V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 13. 12. 1983 CENA 14 din Št. 95 flbmi urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože KoSnjek ft£-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrna zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zlato, ki se mu pravi gnojilo iaj slovensko (in gorenjsko) kmetijstvo oktobra in novembra 'prejelo od tovarne INA Kutina niti kilograma umetnih gnojil Utina — Predstavniki slovenskih fctijskih organizacij so lani sep-Itra podpisali s tovarno mineral-k gnojil INA Kutina sporazum o ^iroćnem poslovno-tehničnem ttovanju. S tem so kmetijci spre-ii obveznost, da bodo v dveh letih rih 800 milijonov dinarjev in jih Kđli Kutini za dokončanje druge »izgradnje nove tovarne mineral-kgnojil, proizvajalec pa naj bi v Sfcdnjih petnajstih letih zagota-redno preskrbo slovenskega ptijskega trga s tem pomembnim Aukcijskim materialom. (Mi-^rede: gorenjski porabniki bodo »dih' tovarni 54 milijonov dinar-cdtega Kmetijsko-živilski kom-Gorenjske 10,9 milijonov, Go-Ifcka kmetijska zadruga 31,2, t«ijska zadruga Škof j a Loka 8,8, fraga Srednja vas — Bohinj 1,4 in &T,7 milijona dinarjev). Denar * bi zbrali tako, da bi kmetje in kmetijska posestva pri nakupu vsakega kilograma gnojila prispevali dva dinarja za izgradnjo nove tovarne. Slovenski (in gorenjski) porabniki so doslej svoje obveznosti izpolnili. Kutini so plačali že tri od štirih obrokov (skupaj 580 milijonov dinarjev), zadnjega pa bodo do konca aprila prihodnjega leta. Isti samoupravni sporazum predvideva tudi devizno soudeležbo za nakup uvoženih surovin — 60 dolarjev za tono dobavljenega gnojila. Do 1. oktobra bi morali slovenski porabniki plačati Kutini 5,7 milijonov dolarjev, vendar so — tako trdijo v tovarni INA — doslej zbrali le 1,7 milijona. Medtem je vrednost dolarja precej porasla in prišlo je do velikih tečajnih razlik, ki danes bremenijo slovenske kupce gnojil že za 250 milijonov dinarjev. Tovarna se je zaradi velike odvisnosti od uvoza, neurejenih cen, visokih obresti za novo tovarno in nepri- Kriminalna dejanja naraščajo Kranj — V devetih mesecih le-»se je na Gorenjskem povečalo telilo kaznivih dejanj. Delavci 'M Kranj so javnemu tožilstvu //»lali kazenske ovadbe za več M3300 kaznivih dejanj, kar je storaj za 1500 primerov več kot ja v lanskih devetih mesecih. '*ji del kaznivih dejanj sodi v ipkiini kriminal. Pri tem je naj-m kaznivih dejanj — okoli 2500 - zoper družbeno in zasebno ^oženje. Najbolj je poraslo ?4rvilo tatvin, velikih (vlomih) 'atvtn ter poškodovanja tuje last- Porasla so tudi kazniva dejanja gospodarskega kriminala. V devetih mesecih letos je bilo odkritih 264 kaznivih dejanj, kar je za 22 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Še posebej je poraslo kupčevanje z zlatim denarjem in tujo valuto, ponarejanje vred-notnic, razen tega pa tudi zloraba položaja, nevestno gospodarjenje, poseben primer goljufije, nedovoljena trgovina in tihotapstvo itd. Po drugi strani pa je manj ne-kritih čekov, verjetno zaradi strožjega nadzora bank pri izda janju čekovnih blariketov. (ategorizacija kmetijske zemlje jeseniški občini |a pretek neplodne zemlje teniški občini je dovolj zemlje, ki ni primerna za kme-jforabo, zato ne more biti nobenega razloga ali izgovora, »ki posegali po najboljših njivah in travnikih — Veliko tebenega denarja bo treba zbrati, da bodo odpravili po-preteklih napak pri gospodarjenju s prostorom. Jaenice — V jeseniški občini, kjer prevladujeta hribovsko in vi-W»kmetijstvo, je le malo za kmetijsko rabo primerne zemlje. Zem-ifcprve in druge kategorije, kamor štejemo najboljše njive in travni-f: 881 hektarov ali vsega 2,35 odstotka celotne površine občine. V '*:jsko-zemljiški skupnosti na Jesenicah se dobro zavedajo, da se '-flMrtijstvu slabo pisalo, če bodo nova zakonodaja in prostorski na-' trajno varovali le najbolj plodna zemljišča. Od izdelovalcev pro-Wut dokumentacije bodo zahtevali, da trajno namenijo kmetijski ti tudi zemljišča od tretje do šeste kategorije in da preprečijo pozi-tokmećkih jeder (vrtov ob kmečkih poslopjih) in spreminjanje hlevčkov in ostalih kmetijskih objektov v bivalne prostore ali celo ške hišice. Varljiv je podatek, da je v občini le 41 hektarov ki jih je treba izsušiti. Takšni!) površin je precej več, najbolj pa so travna območja v Ratečah, ob Savi v Kranjski gori, Gozd ku in na Blejski Dobravi ter v okolici povirkov na jeseniških iro desetino celotne površine v občini (4093 hektarov) predsta-jflozemljišča šeste kategorije — to so višje ležeči travniki, pašniki, • grmišča in mladi gozd, kjer je zaradi nagiba, kamnitosti in ^■dostopnosti otežkočena ali povsem onemogočena uporaba kmetih strojev. Vse več teh površin se zarašča. Za to je več razlogov, tej drugim tudi napake preteklih načrtovalcev in gospodarjev s pro-fr/r, ki se niso zavedali, da bodo kmetje, s tem ko so jim pozidali fcKijsko zemlji v nižini, opustili kmetovanje tudi na višje ležečih toukih in travnikih. .Posledice preteklih napak skušajo zadnja leta težiti z agromelioracijskimi deli, toda že zdaj je povsem jasno, da »površin ne bodo oteli zaraščanju in da bodo del teh prepustili goz- Domala četrtino celotne površine v občini (8728 hektarov) predstavo neplodna in za kmetijsko rabo neprimerna zemljišča. Del teh Wfcn - to velja predvsem za opustele terase in prodišča — je upo-feaza pozidavo, zato res ne more biti nobenega razloga in izgovora, fclivobćini iskali pota za cenejše gradnje na plodni in za kmetijstvo mtdmi zemlji. Del prostora pa naj bi — tako predlagajo v kmetij-ZCTfiljiški skupnosti — odstopili za pozidavo tudi gozdarji. C. Zaplotnik znanih tečajnih razlik znašla v težavnem gospodarskem položaju, ki ga zdaj rešuje tako, kot ve in zna. Po vzorcu nekaterih drugih zgubarjev je predložila porabnikom »samoupravni sporazum o pokrivanju škode« (beri: izgube!), ki ga sama imenuje kot »pot za preživetje«, slovenski kmetijci pa kot izsiljevanje. Po tem sporazumu naj bi porabniki iz naše republike za pokritje »škode« v zadnjem četrtletju zbrali okrog 150 milijonov dinarjev. Slovenija je podpis sporazuma odločno zavrnila in to je bil tudi razlog, da v oktobru in novembru tovarna INA Kutina ni dobavila slovenskim kmetom niti kilograma gnojil. V začetku decembra sta se strani sporazumeli o medsebojnih obveznostih; to pa obeta, da bo Slovenija do konca leta dobila še preostale dogovorjene količine gnojila (15 tisoč ton). Najbrž ni treba posebej poudarjati, da bo v bitki za preživetje (INA načrtuje do konca leta 1,6 milijarde izgube) krajši konec potegnil kmet. Gnojila so se od lanskega novembra že itak podražila za 85 odstotkov. Nadaljnje povečevanje tečajnih razlik med dinarjem in dolarjem, vse večje izgube tovarne INA in velike težave pred pričetkom obratovanja nove tovarne ne obetajo, da bi sedanje cene kaj dolgo zdržale. Nadaljnja skokovita dražitev gnojil (če se po vzoru Srbije, Kosova in Črne gore tudi v Sloveniji ne bomo odočili za uvedbo regresa za gnojila) bo imela občutne posledice — manjšo pridelavo in prirejo. To še toliko bolj zaskrbljuje, ker ze zdaj v družbi evropskih kme-ujcev zardevamo do ušes — po količini porabljenih umetnih gnojilih na heKlur smo na predzadnjem mestu za nami je le soseda Albanija?! C. Zaplotnik l Mladina je tudi naša sedanjost Potem ko so izza govorniškega odra izzvenele besede 26 razpravljavcev, med katerimi je bilo lepo število mladih, ki so z različnih gledišč ocenili probleme mlade generacije, je 9. seja CK ZK Slovenije izzvenela v enotno prepričanje komunistov, da moramo znanje, energijo in sposobnost mladih učinkovito usmerjati v zagon pri uresničevanju gospodarske stabilizacije, ker se bodo le tako obenem reševali problemi, ki še posebej zadevajo mlade. Zlasti mladi so v razpravah poudarjali, da moramo delati predvsem za sedanjost in manj govoriti o boljši prihodnosti. Neustrezna štipendijska politika, zastarela vzgoja in izobraževanje, nezaposlenost, pomanjkanje stanovanj, skromna zastopanost mladih v družbenopolitičnem in samoupravnem življenju so konkretni problemi, s katerimi se srečujejo mladi sedaj. Niso bili kritični le do starejše generacije in družbene stvarnosti nasploh. Menili pa so, da je narobe, ker pri nas še vedno vzgajamo s patosom in himničnostjo, zgodovinskim heroizmom in naštevanjem naravnih bogastev, zelo malo pa povemo o sedanjosti, v katero vstopa mlada generacija. Čeprav mora biti domoljubje temelj vzgoje, je vendarle treba priznati zgodovinsko resnico, da prav mladina vedno znova spreminja podobo sveta, ki so jo ustvarili pred njimi. Enako kritični so bili do mladinske organizacije — Zveze socialistične mladine. Medtem ko je pionirska organizacija zaradi dobre organiziranosti in široko razvejane dejavnosti množična, je pri Zvezi socialistične mladine še vedno najbolje organiziran vstop oziroma sprejem. Kasneje mladi delo mladinske organizacije spoznavajo največ prek gradiv občinskih konferenc ZSMS, ki se jim zdijo nerazumljiva in pretežka; na sestankih.za katere pravijo, da so dolgočasni, ker mladinski aktivisti največkrat le ponavljajo besede starejše generacije oziroma sklepe drugih družbenopolitičnih organizacij; v krajevni skupnosti, ko spomladi organizirajo očiščevalno akcijo ali kadar potrebujejo nekaj recitatorjev na obisku krajevnih funkcionarjev v domu upokojencev; v OZD, ko je treba zaradi ustrezne sestave v samoupravne organe evidentirati tudi nekaj mladincev. Tako izsušene osnovne organizacije ZSMS ne morejo biti kovnica kadrov za Zvezo komunistov. Zato ZK sprejema mlade v svoje vrste »na upanje« in se šele z delom v Zvezi komunistov izkaže upravičenost njihovega sprejema. In nazadnje se čudimo, da večina mladih stoji ob strani in v mladinski organizaciji ne delajo in da so v Zvezi socialistične mladine aktivni predvsem forumi. Čudimo se, da mladi ne znajo uveljavljati svojih predlogov in nimajo poguma, da bi odločneje zastavili besedo pri reševanju družbenih vprašanj, ki so zanje ključnega pomena. Pogosto molčijo tudi mladi.komunisti. To je v sedanjih težkih časih slabo. Zato je CK ZKS svoj plenum namenil prav tem vprašanjem in odgovornosti komunistov za razmere v ZSMS. Na vsa seveda ni mogel odgovoriti, med sklepi pa je jasno poudarjeno, da položaj mladih ni odvisen le od starejše generacije, niti le od mladine, temveč od skupne pripravljenosti in poguma za spreminjanje razmer. ^ Bogataj DANES V GLASU 3. stran: Zakaj izstopi in črtanja iz zveze komunistov 5. stran: V Radovljici podelili Linhartove plakete 7. stran: Glasova akcija — stroški ogrevanja na Gorenjskem 9. stran: Dolgoprstneži ne počivajo 16. stran: Kako se Gorenjska prilagaja električnim mrkom Je sneg presenetil?— Za konec tedna napovedano sneženje je očitno presenetilo vzdrževalce cest, saj niso bili tako organizirani, da bi lahko pravočasno posuli najprometnejše odseke. Tako je moral ostati v nedeljo od poldneva do 13. ure zaprt Jelenov klanec v Kranju, saj zaradi poledenele ceste promet ni bil mogoč, poledenela in neposuta je bila tudi cesta od Preddvora proti Kokri, ki so jo delavci Cestnega podjetja posuli šele popoldne, enako je bilo tudi z regionalno cesto Kranj—Brnik in z magistralno cesto Kranj—Jeprca. Za 11 odstotkov višje pokojnine Še pred novoletnimi prazniki bodo upokojenci dobili pokojnine, ki bodo povišane za 11 odstotkov. Sklep o takšnem povečanju je sprejela že v oktobru skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije. Januarsko povečanje pokojnin je le akontacija, saj bo dokončna uskladitev z gibanjem osebnih dohodkov poračunana tja do marca, ko naj bi se pokojnine popravile še za slabe 3 odstotke. Sicer pa so se pokojnine letos povečale trikrat, tako da je povečanje v tem letu pristalo na odstotku 17,5. V Sloveniji znaša najnižja možna pokojnina za polno pokojninsko dobo 8293,80 din, najnižja starostna za 15 let zavarovlne dobe pa 3415,09 din za moškega in 3902,97 din za žensko. Varstveni dodatek seveda takšno pokojnino lahko poveča na 6342,25 din oziroma na 6976,55 din. Najvišja možna pokojnina v Sloveniji pa znaša 37.851,77 din za polno pokojninsko dobo. Za 15 let zavarovalne dobe pa je najvišja možna pokojnina 15.586,02 din za moškega in 17.812,60 din za žensko. Najvišjo možno pokojnino v Sloveniji prejema 166 upokojencev, od tega 126 starostnih, 8 invalidskih in 36 družinskih upokojencev. Povprečna starostna pokojnina borcev NOV pred 9.9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 znaša 17.040 din, invalidska 15.253 din, družinska pa 11.474 din. Po medletni uskladitvi znaša zajamčena borčevska po kojnina 15.005 din. Povprečna pokojnina nosjlcev partizanske spomenice znaša 28.041 din, invalidska 25.952 din in družinska 17.820 din. Pokojnino po posebnih predpisih v višini limita za leto,1983, to je 48.670,50 din prejema 31 upokojencev. Najvišja možna izjemna pokojnina (prejemajo jo trije upokojenci) pa znaša letos 48.797,50 din. 29. novoletni kranj, 9. -19.12. 83 /ČASU SEJMA POKRITO DRSALIŠČE OBRATUJE sejem <•/ poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj — ugodni nakupi blaga široke potrošnje, bele tehnike in kmetijske mehanizacije — nova in rabljena smučarska oprema — velika izbira novoletnih daril in darilnih zavitkov *7) > n • c h-« o o i—t > o G LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA — SAMOUPRAVLJANJE TOREK, 13. DECEMBRA ( PO JUGOSLAVIJI Dokazi uspeha Jugoslavija in Mehika sta dokaz uspeha med več kot 40 državami, katerim mednarodni denarni sklad pomaga, da bi se rešile iz gospodarske krize. Tako se glasi ena od ocen, ki so jih poslovni možje iz Jugoslavije slišali v petek v New Yorku od visokih funkcionarjev mednarodnega monetarnega sklada, svetovne banke, State Depart-menta in ministrstva za trgovino. Zbrali so se na sestanku ameriško-jugoslovanskega gospodarskega sveta, organizacije, ki so jo leta 1974 ustanovile ameriške družbe, zainteresirane za gospodarsko sodelovanje z našo državo. Glavni namen sestankov je, da se tamkajšnji poslovni svet seznani z jugoslovanskim gospodarskim položajem. Srečanje Alpe — Jadran V Gorici se je izteklo drugo kulturno srečanje dežel Alpe-Jadran, ki je bil o skupaj s 17. srednjeevropskim posvetovanjem posvečeno proučevanju šolstva in tiska v nckdanjili deželah Avstroogrskc v trikotniku Alpe-Jadran-Podonavjc. Ob tej priložnosti so tudi naredili razstavo, ki z več kot tisoč predvsem italijanskimi in slovenskimi tiskanimi viri predstavlja šolsko in publicistično dejavnost na Goriškem. Štirideset izrednih vlakov za zdomce Čeprav bo za božične in novoletne praznike prišlo v domovino veliko naših zdomcev z osebnimi avtomobili, je letos izredno zanimanje za prevoz z vlaki. Večina od 29 izrednih vlakov, ki so jih že pripravili pri ZG Ljubljana, je že razprodana. Čez mejni prehod Jesenice bo pripeljalo 27 vlakov, 2 vlaka pa prek Sežane in Maribora. Za pouratek pa je rezerviranih 11 izrednih vlakov. Povečan izkop Rudarji v zasavskih premogovnikih so tudi v soboto delali v treh izmenah, v nedeljo pa rudarji dopoldanske izmene. Po sklepu delavskega sveta bodo do konca leta delali vse sobote v treh izmenah in v nedeljo v eni izmeni, dogovarjajo pa se, da bi takšen delovni čas veljal tudi prve mesece prihodnjega leta. Večji izkop premoga je potreben zaradi skrajne obremenitve termoelektrarn. Zamenjati nedelavne aktiviste Komite o ekonomski stabilizaciji Jezersko — Konec minulega tedna je kranjski občinski komite na dvodnevni seji obravnaval dolgoročni program uresničevanja ekonomske stabilizacije v občini Kranj, ki ga je kot osnutek pripravila komisija izvršnega sveta občine Kranj. Člani komiteja občinske konference so razpravljali tudi o osnutku občinske resolucije za prihodnje leto, razpravljali o poročilu o javni razpravi o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih položaja mladih ter se dogovorili tudi o organizaciji in vsebini programsko volilnih konferenc osnovnih organizacij ZKS v decembru in januarju. Seje sta se udeležila tudi Milica Ozbič, članica CK ZKS, ki je s člani občinskega komiteja ZK Kranj razpravljala o nekaterih vprašanjih družbenoekonomskega razvoja in ukrepih za gospodarsko ustalitev v prihodnjem letu, medtem ko je Marjan Markovič, delegat v zboru republik in pokrajin skupščine Jugoslavije govoril o sklepnem delu dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Pri občinski konferenci SZDL na Jesenicah aktivno delo članstva v prihodnjih štirih letih ■ janja in odločanja se zavzemajo za - Mesto dogovar- Jesenice — Pri občinski organizaciji Socialistične zveze delovnega ljudstva na Jesenicah se zavedajo, da bo delo zveze v prihodnjem obdobju potekalo v še bolj zaostreni gospodarski in tudi politični situaciji v svetu, zato se zavzemajo za takšne temeljne usmeritve, ki smo jih že sprejeli na kongresih zveze komunistov ter v okviru dela in programa republiške konference SZDL. V vseh okoljih, kjer dela Socialistična zveza, naj bi zagotovili mobilizacijo delovnih ljudi in občanov pri reševanju ključnih družbenih problemov ter frontno usklajevanje in aktivnost ob razreševanju perečih vprašanj ter uresničevanje planov družbenoekonomskega kot družbenopolitičnega razvoja občine in družbe v celoti. Jasno je, da se morajo tudi člani Socialistične zveze lotiti svojih nalog pri uresničevanju aktivnosti dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, utrjevati in razvijati delegatski sistem ter razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in v družbi nasploh, uresničevati naloge s področja SLO in družbene samozaščite, SZDL pa mora ostati mesto dogovarjanja za družbenopolitično aktivnost vseh socialističnih subjektivnih sil naše družbe. Ko bodo člani občinske konference SZDL Jesenice sprejeli usmeritve za svoje delo za neslednja štiri leta, bodo morali največ svojih sil in prizadevnosti posvetiti pripravam na^ izvolitev nosilcev delegatskih dolžnosti, ki jim prihodnje leto poteče prvi mandat, se aktivno udeleževati in sodelovati v javnih razpravah osnutkov in predlogov o politiki Prednovoletno srečanje invalidov Jesenice — Društvo invalidov Jesenice bo v soboto, 17. decembra, ob 16. uri pripravilo v prostorih društva upokojencev Javornik — Koroška Bela tradicionalno prednovoletno srečanje za svoje člane in njihove svojce. Prijave z vplačilom 300 dinarjev, v kar je vračunana tudi večerja, sprejemajo poverjeniki društva v krajevnih skupnostih in v pisarni društva. Na srečanju bo za prijetno razpoloženje igral trio Bohinj. J. Rabič r Sklic skupščine Planinske zveze Slovenije Odločanje o spremembah statuta Ljubljana — V soboto, 17. decembra, bo v družbenem centru Ljubljana-Bežigrad 16. redna skupščina Planinske zveze Slovenije. Na njej bo med drugimi po-račal predsednik Tomaž Banovec o delu slovenskih planincev v minulih dveh letih. Razen sprejemu članarine in naročnine za Planinski vestnik v 1984. letu pa izvolitvi novega vodstva PZS bodo delegati namenili pozornost razpravi o predlogih za spremembo in dopolnitev statuta PZS ter sprejemu tega dokumenta. Posebna komisija za pripravo statuta, v kateri so sodelovali predstavniki savinjskega, zasavskega, gorenjskega in ljubljanskega meddruštvenega odbora planinskih društev, je med obsežno obdelavo gradiva upoštevala pripombe izvršnega odbora PZS in dala pobude za določene spremembe ter dopolnitve. Osnutek statuta je skupaj z drugim gradivom PZS poslala vsem društvom in meddruštvenim odborom, kjer v teh dneh usklajujejo predloge, pripombe in stališča. Sklicatelj skupščine priporoča, da bi delegati na njej sporočili že skupno dogovorjene pobude, v razpravo pa naj bi se kot gosti aktivno vključili tudi predsedniki med-društvenih odborov. (S) qi «o Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škotja Loka In Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Koinjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humor, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Voičjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1158 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah it. botah. od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica 11 i nna. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju lajo v mladinski organizaciji, češ, saj jim ničesar ne daje. Ko pa « ustavijo pred določenim vprašanjem, najsibo pred problemom štipen. diranja ali zaposlitve, zahtevajo pomoč prav od .svoje' organizacije, pravi predsednik občinske konference ZSMS Tržič Boštjan Zadražnik »V naslednjem obdobju je prvenstvena naloga občinske konferenc* da pritegnemo v delo mladinske organizacije čim več mladih. Ne s s*s stankovanjem, ki so ga naveličani, ampak s konkretnimi akcijami Ta ko smo se odločili, da bomo redno pripravljali okrogle mize in tetnat ske večere, na katerih bomo spregovorili o problemih, ki mlade n bolj žulijo. Konec novembra je bila okrogla miza na temo Marksizem ! in razorožitev, ki je vsebinsko zelo uspela, udeležba na njej pa je biP dokaj skromna. Upamo, da bomo med mladimi in tudi drugimi obča 8 zbudili več zanimanja z razpravami o neracionalnem zaposlovan"' mladih, o stanovanjskih problemih mladih, o štipendijski in kadrn" ski politiki, o alkoholizmu in narkomaniji ter podobnih vprašanjih < i Okrogle mize in tematski večeri bodo ob tradicionalnih obliLk J dela ZSMS torej osnovna usmeritev tržiških mladineev, v katero bodo i skušali pritegniti tudi srednješolce in študente, ki so zdaj najbolj odH f njeni od dogajanj v svoji organizaciji oziroma občini. »Tudi povezava z osnovnimi organizacijami ZSMS bo poslej bolj ii. va in stalna,« je dejal Boštjan Zadražnik. »Člani predsedstva občinsk* konference bodo ob zadolžitvah za delo na določenem področju skrbeli še za povezavo z določenimi osnovnimi organizacijami. V njih bomo glede na denarne in prostorske pogoje skušali spodbuditi klubsko dejavnost, tako da bodo mladi koristno preživljali prosti čas. V ta namen smo kot posebno obliko izobraževanja — mladinska politična«*-la in različni seminarji seveda še ostajajo — ustanovili klub mladih predavateljev, ki bo skrbel za izobraževanje članov v osnovnih ornu-zacijah.