Ali delavci lihko skrbe I za vzgoja svojih otrok? Razstava v Centralni palači govori, da ne. New York, N. Y. — Harvey O'Connor, član štaba Federali-liranega tiska, ai je ogledal raz ' gtavo za atariše v Centralni palači v New Yorku, in pravi, da 80 otroci luksus za dfelavske sta-rlše. Bilo je tam šeatdeset oseb, ki so si prišle ogledat to razstavo in vse se strinjajo z njim. - Otrok, ki ima smolo, da se je narodil v newyorški stanovanjski kasarni, kna malo priložnosti in upanja, da odraste v duševno in telesno zdravega in razvitega delavca, ao rekli ljudje, ko so ogledovali razstavne predmete od stekleničice za mleko, ki stane 18 centov, do glasovirja, ki stane $2.500. Prvič je že težko ohraniti otroka zdravega v newyorškem I meglenem in sajastem ozračju. Prav malo je zraka in parkov med hišami v Manhattanu. Sta-riši morajo kupiti steklo dva čevlja v štirikotu za spuščanje solnčnih žarkov v zaprte sobe. Sto dolarjev bi mogoče zadostovalo, da se kupijo zdrava okna za otroke. Kadar ne sije solnce, bi morali stariši kupiti stroj za umetno proizvajanje solnčnih žarkov. Ta stroj stane pet in sedemdeset dolarjev. Vrtnarska druiba pa vztraja pri svoji trditvi, da umetna «olnčna svetloba ne zadostuje. Ta družba v poročilu pravi; "Vsak otrok mora imeti svoj vrt, da se igra v njem, se uči »poznavati naravo in razvije krvpko telo." Kje naj pa defa-' vec dobi denar, da kupi svet in njem vrt, tega druiba seveda ne pove. Zdaj pa pride še šola in vzgoja. Vse privatne šole se soglašajo v tem, da so javne šole nekaj nemogočega. V razredih, v katerih je do šestdeset otrok in katere podučujejo mehanični, ši-kanirani in nezadovoljni učitelji, ne morejo otroci ddbiti one-Ka širokega obzorja, ki je »potrebno za osebo, ki je v resnici izobražena. Zato vabijo stariše, ^ naj pošljejo svoje otroke v «o Westchester in Connecticut. Šolnina za devet mesecev •je $1,000 in $1,600. Kje naj delavec dobi denar za šolnino, ko komaj na leto toliko zasluži, kot znese šolnina. Otroci se lahko iwwljejo tudi v šole poleti. Za (lf'*<'t tednov je treba plačati 1150. In teh delavec nima. K" jo otrok napravil te šole 111 i' I*>stal zrel, da se njegova «'"lavna moč proda, tedaj je tu »trukovna sola, ki zopet stane denar. ''i kadar je otrok vsem nc-varnostim zgodnje mladosti sre-cn" ušel, postsne delavec, ako I1*'1»' delo. Za delavca so otroci hikius, Tri Htoi radarju strada v Kaaaaaa? Jedo kruh iz pfieničnlh plev in otrobov? ' MHM 1HHUK» ifl Pittsburgh, Pa. — (N. M. R.) — Prvi klic za pomoč je prišel iz Kansasa. Več ko tri tisoč rudarjev na stavki rabi pšenič-ne pleve in otrobe mesto moke. Pomanjkanje živeža v kansa-škem stavkovnem okolišču u-stvarjajo take razmere gladoven ja, pripoveduje pismo, ki ga je prejel National Miners Relief Committee (preje Pennsylvania Ohio Miners Relief Committee). Potreba za razširjenje odpomoč-ne akcije je povzročila izpreme-no imena, ki jo je napravil ko-mitej, in odpomočna akcija na rašča z vsakim dnem, ker se stavka pennsylvamskih in ohij-skih rudarjev širi po neorganiziranih okrajih Pennsy Ivani je in Zapadne Virginije. Vest, ki je bila poslana od National Miners Reliefa se v originalu glasi: S,MS KANSAS MINERS STARV-ING. NATIONAL MINERS RELIEF ASKED POR HELP. Pittsburgh, Pa- April 00_Tbe first call far help has come from Kanu*. More tksa 8000 miners on strike there ar« using wheat husks or bran "shorts" in the place of flour. Lack of food in tke Kanaaa »trike area approaches a condition of famine according to a letter received by the National Minora Relief Committee (formerly the Peaaeylvanla, Ohio Miners Belief Committee). The noad far the broadenias of all relief actfv-ity which has been the cause of the change in name made by the committee increases daily as the strike of the Pennsylvaata and Ohio miners sprsads to the unorfanised counties of Pennaylvsnis and West Virginia. (Pred vsem prosimo rudarje v Kansasu, da nam sporoče, ako so razmere res take, da rudarji v Kansasu jedo kruh iz pšenič-nih plev in otrobov. Dalje se obračamo do rudarjev v neorganiziranih okrajih Pennsylva-nije in Ohije, ako,re8 z vsakim dnem narašča število stavku jo-čih neorganiziranih rudarjev. Položaj v premogovniški rudarski industriji je kritičen in tragičen in to zahteva, da javnost izve resnico. Opomba uredništva). kandidat HHIIHIUUI Farmftr-Lafcor atranka Govorice o njegovi kandidaturi v republikanski stranki ao se izkazala brez vsake podlage. Waahington, D. C. — Profeai-jonalni političarji starih strank sc poslužijo^ vsakovrstnih potoz, da oškodijo* mlade, stranke, ki nastopajo kot voditeljice delavnega ljudstva. Zelo priljubljena govorica republikanskih poli-tičarjev je bila, da senator Henrik Shipstead iz Minneaote letos kandidira za senatorja nu glasovnici republikanske *tran-ke. Take vesti so prinašali tudi listi, ki so zelo razširjeni po Minnesoti, da zbegajo delavske in farmarske volile«. Zdaj je pa temu ribarenju v kalni vodi napravil konec Shipstead sam, ko je dne 28. aprila t. 1. izjavil, da bo kandidiral kot senator^ na glasovnici farmar-sko-delavske stranke. Ta stranka ga je imenovala svojim kandidatom na državni konferenci. Dve leti so se zaman republikanski političarji trudili zmešati štreno, pa ni šlo. Zdaj bodo izigrali nove intrige, o katerih pa seveda še niso poročali javnosti, ker takih tajnosti ne obešajo na veliki zvon. 0\ atentat na sovjetskega u-radnlka v Varšavi. Varšava, 5. maja. — Pone-"r,la*iJi; I ubitih Bel grad. ». maja. — Pet pese sažirjev je bilo ubitih in IS ra-toi njenih, ko je včeraj vlak skočil i iz tira na progi Zenta-Hegedin. PR0ÉZBEI0! APELKAL GREE* ME 1. IAJNIKA ¿ljkli Green je gevaril pred Društvom sa zdravje, otrok. Wanhington, IX C. — Prvi majnik ni le zaradi tega znan po vsem svetu, ker je mednarodni delavaki praznik, v Združenih državah je pa 54 določen kot Dan za zdravje otrok. Tega dne je William Greeà, predsednik Ameriške delavske federacije, govoril pred DruŠfcvom za zdravje otrok. V svojem govoru je naglašal, da pddhmnjevanje. revščina, izpost4vU*nje vremenskim izpremembam, slabo-prezračena stanovanja, stanovanjske kasarne, pomanjkanje svežega sraka ' ¡spodjedajo zdravje otrok in povzročajo, da Be otroci ne morajo razviti telesno in duševno... Dejstva govore, je naglasil Green, da veliko otrok umrjè, ker oče ne zasluži toliko, da bi se otrokom dajala tečna hrana in skrbelo pravilno mater In otroka. Povedal je, da je na tisoče otrok na premogovnem polju v Pennsylvanlji, Ohlju in drugih državah Žrtev Industrijskega despotizma in prisiljene brezposelnosti. Rekel je, da je A-meriška delavska federacija nabrala in raadelfla precej denarja, obleke In Aivefta. da jim pomaga v revščini, ali potrebe v teh krajih ao fto velike. "Ako hočemo rešiti otroke," je rekel Green, ko je govoril o splošnem, industrijskem položaju, tedaj moramo odpraviti . I - , »IU-,, . 1,1 „1.1.. revacino, rt je iwnwiici nizae mezde in brezpoaelnoeti. Ta problem moramo rešiti odločno In konstruktivno. Najti moramo zdravilo za odpravo brezposelnosti. Ustanoviti moramo zakon industrijske etike, ki garantira Izplačevanje mezd in plač, ki pa morajo biti tako velike, da zadostujejo sa kritje stroškov udobnosti In potrebščin, ki jih družinski oče in njegova družina potrebujeta za svoje žlvljejne." Po Izvajanju govornika |e revščina glavni vzrok za bolezni med trtroci delavnega ljudstva. Za to je odstranjenje teh vzrokov zelo važno za zdravje otrok. "Ker se delavci in delavke zavedajo," Je rekel Green," učinkov socialne nevarnosti v današnjih dneh za naš«) civilizacijo in da ta socialna nevarnost prihaja od podhranjevanja otrok, zaradi tega naglašajo avoje zahteve po povišanju mezde in prilič-nih letnih dohodkih." Green je odgovoril tudi onim, ki naaprotujejo zvezni uravnavi otroškega dela in zagovarjajo državno uravnavo otroškega drla. Rekel Je, da ravno oni, ki najbolj glaano kriče, da s« naj zakoni za uravnavo otroškega dela prepuate dr ¿a va m, najbolj delajo proti uravnavi otroškega dela v drŽavi. Razvaialal kraka MM svoja zaMava Doeegel ae je kompromla. VVaehington. D. C. — Kazva-žalci kruha so zahtevali, da ae tedenska mezda poviša za ¿Url dolarje in pol. Zagrozili so s stavko, ako podjetniki krgtko-malo odklonijo zahtevo. V začetku so bili podjetniki zelo trmoglavi bi nekateri Izmed njih so priporočali, da se mezda sni-ša meato poviša. Razvaž%lcl so organizirani