Št. 191 V Ljubljani, petek dne 23. avgusta 1918. Leto II. socialno HI! Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Urediliitvo In npravnlitvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, 1. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po poSti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol leta K 21'—, xa četrt leta K 10'50. za mesec K 3’50. Za Nemčijo celo leto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54. Inseratl: Knostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslano vratiča po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list ao poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev. Ideja ruske ustave. V »Voss. Ztg.« piše Karel Steffler o osnovi ruske ustave, ki je bila odobrena na petem vseruskem kongresu sovjetov v Moskvi: »Ta ustava je eden izmed najzna-menitejšiii dokumentov svetovne zgodovine; stvar je, o kateri se bo v bodočnosti še mnogo razpravljalo. Vsi ljudjo in posebno vojaki v strelskih jarkih, govore o njej zelo prisrčno in zelo odločno debatirajo o kapitalizmu. Od tega bo sicer malo ostalo, ker ni tu odgovornosti, ki miri burnost. Gre glavno za to, da se odvzame debatam o kapitalizmu strupenost če je to sploh inogoee. Gre tudi za to, da se ugotovi, če je za gotovo zgodovina proti kapitalizmu, je-li mogoče — kot hočejo to ruski državni novotarci praktično dokazati — da se odstrani kapitalizem in kaj naj prinese na njegovo mesto v prihodnje gospodarsko gibanje. Ruski dogmatiki odgovarjajo na to zadnje vprašanje na podlagi znanstvenih argumentov evropskih narodnih gospodarjev: državni socializem. Treba pa je spoznat', je li more biti državni socializem produktivna moč, če ne izgubi v upravnem in organizacijskem delovanju moči, je-li nm ne manjka pripravnega stališča k ljudskemu egoizmu, torej to, kar je glaven pogoj vsake kaj tvoriti hoteče sile. Ze desetletja vemo to in vsi, ki so gledali v bodočnost, so nam to vedno in vedno pravili, da mora biti kapitalizem od zakonov samih popolnoma drugače omejen; nasprotno ie pa drugo vprašanje, kako se more to zgoditi, ne da bi se dotaknilo tega, kar ga drži ravzaprav na nogah. Rusi si ta problem razlagajo zaenkrat na lahek način kot sploh mladi ljudje. Njih politični vodje menijo, da morejo brez vsega uresničiti to, kar so prebirali v svojem1 pregnanstvu v teoretičnih razpravah. Toda kmalu bodo spoznali, da ni tako lahko napraviti konca vsej bedi, ki pada sedaj polagoma na mase, m kar naenkrat odstraniti star, ukoreninjen kapitalizem. Je pa zelo čudno, če sodi ruska ustavna osnova ta popolnoma nadčloveški problem le moralno, kakor da bi bil kapitalizem le zločin posameznih ljudi ali razredov, čc hoče uničiti ta osnova meščanstvo, ne da bi sc zavedala, da mora uničiti s tem ravno nosilce modernega dela. Kakor sploh zmes staroruske velikosti in pendanterije, ki govori iz ustave, je to vzrok, da tako zamišljena ustava mora ostati le — epizoda. Vendar bo osnovna ideja tega manifesta brez vsake škodo pronikla skozi celi svet ter bo vplivala na vse državo na bolj ali mani pretvarjajoči način, enako kot so postale nekatere ideje velike francoske revolucije v vseh evropskih državah dejstva. Ruska osnova ne govori brez vzrokov o svetovnem načelu; o svetovni nstaji delavskega razreda. Ni ravno potreba, da bi imela ta vstaja karakter revolucije, toda ona pride povsod, ona jo pravzaprav tajno že tu in deluje v prvi vrsti proti kapitalizmu. Cim bolj na jasnem so si o tej stvari vse vrste ljudstva, čim bolj nepristransko sc gleda na to usodo, na čim bolj praktični način se izpreminja nastajajoči idealizem v realno politiko, tem naravneje in brez večjih žrtev nastane ta prepotrebna zgodovinska izprememba, tem bolj bomo spoznali, kaj se pravzaprav s kapitalizmom godi. Spoznali bomo pa tudi, kaj Jo z delom, ki ie Povzdignjeno v ruski ustavni osnovi na višino božanstva. r° spoštovanje do dela je pravo, a pri prihodnji tvo-litvi človeško družbe, bodemo morali upoštevati tudi talent. Nikjer tudi ni govora o duševnih stvareh. Razum- | Ijvo ie to seveda, če so poročila, ki pravijo, da pometajo v Moskvi in I etrogradu univerzitetni profesorji ceste in da je nekdanji gcneralissiinus stražnik, resnična. Zastopniki izobrazbe so na podoben način kot so bili v francoski revoluciji aristokrati, brez pravic (?). Razmerje talenta in višje izobrazbe do kapitala ni bilo in (udi še ni nikakor uravnano. Večina je lahko svoj talent uporabila, mnogi pa tudi ne. Razmerje duševnih delavcev do l!ll|žbo zahteva gotove obnovitve. Ta pravičnost, ki je x osnovi socialistične družbe, ta ubija duševne zmožno-stl- Ce pa beremo osnovo ruske ustave, se nam zdi vse •“ko, kot da bi uvedli maksimalne cene na duševne Zl,iožnosti in na talent; kar naj bi izginilo potem iz svetovnega trga življenja. Zato bi bile koristno razprave yseh političnih osebnosti tudi o teh vprašanjih, dokler je s“ mir: Kaj Je delo? Kaj Je z delovno dolžnostjo In kje ' staja samoodločevanje posameznika, če se govori o Pravu samoodločevanja narodov. Rus, ki išče odgovora Ua ta vprašanja, bo moral iti pogledati v knjige svojih pisateljev, ki so pripravljali revolucijo. V spisih Dostojevskega najde nešteto mest, ki imajo porušujočo aktu-aliteto. Vse te osebnosti, ki se trudijo odločiti danes usodo Rusije, hodijo navdušeno in obupano, ubijajoče in teoretično po onih potih, ki jih iim je pokazal Dostojevski) v svojih romanih. Celotnost je tam že narisana od genialnega umetnika in ako pridružimafTc temu tudi to, kar nas je učil Tolstoj, ta ruski Rousseau, je skupnost ruskega problema s tem, kar so pripovedovali kulturni literati v zadnjem desetletju, še večja. Za nas je to, kar smo videli v bodočnosti in o čemer smo sodili, da je jasno, to, kar se godi pred našimi očmi v Rusiji, ta chaos razburjenega ljudstva in divje bestialitete, trda bodočnost in azijsko nazadnjaštvo. samoobsebi nekaj monumentalnega. Ampak oni problemi, ki se vrše sedaj ua vzhodu, se tudi nam grozeče približujejo. Čini bolj nam bo to Jasno, tem bolj močni bomo v trenutku, ko bomo tudi mi na vrsti.