« »Med neaktivnimi mladinci so še posebej izpostavljeni kritiki m 1*4 komunisti,« je nadaljeval Boštjan Zadražnik. »Ugotovili bomo, ali no v mladinski organizaciji ali tudi v zvezi komunistov * delajo samo Če jih s konkretnimi akcijami ne bomo uspeli spodbuditi za delo,0* drugega izhoda, kot da vrnejo partijsko izkaznico. Enako dosledni bo mo tudi pri predlaganju novih članov v zvezo komunistov. Predla^ bomo le tiste, ki bodo aktivni v mladinski organizaciji.« »Menim, da ima družba premalo posluha za reševanje prokl , ki tarejo mlade, a zato ni rečeno, da so to samo mladinski n f ii. Decembra se bomo člani predsedstva občinske konferenc ZSMS sestali s člani predsedstva občinskega komiteja ZKS Tržič p govarjali se bomo predvsem o neaktivnosti mladih komunistov, o ««* novanjski problematiki mladih, zaposlovanju mladih izobražencev družbenoekonomskem položaju mladih, o vključevanju delavcev'0 drugih republik, o mladinskem prostovoljnem delu, o problem k družbenih organizacij in društev, skratka, o aktualnih nalogah ZSMs Izpostavili bomo tudi prostorsko utesnjenost občinske konference • v pisarni, natrpani z omarami in papirji, ni mogoče dobro delati. Volk! čini so številne dvorane, ki bi bile lahko bolje izkoriščene tudi zdei°r nostmi mladih. Pričakujemo, da bomo na vsa ta vprašanja ob razumi vanju tržiše družbe našli rešitve oziroma vsaj poti za postopne tve,<<_H. Jelovčan mov blemi Društvo gojiteljev malih živali Kranj Premalo cenjeno ljubiteljstvo V zadružnem domu na Primskovem bo od 15. do 18. decembra zanimiva razstava malih živali — Živinorejska poslovna skupnost je že dojela ekonomsko pomembnost tovrstnega malega gospodarstva, do občin pa to spoznanje žal še ni prodrlo. Kranj — V Sloveniji je danes 15 društev gojiteljev malih živali. Do 1977. leta so se ta društva imenovala Društvo rejcev malih živali. Ker pa reja pomeni pridobitništvo, so se takrat preimenovala v društva gpjiteljev malih živali, saj izraz gojitev pomeni ljubezen do nečesa. Med največjimi in najaktivnejšimi društvi je danes kranjsko, ki se po tej plati lahko primerja samo še z mariborskim. Lani je kranjsko društvo praznovalo že 50-letnico obstoja. Ob tej priliki so bili člani kranjskega društva tudi prireditelji 4. republiške razstave malih živali, ki je bila v Retečah pod pokroviteljstvom kranjske tovarne Ibi. »Menim, da družba danes gojiteljem malih živali kot ljubiteljski dejavnosti posveča premajhno skrb. Ni nam še prišlo v zavest, da je od ljubiteljstva samo še korak do pomembne ekonomske vrednosti. Za primer naj povem, da so med našimi člani gojitelji perutnine, kuncev, golobov, ptic in drugi. Včasih je bilo zakoreninjeno prepričanje, da je meso kuncev hrana za reveže. Danes pa je to redka vrsta mesa, ki ni pod udarom strogih uvoznih omejitev v državah EGS. Tako na primer Madžarska vsako leto izvaža izredno velike količine kunčjega mesa v te države. V Parizu na primer pojedo v enem mesecu već kunčjega mesa, kot ga Jugoslavija pridela v enem letu. Zadnje čase smo pri nas malo bolj prisluhnili tem ekonomskim možnostim. V Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije je ta ugotovitev že prodrla, do občin pa to spoznanje žal še ni prišlo. Naše društvo je uspelo navezati stike s Šeširjem iz Škofje Loke, ki mora na leto uvoziti okrog 15 milijonov kunčjih kožic. Predlanskim smo z njimi sklenili dogovor, da jim člani našega društva pošiljajo te kožice. Prvo leto so člani prodali Seširju okrog 200 kožic, lani 1000, letos pa jih bo že okrog 3000. Šešir uporabi le dlako, koža se predela v umetna gnojila, ušesa pa v mizarski klej. S primernim programom in družbeno podporo bi ljubiteljstvo lahko preraslo v rejo, ki bi s primerno organizacijo lahko prinašala pomembne ekonomske rezultate. Poskuse na tem področju sta začela Merx iz Celja in Emona Ljubljana. Tako je že na voljo nekaj tovrstne literature. Nekaj časa je poskušal tudi KŽK. Naše društvo ima zdaj v programu ustanovitev tako imenovanega selekcijskega centra za kunce, katerega cilj bi bil poživitev in razširitev tovrstne prireje pri nas.« Takšna razmišljanja pa vendarle presegajo ljubiteljsko dejavnost, ki je osnovna za delo v društvu? »Prav gotovo. Namen društva ni, da bi prerasli v neke vrste farmsko proizvodnjo. Vseeno pa je delo organizirano tako, da se člani strokovno izpopolnjujejo in si pridobijo osnovno znanje. Tako se nekateri morebiti odločijo za tovrstno vključitev v malo gospodarstvo. Zato bo tudi tretja društvena razstava na Primskovem v zadružnem domu od 15. do 18. decembra, ki bo odprta vsak dan od 9. do 18. ure zadnji dan pa od 9. do 12. ure, imela dvojni pomen: prikazati širši javnosti, posebno pa najmlajšim, različne male živali in rezultate društvenega dela, ki jih dosegajo posamezni člani, po drugi strani pa opozoriti na gospodarske možnosti te dejavnosti. Anton Žumer je drugo leto predse* nik društva gojiteljev malih jtr*k Kranj. Pred leti je osvojil tr?tjo*>\ grado na evropski razstavt ;aktm\ — velike činčile. Zdaj goji btfe fc rdeče novozelandce. S to (jubuffafet' dejavnostjo se ukvarja že od mMik let in po njegovi zaslugi je bila«*-novljena tudi Zveza društev Ijev malih živali Slovenije. Piltvt za revijo Moj mali svet m Kmeob glas. Skratka, tovrstna Ijutordjsfc dejavnost mu zapolnjuje projrictt ki mu ostaja po službi na le Brnik, kjer je vodja meteonMb j postaje. Razstavljenih bo okrog 300 fank Prikazani bodo kunci, golobi, okrtm perutnina, različne vrste ptic, morski prašički; za najmlajše bomo pokiak ovco in kozo z mladičkom. Razstavhe ne živali bo ocenila posebna stro^Z^ komisija. Organizirali bomo tudi &rečw lov. Čisti izkupiček od vstopnin?, ^ ^ znašala za odrasle 30, za mladino pa]j dinarjev (za vrtce brezplačen vstop n osnovne šole pa 5 dinarjev) bo njen nakupu krme za zunanje Razstavljene živali bodo tudi n, Na razstavi bo na voljo tudi ra»|2i strokovna literatura. Želimo si. dahh? jo ogledalo čimveč mladih.« 13. DECEMBRA 1983 NOTRANJA POLITIKA - KOMENTARJI 3. STRAN GLAS •amsko-volilna seja občinske konference SZDL Radovljica ibra, kritična razprava upava o poročilih in programih dela brez praznega besediče-l razpravljalci so opozorili na konkretne probleme in težave »zali pripombe na predloženo gradivo — Za predsednika so nuno izvolili Mira Birka, sekretar občinske konferenee SZDL mtk\ Anton Toman Avl ji ca— V četrtek, 8. decem-ejevnovi sestavi zbrala občin-conferenca SZDL Radovljica na £imsko-volilni seji. Delegati so timavali predloženo gradivo, ki *bovalo obširno poročilo o delu skleni razdobju ter program-saernice za bodoče delo. Reče-ahko, da je bila razprava dobra Mfioa, zelo malo je bilo besedili razpravljalci so konkretno terjali na probleme in težave, ni-•,npombe na predloženo gradi-i 10 tako obogateno s številnimi taji in stališči lahko še boljša fegaza nadaljnje delo Socialistične delovnega ljudstva v rado-li občini. .odoma je spregovoril dosedanji ttcdnik občinske konference f Miro Birk, in poudaril, da je Itfstična zveza široko razvejana, Koodolahko dobro delali vsi nje-Maraideli n» sleherni krajan ".zražal svoja mnenja in stališ-ierobsoočanju z drugimi intere- lofute Iskrinim delegtom si vplival na odločanje. To je edino zagotovilo, da bomo razrešili težave, s katerimi se spopadamo danes ali se bomo še znašli v njih. Vso pozornost bodo v prihodnje posvečali delu v krajevnih konferencah socialistične zveze, kjer ponekod ne store vsega, kar bi lahko. Ponekod celo iščejo vzroke, zakaj se ne splača delati. Tako programskih sej niso imeli v Kropi, Stari Fužini in Srednji Dobravi. Učinkovito politično delo v občini, ki je teritorialno prostrana in ima slabe avtobusne zveze, administrativni ukrepi omejujejo. Poiskati bodo morali učinkovite rešitve, da delo na terenu ne bo le parola, je poudaril Miro Birk. Razpravljalci so posvetili veliko pozornosti vzgoji in izobraževanju. Posebej ostro so reagirali na odločitev, naj zaradi pomanjkanja denarja celodnevni šoli v Begunjah in Bohinju začasno preideta na šolo s podaljšanim bivanjem, s čimer bi zagotovili vsem osnovnim šolam približno enake pogoje dela. Poudarili so, cference delegacij za zdravstvo ijskj Iskri so v zvezi z odločali k nadaljevanju 9. seje skup- .'iske zdravstvene skupno-ki je bilo 17. oktobra 1983, tdovale občinski in regionalni - ■•-eni skupnosti svoje ugotovi-airoma zahteve. irine delegacije ugotavljajo, da Mbvodenje seje skupščine zdravil skupnosti nekorektno in v ifadju s poslovnikom, da so bili ^'i zavedeni, da niso dobili od-m in pojasnil na prvotne pri-tobe (posredovane na seji 29. 9.' K Navajajo tudi, da je bilo spor-MAmu nesprejemljivo tudi nak-i glasovanje brez usklajevalne-' HNfepka, in ugotavljajo, da novi samoupravnega sprorazuma miiicevanju zdravstvenega var-i i ukrepov za varčno in racio-"% izvajanje programov zdravja varstva v letih 1983 in 1984 n. bil izglasovan. Nesprejem-*>tt Iskrinim delegatom zdi tudi ■tajanje stališč predsedstva ob-Wga sveta ZSS Kranj, štetimi pripombami so dele-!:< seznanile tudi vse občinske '^nepolitične organizacije, Henega pravobranilca samou-anja in vodstva delovnih orga- nizacij Iskre Kibernetike, Iskre Te-lematike in Električnih orodij. Občinska zdravstvena skupnost Kranj je šele 5. decembra 1983 (skoraj mesec dni po posredovanem dopisu Iskrinih delegacij) sklicala odbor za samoupravni nadzor, ki naj bi obravnaval stališča in pripombe delegacij. Žal pa na sestanek niso prišli vsi člani delavske kontrole, zato do obravnave ni prišlo. Še bolj pa preseneča dejstvo, da na sejo ni prišel predsednik skupščine OZS Henrik Peternelj, odsoten je bil tudi predsednik zbora izvajalcev Miro Dolžan. Predsednica odbora za samoupravni nadzor dr. Marija Wolfo-va pa je izjavila, da na sejo ni dovolj pripravljena, ker odgovorni delavci strokovne službe niso pripravili ustreznih odgovorov in informacij. Izvršni sekretar Občinske konference ZKS Kranj Srečo Nečimer je predlagal zamenjavo nekaterih članov delavske kontrole, zlasti še, ker že na prejšnji seji niso dosegli sklepčnosti. Odnos strokovne službe občinske zdravstvene skupnosti do Iskrinih delegatov in s tem do preko 10.000 delavcev kranjske Iskre zasluži vso kritiko. Odbor za samoupravni nadzor naj bi se ponovno sestal v petek, 9. decembra. Alojz Boc da sta obe šoli zaradi specifičnih programov postali znani v Sloveniji ter da so redni oddelki poldnevne šole celo dražji kot celodnevne. Zaradi gospodarskih razmer bomo celodnevno šolo res počasneje uvajali, ne smemo pa pristati na korake nazaj, je poudaril Slavko Osredkar, član predsedstva republiške konference SZDL. Dejal je še, da se uspešno delo socialistične zveze ne kaže v številu sestankov in proslav, temveč v tem, koliko se socialistična zveza potrjuje kot množična organizacija, koliko v njej večina delovnih ljudi in občanov vidi realno možnost, da izražajo svoja mnenja in interese ter vplivajo na razreševanje skupnih družbenih vprašanj in problemov. Na področje izobraževanja se je nanašala tudi pripomba, da delo zgodovinskih krožkov na šolah ni neuspešno, da otroci dobro poznajo narodnoosvobodilno borbo. Ponekod so šole dobro povezane s svojim okoljem, mnogi učitelji zgodovine zaslužijo vso pohvalo, nekatere šole imajo celo vrsto priznanj s področja poznavanja narodnoosvobodilne borbe"' v domačem kraju. Razpravljalci so spregovorili o premikih na področju turizma, kjer je bilo letos marsikaj postorjeno. Počasi se lomi antagonizem med Bledom in Bohinjem, enotno pa so v radovljiški občini proti predvideni zajezitvi Save. Uspehe imajo tudi na področju preskrbe in povečevanja kmetijske pridelave, poznajo se učinki sredstev, ki jih prispevajo iz osebnih dohodkov — na eni strani v povečevanju kmetijske proizvodnje, na drugi strani v bolje utečenih pre-skrbovalnih poteh. Na področju kmetijstva pa manjka strokovnjakov, bolje bodo morali organizirati kmetijske zadruge. Več razpravljalcev je izrazilo željo, da bi skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti čim prej začele delati. Opozorili so na problematiko zdravstva. Slišali smo tudi, da je časopis Glas v pogledu delegatskega odločanja poslej osiromašen. Ker je začel izhajati delegatski Obzornik, ne objavljamo več delegatskih strani, Uradni vestnik pa zaradi Pomanjkanja denarja in rotacijske-£LPrP!rja lzhaJa Posebej. Več raz- EES*** je deja,°' da so nekatera področja v gradivu pozabljena. Tako so deležne premajhne pozornosti družbena samozaščita, telesna kultura ni omenjena, podobno se je dogodilo tudi obrti. Ob koncu zasedanja so izvolili no-vc°7nyocLstvo občinske konference . ■ Za Predsednika je bil ponovno izvoljen Miro Birk, podpredsednik je Cveto Pohar, sekretar občinske konference pa je postal Anton Toman. M. Volčjak Članstvo zaradi članstva taeniški komunisti lahko pešajo tiste »člane«, ki so »aktivni — Vključiti več fflladih, kajti »generacijska jknja« se v prihodnje lahko !)i*do maščuje Jesenice — Po podatkih je bilo (dO«do oktobra 14 občinskih orga-/veze komunistov v Slove-kjer so sprejeli manj novih w»vkot jih je na takšen ali dru-(fanačin izstopilo. Med njimi je «fcm takih, ki imajo manj vsto-nstvo kot izstopov že dru-j&teto, zato je razumljivo, da te->.,.'/, analizirajo vzroke. U pogledamo člansko »bilanco« gorenjskih občinah do letošnje-i oktobra, nam podatki povedo, fc f. na Jesenicah 2323 članov /*ze komunistov, 16 odstotkov «Mih do 27 let, do oktobra je preštelo članstvo 51 komunistov, na m pa so jih sprejeli 29. V Kranju lW> članov, 19 odstotkov mladih ♦»27 let, članstvo je prenehalo 58 (MHinistom, na novo so jih sprejetij. V Radovljici je 1769 članov, 14 ifctotkov mladih do 27 let, član-ftj j> prenehalo 12 komunistom, kMvo so sprejeli enega člana. V W;i I>oki je 1368 komunistov, kbdih 18 odstotkov, članstvo je )r»ftehaIo 9 članom, na novo so jih jrejeli 19, medtem ko je v Tržiču 4) članov, mladih 18 odstotkov, prenehalo je članstvo 15 komunistom, sprejeli so osem novih. Ko tudi v jeseniški občini in pri jeseniškem komiteju Zveze komunistov ugotavljajo vzroke izstopov iz članstva, nizajo vrsto ugotovitev. O vzrokih govori sekretar Branko Iskra. »Letos smo najprej na novo sprejeli 29 članov, do konca leta pa jih nameravamo še trinajst. V občinski organizaciji je izstopov več kot na novo sprejetih članov, zato smo izdelali temeljito analizo. Samovoljno je izstopilo 11 članov, črtanih jih je bilo 19, osnovne organizacije po delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih pa so izključile 24 članov. Vzroki so predvsem v neaktivnosti, neprimernem obnašanju, kršitvah delovnih dolžnosti, kršitvah lika komunista, kazniva dejanja. Osnovne organizacije ZK pa črtajo člane zaradi nespoštovanja statutarnih načel, neplačevanja članarine in za- to, ker se niso udeleževali sestankov. Do samovoljnih izstopov pa prihaja zaradi osebne užaljenosti in družinskih razmer. Komunisti na Jesenicah menimo, da je pravilno, da so po osnovnih organizacijah Zveze komunistov začeli z diferenciacijo članstva, da pa še vedno dopuščamo preveč črtanja in samovoljnih izstopov. So nekatere osnovne organizacije ZK, ki so izključile skoraj polovico članstva, kar je prav, če so bili neaktivni in člani le zaradi članstva. Mislim, da je prav, da se neaktivni člani izključijo, kaže pa, da se je v minulih obdobjih sprejemalo preveč kampanjsko. Diferenciacija je nujna in potrebna — naj ostanejo tisti, ki so resnično zavzeti za politiko Zveze komunistov in ki so voljni zanjo tudi delati. V jeseniški občini smo na novo sprejeli predvsem mlade in ljudi iz neposredne proizvodnje, zavedamo pa se, da smo premalo storili pri sprejemanju mladih iz centra usmerjenega izobraževanja. Nikakor ne smemo napraviti »generacijske luknje«, saj se nam v prihodnje lahko hudo maščuje. Naša kadrovska politika mora sloneti na mladih, na njihovem aktivnem delu in sodelovanju in ne smejo se ponoviti obdobja, ko je bilo med na novo sprejetimi člani kar polovica starejših od 45 let. Podatek, da je med izključenimi največ neaktivnih članov, je dovolj zgovoren — take lahko pogrešamo, organizacijo pa moramo kadrovsko krepiti predvsem z mladimi, ki jih bomo usmerjali v takšne programe dela, da se bodo čutili koristne, potrebne in ki bodo z zanosom in prizadevnostjo nadaljevali pot politike Zveze komunistov.« D. Sedej S svečano akademijo sklenili praznovanje — V počastitev letošnjega krajevnega praznika so bile minuli teden v krajevni skupnosti Šenčur različne prireditve. Osrednje svečanosti pa so bile v soboto, 10. decembra. Dopoldne je bil na programu najprej tradicionalni pohod od spomenika do spomenika. Popoldne ob 16.30 so potem svečano odprli prenovljeni dom Turističnega društva Šenčur, v katerem bo poslej slaščičarna. Nato pa je bila v domu Kokrške čete svečana akademija, na kateri so podelili tudi priznanja za prizadevno delo. 7Aato plaketo sta prejela Turistično društvo Šenčur in tajnica organizacije ZZD NOV Ljuba Fojkar. Srebrni plaketi so podelili Vinku Peternelu za delo v organizaciji RK in Vinku Vidmarju (na sliki), ustanovnemu članu Turističnega društva. Bronaste plakete so dobili: Marija Celjar, Anton Kepic in Ivan Pajer, pohvale pa: Franc Grilc, Irena Novak in Zora Rezek. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Dejavnost rezervnih vojaških starešin v.kranjski občini Nosilci odgovornih nalog V občini Kranj deluje 26 krajevnih konferenc ZRVS — Razen v delo lastne organizacije usmerjajo rezervni starešine svojo aktivnost v vse tokove družbenega življenja — Njihovo delo predstavlja predsednik OK ZRVS Kranj Zoran Rautner Kranj — Med družbenimi organizacijami, ki delujejo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ima pomembno vlogo Zveza rezervnih vojaških starešin. V kranjski občini združuje kar okrog 2400 članov, ki so povezani v 26 krajevnih konferencah. V najmanjši od njih je 16 rezervnih starešin, v največji pa prek 450. Najmlajša konferenca je v krajevni skupnosti Bratov Smuk na Planini, ki so jo ustanovili letos. V drugih 20 krajevnih skupnostih, kjer še nimajo lastne organizacije zaradi manjšega števila članstva, se rezervni starešine vključujejo v delo na bližjem območju. »Glavni namen povezave našega članstva po krajevnem principu,« pojasnjuje predsednik občinske konference Zveze rezervnih vojaških starešin iz Kranja Zoran Rautner, »je aktivno vključevanje rezervnih starešin izven oboroženih sil v vse pore sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Da bi ocenili, kako pri tem uspevamo, smo se že lansko jesen v predsedstvu dogovorili, da ob sodelovanju občinskih organizacij Socialistične zveze, Zveze komunistov in Zveze borcev obiščemo krajevne konference ZRVS. Na osnovi pogovorov, ki smo jih do februarja letos imeli v 22 krajevnih konferencah, snio ocenili, da so rezervni starešine dobro povezani s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v svojem okolju, saj so tod nosilci odgovornih nalog.« Seveda ob pozitivni splošni oceni ne zapirajo oči pred nekaterimi slabostmi, ki so jih ugotovili. Kadrovanje rezervnih starešin za določene dolžnosti še vedno poteka mimo vodstev krajevnih konferenc ZRVS, njihovi letni delovni načrti pa povečini niso vključeni v programe v krajevnih konferenc Socialistične zveze. Zato je sodelovanje večkrat omejeno na posamezne člane, se ne vključuje v organizirane aktivnosti krajevne konference ZRVS kot celote. Ponekod, predvsem v mestnih okoljih, takšno sodelovanje še ni utečeno, aktivnost rezervnih starešin pa je usmerjena zlasti v uresničevanje lastnih nalog. Med obiski po naših krajevnih organizacijah, ki niso muha enodnevnica, ampak bodo postali redna oblika dela predsedstva občinske konference ZRVS,« dodaja sogovornik, »smo temeljito pregledali delo članstva znotraj organizacije. Kakor smo ugotovili tudi pozneje na'oktobrski letni konferenci, poteka dokaj uspešno. Občinski program letnega izobraževanja starešin kot ene osnovnih nalog je v celoti izpolnjen; večina vabljenih je sodelovala na rednem preverjanju znanja, kjer je dokazala zelo dobre strelske sposobnosti. Nekoliko težav pa nastaja pri sestavi in uresničevanju programov po krajevnih konferencah, zato skušamo strokovno vzgojo usmerjati tu- di v individualno prebiranje razne litetature.« Na organizacijskem in strokovnem področju se občinska konferenca ZRVS iz Kranja tesno povezuje z republiškimi telesi in pokrajinskim predsedstvom v svoji organizaciji. Predvsem pri izobraževanju stalno sodeluje z občinskimi organi za ljudsko obrambo, štabom teritorialne obrambe in pripadniki armade iz kranjske garnizije. S slednjimi je letos organizirala skupen ogled vaje o upo/abi minsko eksplozivnih sredstev in pomagala pri izvedbi streljanja za kamniške rezervne starešine. Na njeno pobudo so letos že drugič pripravili tudi odprto občinsko prvenstvo v streljanju z vojaško puško. »Od druge dejavnosti rezervnih vojaških starešin,« končuje pogovor Zoran Rautner, »naj omenim le skrb za ohranjevanje revolucionarnih in borbenih tradicij, kjer naša organizacija prevzema določene naloge borčevske. Gre zlasti za sodelovanje na raznih prireditvah in preverjanje usposobljenosti s tekmovanji. Letos, na primer, smo uspešno sodelovali na prireditvah v Dražgošah in izvedli tradicionalno patrolnu orientacijsko tekmovanje starešin in mladincev v občini Kranj.