v Bratovščini voznikov in šoferjev. Ko se je pa pričel bližati prvi majnik, so pametnejši podjetniki pričeli govoriti, da je veliko bolj pametno, ake se prično pogajati z razvažalci, da saj Izvedo, ako ao pri volji sa kompromis. Večje tvrdke so se takoj izrekle za pogajanje. Preje so razvaialci prejemali na teden po 38 dolarjev, vrh tega so pa Imeli še provizijo, ako so prodali kruha za gotovo vsoto denarja. Ta dohodek je bil zelo negotov. Pogodili so se na 40 dolarjev mes-de na teden. Največje tvrdke so podpisale pogodbo s bratovščino voznikov in šoferjev. maja. i- Petnajst Je v petek večer ustrelil svojega no j 4-letnega alna In nato obatrelil še aebe. Sosedje, ki v njegovo stanovanje, ko Petnaj* francoskih komunistov abeojealfc, Mareefj, 6 francoskih pomorščakov, kil insceniralf komunistične demonstracije na Korziki v zadnjem decembru, je bilo včeraj obsojenih v zapor: dva na pet |ft, e* den na štiri leta in oatali od treh meeecev do dveh let. Ko so obsojence peljali iz sodne dvorane, ao peli interna« ionalo." Nov konflikt mad papa- Diktator dovolil kritiko v liatlh. ko ja papež napadel dekliške atlotake vaje. Rim, 5. maja. Konflikt med papežem in Mussolinljem glede vzgoje italijanske mladine se je te dni poostril, ko Je papeš v pismu na kardinala Pompllija, rimskega vlkarJs. IJuto kritiziral javen * nastop fašlstovske dekliško atletske organizacije, ki Je zdaj v teku v Rimu. Preko 3000 deklet v glm-nastlčnlh uniformah tekmuje v telovadbi In streljanju. Pa po* je v svoji kritiki, ki je bila objav-Ijena v vatikanskem glasilu, dejal, da je fašistovsk! Rim padel nižje kot je stal paganskl Rim, ker dopušča, da sa dekleta vadijo v orožju In prolsvajsjo Javno težke telesne vaje. Mussolinl Je pred par tedni, ko Je imel s|K>pad s papežem radi razpuata katoliških deških akavtskih organizacij, ustavil v fašistovakih listih vsako polemiko s papežem. Zdaj pa je dovolil, da njegovi listi mahnejo po papežu. "Impero" Je anoči pisal: — "Bojevita dežela kot je Italljs mora navaditi svoje žene, ds bodo znale- aukatl puško In da ne bodo omedlele vaakokrat, kadar gredo mimo prodajalnice, ki ima v oknu izložene puške, Ml nočemo, da bi bodoče FUTI GOVORE PROTI ZM2A-IEZIE Svet tekstilnih delavcev je najel Delavaki biroj. da je isde-lal gospoda rak t pregled v teka-tiini industriji. New York, N. Y. — Tekstilne unije v Bedfordu, Mass., so postavile nasproti trditvam tekstilnih baronov, ki trdijo, da so mora mesda tekstilnih delavcev znižati za deaet odstotkov, dejstva, ki govore, da je znižanje mezde popolnoma nepotrebno. Svet tekstilnih delavcev je najel Delavski biroj, ki je sestavil ekonomski pregled tekstilne Industrije. 4 Fakti, ki so snanl javnosti In so bili priobčeni • v listih, tudi pokasujejo, da tekstilni podjetniki lahko obratujejo svoje tovarne, ne da bi tnišali delavcem mezdo za deset odstotkov. Poročevalci Fedemliilrsnefa tiska so na svojo pest preiskovali razmer« v tej industriji. In kaj so proaašli? Delavske gospodinje v New Bedfordu se trudijo in belijo svoje glave, da s 70 oenti kupijo sa en dolar blaga in groaarij, delnice pa nosijo od pst odstotkov in pol do deset odstotkov. Kapital teh podjetij je voden. Neka kompanlja je plačala 32 dolarjev dlvidende na sto dolarjev vredno delnico. 22-odstotno snišanje mesde v treh letih in deset odstotna sniftanja mezde, napram katerim stoji I« 1 Stoodstotno povišanje masde, v letu 1081 so znižala delavčev dolar na sedemdeset odstotkov vrednosti. Majal Is v ÍMIii^I Padb je še 60 Japoncev la 80t Kitajcev. — Japonake čete po* plavijajo provinco In aaplra-jo pat KajAckavl armadi v Peking. Nanklng, 6. maja.—Generali s-skno Kajšek poroča svoji vladi, da sta ameriški In angleški konzul zabela posredovati med Japonci in Kitajci v svrho premirja.—Vest it Tientslna sc glasi, da Je japonski general Aral informiral maršala Cangtsolina v Pekingu, da mora olvllna vojna v šantungu prenehati. Tokia, 6. maja.—Japonska vlada Ja danes odredila, da ima oditi nadaljnih 5000 moš na Ki- tajsko, ftangaj. 6. maja.—Neuradno poročajo, da Je bilo do danes 1400 oaeb ubitih v Tsinanu v ja-i>onsko4(ltaJskem konfliktu. Ja* ponci ao obtošeni velikih grozo-vitosti. Nacionalističnemu komisarju Tsa Kungtscju ao odrezali nos in iztaknlll ošl, pred no so ga ubili. Kajlckove čete bombardirajo japonsko naselbino a granatami it lahkih topov. 8aagmj, 5. maja. —• Is Tclna-na poročajo, ds sc ja krvavi konflikt mad japonskimi vojaki in kitajskimi nacionalisti obnovil ln včeraj je bilo ubitih pet Ja-ponoev ter M ranjenih. Koliko je mrtvih med Kitajci, nI ša znano. Nacionalistične četa so ustavila prihod novih Japonskih čet s tam, da so Kitajci razstrelil) most na Rmenl reki in raztrgali železniško progo med Tslngtavom in Cangtienom M milj vgbodno od Telntna. General člang Kailjfc vodi» Strokovni Usti prJpoveduje^jMiiokltaJekih srmad. je liti*-da js neizmerno priganjaštvo v jlnH« japonskega general* Fu- kudo, da ne more Jamčiti sa mir, ako Japonci takoj ne Itpras-nljo Tainana. Pukuda Je odgo- svetovale svojim ainovom, ka-»|v Chlcagu. dar pojdejo v vojno, naj be*f pred sovražnikom, da al rešijo življenje — kakor ao aramotno bežali Italijani v bitki pri Ca-porettu (Kobaridu) t I I" (Pa bodo kljub temu še bežali, kadar bodo pognani v lm|x • rialistično vojno!) tovarnah povišalo produktivnost delavcev od sto do dve sto od stotkov. Strokovni Ust "Textilc World" prlsns odprto, da delavci na ta način zaslužijo svojim podjetnikom večje profite. Špekulacija Je tudi sredstvo, ki služi za Izžemanje milijonov od sadov dela tekstilnih delavcev. Premeteni špekuiantje, ki so kupili delnice Wamsitta kom-psnijc po petdeset dolarjev, so jih prodali čez nekaj dni po $72. Imeli ao čietega dobička $22 pri vaakl delnici za eto dolarjev. Dnevnik In strokovni list "A-merican W00I and Cotton" komentira, db pazna izbira tovarniških delnic prlneee velike pro-flte. I f Izredno Mgetfaaje legislaKurs. Hpringfleld, III. — Governer Hmall je eldlcal Izredno zasedanje illlnolake legislatura za 15. maja. Namen zasedanja Js, da se reši pmlblem kontrole cestnih matere j železnic in drugih Javnih naprav Walah op tint II kandidaturo. Washington, I). C. — Senator Thomas J. Walsh iz Montane je opustil predsedniško kandidatu-ro v demokratski stranki v prid newyorškemu governerju Mml-thu, ki Je pri primarnih volitvah dobil največ glasov. Oče umoril avojega otroka. Alton. III. — Mallalelti Craven Trud premoga za Evropo. Berlin, 5. maja. — V Kvropi ae pripravlja velika mednarodna kombinacija premogovniških družb v Nemčiji, Franciji, Angliji, Belgiji in Poljaki. Namen trusta je, izkoriščati domače trge brez konkurence in slišali ZdravalAka konvencija v Chlcagu. —Chicago. — Na konvencijo Illinois Medical asociacije, ki ao prihiteli j pri¿n# v i^ifc v Htevens hoUlu, stanovanje, ko ^¡p^ ^ 4(m travnikov. V strele, ao našli de^ka.^^, f kon venci jo Im» tudi znan-mrtvega na tleh, oča ae je pe¡-tV4,Ma travniška razsUva. zvijal v hudih bolečinah — , Craven ae je ločil od svoje žene -mynamor radi l>r«-/pevkov lr stavkarje, tedaj bi pisal zgodovino samozatajevanja in žrtvovahjR. In bratje na premogovem polju, ki jih jo pognala kruta roka premogovniAkih podjetnikov iz vzro-|m^k.,M,ni; kov, ki so |K)sledice kapitalistične blagovne produkcije in Zaupnica pomožnemu odboru. Poročilo 5. vzhodno ohijske konference klubov JSZ in društev Izobraževalne akcije SNPJ katero ae je vršila dne 29. aprila, 11128. v Bridgeportu, O. Nit omenjeni konferenci je bilo zbranih nad 70 delegatov in v »sto v, med njimi tudi brat Filip Godino, upravitelj "Pro«vete." Kot zapianlkarico na omenjeni konferenci me je konferenca i pooblastila, naj poročam v dnevniku "Proaveta" in v tedniku "Proletarec" sledeče: Nace Zlemberger, predsednik stavkovnega odbora, je na kon- 1 ♦-renči dal natančno poročilo, coliko je prejel od predsednika Vincent Cainkarja, posameznih društev SNPJ ter klubov JSZ in posameznikov. Dobil je vsega skupaj $3,805,60; razdelil je od tega $3.188,98, všteti ao stroški, katerih je imel $26.10. To vsoto e razdein med dvajset društev SNPJ in v 16 naselbinah, katere nljpiajo društev, med člane in nečlane. No rokah mu ostane $166.62. Za preglednike knjig in pobotnic so bili odbrani: 2 člana društva št. 18 SNPJ v Bridge-port, Ohio, John Rebolj in Alois ločevar, in 2 pa od klubov JSZ, 'rank Germ, Blain, O., in Andy Zlatoper, Maynard, O. Pregledniki