« Tako pišejo v meščanski »Vossische Zeitung« o ruski ustavi. Z vsem se sicer ne ujemamo, kajti napisal ni tega socialist, ali eno je gotovo: tudi meščanska družba mora priznati vzvšenost dela ruskih boljševikov, tudi ona ve, da je ruska socialna revolucija monumentalna, da prodre v vse državo ter da tam pripravi pot novim dogodkom. Povsodi se vzdigne, kot pravi to K. Steffler, vstaja proti kapitalizmu: tajno je že tu! Argumenti v varstvo carine Agrarci, ki so obogateli v vojni, dočim je moralo ljudstvo trpeti ob najskrajnejših omejitvah, bi radi še besedičili v javnosti, da se je le njim zahvaliti, da je varstvo carine nam omogočilo, prestati izstradalno vojno. Iz tena izhaja nauk, da bomo tudi po vojni obdržali sistem — varstva carine in ga kolikor mogoče še poostrili. Na Nemškem pa poizkušajo navajati za to argumente, kar ima zanje vsekakor neprijetne posledice, da se njihovi argumenti dado tudi znanstveno preiskati. V neki brošuri izkuša profesor Brentano ovreči vse te dozdevno argumente. Peča se z naslednjima vprašanjema: »Ali uči vo na v resnici potrebo, da obdržimo sistem varstva carine?« »Ali ne uči morda, da se odvrnemo od njega, da se ne ponovi moritev človeštva in nenadomestljivo i opustošenje etične in kulturne vrednosti v še pomno-j ženi meri?« Nato odgovarja: Ako bi se bil v šestdesetih letih popolnoma uvedel sistem proste trgovine, ki je takrat že veljal, namesto da so ga koncem šestdesetih let opustili, tedaj bi ne prišla vojna, ki je prinesla svetu tako grozno nesrečo, ali bi vsaj ne bila zavzela take svetovne obsežnosti. Brez povratka k takrat zapuščenim načelom svet ne bo nikdar prišel do miru, ki bi bil trajne vrednosti. Brentano se podrobno peča z deležem, ki ga ima sistem varstva carine pri pripravljanju vojnega razpoloženja, in razpravlja vprašanje, ali naj se varstvena carina obdrži še po vojni. Zahtevajmo od svojih sovražnikov, da sc odpovedo pogodbam, ki izključujejo dobavo sirovin, pa ima to samoobsebi umevno protiuslugo. Mi moramo, da zahtevamo od njih to, kar rabimo, tudi z naše strani opustiti agresivno politiko varstvene carine, katero smo uganjali zadnja desetletja. Sedanja vojna — pravi — je stala do zadnje ofenzive enajst milijonov mrtvih, k tem pride še 19 milijonov vojnih poškodovancev. Več kakor petina bogastva sveta so je izpremenilo v dim in milijardne vrednosti so se uničile. Nova vojna, kakršna je ta, bi pomenila pogin Evrope. Ako sc bo nadaljeval sistem varstva carine, kakor je bil pred vojno, tedaj bo prihodnji mir le oddih, v katerem bodo današnji nasprotniki zbirali nove moči. Profesor Brentano zaključuje svojo knjižico z naslednjimi besedami: »Spričo tega smatram kot svojo dolžnost profesorja narod no-go-spodarskega znanja, da ne odobravam, ako javno mnenje, zapeljano po posebnih interesih, zahteva, da se ne pozabijo vzroki narodnih vojen, temveč da svarim pred nevarnostjo, da bi se naša bodočnost zidala namesto na sporazumljenju z našimi današnjimi nasprotniki na nadaljevanju naše agresivne politike z varstveno carino.« »Brezvestna agitacija". V razgovoru z zastopnikom »Kolnische Zeitung« je nemški državni tajnik v. hintze pr.pomnil, da »pametno razmotrivanje« ne more »toliko časa imeti nikakršnih stvarnih obiik, dokler v sovražnih deželah netijo sovraštvo in strast narodov vedno iznova z brezvestno agitacijo.« Zal, ne vilue samo »sovražne dežele« ta bič, marveč tudi v Nemčiji padajo vzpodbujajoči udarci. Tako je v »Berliner Lehrerblatt« izšel nekega gospoda Th. Franketa v Wurzen govor »Sedaurede fiir Schule und Jugeadheim« (Sedanski govor za šolo in zavetišče), Ta izborni mladinski vzgojitelj pripoveduje otrckom, da so Francozi prišli pred 7000 leti iz Afrike, to so »plena-željrii severni Afričani, sorodni današnjim Berbercem v Maroku in Alžirju.« Kot nadaljni dokaz za to, da so »pravi Galci severo-airikanske krvi, že od pradavnih časov na slabem glasu zaradi krvoločnosti, maščevalnosti, moritve in mučenja so: pariško krvavo ženitovanje leta 1572., ko je bilo mnogo tisoč hugenotov zavratno umorjenih. Prav v hugenoih je že krožila aziisko-gcr-manska kri.« In vendar so bili hugenoti prav taki Francozi kakor njih preganjalci, od katerih jih ni nič drugega razločevalo kot kalvinska vera, ki so jo bili sprejeli. V francoski revoluciji so razvneli svoje strasti, trdi Franke, pravi Galci proti onim, v katerih je še krožila germanska kri (!). K temu pripominja »Vorw;irts«: »Tako neumno zavijanje stvari se pripovedujejo otrokom v j šoli, torej pod najvišjo avtoriteto. Ali ne bi mogli pa j francoski učitelji svojim otrokom veliko bolj opravičeno | predavati, da so ob času francoske revolucije nemški I deželni knezi na tisoče francoskih deželanov prodali An-j gležein kakor živino, da so ta krvni denar potem zaprav-: ljali s svojimi priležnicami?