C. C. Post tie. Esce o%ni mercoledt * vvntrdi — 27 luglio "J 8 Posamern» itevilka 25 itoUn*.. ith»l» vstko sredo in pettk ijutraj. Stane za celo letu 15 L » » pol leid 8» » a četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do post ane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. iv 57 V Gorki, v petek 27 julija 1928 tetoxi. Nefrankirana pinna i» n* sprejemajo. Oglai se računajo po do^v. voru in st plučajo v naprej. List izdak konsorci) »Gor. Stra* že«. Tisk Katoliik* tiskarne v Gorici. RU va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniitvo: ulica Mameli Mev. 5 St.postiek.rac.il/U47. Teles, int. štev. >•? Mac ideje, možotosti in postenja. Kakor poročamo na drugem me; stu je v Jugoslaviji poverjena sesta; va nove vlade načelniku Slovenske Ijudske stranke drju Korošcu. Cie bo priznanemu voditelju slovenske? ga naroda uspelo rešiti teiko nalogo, ki jo je pre'vzel v sedanjih, za mla; do državo usodnih dnevih, ivenuU no še ne vemo. Vsekakor je pa želja vseh, ki jim je blagor ostvarjajoče se jugoslovanske države pri srcu, da bi dr. Korošec srečno izvedel ve? liko, zgodovinsko podvzetje. To ni samo v interesu gradeče se nove dr; žave, temveč tudi v interesu vseh njenih sosedov. Kajti v svoji not trai josti razrvane drzave so po; gosto nevarna gnezdišča za med; narodne spore. Toda preidimo to vprašanje. Nam silijo v pero docelu drugačne besede. Mi čutimo globoko zadoš; čenje, ko slišimo in vidimo, do kak« snega odločujočegao vpliva se je povzpel v Jugoslaviji voditelj Slov. Ijudske si ranke dr. A. Korošec. Saj je Slov. ljudska stranka po vsem njenem duhu, po svojem verskem, narodnem in socialnem programu načelom našega gibanja najbližja, najsorodnejša. Ko je pred vojno Slov. ljudska stranka kot V sesloven; ska ljudska stranka družila pod svojim okriljem Slovence vseh la? kratnih avstvijskih kronovin, v ka; terih smo prebivali, smo tudi pri; morski Slovenci v xvoji pretežni večini sledili njenemu borbnemu praporu. Zato vzbujajo uspehi, ki jih doseza sedaj, četudi nu drugem torišču in brez mis, v nas radosfne in ponosne odmeve. Kot se v na; vadnem življenju, brez ozira na prost or in čas, veselimo uspehov, ki so si jih s trdim delom priborili nasi prijatelji, tako nam ne more nihče zameriti, ako nas navdajajo z iskre; nim zanosom zmagoviti napredki stranke, v katere vrstah smo bili marsikatero vročo borbo. Zamislimo se nekoliko v prete; klost. Do leta 1848. se Slovenci kot samostojna enoia v javnem življe; nju nismo udejstvovali. Dali smo sicer marsikaferega vclikegoa sina čtovcškemu občestvu, njegovo delo je pa prišlo večinoma v prid tuft cem. Po I. 1848. se začnemo Slovenci kot zavedna enofa iuvljati na javni zgodovinski pozornici. Naši uspe; hi so skromni, preskromni, omejeni na meje avstrijske vladavine. Naši sinovi govore v avsirijski zbornici o združeni Sloveniji, se prerijejo kljub sovražnemu duhu do boljsih uradniških mest, si pribore v osebi goriškega rojaka Winklerja celo kranjsko de/.elno predsedstvo in pridejo tik pred vojno do prvega ministra v avstrijski vludi, vendar so še vedno le drugovrsten narod. Šele razpad avslrijske monarhije in ustvaritev Jugostavije privede Slovence med državnotvorne narode Ker pa ima med njimi Slov. ljud; ska stranka ogromno večino, jim je tudi v novi državni tvorbi vsiljena samo manjvredna vloga političnih zapečkarjev. Slovenski svobodomU selni krogi vseh vrst sovražijo namreč Slov. ljudsko stranko in bi ji radi izpodnesli flu, da bi prišli do oblasti. Toda v domači zemlji in sami ne morejo ničesar proti njej. Zato jo črnijo in blatijo pri Srbih po stari a vedno novi liberalni nava; di kot nezanesljivo, nenarodno, od rimskega papeža odvisno zalego čr; nih Avstrijcev. Treba je skoro eno desetleije trdegay potrpeiljivega des la, preden Slov. Ijduska stranka s svojim Korošcem na čelu razkrin; ka svoje liberalne nasprotnike in si pribori zaupanje pri vodiinih stran; kah in merodajnih činileljih v Beo< grndu. Gigantsko delo je bilo, pre; den si je Slov. ljudska stranka izt j klesala pot do prostora na solncu, i ki ji pritiče. Mnogo sramotenj je \ bilo treba pretrpeti, mnogo križevih potov prehoditi, mnogo ogabnosti mzbičati, dokler