ao poročali vai enako, da so pregledali vae natanko in da so se knjige in pobotnice vse ujemale, in da je bilo vse v najboljšem redu. Konferenca je izrekla Nacetu 2 lemberger ju popolno zaupnico, katera je bila enoglasno sprejeta 8 priporočilom, da bi se še nadalje tako delilo. Nadalje poroča Joe Snoj, tajnik stavkovnega odbora, vse natančno, koliko zabojev in pake tov je dobil, od kolikih bratov uli sodrugov je bilo poslano, kam in na katere naselbine je bilo blago razdeljeno. Poročal je, da sta z Nacetom Zlembergerjem večkrat delala pozno v noč, da sta vse pravilno razdelila po zabojih, nekaj dobrega in nekaj slabega blaga, katero sta potem razposlala po naselbinah, tako da so dobili približno povsod e-nako. Delo sta vršila oba brezplačno. Tudi Joe Snoju je konferenca izrekla popolno zaupnico in zahvalo. Albina Kravanja, zapisnikarica. da jim to ne bo pomagalo, čo bodo piaarili našim članom. Naši člani 8e zavedajo, da imajo dobro podporno društvo in vaših nasvetov ne potrebujemo. Naše društvo št. 530 v Am hersdale, W. Va., je poslalo $25 v pomoč štrajkarjem. Toda pomagati moramo še in takoj. Ph. U. rockspringske godbe nekoliko poučili, da ao v resnici premo-garji tisti ljudje, ki delajo za proč vit v raznih spremembah. čuvajnto našo organizacijo. Amheratdale, W. Va. — ^Delavske razmere so tukaj slabe. Dela se tri in štiri dni na teden. Mezde so tako nizke, da se ljudje težko prežive z družino. Cl-tam dopise iz nekaterih naselbin iz Ohija in Pennsylvanije, kako ae bore za obstoj. Premo-garji v West Vlrginlji, v Logan okraju, se boje, ako bodo naši bratje delavci poraženi, da bo to propast delavstva v West Vir-giniji. Pomislite, kaj premogovni baroni delajo z delavci tukaj v West Vlrginlji in kako jih plačujejo. Ni čudno, da se baroni premoga v Ohio in West Virgi-niji tak<^ bore, da porazijo delavsko ofganizacljo. Zakaj oni dobro vodo, da v West Virgin!ji nakladajo delavci tri tone voz premoga za 84 in 90c od voza. Prenmgarjl l.ogan okraja ps morajo nakladati tono za SOc do 86c, ako hočejo zaslužiti po 8 dolarjev na dan. Treba je sloge med delavstvom. Ali kaj delavci v West Vlrginlji pomislijo na loboljšanje. Težko je povedati, (ia ao slabo /n nima j o. jaz pa tu-koče. Spominjam se stavke leta dl dobro vem, da so velike tei-1922. Poznam rojake, ki so se prodali liaronom premoga, kl so Situacija v radarski organizaciji. Ročk Springs, Wyo. — Situ acija je tako mlada ali pa ni zanimanja, da bi se čitalo o razkolu v UMW of A. od kakšnega dopisnika v Prosveti. Ker sem v to zelo zainteresiran, hočem jaz stvar povedati z mojega stališča. Prvo naj bo povedano, da se jaz ne otrinjam s to taktiko, kot jo vodi začasni odbor. S tem mislim Lewisa. Kdor zasleduje njegovo delovanje • od začetka, ko je pričel svoje delo, vidi, da ta unija fre vedno rakovo pot. In zakaj? Mi člani» smo tega krivi zato, ker to dopustimo. Sedaj pa pride vprašanje, ali je "Odbor za ohranitev unijo" v pravem, ki je v tako kritičnem položaju pričel gonjo med nami, da v času, ko bi lahko vodili boj proti našemu edinemu sovražniku kapitalizmu, pa prične boj v organizaciji? Jaz tega ne odobravam, akoravno sem precej radikalen, ali kakor oni rečejo progresiven. Ako želiš kako stvar uničiti, prični v sredini in gotovo boš imel dober rezultat. Tako je tudi 8 tem. Ako si želimo imeti novo unijo, dobro; jaz se s tem vedno strinjam. Preje pa ko pričnemo kaj podobnega, moramo razmere, v katerih živimo, dobro premisliti. Rečem na tem mestu, da večina še ni zmožna misliti tako radikalno svojo bodočnost. Treba je potrpljenja, da se delavska mana izobrazi in to v vaeh ozirih. Nekoč sem slišal govornika, ki je rekel* "Zakaj si ustanavljati novo postajo ter jo imenovati veliko,' ki je v resnici mala. Izboljšajte si avojo staro organizacijo, kjer boste imeli veliko lepši fta predele." To je bil komunistišai govornik, a vseeno je to raci pripoznal v stopro-centni organizaciji kot jo imamo ravno tukaj. Volitve bodo novembra meseca tega leta. Za-< ril l duhovniku njegove '«krvavo za-1 Se bo bolela glava, še¡^JB služene cente" in da ne smejo pozabiti, da bi no imeli svojo jed-note bres slovenskih duhovnov. -O ♦ » Diktatura a la Štola. 11 Častiti gospud Gladijator: „ (Najvočja .lovenska jednota jo *KaTt m Kako je mogla?) Gospod dekan je pokazal Daj mi, dokler aem živ — mi bodo slavospevi poH me pre me |ka smrti z va krat velik ignorant. Prvič on mi, katoliški Janezi in Ma? sam ne posna pravih ameriških Komaj .te prišli v Amerik razmer, ali jih pa nošo poznati. M nasrknli «vnh^ iT . Citatelji njegove klobase *>bijoMfii na s^if ° T vti., da je vsa Amerika irsko AZ^^tl Stvn^ » ÄSll^i0! h one, ki smrde po brinju Američani, ki so klanjajo "fath-|no(liio 9A¿ £LJ'JlJ rom' m "dajejo ono na gofljo" vsakemu, ki se no strinja s "fathri." V njegovi zakotni mimiesotski naselbini je znor-l nosijo hlače zadaj zapete! — o e e še ni pri sebi. Jeričev Janez se še vedno ku sr o e e da res tako, ampak Shakopee še h* -v*te ^eze in otePa ni vsa Amerika. G. dekan naj- |šene muhe' mu brenčijo okro brž ne ve, da je od 115 milijo- «Uv«- Hudo Je hudo, toda soci nov prebivalcev Združenih dr- aliati nl8° krivi- Saj ga nis žav le približno 50 milijonov |vpra4ali «*lamo. pripadnikov raznih krščanskih religij in med temi je aamo ne-1 kaj tisoč manj kot 17 milijonov katottkor. Torej je akoro sto I Ubogi Vilhar! Kaj je pa on sto milijonov 'krivih Arierikancev'! ril? Mar je bil tudi Vilhar »Drugič g. Sava debelo blufa pohlevni Vilhar — ateist, mate glede urednikov Prosveto, Če mi-|rijali8t? eli, da je bila njihova šola v ljubljanskih šnopsarijah." Dič-ni dekan je s tem pokazal, da še vedno živi v svojih Brezverski Vilhar. Tudi Vilhar je dobil poticc • a e Ljubav, ljubav ... Jim Gladijator, Jeričev Janei "Inopsar-lin drugi taki potičarji dajejo jih dali na črno listo. To je, bratje. sramotno svoje brate delavce j ter pošljemo na glavni urad, o-in pn svoje brate v organizmi ji .meniti pa hočem to. da no ne SNPJ izdajati! Apeliram na za-'slovenska društva v naši nasel-vedne delavne, da dobro pasltelblnl združila ter priredila kra*-na taknovaao Apljoue, da bi vam i no veselico v prid stavkarjem. Prišlo je notri okrog' tisoč do-Tukaj Imamo društvo št. 5S0|larjev in Ao vseeno smo tudi distribucije v *4vko ali i^r, to tudi vinoma razu-t JE? meli. Ali pri vsaki akciji, pa naj bo še tako plemenita in imelo na*e društvo nekatere morali godbo plačati. Vsi suh» hill jako navdušeni In pri- za dober namen, se najdejo kritiki, ki ne kritizirajo toliko¡*"*nlho. Rad bi videl take pti pravljeni »mo še nadalje deio-stvari same. ampak ker jih vodijo politični, verski ali ka li' J4,1 v n*i? vati za tako stvar, kl se nam teri drugi motivi, lcl nimajo s tako akcijo nobenih stikov. J^T«^LsST^J?^^J «e^T tt t * n* pri'toJ- —(Dalje prihodnjič.) i ii .. ,,ru,fr nem mestu. DrugI pot pa upam, 'Melje. I.klm ptičkom povem,|da bom« načelnike- Slovenake Černe dobil pomočnika. Chicago. — Olika sheboygan-s k e g a fajmoštra - gladijatorja Cemeta je znana. On "izobražuje" čitatelje Amer. Slovenca "kravjimi poticami" in drugim takim gnojem. Zadnje dni pa se mu je v istem listu (ravno tako v Glasilu KSKJ) pridružil dekan M. Savs. Dekan Savs je menda doma iz hribov in že dolgo let pase irske duše tudi v hribih in ložah Minneaote. S tem človekom se nismo še nikdar pečali. a zdaj je treba, da spoznajo čitatelji, kakšni ljudje "izobražujejo" katoliške rojake v Ameriki. Dekan Sava je napiaal dolgo klobaso, v kateri se zgraža nad ostudnim in na|mjusnim,, pisanjem slovenskih brezverskih listov, nato pa zmerja alovenske delavce, kl čitajo in podpirajo naše listo, s "pezdevci," ki "pri-smrdijo In odamrdijo." dalje z leno gadjo zalego r Kdor hoče storiti kaj dobrega za slovenstvo v Ameriki in Bogu na ljubo, mora narediti tako kot iraki Pnt ali Mike. ki "onemu, kateri se nam [blati vero ali njegovega duhovna. pripelje eno na gofljo. da se kar ta rdeča pocedi r Vrli dekan Savs piše nadalje. skih časih" v 19. stoletju. Saj se pe vzglede krščanske ljubezn dobro spominja, kje so bile svojim bratcem. Oj kako ma "šnopsarije" po Ljubljani! Kristove ljubezni do bližnje« Dekanu Savsu bi bilo dobro je med katoliškimi bratci! P svetovati, naj živi lopo in mir- hoče Gladijator, da bi ga roja no mod ovojimi Irci, pri katerih spoštovali! What? Ali so n; je tako srečen in ki ne poznajo grla vo padli? In Jeričev Janez "vprašanja slovenstva", pa bo ka: Princip, princip! Kje pa imel najlepši mir prod Prosveto princip ljubezni do bližnjega kakor ga jo imel doslej. *iaj w Lepa banda! uživi v dvajseto stoletje in po- V Ve žabi na "šnopsarske Hberalne Principi "pravih in poltenih čase" na Kranjskem, ki jih za Katoliški principi, ki odam nas ni bilo nikdar. Gospod de- jo .