« (iospod Franke pa poseza potem še dalje s svojo j strupnico. Navedimo še nekaj njegovih cvetk: »Najgrozoviteji je na svetu prasovraštvo Pragalca in krvoločnost do Nemcev. Ob mirnem času nosi Galec na vsem tein krinko. Toda z vojno napovedjo odpadejo vse krinke, odpadejo vse vezi pobožne sramežljivosti, potem ga obvladajo vse napake, vse zločine, vse sra-l motne čine in prostaštvo uganja proti Nemcem; potem i se pojavi tiger v Pragalcu v svojem plemenskem nago- i nu, potem hoče ta praafrikanska zver, videti kri, lizati j kri. Potem čuti neutolažljivo naslado v mučenju, slabem ravnanju, trpinčenju, moritvi Nemcev ... Celo ob mirnem času se pokazujejo sledovi francoske nagnjenosti k surovosti. Na Francoskem je izjemoma mnogo pohabljenih otrok, ki beračijo pri svojih zdravih rojakih. Beračenje je dober vir prejemkov. Kako torej ravna mnogo staršev? Svoje otroke dajo v zavode, kjer jih pohabijo, ter puste tam po vseh pravilih umetnosti svoje otroke pohabiti. Tako mučilnice dopušča francoska vlada! In francoski starši se ne boje in ne sramujejo, žrtvovati svoje lastne otroke molohu svoje lastne lenobe! Ali torej ni v Francozih pravi tiger, nepremagljivo veselje nad grozovitostimi? In končno sklepa Franke: »Zato moramo ostati krepki in jim (Francozom) pokazati, da moremo vihteti bič nad pragalskim tigrom... Slabost bi bila največji greh proti nam in proti našim otrokom Le naša prekašajoča obrambna sila še strahuje galsko zver... Germani so hoteli mir in nič kot mir, toda Oalci so se uprli bogu svetlobe Baldurju plemenitega germanstva.« Kaj pravi gospod v. Hintze k tej »brezvestni agitaciji«? Ali bo vplival na pruskega naučnega ministra, da ta takoj ustavi to sistematično zastrupljanje otroške duše:' — Taka vzgoja nam pove mnogo! Pa pravimo, vzgoja ie na višku, je moderna itd. Izgled nam le dokazuje, da je korumpirana, če že ne vobče, pa vsaj v tem, da ni nobene avtoritete, ki bi preprečila gnusno zastrupljevanje mladine v interesu kapitalističnih vojnih hujskačev na Nemškem, a tudi drugod ni mnogo bolje. Vzgoja je danes pod vplivi vojnih dogodkov in zverinske sovražnosti. To je zlo, veliko zlo! Agitirajte za »Naprej*! Pošiljajte ga vojakom! Vojna poročila. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 22. avgusta. Uradno sc razglaša: Na Monte j C.mone je bil zavrnjen italijanski sunek. — Skupine av- ! stro-ogrskili in nemških kopnih in pomorskih letalcev je j napadla pri Valom sovražne letalske naprave. Opazili smo mnogo požarov. Naša letala so se vsa vrnila. Šef generalnega štaba. Nemško vojno poročilo. Berlin, 19. avgusta. Uradno se razglaša: Vojna skupina kraljeviča Ruprechta: V ozemlju Kemmel smo zavrnili sovražne napade na obeh straneh cesto Locre-Dranoutre. — Južno Arrasa je začel Anglež včeraj z novimi velikimi napadi. Angleška vojna krdela in Novoze-landijci so med Moyennevilleom in Ancro globoko raz-poredeni namerili svoje napade v smerj na Bapaume. Angleški oddelki konjenice so stali zadaj za fronto pripravljeni za napad. Podpirane po najmočnejšem artiljerijskem ognju in z več sto oklopnimi vozmi je'prešla sovražna infanterija k napadu na okolo 20 klometrov široki fronti. Pred našimi bojnimi postojankami se je zlomil njen prvi naval. V krajevnih protisunkih smo zopet zavzeli dele ozkega ozemlja, ki smo ga po načrtu prepustili sovražniku. Sovražnik je nadaljeval svoje silne napade ves dan. Njih težišče je bilo na hribih napadnega bojišča. Popolnoma so se izjalovili in z najtežjimi izgubami za sovražnika. Poizkusi nasprotnika, da bi pri Hamelu prekoračil Ancro, se niso posrečili. Veliko razstreljenih oklopnih voz leži pred našo fronto. Med Sommo in Aisno je bil miren dan. Jugozahodno Noyona smo se v noči od 21. na 22. umaknili brez boja nekoliko proč od sovražnika .Čez dan je obstreljeval še naše stare postojanke. Obotavljaje so udarili zvečer njegovi izvidni oddelki proti dolini Divette. V gozdu Carlepont boreče se čete smo, ne da bi opazil sovražnik, umaknili za Oiso. Napadi sovražnika, ki jih je pripravljal tu včeraj zjutraj z najmočnejšim, večurnim topniškim ognjem, zaraditega niso prišli do veljave. Med Bleraucourtom in Aisno je nadaljeval sovražnik čez dan svoje napade. Le pri Ble-raocourtu je mogel pridobiti tal. Proti ostali fronti in zvečer s posebno močjo na obeh straneh kotline Mor-sain izvedeni naval se je zrušil z najtežjimi izgubami za sovražnika. Beri n, 22. avgusta. V Flandriji je sledil ob Kcm-ntelu in na obeh straneh hudemu ognju davi ob 3. močan angleški delni napad, pri katerem smo deloma z obrambnim ognjem deloma pa s protisunkom vrgli sovražnika v njegove izhodne postojanke. Severno Ancre se je ob šestih zjutraj začel močen udarcem sličen ogenj artiljerije, ki je traja! ves dan od Moyenville do Hamela s posebnim pritiskom na krilih. Močni globoko razpredeni napadi so se razpršili z velikimi izgubami v območju našega infanterijskega ognja kljub silni uporabi tankov. Tudi med Oise in Ancre so se z mnogimi izgubami ves dan razbijali napadi Francozov, ki so hoteli prodreti. Francoska križarka potopljena. Beri n, 22. avgusta. Francoska oklopna križarka »Dupetit Thouars«, ki je spremljala močan transport iz Amerike v Francijo, je bila dne 7. avgusta v atlantskem oceanu od našega podmorskega čolna torpedirana in se je potopila. Vojni svet v Versaillesu. C u r i h , 22. avgusta. Italijanski listi poročajo, da sc udeležita posvetovanj vojnega sveta v Versaillesu tudi Lloyd George in Orlando. Wilson, ki je sprva nameraval osebno odpotovati na vojni svet aliirančev, bo zastopan po posebnem odposlanstvu, ki bo prijavilo njegove vojne cilje in se izreklo za skupno organizacijo. Vojnemu svetu bo predsedoval Clemenceau. Podal bo sklepe za nadaljevanje vojne do gotovega trenutka in bo razpravljal v bistvu o organizatoričnih vprašanjih za skupni nastop aliirancev v vojaškem in gospodarskem oziru. Nova ameriška armada. 