« Besedilo: S. Saje Foto: F. Perdan Podaljšanje samoprispevka Čirče — Prebivalci krajevne skupnosti Čirče v kranjski občini so se v nedeljo na referendumu odločali o podaljšanju plačevanja krajevnega samoprispevka za dograditev družbenega doma. Od vseh vpisanih volivcev se jih je 51,33 odstotka odločilo, da bodo v krajevni skupnosti tudi prihodnji dve leti prispevali sredstva in tako dogradili prepotrebni družbeni dom. A. Ž. 50 let hladilstva v Škof j i Loki Na tradiciji gradijo kakovost Začetki hladilstva v Škofji Loki segajo v leto 1933 — Po vojni je proizvodnjo hladilnih naprav prevzel Motor, ki se je kasneje preimenoval v LTH in razvil izredno široko družino izdelkov hladilstva — 35 odstotkov celotnega prihodka bodo letos ustvarili z izvozom Škofja Loka — Ob prazniku republike so v Loških tovarnah hladilnikov proslavili 50-letnico hladilstva v Škofji Loki. Začetki načrtovanja in razvoja hladilnih strojev namreč segajo že v leto 1929. Brez tuje pomoči in s skromnim znanjem je v tamkajšnji tovarni za proizvodnjo vodnih turbin stekla redna proizvodnja hladilnih naprav le štiri leta kasneje. Tako leto 1933 v LTH, ki so danes eden največjih proizvajalcev hladilnih naprav v Jugoslaviji, štejejo za začetek hladilne industrije v Škofji Loki in verjetno tudi v Jugoslaviji. Po osvoboditvi je hladilstvo obudilo podjetje Motor, ki je bilo sicer ustanovljeno z drugačnim programom, vendar so v občini želeli razviti močno kovinsko industrijo s perspektivnim programom, kakršen je bil hladilski. Uspešno so izkoristili nekatera znanja o tem in v sorazmerno kratkem času, od jesni 1954 do jeseni 1955tvključili v redno proizvodnjo hladilne kompresorje in hladilne omare. S hladilnimi napravami je Motor oral ledino na našem tržišču in program se je dopolnjeval in širil. Sorazmerno zgodaj so se zavedeli pomena razvoj no-raziskovalnega dela, zanj so usposabljali najboljše delavce in v te namene vlagali tudi velika sredstva. Pomemben trenutek v razvoju današnjih LTH je bilo prav gotovo leto 1957, ko so vpeljali samoupravljanje. Tedaj so izvolili prvi delavski svet in upravni dobor. Po tem letu so vztrajno gradili samoupravne odnose, s čimer so omogočili, da so delavci postali nosilci vseh pomembnejših odločitev. Leta 1973 so samoupravno odločanje še bolj približali delavcem z ustanovitvijo temeljnih organizacij- Ime Loške tovarne hladilnikov so je prvič pojavilo leta 1960, ko so tedanje podjetje Motor preimenovali. Množino so. izbrali zato, ker so že tedaj predvidevali, da se bodo nekoč reorganizirali ter razširili v kombinat, ki je bil tedaj ena od širših oblik povezovanja. Po sprejemu zakona o združenem delu so se odločili za sestavljeno organizacijo združenega dela, ki so jo ustanovili skupaj z delovno organizacijo IGO Ljubljana leta 1982. S tem so se približali cilju, da uskladijo programe, postanejo močnejši tako na domačih kot tujih trgih. Lastna energija — V temeljni organizaciji LIP Bled v Mojstrani so modernizirali proizvodnjo in zdaj za svoj proizvodni program uporabljajo lastno energijo. - Foto: F. Perdan Lastni ostanki so energija Mojstrana — Delavci LIP iz Mojstrane so se že preselili v novo proizvodno halo, kjer nemoteno teče proizvodnja. V temeljni organizaciji že tudi obratuje nova kotlovnica, v obeh sušilnicah se les suši. Novo kotlovnico kurijo z lesenimi odpadki, kar je velika prednost, saj z lastnimi ostanki dobijo dovolj energije za sušenje lesa in za ogrevanje prostorov. Kurjenje iz silosa je avtomatsko. Ker so se zavedali, da bo pozimi odpadkov primanjkovalo, so na žagi na Belci postavili silos, iz katerega bodo jemali žaganje za kurjavo. Modernizacija proizvodnje LIP v Mojstrani je nadvse pomembna, z novim proizvodnim programom jim ne bo treba kupovati polizdelkov. Nadvse pomembno pa je seveda, da smotrno uporabljajo ostanke in izkoriščajo lastno ^energijo. p g Krediti za Elan na Brnci Kranj — Da se je Tovarna športnega orodja Elan Begunje odločila in leta 1977 na Brnci v Ziljski dolini na Koroškem ustanovila podjetje Elan Brnca, je navajala dva poglavitna vzroka: razbremenitev proizvodnje v Begunjah, zaradi česar je bila na Brnco prenesena celotna proizvodna linija poliuretan smuči in povečanje proizvodnje kvalitetnih smuči iz materialov, ki bi jih sicer uvažali iz Avstrije. In še en velik vzrok: v novi tovarni je dobilo delo 90 delavcev, Ziljanov, koroških Slovencev. Letno naj bi novoustanovljena firma proizvedla 200.000 parov najkvalitetnejših smuči. V bistvu je to mešano podjetje, v katerega je vložil Elan 80 odstotkov kapitala, In-tertrade Celovec in Nordek-Holding Švica pa 20 odstotkov. Podjetje je z redno proizvodnjo začelo leta 1979, do konca leta 1982 pa se je Elanov ustanovitveni delež kapitala povečal na 97,7 odstotkov. Nekaj slabih zim na tržišču Združenih držav Amerike in Kanade in nerealizirana prodaja smuči v Jugo-Javijo zaradi omejitev uvoza sta bi-a glavna vzroka stagnacije prodaje smuči Elana z Brnce, pripomogle pa so tudi prenizko dosežene prodajne cene in previsoki režijski stroški. Veliko sredstev so pobrale obresti za kratkoročne kredite, ki jih je firma najemala pri avstrijskih bankah. Po naših merilih sicer firma izkazuje pozitiven rezultat, ker pa se nahaja v Avstriji.je treba upoštevati avstrijske predpise. Obračun poslovanja po avstrijskih predpisih pa Elanovi tovarni na Brnci prikazuje izgubo. Zato je Elan že aprila letos izdelal sanacijski program za izboljšanje poslovanja firme na Brnci v letu 1983 in napoved finančne uspešnosti do leta 1987. V sanacijskem programu predvideva različne ukrepe, kot usposobitev proizvodnje za proizvodnjo -smuči višjega cenovnega razreda, povečano kooporacijsko sodelovanje s tovarno v Begunjah, znižanja režijskih stroškov, stalno spremljanje in kontrolo poslovanja, zamenjavo vodstva firme, predvsem pa okrepitev finančne moči firme s povečanjem ustanoviteljske vloge. Prav zaradi nujnosti povečanja ustanoviteljske vloge se je Tovarna športnega orodja Elan Begunje obrnila na kreditni odbor Ljubljanske banko — Temeljne banke Gorenjske, da' bi ji ta pomagala s krediti. Člani kreditnega odbora so se strinjali, da je Elanov kapital v podjetju na Brnci odločno premajhen, zato so primorani najemati silno neugodne kratkoročne kredite pri avstrijskih bankah, kar seveda stanje še otežuje. Na novembrski seji kreditnega odbora so člani sprejeli sklep, da odobre Elanu v ta namen 121.200.000 dinarjev kredita za trajna obratna sredstva. D. Dolenc V LTH so se vedno zavedali pomena izvoza in želeli so ga doseči predvsem s kvaliteto. Prvi večji izvozni posel so opravili leta 1963, ko so izvozili slabe 3 odstotke proizvodnje. Letos bodo že 35 odstotkov prihodka dosegli z izvozom. Največ izvažajo v Alžir, Irak, ZDA, Zvezno republiko Nemčijo, Francijo, Dansko, Italijo, Belgijo, DDR in še nekatere druge države. Izvoz so v povprečju letno povečevali za 28 odstotkov, uvoz pa samo za 14, zato so imeli lani že 209-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom. LTH so se začele razvijati v skromnih proizvodnih prostorih v Vincarjih. Tu je nekdanje podjetje Motor podedovalo tekstilno tovarno, ki so je obnovili in dogradili. Leta 1960 so večino dejavnosti prenesli v industrijsko ceno na Trati, kjer so najprej z udarniškim delom zgradili prvo proizvodno halo. Tu imajo sedaj upravo in proizvodnjo hladilnih strojev in naprav. V Vincarjih sta še Orodjarna in Livarna. Tako imajo LTH v Škofji Loki okoli 44.000 kvadratnih metrov proizvodnih površin, če pa upoštevajo še IGO v Ljubljani, je številka večja za nadaljnjih 15.000 kvadratnih metrov. Produktivnost so v LTH letno povečevali povprečno za 4 odstotke in sicer z velikimi vlaganji v strojno opremo in tehnologijo. Pri razvoju opreme so veliko naredili domači strokovnjaki in izdelovali stroje, ki bi jih sicer morali uvažati. Ena zadnjih takšnih pridobitev je stroj za navijanje cevi za zamrzovalne skrinje. Osnovni proizvodni program LTH je hladilstvo, ki obsega naslednje družine izdelkov: toplotne izmenjevalce, kompresorje in hladilne agregate, komercialno hladilstvo, zamrzovalne skrinje, elektromotorje, ventilatorje, male hladilne aparate, transportno hladilstvo, klimatske naprave in toplotne črpalke. Z večino izdelkov pokrivajo dobršen del domačega tržišča ter tudi tujega. Po domovini imajo razvito servisno mrežo, ki so jo začeli uvajati prvi v Jugoslaviji že pred leto 1960. Razen hladilstva so razvili še nekaj drugih programov; proizvodnjo brusov, orodjarno, sodobno tlačno livarstvo ter računalniški center. Sedanje stopnje rasti nameravajo še povečati. Računajo, da bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju dosegali naslednje letne stopnje rasti: obseg proizvodnje 4 odstotke, produktivnost 4, zaposlenost 1, rentabilnost 1, celotni izvoz 6 in konvertibilni izvoz 12 odstotkov. L. Bogataj SANACIJSKI PROGRAMI Kranj — Na eni zadnjih sej izvršilnega odbora Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske so člani obravnavali tudi težave delovnih organizacij pri plačevanju svojih terjatev. V Ljubljanski banki — Združeni banki ima prav Gorenjska največji odstotek terjatev, zaskrbljujoče pa je, da ta trend terjatev še narašča. Dvoje hudih bremen gorenjskih delovnih organizacij so nedvomno devizni dolgovi in dolgovi na tečajnih razlikah. Ob 9-mesečju so gorenjske delovne organizacije dolgovale 1,167 milijarde dinarjev le za tečajne razlike, a poravnati jim je uspelo le slabih 200 milijonov dinarjev. Vzrok za neplačevanje terjatev je iskati predvsem v upadanju akumulacije v delovnih organizacijah. Visoki stroški poslovanja poberejo vso akumulacijo. Malo smo naredili za razbremenitev gospodarstva in tudi če smo naredili kaj, je vsa prizadevanja izničila visoka inflacija. Delovne organizacije svojih dolgov v tečajnih razlikah in deviznih dolgov ne bodo mogle vleči v nedogled. Največje dolžnice so prav največje delovne organizacije na Gorenjskem kot so Sava, Iskra in Železarna Jesenice. Kako rešiti ta težak problem, se bodo predstavniki banke pogovorili z vsako svojo članico posebej. Te dni že teko pogovori. Tečajne razlike bodo morale organizacije združenega dela nujno plačevati sproti. Za znižanje stanja deviznih terjatev pa bo banka skupaj s članicami pripravila individualne sanacijske programe tako, da bodo te postopno začele poravnavati svoje obveznosti. Vire za poravnavo deviznih dolgov naj bi delovne organizacije jemale iz deviznih prilivov pri izvozu, iz deviznjh sredstev odkupljenih deviz od občanov in iz deviznih sredstev, ki prihajajo v organizacijo združenega /tlela na osnovi prodaje za dinarje deviznega porekla. z D. Dolenc Šest alžirskih stažistov je prejelo potrdila o znanju po enoletnem bljanju v Kranju. — Foto: H. J. Pripravljeni za delo v alžirskih tovarnah Alžirci, bodoči vodstveni delavci v dveh tovarnah obutve, gradi Rudis, so sklenili enoletno usposabljanje v srednji tek in obutveni šoli v Kranju — Na sobotni zaključni slovesna prejelo potrdila o znanju šest stažistov od skupaj 24 — Vzroki bega uspeha je predvsem odsotnost od predavanj — Rudis vzel še gradnjo tretje tovarne obutve v Alžiriji Kranj —Alžirska narodna družba za. proizvodnjo čevljev in predelavo usnja Sonipec je zaupala gradnjo dveh tovarn obutve slovenskemu poslovnemu združenju Rudis. Tovarna v Frendi bo začela s poskusno proizvodnjo prihodnji mesec, tovarna v El Bavadhu pa tri mesece kasneje. Vendar pa Rudis s svojimi sodelavci ni prevzel zgolj postavitve in opreme tovarn. Tržiški Peko med drugim skrbi za oblikovanje proizvodnega programa obutve, za zagon proizvodnje, nad katero bodo njegovi strokovnjaki bedeli še leto dni po poskusni uvedbi in za izobraževanje alžirskih vodilnih delavcev ter vzdrževalcev. Skrb za usposabljanje vodstvenih delavcev, to je predvsem bodočih mojstrov v obeh tovarnah s po petsto zaposlenimi, pa je prevzela srednja tekstilna in obutvena šola v Kranju. Tako je pred letom prišlo v Kranj 34 Alžirčev, ki so najprej obiskovali tečaj slovenskega jezika, nato pa so se v učilnicah in delavnicah šole ter kranjske Planike usposabljali za zahtevne naloge v proizvodnji obutve, ki jih čakajo v Frendi in El Bavadhu. Pred dnevi je opravljalo izpite 24 stažistov; deset se jih je vrnilo v Alžirijo že med usposabljanjem. V soboto je bila v dijaškem domu v Kranju, kjer so stanovali, slovesnost, posvečena slovesu Alžircev od Kranja in podelitvi potrdil za uspešno opravljen preizkus znanja. Kot je povedal ravnatelj srednje tekstilne in obutvene šole Anton Pelko, uspeh ni najbolj zadovoljiv. Potrdila o znanju je namreč prejelo samo šest alžirskih stažistov, medtem ko bodo morali drugi, predvsem zaradi številnih odsotnosti od pouka, ma predavanj — nekater. h obiskali niti tretjino — nju nadoknaditi ob delu v naslednje leto, če bodo naši: njaki še bedeli nad celotno p njo. Na slabše učne uspehe je dejal predstavnik Rudisa. vplivala tudi sprememba okolja^ ture, enoletna odsotnost od doma* domačih. Vse te elemente bodo si* šali upoštevati načrtovalci podobnr usposabljanj v prihodnje. Sompec/5 namreč Rudisu poveril še p^JT tretje tovarne obutve v Aliam» Bou Saadi. Tudi pri tem proj^^L sodeloval tržiški Peko s posreoWP njem tehnologije in znanja. ■ Odločitev Sonipeca je za na^ Vfi lovne organizacije laskavo pria/tl nje, plod dosedanjega dobregašai koristnih predlogov in idej terjialš najst pozitivno ocenili. Skupaj m hranki ali koristi, ki so jih s predrt dosegli jeseniški inovatorji. več kot 7 milijonov dinarjev,uW je trideset novatorjev prejelo 41UH dinarjev posebnih nadomestil ah odstotkov od ugotovljenih koristi j nama ^ L J U B L J A N A n. sol. o. Veleblagovnica Nama v Škofji Loki vabi cenje-, ne goste, da preživijo 19. decembra prijeten večer v njeni restavraciji. Poleg običajnih gostinskih uslug so delavci Name pripravili: — ogled diapozitivov o ekstremnem smučanju: smučanje v žrelo ognjenika, po slapovih, pod morsko gladino, po peskokopih, kamnolomih in stenah Mont Blanka; — svetovanje o uporabi in hrambi smučarske opreme; — svetovanje o modnem oblačenju za šport in prosti čas; — informiranje o modnih trendih za sezono po-mlad-poletje 1984. Srečanje v Namini restavraciji 19. decembra s pričetkom ob 18. uri bo doživetje, ki koristi in razveseljuje! 13. DECEMBRA 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS [oden sprejem krstne irizoritve »Tete Mile« obetavnim velikim načrtom fcamaterjev, se je gledališka se-v Škofji Loki začela šele v za-decembra. Običajnim težavam Hsrjev. težavam pri izbiri igral-:.'.^usklajenosti terminov se je »pridružil še specifičen vzrok za-i j *,ker otvoritveno delo sezone še ../iWodokončano. Vsi štirje avtorji ™J Itene komedije »Teta Mila« so se tif '*# močeh trudili, vendar je sbr 'jripravi musicala oziroma opere-prf. niko raznovrstnega dela, ki zah-si«ektivno delo in večkratno pile ter popravke. S tako zahtevaj Iprojektom se nihče izmed njih ni** »ukvarjal, vendar pa ima vsak d »jem področju kljub mladosti ^ Kliko izkušenj. Avtor besedila kaH »Ješe je zajel dogajanje s tabor-\tf skupine tabornikov, ki jim s 1501 »nauki« pridno pomaga nji-. i 'pel, turist Evgen. Taborniki so ladje prikaza problemov in pro-ksH wkov mladostnika v dobi puber- tete in njegovega konflikta s starejšo generacijo, ki deluje z vidika in pozicije nezmotljive avtoritete. Pri teh kratkih stikih je Teta Mila tisti ventil, ki sprošča napete trenutke in gladi prehude zaplete. Kljub naslovni vlogi je njena vloga v igri pomaknjena v ozadje. Predstavlja sivo eminenco, ki se iz svoje »anonimnosti« prebije le takrat, ko je ozračje preveč naelektreno in obstaja nevarnost prehude konfrontacije. Turist Evgen ima lepo izdelan in večkrat preizkušen načrt, kako je mogoče s postopnim razbijanjem homogene celote z večjimi ali manjšimi zankami izbiti na njeno čelo in si jo podrediti po svojem okusu. Pri ču-ječih in na svojo neodvisnost zelo občutljivih tabornikih mu to seveda ne uspe in se na koncu sprijazni tudi z enakopravnim članstvom v organizaciji. Bojanu Pristavcu in Urošu Lovšinu kot izkušenima glasbenikoma ni bilo težko napisati zelo spevne in ne preveč zahtevne glasbe. Pristavec se je že kot tabornik izkazal z večimi pesmimi, ki so jih taborniki vzeli za svoje. Prav pesem z naslovom Teta Mila je vključena tudi v igri in daje s hudomušnim bičanjem prvega srečanja adolescenta z alkoholom glavni zaplet prvemu dejanju trodejan-ske spevoigre. Osnovno temo z uverturo in zaključkom je prispeval ruti-nirani glasbenik in profesor igranja na kitaro Uroš Lovšin. Z lahkotnimi in uho prijetnimi skladbami pred amaterske pevce ni postavil prehude naloge in so jih lahkotno obvladovali. Najtežje delo je imel glasbeni aranžer in dirigent Janez Jocif, ki je sicer pevovodja Komornega pevskega zbora Loka in zbora Glasbene matice. Vajen zahtevnih skladb in rutiniranih pevcev se je kar težko vživel v preproste skladbe in zares slabe akustične raumere Loškega gledališča. Tudi vsi pevci oziroma igralci niso člani sicer številnih pevskih zborov. Zaradi vseh naštetih težav je bila kar tretina vseh vaj namenjena petju in še dodatno je bilo precej dela pri postavitvi pesmi na oder. S samim muzikalnim delom ni bilo večjih težav, saj je mini orkester s flavtistko Mojco Jemec, kitaristoma Janijem in Iztokom Polakom in Jocifom za pianinom opravil nalogo brez napak pri tem pa so uspešno lovih tudi napake pevcev, ki jim je dvojna obremenitev: pevska in igralska povzročala največ preglavic. Režijsko je glasbeno komedijo postavil na odrske deske sam avtor besedila, ki je igro napisal »na kožo« izbrani oziroma zbrani ekipi igralcev S tem si je precej olajšal delo, kljub temu da si je po drugi strani tudi omejil režijske možnosti improviziranja ze v vnaprej namišljenim konceptom. V režiji ni bilo nikakršnih presenetljivih novosti, režiser pa je poskrbel, da je dogajanje lepo teklo in so igralci lahko pokazali veliko mero svojega talenta. (nadaljevanje prihodnjič) lili Linhartove plakete in priznanja leherni dan je lahko kulturni 'Q tortove plakete, radovi ji -»priznanja za kulturno de-?¥\ »letos prejeli Alojz Kos lete, Jože Hozjan iz leske % in Franc Mendeljc z ^ *- Alenka Bole-Vrabec y wlila recital poezije letos viega kroparskega župni-'/ijzeta Žabkarja. Letošnje Linhartove plakete, ki jih podeljuje radovljiška kulturna skupnost, so prejeli: Alojz Kos iz Lesc, prizadevni zbiralec dokumentov, fotografij in muzealij narodnoosvobodilne borbe. Že od leta 1978 sodeluje pri raziskavah, ki jih vodi Gorenjski U*djica — V petek, 9. decem (I/Zveza kulturnih organizacij in in Kulturna skupnost fertjica pripravili vsakoletno ^ lavo v počastitev spomina oče-*^ danske dramatike Antona To-\ |» Linharta, motna je spregovoril Miro i, predsednik občinske konfe-MZDL Radovljica in predsed-lalturno umetniškega društva t Linhart iz Radovljice. Pouda-fpomen Linhartovega prazni-l)*govem rodnem kraju in dela današnji kulturni utrip ra-Bpjproctega ljubiteljstva pre-»ftdenih akcij do vrhunske lUccti. Srečujemo se s stiska-% ;všK.dana. pomanjkanjem pro-I » časa, materialnih sredstev, -',<■*..mo pa na pomanjkanje iazma in entuziastov. Ljubi-a dejavnost se poraja med mladino, občasno smo pri-- umetnika. Za kulturo pa !-jne le slovesnosti in vi, na najraličnejše na-vsakdo prispeva, da *idan postane kulturni dan. dri pisatelj Ivan Tavčar je da slovenski narod mora v'-ćno drevo, katerega ko-nikoli ne usahnejo, je ob Miro Birk spomnil na Tav-besede ter ob tem dejal, da ine ne bodo usahnile, za opravilnim odnosom do kul-,ahko bori prav vsak izmed v/pko mikavnost je letošnji Mfrf proslavi dal recital poe-lojzeta Žabkarja, znanega »kega župnika. Njegove peno leta 1981 izšle v pesniški Brevir moj v travi, nastale ludih letih njegovega »rdeče-/.aplanovanja v uporni Beli Alenka Bole-Vrabec je že j je Lojze Žabkar za r,pesniško zbirko prejel Kaju-i nagrado, želela pripraviti re-fijegove poezije. Vendar jo na m poletja nenadna smrt du-■ n partizanskega borca in lika Lojzeta Žabkarja prehite-■ iom je tako obogatila Mi Linhartovo proslavo. Zabil 'f->m\ so brali igralci in tee Linhartovega odra iz Ra-I|lo laškega odra iz Škofje sti dobro delata folklorna skupina m pevski zbor, z gledališko skupi- SiphS .2?° ,USpeli' 9aj v Lescah ni gledahske dvorane. Društvo je v desetletnem razdobju doživljalo vzpone in kritične trenutke, Jože Hozjan je vselej znal v društvu odstraniti razprtije in delo znova postaviti na zdrave temelje. Uspel je ? P°dmladek, saj so se povezali s krajevno osnovno šolo Sodelujejo s folklornimi skupinami iz Prekmurja, Madžarske in avstrijske Koroške, v okviru Slovenskih železarn pa v obliki folklornih gledaliških in glasbenih srečanj. Jože Hozjan je predsednik zelo delavne komisije za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu. Franc Mandeljc z Bleda sodi med najstarejše še vedno aktivne amaterske kulturne delavce v obči- muzej, pomaga pri raziskovanju medvojnih okrajev, ki so pokrivali ozemlje sedanje radovljiške občine. Izkazal se je kot organizator in vodja popisov aktivistov OF, obudil je delo zgodovinskih komisij pri KO ZZB, zaživeli so okrajni odbori aktivistov OF in znotraj njih odbori skojevcev in mladincev. Aktivisti so pod njegovim vodstvom posebej skrbno obnovili medvojni sestav mladinske organizacije v Bohinju in v Begunjah. Z referatom o bohinjski mladini med NOB je nastopil na znanstvenem posvetu aprila 1981 v Ljubljani. Vrsto let je sodeloval tudi pri drugih akcijah za ohranitev zgodovinske dediščine, plodno pa sodeluje tudi pri soobli-kovanju programov s tega področja na lokalni radijski postaji Triglav in pri Muzejih radovljiške občine Jože Hozjan,predsednik kulturnega društva tovarne Veriga iz Lesc, katerega glavni pobudnik za ustanovitev je bil leta 1972. Še danes je to edino tovarniško kulturno društvo v radovljiški občini. Zaradi . njegovih orjjanjzacirskih sposobno; » ni. Začel je že v tridesetih letih, kot plesalec in harmonikar je delo nadaljeval po osvoboditvi. Na njegovo pobudo je leta 1974 znova oživela folklorna skupina Bled, sočasno je bil gonilna sila za ustanovitev kulturnega društva na Bledu, v katerem je prevzel vodstvo folklorne sekcije. Ljubezen in skrb za ohranitev ljudskih običajev in kulturne dediščine prenaša na rodove. S pomočjo Tončke Maroltove je folklorna skupina v zadnjih desetih letih dosegla velik napredek. Franc Mandeljc, Burjov Francelj kakor mu pravijo, je soorganizator že krepko uveljavljene blejske kmečke ohceti in upravičeno je postal pojem blejske folklore. Letošnja Linhartova priznanja pa so prejeli: Miha Ropret iz Bohinjske Bele za dolgoletno in uspešno delo na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v Bohinjsk« Beli, Franc Globočnik iz leske Verige za vsestransko delo in prizadevno vodenje folklorne skupine in Nada Koder, prav tako iz leske Verige, za vzgojno delo z mladimi člani in pionirji v folklorni skupini. M. Volčjak Šumijo slapovi domači Pred kratkim je izšla knjiga uglednega slovenskega geologa profesorja Antona Ramovša »Slapovi v Sloveniji« (Ljubljana, 1983). To je zopet ena izmed dragocenih, strokovno utemeljenih in zanimivih knjig Slovenske matice. Desetletno zbiranje gradiva je dalo 296 strani obse-gajočo knjigo. Podrobno je opisanih nad 180 slapov. Besedila spremlja okrog 140 črnobelih in barvnih fotografij. Posamezni slapovi so strokovno opisani. Knjiga pa je tudi kažipot do slapov, saj pisec spretno privede bralca po poteh in stezicah do samega slapu. Potem ga seznani z različnimi zanimivostmi, kot so višina slapu, njegova oblika, način nastanka. Pri tem zvemo, da je naš najvišji slap Čedca nad Jezerskim. Visok je okrog 30 metrov. Največji naš slap je Boka pri Bovcu z višino 106 metrov. V bližini nekaterih slapov je marsikatera geološka zanimivost. Celo okamenine je mogoče najti v kamninah pri nekaterih slapovih. Opisi slapov so razvrščeni po pokrajinah: slapovi v Julijskih Alpah, v Karavankah, v Kamniških in Savinjskih Alpah, na Pohorju, na cerkljanskem in idrijskem ozemlju, v škofjeloškem hribovju, v Ljubljanski kotlini, v Zasavju in na Kozjanskem, na Notranjskem, Dolenjskem in Kočevskem ter v slovenski Istri. Med podatke o slapovih je A. Ramovš vpletel nekaj literarnih vložkov in nekaj starih slik slapov. Knjiga o slapovih na Slovenskem je vsestransko zanimivo branje, obenem pa osnovno naše delo o tej snovi. V uvodnih poglavjih so namreč opisi nastanka različnih slapov, pri čemer je večinoma uvedena nova terminologija. »Slapovi v Sloveniji« so posvečeni ljubiteljem narave ob petdesetletnici Prirodoslovnega društva Slovenije. Vrednost knjige je mikavno ocenil dr. Emilijan Cevc z naslednjimi besedami: »Tako je slovenska zemlja spregovorila še z novo govorico — s šumom in hrumotom raz-penjenih voda. Lepote, ki jih knjiga razkriva, niso samo romantične, marveč tudi znanstveno vabljive, da o turističnem pomenu niti ne govorimo. In ne smemo prezreti opomina, da gre pri tem za naravno dediščino, ki jo je treba varovati. . . Knjiga prinaša mnogo popolnoma novih spoznanj. Gotovo bo dobrodošel priročnik in ljub kažipot ne samo za geologa, pač pa za vse, ki imajo-odprto srce za lepote domačije, posebno primeren spremljevalec pa bo tudi pri šolskih poučnih izletih.