*! Jakovac, 817 ¡13th street, i*», zlasti za domačega vinogr»^ McKees Rocks, Pa. |nika, da se mora sedaj na vm* _____.način izvesti obnova vinogrj- REORGANIZACIJA V IN O- dov. Zato pripravljajo slovenski GRAD8TVA V SLOVENIJI. (Izvirno.) Ljubljana, koncem aprila. S krizami, ki slabšajo gospo-1 počasi propadati. Slovenija !* gospodaraki krogi važen osnutek, kako rešiti domače vinogradništvo, ki mora n« dalmatinskega in banatskep arsko stanje slovenskega de- je kolikor toliko navezana tudi avca, uradnika in kmeta, ae pri- na produkcijo domačega vina » pravlja počasi tudi popolen pro- mora, ako hoče kaj prislužiti 18 past vinogradništva v Sloveniji, proži veti sebe, nekaj ukrenit' Zato je bilo nujno, da ae je te- ako noče popolnoma podleči pr°" mu z hi odpomoglo, če ne druga- ti konkurenci, ki prihajs t P" če. f* vaaj z gotovimi in umest- Iga. nimi ukrepi. Sedanje stanje jo Kriza vinogradništva pa pač tako, da za enkrat še ni Iz- svoj vzrok tudi v tem, dar gledov, ds bi ae dosti izpreobr- feku trideset let pedla pi™" nilo na boljše. Edino dobro pa je cija vina kvantitativno ns-A to, da smo najhujše že pretrpeli. O tem jo treba seveda ' ' — Renegeracija našega sloven- j premisliti in slovenski go*!**1^ skega vinogradništva pa je daj postala vzpričo bližajočega I v mislih še načrt se trenotka, ko preatane trgo- nedoatatkov in i vinska pogodba Jugoslavije 81 produkcije v ski krogi ter vinogradniki W B odpravo t« h dvig visak' Sloveniji, ki Grčijo in ki predvideva znižanje I predvnem goapodarsk«» ' naše uvozne carine na vino na slovenskega vinogradnika PONDELJMC, 7 VELIKA noC slovenskih RrDARJEV V sloveniji. (Izvirno.) Trbovlje, ob veliki noči. — Kakor je povsod v kapitalističnem ivetu velika reakcija v sociar nem oziru in kakor občutijo naj ve¿ le delavei to reakcijo, tako je ta reakcija tudi pri nas v domovini udarila z vso silo na delavce in rudarje ter jim prav točno v obliki slsbih delavski razmer prinesla Veliko noč v letu 1928. Kaj smo rudarji in vsi delav ci doživeli v dvajsetem stoletju takozvane meščanske kulture in civilizacije? Ničesar drugega ni smo dosegli, kakor le padli smo v še večje moderno suženjstvo, kakor je bilo delovno ljudstvo preje, recimo pred par stoletji Svetovna vojna nam je ubila tisoče in tisoče najboljših mož mož, ki so ustvarjali! — In v svetovni vojni so se delavci in kmetje borili proti delavcem in kmetom druge dežele za obva rovanje kapitalistične domovine Italijanski delavec in kmet sta se borila za italijanskega kralja in italijanske kapitaliste proti avstrijskemu delavcu in kmetu, ki sta branila kajzerja in njegov štab in obratno. Delovni narodi so se borili med seboj. Gospoda je rekla "vse za dom in cesarja," šlo pa je v resnici za kapitaliste in njjh večje dobičke. Te plodove danes posebno občutijo slovenski delavci, zlasti pa naši rudarji. Namesto mačehe Avstro-Ogrske smo dobili "svobodno in ujedinjeno" Jugoslavijo, ki je po svojem gospodarskem ustroju in sploh bistvu prav taka, kakršna je bila gospodarsko močna in razvita Avstrija. In v tej svobodni in uje-dinjeni domovini so dobili kapitalisti pravico nas zatirati ia iz- • koriščati. Delavci rudarji smo tu brez vsakih pravic in v tem znamenju smo praznovali letos rudarsko Veliko noč v Sloveniji leta 1928 . . . Rudarji z vsakim dnem padamo v hujšo in strašnejšo bedo. Na dnevnem redu so redukcije, praznovanje šihtov, deložacije itd. Takih praznikov pa, da bi si lahko privoščili tudi kaj boljw Sega, seveda ni več. Le enkrat na leto je Velika noč, pa si še takrat ne moremo vsaj malo izboljšati hrane, ksj šele vsak teden enkrat. Danes rudar še s «vojim pretiranim in prenaak Ao enkrat: slabše kako-N(>*ti. Dobra in lepa obleka sta- * 2000 dinarjev. Ali niti teh 400 dinarjev nam niso dali. wtfjoiiu .ho nam od te vsote 41 rt,ri za bolniško blagajno, 35 din. l* inkvizicijski sklad. 16 din. na ročno delo, 8 dinarjev ** ''"S za rudarsko godbo, za-itd, in 3 dinarjev kot pri-v«k za delavsko zbornico. — JJjPnl odtegljaj znaša torej M dinarjev, dobili.pa smo ^ -tirinajst dni reci in 29* in pol dinarja! . k t«m denarjem naj ob tej M v« *elo praznujemo "velikonočne praznike." • je rudarska Velita denar v rentabilna podjetja. Trboveljski rudarji so menda najbolj izmozgani, kar je rudarjev v Jugoslaviji. To pa še zato, ker ima država tako čudno in nepri-mernp politiko fcri najemanju premoga odnosno rudnin, ki jih sama rabi za obrate. Tudi vs socialni ministri v Jugoslaviji s samim "socialno čutečim" dr. Andrejem Gosarjem, klerikal nim ministrom za socialno politi ko, ne nastopajo proti tem o-gabnim razmeram. Ne, oni uganjajo korupcijo in s tem dajejo še večji doibiček kapitalistični gospodi, ki lastuje premogovne revirje. Rudarsko delavstvo v Sloveniji je slabo praznovalo letošnjo Veliko noč, veliko slabše, kakor povsod drugod! Za praznike so imeli na mizi, mesto potice me-ss in piruhov mizerijo, glad n koruzni duš. Tako je sedaj pri nas v Tr Jovljah, Hrastniku in Zagorju in seveda tudi povsod drugod. In Velika noč je v tem zname-qju šla za nami. Delavstvo je v njej marsikaj spoznalo in to je: Zavest je v njem, da se mora boriti, kajti proletariat ne more drugega izgubiti kakor verige, pridobiti pa si more ves svet. M. V- rudar. Govoril je na občnem zboru tudi delegat zagrebških hišnih Posestnikov, gospod Mihordin Tudi on je počival ljubljanske hišne posestnike, naj odločno vztrajajo v boju za svoje vice." pra- ! 1- K' 'tvo, ki uatverja dobri- Kišni gospodarji pripravljajo napad na stanovanjske . najemnike. Ljubljana, 14. apr. — Vedno bolj se čutijo posledice stanovanjske krize in vedno bolj se poostruje razredna borba hišnih gospodarjev in stanovanjskih najemnikov za stanovanja za crov nad glavo. Stanovanjski najemniki seveda ne mirujejo. Zbirajo se pod socialistično zastavo, kar gospodarje seveda silno jezi in zato i;udi oni pripravljajo večje akcl-e proti najemnikom ter jih hočejo popolnoma eksistenčno onemogočiti. O tej borbi stanovanjskih najemnikov s hišnimi go spodarji smo pred časom že precej pisali. Toda brezdvoma je, da nismo preveč, kajti v Sloveniji je stanovanjsko vprašanje eno izmed najvažnejših in okoli tega vprašanja se suče danes v pretežni večini tudi beseda slovenskega delavca in uradnika. V pondeljek dne 16. aprila so se zbrali ljubljanski in okoliški hišni posestniki v dvorani hote-Union, da bi se končno zedi-nili zopet na nov naipad na sts-novsnjske nsjemnike. S kratkim pozdravom na delegate je predsednik društva hišnih posestnikov otvoril občni zbor in povda-1, kako velike važnosti je da-ašnje zborovanje posestnikov, kajti sedaj je prišel čas, da se stanovanjsko krizo odpravi in sicer na ta način, da se ukine stanovsnjska zaščita. Društvo teh posestnikov šteje že 1660 člsnov, kar je jako velikega pomena. V primeru z organizacijo stanovanjskih najemnikov je to število tako veliko, da mora vsalf pametno in logično misleč človek tnkoj vedeti, ds U masa organiziranih posestnikov res neksj zaleže in da U masa posestnikov brez dvoma lahko napravi vse po svoji volji. Zborovslci so seveds dosti debatirali o stanovanjski krizi, vendar pa tako, da se je videlo jasno, da njim prav nič ni mar kriza. Pravijo: Pa si naj vsak sam zgradi stanovanje, če noče, da se ga ne bo metalo iz tujega stanovanja. Seveda bi bilo prav lepo, če bi si mogel vsak delavec ali uradnik postaviti laatno hišo, ali jasno je danes, da tega ni mogoče, prvič zato ne, ker delavec, kakor tudi uradnik prejemata tako nizko mezdo, da komaj izhajaa z živili, hodita pa že raztrgana. Kako naj potem gradita še lasten krov, če ga ne moreta in morata skrbeti, da vsej prehranita eebe, svojo že no in otroke? Zedinili ao se potem poseetnl-ki ne tem, ds je treba odločno nastopiti proti predlogu narodnega poslanca eodr. Fetejana, zavreči predlog ministra za socialno politiko v Beogradu in aprejeti ter odobravati nekoliko spremenjen predlog klerikalnega ministra za aocialno poMIko, ^ •tano- Nato so zborovalci soglasno sprejeli resolucijo, ki so jo