koser, posnemamo:
Po sedanjih predpisih so stanovanjske zgradbe oproščene zgra-darine le, v kolikor jih uporabljajo aktivni delavci. Logično in pravično bi pa bilo, če bi se ta zgra-darinska prostost razširila tudi na zgradbe industrijskih in rudarskih podjetij, ki služijo za brezplačno prebivanje njihovih nameščencev ter njihovih bivših dclavcov-inva-lidov in njihovih vdov in sirot.
Nadalje predvideva člen 36. zakona o neposrednih davkih 30%ni odbitek od bruto-najcmninc le pri zgradbah na deželi. Industrijska in rudarska podjetja postavljajo stanovanjske zgradbe po sili razmer in iz prometnih razlogov ne samo na vasi, temveč tudi v mestih in trgih. Zaradi tega se take zgradbe ne morejo istovetiti z drugimi stanovanjskimi hišami ter ne more biti bruto-najemnina, v kolikor niso stanovanja brezplačna, enaka drugim sličnim zgradbam. Mnenja smo, da bi bilo treba priznati 30% odbitek od bruto-najemnin tudi vsem zgradbam industrijskih in rudarskih podjetij v smislu § 132. gradbenega zakona.
Glede odbitnosti prispevkov in investicij v socialne svrlie od davčne osnove pridobnine in družbenega davka treba zahtevati, da se prizna odbitnost tudi darilom za dolgoletno službovanje nameščencev in delavcev ter običajnim božičnim in novoletnim nagradam. Sicer priznava naša upravna judi-katura tem izdatkom značaj odbitnosti, vendar pa se davčne oblasti tega stališča ne drže, zbog česar bi bilo treba njihovo prakso spremeniti z ustrezno dopolnitvijo tozadevnih zakonskih predpisov. Prav tako naj bi se priznavala davčna prostost rezerviranju teh izdatkov v omenjeni namen, ako se izvrši to rezerviranje v posebnem, v to določenem in v bilanci izkazanem rezervnem skladu.tSled njič bi bilo pravično, da se prizna odbitnost tudi dotacijam za podporne fonde nameščencev ter zgradbam, ki služijo za brezplačna stanovanja nameščencev (naturalna stanovanja).
Člen 97. zakona o neposrednih davkih določa, da se smejo nalagati v neomejeni višini samoupravne doklade, čim dohodek od nesamostalnega dela presega določen znesek (din 4.000'— oziroma din 960'—). Spričo visokih občinskih samoupravnih doklad je ta dohodek obremenjen pogostokrat z več kot polovico. Zaradi tega je potrebno, da se dopustna višina samoupravnih doklad na ta davek maksimira, in sicer največ do 100% državnega davka.
Glede obdačevanja latentnih rc zerv je treba reči: Državni svet je mnenja, da so latentne rezerve, če niso vsebovane v knjigovodstvu, utrošene in kot take samostojni davek, ne pa akontacija ter zato podvržene obdačenju. To stališče državnega sveta je neosnovano, Ker obstoja 'bojazen, da se bo državni svet še nadalje po njem ravnal, je nujno potrebno, da se vnese v ustrezna zakonska dolo-
čila dostavek, da predstavlja 6% ni davek od latentnih rezerv le akontacijo na davek, do katerega dobi država pravico šele v trenutku, ko se dejansko trošijo.
V zadnjem času izvajajo davčne oblasti vse strože načelo, da se izdatki kot n. pr. pogodbene pokojnine, naknadno utožene mezde itd. iz prejšnjih poslovnih let, a izvršeni in knjiženi v poslovnem letu, ne priznavajo kot odbitni, temveč jih vnašajo v davčno osnovo, to pa samo radi tega, ker se ne nanašajo na poslovanje tega poslovnega leta. Tak postopek ni v skladu z davčnimi načeli, niti ni utemeljen v naši pozitivni zakonodaji. Bilo bi treba, da se sprejme v finančni zakon ustrezno tolmačenje, ki bo odpravilo to nezakonito postopanje.
Radi visoke davčne stopnje osnovnega davka pridobnine znižujejo davčni odbori sami davčno osnovo ter skušajo tako z nižjo oceno dohodka prilagoditi davčno breme dejanski plačilni zmožnosti davčnega zavezanca. Že v interesu davčne marale, zlasti pa, da se ta praksa davčnih odborov postavi na realno pravno podlago, bi vsekakor bilo nujno potrebno, da se stopnja osnovnega davka sama zniža, in sicer vsaj za 2% tako, da bi znašala v bodoče 8, 6 in 4%.
Znatne težave povzroča davčnemu zavezancu tudi zamudno poslovanje reklamacijskih odborov. Znano je, da zasedajo reklamacijski odbori po sedanji praksi zelo kasno. S tem so davčni zavezanci težko prizadeti. Zaradi tega bi bilo priporočljivo, da se tudi v tem pogledu spremeni sedanja praksa ter uzakoni določba, po kateri morajo reklamacijski odbori rešiti vse predmete še v istem koledarskem letu, v katerem je o njih razpravljal davčni odbor.
Glede davka na poslovni promet 'bi omenili poleg nujnosti spremembe določil o vštetju rabata, bonifikacij ter neizterljivih zne skov v davčno osnovo, še vprašanje interesne skupnosti pri plačevanju davka na poslovni promet in vprašanje plačevanja tega davka od lastnih proizvodov, ki se potrošijo v lastnem podjetju pri proizvajanju končnih izdelkov.
Nesporno je, da je obveznost plačevanja skupnega davka v primeru interesne skupnosti v protislovju z določili zakona. Mnogo smo si že prizadevali z ostalimi gospodarskimi korporacijami, da se ta uredba ukine. Vsa naša prizadevanja so ostala do danes žal brezuspešna. Kljub temu pa smatramo, da je treba našo akcijo z vsem poudarkom obnoviti in to predvsem izato, ker se ta uredba zadnje čase vedno bolj izvaja. V zvezi s tem vprašanjem je izšel iz industrijskih krogov predlog, da se naj zaenkrat doseže vsaj to, da morajo davčne oblasti v primeru obstoja interesne skupnosti dopustiti dokaz, da interesne skup nosti ni. V ta namen je predlagala Centrala industrijskih korporacij finančnemu ministrstvu sledeče novo besedilo kot kompromisni predlog: »V kolikor nudi proizvod nik dokaz, da ni v interesni skup-
Romunski kralj Karol je razglasil zakon o ustanovitvi enotne stranke z imenom »Fronta narodnega preporoda«. Člani stranke so lahko vsi polnoletni romunski državljani. Samo ta stranka bo smela pri volitvah postavljati svoje kandidate. Romunija je s tem stopila v vrsto totalitarnih držav. Kljub temu pa so v Nemčiji še 'nadalje neprijateljsko razpoloženi proti Romuniji. Nezadovoljni so tudi s protižidovskimi ukrepi Romunije, češ da imajo ti samo taktičen namen, da pridobi vlada radikalne nacionalne elemente.