« _ , Raj ko Pavlovec Srečanje s pesnikom Gregorjem Strnišo - Osrednja knjižnica iz Kranja je minuli petek pripravila srečanje s pesnikom Gregorjem Strnišo. Pesnika in njegovo pesniško zbirko Predrti klic je predstavil Bojan Pisk. Pesmi je brala Jerica Mrzelova, nekaj pesmi iz najnovejše zbirke Vesolje je dodal pesnik sam.__ Letni koncert APZ France Prešeren Kranj — Pevci kranjskega Akademskega pevskega zbora France Prešeren z dirigentom Tomažem Faganelom smo vam po osmih mesecih spet pripravili svoj letni koncert. Zadnji, 13. letni koncert, je bil namreč letos aprila, s programom 14. letnega koncerta pa se vam bomo predstavili v petek, 16. decembra. Koncert bo v dvorani kranjske gimnazije ob 20. uri. Prvi del sporeda bo zajemal skladbe slovenskih avotorjev, ki so bile objavljene v pomembni glasbeni reviji Novi Akordi (1901 — 1914). To bodo skladbe Emila Adamiča, Josipa Pavčiča, Janka Ravnika, Antona Lajovica in Marija Kogoja. V drugem delu našega koncerta boste slišali najprej štiri skladbe: Glasi se struna harfina, Shakespearova pesem, Vrtnar in Spev iz Fingala, ki jih je Johanes Brahms napisal za ženski zbor. S harfo in rogovi nas bodo spremljali Pavla Uršič, Jože Falout in Karel Bradač. Koncert bomo zaključili s tremi skladbami Gio-achina Rossinija: Toast pour le nouvel an (napitnica novemu letu), I Gondolieri (Gondoljerji) in La Passegiata (Sprehod). Pri zadnjih dveh pesmih bo s klavirsko spremljavo sodeloval Bojan Gori-še k. Vsak obiskovalec koncerta bo dobil tudi našo koncertno knji- Romana Završnik Z uprizoritvijo Ionescove groteksne komedije »Plešasta pevka« so bili člani eksperimentalne gledališke skupine pri društvu Gledališee-lut-ke-glasba iz Kranja izbrani na republiškem srečanju gledaliških skupin Slovenije za gostovanje na Poljskem. Od 6. do 13. decembra gostujejo v Barbowhovie Spodkania v Katovncah na Poljskem in zastopajo gledališke barve Slovenije in Jugoslavije na festivalu evropskih amaterskih skupin. »To ni samo časi, ampak tudi velika obveznost, da jezikovno oviro preskočimo in nas gledalci razumejo ter sprejmejo,« so pred odhodom dejali oblikovalci predstave, -dp___ G LAS 6. STRAN NA NOVOLETNEM SEJMU GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 13. DECEMBRA Telefon za deset vasi Krajevna skupnost Žirovnica ima preeej dela pri zbiranju sredstev za napeljavo telefonskega omrežja v vseh desetih vaseh — Okoli 500 interesentov in 47.000 dinarjev za priključek. Žirovnica — Krajevna skupnost Žirovnica z desetimi vasmi sodi med redke jeseniške krajevne skupnosti, kjer imajo še izredno malo telefonskih priključkov. Povsod drugje so z akcijo krajevnih skupnosti že uspeli napeljati telefone v večino vasi, medtem ko akcija v Žirovnici še poteka. V krajevni skupnosti so v minulih letih vložili precej truda, da bi čimveč prebivalcev dobilo telefone. Lani so na pošti v Žirovnici zgradili novo telefonsko centralo s 768 priključki, od tega je prostih še 600 priključkov za nove naročnike. Centrala je veljala 6 milijonov dinarjev, od tega je kot delež krajevne skupnosti Žirovnica vplačala komunalna skupnost Jesenice v višini 2 milijona dinarjev. Primarno kabelsko omrežje povzroča precej preglavic, saj telefonsko omrežje zavzema deset vasi. Krajevna skupnost je z naročniki sklenila posebno pogodbo, akontacija pa znaša 35.000 dinarjev. Prvo polovico so morali bodoči telefonski naročniki že vplačati, ostalo polovico pa do 1. marca prihodnje leto. Zdaj imajo 532 interesentov za telefon. Na novoletnem sejmu v Kranju vam nudimo dekorativne krožnike, ne«, kozarce in ostalo blago. Obiščite nas! JOŽE VELIKANJE -frakelj- Vendar pa v krajevni skupnosti ugotavljajo, da je precej naročnikov, ki odlašajo s plačilom in se lahko zgodi, da jih ob precejšnjem interesu ob koncu ne bodo mogli upoštevati in bodo ostali brez telefonskega priključka. Kabelska trasa primernega kabla poteka preko parcel, katerih lastnikov je kar 500. Pred izdajo lokacijskega dovoljenja so morali dobiti soglasja od vseh, večina ni nasprotovala, precej pa se jih je zbalo, da bodo imeli probleme pri urejevanju komunalnih naprav. Naložba jih bo veljala okoli 30 milijonov dinarjev, gradili bodo po eta--pah. Sedanja cena posameznega telefonskega priključka ob lastni udeležbi prostovoljnega dela, kjer bo možno, velja v žirovniškem območju 47.500 dinarjev. Ta cena je določena po sedaj veljavnih cenah materiala in dela in kaže, da bodo morali naročniki prispevati nekaj več. Sredstva poleg uporabnikov namenja še samoupravna interesna skupnost za PTl*, komunalna skupnost, prosili bodo delovne organizacije v krajevni skupnosti in občini, dobili pa tudi namenska sredstva skupščine občine po samoupravnem sporazumu. D. Sedej Prve zimske igre upokojencev Radovljica — Komisija za športno dejavnost pri Zvezi društev upokojencev Slovenije se je odločila, da poleg poletnih tekmovanj priredi prihodnje leto za svoje člane tudi zimske športne igre. Redni, družinski in invalidni upokojenci se bodo pomerili v veleslalomu in teku na smučeh. Tekmovanje bo 25. februarja na Kobli, pod pokroviteljstvom Skupščine občine Radovljica in s pomočjo Zveze društev upokojencev Slovenije ga bo izvedla Zveza društev upokojencev Radovljica. Zunaj konkurence bodo lahko nastopili tudi upokojenci s Hrvatske in iz zamejstva. Organizator bo sprejemal prijave do 15. februarja na naslov: Organizacijski odbor zimskih iger upokojencev pri Zvezi društev upokojencev Radovljica, Ljubljanska cesta 4, 64240 Radovljica. M. Kavčič Priznam zehščar Tomažinčič iz Izole je eden izmed tistih razstavljalcev, ki sodelujejo na vsakem kranjskem sejmu. Njegovi izdelki iz zdravilnih zelišč so si našli na Gorenjskem veliko potrošnikov, na voljo so v trgovini, te dni pa seveda v največji izbiri na novoletnem sejmu v Kranju. Sestavljive police iz naravnega smrekovega lesa obdelane s sadolinsom ali lakirane, primerne za shrambe, v kleteh, na podstrešjih, v predsobah, garažah, delavnicah itd. le- 80 60 izdeluje: Kregar Janez pohištveno mizarstvo Tacenska 23 61210 Ljubljana-Šentvid telefon (061) 51-130 OB/ŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU. SPREJEMAMO NAROČILA! Izdelava umetnega kamna, podstavkov za kolesa, talnih plošč in montaža. Obiščite nas in oglejte naše izdelke na novoletnem sejmu v Kranju. Viktor Nemec, Domžale, Aškrčeva 38 Tudi na letošnjem novoletnem sejmu je Mercator pripravil poseben paviljon, v katerem nudi bogato izbiro aranžiranih novoletnih darilnih paketov. POPOJNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč (44. zapis) Ker so ti zapisi zgolj utrinki s potovanj po loškem hribovju in beležke s pogovorov z ljudmi, ki žive v teh krajih. Pa tudi vtisi iz čtiva, iz zgodb teh dolin, znanstev in prijateljavanj — je seveda vse v tej rubriki le kramljanje, čustvo, spomin .. . PRIJATELJ IVE SIBIC Resda precej mlajši, a mi je vendar tako živ pred očmi iz prvih let po osvoboditvi. Ko si je mlad partizan, ki je komaj odložil orožje, nabiral na ljubljanski Umetnostni akademiji slikarsko učenost. Spominjam se tršatega, malo bolj oglatega fanta s prijaznimi, veselimi očmi — a tako podobnega starima Šubicema (očetu in materi), ki ju je naslikal njun sin Janez (leta 1892). Pranečak Ive — kot bi bil njuna izklesana podoba — iz roda v rod gre tok krvi .. . DELI, STVARITVE Najbrž ni nujno naštevati, kaj vse je ustvaril Ive Šubic v dobrih treh desetletjih svojega plodnega življenja. Tu so skoraj prave množice grafik (lesorezov, linorezov, sitotiskov, ilustracij) stenskih slikarij, mozaikov in oljnih podob. Če bi hotel vse našteti — le kdo bi utegnil izmeriti obilje žetve tega marljivega človeka, pravega garača. Dobrega človeka, ki nikoli ne odreče, ki rad ustreže in — rad ustvarja Prav pa bo, če le opozorim na čudovito Subičevo podobo (mozaik) v notranjščini spomenika NOB v Dra-žgošah, na veliko stensko slikarijo o Poljanski vstaji na vnanji steni Zadružnega doma v Poljanah in pa se-ve na številne ljubeznive freske Flo-rijanov in drugih podob na kmečkih hišah. Tudi gostilna Kunstelj v Radovljici se lahko diči s Subičevo fresko. TEHTNE BESEDE Bilo bi gotovo narobe, če bi se le sam navduševal za Iveta Šubi-ca in njegovo delo — pač v smislu uvodnih besed k temu zapisu. Toda prav bo, če spregovore o njem tudi poklicana, strokovna peresa. Najbolj celovito upodobljen je tisti del slikarjevega ustvarjalnega opusa, ki razglablja o vojni, o narodnoosvobodilnem boju, o boju proti nasilju in tegobam, o grozljivosti in člo- Že razmišljate o nakupu novoletnega darila? V paviljonu zlatarstva Zi-darič na novoletnem sejmu v Kranju lahko izbirate med nakitom iz zlata in srebra, v svoji delavnici v Tržiču, ki je vsak delavnik odprta od 8.30 do 12. in od 14. do 17. ure, pa tudi sprejemajo posebna naročila, popravljajo nakit in odkupujejo staro zlato in srebro po najvišjih dnevnih cenah. veških tragedijah, ki jih pov«^ vojna, o viharju in smrti I teh dejanjih in nehanjih je vetn prisoten človek v vsej svoji ustof jalni veličini in skrivnostnem j/ slanstvu, človek kot bojevnik ušf to in pravično stvar. Njegova akf vna vloga v tem boju se namnoodT va kot vzvišeno poslanstvo. Šubičeva dela so resnično ivdjef sko doživeta in prav tako pretres^ vo umetniško in prepričljivo upeif bijena. Učinkujejo docela drarnur' čni in presenečajo s svojo monurnef talnostjo. Dostikrat človek ni «0 vedno v ospredju, v prvem planu.4r gajanja so najčešče temne in človf I ku sovražne sile. Poražen se čtanlH umika grozljivemu nočnemu potu*] da bi ubežal smrti in nasilju. %eđ\ rjavi toni na slikah so več kot vorni. — Drugod pa je v ospredjuiH Šubičevih slikah spet človek, opravlja svoje poslanstvo vboiu.Vj disi da odhaja ves veličaste! | skrivnosten po stezah nad temno lino ali jaha na konju, počiva v koli ni ali sam, ves samcat v gozdu mogočnimi debli visokih jelk. - ^ da bi slikar v vsem svojem opusu tel prikazati veličino boja u svol* do. Hkrati pa tudi nazorno poved/ kako droban je človek v notranji stiskah in v osamljenosti s: zime. — J. B.« TUDI TO SE ZGODi Strokovnjakom Iskrine tone ne Kibernetika je ob predstavit« naprave za nadzor konice ureM priznanje in pohvalo tudi predstavnik Inštituta Jožef Štefa Rekel je, da večji porabnik:*;« trične energije (na primer 5W megavatov) lahko na leto prihrr nijo tudi milijardo starih chnr je v. Ob tem pa je predstavnik «tf od Iskrinih delovnih organ::ac:; i Gorenjske, ki je bila prav takf povabljena na predstavitev y prave, rekel: »Nas tehnikov ni težko preprži čati o kbristnosti in pomembno^ te naprave. Bojim pa se, dabotf liko večja težava prepričati rat/ novodske delavce, projektant i še nekatere odgovorne v delovB/ organizacijah, da se bodo zanjo.« Bolje nekaj kot nič — Potniki, ki se sleherni dan vozijo : avtobusih delo in z dela, so si na marsikateri avtobusni postaji pošteno oddah li, kajti pravočasno, še pred zimo, so komunalne skupnosti dalcmiw viti avtobusne ute za zasilno zavetje in obrambo pred sneoom in*^ jem. S temi novimi »zavetišči«, večinoma iz plastičnih materiala'1 cer na Gorenjskem niso obcestna postajališča dobila enotnejše nji be, kajti še vedno so nam bolj všeč lesene in zidane ute, a rseet*-^ bolje kot nič. (D. Sedej) — Foto: F. Perdan Prvi sneg — Med nedeljsko otroško televizijsko oddajo Živim n \: raščajnike razveselile težko pričakovane snežinke, prve v nor Žal je nehalo snežiti že popoldne, vendar niti tanka snežno, otac otrokom ni preprečila, da ne bi privlekli iz kleti sank in smuči.% pognali po pobeljenih kucljih. — Foto: F. Perdan 13. DECEMBRA 1983 ZANIMIVOSTI VSr! 7 STRAN GLAS m — kovajec udbe in povpraševanja Kranj — Petkova otvoritev letošnja 24. novoletnega sejma v Kra-yr jcpomeni po eni strani uspešen za- a# jućek letošnjih različnih sejem-* prireditev v Kranju, po drugi l«ii pa še eno priložnost tako za fctavijavce kot obiskovalce; za pr-'dasepreštejejo in ob tem ocenijo ješnost ali pa neuspešnost svojih »ir *pov na teh prireditvah, za obi-larake pa, da še zadnjikrat v tem nt# ^izkoristijo priložnost in na enem skupijo tisto, kar so morda za i. Ar »iskali po različnih trgovinah, da kwf 8*0 marsikaj tudi ceneje in da se Ne? j inti prepričajo, česa vse sta danes •Hobna združeno delo in trgovina. Predsednik komiteja za gospodaril občine Kranj Janez Tavčar, ki edprl letošnji novoletni sejem, je i drugim poudaril, da je organizem letošnjih sejemskih pnre-ti in tudi novoletnega sejma pdo, da v današnjih pogojih gobarske stabilizacije pokažejo '.sposobnost v zaostrenih tržnih ptreh. Sejem je namreč v teh anerah postal oblikovalec ponudil povpraševanja. Za razstavljav-ni nastop na sejmu nedvom-jšen izziv, saj se glede na aliteto in pestrost ponudbe sreču-$ konkurenčno sposobnostjo, ki lahko tudi koristna informacija poslovanje v prihodnje. J As ko Zaradi poudarka: predstavitev in Udaja blaga za široko potrošnjo pa tt; (letošnja novoletna sejemska pri-:v: %ev zanimiva tudi za obiskoval-120 direktnih razstavljavcev, ki Kopajo prek 300 proizvajalcev naj- močnejšega blaga, sodeluje na tej *fcji letošnji sejemski prireditvi. a je raznovrstna in sejemsko iMačna. Zato so razstavljavci že »»mem začetku zabeležili pre-Hjinje zanimanje in obisk ter tudi ne poslovne rezultate. Letošnji *#n bo odprt do 19. decembra. A. Žalar ■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■1 Glasova akcij a Skupščina Gorenjske turistične zveze Složno in celovito reševali probleme Skupščina Gorenjske turistične zveze pregledala delo v preteklih letih in sprejela usmeritve bodočega dela — Velik napredek v lastni organiziranosti, zaživele so občinske turistične zveze, pri Gorenjski turistični zvezi v Kranju so razrešili problematiko — Novi predsednik Gorenjske turistične zveze je Zdravko Črv z Jesenic ristična društva in njihove zveze postati sestavni del SZDL. Ponovno so opozorili na namensko porabo turistične takse, saj kljub družbenemu dogovoru problematika še ni do konca rešena in turistične delavce v društvih skrbi, da bi ta denar porabljali le za naložbe v infrastrukturo, za vsa drobna opravila, ki prispevajo k urejenosti turističnih krajev, pa bi denarja zmanjkalo. Skrb je upravičena, saj že slišimo, da bi s turistično takso pokrivali izgube žičničarjev. Gorenjska turistična zveza 70 odstotkov presežkov svojih birojev porabi za društveno dejavnost, kar opozarja, da se mora ta odstotek zniževati skladno s povečevanjem teh presežkov sredstev. Novi vir dohodka je prodaja spominkov na Gorenjskem, ki je na Gorenjsko turistično vezo prešlo s Turističnega društva Kranj. To je prvi primer, da je zveza prevzela nalogo, ki presega okvir posameznega turističnega društva. V zadnjih letih je pri Gorenjski turistični zvezi dobro delala komisija za urejanje okolja, prešla je na nov način ocenjevanja, ki se postopoma uveljavlja po vsej Sloveniji. Komisija za turistične podmladke je upelja-la nove metode dela. Posebej velja pohvaliti akcijo za uvajanje izbirnega učnega predmeta turizem v višje razrede osnovnih šol. Zaživelo pa ni delo komisije za vzgojo in izobraževanje odraslih. Revija Gorenjska je vsebinsko napredovala, več pozornosti pa bodo v bodoče posvetili založniški dejavnosti in na skupščini so že govorili o občinskih turističnih kartah. Prihodnje leto bo izšla gorenjska turistična karta. Delegati so sprejeli tudi samoupravni sporazum o medsebojnih odnosih med Gorenjsko turistično zvezo m njeno delovno skupnostjo. Za novega predsednika Gorenjske turistične zveze so izvolili Zdravka Crva z Jesenic, za podpredsednika pa Zvonka Savnika iz Radovljice. M. Volčjak Še ena ribarnica v Kranju Kranj — Dober ulov rib slovenskih ribičev v zadnjih letih in še boljše napovedi za naprej, kajti dobili smo nove ribiške ladje, so opogumile tudi kranjska Živila, da. bi odprla prodajalno rib in ribjih delikates v Kranju. Svoj čas je Centralova Delikatesa na Maistrovem trgu v Kranju že imela svojo ribarnico, a jo je kasneje opustila. Zdaj pa so se odločili, da bodo za prodajalno rib usposobili skladišče v začetku Tavčarjeve ulice. Poleg morskih rib bodo prodajali tudi sladkovodne ribe in ribje delikatese, ponudili pa bodo tudi sveže pečene ribe. Kranju se torej obeta večja ponudba rib, kar je prav, saj je riba poceni, zdravo in še vedno vse premalo uporabljano meso. Kot so nam povedali pri Živilih, bo nova prodajalna nared že maja prihodnje leto D. D. ■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■«■■■■■■■■■ r Kranj — V sredo, 7. decembra, se je na svoji tretji seji sestala delegatsko sestavljena skupščina Gorenjske turistične zveze. Delegati so pregledali poročilo o delu v preteklem razdobju, ki je vsebovalo tudi podrobne podatke o finančnem poslovanju. Podrobnemu poročilu je opredelitev glavnih problemov dosedanjega in bodočega dela dodal dosedanji predsednik Gorenjske turistične zveze Zvone Teržan. Gradivo in razprava, ki se je razvila na skupščini, sta zato dodobra osvetlila smernice bodočega dela. Osrednja je brez dvoma ugotovitev, da je bil storjen pomemben korak naprej v lastni organiziranosti. Osnovali so občinske turistične zveze, v tržiški občini pa turistični društvi v Tržiču in Podljubelju. Občinske turistične zveze postajajo pomemben dejavnik pri pospeševanju turizma v posameznih občinah. Posebej razveseljiva pa je ugotovitev, da so se razmere pri Gorenjski turistični zvezi v celoti uredile, tudi v pogledu finančnega poslovanja, za kar imajo zasluge novi delavci delovne skupnosti z glavnim tajnikom Miranom Stefetom na čelu. Spremenjene razmere so se odražale tudi v razpravi na zasedanju skupščine, saj je bila usmerjena k lastnemu delu, k nalogam in problemom, ki jih morajo še razrešiti. Zvone Teržan je dejal, da še vedno niso dovolj učinkoviti pri davčni politiki in ugodnih kreditih za širitev turističnih zmogljivosti, ki so v zasebni lasti občanov, da se bodo morala turistična društva še tesneje povezovati z drugimi dejavniki v kraju in prizadevati za boljšo izvenpenzionsko turistično ponudbo, da bodo morala tu- Inovoletni sejem v Kranju, ki bo odprt do 19. decembra, je zadnja iz razliti letošnjih sejemskih prireditev. Zanimanje zanjo je bilo že na samem ittku veliko tako med razstavljavci kot obiskovalci. O uspešnosti tradi-mtdnih sejemskih prireditev pa še tale dva podatka: ocenjujejo, da si bo toinje tejemske prireditve ogledalo prek 500 tisoč obiskovalcev, poslovni nltati razstavljavcev pa bodo dosegli okrog 20 milijard dinarjev. — A. Ž. Foto: F. Perdan Delavci razumejo stisko gorenjskega zdravstva Brez pomoči in razumevanja gorenjskih delovnih organizacij bi naše zdravstvo delalo ob še bolj zastareli opremi — Center za hemodializo in ultrazvočni aparaturi precejšnja pridobitev — Povsod prostorska stiska Jesenice — Vse naložbe v go-' renjskem zdravstvu so ustavljene, tudi naložbe, ki so jih načrtovale Gorenjske bolnišnice s Splošno bolnico Jesenice, Psihiatrično bolnico Begunje in Bolnico za ginekologijo in porodništvo Kranj. Planski dokumenti so se morali žal opredeliti le na nujna vzdrževalna in obnovitvena dela, posodabljanje medicinske opreme zaradi sodobne diagnostike in zdravljenja. Oprema je silno iztrošena in če ne bi bilo resnično dovolj odziva pri delovnih organizacijah Gorenjske, ki z vsem razumevanjem podpirajo nujne zdravstvene naložbe, potem bi še bolj capljali za dosežki v svetu in siromašili zdravstveni standard. Direktor Gorenjskih bolnišnic je profesor Pavle Dolar, s katerim smo se pogovarjali o težavah investicij v zdravstvu, o prostorskih problemih vseh treh gorenjskih bolnic. • Jeseniška bolnišnica je največja na Gorenjskem, v minulem obdobju je dobila objekt za specialistične ambulante. Katere naložbe bi bile za njeno boljše, kvalitetno in nemoteno delo še potrebne? »V zadnjem času je največja pridobitev ne le za jeseniško bolnico, temveč za vse gorenjsko zdravstvo aparatura za ultrazvočno diagnostiko. Jeseniška bolnica je dobila novo termično kuhinjo, stan del bolnice pa bi morali posodobiti za takšen standard bolnikov, ki bi ustrezal sodobnemu zdravljenju m negi. Tako kot pri vseh akcijah nam znatno pomaga združeno delo Gorenjske, ki je pomagalo tudi pri ureditvi in posodobitvi otroškega oddelka na Jesenicah. Za boljše zdravstveno varstvo Gorenjcev bi bila nujna tudi ureditev centralne intenzivne terapije, za katero moramo pridobiti notranje prostore. S tem bi izboljšali standard in nego najbolj prizadetih bolnikov, ki so potrebni nege in zdravljenja. Posodobitve si želi še koronarna enota internega oddelka, glede na vedno večji pomen, ki ga ima kirurgija, pa se kaže potreba po ustreznejših prostorskih pogojih za operacije in sprejem urgentnih primerov. Zastarela je oprema za rentgen, nabava pa je izredno draga. Eden izmed načrtov obnove obsega tudi področje pato-morfologije, preiskave tkiva v času med operacijo, obenem pa tudi, da se opravljajo vse obdukcije umrlih, tistih primerov, ko gre za sodne odločitve. Tudi vse secirnice na pokopališčih se morajo odpraviti in v prihodnje obstajati le pri ustreznih patoloških oddelkih.