takoj odposlali na pristojna mesta. Med drugim U resolucija zahteva: Hišni posestniki iz Ljubljane m okolice energično protestirajo Proti kakršnemukoli podaljšanju stanovanjake zaščite, ker bi tako postopanje bilo tudi v nasprotju s ponovnimi zakortitimi določbami, da mora omejevanje razpolaganja s stanovanji dne 1. maja letos definitivno prenehati. Vsak tak poskus je nedopusten in nemogoč, ker bi bil napravljen tudi na škodo prebival stva. Podaljšanje stanovanjske zaščite bi bilo kvarno tudi gospodarskemu razvoju in brez-smiselno v socialnem (!) oziru, ker je dosedanja praksa pokazala, da stanovanjska zaščita ni povišala števila stanovanj in stanovanjske krize ni rešila, ampak ustvarila le kasto privilegiranih najemnikov v škodo hišne laatnine in večine drugih najemnikov. Zadnji načrt stanovanjske zaščite po 1. maju je tudi tehnično nemogoč, in hoče vzeti hi5-nim lastnikom tudi ake pravice, ki so jih jim priznavali celo v času še hujših sanovanjskih kriz. Ta načrt pa bi uničil tudi najemninske pogodbe, ki so že sklenjene in tako-bi se kriza še poostrila. Resolucija hišnih posestni-kov v Ljubljani je veren in dober dokaz, kako je pri nas v Sloveniji, kako se bore na eni strani stanovaiijaki najemniki, na drugi strani pa hišni gospodarji. In država, ki bi morala naj. več pripomoči k ozdravljenju stanovanjske krize, se igra politiko. 'tvu. nima ničesar, ma- Goaarja glede ukinitve tfospodje, ki ao vložili j vanjske zaščite. PKOBVB1X Zopet napad na želeaničarje. Maribor, 17. aprila 1928. I Jugoslovsnska vlada sistematično koncentrira vedno večje akcije proti delavakemu razredu, proti svojemu osobju pa to bodisi na železnicah ali v drugi administraciji ter proti kmet-skemu prebivalstvu, ki te napade vedno bolj občuti. Z neverjetno velikimi davčnimi breme-ni poostruje gospodarsko in s tem v zvezi socialno kriso tako, da je postal položaj proletarija-ta že tako brezupen, kakor v malo kateri drugi evropski državi. Logično pa je, da te napade, ki niso prav nič drugegs, kskor razredni napedi, t. j. kapitalističnega razreda proti delavsko-kmetskemu razredu, foraira jugoslovsnska vlada proti organiziranemu delavstvu. Nsjhujši pa so ti nspsdi proti Ssvezu železničarjev Jugoslavije, ki kot razredno borbena organizacija železničarjev zbira okoli eebe najboljši in najjačji kader celo-kupnega prometnega osobja v naši državi. Poročali amo že v'"Prosveti" kako je vlada nastopila proti socialističnemu savezu železničarjev. Dovolj smo ožigosali nedemokratično in po človeškem pojmovanju nepravilen način odpust vodilnih funkcionarjev Saveza železničarjev Jugoslavije. Ta režim je vrgel iz službe sodruga Jurija Htaako-ta, sedaj glavnega tajnika vseh nad 9-000 članov broječih socialističnih strokovnih organizacij v Sloveniji, iz državne službe, in sicer ne da bi se mu moglo kaj nekorektnega v tej službi očitati. Z odpustitvijo sodruga Stanka pa gospodje klerikalci v Ljubljani kakor tudi v Beogradu niso bili zadovoljni. Oni so mislili, da v slučaju ako vržejo vodilnega funkcijonarja socialističnih železnlčarskih organizacij, da v tem slučaju tudi propade socialistično razredno gibanje na železnici. Oni so se v tem kruto varali! Zelezničarske socialistične organizacije so še bolj oživele in še. več zbrale članov, ki razumejo razredni boj, v svoje organizacije. No in kaj je storila dl vlada? In v vladi "socialno čuteči" klerikalci?? Odpustili so še sodruga Ogri-na in 4. Elznerja. obe člena gUvnege odbore aavesa železni-čarjev. Ali klerikalcem še ni bilo dovolj. . Oni hočejo, da je socialističen razreden pokret na tleh Saj to je v njihovem interesu. Sedaj pa pripravljajo in že izvajajo koncentriran napad ni razredne socialistične organizacije Železničarjev: Jugoslovansko ministrstvo prometa je s 1. aprilom 1928 zaprlo skladišče šivil, istočasno pa je znižalo delavstvu v kurilnici Maribor premije za celih 30 odstotkov, ker ni povrnilo delavstvu onih sneakov, ki jih je delavcem ugrabilo in porabilo za kritje deficitov, ki so nastali vsled defravdacije računovod je. Ena jat aodrngov. ki ao. ker delavaki zaupniki še niao izvo-Ijeni, posredovali pri načelniku, je bilo s družinami vred brutalno vrženih na ceeto. Pribiti moramo, da je to ie tretji veliki atak na deiavake razredne organizacije pod pa-tronanco klerikalno-radikalnega režima, ki hoče uplašiti delav-»tvo, da se ae bi organiziralo. Odpusti aodrugov* Stanka Ogri-ns, Elznerja in eedaj še eaaj stih mariborskih «od rogov ne smejo on ta t i brez odgovora, kajti ako delavstvo na te na-ipede ne bo odgovorilo saj a protestnimi shodi, tedaj bo tem odpuefotn sledilo odpuščenje zavednega delavstva v maaah, Železničarji že energično protestirajo proti temu naravnost »rutalnemu poatopanju železni-čarake uprave, in avojemu ogorčenju dajejo duška na protestnih shodih ter vso javno* s konkretnimi dokasi prepričava-o, kako beunl klerikalna reakci-a nad delavetvoai. Železničarji bi je jo boj za obetan ek in sa avoje pravles v kruti letini. Balkanske metode pa, ki jih uvajajo slovenski klerikalci v Sk>-enljl pe ee ne bodo obaeele, kajti delavetvo apoenava, da Je v delavakih organizacijah moč In bo zato budno pasilo, da ae klerikalcem ae bo posrečilo avsatl balkansko-lnk visi tonskih manir v Sloveniji. Viiu vprašaja ii od-gtmi I, N. — Jerome, Ariz., vprašuje: Dobil sem drugi držav-janski papir in želim dobiti avo-jo ženo in otroke kot izvenkvot-ne priseljence. Moja najstarejša hči bo dovršila osemnajsto leto. Zato se bojim, da je ne bodo pustili priti skupaj z drugimi, ker zs čssa prihoda bo stara čez 18 let. Kaj naj storim ? Odgovor: Neporočeni sin ali hči ameriškega državljana more priti kot priseljenec izven kvote, ako nima še 18 let ob čaau, ko generalni priseljeniški komisar odobri prošnjo, vloženo od ameriškega državljana za njegov oziroma njen prihod. Ako pa pride potem v Združene države, ko je že izvršil osemnajsto leto, ta okolnost ne kvari Že o-dobrene pravice do'Izvenkvot-nega prihoda. , Otroci ameriških državljanov med 18. in 21. letom imajo pravico le do prednosti v kvoti. Radi tega vložite Ukoj brez odloga prošnjo za prihod svoje družine na tiskovni formi 633, Državljanstvo žene. A. P. Jollet, III., vprašuje: — Moj prvi mož, s katerim sem ee poročila leta 1917, je bil ameriški državljan. Umrl je in sem se zopet poročila. MoJ sedanji mož ni ameriški državljan. Poročila sem se z njim lani. Ali sem še vedno ameriška državljanka? Odgovor: Da, vi ste ameriška državljanka. VI *te se poročili leta 1917 z ameriškim državljanom in ste zato s poroko postala državljanka Združenih držav. Od 22. julija 1922 naprej pa poroka ne menja več državljanstva žene. Zato vaša druga poroka ni izpremenila vašega državljan» stva in ostala ste ameriška drže vljanka. Ne sna, a katerim pomikam In kdaj je prišel v Ameriko. J. K. Chicago, III., vprašuje: Prišel aem v Združene države v jeseni leta 19)3, ali se ne spominjam imena/pertoikii niti točno datuma svojega prihoda. Ra- so mi vrnili pr«dhodn<» prošnjo za naturalizacijo. Kje naj dobim te informacije? v Odgovor; Imamo neverjetno veliko število ljudi, ki ao v leti zadregi. Potrudite ee vprašati svoje sopotnike ali prijatelje, * katerim ate prišli. Morda imajo boljši spomin. Lahko tudi pišete parobrodni družbi, ako veste, katero linijo ate ae pripeljali. Ako veste vsaj približno datum svojega prihoda ali kake drug« okolnosti. iz katerih se da uga niti ta datum, ter ime prista nišča. kjer ste se vkrcali ter koliko Časa ste potovali, vam Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, New York City, utegne pomagati. Pripaščanje dijakov. , E. H. Cleveland, O., piše: — Pred dvema letoma sem bil sa-konito pripuščen v Združene dr-žave in želel bi dobiti sem svojega sina, ki sedaj pohaja šole Jugoalaviji, da nadaljuje tukaj svoje Študije. Ali morem to doeeči in kako? Odgovor: Dijak, ki je čes 15 let star in more ameriškemu konzulu dokazati, da hoče nadaljevati svoje Študije v Združenih državah, ima pravico biti pripuščen pod posebnimi določbami, ki veljajo za dijake. Te določbe zahtevajo, da mora dijak imeti zadosti sredstev ta svoje vzdrževanje ali da mora kdo drugi jamčiti za njegovo vzdrževanje. Svoj čas mora posvečati učenju. On ne sme biti zaposlen za zaslužek, razen za par ur po Šoli ali v počitnicah. Predno se obrne na ameriški konzulat, se mora vpisati v kak ameriški Šolski zavod, ki je v o svrho odobren od delavskega tajnike. Takih zavodov je okoli 900 (Foreign Language Information Service pošlje seznam teh zavodov proti vpošiljatv! 