Bolgarski ministrski predsednik Kjuseivanov bo prihodnji teden obiskal Ankaro. Politični krogi so mnenja, da pomeni ta obisk novo zbližanje Bolgarske z Balkansko zvezo.
Francoski list »Figaro« piše o italijansko - francoskih odnošajih
!•	,	,....„1ter Pravi med drugim: »Cim moč-
drugo pravno ali fizično nejša je kampanja fašističnega osebo, oziroma da njegovo zastop- tiska, tem večja postaja francoska stvo, podružnica ali pomožni lokal enodušnost, da ne obstopi Francija oziroma pravna ali fizifin«, o^ehn’ niti sv°i«Sa ozemlja. Franco-* l-otoro io „ nul* “	’	ska vlada, ki bi kaj takega hotela
s katero je v interesni skupnosti, storiti, bi takoj padla.«
ne prodajajo blago po tržnih cenah Francoska vlada je dobila ofi-na drobno, mora davčna oblast cialno sporočilo poljske in sovjet preizkusiti predložene dokaze. Ce | *ke vlade, da obe vladi nikdar ne davčna oblast ugotovi, da so na-
bi mogle priznati odcepitve Ukrajine od Poljske ali Rusije in da
lj	•	•	v	i	•	I	•	vijoivo	cvri	xvuorj	v	m	v4tv
vedbe proizvodmka resnične, tvori bodo energično nastopile tudi že osnovo skupnega davka prodajna proti vsem pripravam take odoe-cena, katero je proizvodnik dejan-
sko dosegel, oziroma v primeru in-
Mussolini je imel v nedeljo z velikim zanimanjem pričakovani go-
teresne skupnosti cena, ki jo je vor v Carboniji na Sardiniji. Go vo-dejansko dosegla druga pravna ali rilo se je, da bo govoril zlasti o fizična oseba «	franc.-italijanskih odnošajih. Proti
v	.	I vsemu pričakovanju pa se zunanje
Mnoze se primeri, da zahtevajo političnih vprašanj sploh ni do-davčne oblasti plačilo prometnega taknil, temveč je govoril le o av-davka tudi od polizdelkov oziroma tarkili in.. italijanski gospodarski
•	___ •	•	„„	. .	osamosvojitvi. Zlasti je naglasil
izdelkov	in	surovin, ki	se	v	istem	p0tnen nove naselbine Carbonije,
podjetju	proizvajajo,	nato	pa	v	ki šteje sedaj 12.000 prebivalcev, ki
svrho izdelave končnega produkta, Pa bo imela že čez eno leto 24.000 ki je podvržen skupnemu davku, prebivalcev, še pred dobrim letom n • x	i,-	pa je bilo tu ognjišče malarije,
zopet potrosijo. Pri tem se sklicu- premog, ki se bo tu pridobival, je
jejo davčne oblasti na to, da pol- prvovrsten in nič ne zaostaja za izdelek le tedaj ni zavezan davku drugim.
na poslovni promet, kadar je v Zunanji minister grof Ciano je
tarifi skupnega davka izrečno do- J,
-	-	-	I Madžarski in italijanski listi raz-
pravljajo ob tej prUiki na široko
ločeno, da je v davčni stopnji za-popaden tudi prometni davek na dotični izdelek. To stališče je ne
o madžarski zunanji politiki, ki je odločno za politiko osi Rim-Berlin.
pravilno ter ga je zavrnil nedavno Sedanji dobri. odnoaaji Madžarske . ,. , v .	... .	...	z Nemčijo m Italijo se bodo se po-
tudi državni svet, ki je razsodil, gj0biii( prijateljstvo z Jugoslavijo da uporaba polizdelkov oziroma pa razširilo.
izdelkov, ki jih izdeluje podjetje svrho izdelave finalnega produkta, ni uporaba za osebno in do-
Madžarski zunanji minister grof Czaky je imel na shodu vladne stranke velik govor, v katerem je x , ,	,	-	■	i posebno poudaril, da sta Hitler in
maoo potrebo, zbog cesar ne tvori Mussolini ponovno izjavila, da je tak. prenos davku podvržen pro- velika in močna Madžarska v in-met. Centrala industrijskih korpo- teresu Nemčije in Italije, racij je sestavila o tem vprašanju Hitler pripravlja po poročilih
obširen ekspoze, namenjen finanč-	“j*0* novopresenečenje.
• -h. x	„ Predlagal bo baje sklicanje kon-
nemu ministrstvu, v katerem je s ference štlrlh vel^sil_ ki naj bi skle_
samim besedilom pri nas veljav- nila omejitev oboroževanja.
nih zakonskih -predpisov, kakor Poljski poslanik v Berlinu je
tudi z analogno uporabo inozem- obiskal zunanjega ministra v Rib-
ske zakonodaje dokazala nepravil- bentropa ter mu sporočil, da Po j-
„ , 1lvv . i v .,	. , ska nikakor ne bi mogla dopustiti
no tolmačenje davčnih oblasti ter nobene spremembe suverenega
zahtevala, da izda ministrstvo klajpedskega ozemlja, ustrezna navodila. Mislimo, da bi Ukrajinski urad v Berlinu je pobilo dobro, če bi se ta zahteva uve- zval vse ukrajinske emigrante, naj
ljavljala tudi pri razpravi o novem *eri(g™ vehkopote^akcljl za
iinonnnnni oob/imi	I	,,	,	.	-i_:
finančnem zakonu.
(Konec prihodnjič.)
ustanovitev neodvisne ukrajinske države.
Vlada generala Franca je razveljavila zakon iz 1. 1931., s kate~ rim je bil prepovedan povratek
Največ 3000 oz. 2000 din za kraijl Aifon^ hi vseh čia-
potovanja v tujino
nov njegove rodbine. Nadalje je vlada razveljavila zakon ° zaplem-
Pooblaščeni denarni zavodi so bi premoženja kralja Alfonza XIII,
,, .	,	.	.	..	...	,	.	ter odredila, da se vse zaplenjeno
smeli dosedatj prodati potmkom, ki I “emoženje vrne kralju.
so imeli vidiran potni list, tujih j posebna delegacija gen. Franca valut za 3000 din, če so potovali he obiskala sina kralja Alfonza Do-v Albanijo, Avstrijo, Bolgarijo, na Juana ter mu ponudila španski Grčijo, Italijo, Madžarsko ali Ro Pištol. Delegacija je bila pred tem .. na xp so no- sPrejeta od Mussolinija. Iz Lon-mumjo, do 5000 din p »	.	dona se poroča, da se je Italija
tovaili v druge države, seauj pa je	za	Obnovo španske mon-
izdal finančni minister nov odlok, arhije na pobudo angleške vlade, ki določa, da smejo prodati potni- španski nacionalni svet v Parizu kom, ki potujeijo v klirinške drža- je sklenil, da bo predlagal ot^ma ,0. nal-e^ 8000 din tujih valut, »g*™"ta onim pa, ki potujejo v neklirin- Francoski bojevniki si v zadnjem ške največ 2000 din, a to le pod po- času zelo prizadevajo, da se sklene gojem, da je list vidiran samo od božično premirje v Španiji. Dosegli
• Uo da bosta angleška m francoska ene neklirinskih držav. V veljavi	prizadevanje podpirale.
pa ostanejo še nadalje vse določbe Republikanska vlada je pripravlje-turističnih sporazumov, ki jih ije na pristati na premirje, ne pa še sklenila naša država z drugimi tudi Francova vlada,
državami.
