Ljubljana, petek maja 1933 (j.avuuivu. i_juijijai.a, t^naiijeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 3. — TeL 3492, 2482. Podružnica Maribor: Goepoeka ulica štev. 11. — Telefon ŠC 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon 5t_ 190. Računi pri pošt. Cek. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga člslo 78.180, VVien St- 105 241. BERLIN GROZI DUNAJU Hitlerjevci pišejo in govorijo o zavojevanju Avstrije — Inozemstvo pozivajo, naj Avstriji ne daje denarja — Razkrita zarota ob meji — Ukrepi dunajske vlade Dunaj, 4. utaja. r. »Reiohspost« j« obnovile sinoči m danes senzacionalne vesti o n & k: lap:/h hitierjevske Nemčije proti avstorij-■skti reptuibh.tki. Poročala je, da so na Ti rol-skem ,n Sobno-grailkem v oornejmiih prede-Li-fa. raaknla razpredeno zacoto, kako naj bi avstrijski hiitilerjevci s podporo svojih goni i&l|jeniiikov rz Nemčije organizirali upor proti Dollfussovi diktaturi. 0'b tefj priliki citira »Reiiohispost« neko izjavo bavarskega državnega natnestnika generala Lppa, ki je rekel na prvomajmišketn zib aro vanju v Mo-nakovem, da so narodni socialisti trduo odločeni razšir ti »narodno revolucij«« tudi na Avstrijo. Omenili je ob tej priliki tudi možnost skorajšnjega ».vojaškega iz-preh°da«v Avstrijo, ako bi se dunajska vlada upirala hitlor Eaciji avstirtiljsike republike. Istočasno je gfavrni hitlerjevsici organ »Volkischer Beobaabter« priobčili alarmanten članek pod naslovom »Mi in Avstnija«. Članek poudarja, da je avstrijska republika samo del nemškega ozemlja in da mora zato »narodna revolucija« zajeti tudi njo. List silno napada avstr^tSko vlado, kateri očka. da se upira voliji ogromne večine avstrijskega prebivalstva in da hoče ohraniti nekakšno katoliško državico, pri čemer špekulira oelo na možnost odicepitv e tako zvanih katoMkilh dežel od Nemčije. »Taki računi«, pravi »Volkischer Beobach- fcer«, »o docela pogrešeni hi »ed»nji avstrijski vlastodržci naj vedo, da je pohod nacionalne revolucije nezadržen. Zato sporočamo že danes avstrijski vladi in vsemu zainteresiranemu inozemstvu, da bodoči narodnosocialističnj režim v Avstriji ne bo priznal nobenih obveznosti ne političnega ne finančnega značaja, ki jih sklepa sedanja Dollfussova diktatura.« Razumljivo je, da »Raichspost« sama, kakor tudi druigi diktaturi naklonjeni listi ■l velikim ogorčenjem poročajo o vseh teh pojavih. Nekateri l**ti napadajo pri tej pritoki berllinSko vlado in ji ooiitaijo, da trši načela mednarodne lojalnosti, ker pripušča in celo sama podpihuje take nedopustne izpade proti sosedni državi. V vladnih krogih ne morejo prifcriiti precejšnje ner-voznosti, ker se boje, da bo ta ofenziva iz Nemčije, ako se bo nadaljevala, ne le oslabila notiren.je-ip>l:ti«io poziiciijo diktature, marveč Avstriji tudi v inozemstvu močno škodovala. Vlada je imela danes dopoldne dolgo sejo, ki je na njej razpravljala o nastaem položaju. Med drugcni ste vojni minister Vauigoin in šef varnostne sluŠ>e Fey poročala o ulkrepih, M jiih je vlada izdala v zaščito avstirtiijsko-nentŠke meje. Po seji »o v vladnih krogtih iizjavljali, da dosflej še ni upravčeme domneve, da bi nemške i oblasti podpihovale nasš4niška dejan.ja hit- Mer ponuja Poljski mir Poset poljskega poslanika pri Hitlerju — Nemčija se hoče držati obstoječih mirovnih pogodb je doslej vedno trdila, da deia Nemčija Berlin, 4. maja, AA. Wolfov urad je izdal naslednji komunike: Državni kancelar Hitler je sprejel v navzočnosti zunanjega ministra Neuratha poljskega poslanika Wy-sockega. Razpravljata sta o političnih vprašanjih in se dotaknila tudi n-ernšlko-poljskega razmerja. Pri tej priliki je kancelar naglasil namero državne vlade, da se bo držala obstoječih pogodb, in izr-zH željo, da bi Poljska hi Nemčija proučili skupne interese brez strasti. »Volkisciher Beobaohfcer« komentira ta komunike pr?;vi, da so Hitlerjeve namere naletele na dobro voljo. ker je poljski poslanik poročal v Varšavo o kan cela rje vi izjavi, iz katere se vidi, da Nemčija ni odigovorna za nastalo napetost med obema državama. List ugotavlja nadalje, da je ra7A-idSerb6ke Laido-ve banke« dr. Čiža, akademskega slikarja Martina Nowaka, tajnilka Sokolske zveze Guistarva Janaka in druge. Velesile si ne zaupajo Kljub temu, da je svetovna gospodarska konferenca pred durmi, skuša vsaka država kar najbolj zaščititi svoje lastne interese Poštnina pteSaiu t goterfaf. Leto XIV., štev. 10} Svarilni pojavi Zločinski dogodek na Dolenjskem, ki zaradi svojih značilnih okolnosti nenavadno živahno zanima vso našo javnost, nam daje povod, da tudi s tega mesta opozorimo na neki pojav, ki vzbuja vsem re-snično narodnim ljudem globoko skrb. V mislih imamo naraščanje kriminalitete na Slovenskem. Ne mine skoraj dan, da ne bi listi poročali iz raznih krajev naše banovine o ubojih, pretepih in celo o premišljenih umorih. Niso nam na razpolago točni statistični podatki, vendar se bojimo, da smo v zadnje«m letu padli že na stanje v prvih povojnih letih ali se mu vsaj močno približali. Takrat je bil porast zločinstva v zvezi s pogubnimi posledicami vojnega gospodarstva in posebej še z moralno in duševno zmedo povojnega časa, v zvezi z vsemi velikimi spremembami, ki so razdejale nešteto rodbin in gospodarstev. Pozneje se je stanje vidno izboljšalo, čeprav seveda ni doseglo stopnje, iia kakršni so na primer skandinavske dežele. Zakaj sedaj zopet drvimo navzdol? Kie je vzrok, da pri nas kljub sorazmerno visoki civilizaciji kriminaliteta zopet narašča ? j Lahko bi izbrali iz kriminalne kro- I nike zadnjih mesecev vrsto primerov, ki kažejo da mnogih hudodelstev in zlo-inov ni mogoče razlagati zgolj z gospodarskega vidika. V očitni zvezi z gospodarsko stisko utegne biti naraščanje tatvin in vlomov. Znano je, da je nezaposlenost eden najnevarnejših demoraliza-torjev in da počasi podira one pregraje, ki so jih pri posameznikih s slabimi dednimi nagibi postavili vzgoja, vera, družba in drugi činitelji. Vendar nezaposlenost in beda vsaj danes še nimata odločilnega vpliva na našo kriminaliteto. Če se n. pr. zgodi, da fantje v vaški krčmi pravijo, kdo bo imel toliko korajže, da bo pobil prvega človeka, ki ga sreča na eesrti, ali če zapro detomorilko, ki se je spečala z lastnim očetom, tedaj je to daleč cd gospodarske stiske, ki tare naše ljudstvo. V takih primerih — in prav podobnih je v zadnjem času nenavadno veliko — ne moremo govoriti o reakciji na slabe gospodarske okoliščine, marveč o nekem globljem pojavu, ki se tiče telesnih in dnševnih korenin našega naroda, o pojavu, k: kaže pred vsem izrazito moralno obeležje. V naših strokovnih lfetfh, na raznih zborovanjih in anketah je bila že večkrat baseda o telesnem izrodu ali dege-neraciji, ki se kakor pri drugih narodih pojavlja tudi v našem. Da je dedna obremenjenost — ki pa si ie ne smemo takoj zamišljati v izraziti obliki kakor jo opažamo pri tako zvanih psihopatih — tudi pri nas eden osnovnih vzrokov naraščajoče nravstvene bede, je jasno vsakomur, kdor nekoliko globlje pozna biološko podlago posameznika in družbe. Pri teh pojavih neizprosnega izroda, ki nujno kličejo po takojšnjem in smotrnem delu za prerod, ima nedvomno najvažnejšo vlogo alkoholizem. Da sta alkohol in zločin v tesni zvezi, je že zdavnaj znano dejstvo. Manj je pri nas raziskano in dognano, koliko vpliva povečan konzum alkohola na telesn > in duševno vrednost potomstva. Med Slovenci se je v nekaterih krajih, zlasti ponekod na bivšem Štajerskem, pred dobrimi tridesetimi leti začelo močno širiti uživanje žganja iz špirita, M je oso-bito v siromašnih krajih zaradi svoje cenenosti uspešno tekmovalo z manj nevarnim vinom. Danes srečujemo med najznačilnejšimi zločinci iz teh krajev ljudi, ki so bili rojeni nekako ob tem času. To opažanje sicer ni statistično verovljeno, vendar ni neutemeljena bo-azen, da se posredne kvarne posledi-ce povečanega konznma alkohola šele začenjajo čutiti. Pri teh poedincih še ni mogoče govoriti o vidni degeneraciji, o nekih dednih dispozicijah za zločinstvo, v kolikor jih moderna znanost spoznava in priznava, vendar je izrod že začet; odprla se ie v biološkem pogledu pot v brezdno, kjer se na mračnem dnu gne-tejo zločinci, prostitutke, blazneži in bebci." Svarilen memento nam morajo biti tudi vojaške statistike. Še v prvi polovici 39. stoletja so bili slovenski fantje po ogromni večini taki korenjaki, da je bilo v nekdanji Avstriji le malo enakih! Telesna višina in širina prsi sta dosezali eno najvišjih točk v takratnem indeksu. Oglejte si danes gradivo nabornih komisij, govorite o tem z vojaškimi zdravniki! Znano je, da nasproti degenerativnemu procesu, ki ga pozna življenje vsakega naroda, nenehoma vstaiaio tako 7--str\o resrenerativne sile, obstoječe v prilivu življenjsko spodobneiših, zdraveiših dednih lastnosti. Toda če se ljudstvo rasno premalo meša ali če pogubne izro-jevalne sile neprestano podpihuje.70 se novi pogubni vplivi, kakršen ie na primer nebrzdani alkoholizem, tedaj se samo na naravni nrerod ne smemo m ne moremo zanašati. Preveč črnogled bi bil, kdor bi sodil, da smo Slovenci že v nevarnosti propa-a j. Ogromna večina našega liudstva ie duševno in telesno kror>ka in zdrava. Vendar pa ne smemo zapirati oči pred svarilnimi pojavi, kajti lahko bi bilo marsikaj zamujeno, če ne bomo neprestano mobilizirali vseh svojih sil zoper telesni izrod in moralno propadanje. Kričeči zločini s svojimi zapletenimi okoliščinami, ki veščemu duševnemu pogledu razodevajo bolno stran tudi v onih slojih, iz katerih smo doslej dobivali največje tokove ljudskega zdravja in slovenske poštenosti, ti zločini so nafti vsem velik memento. Kaj vse bi bilo treba storiti, tega kajpak ni mogoče povedali na tako tesnem prostoru in niti ne v debeli knjigi. Vse to je naloga najrazličnejših naših čini-teljev. Vsekako smatramo, da bi bilo širjenje sokolstva, ki vzgaja ljudstvo telesno in moralno, velik jez zoper telesni in nravstveni izrod. Prav tako si obetamo pozitivnih uspehov od zakona o obvezni fizični vzgoji mladine do 20. leta. Toda vse to je ob najboljših uspehih sa- j mo ena plat zavestnega dela za prerod. Potrebni so skrbno preudarieni evgenič-ni ukrepi, potrebna je večja in stvar-nejša borba zoper alkoholizem. Predvsem pa ie potrebno zdravi ien je duš. po- ! žlah*nienje bestialnih nagibov, ki iib po- j spešujejo temne sile izroda; potreben je I ~--I ■.---------UIIBMPO neizprosen boj s sramotno surovostjo, ki Dima ničesar skupnega s pogumom in odločnostjo. V tem pogledu ima posebno Cerkev velilke naloge. Ne more pa jih opravljati samo z nekaterimi, danes že celo pri nas preživelimi sredstvi. Vprav primer aretiranih bratov Malijev nazorno kaže, kako prefinjeno lahko zločinec zlorablja vero. Molek, ki je padel iz morilčevega žepa, je živo ponazoril hinavstvo, kateremu je treba napovedati neizprosen boj tudi tedaj, ko si nadeva versko krinko. N ravni prerod je nedvomno v tesni zvezi z okrepljenjeim resničnega, globokega religioznega življenja, saj vsa moderna znanost ne more dati zanj enakovrednega, tudi najpreprostejši duši se prilegajočega nadomestila. Toda religiozno življenje v današnji dobi ne sme biti duhovno nasilje in se ne sme oklepati samih cerkvenih form, da ne bo morilcem po storjenem zločinu padal molek ali molitvenik iz žepa. * V včerajšnjem uvodniku je tiskarski škrat natrosil nekaj napak. Med drugim je dvakrat iz arifske rase napravil azijsko in s tem dotičnima stavkoma vzel smisel. lerjevcew, ker se v Berlin« pač z®vedatri socraflnrm demokratom, še bolj pa proti hitferjevcem, bi imajo zlasti med višjim uradnrištvem izredno mnogo pristašev. Hitlerjevci demantirajo Dunaju 4. maja. a. Vodja avstrijskih hit-lerjevcev FraiKmfeld objavlja v zvezi 7. vetrni o dogodkih v tirolskih obmejnih krajih Newyork, 4. maja. AA. Tuj delegati, ki se ravno rrcude v Ameriki, živahno komentirajo političen razvoj v Zedinjenih državah. Nekateri izmed njih menijo, da bi bilo nesmiselno, če vlada jasno in nedvoumno ne reši problema zlata, hoditi na svetovno gospodarsiko konferenco. Bančniki se za zdaj drže še v ozadju, da ne bi škodova i razvoju dogodkov, vendar se zdi, da niso nič kaj zadovoljiti z načinom, kako vlada obravnava razna aktualna vprašanja. Problem carinskih tarif se je zadnje čase šs kompliciral, ker se v nekaterih državah že porajajo načrti o uvedbi kompenzacijski h taks na nekatere razvrednotene valute. Zlasti vzbuja v teh krogih zanimanje namera francoske vlade, ki hoče uvesti kompenzacijske takse na ameriško blago. Mislijo, da bo Francija podobne ukrepe izdala tudn pri aragleSkem in japonskem blagu zaradi padca iiinta in jena. Prav tako smatrajo, da so naiinovejiše trgovinske pogodbe Velike Britanije primer, kako skušajo sedanje vlade utrditi svoja stališča in svojo obrambo druga proti drugi z raznimi menjalnimi sistemi. Baš te pogodbe bodo prepričale vse države o potrebi in umestnosti ameriškega predloga glede carinskega premirja. Tudi frank pojde za dolarjem ? Pariz, 4. maja. d. Vodilni politiki srede in desnice z vedno večjim poudarkom ponavljajo svojo zahtevo, naj se zavaruje zlati zaklad francoske banke s prepovedjo izvoza in zamenjave zlata. Pristaši te prepovedi, med katerimi so poleg drugih bivših finančnih ministrov nahaja tudi Tardieu, se boje skupne angleško-ameriške akcije proti francoskemu zlatemu zakladu. Verjetno je namreč, da bodo Angleži na svetovni gospodarski konferenci predlagali novo razdelitev zlata. Prav tako so mnenja, da hočeta Anglija in Amerika nakupiti velike vrednosti v papirjih in jih potem konvertirati z zlatom. V to svrho so trenutno predvsem na razpolago zaloge ameriškega fonda za izenačenje valut v znesku okoli 43 milijard frankov. Tudi možnost razvrednotenja belgijskega franka je vzbudila v Parizu precej vznemirjenja. V gotovih krogih že razpravljajo, ali bi ne bik) primerno, da bi se tečaj francoskega franka znižal na 75 odstotkov dosedanie vrednosti. O vojnih dolgovih ni sporazuma Newyork, 4. maja. AA »Neworyik Times« doznava iz Washingtona, da so sc tajni razgovori med Rooseveltom m gospodarskim svetovalcem britanske državne zakladnice Leithrossom glede ureditve vojnih dolgov i zj a'ovito. Roosevelt nima več upanja. da bi se mogla pogajanja nadaljevati še pred sestankom londonske gospodarske konference. Obrnil se bo pa s posebnim apelom na kongres, ker se boji, da bi nobena država ne plačala 15. junija zapadlega obroka vojnih dolgov, če se dotlej ne doseže sporazum. To bi pa pomenilo usoden udarec gospodarski konferenci List dodaja, da ara med predilog; Zed njenih držav in Velike Britanije tako širok prepad, da ni pričakovati uspeha od razgovorov. To pa je na drugi strani napotilo ameriško v'ado na to. da omeii v bodoče inozemska nosova v Ameriki. V to svrho jc vlada predložila kongresu zakonski načrt Cena 2.— Dir iMM.rrw.nirm lnuctut. ciu t«.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3120, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tartfu. ▼ listih Izjavo, da ▼ njegovi stranki nib*e ne misli na takšne dogodivščine, ker so avstrijski narodni socialisti močni dovolj, da si sami ustvarijo vse. »Avstrijski narodni socialisti vedo, da lahko vsak ras računaio na pomoč svojih tovarišev v Nemčiji; če jih bodo poklicali, bodo tudi prišli. Toda mi nočemo in ne potrebujemo nobena pomoči, ker imamo toliko ponosa, da nočemo ostati v svetovni zgodovini Nemci druge vrste, ki se ne bi mogli osvoboditi s svojimi silami. Nekoč hočemo stopiti pred svOje voditelje ter uvrstiti v veliko skupno zvezo nemškega naroda Avstrijo čisto, svežo in popolno « Tudi narodno - socialistični tiskovni urad demantira z vso odločnostjo govorice o nameravanem puču. Prepoved uniform Dunaj. 4. maja. g. Današnja izdaja iista »Asterrpichisches Abpmdblatt<:, ki ga, kakor znano, izdaja zvezno vodstvo Heimatschutza, objavlja vest. da je ministrski svet sklenil prepoved nošenja uniform in da bo uredba še tekom noči objavljena. Kakor trdi list, bo prepovedano nositi vse uniforme, ki bi označevale pripadnost h kakršnikoli politični stranki. Izvzete bodo samo uniforme onih organizacij, ki so v cploti priznane kot asistenca za policijsko službo, iorej »Heini-wehr*. življenje za neodvisnost Avstrije !M Dunaj. 4. maja. A A. Današn ja >Reieh*-post« je priobčila članek Friedricha Mataie, bivšega avstrijskega zunanjega ministra. Pisec popisuje poslanstvo Avstrije in zaklj'i-čuie svoj članek z besedami: >Mi Avstrije! smo odločeni boriti se za resnično ki popolno neodvisnost Avstrije z vso svojo energijo in smo pripravbeni zt to žrtvovati tudi svoje življenje in obstoj.« o ureditvi domačih in inozemskih posojil v Zedinjenih državah. Po te>m zakonskem načrtu se bodo notranja aii imozermska posojila lahko predložila občinstvu v nakup šele 30 dn.i po prijavi in potrditvi s Sitrani posebnega zveznega urada. Ta določba jc bila sprejeta za to, da se bo mogio občinstvo o novem posojilu primerno poučni. Roosevelt ne pride v London W&jhingtan, 4. maja. AA. Roosevelt no pojde v London. Čim bo zaključeno zasedanje ameriškega parlamenta, po vsej priliki proti koncu junija, pojde za nekaj časa na oddih. Vkrcal se bo na jahto »Ali-berjack 2*. S tega križarenja se bo vrnil na novi ameriški oklopnjači »United States«. ki je bila pravkar dograjena in ki bo tedaj na prvi poizkusivi vožnji. Ostavka italijanskega drž. podtajnika Arpinatija Eim, 4. maja. i. V političnih krogih s** je nenadoma razširila novica, da je podal državni podtajnik v notranjem minietnetvu Arpinati ostavko. Vest je izzvala r politični javnosti pravo senzacijo. Trdijo, da se je Arpinati spri z odgovornimi funkcionarji ▼ vojnem ministrstvu m italijanskem generalnem štabu. Zaradi tega spora je pričakovati, da bo prišlo do izpr«:nemb tudi v eoru vojnega ministra Grazianija. Nekateri napovedujejo celo, da bo Museolini prisiljen izvršiti rekonstrukcijo vlade. Zanimivo je, da fašistična cenzura listom za sedaj ni dovolila, da ki objavili vest o Arpinatijevi i'»v misiji. Trgovinska pogodba Nemčije in ČSR Praga, 4. maja. g. Nedavno so bila v Pragi končana trgovskopolitična pogajanja med Nemčijo rn Češkoslovaško, včeraj pa je bila v Berlinu med obema delegacijama skle* njena nova pogodba o ugodnostnem carinskem postopanju s posameznimi vrstami blaga. Po novi pogodbi je Nemčija dovolila za številne vrste blaga znižane carine, dočim se je Češkoslovaška obvezala, da bo pri izdajanju uvoznih dovoljenj iz Nemč;je za razne vrste blaga postopala blagohotno. Češkoslovaška je dobila carinska znižanja za nekatere tekstilne izdelke, papir in posamezne vrste votlega stekla. Hude nevihte v južni Nemčiji Berlin, 4. maja AA. V južni Nemčiji so divjale danes hude nevihte. Pcsebno je prizadeta Wtirttenberška, kjer je deževje po_ vnročilo velike povodnji. Stvarna škoda je precejšnja. Manifest a cijski shod JRKD na Sušaku ouftaU', 4 maja n. V nedeljo 21. t. m. bo na Sušaku veiiko manifestacijsko zborovanje JRKD za vseh šest primorskih sre-zov. Priprave za shod je prevzel poseben odibor, v katerem so zastopane vse prizadete sreske organizacije Na železnicah in parnikih je dovoljen znaten železniški popust Prepovedan Ust BeogTad. 