niso srbski vodil; ni državniki spoznali, kakšno kleno zrno hrani v sebi slovensko ljudstvo ¦ vodjeno od njegove Ljudske stran; '. ker in njenih kot kremen značajnih in kot kristal čistih voditeljev. Sele J tedaj je vzklilo zaupanje in se je rodilo prijateljstvo, ki je poklicalo drja Korošca v važnem trenutku v notranje ministrstvo, in je omogo; čilo, da je v teh težkih dneh povcr* jeno krmilo jugoslovanske države njegovim izkušenim rokam. Sloven; ci bomo pa s tern prvikrat v zgodo; vini dobiti min. predsednika. V čem tiči skrivnost moči, s ka; tero je Slov. ljudska stranka kon; čno zmagala? V jasnosti in ne; omajnosti njenih iemcljnih načel, v možatosti, s katero se za ia načela bori in v poštenju, s katerim jih brani in zastopa. Slov. ljud. si ran; ka bodi nam zato vzgled pri našem obrambnem delu. Od svojih idej, od svojih načel se ne smemo nikdar odmakniti niti za korak in se mo; ramo za njih udejstvovanje možato in post eno boriti. Potem bo bodoč; nost naša. Kaj se godi po svetu? Dr. Korošec sestavlja vlado. Jugoslovanska vladna kriza še vedno traja. General Hadžič je spo«= ročil kralju, da ni mogel izvršiti naračila glede s-cstave nove vlade. Kralj je nato govoril s prcdsedni* kom narodnc skupščine in z raz* nimi političnimi prvaki. Kmalu po* tern se je raznesla vest, da je kralj poveri'l nalogo za .scstavo vlade drju Korošcu, načelniku Slovenske ljudske stranke in dosedanjemu no? tranjemu ministru. Javnost je to vest razlieno sprejela. Srbi in Slo* venci so večinoma odobravali kra* ljcv korak, češ, sedaj se Hrvatje ne bodo mcgli pritoževati. da vedno samo Srbi vladajo, Pribičevic pa je izjavil, da pomeni imcnovanje Ko? rošca za bodočega ministrskega predsednika izzivanje in napoved vojne Hrvatom. Dr. Korošec se jc takoj price! pogajati z vsemi strankami, ki so zastopane v parlainentu. Davidovič ! je v imenu svojih demokratov re* kel, da vstopa v novo vlado. Isto so izjavili radikali. Korošec je nato povabil k sebi Priibičeviea. Pribiče* vie pa mu je pismeno odgovoril, da s>e z njim. ne more pogajati o novi vladi, ker pripada prejšnji vladni zvezi, S samostojnirni demo'krati in z Radičevimi kmeti ni bilo torej nie. Pae pa so obljubili svojo po? moe bosanski muslimani, ki jih vodi dr. Spaho. Iz uspeha teh razgovorov že lahko rklepnrno, kakšna bo morebitna prihodnja vlada. Sestavljena bo iz ! istih parlamentarnih skupin kot prej. Samo nekatere oscbe bodo za? menjane in število minisrrov, ki jih bod« posamezne stranke imcle, bo drugaeno. Sedaj zahtcvajo demo? krati pet ministrov in sicer važna ministrstva, muslimani hočejo ime? ti dva in Slovcnska ljudska stranka \ tmH dva. Radikali bi pa radi videli, da bi razmcrje ostalo takšno. kot je bilo. Belgrajska »Pravda^ že objavlja nekakšcn seznam novih ministrov. Po »Pravdi« bi bila vlada takole sestavljena: predsedstvo: Korošec (SLS); prosveta: Davidovič (demo* krat); notranje zadevc: Vlada An? j drič (radikal); zunanje zadeve: i Marinkovie (demokrat); javna de« ' la: Ribar (hrv. demokrat); finance: Subotič (radikal) itd. Te vesti še niso potrjene. Kljub vsemu, kar smo tu'kaj na? vedli, šc ni go+ovo, ali bo dr. Ko? rosec rešil svojo nalogo. Cotovo je saino eno, namree, da Slovenci uži.? vajo vclik ugled v sosedni državi, ker je njihov zastopnik, to je za? stopnik najma.nj.sega naroda, kan^ didat za ministrsko predsedstvo, ki je najvišje politično mesto v dr? žavi. In še eno je treba poudariti. Da jc dobil mandat za sestavo via? de Slovenec dr. Korošcc zniiči, da se jc jugoslovansko javno življenje začclo razvijati v duhu in smeri rcsnične demokracije. Ni(č več ni odločilna pripadnost k tej ali oni narodnosti, sedaj je glavna stvar politična poštenost in zmožnost. * * * • Na Baikanu se obetajo dnevi rese nienega prijateljstva med državami in narodi, ako smemo verjeti bese? dam novega grškega ministrskega predsednika Venizelosa. Vcnizelos je imcl namreč v ncdeljo 22. julija velik govor v Solunu. Ta govor je značilcn za novo smer grške zuna? nje politike. Spre.jem Venizelosa v Solunu. O Venizelosu kot politiku in dr? žavniku smo v »Goriški Straži« že veekrat pisali. Njegova politična pot je bila vedno zelo viharna in njegova