« • S kakšnimi problemi se srečuje Bolnica za ginekologijo in porodništvo? »Tudi v Bolnici za ginekologijo in porodništvo so tako kot v vseh drugih hude prostorske stiske ter težave z nabavo opreme, saj ni deviz za sprotno vzdrževanje, za nadomeščanje sedanje opreme, kaj šele za nabavo nove. Po srednjeročnem programu so sredstva namenjena za vzdrževanje, nujno je bilo treba zamenjati okna, adaptirati prostore kuhinje in pralnice, higiensko-sanitarni pogoji niso bili ustrezni. Delajo ob zastareli medicinski opremi, čeprav je uspelo zbrati denar za nekaj sodobnih aparatur, kot ultrazvok. Zdaj si prizadevamo, da bi zbrali denar za res najbolj nujno operacijsko mizo, mizico za vzdrževanje življenjskih funkcij ogroženih novorojenčkov in operativne posege. V vseh bolnicah bi morali obnoviti tudi instrumentarij.« • Kaj pa Psihiatrična bolnica Begunje? »V Psihiatrični bolnici Begunje so prešli na sodobnejši koncept zdravljenja bolnikov, alkoholikov, s poudarkom, da bi zdravljenje potekalo ob delu v povezavi z združenim delom, socialnimi službami in kadrovskimi ter seveda v povezavi s klubi zdravljenih alkoholikov. Ob tem pa težimo za tem, da bi nam uspela prostorska preureditev v bolnici, zaradi boljših terapevtskih in delovno-terapevtskih možnosti in boljših pogojev psihiatrične obravnave bolnikov, z individualnim in skupinskim delom z bolni ki.« • Kaj torej pomeni precejšnje omejevanje naložb, ne le v objekte, temveč zdaj tudi že v nujno opremo? »Zaostajanje investicij v opremo lahko pomeni tudi zaostajanje možnosti za uvajanje sodobnih d i a-gnostičnih metod in zdravljenja in s tem tudi odsotnost možnosti za uvajanje najnovejših spoznanj v medicini in v zdravljenju nasploh. Ob tem manjka še nujne tuje strokovne literature kot vira strokovnih izkušenj, saj nimamo deviz in smo morali opustiti celo nabavo periodike. Ob tem moram ponovno omeniti, da je gorenjsko združeno delo pokazalo izreden posluh za naše prošnje, se odzvalo in namenilo izdatna lastna sredstva za nabavo najbolj nujne opreme, tako za ultrazvočno diagnostiko, za manjše aparature ter za najnujnejšo medicinsko literaturo. Na Gorenjskem brez pomoči združenega dela tudi ne bi imeli med drugim nujnega centra za hemodializo, ki že leto dni rešuje življenja, saj so v centru samo v devetih mesecih opravili 2155 dializ.« D. Sedej Stroški ogrevanja iia Gorenjskem Imala povsod na Gorenjskem so stroški za ogrevanje v novi kurilni sezoni preti) poskočili. Vendar prehodi niso bili tako boleči kot v kranjski občini zaradi lačnega načina dogovarjanja, oblikovanja akontacij in ponekod tudi zaradi potnega obračunavanja stroškov ob podražitvah. Rove akontacije za stroške ogrevanja stanovi ki »o priključena na skupne kotlovnice, in He1n,kako so bili stanovalci obveščeni o tem, so fcranjjki občini minuli mesec povzročili ne-ttjkno razburjenje. V primerjavi s prejšnjimi yJnamreč nove akontacije za stroške ogrevanja JI btkod (zaradi zakasnitve in novega preraču-^IIHBja) poskočile kar za 100 odstotkov in več. V itoflih razpravah je bilo slišati različne kritične tfoorabe na račun Domplana, nemalokrat je bil *r4w tudi dvom o pravilnosti izračunanih polkov in dejanskih stroškov ogrevanja. O tem > v Kranju v sredo, 14. decembra, še ena raz-rm.O ogrevanju bo namreč razpravljala tudi [■Mfett samoupravne stanovanjske skupnosti w*e Kranj. Prvotno je bilo zasedanje skupšči-*»pwedano za 9. december, vendar je bila se-izaradi prepozne objave gradiva v Kranjčanu fctlriena na ta teden. je z ogrevanjem in stroški zanj v posa-*eaih krajih in drugih občinah na Gorenj- skem, smo pred dnevi povprašali v pristojnih delovnih organizacijah. V jeseniški občini je okrog 2200 stanovanj priklopljenih na Vročevod oziroma na toplotno energijo iz Železarne. Okrog 6000 prebivalcev plačuje v glavnem ogrevanje, le nekateri imajo tudi toplo vodo v stanovanjih. V železarni uporabljajo lahko za ogrevanje vse vire energije, v najbolj mrzlih mesecih pa je to v glavnem mazut. Železarna daje Biroju za urbanizem in stanovanjsko gospodarstvo Jesenice ceno megavat-ne ure, oni pa jo potem preračunajo v ceno kvadratnega metra. Po predhodnem usklajevanju z različnimi porabniki predložijo ceno v potrditev skupnosti za cene. Trenutno znašajo stroški ogrevanja za kvadratni meter stanovanja 42,67 dinarja, vendar je to letos že tretja podražitev. Z januarsko podražitvijo za 8 odstotkov je znašala cena 25 dinarjev, septembra pa se je povečala na 34,06 dinarja. Stanovalci so bili s podražitvami sproti seznanjeni preko Radia Jesenice, Železar- ja in tudi Glasa. Zaradi sprotnega preračunavanja ni bilo posebnih težav. V radovljiški občini za izračun stroškov in za vzdrževanje kotlovnic skrbi strokovna služba Alpdom. V glavnem uporabljajo kurilno olje, ponekod imajo kotlovnice na premog. Pomembno vlogo pri določanju akontacij imajo hišni sveti oziroma kurilniški odbori. Le-ti pred začetkom kurilne sezone sami predlagajo ceno, ki jo nato na podlagi zalog in stroškov za gorivo izračuna strokovna služba. Tam, kjer so letos upoštevali izračune strokovne službe, so se stroški za ogrevanje na kurilno olje povečali za 30 do 50 odstotkov, na premog pa za 35 do 40 odstotkov. Nekateri hišni sveti oziroma kurilniški odbori predlaganih akontacij lani. niso upoštevali, ker so mislili, da bodo dovolj prihranili, in so se jim zdaj stroški povečali kar za 100 odstotkov. Tako na primer v Cankarjevem naselju znaša cena za kvadratni meter ogrevanja na kurilno olje 43 dinarjev, v delu naselja pa celo 53 dinarjev. V Zapu-žah znaša cena kar 63 dinarjev, v Spodnjih Gorjah pa 58 dinarjev za kvadratni meter. Najceneje se trenutno grejejo prav gotovo v Železnikih. Stanovanja v naselju Kres so priključena na Alplesovo toplarno, kjer so vir za ogrevanje lesni odpadki in mazut. Stanovalci plačujejo stroške Obrtniku Škofja Loka. Doslej je stalo ogrevanje za kvadratni meter stanovanja 25,92 dinarja. V prihodnjem letu pa predlagajo skupnosti za cene, da bi znašali stroški ogrevanja za kvadratni meter stanovanjske površine na mesec 33,60 dinarja. V škofji Loki pa imajo kotlovnice na mazut, olje in premog. Ponekod predstavlja kar 96 odstotkov stroškov gorivo. Ob koncu kurilne sezo- ne skupaj s hišnimi sveti naredijo obračun in se sporazumejo o novi akontaciji. Tako so letos znašale ponekod podražitve tudi prek 100 odstotkov. Sicer pa se je v naselju Podlubnik ogrevanje podražilo od 22,80 na 37,70 dinarja za kvadratni meter, na Partizanski cesti od 29,40 na 46,80 dinarja. To pa je tudi najdražje ogrevanje v škofjeloški občini, kjer je vir za ogrevanje mazut. V tržiški občini za izračun ogrevanja uporabljajo tako imenovano stroškovno ceno, pri čemer gorivo v stroških predstavlja 95 odstotkov. Akontacije spreminjajo sproti, kadar se podraži gorivo; razen v kotlovnicah, kjer kurijo na premog, tam obračunajo na pol leta. Sicer pa znašajo stroški ogrevanja na trdo gorivo trenutno okrog 34 dinarjev za kvadratni meter, na kurilno olje pa 50 do 70 dinarjev. V naselju Bistrica B3, kjer je 266 stanovanj in potrošniški center in ogrevajo s kurilnim oljem, znašajo zdaj stroški za ogrevanje 53 dinarjev za kvadratni meter. Povsod, kjer smo spraševali, so nam povedali, da so stroški za ogrevanje v minulem obdobju zelo narasli zaradi podražitve goriva. Povsod razmišljajo, kako bi se izkopali iz težav, saj bo v prihodnje energija gotovo še dražja. Rezultati kažejo, da imajo organizirani sistemi precejšnjo prednost pred parcialnimi rešitvami. Slednje so veliko dražje in bolj boleče za stanovalčev žep. Pokazalo se je tudi, da dobro organizirana služba in hišna samouprava sicer ne moreta vplivati na ceno goriva, lahko pa s primerno organizacijo in varčevanjem blažita udarce, ki jih v zvezi z ogrevanjem občutijo številni stanovalci. A. Žalar Jeseniški kegljači na ledu dosegajo imenitne uspehe Bronasti medalji za 150 tisočakov Jesenice — Vajeni smo, da se državne reprezentance pred odhodom na svetovno prvenstvo pripravljajo po več tednov. Najboljše spremljajo pri tem cele ekipe strokovnjakov. Športni tisk o tem na dolgo in široko obvešča javnost, razlaga, napoveduje, ocenjuje in (po nepotrebnem) kuje nekatere športnike v zvezde ... Jeseniški kegljači na ledu so na prvo svetovno prvenstvo — bilo je pred praznikom dneva republike v zahodnonemškem Frankfurtu — odšli brez posebnih priprav. Pred prvenstvom so vadili po ustaljenem urniku, dvakrat tedensko po poldrugo uro. O njihovem odhodu na prvenstvo so poročala le lokalna sredstva obveščanja, z njimi sta odšla na pot le Mirko Ramuž, predsednik slovenske zveze kegljačev na ledu, in Jože Klinar, tehnični vodja zveze. Priprav ni bilo, izdatki za potovanje in bivanje pa so ekipo Vatrostalne, ki je nastopala na prvenstvu kot jugoslovanska reprezentanca, veljali le 150 tisoč dinarjev. Denar za to so zagotovili jeseniški kegljaški klub, skupščina občine Jesenice, slovenska telesno-kulturna skupnost in delovne organizacije, med njimi največ Vatrostalna. Razplet prvenstva je poznan. Milenko Peric, Rudi Šapek, Ante Bazo, Ivan in Srečo Zeleznikar so v odločilnem dvoboju, v katerem je bila pomembnejša psihična pripravljenost kot znanje, premagali Avstrijo in osvojili bronasto medaljo, Rudi Šapek pa je stopil na tretjo stopnico zmagovalnega odra še v tekmovanju posameznikov v bližanju in zbijanju. Če bi naredili finančni obračun (stroške priprav, potovanja in bivanja) tudi za ostale medalje, ki so jih letos jugoslovanski športniki prinesli s svetovnih prvenstev, bi se bržčas izkazalo, da sta bili medalji jeseniških kegljačev na ledu najcenejši. Osvetlimo dosežek Vatrostalne še z druge plati. V Sloveniji imamo klube kegljačev na ledu le na Bledu, Jesenicah, v Kranjski gori, Ratečah, Logu pod Mangartom in Mislinji, vsega skupaj 200 registriranih tekmovalcev. Se mar ne sliši nenavadno, da država z le peščico kegljačev premaga Avstrijo, ki ima močno zaledje 100 tisoč tekmovalcev, ali Švico, ki ima 50 tisoč kegljačev na ledu; obe državi pa tudi zelo razvejan sistem tekmovanj. Prav zaradi tega uživajo jugoslovanske ekipe na mednarodnih tekmovanjih velik ugled, porazi, ki jih prizadenejo nasprotnikom, pa so zato še toliko bolj boleči. Jeseniške kegljače na ledu velja ceniti tudi po njihovi iznajdljivosti. Nikdar v svoji tridesetletni zgodovini niso obešali na veliki zvon težavnega gmotnega položaja. Dokler so to dovoljevala pravila mednarodne zveze, so sami izdelovali čoke. Kasneje so denar za rekvizite zaslužili z izdelovanjem športne opreme, predvsem robnikov za smuči. Nobena skrivnost ni, da se je iz dejavnosti, s katero so se ukvarjali kegljači, razvilo podjetje Sportmetal, predhodnik današnjega Kovina. Kegljači pa tudi zdaj finančne zagate rešujejo z delom — samo v zadnjih dveh letih so z udarniškim delom v Železarni in Vatrostalni zaslužili za svojo dejavnost okrog 500 tisoč dinarjev. Letošnja uspeha Vatrostalne in Rudija Šapka na svetovnem prvenstvu nista naključje. Jeseniški kegljači so se že v preteklosti izkazali z imenitnimi uspehi. Spomnimo se, da so prvo medaljo osvojili že pred četrt stoletja v švicarskem Davosu. Danes je v njihovi vitrini že deset odličij — osem z evropskih in dve s svetovnega prvenstva. Kegljači bodo lahko bogato bero odličij še obogatili, saj jih marca čaka nastop na evropskem prvenstvu v zahodnonemškem Garmischu; prvič v zgodovini jeseniškega kegljanja na ledu pa bo na evropskem prvenstvu (februarja v Beljaku) nastopila tudi ženska ekipa. •__ C. Zaplotnik Akcija RTV Ljubljana Brazde vzdržljivosti Šestič za Kaveljce in Korenine Akcija Brazde vzdržljivosti bo tudi letos obsegala pet preskušenj ~ v teku, teku na smučeh, kolesarjenju, plavanju in planinarje-nju — Prijave sprejema Anica Korošec do 20. decembra na naslov Dvorje 46, 64207 Cerklje Ljubljana — Po letošnji uspešno končani akciji Brazde vzdržljivosti — bila je že petič zapored — se je organizacijski odbor odločil, da tudi prihodnje leto izvede to že uveljavljeno množično tekmovanje v nespremenjeni obliki. Udeleženci, ki morajo biti starejši od 20 let, se bodo tako kot letos pomerili v petih različnih panogah —- v teku, teku na smučeh, kolesarjenju, plavanju in planinarjenju. Po opravljenih preskušnjah v predpisanem času in hitrosti bodo prejeli naziv Kaveljc ali Korenina. Ostali, ki ne bodo zadostili zahtevam ali bodo opravili samo štiri od petih preskušenj, bodo dobili malo priznanje. Letos je uvrščenih v koledar 39 množičnih prireditev, ki veljajo tudi za akcijo Brazde vzdržljivosti. Tekači na smučeh bodo lahko izbirali med osmimi prireditvami — med teki v Cerkljah, Dupljah, Kočevju, na Ravnah, Blokah, Pokljuki, med Tekom treh dežel ali Trnovskim maratonom. Ženske bodo morali preteči 25 kilometrov, moški 42 ali dvakrat 25; oboji pa bodo morali doseči čas, ki ne bo slabši od dvakratnega časa zmagovalca. Udeleženci akcije RTV Ljubljana bodo lahko tekaško preskušnjo opravili na enem od maratonov Treh src (v Radencih, Bovcu, Kranju), v Črni ali v Ljubljani. Ženske bodo morale preteči 10 kilometrov in moški 21, nihče pa ne bo smel zaostati po času za zmagovalcem za več kot 70 odstotkov. Organizacijski odbor je za bodoče Kaveljce in Korenine pri- pravil tri preskušnje v kolesarjenju. Dovolj bo, če se bodo udeležili ene od njih — v Hrastjah, maratona Pohorskega bataljona ali kolesarske akcije Franja. Naloga bo uspešno opravljena, če bodo moški prevozili 150 kilometrov, ženske 75, in bodo pri tem dosegli povprečno hitrost 20 kilometrov na uro. Osrednja plavalna preskušnja bo na Bledu, nadomestni pa še v Mariboru in Ljubljani. Oboji, moški in ženske bodo morali v uri in desetih minutah preplavati dva kilometra. V zadnji, peti preskušnji se bodo občani udeležili enega od desetih organiziranih planinskih pohodov, ki jih bodo vodili že izkušeni Kaveljci in Korenine. Prijave za akcijo Brazde vzdržljivosti sprejema Anica Korošec iz Dvorij 46 pri Cerkljah do 20. decembra letos. Dovolj bo, če izpolnite objavljeno prijavnico in jo pošljete na navedeni naslov; obenem pa nakažete po poštni nakaznici še 150 dinarjev. Čez en mesec boste prejeli knjižico za vpisovanje podatkov, kartončke, s katerimi boste obveščali organizacijski odbor o opravljenih nalogah, priročnik z navodili za pravilno vadbo, koledar prireditev in spisek nastopajočih. Ko boste vse naloge opravili, pošljite izpolnjeno knjižico s kartončki na naslov RTV Ljubljana, Uredništvo telesnokulturnih oddaj TV (Marjan Lah), Moše Pijadeja 10, Ljubljana, najkasneje do 31. oktobra 1984. Na sklepni slovesnosti boste kot nagrado za redno vadbo prejeli diplomo, značko in kolajno Brazde vzdržljivosti. PRIJAVNICA za akcijo RTV Ljubljana »Brazde vzdržljivosti« Ime in priimek........................................................................................................ Naslov.............................................................................................................................. Občina.............................................................................................................................. Rojen................................................................................................................................. Poklic...................................................................................................................................... Telefon-doma......, v službi............................................................................... Na akciji sodelujem 1 2 3 4 5 6 (Obkroži!) Drugi »Špelin memorial« in predtekmovanje moštvenega prvenstva Plavalne zveze KRANJ — Zimski bazen v Kranju je dva dni gostil najboljše slovenske plavalce, ki so se borili na predtekmova-nju za moštveno prvenstvo PZ Jugoslavije, hkrati pa je bilo to tekmovanje tudi že »Drugi Špelin memorial« ki je bil pod pokroviteljstvom delovne organizacije Kompas. V obeh dneh smo lahko v zimskem bazeni videli vse najboljše slovenske plavalke in plavalce, saj so vsi od najmlajših pa do starejših pokazali, da so za to zimsko sezono dobro pripravljeni, v mlajših kategorijah pa so bili popravljeni tudi državni in slovenski rekordi. Med posamezniki je spet izkazal Borut Petrič, ki je pobral skoraj vse discipline kravla, plaval je tudi hrbtno, medtem ko je bil Darjan Petrič uspešen v disciplinah mešanega sloga. Med dekleti se je tokrat izkazala Mateja Kosirnik, ki je bila v svojih nastopih nepremagljiva, dobila pa je tudi memo-rialno disciplino Špelinega memoriala na 800 m kravi. V moštvenem delu tega predtekmovanja so bili po pričakovanju prvi Triglavani, ki so zbrali več kot tisoč točkprednosti preddrugouvrščeno Ljubljano. Moštveni vrstni red: 1. Triglav I 39.818, 2. Ljubljana I 38.152, 3. Fužinar (Ravne) 33.920, 4. Ilirija (Ljubljana) 33.387, 5. Branik (Maribor) 32.191, 6. Rudar (Trbovlje) 30.805, 7. Ljubljana II 29.652, ;. Radovljica 26.591, 9. Triglav II 26.579, 10. Triglav III 16.887, 11 Olimpi-ja 4.617. Zmagovalci — moški — 400 m kravi - 1. B. Petrič 3.59,84, 2. D. Petrič (oba Triglav) 3:59,84; 100 m prsno 1. A. Jocič (Triglav) 1:10,15, 100 m hrbtno - 1. B. Petrič (Triglav) 1:01,67, 400 m mešano — 1. D. Petrič (Triglav) 4:41,97; 4 x 200 m kravi - 1. Triglav I 7:56,68; 200 m kravi - 1. D. Petrič (Triglav) 1:55,02; 200 m hrbtno — 1. B. Petrič (Triglav) 2:11,80; 100 m delfin — 1. B. Petrič (Triglav) 58,26, 200 m mešano — 1. D. Petrič (Triglav) 2:13,44; 4 x 100 m kravi - 1. Ljubljana I 3:38,90, 2. Tri- Peti spominski pohod na Javornik Idrija — Planinsko društvo Idrija in domicilni odbor Gradnikove brigade Nova Gorica prirejata v nedeljo, 18. decembra, peti zimski pohod na 1240 metrov visoki Javornik nad Črnim vrhom pri Idriji, kjer bo ob 11. uri pri Pirnato-vi koči krajša slovesnost. S pohodom bodo počastili dan JLA in se spomnili dogodkov izpred 40 let, ko je v Škvarču na Javorniku padlo 47 borcev Gradnikove brigade, v Trebčah 38 in na Godo-viču 18. Organizatorja pričakujeta v nedeljo na Javorniku poleg Primorcev, zamejskih Slovencev in pohodnikov iz sosednje Hrvatske tudi precejšnje število Gorenjcev. Vsi, ki se bodo prvič udeležili pohoda, bodo v gostilni Pri Metki v Črnem vrhu, v Kanjem delu ali v Pir-natovi planinski koči na Javorniku prejeli spominsko izkaznico. Za štirikratno udeležbo bodo dobili srebrno značko in za dvakratno udeležbo bronasto. Pohod bo v vsakem vremenu. S. Kovač Prireditve ob 40-letnici zmage mrtvega bataljona Pokljuka — V spomin 40-letnice zmage mrtvega bataljona bo v soboto, 17. decembra, ob 12.30 pri grobišču padlih borcev tretjega bataljona Prešernove brigade na Pokljuki svečanost, na kateri bo govoril Janez Vipotnik. Že pred tem,ob 9. uri,se bo pričelo tekmovanje v biatlonu in v smučarskih tekih. Pionirji in pionirke bodo tekli na dva kilometra, mladinci, mladinke in članice na pet kilometrov in člani na osem kilometrov. Prijave sprejema organizator do petka, 16. decembra, na naslov TVD Partizan Gorje, 64247 Zgornje Gorje. Dan zatem, v nedeljo, 18. decembra, pa bo na Pokljuki v spomin na zmago mrtvega bataljona še množična tekaška prireditev. Start bo ob 10. uri pri gostišču Milče na Goreljku. Udeleženci, razdeljeni v štiri skupine po starosti in spolu, bodo tekli na progah, dolgih od pet do osem kilometrov, v posebni skupini pa tudi borci. Prijave sprejema organizator do sobote, 17. decembra, ali še uro pred pričetkom teka na prireditvenem prostoru. V primeru neugodnih snežnih razmer bo tekmovanje preloženo, o tem pa bo prireditelj obvestil udeležence prek ljubljanskega radia. Tečaj drsanja za odrasle Kranj — Zveza telesnokulturnih organizacij Kranj prireja na drsališču Gorenjskega sejma tečaj za odrasle. Tečaj bo v ponedeljek, 12. in 19. decembra, od 17. do 19. ure, v sredo, 14. in 21. decembra, od 18.30 do 19.30, in v četrtek, 15. in 22. decembra, od 18. do 19. ure. Prijavnina znaša 900 dinarjev, prijave pa sprejema organizator četrt ure pred pričetkom tečaja ali po telefonu 21-176 (ZTKO Kranj). glav I 39,85; 100 m kravi - 1. B. Petrič (Triglav) 54,20, 200 m prsno — 1. A. Jocič (Triglav) 2:30,42; 200 m delfin - 1. B. Petrič (Triglav) 2:10,67; 1500 m kravi — 1. D. Petrič (Triglav) 15:57,90; 4 x 100 m mešano — 1. Ljubljana I 4:04,28; ženske — 400 m kravi — 1. Kosirnik (Triglav) 4:41,62, 100 m prsno — 1. Kosirnik (Triglav) 1:18,47; 100 m hrbtno — 1. Alauf (Rudar) 1:07,64, 5. Savinšek (Triglav) 1:14,38; 400 m mešano — 1. Kosirnik 5:13,91, 2. Kalan (obe Triglav) 5:20,84 (rekord SFRJ za pionirke A); 200 m kravi — 1. Kosirnik (Triglav) 2:11,78; 200 m hrbtno - 1. Alauf (Rudar) 2:21,59, 4. Savinšek (Triglav) 2:35,96; 200 m delfin - 1. Kavčič (Ljubljana) 1:08,84, 3. Kalan (Triglav) 1:10,92; 200 m mešano — 1. Kosirnik (Triglav) 2:30,50, 4 x 100 m kravi - 1. Ljubljana 4:20,51, 3. Triglav I 4:29,00; 100 m kravi 1. Kosirnik (Triglav) 1:02,02; 200 m prsno — 1. Puntar (Ilirija) 2:52,58; 200 m delfin - 1. Kalan (Triglav) 2:31,07; 800 m kravi - 1. Kosirnik (Triglav) 9:25,22; 4 x 100 m mešano—l. Branik 4:49,07, 2. Triglav I 4:51,36. .dh Najboljša plavalka na dvodumm