Turistične sporazume	.	__
sklenjene z Avstrijo, Nemčijo, j skem odstopiti.
Japonska vlada bo baje morala zaradi finančnih težav in težav-imamo n€ga -vojnega položaja na Kitaj-
Francijo, Grčijo, Italijo, Madžar- Japonska je protestirala v W»-
akn /'«5ko^slovaško Poljsko Ro- shingtonu, ker je Amerika daia sko, Cesko-slovasko r J ,	25	milijonov	do-
munijo, Španijo, Švico m lurcijo. ^ jap0nska pravi, da bo Ki-
V te države sme potnik vzeti s se-1 j,ajska posojilo uporabila samo za
boj do 3000 din.	|	oboroževanje.
Denarstvo
Vloge pri hranilnicah so narasle v novembru za 9-5 milijonov
Po podatkih Zveze jugoslovan skih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v novembru za 9,428.450 din na 1.069,009.919. Vloge na knjižice so narasle za 7,9 milij. na 626 milij. din, vloge v tekočem računu pa za 1,5 milij. din na 443 milij. Vloge na knjižice so narasle pri 7, vloge v tek. računu pri 9, skupne vloge pa pri 7 hranilnicah, število vlagateljev na knjižice pri 6, v tek. računu pri 6, in sikupno število vlagateljev pri 5 hranilnicah. Vseh vlagateljev je bilo 131.518.
Vlagatelji so torej že vrnili večji del od onih 54,3 milij. din, katere so bili dvignili iz hranilnic v sep tembru, ker so od 30. sept. do 30. novembra 1938. narasle vloge za 33,5 milij. Vendar je stanje dne 30. nov. le še za 20 milijonov nižje kot 30. septembra. To povečanje vlog ije najboljši dokaz, kako hitro se vrača zaupanje v hranilnice in v denarne zavode.
Pomanjkanje deviz samo trenutno
»Jugoslovenski Kurir« poroča, da je nestalnost dinarja na domačih borzah proti funtu in drugim devizam bolj tehnične narave in da je pričakovati, da se bo nehala. Tudi pomanjkanje deviz na domačem trgu za legitimne potrebe trgovine je le začasno. Z zanesljive strani je »J. K.« zvedel, da se bo to pomanjkanje v nekaj dnevih nehalo. Veliko povpraševanje po tujih devizah je nastalo, ker potrebujejo uvozniške tvrdke ob koncu leta mnogo deviz za plačilo
SVOjih .naročil. Zato je napačno
presojati sedanje pomanjkanje deviz pesimistično. Da je nestabilnost dinarja samo tehnične narave se vidi tudi iz tega, da je dinar ohranil na tujih borzah svoj tečaj.
Odlog plačil
je dovolilo kmetijsko ministrstvo za dobo šestih let naslednjim hranilnicam:
Hranilnici in posojilnici v Št. Petru v Savinjski dolini za dolgove, nastale pred 18. novembrom 1935.
Hranilnici in posojilnici v To-mišlju za dolgove, nastale pred 16. februarjem 1938.
Hranilnici in posojilnici v Velikih Dolencih za dolgove, nastale pred 22. februarjem 1938.
Hranilnici in posojilnici v Višnji gori za dolgove, nastale pred 3. novembrom 1934.
Prvim trem hranilnicam in posojilnicam se določa obrestna mera za stare vloge na 2 °/o, Hranilnici in posojilnici v Višnji gori pa na
3 »/o.
Tečaji drž. železnic za preračunavanje valut
Od 15. decembra preračunavajo železniške postaje tuje valute po naslednjih tečajih: 1 nizozemski goldinar = 24‘15 din, 1 nemška marka 17-80, 1 švic. frank 10-10, 1 zlat frank 14-50, 1 madžarski pengo 12-85, 1 poljski zlot 8'34, 1 italijanska lira 2'36, 1 francoski Irank 1-22, 1 češkoslovaška krona •1-55, 1 belgijski frank 1-50, 1 bol-jgarski lev 0-50, 1 romunski lej 0'34 in 1 grška drahma 0-41 din.
Češkoslovaška finančna misija,
ki je prišla v London, da se dogovori glede obljubljenega posojila, je naletela v Londonu na težave. Kakor poroča »Daily Express« so nastale težave zato, ker prodira v Angliji prepričanje, da je češkoslovaška postala popolnoma podložna Nemčiji in da se bo posojilo porabilo prav za prav za Nemčijo. Ceste, ki bi se napravile s tem denarjem bi bile v korist predvsem Nemčiji. Tudi škodovi zavedi delajo sedaj predvsem za Nemčijo. Namesto 20 milijonov funtov bi zato dali Angleži zaenkrat samo 4 milijone funtov posojila.
Obtok bankovcev čcško-slovaške narodne banke se je v prvem tednu decembra znižal za 130 na 6.739 milijonov Kč. Obveze po tekočem računu so narasle za 138 na 541 milijonov Kč. Zlata podloga je izkazana z 2.358, devizna in valutna pa s 1.300 milijoni Kč.
Obtok bankovcev Madžarske narodne banke je po stanju z dne
7.	decembra padel za 28,3 milijona pengov. Kovinska in devizna ter valutna podloga banke se je znižala za 46,2 na 194,48 milijona pengov. Državni dolg se je povečal za 1,93 na 268,49 milijona pengov.
Turška vlada bo v kratkem izdala naredbo o omejitvi izvoza zlata. Z naredbo bo prepovedan tudi izvoz nakita in zlatih predmetov v vseh oblikah.
Vloge v nemških hranilnicah so
v novembru narasle za 199 na 17.421 milijonov RM. V primeri s septembrom so se zvišale za 443 milijonov RM.
Poslovni dobiček vseh delniških družb v Nemčiji je znašal skupno v 1. 1936./37. 1.062 milijonov RM. Od tega je bilo izplačanih dividend za 772 milijonov RM. Povprečno so se delnice obrestovale po 4'7%.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LIS T A“
Devizno tržišče
Tendenca nestalna.