politična sreča nestanovit? na. Včasih so ga blagoslavljali in hvnlili vsi Grki. toda bili so tudi trc? nutki, ko je vsak »dober« grški dr? žavljan preklinjal njegovo ime. To menjavanje srece in ncsrcčc je deloma odvisno od njegovih uspe? hov, največ pa gotovo od značaja Grkov, ki so kot vsa južna ljudstva zelo ncstalni. in vihravi. Vendar Vcnizclos v vsem svojem dolgem življenju še ni doživel ta« kega slavja, takega sprcjema, kot so mu ga v neddjo prircdili Solun? čani. Grški narod niti svojih kra? ljev ni tako sprejemal. Na stotisoče je bilo ljudi, ki so čakaJi v solun? skem pristanišču, kdaj bodo opazi? li vojno ladjo, na katcri je bil Veni? zelos. Ko se jc ladja pokazala na obzorju, so zaigrale štcvilne godbe in sirenc vseh takrat v priistanišču ležečih ladij so se oglasile v pen? zdrav. Venizelosa so najprvo po? zdravile vsc krajevne oblasti. Nato je sedel v svoj avtomobil. Navdu? šena množica jc prodrla vojaški kordon in peljala avtomobil v mesto. Važne izjave. Ob osmi uri zvcčer se je Venizc-? los- pokazal na balkonu hotela Pa^ lace in govoril nepregledni ljudski množici o svojem programu, o pro* gramu nove vlade. Treba je vedeti namreč, da je Grška v volilncm bo? ju, da se bodo v avgustu vršilc vo« litve v državni zbor, od katerih je miiiO'go odvisno. Hkrati je to prvi Venizelosov nastop pred javnost jo, od'kar je ministrski predsednik. Vcnizelos je najprvo pregledal delo in uspehe prejšnjih vlad. Pri.? znal je, da je prejšnji ministrski preiisednik Zaimis mnogo naredil, povedal je pa tudi, da Zaimis ni Bog ve kako trdno držal vladnega krmila. Zaimisova vlada ni izpelja? la ustave, ki jo je sama dala. Usta» va je bila sprejeta že pred enim letom, a do danes še ni bilo volitev v sent't in volitev predsednika re* publike. Ugled drzave je radi tega mnogo trpej. Tiuli iinančno stanje je biilo obupno. Venizclos jc nato razložil, kako misli spraviti zavožcni državni voz na prave kolesnice. Varčcvanje v ])roračunu, pospeSevanje domače industrije, ustalitev javnega reda in boj proti koniunizmu, to so naj? važnejšc smernice za njegovo no? tranjo .politiko. V zunanji politiki pa bo zagovarjal odkritosrčno pri? iateljstvo med Groijo in sosedni* mi državanii. S Turčijo so se že za? čeli bolj prijazno gledati. Bolgariji namerava dovoliti velike ugodno? sti v solunskcm pristanišču. O Ju? goslaviji je rekcl sledeče: »Z Jugo? slavijo nas vežejo boji, ki smo jih bili skupaj z junaškimi Srbi. Mi bomo dovolili jugoslovanski trgo? vini skrajne možne olajšave in upa? mo, da naši stari zavezniki ne bo* do vztrajali pri nobeni zahtevi, ki bi utcgnila zbuditi sum, da hočejo kršiti grško neodvisnost.« Odnoša? ji med Grčijo in Romunijo so iz? vrstni. Poscbno pa je Vcnizelos pozdravil boljsanje razmcrja z Ita? lijo: »S posebnim vescljcm pa po? zdravljam boljšanje odnošajcv, da, iahko rcčem, zbližanjc med Grčijo in sredozemsko vclesilo Italijo. Srcčni bomo, ako bomo mogli po? trdjti to lepo razmcrje s sklepm pogodbc, ki bo, ne da bi bila naper* jena proti kaki trctji državi, položi* la tcmclj za obojestransko prija? tcljstvo in vzajemno trgovino.« Govor ministrskega predsednika jc zbrano občinstvo sprcjclo z bur? nim ploskanjcm. Venizelos je nato obiskal tisti del mesta, kjcr so na? scljcni begunci iz Male Äzije. Izjavc o zunanji politiki so zelo važne, ako pomislimo, da so vse vlade od takrat, ko je padel Panga? los dalje, vodile cnostransko zuna? njo politiko in da so se naslanjale v Lllavnem na I tali jo. Pangalos je pa? del radi tega, ker jc Jugoslaviji do? volil prcvelike ugodnosti v solun? skem pristanišču. Pangalosovi na? sledniki so ovirali jugoslovanski prcmct. Vcnizclos je obljubil Ju? goslaviji vse možne olajšave. V tern tiči važnost Vcnizclosovega nasto* pa. Ako bo izvršil to, kar jc napo? vcdal, bo odstranjen marsikatcri povod za prepire na Balkanu. Okno v svet. Uspeh portugalske revoluci.je. Pri zadnjem poskusu rcvoiueije na Portugalskcm jc padlo 7 ljudi. Nad 30 ljudi pa jc bilo ranjenih. Vrhu tega so uporniki porušili ne? kaj his. Drugega uspeha ni bilo. -frnn 2 »GORLSKA STRA2A« V Romuniji. Parlament kmetske stranke sc bo v kratkem sestal v Cluju. Via<}a je izjavila, da ne bo dovolila, da