11 a g, 22. avgusta. Za konec septembra pričakujejo sestavo druge ameriške armade za Francijo. Francoska ofenziva. C u r i h, 22. avgusta. Glasom curiških listov je pričakovati ofenzivo aliirancev na voyeškem bojišču. V Parizu pripovedujejo, da hočejo Amerikanci zavojevati A' zacijo, da jo poklonijo Franciji kot ameriško darilo. Na bojišču v Vogezih se nahaja posebno obilna ameriška vojska. Vesti iz Rusije. Velikoruska republika. V Kalugi so ustanovili novo vlado v svrho ustanovitve takozvane velikoruske republike. Zove se velikoruska zveza in obsega okrožja Ka-iuge, Jaroslava in Nižtijega Novgoroda. Kozaki proti Ceho-Slovakom. Iz Ufe poročajo, da so na taškentski železnici kozaki pognali v zrak vse mostove, da bi ovirali Ceho-Slovake na njihovem pohodu. Potem ko se je v Orenburgu 6000 kozakov pridružilo boljševikom in so se tudi kozaki pri Ufi izrekli proti Ceho-Slovakom, neče Bogajevski, naslednik generala Kh- ledina, nič več sodelovati s Ceho-Slovaki, marveč hoče s svojimi kozaki braniti lastna tla in neče nič več imeti opravka z entento. V to svrho skliče vse poveljnike kozakov na sestanek. Ententno bojne čete na Murmanskem. Moskovska »Izvestija« objavljajo poročilo ruskega častnika mur-manske flotilje Popova, k; pravi, da znašajo ententne bojne čete na Murmanskem približno 30.000 Angležev, 5000 Srbov, 800 Francozov in 300 ruskih dezerterjev. V murmanskem pristanišču se nahajajo angleška bojna ladja »GIory« in tri manjše ladje, v pristanišču Pečenka ena angleška, ena francoska in ena ameriška križarka. Sovjetska vlada ententi. M o s k v a , 20. avgusta. Glasom poročila »Jzvestij« je naslovil ljudski komisar za zunanje zadeve na holandskega poslanika v Petrogradu naslednjo brzojavko: Predlogi, ki jih stavi sovjetska vlada ententinim vladani s posredovanjem nevtralnega poslaništva, so naslednji: Ententinim državljanom z diplo-matičnimi in konzularnimi funkcijami je dovoljeno odpo-tovanje iz Rusije le pod pogojem, ako se morejo vru.ti naš zastopnik Litvinov in vsi ruski državljani z oticiel-nimi naročili v Rusijo, med temi tudi naš agent v Kristi-janiji, ki so ga zaprli Angleži na poti na Murmansko. Častniki in vojaki francoskega vojaškega odposlanstva ; bodo mogli zapustiti Rusijo le, ako omogoči Francija ru-; skim vojakom, ki se nahajajo v tej deželi, odpotovanje ! na Rusko pod varstvom mednarodnega rdečega križa in j treh članov ruskega rdečega križa. Angleški in francoski državljani, ki so internirani v Rusiji kot civilni vjetniki in ki niso zločinci, bodo spuščeni na svobodo; ostali pa, razen zločincev, ostanejo prosti pod pogojeni, da ne bodo ruvali proti uradnim oblastem niti na Ruskem niti v ententinih državah. Ententini državljani dobe dovoljenji' za odpotovanje v domovino, ako se isto dovoli tudi ruskim državljanom v ententinih deželah. Levi socialni revolucionarji na strani boljševikov. Berlin, 22. avgusta. »Vossische Zeitung« poroča: Sovjetska vlada je dobila v Rusiji sami krepko oporo. Levi socialni revolucionarji so namreč sklenili, da ne pritrdijo nobenemu kompromisu kateregakoli imperializma. Marajo pravtako malo podpirati nemški kakor ententini imperializem. S tem so znatno opustili ententino orientacijo. Glede na notranjo politiko so se levi socialni revolucionarji pridružili sovjetski vladi in poslali svojim pristašem po deželi brzojavno okrožnico, v kateri soglašajo s programom sovjetske vlade in obljubujejo svojo podporo. Le desni socialni revolucionarji, katere vodi nekdanji predsednik konštituante Cernov, in tvorijo tako-imenovano Kerjenskijevo krilo, so se nagnili zadnje dni odločno na stran enteute. Tem desnim revolucionarjem se je pridružilo moskovsko Maklakovo krilo kadetov, pa tudi veramsljivo krilo protisemistov okolo Puriškeviča, ki razširjajo pogromsko literaturo. Donskim kozakom je že stranka oktobristov preveč levo pobarvana. Odklanjajo tudi sodelovanje z desnimi oktobristi, tako da so celo desno stoječega predsednika dume, Rodzianka, izgnali iz njihovega ozemlja. Delo sovjetske vlade. Moskva, 20. avgusta. »Dai-ly Ne\vsosbojainlk.e ob kioroško4aških bojiščih, ter se tajni nahaja še dosti razstreliva. Kdor vzame tam kako stvar, k a sodmiijskio preganjajo:, ker smiaitrajio to za tatvino. Gniiti pa .smejo tam-še vedno velike zaloge majraizniovrisitnejišeiga bla-Sa- Javne prepovedi in 'naše javno gospodar-st>VK) —- kako depo se vendar vjeitnia vse to! ... — Avstrijske srednie šole. Dunajski uradni 'PiricHbCuje običajno istatiistilkio © srednjih šo-nuilr\Avstr®- Otoom te 'statistike je biiilo mi-ten • SolIlsl<'0 'leftl° v Avstriji 381 giimmaiztij, med ,1 11 148 nemških,. 