25 centov). Šolski zavod pošlje dijaku ali onemu, ki se zanj tukaj >riga, tiskovino. To tiskovino je treba izpolniti in poalati zahtevana Šolsks izpričevala. Nato izda šola sprejemno Izpričevalo. To izpričevalo mora dijak pokazati konzulu, ko zaprosi za vi* zo, prepis izpričevala pa ob svojem prihodu priseljeniški oblasti. Dijak, ki hoče študirati v Zdr, držsvsh, mora znati nekoliko angleščine, toliko, ds more t*-koj imeti nekaj koristi od svo> jegs šolanja. Koliko angleščine je potrebno, je odvlano od prilike. Treba si je zapomniti, da sme tak dijak ostat! v Združenih državah le za časa, ko je vpisan v šoli in jo redno pohaja. Ko pa dovrši svoje študije, mora zapustiti Združene države. Ker ni dijak pripuščen za stalno, zato ne more |>osUti državljan. Tudi če oče postane ameriški državljan za časa bivanja avoje-ga sina kot dijaks, državljan stvo ne preide na mladoletnega fina, kajti načelo velja, da mora (do priti kot redni priseljenec, ako naj postane državljan. Ako mi še vedno čas, bo oče vložil prošnjo za njegov prihod kot sin imeriškega državljana Izven tvote ali s prednostjo v kvoti, pač po tem, koliko let "bo sin I-mel, ko oče postane državljan. Nezakoniti prihod I. I92X. R. B. Pittsburgh, Pa., piše: Prišel sem 1. 1922 v Združene države kot član moštva nekega prekoatlantskega parnlka. De-zertiral sem in odtedaj sem ostsl tukaj. Vzel sem si "prvi papir" kmalu j H) svojem prihodu in sedaj bi hotel zaprositi za državljanstvo. Bodo sprejeli mojo prošnjo? Hotel bi letoe obiskati stari kraj. Ali morem? Odgovor: Vaš prihod v Združene države, ne da bi bili prlpu-ščeni kot priseljenec od priseljeniških oblasti, Je nezakonit. — Kadi tega niste vi uvedeni v zapisnike pripuščenih priseljencev in se vam ne more izdati cert i-ficat o vašem prihodu. V prejšnjih letih so oble«t i alter izdajale takozvane nunr-pro-tunc certifikate o prihodu mornarjev, ki so bili tukaj že mnogo let, to Je, dovoljevalo «e jim je, da plačajo glavarlno in ne Je amatralo, da so bili zakonito pripuščenl za časa svojega prihoda. Tedaj so mogli biti na turalizirani. Ta prekaa pa Je bila pred leti odpravljena In ae taki certifikati ne izda Jejo več. Daai ne morete poetati drže v* tjan, vt$ndmr vas ne morejo več deportiret! radi vašega nezakonitega prihoda, ker Je deport a-cijaki rok za vas potekel. Tudi ne morete saproeiti za "permit" sa povratek v Združe* ne države, ker le one oeebe, ki so zakonito pripuSčen* v Združen * države. ifl||ajo pravico do tega permita. Ako zapustite Združene države, vas ne bodo zopet pripustili. raien ako dobite priseljeniško viso, kot jo zakon zahteva. Mogoče je, da bo kongres uzakonil posebne olajšave za ino-zemeo, ki so prišli v deželo brez prieeljeniške inšpekcije pred 1. julije^ 1924, ko je ndvi kvot ni sakon stopil v veljavo. V kongresu je nekoliko sakonskih predlogov, ki čakajo, da pridejo na dnevni red. DoeedaJ pa ni nobena zbornica kongreea niti v odsekih razpravljala o teh predlogih.—-P.L.I.S. LJUBEZEN V BOLNIM Usmiljenka je tiho odprla vrata v sobo. Is postelje v kotu pri oknu Jo je poadravllo dvoje svetlih oči. — Hvala, sestra, aedaj mi je bolje. — Res? To Je lepo! Približala se je postelji In je sašepetsla: — Neki gospod bi rad govoril vstril. — Neki gospod? . . — Rekls sem mu, nsj kar vstopi, ps nI hotel. Tu js njegovo pismo. Dvoje drobnih belih rok Je vzelo pismo. — Ne, ne! — Ksj nsj mu odgovorim? — Recite. . . ne, recite, ds mi Je sisbo. Ne, recite, da nisem sama.. — Ne vsnemlrjsjte se, go-spa! Pomislite. . . — Saj nisem vznemirjena. Samo tako Čudno mi Je. — Morda Je bolje, da no sprejmete obisks? — Seatrs, ksj naj rečem ? . . . Naj pride! Med vrati se Je pokassla črna postava še mladega moša. Spoštljivo so je priklonil in stopil počssnlh korakov k po-atol ji* Brez bessds Je prijel bolnlčl-no roko ln jo poljubil, Nsmlgnlla mu je, nsj sede. Obenem gs Js z očmi opozorila na prisotnost sotrpinke ob drugi stsni. ' Sedel Je pri njej in dršsl njeno suho belo desnico. Ni govoril Tudi ona je molčala. Pet, deset, dvajaet, minut, . . — Hvala Vida, neizmerna t hvala! Hotel je vstati. • — Be trenutek. , , — Večno, Vida, ako bi moge in smel. — Leon? Njen glaa Je bil akoraj votel. — Vida! — Bilo Je In ne bo več, more biti. , , — Vida! Vida! Ne Uko. . Pokrila Je z levico oči in plakala ih Ne, ne, Vida! Ne bi bil smel pritl^ nisem storil prav Sklonil se Je nsd njeno glavo in njene roke so ae oklenile njegove, — Vida, ali smem priti še? — Pridi. .. < — In ti ne boš žaloatna? — Ne bom. — Za Veliko noč pridem, vsak dan. - I^»on! Da. Vida! Hamo da ne boš žaloetns. — Ne bom, Zvonec je nsznani! konec bolniških poeetov, — Na svidenje, Vids! — Zbogom. Niste se mogls ločiti. — Ksko si zvedel. , , — Keetra ml Je pisala — Dobra duša. Bila Je včeraj tu. — Da aem vedel prejel. Mislila sem, da si me pozabil. — Vida! Pozabil? Tebe! Ni-kdar nikoli! Ah, nesrečna jaz! — Vida Vida! Tvoj sem bil In tvoj «em, pe naj. , , Njena lica ao zacvetela. — Ah. l,eon! Kašelj Je zadušil njen odgo vor — Bodi mirna, draga! — i/e-on. , . Le-on — — — De. tvoj! Tvoj. . . — Teko trudne sem. .. — Vznemirila al ae. Votoplla Je uomiijenka. — (»o«pod, čas Je. — Na svidenje. Vida! V boto pridem. — Zbogom, — pridi In — o- prosti. • • • Sel Je ln se odpeljal s vlakom. Veo pot je mlaiil nanjo, ki Jo je ljubil vedno, tudi potem, ko je stopila ona pred olUr s drugim. Ni Je obsojal. Razumel je in odinistil. Odpustil? Saj je bil sam krivi Ni se mogel odločiti sa ekupno življenje. Bal ae Je sa svoje delo. Zsto je glumll nesvetaobo. Trpel Je, trpel Umbolj. ker js vedel, da je nesrečna — in da •e je ločila--Tako je sahte- val on! In potem Je sbolels. In aedaj 7 Sedaj? Samo da osdravl. . . Revež! V navalu ljubezni in keaanja je preališal njen zbogom in ni rasumel njegove vse-očiščujoče resignacije. Ivan Dobravec. Premajhna aa svojo sUrost. Bilo Je ns krstu ali poroki... Opolnoči je prinesel gospodar is kleti majhno zaprašeno steklenico. — V Uj steklenici Je petnsjst let sUro vino, SUrešina je ogledoval steklenico in tačudeno kimal s glavo. — Upa steklenica Je, — je mrmral, — prav leps, nič ne rečem, tods malo premajhna Je za svojo sUrost,.. o V nekem mestu živita mož In lena. Oba gluhonema. Pogovarjala sta se doslej, kakor se pogovarjajo mutcl... z sna« menjl. Te dni ga Je tožila žena zs ločiuv zakona, Ko jo je aodtilk potom tolmača vprašal, zakaj, mu je dopovedovala, da sato, ker Ji zvečer ne pusti govoriti. — Kako Js to mogoče! ae Je začudil aodnlk. — Kar luč ugasne, pa Js pogovora konec , . , POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM VN POŠILJATELJEM KASNIH NAZNANIL. ne In Kadar peAl jete Mata ta. kakeriaakol! nasnenlb la sskvak a smrti, tedaj veelej pe-vajta ▼ pierna, all ieMte Instl aN leal nevadas Ako je prleMana kot aa-vadna vset, ae tspaett la safe vale la # lar aa lia prloMJ Hadar pa hocete imetl ae seto vrste rasalk Imen la dragih stvarl, je pa ta egiaa, aa katerega ae BMta platoti, la ve-(ja aa flaae ia se aeélaae. Na-dalje velja lata ludí sa rasas prfosdltvs, veseliee, akode, 114 Veelej js traba povedaU all ka-lata Imetl plaéaa egtae all saa» aavadno Aaanlkaraka vset, ted r takem alalaju ae sa navadae vaat, aaradl stvar bolj na krsi-ko la as pove le valaejil del. Ce pa naroíite, da naj he pialan o» glaa, ss priobél vae, kar sable-vale. lele Uko velja aa vaa draga nasaanlia Is ae koga lile, te-altveas ponudbe, prodaje, IM Za vae take slvari as msrs ved-no povedail, da aaj bo lo oglaa, kslikefcrst aaj as letl prlobd ln da bodete zsnj platel!. Te pajeando dajsm radl lega, ker je Lo sklep kon vencí Je, da aa poUai ravaamo val, drnllva. Me ni, na-roCnlkl ln eprevalfttee IUU. 1, da te upoAtevate la as ravnsU. — Fiiip Ondina upmvlUlj. la Ha-ter mm NAZNANILO. Društvenim UJalkom ia laj- da Mersjo naznaniti be naalovov členov apravnIAlva Prsevete, da as lakko ločne v redi oešllianie In naalove, katere peÜJe-e glevaeme tajniku eelanejo Um ? arhiva la Jih spre mM ve ae dobi. Torej je šele vaina, da «eelej pošljete na aalal pripravljenih IkMIaak vaa ve upre v aiStvu bej. I*ri vsaki va aaj ae vaelej omeni eUrl In novi naslov. tprernšMre ulJedrn» apelira, de drnStveo! tajniki la Ujalre le upašteveJ^—Pkillp Mina. upravitelj. ^ , Naročite buljil m F * O STL, 4 X" DVA