bi prišla v javnost kakrsnako'li vest o sklepih tega parlamenta. — Po* slanci kmetske stranke so namreč zapustili državni zbor in na kon* grcsu stranka v Alii Yuiiji sklenili, da si osnujejo lasten parlament in senat. Sedaj so vse pripravili. Seje se bodo zaeele. Možno je, da bodo naistali vcliki zapletljaji. Na poljskoslitavski meji so sc vojaki streljaii. Eden je mr* tev, nekaj je renjcnih. Litavski na* cionalisti so menda ubili tudi dve poljski učiteljici. Na Poljskem via? da veliiko razburjenje. Pol iskoslitavski spor pred Zvezo narodov. Lit ay ska vlada je poslala glavne* mu tajniku 2ypze narodov pismo, v katerem zelo Qidlocno ugovarja proti namenqm pojjsike vlade, ki mcnda prjpravlja na litavski meji veiilke vojaške vaje. Te vojaške vajc so po mncnju litavske vlade velika nevarncst za mir. Beg mehikanskega ministra. Dosedanji mehikanski minister za delo Morones je zbcžal iz glav* nega mesta in poslal predsedniku Callesu pismo, v katerem mu je ja* vil svoj odstop. Javnoist sumi, da je bil močno udelcžn pri umoru ge* nerafla Obregona. DNEVNE VESTI. Zahteve koroških Slovencev. »Politično in gospodarsko dru* stvo za koroske Slovence« v Celov* cu je sklenilo: i 1. Koroški Slovenci vztrajajo v i smislu sklepov manjšinskih kon* gresov na zahtevi po kulturni av* Jonomiji. 2. Težko žrtev narodnega kata* stra na podlagi prostovoljne prijave sprejmejo le pod pogojem, ee vc* ema preda zastopstvu kulturne av* tonomije vse pravice in dolžnosti man i sine. 3. Odloeno odklanjajo razdelitev slovenskih otrok med dvoje šolskih oblastev (med deželno in med ono. ki bi pripadala v delokrog kulturne avtonomije, op. ur.), ker bi v nee* nakem boju manjšina podlegla že v prvem rodu. 4. Zahtevajo za vse otroke, ka* tere so starši prostovoljno vzgojili v slovenskem jeziku, narodno in do* moljubno vzgojo na podlagi sloven." skega jezika potom učitelja, ki ima ljubezen do slovenskih otrok in do slovenske kulture. Druga seia ministrskega sveta. V sredo sc jc vršila druga seja ministrskega sveta. Ministri so se posvetovali o raznih važnih vpraša? njih. Dovo'lili so pristaniščem v Trstu, Tržišču in Mil j ah iste ugod* nosti, kot jih od 1. 1904. uživa Nea* pel. Odobriili so tudi velik naert za j_avna dela (ceste, vodovodi, elek* trične proge, izsuševanje moevirja, itd.), ki se bodo izvršila v prihod* njih 14 letih. Stroški so preračunani na 7 in pol milijarde Hr. Nato se je seja vlade zakljueila. Nov predsednik posebnega sodišča. Za novega predsednika posebne* ga sodišča za brambo države je bil imcnovan državni poslanec Guido Čristiini, odvetnilk in konzul faši* stovske milice. Cristini je bil dose* daj podpredsednik tega sodišea. Porci.junkula v Logu pri Vipavi dne 1. in 2. avgusta 1928. Sreda 1. avgusta: Ob 3. popoldne pričetek spovedovanja. Zveeer ob Ave*Mariii pete litanije Matere božje in blagoslov. Po blagoslovu se ne bo več spovedovalo. Četrtek 2. avgusta: Ob 5. zjutraj pričetek spovedovanja. Deset spo* vednikov na razpolago. Ob 6. pri* diga, po pridigi sv. maša pred sv. Rešnjim Telesom; med sv. mašo obhajanje. Potem še vee sv. maš. Ob 10. pridiga in sv. maša s petjem pred sv. Rešnjim Telesom; po sv. maši litanije Vseh svetnikov in bla* goslov za sklep pobožnosti v Logu. Predstojništvo cerkve M. B. v Logu. Nemška duhovščina na južnem Tirolskem. Duhovščina nemškega dela tri* dentinske škofije je poslala papežu spomenico, ki so jo podpisali vsi duhovniki v dušnem pastirstvu. Spomenica obravnava vprašanje ver»kega pouka v materinščini. V nem^kem delu školije je 171 župnij s 170.325 prebivalci, od katerili je 144.238 Ncmcev. Od šoloobveznih otrok je samo 12 in pol odstotka italijanskih. Ker se versiki pouk ne vrši več v materinščini, se opaža grozno narašaanje vers'ke nevedno? sti in nravne podivjanosti dora* ščajoee mladine. Končno prosijo nomäki duhovniki, naj papež pošlje na južno Tirolsko apostolskega vi= zitatorja, ki bo nevtralen državljan in zmožen nemškcga jezika. Ta vi* zitator naj preštudira verske razme* re na ozemlju nan;dne manjšine in naj o tcm poroča. Komunisti pred pcsebnim sodiščem. Pred posebnim sodiščem v Rimu sc je pričcia obravnava proati 34 komunistom, ki so obtoženi, da so