4 maja AA Z odlokom notra. njega ministra ie prepovedano uvažanje :n širjenje list« »Slovensiu tednik«, ki izhaja v Buenos Airesu. Pota klerikalne diktature Prvomajniška razkritja kancelarja Dollfussa — Boj-ca napoved marksističnemu in hitlerjevskemu socializmu — Konkordat z Vatikanom Dollfuss računa za svojo politiko z dvema glavnima političnima podpornikoma: * uradniško in cerkveno hierarhijo. Tudi v tem pogledu daje njegov prvomajnLski govor precejšnjo jaanost. Kanceiar je napovedal politizacijo uradništva in je naglasi!, da njegova vlada nima namena, dajati eksistence uradnikom. Ici bi prelomili bodisi v službi, bodisi v »vojem prostem času vladi zvestobo. Pokazal je s prstom na »zvesto krščansko mladino«, ki čaka na službena mesta. V avstrijski javnosti se zelo dvomi, da bi ta neprikrita grožnja dosegla pri uredništvu pričakovani uspeh. Nasprotno se poudarja, da je število nezadovoljnih in klerikalni diktaturi neprijaznih mož le še pomnožila. Vsekakor bi akcija čiščenja, kakor jo ima nemara EX>11-hras po Hitlerjevem vzgledu v mislih, naletela v Avstriji na težko premagljive ovire. Brez absolutno pokornega uradniškega aparata je diktatura zelo težavna stvar. Današnje avstrijsko uradništvo pa v večini ni krščansko socialno; kolikor ni ostalo še marksistično, stoji v glavnem v veliko-nemškem, torej danes hitlerjevskem taboru. Naraščaj, ki je izšel in še prihaja t visokih šoL, pa ima tudi pretežno nacional-no-burševsko vzgojo in bi tudi ne dal zanesljivega nadomestila za one uradnike, ki ba jih »čiščenje« pregnalo z njihovih mest. Uradniško vprašanj« je tedaj za avstrijsko vlado vsekakor težaven problem. Cerkvene kroge upa Dollfuss trdneje navezati nase v prvi vrsti z novim konkor-datom, ki ima biti parafiran že prihodnje dni. Podrobne določbe konkordata, ki mu je položil prvi temelj Dollfuss sam o Veliki noči v Rimu, in ki ga je dovedel do zaključka pravosodni minister Schuschnigg, javnosti še niso znane. Toliko »e pa vendar ve, da garantira konkordat katoliški cerkvi v Avstriji posebno privilegirano stališče in da vsebuje važne določbe glede šolstva in glede zakonskega prava. V smi-lu konkordata se ima reformirati tudi ustava in novelirali se bodo razni zakoni. V kaki smeri se bo to zgodilo, najbolje kažejo Doilfussove besede, da bo na mesto dosedanje ustave, nad katero imajo veselje samo prostozidarji, stopila krščanska ustava, ker konkordat, ne sme ostati le državna pogodba, marveč se morajo njegove določbe glede zakonskega prava, šolstva in cerkvene organizacije zasidrati v ustavi sami in postati njen sestavni del. Ni dvoma, da bo cerkven* hierarhij« tako politiko podpirala, toda vprašanje je, če bo ta podpora odtehtala izgubo na drugi strani. Da marksistični krogi politiko, katere rezultat je konkordat, odklanjajo, je razumljivo; enako gotovo pa je, da tudi nacionalno meščanstvo ne bo imelo razumevanja in simpatijo za obnovo poostrenega klerikalnega režima. Vsi, ki sledijo Hitlerju, bodo nedvomno nasprotovali politiki, ki naj Vatikanu na avstrijske stroške prinese nadomestilo za žrtve, katere je moral doprinesti v Hitlerjevi Nemčiji. Nacionalistična akademska mladina je že izpregovorila in se je ostro izrekla proti konkordatu Zato je upravičena sodba, da pomen ja konkordat precejšnjo obremenitev avstrijske vladne politike. Vse te probleme bo imela rešiti Avstrija po letošnjem prvem maju. ki je resnično mnogo doprinese! k razčiščen u političnega položaja. Dollfuss je opredelil svoje stališče in začrtal smer svoje nadaljnje poti. Stvar avstrijskega prebivalstva bo, da se odloči, kako daleč mu bo sledilo. Dunaj, 3. maja. Kakor je bilo pričakovati, je potekel prvi majnik na Dunaju in v avstrijski provinci mimo, akoravno je vlada storila vse, da bi ne bilo tako. Prepovedi obhodov in običajnih majniških proslav so bile naravnost provokatnega značaja. Posebno Dunaj je nudil sliko vojaškega tabora ob sovražni fronti. Vsi dohodi v notranje me-b:o so b:li zaprti z bodičasto žično ograjo in s španskimi jezdeci, mobilizirano je bilo poleg policije vse vojaštvo s strojnicami in celo s topovi. Za aprovizacijo oborožene sile so skrbele vojne kuhinje, kJ so obratovale na notranjem dvoru bivšega cesarskega gradu. To je trajalo do poznega večera, ko »e je vojašrtvo ob spremstvu dunajskega uličnega humorja vrnilo v svoje kvartirje. Diktator, ki je osebno inspiciral bojno polje, je pač priredil demonstrativno razstavo svojih gard, s katerih pomočjo hoče izvesti svoj program. Kako si svoj program zamišlja, je Dollfuss malo odkril na prvomajniškem zborovanju svoje stranke na Dunaju. Rekel je Tned drugim, da v novourejeni Avstriji za socializem ne bo prostora, in sicer niti za internacionalno usmerjeni, niti za nacionalni socializem. Prvikrat je ob tej priliki kancelar jasno in določno podčrtal #v 3j boj na obe fronti. Sekundna! mu je njegov alter e(K> Vaugoin, ki je izjavil, da Oada ne potrebuje volitev, še manj pa kakih koalicij na levo ali na desno. V tem pogledu sta bila današnja ve>ditelja zolo samozavestno absolutističnega razpoloženja in sta s tem desavuirala seniorja svoje srranke Kunschaka. ki je komaj pred nekaj dnevi javno izrazil svoje pomisleke nad legalno upravičenostjo zasilnih zakonov, izdanih na podlagi vojnegospodarske izjemne n uredbe, in naglašal, da more imeti t-ajen obstanek le oni red. ki ga uvede ali odobri volja ljudstva. Kakor kažejo ^ prvo-najniška izvajanja De>llfus.sova, je bil to menda zadnji demokratski glas iz klerikalnih vrst Kajti volja ljueistva je količina, katere Dollfuss očividno ni postavil v svoj račun. Volja ljudstva ni opora, na katero se raVunjati, kajti če odklanja vsako kooperacijo, dokazuje, da hoče uvesti av-tnkracijo rranjšine in ž njo urediti »novo« Avstrijo. od zadnjih splošnih volitev je Dcllrussova stranka v man.išini in si js za silo pomagala s pomočjo Starhem-bargovih, Schobrovih ali \Vinklerjevih ljudi do skromne večine enega glasu. Vsake ponovne volitve pa bi razmerje političnih sil v?aj številčno zelo premaknile v nepoln Doilfussovi skupini. Razumljivo je redi i. da o volitvah ne sme biti govora. Prvič .so ob tej priliki voditelji klerikal-re diktature odkrili de-1 svojih kart in je že za to 1. majnik za avstrijsko politiko precej pomemben, čeprav drugače ni prinesel nobenih senzacij. Smatrati se .t*me, ca je Dollfuss zavzel definitivno stališče in da .=o odslej menda res končno odstav-I ena z dnevnega reda vsaka pogajanja za kooperacijo. Š4e> bo odslej le še za to. ali ho vzdržal Dollfuss svojo »krščansko fron-t->« proti levici in proti de-^nici. In to vprašanje je usodno vr»rašanje Avstrije, ker bo odločilo nien obstoj kot samostojne, reodvifne države. Kajti tudi opozicija ne tvori enotne večine in slučajna skupna li-rlja marksistov in h;tlerievcev je zveza-ri le v negaciH. v odklanjevanju klerikal-dikta^Jre. Skupno nozitivno delo teh c veh na^orotujočih si skupin pa je izključeno a prieri. m ekspoze o ih razgovorih Včeraj popoldne je Macdonald poročal v spodnji zfcofjsisi o svojih razgovorih z Rooseveltom, vendar pa so bile njegove izjave zelo medle London, 4 mffta. AA. V spodnji ztbonnii- i problemu dolgov in si ga svobodno in od-i lr.{ i* nVh r/. tvAna. je popoldne j krM» ogledala z vseh strani. Ti razgovori en, ki je bi.la na-b -te polna, predsednik vlade Macdonaid podail izjavo 0 svojih razgovorih z RooseveliiOm. Med občinstvom je bil rudi ameriški delegat na laizorožitven.i konferenci Norman Davi«. Macd°nald je izjavil med drugim: Mojc razgovori z Koocsevokoun sf> se vr-iii naitamko po načelih, ki sem jih naveded v tem domu, ko se je vršila razprava o predlogu za odigod.itev zborn ce dne 13. aprila. Mudilo se »ni je, da č»m prej do-znam v prvi virsli mnenje predsednika Ze-d i njenih držav glede sklicanja go*p->dair-Siv« konference, ko sem videl, da se njegovo stališče strinja z moj tn Ln zato tudi s Hemiotovun s.mo stopili v stik g priprav- 1 alnim odborom svetovne gospodarske konference in dogovoritLi 12. junij kot dan otve: jitve. Govorila sva tudn o nekaterih podrobnostih vprašanj, ki pridejo na dnevni red konference, tako n. pr. carinah, konringpii-tih, nadzorstvu nad vailutam« m stabilno deviz. Tudi carinsko piem rje med zasedanjem konference je bilo predmet naših razgovorov. Hoteli smo v zasebnih razgovorih dognati, kakšne perspektive se od-p ra jo s takimi w>erac iami. ne pa sklenil konkreten in določen dogovor. Potek re izmenjave mit1!! in proučitev vseh teh raz-l-fn>;h problenlov je zbudil mnogo upanja na uspeh 7astran nasproti-j. ki jrh je zbudit! p-edlog o carmskem premirju. sm0,n reči, da s+-m smatral za svojo dolžnost podčrtati. kako zelo se položaj države, kakršna je na.ša, razlikuje od polože je diržav z visokimi tarifam!-, kjer je polit ka trgovinske samooHramhe žo v popo'nem ra®mahu. Čeprav sem nrisfft! na misel o carinskem premirju, sem vendar opozoril n* to. da je izvedba tega predlosa podrejena zaščitnim ukrepom, ki jh zahteva naš izredni položaj. To je bilo sprejeto kot umestni Porabil »em tudi to priliko, da sem podal pred^edmku Rooseveltu podroben opis bi-i.fii.nske nolitike g''ede razorožitve Uspeh teh razgovorov ie bi'lo ponolno sosjla>je na-jnn h nazotrov. ki se ie dfriansko pokazalo tudi v fcerifvi r>r; sodelov«nin britanskih in ameriških delomatov v obrambi načrta konvencije, ki ie =eda.i na razorožitveni konferenci v razpravi. Govorila sva tudi o so bili se posebno poraembuii. ker so jasno pokazali nasprotje, ki vladajo ne samo zastran končne ureditve problema,^ temveč tudi v načinu tretiiranja problema že v današnjem stadiju. Glede te stvari ne morein več povedati, ker to vprašanje še n* toliko napredovalo. V splošnem bi hotel gllede svojega obiska v Ameriki reči, — pri oemer moram nagla-«iti, da ne mislim zbujati neutemeljenih perspektiv, — da se je vzajemno razumevanje med vlado Zed njenih držaiv in našo vlado pozitivno okrepilo i razgovori, ki sem jih imel s predsednikom. Njegov plemeniti in gostoljubni sprejem in njegova podpora, ki jo je izkazal od začetka pa do konca razgovorov so vredni vse hvailež-noati brlitanske vlade. Ko je Maodonald končal, je vstati poslanec Lansbury in zahteval, naij se debata /aOne že v torek. Predsednik vlade se je izjavil s tem predlogom sporazumnega m je dejal Lamsburyju, da lahko postavi kakršnakoli vprašanja hoče. Vodja laburistične skupine je nato sackasteno pripomnil. da vlada na zelo nenavaden na5in pojmuje svojo vlogo. Ob pritrjevan ju opozicije je Lansburv ironrono vzkliknil: »Postavite ^rašan-ja. jaz bom pa nanrje odgovorili! Toda. o čem hoče prispeval prav tehtno novo gradivo k dosedanjim uspehom preiskave. Kakor »oo beležili, J« krenil policijski avto * Antonom M ali jem, Šefom kriminalnega oddelka žajdelo, poveljnikom straže g. Grilom in s daktilo6kopi8tom g. Podobnikom na pot v sredo ob 12.46. Ko «e Je ustavil pri Sv. Roku pred hišo umora, »o bili tamkaj že strani orožniki. Stara dva Anžlovarj«, Bta precej začudeno strmela v doSle. Avto je vobče povzročil v vasi in okolici pozornost, kar hitro »o se jeli okrog Anžlovarjeve hi-Se zbirati ne samo sosedje, marveč tndi oddaljeni prebivalci. Preiskovalna komisij* Je ostala v hiši nad tri ure in pri ogledovanju se Je sproti razvijalo zasliševanje Antona Malija, ki je bil kar živahno pripravljen opisovati vse podrobnosti. Pokazal > prostor nad hlevom, kjer se Je zadrževal po bratovem naročilu v senu in čakal, da pride čas tistega »nečesa, kar se Je moralo zgoditi,« kakor mn Je baje rekel Andrej. Fant Je tamkaj ležal zarit v »eno tn celo pnšil cigarete, ki mn jih je prinaSal brat, obenem pa je pojedel precej gnjati in kruba in druge hrane, ki mn Jo Je prinašal Andrej. Tone J« de'ao priznal, da sta se pomenkovala x Andrejem o podrobnosti zločinske lasnove. Pravi pa, da je ves aran-žman izvršil Andrej, ki Je tndi postavljal pri hiši in gospodarskem poslopju lestve, da bi maskiral zločin. Obenem Je Tone povedal, da Je imel že s aeboj potrebno mar sko, ki pa Je bila popolnoma enostavna ter Je obstojala v glavnem iz brk, ki si jih Je napravil doma iz dlake pri kožuhovini. Za nožem... Ko si Je preiskovalna komteija ogledala še prilike v hiši, se je « Antonom Malijem odpeljala naprej proti potoku Temenici, da poišče nož. Tone Mali je priznal svoje sodelovanje pri zločinu v toliko, da ga Je brat Andrej najel samo kot komedijanta. Trd', da je okrog S. ponoči stopil Andrej pred njega, ko je sam že stal pred hišo in mn izročil žepni nož, obenem pa tudi kolo, češ: >Orlpelji s«, je že opravljeno«. Anton je (kakor pravi sam) res takoj zasedel kolo ter zavil na cesto proti Litiji. Po daljši vožnji je stopil s kolesa in skočil k nekemu odtoku Temenice, ki se razliva čez travnik že blizu vasi Sobrače, da si je opral roke. A zakaj? I, ker je nož bil krvav. In tega je tu zavrgel___ Komisija mu je nekako verjela in so res tam iskali nož. Toda na kraju, ki ga Je o-značil Anton, je jarek preraščen s travo in je nakopičenega obilo blata. Zato je izostal uspeh. Noža tudi zato niso mogli dosti iskati, ker je prav takrat začelo silno deževati. Preiskovalni organi naposled tudi niso nič kaj pTeveč hoteli nasedati Tonetu, čeprav je dosledno zatrjeval, da se je res baš na tem kraju znebil noža. Kakor se je kazal Mali nedolžnega in hitel venomer zatrjevati, da ni bil soudeležen neposredno pri zločinu, seveda o tem ni mogel niti malo preveriti policijskih organov, saj vnebovpijoče govori za njegovo neposredno udejstvovanje pri divjaškem me-sarjenju Amalije dejstvo, da je imel okrvavljene hlače in posebej še spodnje hlače ter je tudi pozabil upravičiti zakaj je iutil potrebo izpirati roke v potoku. Tudi kolo, ki so ga našli v šmartnem. Je imelo krvave madeže, čeprav se Je Tone še ponovno izpiral nad črnim potokom, kjer ga je videl z vasovanja se vračajoči Lojze Hoct-nik. Zločinec pred starši pogojne Malke Stara dva Anžlovarja dosedaj Toneta sploh nista poznala, ker ni bil še nikoli pri Sv. Rok t, nikoli še pri Anžlovarjevih. Strahovito Je moralo biti spoznanje, da j« vendarle kriv smrti njune hčerke 7ijen lastni mož AndTej Mali z bratovo pomočjo. Starša Anton in Marija Anžlovar sta že stara, mož šteje 82, ona pa nekaj nad 70 let. Sprva nikakor nista mogla verjeti v krivdo sorodnikov, kaj šele v krivdo Andreia samega. Spričo najnovejših dogodkov pa sta vendarle pričela kazati vero v možnost, da je zet Andrej dvignil nož nad lastno ženo. Potrta sta ogledovala Toneta, ki je kazal ves čas, že na vožnji in pozneje tuli v hiši, skrajno brezskrben obraz in se prav prostodušno pogovarja! z vsemi, vesel. <^a je lahko pušil priljubljeno cigareto, brez katere ne more živeti. K« komisija *• Mkt am ugotovila terene potankosti, se Je vrnila v Ljubljano > Antonom Malijem šele pozno zvečer okrog 22. ure. Antona Malija »o odpeljali zopet nazaj v zapore, kjer Je ostal sam s seboj in lahko razmišljal o tem, kako se bo pletla njegova nadaljnja usoda. Nm, morda se Je pri vsej svoji brezekrbnosti spomnil bs-»lednje epizodice tega dne, ki Je tanj dosti značilna: Na dvorišču Anžlovarjeve dom«^ čije Je moral popoldne nekaj časa sedeti nam v družbi nekoga izmed spreimlJevalceT na avtomobilu. Pri policijskem fotografu Danes so vtaknili Antona Malija v Jetni-ško obleko, ki Jo imajo na razpolago tudi t policijskih zaporih r Justičnt palači. Njegov usnjati suknjič, rjavi športni klobuk in ostalo obleko hranijo sedaj v omarah na policijski upravi. V Jc-tniški obleki so ga nato dopoldne pripeljali s sivim avtomobilom, v katerem vozijo jetnike, na policijsko orpravo, pn_d fotografsko kamera Istočasno so prepeljali na policijo tudi Mici Golmajerjevo. Anton Mali. M Je aa vide« doeti lep fant • črnimi kodrastimi lasmi in »dravim ob-raaom, M Je copet obna&al popolnoma brev skrbno, bfl Je videti naravnost veee>l. Smejal se je »daj temu, idaj drugemu uradniku, se moško postavil tudi pred fotografski aparat in Je bf. jaočno hvaležen sa ponu-deno cigareto. Zapičil Je živahne rjave oči zdaj v tega, »daj v ornega In vendar se le dobro opazilo, da )e v njegovem obnašanje mnogo narejenega, saj mora biti v njegovi duši nekje stena, za katero skriva svojo hudobijo. Takoj, ko so tetogi sflraM Antona Malija hi ga poslali na osebni popis v kriminalno razvidnico, so privedli tu pač Tone umoril! Pa bog ve zakaj!< ge bolj kakor pri dosedanjih dveh krajših zaslišanjih, Je Andred bil tudi danes skrajno redkobeseden, trd. Kakor hitro Je lezel v škripce, je nehal govoriti in Je na nadaljnja vprašanja stereotipno odgovarjal: >Ne vem!< Sploh je njegov >n« vem< njegova najmočnejša obramba, ki pa mu spričo obte-iilnega materiala nikakor ne bo zalegla. S«f kriminalnega oddelka g. 2ajde4a ga je zasliševal danes od 8. neprestano do 14. Toda Andrej je res pokazal, da Je njegovo tr-dovratnost pravilno napovedal že Tone Mali sam, ki Je dejal: »Od Andreja itak »e boste nič zjvecMi, ga predobro poznam 1 .. ^ V prav taki luči se Je pokazal Andrej Mali tudi pred pomočnikom policijskega fotografa, ki ga Je slikal v zaporu. Andrej ga je mrko opazoval s svojimi hipnotizer-skimi očmi, nekaj časa samo od strani. Cez čas pa je postal sgovornejši in ga je celo vprašal, če Je tudi on od policije. Fo tograf mu ni kaj določno odgovoril, vendar Je pričel Andrej takoj navezovati besedo. Seveda o svoji nedolžnosti, češ: >Je res neverjetno čudno, da ravno mene dolžijo in zapirajo... Jaz Je nisem ubiil čemu bi jo tudi! Nisem imel prav nobenega interesa!c Ali takoj ga js pa tadi zaskrbela misel glede premoženja, k! se Ji ni mogel spirati. Zato je mimogrede bleknil: >Na, zdaj bo pa vse poverbala sns iz Zagradca«. S tem je mislil sestro umorjene Amalije, ki Je poročena z županom g. Hrovatom v Zagradcn pri Žužemberku, mater desetletne Anice, ki je bila ob zločinu deležna take groze. Brata morilca oči v oči Močan je bil prizor, ko sta si brata Andrej in Tone pogledala oči v oči. Ko se namreč Andrej ni hotel vdati, čeprav mn > S- tajdela predočil vee navedbe brata Antona, so pripeljali slednjega k soočenju. Niti eden izmed njiju ni za spoznanje njal barve na licu; pogledala sta si v oči, kakor da bi se srečala na cesti. Na nagovor g. Zajdele, naj Andreju pov6 vse, kar je priznal in česa ga dolži, je Tone prik mal in se smehljal. A ne r zadregi, temveč kakor bi hotel reči: Saj vse skupaj nič več ne pomaga. Tedaj pa se Je Andrej znova vzravnal v svoji odpornosti in Je rekel — a ne bratu, temveč g. Zajdeli: »To ni mogoče in ni res! Prav gotovo ste ga samo Vi naštimali, da je tako govoril!« S temi besedami Je pač hotel ponovno vzpodbuditi brata Toneta, naj vsaj molči, da ne bo zavožena igra tako naglo popolnoma izgubljena. Toia Tone se je dape smehljal, nakar so ga odgnali nazaj v njegovo celico. Prihodnjič si bosta brata po-gledaJa v oči že pred preiskovalnim sodnikom. Policijska preiskava zaključena Ker »e zasliševanje Andreja Malija nikakor ni mogio premakniti z mesta, ter je ostajal ve« napor g. žajdele zaman, na drugi strani pa je že zbranega skoro več ko dovolj dokazilnega gradiva, se je odločila danes policija, da preiskavo zaključi, sestavi zapisnik in vso zadevo izroči sodišč«. Kakor nam ptSejo Tržiča, sta bila Andrej Mali in njegov brat Anten v Tržiču in okolici res na skrajno slabem glasu. Vsak gostilničar, ki sta ga kadarkoli obiskala, se je tresel ln prosil Boga, da bi čim prej za.pPo!o-nia«, »Vojna« in »Litavia« pretresljivo upodobil poljsko usodo v letu 1863 in pozneje. Ta slikar, ki je umrl v Parizu star nekaj čez 30 let, je bil največji poet te žalostne, a značilne poljske vstaje proti samopašne-mu nasilju nad narodom, ki je hotel po svoje živeti. Predavanje je pojasnjevalo čez 20 slik, ki so napravile najlepši vtisk Obe predavanji sta se lepo izpopolnjevali tn dosegli polno priznanje navzočega občinstva. Obisk je bil sorazmerno prav dober. Po predavanju so se naši polonofili prijateljsko sestali pri Slamiču. Napredovanja v poštni službi Beograd. 4. maja p. Napredovali so v ViSjo skurpino naslednji poštni uradniki na področju poštne direkcije dravske banovine: Janko Hameršcak pri pošti Ljubljana I„ Josip Velik on ja pri pošti Ljubljana IL, Anton Babič pri pošti Ljubljana VI- Peter Kotnik pri pešti Maribor I., Anton Eržen. Marko Postrak, Avgust špendal, Davorin Tratenšek pri pošti Mariibor H. ter Albert Rihteršič ki Ferdinand Tkavc pri pošti Ce-tje. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej oblačno, zmerno toplo, ponekod ne-gtajno. _ Situacija včerajšnjega dne: Nad jusozanadnim delom kontinenta se je stvo-ril močan ciklon, ki prodira proti vzhodu. Zajel je tudi že Južno Evropo ter povzročil slabo vreme. Visoki pritisk prevladuje nad zapadnim in severnim delom kontinenta. V naši državi se je pritisk nesorazmerno iz-premenil. V Sloveniji in v centralnih krajih je padel za 0.1 do 4 mm, drugod pa je povečini narasel za 0.1 3o 2 mm. Dunajska vremenska napoved sa petek: Na zapadu spet toplejše. Na vzhodu bo še ponoči slabše, najbrž z dežjem; jjtri bo že manj oblačno .. .v"'-"-. . . --.j Ji".,: v • ' Globoko užaloščeni naznanjamo, da se je naš ljubi, srčnodobri sin in brat, gospod PILOT-NAREDNEK danes popoldne v Boki Kotorski z letalom smrtno ponesrečil in daroval svoje mlado nadebudno življenje domovini. Njegovo truplo prepeljemo na domače pokopališče pri D. M. v Polju in ga tamkaj pokopljemo. Uro pogreba in sv. maše zadušnice naznanimo naknadno. Sneberje, dne 4. maja 1933. FRAN AN2IČ, drž. kol. mojster, oče; MARIJA AN21C, mati; MARIJA, MIHAEL, FRAN, BOŽA, DANILO, LOJZE, IVA, JOŽE. MILJ-CA, IVAN, IRENA, bratje in »~stre ter ostali sorodniki. *JUTROc 8t 103 PlMt SLT.SU ^ee kraji in l|nd|e Milijonski roj sovražnih aeroplanov Hroščevo leto v naši deželi — Organizirajmo pokoncavanje teh škodljivcev! Zadnje dneve »o Ljubljančani priče neprestanih nočnih napadov sovražnih dvo-krilnikov. Aeroplani se z mračnim brnenjem in v ogromnem številu zaletavajo na Grad m nebotičnik., na stavbe mogočnikov i« barake siromakov, na drevje, reklamne table, balkone, okna, vrtove. Ničesar ne pustijo pri miru, saj napadajo tudi osebe, oe se le pojavijo na pragu hiše. Ljubljanski kavalirji in nervozna dekleta na pn-menadi kar ne morejo prenašati *e grozne strahote. Dvokrilniki se zaletavajo z mogočnim brnenjem v nosove in lase vsakogar brez obzirnosti. Sovražni aeroplani pa ne napadajo le Ljubljane, temveč tudi ostala mesta, vasi, gozdove, sadovnjake, trtove, polja in vinograde. Od raznih krajev Prihajajo vesti, da so hrošči uprizorili vesoljni napad na Slovenijo. Res, hroščevo leto je. Tri leta so se hrošči skrivali pod zemljo in preživljali razne metamorfoze svoje zunanjosti. Po triletnem podzemskem bivanju so prišli na dan oboroženi z močnimi čeljustmi mi krili. Dolgo časa nas hrošči ne bodo vznemirjali, saj »o k na ženitvenem potovanju, ki 'traja samo nekaj tednov. Na takem potovanji! v lepem maju si hrošči privoščijo »lastno hrano, to je nežno brstje in listje raznih rastlin. Zaradi splošne krize pa računov ne poravnajo. Strašno so požrešni, «ato se ne smemo čuditi, da nam v lepih •somladna-h dnevih ogoljeno drevje ne bo moglo nuditi prijetne sence, ne zelene dvorane za nedeljske piknike. Ogromna gostija hroščev pa s tem ne bo še končana. Največjo škodo našemu narodnemu go~ {»podarstvu bo napravila grda golazen, ki bo razvila iz jajčec oplojenih samic. ta mesec h odo za rod skrbne samice vnesle v zemljo milijarde jajčec, iz katerih se bodo v zemlji razvili ogrci, ki neusmiljeno obj-edajo korenine in gomolje kulturnih rastlin. Skoda, ki jo napravijo ogrci hroščev, je ogromna. Na stotine vagonov krompirja bodo požrli ogrci na svojih podzemskih gostijah, ko bodo siromaki stradali z&radi pomanjkanja najpripro-efeiše hrane. Kaj naj torej ukrenemo? Organizirajmo obrambo naših kulturnih rastlin in uničimo sovražnika čimprej. Pokličimo v boj naše najboljše vojake in organizirajmo če-trtmilijonsko armado otrok, ki se naj z v.so neustrašenostio spravijo nad hrošče. I>a bo uspeh večji, naj udarijo naši mali vojaki na hrošče v jutranjih urah, ko ti še na drevju dremljejo. Močnejši vodje naj drevje otresejo, ostali pa naj hrošče pobirajo. Kuharji naj s kropom polivajo v primernih posodah ali jamah nasute hrošče. Ako kuharji nimajo na razpolago posode in vode. naj postavijo velike grmade in sežigajo sovražnike. Pokončane hrošče j^nečemo na kup in polijemo ali zmešamo z gnojem, apnom ali cestnim blatom. V nekoliko mesecih hrošči segnijejo in nam služijo za izvrstno gnojilo za vrtove, ssadno drevje in cvetlice. Tudi pepel sežganih hroščev je v ta namen zelo priporočljiv. Poparjeni in nato sušeni hrošči, zmleti v prah, so v majhnih količinah izvrstna hrana za svinje in kokoši. Sveži hrošči tekmejo prav dobro domači perutnini. Verjetno je, da so naši vrli učitelji, generali gospodarske armade malih, že izdelali natančen program napadov. Najbrže so že ukrenili, da bodo deset dni zaporedno vsako jutro odrinili s svojimi četami v boj. Blagajne kmetijskih odborov se baje že odpirajo, da podprejo šolarčke pri tem delu. Hrabrim vojačkom bodo dobro dosle tudi majhne nagrade. Verjetno je, da jih bo podprla banska uprava z denarnimi nagradami na podlagi zakona o zatiranju škodljivcev. Pravijo, da so župani že dali nalog brezposelnim, naj zasukajo rokave m se pripravijo na krvavo delo. Kaj pa oni, ki ne utegnejo otres iti in pobijati hroščev, a tudi nimajo otrok, ki bi vršili to delo? Tudi oni lahko obranijo vsako rastlino ali sadno drevo, ako rast- lino poškropijo z enoodstotno razstopino nosprasita. Na 10 litrov vode raztopimo 10 dkg omenjenega preparata, ki ga dobimo za nekaj dinarjev pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Raztopino mešamo nekoliko časa v primerni posodi ter jo nato razpršimo s primerno škropilnico po listju rastline. Še cenejši in prav priporočljiv preparat je zelenilo urania. En dekagram zelenila zmešamo z 10 dkg mastnega gašene-ga apna v testo m to raztopimo v 10 litrih vode Prav uspešno škropivo je poldrugi dekagram tobačnega izvlečka in 2 dkg ma-zavega mila, raztopljenih v 10 litrih vode. Imenovani preparati s0 zelo strupeni, zato moramo biti pri pripravljanju razstopi-ne previdni. Rastline pod poškropljenim drevjem ne smejo uživati ne ljudje ne živina toliko časa, dokler dež ne izpere strupa z listja rastlin. Tudi zastrupljenih hroščev ne smemo dajati živ.ini; uporabimo jih kot gnojilo. Jajčeca hroščev pa uspešno uničujemo z umetnim gnojilom apnenim dušikom. S tem gnojilom dosežemo dvojno: z njim gnojimo rastlinam in uničujemo njihovega sovražnika. Odločimo se torej in obračunajmo s sovražniki. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, z-.sopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« greneiea izdatno izpraznenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenči-«i se dobi v vseh lekarnah, drogerijah jri so°ceriipkih trgovinah. Pospešeno delo v strugi Ljubljanice Ljubljana, 4. maja. Dela za preureditev Ljubljanice so pred prehodom v novo fazo. Ves obrat se preureja z oz.irom na spremembo v načinu dovoza in odvoza. Namesto prejšnje konjske vprege vozita zdaj dva motorja na nafto, prihodnje dni pa bosta na progi od šentpetrske vojašnice do Ravnikarjeve jame pričele voziti še dve lokomotivi na premog. Zavoljo teli tehničnih sprememb so dela za malo časa zastala, zdaj pa je obrat spet prešel v polni tempo v kolikor ne nagajajo posamezni nalivi, kakršen je bil danes, ko je zaradi plohe v Šiški kanal z Miklošičeve ceste toliko zal.il strugo, da se je morala gradba odložiti in so morale stopiti v akcijo črpalke. Poslej bosta v strugi delali dve partiji delavcev, ena od štirih zjutraj do poldne, druga od poldne do noči. Stalno je zaposlenih okrog 140 delavcev. Silno velika pa je ponudba delovne moči: skoraj vsak dan prosi za delo do 200 ljudi. Radovednežev, ki z bregov in s trimostja z zanimanjem in s »strokovno« kritiko spremljajo obrat, seveda tudi ne zmanjka. Včeraj so postavili čez Ljubljanico pod trimostjem leseno brv, ki bo služila za prevoz betona in ki se bo po potrebi premikala od Marijinega trga do šentpetrske-ga mostu. Po levem nabrežnem zidu so položili tir, po katerem bodo z vozičkom prevažali betonsko mešanico od mešalnega stroja do brvi, po brvi pa z drugim vozičkom na mesto dela. Dno bodo pričeli betonirati jutri ali pojutrišnjem. Občinstvu v pomirjen je zaradi bojazni pred ponovnim smradom je treba sporočiti, da so nad provizoričnim jezom, kf je zgrajen pod trimostjem, vsi kanali iz mesta zaprti, tako da je voda, ki se nad jezom nabira, samo voda iz Gradaščice. Podprimo skrb za zobovje šolske mladine! Ljubljana, 4. maja. O potrebi zobne nege otrok v šolskih j*rbnih ambulatorijih smo v »Jutru« že ponovno razpravljali. Dobili smo slednjič le-iios v Ljubljani Centralni šolski zobni am-bulatorij, ki je bil otvorjen 15. februarja. To je bil prvi uspeh zadevnega društva, ki hoče najprvo v vseh večjih krajih naše države, postopno pa tudi v manjših ustanoviti šolske zobne ambulatorije, v katerih naj dobe učenci ves čas šolanja zobo-rdravniško pomoč in pouk o zobni negi. Kako nujno je oboje potrebno, je snoči v izčrpnem predavanju v radiu pojasnil zobozdravnik g. dr. Josip Tavčar. Preiskave po šolah so dognale, da je 70 do 80, ponekod celo 90 odstotkov vseh zob pri otro-kih nagnitih ali popolnoma uničenih. Pomoč je nujno potrebna, potreben pa je ■dručtvu tudi denar, potrebna je propaganda. Ne gre samo za popravljanje zob, gre za to, da ohranimo mladi rod, ki je v rasti ,n razvoju, zdrav in trden. Ko je začel poslovati Centralni šolski zobni ambulatorij, je bilo po šolah razglašeno, da se v popoldanskih urah sprejemajo tudi učenci iz ostalih razredov osnovnih šol in dijaki srednjih šoL Naval je bil tako velik, da so morali že po treh tednih ustaviti sprejemanje m se omejiti sa- mo na najnujnejše primere. Zaradi velikega števila bolnih koreni delo ne napreduje tako hitro, kakor se je upalo. Nekateri otroci imajo že akoro vse zobe uničene. Ker dopoldanske ure ne zadostujejo za zobno zdravljenje otrok iz prvih razredov, katerim je ambulatorij v prvi vrsti namenjen, je treba tudi večino popoldanskih ur porabiti zanje; ko bo pa zobno zdravljenje v prvih razredih končano, bodo lahko zopet sprejemali tudi starejše otroke v večjem številu. Za plombo zahtevamo pristojbino 20 Dir, za zdravljenje koren.ik 60 Din. Za otroke, katerih starši so zavarovani pri kaki bolniški blagajni, skušajo od te dobiti plačilo za izvršeno delo. Žalibog se vodstvu to ni vedno posrečilo, upajo pa, da se bo dalo to vprašanje povoljno urediti Za brezplačno zobno zdravljenje primanjkuje sredstev. Mnogo jo otrok, katerih starši niso zavarovani nikjer, sami pa ne morejo plačati niti malenkostnega zneska in težko je odklanjati take otroke samo zaradi tega, ker nimajo denarja. Zato se je društvo odločilo, da priredi v soboto in nedeljo cvetlični dan. Naj nihče nabiralcem ne odreče malega daru za zdravje revnih otroki Z ustanovitvijo ambula torija je imelo društvo velike stroške, ki še niso plačani. Da jih krije, je izdalo knjižico o zobni negi, v njej najdejo starši in otroci vse, kar jim je treba znati o bolezni m negi zob in se bo prodajala po šolah po 4 Din. Ker bo dobro služila tudi kot pripomoček pri higienskem pouku, naj ne bo nikogar, ki bi si knjižice ne nabavil. Z zneskom 4 Din ne bo samo kupil knjižice, ampak tudi pomagal pri ustanovitvi ambulatorija, ki bo moral s svojim delom prenehati, če ne bo iz prodaje knjižic dcbil sredstev za svoj obstoj. Vsi oni, ki oi bili pripravljeni sodelovati pri nabiralni akciji, naj se prijavijo pri upravnici Centralnega šolskega zobnega ambulatorija. Gledališka ulica 4, pritličje. TržKko praznovanje Tržič, 4. maja. Florjanovo je za Tržič in njegovo bližnjo okolico od leta 1811. med največjimi prazniki Na ta dan je bil namreč Tr2ič pogorel na desnem bregu Bistrice popolnoma do tal in v spomin na ta grozni dogodek slavi Tržič Florjana kot posebnega zaščitnika nesreče pred ognjem. Leto« je bila slovesnost povečana še g posebnim jubilej em tržiškega gasilnega društva, ki slavi letos pod pokroviteljstvom g. Blaža Jegliča 501etnico obstoja. Društvo se j« udeležilo običajne procesije, potem je priredilo veliko gasilsko vajo v tržiški gasil- ČITAJTE! Levinja pograbi otrofra in ga odvede v džunglo! Otrok doraste v džungli med samimi levi! Človek najboljši tovariš levov in divjih zveri! Človek z močjo leva — največja cirkuška atrakcija! Divje zveri planejo iz svojih kletk v gorečem cirkusu! Nezaslišana panika med gledalci Vse te in še večje senzacije Vam bo pričaral najnapetejši vseh filmov: Kralj džungle Premijero bo predvajal Elitni kino Matica Telefon 2124. as M i«Mnft Mtor, U pa *> )• malo motil dež. Mod vajo ki po njej M nabirali prostovoljne prispevke t prid društvenim namenom. Delo v tovarnah je popolnoma počivalo. Delavstvo, zaposleno v tehničnem oddelku tržiške predilnice, pa je pod vodstvom svojega delovodje tržiškega podžupana gospoda Hinfca Snoja, obiskalo tovarno na Jesenicah, kjer so jih ondotni tovariši nad vse ljubeznivo »prejeli in jim razkazali vse jeseniške zanimivosti. Pohvalno omenjamo to idealno stvar tržiškega delavstva, ki stremi rz lastne pobude po boljši izobrazbi in izpopolnitvi v svoji stroki. Enotno socialno skrbstvo Pri glavobolu !n migren! vzemite samo rYKAMIUON-tablete. Pri nakupu pa morate paziti, da dobite pristne: z Bayerjevim križem na zavitkih. v Trbovljah Trbovlje, 4. maja. Na zadnji plenarni seji je sklenil občinski odbor, da se vse socialno-politično delo v občini koncentrira v eni sami socialno-politični instituciji — v občinskem socialnem odboru. V njem je 5 občinskih odbornikov, k sodelovanju pa se bodo pritegnili tudi zastopniki onih korporacij. ki bodo v socialno politične »vrhe prispevale, in pa zastopniki važnejših karitativnih ustanov. Vse socialno politično delovanje preide sedaj na ta odbor. Taka koncentracija socialnega dela Je bila potrebna. Občina je dajala posameznim karitativnim ustanovam podpore in tako se je često dogajalo, da so uživali nekateri podpore od dveh ali celo več takih ustanov, drugi pa zopet od nikoder. Posledica koncentracije je tudi razid dosedanjega prehranjevalnega odbora na občini, ki je 7 in pol mesecev prehranjeval dnevno povprečno 270 oseb, v glavnem brezposelnih in otrok. Oženjeni brezposelni so dobivali nakaznice za živila. Naj se misli o tej prehranjevalni akciji že kakorkoli, vsak objektiven človek mora vendar priznati, da se je storilo mnogo dobrega in da je bilo s hrano preskrbljenih mnogo dobrih in poštenih ljudi, ki bi bili sicer izročeni najhujšemu pomanjkanju. Če so bili teh dobrot deležni tudi nevredni, je to pač težko preprečiti pri tako velikem številu brezposelnih. Zaradi par takih pa se ta institucija ne more opustiti, pač pa naj se postopa rigoroznejše in nai se nevredni elementi izločijo. K vzdrževanju kuhinje so prispevali razni činitelji, predvsem TPT>, podjetje Du-kič ter domači in tuji darovalci z mesečnimi ali enkratnimi prispevki. S 1. majem je prevzel tudi to kuhinjo občinski V. z.: ..JUGEFA" k. «., Zagreh, Gajna 32. OflM J« rtt"tr. pod S. dr. 1031 M 18. i. 193*. socialno politični odbor, ki bo skrbel, da bo obstojala kuhinja še dalje, seveda, r kolikor jo bodo podpirali dosedanji m vi dobrotniki. Najdeno truplo samomorilke Slovenja va», 4. maja. V bližini Slovenje vasi je Drava včeraj naplavila žensko truplo, ki je moralo biti v vodi že najmanj mesec dni, ker je že začelo razpadati. Nos je že od j eden. Truplo je bilo prepeljano v hajdinsko mrtvašnico. Ker je obstajal sum umora, se je izvršilo sodno raztelesenje. Za popis pokojne, ki ga je prinesel ▼ Maribor neki voznik, je zaznal železničar Kos iz Studcncev pri Mariboru, ki mu je žena neznanokam izginila. Pripeljal se je takoj v Hajdino in spoznal v truplu svojo ženo. 461etno Marijo, ki je odšla pred mesecem dni zdoma. Žena je bila nekaj živčno bolna in je gotovo v duševni zmedenosti izvršila samomor. Žrtve pretepaske sirovosti Dva mrtva v enem dnevu — Izzivanje premožnega posestnika Tudi ostali imajo skoro vsi rane z noži. Celo komaj 14!etni sin posestnika P. je obdeloval nasprotnike s steklenicami in kozarci. K sreči ni nihče dobil smrtno nevarnih ran. Ta sirov pretep je tem bolj obsodbe vreden, ker ga je izzval premožen poročen posestnik vpričo mladoletnega sina. Orožniki vrše obširno preiskavo in je pričakovati, da bodo krivci dobili pred sodiščem primerno kazen. Tragična smrt upokojenega rudarja Zagorje, 4. maja. Znana Dolančeva reber je zopet zahtevala smrtno žrtev. Večkrat smo že opozarjali na nevarno ozko strmo pot, ki se spušča od posestnika Dolanca doli do Save, od poti pa je več drč. po katerih spuščajo les. Tu se pripeti mnogo nesreč, med njimi skoraj letno po ena smrtna. V torek se je mudil pri posestniku Do-lancu 491etni oženjeni Franc Kodunc, ki je bil pred 6 meseci upokojen kot rudar. Stanoval je pri zagorski postaji. Ko se je okrog 18. ure odpravil proti domu, se jo posluž.i>l bližnjice čez Dolančevo reber. Na potu mu je ob strmi drči pri križu spodletelo in se je skotalil navzdol proti Savi, kjer je obležal. Šele včeraj popoldne je neka žena opazila na stezi palico, malo nižje pa klobuk. Takoj je spoznala, da se je zgodila nesreča. Obvestila je ljudi ▼ Konjščici, ki so šli iskat in so našli Kodu nca mrtvega. Obvestili so ženo in njegovega sina, nakar so po velikem trudu spravili ponesrečenca nazaj do poti. Prenesli so ga domov in položili na mrtvaški oder. Ker je imel pokojnik mnogo prijateljev, se je njegova žalostna smrt vseh globoko dojmila. Pokopali ga bedo jutri, v petek ob 17. na farnem pokopališču v Zagorju. Pot za Savo prod Polšniku in Košči jo zlasti zato nevarna, ker posestniki, ki spravljajo les po drčah, ne popravljajo poti sproti. Pot bi morala biti široka 1 meter, kakor je to v zapiskih občine točno določeno po zahtevi komisije raznih obla-stev, ki si je pot natančno ogledala. Strogo naj bi se pregledala tudi pot čez Dolančevo reber. Še najbolje bo, da jo zaprejo. Sfcocfjan, 4. maja. Skočijanska kronika je v zadnjem tednu zabeležila dva sirova pretepa, ki sta oba zahtevala smrtno žrtev. Na žegnanju pri cerkvi sv. Neže pod Rako je po divjaškem pretepu obležal smrtno nevarno poškodovan Franc Maznik, edini sin posestnika Maznika iz Gmajne pri Raki. Med ruvanjem ie 271etnemu nesrečnemu mladeniču ed*m- faivtov iz sosednje vasi Ardar-ja prerezH tT»'»uh, da mu je takoj izstopilo drob>»j». Nesrečnika so odpeljali v bolnišnico v iCrško. kjer je kmalu podlegel strašni rani Istega dne 9C JO izvršil drugi pretep v Škocijanskih hribih v Vozuniku. Žrtev tega fantovskega spopada je bil Jože Jene, o čemer je »Jutro« že obširno poročalo. Do sirovega tepeža je prišlo tudi v nedeljo v Močvirju pri Bučki, kjer se je vršilo žegnanje sv. Jurija. Kakor povsod na Dolenjskem, kjer se prideluje vinska kapljica, tako tudi pri nas velja ljudski pregovor: Ce Jurij ne bo dal vina ljudem, ki pridejo na njegovo proščenje, ga v jeseni tudi Mihael za bodoče leto ne bo daroval. To staro navado so hoteli fantje iz sosednjih vasi tudi letos uveljaviti. Ker ni bilo v blazini gostilne, so odšli k nekemu vinogradniku, da pri njem popijejo nekaj litrov v čast vaškega patrona Jurija. To veselje, ki je bilo mišljeno brez zlih namenov, so pa gotovi ljudje uničili. Po končani maši je prihajalo k vinogradniku vedno več ljudi; največ jih je bilo iz vasi Močvirja. Točila se je močna kapljica. Ko so se začeli fantje odpravljati domov, so stopili v hišo premožni posestnik Janez P., njegova žena, 141etni sin in hlapec Kotar. Ko se je posestnik Janez P. že precej napil, je začel zmerjati fante pri sosednji mizi Ti so v začetku molčali, naposled pa je fant Janez Golob stopil pred njega in ga opozoril, naj molči. To je Janeza P. tako razburilo, da je še bolj vzrojil. Ko mu je nato Golob odvzel vino in mu ukazal, naj se odstrani, je P. skočil v njega in dal znamenje svojemu hlapcu, naj mu pomaga. Hlapec je takoj z druge strani naskočil žrtev. Janezu Golobu sta zdaj prišla na pomoč Jože Golob in Karel Mi-količ. Po kratkem rvanju se je Mikolič zgrudil na tla, ves oblit s krvjo. P. je z nožem nekajkrat sunil v obraz še Jožeta Goloba. Poškodovan je močno tudi hlapec KULTURNI PREGLED Hamlet v Župančičevi besedi Shakespeare, HAMLET. Prevel Oton Župančič. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1933. Obenem z novo uprizoritvijo v gledališču je Shakespearejev »Hamlet« v novem Zu-pančičeevm prevodi izšel pri Tiskovni zadrugi tudi v knjižni obliki. Zupančič ima s tem prevodom že lepo vrsto del oh Sha-kespeareju za seboj: trinajst njegovih komedij in dram je doslej mojstrsko prelil v slovenski tekst, in če bo v doslednem času oskrbel še dvoje, troje prevodov, bo imelo naše gledališče vsega Shakespeareja _ pri Toki, kar ga dandanes pride za slovenski repertoar v poštev. S tem prevajanjem Sha-kespeareja si Oton Zipančič za naše slovstvo skorajda ni pridobil nič manjših zaslug kakor 6 svoio poezijo samo. Ti njegovi prevodi spadajo brez dvoma med naivečia dejanja slovenskega slovstva po vojni in prav gotovo ie malo kulturnih narodov na svetu, ki bi bili za Shakespearejeva dela. za te največje mojstrovine svetovne dramatske književnosti, našli v svojem jeziku tako po polnega, tako izbrušenega izraza, kakor ga Je za ta dela pri nas ustvaril Župančič Doslej smo imeli »Hamleta« v besedilu kakor ga je pred kakšnimi petintridesetimi leti ustvaril Ivan Cankar. Cankarjev »Hamlete, ki je 1899 izšel pri Gaberščku v Gori- ci, je v našem kulturnem življenji ta čas izpolnil nalogo, kakršne pač ni nobena druga slovenska knjiga za oder. »Hamlet« je po Cankarjevem tekstu in po uprizoritvah Narodnega gledališča poetal — kakor je bilo že nekajkrat zapisano — resnična ljudska igra. tragedija danskega princa je postala zgodba, ki s trepetajočim srcem govore o nji še liudie, ki se jih sirer bolj po-redkem dotaknejo naša umetniška in kulturna dejanja in nehanja. Cankarjev prevod je bil resničen in lep, in če ga človek danes, po skoraj petintridesetih letih vzame v roke, zadiha iz njega še vsa evežost in neposrednost, ki ie izraz in plod njegovega izrednega duha. Potreba po novem besedilu »Hamleta« se ni pojavila morda zaradi tega. ker bi Cankarjev tekst v današnjem času morda več ne ustrezal zahtevam — največji slovenski stilist pač ne more biti že v tako kratkem času deležen takšne usode. Toda za slovstvo kulturnega naroda je nujno. da ima Shakespeareja v svoji standardni izdaji: saj so njegova dela večna, nikoli končana visoka šola vseh literatur. Otonu Zupančiču gTe zahvala, da se fe lotil izpolnjevati to zgodovinsko nalogo. Ze iz tega razloga je bik) nujno, da Zupančič prevede tudi »Hamleta«. Mimo tega pa je še treba pripomniti, da Cankar svojega »Hamleta« ni prevajal neposredno iz originala, in zavoljo tega se je njegov teksrt marsikje — dasi samo .v malenkostih — ismeverja Sha-kespearejevi besedi. »Hamlet«, ti najvišji, najbolj drzni in najbolj sramežljivi sen vseh režiserjev in vseh igralcev, vseh pesnikov in vseh prevajalcev in tudi vseh gledalcev na zadnjih galerijah sveta! Ni v svetovni književnosti dela, v katerem bi ee na tako čudovit, na tako genialen način manifestiralo vse. kar je človeškega: najtišja lepota in najzadnja zloba; žrtvovanje samega sebe in najgrši umor; ves smeh, vsa tragika, vsa smrt. Prevajati »Hamleta«, se pravi ustvarjati izraz za vse, kar se iz človeka lahko rodi. ee pravi, dajati podobo vsemu, kar premore svet. — Oton Zupančič je jezikovno svojevrstno tvoren duh: njegova beseda je trda, stvarna, obenem pa je bogata vseh glasovnih lepot, ki so skrite v slovenščini. Njegova beseda sama zase j*> bela in izklesana kakor iz kamna, ves njegov tekst pa priča, da je rojen iz realistično, skoraj naturalistično do-življajočega duha. Zupančičevega jezika se drži vonj po zemlji, po telesu, po stvarnosti in zavoljo tega bo Zupančič — kljub vsej svoji duhovni odmaknjenosti, kljjb vsei svoji skoraj izključni slasti do oblikovnega — v tem oziru še dolgo vzornik mladine, ki prav dandanes z vso dušo stremi za stvarnostjo. Da nazorno prikažemo duha, iz katerega sta zajemala oba naša prevajalca »Hamleta«, da demonstriramo razliko med obema — ne razliko v kvaliteti, temveč v elementarni usmerjenosti njunega pesniškega ustvarjanja, naj podamo tu slavni Hamletov monolog v obeh tekstih: Cankar: Biti — ne biti? — to je zdaj vprašanje: in kaj je plemeniteje: — trpeti puščice vse in kopja zle usode, ali se orožiti proti morju nadlog ter jih uničiti z uporom? Umreti — spati — in nič drugega! Nadejati se, da konča nam spanje to srčno bol in tisoč teh udarcev, ki dedina eo našega mesa — to bi] bi smoter, vreden hrepenenja. Umreti — spati — da, spati! Morda tudi sanjati! Zupančič: Biti, ne biti: to je tu vprašanje: je-li bolj plemenito, da trpiš v duhu strelice vse nasprotne usode, ali z orožjem greš nad morje zl£ in ga končaš z odporom. Umreti: spati; nič več: in reči, da končano 9 spanjem 6i srčno bolj in tisočero udarcev, ki dedščina eo mčsu, to js smoter, ki ga bil6 od srca bi želeti. Umreti, spati, spati: nemara sanjati — Oba prevoda kličeta po študiji o analitski primerjavi, toda za takšne opravke je prostor v dnevnika preskop. Zupančič je e svojim »Hamletom« opravil novo mojstrsko delo v vrsti svojih prevodov, ki bodo ostali bolj trajna lastnina slovenske literature kakor kopa domačih knjig. L. M. Anton Foerster (Pred koncertom Akademskega pe-vskega - zbora.) Akademski pevski zbor si je zastavil nalogo, da poda na koncertih program, ki je stilistično razdeljen po dobah in njihovih markantnih osebnostih. Zato se je odločilo artistično vodstvo zbora, da