tekmovanju v Kranju je bila čl«w domačega Triglava Mateja Kaumk, ki je bila prva šestkrat, dobila) di memorialno Špelino dt na 800 m kravi, na 1500 m moške, ki je bila tudi memc disciplina, pa je po pnčako zmagal Darjan Petrič. -F. Perdan ■ ■ Zimski bazen v Kranju je dva dni gostil najboljše slovenske plavalct h se borili na drugem Špelinem memorialu, hkrati pa je bilo tudi prefahl. vanje moštvenega prvenstva PZ Jugoslavije. V nedeljo se je deleaa^^ valk in plavalcev na pokopališču v Kranju poklonila spominu Švele bJjI - Foto: F. Perdan Omejevanje porabe na področju telesnekul^ Uskladiti razvoj z gmotnimi možnostmi Zaradi nadaljnjega omejevanja porabe na področju druife* dejavnosti (in telesne kulture) bodo v kranjski občini prihodu* leto podpirali v skupini vrhunskih športov največ šest panogiaV slej 12), v tekmovalnem športu 12, vse ostale pa bodo uvrstili v športno rekreacijo. Vrhunskemu športu bodo namenili dve urini sredstev, ostalo pa naj bi si enakovredno delila te krmnih šport in rekreacija. Kranj —-V Portorožu so pred sedmimi leti sklenili, da bomo v Sloveniji podpirali množično športno rekreacijo, določene športne panoge in le tiste športnike, ki dosegajo vrhunske rezultate. V kranjski občini so takrat sprejeli nekatere dokumente, ki urejajo razmerja med vrhunskim športom in rekreacijo; določili so, da bodo v skupini vrhunskih športov podpirali 12 športnih panog. Kasnejši razvoj telesnokul-turne dejavnosti je pokazal, da gre za preveliko število panog in da vlaganja v prednostne panoge niso dala pričakovanih rezultatov. Omejevanje porabe na področju družbenih dejavnosti v zadnjih letih je še zaostrilo problematiko kakovostnega športa, saj so sredstva zadoščala le še za životarjenje. Te-lesnokulturna skupnost se je zato odločila, da že prihodnje leto uskladi nadaljnji razvoj kranjskega športa z gmotnimi možnostmi družbe. Delegati zbora uporabnikov in izvajalcev skupščine telesnokulturne skupnosti so na zadnji seji že potrdili predlog, da bi v skupino vrhunskih športov uvrstili največ šest panog, v tekmovalni šport 12, vse ostale pa v športno rekreacijo. V primeru, da se bo več kot šest panog potegovalo za mesto med vrhunskimi športi, bo odbor za vrhunski šport napravil razvrstitev na podlagi izdelanih meril. Pri tem bo upošteval tudi možnost vadbe v občini, cenenost treningov in tekmovanj, dosežene uspehe, zadostnost strokovnega kadra, organiziranost klubov, obisk gledalcev, pomen panog za rekreacijo, za splošni ljudski odpor in za nadaljnji razvoj množičnega in vrhunskega športa v Kranju in v Jugoslaviji. Panoge bodo razvrščali v skupine na vsaki dve leti, le na začetku izjemoma za eno leto, da bodo ujeli olimpijski ciklus. Vrhunski šport bo dobil v primeru, če bo imelo takšen položaj šest panog, dve petini vseh sredstev, sicer pa ustrezno manj. Telesnokulturne organizacije bodo 70 odstotkov tega denarja dobile za redno dejavnost, ostalo pa glede na dosežene rezultate. V skupino tekmovalnih špor- tov bodo uvrstili 12 panog, med tga* tudi vse tiste, ki so bile po portoroški sklepih uvrščene med prednostne^ glede na to, ali zdaj izpolnjujejo rifl ali ne). Tekmovalni šport bo dobili desetine sredstev, od tega 80 odstotk* za redno dejavnost in 20 odstotk«« dosežene uspehe. Vse preostale »cone panoge bodo uvrstili v rekreacijo, pri tem pa bodo poleg množične tek* nokulturne dejavnosti podpirali nit planinsko društvo in taborniške^ de, čeprav njihova dejavnost m oattjt na le na področje telesne kulture Delegati skupščine telesnokultm* skupnosti pa se niso zedinili o tnenkk na podlagi katerih bi napravili raor* jitev med vrhunskim in tekmovali« športom in športno rekreacijo. Delegat alpinističnega odseka Planinske^ društva Kranj je opozoril, da raiaijt tev ne upošteva alpinizma in zastavjjt vprašanje, ali je osvajanje E\vresst Makaluja, Anapurne in Ma:> . . ys samo rekreacija ali gre tudi za vrha* ske dosežke. Podobno je bilo vprašuj delegata Oo kluba Kranj. Kruhki igralci nastopajo v prvi zvezni ligi (tov so bili celo drugi v državi), pa jih pral videna razmejitev sploh ne ODtajt. Delegat Atletskega kluba Trig!a\ s?r strinjal s tem, da bi moral imeti kk* kar osem športnikov zveznega mrak če bi si hotel pridobiti mesto v skupit vrhunskih športov. Za primer navaja, da ima najuspešnejši slovenski kk* celjski Kladivar le dva takšna tekač* valca. Delegat Smučarskega kluba Tir glav — alpska sekcija pa je mer. a so merila prezahtevna. Čeprav um klub sedem tekmovalcev v reprttg. tančnih vrstah in 25 v selekcijah, w more računati, da bi osvojil prvo ^ drugo mesto v državi, kar je pogoj a vstop v »klub šesterice«. O merilih za razmejitev športov ii» pripombah delegatov bosta ponovi« razpravljala odbor za vrhunski šport« svet za razvoj telesne kulture pri ot> činski konferenci SZDL Kranj C. Zaplotnik »NEK. 13. DECEMBRA 1983 KRONIKA 9. STRAN OLAS S SODIŠČA iDolgoprstneži i smo, da še najbolj poskrbi-varnost svojega imetja, kadar od doma za dlje časa, na na letni dopust. Takrat za-•bbo okna, jih zavarujemo z role-zaklenemo vsa vrata, zapremo okna, tudi najmanjša, namenje-le zračenju, vredne predmete oddamo v varstvo prijateljem nikom, denar pa banki. Naj-ejši morda še dodatno zava-garažna vrata z notranje stra-posebej, če je iz garaže možen v stanovanjsko hišo, obenem »sede opozorijo, da ne bo niko-doma. Prijazni sosed bo zato po-na vsako nenavadno spre-na hiši, na morebitno svetlo-zvečer ali ponoči, na ropot itd. ■rjetno pa bi takoj odkril, da je hišo ttanovanje obiskal nepovabljeni (K, posebno če sosedu zaupamo I Kaj pa sicer storimo za varnost ■k kadar smo od doma le za čas? Običajno smo daleč od . in nas v tem času morda obiš-**do z nepoštenimi nameni, niti se strepimo z mislimi, ali smo zakle-sSvbodna vrata. Na podeželju je še •sbo precej zakoreninjena navada, aie ključ vhodnih vrat pušča pod IRgom, na oknu ali v zabojčku za I"«ali, kar je še enostavneje, na žena, zabitem v podboj vrat. Za poštenje to znak, da so domači nekje v IŠni, za nepoštene pa je to dovolj, |8 kratko odsotnost izkoristijo, po-ftoejodenar in druge vrednosti. h kaj pomislite, če nenadoma Iftovite, da ste izgubili ključ od so-■Hkjer pod blazino ali med perilom E*ari hranite večjo vsoto denarja? »Sanujemo v hiši sami, to še ne |Weni nič posebnega. Če pa v isti iali v bližini bivajo ljudje, za ka-ffcvemo, da so tu le začasno, bi pač •rali ukrepati, ne pa le zmigniti z i s: ne počivajo rameni. Najenostavneje bi bilo seveda takoj odnesti denar iz sobe, ki je ne moremo več zaklepati, na varnejše mesto, najvarnejša je pač še vedno banka. Če pa zaupamo le nogavici in nam daje občutek varnosti le bližina bankovcev, je treba denar zavarovati, tako da mu ne morejo do živega ne ogenj ne voda ne glodavci ne dolgoprstneži. Na to možnost seveda ni pomislila ženica, doma iz enega od naselij severno od Kranja, ko je konec prejšnjega tedna ostala bez 6 milijonov (starih) din. Teden dni poprej je pogrešila ključ od spalnice, kjer je hranila denar, čez nekaj dni pa še denar. Tat je seveda izkoristil, da ni poskrbela za novo ključavnico na vratih oziroma to, da ni takoj odnesla denar na mesto, kamor dolgoprstneži ne morejo. Le dan kasneje, 7. decembra letos, je občan iz škofjeloške občine ugotovil, da mu je v času, ko je bil na delu, nekdo, ali pa jih je bilo več, dodobra izpraznil stanovanjsko hišo. Vlomil je skozi garažna vrata, od tam pa se je lahko sprehodil po vsej hiši ter izbiral med tehničnimi predmeti, zlatnino, usnjenimi oblačili, krznom. Ko so se domači okoli 16. ure vrnili -domov, so ugotovili, da je sredi belega dne izginilo za okoli 200.000 novih din njihovega imetja. Še in še bi lahko naštevali primere, ko ne zavarujemo dovolj svojega imetja pred priložnostnimi, pa tudi organiziranimi tatovi. Po takšne primere, iz katerih kaže potegniti za svojo varnost prenekatero spoznanje, ni treba kaj posebno daleč. Na UNZ Kranj, kjer so nam povedali za te primere, skoraj ne mine dan, ko ne bi zvedeli za kak nov primer. V časih, ko se povsod gospodarske razmere zaostrujejo, so kriminalna dejanja žal vse pogostejša. L. M. Hrenovke niso bile sveže Hrenovke so bile videti v redu, ko Uje kuharica v šolski kuhinji osno-šole Cvetka Golarja začela ku-^ za šolsko malico. Ko pa so se ne-učitelji začeli pritoževati nad Voznik je bil v nesreči lažje ra-p, škode na avtomobilu pa je za KM din. j k govina na drobno Kranj zaradi gospodarskega prekrška, saj je šlo za kršenje zakona o zdravstveni neoporečnosti živil, obsojena na denarno kazen 50.000 din, odgovorna oseba v poslovalnici pa na 5000 din. Sodišče se je namreč na podlagi izjav prič, izpovedi inšpektorja ter laboratorijskih izvidov prepričalo, da je šlo res za prodajo oporečnih hrenovk. V poslovalnici so bili sicer prepričani, da prodajajo dobre hrenovke, saj so jih tistega dne, to je bilo 18. maja lani, poslali tudi v druge šole in vrtce, pa se ni nihče pritožil. Zato so v poslovalnici trdili, da so se hrenovke pokvarile kasneje, ko jih je že inšpektor vzel kot vzorec in naslednji dan poslal v analizo. Takšnemu zagovoru pa sodišče ni moglo verjeti. Hrenovke so na šoli skuhali že kake pol ure potem, ko so jih prejeli. Sodbo temeljnega sodišča v Kranju je pred dnevi potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani. ODPELJAL S KRAJA NESREČE Praše — V petek, 9. decembra, nekaj po 19. uri se je na regionalni cesti Kranj —Medvode v Prašah pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po levi. Voznik osebnega avtomobila Živorad Milovanovič (roj. 1933) iz Praš je vozil proti Kranju in pri tem zapeljal na levo stran ceste ter zato trčil v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne strani pravilno po svoji desni vozila Marija Jelen s Po-dreče. Voznica se je Milovanovičeve-mu avtomobilu umikala v desno, vendar pa trčenja ni mogla preprečiti. Po trčenju je voznik Milovanovič ustavil, voznico ozmerjal ter odpeljal naprej, tako da je bilo treba šele naknadno ugotavljati kdo je. VOZNIK IN SOPOTNICA HUDO RANJENA Naklo — V nedeljo, 11. decembra, ob 20.30 se je na magistralni cesti v Naklem pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Darko Debeljak (roj. 1960) iz Otoč se je s stranske ceste vključil na magistralno cesto in počasi zaradi zasnežene in spolzke ceste peljal naprej proti Kranju. Po kakih 150 metrih ga je dohitel voznik tovornjaka Nenad Bizjak (roj. 1962) /. Bleda in od zadaj trčil v njegov avtomobil, tako da ga je zasukalo in zaneslo na levo stran ceste, kjer je prav tedaj pripeljal avtobus, vozil ga je Hasan Begič (roj. 1949) z Jesenic. Kljub temu, da je avtobus zaviral, pa trčenja z Debelja-kovim avtomobilom ni mogel preprečiti. V silovitem trčenju sta bila oba, voznik Debeljak in njegova sopotnica Zdenka Cankar (roj. 1958) iz Na-klega, hudo ranjena in so ju prepeljali v Klinični center. L. M. II 1 SI 1 >V 1 Dan varstva pred snežnimi plazovi Ljubljana —Podkomisija za vzgojo in izobraževanje Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije že vrsto let prireja dan varstva pred snežnimi plazovi. Osrednjo tovrstno akcijo v letošnji zimski sezoni, ki bo že osma zapored, načrtuje za 7. in 8. januar 1984 v Poljčah. Na akcijo vabijo poleg članov slovenskih postaj GRS vse delavce planinske organizacije, ki se v njej ukvarjajo z usposabljanjem članstva. Osnovni namen takega izobraževanja je namreč seznanjanje čim večjega števila obiskovalcev gora s tehniko, ki je potrebna za samozaščito pred snežnimi plazovi. V teoretičnem delu dneva varstva pred snežnimi plazovi bodo pregledali analizo nesreč v plazovih minulo zimo in obravnavali nekatera strokovna vprašanja v zvezi z nevarnostmi snežnih plazov. Med drugim bodo spregovorili o proženju plazov, tova-riški pomoči in prvih medicinskih ukrepih ob nesreči v plazu, objektih trajnega varstva pred plazovi in katastru snežnih plazov. Drugi dan akcije se bodo udeleženci po skupinah urili v okolici Poljč v raznih praktičnih postopkih pri iskanju in reševanju ponesrečenih v snežnem plazu. (S) Ogroženi pešci Na Gorenjskem je v tričetrtletju letos v prometnih nesrečah umrlo 42 ljudi, od tega skoraj polovica pešcev — Otroci — pogosto žrtve nesreč Kranj — Pešci so letos na cestah očitno najbolj ogroženi v prometu. Vsaj tako bi lahko sklepali po prometni statistiki za devet letošnjih mesecev. Na gorenjskih cestah je namreč v tem času umrlo 42 oseb, med njimi je bilo skoraj polovico pešcev, točneje 19. Vzrokov za takšno smrtno bero je prav gotovo več, med njimi pa neprevidnost samih pešcev nikakor ni na zadnjem mestu. Prav zato so letos pogosteje kot kdaj prej miličniki opozarjali ob nepremišljenem tekanju čez cesto, mimo označenih prehodov ali ob rdeči luči. Ni pa seveda ostalo le pri opozarjanju, pač pa je prenekateri pešec zaradi takšnega prekrška tudi moral poseči v žep za plačilo mandatne kazni. Seveda pa neprevidnost pešcev ni edini vzrok nezgod. Po cestah še vedno vozi preveč voznikov, ki očitno menijo, da so ceste namenjene izključno motornim vozilom, drugi udeleženci pa so na cesti le slučajen pojav. Še vedno vozniki, ki pri vožnji skozi naselje ali po mestni ulici, na gosto označeni s prehodi za pešce, trobijo, namesto da bi odmaknili nogo s pedala za plin in bili pripravljeni. Prav ta nesporazum, kdaj in kje in za koga prednost, je očitno še vedno vzrok, da krajši konec potegne vsekakor pešec. Za večjo prometno varnost Črna kronika Teden za tednom umre na slovenskih cestah po deset in tudi več ljudi. Vsako leto pa slovenske ceste terjajo več kot 500 življenj, kar pomeni, da umre vsak dan več kot en udeleženec v prometu. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da se kljub temu, da ni dovolj goriva za motorna vozila, da imamo nove, izboljšane cestnoprometne predpise,'število nesreč zato prav nič ne zmanjšuje. Ne bi mogli reči, da zelo malo storimo, da bi se prometno izobraževanje izboljšalo. Nasprotno, s prometom se seznanjajo že najmlajši v predšolski dobi, saj poznamo programe o varnosti prometa v vzgojnovarstvenih ustanovah, nadaljuje se v osnovnih šolah, nekaj manj na srednji, vse več ljudi ima vozniški izpit — pa kljub temu. Prometna kultura je še vedno pastorek prometnega reda. Zaradi česa se sploh dogajajo prometne nesreče? Strokovnjaki' ugotavljajo, da je v 99 odstotkih vzrok človeški dejavnik, le 1 odstotek predstavljajo tehnične napake vozil in cestišča. Zato je treba vedno znova vplivati na zavest udeležencev v prometu, da spoštujejo prometne predpise. Na slovenskih cestah se pripeti največ prometnih nezgod zaradi neprimerne hitrosti, neprevidnosti, nepravilnega prehitevanja, izsiljevanja prednosti in alkoholiziranosti. Najmanj prometnih nesreč se pripeti na avtocestah, kjer je najmanj ovir na cesti, največ nesreč pa na magistralnih in regionalnih cestah ter v naseljenih krajih, na cestah s številnimi priključki ter tam kjer je dovoljen promet vsem udeležencem v prometu, torej \udi pešcem. Prvi sneg pred dnevi je vozne pogoje seveda poslabšal. Vozniki, vsaj tisti najbolj izkušeni, dobro vedo, da se na spolzkih cestah zavorne razdalje podaljšajo, da bo zaviranje pred prehodi za pešce skrajno nevarno, še posebej zato, ker bodo pešci na bolj ali manj gladkem prehodu reagirali počasneje. Zložna vožnja po prometnih ulicah in obzirnost do drugih udeležencev v prometu, posebej še pešcev, je osnovno priporočilo za obnašanje v prometu, kadar se poslabšajo vozne razmere. Pri tem bi kazalo še posebej naglasiti, naj bi vozniki motornih vozil še pozorneje vozili zaradi najmlajših udeležencev v prometu — otrok. V zadnjem času — konec novembra in v začetku decembra — seje pripetilo več prometnih nezgod, med njimi tudi smrtna, v katerih so bili udeleženi otroci. Ne bi se sicer spuščali podrobneje v vzroke teh nesreč, vendar bi morda do nekaterih ne prišlo, če bi se vozniki obnašali odgovorno. Takšna je bila na primer prometna nezgoda, ki se je pripetila konec novembra na ravnem delu ceste, kjer je imel voznik pregled vsaj nad 150 metri cestišča. Z avtobusnega postajališča je iz skupine otrok stekla deklica, kar bi voznik ob pogledu na skupino otrok lahko pričakoval in Slaba oprema povzroča nesreče Mojstrana — Planinsko društvo Dovje — Mojstrana sodi med najbolj množična in aktivna planinska društva v jeseniški občini, z delavnimi komisijami in odseki. Ko so na minulem občnem zboru analizirali probleme o delu društva, s katerimi se srečujejo, so opozorili na več težav ter nanizali tudi uspehe, ki jih v minulem obdobju ni bilo malo. Planinci z Dovjega in Mojstrane so prizadevno sodelovali pri obnovi in gradnji Triglavskega doma na Kredarici, še posebno skrb pa namenjajo Aljaževemu domu v Vratih. Zal imajo v zadnjem času vedno več težav, saj nikakor ne morejo dobiti dovolj kadrov. Kljub vedno večji brezposelnosti se le malo mladih odloča za delo v planinskih domovih, zato Mojstrančani predlagajo, da bi se pri planinski zvezi Slovenije ustanovila informativna služba, s pomočjo katere bi morda dobili več tistih, ki jih delo v domovih zanima in ki bi bili pripravljeni delati v planinskih domovih. Večje probleme povzročajo predpisi in odloki, po katerih je dejavnost planinskih društev gospodarska dejavnost, saj jim za nujno vzdrževalna dela tako ostaja bore malo denarja. Menda res ne morata pod okriljem enakih dajatev in prispevkov tako planinski dom kot hotel. Planinci tako vso skrb morajo nameniti Aljaževemu domu, na ureditev pa morajo počakati bivak pod Luknjo, karavla kot tudi vedno bolj obiskan planinski kamp v Vratih. Planinsko društvo Mojstrana vzgaja mladi rod na šoli z obširnim programom alpinističnega odseka in vseh drugih odsekov. Člani alpinističnega odseka se ne strinjajo z novo uvedbo točk pri raznih alpinističnih vzponih, saj smatrajo, da točkovanje sili mlade alpiniste v prevelika tveganja. Mojstranški planinci in alpinisti so najbolj znani po zares izredno aktivni in vedno pripravljeni gorski reševalni službi, ki je v minulem letu opravila 21 reševalnih in poizvedovalnih akcij. Največ jih je bilo v severni steni Triglava, analize nasreč v minulih letih pa kažejo, da število smrtno ponesrečenih, poškodovanih, in obolelih narašča. Lani se je v gorah smrtno ponesrečilo 8 planincev, 9 je bilo težje ranjenih, trije lažje, pet alpinistov ali planincev pa so iskali. Gorski reševalci pravijo, da je vedno bolj pogost vzrok nesreč slaba oprema, zato se zavzemajo predvsem «a preventivno delo med planinci in alpinisti. Že nekaj let si prizadevajo, da bi odprli planinski muzej, žal pa vedno zmanjka denarja. Upajo, da ga bodo končno vendarle uredili v nekdanjem objektu Peričnika ali v stavbi Sonje Marinkovič. Mladim pa člani muzejskega odbora pripravljajo planinske razstave, ki so jih lani organizirali deset po raznih krajih na Gorenjskem. D. Sedej Gorelo v stanovanju Radovljica — V soboto, 10. decembra, nekaj po 21. uri je začelo goreti v dnevni sobi stanovanjske hiše Simona Marklja v Radovljici, kjer je začasno stanoval podnajemnik Ala-ga Pajič. V času, ko je nastal požar, ni bilo v hiši nikogar, saj so stanovalci za nekaj dni odpotovali. Očitno pa je nekdo na divanu pozabil vključeno električno blazino. Ogenj je poškodoval pohištvo, tako da je škode v hiši za okoli 200.000 din. pravočasno zmanjšal hitrost. Podobna nezgoda se je pripetila v začetku decembra, ko je v gostem prometu, bilo je ob 14. uri, ko je na cestah največ ljudi, na cesti brez pločnika voznik avtomobila oplazil deklico, ki je hodila po levi strani ceste. Zadnja, najhujša nesreča, v kateri je umrl otrok, se je pripetila na eni najpro-metnejših kranjskih ulic, kjer je na vsakih nekaj deset metrov označen prehod za pešce, prometni znaki pa še posebej opozarjajo na to, da imajo v tako gostem naselju pešci pri prečkanju prednost. L ]yj Ogenj na žerjavu Jesenice — V nedeljo, 11. decembra, ob 6. uri zjutraj je začelo goreti v kabini žerjava na prostoru za vskladiščenje železa v jeseniški železarni. Delavec, ki je ob 5. uri zjutraj zaključil nočno izmeno, je v kabini pustil vključeno peč in dva kaloriferja, da bi naslednji delavec v ogreti kabini lahko delal naprej v dnevni izmeni. Vendar pa je kako uro kasneje začelo iz neznanega vzroka v kabini goreti. Domnevajo, da je ogenj nastal zaradi okvare enega od kaloriferjev. Kabina je v celoti pogorela, škode pa je za 500.000 din. Ogenj so pogasili poklicni gasilci jeseniške železarne. Prepir z nožem Kranj — V četrtek, 8. decembra, nekaj po 21. uri je v samski dom Tekstilindusa v Stražišču prišel Branko Softič (roj. 1951) iz Kranja. V domu se je spri z Žarkom Ašaninom, ga izzval naj pride ven pred dom, kjer ga je med prerivanjem zabodel z nožem v trebuh. Softič je po dejanju pobegnil in so ga kasneje našli na njegovem domu. Ranjenega Aša-nina so prepeljali v Klinični center. GORENJSKA NOČNA KRONIKA ONEMOGEL OSTAL NA CESTI Možakar se je zvečer po blejskih ulicah nevarno majal od pločnika do pločnika in kazalo je, da bo zgrešil domači prag. To so iz ene od blejskih gostiln sporočili na oddelek milice in ustrežljivi miličniki so res možakarja našli na cesti tako nadelanega, da ni zmogel povedati ne svojega imena ne naslova. Pri sebi ni imel nobenih dokumentov. Zato ni kazalo drugega, kot da prenoči v prostoru za iztreznenje. Tam sicer ni pretiranega udobja, je pa varneje kot obležati na cesti. PREPOVEDAN VSTOP Hudo zoprno je že, če izgubimo ključ in ne moremo v stanovanje, še bolj pa postane stvar nerodna, če ne smemo v stanovanje. Dvakrat bolj nerodna in zoprna, če nam je v lastno stanovanje prepovedano vstopiti in sploh je vse do kraju narobe in zmešano, če nam to prepove lastna žena. Take težave je imel možakar iz Tržiča. Nasvet, kaj storiti, je iskal pri miličnikih. Le-ti so mu lahko le svetovali, naj pač prespi zaenkrat v materinem stanovanju, dogovarjanje z ženo pa naj nadaljuje podnevi. GLAS 10. STRAN NA NOVOLETNEM SEJMU TOREK, 13. DECEMRRi Na novoletnem sejmu v Kranju vam ZARJA Jesenice nudi poleg opreme za stanovanja tudi pisarniško opremo, belo tehniko, kuhinjsko posodo posteljna preganjala in odeje, sesalce za prah ter kompletn izbor maskot YU SKI POOLA' — ■ i Na novoletnem sejmu vam Merkur Kranj nudi pestro izbiro bele tehnike akustičnih aparatov, malih gospodinjskih strojčkov, električnega ročnega orodja, šivalne stroje, koles, motorjev, in peči za centralno ogrevanje. Na razstavnem prostoru vam bodo prodajalci radi postregli in vam za novoletno darovanje pokazali številna praktična darila. j mu^KrZlu tŠ?