2 slovenski (kolikor vemo (^p‘ lu,ri0d^’ 7 srbskohrvatskiiih, 73 če-iin ir podjslkih, 8 italijanskih, 16 ukratjiinisik!!1i ril' utra/kvističnih. I e giimnatzije je posečalo . -»43 dijakov, med mjitmti 7226 dijakinj. Realk s »lilo 145, od teh 81 nemških, 1 sribsikioihinvat-u/-, 43 čeških, 14 poljskih, 5 .italijanskih iin 1 kr^ istična. Realke je posečalo 37.304 dija-v- Kdor zna čitati številke, bo dejal, da je NAPREJ. m/ogoče tako škandalozno razmerje le v Avstriji! Nami zadostuje. — Naknadne prijave kadilcev. Kadita:, ki se hočejo inalkmadimo zglasiltii kot staflmi odjemalci, morejo odslej svoje pravimo seistaivlje-ne prijave izročiti visako nedeljo loid 9. do 10. dopoldne ipri pristojnem odldelku finančne straže v Ljubljani. — Ogenj- Dne 21. avgusta okrog štirih popoldne je biilo ljubljansko gaisiitao društvo ikli-cano v Sip. Siiško, kjer je v Jernejevi ulici pni Viižjainu pričeto goreti v skednju. Gasllmo društvo je takoj prišlo* a se je kanalu vrnilo, ne da bi nastopilo, ker so mod tem .že domači pogasili ogenj. Zgorelo je .le nekaj kupov papirja in košar. -— V pokoj je stopil dvourni im miiniisterktilri. svetnik v zunanjem ministrstvu dir. Ivo Sabelj, rodom iz Kamnika. — Zborovanje železničarjev v Mariboru. Dne 17. t. m. se je vršilo v »Gambrimovi« dvorani veliko zborovanje železničarjev, na katerem je govoril dunajski s odru g Dušek. Zborovalci so zahtevali 50% povišanje draginjskih doklad, dočim hoče železnica priznati le 25% 1 >0(Višanje, Govornik je zahteval seveda v prvi vrsti miir 'iin kr uh. »Vise to je nekaj, kair bi že zdavnaj 'lahko imeli, če bi ne bila Avstrija prodana Nemčiji«. (Živahno, splošno pri trije vanje.) Nadalje je ožigosal domišljavosti tistih, ki so bili odlikovani s križci ii/n kolajnami (ženski klic: » Hungermedailen«.) Opozoril je, kako mučno ie gledati takega železničarja, če gre nagizdan z ženo in medaljo po ceistii, samo da .se pokaže svetu, dočim domia najbrže otroci jokajo lakote. Po sprejetju resolucij je bil shod ob petju »pesmi svobode« pozno v noči zaključen. — Zborovalci so se seveda bavili tudi z grožnja »Relichsbumdia deutscheir Eisenbati.ner« na Dunaju, dia treba vsak poskus štrajka z orožjem zatreti tim proti socialuio-demOkratičniim železničarjem nastopati s skrajnim .odporom. Izvajanja so vzbudila borne klice protesta liti stoti-tinam je bilo brati na obrazu, da so za slučaj ootrebe pripravljen i na najskrajnejši odpor. Shoda se je udeležilo tudi mnogo uradnikov. — Smrtno ie ponesrečil dne 12. avgusta v Brežiah dvainštiridesetletni topničar Ignacij Pi-čko, doma s Suhe. Skočil je tako nesrečno z vlaka, da si je razbil črepinjo in obležal mrtev. — Nesreča z ročno granato. 11-tetnii Avgust, 64etnii Kamel iin 84eitni Brano Mahovec v Trstu so mašM nekje močno granato iin jo začeli razbijati s kamenjem'. Granata je ■e;Wr->’. 11 i.. rala in Avguista smr trnom e var no, dsitallia diva pa težko ramiila. Avgustu so morali v bolnišnici takoj odrezati desno roko, na levi pa tri prste. — Obesili so včeraj zjutraj na dvorišču graškega deželnidkaizeniskeigia sodišča morilca mizarja Petra Ranuerja, ki je umoril turiistiimjo Prciinfallkovo .in kii je bili zato obsojen na smrt. Obsojenec je sprejel .obsodbo navidezno mirno in ravnodušno. Njegove zadnje želje so bile svinjska pečenka, žganici iin druge malenkosti. — Lastnega očeta ubil. Osemindvajsetletni infante-rist Ivan Polenda iz Šeletava se je vrnil iz ruskega vjet-ništva. Njegov oče je bil mutast in zelo sirov človek. Imel je z ženo in otroci prepir ter spodil vse od hiše. Okrog desete ure zvečer je hotel sin z materjo v hišo, pa je tiščal oče duri in ju ni hotel spustiti v hišo. Sin je pahnil vrata in podrl očeta na tla ter zbijal očeta toliko časa, da je nezavesten obležal. Sodišče ga je z oz.rom na očetovo umobolnost obsodilo na najmanjšo kazen, na tri leta težke ječe. — Z gobami se je zastrupilo na Dunaju več oseb. Dosedaj je sedem slučajev smrti. Nekateri so kupili gobe, drugi so jih sami nabrali. — Vojni dobički in umetnost. V čeških listih čitamo: Nekaj podjetnih praških knjigarjev je začelo v vojni kupčevati s slikami. Pred kratkim je eden izjavil, da je v, vojni prodal za milijon kron podob. Trgovina z originali se je v Pragi sploh povzdignila. V notranjem mestu je sedaj skoro v vsaki ulici kaka trgovina z umetninami. Trgovcev je tedaj obilo. Ker pa ni dovolj blaga, se prodajajo ponaredbe. Zadnje dni je prodal tak umetniški trgovec za 6000 K slabo, okorno ponaredbo od Aleša in si je dal polovico cene izplačati še v živilih. Pri tem tožijo umetniki, kako jih trgovci grdo odirajo. Pripetilo se je, da je dobil slikar za podobo 400 K, umetninski trgovec pa jo je prodal za 3000 K. — To sc godi tudi drugje. Vojnemu dobičkarju je vseeno, ali je v trgovini sc nahajajoča podoba original ali pa ponaredba iti kaj tudi zanj dobi slikar. Zadostuje mu, ako more pripovedovati, koliko ie zanjo izdal. — Značilno za bosanske razmere. V vasi Dnagelji blizu Bosenske Gradiške se je dogodili slučaj ki spcmuiuja na .dobo turške kulture. V .omenjenem selu pase lovčice pop Maine Ši-pak. Ponoči :so prišli ik njemu v iposet hajduki, in vaeli njega .pa 'njegovto »eno, pa [ju odpeti aiK Stran 3 v gozdove. Drugi dam. so naznanili popovim sorodnikom, da morajo prinesti na določeno mesto iv