Promet na ljubljanski borzi je v zadnjem tednu znašal din 15 milijonov 41.247, proti din 8,431.140 v predzadnjem tednu. Na zaključke v devizi London je tokrat odpadlo nad 11 in pol milijona din, na Berlin pa malo manj kot 3 milijone din, dočim je bilo v predzadnjem tednu zaključkov v devizi London približno 3'2 milijona dinarjev ter Berlina 4'7 milijona din. Gros zaključkov celotedenskega deviznega prometa tvorijo torej predvsem zaključki v privatnokli-rinških devizah, a v svobodnih devizah odpade le malenkosten del na devize New York, Curih, Pariz, Praga in Solun.
V smislu okrožnice Narodne banke dev. št. 93 je bil določen tečaj za angleške funte na bazi odkupnih notic din 238'— plus 10 odstotkov, v smislu okrožnice dev.
St. 98 pa tečaj anftleškefta funta za
nabavo surovega bombaža in surove volne na bazi din 237'20 (povpraševanje) oziroma din 238'80 (ponudba). Na sredinem borznem sestanku (13. t. m.) je pa Narodna banka krila vso potrebo v angleških funtih — ne glede na to ali gre za nakup bombaža in volno ali za drugo blago — po višjem tečaju, kar je povzročilo, da so mnogi denarni zavodi krili znatne potrebe v angleških funtih po tem višjem tečaju. Ker pa je naslednjega dne Narodna banka zopet spremenila način kritja potreb v prostih devizah, in sicer povsem ločeno od potreb za nakup bombaža ter volne, je nastala nejasnost v tem, kako naj denarni zavodi tolmačijo svojim klientom ta dvojni način odkupovanja angleških funtov od Narodne banke, ki ne daje potrebnih pojasnil glede funtovne
Prof. Degen Friderik:
Banke in njih zgodovinski razvoj
Če govorimo ter pišemo danes o bankah, ne pomislimo, da so banke prav stara gospodarska ustanova, stara nad 4000 let. Seveda ne smemo enačiti ali primerjati banke pred 4000 leti s sedanjimi bankami — vendar pa ima-ijo »te banke« že znake sedanjih bank.
Banke so dobile prav poseben pomen po uvedbi denarja oz. bankovcev, namesto navadnih menjalnih sredstev. Banke so danes nujna gospodarska ustanova, sodobno gospodarstvo ter trgovina bi ne mogla bdti brez njih.
Kaj so banke? Dr. Georg Ob»t pravi: Banke so ustanove, ki posredujejo plačevanje, vrše kreditiranje ter upravljajo glavnice. Angleški ekonomski pisec Mac Leod pravi: Naloga bank (je kupovati tei prodajati denar. Navedli bi lahico mnogo definicij raznih pisateljev, aii vsem je bistvo isto, namreč, da so banke ustanove, ki
posredujejo denarni ter kreditni promet. Sodobni gospodarski red ima prevažno oporo v bankah.
Če bi hoteli razdeliti zgodovino bank na posamezne dobe, bi se nemara odločili za tole razdelitev: od najstarejših časov do leta 571. pred Krigtom, od leta 571. do prvih decenijev po Kristusovem rojstvu, od te dobe do začetka križarskih vojn (1096—1290), od začetka istih vojn do leta 1156, od 1156 do konca XVI. stoletja, od leta 1608. do srede XVIII. stoletja, od iste dobe do leta 1914. oz. 1918. ter najnovejšo dobo. Našteli smo tedaj osem dob. V teh dobah se je banka rstvo razvijalo, izpopolnjevalo ter doseglo v povojnih letih svoj višek. Najnovejša doba pomeni sicer prvo krizo bankarstva, ali najnovejša doba je že doba nove konjunkture.
Pradomovina bank je Mezopotamija. Prvi poznani bankirji so bili Babilonci, katerim pripada tudi čast, da so ustanovili prvo banko. V tej najstarejši dobi so pokrenili ustanovitev bank razni tedanji vladarji kakor Hamurabi (kralj Velike Babilonije — okoli 2200), Mu-
prodaje za več dni vnaprej, pač pa kvečjemu za dotični dan. Težava je tudi v tem, ker mora denarni 'zavod večkrat kriti znatne zneske v angleških funtih za nujne nakupe bombaža ter volne čimprej, to je brez odlašanja in torej po nižjem ali višjem odkupnem tečaju, 'kakor pač lo odredi Narodna banka. Ker pa je razlika precej znatna in jo večja industrija navezana na zanesljiv uvoz potrebnega blaga v čim določenejšem roku ter na bazi kalkulacijskega tečaja, je samo po sebi umevno ter nad vse nujno potrebno, da Narodna banka omogoči naši industriji nabavo deviznega kritja, t. j. angleških funtov vsaj po naprej fiksiranem tečaju na čim enostavnejši način, ne pa tako kot doslej, da komaj izdana odredba v deviznem cirku-larju ni veljala niti en dan, marveč so se odredbe večkrat menjavale sproti skoraj vsako uro. To zelo moti redno in uspešno poslovanje pooblaščenih denarnih zavodov, pa tudi delo naše industrije!
Efektno tržišče
Tendenca je stalna za državne vrednostne papirje, čvrsta za delnice Narodne banke in nestalna za privatne efekte. Promet je bil na Ljubljanski borzi zelo slab, ker vlada tudi na samem tržišču stalno mrtvilo in nezanimanje. V zadnjem tednu je bilo zopet nekaj zaključkov v delnicah Trboveljske premogokopne družbe po tečaju din 190'— in 187'50 za delnico; skupno je bilo prodanih 758 delnic v nominalni vrednosti din 151 tisoč 600'—.
Tečaj delnic Narodne banke je od 7500 (blago), 7400 (denar) v začetku t. m. poskočil na din 7600 (povpraševanje), oziroma na din 7800 (ponudba) in vse kaže, da se
rešu, Nebukadnezar ter Igibi Su-la. Te prve banke, v glavnem posamezni trgovci, so se bavile s čuvanjem denarja oz. drugih dragocenosti. V manjši meri so dovoljevale tudi posojila.
Posebno Nebukadnezar ima zasluge za razvoj babilonskega bankarstva v VII. stoletju.
Nova doba nastopi za bankar-stvo v VI. stoletju, ko je začel kovati prve kovance (denar) lidiijski vladar Krez (vladal od 555—541) v mestu Phocaea. Prvo večjo banko je ustanovil pri Babiloncih leta 571. Igibi Sula. To je prva histo-rijska banka, o kateri je znana letnica ustanovitve ter njeno ime.