seznani javnost z A. Foersterjem pr*»d > Novim i akordi« najznačilnejšo osebnostjo. Po rodu Ceh, je prišel k nam, se vživel v naše razmere in takoj spoznal, da je predvsem potreben podvig glasbe nad konven-cialno čitalničarstvo. Lotil ee je težavnega in velikega dela. Ustanovil in vodil je glasbeno šolo ter zbore; vzgojil je nešteto novih pevcev, skladateljev in organistov. S tem je pričel naše ljudstvo sistematično glasbeno vzgajati. Bil pa ni samo učitelj, ampak tudi neprecenljiv skladatelj in pevec. Postal je reformator na cerkveno-glas-benem polju, a tudi svetne glasbe ni zanemarjal. Saj nam je ustvaril veliko število svetnih skladb, med katerimi so največja orkestralna dela, kot n. pr. priljubljena opera »Gorenjski slavček«, simfonična pesnitev »Turki na Slevici« in ogromno število moških ter mešanih zborov, teoretskih in pedagoških del. Človeka, ki bi nam v katerikoli glasbeni panogi ustvaril toliko in takih dobrin in vrednot, kot Foerster, naša >TUTR0« St 103 4 n Petek, S. V. 1983 « ♦ Sreska skupščina JRKD za ljubljansko okolico se bo vršila v nedeljo 7. t. m. ob 9. dopoldne t Ljubljani t restavraciji »Zvezda c. Prosimo vse gg. odbornike sreske organizacije in gg. predsednike, podpredsednike, tajnike in delegate vseh krajevnih odborov, da se sigurno udeleže skupščine. — S reško tajništvo. ♦ Zračni promet v Jugoslaviji. Danes bo otvorjena zrakoplovna proga Beograd-Zagreb-Gradec-Dunaj. Promet se bo vršil v obeh smereh dnevno razen ob nedeljah. Dne 1. junija pa se bo otvorila proga Za-greb-Ljubljana. Promet se bo prav tako vršil dnevno brez nedelje. Red vožnje: odhod iz Zagreba ob l€.4f), prihod v Ljubljano ob 17.30; odhod iz Ljubljane pa ob 9.50. ♦ Večja izletniška skupina naših ameriških rojakov bo odpotovala 5. julija iz New Torka in prispela v Ljubljano okrog 13. julija Izletniki bodo potovali s pami-kom Jutraj in >Slov. Naroda« z di-rektorem g. Virantom, zastopnikom >Jutro-vega konsorcija. Vsem nam je bilo hudo. ko smo stopali za krsto, pokrito z venci, med katerimi je bil tudi venec nameščencev »Jutra« in »Slovenskega Naroda«. Ko so padale od dežja razmočene grude na krsto mnogo prezgodaj umrle Slavice, ni ostalo nobeno oko suho. Naj ti bo lahka žemljica! u_ Prijatelji sokolske mladine so vabljeni na veliko mladinsko prireditev Sokola I. na Taboru v nedeljo 7. t. m. ob 9. dopoldne in- ob 15. pop. Spored te prireditve bo pester in obilen in bo gotovo zadovoljil vsakogar. Moški in ženski naraščaj in de-ca bodo izvajali razne telovadne, plesne, pevske in glasbene točke. Na sporedu bodo na primer razne recitacije, kakor Župančičev »Ciciban« in Aškerčevi »Kronanje v Zagrebu« in »Časa nesmrtnosti«. Ženski naraščaj bo izvajal plese krakovnjak, minyon, vengerko in lezginko, ženska deca pa kmečki valček. Nadalje bodo razne deklamacije in igra »Snegulčica in škratje«. Sodelovala bo tudi godba. Po končani akademiji bo še tombola za moško in žensko deco. Starši in ostali, ki čutite sokolsko, oglejte si to zanimivo prireditev. Vstopnine ne bo. Pobirali se bodo le prostovoljni prispevki. u— Za bodoči mestni muzej je daroval profesor v p. g. Albert Sič tri iz slame pletene in s smolo zalite vedrice, imenovane cambah, kakršne so bile svoječasno predpisane za gašenje pri požarih vsem ljubljanskim posestnikom. Te vedrice so se našle dobro ohranjene v starodavni trnovski gostilni pri Brgantu. Mestno načelstvo se g. darovalcu najprisrčneje zahvaljuje. Po Ljubljani je še dosti starega zgodovinskega materiala, ki je zgovorna priča stare Ljubljane. Tak material bi ohranjen v bodočem mestnem muzeju dobro služil potomcem za spoznavanje zgodovine, šeg in noš, zato bi bilo le želeti, da bi našel g. darovalec v vrstah našega mestnega prebivalstva še mnogo posnemalcev, ki bi s tem pripomogli do skorajšnjega uresničenja lepega načrta. u_ Tutfi ruska pesem bo zastopana na koncertu Učiteljskega pevskega zbora. Naj- »namenfteJSI nabiralec rnstefh narodnih pesmi Ljador je zbral v Sope k 4 velikoruske narodne pesmi ter jih zapisal triglasno tako, kakor jih r resnici pojo po ruskih va- srh Popevke so izredno zanimive ter nam pričajo o narodni polifoniji, ki je doma na širokih ruskih stepah. Poleg Učiteljskega ženskega zbora nastopi solistka ga. Maja Sfcrozzi-Pečičeva, odlična zagrebška operna in koncertna pevka, ki poje rrsto samospevov in solistični part v narodnem obredu »Dodolice«. O tem pa prihodnjič. Koncert bo v ponedeljek 8. t. m. ob 20. v dvorani Union a. u_ čel ovni koncert. Med komornimi večeri, ki jih prireja »Sloga« v dvorani kina »Dvora«, bo čelovni koncert, ki bo r ponedeljek 8. t. m in ki bo zelo zanimiv ne samo zaradi tega. ker so ti koncerti izredno redki temveč t/udi zaradi izbranega sporeda. G. Gustav MiilleT, solistični čelist naše opere in diplomirani absolvent zagrebške glasbene akademije, bo izvajal Beethovnovo sonato v a-molu, Popperjev koncert, Cassadojevo serenado, Bachovo arijo, Brav-ničarjev tango, DunkleTjevo La Fileuse in Popperjevo Tarantelo. KonceTt obeta velik glasbeni užitek. Vstopnice prodajata Matična knjigarna in Pugljeva trafika na Miklošičevi cesti. u_ Javno žensko zborovanje se bo vršilo v nedeljo 7. t. m. z začetkom ob 16. v veliki dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Zbor priredijo Zveza delavskih žen in deklet za Slovenijo, ljubljanska sekcija Ženskega pokreta in ljubljanska sekcija Zveze akademsko izobraženih žen. Na dnevnem redu bo razprava o materinstva in zadevnih zakonskih predpisih. u_ Pevski zbor Glasbene matice. V petek 5. t. m. ob četrt na 19. vaja ženskega zbora, ob 20. moški zbor. Vabimo člane, da se udeleže v soboto in v ponedeljek vokalnih konceTtov ob 20. v Unionu. u_ HubacSova župa vabi ljubljanske in okoliške pevce, da se v velikem številu udeleže koncerta Učiteljskega pevskega zbora, ki bo v ponedeljek S. t. m. ob 20. v »Unionu«. u_ Ivan Možuhin kot »Senžant X«. Danes in jutri bo predvajala ZKD prekrasen film z Ivanom Možuhinom, slavnim ruskim filmskim umetnikom v glavni vlogi. Film nam odkriva čarobne lepote Orienta in v napeto dramatičnih prizorih roman iz življenjsko skrivnost legionarja francoske tujske legije. Film je režiral ruski režiser Striževski. Pcleg Možuhina bomo videli v filmu še lepo Trude v. Molo i-n Petra Vos-sa. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici ob 14.15. u_ Uspehi propagandne manifestaciji, ki jo je v nedeljo v Ljubljani priredil Rde-či križ, 6e že kažejo. Pisarna krajevnega odbora RK v Ljubljani, Womfova ulica 12, prejema iz najrazličnejših krogov ljubljanskega prebivalstva dopise z vprašanjem, kaj jie treba storiti, da kdo postane član Rdečega križa. Odgovor je tale: Treba je na naslov »Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani, Wolfova ulica 12« poslati kratko izjavo o pristopu z navedbo rodbinskega ter krstnega imena, stanu in stanovanja prijavljene osebe, in poslati članarino, ki je prav majhna: za redne člane 20 dinarjev na leto, za podporne člane pa samo šest dinarjev na leto. Član lahko poslane prav vsakdo, pa bodi karkoli; ali je že polnoleten in samosvoj, ali ni, je tudi vseeno: glavno je, da je članarina letnih 20 ali letnih 6 dinarjev plačana. Še enostavneje izvrši pristop, kdor si da pri katerikoli pošti izročiti g o 1 i c o poštne čekovne položnice, na kateri naslov RK in številka njegovega oekovneiga računa še nista natisnjena, napiše nanjo številko čekovnega računa lj.ib- noreya mladelba m novega zdravja. 870 m. Turška železnica, Avstrija. Toplice (44.6° C) v vseh gostilnah in zdraviliščnih poslopjih. Znameniti uspehi zdravljenja pri arteriosklerozi, (poapnenju žil), boleznih starosti, živčnih boleznih, kostnih boleznih, revmatizmu, notranjih žleznih boleznih. Popolna postrežba 10—26 šilingov. 160 Pojasnila tn prospekte od vseh prometnih zavodov in od: Kurkommis-sion, Hof-Gastein (zdravil, komisije Hof-Gastein). Smučarski dom SK Ilirije LANICA 1000 m nad morjem. Udoben planinski doni. 15 minut od žel. postaje. Krasni izleti in gorske ture. Prvovrstna oskrba. 53 postelj. V sobah tekoča topla-mrzla voda. Kopelji. Solnčališče. Telefon. Predsezija do 15. junija. Informacije« J. Bitenc, Rateče-Planica. Višinsko solnce! Mir! Gorski zrak! 179 U avdiienci v.:, » m-;--. V- - i&^^i&t: &<< . - BOMBA SMEHA! ■■Hnn pri canu Opereta sladkih šlagerjev čarobnega petja, veselih dovtipov in edinstvene zabave S svojim divnim petjem Vas bo zopet očarala Martha Eggerth Sodelujejo: WIDy Eichberger, Patri HSrbl-ger, Hansi Niese, Friti Kam-pers in Szoke Szakall Ta film bo navdušil vso Ljubljano! Predstave ob 4., in U. 10. zv. Elitni kino Matica Telefon 2124 1 janskega RK.: 11.104 ter njegov naslov »Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani«, potem pa jo, na običajni način izpolnjeno, s članarinskim zneskom vred odda pri katerikoli poštni blagajni. Na hrbtu take položnice je zapisati, da je poslani znesek članarina, niti treba ni; to bo blagajnik RK že sam spoznal. Seveda se pa vsakdo lahko tudi kar ustno prijavi v zgoraj omenjeni pisarni RK. u— Poziv vojaškim obveznikom. Vsi v Ljubljano pristojni vojaški obvezniki, ki še niso dvignili svojih vojaških knjižic in svo. jih razporedov v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1., se pozivajo, da jih za gotovo dvignejo v soboto, 6. L m. najkasneje do ]2. ure., ker se bo po tej uri izročil ves preostanek vojaški oblasti, ki bo temeljito obračunala z neposlušnimi zamudniki. u— D revi ob 20. pro^/citim družabni večer »Krke« pri Mikliču. Nastop dveh romanopiscev, Miška in Jožeta Kranjca. Radijska godba. Vstop vsakomur prost! Brez vstopnine! u_ Občni zbor Ijubljams^oe sekcije U družen j a jugoelovenskih agronomov bo v soboto 6. t. m. ob 17. v konferenčni dvorani Mikličevega hotela K obiiai udeležbi vabljeni. u— Jadranjani! Drevi bo predaval r društveni čitalnici g. dr. škerlj Božo o pode-dovanju in rasni teoriji. Udeležite »e predavanja polnoštevilno. u— Jurjevanje Ciril Meto<*ove družbe na Ljubljanskem gradu bo v nedeljo 7. t. m. ob vsakem vremenu. u— Prijeti tatovi. V sredo dopoldne tn nato še ponoči je policija aretirala po raznih okrajih po mestu več že dalje časa opazovanih tatov, ki so kradli po stanovanjih in vlamljali tudi v razne barake. Sk*ap-no je bilo aretiranih kakih pet oseb, ki so se zadrževale v mestu v brezdelju že po več mesecev. Domačina sta samo dva, do čim so ostali štirje priromali v Ljubljano z dežele. It, Celfa e— Proslava zlatega jubileja obrtne nadaljevalne šole v Celju bo v nedeljo. Od 8. do 17. bo odprta racava šodak:.h izdelkov v Obrtnem demu, od pol 16. do IV. pa bo slavje v gledališču s pestrim sporedom. Vstopnice so v Goričairjevi kn jigarna. e— Šentflorjanska proslava gasilskih društev v Celju, Gaberju, na Teharju, Baib-oem, Lopati, v Trmovlijaih, Škofiji vasi in Levcu bo v nedeljo 7. t. ra. v Celju. Gasilci se bodo zbrala ob tničetrt na 8 v krojim pred GesSsIkim domom v Gaberju in bodo odkorakali z gasilsko godbo ie Trnov eslj na čeki v mestu. Ob 8. bo maša v župni cerkvi, po maši pa služben sestanek v gostilni pni »Jugoslovanu« v Gaberjiu, na katerem bodo predavali g. Golograinc o načrtni novega gasilskega zakona, g. dr. Ce-r:n o ustanavljanju sanitetniiih oddelkov m ambulanc, podstarosta JGZ g. Vengust pa o aktualnih gasilskih vprašanjih. Slajvnoet se bo vršila ob vsakem vremenu. e— Klabundovo komedijo »XYZ« bodo uprizorila 12. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v režiji g. Milana Košioa. absolventa Piscaitorjeve režiserske in igraJeke šole v Berlinu. V posameznih vlogah bodo nastopili gdč. Miilheršičeva ter gg. Verder-ber, Košiič, Ant pin m Zgur. Vstopnice so že v prodaji v knjigarni K. Goričarja vdove e_ Skavtski lutkovni oder prtredi danes ob 16. v Zdravstvenem domu lutkovno veseloigro »Gašperček pri Repoštevu«. e_ Požar v celjski okolici. V torek popoldne je nastal v hiši posestnika Ozbiča na Humu pri Košnici v celjski okolici požar, ki je v kratkem uničil vse gospodarsko poslopje. V času požara Ozbičevih ni bilo doma. Ko so se vrnili, so našli )a pogorišče. K sreči ni bilo vetra, ker bi se sicer vnel bližnji gozd. Vzrok ognja ni znan. e_ žrtvi dveh pretepov, v nedeljo mo ae stepli neki fantje v vinotoču pri Grižah. V pretepu je neki rudar udaril 20 letneca glasbena zeodovina ne pozna. Vsi domači skladatelji in muziki »ploh so se obračali na starega nestorja po nasvete in kritike. A tako močna in silna osebnost je imela ob-č.idovalce tudi izven meja naše ožje domovine, tako 6lavni češki komponist B. Smetana. A. Forchtsott - Towačevskij in nepregledna vrs*a drugih odličnih osebnosti. Zato f*. je zbor odločil, da bo podal na koncertu pregledno Iti kon d en žira no eliko Foerster-jevih moških zborov, ki so razvrščeni v religiozni. lirični in dramatični del ter v prirejene narodne pesmi. Tu vidimo v Foer-fsterju veliko osebnost svetovne veličine in obzorje, kakor n. pr. v pravem slovanskem (staročeškem) kovalu (»Samo«) do najpreprostejše in nežne slovenske narodne pesmi. Sedanji zbor je v najlepšem razvoju pod vodstvom pevovodje g. Tv. Marolta, ki je najboljši poznavatelj A. Foereterja. Po dolgem delu in trudu je Marolt proniknil v bistvo svojega učitelja Foersterja, umetnika in človeka, pa nam bo lahko s svojim ?z-vežbanim ter na veak migljaj odgovarjajočim zborom podal pravo eliko Foersterjeve-ga ustvarjanja. Še nekaj smatram«, da je potrebno poudariti enkrat za vedno: zbor je kulturna ustanova univerze kralja Aleksandra I. — torej je nepolitična organizacija na izkljuPno umetniški podlagi Zato združuje vse pevce akademike brez razlike mišljenja. Zato upamo. da bodo vsi sloji, predvsem akademiki, »biekali koncert svojega zbora. Koncert učiteljske šole Ljubljana, 3. maja. Znano je, da so od nekdaj učiteljisčniki najbolj gojili glasbo in dosezali lepe uspehe na tem polju, saj je iz učiteljskih vrst izšlo mnogo pevcev, skladateljev in glasbenih pedagogov, ki so nato v narodu širili ljubezen do glasbe in do kulture sploh. Tudi danes skrbi učiteljska šola v Ljubljani za glasbeno vzgojo svojih gojencev. Ponedeljkov koncert, ki je zvrhoma napolnil Unionsko dvorano, je znova dokazal, da je petje in muziciranje učiteljiščnikovna dokaj visoki zrelostni stopnji. Spored, ki je bil skoroda malo predolg, je obsegal brezizjem-no skoraj domače skladatelje. Vrstili so se mešani, moški in ženski zbori ter so bili posebno ženski glasovi sočni in polni. Zbor, ki je imel vse točke sporeda dobro naštu-dirane, je vodil prof. Repovš, ki je v svojem delovanju neumoren pionir glasbene kulture. orkester pa agilni prof. Prosenc. Da razpolaga učiteljišče tudi z orkestrom, je hvale vredno, saj je instrumentalna glasba bila še do nedavna pastorka našega glasbenega udejstvovanja. Zaradi nenehajočega aplavza pablike, ki je dirigenta in vse nastopajoče burno aklamirala, je bilo treba mnogo točk ponoviti, kar je spored podaljšalo preko običajnega roka. Učiteljska šola je s svojim koncertnim nastopom, ki ga je priredila pod okriljem Pomladka Rdečega križa, dokazala, da zna z vnemo in znanjem sojiti glasbo in da bo iz nje izšlo zopet dosti mladih, navdušenih borcev za to umetnost. L. M. Š. Karikaturistka ga. Klema Schwar« jz Zagreba je razstavila v beograjskem Rat-ničkem domu večjo zbirko svojih karika-tar. Kritika 9e o njih izraža zelo povoljno in uvršča umetnico med naše najboljše karikaturiste kakor so Pjer Križainič, B. Petrovič, V. Zedrinski in dr. Prof. Carl Stumpf, ustanovitelj eksperimentalne psihologije v Nemčiji, je dovršil 85 let Papini o Danteju. Italijanski pesnik in filozof Giovanni Papini je izdal v Firenzah nov spis »Dante vivo«. 150 letnico obstoja slavi praško >Stanov-sko gledališče«. Ustanovil ga je grof F. A. Nostitz-Rhieneck. V njem je bila že 20. januarja 17S5 prva češka predstava. Dr. Mirko Jelnšič, avtor tudi v slovenščino prevedenega »Cezarja«, je po vesteh dunajskih listov postal predsednik Zveze hit-lerjevskih književnikov na Dunaju. Tako je odgovoril vsem onim, ki so ga ob njegovem obisku Zagreba tolikanj poveličevali. Kako bo pa Jelušič hitlerjevski stranki predložil potrdilo o svoji rasni čistosti, je kajpak njegova zadeva. »Historie de la litterature tehfeque«, II. del, te pravkar izšla pri Editions du Sagit-taine v Parizu. Avtor te obširne francoske zgodovine češke književnosti je dr. Hanuš Jelinek. Dnigi del obsega dobo 1850—1880. Kulturno glasilo jugoslovanskih Slovakov. V Petrovcu (Bačka) ie pričele izhajati glasilo nedavno ustanovljene »Slovaške Matice v Jugoslaviji«, revija »Naš život«. Časopis bo za sedaj izhajal samo štirikrat na leto na 48 straneh. Obseg je tedaj dokaj skromen, vendar pa je »Naš život« že e prvo številko prikupno izpričal kultjrnotvorno voljo naših Slovakov. Iz vsebine naj omenimo liriko Martina Tomana Banatskega, ki je najizrazitejši poet jugoslovanskih Slovakov in prevod Dučičevega »Dubrovniškega madrigala«. Izmed proze nas je zaradi svojega folklorističnega značaja zanimalo M. Molnarjevo »Slovaško ženitovanje^ v Stari Pazovi« in povest Jar. Pozd. »Vol'by«. Dalje omenjamo informativne beležke o literarnem življenju na Slovaškem, ki jih je prispeval Andrej Mraz. Pisec uvodoma ugotavlja, da se naši kulturni stiki poslabšujejo in da se 6lab gospodarski položaj obeh držav odraža tudi v izmeni knjig. Andrej Siracky pod naslovom »Najmarkantnejši pojav sodobne jugoslovanske literature« obsežno razčlenja in ocenjuje roman Miroslava Krleže »Povratak Filipa Lotinovicza«, Slovaški kritik pravilno 6matra, da je Miroslav Kerleža največji in najpomembnejši sodobni književnik Jfugoslaviie. Naposled omenjamo še članek Michala Topolskega »O smislu pesniškega dela« in Karla Lilgea »Pregled slovaškega šolstva v Jugoslaviji«. Številko zaključujejo književna poročila in drobni zapiski. Pristopajte k Vodnikovi dražbi rudarja Josipa Ocepka iz Griž z nekim topim predmetom s tako sik) po glavi, da mu je razbil lobanjo. Ocepek ima tudi pretres možganov in bo okreval, če ne bo komplikacij. Prav tako v nedeljo je neki moški v pretepa napadel 20 letnega posestniškega sina Ferdinanda Kovača z Dobrove pri Celju z lato po obrazu ter mu zlomil spodnjo čeljust in prebil obe ustnici. Oba poškodovanca se zdravita r celjski bolnišnici. Za daljno dobe vzamem v najem enostanovassfsito Isššo v Celju ali na periferiji. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Trgovec« 0— Samo do soboto je še čas m obo»vo »reck dirtž. nfrzrocfce k*teri.j pol 21. zvoSna opereta »Q"rtck« ki dre tfvožrH predigra. Iz Maribora m— Trboveljski erfs-vgki na pati skozi Maribor. V sredo zvečer j« prispel s nrm vlakom ob 18.30 mladinski pevski zbor iz Trbovelj. Na peronu so jih pričakovale predstavnice in članice Siovenskega ženskega društva, mnogoštevilni glasbeniki in srednješolska mladina. Dame so mlada pevce prisrčno prejele, v zahvalo pa *» slavčki zapeli več pesmic. Nato so se podali v Vlahovičevo gostilno na AlekSRa-drovi cesti, kjer jim je priredil g. Vlab.ovi« brezplačno prav dobro in okusno večerja. >Slovensko žensko društvo« je tndt pogostilo trboveljsko deco in Ji dalo na pot izdatno slastno popotnioo. Ob 20. 80 malčki vedrih lic, veseli in zdravi nadaljevali 1501 proti Avstriji in dalje na turrajo po bratski ČSR. 1— Repreeente&rTi teoncert srednjih N v Mariboru. Po n are d bi ministrstva pro-svete priredijo vsi štirje srednješolski zavodi 8. t. m. ob 18. velik reprezentančni koncert. Namen koncerta je pokazati javnosti, v koliki meri in s kakšnimi cspehi se današnja srednješolska mladina udej-stvuje na glasbenem polju. Nastopili bodo: mladinski zbor klasične gimnazije (vodi g. prof. Viktor Schweiger), mladinski zbor realne gimnazije, (prof. Viktor Schweiger) ženski zbor dTŽavne učiteljske šole (oro-fesorica Mlnka Zacherlova), moški zbor klasične gimnazije (dijak Mihelič VIID, ženski zbor zasebne učiteljske šole šolskih sester (sestra Serafina), mešani zbor državne učiteljske šole (prof. Karel Pahor). Na klavirju bodo spremljale pianistke diisv ki nje. a— Občni zbor starešinskega dru&tva »Triglava« bo T. t Tn. ob pol 10. dopoldne r dvorani hotela >Orla< z dnevnim redom: poročila funkcionarjev, sklepanje o i spremembi pravil, volitev novega odbora i» slučajnosti Ker gre za zelo važno odločitev, bo vsi starešine vabljeni. a_ Jurjevanje. Jutri zjutraj ob 6. m bodo pričeli zbirati udeleženci jurjevanja na Trgu svobode, od koder bo nato skupni odhod % vojaško godbo na Tezno. Mariborčani, udeležite se pomladnega praznika v čim večjem številu! a_ Ljudsko gibanje. V aprfhj se j« rodilo v vseh mariborskih župnijah 115 otrok in sioer 66 dečkov in 50 deklic. Umrlo )e 61 oseb In sicer 30 moških in 31 iensk. Poročenih je bilo 24 parov. POPOLNA POGODBA v smislu zavarovalnega zakona in ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega t&arošmfta „Jseira" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. VI še niste naročnik? Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. Zvočni kino IDEAL Samo Be danes veliki kriminalni filra Jajmstvena vrata Vlom v banko — S milijone Din ukr» denih in ogorčena borba z vlomilci. Zmaga detektivov. Erika Fledler, Herman Speel-mans, Oskar Sima, L,iHy Rodien Predstave ob 4., 7. hi 9. zvečer , 1 / Va!. S ...... " a— Knjižna akcija lepo napreduje. Doslej je .bilo »branih rad 3000 knjig, pri čemer m vštetih več sto raznih Tevij. Poleg tega je bilo nabrano 600 Din v gotovini. a_ z jadralnim letalom iz Gradca v Maribor. 