PETDESET V megleni vlažni večer 00 ta-žarele luči ob cestah. Glaana množica se je zgrinjala po njih v daljavo, kakor brezkončna procesija veselih in žalostnih obrazov. Idealist Rožmarin je stopil na ulico in se zagiedai v pisano vrvenje. "Tretji dan!" je vzdihnll, ko je obstal na tlaku, tujec, ne po-znajoč teh ljudi, ne kraja, ne i mena. Debel, v Mol zabuhel človek se je zadel vanj in Rotmari na je ponesla živa reka s seboj. Tik za njim se je nekdo smejal z zopernim glasom, kakor bi hreščala nenamazana vrata. Se ozrl se ni; da se tako-le smejejo njemu, kadar zajde med nje v razcefranem površniku in starem klobuku. Svetloba je tonila zadaj med truščem in ropotom voz po kamen i tem tlaku. Podplati ao 1 vgrezali v mastno blato. Kakor vešča je tupatam brlela luč In se razlivala po mokri cesti. Rožmarin je obstal; ljudje, ki so hodili mimo njega, so bili tihi. kakor v žalost potopljeni. Med nizkimi, neometanfmi hišami pa je ležala tema, brez luči, brez glaau. Rožmarin je začutil trepet v udih. Kakor bi se bal, da pade v blato na obraz, se je o-prijel lesene, polomljene ograje. Zavedal se je bede, ki je vela iz teme, vonjajoča po trohnobi in smrti. "Lačen sem." je pomislil, ko se je s trudom vzravnal in s počasnim, klecsjočim korakom odšel pod golimi kostanji. Med hišami je donel samoten korak. Okna pa ao bila svetla in praznična, kakor dobrodušne oči. Rožmarinu ae je zdelo, da se plazi sama beda po praznih ulicah in diha z mrzlo sano, ki jo pošiljajo s onega svetal da potrebi in izmeče nepotrebne ljudi. "Kaj nisem tak-le izmeček," je pomislil čez čas» "ki mu ni mesta v življenju, ker nima drugega ko prazen želodec in turobne misli?" Odprlo bi se okno in prijazen glas bi ga poklical gor k belo pogrnjeni mizi, kjer se kadi iz skled. Se tja ne bi sedel; v kot bi mu lahko postavili, kakor se da psu, da jim ne skvari teka. Topel sopuh jedi mu je udaril v obraz skozi odprto Okno. Veliki lonci so vreli na ognjišču. Ženska z golimi, rdečimi rokami je nosila gostom na mizo. » "Ne bodo dali,"1 je moral vzdi-hniti. Dolžan je bil povsod. Tri dni nI jedel, odkar je bil dal poslednji belič za kosec kruhs. Prodal bi naočnike? Ta čas bi že pretrpel. Potem pa bi napisal dolgo povest, plsčsli bi mu sanjo; potem — -r- Za vodo je bil. Po plesnobi je vonjalo, ko Je stopil na starino. Koščen dedec je krpal hlače. "Cisto nove naočnike sem prinesel." 8 srebrom so bili obrob- ljeni, prav taki, kakršnih ljudje je, da je prodsn za dva in pol več ne kupujejo. beliča, da je vse njegovo življe- "Ne bom vzel. Ce bi imeli one nje vredno le toliko, kolikor no-trne, ki jih nosijo študentje, bi si v žepu vsak črevljarček, ki vam dal nekaj zanje." žvižga po cesti. Menjal bi z "Pa gumbe? Prav poceni jih j njim. Lahko bi ga bili v obraz dam." Porezal jih je s površni- za košček kruha . . . Roka mu ka ter jih kazal na dlani. "Tu- je zdrsnila ob zidu Brez moči di teh ne?" se je sesedel. Okoli njega so "Ce bi imeli obleko ali kakšne se zgrnili ljudje, hlače," so rekli povsod. Rožma- "Pijan je," je rekel nekdo in rin se je razjokal na samem. [odšel naprej; za njim drugi. "Pa bi pisal?" Kos hrapavega ovojnega papirja je pobral med smetmi in sedel v izbi za mizo. Pred očmi mu je bilo temno. Nič ni videl onih stvari, o I Stražnik je stopil k njemu. 'Prespite se, domov pojdite," lje rekel z zadirčnim glasom, ¡tresoč ga za rsmo. "Dva petdeset . . ." je šepnil katerih pišejo ljudje, kadar so I Rožmarin in se odplazil dalje, siti. O ženskah in o ljubezni. — Pred trgom ga je srečal tovariš Nesel je v uredništvo. Počasi, « šolskih klopi.| kakor bi tehtal besedo za bese- • • - P°»odil bi mi, dva do je gospod z naočniki obračal petdeset." Oprl se je nanj. liste. Rožmarin je stal z izsu- "Ho, si še včerajšnji?" se je ¿enim licem. Upanje je plalo v zarežal oni. "Nimam." Sram njem. Smehljaj je bil na gospo- «a je bilo povaljanega znanca, dovlh ustnicah, ko se je obrnil Rožmarin ni vedel, kam gre. k njemu s papirji v rokah. I "P—-i—jan!—" je zlogoval mi "Je za . . ." je hlipnil Rožma- M« "«jan . . . Pijan vsega rjn> življenja in samega sebe!" "Koš" se je zasmejal urednik Vse v njem se je pogreznilo in vrsta zlatih zob, se mu je za- v nekakšno temo. Toplo in slad svetila v ustih "Ne pišite takih ko mu je zaplato po telesu... budalosti. Kako more človek Obesil se je na svojo lite-tri dni stradati in se še plaziti |rarno kravato, po svetu za vzori? —" Rožmarin se je opotekel proti vratom. Pred neko trgovino se je naslonil ob zid. Megls mu je bila pred očmi in iz nje so se kazala jedila v izložbi. Dva petdeset. Pogledal je napis na obloženem kruhu. "Dva petdeset". — Zavedel se Ženitvena ponudba. » Člani in društva snpj. Samec se želim seznsniti s Slovenko ali Hrvatico v starosti od ¿0 do 40 let in sicer v svrho Ženitve. Lastujem svojo farmo. Tajnost jamčena. Katero veseli na farmo, naj piše na naalov: Slovenski Farmar, 2857 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. (Adv,) ti Lov Mote J t Jetnik v Kavkazu Zilin je bil častnik v Kavkazu. Nekoč je dobil pismo od doma. Mati mu je pisala: Stara sem postala in rada bi videla prod smrtjo še enkrat ljubljenega sina. Pridi, da vzamsš slovo od mene, in potlej nastopi v božjem imenu zopet svojo slušbo. Izbrala sem ti nevesto, modra js in dobra in ima nekaj posestva morda se oženiš in ostaneš tukaj. 2llin se je zamislil. V resnici, mati je postala slaba, jo premišljeval; morda je ne vidim več. Hočem potovati; pa če mi bo nevesta všeč, saj se lahko tudi oženim. Sel je k svojemu polkovniku, vzel dopust, se poslovil od tovarišev, kupil svojim vojs-kom štiri vedra žganja sa slovo in se pripravil na pot Takrat Js bila vojna v Kavkazu. Po dnevi In noči so se godili na cestah napadi; komaj je bil zapustil kakšen Rus trdnjavo, so ga Ta-tarjl ubili ali odgnali v gore. Zato je bilo uka-sano, da ima dvrfkrat na teden oditi s trdnjave do trdnjave sprevod pod eskorto: spredsj in sadaj vojaki, v sredi popotniki. Bilo je poleti. Zarana v jutru se je bila •zbrala zadaj za trdnjavo dolga vrsta vosov, eakorta je stopila ven, in odpravili so se na pot. 2illn je Jahal, njegov voz s prtljago se je peljal v sprevodu. Pota je bilo napraviti petindvajset verst. (Ruska verst—J067 metrov.) Počasi se je pomikala karavana naprej. Zdaj so se ustavili vojaki, sdaj se je snelo kolo ali je obstal kak konj, tako da je vse čakalo. SolAce je bilo že Čez poldne in imeli so ie-ls polovico pota za seboj. Prah in vročina, •otnee Je pripekalo, in nikjer sence. Gola pustinja; nobenega drevesa, nobenega grma ob potu. Zilin, ki Je bil pojezdil naprej, je postal in počakal na vozove; za seboj je zaslišal trom-bo — torej zopet se ustsvljsjo! Tedaj Je pomislil Zilin: sli ne bi bilo bolje, da jezdim ssm brez vojakov? Pod menoj j« dober konj, če me napadejo Tatarji — zbežim Jim! Ko je to prevdarjal, je prigaloplral k njemu drug častnik, Kostilln, s puško Čes rsmo, in rekel: "Dajva jahati sama naprej. Zilin. Od lakote ne morem več prestajati in tako strašanska vročina Je . . . Srajco bl kar ožel." Kostilln. debel mož. je bil ves rdeč v obraz, znoj Je le tako lil z nJega. Zilin je prevdarjal in dejal: "Ali je puška nabita?" "Nabita." "JahaJva. Toda en pogoj: da ne prideva vsaksebi." In jezdila sta naprej po poti, jezdila čez stepo, se pomenkovala in se ozirala pri tem na vse strani. Daleč m je lahko videlo naokoli. Komaj Je prenehala stepa, jc peljala pot med dvema korama v sotesko. Tedaj je menil Zilin: "Morava iti na goro in pogledati; drugače naju napadejo nasadnje, niti ne vevs kako. s gore dol . * ." Koatilln pa Je odvrnil: "Ksj je tukaj treba gledati? Jahaj va po poti.'** Zilin ga ni poslušal. "No." je dejal, "počakaj trenutek tukaj spodaj, da pogledam zgoraj malo naokoli." In pustil Je konja na levo teči v goro. Bil je lovski konj, sa sto rubljev ga Je bil kupil žrsbeta -v čredi In ga sam izvežbal — naglo, kakor bi imel peruti, ga Je nesel gor po strmini. Komaj je bil na vrhu, glej, v majhni daljavi pred njim eo stali Tatarji na ko- njih . . . kakih trideset mož. Je videl to in ja obrnil; tudi Tatarji so ga videli, zdrvili za njim, med dirom jomall puške iz ovojev. 8 povešenimi vajeti je pustil Zilin teči konja in saklical Kostilinu: "Puško v. roke!" Konju pa: "Srčece moje, nesi me ven, ne spotakni se — če se spotakneš, tedaj sem izgubljen! Kostilln pa, namestu, da bi počakal, je, čim je zagledal Tatarje, bežal proti trdnjavi, kar je la mogel. ?daj od te, zdaj od one plati je udrihal po konju. Na prahu je bilo spoznati, kako je konj udarjal z repom. 