Kot veliki trgovci ter gospodarstveniki so se bavili z bančnimi kupčijami tudi Feničani ter Karta-žani. Tudi Egipčani so poznali v tej dobi že nekak žiro promet — tedaj že posebne bančne kupčije.
Postanek denarja ije pospešil razvoj bank in povečal potrebo po bankah. Vodilni bankirji so postali Grki ter Rimljani. Preje se je udomačilo bankarstvo pri Grkih. Za Platona je bilo pri Grkih že precej bank. — Bilo pa je to svo-
bo še bolj dvignil do konca decembra.
Notice državnih efektov so bile na zadnji borzni dan sledeče:
din
7% investicijsko	99'—	99'50
8%„ Blair	96'—	97'—
7% Blair	89'—	91'—
7% Seligman	98'—	99'—
4% bosenske agrarne 60'—	61'—
6% begluške	88'50	90'—
7% stabilizacijsko	97'—	99'—
6% dalmatinske	88'—	89'50
2% vojne škoda	466'—	468'—
Blagovno tržišče
Tendenca za deželne pridelke je razmeroma še zelo čvrsta, za ostalo blago pa trdna. Promet je zelo malenkosten. — Cene neizpreme-njene.
Fižola, domačega ribničana, kakor tudi prepeličarja je že zelo malo pri producentih. Na splošno je malo povpraševanja po tem blagu, ker ni uvoznih dovoljenj za v Italijo ter Francijo, 'kamor gre največ fižola tudi iz naših krajev.
Tudi zaloge krompirja so že zelo izčrpane, ker je bila letos sicer dobra letina po kakovosti, a ne tudi po količini. Blago je bilo letos zelo lepo in zdravo ter odporno. Cene so visoke, za gorenjski rani rožnik celo 85 do 95 dinarjev (za 100 kg), blaga pa že kmalu ne bo več na zalogah.
Prav tako je z letošnjo kampanjo jabolk. Visoke cene, zelo dobra letina po kvaliteti, znaten izvoz že koj v začetku sezone. Žal, da v Nemčijo ne moremo več izvažati, ker je kontingent že izčrpan in bo zopet oživel naš izvoz šele v začetku januarja 1939. Slovenskih jabolk pa kmalu več ne bo niti na zalogi, niti v prodaji, zaradi tega je cena zadnje tedne stalno rastla. Nasprotno pa je opa-
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
RogaSko mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
žati zadnji čas znatno padanje cene našim domačim jabolkam, kakor tudi blagu iz naših južnih krajev.
Še največ slame smo letos izvozili v Nemčijo, ki jo je rabila deloma za krmo, deloma pa za steljo. Cena je nekam stalna, poprašuje se v glavnem po pšenični slami, katere pa pri nas že skoro primanjkuje.
Istotako stalna cena je za vse vrste našega sena, tendenca pa zelo čvrsta, ker vlada za to naše blago veliko zanimanje tudi v inozemstvu, zlasti v Češkoslovaški, dalje v Nemčiji ter Italiji. V Italijo gre dnevno po nekaj vagonov našega sena za vojaške potrebe, dočim je zadnji čas uvoz sena v ČSR prei»ovedan. Uvozna dovoljenja za v Italijo in Nemčijo se lahko dobe!
Na ljubljanski borzi so bile za pravkar navedeno blago domače provenience dosežene te-le najnižje oziroma najvišje cene:
Ostalo blago;
Fižol:	din	din
zdrav, na roko bran,		
franko slov nakla-		
dalna postaja, plač-		
ljivo proti duplikatu:		
ribničan ....	220'-	275'—
prepeličar . . .	275'—	310'—
Krompir;	din	din
zdrav, prebran, ne manjši od kokošjega		
		
jajca, franko slov.		
nakladalna postaja,		
plačljivo proti dupl.:		
oneida (kranjski)	67 —	72'—
rožnik (pozni). .	75'—	80'—
rožnik (rani št.) .	80'—	85'—
kreenik ....	67'-	72'-
Sadje:		
Jabolka:	din	din
zimska, namizna, obra-		
na, alla rinfusa,		
franko vagon slov.		
naklad, postaja, plač.		
proti duplikatu . .	365'-	475'—
Krma:		
Seno;	din	din
zdravo, suho, prešano		
v bale, franko filov.		
naklad, postaja, plač.		
proti duplikatu:		
sladko		70-	80'—
polsladko . . .	60'-	70'—
kislo 		50'-	60'—
Sloma::		
zdrava, euha, pšenič-		
na, prešana v bale,		
franko vagon slov.		
naklad, postaja, plač-		
ljivo proti duplikatu	40'—	45'—
jevrstno zgrajeno banikarstvo. Svetišča v Delosu, Delfih ter Olimpu so bila središča grškega bankarstva. Bila so prave zakladnice. Za-kaij ravno svetišča? Svetišča so bila najbolj varna pred zlikovci — in zato so sprejemali v shranjevanje denar ter druge dragocenosti baš svečeniki —, ki so se pričeli tako baviti tudi z drugimi denarnimi kupčijami. Curtius (nemški klasični filolog 1820—1865) pravi v svoji zgodovini Grčije, da so bili grški svečeniki pravi bankirji. Zakaj je požgal Herostrat leta 365. pred Kr. svetišče Diane v Efezu? Da prikrije tatvine deponiranih dragocenosti ter denarja, češ da je vse zgorelo. V VI. stoletju ter še preje je postala Grčija središče takratne trgovine. Imela je lasten denar, krožile pa so v državi tudi druge denarne enote, zlasti perzijske Darejke. Grške ter druge banke so služile predvsem menjanju valut, shranjevale so denar in druge dragocenosti ter dajale kredit — pa le izjemoma in to po-trošni kredit. Grški bankirji so se nazvali »trapezites«. Ime prihaja od grške besede »trapeza« (miza).
Trgovalo se je okoli miz in na mizah.
V času Platona so se delale živahne posojilne bančne kupčije, saj je tudi znano, da so se pobirale v tej dobi obresti do 35%. Tako ije bilo tudi še v dobi Aristotela, ki je ostro grajal pobiranje obresti za izposojeni denar.
Pri Rimljanih zaznamujemo prve početke bank nekoliko kasneje nego pri Grkih, zlasti pa v tretjem stoletju pred Kristam. Rimske bankirje so nazivali v tej dobi »argentariije« (argentum = srebro), ker so kupčevali s srebrom ter pozneje tudi z zlatom. V tej dobi sta bila središče rimske bančne trgovine »forum mercato-rum« (trg, tržnica v Rimu) in »forum venale« (trg za živila). Ti tedanji bankirji so se bavili predvsem s čuvanjem denarja, menjavanjem raznih valut ter dajanjem posojil. Cato (230—149) se ije močno protivil pobiranju obresti. V zadnjih desetletjih pred Kristusovim rojstvom postaneta znameniti zlasti dve banki in to »Banka pri svetišču Jupitra« ter »Banka na trgu za obleke«. (Dalje prih.)