14- maja bo priredil Aeroklub »Naša krila-c v Mariboiu skupno z akademsko jadralno skupino tehnike t Gradcu prvi meddržavni poštno jadralni polet Gra-dec-M ari bor, ki ne bo imel le velikega sportno-propagandnega pomena, temveč bo tudi velike važnosti za filateliste. Kdor želi po tej peti odpremiti poštne pošiljke, naj takoj piše na Aerokiub >Naša krila< v Mariboru, ki uraduje vsak dan do 14. t. m. od 17. do 18. ure v svojih prostorih. Grajska ulica št. S. Cene z vsemi doplačili so ra pisiuo po 1<8 Din, za dopisnice in razglednic« pa po 12 Din. V nedeljo 14. t m. »b 15. uri se bo zbral ves Maribor na Teknem, kjer bo pristalo prvo brezmotorno letalo, prihajojoče k nam v višini 3'JOO m. Le talo bo prvič pristalo ob 15. in se bo 1 uro pozneje dvigniio v višine v pozdrav mestu Maribora. Po ponovnem pristanku bo starta lo k povratku v Avstrijo. a— Nesreča s smrtnim izidom. P red s i-Bočnjim precej pozno zvečer je pripeljal v Maribor posestnik Franc Mulec iz Oseka ari Sv. Trojici v Slovenskih goricah več :w>dov sadjevca, ki jih je razkladal nato v iruifbi nekaterih delavcev pred neko gostilno na Aleksandrovi cesti. Med razkladanjem pa se je težak sod zvalil na Mulca in ga nevarno poškodoval. Mulec, ki sta mu bili zlomljeni obe nogi in je dobil hude aotranje poškodbe, je bil takoj prepeljan a reševalnim avtomobilom v bolnišnico, tjer pa je kmalu podlegel smrtnim poškodbam. a— Zastrupi jen je po nesreči. Včeraj zjutraj j« po nesrečnem naključju, misleč, da je r steklenici voda, napravil precejšen po-i;:rek solne kisline 60 letni delavec Ivan V. Takoj so bili poklicani na pomoč reševalci, ki so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je bil delavcu izpran želodec. Mož je zdaj izven nevarnosti. &— Usoden karam bol. Predsinočnjrm se Je zaletel z veliko brzino v voz prevoznika Stepišnika na Ruški cesti neki tovorni av-tomobiL Stepišnik je zaradi močnega sunka padel pod voz in si zlomil levo nogo pod kolenom. Prepeljan je bil v bolnišnico, dočim je krivec pobegnil s avtomobilom proti Rušam. a— Prijeta dvonoga lisica. Policija je predvčerajšnjim aretirala 28 letnega brez--KJSednega. delavca Karla Raka, ki je pri-a.nal, da j« nedavno ukradel posestniku Ke-ku na Pobrežju reč kokoši in puranov, ki jih je nato prodajal na Zrinjskem trgu in jih vrgel za n^ki plot, ko mu je neka stranka zagrozila s poiicijo. izročen je bil sodišču. a— Naj<4sno. Pri predstojnlštvu mestne policije so bili oddani t preteklem mesecu naslednji najdeni predmeti: nikljasta za-peatna ura, 2 blagajniška ključa, aktovka, denarnica s 200 Din, konjska dežna odeja, t-astavijaim listek, 3 zlati prstani, moška «i ebrna ura, siva denarnica, siva boa. rjava ročna torbica, črna denarnica, bela svi-iena ruta, srebrna ovratna verižica in lisasta krava. Iz Laškega I— USteljsko društvo našega sreza bo 3Sborova!lo jutrišnjo soboto v našem kinu. Pobeg stanovskih vprašanj je na dnevnem rediu ob 19.45 predavanje profesorja Srečka Brodarja iz Celja o najdbah v Potočki zijala, kjer je odkril pred letii prvo paleo-lifcsiko postajo v Sloveniji, ki je obenem ena najvišjih postaj (1700 m) iz stare ka-n»ene dobe sploh. S podporo raznih korpo-racij. a največ z lastnim delom, podpiran od prijateljev in znancev, je našel pri večletnem izkopavanju oblico airtefaktov, ki so tolikega pomena in važnosti, d« se govori v znanstvenem svetu o specialni »()!-ševski kulturi«. Opozarjamo na to predavanje, katero bodo pojasnjevale skioptione slike, vse naše občinstvo. Kral] džun Petek, 5. maja. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Mesojede rastline. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza — 18: Sramel-kvartet, vmes pesmi. — 19: Francoščina. — 19.30: Kako nastanejo vulkani. — 20: Na pragu novejše glasbe. — 20.30: Prenos iz Beograda. — 21.30: Čas, poročila, prenos iz kavarne Zvezde. BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 15.30: Narodna glasba. — 19: Lahka godba orkestra. _ 20.30: Koncert godbe kraljeve gardo. — Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.10: Jazz. _ PRAGA 19.25: Godba na pihala. — 20: Prenos iz Brna. _ 21.10: Orkestralen koncert. — BRNO 19.25: Godba na pihala. — 20. Spevoigra. — 22.15: Orkestralen koncert — VARŠAVA 18: Lahka in plesna glasba- — 20.15: Simfoničen koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Muzika h alpskih dežel — 12: Godalni kvartet. — 17.15: Pevska ura. — 19.25: Štajerska kmečka glasba. — 20.30: Schfller >Wallensteinov tabor«. — 21.30: Predvaanje zvočnega papirja. — 22 30: Plesna glasba. — BERLIN 20.10: Koncert komornega orkestra mandolin. — 21: Igra. — Plesna glasba. — KONIGSBERG 20 05: Slušna igra."— 21.10: Mojstri glasbe na ploščah. — MCHLACKER 20: Večer ve dre glasbe. — 21: Slušna igra. — 22.30: Klavirski koncert. — 23: Nočni koncert iz Monakovega. _ BUDIMPEŠTA 17: Klavirske skladbe. — 18: Lahka in plesna glasba. _ 19.30: Prenos opere »Rigoletto« iz gledališča. — Ciganska godba. — Kralj džungle | Gospodarstvo Naš uvoz čevljev se je docela ustavil Ko smo lami pomladi dobili podrobne podatke o našem uvozu v 1. 1931., smo morali ugotoviti prav nerazveseljiivo dejstvo, da se je v tem letu naš uvoz čevljev navzlic splošnemu nazadovanju uvoza pri skoro vseh ostalih predmetih znova dvignili, in s'cer v primeri z letom 1930. od 390 na 504 tone. Le zaradi padca cen je vrednost uvoza istočasno padla od 78.3 na 59.6 milijona Din. Iz najnovejše statistike naše zunanje trgovine za 1. 1932. pa vidimo, da se je leni položaj bistveno spremenil. Uvoz čevljev je v preteklem letu padel skoro na eno petino uvoza iz leta 1931., in sicer po količini od 504 na 119 ton, po vrednosti pa od 59.6 na 10 2 milijona Din. Usnjenih čevljev smo lana uvozili le 61 ton (nasproti 240 tonam v 1. 1931. in 187 tonam v L 1930), ostalih čevljev iz tkan:n z usi^smini aild gumastimi podplati pa 58 ton (nasproti 265 in 203 tonam v zadnjih 2 letih).. Vrednost uvoženih usnjenih čevlsjev je padla na 7.1 milijona Din (41.2, 51.8), vredmcst ostalih čevljev pa na 2 0 mf.ijona Din (13.4. 15.4). Naš skupni uvoz čevljev se je zadnja leta gibal takole: . v tonah v mifliiij. Din 1928 321 68.8 1929 399 74.4 1930 390 78.3 . 1531 504 59 6 1932 119 10.2 I. Seitrttetge 1933 0.3 0.05 Uvoz iiz Češkoslovaške je lani v večjjii meri padel nego skupni naš uvoz čevljev, kar bo gotovo v zvezd z okoilnosttjo, da je tvrdlka Bata pričela izdelovati če>vilije v naši državi. Iz Češkoslovaške smo lani uvoz® za 7.7 milijona Din čevljev nasproti 50 milijonom v letu 1931.,in sicer za 5.7 milijona Din usnjenih čevljev (1. 1931. za 36.6 milj. Din) in za 2.0 miifiijona Din ostalih čevljev (I. 1931. za 13.4 miliilj. Din). Delež Češkoslovaške pri našem uvozu čevljev, ki se je leta 1931. povzpel na 84_ odst., je zaradi tega lam zopet padel na 76 odst. Letos pa se je uvoz čevljev skoro docela ustavil. Pravkar objavljena uvozna statistika za prvo letošnje četrtletje vsebuje sicer le podatke za uvoz usnjenih čevljev, vendar tudi pni uvozu ostalih čevljev, k.i je vedno manjši, menda ne bo drugače. V prvem letošnjem četrtletju nismo uvozili niti ene cele tone usnjenih čevljev. Statistika izkazu*je namreč le 327 kg v vrednosti 48.000 Din, kar praktično ne pcrr.eni skoro nič. Gornji pojav je zelo zanimiv, ker smo ta praktični prestanek uvoza dosegli brez kakršnegakoli povišanja uvoznih carin ali pa kaikih drugih omejitev (n. pr. kontingentov). Tudi ne moremo tega pojava v celoti prprsaitti prestanku uvoza čevljev iz Češkoslovaške zaradi obratovanja Bat'ove tvonnice v Jugoslaviji, zakaj tudi uvoz čevljev iz oatBilsih držav, ki je leta 1931. znašal še 10 milijonov Din, lani pa 2.5 mrll^ore Din, je pede>l praktično na ničlo. Kakor t*e zdi, sta tu merodajaia dva momenta, ruimreč oslabitev dinarja, ki je precej podražila uvoz in pa okolnost d?, se je domača produkcija v zadnjem lotu taiko pocenila, da inozemsko blago ni več. konkurenčno • Naš trg j« aanes vsaj za Batfovo produkcijo v Češkoslovaški izgubljen. Kakor v podobnih primerili v prejtšnjiih letih pa si je tvrdlca B'«ta v Zltinru (Č5R) r,«š'a nadomestilo za izpadek izvoza v Jugoslavijo (in truidi v nekatere druge držiaive) drugje, menda v prekcmorflkih deželah. O priliki ppvoma^sike proslave v Zlintu je ravnatelj Čipera icajatvl. da zaposluje danes tvrdka Bait'a samo v obraitilh v Zliinu 17.800 delavcev, im da je podjetje popolnoma zaposleno, ker je uspelo tuda letos nadalje dvigniti produkcijo Zlina na povprečno 160.000 parov dnevno, dočim je temi mašama povprečna pr^dokeja 144.000 parov, leta 1930. pa 82.000 parov. Naše državne finance v 1. 1932-33 Finančno ministrstvo je pravkar objavilo podatke o državnih dohodkih in izdatkih v marcu in za vse proračunsko leto 1932./33. Iz objavljenih številk je razvidno, da so znašali v marcu dohodki državne administracije 577.0 milijona Din (91.3 °/« proračunske dvanajstine nasproti 79.4 °/o v februarju), izdatki pa so dosegli 635.2 milijona Din (100.6 % proračuna nasproti 79.7 % v februarju). Izdatki so torej v marcu presegali dohodke za 58.2 milijona Din, dočim so se v februarju dohodki in izdatki izravnavali. Zadnje mesece je bilo gibanje naslednje (v milijonih Din): dohodki izdatki september 497.0 457.9 '+ 39.1 oktober 538.5 556.0 — 17.5 november 624.7 569.8 -1- 54.9 december 608.6 503 i + 105.2 januar 462.0 541.2 — 79.2 februar 501.1 501.6 — 0.5 marc 577.0 635.2 — 58.2 leto 1932733. 6057.5 6162.4 — 105.0 Dohodki so se v marcu ponovno nekoliko dvignili nasproti prejšnim mesecem, izdatki pa so še v večji meri narasli in so dosegli največji znesek v zadnjih mesecih. Za vseh 12 mesecev finančnega leta 1932./33. so objavljeni naslednji predhodni rezultati. Dohodki so dosegli znesek 6057.5 milijona Din nasproti 7575 milijonom v proračuna predvidenih dohodkov. Nasproti pro-rac-nnu so torej v preteklem finančnem letn dohodki zaostali za 1517.6 milijona Din ali 20 °/o. pri tem je treba opozoriti, da so naše železnice izročile državni blagajni vozni nsko takso le za čas do konca decembra. Vsi izdatki so v 1. 1932./33. dosegli 6162.4 milijona Din, to je 1412.7 milijona Din ali 18.6% manj nego je bilo predvideno v proračunu. Od skupne vsote izdatkov odpad*1 3719 milijonov na osebne izdatke in 2443 milijonov na materijalne izdatke. Neizplačani računi. Izdatki so v finančnem letu presegali dohodke le za 105 milijonov Din, kar bi po-menilot da je v glavnem doseženo ravnotežje. Vendar pa je manj razveseljivo drugo dejstvo, da so likvidni a neizplačani računi pri državnih blagajnah znova narasli, kar pomeni, da so se dvignile leteče obveznosti države. Naraščanje likvidnih, a neizplačanih računov opažamo že od lanskega oktobra. Ob koncu tega meseca so znašali ti raojni 283 milijonov Din, ob koncu decembra so narasli na 328 milijonov, ob koncu januarja so za malenkost nazadovali na 321 milijonov, v februarju pa so se dvignili na 358 milijonov in v maron kar na 467 milijonov. Od teh 467 milijonov neizplačanih računov odpade 234 milijonov na državne želfznice, 53 milijonov na šume in rrdnike in 168 milijonov na splošno državno administracijo. Dvignila se je v marcu predvsem vsota neizplačanih računov pri železnicah (od 149 na 224 milijonov). Državna podjetja. Finančni rezultati državnih podjetij so bili prilično neugodni. Dohodki so zaostali v primeri s proračunom za 1127 milijonov Din, dočim so se izdatki zmanjšali nasproti proračunu le za 422 milijonov. Izdatki so namreč znašali 3326 milijonov (proračun 3748 milijonov) in so dosegli 88.7 % proračuna, dohodki pa so znašali 3374 milijonov (proračun 4501) in 90 dosegli le 75 */o proračuna. Po proračunu bi morali dohodki državnih podjetij presegati izdatke za 753 milijonov v prid splošni državni administraciji, dejansko pa je ta presežek zmšal le 48 milijonov, kajti presežek dohodkov pri aktivnih administrativnih podjetjih v višini 241 milijonov se zmanjšuje zaradi pasivnosti ostalih podjetij na gornji znesek, pri čemer pa je treba upoštevati, da so aktivna državna podjetja od doseženega preozka (241 milijonov) izročila glavni državni blagajni le 175 milijonov. Gospodarske vesti _: 541 posredovalnih postopanj v štirih meseci. Druišitvo industrij cev in veletr-govcev v Ljubljani je pravkar objavilo io-solvenčno statistiko za mesec april, ki je zlasti zanimiva, ker vsebuje v nasprotju z insolvenčno statistiko državnega statističnega urada tudi podatke o Številu otv»rje-n h posredovalnih postopanj. V aprilu je društvo registriralo v naši državi 112 posredovalnih postopanj nasproti 177 v marcu, 189 v februarju in 63 v januarju. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo v naši državi otvorjen/ih že 541 posredovalnih postopanj. Pravo število pa bo morda še večje, ker ni mogoče vseh primerov, zlasti na jugu, registrirati. V aprilu je število novih posredovalnih postopanj sicer nekoliko popustilo, vendar pa je še vedno prav znatno, zlasti v primeri z otvorjenimi konkurei in poravnalnimi postopanji. Kon-kurzov je društvo registriralo v aprilu le 29 (lami v aprilu 71), poravnalnih postopanj pa le 22 (lanri 92). — V dravski banovini je bilo doslej (v 4 mesecih) otvor-jenih 86 posredovalnih postopanj. — Načrt zakona o hranilnicah. Kakor emn pred tedni poročali, je trgovinsko ministrstvo izdelalo načrt zakona o hranilnicah in ga predložilo v izjavo Savezu hranilnic v Zagrebu in Zvezi jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani. V cilju, da se ministrstvu pred loži enotno mišljenje vseh hranilnic v Jugoslaviji, se je vršila v Zagrebu skupna konferenca. Na podlagi izmenjave misli na tej konferenci je prišlo do sporazuma, nakar je bila sestavljena predstavka s pripombami k zakonskemu načrtu in z besedilom zakonskega načrta, kakor naj bi ©e glasil po iznešenih željah. Te dni je predsednic štvo Saveza hranilnic v Zagrebu skipno e predstavnikom Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani gosp. senatorjem Hribarjem posetilo trgovinskega ministra dr. Šu-menkoviča in mu izročilo skupno predstav-ko. Gosp. minister je pri tej priliki obljubil, da bo v komisijo za končno redakcijo zakona pozval tudi predstavnike hranilnic iz Zagreba in Ljubljane. == Plačevanje davka na poslovni promet pri uvozu. Pri preračunavanju fakturnega zneska v dinarsko vrednost v svrho plačila skupnega davka ee mora v primeru, kadar 6e fakture glase na tujo valuto, na podlagi odloka finančnega ministra prišteti tečaju, po katerem se preračunavajo valite, še premija 28.5 %> ne glede na to, iz katere države se blago uvozi, in tudi ne glede na »o, ali ima naša država z dotično državo sklenjen klirinški dogovor ali ne. Premija se pa ne prišteje tečaju, če se faktura glasi na avstrijske šilinge ali grške drahme, ker tečaji avstrijskega šilinga in grške drahme, ki jih objavljajo uradne borzne tečajnice, že vsebujejo tudi premijo. Ker so carinarne neenotno ravnale pri računanju premije, je carinski oddelek finančnega ministrstva odredil carinarnicam, da morajo vse prejšnje rešitve preurediti v skladu z odlokom finančnega ministra št. 16.997 od 28. februarja 1933, namreč, da morajo obračjnavanje premije začeti s tistim dnem, ko je bil odlok o prištetju premije natisnjen v >SIuž-benih Novinah* = Nakazovanja obrokov iz poravnav. Društvo industrijcev in veletrgovcev, ki kakor znano zastopa upnike v konkurznih ■in poravnalnih zadevah, je že z okrožnico od 23. decembra obvestilo vse interesente, da namerava nakazovanje obrokov iz po- j ravnav preurediti na podlagi mesečnih ' obračunov. Reorganizacijo v tem smislu pa je bilo iz tehničnih razlogov mogoče izvesti šele sedaj. Tajništvo je s 1. majem pričelo zbirati inkasirane zneske iz poravnav proti naknadnim mesečnim obračunom. Odslej se bodo torej brez predhodnega obvesti^ v»i obroki iz poravnav zbirali in prejemnikom nakazovali le enkrat mesečno in sicer okrog 25. v mesecu. Hkra-tu z nakazilom bodo prejemniki prejeli individualen seznam, iz katerega bo raz-v.dno, za katere obroke je nakazilo namenjeno. Ta način zbiranja in nakazovanja poravnalnih obrokov, ki predstavlja znatno olajšanje pri knjiženju in kontroli, daje društvo vsem prizadetim tvrdkam v vednost s prošnjo, da se mu v lastnem interesu prilagode. Obenem jih pa v smislu svoječasne okrožnice prosi, da v nobenem Erimeru ne uvajajo prisilnih izterjevalnih orakov proti dolžnikom, za katere so se v poravnavah in konkurzih dali zastopati po društvu, preden v društvenem knjigovodstvu ne poizvedo. ali so bili zanje obroki pri društvu že plačani ali ne Za stroške, ki bi iz neosnovanih izterjevalnih ukrepov izvirali, društvo ne odgovarja. In- tubNott, ki 90 9 tem načinom nakazil te kakršnegakoli razloga ne bi »trinjali, naj to sporočijo društveni pisarni, ki bo izterjevanje obrokov za nj« stavila w evidence in pozvala dolžnike, da jim obroke nakazujejo neposredno. = Občni zbor PraštedioneL V soboto je bil v Zagrebu 86. redni občni zbor Prve hrvatske štedionice, na katerem 60 bili med drugim iznešeni naslednji podatki o poslovanju tega zavoda. Od uveljavljenja 'uredbe do konca pret leta je banka izplačala v starem poslovanju 138.6 milijona Din; od te vsote odpade 37 milijonov na odplačilo kreditov pri Narodni banki, Državni hipotekami banki in Poštnd hranilnici, 22.9 milijona Din na obresti za te kredite in 42 milijonov Din na izplačilo starih vlog na knjižice in na tekoče račune Kvote je zavod izplačeval le na vloge do 5000 Din (doslej izplačano 30°/u) Od skupnega števila vlagateljev (102.699) odpade 70.920 na te male vlagatelje. Zavod je. tako deloma izplačal vloge najštevilnejšim in ekonomsko najslabšim vlagateljem. Zaradi težavnih gosposkih razmer ni bilo mogoče v večji meri likvidirati terjatev. Niti mesta in občine, ki imajo dolgove pri banki, ne morejo zadostiti svojim obveznostim. Od uveljavljenja uredbe je zavod navzlic tem težkočam vnovčil za K1® milijonov terjatev. Pri tem je treba upoštevati, da je že leta 1931. izplačal 624 milijonov Din, lani v I. četrtletju (pred uredbo) pa 250 mil i ionov. Na breme rezerv je banka lani izvršHa odpise za 23.1 milijona Din. Upravni stroški 60 se lani zmanjšali za 12.5 milijona Din in bodo letos po možnosti Se reducirani. Opuščene so bile 4 podružnice, nekatere nadaljnje pa bodo opuščene letes. -,Za vinsko razstavo s sejmom t Dolnji Lendavi, ki bo v nedeljo 7. t. m., vlada veliko zanimanje. Prijavljenih je nad 100 vzorcev predvsem iz lendavskih goric, nekaj pa trdi iz Medmurja. Pričakuje ee, da bo razstavo obiskalo tudi več tujcev, ki se zanimajo za lendavska vina. Ministrstvo za kmetijstvo bo dalo za prireditev razstave podporo, iz katere se bodo razdelile razsiav-Ijalcem najboljših vin nagrade v vinogradniškem in kletarskem orodju in diplome. — Š«ica nadalje oddaja zlato. Odtekanje kapitala iz Švice, ki je nastopilo po padcu dolarja, je bilo tudi v zadnji četrtini aprila prav znatno. Švicarska Narodna banka je morala oddati za 65 milijonov frankov zlata in vrh tega še za 15 milijonov frankov zlatih deviz. Zlati zaklad je nazadoval na 2385 milijonov frankov, tako da je v zadnjih 14 dneh padel za 154 milijonov frankov. Odtekanje kapitala se izraža tudi v padcu žirovnih vlog pri švicarski Narodni banki, ki 5» v zadnjem tednu nazadovale za 125 na 903 milijone frankov. Seveda pa znaša zlato kritje franka navzlic zmanjšanju zlatih rezerv se vedno 91% (v zadnjem izkazu 97*/»). = Oddaja zakupa brivafkega lokata na peronu postaje Ljubljana gl. kol. se bo vršila potom licitacije 7. junija pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. = Dobava petroleja. Dne 9. t m. se bo vršila pri komandi dravske divazijske oblasta v Ljubljani licitacija giede dobave 2400 litrov petroleja. — Dobava živil. .Dne 8. t m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v lJiu!bl'iam licitacija glede dobave 155 kg leče. 200 kg paprike, 2000 kg čebule, 800 kg kave, 200 kg čaja, 300 kg suhih sKv in 25 tisoč kilogramov masti. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t m. ponudbe glede dobave 350 koma-do v prašnic. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 850 kg železne žice, 700 komadov vijakov in 1000 kg bombaža, do 18. t. m. glede dobave okovja, šarnirjev, 7000 komadov splint, 300 komadov iopat, 50 komadov ročnih žag, 20 škatel kovinskih žag, 260 komadov krtač, 20 kg grafita, 210 kg azbestnega materijah, 10 kg čebelnega voska, 75 kg masti za parkete in kopita, 100 kg suhe modre barve, 150 kg sidol?, raznega orodja itd., do 26. t. m. pa g!^de dobave 900 kg vijakov z maticami, 350 kg železne, jeklene in medeninaste žice, 1200 kg žičnikov, 100 kg žebljev za krovno lepenko, 45 zavitkov žebljev za podkve. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 300 kg zakovic za kotle, 170 kg matičnih vijakov, 200 kg matic, 100 kg l -železa, 1000 komadov kovanih žebljev, 200 komadov kovinskih žagic, 420 kg žičnikov, 200 pol smirkovega platna, 600 kg okroglega železa, 250 kg ploščatega železa, 2«/0 kg obročnih želez in 320 kg peresnega jekla ter glede dobave raznega sanitetnega materijala. Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 2150 komadov vijakov brez matic in 2 krogličnih ležišč, do 17. t. m. pa glede dobave 1000 kg žebljev, 770 kg žičnikov, 15 kg žičnih spojk, 10.000 kg črne pločevine in 2000 kg motvoza. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 12 komadov krogličnih ležišč, naprave za rezanje plinskih ovojev, 500 kg cunj za čiščenje ter glede dobave konjskih oprem. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 300 kg motvoza in 100 komadov krtač za ribanje. Komanda pomorskega zrakoplov-stva v Divuljah sprejema do 27. t m. ponudbe glede dobave dinamometrov, manometrov itd. Dne 8. junija se bo vršila pri inženjemko-tehničnem oddelku komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave železa, železnih cevi, jekla, železnih zakovic in vijakov. Borze 4 maja. Na ljubljanski borzi sta bili danes devizi Newyork in London v skladu z zunanjimi notacijami nekoliko čvrstejši. Tudi devizi Berlin in Trst sta se nekoliko popravili. Avstrijski šilingi so v privatnem kliringu notirali 8.30 — 8.35 (v Zagrebu 8.35 zaklj., v Beograd j 8.45 zaklj.), grški boni pa 60 bili zaključeni po 41 (v Zagrebu 40 den., v Beogradu 42 den.). Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 190. Promet ie bii tudi v delnicah Narodne banke po 3600 in v delnicah Trboveljske po 150 in 155. Ofi«« Liuliljana. Amsterdam 2307.63 _ 2318.99 Beriin 1336.NO-1347 «0< po 425 — 430, banatska po 435 — 440. + Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca prijazna. Prometa je bilo 44 vagonov. Pšenica: baška, okolica Novi Sad. Som-bor, gornjebaška. srednjebaška, sremska 210—215; baška pot 212.50—217.50; gornje-banatska 207.50 — 212.50. Ječmen: baški. sremski 64/65 kg 95 — 97.50; pomladni 66'67 kg 100 — 102.50. Oves: baški, sremski, slavonski 90 — 92. Ivoruza: ba«ka in sremska 60 _ 62; za junij - julij 64 — 66; banatska 59 — 61; baška ladja Sava 62 — 64; ladja Begej 62.50 _ 64.50; slavonska 62 do 64: baška. ladja Dunav. Tisa 63 — 65. — Moka: baška, banatska *0g« in »OfTg« 350 — 360; »2« 330 — 340; »5« 310 — 320; >6« 280 — 285; i7c 175 — 185: >8« 65—67. Otrobi: baški 55 — 57.50. Fižol: baški beli 100 — lu5. -f Budimpeštanska terminska borza (4 t. m.) Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: za maj 12.17 — 12.19, za junij 12.57 — 12.5S; za oktober 11.95—11.97; koruza: za maj 6.76 — 6.80, za julij 7.21_7.22. ŽIVINA.. + živini sejem v Ljubljani. Na živinski sejem, ki se je vršil v sredo, je bilo prignanih 238 konj, 71 volov, 57 krav, 21 telet in 541 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 17 konj, 23 volov, 23 krav, 10 telet in 410 prašičkov. Dogon prašičkov je bil izredno velik. Cene so precej stalne in se gibljejo tako-le: voli L vrste 4.50—5.25 Din, n. vrste 3.50—4.50; m. vrste 3—3.50, krave debele 3—4.50, klofcasaric« 2—3, teleta 5—7 Din za kg žive teže. Klavne konje so prodajali po 300—400 Din, ostaJe pa do 4000 Din. Prašičke za rejo, 6—12 ted_ nov stare, so prodajali po 180—2z0 Din, težje tudi nekoliko dražje. + Ptujski živinski sejem. Zadnji živinski sejem je bil razmeroma zelo dobro obiskan in so se sklepale tudi živahne kupčije. Dne 2. maja je bilo prignanih 169 krav, 51 telic, 122 volov, 8 bikov in 90 konj. Cene so bile naslednje: krave 2 do 3.75 dinarja, telice 2.50 do 4.75, voli 3 do 4.50 in biJci po 2.50 do 3.50 Din za kg žive teže. Konji so se prodajali po 500 do 3.650 Din za komad. Dne 3. maia pa je bilo pripeljanih 83 prascev in 127 svinj. Prasci so se prodajali po 100 do 200 Din za komad, svinje pa po 7 do 9.50 Din za kg žive težo. Prodanih je bilo 150 prascev in 123 svini. Iz življenja in sveta JL angleški polk je imel dolgo vrsto let svojega »kozla sreče«, ki je korakal v sprevod vedno z vojaki. Zdaj je žival na veliko žalost poginila Rakete proti toči Učinkoviti zračni pretresi V Hartibergu v Avstriji se je tevršH te dni ob navzočnosti zastopnikov oblasti, zanimiv poskus z novovretniml raketami, ki Jih je skonstruiral lastnik drevesnice Herman Beyer, in sicer za uporabo proti toči. Rakete, ki so bile že dve leti. stare — od tedaj datira namreč Beyerjev poskus, so se po sprožitvi razjpočile v višini 800 m s etra. finim petkom, tako da se je videlo navzočim povsem razumljivo, da bi utegnil zračni pretres zaradi tega poka razpršiti oblake, ki prinašajo točo. TakSrrfih ritteJtov ot) ds-su poskusa pa žal ni balo na nebu. Paft pa pravijo raame občine okoli Harttoerga, ki so v neurju preizkusile Hartbergov izum, da se je izvrstno obnesei. Oblaki se pretrese jo od vsake rakete na približni povrSni kvadratnega kilometra ta namestn toče »e iz njih vsuje naliv. Seveda pa ena sama raketa ne zaleže dosti, treba jih je več. Letos jih bodo pretekusiM ob pripravnih prilikah v večjem obsegu. Tragična smrt letalca Hinklerja Te dni so pbKopau v Florenci smrtne ostanke letalca Berta Hinklerja, ki se je Ml ponesrečil na poletu čez italijanske Alpe. Slika kaže ostanke letala B&obodba m le t > O prilika icevoirtve xaiS8 Evrope« smfi tega meseca v Madridu bodo v tem mestu zbranim lepoticam na čast prirediti biko_ bozibo, kakršne sam Madrid že dolgo ni videl, Vršila se bo v novi krasni areni, ki je veljala svojih 70 milijonov denarjev, a je rabila doslej samo za eno hikoborbo. Zgradili so namreč areno s 26.000 sedeži, pozabLli so pa na zgradbo cest, ki bd držale k nji. Ta čas se prepirajo o tem. da-H bo plačala zgradbo cest mestna ctočina ali province. Novi presideist Pcmja general Oskar Benavides VSAK ie NAROČNIK »JUTRA« a dinarjev! Naga cen policijski pes V Pečuh-u ao ddcouii DOga&ti slovitega patao^Skega psa Botwja, ki so ga Ij&ndlje daleč naokoli poraiaii pod vzdevkom »Sacan bz Soimiogyja<. Ta pes, ki je bid last nekega policijskega naidiaomikia v Peuuim, kna >6-iikanake zoskige za rewkr:tije preunoogih zfločhnfltev v zadnjih desetih kth. V nekom primera, ko je nezneni zločinec itn šiil dvoboji u£iwr, je Bobi izsledi stocrtak SkafcaJ je nanuneč tako do ligo po nekem orounilkm, dokler rrso v njem iafflbriii u»-ri&ca. Ko Je stopa Bohi/je^ lastofc ▼ pokejt. > na)tki!jšev«4 detcfctiiraaki: pokiac zaseboo. T»-da tiskaj mu je Bobi solino pomagai pri delu. S avojo bistirostjo uma in »vrstnim nosom je daleč nadiflrilljjeviad vse pse-tovariša. Zaito so dali zdajj Bobiijev kožuh nagačMči, portem pa ga bodo naimestrdla v muzeju, kjer bodo razstavili tudi njegove trofeje. Teii pa ni maiho. Med njrai je 28 velikih in ma-bh zlatih svetilno, 10 potkeslov, 4 kipci, en« zšata in tri srebrne doze za ciejairfte, bodalo, vež ur in cela kopa diptom. Not Rerrrfrrantft V Anglija so odkrili Remfbrandltovo slabo, M datira po vsej priliki m L 1669, Id je bik) leto Rembranditove smrrtK Slilka je bifla svojoas last lorda Melfbouirnea. KupS jo je muzej za 28.500 fumtov. Narodna gaile-rtjja v Bdmbourgtau pa je odkrila doslej neznano dek) itafiifjanakega slulkairja Boticei-fcrja. Zvezda bo otvorfla razstavo Dosedanje razstave ▼ Amerikri wo ee običajno otrvairjaile s tem, da je pr tisnid predsednik Zedimjenuh držav na električna gumb, ki je sprožil vse stroje. Za otvoritev letošnje svetovne razstave v Chkegu pa so si Američani izmsiilri n°v trik. Na najvišjem stolpu rarzstaviišča so postavil daljnogled, ki je naravnan na zvezdo Are-fcuauis. Kadoir bo ta zvezda na dan razstava stopila v zorno polj e daljnoglede, bo sprožila bok v fotografski ceMcu Energije svetlobnega žiairka bodo takoj ojačene in bodo ii-mka in noegoveg« sin«, kaijti irkaizalo se je, da je bita speča Tnrajuilčiča ljubica sied-njepa. Hotel se je z njo oženiiitn, toda oče je nasprotoval nje^ovn žeftji. Zato se je sin doigowrifl z ma.tem.jo in sta skrifla deMioo v fcleti Tmjuplčica je živela v zaboju veS-nem od krmbn in vode. Uradna preiskava )e ogotori&a. da jS jo komaj 16 let. Uporni skof Duhovno sodišče ^rške^a paitriarh«ta ▼ Cari^raidu je obsod-k) nekega upornega škofa, ki je vdri k enemu zadmjrh posvetovanj svetega Sinoda, na trinatjest lot satno-staaske jece na gori 'Atos. Obsodba pa n< iSBvtršljiirva, ker S-^nod nima sredstev in možnosti, da bi spravil škofa na Atos. »ara pa t)ja noče rtL Neki dru^i uporni škof. ki se je skesafl in pirosil odpuščanja, je bfl suspendiran od izvrševanja svojega poklioa za mesec dm. Rofstna hfša Karla ,Marsa Narodrno-soeia-list ftne organ(izacnega vodstva zasedle rojstno hišo Karla Ma*x& ▼ Trieru. Hišo ao ck>-alerj upravtlijaila komunisti v spomin na svojega idejnega predihodenoka. NerrrSd begmicl t Egipta Egtpftska vterda je tzdaSa dovoljenje iz NermSije pobegfcam zdcavn&nsn. kom in cfcnijg&m intfek^cteja^otjrru da se smejo nastanšti v njenem podnočtjiu ter savri©-vaJtu svoj pokiše. ANEKDOTA Novi pomotedk v ptsanil bna zato riatc spounin. šef ki ae mu je naveiičai pouavu ljati, kaj mu je storiti, mu končno rtasve-tuje, naj ad vse va&ne stvari vendar zabeleži na list papirja in tega položi na svojo pisalno miao. Naslednji dan zagleda šef na njegovi mM velik Met papirja. >Nu, končno!« pravi, »anladerrtč je le pnstnSal moj nasvet.< Stopi W%žje in bere: »Ptearao zapietiti toCno oh 6.< Vsak dm ena f ^ »K,je pa ^ tirM^f Poprej sba tukaij dva mSšr»a.« »Vesbe, mmrud oesn enega podnetfL Is dva m bilo dovr4j V Berlina umetelni ogenj, na Dnnaju žične ovire wnHP^T ^^^ 'a ■ iS za stotisoče«. Na levi sliki vidimo praškega ministrskega predsednika Goringa med go-i letališču, kjer je skušala vlada z zabavo prikleniti nase pozornost radovednih množi o, . . Da ne bi se kršil mir ter izzhr&fi neredi, je dal Doitfnss ta dan zastirati vse mestne predete z žičnimi ovirami in španskimi jezdeci, ojačena pa je bila tndi varnostna služba O R T Dvom a teh v table-teirisn Ilirija : Herraes V nedeljo se bo odigral v prostorih Her-imesa na Gosposvetski cesti pri »Keršiču« v vrtnem paviljonu table teniški dvoboj »icd Ilirijo m Hermesom. Srečanje moštev it?Ji kiubov bo zelo zanimivo, kajti moči so seeio izenačene Da pa bo prireditev res prvovrstna, nam jamčijo imena igračev in ag-račic, tako Ilirije Weissbacher, Ziža, Dji_ »ovski, Deues, Dečman in Hermesa Nemec Lajoš, Horvat, Putrla, Zornada, Hočevar. Prireditev pa bo tudi v toliko pridobila na privlačnosti, ker se bo prihodnjo nedelj« odigral dvomatch Ilirija :Reka in naslednjo KermesrReka. Na ta način bomo dobili v enem izmed teh klubov neoficielne. g-s prvaka Ljubljane. Prireditev se začne točno db 9. dopoldne in se nadaljuje ob 14. do konca. Vsi prijatelji table tenis Bporta iskreno vabljeni! Jugoslavija : Švica. Za tekmo Jugoslavija : Švica, ki »e ho vršila v nedeljo <';sOrt v Ptuju. V nedeljo ob 15. se vrši ha.-ep.ska tekma med Celjem in Ptujem na ftportnerr igrišču. Sparta : Disk 8:2 (1:0). V prvenstvenem tekmovanju II. razreda je bila v ne-deijo od:grana važna tekma med šparto In domžalskim Diskom. Ker je pred krat. kim Stparta odpravila Domžale s 7:2, se je tudi to po-t pričakovala visoka zmaga ljubljanskega kluba čeprav je Disk zadnje Saše v dob ri formi in se je resno pripravil ra to važno srečanje. Tekma pa bi kmalu p:-->nesia presenečenje in le izredno slabi f^rmi Diskovega napada se mora Sparta zahvaliti da je odnesla Is Domžal dve toč-k V prvem polčasu je igra potekala precej ležemo z izmeničnimi napadi. Slab napad obeh moštev in odlična obramba sta onemogočila vsak uspeh, dokler na Disk z avtogolom dosegel vodratva za Sparto. V drugi polovici je Sparta kmalu zvišala rezultat na 2:0. Proti koncu se je Disk zna. čel, njegov napad je bil stalno pred vrati JSparte in zasluženo izravnal rezultat na 2:2. šele v zadnj: minuti je Sparta z If pim golom odločila tekmo v svojo korist Po poteku igre bi b:l rezultat lahko tudi obraten. Pri Disku opažamo, da razpolaga z dobro obrambo in slabo napadalno vrsto. Tudi to prt je bil Diskov napad do kazen-Ekega prostora odličen, pred golom pa je popolnoma odpovedal. Vsaka lepa akcija se je razblinja v nepotrebnem kombinira, rju in končala s slabem strelom na gol. Odličen je bil vratar Sparte, Diskov pa je Smel to pot slab dan. Sodil je dobro gosp. Lukežič. Korotan (Kr»nj) : jadra« (Ljubljana) (3:4). Jadran je vodil že 4:0, bil je tehnično mnogo boljši in v početku igre domačini sploh ikso prišli do žoge. Ko pa so ti v 30. minuti prvega polčasa fcabili prvi gol se je situacija na mah obrnila in so po tem domačina do konca ostali v premoči. Predtekma obeh rezerv je končala 2:0 za Korotan. Korotan je s tem zaključil prijateljske tekme ker bo nastopil sredi maja v prvenstveni borbi. Zanimanje je že danes ogromno in bo pose t občinstva re. korden NOgOmet v Tržiču. Proglo nedeljo se je vršila v Tržiču nogometna tekma med SK Svobodo. Tržič in SK Sokol iz Radovljice. Potek igre je bil vseskozi zanimiv in napet. Zmagala je Svoboda 3:2. SS Laško : SK Krš^o. Nedeljska po-6kiss)Tia tok m a SK Krškega pred vstopom v JNS je izpadla v prid SK Laško 5 : 2 Igra je bila vseskozi ostra in zanimiva. Sodil je g. Marusig iz Sevnice. S to tekmo je bilo o tvori eno klubovo igrišče v Krškem. Občni zbor Olimpa v Celju v nedeljo 30. apriila je bil dobro obiskan. Na predlog predsednike g. Svetika je bilo sklenjeno, da se bo vršil 26. t. m. izreden občni zbor Olimpa, na katerem bodo podana poročila o klubovem delovanju. Od izrednega občnega zbora je bil izvoljen za predsednika g. Svetek. za tajnika g. Haberl in za blagajnika g. Boben Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov pri LNP. Delegirajo se td-le sodniki: v Ljubljani igrišče Hitri je predteikma ob 14. Ramovš, Ilirija : Železničar ob 15.30 Dofeiiar, v T r bo v! ju igrišče Amaterja: Amater : Retje ob 10. Lukežič, v Celju igrišče Atletikov: Jugoslavija r Laško ob 15.30 Peva.lek Sodnik z« prvenstveno tekmo Slovan : Grafika se bo delegiral naknadno. Krt stranska sodnika pri tekm Ilirija : Železničar se delegirate Pfumdnar in Mao-dič. Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov pri MO LNP v Trbovljah. Za prvenstveno tekmo Retie : Amater 7. t m. ob poi 9. na igrišču Amaterja je določen g. Rajtmajer Mirko. Službene objave LHP. (Seja upravnega odbora dne 3. maja 1933). V nedeljo 7. maja se igrajo te-le prvenstvene tekme: Bratstvo :Ilirija na Jesenicah in Ptuj:Celje v Ptuju. Celje se brzojavno poziva, da pri_ javi tekmo. Stroški brzojava gredo v breme Celja. Ako Celje ne prijavi tekme pravočasno, se mu prepo/e nastop v Ptuju, tekma pa se verificira par for-fait za Ptuj. Na prošnjo Bratstva se preloži prv. tekma CŠK : Bratstvo na 21 maja. Verificira se par for-fait tekma Celje :Korotan s 6:0, tekma CŠK:Ptuj pa z rezultatom 4:3 (1:0) za Ptuj. Na dopise ČŠK in Ptuja, ki so v zvezi z prv. tekmo med omenjenima kluboma dne 30. srp ril a se odgo_ vori s posebnimi dopisi. ČŠK se poziva, da predloži v smislu okrožnice, katero je nedavno prejel, obračun prven. tekme ČŠK: Ptuj z vsemi originalnimi prilogami u. o. na vpogled. Ob tej prilini se pozivajo vsi klubi, da skrbijo za zadostno rediteljsko službo pri vseh javnih, zlasti pa prvenstvenih tekmah, ker bo u. o. v primeru ponavljajočih se neredov na igriščih, primoran pošiljati k vsem zunanjim tekmam svoje delegate za katere bodo morali kriti vse stroške klubi, ki imajo režijo tekme. Za TKD Atena se čita s pravico nastopa dne 11. maja Bizjak Pina. Za nedeljske tekme se delegirajo tiJe sodniki: g. Volčini za tekmo Bratstvo :Ilirija. ki se vrši dopoldne ob 11. na igrišču Bratstva; g. Zupan za tekmo Ptuj:Celje v Ptuju. Ptuj naj javi podsavezu do sobote opoldne, ob kateri uri se vrši tekma. Isto naj javi tudi Celju. Razpored prvenstvenih tekem za bodoče nedelje je: 14. maja Bratstvo:Atena. Celje: ČŠK, Ilirija :Ptuj; 21. maja ČŠK:Bratstvo. Ptui:Atena. Ilirija:Celje; 25. maja Atena: Ilirija, ČŠK-.Korotan Ptuj: Bratstvo; 28. maja čŠK:Atena, Korotan:Bratstvo; 4. junija Korotan:Atena: 5 junija Atena:Ce!je. Medklubske kolesarske dirke kolesarskega in motociklističnega društva »Save« v Ljubljani bodo 7. t. m. točno ob pol 15. na krožni progi Vnanje gorice _ Brezovica-Log - Vnanje gorice Start in cilj je v V nanj: h goricah pri gostilni Valentin Er-bežnik. Novinci 1 krog 14 km, juniorji 2 kroga 28 km, glavna skupina 2 kroga 28 km, damska skupina 4 km. Pravico starta imajo dirkač' vseh klubov Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije. Prijavnine ni. Nfl motoci,clistične dirke za jugosloven-sko prvenstvo 7. t. m. v Zagrebu bo vozil avtobus direktno i z Tržiča ob 4.30, iz Kra. nja ob 5., iz Ljubljane ob 6. izpred kavarne »Evrcpa« v Zagreb na dirkališče. Povratek iz Zagreba ob 20. Avtobus vozi le, ako se prijavi do sobote do 11. dopoldne 24 udeležencev in 4 dijaki za polovično vožnjo. Cena za osebo bo 110 Din tja in nazaj. Prijave sprejema avtopodjetje Pepi Goričan, Tržič; za Ljubljančane A. Goreč, palaa Ljubljanske kreditne banke. MK Ilirija, sekcija Kranj, siporoča, da bo o priliki motociklističnih dirk IHMK v Zagrebu v nedeljo 7. t. m. vozil avtobus iz Kranja, oziroma Ljubljane če se prijavi zadostno število udeležencev. Cena v Za_ greb in nazaj Din 100 Odhod iz Kranja ob 4. zjutraj, iz Ljubljane ob 5. izpred kavarne »Evropa«. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se takoj prijavi na naslov: Ivan Rekar, Kranj, oziroma na tajništvo MK Ilirija v Ljubljani. Miklošičeva 15. ASK PrimOTje (nogometna sekcija). Danes od 16. naprej strogo obvezen trening za prvo skupino. Trening se vrši ob vsa_ kem vremenu. Hermesova kolesarska Sekcija ima dre-vi ob 20. odborovo sejo pri Beliču. TSK Slovan. Drevi ob 19.30 v lovski sobi pri Sokolu članski sestanek, katerega se morajo brezpogojno udeležiti vsi igralci I. in rezervnega moštva ter Lumbar I,, n. in Volkar. SK Jadran. Drevi ob 20. sestanek pri g. Oblaku. Pred konjušnico. SK Panonija, Zg. Šiška. Jutri ob 20. bo sestanek pri Zajcu Udeležba vseh članov strogo obvezna, vabijo se tudi novi člani. Pripravljalni odbor. Akademija mladinskega odseka Soko-la I. gotovo zasluži, da jo poseti vsak, kdor 8e zanima za napredek mladine. Bo pa v nedeljo ob 15. v veliki dvorani na Taboru. Nastopili bodo moški in ženski oddelki dece in naraščaja z zelo zanimivimi točkami. Občinstvo bodo gotovo zadivili plesi naraščaja, kakor tudi deklamacije in recitacije v zboru, ilramatski prizor naraščaja in ljubki odrski nastopi dece. Na sporedu so tudi g-lasbene točke, katere bo izvajal dijaški orkesteT. Celotni spored bo objavljen v soboto. Starši in prijatelji mladine, pridite, da boste videli, kaj zmore naša mladina, in prepričali se boste o vzgojnem delu v sokolski telovadnici. Po sporedu bo prijetna zabava s tombolo! Glasbeno.dramatični večer škofjeloškega Sokola na belo nedeljo je pokazal, da je društveno kulturno stremljenje na lepi višini. Prireditev je otvoril društveni moški zbor, ki goj. pod vodstvom br. Franceta Adamiča pesem z veliko vztrajnostjo, lju_ beznijo in veseljem. Zapeli so Hr. Volariče-vo »čolrničku«, Adamičevo »Serenado« s samospevom br. St. šinka in narodno koro-šfco »Sem se rajtov ženit«. Zegovi recitaciji Župančičevih »Kvartopdrcev« je sledil nastop s. Macakove, ki je prednaša-la na glasovrju Sisztovo II. rapsodijo, potem je nasitop'1 prav posrečeno br. Planta-rič s čelom in nam zaigral Gollermannovo »R.omanco« in Nolckov »Bourrše-r. Po odmoru je deklamiral najpreje Dominik Bizjak Župančičevo »Kovaško«, nakar so zapeli pevci Križkovsfcega »Utopljenko«, Sončevo »Na srčku bolan« in Adamičevo »Molitev«. Samozavestnemu nastopu br. Lesja- Proda se po ugodni ceni osebni štiri- sedežni AVTO znamke »Fiat» Torino. Poizve se v trgovini Krekov trg štev. 11. 6073 tfjeraga »Trubadurja«, je sledila za zaključek dramatična acena iz opere »Prodana nevesta« Z zanosom, upeto ki ambiciozno sta pela br. Zega in Poljanec. Vsi nastopajoči so bili deležni viharnega aplavza, zlasti s. Macakova, ki je budi z veliko nesebičnostjo spremljala vse soliste na g!a~ aovirju. Spored je končal v dobri poldrugi uri in so odnesli udeleženci najboljše vtise. Dramski odsek Sokola v Starem trgu pri Rakeku je vprizorM preteklo nedeljo Nova-čanovo dramo »Veleja«. Vprizoritev je bila tako v morakiem kakor v gmotnem oziru na višlcu. Igralci so se oprijeli dela z Dju-bez-nijo ter položili vanj mnogo truda in požrtvovalnosti. Nikakor niso iskali zato hvale im odobravanja, v zadoščemie jim je bi,la po'na dvorana. Kot golo dejstvo pa je potrebno pribiti, da nekateri (flani Sokoli niso ime-li to-liko časa, da bi se prireditve u-deležili, čeprav je znano, da z delom n-iti ob del a vm iikih niso preveč cb!ožepo-red bo zelo pester in bo obsegal točke so-kolskega mladinskega in sokolskega pevskega zbora, deklamacijo, predavanje in nastope lutkovnega gledališča, sokolskega orkestra in dramskega odseka. Posamezne edinice hočejo pokazati sadove svojega prosvetnega dela, zato pričakujemo obisk od sosednih bratskih društev in čet, posebno pa od Ljutomerčanov. S tem, da se udeležite naše prosvetne proslave, pokažete zanimanje za sokoisko prosvetno delo. Začetek točno ob pol 16. Iz življenja na dežel? Iz Tržiča S— Razstava obrtuo-nadaljevalne gole je obnovila letos prav posebno zanimanje. Odprta je bila od 9. do 18. ure in je bilo ves čas dosti obiskovalcev. Razstavo je otvoiril ob navzočnosti 46 vajencev in va-jenk raviia/tei.ij Lajovic z lep ioni besedam i o povzidigii obrtnega stanu. G. Primožič jc m z de lil osem nagrad med najboljše vajeui-ce_ ki so kazalii ves «ts učne dobe največ veselja in sposobnosti. V ponedeljek so se razdelila odihodna spričevala. Uorai uspehi so prav dobri, od 46 jc dovršilo razre>de 36 vajencev, torej 77 odst č— Praznik dela je bij v Tribču miren m d*>9tojen. Na predvečer je bila ustanovljena podinuižmica NSZ, k.i bo. to nam jamčijo imena izvoljenih, tudi lepo napredovala. Tržiško narodno zavedno delavstvo naj se nove srrokovne organizacije oklene z vso tjapjino in uspehi nc bodo izostali. Iz Zagorja z— Zdravstvena predavanja, Marca je bil imenovan za banovinskega zdravnika za Zagorje dr. Slavko Gram, namesto prezaposlenega, za okraj zelo zaslužnega dr. Tomo Zamika. Da se zaveda težke naloge v okraju, ki je zaradi težikih sociataih ne-prilik izpostavljen vsakojakim obolenjem, je pokaral s tem, da je v okolju ZKD organiziral niz desetih predavanj o zdravju in bolezni. Doslej sta se v veliki dvorani Sokolskega doma vršili že dve .predavanji s skjoptičnima slikami Obisk je bil obakrat nepričakovano številen. Opozarjamo na ta predavanja, ki so ob sredah, .začetek točno ob pol 20. G. predavatelj se s poljudno besedo dotika najzanimivejših pojavov zagonetnega človeškega ustroja z vidika najnovejših znanstvenih dognaruj. Vstop je brezplačen. z— Obrtniške težnje. Zaradi majhnega zaslužka delavstva preživljajo tudi obrtniki hude čase. Na zadnjem obrtniškem sestanku v topliišlkj šoli so razpravljali o svojih težavah ter prejeli soglasno to-le resolucijo: 1. Kmečku moratorij je za obrtništvo škodlljjv, zaradi tega zahteva obrtništvo prisilno znižanje obrestne mere v splošnem in pocenitev kreditov pri Zanatski banki: 2. da se obdavči obrtnik od svojega eksistenčnega mirni murna od 12.000 Din letno naprej, ker potrebuje vsak obrtnik mesečno najmanj 10G0 Din za svojo družino. z— Obdarovanje revnih otrok z živili. Vodstvo topliške šo'e je razdelilo med 3S najrevnejših otrok večje količine živii, ki jih je po posredovanju ge. Zorkičeve iz Trbovelj naklonilo »Podporno društvo« v Maribora. Plemenitim darovalcem topla zahvala. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolsikem d^rnu bo predvajni! danes ob 20.15 in v nedeljo ob 18. in 20.15 zvočni film »Porodno potovanje v treh«. V glavni vlooi Brigata Helmo- ' va. Predigra zvočna tednik. Iz Ptuja J— Popravila na lesenem mostu pri Bor. j lu, ki reže Haloze s ptujsko ravnino, so r ! polnem teku. izmenjale se bodo lesene plošče, pa tudi beton se bo izboljšal Najbrže bodo dela končana do konca maja. J_ Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedeljo ob pol 19. in pol 21. zvočni film »Ženin greh« s Svetislavom Petrovičem. Dodatek Foxov tednik. j— Dijaki ptujske gimnazije uprizore 5. t. m. ob 20. in 7. t. m. ob 15. Kreftovo dramo >Ce!jski grofje«. Drama realistično prikazuje borbe med propadajočim srednjeveškim plimstvom in na novo se porajajočim pravičnejšim družabnim slojem, mladim meščanstvom. LAVEKCA. Sofaofciha fete ponori mm apOo&no željo Gangiovo dramo »Sio« 7. tega meseca ob 14. po prihodu pofmAdacsike-ga vi.tka. Znižana vstopnina 6, 4 m 2 Din. Začetesk bo zaradi teg« tako zgode«, ker bo imelo gasilno društvo ob 16. drušuveno veselico. Nadejamo se, da nae pri repri-Zi gotovo ob ščejo sestre in bratje m«ski upravitelj; podpredsednik dr. Fedran Gregor, zdravnik, tai-nnca dr. Pehanijeva Nada, soproga notarja; biagainica dr. Lirbetzova Viiktorija, soproga živinozdravnika; odborniki: dr. Močnik Janez, sodni svetnik; Dolenc Franc, trgovec; Turk Franc, odvetniški uradnik. V nadzornem odboru so: Benedičič Janez, šolski upravitelj v pokoju; Zupančič Mirko, poštar; Sinčič Rafael, lastnik avtomo-Vkega podj etj a. Repertoarji LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20. uri. P»?tek, 5.: Zaprto. Sobota, 6.: Dame z zelenimi klobuki. D. Nedelja, 7.: Izpreobrnitev FerdiSe Pištore. Izven. Znižane cene. OPERA Začetek ob 30. ari. Petek, 5.: Koštana. A. Sobota. 6.: Pri treh mladenkah. Znatno nnr žane cene od 30 Din navzdoL Izven. Nedelja, 7.: Sameon in Palila. Izven. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. Sredi prihodnjega tedna bo premiera Frankove drame »Kari m Ana< ▼ režiji g. Cirila Debevca. Dejanje drame »Kari in Ana« sloni na vojnih in povojnih dogodkih ter obravnava usodo zakonskega življenja Glavne 'jloge igrajo ga. SaTifeva in gdč. Boltarjeva ter gg. Debe»vee in Jan. Operetni predstava tb mata« mfSanfTi eenah od 80 Din navzdol bo jutri sveder. Peli bodo opereto >Pri treh mladenkah«, ki fe teredDo priljubljena in znana po ljubki vsebini, polna komičnih zapletljajev in prelepih melodij nesmrtnega Srhuberta. Opozarjamo. da 90 za to predstavo cene od 30 Din navzdol, tako je obisk prijetne in obilo razvedrila nudeče predstave pač vsakomur omogočen. Uprava Narodnega gledališča vljudno prosi p. n. abonente, da poravnajo abonma za tekočo sezono. »Samson in Dalila«; delo slavnega francoskega skladatelja Saint - Saenea, bodo peli v nedeljo zvečer. Predstava je izvrstna, posamezne uloge odlično podane. Kritika in publika je to delo sprejela z velikim priznanjem. Za nedeljsko uprizoritev veljajo znatno znižane cene od 30 Din navzdol. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 6.: Ljubezen v treh. ★ Izvrstna komedija »Ljubezen v treh« se bo igrala to soboto tretjič v sezoni. Fin humor in izredno zabavne situacije prevevajo vso igro, da se posetniki imenitno zabava-jv. Komedija je zgrajena na zelo zanimivih zapletljajih ter doseže višek v tretjem dajanju. Izvrstne kreacije so ustvarili vsi igralci. Kdor ljubi dobro zabavo in humor, naj poseti predstavo. — Vstopnice bodo jutri od 10. do 12. in od 15. do 17. pri gledališki blagajni ▼ L nadstropju Mestnega doma. Poselite! MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, S.: Zaprto Sobota, 6.: Mornar. A. Premiera. Nedelja, 7.: Friderika. Znižane oeoe. Zadnjič. ★ Zadaja letoinja premiera. Za zaklfjček sezone bo jutri premiera poljske komedije »Mornar«. Je zelo zanimiva ter so jo samo na varšavskih gledališčih izvajali nad »tokrat Mariborsko premiere, prvo ▼ naši državi, pripravlja refiser H. Tomašič. Pred premiere bo predaval o poljski književnosti g. prof. dr. Rudolf Mole, odličen poznav«-telj poljske literature m predsednik Društva prijateljev poljskega naroda. Leharjeva apereta »Priderika«, eno najlepših del novejSe operetne produkcije, ki ga odlikuje krasna, povsem operna glasba ter je ob za^tku letošnje sezone doeegVo pri nas popoln uspeh, se uprizori v nedeljo ob 20. zadnjič v seaonu Veljajo mižane oene. i vljudno naznanjam, da sem izstopil kot družabnik trgovine! ČESKUTI & ZAJC „POD VELBOM" v ljubljani, stari trg S 6* MAJA PA OTVORIM lastno trgovino pod imenom »PRI ZAJČKU« NA NABREŽJU 20, SEFT. ŠTEV. t POLEG TBOMOSTOVJA (Kreedja) Zahvaljujem se Vam ca Izkazano zaupanje tekom dolgih let In prosim, da mi ohranite svojo naklonjenost še ▼ naprej ter me ob prvi priliki poseti ta v novem lokalu. Kakor »Pod vel bom« bom tudi ▼ lastni trgovini imel na zalogi vsakovrstno blago za moške in ženske obleke, akratka — vso v manufakturno in modno stroko spadajočo robo ▼ najboljši kvaliteti in konkurenčni ceni V pričakovanju c. odziva Vas obenem prosim, da o tej izpremembi obvestite tudi svoje prijatelje in znance, pri katerih me izvolite priporočiti. Z odličnim spoštovanjem JOŠKO ZAJC* • 1 V. ; ' ' ' ZAHVALA Ob težki izgubi, ki nas Je zadela s smrtjo našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda MIHAELA KOSMAČA ZVANICNIKA V POKOJU nas veže dolžnost, da se zahvalimo za vse številne ustmene in pismene izraze sočutja. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. prlmariju dr. Jenku, g. načelniku dr. Vončini, g. banskemu svetniku Senekoviču, sekretarju Novaku in vsem darovalcem krasnega cvetja in venoev, stanovskim kolegom in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 6. t. m. ob uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra. LJubljana, dne 4. maja 1083. Žalujoče rodbine: KOSMAČ, BRATOVŽ, ING. BRICELJ. + Globoko sklonjeni pod težkim udarcem, ki je tako nepričakovano zadel našo obitelj, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočnemu v Njegovi neskončni previdnosti dopadlo poklicati v nežni mladosti v zbor Svojih krilatcev našega nad vse ljubljenega sinčka in bratca ^rctne&a Savni&a Pogreb našega ljubljenčka se bo vršil iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče v petek, dne 5. t. m. ob 5. uri. Zrušeni nad bridko usodo prosimo tihega sožalja. Kranj, dne 4. maja 1933. 6072 Mamica, bratec In sestrica, stara mamica In vse ostalo sorodstvo. fttel, 5. T. 9S3 O R T Dvomatch v table-terrisn Ilirija : Hermes V nedelje se bo odigraj v prostorih Her-tnaesa na Gosposvetski cesti pri »Keršiču« >* vrtnem paviljonu table teniški dvoboj »aed Ilirijo «1 Hermesom. Srečanje moštev teii klubov bo zelo zanimivo, kajti moči so aelo izenačene Da pa bo prireditev res prvovrstna, najn jamčijo imena igTačev m %rao:c, tako Ilirije Weissbacher, žiža, Dji_ »ovski, Denes, Dečman in Hermesa Nemec 3-ajoš, Horvat, Putrle, Zornada, Hočevar. Prireditev pa bo tudi v toliko pridobila na privlačnosti, ker se bo prihodnjo nedeljo odigral dvomatch Ilirija :Reka in na-Blednjo Hermes:Reka. Na ta način bomo dobili v enena izmed teh klubov neoficielne. g-a prvaka Ljubljane. Prireditev se začne tcCno ob 9. dopoicne in se nadaljuje ob 14. do konca. Vsi prijatelji table tenis eporta iskreno vabljeni! Jugoslavija : Švica. Za tekmo Jugo-^«vija : Švica, ki se bo vršila v nedeljo v Guriihu, so včeraj odpotovali tri-k naši vgvad : Gla&er, Tošič, Lukič, Arsemjevič, Lectuner, Alairusič, Tirnanič, B. Marfla.novič. H ttrec, Vujadinovič. Zečevič, rezerve Spa-«č, dr. Ivkovič, Gayer, Kokotovič in Kragč. Prim<*rje: Vojvodina, Za prihodnjo nedelj' določena ligi r a tekma Primorje: Vojvodina v Novem Sad'i je po brzojavnem spo-roiilu JNS odg od ena na poznejši termin. Prihodnjo tešemo Igra Primorje 14. t. m. proti ESK v Ljubljani. Amater : Retje. V nedeljo bo igra'! Amater predzadnjo prvenstveno tekmo s pre-ee* dobrim tehnianiir moštvom iriladega, a^^nega Retja. Tekma obeta bit; zanimiva, ker bosta obe moštvi deloma spremenjeni. Zaradi popoldan sike prireditve »švejka« bo tiekma ob 10. s predtekuno obeh rezerv «a igrišču Arrraterja. Prijatelji športa vljudno vabljeni. Občinstvo naj ne postaja okrog golove mreže, upošteva in posluša fflaj reditelje, da bo odslej vsaka tekma v «edu. Ceiiskl nogomet V nedeijo ob 15-30 bo ea igrišču pri »iSkalmi kleti« prvenstvena Zelema med Jugoslavijo in Laškim. Igra bo gotovo zanimiva, ker bo nastopila Jugoste-viča v rzg>remen>jeni postavi, pa tudi Laško, fa je letos p okazalo 'e-p napredek, bo gotovo skušajo doseči časten rezultat S K Jugoslavija v CeLlu bo priredila 14. t m. društven izlet na Šmohor. Zbirališče ob 7.30 ziutraj pri kapucinskem mostu v Cdtju, povrat-ek pa ob 20. Pojasnila daj« g. Ivan Kozllč, brivski mojster v Vodnikovi ulici. Na Stmohorjiu bo poleg dnig:h zabav tiud« nogometna iekma med old-bovs in novinci, starimi nad 30 let. Toniškj turnir v Celju. V nedeljo ob 8. zjutraj se bo pričel na teniškem igrišču rr; e\>«i.2elj«iki cerkvi teniški turnir med SSK M. riborom i/n teniško sekcijo Smučarskega kluba v Celju. V primeru slabega r^ena bo turnir preložen na 14. t. m. • .:; rt v Ptuju. V nedeljo ob 15. se vrši bazenska tekma med Celjem in Ptujem na Športnem igrišču. Spai-ta : Disk 8:2 (1:0). V prvenstvenem tekmovanju II. razreda je bila v nedeljo odigrana važna tekma med šparto In domžalskim Diskom. Ker je pred krat. k:rn S.oarla odpravila Domžale s 7:2, se je tudi to pot pričakovala visoka zmaga ljubljanskega klruba, čeprav je Disk zadnje čase v dobri formi in se je resno pripravil ta to važno srečanje. Takma pa bi kmalu ponesla presenečenje in le izredno slabi formi Diskovega napada se mora Sparta Eahvaliti, da je odnesla Domžal dve toč-fc . V prvem polčasu je igra potekala precej ležemo z izmeničnimi napadi. Slab napad obeh moštev in odlična obramba sta onemogočila vsak uspeh, dokler ni Disk z avtog-olom dosegel vodstva za Sparto. V drug-: polovici je Sparta kmalu zvišala rezultat na 2:0. Proti koncu se je Disk znašel, njegov napad je bil stalno pred vrati Sparte in zasluženo izravnal rezultat na 2:2. šele v zadnji minuti je Sparta z lepim golom odločila tekmo v svojo korist Po poteku igre bi bil rezultat lahko tudi obraten. Pri Disku opažamo, da razpolaga z dobro obrambo in slabo napadalno vrsto. Tudi to pet je bil Diskov napad do kazenskega prostora odličen, pred golom pa je popolnoma odpovedal. Vsaka lepa akcija ee je raablin ia v nepotrebnem kombinira. rju in končala s slabem Ptrelom na gol. Odličen je bil vratar Sparte, Diskov pa je Imel to pot slab dan. Sodil je dobro gosp. Lukežič. Korotan (Kranj) : jadra« (Ljubljana) 5:4 (3:4). Jadran je vodil že 4:0, bil je tehnično mnogo boljši in v početku igre domačini sploh niso prišli do žoge. Ko pa fo ti v 30. minuti prvega polčasa Zabili prvi gol se je situacija na mah obrnila in »o po tem domačini do konca ostali v premoči. Predtekma obeh rezerv je končala 2:0 7.a Korotan. Korotan je s tem zaključil prijateljske tekme, ker bo nastopil sredi maja v prvenstveni borbi. Zanimanje je že danes ogromno in bo poset občinstva re_ korden vogOnrM-t v TrMčn. Proglo nedeljo se je vršila v Tržiču nogometna tekma med SK Svobodo. Tržič, in SK Sokol iz Radovljice. Potek igre je bil vseskozi zanimiv in napet. Omagala je Svoboda 3:2. SK Laško : SK Krgk0. Nedeljska poskusna tekma SK Krškega pred vstopom v JNS je izpadla v prid SK Laško 5 : 2 Igra je bila vseskozi ostre in zanimava. S°di'l je g. Marus:g iz Sevn.ce. S to tekmo je bilo o t vonj eno kiubovo igrišče v Krškem. Občni zbor Olimpu v Celju v nedeljo 30. aprila je bil dobro obiskan. Na predlog predsednika g. S ve tka je bilo sklenjeno, da se bo vršil 26. t. m. izreden občni zbor Olimpa, na katerem bodo podana poročila o klubovem delovanju. Od izrednega občnega zbora jp bil izvoljen za predsednika g. Svetek. za tajnika g. Haberl in za blagajnika g. Boben Službeno iz odbora za delegiranje sodnikov pri LNP. Delegirajo se ti-le sodniki: v Ljubljani igrišče Ilirije predtekma ob 14. Ramovš, II rija : Železničar ob 15 30 Dolinar, v Trbovlju igrišče Amaterja: Amater : Retje ob 10. Lukežič, v Celju igrišče A tleti kov: Jugoslavija : Laško ob 15.30 Pevalek Sodnik z« prvenstveno tekmo Slo-vnn : Grafika se bo delegiral naknadno. Krt stranska sodnik« pri tekm Ilirija : Železničar se delegirata Pfumdner ia Mao-dič. Slnžbeno Iz odbora za delegiranje Sodnikov pri MO LNP v Trbovljah. Za prvenstveno tekmo Retje : Amater 7. t m. ob po>l 9. na igrišču Amaterja je določen g. Ra.itmajer Mirko, Službene objave LHP. (Seja upravnega odbora dne 3. maja 1933). V nedeljo 7. maja se igrajo te-le prvenstvene tekme: Bratstvo :Ilirija na Jesenicah in Ptuj:Celje v Ptuju. Celje se brzojavno poziva, da pri. javi tekmo. Stroški brzojava gredo v breme Celja. Ako Celje ne prijavi tekme pravočasno, se mu prepo/e nastop v Ptuju, tekma pa se verificira par for-fait za Ptuj. Na prošnje Bratstva se preloži prv. tekma CŠK : Bratstvo na 21 maja. Verificira se par for-fait tekma Celje :Korotan s 6:0. tekma CšK:Ptuj pa z rezultatom 4:3 (1:0) za Ptuj. Na dopise CšK in Ptuja, ki so v zvezi z prv. tekmo med omenjenima kluboma dne 30. aprila se odgo_ vori s posebnimi dopisi. CŠK se poziva, da predloži v smislu okrožnice, katero je nedavno prejel, obračun prven. tekme CŠK: Ptuj z vsemi originalnimi prilogami u. o. na vpogled. Ob tej priliKi se pozivajo vsi klubi, da skrbijo za zadostno rediteljsko službo pri vseh javnih, zlasti pa prvenstvenih tekmah, ker bo u. o. v primeru ponavljajočih se neredov na igriščih, primoran pošiljati k vsem ziunanjim tekmam svoje delegate za katere bodo morali kriti vse stroške klubi, ki imajo režijo tekme. Za TKD Atena se čita s pravico nastopa dne 11. maja Bizjak Pina. Za nedeljske tekme se delegirajo tiJe sodniki: g. Volčini za tekmo Bratstvo :Ilirija. ki se vrši dopoldne ob 11. na igrišču Bratstva; g. Zupan za tekmo Ptuj:Celje v Ptuju. Ptuj naj javi podsavezu do sobote opoldne, ob kateri uri se vrši tekma. Isto naj javi tudi Celju. Razpored prvenstvenih tekem za bodoče nedelje je: 14. maja Bratstvo Atena. Celje: CŠK, Ilirija:Ptuj; 21. maia CšK:Bratstvo. Ptuj:Atena. Ilirija:Celje: 25. maja Atena: Ilirija, CŠK-.Korotan, Ptuj: Bratstvo; 28. maja CŠK:Atena, Korotan:Bratstvo; 4. junija Korotan:Atena: 5 junija At.ena:Ce!je. Medklubske kolesarske dirke kolesarskega in motociklističnega društva »Save« v Ljubljani bodo 7. t. m. točno ob pol 15. na krožni progi Vnanje gorice _ Brezovica-Log - Vnanje gorice Start in cilj je v Vnanjih goricah pri gostilni Valentin Er-bežnik. Novinci 1 krog 14 km, juniorji 2 kroga 28 km. glavna skupina 2 kroga 28 km, damska skupina 4 km. Pravico starta imajo dirkač1 vseh klubov Koturaškega s a ve za kraljevine Jugoslavije. Pri javnine ni. Na motocikjistične dirl^e za jugosloven-sko prvenstvo 7. t. m. v Zagrebu bo vozil avtobus direktno iz Tržiča ob 4.30, iz Kra_ nja ob 5., iz Ljubljane ob 6. izpred kavarne »Evrcpa« v Zagreb na dirkališče. Po-vratek iz Zagreba ob 20. Avtobus vozi le, ako se prijavi do sobote do 11. dopoldne 24 udeležencev in 4 dijaki za polovično vožnjo. Cena za osebo bo 110 Din tja in nazaj. Prijave sprejema avtopodjetje Pepi Goričan. Tržič; za Ljubljančane A. Goreč, pala.a Ljubljanske kreditne banke. >IK Ilirija, sekcija Kranj, sporoča, da bo o priliki motociklističnih dirk IHMK v Zagrebu v nedeljo 7. t. m. vozil avtobus iz Kranja, oziroma Ljiibljane, če se prijavi zadostno število udeležencev. Cena v Za_ greb in nazaj Din 100 Odhod iz Kranja ob 4. zjutraj, iz Ljubljane ob 5. izpred kavarne »Evropa«. Kdor se želi udeležiti izleta, naj se takoj prijavi na naslov: Ivan Rekar, Kranj, oziroma na tajništvo MK rtirija v Ljubljani, Miklošičeva 15. ASK PrirnOrje (nogometna sekcija). Da nes od 16. naprej strogo obvezen trening za prvo skupino. Trening se vrši ob vsa_ kem vremenu. Hermesova kolesarska sekcija ima dre-vi ob 20. odborovo sejo pri Beliču. TSK Slovan. Drevi ob 19.30 v lovski sobi pri Sokolu članski sestanek, katerega se morajo brezpogojno udeležiti vsi igralci I. in rezervnega moštva ter Lumbar I., H. in Volkar. SK Jadran. Drevi ob 20. sestanek pri g. Oblaku. Pred konjušnico. SK pa«onija, Zg. šiš^a. Jutri ob 20. bo sestanek pri Zajcu Udeležba vseh članov strogo obvezna, vabijo se tudi novi člani. Pripravljalni cdbor. Akademija mladinskega odseka Sokola I. gotovo zasluži, da jo poseti vsakf kdor sc zanima za napredek mladine. Bo pa v nedeljo ob 15. v veliki dvorani na Taboru. Nastopili bodo moški in ženski oddelki dece in naraščaja z zelo zanimivimi točkami. Občinstvo bodo gotovo zadivili plesi naraščaja, kakor tudi deklamacije in recitacije v zboru, dramatski prizor naraščaja in ljubki odrski nastopi dece. Na sporedu so tudi glasbene točke, katere bo izvajal dijaški orkester. Celotni spored bo objavljen v soboto. Starši in prijatelji mladine, pridite, da boste videli, kaj zmore naša mladina, in prepričali se boste o vzgojnem delu v sokolski telovadnici. Po sporedu bo prijetna zabava s tombolo! GJasfoeno.dramatični večer škofjeloškega Sokola na belo nedeljo je pokazal, da je društveno kulturno stremljenje na lepi višini. Prireditev je otvoril društveni moški zbor, ki goji pod vodstvom br. Franceta Adamiča pesem z veliko vztrajnostjo, lju_ beznijo in veseljem. Zapeli so Hr. Volariče-vo »Colmičku«, Adamičevo »Serenado« s samospevom br. St. Šinfca in narodno koroško »Sem se rajtov ženit«. Zegovi recitaciji Župančičevih »Kvartopdrcev« je sledil nastop s. Macakove, ki je prednaša-la na glasov, r ju Sisztovo II. rapsodijo, potem je nastopil prav posrečeno br. Planta-rič s čeiom in nam zaigral Gollermannovo »Romanco« iu Nolckov »Bourrče«. Po odmoru je deklamiral najipreje Dominik Bizjak Župančičevo »Kovaško«, nakar so zapeli pevci Križkovsfcega »Utopljenko«, Sončevo »Na srčlku bolan« in Adamičevo »Molitev«. Samozavestnemu nastopu br. Leeja- Prodja se po ugodni ceni osebni štiri- sedežni AVTO znamke »Fiat» Torino. Poizve se v trgovini Krekov trg štev. 11. 6073 dijevega »Trubadurja«, j« sledila za zaključek dramatična »cena iz opere »Prodana nevesta« Z zanosom, upeto in ambiciozno sta pela br. Zega in Poljanec. Vsi nastopajoči so bili deležni viharnega aplavza, zlasti s. Macakova, ki je tiidi z veliko nesebičnostjo spremljala vse soliste na gla-sovirju. Spored je končal v dobri poldrugi uri in so odnesli udeleženci najboljše vtise. Dramski odsek Sokola v Starem trgu pri Rakeku ie vprizttrM pretekk) nedeljo Nova-čanovo dramo »Veleja«. Vprizoritev je bfla tako v moralnem kakor v gmotnem oziru na višku. Igralci so se oprijeli dela z ljubeznijo ter položili vamj mnogo truda in požrtvovalnosti. Nikakor niso iskali zato hvale jn odobravanja, v zadoščenije jim ie bila po'na dvorana. Kot golo dejstvo pa je potrebno pribiti, da nekateri iflani Sokoli niso imeli toliko časa, da bi se prireditve udeležili, čeprav je znano, da z delom niti ob delavnifeh niso preveč obloženi. Med nijSmi so celo taki, k' hočejo vezati za posebno odločne nacionaliste. Pa društvo bo tisto vstopnino pač lahko prebolelo. Seveda ne mislimo delati krivice orrm bratom in sestram, ki se prireditve zaradi zadržkov res r;so mor'"' udeležiti. Sokol v Velenju uprizori v nede'jo 7. tega meseca ob 15. v Rudarskem domu Vombergerijevo dn'rn-0 v 3 dejanjih »Vrnitev«, h kateri vljudno vabimo! Sokoisko društvo H »če je priredilo 17. aprila veseloigro »Peg, srček moj«. Režijo je izvedla s. Mušičeva prav dobro ter je imela igra dober uspeh v moralnem in gmotnem ozira. Vloga Pegice je bila izvedena izborno .zadovoljivo so pa bile rešene tudi ostale vloge Obisk je bril dober. Pose. ti 1 i so nas v lepem številu člani in članice društev Slivnica in Razvanje. Izrekamo jim naji^krenejše zahvalo, naše člane pa poživimo, da se jim s posetom njihovih prireditev primerno oddolžijo. 30 letnica ljutomerskega Sokola. Sokol v Ljutomeru priredi za uvod k proslavi svoje 30 letnice v nedeljo 7. t. m. prosvetno akademijo »Jubileju zdravo!« St>o-red bo zelo pester in bo obsegal točke so-kolskega mladinskega in sokolskega pevskega zbora, deklaniacijo, predavanje in nastope lutkovnega gledališča, sokolskega orkestra in dramskega odseka. Posamezne edinice hočejo pokazati sadove svojega prosvetnega dela, zato pričakujemo obisk od sosednih bratskih društev in čet, posebno pa od Ljutomerčanov. S tem, da se udeležite naše prosvetne proslave, pokažete zanimanje za sokoisko prosvetno delo. Začetek točno ob pol 16. Iz življenja na dežel! Iz Tržiča 5— Razstava obrtuo-nadaljevalne šole je obnov.iila letos prav posebno zaniniaPri treh mladenkah«, ki i® izredno priljubljena in znana po ljubki vsebini, polna komičnih zapletljajev in prelepih melodij nesmrtnega Schuberta. Opozarjamo. da so za to predstavo ofne od 30 Din navzdol, tako je obisk prijetne in obilo razvedrila nudeče predstave pač vsakomur omogočen. Uprava Narodnega gledalilfa vljudno prosi p. n. abonente, da poravnajo abonma z& tekočo sezono. »Samson in Dalilac, delo slavnega francoskega skladatelja Saint - Saenea. bodo peli v nedeljo zvečer. Predstava je izvrstna, posamezne uloge odlično podane. Kritika in publika je to deio sprejela z velikim priznanjem. Za nedeljsko uprizoritev veljajo znatno znižane cene od 30 Din navzdol. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15. Sobota, 6.: Ljubezen v treh. Iivrstna komedija »Ljubezen t treh« se bo igrala to soboto tretjič v sezoni. Fin humor in izredno zabavne situacije prevevajo vso igro, da se posetniki imenitno zabava-jv. Komedija je zgrajena na zielo zanimivih zapletljajih ter doseže višek v tretjem d»»-ianju. izvrstne kreacije so ustvarili vsi igralci. Kdor ljubi dobro zabavo in humor, naj poseti predstavo. — Vstopnice bodo jutri od 10. do 12. in od 15. do 17. pri gledališki blagajni v L nadstropju Mestnega doma. Poseti tel MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, L: Zaprto Sobota, 6.: Mornar. A. Premiera. Nedelja, 7.: Friderika. Znižane oene. Zadnjič. ★ Zadnja letoinja premiera. Za zakljjček sezone bo jutri premiera poljske komedije »Mornar«. Je zek> zanimiva ter so jo samo na varšavskih gledališčih izvajali nad stokrat. Mariborsko premiero, prvo v naS državi, pripravlja reBser H. Tomašič. Pred premiero bo predaval o poljski književnosti g. prof. dr. Rudolf Mole, odličen poznave-telj poljske literature in predsednik Društva prijateljev poljskega naroda. Leharjeva »pereta »Friderika«, RJO najlepših del novejSe operetne produkcije, Id ga odlikuje krasna, povrni operna glasba ter je ob zadetku letošnje sezone doseglo pri nas popoln uspeh, se uprizori v nedeljo ob 20. zadnjič v sezoni. Veljajo anižane oene. vljudno naznanjam, da sem izstopil kot DRUžabnik trgovine ČEŠKUTI & ZAJC „POD VELROM" i v ljubljani, stari trg s 6. MAJA PA OTVORIM lastno trgovino pod imenom »PRI ZAJČKU« NA NABREŽJU 20. SEPT. 8TEV. 2 POLEG TEOMOSTOVJA (Kresija) Zahvaljujem se Vam za izkazano zaupanje tekom dolgih let in prosim, da mi ohranite svojo naklonjenost Se T naprej ter me ob prvi priliki poseti te v novem lokalu. Kakor »Pod vel bom« bom tudi v lastni trgovini imel na zalogi vsakovrstno blago za moške in ženske obleke, skratka — vso v manufakturno in modno stroko spadajočo robo v najboljši kvaliteti in konkurenčni ceni V pričakovanju c. odziva Vas obenem prosim, da o tej izpremembi obvestite tudi svoje prijatelje in znance, pri katerih me izvedite priporočiti. Z odličnim spoštovanjem JOŠKO ZA«JC« ZAHVALA Ob težki izgubi, ki nas Je zadela s smrtjo našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda MIHAELA KOSMAČA ZVANICNIKA V POKOJU nas veže dolžnost, da se zahvalimo za vse Številne ustmene tn pismene izraze sočutja. Posebno zahvalo smo dolžni čft. duhovščini, g. primariju dr. Jenku, g. načelniku dr. Vončini, g. banskemu svetniku Senekoviču, sekretarju Novaku in vsem darovalcem krasnega cvetja in venoev, stanovskim kolegom in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maSa zadušnica se bo brala dne 6. t. m. ob u8. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, dno 4. maja 19S3. Žalujoče rodbine: KOSMAČ, BRATOVŽ, ING. BRICELJ. fmx /•'V'.—. fcv .%■ V SV-V* », Ifa jSi***. f? : • iv. . fcr + Globoko sklonjeni pod težkim udarcem, ki je tako nepričakovano zadel našo obitelj, javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočnemu v Njegovi neskončni previdnosti dopadlo poklicati v nežni mladosti v zbor Svojih krilatcev našega nad vse ljubljenega sinčka in bratca ranetia SavntUa Pogreb našega ljubljenčka se bo vršil iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče v petek, dne 5. t m. ob 5. uri. Zrušeni nad bridko usodo prosimo tihega sožalja. ■ -,'U '». '■-/ A: Kranj, dne 4. maja 1933. 6072 Mamica, bratec In sestrica, stara mamica In vse ostalo sorodstvo. > JUTRO c gt. 103 8 Petelc, 5. T. 1SS3 W. MECKAUER: 54 Haiui išče poti Roman. Mož ji položi rdko okoli pasu. >Zapoi begajo sem ter tja in ne morejo dovolj naglo ustreči vsakemu posameznemu potniku, mu pokazati njegove kabine, mu spraviit-i prtljago vanjo m poizvedeti njegovih želja za prva obed. »Gospod in gospa dr. Schroterjeva, semkaj, prosim,« se začuje stewardov glas. »Gospod doktor je naročij dve kabini, vsa.ko z dvema posteljama, izvolite.« In ste\vard odpre nizka vrata, in Lars K oster se mora sklon iti, da ne zadene z glavo, ko stopi s Helgo v eno izmed kajut. Kabini sta prelepi, belo opravljeni in oskrbljeni z vsemi udobstvi na najmanjšem prostoru. liana stoji v lahkem potnem plašču sredi kovčegov in škatel s klobuki m v prvem trentirku kar ne ve, česa bi se prej lotila. In Hans Schroter vidi aieno razburjenost tn stopi k njej, rekoč: »Pusti vse, kakor je, ljuba; če hočeš, ti najprej razkažem ladjo, da se boš čutila bolj domačo.« liana m,u položi roke na ramena: »Ti zmerom veš. kako je v meni.« de, »a jaz ne bom tebe nikoli do dna poznala. Zmerom si tuje bitje, ki je navzven moje in ki ga ljubim, ki nni je pa tudi zdaj, ko sem tvoja žena, še nekaterikrat skrivnostno.« Prijatelja sta s svojima mladima ženama na pobi v New York. Ko je Drewiftzova rodbina odobrila Helgin korak, sta se poročila oba »stri dan. Vsi trije so čutili, da spadajo neizpremenljiivo drug k dru- gemu in da fh ne more zdatf nič več ločiti JeziM, ki so sc Mi po veliki pravdi k>tiii vseh udeležencev, so jim biii zagrenili bivanje v Berlinu, in Schroter in Koster sta bila kar moči hitro obnovila svoje zveze z Newyorkom in sta se zdaj peljala na težko m odgovornosti polno, a zanmiiivo in dobro plačano delo v neki ameriški tovarni za letala. Mladi ženi sta se popolnoma strinjali s sklepom svojih mož. Helga je upala, da bo svojemu možu tudi v poklicu pomočnica. in liana se je sicer težko ločila od Lize in \Volfganga, ki sta Jd bila storila tolifko dobrega, a vabil jo je Hollywood, zakac svetovno središče filmske proizvodnje jd je bilo kot ženi doktorja Schroter.ia, ki se je prejšnje čase velilko ukvarjal s patenti za zboljšan.e zvočnega filma, na stežad odprto. Čutila je, da je njeno žčvljenje samo še Schroterjevo in da bi šla za nj:im na konec sveta. Na lepi ladoii so preživeli nekaj dobrodejnih dni blaženega irrn in oddiha. Dami sta počivali na palubi v ležalnih stolih in se razgledovali po morsiki š: rjavi, sanjarili in prerroišluevaft ter poglabljali svoje vzajemno prijateljstvo v resnih pogovorih, med tem ko sta se moža v brezkončnih pomenkih izprehajala od konca do konca ladje. liana, ki je bila to pot prvič na daljši morski vožnji, je bila od mnogoliionosti došinov vsa očarana. Soince je sijalo nanjo s svojimi topiti mi. oživljaijočimi žarki, in tiho klokotanje vode ob bokih ladje jo je navdajalo z občutkom varnosti im miru. Vsi štirje so se kmalu privadi® rahlega zibanja in nihanja ladje; nobenega izmed njih se ni kotila morska bolezen, ki navadno muči potnike. Kake štiri dni so že živelS v svojem plavajočem hotelu, ko je Helga nekega jutra vsa čila in sijoča posrkala na vrata Schroter-jevili in zaklicala: »Hitro se pripravite, gospoda! Tenis bomo igrah! Imenitno tenišče ima.m o na ladji, in Lars bo ves srečen, ko- pride iz kopeli. Zdi se mi, da ga to življenje brez športa že nekoliko dolgočasi«. Hana je hotela veselo pritrdfči, a je umolknit!a, ko se je ozrla na svojega moža. Njegove ustnice so se stiskale, njegove oči so bile oprte v tla, to globoflca guba se mn je zajedala v čelo. »Kaj ti je, Hans, ali nočeš igrati?« je prestrašena vprašala. »M te je kaj ujezilo?« Brž je zaklicala Helgi skozi vrata odgovor, ki n: bil ne »da« ne »ne«, nato pa potegnila Schroter.ru z roko po čelu. »Kan pomeni ta grda guba, Hans? Pustiva tenis, če ne maraš igra,ti, a žalosten nikar ne bedi zaradi tega.« A očividino so bile Helgin e besede mučno skalile njegovo razpoloženje. Komaj ga je pregovorila, da nista zajtrka!a v skupni obednici. ampak v kabini, kakor zmerom; zdelo se ji je. da se je hotel ogniti tega, da bi ostal z rtjo v štiri oč,. Zato ga ni vprašala ničesar več in se je naredila, kakor da bi bila takoj pozabila čudni dogodek; a skrb ji mi dala miru in težko ji je bilo ob miisli, da je pri Hansu spet zadela na tisto točko, ki jo skriva pred njo. kaikor da mu mi žena. ampak tujka. Ali res ne more bitt med dvema človekoma take skupnosti, da bi bila drug proii drugemu do dna odkritosrčna? Ves dan se ni ganila od moža. Delala se je veselo in neprisiljeno. a opazila je, kako jo .ie Schroter spet in spet vprašujoče pogledoval. »Vsak drhtliaj mojega srca pozna.« je v stiski mislila sama pri sebi; »kako ne bi čutil moje nerazpoloženosti, ki je v tako neposredni zvezi z njegovo osebo?« Kosterjevih na srečo ta dan mi bilo dosti na izpregled. Ali sta res igrala tenis, aH ju je zadrževalo kaj drugega, Hana ni mogia dognati. Vsekako ji je to danes pri.ialo. Govorila je o tem in onem, kar je zadevalo njeno notranjost, in iizkušala s tem Hansu dokazati, da noče biti sumnjiva in se ne da oplašiti njegovi udrža-nosti. Schroter je bil danes proti njej posebno ljubezniv, in Hana je tem bolj čutila boj, ki ga je bil sam s seboj. Toda z nobenim vprašanjem in nobeno opazko se ni več dotakn;!a 'd a višnje ga dogodka. Navadila se je bila, da na nikoli silila vanj; saj je vedela, da ji bo sam vse povedal, kadar pride pravi trenutek. Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm L—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«. »Auto-moto«. »Kapital«, »V najem«. »Posest«. »Lokah«, »Stanovanja odda«. »Strop«. »V rednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ah službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pn oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Dm 3.—. NajmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo ie Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase ie plačati pn predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. a K ftne tAV tB 1* MAko b«e«*lo VI tM.r: VK ta »nje w! V pArmi »vfaiA*-k.'*€a< delovali. Pošle, pj-f.-vrne, privatniki i«n žn^R-n carji kupojej«. — I>iuge 80 nr>T Of^-š. Ko4fl-=a!.m ?.n-»'■liek. Pi>». l*M>ajs'k« rr-sta 46. M-227-5 Krajevne zastopnike za nKiriborsko obaet sprejmemo. — Le iiHe'igrii-ti. poitwii g.f-podje na.j t« vi j«. Primerno zssti rn upokojence in [rc.<1 f žei^t-O intelieenee. M»sečni w:u-js); ;«im. Ponudbe t jisraki M odgovor na p-ximitj,<-.> »Jntra« v Oeljj i».wi »na^ko »Lahko dele«. 14293-5 >I.Jii!r«« inaikD »Oorefi jfeko«. 14149-1 Blagajničarko iTveibaiK) v kavami, »d- amsno restavraciji, s pr-vo-vrM.n:m.i jprioeveli, sprejme v>-o.i« podjetje. — P1')-nudbe na i>g a?™ oddeVk ►.Jnwa< fnwi z,nači« >Li-nh-Ljana 1962«. l-t'04-1 Fotografa p, v'pitne-iTa v m^de-mi fe-fiiši, k<>p'ra.n."Ti 'm pfve^a-vaa.ii. sprejme tokoj t stalno jlužbo fot«at(*lje • Viiktx)r« t Lju-b',j«»i. Za izdeiavo opank wre;me dflbresra po-močimika Janku Zavrl, Lj'ub!>na, TriaSka wsta 11._14233J1 Natakarico pridno, pošteno in 5e4iw ^uain6 kavcijo, sprej-ir^ »^tMiiKi pri »Tiftku Da jfriiS.kiK. Učenko nKvSn-e postave, j prejme takoj A1'b»n Tnnk, ^re^ernio^a nl-ica 48. 14:«l-)t4 Zaslužek Les. manipulanta iznifuosa v lesni ^troJ*' spre'TtMTTi takoj. laki. ki igrajo šo-fer-aki iTpi-t imajo ,>reg1. (xMHkn »Jutra«. 14032-1 Izurjenega natakarja k-.vama-re^tav-ac' a na Ad-rji. Samo 5W0 IHn v gw- trfvri.Tv* k<'. vcije 7Tri r1. n«j ivo > p^vndl** na Park b»tel B»>. Of-k Krač. 14147-1 Park hotel-nens ion Pečine. Sušak »n-e.j.Tnrf. v ^'ii.žbo-: i?ohra- fj-no p—-V>vt^'.!WJ ;-eli>TH)t>il- ko. it^tt- zunanjosti in le-p.ara ve,irnja. nem- š.':jie. ter *a.mos' 'jj»o in iikušeno prv>ovrsti>o krrha-r>o, tiidi movnatin jPonudibr e siiko rw p^mjii a«si-«>-f. 1-Vi 39-1 Pisarniško moč ▼e^čo «m "ri"kn nekega knji-p-.T-vodstva. sprejme Nabav-radrn^a dr?., ushii b(-rK>ev v Ptuju. Prošnje e Mi-ifevalt ter nav«ll>o la-htpvfcor je t!ožiti do 12. t. m. pri aa^eist.vu. 15187-1 Zadnizi državnih službenika 7« nfltivu namirnica ti K » k a j n — pirtreba.n j* poslovodja (Vovi primanja: 1.) Svje-(loin i i uloima kojižnea o«3 20.tKH) Din. pa na viiše k<)4 bojfeg jakog n-ov^anc« zavoda. i.) Svje-dudžba da jf '.CTiMai specerajski ponM>č-t»ik. 5.) Kratflk opis gdj* je bi« z«.po*4™. — PoiMide primaju najlc««-tri-j«' do 15. uiaja o. g. Pata po pogodbi. a'i !«ru n«-vesti u poiNMin. — *!užbe »tioKih po ["IT.ivU. N« kuvert« nazirač/iti da j* [»Mi»!«i« sa pot-iovo-dju. 14Ž4.V- itr-se,]!, i Dtli; u da janj« ua«lwva »ti la »ifr« 5 Din. Dt.iaki. ki iSJejo aialrukoi.ie, plavajo T»flkn bi^e^o 50 ! par; t* fcfro 1 Din. *a dajanje naslova ali ta Kfro p« 5 Din. (3) Hlode raziag-uje stra-nikaOT po n«j-tMžjii c-eni pan« fjga Lav-r erK.ič 4 Oo., Ljubljana, V«3»nja.kov« 16. 14076-3 Brezposelni po vseh krajih Slovenije :ahko lAslužijo 30 do 100 Din dtvevi:o. Potrebno 190 Din kavcije. — Priložite /.ntt.mkfl is odgovor. »Zadruga«, Ljubij-ana. po«t.m predaj 329. 14ir75-3 Vsaka tveseda 1 Din. m d»Vnje naslova e H . JifTe pa 5 Dim. j Nov radio ^»rioevni — in koniip4e*»>a enosobna oprema nova. iz trdega le«a, zelo usrodrao naprodaj. Dopise na og:aem od-delek »Jutra« p^d »ngcdoa prilika 333«. 14', 75-9 mrrrmm m »«mM>«. Oglaai »o-»taKne|ra tna^aia po 50 Mbr Za da- janje oasl-ova aLi nt AifTO f Din. oztrnnva 3 Din (M) Moške kolo v dob-p.m stanjn za 600 Di^i rva-pnrdaj ▼ Florijansld ul. št.' 22. 14367-1.1 Kupim r trg. enačaja 1 Di» beseda; t« ja nje naslova ali ca šifro 6 Din. — Oglasi »onialoejfa enačaja vsa ka beseda 50 par: ta dajanje naslova ali /a iifr« pa S Din. (T) Plinovo peč rab!jen.o, kupim za kopalnico Ncsiov v oglasnem o-ddelku »Ju.tra«. 14212 7 VsaA* (M«en'u-dibe prosi rua oglasDi odde.ek »Jutra« pod ši.fro »Garancije zmotna«. 13297-2 Hotelska kuharica prvevrstna, HUf-e takojšnjo shiž'bo zo eeaijo. Oferte n« oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Miirna«. 14191 Absolvent-odličniak 4. ra.zredov meščan, šole poštenjak, pedanten, iščf primerno službo — v za četku prakse. Veseli ga tu di občvrniko-pisam. služba. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Absolvent' 1374SJ Velik lokal oddam z avgustom v Ve go vi ulieii 12. Povprašati v II. nadstropju levo. 14203-19 Lokal v sredin«! mesta oddam z »vguist^m. Po:zre se v slaščičarni v židovski ulioi 3. 14216-19 f;»ajrVii» Mladenič veW vseh pisarniških del. i££e sluiVo — tudi za krajši čas. Ponudbe n« oglasni odde-ieik »Jutra« pod šifro »Perfekten v italijan«č;ni«. 14209-2 Mlada prodajalka iSAe kakTinokol.i slurbo. — Ponudbe pro«i na oglasi« oddeleik »Jutra« pod šifro »Brezipačmo«. 14228-2 Kuharica sst»ra 42 iet. išče kjerkoli mesto pri finančni koutrol1! ali oro-žrakih. Naslov: M. PSeuNčnik, pošta Jurkiošter — Dravska bamovina. 14244-2 Mlajša gospa podjetna iTi spodobna, išče mesto v pisarni. Po-nntdbe prosi na o^riasmi od-uelek »Jutra« pod »X:zike zahteve«- 14264-2 Prodam Ogtl&si mg. tnačaja po 1 Dia beseda: ta da Janje M«lnega nui6aj* v«a ka boseda 50 par; ca dajanj« rtaslovm ali ta ftifno pa S Di«. (6) Stavbni materijal od naših stanovanjskih hiš, katere demoliramo. imamo takoj naprodaj: zidno in streško opeko, leseno streško konstrukcijo, vrata. okna. lončene peči, štedilnike, klosetne naprave, vodovodni material itd. Rasni Interesenti prejmejo vsa potrebna pojasnila pri ravnatelj-st.vij Strojnih tovarn in llvam d. d., Ljubljana, kjer le material tudi na ogled. 14010-6 tM*«e lokvanja — saj veste, do take rumene cvetlice z velikimi listi, ki plavajo na vodi. Hitro sem sikočil na list in potegnil Šilonosko za »etooj. Skrajni čas je bil. Komaj sva stala na listu, se je klobuk pogreznil v vodo. Vsa elektrodela brezplačno izvršim '..stemm podjetju, ki me spremne kot siugo. »n k as* lita. aj'. Do^>;se n» jg'asni oddelek »Jutra« po^ »Vsestransko unožen« 13976-2 Mlada zakonca trg. uaobražr>na. že i : ta picjnoniti službo k soiidn firmi v Ljublion.' »li * okoiieri. Prevzela W tudi proti garanciji poslovodstvo podru-žmee — Pooudbe na oglas, oddelek »Jutra« pi-d tnaPiko »Poštena delavca« 14213-2 Otroški voziček moderne ob'ike. temno-moder. giobok. dobro oora-nien. ugodrvo proda J^iško Skof. Poljanska cesta 15 — V. stopnišče. 14242-6 'renrjakti&i ts ao4> prebrano plača ta vsak« besede 1 Diu: kdo. všAt prt> brano pa ta besedi. aH p»r; »• lajanj« u« »Mrva »to Jitro i Dui. xtt-rrrm*i 6 Din. (14) Trgovslrt o«1ast I Din Na prvovrstno mesečno prehrano po ugodnih oestah sprejmem «o.',idne go-iiode tn Aa-me. Naslov: Miklošičeva ce*ta št. 18, pritiič:e levo 14188-14 mm Petsob. stanovanje fbaVkonVia io za ordinacije) s kopalnico, pralnic-o itd. oddam s 1 avgustom t. l. na vosralu Kongresnega trga in Vegove olice. Poizvedbe v Vegovi ulici it. 2/1, desno. 14062-21 Trisob. stanovanje komfortno, oddam s 1. jn mjem v Knezovi u''ci 37. pri novi šišenski cerk^"i. 141S4-31 Stanovanje z vrtom št»r;eobno. s prViklinami, vse ptjdic'eteno. Tako-j oddam. Vprašati na Celovški cesti 56. 14195-31 Ovosob. stpnovan^e oddam z jnHjem al' avgustom v Kuegnerjevi (Šfcofji) ulici 10. 14185 21 Trisob. stanovanje v ceirnru mesta oddam s 1. majem. Naslov po\e oglas, oddelek »Juo. z vsetn ko-mfor-tom. v neposre»i>ni bližini »pore oddam takoj r.aaj« uasJova aH ta Šifro 3 Dio. (21«) Stanovanje d-vo- ali trisobno, i vsem komfortom. v sredini mwta išč« mirna stranka za av mujtov termin. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zanesljiv plačnik 7«. 14135-21 a Dvosob. stanovanie s kabinetom in sob;co za služkinjo. a'i trisobno s so-bieo z« služkinjo, išče z avgustoim uradniška druž.ina Ponudbe na o-?'a~ni oddelek »Jut-a« pi^j šifro .D» 1900 Din«. 14226-Ji a 1 Dvn. m dajanj« uislova »li ta 4ifr». b Din f IM Trgovski lokal hIixu nebotičnika na Dunaj ski ceetl ugodno oddam Safalov , o^asnem iddelkn »Jnr.ru« 13856 19 V vili oddam 2 komfirtfli stano-va.nji v v;s»kem prit ičju. s 1. julijem. P« •*«*»*>* na Tyrševi cesti štev. 87/11. 14205-31 Dvosob. stanovanje s kabinetom. komfortno, oddam takoj al.' z junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14-208-21 V Dalmatinovi ulici oddam z avgustom eno večje in eno manjše sta novanje. ki obsegat« po 3 sobe. koj>aln.ic»i m pritik.*-n«. Manjfcf event že prej na razpolago. Naslov pove ogasni oddelek »Jutra«. 14211-21 Dvosob. stanovanje s primiteitiamr. v n-e;v>sredni bližini mesta išče mlina :n «»*aiiia el' a udras-lib o-'rt>b. Ponudb" z nav.dbo ene na og asni "ddelek Jut™« 0"d »Točno in si-jfiirno r»!ač.am«. 142C6-21/a ^ a konca brez otrok :Sče'a staoovanje 2 sob in priuiktin. (»o »»tiu^il s ko-valtroo. za avgti*t. poond-be na og'asni oddelek Jut'« r navedbo eeoe pod šif-o »Državni >radnik« 14231-31/» Sobo odda. Vsaka oeseil* 5H par. ■s daj&nj« uaAlora (ii u šifro 8 Diu. (231 Prazno sobo podstrešno, oddam gospe aii gospod:čn-'.. Naslov v og'«snem iddelkn »Jutra«. 141 n9 Mlada dama iSče solnčno sobo v sre-dini mesta, z dobro prehrano. — Ponudbe jatn.o f c-e.no na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dama«. 14194-33/a Vsaka btjsePod skalco«, naroči pašto-fižol. ribe. vino ali pivo. poplačan Tvoj bo trud obilo. Vljudno vabi restavrater GigMč, Mestmi trg 11. 14246-18 Dopisi Vsaka beseda i Din. u dajanj« naslova ali Šifre pa 8 Din. (54) 5. II. 1933 Doleča« [»o Tebi. — Mim svidenje. 14182-34 Minka! Pridem ob 1. n* ko'o«ivor. Malar, 14252-Ž4 V oglasnem oddelku 5 Jutra« je dvigniti sledeča pisma- Anica. Auto, Avgust ali november. Banja. B agajna Cena m pogoji ugodn.i. Ci-«to stanovanje. Cik • cak. Črešnjeva, Čedna. Cisto. Dober sekač. Državni urad nik brez otrok. Dober zaslužek, Dom. Dreeiran, Dobra šivilja, Do 1000 D n. Dam ugodno. Družica. Denar. Džavni. Dobro podjetje, Dbro idoča. Energij. Eksistenca. Fi"n uradnik, Got.ovi.ua. Gotovina takoj, Hitra. Iskrem prijatelj, Jezikoslovec, Iskreni oiinoša.ji. Jako nujno. Knjiga. Kredit, Kvamum. Kredit do 30 aprila, Lado, I.ahek zaslužek. Ma eki sen Mlin. Mesnico do liOO. Mesečno Dl-n 3INH)—5000. Mirna stranka. Marjiva in poštena, Maj. Maj 20. Mrhi ■i'ka. Mlekarna. Ma-ec 42. Mirna. Manufaktu-a. Mt-■včn o 130<1 D:m. Mi-na Mir 22. Nagla sm-t. Na vedha honorarja. Na t s k a rica. Na deželi. Opremljeno ali prazno. Osam-lienost 1976. Obrtnik. Odktnpmina. •^rlie. PiMikleteno. Pro-m-t. Puc-h. Potujem na lastni tr^šak. Posestvo. Podjet.no. Prtkui« jiva Pr!dn* ;n 7 «ll eslj iva. Penzion dem. Posest I. Poš'en. Povjere-tik, Prijet. Ri*n-o^t. Red >i mir. Pamo v L:uh-'•»ni. Sprem'-mba koristna. Samski. ?«ma. So';dno 1933 Selitev ->c..T,(l — ?-3« rentjihino. Si -iru-en uspeh. Suho^olnčno. So'.Tvčh-ažen — nastop « 1. ju oiiein. Tiha. Takoj gotovina. Trffo-vina. Točno plači lo. Točen plačnik. Točen nlačnik 99. To'ar. Točna. Trgovsko podjetje. Taitios* r-£rovec. Upel ja na. fteodna cena. Pjodno plačam leto naprej. fj«.iK*h Ugodna ori 'ika 22. Uspešno Vdovec Vsako delo. V zakonu tie wdovoljen. Veletrgovec. Za n dj^v-^^tv-M j« »*- škodljivost v kakovosti, kar je t v«Ui po-, ti na jl>..|. mi-iH) pf.trebno un polej, teara veliko izbi.ro v barvnih n-ijansah. — Rourjois-parfnmeur se trudi nenehoma. da vas obrani lepo in m'ado. BOURJOIS PARFUMEUR fodeJoTalee sve*ovno znanih rdeči! za ' ce: CENDRE DE ROSE IN ROUGE MANDARINE. Ma oilillh -na pocitasiee Se preje pa vnovčite vse odviSne stvari, ki so v napotje. Kupcev nudi »Jutro« vedno dovolj. Vsak naročnik ,Jutra" je zavarovan za 10 000 Din! Lrejuje Davorin Kavljen. izdaja za Konzorcij »Jutra« Adoll Riboikai. Za Narodno tiskarno d.