2llin je izprevidel, da stoji njegova stvar slabo — puška je proč, s sabljo samo se ne da nič napraviti. Drvil je nazaj — še je menil uteči. Ali šest mož pridirja od strani, odrežejo mu pot. Njegov konj je bil sicer dober, ali oni ao imeli še bolje konje. Zagrabil je za vajeti, hotel zopet obrniti, ali konj, enkrat v diru, je šinil naprej — naravnost med sovražnike. Tatar s rdečo brado na sivem konju se je bližsl. Režal se je in držal puško pripravljeno. * • Poznam vas, vragi, si je mislil Zilin. Ako vjamejo koga šivega, ga vtaknejo v jamo in ga bičajo. Živega me ne dobe . . . Dasi ne krepke rssti, je bil Zilin pogumen mož. Prijel Je sa sabljo, izpustil konja naravnost nad rdečebradca in si mislil pri tem: sli ga pohodi moj konj aH pa ga posekam s sab- Ijo. NI še bil prijahal Zilin do Tatarja, ko «o streli, oddani od zadaj, zadeli njegovega ko-nja — z vso silo je udsril na zemljo in pal svojemu jezdecu na nogo. Zilin se je hotel vzdigniti, a že sta sedels na nJem dva teh smrdljivih Tatarjev in mu zvezala roke na hrbtu. Sicer se je Iztrgal in se otresel sovražnikov, ali še trije so skočili s konja in ga tolkli s puškinimi kopiti po glavi. Tedaj se mu je stemnilo prod očmi In omahnil Je. Tatarji so ga zgrabili, mu z Jermeni zadrgnili roke na hrbtu in naredili tatarski vozel. |Zbi!i so mu čepico dol, mu sezuli škornje, vse so prebrskali, vseli densr, uro in raztrgali uniformo. Zilin se je ozrl po konju. Njegov ljubljenec, kakor Je bil pal po strani, Uko je še ležsl in brcal s nogsmi; luknja mu Je sevala v glavi in žvižgaje Je vrela ven črna kri, škropila daleč v krogu prah. Tatar se je približal konju in previdno snel sedlo. Ker Je še vedno brcal, mu je z bodalom prerssal grlo. Siknilo Je ls vratu — telo j« vztrepetalo . . . Ko so bili Tatarij s konja vse pobrali. Je rdečobradec zopet sajahal In zdaj so posadili Zilins k njemu v sedlo; da bi ne pel, so ga privezali s pasom na onega hrbet — in hajd v gore. Za Tatarje je sedel Zilin. se gugal ln orna-hoval. Pred seboj široki tatarski hrbet, kitasti vrat, in bleščeče se je obllla gladkoobrita glava. Zillnova glava Je bila hudo pobita, kri je ležala strjena nad očmi. In ni se mogel popraviti na konju in si obrisati kri. Tako močno sta mu bili sdrgnjenl roki, ds ga Je bolelo v ramah. Dolgo so jahali od gore do gore. prebrodil reko, dospeli na pot ln jezdili naprej po dolini. Kako rad bl si bil zapomnil 2llln pot — a njegov« oči so bile zalepljene s krvjo in ni se mogel ok raniti. Začelo se je mračiti; prebredli so še eno reko; ko so prišli na široko skalo, ae je saka-dil dim. psi so salajstl — bili so v aulu (tatarska vas). Tatarji so poskskall dol, tataraka dečad j« letela vkup. se gnetla «koli jetnika, kričala. vrUkala in lučala vanj kamenje. ^^ --- (Dalj« p rt hoda JU,) "__ HMorittifai kotiček Pomagaj ni aam. Iznajdljiv moraš biti, pa dohtar ne pride do živega. Cvičkar je šel k zdravniku. — Malo preveč pijete! — mu je rekel. — Koliko ga izpijete na dan? — Tri kvartine , . . — O, to Je dodti preveč. En kvartin popolnoma zadostuje! Cvičkar pa s to odločitvijo ni bil kaj zadovoljen. Sel je k drugemu zdravniku, in ga je iato-tako vprašal, koliko pije. - Sest kvartinov dnevno! se je zlagal cvečkar. — To je preveč, dosti p»*3. več. Zdi se mi, da ga irr> '„e tri kvartine čez in čez devoij!... Facijent. — Gospod doktor! Nikar me | ne strašite z latinskimi izrazi. Povejte mt.lepo po domače, kak-[šna je moja bolezen. — Tako? Prav! Povem vam I odkrito: Lenoba ln požreš-I nost ... — Hvala, gospod doktor! A Izdaj, prosim vss, povejte mi, kako se oboje imenuje latinski, da bom Sredel povedati svoji I ženi. « • ' ' Na ulici. — Prosim vas za mal milo-Idar. Lačen sem. — Zakaj pa ne marate dela-Iti? — Oprostite, bojim se, da bi | potem imel še večji apetit. a V gostilni. Gost: "Ali gre kaj bolje go-|stilna, odkar ste dobili okrajno sodišče?" "Veste, ne preveč. Sodni ja predolgo zadržuje moje I goste." a Zloben pripis. Na vili Mojmir je stal vklc-Isan starinski izrek: "V to hišo ne vstopa malopridnež ne skozi duri, ne skozi okno." Hudomuš-než pa je pripisal s kredo: "Kod I pa poj de gospodar vanjo?" • Nravstveni napredek. Misijonar med zamorci: Lani iste pojedli svojega brata. Ste I se letos kaj poboljšali?" — Črni poglavar: "Smo, smo, častiti oče. Zdaj jemo ssmo daljne so-irodnlke." • ldnji kupon za "PROSTO PO-SKUSNJO PLAPAO" in 48 strani s slikami knjiiico o klik To vas ne stane ničesar! Ne pošiljajte denarja: samo nam pošljite vaš* Ime in naslov. Za vašo lastno dobro—pišite ntyn še danes—prodno bo prepozno. Na rokah imamo še nekaj Za-pisnik©v 8. Bedne konvencije SNPJ ia ker je sedaj pričela razprava a pfavitth SNPJ io konvencijo, je sešo prilika, da ai nabavite ta nik. Kdor nam pošlje 15c v poštnih —1HiK mu pošljemo ta zapisnik. Pišite na: Književna Matica SNJP, 2657 S. Lawndale Ave« Chicago, IIL PONPELJEK, 7. MAJA. 5000 bcrfl «a 5000 slovenski družin »"ke do®* egravil. članki o Spancih, be8^ Aisiiik^$iov6iis|[o Sestavil dr. Kan W.00 n poštnino vred. Naročit« prt «prav. "Prosret«,- 2U Lavadale Ckk.eo. V blagi spomin ob obletnici smrti 1 mojega iskreaega soproga ia našega očeta LOUIS ČOŠ ki Je preminul 2. maja 1S27 v bolnišnici v Tydcariile. Pa., vsled hudih bolečin od opeklin, katere Je sadobil na svojem douw dne 22. marca 1927. — Dragi ia ljubljeni oče ia soprog moj! Hitro čaa v večnost mine. Tebe pa črna zemlja krije; dsn z« dnevom, leto sa letom proč beii, ter vzhaja razne aam spomi. ne, toda tuge ae uteiL V miru sladkem Um počiva otetov* srce. Prestal ia reiea ai, trudapohiih bolečin, skrbi, ki jih v življenju Imel ai, ia boril se vedao TI zvesto. Ah, čemu prišel ai, maj cvetoči dragi, odvsel ai aam zaklad, daevi aekdaj srečni, krasni, v žalost so nam sedaj ia Jad. Ostal boš v spominu vsem, ki so Te poznsU. Ljubljen in spoitovan ai ML — Žalujoči oetali: Anna Čoi, sopspfs; Louis ia Fraak. sinova; Anna in Marjr, hčere. Ualoa City, Pa. FREE TEST COUPON PUPAO CO.. tW Sta«rt SIS*.. St. Lesk. Ms. . Gospoda: Polljfte ml braaplaCno po-¡ku.nl Plapao t» 41 atrsnk kaJUlao o kili ; nobenih atroikov aato. n« aaSaJ, niti MSMjs. (ma ., Naalov Naročajte avto-naka S.N.P.J. Na željo več društev jo gl urad preakrbel svto-znake. T« so krasno izdelane okrogloplo-ščate tablice, s znakom S. N. P. J., in namenjene so za avtomobile članov jednote. Na društva smo razposlali podrobna pojasnila glede teh znakov, na član« pa apeliramo, da jih pridno naročajo. NaroČila sprejemajo dru-števni tajniki. Vincent Cainkar, predsednik SNPJ. IZVRSTNA PRILIKA Člani in Slanice S. N. P. J. Sedaj lahko dobite Hat Pronveta vsak dan za eno leto in knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—ako nun pošljete brez odbitka svoto $7.80. AH pa tri knjige: SLOV.-ANGLESKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna $1.50, in PATER MALA VENTURA V KABARETU, vredna $1.50, skopaj vrednost $5.00 in dnevnik Pronveta sa sna lata sa svoto $7.80. To velja za člane S. N. P. J. sa vnn stare in Riove naročnike. Ne član! plačajo $0.00. Lahko dobite pol leta dnevnik Pronveta in skupne! vrednosti za $2.50 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZA-1 KON BIOGENEZUE, ali pa ZAJEDALCE in HRBTENICO in INFORMATOR ako nam pošljete svoto $4.00. Ne člani pošljejo $440, AH pn an $S4Q pelltta Ust Pronveta ln knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani $3.60. Vsak asora in naročila AgiSraJie zs "Prosvsb"! To vae velja za stare In nove Rmročnlks. poslati celo svoto brez odbitka. Denar pošljite na npravništvo na nanlov: Pronveta, 2657 So. Lawndale Ava* Chicago, IIL Ime Naslov * » Država. •••eeeeeee«ee«eeeee«eeeeeeeeeeeeeeeeeee«« CL društva. Pošiljam $ »««eeeeeeoeeee«eo«eeeeeeeeeeseeeeeeeesee«e»»esoea«»«e««ee«eee«ee«««—«eeeee«eeee»oe e—es ^•••••eaaeeaeeseesaaaaaeeeseeee NAROČITE 81 KNJIGO "AMERIŠKI SLOVENCI." Tiskarna S. N. P. J. rim SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, mitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J„ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, uniisko delo prve vrate. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne HS. po laf.nM.ij« m S. N. P. J. PRINTERY . 2657-59 So. Lawndale AfSMS CHICAGO. ILL TAM SE DOBE NA 2EI^0 TUDI VSA USTMENA POJASNILA