Lesni izvozniki zahtevajo polno izplačilo deviz
V petek in v soboto je zasedal v Beogradu Strokovni odbor za les pri Zavodu za pospeševanje zun. trgovine. Glavna točka dnevnega reda je bilo vprašanje povečanja lesnega izvoza v neklirinške države. Narodna banka in finančno ministrstvo sta namreč zahtevala od lesnih izvoznikov mnenje, kako bi se mogel izvoz v nekliriške države povečati.
Vse kaže na to, da se namerava uvesti posebna taksa za izvoz lesa v klirinške države, kar bi imelo nujno to posledico, da bi se uvedla kontrola za izvoz lesa. Zastopniki lesne trgovine in industrije pa so odločno proti vsaki kontroli izvoza in tudi proti uvedbi izvoznih premij. Namesto teh premij naj se prizna lesnim izvoznikom pravica;, da svobodno prodajo svoje devize, ne pa da morajo eno četrtino svojih deviz odstopiti po tečaju 1 funt je 205 din, drugo četrtino pa po tečaju 1 funt je 238-80 din.
Ker je Romunija že priznala lesnim izvoznikom pravico svobodne prodaje deviz, čeprav dobivajo ti še posebne premije za izvoz lesa v neklirinšike države, je nujno potrebno, da se tudi pri nas plača izvoznikom polna vrednost njih deviz.
Štev. 138.
Statistika telefonskih in radijskih aparatov v Jugoslaviji
Število telefonskih aparatov se je v državi povečalo od 1. 1936. do 1937. od 50.928 na 53.847, in sicer se je število na avtomatske centrale priključenih aparatov povečalo od 31.853 na 33.479, število aparatov, priključenih na ročno prestavo pa od 19.075 na 20.368. Iz tega se vidi, kako mnogo bolj bi se povečalo število telefonskih naročnikov, če bi bile povsod uvedene moderne avtomatske telefonske centrale. Seveda pa b,i bil narastek še mnogo večji, če bi bila kapaciteta telefonskih central v večjih mestih nekoliko večja.
Zanimivo je, da je število medkrajevnih pogovorov padlo. Leta 1937. jih je bilo le 4 milijone, 1. 1929. pa 4,5 milijona. Vzrok je v tem, ker so pogovori predragi, zlasti pa v pomanjkljivosti linij. Na pogovore je treba dostikrat čakati ure dolgo, ali pa se zveza dobi le, če se plača trikratna pristojbina. Velika napaka je, da se še sedaj ni položil kabel do Maribora. Tudi število mednarodnih pogovorov je padlo, in sicer od 0.53 v 1. 1930, na 0.4 milijona v 1. 1937. Vzroki so isti ko za medkrajevne pogovore.
Radijskih naročnikov je bilo 111.994. Se 1. 1936. je bilo vseh le 95.926,1. 1931. pa celo samo 47.880. V območjih posameznih poštnih direkcij je bilo naročnikov: beograjske 19.699, ljubljanske 16.029, novosadske 34.104, zagrebške 24.081, sarajevske 5.063, splitske 4.484. skopljanske 6.613 in cetinjske 1.922.
Število detektorjev je padlo na 3.404.
Dobave - licitacije
šola za žandarmerijske pripravnike dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani razpisuje pismeno licitacijo za dobavo življenjskih potrebščin za šolsko menažo. Pogoji so razvidni v pisarni Združenja trgovcev v Ljubljani. Ponudbe do 20. decembra t. 1.
Uprava smodnišnice v Kamniku sporoča: Ker prva licitacija na dan 15. in 16. t. m. za nabavo 100 tisoč kg žvepla in 10.000 kg bitu-mena ni uspela radi nezadostnega števila ponudnikov, bo pri upravi smodnišnice na dan 11. januarja 1939. ob 11. uri druga ofert. licitacija radi nabave: 100.000 kg žvepla in 10.000 kg bitumena. Pogoji za drugo licitacijo so isti kot za prvo.
Ali ste že naročili inserat za novoletno številko »Trg. lista«?
Schachtovo londonsko potovanje in židovsko vprašanje
Potovanje dr. Schachta se v velikih svetovnih listih zelo komentira. Nekateri menijo, da hoče dobiti dr. Schacht v Londonu večje posojilo, s katerim bi se uredilo izseljevanje Židov iz Nemčije. Ta vest pa je z ozirom na pisavo nemškega tiska manj verjetna, ker od-
klanja sedanja Nemčija tuja posojila. Bolj verjetna je druga verzija, po kateri bo dr. Schacht predlagal, da bi se zopet obnovil nekdanji sistem, ko se Židom sicer ni dovolilo, da bi jemali iz države svoj denar, pač pa so smeli za ta denar kupiti stroje in vzeti s seboj le stroje. V ta namen naj bi se ustanovila posebna mednarodna organizacija, ki bi omogočila izvajanje tega sistema.
Židje v Nemčiji pa predlagajo, da bi se omogočilo izseljevanje Zidov iz Nemčije z velikim mednarodnim židovskim posojilom. Izseljenci bi morali kasneje, ko pridejo do zaslužka, to posojilo odplačati.
Število Zidov, ki so se izselili iz Nemčije in se trajno naselili v drugih državah, znaša že 120.000. V zadnjih mesecih se je to število povečalo še za nekaj tisoč.
Industrijska
Nemčije
Nemški Zavod za proučevanje konjunkture je zbral in objavil končne številke o gospodarskem povečanju Nemčije kot posledici priključitve Posarja, Nemške Avstrije in Sudetov.
Leta 1930. je bilo v industriji in obrtu zaposlenih: v Nemčiji (Stari Nemčiji) 11,30 milijona oseb, v Posarju 170.000, v Avstriji 907.000 in v Sudetski pokrajini 793.000 ljudi. Kapacitetni prirastek od leta 1935. dalje znaša torej 1'9 milijona delavcev ali delavskih služb oz. 17 odstotkov.
Produkcija stare Nemčije leta 1930. se ceni na 72 milijard RM. Brutovrednost industrijske proizvodnje novih pokrajin je znašala isto leto 10 milijard RM. Netopro-dukcija je bila najvišja v Posarju (rudarstvo). Na osebo pa je bil v vseh novih pokrajinah bruto-pri-delek višji samo v Avstriji, in to zaradi velikega pomena živilske in potrošne industrije. Po vrednosti je bila proizvodnja na osebo povsod nižja ko v stari državi.