gozdu 5000 krom denarja, ako' hočeflo, da j:iim vrnejo popa m njegovo ženo. Vsa stvar je prišla na uho vojaškim oblastem, ki sedaj poizveduje po hajdukih. — Amnestija v Bosni. Cesar jc poimilosltil 14 boisajnste-hereegoivslkih državljanov, kii so bili svoj čas .obsojeni v banjah iškem in sarajevskem veleizdaihnišlkem procesu na večletno težkio ječo. — Ločitev zakonov. Iz Velikega Varadina poročajo, da silino naraščajo 'ločitve zakonov med tistimi, ki se vračajo iiz ruskega ujetništva. Vsalk dan se izvrši 40 do 50 ločitev. — Obtožnica radi nagrobnega govora. Kakioir poroča »Slovenski Tyzdenmik«, je bil btivši profesor Enmst Poilomy na katoliški gimnaziji v Banjsiki Bistrici lobtožen, ker je na grobu svojega prijatelja Jurija Matoja, slovaškega pisatelja, ki je mnoigo prestavljal iz ruščine, izjavil, .da umrli ni inniel nobene šolske izobrazbe in da si je vse, kar je zinial, pridobil le z lastno pridnostjo'. Slovaki namreč nimajo .nobenih šol, kjer bi megli črpati izobrazbo. Profesor se je moral zaradi teh besed zagovarjati pred sodnijo v Banjsiki Bistrici. Bi! je sicer oproščen, kar je govorili reisnlico in pri tem ni lirncil mlikaikih teindicioiznih namenov, todia državni pravnik je prijavil vizlklic. — Preki sod v Vinkovcih. V Viinkovciih na lirvatskem je razglašen prelki sod' zaradi ne-števSilmiih slučajev vojaške dezertacije. — Onemogel od gladu. V Zagrebu je šel po nekli ulici 604eitni starček Avgust Franee-mič, toda njegove živi j eniške moči so ga naenkrat zapustile, itako da je sredi cesti padel v nezavest. Zdravnik je potem v bolnici ugotovil, da se je zgrudil starec vsled gladu in onemoglosti. Žrtev socialnih razmer. — Vojni dobavitelji na Ogrskem. Glasom uradnih podatkoiv so dobili na Ogrskem za vojno do konca leta 1917.: Manfred pl. Weis.s za 1.4 milijarde kron (.vojnega posojila je podpisal za 45 mlilianiov kron); družba za vojne izdelke za 1.033 mliliiande kron: združene tekstilne tovarne za 722 miliomov krom; konzervna tovarna Wiitzler 594 miliomov; ogrska transportna družba za živila za 581 miliomov kron; centrala za klavno živino za 565 miliomov kron; usnjarska tovarna Wollfmer za 256 mil ionov 'kr om. itd. Zanimivo bi bilo vedeti prave vsote, ki so jih »zaslužili« ti gospodje. — Bodočnost kadilcev. V Nemčiji ie zvezni svet odobril, da se sme dovoliti izdelovalcem tobačnih izdelkov tudi uporaba listov od hrušk, jabolk, orehov in lešnikov kot nadomestek pri izdelovanju tobačnih izdelkov in tobaku enakega' blaga. - • Zdi se, da bode kmalu listje vseh dreves in grmovja »sposobno za kajenje«! Delavsko gibanje. Zahteve železničarjev. Meseca junija in julija lanskega leta so stavili železničarji vladi različne zahteve, ki pa jih je ite le doloma izpolnila. Te dni so železničarji vlado poinoivno spomnili na svoje potrebe kot minimalne zahteve. Zahteve vsebujejo deset glavnih točk. Med drugim zahitev/ajo železničarji zvišanje dnevne racije Vseh živil in dobavo obleko, perila in obutve zase in za svode družine. Sedaj je doseglo železmičanstvo ipri vladi glede draginjskih doklad priznanje te potrebe, glede drugih zahtev se bodo pogajanja še nadaljevala. Zahteva poštnih uslužbencev. V sredo so se zglasili 'zastopniki vseh strokovnih organizacij poštnih uslužbencev pri trgovskem ministru v. Wiieseirj.u in mu izročili spomenico glede draginjskih doklad in drugih zahtev. Zastopniki poštnih uslužbencev so omenili, da so sklepi parlamenta glede draginjskih doklad že sedaj godlni za rešitev lin zahtevali, da se dobavlja uslužbencem več živil in dragih potrebščin, kakor ipa se je to storilo doslej. Obenem žele, da uvede vlada tudi za avstrijske poštne uslužbence skupne 'kuhinje, kakor jih je uvedla vlada na Ogrskem. Z oizirom na slabo prehrano iso se zavzemali zastopniki tudi za skrčenje delovnega časa. Minister je 'dejal, da uvideva slabe razmere poštnih uslužbencev in da bo »po možnosti« skušal Olajšati njih položaj. Stalne fraze!______________________________________ Kdaj plača pošta odškodnino? Ker se sedaj izgubi toliko postnih pošiljatev, je primerno, če vemo, kdaj plača pošta odškodnino. C) tem določa § 213. poštne naredbe z dne 22. septembra 1916 naslednje: Pošta plačuje odškodnino !e v teh primerih: za izgubo vpisanih pismenih pošiljatev; odškodnina znaša 50 kron za eno pošiljatev neglede na nje vrednost; za izgubo, zmanjšanje ali poškodbo vrednostnih papirjev in zavojev (nezaklenljive ali zaklenljive) z ali brez navedbe vrednosti; povrne se največ navadna vrednost na kraju in ob času oddaje, vendar če pri zavojih ni napovedana vrednost, ne več kot za paket do 3kg 15 kron, za 3 do 5 kg 25 kron, za več kot 5 kg vendar le za vsak kilogram cele pošiljatve 5 kron, pri čemer se računa ulomek za cel kilogram; pri poštnih nakaznicah jamči pošta za vplačani znesek; pri poštnih povzetjih; za pošiljatve v tistem obsegu kakor za pošiljatve brez povzetja; če se pošiljatev pre-jcmalcu vroči, ne da bi se dvignil povzeti znesek, za v resnici nastalo škodo, vendar le do zneska, na kateri se povzetje glasi. Drugačno povračilo se ne plačuje; zlasti ne jamči pošta za zamujeni dobiček, za zamudo pri odpošiljatvi, na poti ali pri dostavljenju. Imamo torej tudi pravico do povračila, če oddani zavoj brez napovedi vrednosti ne pride na določeno mesto ali če iz zavoja kaj izmanjka. Ioda treba je dokazati, kaj je