snovali tajne komunistične krožke, prirejali tajna zborovanja, izdajali protidržavne letake in hujs'kali k uporu. Obravnava utegne trajati te= den dni. Nove učiteljice in učitelji. Na tolminsikem učiteljišču so na* pravili maturo gde. Herta Moenik, Gizela Prcgelj in g. Črtomir Uršie. Trgovski in gospodinjski tečaj. Na Trnovem pri llirski Bistrici bodo vodile lctos eastite šolske se* stre trgovski in gospodinjski tečaj. Gosppdinjski tee^ij bo trajal 6 me* secev, trgovski tečaj pa celo ieto. Vsa potrebna pojasnila dobite pri vodstvu zavoda, do katerega se Iah* ko obrnete tudi pismeno. Gbspodinjska in trgovska iz? obrazba naših deklet je v sedanjih časih nujno potrebna. Čas izobra* ževanja in učenja postane pa lahko za našo mladenko usoden. Starši vaša dolžnost je, da ne poskrbite vaši hčerki samo za izobrazbo du* ha, temvce tudi za plcmenitost srca. To slednjo si bo pa brezdvomno najlažje pridobila pod skrbnim var= stvom in v dobri vzgojni šoli ee. šoiskih sester v Trnovem. Zato za* vod našjm slovenskim družinam toplo priporoeamo! Pevske slavnosti na Dunaju. V nedeljo 22. julija se je vršil za* ključni sprevod vseh udeležcnccv pcvskih slavnosti. V sprevodu je korakalo nad 200.000 ljudi. Med raznimi zastopstvi je pila tudi siku* pina Nemccv iz južne Tirolske. Tisza in njegova pisma. Bivši ogrski ministrski predsed* nilk grof Ti.sza je dopisoval z mno* gimi veljaiki tedanje dobe. V pismih je marsi'kaj povodal, kar je kot po* litik zamolčal. Zanimivo je pismo, ki ga je pisal 27. septcmbra 1914. i torcj v začetku svetovne vojne j predsedniku ogrske akademije znas f nosti. V tiKtem pismu stoji: »Dvaj* ; set grenkih let me že mtiei misel, da je monarhija in z njo ogrsko ljud* stvo prokieto v pogubo, kajti Gos* pod Bog vzame tistemu, ki ga hoče unieiti, pamet.« Požar v petrolejskih skladiščih. V Wood River v državi Illinois je v petrolejskem skladišču, kjer je bilo 500.000 sodov petroleja, iz^ bruhnil požar, ki je uničil vse zalo* gp. Ogenj se je razširil tudi na me* sto. Gasilcem se je posreäilo, da so ogenj deloma omejili. Eksplozija v Kotoru. V Kotoru je te dni zletelo v zralk skladiščc streliva. Nekaj vojakov je bilo ubitih. Zdi se, da gre za pre*1 mišljen napad. Löwensteinovo trupo našli. Pretctkli teden so našli truplo bel^ gijskega bogataša Löwensteina, ki ie iz letala padel v Rokavski preliv. r]"ruplq so spoznali po zapestni uri. v kateri je bilo zapisano njegovo ime. Poslopje zun. ministrstva zaseženo. Ncki bivši uradnik nizozemskega zunanjega ministrstva ie prosil so* divšee, naj zapleni poslopje zunanje* ga ministrstva, ker mu ni hotelo dati nlače in nekih pristojbin. So* disčc ie prosilcu ustreglo. Ddmevi s seuernega tecaja. Tečajni ponesrečenci na poti v domovino, Ladja »Cittä di Milano« je pri* spela v švedsko pristanišee Nar* wink. General Nobile in tovariši bodo nadaljevali pot v domovino po kopnem. Vozili se bodo preko Nemčiie. V glavnih mestih se ne bodo nikjer ustavili. Nobile na »Krassinu«. ProfcsoT Samojlovič, vodja ru* ske pomožne ekspedicije, je javil generalu Nbileju, da se lahko vkrca na »Krassina«, da bo pomagal iska* ti še ostale ponesrečence. Amundsen na Zemlji Franca Jožefa? Morjc med Skandinavskim polo* tokom in Spitzbergi je preiskano. Ker niso našli niti sledu o Amund* senu, zato sklepajo, da je Amund* i sen pidplul bolj proti vzhodu, mo* , goee na Zemljo Franca Jožeia. Po* ) slali bodo tja ekspedicijo. »Krassin« močno poškodovan. Sovjctski lomilec ledu «Krassin vora na brzojavko, Poročilo od Cu^ bitt*a. Naznanjal je v njem, da je postalo vse tiho, le 4anes zjutraj da je našel na solnčni uri dolgo vrsto plešočih možičkov. Priložil je pre* pis. Izgledal je takole: Holmes se je sklonil za nekaj mi? nut nad to eudno pisarijo, nato je nenadoma izbruhnil vzklik iznena* denja in prestTašenja. Njegovo obličje je bilo čisto izpremenjeno od groze. »Stvax smo dovolj dolgo pustüi njenemu toku,« je rekel, »skrajni eas je, da posežemo vmes. Ali pelje nocojšnjo noč še kak vlaik v North Walsjiam?