^,^y/r^^ novoletnem sel L uuieijcnin, arn,vsk,h m vin pozne trgatve. Vsak dan ob 13. uri vas va- bimo na degustacljo r Obiščite naš prostor na novoletnem seimu v Kranu, o„, , jamo velik ,zbor kopalniških zave, Zavise Jam tz^ proda' tu. Vsak kupec dobi novoletno darilo? ° tud''P° Vašem načr' m mm LESNINA Kranj — pohištvo vam, poleg ugodne spalnice, nudi še vrsto kakovostnega in cenenega pohištva. Obiščite njihove razstavne prostore na sejmu, na Primskovem, na Titovem trgu v Kranju in na Jesenicah, Skladiščna 5 Telefoni: Kranj 24-554, Jesenice 81-179 Spalnica SELMA najcenejša na novoletnem sejmu v Kranju Doh** jo za 40.588— din, poleg tega dobite še 2 % sejemski popust. KŽK Tozd AGROMEHANIKA, Kranj, Hrastje na novoletnem sejmu v Kranju razstavlja in prodaja kmetijske stroje IMT Beograd, TOMO VINKOVIČ, Bjelovar in stroje lastne proizvodnje: škropilnice, pršilnike itd . . . Informacije: na sejmu in PSC Hrastje, Kranj, tel.: 23-059, 28-274, 28-273. Univerza/ne kovinske police UNIKO. Vsestranska uporabnost! Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju in se prepričajte o kvaliteti naših izdelkov. Renata Petač, LJubljana, Titova 241. r kovinotehna Kar je res, je res. Cena za pralni stroj Gorenje, tip 53-4, je 25.472 din in to ne deviznega izvora, opazili pa smo ga v paviljonu blagovnice FUŽINAR na Novoletnem sejmu v Kranju. To je samo drobec njihove ponudbe, ki si jo lahko ogledate na sejmu ali na Jesenicah. 20 let Knjigoveznice-tiskarne Radovljica Samorastniško oprti na lastne moči Minuli petek je 48-članski delovni kolektiv Knjigoveznice-tiskarne Radovljica s slavnostno sejo zbora delavcev počastil 20-letnico svojega dela. Že dejstvo, da so se zbora udeležili vsi delavci, 8 štirimi štipendisti vred,govori, kako tovariški in prijateljski so odnosi v tem delovnem kolektivu, kise je samorastniško oprt na lastne moči iz neznatne In zakotne delavnice prebil med najuglednejše organizacije združenega dela drobnega gospodarstva ne le v radovljiški občini, temveč tudi v Sloveniji. »Krivulje naših dosežkov so se ob /sakem jubileju nenehno dvigale navzgor in zaznamovale vse večjo jstvarjalnost, ki nas je spodbujala, nrabrila in utrjevala v prepričanju, da »mo sposobni s svojimi močmi doseči k več. Tudi v današnjih izjemno zao- strenih gospodarskih razmeran nismo manj prizadevni in manjši optimisti, čeprav se moramo tako kot drugi delovni ljudje v naši družbeni skupnosti sprijazniti tudi z nekaterimi zaviralnimi ukrepi. Tudi v teh težkih razmerah ne mislimo zmanjšati naših naporov in podleći malodušju. Vajeni smo tudi težjih preizkušenj. Prav v tem smo se kalili kot delovna skupnost, kot samoupravljala in proizvajalci. Kratek prerez našega- razvoja od prvih začetkov do danes nas lahko prepriča, da smo se znali lotiti najtežjih problemov na pravem koncu, ker smo bili vedno enotni kot velika družina« S temi besedami je svoj govor začel predsednik delavskega sveta Ljubo Hajdinjak. »Vsem, ki ste nas povabili na vaš delavski zbor, je v tem slavnostnem trenutku izredno prijetno. Kot bi slavili jubilej dragega prijatelja, ustvarjalnega, delovnega in ponosnega, ki ti stoji ob strani kadar ga najbolj potrebuješ. Dvajset fet ustvarjanja in napredka, samorastništva.oprtega na lastne sile, je za vami. Prebili ste se iz neznatne in zakotne delavnice med najuglednejše organizacije združenega dela drobnega gospodarstva, ne samo v domači občini, temveč tudi v slovenskem merilu. Napore za dobro in uspešno gospodarjenje izpričuje rast dohodka, skrb za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev, razvijali ste samoupravljanje in se preko delegatov vključevali v odločanje na občinski ravni, je dejal slavnostni govornik, predsednik radovljiške občinske skupščine Boris Šetina, ki je delovnemu kolektivu izročil občinsko plaketo, podeljeno ob letošnjem občinskem prazniku. Boris Šetina je omenil izredne zasluge direktorja Jožeta Poljanca ter zaželel delovnemu kolektivu nadaljnje uspešno delo, saj sodobni tehnološki in gospodarski razvoj v svetu ne gre le v smer koncentracije proizvodnje v velikih proizvodnih enotah, temveč tudi v smeri razpršitve, to je razvoja številnih majhnih proizvodnih organizacij, ki zagotavljajo čedalje več novih vrst izdelkov in storitev in omogočajo večje zaposlovanje. Začetki Knjigoveznice-tiskarne Radovljica segajo pravzaprav že v leto 1962, ko je bil devetčlanski kolektiv tedanjega obrata knjigoveznice pripojen kot delovna enota k Državni založbi Slovenije. Leto kasneje je knjigoveznica postala samostojno obrtno podjetje. Zaposlenih je bilo šest delavk in trije delavci, vse od tedaj do danes.je v zadovoljstvo vseh direktor Jože Po-Ijanec. O razvoju delovne organizacije govori podatek, da so imeli na začetku komaj 60 površinskih metrov delovnih prostorov, danes pa imajo prostorne delavnice s sodobno tiskarsko in knji-goveško opremo. Prelomno je bilo leto 1974 in 1975. ko so ob starem poslopju zgradili nove prostore in vanje postavili sodobno opremo, s čimer so podvojili proizvodnjo. Izboljšali so tudi kakovost izdelkov in storitev ter delovne pogoje. Vse skupaj je seveda prineslo več dohodka. Leta 1963 so začeli obratovati z 21.441 dinarji, leta 1973 so dosegli 3,230.709 dinarjev dohodka, letos so dosegli že 42.868.368 dinarjev dohodka. Letos znaša poprečni neto osebni dohodek 17.852,40 dinarjev. Še nazornejši je podatek, da so imeli ob ustanovitvi le za 77.156 dinarjev osnovnih sredstev, nabavna vrednost sedanjih osnovnih sredstev pa znaša 30,346 484 dinarjev. Čeprav so majhna delovna organizacija, skrbijo za delavce kot večje delovne organizacije. Za stanovanjske kredite so leta 1968 namenili 25 tisoč dinarjev, vsako leto so jih povečevali in letos znašajo že 1.2 milijona dinarjev, kupili so tudi nekaj družbenih stanovanj. V zadnjih desetih letih so skrbeli tudi za izobraževanje lastnih kadrov, v šolah za stavce, tiskarje, strojnike in knjigoveze so štipendirali 14 učencev. Posebej velja podčrtati samoupravno in družbeno organiziranost, brez katere takšnih uspehov ne bi dosegli, brez katere medsebojni odnosi ne bi bili tako tovariški in prijateljski. Za dobro sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, društvi in organizacijami so prejeli vrsto priznanj. Vzdušje v kolektivu je vzorno, fluktuacije ne poznajo, čeprav je med zaposlenimi veliko žensk. V režiji imajo pri 48 zaposlenih le tri delavce. Seveda se spopadajo tudi s težavami. Radi bi obnovili in nadomestili strojni park in opremo, vendar je s tem težko, saj so domala vsi stroji iz uvoza. Že nabava rezervnih delov je skoraj nepremostljiva ovira. Težave imajo z nabavo izdelavnega materiala, predvsem papirja, barv, lepil. Zato jih porabljajo kar se da racionalno. Z dobavitelji papirja imajo podpisane samoupravne sporazume, točno se jih držijo. Ker za bolj kvalitetne materiale zahtevajo udeležbo v devizah, so se odločili, da začno tudi sami izvažati in letos so že imeli uspešne razgovore s predstavniki iz Sovjetske zveze. Doslej so tiskali, za ..izvoz le posredno, poslej bodo z lastnimi devizami lahko prišli do kvalitetnih materialov in nujno potrebnih rezervnih delov. ŽENSKI ŠKORNJI 596.- din adidas TEKAŠKI ČEVLJI od 500.— din dalje KOLIČINA OMEJENA adidas ŽELITE OPRAVITI DOBER NAKUP? Oglasite se v paviljonu MERCATORJA na novoletnem sejmu v Kranju od 9. do 19. decembra 1983. I zimsko športna oprema ► ženska konfekcija » pohištvo I bela tehnika I mali gospodinjski aparati I akustika NOVOLETNA DARILA STROKOVNI NASVETI SEJEMSKE CENE Mercator Nasvidenje t pri MERCATORJU! PS". Priporočamo vam tudi obisk naših prodajaln in blagovnice v Tržiču in prodajalne v Kranju, ki so med drugim tudi bogato založene z novoletnimi darili. Osnovna šola FRANCE PREŠEREN Kranj, Kidričeva 49 Svet šole razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge ^ PSIHOLOGA iti razpisuje za določen čas s polnim delovnim časom dela in* naloge UČITEIJA SLOVENSKEGA JEZIKA (nadomeščanje porodniškega dopusta) Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Nudimo vam: — širok izbor gradbenega materiala, izolacijskih materialov, — stavbnega pohištva, — lesnih oblog, parketov in keramike Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju od 9. do 19. decembra 1983. V najkrajšem času zamenjajte letne pnevmatike (gume) z zimskimi, poskrbite za nastavitev kolo-teka, zavornega mehanizma, saj boste le tako bolj varni na spolzkem cestišču. Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj x mladinski servis kranj p. o. DIJAKI, ŠTUDENTJE! VAS ZANIMA PRILOŽNOSTNO DELO? VČLANITE SE V MLADINSKI SERVIS KRANJ. Zahtevamo samo: potrdilo o šolanju in in-deks Vse informacije dobite po telefonu 26-398. ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 19841 KOTO Kotek« tobua in zbiralnic« km»tik*ih zadrug TOREK, 13. DECEMBRA 1983 OBVESTILA OGLASI OBJAVE 13. STRAN GLAS PISANA MAVRICA ZA MLADE RADOVEDNEŽE Bogato ilustrirana pravljična besedila za najmlajše bralce CESARJEVA NOVA OBLAČILA Hans Ch. Andersen Priljubljena Andersenova pravljica pripoveduje o kralju, ki je zelo ljubil lepa oblačila, dolžnosti pa mu ni bilo mar. I. Marjeta Cvetko 28 strani, cena: krt, 243 din ZRCALCE Gngor Vitez Gozdne živali se gledajo v izgubljeno zrcalce in vsaka misli, da je našla svojo sliko. I. Marjan Manček. 16 strani cena: krt, 240 din DVANAJST SLONOV Leopold Suhodolčan Kaj se dogaja, ko pride na obisk k mali Barbari kar cela čreda debelokožih trobentačev. B. Jelka Reichman. 22 tirani, cena: krt, 250 din JANČEK JEŽEK Stovenska narodna pripovedka Zakaj je poredni Jankec postal ježek, pozneje pa celo grofov zet in ponovno postaven fant. II Ančka Gošnik-Godec. 20 tirani, cena: krt, 180 din MAČEK MURI Kajetan Kovic V vezani in nevezani besedi se razgrinja pred nami mačji svet, nežen, šaljiv in igriv. II. Jelka Reichman. 28 strani, cena: krt, 250 din 12 MESECEV Marija Lucija Stupica Dvanajst celostranskih risb ob letnem koledarju. 26 strani, cena: krt, 260 din ZGODBA O LEVIH IN LEVČKU Lojze Kovačič V tej živalski pravljici, ki je ukrojena po merilih človeškega doživljanja, nastopata oče lev in levček. II. Marjeta Cvetko. 28 strani, cena: krt, 250 din PEDENJPED Niko Grafenauer Enajst pesmi o malem junaku in njegovem vsakdanu od zore do mraka. II. Marjan Manček. 24 strani, cena: krt, 240 din ZLATA RIBICA Slovenska ljudska pravljica Fant zajame v rešeto ribico, ki mu zato, ker jo izpusti, izpolni vse njegove želje, tako da na koncu zaživi v sreči in izobilju II. Marjan Manček. 16 strani, cena: krt, 235 din CICIBAN, CICIBAN, DOBER DAN Oton Župančič Štirideset najbolj znanih pesmi velikega mojstra otroških verzov. II. Marlenka Stupica. 64 strani, cena: krt, 355 din ŠIVILJA IN ŠKARJICE Dragotin Kette Zgodba o prijazni deklici Bog-danki, ki je najprej izgubila, potem pa spet dobila svoje čudežne škarjice. II. Jelka Reichman. 16 strani, cena: krt, 216 din LETEČI KOVČEK Hans Ch. Andersen Pravljica o trgovčevem sinu, ki je v letečem kovčku poletel na Turško in tamkaj spoznal pre lepo sultanovo hčer. II Marija Lucija Stupica. 26 strani, cena: krt, 190 din založba mladinska knjiga Knjige lahko naročite v vseh knjigarnah, pri naših založniških poverjenikih ali pa nas obiščite na našem razstavno-prodajnem prostoru na novoletnem sejmu v Kranju. GORENJSKI ZDRAVSTVENI C K NT K R GORENJSKA LEKARNA KRANJ p. o. Komisija /.a delovna razmerja razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostjo UPRAVNIKA lekarne Jesenice Kandidati morajo poleg splošnih pogojev ter pogojev* določenih z družhenim dogovorom o kadrovski politikj. izpolnjevati'še naslednje pogoje: — visoka izobrazba farmacevtske smeri z opravljenim strokovnim izpitom, — 3 do 5 let delovnih izkušenj ter organizacijske sposobnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 15 dni po objavi GZC Gorenjska lekarna Kranj, Gosposvetska 12. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo. STROKOVNA SLUŽBA SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI OBČINE TRŽIČ Razpisna komisija razpisuje v skladu s 46. členom Statuta in sklepa delovne skupnosti Strokovne službe SIS gospodarskih dejavnosti Tržič dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE STROKOVNE SLUŽBE SIS GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI Kandidat mora za razpisana dela in naloge poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: —- da ima visoko oziroma višjo izobrazbo pravne, gradbene, ekonomske ali organizacijske smeri, — da ima vsaj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj od tega 1 oziroma 3 leta na vodilnih delih in nalogah. Vodja strokovne službe se imenuje za dobo 4 let. Stanovanja ni. Kandidati naj pošljejo dokazila o zahtevanih pogojih v zaprti pisemski ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba SIS gospodarskih dejavnosti Tržič, Cankarjeva 1 — Tržič. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh od dneva, ko bo DS izbrala ustreznega kandidata. SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA KRANJ Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu razpisuje naslednja dela in naloge za določen čas: - UČITELJA ZGODOVINE (od 6. 2.1984 — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: — visoka izobrazba iz zgodovine - UČITELJA TELESNE VZGOJE (od 1.3.1984 — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: — visoka izobrazba pedagoške smeri telesne vzgoje Poskusno delo je 3 mesece. Rok za prijave je 15 dni. in objavlja prosta dela in naloge - SNAŽILKE za nedoločen čas Pogoj: — nedokončana osnovna šola Poskusno delo je 1 mesec. Rok za prijave je 8 dni. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v navedenem roku na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33. Skupščina občine Radovljica UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE Radovljica Razpisna komisija objavlja prosta dela in nalogo PRIPRAVNIKA Poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali upravne smeri, — da je zavzet in družbeno aktiven pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: Skupščina občine Radovljica, komite za družbene dejavnosti in občo upravo. Nepopolnih in prepozno vloženih prijav komisija ne bo obravnavala. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku objavnega roka. O LAS 14. STRAN. NA NOVOLETNEM SEJMU, OBVESTILA TOREK, 13. DECEMBRAmj Zanimivost na novoletnem sejmu Omara za prekajevanje in shranjevanje mesa Med razstavljalci na letošnjem 24. novoletnem sejmu, kjer se obiskovalci z zanimanjem pomudijo, je tudi Tržiško podjetje industrijske kovinske opreme — TIKO Tržič. Pozornost vzbuja njihov izdelek omara za prekajevanje in shranjevanje mesa z oznako OPS. Za kakšen izdelek pravzaprav gre, smo povprašali vodjo komercialne službe v delovni organizaciji TIKO Pavla Jermana: »Omara OPS je namenjena za prekajevanje mesa in kasneje za sušenje ter shranjevanje. V naši delovni organizaciji jo delamo približno eno leto. V svetu so tovrstne omare oziroma naprave poznane že vrsto let. Dokler jih nismo začeli proizvajati v naši delovni organizaciji, jih je bilo treba uvažati.« »Gre za svojevrstno novost. Kakšni pa so rezultati?« »Izdelek je res svojevrstna novost. S tem v zvezi smo tudi računali, da bomo tržišče morda težje zainteresirali. Vendar pa smo v enem letu že prodali okrog 80 takšnih omar in od kupcev že dobivamo pohvale. Da bi izdelek čimbo-Ije predstavili in vzbudili zanimanje zanj, tudi tokrat sodelujemo na kranjskem sejmu Sicer pa imamo s tistimi, ki so naš izdelek že kupili, dogovor, da morebitnim interesentom in vsem, ki se zanimajo zanj, povedo svoje izkušnje o delovanju naprave in o tem, kako so zadovoljni. Zato svetujemo vsem kupcem, da se o delovanju naprave oziroma omare, kakor tudi o kvaliteti, prepričajo pri tistih, ki so takšne omere že kupili. Sezname oziroma naslove teh lahko dobijo v trgovinah, ki naš izdelek tudi prodajajo. V Sloveniji ima trenutno omaro za prekajevanje, sušenje in shranjevanje mesa — OPS 18 trgovskih organizacij. Na Gorenjskem so to Merkur Dom Naklo, Mercator Preskrba Tržič in KŽK Hrastje. Seveda imamo omare zdaj do 19. decembra tudi na sejmu, interesenti pa se kasneje lahko oglasijo tudi neposredno v naši tovarni v Tržiču.« OPTIČKA IMDUSTfHJA .GMETALOUS. ZAGREB •EMEUNA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA 0€lA OČESNA OPTIKA MARIBOR Ono MARIBOR. JURČIČEVA «. TELEfON I7«3 OPTIČNI SERVIS Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice) IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez, bogata izbira okvirov in sončnih očal Pregled vida: v ponedeljek, torek, sredo od 14. do 15. ure V ORDINACIJI V SERVISU Delovni čas od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure Teleton: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA _MARIBOR! rVA alples Industrija pohištva Železniki Objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih ter sklepa razpisne komisije prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v TOZD Sestavljivo pohištvo VODENJE PROIZVODNJE Pogoji za zasedbo: — visoka ali višja izobrazba lesne ali organizacijske smeri, — 1 leto delovnih ustreznih izkušenj na opravilih v lesni stroki — organizacijske sposobnosti ter sposobnost komuniciranja Vodenja in dela z ljudmi. Mandat za objavljena dela in naloge traja štiri leta. Kandidat -pošljejo svoje ponudbe z dokazili (diploma, življenjepis, opis cW danjega dela) v 15 dneh po objavi. Prijave pošljite na naslov Alples Industrija pohištva Železniki, fo. drovsko socialni oddelek, Železniki. Prijavljeni kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh. TEKSTILINDUS KRANJ Tekstilna industrija TEKSTILINDUS Kranj obraU* PrOStl 0ziroma nal°8i v vzdrževalno-energetski službi INŠTALATERSKA DELA II Pogoji: — monter ogrevalnih naprav, — uspešno opravljen izpit zaplamensko varjenje, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in opravljanje z gasilnimi aparati, — poskusno delo 2 meseca VZDRŽEVANJE KLIM IN ČRPALK Pogoji: — strojni mehanik (ključavničar), — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in opravljanje z gasilnimi aparati, — poskusno delo 2 meseca Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni od dneva objave. KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA - MESTO KRAJEVNA SKUPNOST KAMNITNIK Svet krajevne skupnosti Škofja Loka — mesto in svet krajevne skupnosti Kamnitnika razpisujeta prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI s polnim delovnim časom Pogoji: — višja izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj ali srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj, — aktiven v družbenopolitičnem življenju, — zaželjeno je, da stanuje v omenjenih KS Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Strokovna služba KS mesta Škofja Loka, Mestni trg 38, Škofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka prijavo. OPREMA MENGEŠ UGODEN nakup kuhinjske posode, proizvod Gorice Zagreb, v H. kvaliteti kovinotehna Lfch LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV LTH ŠKOFJA LOKA Kadrovska komisija TOZD Računski center objavlja prosta dela in naloge VS II ORGANIZATOR PROGRAMER I za nedoločen čas in poskusnim delom 3 mesecev. Pogoji: — višješolska izobrazba organi zacijske, računalniške ali ekonomske smeri, Posebna znanja: znanje programiranja (COBOL, ali RPG), poznavanje problematike področja obdelave Delovne izkušnje so zaželjene. Ponudbe sprejema kadrovska socialna služba LTH in sicer v roku 15 dni po objavi. O izidu bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po sklepu komisije. PRODAJALNA ^Delikatesu KRANJ bogata izbira za predprazni-čne nakupe tudi ob sobotah popoldne vabljeni Osnovna šola MATIJA VALJAVEC Preddvor Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge 1. SOCIALNE DELAVKE za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela 6.2.1984. Pogoj: — višja šola za socialne delavce 2. POMOČNIKA KUHARJA v kuhinji vrtca Preddvor za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavca ob odhodu v JLA). Nastop dela 7. 1. 1984. Pogoji: - KV ali PKV kuhar Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa v časopisu. cilmifo TOZD Trgovina RADOVLJICA Odbor za delovna razmerja vabi k sodelovanju za delo v Centru domače in umetne obrti v Grimščah pri Bledu PRIPRAVNIKE, ki jih veseli kreativno-razvojno delo na naslednjih področjih: 1. za razvoj prej — laboratorij 2. za razvoj ročnega pletenja 3. za razvoj vozlanja 4. za razvoj pletenja na ročnih pletilnih strojih 5. za razvoj modeliranja 6. za urejanje dokumentarnega gradiva Od kandidatov pod 1.—4. pričakujemo, da imajo dokončano vttg šolo za oblikovanje tekstilij in oblačil na FNT — tekstilna tehnolV gija, pod 5. višja tehnična šola — smer konfekcijska tehnologija, pod 6. fakulteta za novinarstvo, sociologijo in politične vede -smer novinarstvo. Delo na navedenih delih se združuje za določen čas (za čas pripravniške dobe) s tem, da imajo uspešni pripravniki možnost stalne zaposlitve. Vse zainteresirane kandidate vabimo, da oddajo pismene prijavo : dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 8 dni po eb oglasa na naslov Almira — alpska modna industrija Radovljici Jalnova ulica 2, (odbor za delov la razmerja TOZD Trgovina! O rezultatih bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu odbora za delovna razmerja. I J m inštalacije DO INŠTALACIJE Škofja Loka Po sklepu razpisne komisije delavskega sveta vabi k sodelovanju VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA ODDELKA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom. izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima srednjo ali visoko strokovno izobrazbo ekonomske smen — da ima 2 do 3 leta ustreznih strokovnih izkušenj. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Po sklepu komisije za medsebojna razmerja vabimo k sodelovanju 1. VEC KV KLJUČAVNIČARJEV - VARILCEV 2. VODJO SLUŽBE KNJIGOVODSTVA 3. ČISTILKE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje: pod 1. — da ima dokončano poklicno šolo ustrezne smeri Zaželjene so: 1 do 2 leti delovnih izkušenj pri podobnih delih ter znanje v varjenju. pod 2. — da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, — da ima 2 do 4 leta delovnih izkušenj pri knjigovodskih oprav.:.-- Od kandidatov, ki se bodo prijavili na razpis(pričakujemo samoinu . nost, ustrezno delovno disciplino, znanje, ki bo preizkušeno v času p,->v sne dobe. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili ali se osebno oglasijo , roku 8 dni po objavi razpisa na naslov DO Inštalacije Škofja lx>ka. Kidn čeva 55. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni od sprejema sklepa o izbiri. [uli 13. DECEMBRA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE .15. STRAN QLj8 KLASI tel.: 27-960 nODAM bjdam kombiniran »KRAKER« za fcoje in »štancanje« železa. Franc prt*. Benedikova 2, Kranj 12654 frtdam svetel ženski usnjen PLAŠČ M nov. Sodnik. Mladinskih brigad Mj 12658 biam ŠTEDILNIK gorenj.' (2 ^nka, 4 plin). Polica 1, Naklo 12660 jWam dva BIKCA, težka 140 do ■q, simentalca, za nadaljnjo rejo. |tt Rovt 10. Selca, tel. 65-066 12808 rAim 5 kW termoakumulacijsko Mestni trg 30, Škofja Loka 12807 ^criam KRAVO za pleme, rabljene ■Glin BANKINE. Kalan, Gosteče Loka 12885 knino prodam OMARO za dnevno S Debeljak, Frankovo 164, Škofja 12886 V;dam 4 leta starega VOLA, težke-flUdo 800 kg, vajenega vseh kmeč-<>. Mirko Glavati, Sp. Kokra 1, fttfvor 12887 PRAŠIČA za zakol. Veleso I .kije 12888 "tedam strojeno GOVEIO KOŽO. f*ia vas 24/A, Šenčur 12889 Jpino prodam 8 let starega KO-"•A. težkega 650 kg, sposobnega za •ttaećkadela in KRAVO, križano. 4 ,-6. mesecu brejosti. Olga Grilc, |«i Dobrava 103/A 12890 Monsuna bukova in mešana DR-tervečjo količino ŽGANJA. Perčič, ■b) vrt 2, Golnik 12891 wdoo prodam kombinirano PEČ ';y-. r.iCfj in 3 kub. m hrastovega mk debeline 25—50 mm. Kurnik, ■ito, tel. 45-386 12892 h'Aam semenski KROMPIR igor, nsortema. C. 26. julija 5, Naklo 12893 trodelna rabljena OKNA. ^tZevnik, Kranj, Ljubljanska c. 38 12894 «am KAVČ in DIVAN. Strahinj ^ 47-125 1 28 95 _JWbd novo traj nožarečo PEČ m Celje, cena 13.000 din. Bajželj, ^peierska 50 12896 *dno prodam barvni TELEVIZOR J»)e, ekran 66. Oglasite se lahko po »'/444 ali Janko Ropret, C. 4. julija ■B 12897 Jltei italijanski globok OTRO-F VOZIČEK PEG in opremo za do-«l Telefon 24-631 12898 ta KABEL 3x2,5 in 11 m TU-W, premera 16 schiedel, ugodno r**.Telefon 47-478 12899 »KOMPONENTE belvtone K"t, & v garanciji, ugodno pro-S'/jjan Drobnič, Freska 20, Tržič 12900 Prodam PRAŠIČE, težke 120 do 130 kg. Gorice 7 Prodam skoraj novo KUHINJSKO OPRAVO »Orhideja« s pomivalnim koritom in vgrajenim hladilnikom. Telefon 24-269 12901 Malo rabljeno zakonsko POSTELJO, rjavo-drap barve z dnom, jogijem in zabojem za perilo, prodam. Telefon 27-192 12902 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 12903 Prodam otroško POSTELIICO z jogijem 130 x 65. Dušan Eržen, Kidričeva 23. Kranj, tel. 26-007 popoldan 12904 Prodam nov električni BOJLER, 60-litrski in PEČ na drva za ogrevanje vode v kopalnici. Benedik, Knape 19, Selca nad Skofjo Loko 12905 Prodam 10 dni starega BIKCA. Janez Kern, Letence 7, Golnik 12906 Prodam 250 kosov STREŠNE OPEKE, cementno sive barve vesna in gradbeno BARAKO 5x4 m. Telefon 22-957 od 15. ure dalje 12907 Prodam meeesnove PLOHE, debeline 8 cm in 5 cm, 2 kub. m. Naslov v oglasnem oddelku. 12908 Prodam DESKE za opaž, širina 7 cm. Slavka Razinger, Plavški rovt 12, Jesenice 12909 Prodam strelni DAIJNOGLED, nov, znamke »Carl zeiss« ZF 4. Informacije po tel. 22-977 12910 Prodam PEČ kiippersbusch. Marija 1/lakar. Reber 28, Zasip, Bled 12911 Prodam 250-litrski AKVARIJ. Informacije po tel. 25-047 vsak dan od 17. do 19. ure 12912 TRAKTOR porsehe diesel, 25 km s plugom, prodam. Kosec, Golo Brdo 2, Medvode 12913 BULDOŽER TG 50 (7 t), dobro ohranjen, prodam (cena ugodna). Šifra: Ugodna priložnost 12918 Prodam jesenove in hrastove plohe. Naslov v oglasnem oddelku. 12944 KUPIM_ Kupim rabljeno STRUŽNICO, potrebno popravila. Cena približno do 5 SM. Telefon 23-341 Kranj Kupim tračni BRUSILNI STROJ za les, lahko star, neuporaben. Naslov v oglasnem oddelku. 12919 Kupim staro rabljeno MOŠKO KOLO. Balažic, Šiškovo naselje 24, Kranj 12920 VOZILA Ugodno prodam zelo dobro ohranjeno Zastavo 101-super, letnik 1978. Liko-zar, Cesta talcev 7b, Jesenice, tel.: 83-359 Prodam FORD CAPRI, letnik 1971, zaradi odhoda v JLA, cena po dogovoru. Emil Djedovič, Potoče 27 pri Pod-nartu 12914 Prodam dobro ohranjen avto VW 1300. Polica 1, Naklo 12713 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka ALOJZA ZAVRLA senaj.opleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekali sožalje, mu darovali vence in cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem iz delovnih organizacij IKOS in Iskra, Gasilskemu društvu Bitnje, Zvezi borcev Bitnje in Čebelarskemu društvu Kranj. Zahvaljujemo se kranjski godbi, upokojenskemu pevskemu zboru iz Kranja in vsem trem govornikom za poslovilne besede. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za zdravljenje njegove dolgoletne in težke bolezni. ŽALUJOČI: sin Lojze in hčerka Mira z družinama Srednje Bitnje, 6. decembra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi predobrega moža, očeta, sina, brata, zeta, svaka, nečaka in vnuka FRANCIJA ŽIBERTA je zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom na Beli in v Kranju, sodelavcem v Merkurju in posebno še v Globusu, kakor tudi v Živilih in Iskri, prijateljem, znancem in vsem, ki vi nam izrazili sožalje, darovali cvetje in drugo pomoč v njegov spomin ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvalimo duhovnikom g. župniku Kočevarju, dekanu Bahorju in vodju MOŠ dr. Grilu. Hvala tudi za besede tolažbe predstavniku Merkurja tov. Tičarju. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Zg. Bela, Kranj, 7. decembra 1983 Prodam ZASTAVO 101 lux. letnik 1978. Informacije po telefonu 23-341, int. 67. Praprotnik Maks, Loka 8, Tržič Prodam zadnjo PREMO - OBESO renaulta 6 kompletno z gumami in amortizerji. Informacije po tel. 44-552 od 16. do 17. ure 12915 Prodam OBROČI*" s pnevmatikami 145 in 165 za Z-101. Mihelčič, Ul. 1. avgusta 3, Kranj 12916 Ugodno prodam VW 1200, letnik 1966. Koritenska 31, Bled (Medic Mirko) 12917 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Anton Eržen, Zg. Lipnica 15, Kamna gorica 12921 Prodam APN-6. Telefon 22-548 12922 GOLF diesel, star eno leto, prodam. Erzar, Lahovče 40, Cerklje 12923 Prodam novo zadnjo steno za ŠKODO 120, zadnji odbijač in prodam ali zamenjam snežne verige št. 5 za št. 4. Pavlin, Na Skali 7, Kranj 12924 Prodam dobro ohranjen AUSTIN 1300, letnik 1971. Telefon 44-613 ali Šutna 33, Žabnica 12925 Prodam R-4, letnik 1975, registriran do oktobra 1984. Ogled od 15. ure dalje. Smledniška 44, Kranj 12926 Prodam R-4, letnik 1976. karamboh-ran sprednji del. Franc Gričar, C. 4. julija 19, Tržič, Bistrica 12927 STANOVANJA Prodam GARSONJERO s telefonom. Rudija Papeža 32, stan. 44. V starejši kmečki hiši oddam stanovanje. Tel.: 47-326 Prodam starejše STANOVANJE v izmeri 36 kv. m v Kranju. Informacije po tel.61-771 12928 Dve uslužbenki iščeta STANOVANJE z možnostjo kuhanja v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe pod: Čimprej 12929 Mlad par išče GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Možnost predplačila za dobo 1—2 let. Interesenti naj se javijo po tel 24-412 12930 Dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici, najamem za dobo 6 mesecev. Naslov v oglasnem oddelku. 12931 POSESTI V okolici Kranja vzamem v najem PROSTOR za popoldansko avtomeha-nično obrt, cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 12771 Nujno prodam STAREJŠO HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku. 12932 V najem oddam GARAŽO za dobo enega leta. Informacije po tel. 25-893 po 17. uri 12933 V najem vzamem primeren PROSTOR za začetek gradbene obrti. Zaže-ljeno bi bilo nekaj zemljišča za zlaganje desk. Šifra: Tesarska stroka 12934 V najem oddam LOKAL, primeren za servisno dejavnost, možno tudi za pisarne ali podobno v najožji bližini centra v Kranju, površine 70— 150 kv. m, centralna, telefon, parkiranje. Informacije po tel. 22-333 12935 ZAPOSLITVE Sprejmem KV KLJUČAVNIČARJA. Pavel Peklaj, Puštal 46/A, Škofja Loka 12936 ŠIVILJA išče delo na dom. Irena Ravnikar, Zg. Luša 2, Selca 12937 Mlajši moški s srednjo gradbeno šolo sprejme kakršnokoli DELO na dom. Imam primeren prostor. Naslov v oglasnem oddelku. 12938 V zimski sezoni zaposlimo dekle ali mlajšo upokojenko za pomoč v gostinstvu. Lidija Blenkuš, Kranjska gora, Gasilska 12, tel. 88-731 OBVESTILA ŽAGAM metrska drva na domu. Telefon 74-715 FOTOKOPIRANJE - odprto od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30. Kristan, Krožna 19, Kranj, tel. 22-463 (nasproti dijaškega doma) 12787 OBIJAVA stene in strope z lesom. Telefon v oglasnem oddelku. 12940 EMAJLIRANJE KOPALNIH KADI! Takoj ko bo vaša kopalna ali prsna kad pokazala znake dotrajanosti nas pokličite. Hrapavost in poškodbe odpravimo brez zamenjave in umazanije z novo emajlno prevleko. Telefon 061-571-621 12941 PRIREDITVE DISCO SILVESTROVANJE v prenovljenem KAVA BARU na letnem kopališču SORA v Škofji Loki. Cena je 370 din. V ceno je vključena rezervacija, aperitiv in hladni narezek. Rezervacije in vplačila sprejema HOTEL TRAN-STURIST Škofja Loka, tel. 61-261 12793 DPD Svoboda Stražišče prireja SILVESTROVANJE v dvorani doma krajevne skupnosti. Začetek ob 20. uri. Za ples bo poskrbel ansambel OBZORJE. Postreženi boste z aperitivom, večerjo in kislo juho v zgodnjih jutranjih urah. Pester program — za pijačo poskrbljeno. Cena silvestrovanja 1000 dinarjev na osebo. Prodaja kart v trafiki v Stražišču od 14. 12. do 24. 12. 1983. IZGUBLJENO Dne 9. 10. 1983 se je na področju Pre-doslje — Preddvor izgubila psička z belimi lisami. V levem ušesu ima tetovirano št. 60429. Proti nagradi sporočite na tel.: (064) 23-614 ali 45-151 Izgubil se je nemški ovčar sivo rjave barve z usnjeno ovratnico na Primskovem — Klanec. Sliši na ime Moj. Kdor kaj ve o njem naj sporoči na tel. 25-280. Dukič, Likozarjeva 3, Kranj. OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH NAJDENO Našla so se očala v Škofji Loki. Dobijo se na Partizanski 46, Peternelj 12942 OSTALO Znano osebo, ki je vzela 19. 11. MOPED izpred stolpnice na Kresu, opozarjanj naj ga vrne ali sporoči kje je, drugače ga bom kazensko preganjal. Šifra: Moped 12797 Slepi intelektualec išče inštruktorja za prevajanje literature iz slovenščine v nemščino. Ponudbe pod šifro: Znanje 12943 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, tašče, stare mame, prababice in tete KATARINE LUKANC roj. ŠAVS se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Hvala g. župniku za lep obred in pevcem za žalostinke ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. VSI NJENI Zg. Bela, 4. decembra 1983 30. novembra 1983 smo se v družinskem krogu poslovili od naše stare mame JULI JANE ČEMAŽAR roj. 4. aprila 1888 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali, posebno zahvalo smo dolžni osebju Doma ostarelih občanov Kranj, g. župniku z Brega za lep pogrebni obred, pevcem DU in sosedom za podarjen venec. VSI NJENI Kranj, 7. decembra 1983 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 37. letu starosti zapustil naš dragi oče, mož, sin in svak VALENTIN GOVEKAR Dragočajna št. 1 Pogreb pokojnika bo v sredo, 14. decembra 1983, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Smledniku ŽALUJOČI: žena Marija, otroci Sabina, Tinko, Marko, mama, sestra Tončka z družino in drugo sorodstvo Dragočajna, 11. decembra 1983 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, brata JOŽETA ROZMANA Šoštarjevega iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Bajžlju za njegov trud v dolgi bolezni. Hvala gasilcem iz Stražišča in sosednjih vasi za udeležbo pri pogrebu ter tov. Matu Omanu za poslovilni govor. Hvala g. župniku za pogrebni obred. VSI NJEGOVI Stražišče, 30. novembra 1983 Manj težav, če za mrke vemo vnaprej Zavoljo težav pri oskrbi z električno energijo poslej tudi naše delo in življenje kroji prostovoljno in prisilno varčevanje z elektriko. V tovarnah morajo privarčevati 10 odstotkov elektrike, gospodinjstva so zvečer izmenoma v temi. Povprašali smo po Gorenjski, kakšne težave je povzročilo omejevanje porabe. Zmanjšana poraba električne energije je seveda povzročila veliko težav v tovarnah, posebej v tistih, ki imajo nepretrgane proizvodne linije in izvozne obveznosti, ki so običajno trdno vezane na dobavne roke. V bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču so nam povedali, da jim pomanjkanje elektrike povzroča hude težave. Razpolovljene so namreč tudi dobave elektrike iz lastnih vodnih elektrarn, čemur seveda botruje letošnja suša. Dvakrat so torej udarjeni, manj elektrike dobijo iz svojih elektrarn, privarčevati morajo 10 odstotkov elektrike, ki jo dobijo iz' omrežja. Težave rešujejo z nočno izmeno, delavci vzamejo dopust, če ga imajo še; zato imajo z organizacijo dela veliko težav. Veliko delavcev se v Tržič vozi z Jesenic. V Škofji Loki je velik porabnik električne energije Gorenjska predilnica, saj pri njih normalno poraba znaša 85 tisoč kilovatnih ur, kar je toliko kot vsa Selška dolina s tovarnami vred. Elektrika poganja predil-ske in tkalske stroje, ki predstavljajo povezan delovni proces. Težko je odklopiti katerokoli linijo, saj je hitro prizadeta druga. Držijo se 10-od-stotnega varčevanja z elektriko in poraba se giblje med 76 in 77 tisoč kilovatnimi urami. V veliko pomoč jim je sistem za izravnavo količne porabe, ki so ga namestili pred dvema letoma. Tako vedo v vsakem trenutku, kolikšna je poraba. V Gorenjski predilnici pravijo, da tako brez večjih pretresov v proizvodnji dolgo ne bo več šlo. Najbolj jih skrbi, kako bodo uresničili izvozna naročila. Že tako imajo velike težave s surovinami, izdelavnim materialom in rezervnimi deli, sedaj povzroča dodatne še pomanjkanje elektrike. Izmenično izklapljanje posameznih faz dela, ali izdelkov, ki porabijo največ elektrike, gre lahko na škodo izvozne proizvodnje, hkrati pa se še morajo prilagajati surovinam, ki jih imajo v skladišču. Energetiki v številnih tovarnah delajo sedaj v težkih razmerah. Na j eni strani morajo skrbeti, da privarčujejo 10 odstotkov elektrike, na drugi strani skrbe, da bi proizvodne načrte uresničili. V Žitovi pekarni Triglav Gorenjka v Lescah so nam povedali, da pri peki kruha nimajo omejene porabe elektrike, 10 odstotkov pa morajo privarčevati pri proizvodnji čokolade, ki jo že tako pestijo težave z uvoženimi surovinami. V pekarni nameravajo namestiti agregat, da bodo zanesljivo oskrbljeni z elektriko. Poslopje so že zgradili, agregat nameravajo namestiti prihodnje leto in pri tem računajo na pomoč radovljiške in jeseniške občine, ki jih oskrbujejo s kruhom. Na kmetijskem posestvu v Polj-čah, ki spada v okvir KŽK Gorenjske, lahko zaradi lastnega agregata nemoteno delajo. Molža traja od četrte ure popoldne do osmih zvečer in vsakomur je jasno, da je ne morejo prestavljati. Pri elektriki težko kaj prihranijo, saj na posestvu elektrika Varčevanje — največji vir energije Naprava za nadzor konice Uspeh strokovnjakov Iskrine tovarne Kibernetika, ki so se lotili obdelave energetike — Strošek za nakup in vgraditev nove naprave se zaradi prihranka pri električni energiji izplača že v enem letu Kranj — Energetske razmere doma in v svetu so že takšne, da postaja vedno bolj aktualna trditev, ki pravi: Varčevanje je še vedno največji vir energije. S tem v zvezi pa smo bili pred dnevi priča pomembnemu dosežku strokovnjakov tovarne Iskra Kibernetika, ki se že nekaj časa ukvarjajo z obdelavo energetike. Predstavnikom večjih gorenjskih delovnih organizacij so predstavili napravo za nadzor konice. Tovrstne naprave danes v svetu sicer niso več nikakršna novost, Iskrina pa ima to prednost, da je tehnološko drugače razvita, cenena in namenjena tudi manjšim porabnikom električne energije v gospodarstvu. Naprava za nadzor konice omogoča, da v delovni organizaciji lahko na leto v primerjavi s sedanjo porabo prihranijo 10 do 15 odstotkov električne energije. Z napravo je namreč moč uravnati in na primer za 10 odstotkov zmanjšati maksimalno porabo električne energije v proizvodnem oziroma delovnem procesu posamezne delovne organizacije. Naprava deluje tako, da ob prekoračitvi vnaprej določene mejne konice porabe električne energije postopoma izklopi tiste porabnike elektrike v delovni organizaciji, ki v danem trenutku niso nujni za nemoteno proizvodnjo oziroma delovni proces. Gre torej za neke vrste varnostni sistem, ki omogoča delovni organizaciji, da ugotovi, do katere mere je pri porabi in varčevanju z električno energijo še vedno moč normalno obratovati, pri tem pa prihraniti precej sredstev in elektrike. Na Gorenjskem je po vgraditvi takšne naprave znana Veriga Lesce. Predstavniki te tovarne so na razgovoru z Iskrinimi strokovnjaki povedali, da so s pomočjo takšne (uvožene) naprave znižali v delovni organizaciji maksimalno konico z 2,7 na 2,4 megavata in tako v treh letih prihranili kar milijardo starih dinarjev. Posebnost Iskrine naprave je, da je primerna tudi za manjše porabnike električne energije. Za primer povejmo, da bi delovna organizacija z dnevno konico porabe 500 kilovatov ob vgraditvi te naprave, s katero bi zmanjšala obratovalno konico za 10 odstotkov, prihranila na leto 64,6 milijona starih dinarjev in s tem prihrankom hkrati tudi pokrila strošek, kolikor stane ta naprava. Direktor Elektro Gorenjska Drago Štefe je s tem v zvezi na razgovoru s predstavniki Iskre in gorenjskih delovnih organizacij rekel: »Z vgraditvijo teh Iskrinih naprav za nadzor konice bi gorenjsko gospodarstvo toliko prihranilo, da bi lahko še nekaj let zdržali ob sedanjih dobavah električne energije.« a. Žalar poganja stroje, ki morajo delati; mleko pač morajo ohladiti, iz hlevov odstraniti gnoj ... Težave so nam prihranjene, če za redukcije vemo vnaprej, so nam povedali Božnarjevi iz Javorjev v Poljanski dolini, ki imajo v hlevu sedem krav. Dobro uro traja molža z molznim strojem. Dan, ko je napovedana redukcija, gredo v hlev uro prej, saj so doslej običajno molzli ob sedmih zvečer. Težko pa je misliti, da bi spet molzli na roko, ne zavoljo tega, ker ne bi več znali, temveč zato, ker so se krave ročne molže odvadile in ob hitri spremembi je mleka manj. Redukcije električne energije so prizadele tudi turistični Bled. Minulo sredo je bilo v temi središče Bleda, luč pa je gorela na gradu, v Zaki, na otoku. »Malce nerodno je bilo«, saj je bilo na Bledu zavoljo praznika veliko italijanskih gostov, igralnica pa je bila brez luči. Bolj bi morali paziti, kdaj odklapljajo posamzne predele. Sicer pa so nam v HTP Bled povedali, da v tem času privarčujejo veliko električne energije. Nekaj hotelov je zaprtih, med njimi Park, vrsta drugih dela z zmanjšanimi zmogljivostmi, Toplice 60 odstotno, Jelovica 30 odstotno in tako naprej. V mrtvi sezoni namreč varčujejo s kurilnim oljem, ki vse bolj veča stroške hotelom. Na Bledu bi bile torej sprejemljivejše redukcije čez dan, saj imajo sicer hoteli, ki so brez agregatov, veliko težav. Svoje agregate imajo hoteli Toplice, Park in Golf, iz Toplic ga nameravajo vklopiti do igralnice. Zmedo so redukcije povzročite v Prešernovem gledališču v Kranju, kjer imajo v gosteh predstavo iz Nove Gorice. Dan dlje bodo morali ostati, kar bo seveda gledališču povečalo stroške. Gledališčniki so nam povedali, da se težavam lahko izognejo le, če vsaj nekaj tednov naprej vedo, kdaj bodo v temi. Glede gostovanj morajo namreč spored sestavljati mesece vnaprej. Pri trgovski organizaciji Golica na Jesenicah so napovedali, da so bili o redukcijah pravočasno obveščeni, zato večjih težav v prodajalnah ni bilo. Tudi kupci pol ure pred sedmo niso prihajali več, kaže, da so ostajali doma in postorili še vse potrebno, preden so bili v temi. Prodajalke so tako lahko do časa preštele denar in počistile prodajalne. Sveče, baterije in plinske svetilke so seveda hitro pošle, v petek pa so dobili novo pošiljko sveč, ki jih je moč kupiti v Parfumeriji na Jesenicah. Podobno ravnajo v drugih trgovskih organizacijah na Gorenjskem. Prodajaln pred sedmo sicer ne zapirajo, vendar postorijo vse potrebno, da jih električni mrk ne preseneti. V leski Murki so uvedli ukrepe varčevanja z elektriko, da bodo prihranili 10 odstotkov. Zmanjšali so nočno razsvetljavo, odklopili hladilne agregate, kjer niso neobhodno potrebni, znižali temperature ogrevanja s ter-moakumulacijskimi pečmi. Prodajalne trgovske organizacije Loka iz Škofje Loke pred sedmo uro ne bodo zapirali. Prodajalne so opremili s plinskimi svetilkami. V pekarni Peks pa so nam povedali, da jih ne izklapljajo, saj sodijo med porabnike, ki imajo prednost. Z elektrodispečerji dobro sodelujejo in do prekinitev, ki bi povzročila kup nevšečnosti, v zadnjih letih nikoli ni prišlo. Sicer pa z energijo varčujejo in letos jim je uspelo prihraniti 15 odstotkov kurilnega olja. Vsepovsod pa na prodajnih policah zmanjkuje sveč, kar je seveda razumljivo, saj so postale sveče v zadnjem času najbolj iskano blago po vsej državi. M. Volčjak Omejevanje porabe elektrike Do petka po starem ^ Kranj — Po navodilih republiškega komiteja za energebk v^i tudi gorenjski elektrodispečerji oblikovali dve skupini, kar pom se bomo morali z redukcijami elektrike sprijazniti vsak druj^ d novem pa bodo odklapljali od 20. do 23. ure, torej uro kasnt J?P" ^ doslej. 1 KalW Gorenjski elektrodispečerji so nam povedali, da bodo do netv zadržali stari sistem izklapljanja po štirih oziroma petih skunT katerem so ljudi podrobno seznanili in bi zato hitra sprememb**10 zročila kup težav in nevšečnosti. V petkovi številki Glasa bo ^ drobno objavili novi seznam omejevanja porabe elektrike J!Uipo' skupinah.