manjkalo, in to je težko. Ce imamo sum, da kaj manjka, potem naj se takoj vpričo poštnega sela napravi zapisnik o tem, kar je prišlo, in izroči poštnemu solir. iz stranke. Celjska konferenca. Kakor smo pričakovali, je za celjsko konferenco velikansko zanimanje med sodrugi na Spodnjem Štajerskem. Ne samo organizacije, temveč tudi sodrugi iz posameznih krajev se udeleže te konferenco. I o je za našo stranko jako razveseljivo dejstvo, če pomislimo, da do zadnjega časa ni bilo od naše strani čez Zidan most sko-ro nobene agitacije. Prava sistematična agitacija se je pričela šele to pomlad. Nedeljska konferenca ima veliko organizatorično in agitatorično nalogo. Zaraditega je potrebno, da se udeleže te konference sodrugi vseli krajev Štajerske, kjer žive slovenski delavci. Naša dolžnost je, da v najkrajšem času zanesemo organizacijo povsod, kjer je le to mogoče. Ker le potom dobre organizacije se more slovenski proletarijat uveljaviti. Konferenca sc bo vršila ob 2. popoldne v salonu pri »Zelenem Travniku« v Celju. • Zaupno zborovanje sodrugov iz Celja in okolice pa se bo vršilo že ob 8. dopoldne v gostilni »Plevčak« v ; (iahrjili. i Zanimivi dnevni red obeh zborovanj je bil v »Na- ; preju« že dvakrat objavljen. Shodi. Vabilo na shod konsumentov aprovizacije južne železnice, ki se bo vršil v soboto, dne 24. avgusta ob polu 8. zvečer v vrtnem salonu hotela »Ilirije«, Kolodvorska ulica v Ljubljani, z naslednjim vzporedom: 1. Volitev začasnega gospodarskega odbora v aprovizac.jo, 2. Raznoterosti. — Shod je velevažen, zatorej pridite vsi in pripeljite tudi svoje žene. — Sklicatelji. Zadnje vesti. Skupni ministrski svet. Budimpešta, 22. avgusta. Med ogrsko in avstrijsko vlado se vrši ta teden na Dunaju ministrski svet. Dr. Wekerle pride v ta namen na Dunaj. Skupni ministrski svet sc bo posvetoval glavno o prehranjevalnem vprašanju. Dunajska »velebanka«. Praga, 22. avgusta. Češko časopisje otvarja hud boj proti novi avstrijski zadružni blagajni na Dunaju, ki jo imenuje čisto birokraticni zavod. Obstoja nevarnost, da se bo obračala hidra dunajskega centralizma tudi proti Cehom; ta nevarnost je tem večja, ker so ustanovili na Dunaju s to avstrijsko zadružno blagajno pravzaprav ve-lubanko, ki disponira s sto in sto milijoni premoženja vseh avstrijskih narodov; to premoženje pa izvira večji tlel le iz majhnih čeških krogov. Petdesetletnica deklaracije čeških dežienozborskih poslancev. Praga., 22. avgusta. Danes slave češke avtonomne in politične korporacije 5()letnico deklaracije čeških de-želnozborskih poslancev. Korporacije prirejajo tem povodom manifestacije za samoodločbo češkega naroda. Državnopravna demokratična stranka je priredila deklaracijsko slavje. Od bivših deklarantov živita le še dvorni svetnik Mattauš in Zeithammer. Voina navdušenost entente. Dunaj, 22. avgusta. Včeraj so se pojavili tu glasovi, da sta odpotovala Kiihlmamn im Brz-berger v Švico, da razpravljata o rnirov n ih Vprašanjih. Vesti se uradno dementirajo. Nemška vlada ni tozadevno pod-vzeia nobenega koraka. Švicarski listi pišejo, da ententni krogi niso prav nič naklonjeni kakim pogajanjem. Pora?. Nemčije smatra ententa danes za svoiio parolo. Sklicanje nemškega rajhstaga po mnenju večine nepotrebno. Berlin, 22. avgusta. Namestnik državnega tajnika je sprejel včeraj v prisotnosti državnega tajnika v. Hin-tzeja voditelje državnozborske frakcije k večurnemu posvetovanj«. Najprej so razpravljali o nemško-ruskih naknadnih pogodbah brestovskega mirovnega sklepa. Ve-čina poslancev je bila pri tem mnenja, da zaradi pogajanj z Rusijo, ki dosedaj še niso definitivno končana, ni treba sklicevati državnega zbora. Državni tajnik za zunanje zadeve je podal z ozirom na zunanje-politični položaj in z ozirom na izide posvetovanj, ki so se vršila pred kratkim v prisotnosti avstrijsko-ogrsk.h državnikov v velikem glavnem stanu, natančnejše podatke. Ruski cerkveni koncil. Moskva, 22. avgusta. Ruski cerkveni koncil, ki zboruje sedaj v Moskvi, je sklenil ustanovitev posebnega odseka za zopetno združitev vseli krščanskih cerkva. Iz Ukrajine. Berlin, 22. avgusta. Očiščevanje Ukrajine oboroženih band so nadaljuje z uspehom. Najnevarnejšo tolpo Grebenkova, močno 1200 mož, smo v okolici Poltave popolnoma uničili. Vstajo v černikovskem guvernementti smo s pravočasnim posredovanjem nemških čet zadušili. Žetvena dela so se povsod zopet pričela. (Zanimivo bi bilo zvedeti kakšne so te »bande« in kakšen bo uspeh žetve. Op. ured.). Mejno vprašanje med Likrajno in Rusijo. M o s k v a , 20. avgusta. Za razpravljanje mejnega vprašanja med Ukrajino in Veliko Rusijo se ho vršila v Kijevu splošna konferenca Vpoklic v državno službovanje. Sofij'a, 21. avgusta. Z ozirom na minister iaitao odredbo vpokliicanja vseh bulgarsteh državljanov od 16. do 60 leta s vrh o prehranjevalnega službovanja, je odredili prehranjevalni urad siptašno štetje vseh delovnih moči. Konec vojne ni več daleč. O e n e v e , -22. avgusta. Glasom poročila »Tempsa« ie sprejel Clemenceau zastopnike strokovnih organizacij, ki so pristaši vlade. Clemenceau jih je bodril, da nadaljujejo skupno stvar. Napori se bližajo koncu in po njegovem mnenju in prepričanju konec vojne ni več daleč. Posebna zasluga in zahvala gre veliki ameriški pomoči, ki bo pospešila konec strašne vojne. CaiilauK izpuščen. G e n e v e , 