Posarje
Izrazito ozemlje težke industrije pomeni Posarje s svojimi premogovniki in veliko železno industrijo. Leta 1927. sta ti dve veji zaposlili 60 odstotkov delavstva. Po-trošna industrija pa samo 10 do 15 odstotkov. Prevladujejo velepodjetja. Vendar je bilo takrat povprečje 16’4 osebe na podjetje. V glavnem je bilo ozemlje zvezano z inozemskim gospodarstvom in trgom. 50 odstotkov premoga je šlo v tujino, koksa 71, surovega železa 53, litih izdelkov pa 59 odstotkov.
Avstrija
Industrija v tej deželi je bila bolj razčlenjena. 56 odstotkov delavcev je bilo zaposlenih v po-trošni industriji in v obrtnih delavnicah. Zato so bila tu v večini mala podjetja, pa tuidi v vsej avstrijski težki industriji je bilo povprečno nižje število posada, približno 5'3. Zelo visoka pa je bila tudi tu odvisnost od inozemstva. Izvozna blagovna kvota je dosegala 45 odstotkov.
Sudetska pokrajina
Najbolj potrošno pa je bila usmerjena sudetska proizvodnja, ki je v teh industrijah zaposlovala do 60 odstotkov vsega delavstva. Pomen težke industrije je bil neznaten in srednje število zaposlenih je bilo 6'4 oseb na podjetje. Proizvodni način pa je bil znatno intenzivnejši ko v Avstriji. Na vsakega delavca je prišlo tu 1‘15 KS energije, v Avstriji 1‘33 KS. Tudi Sudeti so večinoma usmerjeni na izvoz.
„	barva, plesira Id
Ze v 24 urah
itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike io manšete. Pere. suši. monga in lika domate perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 3 Telelon It 22-72.
Preureditvena naloga države
Z novimi pokrajinami je pridobila Nemčija največ potrošne industrije, z 1'04 inilij. delavcev. Dotlej je bilo teh 5’5 do 6 milijonov. Zvišanje znaša 17 odstotkov. Proti temu znaša v produkcijski proizvodnji znatno manj, samo 15 odstotkov.
Izvozna odvisnost Nemčije je znašala leta 1930. le 26 odstotkov, novih dežel 46 odstotkov. Izvozna
kapaciteta je torej narasla za 25 do 30 odstotkov.
Kakšne so naloge pripojitve? Po sklepih tega zavoda sta prvi nalogi: enak dvig proizvodne tehnike ter uravnava kapacitete po sedanjih potrebah vsega aparata z namenom, da se zakrijejo ev. vrzeli. Ta preureditev (Umscliich-tung) bo dolgotrajen proces, ki pa mora predvsem povečati gospodarsko moč novih pokrajin kot je že z njimi povečana gospodarska moč cele države.
Doma in po svetu
Nič več niso bili izvoljeni med
drugimi: Ljuba Davidovič, Boško Jevtič, Velja Popovič, dr. Kojič, Banjanin in drugi. Izvoljena pa sta bila gen. Peter Zivkovič in dr. Lazar Markovič.
Voja Lazič ne bo več poslanec. S tem bo tudi konec njegovih stereotipnih pripomb k zapisniku skupščinskih sej.
Minister Cvetkovič je podpisal odlok o odobritvi trimilijonskega posojila ljubljanski občini za zidavo delavskih stanovanj. Posojilo bo dobila občina iz fondov borze dela.
Sole na Sp. Koroškem postajajo
ena za drugo čisto nemške, že v 1. razredu se morajo tudi slovenski otroci učiti le gotico.
Nov most čez Kokro je bil otvor-jen v nedeljo v Kranju. Most je lesen in dolg 90 m. Načrt za most je napravil inž. Stanko Dimnik, izvedel pa stavbenik Kavka.
Nova šola je bila blagoslovljena v Kranju. Šola je najmoderneje urejena ter je veljala okrog 6 milijonov din. Idejno skico za šolo je napravil arh. Emil Navinšek, vložne in druge načrte pa inž. arh. Gustav Ogrin. Zidarska dela je izvršilo gradbeno podjetje Emila Tomažiča iz Ljubljane.
V Zagrebu je bila v nedeljo odprta razstava »Pol stoletja hrvat-ske umetnosti«. To je prva razstava v novem umetniškem paviljonu »Domu likovne umetnosti kralja Petra I. Osvoboditelja«. Razstavo je otvoril predsednik dr. Maček.
Predsednik SUZORja Marko Bauer je odstopil.
Ravnateljstvo SUZORa je sklenilo, da zgradi na zemljišču, ki ga je podarila sušaška občina, svoj urad. Stavbeni stroški so preračunani na 4 milijone din. Nadalje je bilo na isti seji ravnateljstva SUZORa sklenjeno, da se zgradi v Primorju velik sanatorij za kostno jetiko, poslopje okrožnega urada v Somboru se poveča, v Laškem pa se zgradi velik sanatorij za zdravljenje invalidov in pohabljencev.
Podpredsednik francoskih radikalnih socialistov Kayser se je na
povratku iz Beograda ustavil tudi v Ljubljani.
V Split je prišel tajnik londonske trgovinske zbornice sir Stevens. V Splitu je imel sir Stevens več razgovorov z zastopniki Zbornice za TOI in s splitskimi pridobitniki.
Za novega sovjetskega poslanika v Sofiji je bil imenovan Aleksej Tolstoj, pravnuk slavnega ruskega pisatelja.
Ruski veliki knez Vladimir, 6in bivšega velikega kneza Cirila pride v Berlin, kjer se sestane s Hitlerjem. Ameriški list »NewYork He-rald« trdi, da so Nemci postavili velikega kneza Vladimirja kot kandidata za ukrajinski prestol. Po informacijah tega ameriškega lista bi se v novi ukrajinsiki državi združile vse ukrajinske pokrajine Poljske, Ceško-slovaške, Romunije in Rusije. Iz Berlina pa se nasprotno poroča, da je napovedani obisk velikega kneza Vladimirja samo Izasebnega značaja.
Veliki knez Vladimir je izjavil,
da nikakor ne misli na to, da bi zavladal nad separatno Ukrajino, temveč nad vso Rusijo. Ukrajina ni bila nikdar odcepljena od Rusije in njene odcepitve tudi nikdar ne bi mogel priznati.
20.000	novih prostovoljcev je poslala Italija v Španijo. Na interpelacijo nekega poslanca v angleški spodnji zbornici zaradi teh novih italijanskih prostovoljcev, je zastopnik angleške vlade odgovoril, da je angleška vlada o tem poučena in da je italijanska vlada izjavila, da so bili ti »prostovoljci« poslani v Španijo samo zato, da nadomeste izgube v oddelkih, ki so še ostali v Španiji.
V francoski socialistični stranki so nastala velika nesoglasja ter poročajo nekateri listi že o bližnjem razkolu v stranki.
Pariška policija je aretirala večjo skupino komunistov, pri kateri so našli sovjetska navodila za prirejanje stavk.