« Pogledal sem na vozni red. Po« slednji vlak je ravnokar oddrdral. »CORISKA STRAZA* Stran 3. GOSPODXRSTVO. Goriški trg kmečkih pridelkov v zadnjem tednu. V bistvu. ni nič novega. Velja, kar smo poročali že zadnji teden. Trg je še vedno v znamenju suše. Hruške: Dnevno pride na trg okoli 50 kvintalov hrušk. Še vedno prevladujejo takoimenovane ko* diljke (funtarice * dunajke), ki pa so zelo drobne in po katerih radi tega ni takega povpraševanja kot druga leta. Cena 1 do 1.10 L za kg. Mnogo je tudi drobnih vrtolanjk, ki «so v zadnjih dneh padle v ceni. V ne* deljo so jih prodajali š-e po 2.20, zadnje dni so padle na 1.20 L za kg. Prihaja na trg tudi več drobnih vrst po ceni 80 do 1.50 L za kg. Zadnje dni so prišle na trg prve takoime** novanu figovke (peri fichi), za ka* tere je iz inozemstva zelo živo po» vpraševanje, ker so gotovo naj* okusnejše in najbolj cenjene hru* ške, kar jih uspeva pri nas. Prve so imele ceno 2.20 do 3.20 L za kg. Inozemstvo povprašuje tudi po na* ših debelih vrtolanjkah, katerih pa še ni. Jabolke: Dnevno pride na trg do 10 kvintalov jabolk, ki pa so slabe in nesortirane. Zato imajo tudi niz* ko ceno, in sicer slabejše po —.60 L, bolje po 1.30 L za kg. SHve: crmberji so po približno 1 liro, rengloti pa po 2 L za kg. Breskve: Prvi roj je končal. V zadnjih dneh so imele zelo dobre oene, okoli 5 lir, pa tudi več za kg. Izkazalo se je, da breskve vrste tri* umf niso tako priljubljene kot dru* ge z belim mcsom. Marelice so zginile iz trga. Zelenjava: Tu se naj'bolj občuti suša, posebno pri fižolu stročniku, katerega je malo in je zato zelo drag, tudi po 3.50 L za kg. Kooe in kumarice so po približno 2.20 L za kg. Kupujejo jih največ za tržaški trg. Na trgu se je pojavila gorska solata, katero prodajajo po 1.50 do 1.80 L za kg. Krompir: Po tern pridelku ni iz inozemstva posebnega povprašcva* nja, pa tudi naši kmctje ne silijo prcveč z njim na trg. Blago je bolj drobno, kar je pač posledica suše, a gotovo je tudi, da bo pridelek v v splošnem zelo pieel in kmetovalci upajo, da ga bodo pozneje lahko bolje prodali. Zadnji teden je cena nekoliko porastla, a se vendar ni dvignila nad 35 do 40 centezimov za kg. Razdelitev nagrad za hleve na Tolminskem. V torck so bile v Tolminu raz* deljene nagrade za hleve. Evo se* znam nagrajenih. ki so dobili poleg navedenih nagrad tudi diplomo: 1. 800 lir in srebrna kolajna: Ko? | bal Ivan iz Ponikev. 2. 600 lir in srebrna kolajna: Je* ram Franc iz Cerknega. 3. 550 lir in srebrna kolajna: Štravs Jernej iz Cerknega, Lapanja Peter iz Cerknega in Gomilšček Apolonija iz Idcrskega. 4. 450 lir in srebrna kolajna: Vo* grič Andrej iz Slapa, Marega Eligij iz Sv. Lucije in Mirovšček Miha iz Zatolmina. 5. Čujec Ana iz Zatolmina je do* bila 500 lir in brončeno kolajno. 6. 400 lir in brončena kolajna: Persič Anton iz Tolmina, Dobravec Anton iz Kncže, Abram Anton iz Cerknega, Lipušček Josip iz Zatol* mina in Kovačič Lojze iz Idrije na Bači. 7. 350 lir in brončena kolajna: Mavri Filip iz Cerknega, Škvarča Filip iz Šebrelj, Skocir Anton iz Starega scla pri Kobaridu, Klinkon Ivan iz Žabič, Bevk Gabrijel iz Cerknega, Čujec Josip iz Poljubina, Kaučič Miha iz Tolmina in Štucin Peter iz Cerknega. 8. 250 lir in brončena kolajna: Trebše Ivan iz Srpenice, Rutar An* drej iz Tolmina, Fon Rafael iz Tol* mina, Kaučič Anton iz Ljubinja, Kurinčič Josip iz Drežnice, Antih Franc iz Starega sela pri Kobaridu. 9. 250 lir: Brisar Anton, Cerkno. 10. 200 lir: Mavri Ivan, Cerkno, Strgar Franc iz Starega sela, Fon Ivan iz Trnovega, Šauli Josip iz Grahovega, Kofol Anton iz Poni* kev, Rutar Anton iz Grahovega in Bukovec Stefan iz Vole. 11. 190 lir je dobila Marija Rejec iz Grahovega. Slovenski obiskovalci sirarskega tečaja v San Vito al Tagliamento so se zelo dobro odrezali. Izpiti so se vr* šili 16. in 17. julija. Med 18 obisko* valci je bilo 6 Slovencev, ki so do* segli po učnem uspehu naslednja mesta: Ciril Šavli iz Tolmina 1. mesto, Perat Anton iz Livka 7. mesto, Bav» daž Ciril iz Ročinja 8. mesto, Bre* ska Albin iz Sužida 10. mesto, Ru* tar Lojze iz Zatolmina 11. mesto in Koren Fran iz Drežnice 15. mesto. Uspeh je še v toliko pomembnej* ši, ker vceina navedenih obiskoval* cev ni obvladala dovolj italijanske* ga jezika, v katerem so bila držana predavanja in so tako morali pre* magati dvojno oviro. Obiskoval* cem častitamo. To so bili prvi