22. avgusta. Caillaux ie bil izpuščen iz zapora. Njegovo zadevo je izročilo vojno sodišče političnemu sodnemu dvoru senata, ker je preiskava dognala. da za veleizdajo ni zadostnih podatkov in razlogov. & ® Stavka voznikov v Londonu končana. L on doin, 22.avguista. Stavka cestnih železničarjev in izprovodme avtomobilov, omni-hti9otv itd. je končana. Govor Lloyda Georgea. London, 21. avgusta. Povodom neke prireditve v korliist rdečega križa je dejal prvi .rnmhster LIoyd George: Vojna je zadeva, ki jo je treba izvesti do konca. Slaviiil je nato hrabrost čet, im dejal glede varčevanja premoga: Vsi, ki pomorejo, da se producira več premoiga, pomagajo maši pravični stvari do zmage. Sklenil ;-c: Želim, da bi se privarčilo mod ziimo milijone ton premoga, 'da ga botmo lahko porabili za tovarne, v katerih .izdelujemo granate in gradimo ladje ter kanone. Pa tudi Franciji mioraimo pomagati: vse to moremo tudi doseči. Angleško-ameriška zveza proti Japonski. Berlin, 21. avgusta. »Lokalanzeiger« izve iz dobro poučenih nevtralnih diploinatičnih krogov, da je prišlo med Zedinjenimi državami in Anglijo do tajne pogodbe, glasom katere sta sc obe državi zedinili glede skupnega postopanja v vzhodnem vprašanju, pogodba se nanaša posebno na bpdoče razmerje obeh držav na-pram Japonski po splošnem mirovnem sklepu. Gre za vsestransko zvezo političnega in gospodarskega značaja, ki bo naperila svojo ostrino proti ekspanzivni politiki Japonske v vzhodni Azili. — Ob enajsti uri se razvijajo torej nove kali za nova nasprotja in nove vojne. (Op. ur.). Amerikanci so neomajni. Bern, 22. avgusta. »Times« poročajo iz \Vashingtona: Amerikanci so splošno mnenja. da je treba prav visoko misel, ki bi se zavzemata za mirovna pogajanja z Nemčijo, že a 'prioni odkloniti, ker nosi Nemčija vso krivdo. Stvar zaveznikov je, da diktirajo kazen. Ameriški narod ne želi nobenega miru potom medsebojnih spoirazumljenj, temveč le mir pote-zmage. Aprovizacija. Oddaja mesa. Jutri, v soboto, bodo oddajati mesarji za vso Ljubljano po 15 dkg mesa na o-sebo. - Meso na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v soboto, dne 23. t. ni. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1 do pol 2 štev. 1 do 200, od pol 2 do 2 štev. 201 do 400, od 2 do pol 3 štev. 401 do 600, od pol 3 do 3 štev. 601 do 800, od 3 do pol 4 štev. 801 do 1000, Od pol 4 do 4 štev. 1001 do 1200, od 4 do poli 5 štev. 1201 do 1400, od pol 5 do 5 štev. 1401 do 1600, od 5 do pol 6 štelv. 1601 do 1800, od poli 6 do 6 štev. 1801 do 2000, od 6 do pol 7 štev. 2001 do 2200, od pol 7 do 7 štev. 2201 do konca. Inozemsko meso. Mestna aprovizacija bo * oddajala inozemsko meso v soboto, dne 23. t. m. in v pomdeljek, dne 25. t. m. v&akrat od 7 do 9 ure dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Prvovrstno meso stane 24 K, drugovrstno 18 K. Zaloge drv in premoga so popolnoma pošle, stranke naj se torej radi kuriva ne zglašajo-pri mestnem magistratu. Oddaja kumar. Mestna aprovizacija bode oddajala kiumare v soboto, dne 23. t. m. dopoldne na trgu (pod Mahrovim zidom). Kilogram =tane 80 vinarjev. Krompir za Vlil. okraj. Stranke VIII. o-kraja prejmejo krompir na zelena nakazila v soboto, dne 23. t. m. dopoldne pri Miihlleisnu na. Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8 db 9 štev. 1 do 160, od 9 do 10 štev. 161 do 320, od 10 do 11 štev. 321 do konoa. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg (krompirja, kg stane 70 vin. Stranke naj pripravijo drobiiž. Krompir za IX. okraj. Stranko IX. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v soboto, dne 23. t. m. pri Miihlleisnu na Dunajski cesti. Dotočen je tale red: od 2 do 3 štev. 1 do 170. od 3 do 4 štev. 171 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kg. stane 70 viirn. Stranke naj pripravijo drobiž. Sladkor in kavina primes za Vič. Občani Viča, ki imajo rumene izkaznice, zaznamovane s črko B ali C, prejmejo sladkor in fcavino primes v soboto, dne 24. t. m. dopoldne pr;i M lihi -eiisnu na Dunajski cestii. Določen je tale red: od pod 8 do ipoil 9 stranke z rumenimi izkaznicami B od pol 9 do pol 10 stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1 do 212, od pol 10 do pol 11 štev. 213 do 424, od pol 11 do 11 štev. 425 do konca. Stranka dobi za vtsako osebo pol Litra kristai-noga! sladkorja im četrt kg kaivine primesi, kar stane 2 kromii. Stranke se prosijo, da prineso s sobo! dovolj velike lonce za sladkor. Sladkor m kavina primes za Most«. Občani Most, ki ima k) rumene izkaznice, zaznamovane s črko B aii C. prejmejo siladkar lin kaivino primes v soboto, dne 24. t. m. popoldne pri M iihteisnu na Dunajski cesti. Določen je tale rod: popoldne od pol 2 do 3 stranke z rumenimi izkaznicami B, od 3 do 4 stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1 do 200, od 4 do 5 št. 201 do 400, od 5 do pol 6 štev. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo pol (litra kristatl-nega sladkorja in čettrt kg kavine primesi, kar stane skupaj 2 kroni. Stranke naj prineso s'seboj dovoli velike lonce za sladkor.___________________ Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petelan. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Llubllanl. Kavarna „ (J NI ON E" TRST Velika zbirka političnih In leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Shajališče sodrugov vseh narodov.