Prosvetni minister v Pragi je odredil, da si morajo vse šole nabaviti križe in jih do konca februarja razobesiti v šolah.
■ _Na panameriški konferenci v Limi je bil odbit predlog države Kube, da ameriške države posredujejo v španski državljanski vojni.
Konferenca baltiških držav, ki bi morala biti dne 21. decembra, je na prošnjo Litve preložena na sredo januarja.
Palestinska sodišča ne priznavajo terjatev bivših židovskih tvrdk v Nemčiji, ki so bile arizirane, ker da sta odvzem trgovin bivšim lastnikom in nasilna arizacija tvrdk nasprotna načelom civilizacije.
Japonski poveljnik v Kantonu je zahteval od japonske vlade močna ojačen j a, ker se drugače ne bo mogel držati proti Kitajcem. Zahteva 300.000 mož.
Slavni sovjetski letalec Ckalov, ki je preletel brez pristanka veliko pot iz Moskve čez severni tečaj v Severno Ameriko, se 'je na po-i izkusnem letu smrtno ponesrečil.
V bližini letališča v Forliju je zadelo neko italijansko vojno tri-motorno letalo ob streho čuvajnice. Trije otroci čuvaja ter vsi štirje člani posadke so bili ubiti, letalo pa je popolnoma zgorelo.
»Službeni list«
kr. banske uprave dravske banovine z dne 17. decembra objavlja: Uredbo o izdajanju državnih obveznic vojnim dobrovoljcem namesto agrarne zemlje — Spremembe in dopolnitve v pravilniku o sredstvu za denaturiranje dehidriranega špirita, o kraju in načinu mešanja bencina z denaturiranim dehidriranim špiritom in o nadzoru nad mešanico bencina in špirita — Odločbo o delni razveljavitvi splošne prepovedi uvoza živih in mrtvih zajcev in kuncev ter njihovih delov iz Češke in Moravske — Tolmačenje pravilnika o natančnejših določbah za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili — Dopolnitev pravilnika o pristojbinah za dovolitve proizvajanja bioloških proizvodov (glede stalnega odbora) — Telefonski promet z Nemčijo in božične znižane takse za
nekatere države — Popravek v uredbi o občinskih hranilnicah — Razglas o odobritvi proračuna Zbornice za TOI v Ljubljani za poslovno leto 1939.
Občni zbori
r®dni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice bo v sredo dne 4. januarja ob 9. dop. v lastni sejni dvorani v Ljubljani. Na dnevnem redu so med drugim naslednje točke: Poročilo nadzorstva, odobritev računskih zaključkov za 1. 1936. in 1937., poraba dobička, odobritev proračuna osebnih in stvarnih izdatkov po čl. 29. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov, volitev predsednika, podpredsednika in članov načelstva, volitev članov nadzorstva, predlogi zadružnikov.
Zunanja trgovina
V italijanskem kliringu je izplačala Narodna banka nakaznice do št. 20.106 z dne 15. oktobra 1938.
Indeks cen za bolgarske izvozne predmete se je v novembru povečal od 82,1% (v septembru 1937) na 105,7% letos. Prav tako pa se je tudi povečal indeks cen za uvozne predmete, in sicer od 79,2 na 88,4%.
V Italiji se je tudi v novembru povečala draginja, in sicer skoraj v istem razmerju ko v oktobru. Indeks cen na debelo se je dvignil od 96,9 na 97,2, cen na malo pa od
95,1	na 96,5.
Italija je lani izvozila v Nemčijo tekstilnih proizvodov ter surovin za 450 milijonov lir, in sicer konoplje za 180 milijonov, svile za 114 in umetnih vlaken za 152 milijonov lir. Za izvoz konoplje so bile dovoljene posebne ugodnosti po sporazumu italijanskih gojiteljev konoplje in umetne zveze predilnic.
Nova nemško-romunska trgovinska pogodba je bila podpisana. Podrobna določila pogodbe še niso znane. »Prager Presse« trdi, da je skupni obseg obojestranskega blagovnega prometa določen na 9 milijard mark. 40% vsega romunskega izvoza odpade na nafto, 60% na agrarne proizvode. Obračunski tečaj za nemško marko je določen na 40,5 do 41,5 leja.
Uvozne carine za kmetijske stroje bodo v Avstriji odpravljene in se bodo zato stroji zelo pocenili. Zato se bo povečala tudi njih uporaba.
Tvrdka Bat’a bo začela izdelovati tudi kozmetična sredstva.
Švicarski uvoz se je v novembru zmanjšal od 143,8 na 131,1, izvoz pa od 126,1 na 126 milijonov šv. fr.
V Moskvi so se začela poljsko-sovjetska trgovinska pogajanja.
Od 66,8 milijona ton celotne to-naže svetovne trgovinske mornarice je sedaj po nemških podatkih 3,19 milijona ton ali 4'7% neizkoriščenih. Opaža pa se, da še nadalje nazaduje uporaba ladij zaradi padanja svetovne trgovine.
Radio Ljubljana
Torek dne 20. decembra. 11.00: šolska ura: Naši izseljenci po iz-venevropskih državah (gdč. Julija Šušteršič) — 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00:	Napovedi —
13.20: Koncert radijskega orkestra
— 14.00: Napovedi — 18.00: Koncert. Sodelujeta: Zbor mestne ženske realne gimnazije in radijski orkester — 18.40: Problem malega naroda (univ. prof. dr. Pr. Veber)
— 19.00:	Napovedi,	poročila	—
19.30: Nac. ura: Ljubljana izza osvoboditve domovine (Alojz Potočnik, učitelj) — 19.50: Vesela kronika — 20.00: Roussel: Suita (vel. simf. orkester — plošče) — 20.15: Vošnjak: Lepa Vida, drama
— 21.30: Cl. Debussy: Morje, simf. suita (plošče) — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Sreda dne 21. decembra. 12.00: Zvezde in zvezdniki	(plošče)	—
12.45: Poročila — 13.00: Napovedi
— 13.20: Šramel »škerjanček« — 14.00: Napovedi — 18.00: Mladinska ura: a) Nekaj o jezikih	in njihovi zemljepisni razširjenosti (g dr Valter Bohinec) — 18.30: Cliabier: Espana, rapsodija —18.40: Dolenjski gradovi (Leo Pettauer)
  19.00:	Napovedi,	poročila	—
19.30: Nac. ura: šari Nodier in Ilirija (dr. Pavel Breznik) — 19.50: prirodopisni kotiček (prof. Fr. Pengov) — 20.00: Cankarjeva proslava ob priliki 201etnice smrti. Izvaja pevsko društvo »Cankar« — 21.30: Fr. Schubert: Nedokončana simfonija v h-molu (plošče) — 2?;9 Napovedi, poročila — 22.15: Akademski pevski kvartet.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, nje gov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.