slovenski obisko* valci mlekarske sole v San Vito al Tagliamcnto. Da so se mogli udele* žiti pouka, gre zahvala predvsern g. Antonu Orzanu, trgovcu v Gorici, ki je kot komisar bivše trgovske zbornice določil 6000 lir v svrho povzdiga sirarstva v naši deželi. Tu denar se porabi predvsem za iz* učenje dobrih sirarjev, kar jv naj* bolje, Tržne cene dne 26. julija 1928. Cesnik kg L. 0.6O--0.80; sve/.e zelje L. 1.20—1.40; korenje L. 1 do 1.80; ecbula L. 0.60—0.80; fižol na^ vaden L. 1.80; fižol koks L. 2.60; salata L. 1.60—1.80; jajčniki L. 2.60 do 2.80; krompir L. 0.50—0.60; pa* radižniki L. 1—1.40; špinača L. 1.40 do 1.60; fižol v stročju L. 2,40 do 3 60; vrzote L. 1.20—1.40; bučice L. 2.20—2.80; marelice L. 3.80—5.40; svežc fige L. 1—1.60; limoni kos L. 0.40—0.60; jabolka L. 1.20—1.60; hruške L. 1.40—c3.'80 breskve L. 2 80—7; slive L. 1.20—2; sveže ma* slo L. 13—14; presno maslo L. 16 do 17; mleko liter L. 1—1.10; sku* ta L. 4; jajca kos L. 0.5Q—0.55. Kaj je novega na deželi? Števerjan. V soboto 14. julija je po kratki a mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala v cvetju svojih mladih let 19*letna Matilda Terpin, hčerka go* stilničarja in ppsestnika v Števerja;« nu. Pogreb se je vršil v nedeljo 15. julija ob obiini udeležbi in v sprem' stvu treh duhovnikov. Števerjanski pevski zbor ji je zapel dve žato* ^tinki: doma in v cerkvi. Ob odpr* tern grobu pa so pcli podsabotinski pe\xi. Marsikatcro oko je bilo ros* no, ko so devali v grob čvrsto mla* denko, ki jo je smrt tako nepriča* kovano ugrabila. — Draga Matilda! Odšla si v večnost. Krije te črna zemlja. Mi te pa ne bomo pozabili nikdar, nikdar! Vipolže. V nedeljo dne 22. t. m. je umrla pbpespotštovana gospa Ana vdova Prinčič, rojena Školaris. Pogreb se je vršil v torek ob veliki udeležbi. Pevski zbor goriških in cerovskjh pevcev ji je zapel v slovo tri pre* tresljive žalostinke. Pokojni podeli ljubi Bog večni mir, preostalim pa syojo tolažbo. Zahvala Ko je Vsemogočni tako nenadoma izvolil poklicati k Sebi, našo ljubljeno mamo, staro mamo, sestro in teto g. Ano Školaris vd. Prinčič trgovko in posestnico v Vipolžah, sino prejeli toliko izrazov odkritosrčnega sočustvovanja, da se ču- timo v globoki dolžnosti izreči vsem najsrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžtii preč. gg. duhovnikoni za spremstvo, cenj. g. Bratužu in tovarišem pevcem iz Gorice ter onim iz Gor. Cerovega za žalno petje, vsem mnogoštevilnim udeležencem pogreba do- mačiriom in onim, ki so prišli od blizu in daleč ter izkazali ne- pozabni pokojnici zadnjo cast. Naj Vsemogočni vsem obilo poplača ! Vipolžc, dne 25. julija 1928. V nevtolažljivi žalosti družine Prinčič. Makuc, Jakončič in Skolaris. Osek. V pondeljck smo pripeljali v Osek 7 zvonov in sicer 3 za farno cerkev v Oseku, 2 za podružnico Sv. Petra in 2 za ono Matere Božje na Vitovljah. Blagoslovitev zvonov se bo izvršila v nedeljo dne 29. t. m. in sicer po prevzvišenem knezonad«* škofu. Zvonovi so bili vliti v mestu Lucca po tvrdki Magni. Col. Poročati moramo o težki, smrtni nesreči, katere žrtev je postal tu* kajšnji znani posestnik Franc Trat* nik. Pri podiranju dreves v njego* vcm <*ozdu dne 24. t. m. je veter ne* ko padajoče drevo tako nesrečno nagnil v drugo smer, da je padlo na ob strani sedečcga Tratnika in ga do smrti pobilo. Par ur po nesreči je na donru izdihnil. Bog bodi mi* lostljiv duši spoštovanega inoža! Zalujoči družini — zapušča 9 nedo* raslih otrok — naše iskreno sožalje. — Tratnikovo družino preganja hridka usoda. En brat rajnkega je padel v vojni, drugi je bil prcd dve* ma letoma ubit, tretji je nasel pa sedaj nesrečno smrt v lastnem gozdu. Podraga. V nedeljo 22. t. m. bi bil postal tukajšnji posestnik Jožef Furlan kmalu žrtev svojega razjarjenega bika. Pri napajanju se ie namreč bik nenadoma razkačil in se pognal v svojega gospodarja, katereaa je podrl na tla. Če hi ne bili takoj pri* hiteli ljudje na pomoč, bi se bilo zgodilo lahko najhujše. Tako je pa odnesel g. Furlan samo precej težke poškodbc. ki jih bo zdravil 3—5 tednov. Magozd pri Drežnici. Precej časa je žc, odkar se nismo oglasili v naši ljubljeni »Straži«. (>e kdo misli, da se nam dobro godi, se moti. Tudi pri nas se sliši tarna* nie o slabi letini. rPudi v naše hribe je zlezla suša, ki stiska poljske pri* delke vedno bolj in bolj. Krompir se suši, koruza medli in fižol tudi slabo cveti. Nekateri kmetje pa vsega tega nič ne porajtajo in se lahkomiselno vdajajo prcpirom. Naj za danes ta opomba zadostuje, pa še drugič kaj. Ajdovščina — Šturje. V četrtck 24. t. m. se je zgodila pri nas preeej nevarna avtomobil* ska nesreča. S Cola je privozil tež* ko naloženi tovorni avto tvrdke Grusovin. Ko je dospel do križišča pri Sušci je privozil tarn mimo Ra* iarjev skoro novi luksuzni avtomo* bil. Nesrcča je hotela, da je ka* mjon zadcl v zadnji konec luksuza, ki je močno poškodovan. G. Rajar in njegov sin sta bila pri trčenju lahko poškodovana. Vojsko. V 49. letu svoje starosti je dne 21. t. m. umrla gospa Frančiška Car, so'proga pbče znanega Andrej a Car* ja, kije pred in med vojno 12 let vzorno županil vojsikarski občini. — Rajnica je kot občudovanja vrcdna gospodinja 25 let pomagala nositi breme gospodarskih skrbi. Pa tudi drugim je rada priskočila na pomoč ne le s svetom in bosedo, marvcč tudi dejansko, Cesar se po* sebno reveži spominjajo, zlasti iz vojne dobe. — Blagi ženi želimo, da bi ji Bog tksočero povmil, kar je tu dobrega storila, soprogu in sorod* nikom pa skorajšnje utehe! Logaršče. Kot je že bilo svojčas objavljeno v »Gor. Straži«, smo dobili tudi za našo podru/nico toliko zaželjene zvonove. — Dne 16. t. m. ob 6. uri popoldne jih je pri farni cerkvi v Podmclcu blagoslo'vil naš prevzvi«» šeni knezonadškof. — Kljub naj* veejemu delu na polju. in vročini nas je svečanemu obredu prisostvo* vailo več iz eno uro oddaljenih Lo^» garšč in Rakovca; posebno so se postavila dekleta, ki so zvonove prej s cvetlicami in venci primerno in lepo okrasila. Zvonovom sta ku* moviila naša vzgledna fanta F. Ku« štrin in Peter Šorli. — Zvonove smo v toreik po končani sv. birmi pripe* ljali na dom, kier bomo sedaj, upa* mo, kmalu slišali njih veselo pa tudi žalostno pesem. — Vsem, ki ste pripomogli, da se je svečanošt ko* likor mogoče lepo izvršila, posebno pa preč. g. župniku in našima gg. ključarjema za njihovo neumorno pozrtvovalnO'St pri obnovi cerkve in zvonika izrekamo tern potom naj* iskrenejšo zahvalo. Sveto pri Komnu. Iz cele dežele čitamo novice v naši »Goriški Straži«. Le mi Kra* ševci, ne vem, ali ne znamo pisati, ali nočemo all kaj, da se tako red* ko oglasimo v našem listu. Tovariš mi piše izza onkraj morja, da ko* maj pričakuje »Goriško Stražo«, da bo čital kaj domačih novic, pa jih ni. Zato pišemo v naše liste, da tudi našim po svetu razkropljenim ljudem napravimo vesclje in jih pri* klenemo na domače kraje. (To velja za vso deželo! Opomba uredništva). Da boš znal, tovariš onkraj morja, kaj se godi pri nas. Ti povem, da nas tare grozna suša, ki je že uniči* la skoro yes lctošnji pridelek ne sa* mo na Krasu, temvcč v celi deželi. Še stari ljudje ne pomnijo takšne letine. Z vodo si pomagamo eden drugemu, kakor jc pri nas že na* vada, da si pomagamo v vseh po* trcbščinah, kar jc tudi lepo. — Do* sedaj pri nas njsmo veliko vedeli o izselievanju. Sedaj pa nas bodo, kakor se sjiši, začele zapuščati mlade moči. Bog daj, da sc kaj po* pravi, da ne bo treba hoditi v tuji* no, da bi si služili vsakdanji kruh v naših bližnjih mestih kakor je bilo pred vojno. Tako prijatelji v Ameriki in dru* god, sem Vam napisal nekaj novic, da sc ne boste jezili. Le pridno na* ročite »G. Stražo« in skrbeli bomo tudi mi za novice jz domačih krajev. St ran 4 »GORISKA STRA2A« Koledarček. 30. jul. ponedeljck, Julita, m. 31. jul. torek, Ignacij. 1. av<4- srcda, makabej. bratjc. 2. av^. četrtek, porciunkula. 3. avg. pctck, Lidija. 4. av.U. scnbota, Dominik, sp. 5. av^. nedelja, Marija Devica Snežnica. Šentviška gora. Preteklo sredo 18. t. m. smo imoli pri nas sv. birmo. Prevzvišeni je do* spei žc v torck na vcčcr iz Tribuše. Mnoi>o vernikov ßa je slovesno spreielo. Več slavolokuv in pa lcpo ozaljšane poti, pasebno skozi našo vas do cerkve, ki je bila vsa oplete* na z venci in cvetlicami, je pričalo o ljubezni in vdanosti vernikov do našej4a kneza in nadškofa. Zlasti mcramo poudariti požrtvovalnost in delavnq_s